Ql^Jorn
f'/uAtlCQ..*
No. 165
/Ime ri$k/i Domovi ima
/% mm e ■* ■ e/%ju—HomjE
AM6RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG6 ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 28, 1963
SLOV6NIAN
HORNING N€WSPAP€B
STEV. LX1 — VOL. LXi
h konec segregacije
so vsi, toda vsakdo na svoj lasini način
Danes se vrši veliki pohod zagovornikov i n t egracije na Washington. Zastopnike bo popoldne sprejel predsednik Kennedy. CLEVELAND, O. — Danes je (lan največje dosedanje manife-stacije črncev v naši prestolici. Nse oči so obrnjene proti Wash-iRgtonu, toda v ameriških gla-Vah rojijo misli, ki niso ravno v skladu z željami in cilji mani-
festacije.
Naj misli Amerika o integra-cbi s praktične strani? To vpra-s'anje si je zastavil časnikar Har-rN, ki sestavlja včasih bolj popečena vprašanja na našo jav-n°st kot Gallupov zavod. Har-'*s je zadnjič postavil javnosti sledeča vprašanja:
r^a integracijo 78%, toda i),i% ne mara črnih sosedov!
Naj mislite o mednarodnem l-omenu boja za integracijo? 78'/( Jolih Američanov mu je odgo-1'0rilo) da je boj potreben, kajti segregacija samo škoduje naše-r-‘U ugledu v tujini in daje ko-^Unistom prvovrsten material Zu agitacijo proti naši deželi. V PIaksi pa Američani mislijo pre-cei drugače. 58'< pravi, da jim R1 vse eno, aii imajo črnce za b(JSede v stanovanjskih hišah ali ulicah* 82V* se jih ne more
"Prijazniti z mislijo, da bi nji-'°vi otroci hodili v šole, kamor l0cJijo tudi črni otroci. 23',* no-be Irueti črncev v njihovih cer-Vah, 21'/, jih ne more trpet* pri Istorn delu v podjetjih.
Cpozoriti moramo, da so tc Povprečni odstotki za vso deže-Cdkloni po posameznih drža-^ap 30 zelo veliki, posebno v juž-'j1- Potrjujejo pa splošen obču-' “ VSRkdo je za integracijo, to-0,3 Pri tem ne smejo biti priza-eb njegovi pogledi na njeno Praktično izvedbo. Vsakdo jc llagnjen k stališču, naj se inte-^racija tiče njegovega soseda. ne Pa njega.
^°dniki boja za integracijo P eiaalo upoštevajo mnenje široke javnosti
Roditelji črnih organizacij nt ^Poštevajo tega stanja. So zave-avani ie v maniiestacijo v ashingtonu, ki se bo začela z Ikim shodom pred Lincolno-bip1 sPornenikom. Tja so pova-1 tudi vse kongresnike in se-orJe, za vsakega posebej so ^rri določili tudi prostor. Člani ^°ngresa pa niso bili povablje-’ da se udeležijo obhoda. Pred-B in podpredsednik bosta to 6- S deputacijo manifestan-s, j Seie Popoldne. Iz tega se da Sp epat'’ da prireditelji manife-acije računajo z njenim mir-um Potekom.
Udeležba manjša
dQ ^ashingtonu in okolici bo-soi ^ V 0koli 100 cerkvah po-tr n.° službe božje v ranih ju pr t ^ urai1- Organizirali so jih kat eStant^ katoličani. V ne-Va,tripl Protestantovskih cerk-Pa kamor zahajajo črnci, bodo Va/ U^*:)e p)0^ie kar celo noč. Na-Rai Sanifestantov krajev zu-Vej.	ashing tona pa ne bo tako
vali '	80 Prvoino pričako-
Ro[&arji umorili ženo čilskega generalnega konzula v New Yorku
SPRING LAKE, N.J. — Trije maskirani roparji so vdrli v hišo generalnega konzula države Čile v New Yorku preteklo nedeljo ponoči, pobili njegovo 60 let staro ženo Lucy Grez, pobrali dragocenosti in denar ter pobegnili.
Konzula samega ni bilo v času napada doma, 30 let staro služkinjo so pa roparji zvezali in jo pustili v spalnici. Ta je policiji izjavila, da naj bi bili roparji, dva moška in ena ženska, Portorikanci ali črnci. Ženska je govorila brezhibno špansko.
Oblasti doslej še niso v zvezi s tem umorom nikogar prijele.
Izjava ameriškega državnega tajništva trdi, da armada ni vedela za načrt o napadu na pagode v Južnem Vietnamu.
iimada ni bila krta'“ST SENAT JE IZGLASOVAL
' v.*.*OBVEZNO POSREDOVANJE
50 državnih legislatur. Vsaka j
'konferen-
Senat je sinoči z 90 proti 2 glasovoma izglasoval predlog za obvezno posredovanje v sporu med
X1 ^ m » J *	»	1	« v‘rt 1 1 n't 1	7^1
Jemenske revolucionarne vrste so se začele cepiti
SANA, Jemen. — Iz jemenske prestolice prihajajo poročila, ki jih potrjujejo tudi di-plomatje, da so se v vrstah jemenskih revolucij onar jev pojavili spori in uporniki ne ubogajo več ministrskega predsednika El Salala.
To je menda nagnilo egiptovskega Naserja, da je začel hitro izpolnjevati svojo obljubo, da potegne svoje čete iz Jeme-na, kar je potrdil tudi generalni tajnik ZN Tant. Na drugi strani je pa Savdska Arabska
WASHINGTON, D.C. — Vlada Združenih držav se počasi bori skozi zmedo v Južnem Vietnamu in išče način in pota k notranji pomiritvi dežele, ki naj odpre znova pot k uspešnemu boju s komunistično gverilo. Državno tajništvo je v posebni izjavi zatrjevalo, da vodniki vietnamske armade niso vedeli za načrt napada na pagode pretekli teden in da redne vojaške enote pri tem niso sodelovale. Izjava meče krivdo za nasilje proti budistom na policijo in posebne oddelke, ki so pod poveljstvom predsednikovega brata Ngo Dinh Nhu-ja.
Izjava kaže, da hočejo Združene države svoje delo v Juž. Vietnamu nasloniti na armado, ki nosi tudi glavno težo boja proti komunistom. Vodniki armade so se v preteklosti vedno znova pritoževali, da nimajo v boju s komunistično gverilo prostih rok, da jih vlada dejansko pri vojaških operacijah stalno ovira.
Od kar je bilo pretekli teden oklicano obsedno stanje, je armada odgovorna tudi za upravo, red in mir v deželi. S pora-
država je poslala na co delegacijo, sestavljeno iz članov legislatur. Nekateri udeleženci so hoteli spraviti v debato taka kočljiva vprašanja, kot je problem civilnih pravic, vprašanje novih dodatkov k u-stavi, ki naj razširijo pristojnost posameznih držav na račun federacije itd.
Delegacije so si skočile v lase že na prvih sejah, pozneje so se pa debate spremenile v polemike in nazadnje v splošno prerekanje na levo in desno. Konferenci ni preotstalo ničesar drugega kot, da je soglasno sklenila, da ona ni poklicana, da razpravlja o političnih vprašanjih. Omeji naj se samo na zboljšanje zakonodajnega postopka v legislaturah, na državne proračunske težave, na zboljšanje državnih administracij itd. Obravnava naj torej sa mo tehnična vprašanja, ne pa političnih zadev.
Resolucija je bila odobrena soglasno, je pa tudi edini rezultat letošnje konference.
V vseh novih avtomobilih varnostni pasovi
DETROIT, Mich. — Z novim letom bodo v vseh v Združenih
i Iz Clevelanda!
in okolice
stom njene odgovornosti in pre- j državah izdelanih avtomobilih vzemom novih nalog se je po- takozvani varnostni pasovi, s večala tudi možnost, da ^arma-'katerimi se bodo t^ko voznik začela znova podpirati plemena, £ja prevzame sama oblast v svo-1 avtomobila kot potniki v njem ki so za bivšega kralja Badra.je roke jn odstavi vlado pred-[med vožnjo privezali na sedeže. Položaj postaja radi tega zelo; sednika Diema. Ameriški pri- Pasove priporočajo že več let kot
nepregleden celo za politične opazovalce v Sani.
Volitve v Južnem Vietnamu so odložene
SAIGON, J. Viet. — Predsednik Ngo Dinh Diem je
tisk je očiten posebno proti Di- eno izmed sredstev za zmanjša-emovemu bratu Nhu-ju in nje- nje števila smrtnih žrtev pri av-govi ženi. iče predsednik Diem tomobilskih nesrečah, tega ne bo naglo odpustil, bo Kdor ne bo maral v novem moral verjetno iti tudi sam. | avtomobilu varnostnega pasu, bo Novi poslanik ZDA Henry jahko od prodajalca zahteval, da Cabot Lodge je Diemu v pone-^ga vzamejo ven.
radi obsednega stanja odložil! delJek predložil svoje poveril-1	-----0------
parlamentarne volitve, ki so bi-1 n^ce> ni Pa z nPm 36 razprav- §vicarji bodo zgradili le določene za prihodnjo sobo-: ^ia^ ^ P0^3!11	0 za8tevah, ki	podmornico
to, za nedoločen čas.
SHOWERS
V remenski prerok pravi:
Večinoma oblačno in verjetnost neviht. Naj višja temper a-ura 79.
jih imajo Združene države od vlade Juž. Vietnama, če naj te ,	,	, .	,
še dalje gospodarsko in vo-,bo PR«hod^e leto narodna raz-
železniškimi družbami in unijami železničar jev v pogledu uvedbe novega delovnega reda. Izgleda, da bo do polnoči storil isto tudi Predstavniški dom. Za nocoj opolnoči je napovedan splošni železniški štrajk.
WASHINGTON, D.C. — Senat je sinoči končal razpravo o zakonskem predlogu za obvezno posredovanje v sporu med železnicami in železničarskimi unijami, da prepreči za nocoj o polnoči napovedani splošni železniški štrajk. Za predlog, ki določa obvezno posredovanje v vprašanju opustitve preko 32,000 delovnih mest na železnicah in o sestavi moštev vlakov na progah in tovornih postajah, je glasovalo 90 poslancev, proti pa 2, Wayne Morse, demokrat iz Oregona, in John G. Tower, republikanec iz Texa-sa. Skoraj enak predlog je tudi pred Predstavniškim domom. Upajo, da bo Kongres delo na predlogu končal še pred polnočjo in ga poslal predsedniku Kennedyju v podpis. S tem bo nevarnost splošnega železniškega štrajka od-
stranjena.	j1.
Predlog določa sestavo poseb- Načelnik odbora za trgovino nega odbora, v katerem bosta po j O. Harris, demokrat iz Arkan-.iva zastopnika železniških družb sasa, je dejal, da ne pričakuje železničarskih unij ter trije nobenega posebnega odpora pro-člani, za katere se bodo odločili ti zakonskemu predlogu o ob-prvi štirje člani ali pa jih bo veznem posredovanju v sporu na imenoval oredsednik Kennedy, železnicah. Dejal je, da bo odob-če se zastopniki železniških | reni predlog še pred polnočjo družb in unij ne bodo mogli zediniti na nje. Obvezno posredovanje je omejeno le na vprašanje odprave služb kurjačev na diesel strojih in na sestavo moštev za vodenje in upravljanje vlakov na progah tep na tovornih postajah.
Odbor omenjenih sedem članov bo obvezan v teku 90 dni izdati odločitev v omenjeni'.', dveh vprašanjih, ta bo 60 dni kasneje obvezna tako za železniške družbe kot za železničarske unije. Senat je podaljšal tudi določilo o posredovanju za nadaljnjih 30 dni, da bo mogoče doseči sporazum o ostalih vprašanjih potom razgovorov. Taki bo preteklo najmanj 180 dni,
pri predsedniku Kennedyju.
------o------
LAUSANNE, Sv. — V Švici
stava. (Med glavne privlačnosti
ga
jaško podpirajo. V niti ne pol-	, ,
nih 10 letih je Južni Vietnam bo šotovo sPadala Posebna majh‘ dobil iz Združenih držav gospo-' na P°dmormca na Ženevskem
Nikita pride v New York?
WASHINGTON, D.C. — Sovjetski poslanik Anatolij Dobri-nin je dejal časnikarjem po svojem razgovoru s predsednikom Kennedyjem pretekli ponedeljek, da se bodo razgovori med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo o zmanjšanju mednarodne napetosti nadaljevali, ko bo enkrat odobren moskovski dogovor o končanju preskušanja atomskega orožja Dobrinin je dopustil možnost, da pride na zasedanje glavne skupščine Združenih narodov v New York prihodnji mesec sam Nikita Hruščev. Glavni tajnik predno’bo nastopila nova mož-1 ZN Tant je pozval že pred^ča-nost štrajka, če ne bi železniške
Večerni visokošolski tečaji—
Novi Cuyahoga Community College je objavil za letošnji zimski semester sto večernih tečajev, šolnina za semester je $150 za one, ki žive v okraju Cuyahoga, za druge nekaj več. Predavanja se bodo začela 23. septembra v mestu, v Brush High School v Lyndhurstu in na Parma Heights. Za vsa pojasnila kličite 241-5276 ali pa se osebno zglasite v sobi 905 1010 Euclid Bldg.
Frank Jankovič še vedno v bolnišnici—
Znani rojak Frank Jankovič, ki se je pred časom ponesrečil z avtomobilom, je še vedno v bolnišnici. Predvidoma bo moral ostati tam še tri ali štiri tedne. Vsem prijateljem in znancem se zahvaljuje za pozdrave in darila.
Zanimivo predavanje—
Jutri, v petek, ob pol osmih zvečer bo v Baragovem domu zanimivo predavanje o Slovencih v Zahodni Evropi. Predava č.g. Vinko Žakelj, izseljeniški luhovnik iz Holandije, ki je v Clevelandu na obisku. Vstop prost, vsi vabljeni!
darske in vojaške pomoči v skupni vrednosti preko 2.5 bilijona. V zadnjih dveh letih je ta pomoč porasla na prelko pol bilijona letno.
družbe in unije dosegle sporazuma o vseh ostalih vprašanjih.
Dom jc delo že na pol konča!
jezeru, ki bo v njej prostora za Predstavniški dom je delo m
bo podobnem predlogu delno že
— Glavna producenta apna v Ameriki sta državi Ohio in Pennsylvania.
40 turistov. Podmornica se lahko potopila v jezeru do 3,500 čevljev globoko in bo lahko mirno stala na istem mestu. Imela bo ob oknih posebne naprave, ki bodo turistom omogočale, da opazujejo življenje v vodnih globinah.
opravil. Trgovinski odbor je
som vodnike držav, naj pridejo na začetek zasedanja, kjer bodo mogli več storiti za utrditev miru kot njihovi zunanji ministri.
Sovjetski poislanik je prinesel predsedniku Kennedyju o-sebno pismo predsednika sov
predlog odobril, prav tako tud jetske vlade Nikite Hruščeva.
odbor za pravila. Glasovanje plenumu je bilo odloženo, dokler ne konča svoje delo na predlogu Senat. To je bilo sinoč: storjeno.
Hruščev in Tito zborovala tri dni na Brijonih
.	, mnogo izrednih vlakov je
Z£^n^ b*p odP°vedanih. ~
jila
sredi mesta zelo ome-
tom	Promet. Osebnim av-
redke ^0m k0C*0 osta*e odPrte le
prometne ceste.
CLEVELAND, O. — Hruščev •je je na svoji poti proti severnem Jadranu ustavil tudi v Splitu, kjer Tito gradi 20 ladij za Sovjetsko Rusijo. Hruščev je seveda pohvalil ladjedelnico in vse njene delavce, toda rekel jim je, da so na napačni poti. Ne smejo delati ladij vseh vrst, naj se rajše specializirajo, le to jih bo rešilo pred udarci mednarodne konkurence. Pri tem jim je zopet priporočal načelo, da je treba v proizvodnji uveljaviti sodelovanje ne pa tekmo. Omenil je tudi, naj ne pretiravajo spora med Rusijo in Kitajsko. Svet je pač tako ustvarjen, da se ljudje radi kregajo. Tudi on sam se včasih sporeče s svojo ženo Nino!
Ko je opravil svoj pouk v Splitu, je odplul Titov “Galeb” ruskimi gosti na Brione, kjer sta oba tovariša zadnje tri dni obravnavala skupne težave in si dajala nauke in morda tudi na-
svete za skupno delo. Diplomacija je v Beogradu posvetila največ zanimanja tem zasebnim razgovorom. Ni mogla dognati, raj žuli Hruščeva, pač pa ve, raj vse bi rad dosegel Tito.
Tito bi rad pripravil Hruščeva do spremembe v ruski politiki do gospodarsko zaostalih narodov. Rusija se po mišljenju Jugoslovanov premalo briga za usodo afriških in južnoameriških držav in ne podpira njihovih teženj na mednarodnih sestankih in ustanovah, kot na primer v Varnostnem svetu ZN, v gospodarskem in socialnem svetu ZN in drugih mednarodnih organizacijah. Tito misli dalje, da mora Rusija bolj podpirati razna osvobodilna gibanja in ne zmeraj vztrajati na zahtevi, da morajo komunistične stranke biti takoj priznane v vseh novih državah. Ni tudi prav, da Moskva tako malo upošteva dejstvo, da so skoraj vse nove države proti politični svobodi z več stranka-
mi in da vse težijo k “socializ-. voril Titu na jugoslovanske na-mu”. Ako ga razumejo po svoje, i svete ni važno, važno je, da so proti j Kar se tiče odnosov med Ru kapitalizmu. Moskva se tudi pre- sijo in Jugoslavijo, Tito ne mi-malo briga za gospodarsko stanje v posameznih novih državah. Jih sicer podpira, toda pri tem dobijo podpirane države vtis, da dela Moskva to bolj iz nuje kot iz prepričanja in ljubezni do novih držav.
Tito misli, da vse to samo škodi ne samo boju za komunizem, ampak tudi daje preveč tvarine za agitacijo kitajskim razkolnikom, ki hočejo sedaj razklati komunistično gibanje v vsaki državi na rusko in kitaj-
Sodijo, da se tiče novih predlogov v razgovorih med Ameriko in Sovjetsko zvezo. Ti se bodo nadaljevali v New Yorku prihodnji mesec, ko bosta tam na zasedanju glavne skupščine ZN tako sovjetski zunanji minister Gromiko kot naš držav-| ni tajnik Rusk.
Kennedy in Balewa sta si telefonirala preko satelita Syncorn 11.
WASHINGTON, D. C. — Komunikacijski satelit Syncorn II. se je ustalil na višini 22,300 milj m leta okoli Zemlje z isto hitrostjo, kot se Zemlja vrti okoli svoje osi. Zato je že uporaben za prenos medceiinskih telefonskih pogovorov.
Tako sta dobila predsednik J. Kennedy in nigerijski ministrski predsednik Tafawa Balewa privilegij, da sta prva govorila preko satelita, Kennedy kar iz svoje delovne sobe, Balewa pa z naše ladje v luki Kinsport v Nigeriji.
Telefonski pogovor ni trajal dolgo, toda prenos je bil izredno posrečen, oba predsednika sta bila z njim zelo zadovoljna. --------------o —
Produkcija narašča
Ameriške farme so pridelale leta 1950 nekako eno tretjino svoje vrednosti, -pol stoletja preje pa komaj eno šestino.
------o-----
sli drezati v “ideološke spore”, njemu je več za to, da postane Jugoslavija vsaj opazovalka na sejah komunističnega gospodarskega bloka, znanega pod imenom Komekom. Tito je že dvakrat prosil za tak položaj, pa je bila prošnja odbita. Hruščev bo najbrže pristal na to, toda zahteval bo “koordinacijo” jugoslovanskega gospodarstva s Komekom blokom. Tito se bo znašel v precepu. Gospodarska stiska mu bo velevala, naj sprejme ru-
sko polovico. Skratka: ako hoče ski predlog, njegova zunanja po-Moskva zmagati v boju za simpatije v gospodarsko zaostalih in politično neopredeljenih dr-
litika bo govorila proti.
Končno bi Tito rad zvedel, na kakšne koncesije je Hruščev pri
žavah, mora spremeniti svojo' pravljen v morebitnih zakulis-zunanjo politiko in se držati mo- nih pogajanjih s kitajskimi ko-
drih jugoslovanskih nasvetov. Hruščeva bo že enkrat zanes-
munisti. Tega mu pa Hruščev najbrže ne bo hotel povedati, saj
Državno tajništvo bo zopet prišlo v spor s časnikarji
WASHINGTON, D.C. — Voditelji državnega tajništva so sestavili zaupno navodilo za vse višje uradnike, ki lahko dajejo izjave in novice posameznim časnikarjem. Navodilo pomeni močno omejitev svobode za posamezne uradnike. V njem
je na primer napisano, da drad-l |j^2LetON, l*a. - Rešena ruki ne smejo dajati nobenih
Zadnje vesti
MOAB, Utah. — Včeraj popoldne je prišlo do eksplozije v novem rudniku luga, ki ga je hotela v nekaj dneh tod odpreti Texas Gidf Sulphur Co. Najmanj 16, verjetno pa 25 ljudi jc ujetih okoli 2,700 čevljev globoko. Eksplozija jc bila tako močna, da je uničila vse naprave za prevoz, zračenje in telefonsko zvezo med površino in notranjostjo rudnika, zato sodijo, da je malo upanja, da bi bili zajeti delavci ostali živi.
lo, da bo povedal ob kaki pri- sam ne ve, kako daleč bo treba merni priliki, kaj vse je odgo-'iti Peipingu naproti.
ne
podatkov o Latinski Ameriki, kadar tam postane položaj “zapleten”. Kako je treba razumeti ta izraz, navodilo ne pove. Nekateri časnikarji pa sploh ne smejo dobiti nobenih novic.
Navodilo pravi, da to pomeni “koordinacijo” v dajanju poročil, časnikarji bodo gotovo protestirali, morda celo hujše kot! so lani takoj po kubanski krizi, kajti taka “koordinacija jih bo odrezala od virov za važne mednarodne novice.
rudarja Throne in Fellin sta prepričana, da je njun tovariš L. Bovva še živ, zato oblasti vneto nadaljujejo s poskusi prodreti do njega. Prva dva sta bila včeraj zgodaj zjutraj po 14 dneh rešena iz jame preko 300 čevljev globoko.
PARIZ, Fr. — Danes je tu seja zastopnikov članic NATO. Na dnevnem redu sestanka je tudi razprava o moskovskem dogovoru o končanju preskušanja atomskega streliva.
Ameriška Domovina
3-V» » i/ir '1%«-
■ZXtXJLU
61l7 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 165 Wed., Aug. 28, 1963
Od malezijske federacije do konfederacije Mafilindo
Politični tokovi v jugovzhodni Aziji so rodili dva izraza, ki jih še pred kratkim nismo poznali. So nam čisto tuje besede, toda lahko postanejo pomembne za mednarodno politiko v tem delu sveta. Treba je torej vedeti, zakaj so nastale in kakšen cilj imajo.
Malezijska federacija je delo angleške diplomacije. Anglija ve, da je kolonijalnega sistema konec tudi v jugovzhodni Aziji in da je treba na njegovo mesto postaviti nekaj, kar ne bo držalo s komunisti, ampak jim nasprotovalo-Zato so najprvo zvarili iz svojih kolonij na Malajskem polotoku Malajsko federacijo, vanjo pa niso vključili svoje vojaške in gospodarske postojanke Singapore. So ji rajše dali položaj samostojne in neodvisne državice, toda vsaj gospodarsko tesno povezane z Malajsko zvezno republiko. Malajska republika se je proti pričakovanju dobro obnesla. Ni podlegla vplivu rdeče Kitajske, akoravno ima med svojim prebivalstvom močno kitajsko manjšino, ki zmeraj omahuje med Čangkajškom in rdečo Kitajsko. Zato tudi nima takega vpliva v Malajski republiki, kot bi ga lahko imela, ako bi vedela, kaj hoče.
Ko je Malajska republika začela stati na lastnih nogah, so Angleži mislili na prihodnjo potezo: zvariti iz Malajske republike, luke Singapore in angleških kolonij na severnem Borneu novo Malezijsko federacijo. Cilj te politične stavbe naj bi bil odpor proti pritisku s severa od strani rdeče Kitajske. Angleži namreč računajo, da se lahko zgodi, da bodo Vietnam, Laos, Kambodža, Tajska in Burma padle pod vpliv kitajskih komunistov. Za ta slučaj naj odpor proti komunizmu prevzame nova Malezijska federacija. Načrt ni naletel na poseben odpor pri prizadetem prebivalstvu in prizadetih pokrajinah. Odpor je prišel od zunaj: od Filipinske republike in od Indonezije. Filipinci so prijavili svoje zahteve glede otoka Borneo, podobne apetite ima tudi Indonezija. Malezijska republika je torej naletela na ovire, še predno je bila rojena. Za rojstni dan so Angleži predvideli 31. avgust.
Ko je London videl, da se položaj zapleta, je začel iskati izhod iz zagate. Angleški diplomaciji se je posrečilo, da je s pomočjo ameriške spravila k pogajanjem za skupno mizo malajskega ministrskega predsednika Rahmana in njegova oba nasprotnika indonezijskega predsednika Su-karna in filipinskega predsednika Macapagala. Sestali so se v filipinski prestolici Manili. Pogajanja niso potekala gladko, prevelika so bila nasprotja v ciljih in postopku vseh treh udeležencev. Končno so našli kompromis, ki vpošteva želje vseh treh držav, ki pa je radi tega precej problematičen.
Sukamo in Macapagal sta pristala na novo malezijsko federacijo, toda le pod gotovimi pogoji. Samo na videz je važen pogoj, da mora generalni tajnik ZN Tant šele ugotoviti, ali imajo volitve, ki jih je angleška kolonijalna uprava izpeljala v obeh kolonijah na Borneu, v Sarawaku in Sev. Borneu res značaj svobodnih in pravilno izvršenih volitev. Ako je tako, potem Indonezija in Filipini ne bosta več nasprotovala ustanovitvi Malezijske federacije. Obe državi sta si pa zagotovili udeležbo pri komisiji ZN, ki naj pod 'fantovim sponzorstvom ugotavlja potek in rezultat volitev, delata torej lahko še zmeraj sitnosti, ako se jim bo zdelo pametno.
Ali se jima bo? Misiimo, da ne. Sporazum v Manili je namreč tudi ugotovil cilj zunanje politike nove Malezijske republike. Republika naj bo popolnoma samostojna in nič odvisna od nobene velesile. Očiten dokaz za tako politiko naj bo likvidacija vseh vojaških oporišč, ki jih ima tam Anglija, posebno v Singaporu. Sukamo je torej dosegel svoj cilj: izriniti hoče iz jugovzhodne Azije ameriški vpliv. Zato mu je nova Malezijska federacija prišla ravno prav. Podobno misli tudi filipinska republika, ki se zmeraj bolj odteguje ameriškemu vplivu. Kar ne more prenesti, da Amerika bolj podpira Čangkajška kot Filipince.
1 ant naj bi dovršil svoje delo do konca avgusta. Ako ne bo šlo, bodo rojstni dan Malezijske republike preložili za par tednov. Ako se Tantova misija ponesreči, bosta pa Indonezija in Filipini zopet zahtevala referendum na otoku Borneo.
Na manilski kompromis mora pristati Anglija, ki je še zmeraj vsaj formalno gospodar na Borneu. Upanje, da ne bo delala sitnosti, se je uresničilo. Vprašanje pa je, zakaj je malajski predsednik Rahman pristal na kompromis, ki mu veže roke v zunanji politiki bodoče Malezijske zvezne republike. Moral je popustiti, da si ne nakoplje že v začetku dveh sovražnih sosedov, Indonezije in Filipinov, ki sta oba močnejša od nove federacije.
Na manilskem sestanku se je zgodilo nekaj, česar niso pričakovali. Rahman, Sukamo in Macapagal so se sporazumeli. da položijo temelj za novo obsežnejšo konfederacijo, ki so jo krstili z imenom “Mafilindo”. Obsegala naj bi vse tri države in imela predvsem skupno zunanjo poli-
tiko, politiko nevtralnosti napram svobodnemu in komunističnemu svetu. To je samo po sebi zelo zdrava ideja, toda kdo naj ji verjame? Saj vsi poznajo značaj in oblasti-zeljnost indonezijskega Sukarna. Ali se bosta Rahman in Macapagal res hotela podrediti Sukarnovemu vodstvu v zunanji politiki? Skoraj vsi dvomijo o tem.
Toda to ne moti dejstva, da je ideja o potrebi po večji državni skupnosti v jugovzhodni Aziji rojena in da je celo dobila vsaj v načelu praktično obliko in obseg. Sedanji njeni očetje bodo izginili s političnega odra, njihovi nasledniki bodo verjetno manj trmoglavi in bolj pristopni za tesnejšo povezanost.
Od Mafilindo bo imel svobodni svet začetkom samo žrtve. Anglija bo morala likvidirati svoje vojaške posto-Janke v jugovzhodni Aziji, Amerika bo pa morala poko-pati SbATO, ker vsaj Filipini ne bodo več zanjo Tajska m Pakistan pa že sedaj nista več vneta za to vojaško o-
stvo in iskreni utrip srca.
Dolores Ivanchich je za svojo umetniško interpretacijo Magde Sorel dosegla odličen uspeh pri publiki in kritiki. Dnevni časopis “The Capital Times” je napisal, da je bila celotna operna predstava na visoki umetniški stopnji, o Dolores Ivanchich pa sledeče: Lik nesrečne žene Magde Sorel je odlično igrala in pela Dolores Ivanchich, ki je s prepričljivo igro in s svojim lepim,
VESTI
Prvi četvorčki v Mariboru
V soboto, 10. avgusta 1963, je doživela maribonska porodnišnica veliko presenečenje. Zakoncema Ivanu in Anici Atelšek iz Maribora so se namreč rodili
brambno zvezo, ki ji je botroval pokojni državni
Ako bo Mafilindo res zaživela, bo’mtdnarodnF^lL tika v jugovzhodni Aziji tekla po novih kolesnicah. To pa se ne bo v doglednem času.
tajnik
~s
SPOMINSKO LETO 1943-1983:
Grčarice, Turjak, Kočevje
Cleveland, O. — Gornja tri SLOVENSKI TABOR, ki ga pri-
imena so s krvjo zapisana v zgodovino Slovencev. Tam so se pred 20 leti slovenski možje in fantje upirali komunizmu in njegovemu nasilju, da bi ohranili narodne svetinje, svojo vero in svobodo. Komunističnim bojevnikom se je s pomočjo laških topov in topničarjev posrečilo prisiliti naše fante in može k predaji. Padel je Turjak, padle so Grčarice in komunistični zmagovalci so vodili svoje ujetnike zvezane z žico proti Kočevju, kolikor jih niso že preje v Laščah in okolici pobili.
V Kočevju so vprizorili sodni proces ter premagane nasprotnike obsodili na ječo in smrt. Obsodbe so Izvršili v Jelendolu, Mozlju in drugih krajih v Kočevskem Rogu.
Protikomunisti se bomo 1. septembra 1963 zbrali na Slovenskem letovišču pri Torontu na svoj prvi tabor, ki naj pokaže, da slovenska demokratična tradicija, da slovenska želja po svobodi, da ideje, za katere se je slovenski narod v drugi svetovni vojni dvignil proti komunistični “Osvobodilni fronti” v nas še žive, da oni, ki so za te ideale padli pred 20 leti, med nami niso pozabljeni! Njihova trupla trohne po neznanih jamah in množičnih grobovih v neposvečeni zemlji, toda oni sami so v našem spominu še vedno živi!
Komunistična propaganda m zadušila prepričanja, da je bil naš boj pravičen, da smo se borili za pravo stvar. To, kar je bilo tedaj mnogim nerazumljivo, je danes jasno vsemu svobodnemu svetu. Nas so nekdaj prijemali zaradi sodelovanja “z okupatorji”, sedaj Združene države po vsem svetu podpirajo boj proti komunizmu, ki se še vedno skriva pod “Osvobodilnimi frontami”. Stotine milijonov trošimo iz leta v leto za boj proti komunističnim gverilcem v Južnem Vietnamu, na tisoče naših vojakov pomaga posredno in tudi neposredno v tem boju!
Komunistična propaganda nas vabi na obisk v Slovenijo. Ti obiski naj bi pokazali onim doma, da smo se s položajem v Sloveniji sprijaznili, da smo pozabili svoje nekdanje ideale, da smo opustili boj proti komunističnemu nasilju.
Mi borci teh vabil ne moremo in nočemo sprejeti, ker bi pomenili teptanje vsega, kar nam je bilo nekdaj sveto, za kar smo bili vedno pripravljeni dati svoja življenja. Smatramo, da moramo to povedati vsem slovenskim ljudem, ki pošteno mislijo in vztrajajo v boju proti komunizmu. V nedeljo pojdemo v Toronto, da pokažemo, kaj mislimo, da povemo vsem, da smo še tu, trdni kot nekdaj, še vedno zvesti starim idealom, še vedno borci!
Naj ne bo nikogar, ki bi imel možnost, pa ne bi šel na ta prvi
protiko-
reja Zveza slovenskih munističnih borcev!
Milan Zajec za krajevno DSPB
Slovenci v Zah. Evropi
Cleveland, O. — Slovenci smo razkropljeni po vsem svetu; življenju vsaj onih rojakov, ki so v tujini naseljeni v večjih skupinah, beremo sem ter tja v listih, da si more vsakdo napraviti vsaj medlo sliko o načinu njihovega življenja, kulturnem delovanju, pa tudi o križih in težavah, ki jih tarejo. Sodimo, da smo najmanj poučeni o naših bratih in sestrah, ki so ostali v Evropi. Še slabše poznamo delo m napore idealnih slovenskih dušnih pastirjev, ki so prevzeli na svoja ramena težko breme — skrb za taipkaj raztresene Slo vence. To so slovenski izseljeniški duhovniki, ki vrše pravo misijonsko delo, ki se žrtvujejo za dušno pa tudi telesno dobrobit svojih rojakov, jim pomagajo po svojih močeh, dasi so prepogosto sami pomoči hudo potrebni.
Prosveta Baragovega doma je izrabila izredno priložnost, da posveti v temo. Naprosila je namreč č. g. Vinka Žaklja, ki preživlja med nami svoje počitnice, naj bi nam podal sliko življenju slovenskih izseljencev v Zapadni Evropi. Omenjeni, gospod je ena najmerodajnejših osebnosti za vprašanja tamoš-njih izseljencev in dušnih pastirjev, ker je direktor katoliških misij v Belgiji, slovenski izseljeniški duhovnik v Holandiji in predsednik Zveze slovenskih izseljeniških duhovnikov za Evropo.
Rojakinje in rojake, ki jim še bije srce za sestre in brate ki jih je kot nas pognala v tujino kruta usoda, vabimo, da se udeleže zanimivega predavanja, ki bo v petek 30. t. m. ob 7:30 (pol osmih) zvečer v Baragovem domu.	J. O
prodornim in bogato barvanem četvorčki, štiri zdrave punčke, glasom osvojila vse, ki smo jo Mlada mamica prvih maribor-poslušali. Univerzitetni časopis j shih četverčkov je stara komaj “The Daily Cardinal” pa je pri- ^ let in je rodila prvič. Zdrav-nesel sledečo kritiko: Vsak uspeh ^ Je Pomagal porodnici pri opere “The Consul” odvisi od|Poro^u’ ie Povedal, da so pri-interpretacije Magde Sorel. To pot nam jo je odlično oblikovala Dolores Ivanchich, ki io ie pela. in igrala v stilu profesionalnih	500,000 do 700,000 po-
umetnic. Njeno kreacijo ne bo- r° °^' aliboiska porodnišnica mo tako lahko pozabili vsi tisti, K23^13 P0Toda četvorčkov, ki smo bili srečni, prisostvovati odkar obsta^; ^ 30 mIado ma-
<‘The mlC0 vPrasall> kak°
čakovali dvojčke ali trojčke, nikakor pa niso pričakovali četverčkov. Četvorčki se rodijo le
premieri Menottijeve opere Consul”!
se počuti,
se je smehljala in dejala: “Vesela sem punčk, četudi vem, da Za velik in zavidljiv uspeh te|me čakajo hude gkrbi Sicer sva
z možem domnevala, da jih bo
opere gre zasluga mlademu in
energičnemu dirigentu Karlu Več — to so nama že zdravniki Moser-ju, ki je odmeril muzika- povedali. Toliko jih pa spet ni-lično ustrezen tempo, vdihnil v sva pričakovala!” Oče četvor-muziko življenje ter pravilno čkov je študent višje pedago-zvočno razmerje med pevci in ške šole. “Da bi le ostale zdra-orkestrom. Izvrsten režiser Ro- ve, pa se bomo že prebili,” je nald Mitchel je prepričljivo v dejal časnikarjem, ko so ga skladu s tekstom in muziko ob- vpraševali o njegovih načrtih, likoval like protagonistov ter Težav jima ne bo manjkalo, slikovito razgibal in postavil na Starokrajski list, iz katerega oder skupinske scene. Tudi ostali vest posnemamo, piše dobesed-pevci in pevke so bili na visoki I no takole:
umetniški stopnji, ravno tako scenograf David Loynd, ki jej
Zakonca Atelšek pričakujeta hude
res lahko skrbi:	sta
le eno sobico. Mož še ni odslužil vojaškega roka in zato Anica ne bo mogla pustiti službe v tovarni “Boris Kidrič” in jo
naravno prikazal sobo Magde in (namreč podnajemnika in imata pisarno pri konzulu.
Rojakinji Dolores Ivanchich iskreno častitamo k lepemu u-metniškemu uspehu z željo, da bi dosegla še več takih uspehov. I naJbcdj skrbi to, kdo bo pazil
L. G. Ina 0^r0^e) ko bo v službi. Drugih težav pa še sploh ni pred-w -rt » s: t ir» »t __ I videla:	Od kod štirje vozički
IZ NAŠIH VRSTIive’. da izdelu^j° vozičke za
dvojčke, o vozičkih za četverčke pa še ni slišala)? Kdo jih bo vozil? Kam s štirimi posteljicami? Od kod denar za štirikrat 30 pleničk in za štirikrat ne vem katerih stvari vse, ki splošno zado-ljih potrebuje otrok. Skrbi in Vam tudi višave s štirimi ljubkimi otro-
Toronto, Ont. — Spoštovani! Lepa hvala za obvestilo o poteku naročnine. Danes jo obnavljamo spet za eno leto.
Z listom smo voljni, želimo
bodoče dosti uspeha in mnogo I čički bodo vsekakor terjale sile naročnikov. Sprejmite prav obek mladih staršev in gotovo lepe pozdrave Vi in vsi naroč- bdo prav, če bi jima skup niki lista.	nost priskočila na pomoč.
Družina S. Bohnec |	“Kebrovo” leto
Letošnje leto je bilo doma, Milwaukee, Wis. — Spošto-|kot so nam vedeli povedati ti-vana uprava! Čeprav se že sti, ki so bili na počitnicah do-skoraj eno leto prav nič dobro ma> “kebrovo” ali po knjižnje ne počutim, sem se vseeno slovensko povedano hroščevo odločila, da obnovim naroč- U6^0- Tisti, ki smo doma s kme-nino zopet za eno leto. Zim-1 ^ov’	ie večina izmed nas,
ski meseci, seveda če jih bom vemo> da Je v letih navadno dočakala, bi bili res predolgi vebko moče. Tako je bilo tudi Drez tega časopisa. Potom Pe^03- ^se	Je sproti pri
Ameriške Domovine vsaj malo makalo, včasih še nekaj pre-izvem, kaj se godi po svetu. moc;no’ sa™° od konca julija pa Ker jaz nikamor ne morem, p^3 ne^aJ čez sredo avgusta je mi pa novice prinese domov|.bdo nek,aJ _,suše; kl plni naPra-časopis.
Zavidljiv nspeh sopranistke Dolores Ivanohich
Milwaukee, Wis. — “Wisconsin Players”, združenje gledaliških igralcev in pevcev v Madisonu, so v četrtek, 8. avgusta, v veli kem “Union” gledališču, vprizorili moderno in težko Gian-Carlo Menotti-jevo opero “The Consul”. V tej operi je nastopila v glavni vlogi obupaj oče žene M'agde Sorel naša sopranistka Dolores Ivanchich. V njej smo spoznali njen lep in blesteč glas ter njeno igralsko umetnost, ki nam bo ostala v spominu še dolgo časa. Dolores je podala lik Magde brez pretiravanja, v njenem petju se je očitovala neka plemenita zadržanost, za katero je bilo slutiti toplo človeško ču-
vila prehude škode. Nato pa so spet dobili dež, tako da so bili tisti, ki niso bili med prvimi s pospravljanjem otave, v zadregi, kako jo bodo posušili. No, Pa se je tudi to zgodilo. — Vse to velja seveda samo za Slove-
. . x	.	ni j o, in to v prvi vrsti za Go-
najdete denarno nakaznico renjsko in Dolenjsko ter delno
Frances Marolt
* * *
North Chicago, IH. — Ce-| njeno uredništvo! Hvala za obvestilo. Z listom smo zado-1 voljni in ga radi čitamo. Tu
za enoletno naročnino. Sprej-|tudi za Notranjsko, ker so nam
rojaki in
mite prav lepe pozdrave!
John Cankar
Lloydell, Pa. — Spoštovani! Ker mi bo naročnina 1. septembra potekla, Vam že sedaj pošiljam denarno nakaznico za nadaljno naročnino. List mi je zelo všeč. Prejemam ga redno in točno, kjerkoli že sem, tukaj v Lloydellu ali
o tem pripovedovali rojakinje, ki so hodili po teh delih naše lepe Slovenije.
Cene na ljubljanskem domačem trgu
Od rojakinje-gospodinje, ki se je ravnokar vrnila z obiska v domovini, smo zvedeli, da so bile na ljubljanskem trgu v dneh od 15. do 20. avg. 1.1., ko
na za 1 kg): krompir 35 din;
stročji fižol-preklar 100-120 din; kumarice za vlaganje 140 din; kumare (velike) 40 din; endivija 140 din; paradižniki 80 din; čebula 70 din; zelje-glave 50 din; kislo zelje (zgodnje) 120 din; hruške (debele) 150 din; mirabele 100 din.
V	primeri z lanskim letom ob istem čaisu so letošnje cene za spoznanje nižje.
čebelice so bile pridne
Rojak-čebelar, ki se je enako v teh dneh vrnil z obiska doma, pa nam je povedal, da so bile čebelice letos doma še bolj pridne kakor lansko leto in da so dobili čebelarji na Gorenjskem (za te velja njegova pripoved) tudi nekaj izvrstnega medu. — Ko smo ga vprašali, eli ga je morda kaj prinesel s seboj, nam je pa z nasmehom odgovoril: “Saj imamo Ameri-kanci medu sami na pretek!”
•-----o------
Avstrijski kino v krizi
Filmska kriza se vedno bolj opaža v evropskih državah. Tudi Avstriji v tem oziru ni prizaneseno. Poznavalci razmer že govorijo o resni krizi avstrijskega filma. Med ljudmi je vedno manj zanimanja za filske predstave. Tako je bilo pred petimi leti še 122 milijonov vseh obiskovalcev kina v Avstriji, a leta 1962 pa jih je bilo le še malo nad 90 milijonov.
V	posebni knjigi podrobno preiskujejo vzroke temu stanju in ugotavljajo, da je do tega privedel sedanji način življenja, 'ki daje ljudem možnost povsem drugačnega oblikovanja prostega časa, kot je to bilo pred desetletji. Zlasti pride pri tem v poštev silna motorizacija, petdnevni delavni teden in vedno večje televizijsko omrežje.
Zaradi naraščajoče gospodarske krize zahtevajo pojetniki večje razumevanje države zlasti pri odmerjanju davčnih bremen. Skoraj 200 milijonov šilingov so avstrijski kino-pod-jetniki plačali državi samo v obliki kulturnega groša, davka na zabavo in kot pomoč žrtvam vojne.
Resno stanje avstrijskega kina je razvidno tudi iz dejstva, da je bilo v lanskem letu 71 ki-no-podjetij ustavljenih zaradi nerentabilnosti. Tako je trenutno v Avstriji okrog 1200 ki-no-dvoran odprtih, od katerih prinaša dnevni program le ona tretjina.
po- je bila sama vsak dan zdaj na zimi pri hčerki v Bedfordu. tem zdaj na drugem Ijubljan-Vse Vaše osobje in čitatelje skem domačem trgu, naslednje
lista najlepše pozdravljam! | cene (vsepovsod je mišljena ce-
Spoštovanjem!
Mrs. Mary Guzell Listom smo zelo zadovoljni in * * *	ga vsi radi čitamo. želimo
Toronto, Ont. — Spoštova- Vam mnogo uspeha v prihod-ni! Prejeli smo Vaše cenjeno njem letu. Ameriška Domovi-pismo. Prav lepa hvala zanj. na naj bi bila v vsaki sloven-Ker je moja naročnina potek- ski hiši. Lepo pozdravljam a v juliju, Vam pošiljam Vas in vse čitatelje lista, Vam denarno nakaznico za nadalj- vdani
no celoletno naročnino. Z ^	Lojze Petrič
VZOREN SIN
V vlaku sta si sedela nasproti gospod in kmet. Gospod se je ho-tej s kmetom nekoliko- pozabavati, pa ga je vprašal: “Oča, ab imate kaj otrok?”
“Sina imam, sina, gospod.” “Pa je dober fant? Ne sili rJš za dekleti?”
“Ne, tega pa ne.”
“Pa kaj pije?”
“Ne, tega tudi ne.”
“Pa kadi?”
“Tudi kadi prav ničesar.” “To je pa res vzoren sin, na katerega ste lahko ponosni. K0" liko pa je star?”
“Štiri mesece!”
vi
Skopuh in berači
Vertnik: “Kako napravite to, da nikdar noben berač ne dobi od vas nič?”
Skopuh: “Kaj lahko. Iz žep3 vedno izvlečem stotak in Pra" vim: “Ali mi moreš menjati’ Če berač pravi, da ne, rečeh) jaz: “škoda, prav rad bi ti haJ podaril, a žal nimam drobiža-Če mi pa berač hoče menjat1 stotak, ga pa nahrulim: “T0lk si, mrcina grda, stotake menja'5’ pa beračiš! Sramuj se!” In tak0 siei lepo odkrižam vsakega.
FR. DETELA:
Vest in zakon

Metka je prinesla iz hrama j In kaj je padlo stricu še v kruha, orehov in domačega glavo! Začel je Francetu do-hruševca. Skobec je od vsega povedovati, kako koristno bi Pokusil. Potem so šli pogledat bilo zanj, če bi šel za par let v gornje nadstropje, v klet in j v poljedelsko šolo, kjer bi se hlev in na vrtiček za hišo. izuril za dobrega gospodarja;
“No, kje pa ste?” se je za- stroške bi prevzel stric. Fran-oul z dvorišča neprijeten glas. ce je dejal, da to ne gre, ker “France je prišel,” je deja- je doma prepotreben, ker ni M Meta in prebledela in ma- drugega moškega; sploh pa tori se je stisnilo srce ob misli, da on, France, teh šol nima k:ij poreče stric, ko bo zagle- posebno v čislih; da se je dal Franceta. Meta je stopila predlanskim Lukežev z Vrha Po brata in mu tiho priporo- tam izšolal; ko pa je doma eala, naj bo pameten, naj bo poskusil po novem kmetovati, vljuden proti imenitnemu je kmalu izprevidel, da ima sorodniku.	za tako učeno gospodarstvo
Franceta prihod tega ime- veliko premalo premoženja, nitnega sorodnika ni razvese- in je šel za dacarja.
Ul. Bog ve, kaj so mu obreklji- Potem mu je naročal skrbmi ljudje o njem že natvezli! ni sorodnik, da ko prevzame G°tovo je prišel s celim košem gospodarstvo, si bo moral dobrih naukov. Toda France pridno, pošteno ženko izbrati, ittia, hvala Bogu, toliko zna- ki bo znala na polju in doma t'uja, da se zanje ne bo zme- delati in ki bo z njegovo ma-*dl.	terjo lepo ravnala. Namignil
'Kaj pa nam morejo!” si je na Koželjevo Lenko ali Ro-Je dejal in stopil s prezirlji- zalo. France, ki je slutil, kam ^im smehom pred strica. Sko- da stric meri, se je izgovarjal, dec mu je stresel roko in ga da je še premlad; toliko pa-tuko predirljivo pogledal, da meten pa tudi, da bo vedel Je fant zardel in svoje sive, ob svojem času pravo izbrati; vdrte oči umeknil.	Koželjeva pa bi hotela biti ne
“Materine oči ima,” si je samo gospodinja, ampak tudi dejal Skobec, ki mu sicer zas- gospodar. “To pa veste, stric,” pana fantova hoja in brezbriž- je sklenil, “da baba gospodar |10 vedenje ni ugajalo; a fnis-1pa volk mesar, d je bolj na svoj sklep in Poslušala sta ščinkovce, Svejo nalogo.	kosa, črnoglavko. “Slavca še
( France,” je dejal prijazno, |nisem slišal,” je dejal stric, fi mi
Sen. Fulbright pričakuje dodatke k pogodbi
o končanju preskušanja
WASHINGTON, D.C. — Predsednik senatnega odbora za zunanjo politiko senator Fulbright upa, da bo odbor končal te dni zasliševanje interesentov o pogodbi o končanju preskušanja atomskega streliva. Zasliševanje se vleče že tretji teden in prišel je čas, da naj bo v par dneh končano. Potem seveda se bo začela debata o pogodbi, ki bo tudi trajala nekaj časa.
Fulbright se ne boji, da ne bi večina senatorjev, članov odbora, glasovala za odobritev pogodbe. Boji se bolj možnosti ali celo verjetnosti, da bodo senatorji predlagali celo vrsto dodatkov k besedilu pogodbe, ki bi utegnili vsebino sporazuma spremeniti.
Večji del dodatkov bo pri glasovanju propadel. Pa tudi, ako jih preživi glasovanje le nekaj, jih bo težko pobiti v senatnem plenumu, kjer bo moralo za veljavnost pogodbe take, kot je bila podpisana, glasovati 66'/ vseh senatorjev.
strumente, ki z njimi lovijo Rusi vse naše telefonske razgovore in brezžične brzojavke kakor tudi vse ostale telekomunikacijske znake. Opravljajo torej dejansko isto delo kot naše vojaške postojanke ob železni in bambusovi zavesi od Norveške preko Nemčije, Grčije, Turčije, Irana in Japonske tja do Aljaske. Ruske ribiške ladje se seveda tudi takoj pojavijo na vseh mestih, kjer naša vojna mornarica preskuša svoje orožje na visokem morju.
Nepal odpravil kaste, otroške poroke in mnogoženstvo
KATMANDU, Nepal. — Nepal je kraljestvo z okoli 8 in pol milijona prebivalci, ki žive po starem hindujskem načinu na okoli 45,000 kv. miljah sveta, ki sega na jug v subtropsko nižav-
boš razkazal Kleme-novo posestvo in me boš spre-lrih nekoliko po okolici.
France bi bil šel rajši
O že poje,” je France, “v meji doli pod štjankovim bregom.”
Prišla sta v somrak temne-
Luko kam drugam; a moral se ga gozda. Visoke smreke, ^ vdati; tako strumno je na- vitke jelke so stale ravno ka-
stoPil stric
Ko sta bila odšla, je mati PUlvila hčeri, kakšen dar je |)le.iela od sorodnika in da bo ‘lhoj (jaia umeriti Francetu obleko in Metki h°yo kočemajko.
Kaj pa za Vas, mama? se le vnemala hči. “Vi ste
Najbolj potrebni, Vaša obleka Je
Truman je za pogodbo o končanju preskušanja, toda Rusom ne verjame
NEW YORK, N. Y. — Bivši predsednik Truman je izjavil časnikarjem, da je pisal Kennedy ju, da je za pogodbo o končanju preskušanja, da pa Rusom še zmeraj nič ne verjame.
Ga lahko razumemo. Dokler je bil predsednik, je sklenil z Moskvo v Potsdamu 32 sporazumov, ki se jih komunisti niso držali; ravno tako se niso držali menili48 sporazumov, ki jih je Truman Bo- podedoval od svojega prednika Roosevelta.
Truman dopušča možnost, da sc se ruski komunisti spremenili, toda ne veruje vanjo, hoče počakati na dokaze.
vsaj
(Ruske “ribiške” ladje se pridno vrtijo okoli Floride in Kalifornije
WASHINGTON, D. C. — Ru-I ski “ribiči” so naenkrat odkrili obilico rib ob našem obrežju,
! slučajno največ tam, kjer pre-človek skušamo rakete. Na zunaj imajo
kor truma orjaških vojakov; vmes so se rinili ponižnejši borovci. Tla je pokrivalo suho igličevje in prijeten duh po smoli je širil pljuča v prsih.
‘To je pravo zdravilišče,” je dejal Skobec in vlekel vase čvrsti gozdni vzduh, “brez prahu, brez vročine. Semkaj bom jaz hodil. Tu si
najbolj ponošena. Dokler [oddahne od zaduhlega zraka I ladje vso opremo, ki je potrebna he do boste Vi nove obleke, zaprtih prostorov.”	za lov na visokem morju. Opre-
za mene ni treba nič ku- Francetu se je čudno zdelo, |ma je pa samo zagrinjalo za in-P°vati.”	kako more pametnemu člove-
Mladina mora biti lepo ku hosta ugajati, če gre lahko ° 1 očena,” je ugovarjala mati; v gostilno, kadar hoče. Gos-Marih ljudi ničemurnost je poda so vsi narobe, si je dejal ‘Srnešna. Toda, Meta, Francetu in menil, da bi dal narediti 5ic ne pravi o tem denarju, klopico, da bo stric počil, ka-eka siromaka imajo Ožgan- dar bo truden. e tako v kremniiih. da bil “Ah, kukavica!” se je razveselil Skobec. “Prvič jo slišim letos.”
‘Morate šteti, kolikrat bo zakukala,” je dejal France.
Toliko let boste še živeli.”
Skobec je štel, a ko je naštel čez dvajset, je jenjal;
“Tam je naš zel-[premalo verodostojna se mu naša njiva, tam doli je zdela ta kukavica. Iz dalja-
je, pa obsega na severu Himalaje z naj višjim vrhom na svetu Mt. Everestom.
Prebivalstvo dežele se po hindujskem načinu deli v kaste, ki so bile deslej med sabo strogo ločene v vseh pogledih. Dovoljeno je bilo mnogoženstvo in tudi mnogomoštvo. Preteklo soboto, ko je država obhajala obletnico svoje neodvisnosti, je kralj razglasil nov zakon, ki prepoveduje razlike med kastami, določa za dekleta 14 let, za fante pa 18 let kot najnižjo dovoljeno starost za poroko, prepoveduje, da bi bila nevesta za več kot 20 let mlajša od moža in dovoljuje vsakemu možu le eno zakonito ženo.
V Nepalu obstoja ponekod v goratih predelih tudi mnogomoštvo, ko si več bratov vzame eno samo skupno ženo, da jim ni treba deliti imovine. Mnogomo-štva novi zakon ni prepovedal.
ralu Cantaveju.Tako javnost vsaj ve, na koga ima Duvalier posebno piko. Vsi tisti, ki so osvobojeni pravic in premoženja, živijo seveda v tujini, le general Can-tave vodi menda državljansko vojno v domačih krajih.
------o-----
Rudarji v uranskih rudnikih močno nagnjeni k rakovi bolezni
DUNAJ, Avstr. — Zastopnik našega narodnega zavoda za raka Wagoner je na nekem dunaj-slkem kongresu za zdravnike izjavil, da je ugotovil, da rudarjem v uranskih rudnikih grozi izredna nevarnost, da obolijo raku, ako delajo v jamah
MALI OGLASI
V najem
5810 St. Clair Ave. zgoraj, 5 sob in kopalnica, na novo dekorirano, prostor za par-kanje. $45 Vprašajte na 5806 St. Clair Ave.	(166)
Stanovanje v najem
Na 1167' E. 58 St., štiri sobe in kopalnica, za $45.00 mesečno. Pokličite 944-5050. Ključ dobite v stanovanju št. 5.
(166)
V krajih okoli severnega tečaja je preveč radiacije
WASHINGTON, D.C. — Na ogromnih prostorih severne Kanade in Aljaske so ugotovili, da ima meso divjačine, posebno severnih jelenov, v sebi veliko preveč radijo-aktivnih snovi. Ker Eskimi in Indijanci žive v glavnem od mesa, ki ga dobe od divjačine, zaide radioaktivnost tudi v človeški organizem. Radioaktivnosti je seveda dosti tudi v zraku in rastlinstvu.
Prebivalstvo na Aljaski še ni v nevarnosti za zdravje, vendar je naša Atomska komisija sklenila, da bo v sodelovanju z drugimi znanstvenimi zavodi izvršila obširne preiskave, federalno tajništvo za narodno zdravje bo pa potem objavilo dognanja vseh preiskav.
-----o-----
Haitski diktator Duvalier preganja nasprotnike
PORT-AU-PRINCE, Haiti. Diktator Duvalier si je dal od parlamenta, podaljšati za šest mesecev pravico, da lahko uveljavlja obsedno stanje po mili volji, kar je tudi že večkrat sto ril. Sedaj je začel preganjati svoje nasprotnike kar na debelo.
Odvzel je premoženje in državljanstvo 55 znanim nasprot nikom, med njimi tudi bivšemu predsedniku Magioireju, bivšemu kandidatu Dejoieju in gene-
Hiša na prodaj
Dve stanovanji, spodaj 5 sob in kopalnica, zgoraj 4 dalj koTs let. Njegova ugotovi-1 sobe in kopalnica, vse podkle-tev je plod 12-letnega razisko- teno, novi furnez, novi tank vanja	in ogrevalnih za vodo, garaža,
Wagoner misli, da je temu vse v dobrem stanju. Radi kriva radijacija, ki se nabira v preselitve prodamo za $10.500. jamah. Zadnja leta so rudniške Kličite po šesti uri zvečer uprave posvetile posebno skrb 431-2254 Hiša je na 1040 E. boljši ventilaciji. Uspeha tega 172 Street. Pridite in poglejte.
mraka
viti.
še niso mogli ugoto-
(167)
Rdečim pride vse prav
CARACAS, Venez. — Komunistični teroristi in castrovci so ugrabili tod znanega nogometnega igralca, člana kluba iz španskega Madrida, in ga drža-
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja dvodružin-sko hišo, 6-6, v zelo dobrem stanju, furnez na vročo vodo. Na 6621 Bonna Ave. Pridite podnevi.	(167)
Superior E. 71 St.
Oddamo 2 sobi in kopal-i dva dni. Nato so ga spustili, I nniso. Privaten vhod. Zmerna ne da bi mu kaj hudega storili. najemnina. Kličite EX 1-8059.
Namen ugrabitve je bil po-	(165)
kazati svetu njihovo moč sredi
glavnega mesta Venezuele in	Hiša naprodaj
vzbuditi pozornost na komuni- Na 5433 Homer Ave., v stični boj proti vladi v Vene- slovenski naselbini, 6 sob, ga-zueli in drugih državah Latin- raža, plinski furnez, klet pod ske Amerike.	celo hišo. Kličite EX 1-5457.
Ugrabljeni igralec Di Stefane je dejal po izpustitvi, da so komunistični ugrabitelji postopali z njim vljudno in lepo.
-(166)
Pozno dognanje
Sostanovalca išče
Starejši moški, ki ima lepo 5-sobno, opremljeno stanovanje, išče poštenega sostanovalca. Na 7114 Donald Ave. LONDON, Vel. Brit. — Bri-|št 3j telefon EX 1-8(708.
tanski “strokovnjaki” so obja-	__(167)
vili, da imajo Rusi okoli sto ribiških ladij, ki so dejansko vo-	Hiša naprodaj
hunske ladje opremljene z ra- Na 6214 Schade Ave., 7 sob darji in raznovrstnimi elektron- in kopalnica, dvojna garaža, skimi napravami. Po tej obja- bakrene cevi, polna klet, gor-vi uporabljajo Rusi pristanišča kota na vodo. Kličite UT 1-prijateljskih dežel za svoje vo-|8288.	—(168)
hunsko delovanje, med drugim
tudi — Kubo in Egipt.
v krempljih, da 2cUlJe Bog ve kaj storil.”
‘ranče pa je vodil strica po 0 11 griča. Na eno stran so Se kazale dobravske hiše, ki se vzpenjale po brdu, na rug0 se je širila ravnina z 'hvami *n travniki. France izkazoval:
^ik, tU _____ 11J1VC4 Lalll uui.
in pod gozdom paš-
Ali le ves ta pašnik vaš?
■le vprašal stric.
Prav ves ne,” je dejal ance; “natanko res ne vem, Je -i® meja. Mislim, da pri
ni krtinah. Pa saj sosed do-br0 ve.
Za svojo mejo bi moral ti “p 1 v®deti>” je dejal Skobec. ° hči enkrat soseda ailil in domenite ^ j^lje Sori ali doli; hi- ’ anM)ak pi’epiri se moirnjo Mneciti. Na meji izkopljite pj*110’ nHsujte noter kakih čre-nJ in postavite močan ka-Krtina ni dober mejnik.” „ i rarice je menil, da so so-pošteni, da
in žu-se. Za ped za to ne
ne silijo v
2 , Zernljo, ko imajo svoje ip v?1' Neprijetno radoveden kon* StIac• Flotel je vedeti, ko * ^ mer* Posestvo, koli-v,,.. ,a i® gozda, koliko so Kd' ei,c.1**’ koliko je davkov.
čen° S' *J° VSe zaP°mnil in Ul> ko imajo v davkariji
Vs® zapisano!
ve se je oglašal kobilar: ko-| bilo okobal’!
“Časi so rekli,” je dejali stric, “da kliče okoli Binkošti zamudnikom, ki velikonočne spovedi še niso opravili: Ali | si že bil?”
Gozdna tla je pokrivalo! rdečerjavo vresje in dobroduš-l no so godli okorni čmrlji, ki so ga obletavali. Niže doli se je razprostirala visoka praprot in med njo kolenčasta preslica. Veverice so švigale med vejami in metale storževe luskine z dreves. Stric je nadaljeval svoj pouk in svaril Franceta, naj dobro premisli, preden si izbere nevesto; zakaj poroka odloči srečo ali nesrečo vsega življenja; sploh pa naj se posvetuje z materjo, ki bo bolje zanj skrbela kot sam zase. France je trmasto molčal in se natihem jezil na mater in sestro, ki sta ga ] najbrž stricu zatožili.
(Dalje prihodnjič)
Ženske dobijo delo
KITCHEN HELP
3 p.m. to 8 p.m. Must understand English.
SORN’S RESTAURANT
6036 St. Clair Ave.
(x)
Ženska dobi delo
Iščemo žensko za splošno hišno delo in, da bi skrbela za 5 otrok; soba, hrana in plača. Mora govoriti angleško. Kličite 382-1387.	(165)
Moški dobijo delo
Order Cook wanted,
Short MALE.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
EN 1-5214	(x)
V	najem
Oddamo 2 opremljeni sobi s kopalnico in 5-sobno enodružinsko hišo. Vse na novo prebarvano. Blizu sv. Vida. Kličite po 4. uri popoldne 881-3519.	—(167)
V	najem
3 čiste sobe, kopalnica, porč, zgoraj, spredaj na 1053 E. 71 St. Kličite 361-0989.
(168)
Stanovanja oddamo
5 stanovanj, 4 do 5 sob, oddamo na St. Clair Ave. Kličite Charles Lausche, agent, 241-6388.
(28,30 avg. 4,6,9 sept.)
Stanovanje
Oddamo 4 sobe, na novo dekorirane, spodaj, v dvodru-žinski hiši z verando dvojici. Vprašajte na 1176 E. 61 St.
(mwf - x)
MALI OGLASI
V najem
V najem oddamo stanovanje —4 sobe in kopalnica, spodaj. Plinski furnez. Na 1233 E. 58 St.	—(168)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
NAGRAJENKA — Angleška kraljica Elizabeta II. ogleduje kravo, ki je dobila na razstavi vrsto nagrad. Njen mož Filip se v ozadju razgovor ja z nekim, na sliki nevidnim obiskovalcem razstave v Stoneleigh Abbey Parku blizu Kenihvortha na Angleškem.'	,	)
V najem
Oddamo 5 sob zgoraj, na Addison Rd. severno od St. Clair Ave. Kličite AN 1-1070.
(168)
Sobo oddajo
Spalno sobo oddajo moškemu v bližini Sv. Vida. Kličite HE 1-6671.	(168)
Stanovanje oddajo
Šestsobno stanovanje z garažo oddajo zgoraj na 1161 Norwood Road. Kličite KE 1-6250.
— (pon., sr., pet.)
V najem
Tri čiste sobe, na novo dekorirane, oddamo enema ali dvema odraslima. $36. Vprašajte na 1176 E. 61 St.
(mwf - x)
Naprodaj
Zenith televizor, avtomatični gramofonski in radijski aparat, AM-FM radijski aparat, okenski pihalnik. Vse v dobrem stanju. Kličite po 5. uri HE 1-9815.	(167)
PLESKAR
z dolgoletno prakso, barva hiše zunaj in znotraj. Solidna postrežba, ugodne ponudbe. Kličite IV 1-3715 ali 361-8910
(—W-F.)
Naprodaj
Hiša s 3 spalnicami na St. Clair Ave. Velika garaža zadaj, dobra za obrtnijo. 17015 St. Clair Ave. Kličite RE 1-0802.	(173)

,? HENRIK SIENKIEWICZ:
KRIŽARJI


“Kako pa na vojni? Mar si poišče opasani samo opasane?”
“Vojna je vojna, a dvoboj je nekaj drug-ega.”
“Res je . .. toda . . . počakajte . . . Treba si je pomagati . . . No, vidite! ... jo že imam. Knez Januš me bo opasal. Samo da ga prosita kneginja in Danuška, pa me bo opasal. Jaz pa se bom medpotoma na Mazovju takoj boril tudi s sinom Nikolaja iz Dlugolasa.” “Zakaj?”,
“Ker je Nikolaj — veste — tisti, ki je pri kneginji in ga imenujemo Obuh — rekel Da-nuški ‘škrat,.”
Matko ga je začudeno pogledal, a Zbiško, ki je očivid-no hotel bolje razložiti, za kaj mu je šlo, je nadaljeval:
“Jaz mu tega ne morem odpustiti, a z Nikolajem se vendar ne bom dvobojeval, saj
CHICAGO. ILL.
HOUSEHOLD HELP
viEN. hskpg. — No heavy work. 2 children. Own rm., bath, TV. Top sal. Foreign girl welcome. — LI 9-4255.	(165)
GEN. Housework for family of 5— Plain cooking Home plus salary. Stay 5 or 7 days. Foreigner welcome. $120 month. YO 6-4813. (167)
WOMAN TO TAKE CARE of elderly woman 7 a. m. to 5 p. m. 6 day wk. Live in. Gd. pay. Recent references. ES 5-4214.	(166)
HOUSEKEEPER — Single woman or widow looking for good home
as housekeeper on N. Shore for couple, 1 daughter. Good sal. Other help. HI 6-7776.	(167)
HOUSEKEEPER
Child care, Live in. Good references. _ Call 299-4126.	(167)
GENERAL HOUSEWORK—CHILD CARE. Own room, Board. Small salary. — BI 7-7974.	(167)
HOUSEKEEPER WANTED General housework and cooking 32 to 40 hours per week. References Req. Good Salary. — OR 5-3595.
(167)
ima svojih osemdeset let.”
Na to Matko:
“Čuj me, fante, škoda mi je tvoje glave, toda tvoje pameti ni škoda, ker si neumen kakor kozel.”
“Zakaj se pa jezite?” Matko ni rekel ničesar in je hotel oditi, toda Zbiško je še priskočil k njemu:
“Kako pa Danuška? Ali je že zdrava? Ne jezite se za vsako stvar! Saj vas vendar ni bilo toliko časa.”
In iznova se je sklonil nad starčevo roko, ta pa je skomignil z rameni, a odgovoril že prijazneje:
“Jurandova je zdrava, le iz sobe je še ne puste. Bodi mi zdrav!”
Zbiško je ostal sam, toda nekako prerojen na duši in telesu. Ljubo mu je bilo ob misli, da ima še tri mesece življenja pred seboj, da pojde v daljne kraje, da poišče Lichtensteina in se spoprime z njim na življenje in smrt. Že sama misel na to mu je napolnjevala dušo z veseljem. Dobro mu bo delo, da bo vsaj dvanajst tednov čutil konja pod seboj, da bo jezdil po širokem svetu, da se bo boril in da ne bo umrl brez maščevanja. In potem — naj se zgodi, kar hoče, saj je še ogromno časa. Morda se kralj
vrne z Ruskega in mu odpusti krivdo, morda izbruhne vojna, ki so jo vsi že davno napovedali, morda poreče tudi sam kaštelan, ko uzre po treh mesecih zmagovalca oholega Lichtensteina: “Pojdi sedaj v gaje in gozdove!” Saj je Zbiško jasno čutil, da ga ne sovraži nihče razen križarja — in da ga je celo strogi krakovski gospod obsodil na smrt le, ker je moral.
Zato je raslo v njem vse večje upanje, ker ni dvomil, da mu teh toeh mesecev ne odrečejo. Nasprotno si je mislil, da mu dado še celo več, saj staremu gospodu iz Ten-čina niti v glavo ne pride, da bi plemič, ki je prisegel na viteško čast, prelomil besedo.
Ko je torej Matko prišel drugega dne o mraku v ječo, je Zbiško skočil k njemu do praga in ga vprašal “Ali je dovolil?”
Matko je sedel na posteljo, ker ni mogel stati zaradi velike slabosti; nekaj časa je težko hropel in naposled rekel:
“Kaštelan je povedal takole: ‘če vama je treba porazdeliti posestvo, izpustim na viteško besedo vašega nečaka za teden ali dva, a dlje ne’.”
Zbiško je bil tako presenečen, da ni mogel izpregovoriti niti besede.
“Dva tedna?” je vprašal čez čas. “Saj v dveh tednih še niti do meje ne pridem! — Kaj je to? Morda niste kašte-lanu povedali, po kaj hočem v Malborg?”
“Ne le jaz, marveč tudi kneginja Ana je prosila.”
CHICAGO, ILL.
CHICAGO, ILL.
Your Savings
WILL
GROW
MUCH
FASTER
WITH
REAL ESTATE FOR SALE
INTEREST PAID ON 12 MONTHS TIME DEPOSITS for complete information phone or write
HOME
INDUSTRIAL
BANK
9975 EAST COLFAX, DENVER 8, COLORADO
Please send me detailed information, about 5% interest on Time Deposits.
Name ....
Address .
City ....
State ...
(169)
ENKRATNA ŽIVLJENJSKA PRODAJA
PRODAJA LASTNIK: 80 akrov gozd-iate in valovite zemlje, izravnana površina, čudovito podeželsko življenje, počitnice vsak dan, na samem, privatni ribnik, krmljen, vso pomlad, napolnjen z ribami, prostor za zabavišče, senčnato drevje, pik ■ niške mize, ognjišča, kabine za plavalce, prenočišče; trata obroblja eno stran ribnika, čudovita pokrajina, raj za ljubitelje narave, bori in smreke, odlično za počitek na deželi, šport skozi vse leto, plavanje, lov, ribarjenje, smučanje; idealen prostor za počitniški dom, za koče, lahko naredite privaten ali javen prostor za zabavišče, več drugih možnosti, 1 miljo do privatnega letališča; 9-sobna moderna hiša, 2 veliki verandi, na griču, obdana z 2 akri senčnatega in. sadnega drevja, lopa za stroje, mlekarna, druga lepa poslopja, odlična skupnost, blizu veleceste 33 in 41; 38 milj severozahodno od Milwaukee. Cenjeno za takojšnjo prodajo. J. W. GAYAN, R. R. 3, West Band. Phone Allenton, Wisconsin. MArket 9-3546. PIŠITE ALI POKLIČITE.	(165)
HELP WANTED
STORE
MANAGEMENT
OPPORTUNITIES
Montgomery Ward offers a career in retail store management for young men with the following qualifications:
— 23 to 28 years of age	— College degree
— Willingness to relocate during training course — Sincere interest in retailing.
Montgomery Ward is expanding and during the next three to four years will be opening many new large retail stores, this will result in promotions for our present employees. We need to train men to take their places. Merchandising is one of the foremost job opportunities in the country. Excellent starting salary. Many employees benefits.
Call or write: Mrs. Kurth, phone 887-6411 for an appointment between the hours of 2 to 4 P. M.
MONTGOMERY WARDS
VILLAGE SHOPPING CENTER
GARY, INDIANA
(166)
FOR SALE BY OWNER EXCELLENT TAX SHELTER 30 acres. Borders on 2 highways. 2,100 ft. frontage. Corner lot. 25 acres in woods, 5 acres in apples. 'A mile from bay shore. Ideal for campsite motel, park, industry, tavern, summer estate, etc. Write or phone A. A. Fellner, residence R. R. 1 Sturgeon Bay, Wisconsin, Phone Area Code 414,743-3727. (167)
“No, in kaj?”
“Kaj? Stari je dejal, da mu ni za tvojo glavo in te sam obžaluje; če bi mogel najti za to — je rekel — kakšno pravno podlago, da ali vsaj pretvezo, bi ga takoj izpustil, a ker ne morem, ne morem. Ne bo dobro — pravi — v tem kraljestvu, če začno ljudje pri pravu zatiskati oči in popuščati iz prijateljstva: tega jaz ne storim, pa če bi šlo za mojega sorodnika Toporčika ali celo za lastnega brata!—Tako neužitni so ti ljudje! — A povedal je tudi to: ‘Nam se ni treba ozirati na križarje, toda sramotiti se pred njimi ne smemo. Kaj bi si le mislili sami in gostje, ki prihajajo k njim z vsega sveta, če bi izpustil na smrt obsojenega plemiča zato, da bi pojezdil k njim na boj? Mar bi verjeli, da ga doseže kazen in da je v naši državi kaka pravica? Ljubše mi je, da pade ena glava, kakor da kralja in kraljestvo izročim smrti!’ — Na to mu je rekla kneginja, da se ji zdi čudna taka pravica, od katere niti kraljeva sorodnica ne more izprositi človeka, toda stari ji je odgovoril :	‘Tudi sam kralj se
poslužuje milosti, toda ne brezpravnosti. Potem sta se začela prepirati, da je kneginjo popadla jeza: ‘Torej -pravi — ga pustite, da segni-je v ječi!’ A kakštelan na to: ‘Dobro! Jutri dam postaviti morišče na trgu!’ In tako sta se razšla. Torej, nesrečnež, če te sam gospod Jezus ne reši...
Nastalo je dolgo molčanje... “Kako?” se je oglasil Zbiško z gluhim glasom. “Torej tako hitro se bo zgodilo?”
“čez dva ali tri dni. če ni pomoči, je pa ni. Kar sem mogel, sem storil. Zgrudil sem se na kolena pred kaštelanom, proseč ga milosti, toda on svoje: ‘Najdi * zakonito podlago ali pretvezo!’ Kje naj jo najdem? Bil sem pri Stanislavu iz Skarbimira, da pride k tebi z gospodom bogom. Naj ti bo vsaj ta »slava, da te bo izpovedal isti, ki je tudi kraljico. Pa ga nisem našel doma, ker je bil pri kneginji Ani.”
“Morda pri Danuški?”
“Kaj še! Dekletce je zdravo. Pojdem še jutri zgodaj k njemu. Pravijo, da če te on izpove, boš tako gotovo dosegel zveličanje, kakor bi ga imel že v torbi.”
Zbiško je sedel, oprl lakti na kolena in sklonil glavo, da so mu lasje popolnoma pokrili obličje. Starec ga je ogledoval dolgo časa, naposled ga je začel klicati s tihim glasom: “Zbiško!”
Fant je dvignil obraz, ki je bilo na njem več jeze in hladnega sovraštva kakor boli. “Kaj?”
“Poslušaj pozorno, ker sem morda nekaj našel.”
Nato se mu je tesno približal in začel skoraj šepetati: “Ti si slišal o knezu Vitol-du, kako ga je nekoč v Kre-vju vrgel v ječo sedanji naš kralj in kako je zbežal iz ječe v ženski obleki. Tu ne ostane zate nobena ženska, toda vzemi moj kožuh, vzemi mojo oglavnico in odidi — razumeš. Saj te nihče ne opazi. Varno je. Za vrati je temno. V oči ti ne bodo svetili. Včeraj so me videli, kako sem odhajal, pa me nihče ni pogledal. Tiho in poslušaj! Jutri me najdejo in kaj? Odsekajo mi glavo? Pravo veselje zanje, ko mi je že tako zapisana smrt čez dva ali tri tedne. Kakor hitro prideš od tod, sedi brž na konja in odrini takoj naravnost h knezu Vitoldu! Spomni ga, kdo si, pokloni se mu, pa te sprejme in ti bo pri njem kakor pri gospodu bogu za pečjo. Tu pripovedujejo ljudje, da so Tatari potolkli knezove čete. Ne ve se, ali je res, toda mogoče je, ker je rajnka kraljica tako prerokovala, če je res, tem bolj bo knez potreboval vitezov, tem rajši te bo sprejel. Ti pa se ga drži, ker je ni boljše službe na svetu. Če kak drug kralj izgubi vojno, je že po njem, a knez Vitold je tako žilav, cla po izgubljeni bitki postane še mogočnejši. In darežljiv je, a naše ljudi ima zelo rad. Povej mu vse, kako je bilo. Povej mu, da si hotel z njim iti na Tatare, pa
nisi mogel, ker si sedel v ječi. Bog daj, da te obdaruje z zemljo in ljudmi—in za viteza te bo opasal in se potegnil pri kralju zate. To je dober priprošnjik — boš videl — kaj?”
Zbiško ga je molče poslušal, Matko pa je, kakor da so
ga navdušile lastne besede, nadaljeval:
(Dalje prihodnjič.)
Veliko mleka
Povprečna ameriška družina izda okoli 15 odstotkov vseh svojih tedenskih stroškov za hrano za — mleko.
FUNERAL DIRECTORS
Pogrebni zavod:
17002 Lake Shore Blvd.
KEnmore 1-6300
Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
VIC. 95th & CLYDE — BY OWNER LEAVING TOWN — 3 bedrm. Bilevel air-cord. IVz has., fin. rec. rm., 2 car gar. — BA 1-7108.	(167)
OWNER — 2 clean 6’s, modern tub, birch cabinets, basement, gar., alum. S & S, f. a. oil ht., panel, porch, low taxes. Close to Logan Sq. — $17,800. — Dl 2-0607.	(167)
BUSINESS OPPORTUNITY
VARIETY STORE North Side — Good Opportunity. Will Sacrifice. Call RO 4-0060 for appointment.	(165)
CANDY & VARIETY STORE FOR SALE
Magazines, cigarettes, tobacco, milk, bread, etc. Northwest Location. By Owner. — RO 3-9851.	(166)
MIZARSKA DELA in popravila
ZA VSA MIZARSKA DELA — POPRAVILA po hišah in stanovanjih kakor tudi za IZDELAVO NOVIH GARAŽ in sličnih gradb se priporoča Rudi KRISTAVNIK - mizar - carpenter. Kličite po 5. uri zvečer IIE 1-1108, ob drugem času pa HE 1-0965.
TOflY KRISTAVNIK PAINTIKG & BEG0RATIHG
Za barvanje vaših hiš zunaj in znotraj se zanesite na slovenskega rojaka Toneta! — Polno zavarovan.
HE 1-09G5	UT 1-1234
FRANK A. LAZAR
dolgoletni stanovalec na 8919 St. Catharine Avenue
kandidira sedaj kot demokrat za council-mana v 16. vardi.
Po preureditvi vard je predsednik mestnega sveta prešel v Lazarjevo vardo. Tako bo imel Jack P. Russell v 20 letih prvič demokratskega tekmeca. — Frank ’ pravi: “da je čas za spremembo.” Po 20 letih se uprava vse premalo meni za h i davkoplačevalce.
Frank je član Woodland Hills Businessmens Ass’n, mladih demokratov, veteranov in delničar Slovenskega narodnega doma.
JOHN MILLER, Campaign Chairman
KUP ZABAVE — V Cypress Gardens v Floridi so fantje na sliki pripravili tale kup za posnetek na zabav~ nem filmu.
NA RAZGLEDIŠČU — Skupina ljudi na Pinnacle Mountain Overlook, 2,440 čevljev visokem vrhu v Cumberland Cap National Historical Parku pri Middlesboro, Ky., more razgledajoč se na razne strani, videti skoraj prav tisto, kar je videl pred seboj Daniel Boone l. 1750, ko je s svojo odpravo šel preko tega predela v Kentucky.