Ljubljana, četrtek 18. aprila 1929
Cena 2 Din
Han>£nin* enaAa mesečno 25 Din. M tr»j»err»t vo 40 Din.
(Jredništvol Uabljaaa, KnafUeva ulica 5. Tetefoo $(«»•
3122. 3123. 312-4. 3125 io 3126 Maribor: AJcksaiKkr)va cesta 13. Telelca št 440
Cefla: Kocenova al. 2. Telefco $tcv. 190. Rokopisi m ac VTa<iajo. • Oytass po tarifa.
Ljubljana. 17. aprila.
Volilna borba na Angleškem je v polnem teku. tedanji parlament sc je sestal še na kratko zasedanje, da sprejme državni proračun za novo posiovno leto, ki se je začelo s i. aprilum. Za IU. maj je določen razpust spodnje zbornice. Volitve pa se bodo vršile oU. maja.
Delavska stranka m liberalci so ze razvili svoj volilni program, doči-m bo konservativni objavi.en te dni. Ho sebi je umevno, da je pozicija delavske stranke in liberalcev za izdelavo volilnih obLub mnogo udobnejša, nego je položaj konservativcev. Vsaka vlada se utrudi in izrabi v izvrševanju oblasti, posebno če ta vlada dolgo traja, in Ba'dwi>nov kabinet je že peto ieto pri krmilu! Socijalisti in liberalci pripisujejo vse križe in težave angleškega gospodarstva. vse neuspehe zunanje politike nesposobnosti konservativne vlade in njene večine. Da je ostalo po petletni konservativni eri mnogo nerešenih problemov v Veliki Britaniji in da se je v nekaterih panogah kriza celo poostrila, se da komaj tajiti. Opozicija seveda temsljito izrablja te nedostatke za svojo strankarsko agitacijo in razvija velikopotezne načrte, kako rešiti zlasti gospodarsko krizo in priti v okom strašnemu problemu brezposelnosti. Keltski gromovnik Lloyd George. ki je po odstranitvi lorda Asquitiia ostal neomejen poglavar liberalne stranke, se posebno odlikuje v kovanju blesteeih volilnih obljub. Slovesno se je na primer zavezal, da bo s široko zasnovanimi javnimi deli znižal število brezposelnih od 1 milijona 300 tisoč na pol milijona, a da cela ta akcija ne bi stala državo niti beliča. Seveda bo to obljubo držal le v primeru, da ga britski državljani postavijo pri majskih volitvah na čelo državne uprave.
L!oyd George. ki je izkušen politik, pa menda niti sam ne veruje v možnost take regeneracije liberalne stranke. Pač se morda zanaša na to, da izpadejo volitve neodločno in da nobena stranka ne bo dosegla večine, kakor se ie to zgodilo pri volitvah 1. 1923. Te-dai bi bili liberalci zopet jeziček na tehtnici, brez njih ne bi mogla živeti nobena ,vlada. Dana bi jim bila izbira, da podpirajo delavsko vlado kot pod Macdonaldom ali pa. da stopijo v koalicijo s konservativci. Na vsak način bi se vsaj rešili sedanje osamelosti in brezpomembnosti.
Zdi se. da je kombinacija z delavsko stranko brezupna. Macdonald si bo gotovo premislil prevzeti še enkrat vlado, ne da bi imel lastno večino in bi bil odvisen od podpore Lloyda Ge-orgea. Liberalni stranki bo pri najugodnejšem izidu volitev preostala kvečjemu koalicija s konservativci, a da bi načeloval koalicijski vladi Lloyd George kot med vo;'no in prva povojna leta. temu se pač nima nadejati.
Sicer pa je sploh skrajno težko postavljati kakršnokoli volilno prognozo. Sodeč po nazadovanju konservativne stranke pri raznih nadomestnih volitvah izza leta 1924., se mora pač priznati. da so toryjevci izdatno izgubili na simpatijah, ki so je bili v toliki meri deležni pri velikih »protiboliševiških« volitvah koncem 1 1924. Tedaj so dobili celih 415 mandatov, kolikor jih ni imela še nobena desničarska vlada v Veliki Britaniji. Delavcem je pripadlo 151 poslanskih sedežev, liberalcem 44 in raznim manjšim skupinam 5. Od 615 mandatov, kolikor jih šteje spodnja zbornica, je bilo torej čez dve. tretjini konservativnih!
Razne poznejše nadomestne volitve pa so se končale neugodno za vladne kandidate. Konservativci razpolagajo sedaj samo še s 400 glasovi v spodnji zbornici, dočim so liberalci narastli na 46, delavci pa celo na 161. Ta proces se je posebno očitno pokazal pri 5 nadomestnih volitvah zadnjega tedna. Vseh 5 mandatov je bilo prej v konservativnih rokah in vendar so jih zdaj priborili liberalci 2 in delavci enega.
Kakor pa so izidi nadomestnih volitev zanesljivo izpričevalo za občutno nazadovanje konservativne stranke, se tz njih še nikakor ne sme sklepati, da se bo sedanja dvetretjinska toryjevska večina pri majskih splošnih volitvah iz-prevrgla v manjšino. Predvsem tvori ogromno zvišanje volilnih upravičencev z razširjenjem glasovalne pravice na vse preko 21 let stare ženske popolnoma neznan element v volilnih računih. Ženske so v politiki nagnjene k prlipro-stim. enostavnim solucijam. Zato se močno ugiblje. da bo prirast novih milijonov volilk prišel v prid najbolj delavski stranki in pa konservativni desnici. Na vsak način pa bo odločevala o vorvšaniu. kakšen bo bodoči ražim v Veliki Britaniji, in s tem tudi. kam se o-brne angleška politika v Evropi in v svetu, miss Jane Buli.__
Katastrof sir a eksplozija
FeMns. 17. aprila a. V bližini Kalina 'e eksplodiral bencinski teflfe. UbiitiJi ie bitott oseb in 26 t«.2ko ramleirh. Žrtve so večerna delavc\ ki so bili zaposteni v nerposrednd bližini eksplozije, pri zidanem nek« stavbe.	.
Upravniitroi UuMfana, Prcicracrva tf U Telefoa it. 3122, 3123, >124, 3125. 312* bseratai oddelek: Uuhtjana. Preiemov
ofica 4. Telefon fe. 2492. Podražili ca Mar i bori Aleksandrova cest
it. 13. Telet«® fe 455 Podružnica CeljeIGnoeao>v» riica fe S
Telefoa fe. 100 Računi pri poŠt čelt tavodih: Uubllaa* fe. 11.342; Praha 6iik> 78.180: VVle« Nr. 105241
Kralj podpisal zakon o Agrarni banki
Zakon bo stopil danes v veljavo - Banka bo osnovana v dveh mesecih - Važne določbe zakona za podpiranje
kmetijstva
Beograd, 17. aprila, č. Ker je kralj
včeraj v Topoli podpisal zakon o Privilegirani agrarni banki, se je danes že pričelo z delom za organizacijo nove banke.
Zakon sam se deli v štiri oddelke. Prvi govori o statutu banke, drugi o raznih olajšavah, tretji o bančnih zastavnih listih, četrti pa vsebuje prehodne določbe. Delniška glavnica znaša 300 miiijonOv Din v delnicah po 5000 Din in se more povišati na eno milijardo Din. Od početne glavnice 300 milijonov Din bo plačala država 120 milijonov. Razredna loterija 120 milijonov, ostanek pa bodo dale Narodna banka. Državna hipotekama banka. Poštna hranilnica, kmetijske zadruge in njihove zveze, oblasti in občine, denarni zavodi in eventualne privatne osebe. Denarni zavodi bodo smeli vpisati tudi svoje rezervne fonde. Vpisovanje delnic se ima izvršiti v dveh mesecih po objavi zakona. 20 odst. bo treba plačati takoj, ostanek v 3 enakih obrokih. Delnice se bodo glasile na prinašalca.
Banka bo dajala kredite kmetovalcem, v prvi vrsti potom zadružnih ustanov, tako da bodo dobivali kredit na zadolžnice ali pa na menice z dvema podpisoma, od katerih mora biti eden podpis kmetijske zadružne organizacije. Posamezniki bodo potrebovali za kredit poleg menice z dvema podpisoma še realno jamstvo v hipoteki ali v kmetijskih proizvodih, oziroma v vrednostnih papirjih. V krajih, kjer še niso urejene zemljiške kn.iige, bodo na menici izjemoma potrebni trije podpisi. Banka bo dajala kredit tudi na tekoči račun, in sicer kmetijskim zadružnim organizaciiam na podlagi zadolžnic ali menic, nadalje kreditnim zadrugam, njihovim zvezam, agrarnim zajednicam in sličnim zadržnim ustanovam, zadrugam producentov ali konzumentov v svrho ureditve zadružnih kmetijskih obratov in kmetijskim industrijam za olaišan.ie vnovčevania ali izvoza kmetijskih nro-izvodov. Zadružna skladišča bo oodni-rala banka še preko tega s finansira-njem njihovega poslovanja.
Banka uživa kot olajšavo oprostitev od davkov in vseh državnih ter samoupravnih taks. Nadalje jamči država za hranilne vloge in za izplačilo zastavnih listov, ki jih bo banka emitirala. Država jamči tudi za izplačilo 6 odst. dividende na delnice. Delničarji bodo imeli možnost lombardiranja delnic Agrarne banke, kakor ostalih državnih papirjev. Banka ima pravico izdajati zastavne liste, da si preskrbi potrebna denarna sredstva. Zastavne liste bo banka izdajala na podlagi posojil, danih na nepremičnine.
Takoj po objavi zakona o Privilegirani agrani banki bo imenovan vladni komisar, da izvede organizacijo zavoda. Banki bo načeloval predsednik, imenovan od kral.ia, z upravnim odborom 14 oseb. od katerih bo 7 imenoval predsednik ministrskega sveta na predlog ministra za kmetijstvo. Vse delo banke bo pod kontrolo nadzorstvenega odbora sedmih članov, izmed katerih bosta po enega imenovala minister za kmetijstvo in finančni minister. Vladni komisar bo imel poleg drugih tudi to pravico. d3 bo potom strokovne revizije pregledoval delo vseh zadružnih ustanov, ki se bodo posluževale kredita pri Agrarni banki. Komisarja imenuje kralj na predlog ministra za kmetijstvo in po zaslišanju ministrskega sveta.
Prvi občni zbor delničarjev se ima vršiti v prvem mesecu po končanem vpisu delnic. Privilegirana agrarna banka bo prevzela vse posle Direkcije za kmetijski kredit, ki je bla osnovana z zakonom od 12. junija 1925. Privilegirani agrarni banki se imajo izročiti narodni fondi, deponirani pri Državni hipotekami banki, nadalie fond za nabavo semen, veterinarski zakladi, fondi za pospeševanje p^.lova, za ureditev rek, potokov in izšušitev močvirij na Hrvatskem in v Slavoniji ter slično. Za vse te fonde jamči država. Ko dobi zakon obvezno moč bodo dobili možnost menične zadolžitve vsi poljedelci v naši državi.
Likvidacija Direkcije za kmetijski kredit
Upravni odbor Direkcije je pristal na ustanovitev Agrarne banke — Vsa sredstva Direkcije v višini 129 milijonov Din prevzame Agrarna banka
Beograd, 17. aprila. V ponedeljek in torek so se vršile plenarne seje upravnega odbora Direkcije za kmetijski kredit, na katerih je upravni odbor načelno pristal na načrt vlade glede ustanovitve Privilegirane agrarne banke, ki bo prevzela posle Direkcije za kmetijski kredit. Predsednik direkcije dr. Milorad Nedei.ikovič je poročal o zadnjih konferencah, na katerih so proučevali zakon o agrarni banki ter je izjavil, da je na podlagi teh razprav prišel do prepričanja, da bo ostal v glavnem nespremenjen zadružni sistem, ki ie bil stvorjen na podlagi zakona o kmetijskem kreditu od leta 1925., zlasti kar se tiče krajevnih in oblastnih zadrug. Upravni odbor je soglasno sklei.i' zaprositi kraljevsko vlado, da z novim zakonom o agrarni banki ne uniči tega. kar ie Direkcija tekom preteklega leta ustvarila z velikimi napori. Iz letnega poročila direkcije za kmetijski kredit ie razvidno. da znašajo lastna sredstva Direkcije 124 milijonov dinarjev, od katerih je Di-
rekcija dala posameznim oblastnim zadrugam 43 milijonov, dočim Ima 80 milijonov naloženih pri Državni hipotekami banki.
Po zakonu o kmetijskem kreditu od leta 1925 bi morala direkcija doslej dobiti od države 300 milijonov dinarjev, prejela pa ie do konca proračunskega leta 1928'29 le 113 milijonov dinarjev. Tudi od čistega dobička državne razredne loterije bi morala po zakonu dobiti v zadnjih letih skupaj 45.2 dejansko pa je prejela v obeh letih le 2.2 milijona dinarjev.
Končno stavlja zakon o kmetijskem kreditu Direkciji na razpolago razne narodne fonde, ki so bili že prej deponirani pri Državni hipotekami banki, v višini 18.9 milijona Din. Teh fondov doslej Direkcija se ni prejela. Po pravkar uveljavljenem zakonu o Privilegirani agrarni banki bodo vsa sredstva direkcije prešla na Privilegirano agrarno banko. Tudi fonde, ki bi jih morala dobiti direkcija za kmetijski kredit, bo prevzela Agrarna banka.
Prevzem svobodne cone v solunski luki
Včeraj je posebna komisija prevzela od grških oblasti jugoslovensko svobodno cono v solunski luki
Solun, 17. aprila, p. Danes je bila izvršena komisijonalna predaja jugoslo-venske svobodne cone v solunski luki. Za grške oblasti je izročil po solunskih konvencijah določeno ozemlje s pristaniškimi napravami komandant solunske luke. za Jugoslavijo pa je prevzela ozemlje v posest komisija pod
vodstvom pomočnika finančnega ministra g. Gospodnetiča. Po pregledu celotnega ozemlja je bil v komandi solunske luke sestavljen zapisnik, ki so ga podpisali vsi člani obeh komisij. S tem je Jugoslavija definitivno prevzela svobodno cono y solunski luki v svojo upravo.
Komunistična agitacija med jugoslovenskimi visokošolci v Pragi
Praga. 13. aprila. Molimo Vas. da izvolite prema § 26. zakona o štampi uvrstiti u prvi broj Vašeg lista, istim slovima i na istom mestu sledeči ispravek: 1. Nije istina. da je poslanstvo doznalo za intimne veze našeg kluba sa sovjetskom mis-ijom, nego je na-protiv istina, da naš klub nije nigde podr-žavao, niti imao nakanu podržavati bilo kakve veze. 2.) Nije istina, da ie knjižnica z^braniena u ime poslanstva, ier je to poslanstvo demantiralo. nego ie isfina, da ie kniižnicu za>plenio direktoT koleia dr. Dra-gnfin Prohaska. 3 Nije istina, da ie policija zabranila protestni sest2nsk, nego je na-protiv istina, da je protesna skupština odr-žana.
Za akademski klub »Matra Gubec« u Pragu. Predsednik: ing. arch. cand. Stanko Aranjoš, tajnik Franjo Pavešič. stud. polit, r.auka.
Stanovan jski zakon
pred VZS
Beograd. 17. aprila, p. V ministrstvu so« cialne politike je bil, kakor smo že poro« čali, definitivno sestavljen načrt novega stanovanjskega zakona. Danes je minister socialne politike dr. Drinkovič predložil zakonski načrt ministrskemu predsedniku, ki ga bo po aprobaciji izročil v oceno Vr» hovnemu zakonodajnemu svetu. Verjetno je, da bo Vrhovni zakonodajni svet že v petek končal razpravo o tem zakonu, ki bo takoi nato predložen kralju v podpis in obiavlien Po pooblastilu ministra soci» alne politike je načelnik Hofmanovič izja* vil novinarjem, da je novi zakon v bistvu podaljšanje sedaj veljavnega stanovanjske« ga zakona s primernimi izpremembami.
Razorožitvena komisija noče razorožitve
Ruski predlog za določitev razmerja razorožitve je naletel na odpor predsedstva - V splošni zmešnjavi je angleški delegat kot predsednik zaključil sejo
Ženeva, 17. aprila, s. Drugi ruski raz-orožitveni načrt, o katerem so razpravljali na današnji seji razor ožitvene i\o-
misije, predvideva znižanje vseh vojsk nad 200.000 mož za polovico, n to 40 tisoč mož za eno tretjino in manjših vojsk za eno četrtino. V istem razmerju naj bi se znižala vojna broJovj-j n.id 2u0 tisoč ton. Poleg tega se zahteva odstranitev vsega izrečno napadaitn^a materijala: bombnih 'etal, matice zi letala, težkih artiljerijskih tankov itd Znatno pa nai bi se zmanjšale rezerve in zaloge vojnega mateniala. Zjhtcvj japonskega zastopnika, naj se v smislu prejšnjih sklepov ne razpravlja o tem načrtu, je grof Bernstorif .megir-no zagovarjal ruski načrt. Dejal je da bi že prva etapa razgovorov morni-i p- i-nesti občutno znižanje sedanjega oborožitvenega stanja. Ruski predlog ustvarja nov mehaničen sistem koeficientov, ki ga nai konisua odobri. Francoski zastopnik Mas % gV e nast-pil proti ruski metodi z j določ;tev nzoro-žitve, ker bi taka matematični metoda
dovedla razorožit veni pronlern do absurdnih rezultatov.
Na popoldanski seji je predsednik Loudon stavil pred'o-c, ki ie tovzročil v komisiji precejšnjo zmešnjavo, "o izvajanjih Litvinova ) ruskem razoro/it-venem predlog j je l.ojdon ">b presenečenju delegatov podal izjavo, da komisija ruskega načrta ne nore sprejet, kot podlago za svoj i dela. Zaradi <ega je predlagal, nai se brez glasovanja o ruskem načrtu preide k razpravi nemškega predloga o pubiiciteti )borožitve Litvinov ie nroti ».emu ene~gično protestira! ter izjavil. da ostale de!egacije o tem sploh niso r>i!e v jrasane. Lo'idor. nima pravice govo■iti v ::n5!i'i teh delegacij. Nato sta se turški delegat it? grof Bernstorff izrekla za specijalno debato o ruskem razorožitvenem predlogu. V splošni zmešnjavi ie Loudon zaključil sejo z izjavo, da bo dal jutri glasovati o tem ali se bo glasovalo o nie-govem predlogu ali o predlogu Litvinova.
Grandiozen Stalinov gospodarski načrt
V prihodnjih tretih letih bo investirala Rusija v narodno gospodarstvo preko 65 milijard rabljev
Moskva, 17. aprila d. Sovjetski listi se bavijo v obširnih člankih s Stalinovim načrtom za petletno delo na povzdigi ruskega narodnega gospodarstva, ki ga sedaj proučujejo predsednik Rykov, Križanovskij in Kujbyšev. Načrt bo predložen vseruske-mu sovjetskemu kongresu, ki se sestane sredi meseca maja. Na podlagi tega načrta misli sovjetska Rusija investirati v prihodnjem petletju 65 milijard rubljev v narodno gospodarstvo, dočim iih je v preteklih petih letih le 27 milijard rubljev. Od tega bo odpadlo na industrijske investicije 16
milijard rubljev, kar bo dvignilo vrednost mskih industrijskih proizvodov od 18 milijard rubljev na 43 milijard v letu 1933. S temi investicijami bo sovjetska industrijska produkcija trikrat večja, kakor ona predvojne Rusije. Dalje predvideva načrt za poljedelske investicije in kredite 23 milijard rubljev, kar bo dvignilo dohodke poljedelcev za 67 odstotkov. Če se bo načrt posrečil, se bodo skupni narodni dohodki povišali leta 1933. od današnjih 24 mi'i.iard rubljev na 50 milijard, ali na več kot štirikratno predvojno višino.
Avstrijska vladna kriza se je poostrila
Prekinjena pogajanja se bodo obnovila šele prihodnji teden — Zanimive izjave dr. Enderja o avstrijskem fašizmu in poskusih dr. Seipla pomirite se s Habsburžani
Dunaj, 17. aprila g. Položaj v pogajanjih za rešitev kabinetne krize ie stacijonaren. Prekinjena pogajanja med večinskimi strankami in opozicijo se najbrže ta teden ne bodo več obnovila. S prekinjenjem pogajanj se je položaj zelo poostril, tako da za sedaj ni nobenega izhoda. Upajo, da bo poslanec Kienbock posredovalno vplival na obe stranki, da obnovijo pogajanja za rešitev krize. Nikakor pa se pogajanja ne bodo obnovila pred prihodnjim torkom.
Bregenz. 17. aprila d. Piedarlski deželni glavar dr. Ono Ender je po mnenju dobro informiranih krogov eden najbolj resnih kandidatov za mesto novega avstrijskega zveznega kancelarja, je imel na skupščini krščanskih soci.ialistov v Bregenzu daljši govor, v katerem je obrazložil svoie stališče napram raznim perečim avstrijskim notranjepolitičnim vprašan'em Posebno obširno se ie pečal s položajem nastalim po neprestanih spopadih med pristaši naci-jonalnih bojnih in sotijalističnih bojno ob-
rambnih organizacij. Po njegovem mnen'u ie glavna razlika med obema pokretoma v tem, da je socialistična obrambna zveza le orodje sociialno demokratske stranke, streme nemške nacijonalne bo pa zatem, da postanejo same stranke Sicer pa leži vzrok zadnjemu nepričakovanemu porastu članstva in popularnosti nacijonalmli bojnih organizacij ravno pri sociialnih demokratih samih, ki so se ieli izneveriafi zvezni ustavi in demokraciji. Zaradi tega bodo ravno avstrijski socijalisti najmanj upravičeni protesti! ati, ako se bo pretvoril pokret avstrijskih nacionalnih boinih organizacij v nekak avstrijski fašizem. Cb koncu govora je dr. Ender omenil še poskuse bivšega kancelarja dr. Seipla uredili odnošaie z Hiibsburžani. ki pa so odločno odklonili vsak razgovor z njim. ker je bi' predstavnik republikanske vlade, katere bivši vladarji razpadle avstro-ogrske monarhije še vedno ne priznavajo.
Slavnostne napitnice v Tirani
Kralj Zogu in podtajnik Grandi sta poudarjala večno prijateljstvo med Italijo in Albanijo
Rim, 17. aprila, i. Današnji listi objavljajo besedilo govorov, ki sta jih izrekla kralj Zogu in italijanski državni podtajnik Grandi v Tirani. Kralj Zogu je v pozdravu naglašal tradicionalno prijateljstvo med Italijo in Albanijo ter iskrene simpatije, ki so stoletja spajale Italijo in Albanijo v nesebičnem sodelovanju. To prijateljstvo pa ima tudi granitno podlago v geografskem položaju obeh jadranskih narodov. Naravna posledica teh zvez je zakliučitev prija-
luko Bari italijanski državni podtajnik Grandi. Do Drača so ga spremili itali-janski poslanik v Tirani Sola. minister dvora Ekren Libohova. zunanji minister Tutulani in prefekt mesta Drača. Po svojem prihodu 'e Grandi takoj posetil Mussoliniia in mu poročal o svojem bivanju v Albaniji.
Beograd, 17. aprila, p. Iz Tirane poročajo. da ie bil sinoči prireien na čast italijanskemu državnemu podtainiku za zunanje zadeve Grandiiu na italijan-
ga ie udeležil polpg zastopnikov vlade tudi ves dinlomatski zbor Nadedmi dan ie Grandi odpotoval v notraniost Albfniie d* oreHeda nefrnfejska mVia ki iih izkorišča TtaPja Alb^r^k' kraL ie odlikoval Grandiia 7 naiv;šiim albanskim odlikovanjem s Skender begovim redom I. stopnje.
teljske in zav ezniške pogodbe, ki bo za j skem poslaništvu ^slavnosten _nles. ki se večno utrdila prijateljstvo. Zatem je kralj Zogu prosil Grandija. naj sporoči iskrene pozdrave italijanskemu kralju in Mussoliniju.
Državni podtajnik Grandi ie odgovoril na pozdravni govor kralja Zoguja z zahvalo za sprejem ter je poudarjal, da mu je Mussolini naročil, naj albanskemu kralju izreče zagotovilo njegovega iskrenega prijateljstva ter občudovanja velikih naporov, izvršenih pri ustvaritvi albanske kraljevine in pri nje obnovi. Prijateljska in zavezniška pogodba sta na svečan način zajamčila prijateljska čustva in zvezo med Italijo in Albanijo.
Ta zveza datira še iz časov Sken-derbega in je kralj Zogu podedoval sposobnost svojih nrednikov za vodstvo naroda. Nova dinastija otvarja albanskemu narodu dobo napredka in blagostanja.
Rim, 17. aprila, č. Davi je na povrat-ku iz Albanije pripel na vojni ladji v
Sovjeti svare Perziin
DrPrl	** Afrrgnista*!
London. 17. aprili, s Reuteriev urad iavlia iz Moskve, da ie bil perzijski no= sl^nik Tmzvan v sovietski zunanji kofr'*n-rijat Zastopnik zunanied? komisaria Lit' vinova mu ie sporočil, da Rusiis ne bo rpo« pla mirno r^dati priprave neodgovornih elementom v Pcrziii vpade v Afaanisfsn. ker i" Rusiia zelo interesirana na inte«n"= teti Afganistana. Pertriiska vlada ie pozvana na? stori vse potrebno	fn
pripravam Sovjetski poslanik v Teheranu je podal slično izjavo.
Kraljev poset pri vojvodi Stepanoviču
Stanje zmagovalca s Cera je od dne do dne resnejše — Zdravniki pričakujejo katastrofo — Kraljev obisk je bolnika zelo
vzradostil
Beograd, 17. aprila, p. Zadnje tri dni
se zdravstveno stanje sivolasega vojvode Stepe Stepanoviča od dne do dne slabša. Zdravniki nimajo nikakega upanja več, da bi zmagovalec s Cera še okreval. Temperatura se stalno spreminja, naglo narašča in zopet naglo pada. Največjo skrb pa povzroča zdravnikom dejstvo, da je bolnik izgubil vsak apetit in zadnje dni sploh ni za-vžil nikake hrane, tako da mu morajo dajati injekcije, da ga kolikortoliko ohranijo pri močeh. Telesna teža vsak dan nazaduje. Zadnje dni mu povzroča tudi govorenje velike težkoče. Noči prebije zelo nemirno. Bolezen zavzema vedno resnejše oblike in vse kaže, da se z naglimi koraki bliža katastrofa.
Danes dopoldne je kralj, ki mu morajo sproti poročati o stanju sivolasega
vojvode, nenadoma odpotoval z avtomobilom v Čačak, kjer je odšel takoj na dom vojvode Stepe Stepanoviča in ostal dolgo časa ob bolnikovi postelji. Vojvoda Stepanvič je bil kraljevega po-seta zelo vesel in je vidno vzradoščen poljubljal cvetje, ki mu ga je poklonil kralj. V razgovoru ga je kralj bodril in izražal upanje, da bo kmalu zopet okreval, vendar pa je bilo tudi kralju videti, kako težko se je poslavljal od zaslužnega borca, ki ga je morda zadnjič videl še živega.
Vest o kraljevem prihodu se ;e bliskovito razširila po vsem mestu in ko je kralj odhajal, se je zbrala ob cesti tako velika množica ljudi, da si je kraljev avtomobil med ovacijami občinstva jedva utrl pot.
Ugoden potek pogajanj z Romunijo
Službeni komunike o dosedanjem poteku pogajanj — V vseh vprašanjih je že dosežen načelni sporazum
Beograd, 17. aprila č. Danes je bil objavljen naslednji službeni komunike o ro-munsko-jugoslovenskih pogajanjih: »Obe delegaciji sta do danes razpravljali že skoro o vseh vprašanjih programa, ki je bil določen 6. januarja t. I. v Beogradu. Teh vprašanj je 28. Poslednje dni so se obravnavala poleg vprašanj, ki so še v razpravi, vprašanje romunskih in jugoslovenskih šol ter pravoslavnih cerkev, nato vprašanje razdelitve posesti, ki pripadajo bivšim administrativnim edinic^m. razdeljenim z obmejno črto, vprašanje državljan-
stva, vprašanje zaključitve dveh konvencij o pravni pomoči v kazenskih in civilnih zadevah, kakor tudi vprašanje ureditve obmejnega prometa. Delegati nadaljujejo svoje delo v podkimisijah, pod menjajočim se predsedstvom predsednikov romunske ^ in jugoslovenske delegacije. Ker so v večini zadev, ki so predmet pogajanj, že izdelane glavne smernice, so podkomisije sedaj zaposlene s končno sestavo posameznih besedil dogovorov, ki se imajo zaključiti. Pogajanja se nadaljujejo v najlepšem razpoloženju na obeh straneh.«
Sestanek Jugosl.-madžarskega razsodišča
Sestanek se bo vršil začetkom nem redu je odločitev o
Beograd, 17. aprila r. V prvi polovici ma- | ja se sestane v Lucernu v Švici iugoslo-vensko-madžarsko mešano sodišče. Predsednika in tajnika tega sodišča bo določilo mednarodno sodišče v Haagu. Madžarsko zastopata Gajzago in bivši minister Zoltan. jugoslovensko vlado predsednik beograjskega kasacijskega sodišča dr. Subotič in beograjski uuiv. prof. dr. Arandjelovič. Na tem, sestanku se bo obravnavalo 27 tožb, od teli je 26 proti naši državi, 1 proti Madžarski. Večina tožb se nanaša na vprašanje agrarne reforme. Vsega skupaj je pred tem sodiščem 45 tožb rracižarskih podanikov proti naši državi. Sodišče bo odločalo o vprašanju pristojnosti sodišča. Madžari trdijo, da je sodišče pristojno v smislu čl. 250 triatlonske pogodbe, mi pa se sklicujemo na isti člen zaradi nepristojnosti. Isto vprašanje je bilo že dvakrat neugodno rešeno in sicer za Romune januarja 1927, za Cehe januarja 1929. Za primer, da sodišče odloči v prilog Madžarom, še s tem ni razveljavljena naša pravica do izvedbe agrarne reforme. Šlo bi samo za velikost in način odškodnine madžarskim
maja v Lucernu — Na dnev-
pristojnosti razsodišča
optantom za odvzeto zemljo. Ce to pot sodišče izreče, da je pristojno, pridejo ta vprašanja na dnevni red šele tia prihodnjem sestanku. Ce pa sodišče izjavi, da ni pristojno, ostane madžarskim cptantom odprta pot do naših rednih sodišč zaradi odškodnine.
Ostala sporna vprašanja se nanašajo na sekvestre, na rekvizicije med premirjem; pred in po ratifikaciji mirovnih pogodb in na prisvojitve lastnine. Za vsa ta sporna vprašanja je že od prej utrjen princip, da se ima v primeru povratka odvzeto posestvo vrniti v prvotnem stanju.
Vprašanje Belja se vrača na točko, kjer se je nahajalo pred sestankom Društva narodov marca meseca t. 1. Predsednik sodišča je umaknil svoje prvotno naziranie, naj se to vprašanje rešuie takoj po (dločitvi glede pristojnosti. Zato se bo vprašanje Belja reševalo posebej. Prof. Arandjelovič ima nalogo, da sestavi utemeljen referat glede nepristojnosti sodišča in nedopustno-sti tožbe, o čemer bo sodišče razpravljalo koncem t. 1. S tem odpade madžarska tožba glede Belja pred Društvom narodov.
Reorganizacija ministrstev pred min. svetom
Ministru pravde je poverjena naloga, da sestavi enotne uredbe o reorganizaciji posameznih resorov
Beograd, 17. aprila p. Na snočn.ii seji mi-rrstrskega sveta se je vršila obširna razprava o reorganizaciji ministrstev. Podlago te razprave so tvorili načrti za uredbe o u-strojstvu posameznih resorov. ki so jih predložili poedini ministri. Načeloma ie bilo sklenjeno, da morajo biti organizirana vsa ministrstva v popolni skladnosti ter ie bila ministru pravde poverjena naloga, da na podlagi predloženih osnutkov definitivno sestavi uredbe o reorganizaciji poedinih resorov.
Uredba o reorganizaciji ministrstva pravde je že definitivno sestavljena. To ministrstvo bo imelo štiri oddelke in sicer: 1. za sestavo in izvrševanje zakonov. 2. civilno pravni, 3. računsko-kazenski in 4. administrativni oddelek. Prvi oddelek bo sestavljal zakonske načrte in uredbe za iz-
vrševanje zakona, drugi bo obravnaval vsa vprašanja mednarodnega pravnega značaja, tretji se bo bavrl z upravo kazenskih zavodov, z vzdrževanjem sodniiskih poslopij in z vsemi računskimi zadevami, v četrtem oddelku pa bodo združeni vsi pokrajinski oddelki.
Ministrstvo za poljedelstvo bo imelo 6 oddelkov. Posle bivšega ministrstva za agrarno reformo, ki ie bilo po novem zakonu o vrhovni državni upravi spojeno z poljedelskim ministrstvom bo vodil poseben oddelek. Ministrstvo socijalne politike bo v glavnem razdeljeno v dva oddelka za narodno zdravje in oddelek za socijalno politiko. Tudi v ostalih resorih se predvidevajo večje spremembe v interni organizaciji.
Sedež odvetniških zbornic
Beograd, 17. aprila p. Jutrišnje »Službene Novine« objavljajo uredbo o osnovanju odvetniških zbornic. Uredba se glasi:
»Na ozemlju kraljevine SHS se osnujejo odvetniške zbornice s sedežem v Beogradu za področje apelacijskega sodišča v Beogradu, v Skoplju za področje apelacijskega sodišča v Skoplju, v Podgorici za področje velikega sodišča v Podgorici, v Ljubljani za področje višjega deželnega sodišča v Ljubljani v Splitu za področje višjega ze-maljskega suda v Splitu, v Sarajevu za področje tamošnjega apelacijskega sodišča in končno v Novem Sadu za področje apelacijskega sodišča v Novem Sadu.«
Uredba stopi v veljavo z jutrišnjim dnem.
Seja Vrhovnega zakonoma mera sveta
Beograd, 17. aprila, p. Vrhovni Zakon o* dajni svet je imel danes popoldne sejo. na Kateri je razpravljal o uredbi o vzdrževa« nju državnih cest in mostov. Nadalje je bi« Ia v razpravi uredba o nastavitvi cestarjev, o njihovi strokovni :zobrazbi. o njihovih prejemkih, pravicah in dolžnostih, o orod« iu in materijalu za vzdrževanje Cest, o kon« troli nad cestarji. Razprava O tej uredbi je bila na današnji seji končana Jutri bo Vrhovni zakonodajni svet nadaljeval raz* pravo o ostalih uredbah, ki jih je predložil minister javnih del.
Novi člani prosvetnega sveta
Beograd, 17. aprila, č. Po odredbi pro* svetnega ministra je razširjen prosvetni svet ministrstva prosvete s tremi člani. Kot 17.redni člani vstoniio vani profesorji Pe* ter Ratkovič iz Zagreba, Momčilo Miloše* fic iz Beograda in Fran Jeran iz Ljubljane.
Redukcije v poštnem resoru
Beograd, 17. aprila p. Ministrstvo za javna dela in pošte je objavilo komunike, po katerem je bilo tekom zadnjih dveh mesecev obtoženih 32 poštnih uslužbencev zaradi klevetanja svojih tovarišev, 14 za disciplinarne prestopke in malomarnosti v službi. 34 zaradi nedostojnega vedenja, 5 pa kazenskim potom odpuščenih. Zaradi reorganizacije ministrstva in deerarizaci.ie pošt pa je bilo reduciranih 317 poštnih uslužbencev. Za zasluge in požrtvovalnost ob priliki elementarnih nezgod je bilo nagrajenih s posebnimi nagradami 8 uslužbencev.
Reaktiviranje
Beograd. 17. aprila, r. Bivši sreski po« glavar v Mariboru g. dr. Vilko P f e i« f e r, ki je bil pred leti upokojen, je reakti« viran kot konceptni upravni uradnik v 4. skupini I. kategorije.
Imenovanje v šolski službi
Beograd, 17. aprila, p. Kralj je podpisal ukaz, s katerim je imenovan bivši narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko za profesorja moškega učiteljišča v Mariboru v 4. skupini I. kategorije.
Zakon Droti korupciji stopi danes v veljavo
Beograd, 17 aprila, p. jutri stopi v veljavo zakon o pobijanju zlorab v uradnem poslovanju (zakon nroti korupciji). V zakonu določena sodišča (za Slovenijo deželno sodišče v Ljubljani) so že odredila preiskovalne sodnike, ki bodo vršili preiskavo po tem zakonu.
Umor in samomor orožnika
Beograd, 17 aprila č. Predvčerajšnjem je v Žirovnici ne daiee od Rkoplja orožnik Kuztna Kolino vič ustrelil z revolverjem namestn:ka komandanta orožniške postaje Matijo Hrgešiča. nakar se je zaprl v svojo sobo in izvršil samomor.
Seja nacijonalnega odbora Mednarodne trgovske zbornice
v dvorani Zbornice za TOI se je včeraj ob 10. dopoldne vršila seja našega nacijonalnega odbora Mednarodne trgovske zbornice, kateri je predsedoval predsednik Zbornice gosp. Ivan Jelačin ml. Seje so se udeležili še generalni tajnik ljubljanske Zbornice dr. Fran Windischer, podpredsednik beograjske Trgovske zbornice gosp. Miljutin Stanojevič, podpredsednik našega nacijonalnega odbora Mednarodne trgovske zbornice gg. Vaso Jovanovič in dr. Adolf Čuvaj, dalje tajnik Zveze industrijcev v Zagrebu gosp. Marko Bauer, tajnik ljubljanske Zbornice dr. Ivan Ples in končno tajnik nacijonalnega odbora dr. Stevan Popo-vič.
Po pozdravu predsednika Zbornice gosp. Ivana Jelačina je povzel besedo gosp. Vaso Jovanovič, ki je izjavil, da je zaradi nesporazuma, ki je nastal z zagrebškimi člani, podal ostavko, da bi omopcčil neovirano delo odbora. Nikdar ni imel nnmena. da bi žalil kogarkoli zagrebšMega člana Mednarodne trgovske zbornice, ker polaga največjo važnost na iskreno in najožje sodelovanje z njimi. Ta izjava je bila soglasno sprejeta na znanje, s pristavkom. da upravni odbor v smislu člena 10. statutov ni pristojen reševati vprašanje ostavke člana predsedništva, ker spada to vprašanjo v pristojnost glavne skupščine. Gosp. Jovanovič je bil hkrati naprošen, da do glavne skupščine še nadalje vodi posle drugega podpredsednika. Nato je tainik odbora dr. Popovič podal poročilo o delu odbora, ki je bilo po kratki debati z odobravanjem sprejeto.
Po diskusiji o predlogih zagrebških članov so bili sprejeti sklepi o spremembi 3tatuta, zlasti glede sestave predsedništva. števila in načina volitev članov uprave, kakor tudi glede ustanovitve krajevnih sekretariatov. Ti predlogi bodo predloženi glavni skupščini, ki je določena za 25. maja t. 1. Po diskusiji o kongresu Mednarodne trgovske zbornice, ki se bo vršil začetkom julija v Amsterdamu, je gosp. Vasa Jovanovič izjavil, da bi bilo potrebno, da se kongresa udeleži čim večje število naših privrednikov. Končno je uprava sklenila, da se pošlje poročilo in pozdravni brzojav gosp. dr. Voji Marinkoviču. ministru zunanjih del in predsedniku nacijonalnega odbora.
Popoldne fco se člani odbora z avtomobili odpeljali v Domžale, kjer so si ugledali tehnične naprave oddajne radijske postaje.
Škof Greig v Beogradu
Beograd. 17. aprila p. Danes je dospel semkaj anglosaški škof Oreig. Na kolodvoru so ga sprejeli predstavniki zunanjega ministrstva, pravoslavne cerkve ter odposlanci angleškega poslaništva. Opoldne ie bil visoki cerkveni funkcijotjar gost angleškega poslanika, jutri mu priredi banket ameriški poslanik, v soboto pa bo gost zastopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija.
Bernard Shaw obišče Jugoslavijo
Beograd, 17. aprila, r. Odlični angleški pisatelj Bernard Shaw je prispel v Trst in takoj odpotoval dalje na Brionske otoke, kjer ostane na oddihu. Naš Pen klub pri« pravlja akcijo, da povabi Bern trda Shavva v Jugoslavijo. Bernard Sha\v bi obiskal na« šo jadransko obalo in posetil tudi neke na* še važnejše mestne centre.
Nemški avtomobilisti
v Saraievu
Sarajevo. 17. aprila, č. Snoči so dospeli v Sarajevo nemški avtomobilisti. Mesto je bilo na čast gostom okrašeno z zastavami. V imenu Sarajevske sekcije Avtokluba sta se jim peljala do Zagreba nasproti dr. Aleksander Babic in Moni Alkalaj ter se z njimi peljala preko Si«ka in Petrinja do Bosanske Kostajnice, kjer so stopili na bosansko ozemlje. Tu sta bila postavljena dva slavoloka in je bil prirejen navdušen sprejem. Tudi na nadaljnji poti so bili gostje povsod prisrčno spreleti. Do Ilidža sla jim prišla nasproti nemški konzul in delegacija odbora za sprejem. Gostje so se pritoževali nad slabimi cestami, vendar pa večjih nezgod ni bilo nikjer razen v Sisku, kjer so nekateri vozovi obtičali v blatu in so jih morali izvleči. Dopoldne so si gostje ogledali Sarajevo, popoldne so bili na čajanki pri nemškem konzulu, zvečer pa jim je bila v mestni posvetovalnici prirojena zakuska.
Novi mostovi na liški progi
Split. 17. aprila, č. Po zopetni otvoritvi liške proge je železniška uprava odredila zamenjavo železniških mostov č^z Krko pri Kninu in na treh drugih mestih. Novi mostovi so tako zvanega švedlerlevega sistema, ki je najmodernejši in se morejo montirati na železniški progi v štirih do osmih urah po velikosti mosta. Razen tega so novi mostovi po svoji konstrukciji močnejši cd starih mostov in bedo mogli preko njih vozili s potrebno brzino tudi največji vlaki.
Zborovanje udruženja industrijcev za predelavo mesa
Beograd. 17. aprila p. Danes sS ie vršila letna skupščina udruženja industrijcev za predelavo mesa. Zborovanja so se udeležili tudi zastopniki ministrstva za trgovino in poljedelskega ministrstva. Vršila se ie obširna debata o težavah, š katerimi se mora boriti ta industrijska panoga, pri čemer se ie ugotavljalo, da se je posvečalo doslej pri nas mesni industriji mnogo premalo pažnje, dasiravno predstavlja baš ta panoga zelo važen faktor v naši zunanji trgovini. Obširno se je razpravljalo tudi o težavah pri izvozu mesa in mesnih izdelkov v Avstrijo ter je bila sprejeta tozadevna resolucija, v kateri se naproša vlada za nujno pomoč. Navzoči zastopniki ministrstva za trgovino in poljedelskega ministrstva «o izjavili, da bo vlada storila vse kor ie v. njenih močeh. .da podpre upravičene zahteve, ki so bile iznešene na zborovanju.
Zadnji odmev letošnje hudomušne zime
Včeraj je nastopilo nenavadno hladno vre Je, ponekod pa je zapadel celo sneg — Mrzli val v severni Evropi
Beograd, 17. aprila, p. Tukajšnja vremenska postaja je izdala obvestilo, po katerem je v vsej državi temperatura tekom današnjega dne znatno padla. V nekaterih pokrajinah je padla temperatura celo izpod ničle in je ponekod na novo zapadel sneg. Posebno močno je snežilo skoraj ves dopoldne v Valjevu in v vsem Sremu. Po mnenju meteorologov je ta nenadni mraz posledica mrzlega vala, ki je zajel severne dele Evrope. Sodijo pa. da nadaljnjih izpre-memb v temperaturi ne bo in da je to zadnji odmev letošnje zime.
Sarajevo. 17. aprila, č. V pretekli noči je v Sarajevu snežilo in zjutraj je
bilo vse mesto pobeljeno. Sneg je padal po vsej Bosni.
Split, 17. aprila. 6. V pretekli noči je razsajala v Dalmaciji močna burja, ki je zni-iaia temperaturo na plus 8 stopinj. Nebo je večinoma oblačno in burja še vedno piha. Davi ob 5-30 je burja prevrnila v Čiov-skem kanalu nedaleč od Kastela Lukšiča jadrnico »Gospa od Lurda«. Posadka je popadala v morje, vendar pa se ji je posrečilo splezati na oni del ladje, ki je plaval nad vodo. Vihar je leseno ladjo premetaval toliko časa po morju, dokler jo ni (Vlažil parnik »Soča«, ki je vzel moštvo na krov in ga odpeljal v Split. Nato je bil v Ciovski kanal poslan parnik »Neretva«, ki je privlekel prevmjeno jadrnico v splitsko luko.
Proces proti morilcu Vlade Ristoviča
Zagreb. 17. aprila, n. 22. aprila se prične proces proti delavcu ŠuniČu, ki je lani poleti ubil beograjskega novinarja in urednika proslulega »Jedinstvac Vlado Ristoviča. Včeraj je bil imenovan senat za to razpravo. Senatu bo predsedoval predsednik sodnega stola. Bačič. Obtoženega Šuniča bosta branila bivši poslanec dr. Pernar in dr. Budak. Prvotno se je kot branitelj prijavil tudi bivši šef zagrebške policije dr. Lujo Cimperman, ki pa je danes pismeno prijavil svoj odstop. Za razpravo vlada ogromno zanimanje, vendar Je sodišče sklenilo, da izda samo omejeno število vstopnic k razpravi. Vstopnice se bodo glasile na ime.
Na smrt obsojen odmetnik
Mostar, 17. aprila, n. Danes je bil pred tukajšnjim sodiščem obsojen na smrt od' metnik Peter Bora iz Lubinja, star 33 let Bora je 1. 1922. ubil s puško ameriškega izseljenca Jovana Peško. Zatem ie Bora pobegnil v hercegovske gore in več let haj« dukoval. Končno je pobegnil na Madžar* sko. Odtod je krenil peš v Avstrijo, cd tam pa na Češkoslovaško, v Nemčijo. Polj« sko in Rusijo. Iz Rusije se je vrnil v Nem* čijo, kjer pa so ga zalotili na meji in ga odpremili na Poljsko. Boro je začelo pre« magovati dornotožje in zahotelo se mu ie po hercegovskih gorah in šumah. V Her« cegovino se je vrnil preko Albanije. Pet« krat je ušel orožnikom, ki so mu bili tik za petami, šestič pa je bil ujet in izročen sodišču.
Umetnostna razstava v Barceloni
Beograd. 17. aprila, p. Umetniki.^ ki doslej še nišo poslali svojih del, določenih za razstavo v Barceloni, lahko store to še do 19. t. m., ko se bo definitivno zaključilo sprejemanje razstavnih del.
Izseljeniška kvota za Avstralijo
Split, 17. aprila n. Letošnja kvota izseljencev, ki se smejo ir naše države izseliti v Avstralijo, znaša 428 o-seb. Izselieniški urad pa objavlja, da smejo odpotovati v Avstralijo samo oni izseljenci, ki se izkažejo z vstopno listino avstralske vlade in ki dokažejo, da razpolagajo z gotovino najmanj 40 šterlingov (11.000 Din).
Debata o medzavezniških dolgovih v angleški zbornici
London, 17. aprila g. V spodnji zbornici je pri debati o proračunskem ekspozeju finančnega ministra F:Iip Sno\vdcn zelo ostro napadal politiko angleške vlade v vprašanju medzavezniških dolgov. Snowden je izjavil, da so pogoji, ki jih je Churchill dosegel za ureditev vojnih dolgov Franciie Angliji zelo neugodni. Amerika, ki ii Franciia dolguje mnogo več, je dosegla mnogo povolinejše pogoje. Primer z Italijo ie b:l še hujši. Skupni dolgovi zaveznikov Angliji znašajo približno 1500 milijonov funtov, določila pa se ie anuiteta od 20 milijonov. Velika Britanija plačuie Zedinienim državam letno 37 milijonov. Govornik je opozarjal na to, ds. Francija dosedaj ni ratificirala dogovora in da predstavila Balfotirieva nota le provizor-no pogodbo. Ako bi bil Churchil dosegel za ureditev medzavezniških dolgov, iste pogoje kot Amerika, bi Velika Britanija dobila letno namesto 20 milijonov 50 milijonov. Listi objavljajo, da se ie kabinetni svet danes bavil s to Snovdenovo izjavo in da bo vlada podala v spodnii zbornici proti izjavo.
Volilno gibanje v Belgiji
Bruselj, 17. aprila, d. V Belgiji se je pri* čela živahna volilna borba za državnozbor« ske volitve, ki so določene za dan 26. ma* ja. Skoro vsi voditelji posameznih strank so že napovedali svoje velike volilne govo* re, da razvijejo svoje delovne programe. Voditelj katoliške stranke Jaspar je naja* vil, da bodo pri sestavljanju nove vlade odklonili katoličani sodelovanje s socijali* sti. pač pa da so pripravljeni, tudi naprej sodelovati z belgijskimi liberalci.
Tajna pogajanja za nemško-rumunsko prijateljsko pogodbo
Clu], 17. aprila č. Neki tukajšnji list je objavil senzacijonalen članek o nemško -romunskih pogajanjih za zaključitev prijateljske pogodbe. Članek je vzbudil v vseh političnih krogih veliko senzacijo. List poroča, da je pred velikonočnimi prazniki prišel v Cluj v strogem ineognitu nemški general von Seecht z nekoliko višjimi gene-ralštabnimi oficirji in več strokovnjaki. O njegovem prihodu so bile obveščene krajevne oblasti, ki so pa čuvale o njem strogo tajnost. Nemški general se je s svojim spremstvom sestal s predsednikom vlade dr. Maniom v Bataszohvju, kjer je dr. Ma-niu praznoval velikonočne praznike pri svoji materi. Dr. Manlu se je dva dni pogajal o osnovnih vprašanjih nertlško-romunske prijateljske pogodbe. Čeprav je vest o teh pogajanjih bila objavljena že pred dvenia dnevoma, je značilno, da je vlada doslej še ni demantirala.
Malim upnikom Nemčije grozi znižanje deleža
Pariz. 17. aprila, s. Zavezniki so povabili na razgovor zastopnike malih upnic Nem« čiie ki niso zastopane na konferenci stro* kovnjakov. namreč Jugoslavije, Rumunije, Grčije in Portugalske. Na tem razgovoru se bo posvetovalo o možnem znižanji) re* paracijskega deleža, ki odpade na te drža« ve. Celokupne terjatve teh malih upnic znašajo približno 3 milijarde mark. Jugo* slavija je že skrbela za to. da je napram reparacijski komisiji povdarjala, da ne bo sprejela znižanja svojih zahtev, ako bi šlo preko povprečnosti splošnih koncesij.
Znižanje kadrskega roka v Češkoslovaški
Praga, 17. aprila, h. Danes se je sestalo predsedstvo zbornice in razpravljalo o programu za prihodnje delo zbornice, ki bo otvorjena že 24. t. m. Na seji vojnega odseka je danes izjavil zastopnik ministr« stva za narodno obrambo, da se ministr« stvo bavi z mislijo znižati aktivno vojaško dobo od 18 na 14 mesecev. To se bo zgo* di!o takoj, ako bo na razpolago dovolj da» lje služečih podčastnikov Z ozirom na to, jc izključeno misliti na enoletno vojaško dobo inteligenčnih vojnih obveznikov.
Atentat na litovski meji
Kovno, K. aprila. V bližini litovske vasi Raketi so vrgli neznai atentatorji dve bom« bi proti šefu litovske pogranične straže, Zilioniju. Bombi sta eksplodirali v stano« vaniu Zilionija in ga, tako težko ranili, da je kratko po atentatu podlegel ranam. Atentatorji so pobegnili preko poljske me» je. Litovske oblasti sumijo, da so organi* Zirali napad litovski, na Poijskem bivajoči emigranti.
Obtožba bivšega grškega diktatorja
Atene, 17. aprila s. Apelacijsko sodišče je sklenilo obtožiti pred rednim sodiščem bivšega diktatorja Pangalosa in dva njegova pristaša zaradi poskušenega umora. Pangalos^e na predvečer zadnjih volitev oddal več strelov v množico, ki je demonstrirala proti njemu.
Odškodnina inozemskim ribičem
London, 17. aprila a. Angleška vlada je sklenila plačati Nizozemski 1 milijon holandskih goldinarjev kot odškodnino za škodo, ki so jo imeli nizozemski ribiči za časa svetovne vojne zaradi angleških pomorskih vojnih operacij.
Rumunski krediti za strateške naprave v Besarabiji
Bukarešta, 17. aprila, d. Rumunska vlada je predložila parlamentu zakonski načrt za dovolitev naknadnih kreditov v iznosu 50 milijonov lejev ki bodo uporabljeni za grad-bo in popravilo cest. Od te vsote mislijo uporabiti 200 milijonov lejev za gradbo strateških cest in mostov v Besarabiji.
Japonci odgodili izpraznitev Šantunga
Tokio, 17. aprila a. Japonska vlada je obve-4'ila poveljnika Japonskih čet v Šantungu, da naj ustavj evakuacijo, ki bi se imela izvršiti ta teden. V posebnem komunikeju objavlja japonska vlada, da se je odločila za ta korak na prošnjo nangkinške vlade, ki je izjavila, da ne more jamčiti za red in mir v Santungu, če bi ga zapustile japonske čete.
Španski profesorji za svobodo univerz
Madrid, 17. aprila a. Profesorji madridskega vseučilišča so s posebno spomenico odklonili izročiti ključe univerze uradnemu komisarju ter izjavljajo, da niso pod nobenim pogojem pripravljeni odstopiti od pravice svobodno voliti rektorja univerze.
Ruski komunisti čistijo vrste čeških sodrugov
Praga, 17. aprila h. Iz Moskve javljajo, da je izvršilni odbor sovjetskih strokovnih organizacij izključil pet voditeljev češkoslovaških komunističnih strokovnih organizacij.
Velika nesreča v Vladivostoku
Moskva, 17. aprila a. Pri vkrcavaniu na neki ipotniški f>amik v vladivostoški lukj se |e nenadoma poruSil pod težo na njem stoječih ljudi ladijski vkrcevalni most. Z mostom je padlo v morje več ljudi, od katerih je utotrlo 14 Oseb.
Huda železniška nesreča v Belgiji
Bruselj, 17. aprila a. V bližini postaje Halle pri Bruslju je ravotil pariški brzovlak v neki tovorni vlak. Več vagonov brzovlaka je bilo popolnoma razbitih. Pod razvalinami so našli do sedaj 7 mrtvih in 26 težko ranjenih potnikov. Vzrok strašne nesreče je strojevodja, ki le prezrl znamenje, da je proga zaprta.
Poolave v doneski kotlini
Moskva, 17. aprila a. Zaradi pomladanskega deževja |e reka Doneč pri HafkoVu zelo narasla ter prestopila bregove. Poplava je napravila veliko materijelno škodo. V valovih pa je tudi utonilo večje število oseb.
HmeljskHrg
Žater, 17. aprila, h. Tendenca mirna, Promet majhen. Cene neizpremenjene 1000 do 1260 Kč.
Maši Kraji in ljudje
Odlikovanje staroste posavskega učiteljstva
Videm, sredi aprila.
Tri generacije so se nedavno zbrale v šoli na Vidmu ob Savi, da počaste svojega učitelja in mu izkažejo hvaležnost za njegovo 43-letno delo, ki je dobilo priznanje tudi z najvišjega mesta. Razen domačinov so bile
zastopane tudi vse sosednje šole in obe posavski učiteljski društvi.
Viharni živio-klici so zaorili slavljencu v pozdrav, ko je stopil v spremstvu šolskega referenta in domačega upravitelja v okrašeno učilnico. Solze genotija so se zalesketale v vseh očeh, ko je namestnik sreskega poglavarja po lepih, iskrenih besedah, slaveč z njimi trudapolno in plodonosno delo odli-kovanca. pripel zasluženo odlikovanje, red sv. Save V. stopnje na prsi skromnega Janka Knapiča, sedaj upokojenega videm-skega šolskega upravitelja. Domači učenci so krasno zapeli zdravico, nato pa so se vrstili govori domačega učiteljstva, ki je slavilo svojega vzornika, in čestitke njegovih bivših tovarišev, ki so vsi povdarjali nesebičnost, delavnost, pravičnost, nepri-stranost in kolegijalnost svojega dobrega dolgoletnega voditelja. Društveni predsednik je orisal organizatorične sposobnosti slavljenčeve. zastopnik občinskega odbora pa je poveličeval njegovo delo v blagor občine. Prav prisrčne so bile besede ravnatelja krške meščanske šole ter sreskega nadzornika, ki je pozdravil odlikovanca v imenu krškega učiteljskega društva.
Do solz je vse ganil majhen deček, ki Je v otroško preprostih, a pesniško lepih besedah izrekel čestitko otrok. Ginjen in prevzet je slavljenec prosil g. sreskega referenta. naj sporoči njegovo zahvalo na najvišje mesto, se zahvalil za lepe besede vsem govornikom, nakar ie sledil banket, kjer so se zopet vrstile najprisrčnejše napitnice. ki so vse izzvenele v en sam akord priznanja in hvaležnosti svojemu vzorniku in požrtvovalnemu učitelju zlatega srca. Mnogim čestitkam se pridružujejo tudi naše z željo, naj bi slavljenčeva prsa še dolga, dolga leta dičilo zasluženo odlikovanje.
Stanovske zadeve učiteljstva meščanskih šol
Celle. 17. aprila
V risalnici dekliške meščanske šole so se zbrali danes učitelji vseh slovenskih meščanskih šol, da čujejo poročila izvršnega odbora. Ob 11. je otvoril predsednik Dra-gotin Umek iz Maribora občni zbor in podal lepo poročilo, ki je vsebovalo polno zanimivosti o boju za napredek in potrebe naših meščanskih šol. V zadnjem času se je na vodilnih mestih ukoreninilo prepričanje, da so te šole za gospodarski napredek našega naroda neobhodno potrebne. Da je to prepričanje prodrlo, je baš zasluga slovenskih učiteljev meščanskih šol. Prosvetni program, ki pravi, da naj bodo meščanske šole nekake strokovne šole, ie v celoti po-grešen, ker je meščanska šola priključek na osnovno šolo in so učenci še nesposobni slediti strogemu strokovnemu pouku. Prav pa je, da ima vsaka meščanska šola svojo smer, kakor kmetijsko, obrtno, trgovsko itd.
Poročilo tajnika je bilo sprejeto z velikim odobravanjem, enako tudi poročilo blagajnice, ki je poročala, da znaša društveno premoženje nekaj nad 12.000 Din. Podrobno se je obravnavala prireditev slavnostne razstave ob priliki lOletnice, ki jo prirede slovenske meščanske šole na letošnjem velesejmu.
Dosti prahu .ie v začetku šolskega leta vzdignila odredba, da mora vsak učenec, ki vstopi v meščansko šolo, plačati 20 Din za zdravstveni fond. ki se steka in zbira v Državni hipotekami banki. No prejšnjih izkušnjah se je sklepalo, da bo ta denar, ki gre v tisoče za ožje potrebe domačih šol, nekoristen. Tem bolj pa je zborovalce raz-
veselilo sporočilo, da je ministrstvo narodnega zdravja pravkar nakazalo 125.000 Din za zidavo dijaškega zdravstvenega doma v Ljubljani in 58.000 Din za zidavo gorskega zdravstvenega doma pod Triglavom.
Pri volitvah je bil z vzklikom izvoljen dosedanji odbor, ki mu že deseto leto na-čeluje za razvoj meščanskih šol zaslužni predsednik Dragotin Hutnek. H koncu Je pozval predsednik, naj se slovensko uči-teljstvo kolikor mogoče v velikem številu udeleži kongresa v Pančevu. Po izvolitvi štirih delegatov in namestnikov je predsednik zaključil občni zbor. Kralju in ministru prosvete sta bili poslani vdanostni brzojavki.
Smrt 931etnega starčka Jakoba Rainerja
Po skoraj 4-mesečnem bolehanja je v Radgoni umrl v torek 93 let stari, po Sloveniji dobro poznani Jakob Rainer, železniški čuvaj v pokoju. Ravno na Silestrovo je v duševni zmedenosti skočil v Muro. a so ga potegnili še živega iz nje. Zaradi prehla-jenja je začel dotlej čvrsti starček bolehati in je zdaj podlegel.
Rojen je bil v Šmartnem pri Litiji 1. 1836. iz kmečke rodbine in je v mladosti okusil grenki kruh rudarja v rudniku pri Šmartnem. Nato je 12 let služil kot mornar; mnogo je potoval po svetu in se pri tem naučil več jezikov. Izvrstno je govoril nemški, hrvatski in italijanski. Po vojaški dobi je bil komorni sluga grofa \Vindischgratza in je z njim zopet mnogo potoval. Bival
je tudi delj časa ua Češkem kjer se je naučil češčine. Pri vVinJiscngratzu je spoznal tudi svojo življensko družico, ki je šele pred par leti umrla.
Pozneje je stopil k železnici in je nazadnje služboval v čuvainici v Suhadolu med Zidanim mostom in Hrastnikom. Uredil si je pri tej svoji mali domačiji krasen vrtiček z lepimi cvetlicami, ki so ga potniki z vlakov strme občudovali.
V zakonu je imel tri sinove in hčer Marijo. vdovo Schweiger: Srečko je vpoko-jen postajenačelnik v Rajhenburgu, umrl je učitelj Rado, a Josip ie šolski upravitelj v Gornji Polskavi.
Kot preprost železničar je pokojnik vzorno skrbel za izobrazbo otrok in se je pred 35 leti, ko je stopil v pokoj, nalašč zaradi študija otrok preselil v Ljubljano. Bil je hišnik v kavarni »Evropa« in mnogi takratni študenti so se shajali na njegovem domu pri sinovih, se zabavali pri klavirju in v narodnem duhu bodrili. Ko pa je dobil sin Rado službo učiteija v Hrastnika, se je oče preselil k njemu in tu živel 25 let. V Hrastniku je stanoval dalje časa v deški šoli in vedno pomagal vzorno urejevati šolski vrt. Pred 20 leti je zasadil pred deško šolo vrbe žaluike. ki so se sedaj lepo razkošatile in žalujejo za njim.
Po smrti svojega sina se je pokojnik preselil h hčeri Sch\veigerjevi v Radgono. Ob 90-letnici rojstva se ga je spomnilo tudi »Jutro« kot zavednega Slovenca. V tujini se ni dobro počutil in je večkrat tožil po Zasavju, posebno po Hrastniku. Starček male in šibke postave, lahkega in gibčnega koraka. vedno s cvetko v gumbici je bi! vedno mladeniško navdušen in vesel. Vedno prijazen, ustrežljiv. Solidno, zmerno življenje ga je hranilo do tako visoke starosti. Kakor je sam pravil je bil vinjen samo enkrat v življenju in sicer kot 25-Ieten mornar na dan svojega godu.
Vsi, ki so poznali ljubeznivega pokojnika starčka, ga bodo ohranili v najboljšem spominu. Pogreb se bo vršil danes v Radgoni. Naj bo častitemu starčku Iahak večni počitek v zemlji onstran me.ie. Žalujočim družinam naše iskreno sožalie!
Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih
porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraže-nosti sezite takoj po staropreizkušeni »Franz Josefovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz-Josefo-va« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah,
Prekmurje za upostavitev železniške zveze z Madžarsko
Murska Sobota, 15. aprila.
Strategični in psihološki oziri so morali biti naši upravi, prva leta nove države me-rodajnejši kakor gospodarski. Danes pa je država na potu konsolidacije in obmejno prebivalstvo računa z ohranitvijo tneja, kakor so jih določile mirovne konierence. Skratka, oba glavna vzroka, ki sta potisnila gospodarski moment v ozadje, stopata sama na njegovo mesto in uporabiti moramo sedaj vsako priložnost, da povdarimo primat gospodarstva, da mu priborimo izgubljene pozicije zopet nazaj.
Za četrtek, 18. t. m. je na pobudo železniškega ministrstva sklicana v Ljubljano konferenca interesentov, ki naj razpravlja o tem, dali se naj bi upostavile stare zveze z Ogrsko ali ne. Zato so prekmurski gospodarski krogi vabili v nedeljo 14. t. m. v Mursko Soboto na predzborovanje. ki so se ga udeležili tudi delegati iz Ormoža. Ljutomera. Dolnje Lendave in Petrove. Naj-številneje je bila zastopana seveda Murska Sobota sama.
Na predzborovanju se je dosegla popolna enodušnost. Vsi so bili mnenja, da naj se najenergičneje vztraja na akciji, ki datira še iz leta 1927. in katere cilj je obnovitev železniške zveze z Madžarsko preko Ormoža in Dolnje Lendave. (Obe državi sta ob prevratu razdrli tir v razdalji nekaj kilometrov, in ta tir bi bilo treba sedaj obnoviti.) Akci.ia se je bila zaradi političnih razmer zavlekla in prekmursko gospodarstvo. z njim vred pa tudi državno, ie trpelo vsa ta leta občutno škodo. Večina izvoznikov je morala sedaj nakladati na obmejnih postajah Avstrije, ako ni hotela nesorazmerno podražiti prevoza. Iz Prekmur-ja je bilo lansko leto izvoženih okrog 200 vagonov perutnine, od teh sta bila samo dva naložena v Murski Sohoti. nadalje okrog 600 vagonov sadja, od tega v M. Soboti le pet itd. Če bi imela Murska Sobota odprto pot preko Hodoša, bi se ie posluževala ogromna večina tega važnega eks-porta. Sicer pa je točna trgovska statistika že itak predložena železniški direkciji in delegati iz Dolnje Lendave jo bodo sedaj še izpopolnili.
Upravičeno pričakujemo, da bo ministrstvo uvaževalo krajevne potrebe in odprlo, če že ne obeh. vsaj progo preko Hodoša, ki je tembolj važna, ker io rabi tudi Ormož in Ljutomer. Kot delegata zastopata gospodarske kroge Murske Sobote na konferenci v Ljubljani, župan in eksporter J. Benko in trgovec g. Čeh. — mr.
Iz tržiških lovskih revirjev
Tržič, 16. aprila. Posledice hude zime v lovskih revirjih veleposestnika Frica Borna se polagoma prikazujejo v svoji polni grozi. Oskrbnik g. Joža Kralj mi je pripovedoval:
— Za divjad imamo v našem revirju dva krmilnika in sicer enega za kozoroge v gori nad čuvajnico finančne straže pod Lju-belotn. za srnjad pa koze malo nižje na Košuti. Take zime kakršna je bila letos, ne pomnim, odkar nosim gamsovo brado za klobukom. Pa tudi trpljenja nisem nobeno zimo toliko imel. kakor letos. Pomislite, vsak dan in to več ko dva meseca sva z enim lovcem nosila po 100 do 150 kg sena in po 10 do 15 kg ovsa na vsak krmilnik. Gazila vsa od omenjene čuvajnice kar naravnost v goro. Posebno težavno je bilo. kadar je zapadel svež sneg in sva morala delati novo gaz, ki ie bila v dveh dneh popolnoma izhojena. Zver.iad je silno trpela. Se nikoli se mi ni zgodilo, da bi pred človekom ne zbežale koze. letos pa se skoro niso premaknile od krmilnika in so čakale kakih dvajset korakov v stran mirno, da ie lovec položil krmo. Komaj so čakale, da je
Zagrebački zbor
20 do 28. IV.	5317
VI. Salon avtom o bito v in XI. Specijalni veliki sejem polio-
privrede Izložba in seiem perjadi (Kongres perotninarjev) Izložba tiirizima V novour&jeni veliki dvorani večerne
modne in reklamne revije
Potne legitimacije za breziplačen povratek na železnicah in paro-brodih se dobivajo pri vseh potniških uradih in večjih denarnih zavodih v Jugoslaviji.
...» Je dokazano, da kofein, vzne> mirjajoča vsebina kave: pri daljši po= rabi škodljivo deluje na srce...«
Dr. med V.
»BLAGOSLOV ZA ČLOVEŠTVO«...
je mnenje nekega zdravnika o kavi hag brez kofeina. Kava Hag .ie sestavljena iz najfinejših srednje in južnoameriških vrst kave, toda še pred praženjem ji je odvzeta njena škodljiva snov — kofein. Ravno radi tega lahko uživate kavo Hag v poljubni množini, brez vsake škode za živce in druge organe. Samo en poizkus in Vi je ne boste več mogli pogrešati; tako je dobra in zdrava.
Našim risarjem
Kdor nam pošlje najboljšo ilustracijo k spodaj stoječi pesmici, dobi nagrado v vrednosti od Din 50— do DiD luO.—.
Jtiali, sredn i in veli i Civdisti in vojniki JVX ž ce o, ki nosi sivo brado Rad uživa JVC rim čokolado
obrnil hrbet, so že bile zlakotene živali pri njej in v trenutku vse pojedle.
Enako so se obnašali tudi kozorogi. Tem spočetka oves ni bogvekaj dišal. Ko so se ga pa enkrat pošteno najedli, so prišli na okus in ga iniajo sedaj za slaščico. Kljub našemu trpljenju in skrbni negi in zadostni hrani pa vendar ni bilo mogoče obvarovati divjadi mraza. Povem vam, da sem našel kozoroga petdeset korakov proč od krmilnika zmrznjenega v snegu. In kakor je poginil. takoj so bile nad njim lisice in ga pojedle. Ta presneta lisica! Jaz jo imam za najbolj zvito in prekanjeno žival na svetu. Mislil sem v začetku te hude zime, da bo letos baš za lisice izredno ugodno lovsko leto. Pa sein se v svojih računih presneto zmotil. Ali mi verjamete, da vso zimo niti ene videl nisem, kaj šele, da bi mi prišla pod strel ali v nastavljene pasti? Je pač imela živeža zadosti in ji ni bilo treba hoditi v dolino po kokoši in drugo perjad. In mislite mogoče, da se zverina dotakne še mrhovine, ki jo ie človek prijel ali le stopil v njeno bližino? Kaj še! Kadar je zavohala. da je bil človek v bližini, potem je .fertik" in se ne prikaže več na tistem mestu. Tako sem računal, da bom tekočo zimo spravil kakih 10—15 lisičin, drugi lovec pa prav toliko. Pa sva se oba temeljito ura-čunala. Komai dve imava oba skupaj in še ti dve sva dobila komaj pred par dnevi.
— V splošnem ie naš lov občutno prizadet po hudi zimi. Vsega skupaj smo doslej našli 13 kosov, ki so poginili, a ne od lakote temveč od mraza. Trije kozorogi, osem koz in kozlov in 2 srnjaka — vsi so storili žalostno smrt. Toda to gotovo še ni vse. Sele, ko skopni sneg in bo mogoče vse ob-lezti. bomo napravili točen račun. Gospodu Bornu je najhuje po kozorogih, ki iih ima v svojem lovišču kakih 2f> kosov. Trije najlepši so poginili. Da obnovi kri. je kupil na Dunaju v Schonbrunnu štiriletnega kozla, ki ga prepeljemo te dni v lovišče. Kozorog je (kakor mi pišejo) precej domač, zato se upravičeno bojim, da bo prihajal preveč v bližino ljudi in bo mogoče od niih zapeljan na kriva pota. Poizkusil bom. čeprav bo ! silno težko, da ga spravim v družbo osta- i lih živali, da se čimprei privadi in oprpvi svoj pomlaievalni posel med kozami. Če boste o naiinem pomenku kaj pisali, povejte ljudem, nai bodo pametni in naj po go- i rah ne begajo divjačine, kozoroga pa. ki j bi prišel v njih bližino, naj puste popolnoma j
Ne mučite svoje dece z ribjim oljem, dajte ji mesfo tega okusni prašek
i
ki se tudi Doleti jemlje s slastjo 1
pri miru in naj ob povratku lovcu ali pa meni povedo, kje so ga videli, da ga vemo pognati v njegovo tropo. Ja, letošnja zima je bila pa res od hudirja. — je zaključil vrli tnož svoje pripovedovanje...
Aledtem je kozorog danes prišel v Tržič Žival je krasen eksemplar in stane tudi lepo vsoto denarja. Kakor čujemo, se giblje cena okoli 20.000 Din. Vse turiste in planince pa v imenu dobrih odnošajev med posestniki lova in njimi samimi prosimo, da v resnic: gledajo na to. da ne begajo zveri in da ne dela.io po nepotrebnem škode. — C.
Zanimiva konfrontacija
Ljubljana. 17. aprila
Briganta Emila Čepelnika. ki .ie v ponedeljek rokomavhal v Čudnovi zlatarski tr govini, so na policiji zasliševali cela dv? dneva. Čepelnik se je zagovarjal, da sploh ni vedel, kako se je odločil za tako drzep poskus. Pravi, da .ie opil v neki dalmatinski kleti, kjer ie konsumiral za kakih 30 Din močnega črnega vina. Da je bilo temu pri-lično res tako, se .ie izkazalo tudi kmalu po njegovi aretaciji, ko mu je v zaporu pozlilo.
—	Kie ste se zadržev ali dotlej, ko ste prišli na krajo v Ljubljano? ga vpraša policijski uradnik.
—	Ma. šem ga bil v Št. Vidu-Staneče. se odreže navihanec.
—	Pa v Ljubljano ste tudi zahajali?
—	Ma neč. neč, še ga nišern upal!
—	Tako, tako !...
— Neža klunova! pokliče uradnik in v sobo stopi znana kolporterka.
—	Neža. ali ie ta?
Neža nekaj časa srepo greda briganta. ga premeri od nog do glave in pritrdi kakor v razodetje:
—	I. ta je ta, gspud! Dobro ga poznam, saj ie imel ravno takle facanetel okrog vratu!
—	No Čepelnik. ali ste napravili opoldanski obisk tudi v Golobovi trgovini?
—	Ma ne. šaj šem reku!
—	ležeš, kva bo lagov! se hudo razburi Neža.
—	Biv je. na amen!
S tem resolutniin potrdilom Neže Klunovt ie bila zanimiva konfrontacija izvršena. — Osemkrat predkaznovani kradovič. star 27 let. se je končno vdal. da ie res izvršil vlom tudi v trgovino Viljema Goloba v Prešernovi ulici in to s pomočjo vitriha. Odnesel ie takrat poleg SfiO Din gotovine. 7 kg čokolade. 2 stekleni.-i konjaka, steklenico oran/ade in precej piškotov. Piiačo ie kaj pak popil, sladkariie pa razprodal in deloma tudi razdelil ženskam. Briganta Čepelrika. ki je okusil doslej le sladkosti tržaških in primorskih zaporov. danes izročili v za-nore ljubljanskega deželnega sodišča.
DANES! SMEH KROHOT!
Pu-tol vna komeiiia v gl. vlogah
Uina Gralfa in Igo Sym
Ob 4.. po>1 6.. po! 8. in 9. uri.
Tel. 212! E1 trn kino Matica
Kulturni pregled
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
(Začetek ob 20.; spremembe označene.) Četrtek, 18.: Zaprto. Petek, 19.: Dantonova smrt. C. Sobota. 20.: Krog s kredo. Gostuje ga. Vika Podgorska, prvakinja zagrebške drame. Izven. Nedelja, 21.: Theodor & Comp. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA. (ZačeteJ- ob pol 20.; spremembe označene.) Četrtek. 18.: Čarobna piščal. D. Petek, 19.: Zaprto.
Sobota, 20.: Pri treh mladenkah. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Četrtek, 18. ob 20.: Grof Luksemburški. C. Kuponi.
Petek, 19. ob 15.: Janko in Metka«. Šolska predstava
Nedelja, 21.: Bajadera. Gostuje gosp. Iličič. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 22. ob 20.: Charleyeva teta. Gostovanje Mariborčanov in g. Daneša.
Anfiea Mitroviceva. priljubljena bivša članica zagrebške in ljubljanske opere, ki je za tekočo sezono angažirana v državni operi v Leipzigu, je sprejela angažman tudi za prihodnjo sezono.
»Materijalizem in svetovni nazor modernega zdravnika«, je naslov zanimivi razpravi, ki je izšla v 3A4 številki »Zdravniške-ga vestnikat, glasila Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani. Ta članek je primeren tudi za izobraženega lajika, prav tako razprava dr. Derganca »Kem in Bill-roth« in dr. I. Pintara »Prof. dr. Vinko Kem«. Zanimiva so Billrothova pisma. Strokovne medicinske sestavke so prispevali dr. Derganc, dr. Jug. dr. Blumauer, dr. Merčun, dr. Meršol, dr. Goestl. »Zdravniški vestnik« urejuje primarij dr. Fr. Derganc.
Umetniška Matica v Ljubljani izda letos za svoje člane razen dveh slik še monografijo priznanega kiparja Tineta Kosa. Knjiga bo lepo opremljena. Vsebovala bo dvajset celostranskih posnetkov njegovih najboljših del. Novi člani se sprejemajo na naslov: Umetniška Matica v Ljubljani, Dunajska cesta 35.
Nova pesniška zbirka. Prejeli smo knjižico: Gorjancev - Seliškar, »Čudak in solnč-na ura«. 48 strani obsegajoča zbirka je izšla v založbi ge. Zagorke Seliikarjeve v
Mariboru. Avtor je izdal že pred nekaj leti svojo prvo knjigo »Oproščenje«.
Arturo Cronia. avtor najobširnejše študije o Otonu Župančiču, dober poznavalec slovanskih jezikov, bo predaval na vseučiliščih v Brnu in Bratislavi o italijanski literaturi.
Dr. Aleš Hrdlifka. eden največjih ameriških antropologov, po rodu Čeh iz Humpol-ca, je slavil te dni šestdesetletnico. Listi cb tej priliki beležijo, da ni Hrdlička nikdar zatajil svojega češtva. čeprav je odšel v Ze-dinjene države že kot 131etni deček in se je izšolal na ameriških šolah.
Petdesetletnica Otokara Zicha. Cehi so slavili v minulih dneh dva pomembna mu-zikalna jubileja: SOletnico dirigenta Nar. di-vadla in skladatelja O. Ostrčila in' SOletnico skladatelja Otokara Zicha. Slednji je zanimiv zlasti zbog tega. ker se je povzpel v vrsto čeških skladateljev kot samouk, sevvda samouk v najboljšem pomenu besede. Izšel je iz ljudske glasbe in se učil na primerih velikih čeških skladateljev Smetane in iF-bieha; počasi se je preril do lastnega umetniškega izraza, zelo karakterističnega in v dobrem smislu besede naprednega. Dr. Oto-kar Zich je profesor estetike na praškem vseučilišču in znan učenjak v svoji stroki. Kot visoko izobraženi muzikalni amater je skomponira! dolgo vrsto kan tat in nenavadno krasnih pesmi za zbor in več melodram. Poglavitno njegovo glasbeno delo pa sega na operno polje. Zichova opere »Slikarska ideja«, »Krivica« in »Precizo« je dajalo Na-
rodno gledališče v Pragi. Posebno dobro je bila sprejeta »Krivica«:.
Bratislavsko gledališče na Dunaju. Narodno gledališče v Bratislavi bo priredilo v bližnjem času ciklus dramskih in >per-nih predstav v dunajskem Stadtteatru.
»L' Europeen«. V Parizu je izšla 1. številka novega tednika za gospodarska, literarna in umetnostna vprašanja ■»L'Europeen«. Časopis bo posebno skrbno zasledoval razvoj evropskega gospodarskega živ-ljenia. skušal pa bo tudi v drugih panogah razširiti francosko obzorje.
Vseslovanska zveza umetnikov. Lani ie bila ustanovljena vseslovanska Zveza zdravnikov. kmalu nato tudi geografov. Letošnje leto bo združilo slovanske pisatelje in umetnike. Od 22__27. avgusta 1.1. bo v Varšavi ustanovni kongres, h kateremu po vabljeni predstavniki vseh slovanskih pisateljskih, slikarskih, glasbenih in gledaliških društev. Vabila se bodo razposlala še v teku tega meseca.
Zanimanje za kulturo Lužičanov. ki po obisku Jana Skale raste tudi pri nas. stal-no napreduje celo v Franciji, kier je lobilo v gospej M. de Vaux Phalipnu vnelo pro-pagandisfko. Pravkar je izšla njena nova brošura o lužiških Srbih »La litterature des Serbes de Lusace-. dočim je ;KoIo lužiških pisateljev« v Budvšinu izdalo za Francoze resum£ obsežnega dela Čeha dr. J. Pata (tudi poznavalca slovenske književnosti) z naslovom »Introduction 4 l'itude de la literature des Sarbes de Lusace«.
O stanju leningrajskih knjižnic so se pojavile v sovjetskem tisku alarmantne vesti V treh znamenitih knjižnicah, zlasti še v knjižnici Stroganovskega z dragocenimi ra-ritetami iz 18. stoletja v divni originalni vezavi, je zavladala strašna plesnoba. ki po časi uničuje te po vsem svetu znane knjižne zaklade. V pororilu uradne komisije s? navaja, da ta knjižnica -zapušča vtisk (»oko pališča trohnečih knjig«.
Ukrajinska gledališča. L. 1917- je bilo otvorjeno v Kijevu prvo ukrajinsko državno gledališče, ki se ie leto dni pozneje iz-premenilo v »Državno dramatsko gledališče?. V tem teatru psihološkega realizma so delovali režiserji Zagorov. Kriveckij in Ga.ievskij s celo vrsto starejših igralcev. Boji z Denjikinom in državljanska vojna st zaustavili mnogo obetajoči razvoj ukrajinskih gledališč. Izmed njih je najbolj na glasu teater Berezil, ki ga je sestavil režiser Kurbas spomladi 1922. in ki še danes deluje. V tem gledališču je nastopalo poleg mladih moči tudi lepo število sta-ih. renomiranih umetnikov (Mer.ianenko. Kar-penko. Čirnjak. Vasilenko in dr.). Zdaj s« v Ukrajini štiri državne opere (v Harkovu Odesi in Kijevu) in ena potujoča. Izmed dramskih gledališč je omeniti poleg Bere-zile v Kijevu še Frankovo gledališče, Kra-snozavodsko. Sevčenkovo in Zanikovecko-vsa v Kijevu. V Odesi deluje državno dra matsko gledališče. Država subvencijonira tudi razna potujoča gledališča, ki nastopajo v provinci.
Brezplačna
poizkusita kuha kave Hag,
prave zrnate kave brez kofeina,
danes v četrtek ves dan v trgovini S. Jurčič, Dunajska cesta 7.
Vse gospodinje, kakor vse one osebe, ki jim navadno kofeinapolna kava škoduje, so najvljudneje vabljene, da se prepričajo o neškodljivosti kave Hag ob najfinejšem aromu.
Domače vesti
*	Dovoljenje javne prakse. Minister za lavna dela je na podlagi uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih inženjerju Milanu Pertotu dovolil, da sme vršiti iavno prakso ni vsem teritoriju naše kraljevine «pecijalno iz strojno-elektrotehnične stroke.
*	Vojaška vest. Izpit za rez. sanitetnega poročnika je položil v Zagrebu g. dr. Ven-česlav Arko.
*	Razpis zdravniških služb. Okrožni urad «a zavarovanje delavcev v Ljubliani razpisuje na svojem ambul a toriju v Kranju službo pogodbenega zdravnika za splošno prakso z letno plačo 34.500 Din, desetodstotnim doplačilom in eventualno pripadajočimi družinskimi dckladami. Okrožni urad razpisuje nadalje na svojem ambulatoriju v tobačni tovarni pogodbenega zdravnika za splošno prakso z letno plačo 24.000 Din. Interesenta opozarjamo na razpis v 40. številki »Uradnega lista.*
*	Iz »Uradnega lista«. Uradno glasilo ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 40 številki med drugim: zakon o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti, zakon o pobiranju taks in odškodnin za pregled parnih kotlov, nadalje zakon o pogodbi glede odreke vojni uredbo o izpremembah in dopolnitvah odredb zakona o orožništvu in zakona o orož-n:škem pokojninskem fondu z dne 18. febru-aija 1922. in pravilnik o pregledu poslovanja v centralnih in oblastnih narodnih gledališčih.
*	Upokojitve v državni službi. Trajno sta upokojena Ivan Pernar, inšpektor nri finančni direkciji v Ljubliani in Albert Ros, davčni upravitelj v Tržiču.
*	Francoski list v Beogradu. V Beogradu je v francoskem jeziku začel izhajati tednik *Les Nouvelles Yougoslaves«. ki si je stavil za cil i spoznavanje vnanjega sveta s pojavi kulturnega, gospodarskega in političnega življenja v naši kraljevini. Potreba takega, lista se je že davno čutila. Urednik lista je ■Miloš M. Miloševič s skupino intelektualcev, ki hočejo na kulturnem nivoju voditi objektivno propagando ter nuditi inozemstvu čim točneiše podatke o Jugoslaviji. List izhaja v Beogradu, Uiica Miloša Velikog 14., ter stane celoIctno 96 Din.
*	Mate Ostojič f. V Povljih na otoku Braču je umrl posestnik Mate Ostojič, književnik in pesnik, član rodbine, ki je hrvatskemu narodu dala več zaslužnih kulturnih delavcev. Pokojnik je izdal nekoliko zbirk svojih pesmi, razen tega je zbral na tisoče narodnih pesmi in prisiovic, ki jih je izdala Matica Hrvaijka. Bil je znan kot dober govornik.
*	Slovenija n« tujsko-prometnih razstavah
Zveza za tujski promet je pretečeni teden odposlala 50 krasnih pokrajinskih slik foto-amaterskih posnetkov, ki so bili primerno povečani, v Barcelono, kjer bo 1. maja otvorjena velika mednarodna razstava. V posebnem oddelku tujskoprometnega pavi-Jiona na zagrebškem velesejmu. ki se bo vršil od 20. do 28. t. m. bodo razstavljeni razni pokrajinski posnetki. Zveza za tujski promet odpošlje tja 30 velikih slik. predstavlj-a-jočih v prvi vrsti prizore z naših planin, kakor tudi obsežen propagandni materijal.
*	Izmenjava tira med Borovnico in Rakekom. Železniška uprava se je odločila, da temeljito popravi dvotirno progo od Ljubljane do Rakeka, kakor je to lansko leto storila tudi italijanska železniška uprava na progi Trst-Postojna-meia. — V to svrho se je z današnjim dnem izločil iz obrata desni tir med Borovnico in Rakekom, da se tekom enega meseca zamenja popolnoma vse tračnice, ki so nekatere že nad 30 let položene in vsled velikega prometa zlasti v vojni in potem skrajno izgrabljene. Promet se bo za časa izmenjave vršil samo po enem tiru, kar pa nikakor ne bo oviralo rednega prometa. Po izmenjavi desnega tira se bo v doglednem času pristopilo tudi k obnovitvi levega, nakar bo cela proga zopet tehnično ustrezala svojemu namenu.
*	Nov tolmač za nemški in francoski Jezik. Višje deželno sodišče v Liubljani je imenovalo Frana Miklavčiča, prokurista Za-dTužne gospodarske banke v Liubljani za tolmača nemškega in francoskega jezika pri deželnem sodišču v Ljubljani.
*	Izlet po Sredozemskem morju. Na Špansko, Portugalsko, v Afriko (Maroko, Alžir) in na BaJearske otoke bo priredila francoska paroplovna družba Chargeurs Reunis letos več zabavnih izletov. Trajali bodo deset dni. Parniki bodo odpluli iz Bordeauxa ter se vrnili v Marseille. Vožnja stane v prvem razfedu 1250. v drugem razredu pa 900 francoskih frankov. Podrobna pojasnila daje zastopnik Ivan Kraker, Ljubljana, Kolodvorska 35.
*	Prihod angleških arheologov v Slovenijo Začetkom julija prispe v Sloveniio 30 angleških arheologov iz Londona. V Ljubljani jih sprejme Muzejsko društvo, ki bo s pomočjo Zveze za tujski promet aranžiralo vse izlete v kraje, kjer se nahajajo arheološke zanimivosti. Angleški arheologi ostaneio v Ljub« Ijani najbrže dva dni. Ogledali si bodo v spremstvu članov Muzejskega društva vse zanimivosti Ljubljane, dalje škofje . Loke. Kranja in Bleda. Iz Slovenije odpotujejo v Zagreb. Dalmacijo. Bosno in Srbijo.
*	Naši arheolog? pri stoletnici Nemškega arheološkega instituta. Proslave stoletnice Arheološkega instituta nemške države, ki je bil leta 1829. ustanovljen v Rimu. se bo kot zastopnik ljublianske univerze udeležil univerzitetni profesor dr. Baiduin Saria. Iz Zagreba potuje na to proslavo univ. prof. dr. Viktor Hoffiller, iiz Beograda univ. prof. dr. Nikola Vulič, dr. Mihajlo Vasič in dr. Vladimir Vasič, iz Splita pa dr. Mihailo Abramič v imenu arheološkega muzeja. Proslava se
bo vršila ob udeležbi arheologov iz vsega sveta in bo trajala več dni. Vršila se bodo predavanja iz področja arheologije. Med drugimi bo dr. Abramič poročal o najnovejših odkritjih in izkopinah v Jugoslaviji, zlasti pa v Dalmaciji.
*	Pogodbene pošte. Pogodbenim poštam bo poštna direkcija po odredbi ministrstva odpovedala zakup poštnih lokalov deerarizi-ranih pošt šele tedaj, ko bo pogodbena pošta začela kot taka poslovati. Deerarizirane pošte bodo torej ostale v svojih dosedanjih prostorih do poteka zakupne pogodbe. Zakupnine se bodo plačevale iz državnih sredstev kakor doslej, toda le od dneva, ko bo začela pogodbena pošta poslovati, do poteka zakupne pogodbe. Za ta čas pa se bo pogodbenemu poštarju odbijalo 10% od vseh njegovih prejemkov. To odbijanje preneha s preselitvijo pošte v lastno poslopje predno poteče zakupni rok. Po poteku zakupnega roka bo pa moral pogodbeni poštar skrbeti za poštne lokale iz svojih prejemkov.
*	Duhovniške vesti. Dosedanji ekspozit na Zdihovem Rudolf Kapš je bil predvčerajšnjim instaliran za župnika v Banjiloki. Dosedanji kaplan v Moravčah Franc Sušnik js imenovan za žirpnika v Selih pri Kamniku.
*	Smrtna kosa. Včeraj je preminula v Ljubljani po dolgem trpljenju gospa Ana K o v a č i č e v a, soproga nadpreglednika drž. železnic. Pogreb pokojnice bo 19. t. m. ob 15. s postaje na pokopališče v Loki pri Zidanem mostu. — V Ptuju ie umrla stara šele 26 let, gospa Amanda M ii 11 e r e t o -v a, rojena Rihova, trgovčeva soproga. Pogreb pokojnice bo 18. t. m. ob 16. na ptujsko pokopališče. — Pokojnicama blag spomin, žalujočim naše sožalje!
Junaki ledenega c?rs'va
JUTRI v KINU IDEAL
*	Lepo spričevalo naši trgovski mornarici
V poročilu, ki ga objavljajo angleške oblasti, se navajajo kazni, ki so bile naložene ladjam pod raznimi zastavami, ter se omenjajo moštva, ki so bila kaznovana za prestopke v angleških vodah in pristaniščih. Med temi kaznimi ni nobenega primera, da bi bil kaznovan kak parobrod, ki plove pod jugoslovensko zastavo. Angleške pomorske oblasti povdarjajo vzorno obnašanje posadke naše trgovske mornarice ter ga stavljajo kot vzor ostalim narodom
*	Zaročila sta se dne 17 aprila t. 1. g. Anton Strmšek, topničarski narednik 15. polka v Osjeku, in Klara VValcher iz Slov. Konjic.
589
*	Državna šola za sestre v Zagrebu razpisuje natečaj za novi tečaj v šolskem letu 1929-1930. Šola ima namen, vzgajati strokovne sestre za zdravstveno delovanje v raznih socijalno-medicinskih institucrah in za zdravstveno-vzgojno delovanie med prebivalstvom. Šola traja dve leti. Spre;emajo se samo deklice, ki dajo s teoretičnimi in praktičnimi uspehi, a tudi z moralnimi kvalitetami zadostno garancijo za dobre sestre. Sprejete učenke stanujejo v internatu, ki je spoien s šolo. Izjemoma sme hoditi učenka v šolo kot eksternistinja. Interne učenke plačujejo na mesec 700 Din, oziroma 350 Din one učenke, ki se zavežejo z reverzom, da bodo po dovršenih naukih služile državi toliko let, kolikor let so uživale polštipendii-sko mesto. Brezplačna mesta se podele naj-siromašnejšim in obenem naimarljivejšim učenkam po pripravljalnem tečaju. Po dovršeni šoli se namestijo učenke v državni s^žbi za sestre-pomočnice. Kandidatke morajo dokazati, da so usnešno dovršile vsaj štiri razrede višje dekliške ali srednje šole. Interesentke opozarjamo na razpis v »Uradnem listu.*
*	Križi In težave slovenske služkinje. V bližini glavnega kolodvora v Zagrebu je predvčerajšnjim zjutraj hodila in postajala ob progi vidno razburiena rdečelična mlada ženska. To je povzročilo pozornost železniškega čuvaja, ki je neznanko vprašal, zakaj hodi ob progi. Osupnjena je odgovorila, da čaka na vlak. Potem pa je začela bridko plakati: »Hotela sem se vreči pod vlak!« je jeknila in glasno zajokala. Čuvaj le opozoril bližnjega stražnika, ki je obupanko odvedel na policijo. Pri zasliševanju je izjavila, da je brez službe in brez sredstev. Rojena je v Essenu na Westfalskem, kjer je bil oče rudniški delavec. Ko sta ji umrla oče in mati je prišla v Slovenijo in končno v Zagreb. »V bedi — je izjavila — sem se odločila za obupni korak.* Policija je Tereziio Kožuho-vo, kakor se imenuje izročila zavodu, ki vodi skrb za nezaposlene revne deklice, in 'i bo po možnosti pres>krbel dela in zaslužka.
*	Odpust po razsodbi disciplinarnega sodišča. Po razsodbi disciplinarnega sodišča pri generalni direkciji železnic v Beogradu sta odpuščena iz državne služibe Tomaž Boncelj, uradnik direkcije državnih železnic v Liubljani, in Ljudevit Laslofi. uradnik direkcije državnih železnic v Beogradu.
+ Težka obsodba bivšega občinskega blagajnik.-). Pred sodiščem v Sremski Mitrovici se je predvčerajšnjim vršila obravnava proti bivšima županoma Živanu Krivošiji in Živanu Mariču ter bivšemu občinskemu blagajniku Petru Kellu iz Beške. Državno pravdništvo jih je obtožilo, da so o-bčinsko blagajno oškodovali za 150.000 Din. Sodišče je oba župana od obtožbe oprostilo, blaga inika pa obsodilo na pet let težke >eče.
*	Tatvina v Št. Rupertu nad La'škim. Te dni smo prejeli poročilo, da je neznan malopridnež ukradel prevžitkaricj Mariji Pusar
6500 Din gotovine. Sedaj pa nam poročajo, da je komandir orožniške postaje v Štorah izsledil in aretiral opasnega tatu v osebi Fr Za.ica iz Št. Ruperta. Ljudstvo ie ta lepi uspeli štorovske orožniške postaje vzelo zelo pohvalno na znanje, ker si je svesto, d.i hudobnež ne imel več roki pravice.
*	Zakaj se mučiti, ko pa ni treba Čez noč naj se perilo namoči v raztopini Ženske hvale, zjutraj pa izpere s Schichtovim terpe-ti-novim milom. — Varujte se ponaredb!
*	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev.
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za Jugoslavijo pri 1. Medved, manufaktura.
Iz Lmbfjane
u— Iz gledališča. Danes 18. t. m. se poje
v operi Mozartova klasična opera Čarobna piščal z?> red D v režiji in pod vodstvom opernega ravnatelja g. Mirka Poliča. — V soboto 20. t. m. gostuje v Klabundovem Krogu s kredo članica zagrebškega gledališča ga V. Podgorska v glavni vlogi Haitan-ge. Cene normalne. Vstopnice so že v prodaji pri dnevni blagajni. — Drama pripravlja v režiji g. C. Debevca dramatizacijo znamenitega in svetovno znanega Farriereove-ga romana Bitka. Dejanje, zajeto iz rusko japonske vojne, se vrši deloma v Japonskem bojnem pristanišču Nagasakiju, deloma pa med bitko v oklopnem stolpu japonske bojne ladje. Delo opisuje ob napetem razpletku ljubavne tragedi-e v tcrcetu japonske dvojice markija, markize Jorisake ter angleškega kapitana Fergana visoko in vse žrtvujočo ljubezen Japonca do svojega plemena in domovine. Giavne vloge igrajo ga. Šaričcva ter Skrbinšek in Levar.
u— Prireditve ZKD. O važnem vprašanju ali more Društvo narodov preprečiti vojne bo predaval jutri v sredo v mali kazinski dvorani g. dr. Pavel Breznik, tajnik društva za pospeševanje ciljev ON. Nad 50 krasnih sk i optičnih slik, prcdstaivljajočih Ženevo, sedež DN, bo spremljalo predavanje. V prostorih kina Ideal pa bo ZKD jutri ob običajnih urah predvajala izredno zanimivi kulturni film, ki ga lahko mirne duše imenujemo spomenik hrabrim polarnim raziskovalcem. Film bo samo jutri na sporedu zato ga priporočamo v ogled slehernemu inteligentu prav posebno pa šolski mladini.
u— Ljubljančani! V soboto, ob 20. se bo vršila v veliki dvorani hotela Uniona« slavnostna akademija abstinenčnih krožkov I., II. in III. državne gimnazije z razvitjem pra-porov. Spored je zelo pester. Vstop prost. Prostovolmi prispevki za kritie stroškov in za nabavo praporov se hvaležno sprejemajo Pridite gotovo in oglejte si delo Vaših malih za boljšo in trezno bodočnost. Prapori abstinenčnih krožkov so razstavljeni pri tvrdki Magdič in pri tvrdki Šimenc v Šelen-burgovi ulici.
u— Regulačni načrt severnega drla Liub-ljane. Arhitekt dr. Plečnik :e izdelal nov regulačni načrt za severni del Ljubljane in sicer za kraje desno Dunajske ceste. Regulačni načrt obsega prostor od Dnvo-me ceste. ki se po načrtu premakne n:kn1iko metrov višje proti Strojnim tovarnam vse do smodnišnice, dal'e do Martinove c<>s*e in pokopališča pri Sv. Križu. Po regulačnem načrtu bo napravljenih v tem delu mesta več modernih parkov.
u— Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana bo imelo svoj občni zbor 26. t. m. ob 18. v sed-ni dvorani 16. justične palače.
u— Ljubljanski Sokol naznania. da priredi dne 26. majn;ka na letnem telovadišču pod Tivoli jem svojo javno telovadbo dne 2. junija pa društveni izlet na Vransko, spojen z telovadnim nastopom. Č!an'-ko'esarii se odpeljejo v kroju v soboto 1. iuniia ob 3. popoldne iz Ljubljane članstvo oa z avtomobili v nedeljo ob 7. zjutraj. Zbirališče pred Narodnim domom. — Zdravo! — Odbor.
u— Šentjakobski pevski zbor. Danes zvečer vaja. Brezpogojno vsi točno ob 20. — Predsednik.
u— Pisarna Družbe sv. Cirila In Metoda se je preselila v Beethovnovo ulico št. 2., pritličje.	584
u— Zadruga drž. uslužbencev za nabavo stanovanj s sedežem v Ljubljani. Pripravljalni odbor je sestavil pravila in na svojem sestanku dne 16. t. m. sklenil sklicati ustanovni občni zbor na 19. aprila t. 1. ob 20. v zadnji sobi Narodne kavarne. Člani nabavljalne zadruge so vabljeni k obilni udeležbi.
u— Popis vinskih zalog v LiubFanl. Glede
na dopolnila in izpremembe trošarinslega zakona je mestni dohodarstveni urad odredil popis vseh zalog vina, ki se nahajajo pri posameznih vinskih trgovcih in gos ilni-čariih v območju mesta. _
Odličen ošeus
uveljavijo modne dame samo v plaščih, completih in oblekah elitne trgovine damsikih toalet FRAN LUKIČ, Stritarjeva ulica.
JU1 ■ *	* *	<* — JI « JI	J
wn
OTROŠKE NOGAVICE
'ilGOM
Najboljše, najtrajnejše, zato 13	najcenejše!
u— Občni zbor dobrovolicev se bo vršil v soboto, 20 t. m. ob 20. v »Liubljanskem dvoru«. Odborniki in revizorji pol ure preje!
u— Hranilnik je ukradel. V slaščičarni Teodorja Novotnyja je bil uslužben kot slaščičarski pomočnik 19 letni Maks K. Pred nekaj dnevi pa je Maks nenadoma izginil. Kakšen je bil vzrok njegovega bega, so No-votnyjevi uganili šele čez nekaj dni. Iz pisal ne mize je izginil pločevinast hranilnik, v katerem je bilo okrog 1000 Din gotovine, ki ga je vzel s seboj izginuli K. Prefrigani dečko je odnesel s seboj tudi neko knjigo, ki je vsebovala razne kuharske in slaščičarske recepte.
u— Zasledovan kovaški pomočnik. Pred nekaj dnevi je zmanjkalo s stavbe palače Poštne hranilnice v Ljubljani različno orodje. Kakor so dognali, ga je ukradel 35 letni kovaški pomočnik Štefan Gyorek. ki je izginil. Orodje je najbrže razprodal, nato pa odpotoval po svetu. Kajpak ga zasledujejo varnostne oblasti.
u— Poškodovana svetiljka. Hlapec Lojze Z. ie vozi! 15. t. m. ob 10 z dvovprežnim. s sodi naloženim vozom po Stritarjevi ulici, kjer je po neprevidnosti zadel v katidela-ber cestne svetiljke. Skrivil se ie drog, se razbil stekleni obroč in strla žarnica. Lojze je tako oškodoval mestno plinarno za 288 Din. ki jih bo moral seveda plačati. Nekaj sc je zagovarjal, da se ie bi! umaknil električnemu vozu, vendar priče njegov zagovor niso potrdile
a— Ljudsko gibanje v mesecu marcu. V okolišu mestne občine mariborske je bilo v preteklem mesecu rojenih skupno 64 otrok, in sicer 40 v mestni župniji. 13 v frančiškanski in 11 v magdalenski župniji. Smrtnih slučajev je bilo 73, poročilo pa se je 15 pa-rev.
u— Namesto venca na grob blagopokoj-nega dvornega svetnika g. Kremenška je darovalo društvo slušateljev iuridične fakultete podpornemu društvu slep?h 150 Din.
u— Udruženie lugosfovenskih Inženieriev in arhitektov — Sekcija Ljubljana ima v petek, 19. t. m. ob 20. v restavraciji >'Zvezda« prijateljski večer za svoje člane, niih rodbine in vpeljane goste.	590 u— Zdravniška vest. Speciialist za žen<ke bolezni in porodništvo med. univ. dr. Leo Šavnik, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6. zaradi udeležbe na zdravniškem kongresu na Dunaiu ne ordinira do 24. t. m. 5S7 u— Šestkrat se je že zastrupila. Policijski stražnik je predsnočniim aretiral v Kolodvorski ulici 32 letno Marijo Grilovo, ki jc že stara znanka policije. Marička. ki ima na vesti še nekaj drugih grehov, ie morala seveda v zapor, kar pa ji ni bilo posebno všeč. Zda.i, ko sije toplejše solnce, je pač bolj prijetno zunaj v prostosti, saj prinese vsak dm in vsaka noč kaj novega s seboi. Marička je v zaporu razgrajala vso noč. Včeraj dopoldne pa je postalo v njeni celici neverjetno mimo Ko je ietniški ključar odprl vrata celice, je zagledal ležati Maričko v kotu zapora. »Kai pa ti je. Marička?« jo ie vprašal stražnik v skrbeh. »I zopet sem se malo zastrupila« se ie namrdnila Mar čka s slabim glasom in nadaljevala s svo;im stokanjem. Zastruplieno žensko so morali takoi eksoc-dirati v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Marička se ie tokrat zastrupila že šestič in so prišli pri njej samomorilni poskusi že kar v navado.
Iz Maribora
Mariborska redakcija »Jutrao ima telefon številko 440
a— Iz gledališča. Ker je bila šolska predstava Janka in Metke zadnji petek popolnoma razprodana in so mnogi otroci morali oditi, se ta predstava ponovi v petek. 19. t. m. ob 15. popoldne. Cena 2—7 Din.
a— O svo'i turi na Matterhorn in Monte Rosa bn predaval v petek, dne 19 t. m. v Liudski univerzi znan' slovenski planinec in ljudski predavatelj, g. prof. Mlakar iz Ljubljane Predavanje bodo spremljale ski-optične slike.
a— Dva nova groba na naši severni meji. Včeraj so položili v Zg. Kungoti k večnemu počitku dolgoletnega tamkajšnjega župana Feliksa Skribeja upravnika velepo-sestva grofa Orszava. 70 letni starček je bil zelo konciljanten človek in se ie z veliko marliivostjo udejstvoval zlasti na gospodarskem poliu. — V Svečini pa so pokopali vče raj popoldne mater tamkajšnjega veleposestnika Jakoba škerbineka iz ugledne pohorske rodbine od Sv. Lovrenca na Pohorju Pokojnica ie umrla v Sulztalu v Avstriji in je sama želela, da jo pokopljeio v domači jugosiovenski zemlji.
a— Beograjski trgovski akademiki v Mariboru. Pod vodstvom ravnatelja in 6 profesorjev prispe dne 2. maja v Maribor okoli 60 slušateljev in slušateljic trgovske akademije v Beogradu. V Mariboru ostanejo en dan. nakar odpotujejo t\a poučno ekskurziio v Avstrijo. Mariborski trgovski akademiki bodo slovesno sprejeli beograjske tovariše in jim priredili v veliki dvorani Narodnega doma akademijo
a— Policijski drobiž. V Karlovac je hotel odpotovati Avgust N. Ker pa ni imel sredstev, se ie med beračenjem hotel okoristiti s tatvinami, kar pa mu je preprečila policija. Mesto na ekskurzijo na Hrvatsko bo moral v zapor. — Tihotapstva so osumlieni Marijo K. iz Pekla pri Poljčanah, ki se ie včeraj v Mariboru napila do onemoglosti. Pri preiskavi njene torbice so našli dva manjša zavitka saharina. Sredstva za pijančevanje gotovo izvirajo iz kupčij z vtihotapljenim blagom. — Na Pobrežkem pokopališču so tatovi v noči od torka na sredo pokrad'!i mnogo cvetja in zelenja. Opustošili so dvajset grobov in napravili mnogo škode. V iz. sleditev zlikovcev so prizadeti razpisali 150 Din nagrade. — Svojo mater je pretepal 22 letni pleskar Ivan K. z Smetanove ulice in ji grozil, da jo bo ubil. Posurove-leža bo kaznovalo sodišče.
a— Premestitve. Komandant inženjerske podoficirske šole v Mariboru, polkovnik g. Dušan Božič ie dodeljen za pomočnika komandantu inženjerske oficirske šole v Beogradu, na njegovo mesto pa ie bi! imenovan inženjerski polkovnik Božidar Putnikovič. Artiljerijski poročnik Tone Lukman je premeščen i z Maribora ia imenovan za vršilca
Danes!	Senzacija!
Najboljši
Hary Piel
Strah na dvorcu »X«.
Nočne pusto lovi ne na zakletem gradu.
Predstave ob 4., K7., in 9. KINO »LJUBLJANSKI DVOR«
dolžnosti komandirja baterije v zetski artiljerijski brigadi.
a— Nad pol leta pogrešani Martin Zamuda posestnik iz Sto.ncev pri Ptuju, se je te dni vrnil domov. V jeseni je proda! v Mari-boru konja za 3000 Din, od takrat pa je manjkala o njem vsaka sled. Kje je žive! in s čim se je bavil v tem času, tega ne pove.
Iz Celja
Celjska redakcija »Jutra* ima telefon Ite> vilko 190. ponoči v nujnih zadevah št 191 e— V celjski javni bolnici ie umrl v torek 16. t. m. 49 letni Matija Purnat. trgovec in posestnik iz Šmartna ob Dreti.
e— Sleparski povečevalec slik. V Celje i? nedavno priromal 371etni L. Katic iz Beograda, ki je obiskoval razne stranke, predvsem boljše stranke in se jim predstavljal za slikarja. Sprejemal je naročila za umetniško povečavo slik in fotografij, seveda je pa tako; zahteval tudi primerna predplačila; Te dni je bil možak zaradi splošnega suma aretiran in opravljen v preiskovalni zapor Skoro istočasno pa ie vložil ovadbo zaradi sleparstvj neki celjski zdravnik. Katic se je namreč med rugimi oglasi! tud: pri njem in zdravnik mu je plača! na račun povečave neke slike 720 Din Zda.i je policija napravila konec njegovemu »slikarstvu« in ga oddala sodišču, kjer bo preiel izdaten predujem na svojo umetniško sposobnost.
e— Nočna avtomobilska zgodbica. V nedeljo zvečer si je neka vesela družbica štiri Ii gospodov v veselm razpoloženju najela ped cel;skim kolodvorom avtotaks: in se odpeljala na nadaljnji krok proti Žalcu. Na Ljubljanski cesti je vozil avto s precejšnjo brzino, gospodje v avtomobilu pa so na vss grlo vriskali in prepevali. Rajonski stražnik je srečal ta veseli sprevod in dvigni! roka, hoteč ustaviti avto. ker ni imel prav nič smisla za nenapovedani nočni koncert. Šofer pa jc urno ugasnil luči in izgini! z avtom v temi Stražnik pa ie spoznal v zadniem hipu avtomobilovo evidenčno številko in vložil ovadbo. Šofer taji vsako krivdo.

emena vseh vrst
zaiamčeno naiboliše kakovosti priporoča:
ANTON F47AP'\'C CELJE
e— Drzen tat kolesa prijet. V ponedeljek dopoldne je opazil poslovodia čevliarne »Adrija« v Narodnem domu Ivan Kogovšek, da mu je odpeljal neznan tat v času njegove zaposlenosti v trgovini iz veže pod stopnicami njegovo kolo, ki je bilo z močno verigo priklenjeno na ograjo stopnic Tat je pretrgal verigo, obenem pa je še s silo zlomi! ključavnico Kogovšek je o drzni tatvini takoj obvestil detektivski oddelek tukajšnjega sreskega poglavarstva, ki je nemudoma uve del temeljito zasledovanje drznega tatu. Še istega popoldneva je bi! aretiran na Lavi pri CePu 24 letni delavec Josip Gojšnik rojen nekje pri Gradcu, pristojen na v frank-lovsko občino. Po kratkem ta.ieniu je fant prizna!, da je ukradel kolo in ga skril na La» vi v neki vrtni utici, kjer ga ie policija res našla. Gojšnik je bil izpuščen iz zapora šela 24. februarja t. I. kjer ie odsedel 3 mesečno ječo zaradi tatvine, lani pa ie odslužil 6 tedenski zapor zaradi sleparstva. Mladega iz-Prijenca so oddali sodišču.
e— Himen. Poročil se ie v Zagrebu celjski rojak g. Stanko Pcčnik, knjigovodja tvrdke Drach, d. d. z gdč. Ivko Catoričevo iz Zagreba. Mlademu paru iskreno čestitamo!
h *čran?a
r— Gradbeno gibanje. V letošnji sezoni obeta biti gradba novih stanovanjskih hiš sicer živahna, vendar jo ovira pomanjkanje cenenega gradbenega prostora. Mestna ob' čina je prodala svoj svet pod gimnazijo ob poti v Stari drevored, kjer kopljejo teme« lje za šest stanovanjskih hišic. Na bivših Berjakovih travnikih ob stražiški meji na koncu »Starega drevoreda« zidata dva za' sebnika svoji hiši. Na Gorenji Savi gradi« jo tri stanovanjske hiše.
r— Urad okrajne katastrske uprave za kranjski in radovljiški srez se je preselil v poslopje sreskega poglavarstva.
r— Pred otvoritvijo avtobusne zveze Kranj s Jezersko. Avtobusna zveza Kranja z letoviščarskim znanim krajem Jezersko je bila nujna potreba za razširjenje tujskega in turističnega prometa. Kakor ču» jemo, bo otvoril jeseniški hotelk in pod* jetnik Paar, ki je že uvedel zvezo Kranj« Ljubljana, avtobusno zvezo z Jezerskim.
r— Zahvala. Odbor kranjske podružnif ce SPD se iskreno zahvaljuje zdravnikom dr. Marčiču in dr. Schvvabu z Jesenic, ki sta prišla nudit brezplačno zdravniško po« moč k Valvazorjevi koči o Veliki noči dve* ma ponesrečenima smučarje a.
r— Pričetek današnje predstave operet« »Mamzell Nitouche« v Narodnem domu bo ob pol 21. in ne ob pol 19. Kakor je bile pomotoma javljeno,
Iz Slov. Bistrice
sb— Koncert. V soboto zvečer sta pri« redila pod okriljem Zveze kulturnih dru' štev altistinja ga. ZamejicKovič in teno« rist g. Živko iz Maribora koncert v dvora, ni okrajne hranilnice. Pela sta pesmi in ari je ob spremljevanju klavirja (g. Zaherl). Moralni uspeh je bi! prav dober, poslušal« ci so prišli na svoj račun, obisk pa bi bil lahko celo pri naših razmerah boljši.
sb— V soboto dne 20. t. m. priredi So« kol pri »Beogradu« zabavni večer. Sodelo; val bo orkester. Na dnevnem redu je tud? predavanje br. Veljaka. Vabljeni vsi.
sb—• Nemške avtomobiliste, ki so poto* vali v nedeljo skozi naše mesto smo dostojno pozdravili. H'še so bile okrašene z
zastavami in mnogobrojno občinstvo je av« tomobiliste aklamiralo. Dostojnost je mo« tilo samo nekaj starih kričačk, ki so hote« ie biti opažene od vozečih se gostov kot odmevi davnih dni.
Iz Ljutomera
lj— Okrasitev mesta. Olepševalno dru« Stvo, ki res deluje za olepšavo našega me« sta, bi naj započelo akcijo, da okrasi čim <l-ec stanovalcev svoja okna s cvetlicami. Gotovo bi vnanje lice n. pr. Glavnega trga s tem zelo pridobilo. Tudi bi ne škodilo, če bi z naših ulic in trgov izginili kričavi tropi igrajočih se otrok, ki dajejo mestu prav vaški značaj. Že zaradi živahnega pro« meta z raznimi vozili bi to bilo prav pri« merno. Saj je drugod še dovolj primernej« ših igrišč.
lj— Vozni red. V kolikor je že znan nov vozni red, ne bo na naši progi nobenih večjih izprememb. Na progi Ljutomer«Gor. Radgona ne bo posebnega tovornega vlaka, dasi je tovorni promet dovolj velik. Prav tako ostane vse pri starem glede številnih učencev mešč. šole, ki prihajajo z vlakom dve uri pred pričetkom pouka ter odhajajo ob 7.30 min. tako, da gredo z doma v te« mi in prihajajo tudi že v temi domov. V takih razmerah je uspešen pouk zelo dvom« ljiv.
h Ptuja
j— Mlade merjasce od 3 do 5 mesecev namerava razdeliti po znižani ceni oblastni odbor. Na ptujski okraj se razdeli 10 mer« jascev in naj se prošnjiki, ki želijo imeti merjasca, obrnejo na okrajni zastop Ptuj. kjer izvejo natančnejše pogoje. Čas za pri« javo je do 3. maja.
j— Večer smeha v mestnem gledališču. V ponedeljek, 22. t. m. igrajo /Mariborčani nad vse zabavno burko Charleveva teta. Gostuje priljubljeni in zlasti od Šveika sem popularni komik g. Danc.š, ki vzbuja prave salve smeha. Ker je sigurno, da bo ♦udi tokrat hiša razprodana, svetujemo na« kup vstopnic čimprej.
Šport
Športni drobiž
V zadnjem času so bil postavljeni na« slednji novi svetovni rekordi: 17. marca je Nurmi v Ne\vyorku tekel na 4 milje v času 19:27.6 fer s* tem izboljšal rekord Ri« tole 19:27.8 iz leta 1923. — 1- aprila^ je Američan Claude Bravce v Dallasu (Te« xas) postavil na 100 vardov z 9.4 nov re« kord. Dosedanji rekord je imel Paddock iz leta 1921. i 9.6. — Svetovni rekord v metu diska Monakovčana Hoffmeistra 49.88 je dne 10. marca izboljšal Američan Eric Kreuz v Palo Alto na 49.89. — 31. marca je Američan George Kojae izboljšal v Saint Louisu svoj svetovni rekord v hrbt« nem plavanju ni 100 yardov od 1:06 na 1:04. — Isti plavač j>- 4. aprila v New Bruns-svicku izboljšal svoj svetovni rekord v hrbtnem plavanju na 75 vardov od 45.6 na 44.6. — Američan NValter Spence je 4. anrila v Nevvvorku postavil nov svetov« ni rekord v prsne plava^'u na 220 vardov Z 2:47.6. Svetovni rekord na isto progo, ki ga je 17. julija 1928 postavil Japonec Psi« juta z 2:47.4, še ni priznan.
Še ta mesec se vrši .neddržavna tekma med Nemčijo in Italijo. Nemška reprezen« tanca bo nastopila v nastopni postavi: Stuhlfaut (Niirnberg) Flagen (Fiirth), Kut« terer (Bavrn) « GeigeT (Niirnberg), Lein« berger (Fiirth). Knopfle (Frankfurt) « Al« breeht (Fortuna « Diisseldorf), Hofmarn (Dresdner Sp. C.), Pdttinger (Bayern), Frank (Fiirth), Hofmann (Bavern). Po zad« njih dogodkih na Dunaju se bo ta tekma vršila v prccej čudni atmosferi.
36. aprila se vrši na Dunaju tekmovanje za Davisov pokal med Češkoslovaško in Avstrijo. Avstrijski igrači, ki pridejo v po« Štev za to borbo, tožijo, da j - je slabo vreme skoraj one togočilo reden trening. Avstrijski savezni kapetan namerava no« minirati le dva igrača, Artcnsa in Matejko, ki bosta nastopila v singlih in v doublu.
Američan Crabbe je, kakor znano, v Ho« nolulu premagal Arne Borga na 400 m. Sedaj je prišlo do revanžne borbe, pri ka« teri je Borg na 880 vardov premagal Crab« bea v izbornem času 10:25 z naskokom 30 metrov. Svetovni rekord na to progo znaša 10:22.2.
Izpremembe pravil JPSa
Ad pravilnih za plivanje Jug. Pliv. Saveza:
§ 11. str. 48. odstavek 6 se doda po- »naj-kasndje do početka dotične priredbe« — »1. Prema st iglam prijavam cdredjude se broj grupa i srazmeron bro.j plivača za po.jedinu grutpu. 2. Prema stiglim prijavama odredj.uje se sorazmerna broj plivača istoga kluba za pojedine grupe. 3. S vi prijavi je ni pliivači svrstava.jti se po klu-bovima u skupine. — 4. Prema odredjenom količniku žreba se odredjeni broj plivača iz svake skupine za svaku grupu. — 5. Žreba se mesto za srtairt.
1.	Str. 10. § 19: Rerovna glavna skupščina tna se o-držati najikasnije do kraja novembra svake godine u setfištu JPSa.
2.	Str. 10. § 20: Drugi odstavek se men-ja nastopno: U slučaju, da redevan član nije u toku godine sudelovao m na jednom prvenstvu (pod-eaveznom ili saveznom) niti priredio kakivo na-tjecanje bilo koje kategorije, niti od svog osnutka ni jedan put nastupio u konkurencija-tna sa redovnim članom J. P. Sa, niti podmirio novčane obaveze prema J. P. Su, nakon pismene opomene, gubi pravo glasa na dotičnoj sfcup-Siinii.
3.	Str. 11. § 24. 1. glasi: Bira verifikacioni odbor. U ta j se odbor bira.ju: od svakog pod-eaveza po jedan član. Predsedavajuči skupštine
ZJUTPAJ za
izkuhavanje
iSchichtovo TERPENTIN0V0 MILO
jc pranje gotovo
je uledno i predsednik veriikacionog odbora. S vrh a ovome biranome odboru jeste potvrda punomooja. Potvrdjuje se po opštim pravilima glasanja a.psolutnom večinom glasova;, ako su glasovi jednako podeljeni, nakon ponovne diskusije ponovo se glasa, a ako su opet glasovi jed-nako podeljeni, odlučuije glas predsednika. Delovodja ovog odbora je I. ili 11. tajnik JPSa ali bez prava glasa. Neposredno iza odluke veri-fikacionog odbora tangirana stranka ima pravo žalbe glavnoj slkupšiini.
4.	Str. 12. § 27: glasi: U slučaju jednako podeljenih glasova pri t »ko m glasamja i.ma se nakon ponovne diskusije izvršiti ponovno glasanje, a ako su glasovi opet podeljeni, odlučuje glas predsednika.
5.	str. 15. § 35. glasi: Za stvaranje pravomoč-nih zaiklijučaka, potrebno je prisustvo od bar sedam članova Upravno g odbora. U slučaju podcle glasova ponovo se glasa, a ako su glasovi opet •podeljeni, odlučuje glas predsedavajučeg. Zapisnik sedmice potpisuje predsedavajuči i tajniik sodnice, na koioj je zapisnik primlien.
SK Svoboda. Danes v četrtek od IS. ure dalje trening na igrišču Ilirije strogo obvezen za naslednje igralce: Fugina. Habiht, Zore, Pre-šern, Boncl, Batič, Koser, Potrato. Gilosavlje-vsič, Breznik, Ozebek, Sušoik, Malič, Kulaš in Grabrijan. — Načelnik.
Motokolesarsk] klub Ilirija v Ljubljani priredi v nedeljo dne 21. t. m. »Lov na lisico«. Končni zaključek prijav na sestanku tekmovalcev v nedeljo dopoldne ob 10. uri na verandi kavarne »Evropa«. — Upravni odbor.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes ob IS. strogo obvezen trening za prvo moštvo. Igra se s Slovanom. — Načelstvo.
Ljubljanski PHvački Podsavez. (Službeno.) Objavljajo se sklepi glavne skupščine JPSa v Beogradu z dne 30. decembra 1928. Izvoljen je naselduji novi upravni odbor: Predsednik g. inž. Miloš Radojlovič, I. podpr g. inž. Milan Mio-draigovič, II. podpr. g. dr. Aca Bukovala. I. tajnik g. Milan Nikolič, II. tajnik g. Dean Janko-vič. I. blagajnik g. Dim. Mirkovič, II. blagajnik g. Frajdencld, tehn. referent g. Ivo Šuste, odbornik; gg. Vulovič, Živaljevič, Vuškovič, Ry-baf in Markovič; nadzorni odbor gg. Oto Kell-ner, Milodrag Radojlovič in D. Leko.
Sprejeti so bili naslednji predlogi:
1.	»Bočno plivanje« — »over« ne če se umesti u prvenstvo Jugoslavije za 1929, godinu.
2.	Posle utakm-ice za prvenstvo JPSa ima Savez održati u roku od 8 dana svoju sednicu, na kojoj se imaju obavita svi poslovi odnoseči se na prvenstvenu utakmicn. U roku najmanje 14 dana od ove sednice imaju se zaključiti, iste objaviti u službenom organu, a kopije zapisnika imaju se dostaviti svi m klubovima, koji su na prvenstvu startali.
3.	Postignuti rekordi imaju se objaviiii u službenim novinama JPSa najkasnije za 10 dana od njihove zvanične potvrde po JPSu.
t
Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naša iskireno ljubljena soproga, dobra mamica in sestra, gospa
Ana Kovačič
soproga nadpremikača drž. žel.
dne 17. aprila 1929 po daljšem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za unriraioče, boguvdano preminula.
Truplo drage pokojnice se preipe-Iije v Zidani most. Pogreb se vrši dne 19. aprila t. 1. ob 15. uri iz postaje na pokopališče v Loko.
LJubljana - Zidanmost, 17. IV. 1929.
Žalujoči soprog ANTON z otroci in ostali sorodniki.
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani, 17. aprila 1929. Višina barometra 308.8 m.
Kraj
^as
Opazovanja
Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skoplje
Barom.
766 5 767.4 767-1 761-4 764 9
757-1
757-8
Temper.
6 3 5 3
10
i
o
Qi >
56 53 5i ^3 96
98
43
Smer vetra	0	P
in brzina	-2 T	
v m in sek.		Vrsta
NE 4	4	
NEE 4	7	
NE 10	9	
W 4	10	dež
W 4	10	dež
mirno	10	dež
NE 16	8	
Padavine
v mm do 7. ure
Split
Solnce vzhaja ob 5.14, zahaja ob 18.47, luna vzhaja ob 11.12, zahaja ob 2.48. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 12.4 C, najnižja 3 C.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Jasno vreme in vedno bolj toplo. Zjutraj mogoče ie nekoliko mrzl«.
Gospodarstvo
Žigosanje jajc v Švici
Nemški strokovni list »Eier=Borse« je nedavno pisal o »psihozi žigosanja jajc v Evropi«. Z izrazom samim je list hotel označiti stremljenje za žigosanjem kot ne« kaj abnormalnega, neprirodnega, nezdrave« ga. Če ima dotični pisec morebiti tudi prav, vendar je pokret sam, ki ga najdemo da« nes v glavnih uvoznih državah, za nas kot izvozno državo jajc od velike važnosti in se moramo z njim resno pečati, kajti jajca so eden naših najvažnejših izvoznih pred« metov. Letno izvozimo za več ko za pol milijarde dinarjev tega blaga, tako da za* vzema okrog 7 odst. vsega našega izvoza!
Ena teh glavnih držav, v katere uvaža« jio, je Švica. L. 1927. smo izvozili v Švico 7.8 milijona kg jajc, kar predstavlja okrog« lo 150 milijonov Din, lani pa 6 milijonov kg v vrednosti 115 milijonov Din. Zeio ve« lik del tega izvoza odpade na Slovenijo. V zadnjem času pa se je začel v Švici od strani tamošnje kmetijske organizacije mo« čan pokret, ki bi utegnil naši trgovini po« vzročiti znatno škodo. Organizirani Švicar« ski kmetovalci v glavnem zahtevajo sle« deče: 1. Kredite iz državnih sredstev švi« carskim kmetovalcem za povečanje in po« boljšanje domačega perutninarstva in do« mače produkcije jajc. 2. Povišanje uvozne carine na jajca od 15 frankov (okroglo 160 Din) na 60 frankov (okroglo 640 Din) za 100 kg brutto. 3. Žigosanje inozemskih jajc preden blago pasira švicarsko državno mejo.
Prvo zahtevo je »veliki narodni svet« v Bernu baje že sprejel. Na ta način bi se vsekakor utegnila povečati domača pro« dukcija, kar bi imelo za posledico zmanj« šanje uvoza. O drugi in tretji zahtevi švi« carskih kmetovalcev odločitev do tega trenotka še ni padla. Doslej se je zbiral matcrijal, da se vidi mišljenje švicarskih gospodarskih uradov (direkcije carin in zveznega gospodarskega departmana), na« dalje mišljenje raznih gospodarskih kro« gov, kakor trgovskih zbornic, organizacij trgovcev z jajci, organizacij slaščičarn, konzumnih zadrug itd. Kolikor se je mo>glo zvedeti, so se vprašani po veliki večini Lzrekil proti drugi in tretji zahtevi kmeto« valcev, torej proti povišanju uvo-zne carine in proti žigosanju inozemskega pridelka, med tem ko so vsi pozdravili stremljenje, izraženo v prvi zahtevi, da se s pomočjo državnih denarnih sredstev poveča doma« ča produkcija perutnine in jajc.
Štirikratno povišanje uvozne carine bi bilo enako popolni prepovedi uvoza jajc, oziroma bi za švicarske konzumente podra« žilo jajca vsaj za pol dinarja pri komadu. Ker pa je konkurenca med državami, ki jajca izvažajo, zelo velika, bi imeli zaradi tako visoke švicarske uvozne carine bržko« ne občutno škodo tudi inozemski produ« centi. Švicarski konzumenti pa so se iz« rekli proti povišanju uvozne carine vseka« kor iz strahu, da bi vsa podražitev utegni« Ia pasti samo na nje. Pri švicarskih konzu« mentih se je zaradi tega pojavila velika razburjenost in bi se moglo smatrati, da je zahteva za povišanje uvozne carine na jaj« ca že odpravljena in da ostane pri dose« danji uvozni carini.
Glede žigosanja jajc so se pojavile znat« ne ovire. Pred vsem se misli, da temu na« sprotujejo mednarodne trgovinske pogod« be. Žigosanje pomeni oviranje uvoza pre« ko določb sklenjenih pogodb in smatra se, da se take »nove« ovire ne bi smele ustvar« jati brez sporazuma z drugim kontrahen« tom (pogodbenikom). Določitev žigosanja inozemskih jajc. preden pasirajo švicarsko državno mejo, bi zahtevala posebno kon« trolo na meji, kar bi bilo spojeno z novimi stroški. Končno opozarjajo nasprotniki ži« gosanja, da dosedaj noben švicarski zakon ne zabranjuje uvoza nežigosanrh jajc.
Zveza švicarskih uvoznikov jajc je pred« lagala, naj se žigosajo samo jajca domače produkcije, kakor v Nemčiji in na Dan« skem, med tem ko so kmetovalci zahtevali žigosanje inozemskega blaga in sicer tako, da se žigosanje izvrši že v inozemstvu. Vlada v Bernu skuša najti kompromis v tem. da bi se odredilo žigosanje doma« čega in tujega blaga, toda tako, da se tuje blago žigosa v Švici, preden se izreči pros metu. Mislijo namreč, da bi tako postopa« nje končno zopet prišlo v dobro Švicar« skim kmetovalcem, ker bi domače blago lahko vedno prišlo na trg v bolj svežem stanju, kakor pa inozemsko. To bi bilo tu« di na korist konsumentom, ki naravno da« jejo prednost svežejšemu pridelku.
Vprašanje se torej še vedno študira; a dolžnost naših producentov in izvoznikov je, da pazno sledijo pokretu v Švici, prav tako v drugih državah, ki razpravljajo o tem vprašanju.
= Revizija kreditov pri Narodni banki.
Napovedana revizija kreditov pri Narodni banki je že pričela. Pred tedni je bila izvršena v Srbiji in Južni Srbiji. Te dni bo guverner gosp. Bajloni odpotoval z ravnateljem dr. Novakovivčem v Novi Sad. Po izvršeni reviziji v Vojvodini bo odpotoval v Bosno in Hercegovino. Kdaj se bo izvršila revizija v Sloveniji, se ni znano.
= Čekovne vloge pri Poštni hranilnici so v marcu nazadovale za 80 milijonov Din na 538 milijonov in so s te*i dosegle naj-
nižje stanje od novembra 1927. Koncem marca 1927 pa 333 milijonov Din. Naglo nazadovanje čekovnih vlog pri Poštni hranilnici je znak, da je v preteklem mesecu nastopila na našem denarnem trgu precejšnja napetost, ki je deloma tudi v zvezi z napetostjo na inozemskih denarnih trgih, zlasti v Newyorku. Čekovni promet se je napram februarju dvignil od 3.63 na 4.18 milijarde Din, vendar še zaostaja za prometom v prejšnjih mesecih, zlast v oktobru pr. 1., ko je dosegel rekordno višino 5.33 milijarde Din (v marcu pret. lefa je znašal 4.17 milijarde Din). Vloge na knjižice so se v marcu ponovno dvignile za 4.7 na 4o.8 milijona Din.
= Novosadska borza v preteklem letu. Iz
letnega poročila Novosarleke blagovne in efektne borze je razvidno, da se je promet na tej borzi lani močno dvignil. Preko no-vosadske borze je bilo namreč lani zaključenih 25.009 vagonov napram 14.213 v 1. 1927. in 12.378 v 1. 1926. Od lanskega prometa odpade na žito 21.698 vagonov, na mlevske proizvode 2G91 vagonov in na ostale proizvode 620 vagonov. Po«li borznega razsodišča s-o nekoliko nazadovali. Lani ie obravnavalo 1042 sporov napram 1116 predlanskim in 1571 v 1. 1926. Ekspertiz je bilo 233 (1. 1927. 334. I. 1926. 602) za 80(1 vagonov hlasia (leta 1927. za li:« vagonov, 1. 1926. za 2186 vagonov).
= Rcekspedicija lesa na postaji Brezo vira. V »Uradnem ličfu-c od 15. t. m. je objavljen odlok generalne direkcije železnic, s katerim se dovoliuje reekspedicija za les pozicije D—22-v, ki se zloži na nakladišču na postaji v Brezovici, da se sortira pred izvozom v inozemstvo preko Rakeka. Vozni-na se računa po posebni objavljeni tarifi, ki velja za 78 postaj v Sloveniji. Pošiljke se morajo predati za postajo Brezovica re-ekspedioijo na naslov stranke, ki ji je reekspedicija dovoljena. Prošnje za dovolitev reekspedicije je treba pošiljati direkciji državnih železnic v Ljubljani. Reekspedirati se smejo samo pošiljke, ki prispejo s postaj, navedenih v tarifi.
= Načrt zakona o zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Iz Beograda poročajo, da je bil v ministrstvu za trgovino in industrijo te dni izdelan načrt znkona o ustanavljanju zavoda za pospeševanje amanje trgovine, ki bo predložen predsedniku vlade. Čim bo projekt odobren, ga bo predsednik vlade predložil Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. O prvotnem projektu tega zakona smo že svoječasno obširneje poročali.
= Redni letni občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se bo vršil v nedeljo 28. t. m. ob 9. dopoldne v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani. Dnevni red: 1.) Poročilo načelnika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika. 4.) Poročilo računskih preglednikov. 5.) Proračun za 1. 1929. in določitev zvezne doklade. 6.) Obrtno-na-daljevalno šolstvo. 7) Socijalno zavarovanje. 8.) Gospodarski napredek obrtništva. 9.) Raznoterosti. Vsaka zadruga - članica ima pravico poslati na občni zbor za vsakih 50 članov po enega delegata.
= Konkurz je razglašen o imovini Maksa Durjave, tvomičarja in trgovca v Mariboru (prvi zbor upnikov pri okrožnem 6odišču v Mariboru 25. t. m., oglasitveni rok do 23. maja, ugotovitveni narok 11. junija).
Borze
17. aprila.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo slab. Razen v devizah na Dunaj in Prago je bila potreba malenkostna. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, le deviza na Trst je nekoliko popustila. Potrebo v devizah na Dunaj in Trst je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala včerajšnje tečaje: Za aranžma je notirala 425.5 _ 426. trgovala pa se
je kasa po 425. za maj po 430 in za december po 457 (v Beogradu so bili tečaji nekoliko nižji). Investicijsko je notiralo 86.75 do 87-5 brez prometa. Med bančnimi vrednotami so bili običajni zaključki v Prašte-dioni po 850. v Unionbanki po 228. v Ze-maljski po 138 in v Jugobanki po 85. Narodna banka je notirala 8500 — 8800 brez zaključka. Med industrijskimi papirji se je Gutmann trgoval po 200. 201 in 202. Zaključki so bili še v Dubrovački po 560, v Šečerani po 465 in v Unionu (Osijek) po 180.
Devize in valute
Ljubljana. Amsterdam 22.86, Berlin 13.485—13.515 (13.50), Budimpešta 9.9205, Bruselj 7.9074. Curih 1095.9. Dunaj 7.9817 do 8.0117 (7.9967), London 276.37. Newyork 56.82, Pariz 221.41—223.41 (222.41), Praga 168.07—168.87 (168.47), Trst 296.95 do 298.95 (297.95).
Zagreb. London 275.97 — 276.77, Ne^--york 56.711 — 56.911. Pariz 221.4 — 223.4, Milan 297.043 - 299.043, Curih 1094.4 do 1097.4, Amsterdam 22.86, Berlin 13.485 do 13.515, Dunaj 7.9817 — 8.OI7, Praga 168.07 do 168.77, Budimpešta 9.9055 — 9.9355.
Curih. Zagreb 9.129, London 25.21875, Ne\work 51995. Pariz 20.2875. Milan 27-205, Berlin 123.19. Dunaj 72.95. Praga 15.3775, Bukarešta 3.0825, Budimpešta 90.525, Sofija 3.75125, Varšava 58.23.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 158 deD., Ljubljanski Kreditna 123 den., Praštediona 850 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče 120 den., Ruše 250—260, Stavbna 50 den., Šešir 105 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna =koda aranžma 425.5 — 426. kasa 425 — 426, 7* maj 429 — 430, za december 455 — -157, invevsticijsko 86.75 — 87.5. agrarne 54 d«. 54.5; bančne vrvednote: Praštediona 850 do 860. Union 228 — 232, Kreditna 9"1 den.. Zemaljska k37 — 138, Jugo 84 — 85, Narodna 8500 — 8800. Srpska 147 den.. Polje 15 — 15.5, Ljubljanska kreditna 123 den., industrijske vrednote: Gutmann 203 — 205» Slaveks 98 _ 100. Slavonija 5 — 5.5, Da niča 138 — 150. Drava 405 — 410, Isis 20 do 24, Vevče -125 den., Dubrovačka 550 dc-565. Jadranska 635 bi.. Šečerana 450—465, Union (Osijek) 179.5 — 180. Trbovlje 400 den.. Brod vagon 290 bi., Narodna mlinska 20 den.
Beograd. Investicijsko 87.50 — 87.75, agrarne 54 — 55. Vojna škoda 423.5 — 424, za maj 428 — 429.
Blagovna tržišča
-f - Alzaško htnoljsko poročilo. (Stras-bourg, 15. t. m.) V prvi polovici aprila se je kupovalo skoro izključno snmo ceneno blago po 230 — 26|) frankov (8—9.25 Din za kg, vagon Žalec), deloma za Fran<-i.lo, deloma za izvoz v Belgijo in Ilolandsko Kupujejo samo majhne pivovarne, ki vsake, leto sproti krijejo svojo potrebo, medtem ko veiepivovnrne še ne posegajo v kupčijo. Navidez so le-te krite za letošnjo pivova'-sko sezijo, ki zaradi prošle hude zime iit sedanjega slabega vremena ne obeta dobro. V Strasbourgu je bila prodana tudi neka partija iz Nurnberga. Splošno ninen.:e da bo letos obležalo še več hmelja nepro danega nego lani, ako ne bo izrednih dogodkov. _ J. Lavrič.
+ Ljubljanska blagovna borza (I7. t. m.j? Le«: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 8 vagonov, in sicer 3 vag. bukovih nežamanih plohov, 2 vagona tramov. 2 vagona desk in 1 vagon brzojavnih drogov Išejo se brzojavni drogovi, 9—14 m, 13 d c 15 cm premera na vrhu (najmanjša ponudba 1000 komadov), fc Sušak. Deželni pri. delki: Tendenca mirna. Zaključkov ni bilo. Eksekutivna prodaja: 2 vagona pšenične moke, »0< baza, dobava na odpoklic do maja t 1. plačilo proti duplikatu, pariteta Čuru£, bruto za neto. vključno jutaste vreče po 335. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni, 80 kg): baška promptna po 290 - 292.5, za april po 295 — 297 5. za maj po 300—302.5: moka: »0g?. feo Ljubljana, plač. po prejemu po 415 — 420: koruza (slov. postaja, plač. 30 dni): laplatska, zacarinjena, za maj po 322.5 do 325. za junij po 317-5 — 320. za julij-sep-tember po 310 — 312.5. baška, promptna po 3175 — 320. za maj po 327.5 — 330; ječmen: baški, pomladni, 67/68 kg po 330 — 332.5-, oves: baški, slov. postaja, navadna voznina po 295 — 300.
+ Živinski sejem v Ljubljani (17. t. m.) Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 185 konj. 41 volov, 34 krav. 9 telet 111 615 prašičkov za rejo; prodanih pa ie bilo 42 konj, 27 volov. 20 krav. 7 telet in 305 prašičkov. Sejem je bil zpIo živahen. Precej je bilo kupčije s prašički, katerim so cene precej čvrste. Nekaj klavnih konj je blio prodanih za Trst. Cene goveji živini so se ponovno dvignile za pol Din. Za kg žive teže notirajo: voli I. 11. II. 10. III. 9. krave debele 5—7 50. krave klobasarice 4 do 5. teleta 12—13 Din.
+ Žitni trg (17. t. m.) V skladu z neko. liko slabejšimi čikaškimi tečaji je bila tudi Budimpešta danes mlačnejša. V Vojvodini je razpoloženje dalje slabo. Baška pšenica stane 245 — 247.5. Oves je nekoliko nazadoval in stane 245 — 255. Cena laplatskl koruzi .je ostala nespremenjena 286 Din za julij - september, feo Rakek, ocarinjena.
-f Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 81 vagonov pšenice. 23 vagonovv koruze in 4 vagone moke. Pšenica: baška in baška poti ska 244 — 246: sremska 245 _ 247.5. Rž. baška in slavonska 242.5 — 247.5. Oves' baški 237.5 — 240. Ječmen: baški in banaški 248.5 — 252.5. Koruza: baška in sremska 260 — 262.5; banaška 257.5 — 260: ba. ška in sremska za junij 267.5 — 270; za julij 275 — 277-5. Moka: baška ?0gc in »Oggr 340 _ 350: >2 320 — 33<>; >5« 300 do 310 Otrobi: baški 180 - 1825:
-r Dunajski svinjski sejem (16. f. m.) Dogon 12.956 komadov. Pri mirn°m prometu so se mesni prašiči pocenili za 1 grošev, deloma tudi do 20 grosev, pitan«, svinje pa za 10 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: mesni prašiči 2—2 45. pitane svinje I. 2.40 — 2.50. srednje težke 2.35 do 2.45. stare 2.20 — 2.30, kmečke 2.30—2.50 šilinga.
+ Dunajska borza za kmetijske proizvode (16. t. m.) V skladu s tendenco na inozem skih borzah je bilo razpoloženje na dunajski borzi nekoliko prijaznejše. Do večjega prometa pa ni prišlo. Plavajoča jugosloven-ska potiska pšenica je bila zaključena po 1.57 Kč ex šlep Dunaj, nova jugoslovenska potiska pšenica pa se je za avgust trgovala po 1.60 Kč. V koruzi je bila temeljna tendenca nekoliko prijaznejša. Podunavska koruza se je nudila po 1.65 — 1.56 Kč. Uradni tečaji za češki ves so bili znižani za 25 grošev, 06tali tečaji pa so nespremenjeni.
Iz življenja in sveta
Nova metoda za zdravljenje vnetja žil
Med najbolj neprijetne posledice porodov ali operacij spada vnetje do* vodnih žil (thrombophlebitis), ki na* stopa posebno v obliki krčnih žil in ki je zelo nevarna bolezen. Nastaja tako. da se kri v vneti žili sesiri. Ne* previdno ravnanje,
pretresi afl nepravilne masaže lahko povzročijo smrt,
če zaidejo strjeni delci krvi v krvni tok in ž njim v pljučno dovodnico.
Dosedanje zdravljenje se je opiralo precej pasivno na zdravilne tendence narave same in je bilo po navadi zelo dolgotrajno, ne glede na to, da ni ka* zalo nikoli sigurnega uspeha. Ze na* videz ozdravljeni pacijent je dobil lahko vsak čas ponoven napad te bo* lezni. ki je zelo razširjena zlasti med ženskami. Šele sedaj se zdi, da se je posrečilo izumiti zanesljivo metodo.
Dunajski kirurg dr. Eisenklamm
io je začel uporabljati na obolelih go* lenih in stegnih, kjer se thrombophle* bitis najčešče pojavlja. Metoda, čije
pravi izumitelj je bil Eisenklammov učitelj Biidinger, je operativnega zna* čaja in zelo preprosta. Pri določno lo* kaliziranih slučajih prereže po lahnem omami j en ju pacijentov kožo na obo* lelih mestih in odstrani krvne strdine iz njih. Rane pusti potem, da se za* celijo pod navadno obvezo same. .V ugodnih slučajih
vstane pacijent že drugi dan po operacij,
v najbolj neugodnih, pri katerih so se bila pojavila že gnitja v okolici bolne dovodnice, je zdravljenje trajalo naj* dalj 22 dni, kar je še vedno mnogo, zelo mnogo manj nego pri dosedanjih metodah. Eisenklamm je v petih letih operiral 66 bolnikov, 13 mož in 53 žensk v starosti 20 — 71 let, ne da bi se bolezen niti v enem slučaju spet povrnila. Vsekakor je to lep uspeh in je samo želeti, da bi svojo metodo čim prej izpopolnil in razširil tudi na tiste slučaje, ki so navezani na dose* danje starinske zdravilne načine.
Največja vodna cesta sveta
Pred »edesradesetimi MJ. dne 25. aprila 1859. ie začel geni] al ni francoski inženier Lesseps gra-dHf Sneški prekop, pač najvažnejšo morsko pot na svetu. Pred 60 leti, dne 19. novembra 1869. •e ie prekop »tvoril. Sneški prekop veže Sredozemsko morje z Rdečim morjem. Prekop Je 16! kra dotg, 58 do 100 m širok In kakih 8 m globok. Za gradnjo so potrošili 480 milijonov
zlatih irankov.
čez dobrih sto let
Zdravniiki ugotavljajo, da ostrina Današnji otroci so nervozni
Nekega angleškega psihologa je za* mikalo vprašanje, kaj bo s človeštvom spričo današnjega oglušujočega hrupa tekom sto let? Narisal je shemo, sle* deč izsledkom zdravniških podatkov v zadnjem četrtstoletju in si dejal, da bodo vsaj prebivalci velemest v sto letih če ne popolnoma gluhi, vsaj ta* ko nagluhi, da se bodo med seboj po* sredstvom govora že težko sporazu* mevali.
Če primerjamo današnji čas z dobo pred 25 leti, vidimo, da se je nekdanja idila spremenila v pravcati peklenski trušč. Hrup se je tako pojačal, da be* leži človeško uho že močno stopnjo otopelosti in neobčutljivosti. Ne samo prometna sredstva, vsi pripomočki tehnike in modernega življenja so pri* pomogli k temu; efekti, ki so nreraču* nani zgolj na posluh, bodo morali za* radi tega sčasoma izginiti, ker bodo postali brezpredmetni.
Zdravniki so že ugotovili in izdelali diagram, ki kaže. kako je sposobnost sluha v zadnjih desetletjih padla. Po eni strani je to dejstvo storilo deco še bolj nervozno, po drugi pa je niiho* va občutljivost, vsaj kar se tiče sluha, otopela. V tej smeri sluh sodobnega človeštva čedalje bolj peša.
Pa ne le zdravniki, tudi učitelji glas* be tožijo o nedostatnem sluhu. Otro* ci pridejo v šolo in niso za tonske raz* like več tako dostopni kakor so bili, n. pr. njih starši. To je nedvomno znak nazadovanja. Znak napredka pa je hkrati dejstvo, da se ljudje za hrup prav malo brigajo. Če je nemir in ro* pot še tako velik, jih to ne moti. Trušč na cesti jih ostavlja hladne. Odtod tu* di toliko nesreč, ker ljudje često pre* slišijo signale, na katere bi se morali
bodo ljudje gluhi?
sluha čedalje bolj pojema. — in otopevajo zaradi hrupa.
ozirati, ko gredo čez cesto.
Na podlagi tega pridemo do logič* nega zaključka, da se bodo morali var* nostni signali v večjih mestih pojačati. In če bo nemir našega veka naraščal še nadalje tako ter se celo stopnjeval kakor v zadnjih decenijih, je pričako* vati v sto letih temeljite izpremembe v ljudeh. V letu 2029 bodo zanamci naravnost gluhi. Bobnič jim bo postal nepotreben. Posebno težko bodo v tem pogledu prizadeti siromaki, zakaj bogatini bodo še vedno imeli priliko živeti vsaj v delnem zatišju bodisi na kmetih, bodisi v mestu, kjer pa bodo zidovi njih palač in stene stanovanj debelejše kakor v današnjih hišah.
Ločitev zakona po ra^iu
Iz Newyorka javljajo o prvi ločitvi zakona, ki je bila izrečena posred* stvom radia.
Kapetan E1 Bolling, ki se udeležuje Bvrrlove antarktične ekspedicije, je vložil kratko pred svojim odhodom na iužni tečai poste nek za razve^bo bra* ka s svoio doserlanio ženo. Prizadeti ie upal. da bo sodišče nemudoma ugo* dilo njegovi želii in izreklo eksnres* no razsodbo. Toda sodnikom se ni mu* dilo. Vzeli so pritožne listine v roke šele ko je prišla na vrsto no redu. Bol* ling je med tem odpotoval z Bvrdom. Pred nekaj dnevi se je vršila razprava nred sodiščem v Filadelfiji. Kapetan Bolling je bil tega dne v radiotelegraf* ski zvezi s Fi'ade!fijo. ki mu je sledniič na razdalio 16.000 milj javila, da ie so* dišee ugodilo njeoovi tožbi in da je ločitev izrečena. To je prvi slučaj te vrste, ki je bil sporočen prizadeti stranki po radiu.
K položaju v poljski politiki
Med poljsko vlado in sejmom vlada ie delj časa napeto razmerje, Id Je dobilo posebno oster po-vdarek z odstopom finančnega ministra Czeho-wlcza. Zadnja kriza vlade, k| Je imela za posledico tudi odstop ministrskega predsednika Bartia, je prinesla na krmilo dosedanjega prosvetnega ministra
Switalskega
Ta mož pa Je sejmski maršal
Daszvnski
največji nasprotnik Pilsudskega.
Računska pometa, ki vodi v samomor
V bližini Linca so potegnili iz Du-nava truplo grajskega upravitelja na gradu grofov Starhenbergov Haagu, Gustava Christa. Truplo je moralo ležati v reki že kakih 80 do 90 dni. Kakor so dognali, je upravitelj izvršil samomor. ker se je bal. da ga bodo obtožili poneverbe. Pri pregledovanju računskih knjig je pred štirimi meseci ugotovil primanjkljaj, ki ga je delal zelo nesrečnega, saj je veljal za vestnega in poštenega uradnika. Ker si primanjkljaja ni znal razložiti, je 7. januarja izginil z doma in so ga potem zaman iskali. Bržkone je že takrat skočil v Dunav. Tragično je to. da so v tistih dneh knjige ponovno nreeledali in da omenjenega primanjkljaja niso našli. Upravi telj se je bil pri računan iu zmotil .. . ___
Znamenje gibčnosti
Ali se lahko dotaknete z lastnimi rokami lastnih prstov na nogah, ne da bi upognili kolena? Če se lahko dotaknete. je to znamenje, da ste še čili, mladostni in prožni. Vsak normalen človek mora biti vešč te umetnosti vsaj do svojega 40. leta. Starejši ljudje, oni z abnormalno do'gimi nogami ali kratkimi rokami in oni, ki bj zaradi svojih zajetnih trebuščkov lahko dejali s Fal-staffom, da svojih nog od svoje mladosti dalje niso več vdeli. vsi ti pa se bodo seveda zaman trudili podati dokaz svoje gibčnosti.
O tej stvari prišemo zato. ker je debeli lord Derby te dni izjavil, da je »zelen od nevoščljivosti« nad ljudmi, ki se lahko dotikajo svtoiih nog na opisani način. Neki londonski list ie nato zastavil vpraašnje raznim strokovnjakom. kai mislijo o izjavi lorda Derbyja.
Reporter je stopil seveda tudi k Bernardu Shawu, slavnemu dramatiku, ki ne sme manjkati kot avtoritativni iz-javitelj v nobenem podobnem slučaju. Drugače precej vljuden pisatelj pa se se je to pot izjeemoma razhudii, na-hrulil reporterja: »In za takšno reč se drznete motiti me? Bog vam odpusti!« ter mu zaprl vrata pred nosom. Smo pa prepričani, da je potem, sam v svoji sobi, poskusil na sebi dokaz gibčnosti, kakor boste poskusili vi vsi, ki to citate.
Uboj v njujorški družbi
V njujorški družbi se zadnje dni go* vori o senzacijonalnem dogodku, ki je tem značilnejši, ker se je odigral v imovitih krogih. V nekem klubu, kjer so se shajali milijonarji, so našli boga* tega Arturja Morgana*Smitha iz Clc* velanda s prebito lobanjo. Uboja je osumljen petrolejski magnat Samuel Bell.
Pojasnilo pravi, da sta spremljala Morgan*Smith in Bell po zabavi neko damo domov. Oba sta se ji ponudila za spremljevalca, kar je dama spreje* Ia. Ko so stopili v vozilo, je hotel Mor* gan*Smith sesti poleg dame. To je Bel* la tako razjarilo, da ga je udaril s pestjo po glavi. Morgan*Smith se je zgrudil na tla, nakar ga je Bell vrgel iz voza in se sam odpeljal naprej.
Napadenca je našla policija v neza* vesti in je kmalu izdihnil. Afera zbuja kajpada ogromno zanimanje, ker se policiji s tem dogodkom odpirajo no* vi pogledi v družabne odnošaje med elevelandskimi bogataši.
Herricka so pokopali
Francoska križarka »Tourville«, ki je prepeljala truplo pokojnega ameri* škega poslanika Mvrona Herricka iz Francije v Zedinjene države, je že od* dala krsto v prave roke. Herricka so položili k večnemu počitku na poko* pališču v Lakeviewu (Clc eland. Ohio). Pred pogrebom se je čitala za pokoj* nikom maša v Trinidadski kapeli v Clevel du. Iz katedrale se ie pomikal sprevod na pokopališče. Za pogrebom so šli zastopniki ne samo ameriških, amnak tudi evronskih oblasti onstran Oceana. V državici Ohio je vladal za časa pogreba odmor. Delavci so za ne* kaj minut ustavili delo, v trgovinah se ni prodajalo, šole pa so imele "rost dan, da se je mladina lahko poučila in razmišljala o pokojniku.
Vedno manj ljudskih sodb v Ameriki
Odbor Zveze ameriških cerkva, ki zasleduje pazljivo gibanje proti linča* nju, je izdal poročilo, v katerem pravi, da ni bilo v tem pogledu še nobeno leto tako ugodno kakor lansko leto. Iz* med 48 držav Unije se je z ljudskimi sodbami lani izkazalo samo pet juž* nih držav, žrtev je bilo samo 11 — gle* de držav kakor glede žrtev najmanj* še dosedanje število. Sploh je opažati, da linčanie čim dalie bolj opuščajo in je pričakovati da bo kmalu popolno* ma izginilo. Odbor pripisuje ta pojav naraščajoči izobrazbi širših mas in pa deistvu. da so si znali javni organi pri* dobiti čim dalje večjo avtoriteto.
Cirkuška jahalka doma . . .
Peen:
Pet centimetrov
Svojem« milemu prijaiteOu Peenu!
Ko preimeš to p:smo, bom mrtev. Vem, prijatelj}, s kakšno dostedno ne-trrjnostjo in bedasto zlobo bo stikala za vzrokom moje pros/tovoljme smrti ta to h a. s katero sem bil obsojen živeči. Tebi, edneimu. milemu prijatelju hočem razodeti vzrok svojetga odhoda! Ne obsedi me! Ne žatoi, tako je mo-rafo b:ti!
Nikafc iš:jas, 6ud5 ne nesrečna ljubezen! Vz^ok moje smrti je pet centimetrov! Prekfeti naj bodo na vekov veke! Viddm te, kako se čudrš. Ne moreš razumeti! Ha, prijatelj, tudi jaz dolgo rišem mogel razumeti! Sedaj oa nti Je vse jasno! Umreti morsim mlad, ker mi mani)ka pet centimetrov. To ni smešno. rrvM prioateM, to je traged?ja! Grozna, krvava tragedja!
Ntarava se je grdo pošalila z menoj! Osiepariiia me je za pet centimetrov! Prema'"hen sem! Na tem planetu mi ni več obstanka! Sicer sem svobodom;-s*ec. ali kdo ve? Morda so svetovi, ki jih nihče ne pozna: morda se rodim na novo, zaživim emk' med emikiirm in mi bo na ta način povrnjen dolg,
storjen na tem grbavem svetu! Odtod pa moram, moram na vsak način! Še ura, dve največ — in konec bo mojih groznih muk.
Glej. mili prijatelj, koderkoli sem hodil, kjerkoli sem bil. roihče mi ni mogel ničesar očitati. Vestno sem izpolnjeval svoje uradne dolžnosti. Bil sem redno p!'ačuioč član Jugoslovenske Matice, podporni član Umetniške Matice, podpredsednik fi! ateističnega krožka »Zrairrfkobran«. Bil sem vnet za bfagor naroda in države. Pil sem, kolikor se sroodbb1. Cenili so me važni javni faktorji. Ena beseda, grozna beseda oa me je snrem'.:sla vedno in povsod. Preganjala me je kakor huda vest. Tiščala me je kaikor mora: malo premajhen je!
Na cesti. »Glej ga. gflej! Saj je čisto inrteresartten! Kako lepo pogleda! Am-psik — manSken je! O, ko bi bil malo večji! — Veš, včeraj me je spremljal! Ah. kako lepo govori! Keiko pogleda, kar vroče mi je bilo! Toda verjameš, da ie malo marriši od mene?« Malo manišM Pet cemt:metrov. Ha!
In v uradu. »Pa je re« herek naš gospod Tančec! Ali si videla, kako lepo moško reko ima? Ko bi bil !e malce večji!«
In v gostilni. Kolikokrat mi je rekla gospodična Pavla: »Prav res vas imam rada. gospod Tančec! Zeikaj le niste malo večji?«
Koliko sem pretrpel, ko sem moral dan na dan poslušati to »prijazno opombico« — vem le jaz sam! Zakaj mož sem ;n drugrn ni-sem potožil svoje bolesti! Nikomur! Nikdar! Za nobeno ceno! Vsak dan. mesec za mesecem, leto za letom: ena in ista grozna 'beseda! Prijatelj, ali me moreš razumeti!? Ali uvidiš? Ali ti je sedaj jasno, da ta,ko ne gre več dalje? S ki! eni 1 sem. Oa&očil sem se. Nazaj ni več poti! In — kar je glavno! Pa saj veš! Z gosroodxlno Ano! Vem. kaj nrsVš. Ha! Toda motiš se! Ona me je ljubila! O tem imam dokaze! Oprosti mi, toda tedaj ti moram vse poiasriti: napačno si si tolmačil njene poglede! Motil si se. Tebe ni marala. Ona je ljubila samo mene. Da. samo mene! In včeraj! Prijateli! Mili Peen! Preklet:h pet centimetrov! Svet se je zrušil okcli mene! »Nikar ne stopajte na pršite, gospod Tančec!« Ona — meni! Neprem šljena beseda — l-norch! Ali ora — razumoš? — meni!! Ha. konec! Vse ie propadlo... Prijatelj, jfliz grem! Jaz definitivno odfhajam. Zbogom... Nerad
Glavobol
rseeno ali kot posledice prehlada, •azburjenosti, napornega dela, ali pa »reobilo zavžitega alkohola in niko-ina, se lahko ublaži in odstrani Vzemite priznane
Aspirin
tablete
in kmalu začutite blagodejen vpliv. Pri zobobolu, trganju v ušesih, in-fluenci, revmatizmu, nevralgiji in vročini so Aspirin-tablete slavnoznane. Zahtevajte vedno originalni omot z modro-belo-rudečo varstveno znamko.
Propeler ga je ubil
Na aspernskem letališču poleg Dur naja se je pripetila v ponedeljek opol* dne strahovita nesreča. Monter za le« tala Ludovik Nevvalk je pripravljal za start neki madžarski aeroplan. Dal je znamenje, naj se propeler zavrti, kar se je zgodilo. Propeler pa se je zavr* tel prezgodaj in je udaril monterja s tako silo po glavi, da mu je zdrobil lo* banjo. Nevvalk ie še isti večer podle« gel težki poškodbi.
Priprave za nov prekomorski polet
Iz Pariza javljajo, da se pripravlja* ta letalca Assolant in Lefevre na pre* komorski polet iz Amerike v Francijo. V ta namen sta že odpremila na An* gleško svoj enokrovnik. ki ga ponese Leviathan« čez morje. Dne 20. t. m. nastopita tudi letalca vožnjo čez Oce* an. Letela bosta iz Newyorka v Pariz in upata, da jima bo sreča mila.
Deficit novinske razstave v Kolnu
Že takoj potem, ko se je zaključila znamenita razstava »Presse« v Kolnu, so se pojavili glasovi o velikih defici* tih. Te dni so tozadevne račune za« ključili in ugotovili, da znaša primani* kija j 800.000 mark. Poleg tega so osta* le še nekatere neupoštevane zahteve mestnih obratnih oddelkov za dobave in razna dela v višini 700.000 mark. Bruttodeficit znaša torej poldrug mi* Iijon mark.
Kanonično pravo in ločitev zakona
Italijanski listi objavi ajo načelno važeii sklep kardinalskega zbora glede pošto ka pri ločitvi zakonov. Po av* tentičnem tolmačenju ne bo iogel ^o* slej zahtevati razveljavljenja zakona noben zakonec, ki je "red sklenit"ijo zakona stavil svojemu zakonskemu drugu kak pogoj. Če pa sta stavila za* konca svoje pogoje z obeh strani, bo lazveljavljenje zakona v bodoče sploh izključeno.
Rrsknrin "j za želodec ir čiščenje EVOUOrill,krvi, uspešno sredstvo proti debelosti, slabe prebave in habu tuelne obstipacije — Dobi se v vseh lekarnah Proizvaja lekarna III. ARKO, Zagreb, llica št 12
umrem... Toda moram... Prosim te, siporoči ji vzrok moje smrti! Prugemu nikomur. Ona nai ve — naj ve! — Oj, zdaj gremo... Zbogom... Narod ... Zbo —
Zadbii del rokopisa je precej nečitljiv. Polit je s kavo in diši po bringev-cu. V moje roke je prišel takole:
Ko sem šel z;'uit raj mftno kavarne »Trije netopirji«, je stala na pragu plačana in me je pokil;cal'a: »Gospod Peen! Vaš priratelj je omagal pri nas! Notri je in hudo smrči!« Vstopil sem: za mizo v zafrn sobi je slonel, bolje: na mizi je ležati moj prijatelj. Dišal ie neprijetno. Iz žepa mu je mole] kos pa-pinja. Vzel sem ga in prečital. Naito sem preiskali niegove žepe. Revolverja ni imel. sploh nobenega orodja, pripravnega za samomor. V listnici: 10 Din. Ker mi je d<rag prijatelj :n ker me je imel za vrednega, da me ie počastil s poslovilnim pismom, sem drage vo-l;e poravnal račun: 6 steklenic piva, 2 steiklemci vina (Jeruzalemca). 3 p-štoVe brinjevca, 7 črnih kav (šprica-nih)---
Od takrat se še n;sva srečala. Morda se me ogiba. Zvedel sem pa, da je tak, kot je bil prej.
Izvleček iz programov!
Petek, 19. aprila.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa ia reproducirana glasba. — 13.30: Borzne vesti. — 17: Koncert radio-orke-stra. — 18: Kako so urejeni modemi otroški vrtci na Nemškem. (Gdč. Veticajzova). — 1S.30: Gospodinjska ura. — 19: Francoščina. — 19.30; Iz glasbenega sveta. — 20: Pevska solistično večer ge. Slavke• Saks-Prisovškove. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Poročila in napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17.15: Popoldanski koncert. — 20.35: Pevski večer. _ 22: Lahka, večerna godba. — BEOGRAD 12: Naipoved časa im reproducirana glasba. — 12.30: Gospodarske in borzne vesti. — 12.45: Jazz-band. — 13.15: Poročila. — 20: Predavanje. — 20.30: Večer srbskih nar. pesmi. — 21.40: Poročila. — 21.50: Predavani« o Me&ro-viču. — 22.25: Koncert zagrebškega godalnega kvarteta. — PRAGA 16.25: Koncert komorne glasbe. — 19.05: Koncert lahke godbe. — 20: Dramski večer. — 22.20: Koncert lahke godbe. _ BRNO 19.05: Orkesitralen koncert lahke godbe. — 20: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 17.55: Koncert orkestra mandolin. — 20.15: Prenos simioničnega koncerta iz filharmonij. — Prenos inozemskih posta«. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 17.30: Glasbena akademija. — 20.05: Koncert orkestra mandolin. — 21.30: Nemški skladatelji iz renesančne dobe. — BERLIN 16.30: Koncert orkestra. — 20: Bariton s klavirjem _ 21: Zabaven večer. — FRANKFURT 20: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — Operetm« uverture. — LANGENBERG 17.45: Koncert na citre in kiitaro. — 20: Pevski večer. — Lahka večerna sodba. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 20: Koncert fi.lhairmoničnega orkestfra. — TOULOUSE 21.30: Pevski večer.
—	22: Reproducirana glasba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Končen komornega tria. — 19.30: Prenos iz opere. — Konce« dga-nske kapele. — LONDON 19.45: Hardlove klaiviirske skladbe. — 20.45: Mešan večer. — 22.50: Koncert Parrj^evih skladb. — 24: PreseneCenJa. — RIM 17.30: Vokalen in in. strumen* a len koncert. — 20.45: Operetni večer.
—	STOCKHOLM 18.30: Lahka godba. — 20.13: Poljuden koncert orkestra.
Naroala, m, us» dopis*. LLooiArjt, malih, oglasom, j*> poslah* Oglasru,ocL dalck -Jutra.' Lutbl^arva, PrtJtnu>vQ.^..TcL rt. z+gi.	ff !FnfW*u7Hk¥š	Vit pnstojbuiA, jt uporla* ti, OOa/uun. t /uiroeJirrru, su ctr rt, oglasu nt prtobajo čtkovu, račuA., pošbu, trn. tulruc* CfJth^anA.sl 11841
JLalL oglasi,, & jIu xjjo u paf~%AxnjalrL». tn. roa^cLL ImuJam., cU^M-ovroAfO, ul> o<flcurt> hngourkt&a. aU-' rm, /vcunoju, ob&JiHoa,. uraAa bts&da. pcu- - Maj- rnklcunn^ga. uvažajo, - vsaka btJedas Dtn, - Naj-( manjši ZJi^s&k Din, S'- Vrt^ojbuux. za, iifro Vin,,y- nuuijft zji&sek VtA- ro- Vrufto^buva- za. r t/rx> Pen, 5-		
Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telet. štev 3402. 2402 ter eVsoozitoro v SišW telet štev. 3203.
ftdor hoče
da se mu po pošti posije naslove od malih oglasov ali sploh ko infor« macijo, naj ne pozabi priložiti
W S DIN
v znamkah, ker bi sicer ne prejel odgovora.
Oglasni oddelek »JUTRA«
2 mizar, pomočnika
dobro izurjena, z deiele, vojašiine prosta ter
dva stojarja
»predme Stolarna v Sodra-lici. Dolenjsko.	10181
Elektrotehnika
tli električarja. dobro ver-»iraaega v galvanoplastiki sprejme takoj veliko indu-»trijalno podjetje » Za grehu Ponudbe na lnter-reklam, d. d., Zagreb — Marovska 28 pod »Elektri čar 288-35«.	10155
Pek. delovodjo
»možnega vseb del. posebno pri peči, iščem Prel-po^foi je treznost — Vse drugo po dogovoru Po sodbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »7540« 9899
Slaščičar, mojstra
tmoinega v vodstvo siaščt farne in t recepti sprej mem takoj Vsi pogoji io dogovora Ponudbe je po »lati na ogla-ni oddelek »Jutra« pod Šifro »4075« 9808
Frizerski pomočnik
vsestransko verziran v po strežbi dam, dob: stalno m><slo v Ljubljani s 1 ma jem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Spreten onduler«. 10-397
Prodajalko
popolnoma verz:raDo v ma nufakturni stroki sprejmem
takoj Oziram fe samo na prvovrstno moč — Po nnlbe na poštni predal 25. Kranj	10264
Jamski paznik
z rudarsko šolo in najmanj dveletno pazniško prakso dobi takoj službo Refle-k tant ne sme biti 5e« 30 let -tar Prosto stanovanje, kurjava in ra»^vet5}ava na razpolago Zajetni skupni mesečni dohodki razen na turalii 1400 Din Prošnje s (pričeval) o zahtevani spo eohnosti na oglasni oide tek »Jutra« pod »Paznik« 10260
Kontoristinjo
veščo srbohrvaščine knjigovodstva, korespondence
in strojepisja. sprejmem Služba »talna, pismene po nndbe na Ivan Prešern tovarna čevljev, Kranj
10209
Knjigovodjo
veščega nemščine aii italijanščine ter strojepisja tako; sprejmem. Ponudbe na oglas." oddelek »Jutra« po l »Strojepisec 156«. 10376
Pek. vajenca in prodajalca kruha
rprejmem takoj ali s 1. majem. Pekarna 1'redgrad, Stari trg ob Kulpi. 10373
Kroj. pomočnika
dobro izurjenega v vsakem delu, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj TIranič Mihael, Stražišče pri Kranju.	10413
Žensko pisar, moč
veščo nemščine, sprejmem na dvomesečno brezplačno pnizkušnjo. Pisane ponudbe Ba poštni predal št. 183.
10; »6
Tapetnika
spretnega sprejmem za
otroške vozičke Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
10407
Učenko
z» strojno pletenje sprejmem. Ponudbe na podružnico ».litra« r Celju pod »Pletenj?«.	10322
Šoferja
dobro izurjenega sprejmem k tovornemu avtomobilu. Ponudbe na naslov: M Su mak, Ljutomer.	10363
Več sto tesarjev in gozdnih delavcev
proti dobri plati sprejme takoj za vse leto Ivan Vcršec, Bistra kraj Zagreba.	10358
Zlatar, pomočnika
ki raaume tudi urarpka dela, sprejmem takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nastop takoj« 10402
Perfekt. knjigovodjo
ali starejšo knjigovodinjo, t nekaj kapitala sprejme večje trgovsko podjetje v
LjuVjani, v stalno službo. Obresti za kapita1, kateri se potrebuje za dobo par mesecev. zajamčen? Ponudbe pod »PPrfekt.no knjigovodstvo 50.000« na ogl. oddelek »Jutra«. 10384
Mizar, pomočnika
ta splošno mizarstvo, s
hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj Jakob Novak, Zbilje pri Medvodah.	10392
Kuharico
prvovrstno in samostojno iščem k tričlanski družini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Pridha in vestna«.	10388
Katera gospa
starejša in samostojna, ki ima majhno pokojnino, bi bila zadovoljna za hrano in stanovanje pomagati pri go."|>odin j«tvu in v odsotnosti gospe nadzorovati — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10347
Trg. učenko
pridno in I* poštene hiše sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Iz poštene hiše«.	10353
Vajenca
poStenih Ftaršev. ki ima veselje do krojaške obrti, sprejmem takoj s hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Krojači 10354
Vajenca
za brivsko obrt sprejmem takoj a hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe fla oglas, Oddelek »Jutra« pod »Gorenjsko«.	10355
Dekle
vajeno nekoliko kuhe. spreimem na deželo. Ponudbe na poštni predal Sf 10136
Konfekcljonarko
za pletenine, vajeno inter-lock stroja, dobro in pridno sprejme Krašovee, št Vid pri Stični.	Hi4-|t'
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
12.
Ko pa je potegnil za cleinik, je seveda potegnil tudi za zavoro. Vlak se je ustavil In sprevoduik je ves ogorčen stopil v oddelek.
Brivski pomočnik
dobi takoj ali po dogovoru službo v saionu Mrakič — Maribor, Cankarjeva ul. 1.
10453
Agilnega potnika
ki obiskuje vso Slovenijo, vpeljanega v šjiecerijskiti trgovinah, sprejmem takoj proti proviziji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Potnik 22«.	10422

Zastopnika
proti proviziji za Slove nijo in Hrvatsko išče to vama usnja Agilni prosil ci, ki so pri strankah ie uvedeni, s samo prvovr-st niml referencami imajo [»rednost Naslov pove po družnica »Jutra« v Mari boru	10329
Potniki!
Penzijonistl!
Visoko provizijo nudimo ta prodajo našiti predmetov (slike na platnu itd.) privatnim strankam Majhna kavcija. Ponudbe na tia slov: Poštni predal 174, Ljubljana.	9837
Mesto trg. potnika
al: zastopnika katerekoli stroke prevzame mlad trgovec, ki je ie potoval ter je vpeljan po Sloveniji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Agilen in soliden«.	10417
Izdaten postranski zaslužek
nudim mlajš'tn. inteligentnim. aktivnim vpokojenim in rcduciranim privatnim in državnim nameščencem, trg. ti0tnik0ra in invalidom Sposobni dobijo tudi stalno plačo in penzijo. Ponu Ibe pod »Vestna agilnost« na oglasni oddelek »Jutra«.
10400
Zaslužek
do 200 Din dnevno nndi redno podjetje simpatičnim osebam obojega spola Pogoji: 5—7000 Din kapitala in smisel ta poezijo. Dor-i se s sliko na naslov: Jurii Plevnik, pošta Buče. 10379
Zastopstvo
manufakture. ev tiskovni-ne na veliko, išče za Slovenijo. Dalmacijo fft Liko dobro uveden trgovec. 30 let siar, stalno startujoS v Zagrebu — proti fiksumu. event. dnevnicam in procentom Cenj. dopise na naslov: B. Ojnrski, poštno ležeče, Ljubljana 10456
Gradbeni tehnik
z večletno prakso, samostojen kalkulaBt in statik, išče nameščenje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stavbenik«. 10351
Pisarniško službo
išče mlad primorski rojak, vešč vseh pisarniških po slov. V bedi je zaslužka nujno potreben Ponudbe pod »H F.« na oglasni oddelek »Jutra«. 10390
Mlad uradnik
vojaščine pro.st, vajen vseh p'sarn:ških del, z večletno prakso, želi primerne službe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Adjutant«.	10339
Žagar
išče službo za navadno vodno žago ali kaj slič-nega. Nastopi lahko takoj ali" po dogovoru Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 10349
Slaščičar, pomočnik
vsestransko izurjen v svoji obrti, išče mesta. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Siaščičar«. 10344
Prodajalka
želi mesto v trgovini mešanega blaga, za takoj ali pozneje. Gre tudi 2 meseca brezplačno. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštena 57«.	10357
Gospodična
z malo maturo in trg. tečajem na liceju, išče primerne služIte Dopise na oglas, oddekk »Jutra« pod »Marljiva 99«!	10399
Brihtno dekle
staro 27 let, M šla kot gospodinja k samcu ali ločencu. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vestna gospodinja«. 10348
Mesto hišnice
ali kaj »ličnega išče za takoj ali pozneje vdova z dvema otrokoma. Naslov v Oglasnem oddelku Jutra
10352
Prva oblast toneeefjonlrao«
Šoferska šola
Oamernik Ljubljana ;Jugt> avto). Dunajska eesta 36 1 eltfon 2236 Suokovnjašk teoretičnt oouk in prastič n« vožnje na različnih mo dernlh avtomobilih. » dri S »tkem vsakega prvega
254
Dvomesečni tečaj
nemščine, francoščine, italijanščine in angleščine od profesorjev dotičnih dežel Tudi jeaikovne jnštrukcije za šulo Vpisovanje in pojasnila vsak dan v knjigarni Bamberg. Miklošičeva cesta 16	10326
Francoščino, italijanščino in nemščino
poučuje us-pešno profesor prevzame Ins-truke.ije ca grški in latinski jezik proti zmernemu honorar ju Ponudbe pod »uspeh« aa oglas, oddel. »Jutra« 10211
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
1. Oaberščik. bivši komisar za šoferske ispite. Ljubljana, Bleiivejsova cesta 82 Praktične vožnje z moder-nimi avtomobili, teoretični pntiV ra podlagi najmodernejših pripomočkov. Teča:i permanentni.	10435
Profesor
pnnčuje v popoldanskih in večernih urah nemščino. — Prevžame tudi instritkeije za vse predmete Ponudbe pod »Jamčim za Uspeh« na oglasni oddelek »Jutra«.
10432

»Planinski Vestnik«
letnike 1902. 1905. 1907 in 1908 prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
10429
» --- >

Službo vzgojiteljice
išče učiteljska abiturijen tinja ki želi nastopiti ta koj ali 1 majnika Zna opravljati vsa hišna dela Več po dogovoru Dopise ca ogl oddel »Jutra« pod »Poštenost«.	1Q160
Starejša žena
dobra kuharica in vajena vseh hišnih del, želi službo pii majhni družini. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Vestna kuharica«.	10437
Šofer
treaen in zanesljiv, izučen ključavničar, vajen vseh popravi! avtomobila, išče službo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 10443
Dobra šivilja
išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	10428
Deklica
lepe značajnosti, želi službo nataVarice -v mestu ali okolici. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Natakarica — takoj«.
10447
Postrežnica
pridna !.n zanesljiva, išče primerno me-»o. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celin 10455
Dvokolo
(hieikel) za 7— 151etn»ga dečka, za 550 Din napredni v Knezovi ulici 28. 10.TS9

200 stolov
skupno ali posamezno — skoraj n.ivf prodam v nedeljo 21. aprili med 10. in 12 uro v kinu »Slavi-j:i« na Glineah Pripravni so za dom in gostilno
101S5
Vrtne stole
prodaja gospodarska pisarna Tribuč na Ulincah. — Telefon 2605.	10078
Odpadke
od parketov bukove	in hrastove, ta kurjavo	dostavlja po nizki ceni	na dom V Sragnetti. parna žaga v Ljubljani, za	gorenjskim kolodvorom	108
Žaganje
v vsa.';i množini po znižani cMli prodaja parna žaga V Scagnotti.	9929
Puhasto perje
razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg po Din 38 kg — Izkoristite priliko, dokler traja taloga — L. Brozovlč. Zagreb, Ilica 82 Kemična Čistilnica perja 180
Elektr. lestenec
pripraven za restavracijo, dvorano ali oder. prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10426
Plinski kuhalnik
s tremi odprtinami naprodaj v Križevniški ulici št. 12 10451
flllHIllllllll
Nekdo se zadnjič ie v oglasih ženil, IjubO dekle izbrati si namenil. Zda] bridke lant ima težave: 300 deklet se plete mu krog slave.
■•■■■•■■■■■■■■■■■■»i
Brivnico
na prometnem kraju radi
bolezni prodam. Redka priložnosti Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Brivnica«.	10454
lUulu
Radio-aparat
prvovrsten, kompleten ali sam po zelo nizki ceoi naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10350
Motorno kolo
James 200 ccm uživa oo vsod največji sloves m priznanje. Cena 10 6f*.i Din — Obrnite s« na Ge neralno za-topstvo. Ljub ljana, Vegova ulica S Eipreea d i o. *
10 147
HarIey-Davidson
350 ccm. model 28. kompletno opremljen, elektr luč. tahometer itd., z orig socius sedežem, nekaj čet 3000 km vožen, ugo.lno naprodaj Na ogled v ga raži »Lojze«, Miklošičeva cesta.	9798
Kdot prodaj* ali kupuje
AUTO
naj c« obrne na naslov: Karol Camernik Ljubljana. Dunaieka cesta 36 (Jugo Auto telefon Ž236) m vpo Sije popis vota kakršnega želi orodati ali kupiti Pri tem posredovanju se naj bolj varujejo interesi prodajalca ia kupca.	23
Avto
mali »Peugeot«, skoro nov, ki pod garancijo porabi 51 bencina na 100 km. po zelo ugodni ceni naprodaj. Na ogled pri tvrdki Nardin in drug. Poljanska c. 31.
10386
I
Motorno kolo
skoro novo naprodaj za 2500 Din. — Na' ogled pri tvrdki N a r d i n in drug. Poljanska Cesta 31. 10887
»Fiat« avto
503, izvrstno ohranjen, naprodaj za 30 000 Din. Taksa za leto 1929. plačana. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10261
A. J. S. motor
popolnoma nov. 500 ccm, s prikolico prodam. Naslov v ogla?nem oddelku Jutri.
10427
Vsakovrstno zlato
KujrtiJf do najvišjih metlah
C e r n e — iuvelh
Ljubljana Woltov» aHe« » SS
Pohištvo
spalni divan. salonsko mizo. salonsko zrcalo 180 X 80 cm. posteljo, stole in drugo prodam. Naslov pftve oglasni oddelek »Jutra«.
10380
Samsko spalnico
novo. svetlo pOMtirano. iz erešnjevega lesa. prodam za 1500 Din. Na»lov v ocr'a-Oddelku »Jutra«. 10395
Vodno moč
najmanj 20 ali vi č HP kupim Ponudbe na naslov: Ivan Razboršek, Šmartno pri Litiji.	10368
Kopalno banjo in peč
dobro ohranjeno kupim Po nudb. na ogla-til oddelek »Jutra« pod »Potrebno«.
10374
Mlade sadike
španski be*"g (Ilolar) kipim. Naslov v og!aeftem oddelku »Jutra«. 10444
Kateri gospod
posodi m'a«"i dami 2009 Din Ponudhe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Tajnost« 10378
Družabnika
tihega, s 100—200.(100 Din kapitala išče veliko, staro in dobro vpeljano trgovsko podjetje * Ljubljani, ki ima zalogo v vrednooti -en. 1.200.000 Din Ponudbe pa oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobičkanosno 200.000«.
101.-5
Kdo posodi
trgovki 10.000 Din proti dobrim obrestim. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Samostojna postati«. 10382
Družabnika
«»mca sprejmem v trgovi no mešanega blaga na de želi. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Prometna točka 140« 10440
Pvffft
Kupim hišo
v sredini Ljubljane, najraje manjšo za ca 200 000 Din Ponudbe z natančnim opisom na naslov: »Union«, Ilica 104. Zagreb. «622
Parcele na Prulah
prodam po Din 70 m». Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugoden nal;up«.	10394
Enodružinska hiša
dobro ohranjena. 3 sobe. kabinet, kuhinja in priti-kline, lep velik sadni ln sočivni vrt, v Nori vasi, 10 minut Od Maribora — vsled preselitve poceni naprodaj pod telo ugodnimi plačilnimi pogoji. — Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod značko »Redka priložnost«.	10362
Tvornlško poslopje
dobro ohranjeno, i velikimi in svetlimi delavnicami v skupni velikosti najmanj 700 m4, kupim. Ponudbe na naslov: Ivan Razboršek -•-Šmartno pri Litiji. 10366
V okolici LJubljane kupim
parcelo
•H bi merila vsaj 10 000 m' Ponndbe na naslov: Ivan Razboršek, Šmartno pri Li tijl.	10367
Gostilno
s krajevno pravico, oddaljeno četrt ure od Poljčan prodam ali oddam v najem I.en sadonosnik in 2 orala temlje. Cena 7n.noo Din — Natančneje v trafiki v Pol ičanah.	1043§

Več prostorov
primernih za skladišča ra debelo in pisarne, v sredi ni mesta Ljubljane iščem Pogoj je dolgoletna po godba. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »S Y Zagreb«	102C3
Prostorno klet
pripravno za delavnico a i skladišče ter
avtogaražo
oddam « 1. majem. Na-lov poje ogl. oddelek »Jutra«.
10:18!
Trgovski lokal
na prometni to^ki v bližini Celja, z inventarjem takoj oddam. Stanovanje na razftolatro. Na-lov pove podružnica »Jutra« v Celju.	10321
Lepe gost. prostore
oddam v večjem Industrijskem kraju. Pojasnila daje Realiteti.a pisarna društva hišnih posestnikov v T.inV Ijani.	10405
Gostilno
v naiem ali na račun želi prevzeti nilad. po«ten zakonski par brez otrok — kavcije zmožen. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
1032S
Knjigoveznico
staroznano in dobro vpeljr fio takoj prodam ali oddam v najfm. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
10i79
Lokal
flddam na ToHanski ce«ti št. 27.	" 10123
Brivnico
v Ljubljani kupirtv — fo-nudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Brivnica«.
10442
Majhen lokal
z* maihno in čisto trgovi no iščem v centru me^ta Ponudbe na otrlae odd-dek »Jutra« pod šifro »Cista trgovina«.	10441
Delavnico
v bližini glavnega kolodvora oddam takoj v najem. NisJov' pove oirlasn' oddelek »Jutra«. 10452
Brivnico
dofiro idočo, prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	10449
Gostilno v najem
oddam takoj v lei«eni trgu na Dolenjskem Ponudbe na og as. oddelek »Jutra« pod šifro »Trg na Dolenjskem«.
10420
VriiUM
Štajersko čebulo in semenski fižol
nudj najceneje Franc Maj dič. Kranj.	9595
Gorskega sena
prodam 10 vagonov po 120 franko vagon na Hrvaškem ter kupim vsako množino
bukovih drv
Ponudbe na oirlas oddelek »Jutra« pod »Seno-drva«
10258
Sladko seno
prodam. Na-lov pove oil oddelek »Jutra«. 10398
Bukov ln hrastov okrogel les
kupuje po najvišji dnevni ceni Ivo Oater, lesna indu striji t Celju.	10327
Stanovanje
4 velikih sob. kuhinje, ko nalnice in vseh pritiklin oddam takoj ali pozneje za 1000 Din mesečno Na slov jtove oglasni oddeVk »Jutra«.	9533
Hišni posestniki!
■Stanovanja ti iih oddajate bodisi aa maj ali ooznejii t»rmia orijav-te ta oddajo tvrdki »Posest«, Itikloši Seva SMt» 4 Prijava tt> posredovanje aa oddajale* popolnoma brezplačoo 76
Manjše stanovanje
za 2 osebi, v sredini mesta Iščem proti dobremu plačilu — odnosno
veliko sobo
prazno ali opremljeno, po možnosti s kako predsobi-co ali slično. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Majhno stanovanje« 10340
Stanovanja in lokali
Sredi mosta, v rjrugi polovici leta 1930. oddam vet dvo- in trisobnih stanovanj t vsemi modernimi pritiklinami, 8 trg. pisarn in štiri trgovske lokale. Reflektantje naj se javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stavba 1930«. 10401
Miren zakonski par brez otrok
išče stanovanje dveh sob s pritiklinami, po možnosti v sredini mesta Ponudbe na oglasn) oddelek »Jmra« pod šilro »Solnčno« 9094-a
Stanovanje
1—2 sob, kuhinje, v mestu išče mirna stranka 2 od raslih oseb. Ponudbe pod »Stanovanje takoj« na oil oddelek »Jutra«. 10236
Stanovanje
2 velikih teb, kleti in vrta dara takoj » najem v novi hiši na deželi, 7 minut od kolodvora. — Pripravno za vopokojenca Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra«.
10343
Stanovanje
2 sob. kuhinje ln pritiklin oddam z majem Na«lov v oglasnem Oddeiku »Jutra« 10434
'2 »14
Prazno sobo
s posebnim vhodom iščem v centru mesta Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Prazna soba« 10189
2 opremljeni sobi
o ldam 7K>saniezno ali skup no samo solidnemu reflek-tantu. Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 10371
Lepo sobo
s posebnim vhodom in elok trično razsvetljavo oddam. Na«lov v ogla;uem oddelku »Jutra«.	10397
Preprosto sobo
s posebnim vhodom oddam Naslov v ogla nem oddelku »Jutra«.	10410
Veliko prazno sobo
z električno razsvetljave in evnt. souporabo kuhinje oddani s 1 majem. Naslov v ogla-nem oddelku Juira 10408
Preprosto sobico
išče dijak, ki plača do IVI Din. event. gre tudi kot sostanovalec. Prnudbe pod »Takoj 150« na ogla-ni oddelek »Jutra«.	10409
Sobo
v centru mesta oddam go spodil 2 zajtrkom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
10115
Zračno sobo v vili
pri boljši družini išče Schwab. Strekljeva ulica 9 10406
Dostojno gospodično
vzamem v zračno sobico na stanovanje ta 130 Din mesečno. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 10345
Sobo
s posebnim vhodom išče mirna gosp. s 15. majem ali tudi pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalna«.	10341
Sobico
s posebnim vhodom oddam na Vidovdansii cesti 14.
10375
Prazno sobo
preprosto in suho. s po nebnim vhodom iščem za takoj ali s 1 majem Po nuibe z navedbo eene na oglas. Oddelek »Jutra« po I šifro »V mestu«. 10119
Separirano sobo
snažno, v centru me>ta oddam. Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 10448
Kobilo
brejo, staro o 1 j let, 15 pe?ti vi-oko. ta vsako vožnjo. rujavo z be o liao, proda ali zamenja M. Ter-šan, Ljubljana, Mirje št. 6 10418

S samostojno damo
želim znanja. Dopi>e pod • Mlad, Ljubljana« na ogl. oddeiek »Jutra«. 1U404
Drž. nameščenka
srednje starosti, tiha in mirna, iz boljše rodbine, želi znanja radi eventuelne želiitve. z boljšim gospo dem. mirnega značaja v starosti od 35—45 let — najraje drž. a'i privatnim uradnikom. Dopise na ogl. odilelek »Jutra« pod šifro »Značaj«.	10416
»Margot«
v petek ob 15 uri. 10356
»Zlet« 7792
Vrnila «tm se PriOakuiem odgovora. »Oranža«. 10419
Torek, 16, ob 7. z v. »Narodni dom«
Žal pre;>nzno dvignili. Določite vnovič pod staro Šilro.	10431
Novo življenje 15. A. J.
Dvignite pismo v ogla«, oddelku »Jutra«. 10450
Kratek klavir
radi selitve do ugodni ce ni naprodaj Poizve se v četrtek od 18 do 19 ure in nedeljo med 11 in 12 uro v Stepanij visi št 69 (društvena soba) 10319
Kratek klavir
črn »Stiugi«, skoro nov, |>rod"am Naslov" v oglas, oddelku »Jntra«. 1U370
Klavirji
Steinivav, BOsendorfer, 1151-zl & Heitzmann. FBrster in Stingl so nesporno najboljši in jib dobite ua najmanjše obroke le pri tvrdki
Alfonz Breznik
Ljubljana, Mestni trg št. 3
10393
Goloba-samca
florentinca kupim. — Ponudbe na ogla-ni oddel' k »Jutra« pod šilro »Golob«.
10438
Pisalni stroj
»Undcr»ood«, dobro ohranjen naprodaj aa Sv Petra nasipu 43.	10311
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na ogla* oddelek »Jutra« pod šilro »Pisalni stroj«.	10412
Dyl
/namo
enakosmerni tok, rabljen, v dobrem .taiyu. 220 Volt 8—10 K \Vatt s stikalno tablo kupim Ponudbe na naslov: Parna strugama. Jevrema Planojeviča. Ušče Kraljevo. Srbija 10167
Razmnoževalni aparat
hočem kupiti ali dam za to pisalni stroj. Ponudbe na ogla^ii oddelek »Jutra« jiod »Razmnoževalni aparat«.	10411
Jaquard stroj
na motorni pogon, znamke Dilbied št. 12. dolžina 120 cm. ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutta«	10342
Pletilni stroj
št. 10,80—10 90 kupi Kra šovec. St. Vil pri Stični 10445
Kožuhe
«:prejme v poletno shrambo ter Izvrši pojiravila ist h v letnem času za polovično ceno tvrdka L R o t, Ljubljana. Mestni trg št. 9 96S6
Tvornica
dobro vpeljana bi izdelcr vala še kak dobro ido5 predmet. Urejen prostor z orodjarno, z električno in parno pogon-ko -ilo na raz-po'ago — Priključi se tud! lahko podjetju » stroji, v svrho skupnega delovanja Ponudbe na ogia« oddelek »Jutra« pod šifro "Soliden in renta bil* n«.	10335
Vrtno prst
prvovrstno o -i d a m brezplačno — Poja«nila daje Skop"k. Mestni trg št 8.
10430
Čevlje
v kemično barvanje
sprejema tvrdka M. Trebar, Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
— Najboljše barve za barvanje čevljev znamke»\Vilbra« in »Renoid« vedno na zalogi.
Sprejmem
za mo.io pisarno prvovrstno akademsko
in
irgovsko
izobraženo moč
z večletno prakso v večjem industrijskem podjetju — dober organizator. Pismene ponudbe z označbo zahtevane plače je poslati na: P. Majdič, Celje.
5352
ZASTONJ
Vam pošljemo na ogled eno številko Ilustr. revije
,,Domači prijatelj" in „Nsš Obzor"
Pišite dopisnico na upravo, Ljubljana. Miklošičeva 13.
KKAPIX8KE TOPLICE
poleg Zagreba ozdravijo s sigurnim uspehom protin, ishias, revmo, ženske bolezn; itd.
C naravne toplote in blatne' kopelji. V pred- in posezoni znatni popusti ter naročilo 20 dnevrie kure za Ceno 12S0 Din tstanova-nie, hrana, kopelji in pristo-jbine). Reden promet z avtobusi, ves komiort, izvrstna oskrba, cene zmerne. Početek sezone 16. aprila. Zahtevajte prospekte!____?5-a
Vrtne klopi in mize
izdelujejo
Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta 35.
Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri, zelo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov, od preprostega do najfinejšega, in —	igračni vozički v zalogi. Več znamk
šivalnih strojev najnovejših modelov, rleli in pnevma tika. Ceniki franko. Prodaja na obroke »TRIBUNA« F. B. L. to»arna dvokole« in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovsfca cesta 4.
Velika zavarovalnica spre;me takoi:
enega oganizatorja za ljubljansko oblast, enega organizatorja za mariborsko oblast.
Jako ugodne kondicije in penz:ja.	5353
Vestni kvalificiranj reflektantje naj pošljejo ofert s curicuiom vitae na upravo »Jutra« pod »Stalna služba s penzijo«.
Prispela so nova kolesa
neinšk h tovarn po najnižjih cenah. — JAMSTVO 1 LETO! V speclialni trgovini otroških vozičkov OTON ZEMELROK — Marijin trg 8.
1
G'oboko užaloščeni naznanjamo vsem sorodn:kom, prijatt-m in znancem žalostno vest, da je naša srinvdobra sopro-in mati, eospa
trgovčeva soproga
po kratki mučni bolezni, v starosti 26 l€t. v ponedeljek, 15. aprila ob 9. uri zjutraj zatisnila za vedno svoje blage oči.
Pogreb draže pok<vn'ce se bo vršil v četrtek. 18. aprila ob 10. uri izpred hiše žalosti, Ptuj. Ljutomerska cesta 6, na mestno pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v petek, 19. aprila ob 7. uri zjtMrai v mestni župni cerkvi v Ptuju in istočasno v stolni cerkvj v Mariboru.
aprila 1929.
Maribor, 17. FRANC MULLERET,
5330
soprog.	KURT in ERVIN, otroka
ln ostali Sorodniki.
Separatne parte se ne bodo izdale.
Michel Zčvaco:
103
V krempljih inkvizicije
Zgodovinski roman.
»Juana pravi, da bo umrfa, če se ta nesrečni Francoz ne vrne. In jaz sem tisti, ki sem ga zapeHjail v smrt... Ce po tem takem Juana umre, bom dvakrat morilec. Ali je to mogoče? AM se sme zgoditi? In vendar... Ce Juana umre, umrem tudi jaz. Ako ii pripeljem FTamccza, ositane živa, a jaz bom umrl... Umrl bom od žalosti in ljubosumja... Karkoli storiim, zmerom sem jaz tisti, ki meram trpeti. Zakaj? Kaj sem stori? V čem je moj zločin? Zakaj moram biti preklet?«
In zdajci ga je obšla srdita odločnost:
»Ne in ne!... Ce moram umreti, naj umrem, a vsaj ne z zavestjo, da sem ji sam pripeljal drugega v naročje. Naj izgine ta prekleti Francoz na vekomaj; prav n.česar ne storim, da bi ga rešil! Im — kdo ve? Juana ga utegne sčasoma pozabiti in me bo ljubila spet kalkor nekdaj, saj mi je obljubila...«
Pardaiifiar.cva obsedfca je bila s tem končnoveljavno odločena.
Ko je pritlkavec v duhu izrekel svoj sklep, se je podvizal in kmalu prispel do hiše med cipresami.
Krenil je naravnost k vratom in jih oprezno poizkusil odpreti. Ko se mu ni posrečilo, se je nasmehnil.
»Princesa se je vrnila.« je zamrmral, »zdaj so vsa vrata zaprta in v h°iši so ljudje. Treba je biti oprezen. Prav nič me ne
miče, da bi se pridružil Francozu, kjerkoli je, v kleti ali v vodi.«
Zavij je ob zidu, sklonil se in jel tipati po tleh. Ko se je vzravnal, je držal v reki teriko, a trdno vrv z dvema močnima kavčema. S to vrvjo je stopil k cipresi, ki se je dotikala zidu. ZavMil je vrv nad glavo in jo vrgel v drevo. Kavllja sta se ujela med veje. Chico je pctegmil za vrv in videl, da drži.
Z gibčnost jo niadega mačika je splezali po njej kvišku. Kmalu je bil na drevesu. Tu si je ovil vrv okoli vratu in še spustil na tla.
Oprezno je kreni,! k tisti cipresi, v kateri je bil skril svoj zaklad. Vzel je Favisttino mošnjo, privezal k mej mošmjiček dona Cesa-nja in spravil oboje v nedrije. Cez nekaj minut je b.l spet izven hiše.
Spravil je vrv v skrivališče, iz katerega jo je bil vzet in o-dšel naravnost proti reki, skrbno se oziraje na desno in levo, da ga ne
bi kdo zasiiedoval.
Tam je bilo zgrajeno nekakšno nabrežje, ob zmožtju katerega se je počasi vaiila plitka voda. Med robom zidu in gČadino vede je bila odprtina, nalikujoča črni luknji in zaprta z železno rešetko.
Chico se je z rekami obesil za zid, ujd se z nogami za rešetko im se prev hitil tako, da je v naslednjem trenutku z vsemi štirimi ob vi se! na železnih drogovih. Prijel je za enega izmed njih, k; ga je bil gotovo že davno pre-piM, in ga brez težave vzdignil z mesta. Tako je nastala štiriogllata odiprtina, pretesna za odraslega človeka; drobni Chico je z leliikoto zlezel skezi njo. OdipiUteni drog je iz opreznosti spet namestil v prejSnji položaj.
Zdaj je bil v nizkem, obokanem podzemeljskem rovu, kč je za časa Mavrov očividno služil v to, da je dovajal vodo v ribniak pri vili. Kasneje, ko je prešCa hiša v last kdo ve katerega krščanskega vojn k a, je dobil hodnik drugi namen. Postal je tajni izhod.
ki naj M v potrebi cmogoči! beg pred napada!ci. Na več krajih so ga biE presekali z debelmi ziidovi;spretno zakrite odprtine v njih so se odpirale .n zapirale s parrou.o tajnih vzmeti.
V novejših časih se je bila skrivnost teh odprtin pozabila; če bi bila Favsta vedela zanje, bi bila gotovo kaj skrenila, da se zavaruje zoper nenapovedane pesete.
Kakcr je bilo videti, je Chico čudovito dobro pczmail vse prostore in rove v pcdsemilju in vse načire, po kater.h so se odpiraila skrita vrata. Brez obotavljanja je hcdf.I svojo pot. Zdaj se je zavrti! pred njim kos zoriu, zdaj so se zaprla debela železna vrata, kakor je pač pritisnil ali potegni} za priprave, ki jih ni poznal nihče razen njega. Tako je priseli do majhn.h. tesmh in strmih kamenih stopnic. Trda tema ga je obdajala, a vendar se je zdelo, da ga ne ovira; z večjo gotovostjo ne bi bil mcgel korakati, niti da je imel svečo v rekah.
Okretno se je vzpel za kak:h deset sitopnic navzgor in obstal šele. ko je zadel s čelem v obek. Tedaj se je sklonil in s prsti potipal okoli sebe. Nekaj je tlesnlo in plošča, ki je bila baš nad raiegovo glavo, se je sama od sebe nesGišmo vzdignila. Preden je prestopi,' pestedtrii dve stopnici, je spet potipal, a to pot v drugi smer . £e!e ko se je spet začulo: resk! je krenil dalje in stopi! v obokan prostor, meneč sam pri sebi, kakor je navada Liudfi, ki žive samotarsko življenje:
»Hvača Bogu, doma smo!«
Vedoč, da se bo plošča sama od sebe zaprla za njim, je stopil še dva koraka dalje ter pečeni! k eni izmed sten. Iztegnil je roko in se dotakni! marmorne plošče. PVšča se je zavrtiia in z njo vred kos stene, v katerega je bila vzdama.
VLAHOV
i in
xxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxv
X X X X X X X
X
«
X
X X X X X X
ELIXIR, ki
zdrirai želodec, j
R. VLAHOV
odlikovan na vseh svetovnih izložbah.
Ime VLAHOV z našo etiketo }e zaščiteno po vseh državah sveta.
ČUVAJTE SE PONAREJANJ!
xxxxxxxxxxxxx<xxxxxxxx
Vodna sila z varčnim mflinom in žagami, deloma še izgraditi do 230 HP, ve-lik stavbeni prostor, v kraju blizu železnice, zadostno prebivalstva za kakršnokoli industrijo,
se ngodno proda
Pojasnila daje: dr. Iv. Cerne, Ljubljana, Miklošičeva 6.
Nečista kri
se leči s
„SYGMARGYL"
42-a pastilami
najnovejšo in najboljSo Iznajdbo francoskega ačenjaka dr. Pomarul, Paril. Po ierrti ikatljici (180 pastil) postane kri čista Odobreno t reJe-njem ministrstva narod zdravja br. 43367 Navodila pošilja po pošt« po vposlatvi 2 Din tnamke:
JOSIP PANTIČ, BEOGRAD Kraljice Natalije 5 (v dvorišču)
vv
V
(PtsamišGe potrebščine
Ogljem papir Barvni trakovi Strojepisni papir
Voščeni in kotnati papir Sesalni papir Barva za vse aparate
Zvitki za blagajne Zvitki za Hektograf Vezniki, preluknjači
Cud. ®ara^a, Hfublfona, ŠeUnburgcva ulica štev. č
Točna postrežba!	Telefon 2980	Nizke cene!
Otomane
od 550 do 850 v različnih vzorcih prvovrsten lasten iZiielek vzorkovana pii ša.-ta p*ejfrinjala za oto mane a 611O. U 750. .,n ?kP carnfture divan* mo Iroce. zani-.-ljivo najbolj!« biago kupite rw
Rudolf Sever
tapetništvo	II
Marijin trs it 2. 47 1
Pavel Šimenc
trgovski in pokopališki vrtnar SV. KRIŽ LJUBLJANA
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih sadik, zelenjave in cvetlic. Priporoča se za zasaditev grobov, gredic in družinskih grobnic po načrtih, katere prevzame tudi za celo leto
v oskrbovanje. Ima oddati še veliko zalogo lepih cipresnih rastlin Po zmernih cenah. Pošilja se tudi na deželo. ___5142a
Najboljši in najekonomičnejši
elektromotorji
iz znanih čeških tovarn
Škodovi Zavodi v Plznjn
se nahajajo v velikosti 1/4 do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na:
Zastopstvo Škodovfh Zavodov
v
Ljubljana, SelenbnrgOTa al, 7,
Telefon £»<>«.
97
Bukova in hrastova draa
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
I
suha in polsuha eventualno tudi same okroglice.
Kupim za dobavo junij — julij — avgust vsako množino.	52 6 a
Franc Oset, Sv. Peter v Savinski dolini.
Samo iz originalne
Uflobancdv patent-mohe
$c dobiva naj bolj 52 pecivo!
Kolesa
Gramofon! in plošče
v
Šivalni stroji


svetovno znane znamke
DiiRKOPP
in druge
priznanih tvrdk:
COLUMBIA, ODEON
in druge
najboljši v konstrukciji in najlepši opromi:
DiiRKOPP, MINERVA
V Vašo največjo zadovoljnost in najceneje dobite pri
"TEHNIK«
JOSIP BANJAI, LJUBLJANA »Ljubljanski dvor«, Pražakova uL 19
Velika zaloga: pneumatike za kolesa, igle za gramofone, olja za stroje in vse druge, v to stroko spadajoče dele.
Prodaja tudi na obroke!
Prodaja tudi na obroke!
5330
Bogata in velika Amerika ima preživljati 220 milijonov, ubožna in mala Evropa pa 470 milijonov prebivalcev.
Veliki dogodek
le t a 1929
Najvažnejša m merodajna preizkušnja za vse na avtomobilih interesirane je brez dvoma bila »Veliko darilo Nemčije« na Niirbumgringu«, na novi, najtežji dihkalni progi na svetu. Prinesla je novo etapo avtomobilskega športa, zmago stroja za potrebe nad strojem samo v d rkailne svr-he. MERCEDES-BENZ ie uipostavila s trojno zmago na tej dirki rekord zanesljivosti za vozila za potrebe.
Komaj je minulo par mesecev Po teh dogodkih, in že nam mudi MERCEDES-BENZ mojstrsko delo, novi
jflercedes-Benz z 8 cilindri
tipe »Niinburg« (4.6 I, 18/80 HP, model 460)
S tem vozom je izdelala MERCEDES-BENZ najmodernejši in najeleganfcnejši voz srednoemočnega razreda in obenem razreda srednjih cen. Tudi ta Mercedes-Benz osemeilin-derski voz zastopa visoko tradicijo svoje znamke. Je rezuiTtat genialne konstrukcije, brez-pranerne izkušnje in teme'j: te priprave.
V dolgumesečnih, z gospodarsko natančnostjo izvršenih poskus h je bil ta model izpostavljen najtršim preizkušnjam in največjim zahtevam, predno smo se odCočili za dovoilje-ljonije^ izdelavati ga v serijah. Za zadmjo ognjeno poskušnjo smo podvrgli vez tega tipa na najtežji preizkuševalm pro ?i na svetu, na Niir burgringu v neptetrgani dne\mi in nočni trajni vožnji, z izmeno vo -ačev. preizkušnji, kakršne še ni rrikdo podvzel. Strokovnjaki so izjavili, da ne more nobeni serjsko vozilo vzdržati na Niirburgririgu de tj kot 10.000 km nepretrgane vožmje. 20.000 km v 311 urah — 13 vozovnih dni z celotno po\iprečno brzino nad 64 km ma uro, je naš novi osemcilindrski mode! prevozil, ne da bi imel kak defekt ali pokazal kako zmanjšanje svoje zmožnosti. Dokazal je s tem neprimerljivo zanesljivost. Po tem rekordnem uspehu smo dali našemu osemcilinderskemu vozu ime
tipa „Xikrbnrg"
»Najpopolnejši in svoje cene najbolj vreden voz, kar sem jih kdaj vozil«
tako nam piše star izkušen avtom oboist katera s"ialba je potrjena tudi od vseh drug:h stran1.
6—7 sedežni turni voz-----------------Din 220.000
6—7 sedežna PuJma nova limuzina s svetovnoznano orginalno Merce-
des-Benz karoserijo v prvovrsrtn-- izdelavi-----------D'n 245.000
franko - n ca ri njeno, skladišče Zagreb ali Beograd.
Generalni zastopniki za SHS
CII R I N T IA A
ZAGREB, Račkoga 4, Telefon 41—68	BEOGRAD, Dečanska 20, Telefon 2814
*	Krajevni zastopnki
NOVI SAD: Avgust Bachlnger,	LJUBLJANA: Ing. G. Tonnies.
MOSTAR: Dušan Marinkovič.	SARAJEVO: Ing. A. Pfenningberger,
VEL. BECKEREK: Mavro Gluckmann	VRŠAC: Jovan Schm'dt
Ugodna odplačila na obroke.
Lreiui« 0»vuni. Kdv„tu	« »un/urcij tra* AJoil Ribi^kai U Nif.Ajno cisk.rtic d 4 Hot tukji.ujuja t-faui ie/eršek L* .,1'eratm Jel je ,dgovoicn	Novak Vw . Ljubljani