PRIMORSKI DNEVNIK Vse tržaško demokratično ljudstvo je solidarno z žrtvami klerofašističnega terorja v Modeni in z vsem delovnim ljudstvom Italije, ki se bori za dosego svojih GLASBI .O OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE pravic. f \7T o, ir\ /1 / rvi \ Poštnina plačana v gotovini StO V1 - oteV. 10 (1401) Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST četrtek 12. januarja 1950 Cean 15 lir Narašča ogorčenje ljudstva v Italiji zaradi zločinskega pokolja vModeni Kazenska ovadba proti modenskemu prefektu in policijskemu šefu - Ogromna množica se i6 poklonila žrtvam klerofašističnega terorja Protestna zborovanju v Modeni in Rimu OSTAVKA DE GASFERI JE VE VLADE RIM, u. — Skupina komunističnih in socialističnih po-ki so se zbrali na zborovanju v Modeni, je sklenila kat ' ^dišcu pretekla iz Modene, policijskega šefa in ne-]jrvere rtruge še neznane elemente policije kot odgovorne za ave dogodke v Modeni. Dancs »ist iT S0 po koooani seji mi-čbnrS sveta predložili vsi vlade De Gasperiju obveltn °e Gasperi bo jutri 111 Predsednika republike ostavki vlade. Pred ostavko Ministrski svet odobril fi- cn‘ Proračun za leto 1950-51. Državni «i mu podtajnik Marazza, 1 je vlada poverila nalogo, * izvede preiskavo o dogoditi. se je danes sestal z raznimi osebnostmi. Med drugim se 10 r.azgovarjal s prefektom pokrajine Modena in Bologna ter ? nekaterimi poslanci in sindikalnimi voditelji. Ogromna množica se je danes Udeležila pogreba žrtev Scelbo-Ve policije. Ze prve jutrarfje Ure so bile ulice vse polne lju- ki so se zgrinjali na kraj, kjer so bile položene krste Padlih delavcev. V sprevodu so krste nosili delavci v delavskih oblekah. Pogreba so se udeležili tudi sindikalni predstavniki, predstavniki KPI ter slanci in senatorji, danes v Modeni Pred ogromno množico je glavni tajnik Splošne konfederacije dela Di Vittorio v svojem govoru med drugim dejal: «Vladi izjavljamo, da je cela vrsta pokoljev rezultat reakcionarne politike in politike sovraštva. Preveč mrtvih smo imeli v povojni dobi. Xn vedno so mrtvi na naši strani. Potrebno je, da politika italijanske vlade teži za tem, da za-»g>či življenje. _ svobodo, in mir j' ne pa da ščiti privi- mo a nekaterih krogov. Upa-jj. a bodo ta opomin, ki pri-s,^a iz ogromne množice Ijud-a’ razumeli enkrat za vselej. tfovorii je nato komunistični °ditelj Togliatti, ki je dejal med drugim: «Družba, ki ne zna zajamčiti pravice do dela, je prokleta družba in prokleti so tisti, ki jo podpirajo, ali pa ki se poslužujejo orožja, zato da jo vzdržujejo. Povedali smo dovolj. Ne bomo ponavljali. Hočemo socialni mir med narodi. De Gasperijevi vladi smo že ponudili politiko miru, toda zaman. Zato se obvezujemo, da bomo vodili nove borbe, da Italija pride iz tega položaja. Obljubljamo, da bomo vodili široko kampanjo, ki bo omogo. čila, da se okrog zdravih sil stvori široko gibanje, ki naj predstavlja dušo naroda«. V Modeni so se danes zbrali vsi komunistični in socialistični poslanci in senatorji na posvetovanje, katerega so se udeležili tudi člani izvršilnega odbora, Splošne konfederacije dela ter voditelji delavskih organizacij. Medtem se po vsej Italiji nadaljuje protestno stavkovno gibanje. V Rimu je bila danes splošna štiriurna protestna stavka. Ves promet je bil ustavljen. Na «Piazza del Popolo» pa je bilo veliko zborovanje, ki se ga je udeležila ogromna množica. Zbranim sta govorila komunistični senator D’Onofrio in socialistični poslanec Lizzadri. Po mestu pa kroži veliko število policistov in karabinerjev na tovornih avtomobilih. je danes notranji minister Scelba poročal o dogodkih v Modeni in je seveda deni, da so za dogodke odgovorni delavci, ker da so se policisti ((morali braniti pred napadom delavcev«. Zatrjeval je tudi, da so delavci uporabljali orožje proti policiji. Pač stara pesem. Ni treba poudarjati,, da je ministrski svet soglasno odobril Scelbovo poročilo. Tudi demo. krščanska stranka je s svoje strani izdala poročilo, v katerem ponavlja Scelbove trditve, da so.za krvave dogodke odgovorni socialistični in komunistični voditelji. Tudi inozemski tisk obširno piše o krvavih dogodkih v Modeni. Poljski list «Rzezpospoli-ta» poudarja, da je pokolj zavzel obliko provokacije, ki ji Na seji ministrskega sveta pa ni para v zgodovini Italije. ((Tribuna Ludu« dodaja da bo kot odgovor na bestialni napad policije sledil val stavk v Italiji. List «Zycie Warszavi» piše, da se dogodki v Modeni lahko smatrajo kot zadnji uspeh Trumana, ki je v dvoji novoletni poslanici kongrešu izjavil, da bodo ZDA še nadalje podpirale »predstavniške« vlade v Evropi. ((Demokfščanska vlada v Italiji, ki je pri volitvah zmagala zahvaljujoč se ameriškemu zlatu, je ukazala policiji, naj strelja na delavce, ki so protestirali proti zatvoritvi tovarn, kar pomeni eliminacijo konkurentov ameriških in-dustrijcev. Prelita kri delavcev v Modeni jasno priča, kaj pomeni ((gospodarska obnova Evrope po Marshallovem načrtuj ir.1 po čem stremi«. Maša solidarnost z žrtvami v Meni «Primorski dnevniki), glasilo Osvobodilne fronte slo. venskega naroda za Tržaško ozemlje, izraža žrtvam kiero-fašističnega pokolja v Modeni vso svojo solidarnost ter izreka svoje globoko sožalje rodbinam padlih tovarišev. Hkrati se pridružuje protestom vsega demokratičnega sveta proti zločinskemu napadu na delavce, ki so se borili ih ki se borijo za svoje pravice, napadu, ki ga je mogoče primerjati samo z najstrašnejšimi zločini fažizma Naj živi delovno ljudstvo Italije v borbi za delo in zemljo ! Zakaj škof Santin črtanje „ Pri morskega Poljska nota francoski vladi VARŠAVA, H. ~ Poljska vlada je izročila francoski vladi noto, v kateri sporoča, da sedanje okoliščine ne opravičujejo sklepa francoske vlade, ki je ukinila trgovinska pogajanja med obema državama. Iz več tržaških mestnih predelov prejemam o vsakodnevno poročila, da duhovništvo po nalogu šnofa Santina s prižnice oznanja in poziva Slovence naj ne čitajo našega dnevnika in drugih demokratičnih listov. Kakor torej vidimo, se tržaški škof s svojo novoletno in svetoletno pridigo ni omejil zgolj na napade na cono B temveč je svojo protislovensko propagando organiziral tudi v coni A in pri tem označil za svojega največjega sovražnika prav nas dnevnik. Seveda se škof Santin in njegovi propagandisti po tržaških farnih cerkvah zelo motijo, če mislijo, da bodo zaradi tega tržaški Slovenci prenehali s čitanjem svojega edinega dnevnika, do katerega so prišli po težkih žrtvah v borbi za uničenje fašizma, ki jim je bil njihov dnevni tisk uničil. Vse to pa ne počenja škof Santin proti našemu dnevniku zaradi obrambe vere, temveč kot prvi italijanski espo-nent tistega «itaiianissimega» Trsta in spričo zemljepisnega po-Avstralije, ki ie p(w[Ps'5e in je zaradi tega pop^jena morebitnemu ja blizu iz- mil napadu. če 8r SR gospodarske strani ti-kAUpaJb azijski dominioni. da , ° Uheii korist od obnove rg°vinskih izmenjav z Japon-Dlede tega stališča se se-ne strinjajo z zahodnim)! ^inioni. ki se s svoje strani ‘i°. da bi zgubili vzhodni Do' !G*nada se je izrekla za Ualjšanje sedanjega sistema Ven ski). ved; dp boj trS- , - seaanjega ^adzorstva nad Japonsko. Ru »o v uradnem poročilu )avili, da so se delegati spo-a2Umeli o potrebj sklenitve lr°vne pogodbe z Japonsko. ni!tedlt>m iav>ia britansko mi-'rstvo za zunanjo trgovino. 5a je bila Japonska črtana s Lnar>ia sovražnih držav glede jšavinskih izmenjav in finanč-a odnosov z Veliko BritahiJo - Londonu se tudi danes po- 5iy* Siea, teč. Colcmbu tudi gospodarska konferenca britanske skupnosti narodov. Kakor poroča United Press, bo proučila konferenca vsa pota in načine za zboljšanje dolarskih zaslužkov držav britanske skupnosti narodov. Na današnji prvi konferenci so sklenili, da naj sleherni član britanske skupnosti narodov zbere podatke za statistiko, ki bo vseboval^ dolarske zaslužke in izdatke svoje države ter predloži to statistiko konferenci do torka opoldne. Konferenca upa, da bo s te-mj statistikami sestavila splošno sliko gospodarske situacije ter ugotovila slabe in močne točke o dolarskem stanju bri- tanske -cupnosti nu. jdov. Kakor poroča agencija ((Central News», je ameriško-kitaj-ska komisija za pomoč Formo-zi odločno zanikala vesti iz Hong Konga, da so ZDA prenehale s pomočjo Kitajski. Komisija je pripomnila, da se ameriške dobave Fcnnozi nadaljujejo nepretrgoma. HONG KONG, 11. — Ogromen požar je izbruhnil v tej koloniji in uničil Hovloon se-vernovzhedno od letališča Haj-tak v najubožnejšem delu mesta. Ogenj je uničil na tisoče barak. Računajo, da je na deset tisoče ljudi in to najrevnejših ostalo prav sedaj sredi hude zime brez strehe. LOIMDON, 11. — Ves jutranji tisk Piše o bližnjih volitvah. Vsi poudarjajo, da bo vo-livna boroa ostra. Laburistični «Daily Herald« kajpada hvali ob tei priliki vse, kar je napravila laburistična vlada v povojnem času, kljub vsem povojnim tež-kočam. Vendar pa na drugem kraju «Daily Herald« priznava, da je Attlee sklenil predčasno razpisati volitve delno zaradi tega, «ker je bil del zakonodajnega programa laburistične stranke izpolnjen«, delno pa, ker je negotovost paralizirala trgovino in' industrijo ter seveda s tem imela posledice v inozemstvu. List dod,aja,. da se bo 1750 do 1850 kandidatov borilo za 625 sadežev v parlamentu. Volivnih upravičencev pa je 34.410.306. Laburistična stranka je imenovala 589 kandidatov, do 13. februarja pa bo imenoval še 24 kandidatov. Konservativci 'o prijavili 625 kandidatov nacionalna liberalna _stranka 27 V 60 volivnih okrožjih so konservativci in ((uradni« liberalci postavili skupnega kandidata. Liberalna stranka je prijavila 400 kandidatov. 50 pa jih mislijo imenovati v kratkem. Komunistična partija je prijavila 99 kandidatov. «Daiiy Wcrker» pravi, da bo moral imeti prihodnji parlament večino iz vrst delavskega razreda, v katerem bi bila močna komunistična skupina. Dalje bi stranka torijevcev bila enkrat za vselej tako potolčena, da se nikdar več ne bi pojavila na politični pozornici. Ameriško časopisje piše, da bodo prihodnje angleške volitve najvažnejši letošnji dogodek. Neben časopis si pa ne upa prerokovati volivnega izida. Priznavajo pa, da bo odločitev pri angleških volitvah imela posledice v Združenih državah. ., ... ., . LAKE SUCCESS, 11. — Seja Varnostnega sveta, r.a kateti bodo razpravljali in glasovali o sovjetski resoluciji ki zahteva izključitev kitajskega nacionalističnega predstavnika iz Varnostnega sveta, je bila odložena na četrtek. TRETJI DAN PROCESA PROTI FURLANSKIM GARIBALD1NCEM V BRESCII Tudi dogodek pri Malini (Porzus) v okviru ffsv©toletn©” protidsniokratičnG of©nziv© Po defenzivnem obnašanju obtožencev, hi z odgovori niso v zadregi, se zdi, da spada tudi ta dogodek v kominformistični „vergognoso passato obtožencev, lz ob- (Od našega poseb. dopisnika) BRESCIA. IT. — Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se že tretji dan vrši proces proti skupini garibaldincev iz Furlanije, ki so obtoženi, da so 7. februarja 1945 zajeli in nato pobili 20 ozopovcev, češ da se niso iifitjli pltiiučjt±.„£od , poveljstvo IX, korpusa. Dogodek se je zgodil na Toplem vrhu pri Malini (Porzus) nad Čedadom v Slov. Benečiji. (Dejansko so bili ozopcvci prod upravičeno sumnjo, da so v zvezi z Nemci). Mimo skupine karabinjerjev, ki jim moramo pokazati dokumente in ki nas tudi preiščejo, prispemo v zelo neprijazno dvorano. Zagrajen prostor železne kletke je Premajhen za 28 obtožencev (IS jih ni prisotnih). Zato jih sedi vrsta pred kletko. Nekateri od obtožencev so v zaporu že dve leti in pol. Tudi za 19 odvetnikov, ki zastopajo obtožbo in obrambo je skoraj premalo prostora. Novinarji zapuščajo svoje prostore in se skušajo približati ospredju, da bi laže slišali vprašanja ‘n odgovore med razpravo. Med odvetniki je tudi sivolasi, a še ne star; Giannini iz Trsta, ki se. je proslavil z obrambo fašistične morilke angleškega generala, v Pulju Pa- Četrta Irmama neslan li sguinellijeve. Vse naokrog pa je polno karabinjerjev in pripadnikov «znamenitih» odredov Scelbove policije Cclere. Včeraj se je pričelo zasliševanje Modestija, ki ga je svoj čas fašistično posebno sodišče obsodilo na 12 let ječe, od katerih jih je 9 odsedel. Ker je Pil Modesti, Id, je domaizRonk, sekretar Kompartije v Vidmu, velja On v tem procesu za glav-nega obtoženca, čeprav se dogajanj na Toplem vrhu ni oseb. no udeležil. Danes pa se je proces nadaljeval z zasliševanjem nadalj- njih šestih tožnice, iz načina, kako se proces vodi ter iz vprašanj, ki jih odvetniki obtožbe (v glavnem GianniniJ postavljajo obtožen, cem, je že sedaj mogoče razbrati pravi namen procesa. Lahko trdimo, da je na obtožni klopi partizanska borba proti nacija-dir mu, zlasti pa, borba gn ribal-dincev v krajih, kjer so prišli v stik z enotami IX. korpusa Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Zdi se tudi, da se bo proces končal kot obtožba proti IX. korpusu. Na žalost «0 se obtoženci po- LONDON, 11. — Predsednik francoske republike Vincent Auriol bo odpotoval v London 7. marca. WASHlNGTON, 11. _ Tajnik predsednika Trumana Charles Ross je izjavil predstavnikom tiska, da bodo četrto Tru manovo poslanico kongresu, ki govori o davčni politiki, ki jo Truman predlaga, objavili prihodnji teden. M PROCESU PROTI VOHUNOM V SK0PLJU Kominformistični teroristi priznavajo zločinsha dejanja SKOPLJE, 11. — Razprava proti skupini špijonov in saboterjev, ki so delali po navodilih albanskih uradnih krogov, se nadaljuje. Zaslišana sta bila obtoženca Ciazim in Horvati. Oba sta priznala svojo krivdo m da sta sodelovala z albansko varnestno službo. Obtoženi Ciazim je priznal, da se je julija preteklega leta na policiji v Korči obvezal, da bo V Jugoslaviji širil prevratno delovanje. Po navodilih kapitana Vobostize je tajno prešel na jugoslovansko ozemlje, da bi tu širil propagandno gradivo pretidržavne vsebine ter zbiral podatke o gospodarskem položaju v državi in o razmestitvi jugoslovanskih čet ob meji. Na vprašanje tožilca je obtoženec priznal, da je bil Drivrženec bivšega kralja Zo-guja. Obtoženec Horvati je tuai priznal svojo krivdo in da se ie avgusta lanskega leta Pridružil skupini teroristov m špijonov, ki jo je organizirala albanska oblast, da bi z njihovo pomočjo strmoglavila družabni ustroj v Jugoslaviji. Obtoženec je priznal, da je bila skupina, v kateri je on sodeloval, ustanovljena na čisto teroristični podlagi. Zaslišan ie bil zadnji obtoženec Cecevski, ki je prav tako kot drugi obtoženci priznal svojo krivdo. Izjavil je, da ga je zapeljala -n-fcrmbirojevska propaganda. Zato je zbežal v Albanijo, da bi se tam buril proti Jugoslaviji. V Albaniji se je takoj stavil policiji na razpolago. Tamkajšnjim oblastem je dal poročila o gospodarskem in političnem položaju v Jugoslaviji in podatke o razmestitvah jugoslovanskih čet ob meji. Cecevski je izjavil, da ie albanska oblast organizirala v krajih ob jugoslovanski meji žpijonska središča, katerih člani so bili vojni zločinci. Tem je oblast dala denar, orožje in obleko. Y Jugoslavijo je Cecevski prešel tajno, da bi nato delil in širil propagandno gradivo. tegnili v defenzivo in čeprav jih zlobna vprašanja odvetnikov obtožbe ne spravljajo v zadrego, vendar doslej ni bilo nikogar med njimi (iti ga verjetno tudi ne bo), ki bi znal dogodek na. Toplem vrhu pri Malini pravilno prikazali. Odgovornost za takšno stanje nosi nedvomno informbirojevska linija, za katero spada tudi do godek rta Malini v uvergogno-so passato«, ki je kajpak tudi kominformističnemu organu «L’Unitd» zelo neprijeten. Zato ta Ust procesu v Brescii posveča znatno manj prostora kot procesu proti morilki Rini Fort v Milanu in «inchiesti» Mussolinijevega španskega legionarja Lajola o Titu in Trstu. In če ne bi šlo za partijskega funkcionarja Modestija, bi verjetno kominformisti o procesu v Brescii sploh molčali, čeprav spada v isto vrsto načrtne ofenzive v asvetem let«« proti italijanskemu demokratičnemu gibanju kot pokolj v Modeni, Odvetniki postavljajo namreč obtožencem vprašanja o Benečiji, ki naj bi tvorila del Jugoslavije; govore o jugoslovanski propagandi, ki naj b; jo bili izvajali obtoženci. Vse to so stvari, ki se jih mora danes discipliniranj kominformist sramovati, in je zato najbolje, da jih zanika, oziroma sploh ignorira. Razprava kaže nadalje tudi, da tako sodišče kot odvetniki nimajo pravega pojma ne o partizanstvu niti o partizanskih akcijah, zato mučijo obtožence in zavlačujejo proces z vprašanji o mikroskopskih podrobnostih, ki naj bi se jih obtoženci spominjali še sedaj po petih letih. Zasliševanje se bo nadaljevalo jutri ob 9 dopoldne. Proces bo trajal gotovo še preče.3, časa. R' R- Andrej Karlin. Prav zato je moral oditi, kajti nekega dne, leta 1919 je italijanska šovinistična in fašistična sodrga napadla škofovsko palačo v Trstu in dr. Karlin je moral Trst zapustiti. Takšna dejanja pa so odobravali premnogi italijanski šovinistični in fašistični katoliški duhovniki. Nekateri so to svoje prepričanje tudi z delom dokazali. Bivši frančiškan Pasquale Giannini je n. pr, leta 1920 v vasi Cerovlje blagoslovil italijansko šolo, ki so jo oblasti na novo odprle ter tam napravil grmado iz slovanskih knjig, ki jih je našel v tamkajšnji šoli in knjige ze 15 let pred Hitlerjem požgal. Med knjigami je bilo več katoliških molitvenikov. V Krkavcih je leta 1920 v tamkajšnjo cerkev vdrlo kr* pobesnelih italijanskih šovinistov in fašistov ravnd r:ed mašo, nakar je bila ■ >’• kev zaprta. Podobni šovinisti so izgnali iz Krkavč kar tri duhovnike samo zaradi teOd, ker so z ljudmi privatno govorili po slovensko. Skof je nato proglasil interdikt in dal cerkev zapreti. V septembru 1920 so v cerkvi sv. Antona v Trstu fašisti streljali na slovenskega pridigarja. Seveda omenjeni pridigar ni pridigal kot to delajo n. pr. današnji pridigarji — proti edinemu slovenskemu dnevnikv Trstu. Ce bi bit storil to, bi dobil nagrado, ni. pa svinca. V Pomjanu so leta 1920 fašisti čakali cerkvene pevce v zasedi. Fašist Suppancich je tedaj ustrelil cerkvenega pevca Kosiča. Sredi meseca marca 1921 je bil aretiran v Brest« župnik Ulčič. V istem mesecu so italijanski šovinisti napadli'župnika Glaviča, mu pretil i in zahtevali od njega, da v cerkvi pridiga po italijansko. Župnik v Zrenju, Sime Cer-var je bil v novembru 1918 aretiran in odved-n v Trst, kjer je ostal 15 dni. Dne 14. maja 1921 je odšlo iz Pereča 20 fašistov v Zren. Napadli so župnika Cervarja. Devastirali so njegovo stanova nje, pohištvo, knjižnico in druge stvari zmetali skozi okno in sežgali. Vrgli so ga v tovorni avto kot izreč o in zopet iz avta na cesto. Oklofutali so ga in mu razbili štiri zob”. Odpeljali so ga v Motovun, kjer so ga v zaporu mučili in pretepali. V zaporu je ostal en mesec. Postopali so z njim. kakor se ne postopa niti z živaljo. Cez nekaj let nato je umrl. V Bertokih pri Kopru je vdrlo dne 4. maja 1921 v župnišče šest fašistov. Uničili so matične in druge knjige. Prepovedali so župniku moliti in pridigati po slovensko. Dne 7. maja 1921 so fašisti župniku v Ospu napravili preiskavo in pri tem streljali iz revolverja, pri čemer so ga. rani': v nogo. Dne 7. maja 1921 so fašisti v Kringi napadli župnega upravitelja Boža Milanoviia. Razbili so mu vse pohištvo, oropali cerkveno blagajno njega pa pretepli do krp; in ga odpeljali v Pulj. Da bi si rešil svoje življenje je pozneje moral zapustiti Kringo, čepr-.v ' * tam rojen. (Nadaljevanje sledi) nasprotji so se včeraj pojavila * Kitajske. Znano je nam-da so kitajsko ljudsko re-*to priznali sedaj samo člani Conunonvvealtha, žn 1 štiDe pa n*so !'e pii’ ,j ‘ ‘n je baje ne namerava-53 ^ kratkem priznati. Toda kaVfi °d§ovorii’ (ia i® Veli-Britanija priznala ljudsko d 1 aisko predvsem iz gospo-^.rskih vzrokov. Dalje Je Be-lhtl dejal, da se ne strinja z na*8 0 0 paktu za Pacifik, ki Ve) a* atlantskemu paktu, iziert Dritunija, ki preživlja lož- 00 k°d*iiv gospodarski po- fctnai- °Žividn” nima namena Izklf 1 kostanjev iz žerjavice v ^JUcno korist ZDA v Aziji. hani .^oredn° s konferenco zu-slmi ministrov britanske uphosti pa se je pričela v Zmagovita narodno-esvobo-dilna borba in ljudska revolucija jugoslovanskih narodov je ustvarila vse pogoje za uni-čenje vseh vzrokov in pogojev nacionalnega sovraštva do italijanskega narodd. Ustvarila je vse pogoje za bratsko sodelovanje italijanskega in jugoslovanskih narodov na vseh področjih družbenega življenja. Obenem ta zmaga predstavlja močno oporo italijanskemu delovnemu in demokratičnemu t ljudstvu v njegovi borbi za ustvaritev istih pogojen s svoje strani. Glavna težina fc? borbe z italijanske strani pa čaka italijansko delovno in demokratično ljudstvo. ki mora predvsem s svojimi lastnimi silami ustvariti te pogoje, to se prani osvoboditi se izkoriščanja od »lastne« buržodzije, to kar so jugoslovanski narodi že dosegli. Tedaj bodo ustvarjeni prav vsi pogoji za sporazumno rešitev vsiih današnjih spornih vprašanj med dvema sosednjima državama ob upoštevanju obojestranskih interesov. Vse to je prav in lepo, bo morda kdo rekel iz kroga ((Demokracije«, ampak dejstva so p Trst in se po nalogu Partije oprijel dela z njemu svojstveno energijo. V kratkem so se ix>kazali sadovi njegovega dela, delo ki je vršil skupno s herojem Marušičem - Blažem in drugimi tovariši. Na tem delu ga je zasledila zločinska fašistična policija in napela vse sile, da mu prestreže življenje, ker so upali, da s lem zadajo čim večji udarec tedanjemu gibanju. Toda tovariš Nino se je zavedal kaj pomeni priti v roke tem rabljem, ki niso štedili sredstev in terorja, samo da bi prišli do živega tedanjemu gibanju. Zavedajoč se vsega tega je tov. Jožko v neenaki borbi, v trenutku ko mu je pretila nevarnost aretacije, IS SKILPŠČIKE TISKARSKIH DELAVCEV I PRED USTANOVITVIJO „ KMEČKE ZVEZE‘ Tisharshi delavci nočejo kompromisne rešitve Kmetje, ne nasedajte! temi/er: odločno i/ztraja jo pri svojih zahtevah Ustanovni občni zbor bo na Opčinah Preveč očitne laži in zavijanja kominformističnih pisunov glede skupščine tržaških stavcev - Kdo jim ho še verjel ? si je v borbi podi soirražniku v Ulici Ginnastica štev. 21 v Trstu, ko je videl, da se je nemogoče rešiti, pognal zadnjo kroglo v sence. Tov. Nino se je rodil v Trstu '1919 kot sin malega kmeta, v predmestju pri Sv. Ivanu, po rodu Slovenec - delavec. Se zelo mlad je zelo rad zahajal v družbo ljudi, ki so se takrat udejstvovali pri kulturno - prcsvetnem delu. Postal je kmalu aktiven član sSloven-skega društva» pri Sv. Ivanu Veselil ga je šport in obhodil je naše planine. Kras in našo Primorsko, kjer je imel priliko spoznati trpljenje svojega naroda, katerega je prav takrat italijanski fašizem vedno bolj uklepal v svoje verige. Začuti! je v sebi potrebe pomagati svojemu narodu in ga bodriti v vztrajnosti pri borbi proti fašizmu, zatiranju in nasilni. Kot tak je našel zvezo s takratnimi pionirji in glasniki borbe za pravice našega trpečega naroda, z bazoviškimi mučeniki, Bidovcem, Marušičem in tovariši. Od tedaj je še bolj vneto deloval za uresničitev velikih načrtov, ki so se postavili pred ves trpeči nared. Ko je fašistična policija aretirala bazoviške mučenike, je pretila nevarnost aretacije tudi tov. Udoviču in je takrat moral oditi v Jugoslavijo. Živel je v Ljubljani, Celju in v Zagrebu. Tudi tam je nadaljeval s svojim delom kot borec za pravice izkoriščanega delovnega ljudstva pod takratno jugoslomnsko buržoazno vladavino. Bil je Han raznih naprednih društev, v katerih je ogromno doprinesel s svojo vztrajno aktivnostjo. Ker je bil demokrat, so ga jugoslovanske takratne oblasti preganjale in mu niso dovolile, da bi si nrosto služil svoj kruh. Policija ga je stalno preganjala in ga končne tudi zaprla. Utrdili so v njem gnev do izkoriščevalcev in zasužnjeval-cev narodov in podkrepili voljo, da je nujno potrebno prikazati vsemu narodu, da enotno nastoph v borbi proti njim. S tem prepričanjem je prišel v Trst leta ln42. Prišel je ponovno v svoje rojstno mesto, med svoje ljudi, da pomaga organizirali Osvobodilno borbo preti fašizmu. Naloge je natančno obrazložil svojim tovarišem in je_ pri lent dostavil: uNi jih težkoč, ki bi se ne dale premagati. Kot komunist jih bom z ostalimi tovariši tudi izvršil četudi me to stane življenje». Poznejši razvoj dogodkov je dokazal, da se je držal prisege, feajti vršil je svoje poslanstvo požrtvovalno in dosledno. V tem duhu je vzgajal svoje tovariše in jih navduševal in v tem duhu dal svoje življenje. Padel je, ker je vedel, da Ijo njegova smrt rodila velike sadove v borbi za narodno osvoboditev. Njegova herojska borba nas danes opeminia, naj branimo pridobitve krvave borbe in stremimo, da se ne bo nikoli več ponovilo fašistično zatiranje. Slava njegovemu spominu! F. LIPOVEC Sestanek partizanov za izvolitev delegatov Člani Zveze partizanov za STO, II. in III. sekcija v II. okraju so imeli dne 10. t. m. množični sestanek. Po otvoritvi sestanka je tov. Tine podal pregled političnega položaja v svetu in tu pri nas. Poudaril je pridobitve in doprinos partizanov v NOB in pripomnil, da so se prejšnjim sovražnikom obrekovanji izbrisali pridobitve NOB. Vse navzoče jo po. vi, ki skušajo y znamenju in-ternacionalizmu in z lažjo ter obrekovanji izbrisati pridobitve NOB. Vse navzoče je pozval naj povsod in ob vsaki priliki branijo pridobitve za katere smo se borili in za katere je padlo mnogo ljudi. Odločno nastopite proti vsakemu, ki skuša blatiti naše žrtve. Ob drugi točki dnevnega reda je tov. Ljubo poudaril pomen konference partizanov in pozval prisotne tovariše, naj si zberejo delegate, nakar je bilo Izvoljenih 11 delegatov za IH sekcijo in 3 za II. sekcijo. Sestanek se je zaključil s pozdravom Smrt fašizmu = svoboda narodu! Včeraj zvečer je bila v Ul. Trento izredna skupščina tiskarskih delavcev, katere se je udeležilo precejšnje število de-lavcev vseh tiskam, ki so z zanimanjem sledili poročilu enega izmed sindikalnih predstavnikov, kateri je prisostvoval zadnjim pogajanjem za rešitev spornega vpražanja v Rimu. Sindikalni predstavnik je poudaril, da so tiskarski delavci stopili v že vsem znano 15dnev-no protestno stavko samo zato, dg bi dosegli povišanje plač, ki je znašalo tri lire za delovno uro; poleg tega vprašanja so delodajalci postavili še vpraša, nje delovnega umika, ki naj bi se po njihovem zvišal od sedanjih 44 na 48 ur tedensko. Te zahtevj delavci seveda niso mogli sprejeti, zato so že takoj v začetku pogajanj izjavili, da o tem vprašanju ne nameravajo razpravljati. Pogajanja ao se tako zaviekia in z njimi seveda tudi protestna stavka, ki je tako trajala že 15 dni. Na povabilo predsedstva cone so se dan pred zaključkom stavke zbrali na seji predstavniki sindikalnih organizacij in predstavniki združenja mdu-strijcev, ki so sklenili, da bodo sporno vprašanje o povišanju plač predložili v preučevanje odgovornim krogom, medtem ko so .-klenili, da o delovnem urniku ne bodo razpravljali več, ker je bilo to vprašanje še rešeno. Tako so sindikalne organizacije predložile v Rimu v preučitev samo sporno vprašanje glede povišanja plač. Ko pa so se pogajanja za rešitev tega vprašanja pričela, so isti pred. stavniki mdustrijcev, ki so pred dnevi podpisali ca predsedstvu cone sporazum glede prekinitve stavke, svoio besedo prelomili ter izjavili, da smatrajo tudi vprašanje delovnega umika za nerešeno ter da ga bodo zaradi tega stavili tudi na dnevni red bodočih pogajanj. Temu nesramnemu stališču so se sin. dikalni predstavniki seveda odločno uprli ter so v znak protesta tudi prekinili pogajanja. Pred dnevi so prejeli tiskarski delavci iz Ršma telegram* ki pravi, dn bi bilo mogoče skleniti sporazum pod sledečimi pogoji; vse zahteve tiskarskih delavcev, ki so vključene v sedanji delovni pogodbi, bo do uresničene. določbe teh pa bodo v veljavi, dokler ne bo potekel rok, ko bi morala stopiti v veljavo nova delovna pogodba, to se pravi do junija 1951. S tistim dnem pa bi bili tiskarski delavci Tržaškega o zemlja prisiljeni sprejeti brez ugovora sporazum, ki bi ga predložili delodajalci. Ce bi tiskarski delavci pristali na te pogoje, bi bili delodajalci pripravljeni ugoditi njihovim zahtevam ter jim povišati dra-ginjsko doklado za 9 odst. Kaj pomenijo te ponudbe de-locajalcev za tiskarske delavce? Zakaj delodajalci teh pogojev niso stavili že na pogajanjih med 15dnevno stavko? Na ta in druga vprašanja so z odločnostjo odgovorili navzo. či tiskarski delavci, ki so izjavili, da take «rešitve» nikakor ne morejo sprejeti Vprašanje, zaradi katerega so stopili v protestno stavko, je in ostane samo povišanje plač — o delovnem urniku nočejo razprav. ljati, ker je bilo to vprašanje soglasno z delodajalci že rešeno. Ce so delodajalci pripravljeni pričeti glede prvega vprašana pogajanja, potem se bodo teh udeležili tudi predstavniki tiskarskih delavcev ter-podali svoje mišljenje ter svoje stališče; če P« nameravajo delodajalci z izdajanjem takih in podobnih «rešitev» zavlačevati por ter posteviti svoje uslužbence pred že zaključeno dejstvo, so se seveda zelo zmolili. Svojo skupščino so tiskarski delavci zaključili trdno odločeni, da stopijo ponovno v protestno stavko, če bi se stališče delodajalcev v bodoče ne iz-premenilo. da so bili spromotoris skupščine kar trije, od katerih eden naj bi bil abajep «babičevec». V svoji bujni fantaziji se seveda niso spomnili, da so preje z gotovostjo trdili, da je bila to skupščina «trockistov», sedaj pa so izjavljali, da je bila to skupščina ^nacionalistova, «fašistovs in «trockistov» Naj bo kakor koli — komin-formistični «sindikalisti» ter pisuni takih in podobnih člankov, naj si zapomnijo le eno — skupščina, ki so jo oni sami tako napadli, ni bila sklicana na pobudo strockistovs, ki se zvijač in slepomišenj v svojem delovanju nikoli ne poslužujejo, temveč so jo sklican tiskarji, ki bi želeli, da bi njihova ka- tegorija pričela ponovno z uspešno borbo Za svoje pravice. Čeprav uspeh skupščine ni bil tak, kot so si ga želeli njeni organizatorji, je bila navzočnost tolikega števila delavcev ponoven dokaz, da si tržaško delavstvo danes želi resnične enotnosti — toda ne pod pogoji kompromisarstva ter likvidacije borbe z razred, sovražnikom — temveč enotnosti, ki bo lahko prispevala k uresničitvi vseh mogočih zahtev delavskega raz. reda. Tržaški delavski razred noče biti več prepuščen na milost in nemilost posledicam ofenzive delodajalcev, temveč se hoče s svojo razredno borbo z vso silo upreti tej ofenzivi ter uveljaviti svoje pravice. S seje občinskega sveta v Miljah Dolga razprava brez stvarnih zaključkov Sinočnja 3eja, kljub enournemu podaljšku, ni prinesla nič novega, ker so se svetovalci vse preveč na dolgo zadržali pri dveh vprašanjih. Ro prečitanem zapisniku je župan predlagal sožalno brzojavko svojcem pobitih delavcev v Modeni ter obsodbo nečloveškega ravnanja oblasti z delovnim ljudstvom. Izmed opozicije se je predlogu v celoti priključil ie zestopnik Ljudske fronte. Na vrsto j« prišlo nekaj lokalnih problemov glede razsvetljave nekaterih miljskih ulic, nakar se je občinski svet na Jiroko razgovoril o opremi sejne dvorane, za kar nam e reva posredovati občinski odbor pri vojni upravi, ki naj bi odobrila v ta namen potrebnih 5 milijonov lir. Ves ostali razpoložljivi čas je bil posvečen vprešanju zgraditve novega parnika za plovbo med Miljami in Trstom. S tem v zvezi je odobren občini iz načria ERP oOcdstotnj prispevek na 210 milijonov lir, do. ločenih za izgradnjo parnika. 105 milijonov lir torej, ki bi šli pri tem v breme občine, pa si bo ta izposodile, od vojaške uprave. Vendar je zaenkrat vojaška uprava stavila pogoj, naj bi občina posojilo vrnila v 15 letih s čodst. obrestmi vred. Svetovalci so se ob koncu zedinili, da bi vojaški upravi predložili osemnajstletno odplačevanje, ker bi po predvidevanjih upravne plovne komisije ta doba najbolj odgovarjala amortizaciji visokega zneska. Ob zaključku seje je bil sprejet že predlog, ki uravnava delavske parniške abonmaje so-razmemo £ uradniškimi. Seja je bila zaključena ob 10.20, ven. dar so se svetovalci zadržali nekaj časa v dvorani brez občinstva pri čitanju zapisnika zadnje tajne seje. tričnimi izdelki in katera naj bi po mnenju predstavnika tega časopisa konkurirala privatnim podjetjem, kar bi šlo seveda samo na škodo poslednjih. Odgovor na to vprašanje je bil, da ima tudi ACEGAT pravico do podjetja, ki mu ga noben zakon ne more odvzeti ali pa preprečiti delovanje. Predstavnik «11 Manifesto« je stavil vprašanje v zvezi z izgradnjo novih stanovanjskih hiš irj drugih poslopij, na katero je prejel odgovor, da bi bilo trenutno težko pričeti z večjo akcijo v tem pogledu, ker bi bil potreben precejšen denarni fond, v katerega bi moralo prispevati tudi prebivalstvo, ki bi se glede na druge pozive ne moglo novemu pozivu uspešno odzvati. Isti predstavnik je postavil še drugo vprašanje glede protizakonitega izdajanja potrdil o stalnem bivanju osebam, ki do teh niso imeli ni-kake pravice. Predsednik cone je odgovoril, da so vesti o tem zvezi neresnične, pač pa da se je dogodil primer, da je bilo nekomu izdano potrdilo o državljanstvu, do katerega pa tudi ni imel pravice. V zvezi S tiskovne konference predsedstva cone V ponedeljek se je vršila na predsedstvu cone tiskovna kom ferenca katere so se udeležili predstavniki lokalnega časopisja, ki so postavili več vprašanj, med katerimi je zastavil predstavnik časopisa «11 Mare« vprašanje glede povečanja števila hotelskih sob, ki bi bile v tem letu na razpolago vsem tujcem, ki bi skozi Trst potovali v Rim. Na svoje vprašanje je prejel odgovor, da se bodo odgovorne oblasti za rešitev tega vprašanja pozanimale ter storile vse, da bo tre nutna kriza hotelskih sob v bodoče ugodno rešena. «11 Mare« je nato zastavil še vprašanje glede ACEGAT-a, ki ima v UL Genova svojo trgovino z elek V nedeljo je bila — kot smo že objavili, v mali dvorani gledališča «Rossettin skupščina tiskarjev, katere se je udeležilo okrog 250 delavcev. Pisuni časopisa «L'Unltd», katerih fantazija je v zadnjem časa prešla že vse meje, so takoj prišli na dan s senzacionalno vestjo, češ da je skupščino sklical nič manj kot «trockistr> Pe-tronio ter da je bil torej to ponoven poizkus tega «izdajalca» da bi razbil enotnost sindikalne organizacije. Videč, da je bila laž le predebela, saj je bilo na skupščini navzočih venda okrog 250 delavcev, ki niso bili ne slepi pa tudi ne gluhi, so hoteli kominformistlčnl pistmt poprauitf slab vtis, ki 0'-1 ie napravila ta «resnična» vest na vse tiste, ki se še zabavajo či-tati ta res zelo zanimiv (po množini laži namreč) časopis, pa so objauili že takoj v naslednji številki članek, ki naj bi pomenil nekak časten umik iz zagate. V tem članku ne govore več o tem, da je skupščina bila sklicana na pobuda «trockista» Petrcmia«, temveč Kakor smo že poročali, se po vseh vaseh, in v predmestju zbirajo naši kmetje, razpravljam o problemih kmetijstva in o potrebi ustanovitve Kmečke zveze. Poziv pripravljalnega odbora je vzbudil veliko razgibanost med kmeti. Sestankov, ki jih organizira pripravljalni odbor, se udeležuje povsod veliko število kmetov, ki z velikim zanimanjem sledijo razpravljanju o kmečkih problemih, posegajo v diskusijo, da-jajo svoje predloge in podpisujejo pristopne izjave. Vsi so prepričani, da _i>o tokrat uspelo, ker je ustvarjena dobra podlaga. Zadnje dni so bili sestanki v Lonjerju, na Proseku, Konto-velu, pri Sv. Ivanu, Sv. Ani, v Sv. Križu, Velikem Repnu, Cerovljah Sempolaju, Nabrežini, Borštu, Dolini, Ricmanjih, Medji vasi, Padričah in Gro-čani. Sledili bodo sestanki še po drugih vaseh, ponekod pa so bili že dvakrat v kratkem času. Seveda bodo sledila po ustanovitvi zveze redna strokovna predavanja in sestanki, na katerih bodo strokovnjaki razpravljali bolj podrobno o kmečkih pi oblemih. Svoje sodelovanje so že obljubili naši kmečki in gospodarski strokovnjaki. Nekateri že govorijo r.a teh pripravljalnih sestankih pred ustanovnim občnim Aorom Kmečke zveze. Kako so bili kmetje zapuščeni, so nam povedali sinoči na kmečkem sestanku v Gro-čani. ki se ga je udeležilo nad 20 kmetov. Z velikim zanimanjem so poslušali in dajali svoje pripombe. Pikro so dejali, da nihče od sindikatov, še manj pa od tako imenovane aZveze malih posestnikov« ni še nikdar prišel k njim v vas, da bi jim kaj povedal ali vprašal kako jim gre. Vsi se bodo vpisali v Kmečko zvezo, ker razumejo njen pomen in potrebo. Prav tako je bilo na Kon-tovelu na Proseku, v Saležu, in drugod. Iz mnogih krajev že prihajajo kmetje v Trst k pripravljalnemu odboru za nasvete in pojasnila glede davkov itd. Seveda je ta razgibanost med našimi kmeti prestrašila italijanske šoviniste, ki so si hoteli Tatfe so ga obiskali Zavitovič Giuseppe iz Ul. s tem so bile štiri osebe pri- j Duca d’Aosta 11 je prijavil na policiji, da so ga v njegovi odsotnosti obiskali tatje in mu odnesli moško obleko ter 30.000 lir, ki so jih našli v nekem predalu omare v spalnici. javljer.e odgovornim oblastem, uslužbene na anagrafskem uradu, ter bodo morale za dejanje odgovarjati pred sodiščem. Za rešitev zadeve prenosa katastra za občini Zgonik in Repentabor, ki se nahaja v Sežani, je edino merodajna tukajšnja VU, ki se mora o tem neposredno sporazumeti z jugoslovanskimi oblastmi. Električni števec je izginil Tukajšnji občinski urad je včeraj prijavil na policiji, da je nekdo ukradel električni števec iz občinske hiše v Ul. Monte Grappa 5. Občina trpi tako škodo 12.000 lir. Posadka policijskega motornega čolna št. 15 je včeraj 100 metrov od obale pri Sv. Križu vlovila 600 kg težko mino nemškega tipa. Čistilci min bodo poskrbeli, da bodo spravili na varno nevarno orožje. Od doma je izginil Policijsko poročilo javlja, da je 8. t. m. ob 14.30 neznano kam izginil Tarici Giuseppe. Je močne in visoke postave, črnih las, črnih brk sivih oči in gostih črnih obrvi. Oblečen je v rjavo pepita obleko, siv plašč z diagonalnimi črtami, rjave čevlje ter nosi rdečo kravato. Kdor kaj ve o njem, naj takoj javi prvi policijski postaji. KOLEDAR $£edaiidce - 'dtunfr - 'Radio* Četrtek 12. januarja Arkadij, Bodigoj Sonce vzide ob 7.44, zatone ob 16.43. Dolžina dneva 8.59. Luna vzide ob 1.19, zatone ob 11.42. Jutri petek 13. januarja Veronika, Bogomir Opekel se je Včeraj so iz Milj pripeljali v bolnišnico triletnega Bossija Diega. Zdravniško osebje je ugotovilo, da ima otrok opekline prve in druge stopnje po vratu. Mati, ki je spremljala otroka je povedala, kako je prišlo do nesreče. Ko je njena svakinja 17-letna Bossi Ofelia vzela s štedilnika lonec vrele vode, se je mali Diego zaletel v njo ,in pri tem povzročil, da se je voda iz lonca polila na njega. K sreči opekline niso zelo hude ir.' bo Diego po 15 dneh zopet zdrav. Na obroke sla kupovala Manija lahkega zaslužka s kupovanjem raznih predmetov na obroke še vedno gospodari po Trstu. Tudi včeraj je namreč prijavil trgovski pomočnik Buzzin Umberto, ki dela v trgovini «Casa del disco« v Ul. Mazzini, da sta Battistello Pie-tro iz Ul. Maurizio 10 in Scor-da Giaccmo iz Ul. Carducci 24 kupila pri njem dva radijska aparata r.a obroke. Seveda sta plačala le prvi znesek, nato pa se nista več pokazala v trgovini. Lastnik trgovine je tako oškodovan za 88.000 lir. pridržati monopol nad vodstvom r.ašega gospodarstva. Zato se je sestala peščica ljudi in kar čez noč objavila vest, da je bila ustanovljena neka »Associazione agricoltori«. Vodja te peščice ljudi, ki bi radi ujeli na limanice naše kmete, je znani latifundist inž. Bruce r. Kmetje tem gospodom ne bode verjeli, ker jih dobro poznajo že dolgo časa. Se bolj pa so se splašili, kar pobesneli, vidplijevski pretepači, oni, ki zmerjajo naše ljudi s ščavi, ki napadajo naše kulturne delavce, ki so vnesli razdor In sovraštvo v naše vasi, vidijo v vsakem našem malem kmetiču kulaka irj se ga spomnijo le kadar potrebujejo njegove glasove ali denar. Sovraštvo jim je zmešalo pojme. Danes pozabljajo, kaj so pisali včeraj. Da so zmožni tega, smo že vedeli. Nismo pa še verjeli, da so tako grozno podli in hinavski, kakor so se izkazali sedaj. Včerajšnja «Unita» javlja, da bo v nedeljo v Trstu ustanovni občni zbor »Zveze malih posestnikov«. ‘Namen tega zbora da je organizirati čim prej kmete in male posestnike za «obrambo njihovih interesov«. Predvčerajšnja «Unita» pa trdi, da že obstaja «Zveza malih posestnikov«, in da je bila ustanovljena lar.s'--i leto v Ul. Conti, da se odt. r redno sestaja in da »razvija veliko dejavnost v korist kmetov«. Torej, obstaja ali ne obstaja ta «Zveza malih posestnikov«? Ce obstaja, zakaj jo je potrebno ponovno ustanavljati? Goljufi ! Pisuni pri «Unita», »Lavora-tore« in «Delo» ne verjamejo niti sami sebi več, toda radi bi se še naprej norčevali z našimi kmeti kot doslej. Ko so vidalijevski voditelji pri ES uvideli svojo zmoto in so se prepričali te dni, da jih kmetje ne marajo več, ker so jih spoznali, so kar čez noč odločili, da bo v nedeljo ustanovni občni zbor te njihove nove »Zveze«. Naši kmetje jim ne bodo več šli na limanice. Vsi dobro vedo, da bo na novem vidali-jevskem občnem zboru tako, kot je bilo lani na »kongresu v Ul. Conti«, ko so ob pomoči civilne policije preganjali čaše kmete. Vsi so prepričani, da bo nova Zveza malih posestnikov hirala tako kot je hirala lanska. Pravi občni zbor za ustanovitev krepke in zdrave kmečke organizacije bo v nedeljo na Opčinah V Kmečko zvezo se prijavlja vsak dan vet kmetov in drugi bodo še vstopili. To bo organizacija vseh naših kmetov in bo zares ščitila njihove interese. Zato kmetje, ne verjemite italijanskim šovinistom, še manj pa onim, ki se samo norčujejo iz vas in se vas spominjajo le, ko vas potrebujejo za svoje podle namene. SPOMINSKI DNEVI 1887 je umrl n Gorici pisatelj Franc Erjavec. 1939 so ameriški Slovenci ustanovili S lovenski narod ni muzej v Ameriki kot odsek Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. 1946 je albanska ustavodajna skupščina proglasila Albanijo za republiko. 1947 je bilo v Pevmi pri Gorici svečano odkritje spomenika padlim narodnoosvobodilnim borcem iz Pevme, Oslavja in Šent Mavra. PRESKRBA Delitev bele moke. Sepral sporoča, da se prične danes 12. t. m. z razdeljevanjem bele moke za mesto in okolico na potrošniške karte vseh kategorij. Vsaka oseba prejme po 500 g na odrezek V in VI. Cena 83 in 85 lir. Konec razdeljevanja 31. t. m. 10 slmsl stikov Za novoletno letko so darovali ASIZZ III, okraj je nabrala: Uršič Rina 200, Nadalic Pavla 100, Berger Jože 100, Renzi Luigia 500, Ferjančič Marija 300, Ver-bec Danica 300. Scocaj 40, Dugo-lin 200, Movja Ivan 200. Sideri Giuliano 200, Colja Albert 200, Fonis Pina 100, Kocjančič Valerija 100, Tomažič N. 100, Tomažič Ema 1000 lir, Colja Ivanka 200, Rupena Majda 1000, Podgornik Marija 100, Ščuka Marija 100, Mihelj Giuseppe 200. Luša V. 50, Turk D. 200, Pečar Antonija 200, Paci Cristina 100, N. N. 300, N. N. 100, Bizjak Luigia 100, Taucer Marcello 100, Bratos Gianna 200, Dežjot S. 200. Pasco Maria 150, Žitko Fany 500, Ko- nobelj Lilija 100, Bachi C. 100, Baic MSrlja 100, Miljevič Stanislava 100, Vatta Guerrlno 100, Glavina Lidija 200, Spazapan Nada 200, Udovič Vera 200, Gruden Polda 100, Zio Mario 100, Mahnič 50, Pire Oskar 50, Kossuta Landi 100, Magajna Irma 100, Magajna Marija 200, Ttdesco Bruno 100, Smerdelj Ivan 100, Mihelj Milka 300, Mozetig Miro 100 lir. V prostorih galerije »Scor-pione« v Ul. S. Spiridione je odprta razstava desetih najvidnejših slovenskih grafikov. Tu vidite dela Božidarja Jakca, Rika Debenjaka, Toneta Kralja, Vena Pilor.a, Toneta Gorjupa. Vladimirja Lamuta, Mihe Maleša, Franca Miheliča, Nika Pirnata in Maksima Sedeja. Razstava vzbuja veliko zanimanje in je odprta do 15. t. m. Smučarski izlet PD na Ukvansko planoto Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 15. t.m- smučarski izlet na Ukvansko p'a-noto. Odhod iz Ul. F. Severo cb 4 zjutraj. Prijave sprejemata čevljarna Gec v Rojanu, Trg tra i Rivi 2, ter čevljarna Pirc - Transal-pina, Ul. Šettefontane 3 do sobote, opoldan. Glasbena šola v Trstu Opozarjamo gojence iz mesta kakor tudi iz Barkovelj in Opčin, da so dolžni obiskovati pouk elementarne glasbene teorije. Pouk bo v Ul. San Fran-cesco 22, I (Anton Pečar . Tovarna klavirjev) ob ponedeljkih in četrtkih ob 10 in 15 tako da lahko posečajo predavanja .tudi oni, ki imajo menjalni pouk, bodisi na ljudski ali srednji šoli. Kmetje in gospodarji iz Bazovice Danes ob 20 (*) uri bo v gostilni Gruntar v Bazovici sestanek kmetov in gospodarjev. Vabljeni vsi. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 6850-6900, papirnati šterlir.'g 8150-8200, dolar 655-656, telegrafski dolar 665, švicarski frank 154, 100 francoskih frankov 168-170, avstrijski šiling 22-23, zlato 960-970. Mi pile šahovski iumir Vse šahiste, ki so se že prijavili za nagradni turnir, obveščamo, da bo jutri ob 19 žrebanje za prvo kolo v baru »Pescheria«, Ul. N. Sauro 12. Vabljeni so tudi oni, kj se še niso vpisali. Igralni dnevi bodo določeni sporazumno, tako da bo vsakemu omogočeno, da bo svoje partije, v redu odigral. iie »a sladi« ..Prvi niai" Jutri 13. t. m. ob 20 bo v dvorani na stadionu «1. maj« pri Sv. Ivanu, Vrdelska cesta 7, komemoracija po padlem tovarišu Udoviču Jožku-Ninu, ki Je padel 13. januarja 1943 v Trstu v Ul. Gin nastica v hiši št. .21. Padel je kot dosledni antifašist in borec za narodne in socialne pravice vsega ljudstva pri izvrševanju dolžnosti do svojega naroda. Vabljeni vsi! Gledališče Verdi Nocoj ob 20.30 bo v gledališču Verdi premiera Giordanove opere «Fedora». Dirigira Antonio Guarnieri. Predstava bo za red B. ■1! RADIO JIIGOSL. CONE TRSTA (Oddaja ua srednjih valuii*1 240 m ali 1250 kc) ČETRTEK 12 1. 1930 6.30: Jutranjo glasba; 64.5: P*" ročila v italijanščini in objav* sporeda; 7.00: Napoved časa - P°" ročila v slovenščini in objav* sporeda; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Operna glasba; 12.30: 7f bavna glasba; 12.45: Poročila 1 ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov. i® objava sporeda; 13.15: Iz del jior-dijskih skladateljev; 13.45: Naši® ženam (v ital.); 14.00: Igra K** pela Stojana Štenovica; 14.30: Poročila v ital.; 14.45: Poročila v slovenščini. 17.30: Aktualna politična vpra; šanja (v ital.); 17.45: Ritmičn* glasba; 18.00: Samospevi Josip* Pavčiča; 18.20: Simfonične uverture; 18.45: Poročila v hrvaščini! 19.00: Glasbena medigra; 19.15! Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Poje pevski zbor «Jože Mojškric«! 20.00: Glas mladih (v slov.); 20.15! Strausovi valčki; 20.30: Literarna : oddaja (v slov.); 21.15: Slovenski solisti pred mikrofonom; 22.00! Življenje jugoslovanskih narodov . (v ital.); 22.20: Rapsodije; 22.45: Ritmi na klavirju; 23.00: Zadnj* poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava sporeda; 23.15: Glasba za lahko noč! 23.30: Zaključek. KINO Pripravljalni odbor za ustanovitev KMEČKE ZVEZE javlja, da bo ustanovni občni zbor v NEDELJO 15. t. m. ob 9 dopoldne v kinodvorani na OPČINAH. Nočna služba lekarn v mesecu ianuariu Barbo-Carniel, Garibaldijev trg 5, tel. 90-015; Benussi, Ul. Gavana 11, tel. 52-72; Ravasini, Trg Liberta 6, tel- 89-81; «AUa Salute«, Ul. Giulia 1, tel. 95-369; Zanetti, Ul. Mazzini 43, tel. 78-16; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. Lekarne z nočno službo se zapirajo ob 21, dodatne Pristojbine pa se pričnejo pobirati po 22. uri. ZAHVALA Vsem ki so kakor koli počastili spomin naže umrle mame in jo spremili na Zcdniii poti, naša najprisrčnejša zahvala. Družina LIPOVEC. Rossetti. 16.30: «Ne zaupaj svojemu možu« Fred Mac MurrajO Madeleine Carrol! Ezcelsior. 15.00: «Srnica» Grego- ry Pečk, Jane Wyman. Fenice. 16.30: »Okrvavljeni mečih Ellen Dartwy, Larry Parks., Filodrammatico. 16.30: »Čudeži11 vrelec«, Gary Cooper in Path” cia Neal. « Alabarda. 16.00: »Cesarski valček* B. Crosby. Garibaldi. 15.00: »Kralj Afrike«. Ideale. 15.30: »Ujede«, R. Scott-Impero. 16.00: »Hči maja«, Liber-tad Lamarque, Marga Lopez. Italia. 16.00: »Cesarski valček«! Bing Crosby. Viale. 15.30: »Verige«, A. Nazzari* Vittorio Veneto. 16: «Devica Orleanska«, Ingrid Bergman. Adua. »Tajno povelje«. Armonia. 15.30: »Nemirna |et*«> S, ferr.ple, R. Reagan Azzurro. 15.30: «Trije kavalirji«! Bclvedere, 16.00: »Strela z \3>"e' ga«, G. Brent, V. Majo. Kino ob morju. Zaprt. Marconi. 15.30: «Tu!jenje volk**1 Barbara Stanwyck, E. Flinn- Massimo. 15.30: «Bele doversk' skale«, Irene Dunne, Alan Marshall. Nevo Cine. 15.30; «Verige», Nazzari. a Odeon. 15.30: »Vse neveste ^ lepe«. Radio. 15.30: »Duše na razpotje*’ Roger Luchesne, Ivette Let*”1* Savona. 15.00: «Povratek Montf crista«, Louis Hayward Venezia. 15.00: »Na Jugu od Ekvatorja«. Vittoria. 16.00: «Hellz»poppin»' Olsen in Johnson, Mlscha Auef- Na razpravi proti morilcem agenta C P Carte je javni tožilec zahteval dosmrtno ječo za Pecchiarita in Hrovatina 24 let ječe za Bolsija in Zupina Sodbo bo sodišče izreklo pri današnjem nadaljevanju razprave Dalje Je Žeparji na težak Cain Karlo in gospodinj* Birsa Frančiška, inženir Sab* Renato in uradnica Radovan* Marija Ellen, bolničar DtArt*' ■ brosi Ruegero bolničark* Antonini Silvija, pobiralec J*1111 Ruh Gabrijel in gospodinja Carini Julija, uslužbenec cest*)® Železnice Privileggi Tullio >n šivilja Bonato Ivana, uslužbe^ I nec cestne železnice Ladav*® Silvij in gospodinja Guzio P*c' rina, električar Luin Lucian0 in uradnica Apollonio Aln*8, zidar Stochelli Gtovanni in S0" snodinja Clari Marija. šoler CP Tantin Alfredo in bolničarka Kellner Eleonora. . Umrli so: 29-!etna VirgilO8 Morgan, por. Butlara. 50-letn* Valeriia Hrovatin por Del,‘< Zotta. 79-letna Katarina Pf-tr*'^ co, vd. Flaiban. 62-lctni Al#; Bonivento, 72-letna Virgin'': Gregorič, vd. Canziani, 59»lpt, Karlo Cervenka. 63-letni u derik Ravalico, 68-letni Mar' Russo. 61-letna Argija Lavr00' vd. Li.von. 73-letna Katari”0 Pavanello, por. De Mattla. . MALI OGLAS? KOLCE PRODAJAM — VicO10 delle Rose 44. * PALI VENDONSI delle Rose 44. — Vlcolo Naj nad vse ljubljeni oče, brat stric in tast JOSIP GODINA (P. d. BORDON), posestnik, nas je nenadoma za vedno zapustil. Pogreb bo v petek 13. t. m. ob 15 iz hiše žalosti, Sv. M Magdalena Sp. 63. Trst 11. januarja 1950. Žalujoči: hčerki Sabina jn Anica; sestri Marije in Urška; zet Eli(, Ceroni; nečaki: Vilma Felice. Sergij; ter ostalo sorodstvo. ISTRSKI DNEVNI K PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU ■ ULICA C. BATT1ST1 301a - 1.; - TEL. 70 GOSTOVANJE ČLANOV ;UUDSKA OBLAST POTREBUJE Hrvatskega narodnega gledališča izobraženih ljudi jz Zagreba v Istrskem okrožju .Edinice JA v Istrskem okrožju je 9 .januarja obiskala skupina članov Hrvatskega narodnega gledališča iz Zagreba. gostovanje ni osamljen primer, kajti stalne zveze Arma-e in kulturnih organizacij ter ustanov je stalna skrb partijske organizacije v JA, ki ima namen, da se razvija in čimbolj dvigne kulturno prosvetno živ-Jenje njenih somišljenikov. To zahtevajo tudi naloge so-dfc in močne armade, ki mo-ra imeti pravilno in docela ?šraien svoj sestav — kader ta-j0 starešin, kakor tudi borcev, nrr, a razloga je kulturno cvetno delovanje v Ja eden ^važnejših njenih ciljev, letu 1949 so člani Hrvat- skega narodnega gledališča iz- nad Polovico nastopov po znih edinicah JA na Hrvat IX. redno zasedanje Mega okrožnega ljudskega odbora V nedeljo 15. in v ponedeljek 16. januarja 1950 ob ®- uri bo v prostorih gledališča v Kopru IX. redno zasedanje Istrskega okrožnega ljudskega odbora. DNEVNI RED: 1. Otvoritev zasedanja, izvolitev delovnega predsedstva in overovateljev zapisnika, 2. Poročilo mandatne komisije, 3. Poročilo overovateljev zapisnika VIII. rednega zasedanja, 4. Poročilo izvršilnega odbora IOLO-a, 5. Debata o teh poročilih, 6- Predlog o finančnem proračunu za leto 1950, 7. Debata o finančnem proračunu, 8. Sprejem gospodarskega programa za leto 1950 9. Odobritev izdanih odredb, 10. Predlogi novih odlokov, Izvolitev, oziroma potrdl-tev kooptacije novih č.a-n°v izvršilnega pdbprg IOLO-a, 12. Slučajnosti. Sq0Q1 in v Sloveniji. Obiskali naibolj oddaljene garnizije Yno zato, ker so pravilno . Jtn°vfli značaj svojih nasto-t v Prj vojaških edinicah. V d!?..SII1!slu ie bila organizirana u-njsa turneja članov imenovanega gledališča, ki je traja-a okoli mesec dni. Nedvomno le bila to tena najbolj hvale Vrednih nalog, katero so zagrebški umetniki izpolnili v korist JA. Ta turneja pa zadobi se večji moralni pomen in še v?čje priznanje, če pomislimo • ®.° i° zagrebški umetniki izvršili v času njihovega letne-6a dopusta. lzkušnje številnih nastopov a omenjeni turneji so pripo-ni?. > so zagrebški umet-n «» organizirali podobne tur- sten-P° edinicah JA. ki so na-_ njeno v Istrskem okrožju. ^rvatskega narodnega attih? so sPrejeli iniciativo z a odreda JA in so skupno j*Jm°m JA v Zagrebu pri-li , * 5 nastopov za vojsko " m prebivalstvo v '* v.cuivaisivo v coni B. K raznih opernih arij, med temi tudi italijanskih skladateljev kakor Verdija, Puccinija, Rossinija itd. so na programu še skladbe jugoslovanskih skladateljev kot: Baranoviča, Mateze, Zlatice inMatetič-Ronj-gova. V nekaterih garnizijskih krajih pa bodo umetniki izvajali celo pretežni del programa v italijanskem jeziku. Ta odločitev je plod pravilnega pojmovanja kulturnih potreb italijanske narodne manjšine, ki ima danes pri nas, kakor ostali narodi, vse kulturne in politične pravice. Poleg tega so ti nastopi zopet eden od mnogih primerov političnega udejstvovanja naših umetnikov, katerih umetnost stremi samo za tem, da širi in dviga prosveto med ljudskimi množicami, ne glede na njihovo narodno pripadnost. Naj omenimo še to, da bo nastopil tudi balet, in sicer na glasbo Chopina, Tunija, Gre-benščikova, Tijardoviča jn drugih. Nekaj sporeda bodo izpolnile tudi recitacije raznih del naših pesnikov, v katerih so odgovorili na klevete in razbi-jaško ter protirevolucionarno delovanje Sz in ostalih vzhodnih demokratičnih držav. Tudi to potrjuje politično delovanje jugoslovanskih umetnikov, ki sodelujejo z JA in vsemi jugoslovanskimi narodi v borbi za resnico. Na ta način razkrin-kujejo s svojo besedo laži, ki jih natolcujejo proti narodom Jugoslavije in proti vodstvu njene KP. Med umetnik; Hrvatskega narodnega gledališča, ki bodo na teh nastopih sodelovali, so nekateri tudi taki, ki so bili nedavno od jugoslovanske zvezne vlade nagrajeni. Zato ni čudno, če so bili ravno oni izbrani, da nastopijo v krajih naše cone, in da na ta način pripomorejo k spoznavanju naše kulture in umetnosti. Tudi to je ena njihovih nalog, ki jo izpolnjujejo uspešno. Ekipa članov Hrvatskega narodnega gledališča ima nekatere člane opere, kakor: Bian- Portoroš Pionirji so obirali oljke kraikint rfo pionirji slovenske gimnazije v Portorožu ustanovili svojo brigado, ki ima nalogo, da pomaga pri raznih delovnih akcijah. Prilika se je kmalu ponudila in naši pionirji so odkarakali v bližnjo okolico, kjer so r.abrali 150 kg oljk. Domači odbor se je brigadi zahvalil in ji obljubil, da jo bo kmalu zopet poklical na delo. Naša delovna brigada je sklenila, da bo stopala po poti pionirjev iz Jugoslavije, ki so s svojim delom mnogo doprinesli pri graditvi socializma. Tako bo tudi naša brigada dokazala. da so v Portorožu pionirji, ki se zavedajo svojih dolžnosti in hočejo tudi oni doprir.-esti svoj delež za skupnost. ko Dežman, Vladimira Ruždja-ka in Non; Zunca, ki bodo predvajali precejšnji del repertoarja zagrebške opere. Baletno skupino tvorijo Ana Roje, prvakinja baleta, dalje Vera Markovič, Oskar Har-moš in Nenad Lhotka, ki sta prav tako baletna prvaka. Nastopil bo tudj član zagrebške drame Borivoj Sembera, ki bo recitiral pesmi Skendera Kule-noviča, Branka Čopiča in Draga Gervajsa. — Pri klavirju bodo spremljali Darko Lukič, eden najboljših mladih jugoslovanskih klaviristov, ki je sedaj v JA, kjer vrši sistematično svoje umetniško delo. Prepričani smo, da bodo ti nastopi hrvatskih umetnikov vzbudili vso pozornost ljudstva Istrskega okrožja in da bodo zlasti množične organizacije izkoristile izredno priliko nastopa hrvatskih umetnikov in agitacijsko podprle to turnejo, da bo lahko izpolnila umetniški- in' politični cilj, katerima je bila namenjena. Kap. V. B. plavljene z letaki sledeče vsebine: «Tcvariš! Ali je v tvoji hiši in pri sesedu še kdo ne-.pusmen? Privedi ga V tečaj, da se nauči pisati in citati!« Prav tako so bili razmnoženi v tiso-“““““ čih izvodih letaki z vsebino: Nepismenost mora izginiti iz Istrskega okrožja “Obiskujte večerne izobraže- r ° valne tečaje m bralne večere!«, Ponovno smo že poročali, da je dala ljudska oblast vsestransko pobudo za odstranitev nepismenosti v Istrskem okrožju. Gotovo ni treba zopet poudarjati. da je nepismenost žalostna dediščina, ki smo jo v Istri prejeli v dobi italijanskega fašizma, in resnici na ljubo povedano, tudi še v času stare Avstrije. Za odpravo te kulturne sramote, ki obstaja še v drugi polovici 20. stoletja, so bili v mnogih vaseh ustanovljeni tečaji za nepismene, kjer naj bi Gostovanje mladine iz Portoroža Danes 12. januarja t. I. bo ob 2(1. uri v obnovljenem gledališču v Kopru uprizorila mladinska organizacija slovenskih učiteljiščnikov iz Portoroža Finžgarjevo dramo v treh dejanjih »Razvalina življenja«. Vstopnice bodo v prodaji na dan predstave eno uro pred pričetkom pri gledališki blagajni. prizadeti pridobili najosnovnejšo šolsko vzgojo v pisanju in čitanju. Ker pa stremi ljudska oblast, da se nudi našim ljudskim množicam tudi čim več splošnega in strokovnega znanja, so bili ustanovljeni še številni izobraževalni in bralni tečaji, ki naj nadoknadijo tudi že doseženo šolsko znanje. To znanje ne zadostuje namreč potrebam in zahtevam sodobnega naprednega delavca, kmeta, zadrugar-ja in podobno. V tej akciji deluje Slovensko-hrvatska prosvetna zveza, pod-zveza v Kopru. Zadala si je nalogo, da dvigne iz mrtvila in oklevanja tudi takšne tovariše in tovarišice, ki imajo glede obiskovanja navedenih tečajev razne neutemeljene predsodke in pomisleke. Nadaljnji cilj Slovensko-hrvatske prosvetne zveze je tudi ta, da s primerno propagando na vasi, v družini, v prijateljskih krogih vzpodbudi vse nepismene, naj se brez odlašanja vpišejo v nalfabetske tečaje. Tako so danes naše vasi po- ali «Nep!ismenost je ovira vsakemu napredku«, »Smo pregnali fašiste in izkoriščevalce, preganjajmo tudi nepismenost, ki so nam jo oni pustili«, ((Ljudska oblast potrebuje izobražene ljudi«, ali «Napreden delovni človek dviga svojo izobrazbo« itd. V vaseh, kjer je večje število nepismenih, so' bile ustanovljene posebne komisije za odpravo nepismenosti. Te komisije delujejo s polno paro in uspešno. Zadnjo nedeljo so predstavniki prosvetnih oblasti iz Kopra obiskali teren, da vidijo, kje je treba zastaviti še nove sile v boju proti nepismenosti in za razširjenje izobrazbe. Tako so se ustavili v Padni, Sv. Petru in Krkavcih. V teh vaseh so prisostvovali tudi sejam nevedenih komisij, dali nova navodila za pobudo še večje aktivnosti. Naša ljudska oblast stoji pač na stališču, da v krajih, kjer vlada progresivna — socialistična miselnost, ni prostora za analfabetizem, ki predstavlja nazadnjaštvo! Cbveze naših partizanov za leto 1950 STO KULTUKMH PRIREDITEV 11 8.500 PROSTOVOLJNIH DELOVNIH IIR Partizani koprskega okraja so se za leto 1950 obvezali, da bodo prispevali 8500 prostovoljnih ur pri delili splošne ljudske koristi. Na kulturnem polju pa bo njihovo udejstvovanje v tem. da bodo imeli v tem letu 100 kulturnih prireditev. To je zelo važna obveza, ker dokazuje, kako naši partizani občutijo potrebo sodelovati pri dvigu kulturnega življenja v Istri. Partizani bodo poleg tega dali vso pomoč po vs-seh, kjer se vršijo tečaji za nepismene, da bodo te tečaje obiskovali prav vsi, ki še ne znalo pisati. V borbi za resnico bodo partizani z izleti v Jugoslavijo, katerih bodo priredili 12, prav tako zastavili vse svoje sile Partizani dobro vedo — ker občutijo — kako grde in krivične so vse klevete in laži. ki jih od vseh strani mečejo no vodstvo nove Jugoslavije In KPJ. Zato se bodo tudi v tem letu odločno borili, da se resnica o stvarnosti gradnje socializma v Jugoslaviji še boli razširi v svet. Prav tako bodo uredili v tein letu sedeže krajevnih odborov, da bodo odgovarjali svojemu namenu. To je le nekaj večjih obvez. ki so jih partizani koprskega okraja sprejeli kot del tistega velikega načrta, ki predvideva tudi v tem letu izvršitev večjih del za splošno izboljšanje življenja vsemu ljudstvu. Vedno so bili partizani v prvih vrstah, ko je bilo potrebno pomagati ljudstvu. Prav tako so danes tisti, ki visoko dvigajo zastavo svoje delovne zavesti. Temu pravijo v Trstu preganjanje vere Tiskovni urad VUJA poroča: Istrski okrožni ljudski odbor v Kopru išče že več časa primerne prostore za gluhonemnico, ki šteje sedaj 49 gojencev. Prosvetni oddelek, v čigar področje spada ta naloga, je ugotovil, da bi bila v ta namen zelo primerna stavba samostana v Strunjanu, ki je že tri leta skoraj prazna, ker živita v njem le še dva redovnika, ki pa uporabljata prav majhen del ogromnega poslopja, katero šteje poleg več manjših še 10 velikih sob. zaradi tega je prosvetni oddelek IOLO zaprosil oba redovnika, če bi se hotela preseliti v samostan v Pira- nu, ki bi jima za bivališče odgovarjal ravno tako, kakor v Strunjanu. Ker pa upravnik samostana v Strunjanu ni hotel pristati na ta predlog, je ostal z ostalim redovnikom nenadlegovan na starem mestu. Pirati Promenadni koncert vojaške godbe Zadnjo nedeljo 8. januarja je vojaška godba JA iz Portoroža priredila na prostornem Tartinijevem trgu promenadni koncert. Z umetniško dovršenostjo je odigrala pester pro^ gram, ki je vseboval razne uverture. potpurije, operne arije pesmi, med temi tudi skladbe najbolj znanih italijanskih mojstrov kot Verdija; Puccinija, Rossinija itd. Na stotine in stotine domačinov je prisostvovalo koncertu,' Njihovo zadovoljstvo in navdušenje je bilo tem večje, kep so bili deležni vseskozi umetniškega užitka. S ploskanjem je izrazilo svojo zahvalo našim umetnikom pri vojaški godbi JA in pričakuje, da bo imelo kaj kmalu zopet priliko po« slušati vnovič tako lep cert. kon? univerza v V petek 13. januarja ob 20. uri bo v dvorani hotela «HelioS» v Portoroža pod okriljem ljudske univerze predavanje tov. Kavška Slavka, ravnatelja Pomorskega tehnikuma v Piranu. Predaval bo o »Borbi slovenskega ljudstva za naše morje«. ODSTRANJENE!(3 ORISKI poslednje ovire DNEVNIK v Izmenlavl blago z Jugoslavlio V našem mestu se že dalj časa mudijo predstavniki jugoslovanskih oblasti, ki sklepajo trgovinske sporazume z našo državo. Predstavnik jugoslovanske gospodarske delegacije dr. Simčič se je te dni sestal z dr. Canduttijem na Trgovski zbornici v Gorici. Razgovori so potekli v znamenju sklepanja novih dogovorov na osnovi že določenih postavk jugoslovansko-italijanskega trgovinskega sporazuma. V dolgem in prisrčnem razgovoru so obravnavali možnosti, kako pripeljati pokvarjene tovorne avtomobile na popravilo v naše mehanične delavnice, katere so že prejele v popravilo prvo pošiljko kamionov, ki je zaposlila v Gorici okoli 150 mehanikov. Med ostalim so na kratko še enkrat pregledali vse določbe sedanjega sporazuma in odstranili še poslednje težkoče, ki so se pojavljale pri dosedanjem izmenjavanju blaga, ki je določeno v pogodbi. ZA REJCE KOKOSI navodila za valjenje perutnine ko 0 •sc -c spominjamo, ka v letu 1948 kokošja kuga - 0 Popolnoma »>«*«» Siutnm°' uničila našo Naš kmet ie bij :ai- -• z njim naše splošno Sjc.arstvo Ljudska oblast jc haslednje leto 1949 pod-ižbor*VSe lx>tre°be Ukrepe za Cp|otj anie te?a Manja, toda ni valilni stroj. Sedi s tako vztrajnostjo na jajcih, da ji la*'- ko po vrsti položimo dvoje ali ■■acn ............... — —• cel° troje nasadov jajc. Celo še zadet a ScsPoaar--ko zelo pri- mlada purica, ki ni nesla o«-, .šn z njim naše splošno iaic orihai.-, v poštev. (tv, °mno mogla še uspeti. Ne- PogoiT Pa 30 dUni i>ri ’>Uo vsi »n,-. ,Za usPežen razvoj peiut-Zg Y va: Zato jt izdal oddelek spodaj navedena tt^''dib), Jt! naj pripomorejo k b. d_ bomo dosegli ne le t(.J~'!n'e stanje perutninarstva, jjA' ga še prekoračili, h>esT’0dila 56 Sla-siJ°: Z c v Km *lvn U moramo izvesti inten-Derm pr°PaSE**do za valjenje •V v Valienje na, se zač- *iPrvi polovici febi uurju do se aPri,a. Najbolje je, da brua , ncl zvaliio konec fe-lu pZja do prve Polovice apri-hušn , °zno valjenje jarčic pri. nesti • ncvšcčnost, du začnejo letu ^ajca £ele v prihodnjem d0 L, PZinaši, občutno ško-thrJl "emu Perutninarstvu, ker mo jar*ita krmiti celo zi-ko bi nesle jajca v času, u najdražja. do „iVe4ie teže,ve imamo gle- ^oklkO T k°k0ii Za °tPom«v mu lallko Pri nas Pur em° £ prisilno uporabo Wlilo Iv 'abk° Prisilimo, da Ona je naravnost narav- jajc, prihaja v poštev V gnezc.ioče položimo nekaj umetnih j; jc. Umetna jajca napravimo tako, da jajčjo lupino na koncih predremo, vsebino izpihnemo in nato napolnimo prazno lupino s peskom. Obe odprtini zamašimo z voskom. Nekaj takih jajc vložimo v gnezdo in posadimo nanje puro. Zaboj nato pokrijemo s pokrovom, ki ga obtežimo s tako težo, da žival pokrova ne more privzdigniti Seveda pokrov ne sme Pure preveč pritiskati k jajcem, 2ival pustimo v tem položaju 40 ur, to je dva dni in dve noči, ne da bi jo prej krmili ali motili. Po tem času odstrani.m0 pokrov in jetnico nakrmimo in ji damo piti. Na prostem držimo pur0 le četrt ure, da se najf In osnaži. Med tem uredimo gnezdo, katerega smo našli v največjem neredu. Nato ponovno pokrijemo žival za 48 ur. Po tem česu se pura navadno že udomači. Ce vali mirno, ji že lahko damo jajca za valjenje. Cc se če upira jo ponovno zapremo za nadaljnjih 48 ur. Ce Pa po šestih dneh ne postane koklja io izpustimo, ker od nie ne bo več koristi. Gnezdo naj bo v zračnem proštom, kjer jc popoln mir. Brez dokumentov Listnico z osebno izkaznico, nekaj slikami iti nekaj denarja je včeraj izgubil 18-letni Rijavec Livij s Trga Battisti št. 4. Izgubo je prijavil policiji. Urnik gorisklh avtobusov Proga Gorica . Videm - Milan: odhod iz Gorice ob 7.40 in prihod v Gorico ob 16.20. Proga Gorica - Trst: odhodi 7.30 in 13.30, prihodi ob 14.15 in 20.30. Ob praznikih odhodi ob 7.30 in 13. Odhodi iz Trsta ob 13 in 19.30. Proga Gorica - Tržič: odhodi ob 7 in prihod ob 7.15. Vožnje ukinjene ob praznikih. Gorica - Tržič (ladjedelnica): odhodi ob 7.35, 8.55, 14.30, 17.15 | in 19.30. Odhodi iz Tržiških ladjedelnic ob 7.35, 8.55, 14.30 (iz Tržiča), 17.15, 19.30. Proga Gorica - Steverjan: odhodi ob 7, 12.45, 17. Odhodi iz Steverjana ob 7.30. 14.15 in 17.45. Ob praznikih odhodi iz Gorice ob 14 in 18. Iz Stever-junu ob 14.30 in 18.30. Proga Gorica - Videm: odhodi iz Gorice 12.15 in 18. Odhodi iz Vidma ob 7.45, 14. Vož. nje ukinjene ob nedeljah in praznikih. Kljub ?imi jim kolesa pridejo prav Dne 4. januarju so neznani tatovi odpeljali kolo 20-letni Miglino Carmen iz Ul. Ascoli št. 15. Tatvino je utrpela v Ul. Buonurroti, ker ga je pustila pred r.eko hišo. Kolo je bilo vredno 15.000 lir. Včeraj so isti kolesarji odpeljali kolo 53-letnemu Simo-nettiju Lenartu iz Kapucinske ulice št. 2. Tatvino je Simo-netti prijavil policiji in izjavil, da je bilo kolo vredno 13.000 lir. PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 NADALJEVANJE SEJE OBČINSKEGA SVETA IZ PODGORE m Okoliški davkoplačevalci imajo vso pravico zahtevati, da jim občina zajamči varstvo nad njivami in gozdovi Predvčerajšnjim zvečer se je po daljšem odmoru ponovno sestal goriški občinski svet, ki je med zasedanjem sprejel nekaj manj pomembnih sklepov. Najprej so svetniki pregledali uradniške in plačilne sezname. Za tem pa je svetnik Verbi govoril o potrebi namestitve večjega števila poljskih čuvajev po okoliških vaseh go-riške občine. Do sedaj je občina vzdrževala samo tri čuvaje, ki pa zaradi prevelike razsežnosti niso mogli vestno opravljati svojega dela. Zlasti njihovo prizadevanje ni želo zaželenih uspehov, ker se tatvine po njivah in v gozdovih javljajo vedno pogosteje, pri čemer se celo dogaja, da sq čuvaji izpostavljeni grožnjam in tudi dejanskim napadam s strani nezaželenih in škodljivih ljudi. Predlog je podprl tudi svetnik Dem. fronte Slovencev tov. Paglavec, ki je dejal, da bi morali poljski čuvaji zaradi osebne varnosti imeti tudi orožje (orožni list), da bi se lahko v primeru napada branili. V nadaljevanju razpravljanja o tem vprašanju so tudi predlagali, naj bi kmetje sami po zgledu velikih tovarn vzdrževali svoje čuvaje. Ta predlog je podprl in še nadalje razvil krščansko demokratski svetnik Gianantonio, ki je dejal, da predstavlja zvišanje števila poljskih čuvajev iz treh na šest obremenitev letnih občinskih stroškov za več kot dva milijona Kr. Po njegovem bi se morali kmetje združiti v za-drugp, kot to delajo kmetje od Alp do Sicilije, in da bi tako skupno plačeval; čuvaje za čuvanje lastnih polj. Tudi svet- nik Culot se j,e pridružil temu predlogu z izgovorom, da občinski svet ni poklican, da brani privatno lastnino. Vse te izjave in izmikanja bi kaj kmalu odpadla, če bi bili okoliški kmetje in lastniki gozdov italijanske narodnosti. V tem primeru bi bili ravno tisti svetniki, ki se sedaj toliko protivijo sprejemu treh poljskih čuvajev v službo, to prvi zahtevali. Ker pa so podežel-,^i kmetje slovenske narodnosti, potem Smatrajo nekateri svetniki, da ni njihova 'dolžnost, da skrbij0 tudi za njihove interese. Vprašamo te gospode, ki merijo pravico našemu ljudstvu, ali niso ti ljudje prav takb italijanski državljani, ali nimajo enakih dolžnost: in ali ne plačujejo prav tako dovolj velikih davkov, da lahko uživajo vsaj malo pravic za vse to. Gospod Gianantonio morda ne ve, da so okoliški kmetje z davki že dovolj obremenjeni in da ni potreben noben njegov predlog, ki bi jim življenje še bolj otežkočil. Pri glasovanju je bil predlog svetnika Verbi ja, naj odslej dalje vzdržuje občinska u-prava šest poljskih čuvajev mesto treh, sprejet z 20 proti dvema glasovoma. Na dnevnem redu jc bila izvolitev treh Preglednikov zaključnih občinskih računov. Izvoljeni so bili svetniki Birsa. Pustetto in Crocetti. Svet je nato pričel z volitvami novega upravnega sveta civilne bolnišnice. Se pred samimi volitvami pa je svetnik Pustetto poudaril, da še vedno niso pričeli z gradnjo novih bolniških poslopij. Med drugim je omenil, da sedanja uprava tega podjetja še vedno kupuje živež, kot meso, zelenjavo, jajca itd. na čedadskem trgu, kar nedvomno povzroča škodo g°-riškemu. Svetnik Vodicer je predlagal, naj trgovci znižajo ceno živil in s tem omogočijo bolnišnici nakup po nižjih cenah. Po diskusiji je sledila volitev upravnega sveta civilne bolnišnice, v katerega sq bili izvoljeni odv. Massimiliano Claricini, dr. Renato Principe, Maroi Tiberio, Bruna Bressa-ni in ing. Renato Fomasari. Glede šolske zdravniške službe so svetniki mnenja, da dva dosedanja zdravnika ne zadostujeta potrebam in da bi bilo treba posvečati zdravstvu otrok več pažnje. Občinski svet ni pooblaščen, da o tem odloča, vendar pa bo to upošteval in je to sprejel kot predlog. Okrog 21 ure je svet sklenil; da se razpravljanje o drugih točkah dnevnega reda preloži za naslednji dan ob 20.30. IZ GORŠKE Uspešno delo Fronte v Uanalu Vaški odbor Fronte V Kanalu ob Soči jc lani vestno sodeloval pri vseh gospodarskih akcijah na vasi in dosegel, da so bili vsi davki v KLO plačani stoodstotno, odkupi živine, žita, oljaric m drugih pridelkov Pa so bili celo preseženi. S 100 odstotki je bil izveden tudi plan jesenske setve in pogozdovanja. Fronta je s svojo politično aktivizacijo skrbela, du je bila S prostovoljnim delom obdelana zadružna ekonomiji', na kateri je bilo napravljenih preko 15.000 prostovoljnih delovnih ur. Skrbela je tudi z® pomoč pri poljskih delih družinam, ki nijnajo zadostne delovne sile. S pravilnim tolmačenjem so-ciclističoegu gospodarstva je bila na pobudo Fronte ustanovljena y Kanalu KOZ, ki se že NOVE KNJIGE: ...ilčlnsfci: BUTALCI, platno, lwa,szkieu>lsz: CHOPIN, broš irano, Panek: KRILA MLADIH, polplatno, Lenin: LEVIČARSTVO, broširano, Pavičič: PESEM O ŽIVLJENJU, slikanica, Savnik: ZDRAVLJENJE RAKA, platno, » 1.600,— Dobite jih y slovenskih knjigarnah v TRSTU in GORICI ■ ■ L. 200,— » 90,— » 260.— » 60.— » 190,— uspešno razvija. Fronta ie mnogo pripomogla, da sta bila takoj obnovljeni' svinjak in zadružni hlev. Pri gradnji zadružnega doma i€ Fronta prispevala 50011 prostovoljnih delovnih ur. Na področju lokalnega gospodarstva so člani Fronte požrtvovalno delali pri popravilu cest, čiščenju kanalov in pro-pustov, pri čemer so opravili 4.000 prostovoljnih delovnih ur. Zbrali ?o tudi 20 stotov raznih vrst odpadkov za industrijo. Da bi svoje članstvo ideološko dvignil, jc organiziral vaški odbor Fronte redni 14dnev-ni študij, ki se je sedaj preusmeril v izobraževalni tečaj, katerega obiskuje 62 članov Fronte. Ustanovili so tudj kulturno umetniško društvo, ki šteje 108 članov. Frontovci iz Kanala so sodelovali tudi pri akcijah izven syojcga območja, saj jc odšlo 40 členov Fronte na gozdarsko akcijo na Kočevsko, 18 pa na gradilišče Nove Gorice. IZGONI Včeraj je goriška kvestura odposlala z izgonskim listom iz našega mesta 42-letnega Zer-bina Ivana iz Gradeža, 24-let-r.ega Cattaia Bruna iz Nimisa pri Vidmu in 30-letnega Ses-sija Renata iz Vidma. Prenehati je treha z raznarodovalno politiko proti Slovencem Kot smo že poročali so šolske oblasti v Podgori prepovedale nekaterim otrokom obiskovati slovenske osnovne šole z izgovorom, da jim to po zakonu ni dovoljeno. Omenjeni otroci so slovenskih staršev in nočejo obiskovati italijanske šole. Zaradi tega so že več tednov doma in jih odsotnost nri pouku močno boli, ker že v svoji mladosti občutijo krivice, ki jim jih oblasti prizadevajo. Otroci so žalostni in s solzami v očeh zahtevajo, naj Potujoči kino Sežana Razpored kinopredstav v okraju Sežana in v okraju Gorica v mesecu januarju 1950: Angleški film vOliver Twist»: 12. jan. ob 19: Škrbin. 13. jan. ob 19: Lipa. 14. jan. ob 19: Kostanjevica. 15. jan. ob 19: Opatje selo. 16. jan. ob 19: Brestovica jih vendar ponovno sprejmejo v šolo. kjer poučujejo v njihovem materinem jeziku. To pa ni želja samih otrok, ampak je' to obenem zahteva staršev, ki nočejo, da bi se njihovi • ‘roči potujčevali v šolah, kjer se vzgajajo otroci italijanske narodnosti. Starši tega koraka nočejo napraviti, ker imamo Slovenci pod Italijo polno pravico do poučevanja v svojem jeziku. Tako postopanje šolskih oblasti. ki uživajo direktno podporo vladnih organov, Je raznarodovalno in protislovensko, ker skušajo iztrgati slovenske otroke iz območja svojih bratov in sester, lz območja svojega naroda. Nobeno tolmačenje, pa naj bo podprto s kakršnimi koli zakoni z ene ali dru^ .. strani, ne more žeti priznanja s strani slovenskega življa v Italiji, ker je tako tolmačenje nujno v nasprotju z najosnovnejšimi narodnostnimi svoboščinami ja pravicami, ki so z zakonom priznane slovenski narodni manjšini v Italiji. Ljudstvo vidi v takem postopanju neposreden atentat na nacionalne pravice, vidi v tem koraku sovraštvo in preganja? nje, ki je v marsičem podobnai ravnanju bivših državnih obla? sti s tukaj živečim prebivalstvom. Zato nobene izjave, opravičila, zakoni in podobno, 1-i so za nas Slovence skrajno krivični, ne morejo prepričati našega ljudstva, ki je občutilo knuto fašistične zločinske de-javnčsti. da si nekateri sedanji oblastniki ne kujejo svojega političnega kapitala z na las podobnimi metodami. Otroci slovenskih staršev se bodo jezika sosednje narodnosti navadili tudi v slovenskih šolah. V nobenem primeru pa se svojega materinega jezika ne bodo naučili, če bodo obiskovali italijansko šolo, kar je slej ko prej cilj vladne raznarodovalne politike proti našim ljudem. IZPRED SODNIJE Ne 90 dni, nego samo 3 mesece zapora zaradi pijanosti do nezavesti Pred tednom je prišel v Gorico 28-letnj Tcnzar iz Tržiča. V Gorici je imel več opravkov, ki jih je vse odpravil že dopoldne in se nato namenil domov. Toda ko je prišel na postajo je zvedel, da je vlak za Tržič odšel ravno trenutek prej in se je zato vrnil v mesto. Dcspel je v višino spominskega ljudskega vrta in se tam zatekel v bližnjo gostilno. Naročil si je četrt litra vina in sklenil, da bo y prijetnem lokalu počakal drugi vlak. Toda že pri prvem kozarcu vina je ugotovil, da mu ta pijača zelo ugaja in je zato po prvem četrtu naročil še mnogo drugih in pozabil na vlak. Prišel je večer in ko so v gostilni prižgali luč, se je Tonzar zavedel, da je še v Gorici.. Takoj je zapustil gostilno in se odpravil proti postaji. Napravil je nekaj korakov, noge se niso več pokoravale njegovi vel ji; napravil jih je še par in v sredini ljudskega vrta je treščil na tla. Tam so ga agenti našli pozno ponoči nezavestnega. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili samo, da se ga je do nezavesti napil. Tedaj so agent; napravili zapisnik in ga odposlali sodnim oblastem. Tonzar je moral zaradi tega včeraj na zagovor pred goriško sodnijo, kjer ga je sodnik dr. Siena obsodil na tri mesece zapora. S« on vinski bratec Iz vrste 1 vinskih bratcev je moral na zatožno klop tudi 27-letni De Marchi Aldo iz Ulice Giustiniani, ki se je preteklega decembra opotekal pijan v neki mestni ulici. Obsodili so ga na 3000 lir globe, ki pa je ne bo plačal, ker je bil deležen odpusta odrejenega dne 23. novembra 1949. Kani jih je privedel „Cine Cakhoilu Nato je morala pred sodnika cela vrsta prodajalcev časopisov, ki so bili vsi obtoženi, da so lanskega aprila prodali v svojih prodajalnah več izvodov tednika ((Cine Cakkoil«, ki je bil skrajno nedostojne vsebine in ki so ga oblasti pozneje tudi zaplenile. Zaradi tega so naložili po 1000 lir globe 31-let-ni Del Frari Marijo iz Ulice Transalpina 4, 45-letni Cecotti Adelajdi iz UL Manzoni 4, 57-letru De Luca Annunziati iz Ul. Chiara 4, Marra Renzu iz Ul. Angelina 28, 46-letni Zimic Ivanki iz Ul. Duca d’Aosta 4, 59-lelnemu Luglio Nataliju iz Ul. Casale 23, 67-letnemu Mo-lesini Viktorju s Trga Battisti 5, 49-letnemu Tomasi Alojzu iz Ul. sv. Ivana 7 in 50-letnemu Di Santolo Petru iz Ul. Faiti 19. Vsem pa so kazen odpustili na podlagi odpusta. » * * Zaradi pomanjkanja dokazov je bil oproščen 45-letni podjetnik Primožič Bazilij iz Ul. Ca-nova št. 7, ki je bil obtožen, da je lanskega novembra sprejel v svoje podjetje na delo delavca Amasolija Artilija brez potrebnega dovoljenja Urada za delo. Zaradi nezakonitega prostopa meje Zaradi nezakonitega prestopa državne meje med Italijo in Jugoslavijo so obsodili na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe 43-letnega Bone Evgenija iz Ul. Formica 2. Kazni pa ne bo odsedel, ker je deležen odpusta. Na isto kazen z odpustom so obsodili 18-letnega Santinija Marija iz Ancone, k; je že lanskega leta šel nezakonito v Jugoslavijo na delo, od koder se je letos vrnil s petnim listom, ki mu ga Je izdal italijanski konzulat v Zagrebu. Prilostitve zaradi mladolet-nosti je bil deležen Vescovi Egidij iz Doberdoba, ki je prav tako šel v Jugoslavijo na delo brez potnega dovoljenja. Na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe so nato obsodili še tri skrivne prestopnike državne meje, in sicer 30-letnega Tisata Ivana iz Godičev pri Vidmu, 32-letnega Cosolina Marija iz Pieluca pri Tereni in 23-letnega Sciuto Carilla iz Catanile. Vsi trije so bili dalj časa v Jugoslaviji na delu in so se vrnili z rednim potnim listom, ki ga jim je izdal italijanski konzulat v Zagrebu. Tudi ii so bili deležni odpusta. * * * Na 1000 lir globe so nato obsodili 20-letnega Konrada Srebrniča s Koma 8, ker je s kamionom, s katerim se lahko prevaža izključno samo blago, vozil tri osebe. Tudi on je bil deležen odpusta. Zaključek razprave proti Ihintoriju in ostalini Predsinočim se je na gori-škem sedišču zaključila razprava proti Angelu Punieriju, Karlu Zalateu, Di Biagio Iva- nu in Cervi Mariju, ki sq bili kakor smo že poročali, obtoženi: Karel Zalateo, da je 3. maja 1945. leta odvzel osebno svobodo slugi sedeža fašistične stranke Zangarelliju Dominiku in to na povelje njegovega šefa Punterija, ki Jg tudi sodeloval pri aretaciji Zangarellija ter da je vedno skupaj s Pun-terijem nekaj časa pozneje prifastil zlato pero, svinčnik in doze z.a puder in nekaj pohištva v vrednosti 150 tisoč lir. Punteri, Zalateo, Di Biagio in Vervi so bili nadalje skupaj obtoženi, da so vedno maja meseca 1945. leta ugrabili častnika fašistične milice Maz-zolinija Longina. Končno je očitala še Di Biagiu ugrabitev delavca Rutarja Antona. Razprava se je zaključila z oprostitvijo obtožbe ugrabitve Punterija, Zalatea, Di Biagia in Cervija, zaradi nastale amnestije. Obtožbe tatvine na škodo Zangarellija sta bila Zalateo in Punteri tudi oproščena, in sicer zaradi pomanjkanja dokazov. Goriški delavci počastili spomin padlih tovarišev v Modeni Glavni odbor goriške Delavske zbornice se je včeraj na svojem sestanku še enkrat spomnil žrtev, ki so padle pod svinčenkami demokristjanske vlade, ki ni nič drugega kot slepo orodje mednarodne kapitalistične oligarhije.' Vsi pošteni delavci naše pokrajine se zgražajo nad policijo, ki je uporabila orožje proti tistim, ki se borijo za uveljavitev najosnovnejše pravice, ki nam jo jamči ustava, To je pravica do dela. Obenem jc od. bor izrazil občudovanje delavcem livarne Prinzi in kov inskim delavcem v Tržiču, ki so KINO VERDI. 17: «Devica Orleanska«, I. Bergmann. VITTORIA. 17: «Lov na človeka na severnem tečaju«, M. Conrad. CENTRALE. 17: «Do zadnje kaplje krvi«, I. Allison. MODERNO. 17: ((Gospa Par-kington«, G, Garsorj. EDEN. 17: «Ne umre se tako«, J. y. Stroheim, počastil; spomin v borbi padlih bratov in so se za eno uro vzdržali dela V obsojanju namernih zločinov proti delavskemu razredu in vmešavanja policije v sindikalne zadeve, Delavska zbornica še enkrat poziea rse delovno ljudstvo, naj se strne v borbi Za pravico do dela, kruha, svobode in mira. Vozni red na goriškem kolodvoru Odhodi: V Trst: 6.18, 7.33, 9.53, 10.50, 14.11, 15.43, 16.20 (delavski skozi Ronke, ukinjen ob nedeljah), 19.18, 22.15, 23.29. V Videm: 5.14, 5.59, 6.57, 8.29, 12.35, 14.10, 17.21, 18.42, 20.14, 22.16. Prihodi: Iz Trsta: 5.51, 6.55, 8.11, 8.27; 12.31, 14.06, 17.17, 18.36, 20.12, 22.14. Iz Vidma: 5.06, 6.15, 7.31; 3.51, 10.46, 14.09, 15.41, 19.16; 22.11, 23.27, Del zgodovine jugoslovanskega delavskega razreda UtntMtlkt- U TiOMM-OMu OD ODME 00 UOHIAOOOFAŠIZMA v nekdanji Jugoslaviji Slavni revolucionar Moša Pi-jade spominja s svojim 30-let-nim požrtvovalnim delom v prvih partijskih vrstah ves delavski razred Jugoslavije na dolgo dobo trpljenja in zatiranja, ki se je začela 30. decembra 1920 z obznano in dosegla 6. januarja 1929 svoj višek z mo-narhofašistično diktaturo. Ze v prvem letu nekdanje Jugoslavije so milijoni delovnih ljudi globoko občutili besede pisatelja in revolucionarja Avgusta Cesar ca: ((Jugoslavija, sanje najbolj Ših umov, zadnja misel in uteha mučenca pod vislicami, sad krvi, prelite iz teles tisočerih, kje je? Kje je cvetje za venec pokolenja, ki se je zanjo borilo in jo doživelo? Vidi se samo trnje, vidi se golgotski venec, spleten od nasilja, ropa, trpljenja in krivic.» Zaradi brezposelnosti in nizkih zaslužkov so se širili valovi stavk po vsej državi in višek teh borb za golo življenje in za najosnovnejše socialne pravice je bil dosežen spomladi leta 1920. s splošno stavko železničarjev, kateri so se pridružili rudarji in kovinarji. V •Ljubljani so to stavko zadušili' 24. aprila 1920. ko so na Zaloški cesti streljali delavce, ki so hoteli z mirnim obhodom po mestu opozoriti vso javnost na svoje upravičene zahteve, podobno nasilje pa se je znašalo nad delavskim razredom tudi po vsej ostali državi. Režim pa je na svoj način 'pripravljal toliko obljubljeno in hvalisano ustavo, da bi imel proste roke Pri brezobzirnem izkoriščanju delovnega ljudstva Izid volitev v ustavodajno skupščino 28. novembra 1920 režimu ni bil všeč. V parlament so prišli kot tretja najmočnejša skupina komunisti in ko je vlada računala, da bo za centralistično ustavo lahko pridobila nekaj manjših parlamentarnih skupin s prevaro in pod-kupom, se je tudi zavedala, da komunistov ne bo mogoče na noben na čin pridobiti. Zalo je sklenila uničiti parlamentarno zastopstvo in preprečiti tudi vse delovanje Komunistične partije. Notranji minister Milorad Draškovič je v ta namen 30. decembra 1920 izdal «obznano», ki je s svojimi določili onemogočala delovanje razrednih delavskih organizacij. Komunistična partija kot avantgarda jugoslovanskega delovnega razreda pa je vztrajala in zato je bilo režimu poleg «obzna-ne» potrebno še hujskanje in vznemirjanje. Vrstile so se izmišljene vesti o pripravljenih atentatih, nazadnje pa se je nad delavskim razredom izvajano nasilje res obrnilo in organizator tega nasilja, minister Milorad Draškovič, je bil 21. julija 1921. v Delnicah pri Ogulinu smrtno zadet od kroale maščevalca 7* mladega bosanskega mizarja Alije Alijagiča. Atentator je od začetka do kraja mirno zatrjeval: «Zal mi je, da sem ubil človeka, a če ga ne bi jaz. bi ga nekdo drugi, kajti njegovo nasilje je moralo roditi novo nasilje.« Iz tega. tako jasno razloženega atentata pa je hotel režim ustvariti veliko komunistično zaroto. Najprej so proglasili za pobudnika atentata Alijagičevega rojaka, mladega študenta zagrebške eksportne akademije Rodoljuba Colako-viča, pozneje, ko Se to ni zdelo 'dovolj učinkovito, pa so zaroto padtaknili znanemu hrvatske-mu revolucionarju Rudolfu Her cigonji. Tako so morali poiskati drugo, večjo zaroto. Na Vidov dan 1921 je v Beogradu na Terazi-jah, ko se je vozil mimo regent Aleksander, eksplodirala bomba, ki pa ni povzročila nobene večje škode. Iz te očitne protestne demonstracije so skovali veliko zaroto, ki naj bi bila organizirana v samem klubu komunističnih poslancev. Večino poslancev so postavili pred sodišče, 1. avgusta 1921 pa je izšel »zakon o zaščiti države«, s katerim so bila razveljavljena najvažnejša določila ustave. Na razpravi zaradi vidovdanskega atentata, ki je bila končana šele 23. februarja 1922, je bilo na po dve leti ječe obsojenih 12 komunističnih poslancev, vsi ostali pa so bili oproščeni. Resnico o obeh atentatovskih procesih so poročali, dokler niso bili zaplenjeni, samo nekateri napredni listi, medtem ko je vodilni meščanski tisk na vso moč hujskal proti delavskemu razredu in njegovemu vodstvu. Na obeh procesih se je izkazalo, da gre samo za iz Zanimiva novost največjega ogorčenja izhajajoče dejanje. V Beogradu so ob sodili na smrt delavca Spasoja Steliča, v Zagrebu pa Alijo Alijagiča, medtem ko je bil Rodo. ljub Colakovič obsojen na 13 let. Na obeh procesih so se trudili, da bi prikrili resnico, kako je režimsko nasilje samo dovedlo do obupnih dejanj preganjanih in brezpravnih ljudi. Rodoljub Colakovič, sedanji zvezni minister za znanost in kulturo, je svoje življenje v kaznilnicah v Lepoglavi. Sremski Mitroviči in Mariboru opisal v knjigi «Kuča oplakana» ter pri tem takole označil borbo zoper nasilje: ((Med tistim delom študentske mladine, ki je svojo priključitev delavskemu gibanju občutil kot velik preobrat v vsem svojem življenju, je nastalo po »obznani« vrenje. Naj-odločnejši so menili, da je treba na ta udarec vladajočih na delavsko gibanje takoj odgovoriti z udarcem. Ce ne more biti udarca množice proti nazadnjaškemu režimu, potem naj bodo vsaj udarci posameznikov proti nosilcem tega režima. Važno je nastopiti takoj in pokazati vladajočim, da se revolucionarji Jugoslavije ne bodo nikdar sprijaznili z «obznano» in da bodo na njihov teror odgovarjali s svojem terorjem. Tako se je rodila teroristična akcija l. 1921., ki je brez ozira na subjektivne želje njenih udeležencev škodovala delavskemu gibanju, ker je po atentatu reakcija postala še hujša. C e pokažejo posamezniki še toliko hrabrosti in požrtvovalnosti, ne morejo nikdar premagati sile, ki j0 lahko stre samo volja in organizirana sila množice pod dobrim vodstvom. Med to mladino sem bil tudi jaz. Bilo je mnogo notranje borbe, preden sem krenil na to pot, a ko sem krenil, se nisem ustavil samo pri teorijah. Borbo sem vzel za svojo dolžnost in vodil sem jo do kraja. Obsodili so nas na robijo, naj-boljšega med nami. Alijo Alijagiča, pa so nekega deževnega pomladanskega jutra (8 marca 1922) obesili na tesnem dvori šču sodnijskega zapora.» STRAHOVITI PRIZOR POŽARA UMOBOLNICE V DAVENPORTU, KJER JE BILO UNIČENO POSLOPJE IN JE KZGUBILO ŽIVLJENJE PRIBLIŽNO 40 BOLNIH ZENA gospodarstvo Y'TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE*1 Obnova tovarne jute slabo napreduje Poročajo, da je tržaška ko-nopljarna in tovarna jute “Ju-tificio e canapificio triestino» nekaj povečala svojo delavnost, menda od 67 odst. proizvodnje zmogljivosti v tretjem trimesečju p. I. na 88 odst. pod konec leta. Vendar pa proizvodnja še vedno ne dosega 50 odst. proizvodnje v letu 1938, kar razlagajo s tem, da so utrpele tvorniške naprave med vojno toliko poškodb, da je celokupna proizvodna zmogljivost danes še vedno komaj 50 odst. nasproti leta 1938. Podjetje dobiva surovino v zadostni meri iz Pakistana, ki vsled svojega spora z Hindostanom pospešuje izvoz surovin na vse strani. Nekaj škode utrpi surovina zaradi neprimernih razmer v pristanišču Chittagong, kjer jo nalagajo z velikimi zamudami. Podjetje zaenkrat svojih izdelkov ni prodajalo v inozemstvo, razen v Italijo. Zalaga seveda tržaški trg. Cene izdelkov trenutno še naprej Pa- | St vi§ 'ivinhu iz Sl edin v * 6o'iei* Titvvv pet letite «ZIVIM KOT ČLOVEK IN NE KOT BERAC...» OBISKA TRŽAŠKIH DELAVCEV MARIBORU ____________t V gostinski sobi hotela Orel v Mariboru je tekel resen pomenek. Tisti dan si je skupina tržaških delavcev, ki je bila tam na obisku, ogledala dve tovarni. Pustili sta v njih močna doživetja in v mislih so sč zdaj vračali k njim. Dvajset kilometrov od1 mesta raste nova tovarna aluminija. Največja bo te vrste v Evropi in najmodernejša. Na desetih kvadratnih kilometrih prostora se dvigujejo veličastne tvorniške zgradbe. Tri kilometre stran od njih se beli med zelenjem tovarniško naselje. To je bilo v tistem trenutku središče pomenka. «Zena bi morala videti, niti verjela mi ne bo, ko ji bom o tem pripovedoval«. «Naj govorijo kar hočejo, toda kjer delavec nima besede ne zidajo takih stanovanj«. Poslušam, udeležujem se razgovora in opazujem vse te razgibane obraze. Tam na kon. cu srednje mize sta dva, ki jih še nisem videla. Nista prišla z nami iz Trsta. Radovednost me premaga, da povprašam tovariša na desni. «Ali ga ne poznaš? To je Bordon iz Doline, štirikratni udarnik in nagrajenec«. «Udarnik in nagrajenec, torej je zaposlen tu?« «Da v neki tovarni.« .Jiy: ^ 3 Tov. IVAN BORDON «Kako to misliš?« «Ce naj ti povem, kako mislim. ti moram povedati, sicer ne boš razumela.« «Kar povej vse«, sem odgovorila v hlastni želji. Začutila sem, da tiči v njegovi osebi človek, ki se ni dal nikoli potlačiti, ki je vedno iskal in našel pravo pot. »Doma sem iz Doline in tam sem bil tudi kovač do 1947 leta. O mladosti ti ne bom pravil, taka je bila kot mladost vseh, ki so rojeni v uboštvu. Oče in . mati sta me hotela rešiti sem hotel in storil sem po svoje. Papež je zahteval od mene siromaka 22 tisoč lir za ločitev in končno popustil na dva. kar je bilo za tiste čase pred vojno zelo veliko. Nikoli bi jih ne zmogel, potem je prišla vojna in nisem se več brigal za te svoje zadeve. Postale so mi malenkostne, na vrsti so bile stvari, ki so me vsega prevzele.« «Bila je borba, hočeš reči?« reči?« «Da, borba, do nje pa sem bil ubogi vaški kovač. Mnogokrat ni bilo s čim nasititi otrok. Ljudje so me vabili na delo k njim pogostokrat samo za ščepec koruzne moke. Sel sem, kaj sem hotel tudi storiti. Nisem mogel gledati stradajoče družine. Upal sem z drugimi vred, da bo Po vojni drugače, da ne bo več mladine, ki bo prisiljena v brezdelje postopala po vasi in prosila mene, beraškega ko.vača. za ogorek cigarete. Ta spomin je najmočnejši. Spremljal me bo vse življenje in če bi živel vedno tako kot živim zdaj, bi dočakal sto let.« Nasmehnil se je in smeh se je razlil preko vsega obraza, ki ni kazal več devetinštirideset let. Bil je mlad, skoraj mladeniški. slovaški1 oslovaški poštni minister nedavni tiskovni konfe-napovedal zanimivo no-v prid avtomobilskega ta na velikih prometnih Ceste prvega razreda, in e tudi one drugega razhoda opremljene s tele-Na vsaka dva km bodo bu ceste montirali tele-aparat v kovinskem u. Ti aparati bodo pove ta vod javne službe, na r poštne policijske po-in drugih. Avtomobilisti v zadregi lahko s pomoč-učev, ki jih bodo dobili, telefonski kovčeg in za-i pomoč. Trenutno bodo pravo preizkusili na ce-Praga-Ceš. Brod-Pollin, -Dobriš-Pribram in Br- „Če bi bil pri nas res fašizem, kot to trdijo kominfor-misti, bi se ne bali nikogar in bi šli tudi proti njemu" Moje zanimanje postane vse večje in večje. Najrajši bi se kar takoj prisedla k sosedni mizi. Bordon in tovariš, ki- je z njim pa sta tako zatopljena v razgovor z nekim našim, da si jih skoraj ne upam motiti. Čakam, se pogovarjam z drugimi in čakam, moje zanimanje Pa je osredotočeno zdaj že vse tja na ono stran. Končno se mi zdi, da so se razgovorili. Ne bom jih več motila in lahko pristopim. «Jaz sem Bordon, tovarišica, in to je moj tovariš Svab Anton. Dolinčana sva in čim sva slišala, da so prišli Tržačani, sva prišla, da se kaj porazgo-vorimo.« Videla sem, da sta si imela mnogo povedati. Nisem se poprej hotela vmešavati v vaš pomenek, čeprav, da kar priznam, bi mu bila rada prisluhnila. ((Pogovarjala sva se o našem delu v tovarnah, o tem, kako Živimo. Moram ti reči,_ da se mi včasih zdi, da sem šele sedaj postal človek.« uboštva z bogato ženitvijo. Mnogo neprijetnosti, sta mi s tem povzročila. Takrat sem se hudoval nanje, danes vem, da nista ne znala, ne zmogla najti druge rešitve. Jaz tako ni- Potem je tisti smeh izginil in umirjeno je nadaljeval. «Ni bilo drugače, kot da sem se odločil in šel v Jugoslavijo, če sem se hotel umakniti preganjanju fašistov, ki so se po SKUPINA TRŽAŠKIH DELAVCEV, KI JE BILA PREJŠNJI TEDEN NA OBISKU V MARIBORU Tov. SVAB ANTON vojni tam doli zopet prevzeli. Zaposlili so me tu v tovarni »Splošna«, ki se je zdaj preimenovale. v ((Franc Leskošek«. Včasih se mi zdi, da mi Novi poštni vagoni na jugoslovanskih železnicah BEOGRAD, 10. — Na jugoslovanskih državnih železnicah so že dalj časa v prometu novi poštni vozovi zgrajeni doma. Ti poštni vozovi so štiriosni, aerodinamične oblike in 20 m dolgi. Prav tako bodo v kratkem razpolagale državne železnice z novim potniškim vozom domače konstrukcije in izdelave za mednarodni promet. , V Somboru v LR Srbiji so otvo-rili najmodernejšo konopljarno v republiki. Ta tovarna je opremljena z najmodernejšimi tehničnimi sredstvi, zgrajenimi v Jugoslaviji. življenje zdaj vrača to, kar mi je poprej ugrabilo. Dobil sem diplomo za kovača prve stopnje, štirikrat sem-udarnik in imam odlikovanje tretjega reda. Leta 1947., to je prvo leto ko sem prišel, v Maribor, sem dobil 2500 dinarjev nagrade, leta 1948 sem dobil 4000 din nagrade, leta 1949 sem dobil kot racionalizator 8500 din nagrade. ((Kakšno delo si napravil, da si postal racionalizator?«' ((Izboljšal sem amerikanski zavrtač, da je postal bolj praktičen za uporabo. Sedaj čakam potrditve za novo racionaliza-torstvo. Izboljšal sem razne priključke za spajanje zračnih cevi. Napravil sem tulec za svedre in tovarna mi je tudi to odobrila. Ce bo potrdilo ministrstvo za težko industrijo, bom novator. Za naš delavski praznik 1. maj imam v načrtu zračni vrtalni stroj za čiščenje rjavine na železu.« «Vidiš.» se je zdaj zopet kar sta zamudili poprej in žena zasluži kot tovarniška Perica 7000 din čistega na mesec.« Njegov prijatelj Tone je postal že nestrpen. «Zdaj pusti mene, da še jaz kaj povem«. Ne da bi se bil dal motiti je posegel v sredo svojega razrvanega življenja. Štiri leta je starejši od svojega prijatelja, toda v obraz bi mu prisodila mnogo več. «Država mi je hotela dati pokojnino, zaradi vsega hudega, kar mi je prizadejal fašizem. Nisem prišel sem, zaradi pokojnine, sem rekel, prišel sem delat. Fašisti niso imeli nikdar nič od mene, in jaz ne od njih. Ker jim nisem hotel plačati samskega davka, sem šel kot kvalificirani delavec rajši na polje. Ce bi bil pri nas res fašizem, kot komin-formisli zdaj razglašajo, bi se ne bali nikogar in šli bi proti njemu. Le povejte vsem, da smo pripravljeni dati vse svoje, razpoložljive sile za izpolnitev dajo, od 420 lir za kg vreče na 405 ali 410 lir. Po istih poročilih pričakuje podjetje finansiranje s strani ERP, češ da bi obnovili in modernizirali tvor-nične naprave ter tako znižali proizvodne stroške za 50 do 60 odst. Čudno je pri stvari, da napovedujejo te izboljšave že nad leto dni in da ves čas dotlej ((študij« o finansiranju še ni privedel do rezultata, medtem ko je nasprotno bilo investirano več stotin milijonov v oljarno «Gaslini«, za katero je bilo jasno, da ne bo dobila odjemalcev v zaledju (primer Avstrije in drugih, ki trošijo mast ne pa olje) in tudi da ne bo mogla tekmovati s številnimi velikimi predelovalnicami olja v Italiji. Nasprotno pa bi bila konopljarna in jutama že pred časom z lahkoto oddala izdelke, s primerno zunanjo trgovinsko politiko tudi zaledju. Položaj oa Italijanskem troti Po novem letu se kaže sledeča tendenca: za povrtnino, sadje in zelenjavo ni povpraševanja, najmanj še za južno sadje. Tudi oranže najboljše vrste s področja Fondi niso vplivale na cene, ki so nazadovale za 10 lir pri kg. Enako velja za trent-ska jabolka. Cene: oranže 45 do 60 lir za kg, oranže vrste Fondi 70 do 80, jabolka 45 do 60, solata 100, špinača 80. Vina: trgovanje je še naprej v krizi zaradi izredno majhne potrošnje. Pretekla letina je bila dobra, čeprav ne večja od one v 1948. Povprečje predvojnih treh let je znašalo 37,500 tisoč hektolitrov, po vojni triletno povprečje dosega šele 33 milijonov 700 tisoč hektolitrov, kar razlagajo s slabostjo obstoječih nasadov (okrog 1 milijon hektarjev posebnih kultur in blizu 3 milijone pa mešanih kultur). Na krizo vpliva menda tudi davčni pritisk: trošarina znaša 20 odst. vrednosti in tvori danes 42 odst. celokupnega donosa trošarin nasproti 27. odst. leta 1928. Za barve in lake ni posebnih izprememb, povpraševanje pa je še precej stalno, ker uvoz iz inozemstva ni rentabilen. Za izdelke kemične in farmacevtske industrije so tendence precej različne, Vsled velikih uvozov nemških proizvodov so mnogi italijanski farmacevtski izdelki nazadovali v ceni. Za redkejša zdravila s9 cene trdne. Vitamine C plaču-. jejo po 17.500 lir kg, bencolskl sodij po 700 lir kg in papaverin po 93 tisoč lir kg. Mentol velja 21 tisoč lir kg. Za umetni gnojila ni mnogo poslov, račut najo pa na ugodne cene za kalcijev cianamid, ki ga bodo t) velikih količinah uvozili iz Be& gije. Neželezne kovine doživljajo usodo italijanske metalurške industrije, ki je v težki krizi. Zato zanje ni povpraševanja. Niti za svinec, baker irt cink ne beležijo znatnejših izprememb v ceni. Tekstilni trg je prav tako v krizi. Pri volni je nekaj zanimanja za odpadke in cunje, za sukno pa ni poj vpraševanja. Tudi industriji svile zmanjšuje obratovanje-ker je novih naročil premaloi Podobno je s platnom. Steklarj ski■ izdelki ne kažejo izprej memb. Navadno steklo velji 545 do 580 lir za kvadratni meter. Gradbeni material prav tako ni kdo ve kaj iskan. Prodaig. so slučajne, mislijo pa, da bd na pomlad več povpraševanja. nav V dvomesečju november-de-cember je pridelala petrolejska čistilnica Aguila povprečno 40 do 41 tisoč ton surovine na mesec, ali 138 odst. predelave v novembru 1938. V tretjem trimesečju p. I. je skupno bilo pridobljeno: 19.123 ton bencina. 41.046 ton plinskega olja, 40.292 ton gorilnega olja, 4-046 ton petroleja, 7.546 ton raznih bitumenskih smol, 239 ton terpentina in 29 ton mazilnih olj• Trgovinski sporazum med flrj in uruguaiem BEOGRAD, 9. — V Montevideu je bil 5. t. m. podpisan sporazum za trgovinsko izmenjavo med Jugoslavijo irj Uru-guajem. Višina medsebojnih izmenjav je določena na 5 milijonov 300 tisoč dolarjev za vsako pogodbenico. Jugoslavija bo izvažala lesene izdelke, kemikalije in kovine. Uvažala bo volno, usnje, lar.eno seme in olje. OKROG TOVARNE V STRNISCU RASTE INDUSTRIJSKO MESTO. NA SLIKI VIDIMO NOVO ZE ZASEDENO STAVBO Z UDOBNIMI STANOVANJI nasmehnil, borim se zdaj še naprej zato, za kar sem se poprej boril doma v Dolini. Le ena razlika je, da živim kot človek in ne kot berač.« Teh njegoVih besed sem se živo zavedla naslednji dan, ko sem ga z njegovim prijateljem zagledala v kavarni «Astorija», kjer sta prebirala dnevno časopisje. Tedaj sem ga prekinila • in rekla: «Se to mi moraš povedati, kako živiš doma, kajti tudi dom je polovico življenja, sem slišala danes tolikokrat iz ust naših delavcev.« ((Stanovanje imam dobrp, trije sinovi so preskrbljeni, dekleti študirata, da nadomestita, petletnega plana pod' vodstvom našega Tita. Jaz se počutim sedaj tako, kot bi mj bilo dvajset let«. Oči so se mu iskrile in se smejale same od sebe, ko mi je govoril. Tam v stoterih gubah je bilo stisnjeno vse grenko življenje, ki ga pozablja v pesmi brnečih motorjev, kladiv in nakoval. Iz nje vstaja nova jugoslovanska stvarnost in sredi nje stoji on, nekdaj večno brezposelni klepar. Lepa je ta pesem zanj in za vse jugoslovansko ljudstvo je najlepša izmed vseh. Govori mu o bodočnosti, za katero je vredno delati in se žrtvovati. MARA SAMSA POLOŽAJ VALUT po razvrednotenju britanskega funta Razvrednotenje v odstotkih Gramov čistega zlata Dolarjev ZDA z3 z denarno enoto den. enoto pred po pred po razvred. razvred. razvred. razvr»4. Argentina Avstralija Avstrija Belgija Burma Cejlon Danska Egipt Finska Francija Grčija Holandska Indija Irak Island Izrael Irska Italija 30.51 30,56 12,34 30.32 30.32 30,54 30,46 30.49 22,23 20,00 30,26 30.32 30.52 30.50 30.52 30.52 (1) (1> 2,86507 1,99062 3,224 2,24 0,93545 0,06496 (2) (2), 0,0202765 0,0177734 0,0228167 0,02 ----- 0,30225 0,21 0,185178 3,67288 0,334987 0,268601 3,58134 0,136954 0,30225 0,21 0,12866 0,208376 0,144778 2,55187 4,133 2,87166 0,00625 0,004347 : (3) (3) • 0,0000833 0,000066 0,2338861 0,376953 0,263158 0,186621 0,30225 0,21 2,48828 4,03 2,80 0,0951359 0,154111 0,107054 4,03 2,80 4,03 2,80 (4) (4) Kanada 9,09 0,888671 0;807883 1,00 0,9090? Luxemburg 12,34 0,0202765 0,0177734 0,0228167 0,02 Norveška 30,53 0,179067 0,124414 0,2015 0,14 Nova Zelandija 30,52 4,03 2,80 Nemčija zap. 20,66 0,30 0,238095 Paragvaj 0,287595 0,287595 (5) (5) Peru 0,136719 (6) (6) Portugalska 13,04 0,40 0,03478 Sijam 20,00 — 0,10 0,08 Španija 1 (7) (7) Švedska 30,50 0,27777 0,19305 Transjordanija 3Q,52 4,03 2,80 Unija juž, Afrika 30,52 3,58134 2,48828 4,03 2,80 Uruguaj 3,58134 (8) (8) . Velika Britanija 30,52 2,48828 4,OS 2,80 I II. DEL SPISAL Alanko je vnovič posilil smeh, da je zastrla usta s periščem in pritajeno hihitala v dlan. Previdno je prijezdila domov in se splazila v svoj šotorček. Oblečena je legla na volčjo kožo. Ljubosumno srce se ji je na-sičalo ob maščevanju. Ko je bila Ljubinica sredi stepe in sredi noči sama, se ni naselila bojazen v njene prsi. Odkar je bila ugrabljena z očetove njive, še niso občutile njene prsi diha svobode. Sedaj šele, ko se je vrnila tudi Alanka, ko so ji drobne kaplje dežja polzele po razgretem licu, ko je čutila na prsih sveži dih stepe, sedaj je prvič dihala zopet svobodo Njene mehke pa krepke roke so krčevito napenjale povodce, da je konj veselo prhal in letel v noč, kakor bi nosil mladega Huna. Pozabila je volkodlakov, ni se menila za Sete-ka, besom samim bi kljubovala, toliko moči in samozavesti je lilo v njene žile hrepenje po smotru. Zibala se je v sedlu lagodno kakor ptička, ki se poigrava-v zraku. Polagoma so se ji približale sanje, izpod čepke so ji lezli lasje in se ji v mokrih vlaknih usuli na tilnik, po plečih in po ramenih. Dež se je zdržema cedil iz nizke megle, obleka se je pojila z mokroto. Njenemu razgretemu telesu pa je ugajal hlad, dramil jo je in čedalje krepkeje je napenjala brzde, da je konj plaval v divjih skokih po mokri travi. Nekajkrat ga je ustavila in pri-sluškala, če se ne oglaša topotanje za njo. Tiho kakor v grobu. Ni se oglasil volk, ni zakrulil merjasec, ni 'zalajal lisjak. Njen pogum je bil velik. Zazdelo se ji je, da jezdi znano pot od očetovih čred proti gradišču. Napolnile so jo ponosne misli. Prijezdila bo mokra in trudna po brežcu v gradišče. Svarun bo zajokal od radosti. Tudi Iztok — in Rado sta se morda že vrnila iz vojske in ona bo ponosno sedla junakinja med junake. In vsi starešine in mladci bodo dvignili kopja in sekire ter kričali: nMaščujmo se, maščujmo! Nad Hune!« In mladenke si spleto in pomazilijo lase, pod lipo bo zadišalo po daritvi, o, vse ljudstvo bo slavilo njo, vrlo hčer Svarunovo. Podražila bo Rada z drugim ljubimcem, glavarjem Hunov, toda on bo bral laž v njenih očeh. Čimdalje bolj se je razplam-tevala njena domišljija. Pozabila je, da beži iz tabora Hu nov, iz krempljev Tunjuša. Pred njo je trepetal kakor varna lučka edini cilj sreče, smoter njene poti. Za njo je bežala stepa in siva ravan je rasla brez konca pred njo iz sive te. me izpod meglenega obroča, ki je v ozkem obzorju slonel na zemlji. Kakor bi dirjal konj na istem mestu in se ne premikal. Le kadar je švignil mimo nje temen grm, kadar se je bledo posvetila kaluža, te daj se je prepričala da beži dalje, dalje. Proti jutru je ponehalo deževati. Po okolici se je razlila medla luč. Njene sanje so se zni-čile. Strmela je med konjevimi uhlji v daljavo in iskala veletoka. Zal, njeni pogledi niso mogli predreti megle, ki se je ponižala do tal in stala nepremično pred njo, kakor bi jezdila v valove morja. Ali ti valovi so se pred njo odmikali, se tiščali vedno zemlje, se prevalili tu in tam leno kakor nerodna kopa in ji na ozkem obzorju vnovič zastrli razgled. Ljubinico je pretresla hipna groza. i «Ce sem zašla. O Devana, o Svetovit!« Ozrla se je naokrog. tcDa bi videla zvezde! Da bi se dvignilo sonce! In sedaj ne vem, kje je jutro, ne vem, kje je polnoči). Zdelo se ji je, da je na levo megla gostejša, da se vali navzdol in se plazi v premi črti. »Tam je Donava. Po veletoku gredo valovi megle«. Krenila je s konjem bolj na levo gnala ga v strogem diru proti smotru Toda veletoka ni bilo. Obzorje je bežalo pred njo, brez konca je bila ravan, samotna, mokra in žalostna. »Do jutra si pri Donavi«, je rekla Alanka. Domislila se je njenih besedi in zaeno so se pojavile pred njo tiste strašne oči, tista dva žareča oglja kakor volkodlak iz teme. Premočeno telo se je streslo, okrog srca jo je zazeblo. Trepetajoče ustnice so šepetale velike obete bogovom in klicale Devano na pomoč. Začutila je tudi, da so ji roke trudne, da se loteva vseh udov topa izmučenost. Tedaj jo je neprijetno zazeblo po vratu, ob senceh, kjer so Pojasnilo k opombam: Argentina je dne 3. oktobra 1949 namesto formalnega razrednote-nja uvedla vrsto različnih tečajev za uvoz in izvoz; tako imenovani ((svobodni tečaj« za pesos (za finančna plačila) pa je bil razvrednoten za 47 odst. Uvozni in izvozni tečaji so razdeljeni tako, da pospešujejo izvoz, z razlikovanjem po blagovnih seznamih. Avstrija je razvrednotila šiling dne 21. novembra P- 1- Uvedeni so trije tečaji namesto poprejšnjega 10 šilingov za dolar. Novi tečaji: IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIII viseli v težkih predencih razpuščeni mokri lasje. Danilo se je čimdalje bolj. Pred njo so iz trave sfrfotavale ptice. Vselej se je zdrznila, zagomezelo ji je po mozgu. Na ušesa Ji Je udaril zdaj pa zdaj čuden glas — kakor nepoznane zveri. Pri* sluškala je. Kakor konjski skoki! «Na sledu so mi! O bogovi!« Stisnila je konja, nagnila se mu na vrat in vihrala dalje, dalje. Topot je potihnil, zdelani konj se je ustavljal, a zopet topot v ušesih. Ustavila se je, da bi presodila, od kod prihajajo udarci kopit. Ali tedaj je vse umolknilo. Bilo je samo njeno srce tako glasno, da ji je kovalo v žilah po senceh in bobnelo v ušesih. Za trenutek se jc umirila in se skoraj sramovala sama sebe. Kolikrat je že jezdila ponoči v deželi Slove-nov! Nadaljevanje sledi ((osnovni« 1 dolar — 14,40 šilingov, ((premijski« tečaj 1 dolar — 26 šilingov, ((dejanski« tečaj 1 dolar — 21,36 šilingov. Francija je z razvrednotenjem 19. septembra p. 1. uredila plačevanje z deželami s «trdo valuto« (dolar, švicarski frank) na osnovi tečajev svobodnega trga in je tako dobila edini uradni tečaj, enak tistem11 svobodnega trga. Določili so ga na 350 frankov za 1 dolar nasproti poprejšnjim 272 frankov za dolar. Italija je izpremenil® zakonski dekret z dne 28. U-1947 dne 21. septembra p. T. in sicer tako, da uradni tečaj za liro ni več Povprečni izvozni tečaj vsakega poprejšnjega meseca, marveč ga izračunajo P0 izvoznih tečajih rimske in milanske borze. Velja matematična sredina. Tečaj dolarja n£ -Uf SP 'e od Poprejšnji*1 0,1739 dolarja, za 100 lir izpre-mer.il na 0,158 dolarjev, kat pomeni razvrednotenje za °" krog 9 odst. Paragvaj ni izpre" menil poprejšnje zlate paritete svoje valute (Guarany) pač Pa je začetek novembra p. 1. uvede! 6 novih tečajev za zunanjo trgovino. Primer: 0,324 dolarja za 1 guarany pr; navadnem *z' vozu ter 0,203 dolarja pri Pie' ferenčnem izvozu Pri uvozu je tečaj 0,32 do 0,20, 0.16 in 0,12 dolarja za 1 guarany. Peru sredj novembra p. 1. je izpre-menil poprejšnji tečaj 0,15 dolarja za 1 sol v sedanji 0,05 dolarja za 1 sol, s čimer je praktično odpravljen «uradm» tečaj. Uraguaj. Dne 6. oktobra p. 1. so določili različne tečaje za uvoz in izvoz, po blagovnih skupinah. Uvozni tečaji se S}’ bijejo od 1,90 do 2,45 uraguaj-skih pesosov za 1 dolar, izvozni tečaji Pa od 1,519 do 1,78 ih 2,35 pesosov za 1 dolar. UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCHI, St. 6. Ul. nad. - Telefon Stev. 93-808. - UPRAVA: ULICA S. FKANCESCO št. 20 - Telefonska št 73-38 nrT ASI- od 8 30-12 In od 15-18 - Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. OGLASI, od 8.30-12 in od id- za flrj za ^ sir(ne t sto]pca za vse vrste Qglasov po 1Q dln .... Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul. S. Pellico MI., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna /60, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: tzvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 100 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska • Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST z