Delovanje UJU — poverjeništvo Ljubljana od 1. julija 1929. do 30. junija 1930. (Poročilo štrokovnega tajnika Jos. Kobala na X. pokrajinski skupščini 19. in 20. julija 1930. v Novem mestu.) Lanska poktrajinska skupščina, ki se je vršila v dneh 20. in 21. julija v Ljubljani, je izvolila v ožji soiS^vot tovariše: Andreja Skus lja, Regino Gobčevo, Jbsipa Gosaka, Cirila Hočevarja, Antona Hrena, Josipa Kobala, Josipa Lapajneja, Antona Merviča, Ljudevi* ta Muska, Roberta Plavšaka, Josipa Ribičiča in Ljudevita Šijanca. Za glavnega blagajnika je bil izvoljen Rado Grum, za urednika »Učit. Tovariša« Ivan Dimnik; za namestnike pa tovariši: Viktor Grčar, Janko Polak in Vla* dislav Požar. V nadzorstvo so bili izvoijeni tovariši: Robert Ivanuš, Ljudevit Ivanjšič in Lojze Lušin. Na prvi seji se je lconstituiral ožji s'o« svet tako, da je bil izvoljen za .poverjenika to^v. Andrej Skulj, za pov. namestnika tov. Anton Hren in za tajnika Jos. Kobal. Med letom s>ta izstopila iz'ožjega sosveta tovariša Josip GosaTc in Josip Lapajne, vsto^ pila <pa .sta namestnika Viktor Grčar in Jan« ko Polak. Okrajna učiteljska društva. Stanje in gibanje okrajnih učiteljskih društev je razvidno iz naslednje razpredeU nice: II. Okrajno učiteljsko društvo J5 "~ g§ ¦U" Belokranjsko . . . . Brežiško  Celjsko1  Gornjegrajsko . . . . Kamniško  Kočevsko  Konjiško  Kozjansko  Kranjsko  Krško  Laško  Svetolenartsko . . . Dolnjelendavsko . Litijsko  Ljubljana-mesto . . . Ljubljana - okol. vzh. del zah. „ Ljutomersko . . . . Logaško  Marenberško3 . . . . Maribor-mesto . . . . Maribor tlesni inlevibreg Mežiško  Murskosoboško . . . Novomeškos . . . . Ormoško  Ptujsko  Radovljiško  Savinjskovransko . . . Slovenjebistriško . . . Slovenjgraško . . . . Smarskorogaško . . . Soštanjsko  Žužemberško4 . . . . Skupaj . . 86 90 157 38 106 88 61 35 126 136 116 51 69 90 200 101 118 88 81 124 129 54 89 107 64 144 57 34 59 41 86 52 | 2877 79 98 40 107 97 64 37 126 145 119 53 82 103 196 113 128 112 94 29 112 129 54 87 82 66 146 103 33 61 41 77 53 30 + 2 1 9 3 2 9 3 2 13 13 12 10 24 13 29 157 12 2 2 46 9 30 - 2896 I 236 | 217 1 Izstopilo. — 2 Zopet prigtopilo. — • Se je razdelilo. — * Novoustanovljeno. Iz te razpredelnice je razvidno, da je imelo poverjeništvo v začetku leta 3.3 dru* štev. Med letom se je Tazdelilo Novomesko okrajno uči'teljsko društvo v: Učiteljsko dru« štvo UJU za sodni okraj Novo mesto in Trebnje ter v Učitel'jsko društvo UJU za sodni okraj Žužemberk. Bilo je to potrebnlo in koristno, ker se zaradi obširnega tento* rija učiteljstvo iz žužemberškega okraja ni moglo rednio udeleževati dru&tveinih z&oros vanj v Novem mestu. Enaka operacija bi bila na mestu tudi za Krško in Kranjsk.o ucU teljsko društvo. Izstopilo je Celjsko učitelj« sko društvo s 157 člani, tako da so včlanjena v poverjeništvu na koncu poslovne dobe 33 okrajna učiteljska društva z 2896 člani, kar Ttaže, da je čknstvo kljub ilzslfcopu celjske* ga društva naraslo za 19 čBantov. Društvena zborovanja. Po sklepu pokrajinske skupščine v Kra= nju je dolžtno imeti vsako društvio na leto 5 zborovanj, Točno statistiko teh zborovanj nam kaže nastopna tabeFa: 1 ¦> CD d N 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15. 16 17 18 19 20 21 22 23 24 .5 26 27 28 29 30 31 32 33 34 Okrajno uciteljsko drustvo Brezisko-Sevnisko . Belokranjsko . Celjsko Gornjegrajsko . Kamnisko Kocevsko . Konjisko . Kozjansko Kraujsko . Krsko LaSko Svetolenartsko Dolnjelendavsko Litijsko Liubljana-mesto Ljubljana okol.vzh.d Ljubljana T zah. d Ljutomersko Logasko . Marenbersko . Maribor-mesto . Maribor d. in 1. breg Mezisko Murskosobosko Novomesko Ormosko . Ptujsko . Radovljisko Savinjskovransko Slovenjebistrisko Slovenigrasko . Smarskorogasko Sostanjsko Zuzemberiko . Slcupaj . 1 Uciteljstv; v okraju 107 97 166 40 134 150 64 48 148 161 146 51 108 125 189 131 134 105 102 43 125 141 58 131 105 70 165 130 38 GO 46 90 48 30 :i486 ,_____! 2 S H 98 79 — 40 107 97 64 37 126 146 119 53 82 103 190 113 128 112 94 29 112 129 54 87 82 66 146 103 33 61 41 77 53 30 2896 Zborovanj u lezevnlo v 50 55 — 65 56 48 70 67 Ni 59 54 55 55 52 52 75 75 55 49 61 64 59 67 70 66 66 68 58 88 80 83 48 77 83 628 ? > o o 1 •m 6 5 — 4 5 5 3 5 anj 1 CU *_i Q_ > 1 6 — 3 3 3 6 4 porocil 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 5 5 4 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 153 2 5 3 5 4 3 5 4 5 4 6 1 4 4 3 6 S 6 2 5 5 6 5 3 6 131 >¦ o Stev. kroik   — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 3 — — 3 7 2 — 3 3 — — — 21 Opomba . 2 meSS. ) sui ucit S 6 me§c. (sol. ucit. Ti podatki nam pTičajo, da sk> imela dru* Stva v minulem poslovnem letu 153 zborova* nja. Povprečna udeležba na njih je znašala 62"8%. Omeniti pa moramo, da bi se ta pro cent takoj znatno dvignil, ako bi izpustili ptodatke nekaterih društev, ki so imela zbo» rovanje ob slabem vremenu in se jih je ude* ležilo komaj 15 do 25%. Upoštevati moramo pa tudi teritorijalno razsežnost nekaterih oktajev. Redna udeležba na zborOvanjilh je mogoča le z -velikimi potnimi žrtvami, ki jih članstvo zaradi meugodnega materialnega sta;. nja ne zmore. Na drugi strani pa se apaža skrajna indolenca in brezbrižnost nekaterih članov, ki se zborovanj tie udeležujejo, pač pa sabotirajo delo v organizaciji. Proti ta< kemu članstvu nastopajo društva sama, kJ sa storila sklepe, da se brezbrižneži denarno kaznujejo, druga pa cefo predlagajo, da se upošteva njih brezbrižnost pri letni službenl oceni. Še eno žalostno sliko tiam kaže razpres delnica. Ako primerjanio prvo rubriko z drus. go, vidimio, da je vsega osnovnošolskega učiteljstva na teritoriju poverjeništva 3486 včlanjenih pa le 2896, iz česar sledi, da stoji izven organizacije 590 učiteljev in učiteljic, ki mirno gl'edajo, kako se pehajo in trudijo njih tovariši za dobrobit učiteljskega stanu, a sadbve Tijih truda uživajo tudi oni. Niso med zadnjimi, ki zabavljajo čez organizacijo ob vsaki priliki, so pa med iprvimi, ki iščejo pri njej zaščite, če ne Tiaravnost pa po oviru kih. Končno nam pove razpredelnica, da so letos delovali samoizobraževallni krožki le pri 6 društvik Bilo jih je 21 in so imeli vsega 34 sestankov. Neko društvo navaja v svoji statistiki, da so bili krožki v .tej obliki »mrt« vorojeno dete«. Vsa društva so imela 131 predavanj pe« dag'oške, znanstvene ali poučne vsebine, kar priča, da niso imela vsa društva pri vsakem zborovanju predpisanega predavanja. Ta dTuštva opozarjamo, da morajo staviti peda? goško predavanje na dinevni red zaradi pro« atega dne. Ožji sosvet je imel med letom 8 sej, 'na katerih je raz* pravljal o vseh aktualnih. stanovskih in or* ganizačnih zadevah, zlasti o našem materi« alnem položaju. Proučeval je predloge okraj« nih -učiteljskih društev in jih predlagal, ako je bila potreba, na merodajna mesta in šir> jemu sosvetu v razpravo. Nomitniral je od* seke ter jih predložil širjemu sosvetu v odo« britev. Raztpravljal je dalje o šolskem za« konu, o uradniškem zakonu in o centraltiih pravilih. Bavil se je V več sejah s siplošnim položajem v otrganizaciji in skušal odpraviti nesoglasja, ki so nastala po tpokrajinski skupščini v organizaciji. Širji sosvet je imel v prošli poslovfoi dc^bi 3 seje. Prvo smo sklicali 22. septembra v Celje z name« nom, da bi se na njej nominirali člani 'odse* kov. Zaradi »Izjave«, ki so jo podali delegati celjskega učiteljskega društva v zadevi po* ročila o pokrajinski skupščini, se je vnela dolgotrajna debata tako, da se dnevni red ni mogel izcripati, ampak se je seja nadal'jevala 6. oktobra v Ljubljani. Na tej seji je sprejel širji sosvet osnutek cnovih pravil za centralno organizacijo, nominirali so se člani v šolsko; upravni odsek, v odsek za nadaljevalno šol^ stvo, v odsek za obmejno šolstvo in v osred* nji izobraževalni odsek. Člani gospodarskega sveta in Mladinske Matice so bili izvoljeni na skupščini. Na tej seji je odgovarjal pover* jenik na točke znanega memoranduma. ki so ga sesta-vili itovariši Lapajne, Plavšak in Ribičič. Napravili so se primerni sklopi, med katerimi je tudi sklep, da se stavijo vsi pred* logi okrajnih društev, ki razpravljajo o izjav.i celjsklh delegatov in o Pahorjevi okrožnici, »fxi susjpenso«, toliko ,časa, da ,se zadeva uredi s celjskim društvom. Seja je tudi skle= nila, naj se poztove tov. Pahor, da poda pis« meno poročilo1 o programu takoz-vane opos zicije. Za urednika novemu mladinskemu li: stu (»Naš rod«) je bil določen itov. Ribičič. Druga seja širjega sosveta, ki je bila v Celju 5. januarja 1930., ;je razpravl'jala o ta; kozvanih 22 »dokazih«, ki jih je razposialo kranjsko učiteljsko društvo na vsa okrajna učiteljska društva, na temelju katerih zahte^ va »opozicija« sklicanje izredne pokrajinske skupščine. Seja je aprejela po tov. Skali stavljene predfoge in z veliko večino odklo« nila sklicanje izredne skupščine. Vodstvo poverjeništva je dalo natisniti vse sklepe, predloge in resolucije, ki so za« padli pod »in s-uspenso«. Po pojasnilu po» verjenika se je razvila živahna debata, ka= tere sklep je bil, da se »in suspenso« stav= 1'jene zadeve ne objavijo. Od 42 navzočih članov škjega sosveta sta proti sklepu gla* sovala 2 člana. Ob <tej priliki je bil prekli« can tudi sklep »in suspenso«. Poleg poročil funkcionarjev o položaju v organizaciji je poročal1 tov. Lampret kot predsednik šolskosupravnega odseka, kaj je storil odsek za izboljšanje mašega materials nega in pravnega položaja, tov. Flere pa o novem zakonu o narodnih šolah. Tretja seja širjega sosveta je bila 26. apri* la t. 1. v Mariboru. Poročilom društvenih funkcionarj ev je slediTo poročilo tov. Šesta* na o seji glavnega odbora v Beogradu, tov. Lovše je pa referiral o Učiteljski gospodar« ski poslovalnici. Vršila se je obširna debata o uredniškem odboru »Popcrtnika«, ki je ods stopil zaradi osporjenih člankov, katerih po* verjeništvo kot lastnik lista, ni pustilo pri« občiti, kar je odobril'a tudi večina okrajnih učiteljskih društev. Vodstvo poverjeništva ni moglb sairio vršiti vsega dela v organiza« ciji. Njemu v pomoč so bili izvoljeni na skupščini nekateri odseki, nekatere pa je nominiral širji sosvet. Vsi odseki so si se> stavili svoje pravilnike, katere je odobril širji sosvet, odnosno prepustil1 odobrilev skupščini. Naj navedemo v nastopnem krat* ka poročila o deJovanju teh odsekov! Šolskosupravni odsek poverjeništva UJU v Ljubliani, katerega člane (A. Skulj, Štrukelj, Lampret( Engelmanova, Sadarjeva, Dimnik, Šmajdek in Gregorič) je nominiral širji sosvet na predlog ožjega sosveta, se je na svoji seji dne 26. oktobra 1929. kionstituiral itakole: za predsednika je bil izvoJjen tovariš For» tunat Lampret, za podpredsednico tovarišica Sadarjeva in za tajnika tovariš Vinko Gre* gorič. Za poslovno dobo 1929./30. je bilo skrčes no število članov odseka zaradi lažjega po= slovanja, kajti veliko število članov ovira potek razprav in shvatanje gradiva, ki ga ima odsek na svojih sejah. Ker je bilo preteklo upravno J'eto iza šolsko=upravni 'odsek veles važna — pravilnik k šblskemu zakonu — je bilo število članov odseka ojačeno. V odsek so bili na seji 21. idecembra 1929. kooptirani lovariši: Arrigler Anton, Polak Janko, Ple» ničar Josip, Gostilč Florjan, Grad Janko, Mencin Rudolf, Lulik Avgust in Kržišnik AJojzij:. Šolsko^upravni odsek je na prvi svoji seji sklenil, da bo- imel seje redno vsako zad» njo sobotio v mesecu, na seji dne 21. decems bra 1929. pa je odsek sklenil, da se bodo vr» šile iseje s kooptiranimi člani odseka perma» nentno dvakrat na teden v svrho iproučitve šolskega zakiona in priprave gradiva za izvrs šilno uredbo (pTavilnik) k zakonu o narod* nih šblah. Skupno je imel' odsek v poslovni dobi 13 sej in Iridnevni sestanek 3 članov za kon* čno> sestavo predlogov za pravilnik k zakonu o nafodnih šolaih. Kakor je že prej omenjeno, je imel šok skiofulpravni odsek v pretekli upravni dobi v prvi vrsti nalogo proučit? šolski zakon iin se» staviti piredloge za pravilnik k šolskemu za« konu. Te nailbge se je odsek v polni meri za» vedal in je skušal potom ipredlogov za pra* vilnik doseči vsaj delno izboljšanje gmot« nega položaja, ki nam ga zakon o narodnih šolah ni dal. Ob tej<ipriliki je odsek upošteval vse predloge društev, ki so se vnesll v ela* borat — ipredlog za pravilnik. — Poudarjafi moramo, da so nekatera društva zelo mar« ljiVo in vses'transko proučila šolski zakon iin dala mnogo dragocenega gradlva za predloge  k pravilniku. Končnd stavljene predloge za praviifnik k zakonu o taarodnih šolah je po» slalo poverjeništvo izvršnemu odboru, osta» lim ipoverjeništvom UJU in g. ministru pro» svete. Da bi se naši predlogi ipravilno tolma« či'li — »posebno oni, ki se tičejo gmotne stra» ni, je odsek sioglasno sklenil, naj delegira poverjeništvG tov. Skulja in Dimnika, da gresta takoj v Beograd, kjer naj na meTo« dajnih mestih podčrtata naše ppraVičene predloge in zahteve. Omeniti moramo, da so merodajni fakforji upošteval'i naše predloge (kar je razvidno iz tega, da je bil pozvan v komisijo za redigiranje pravilnika tov. Dim* nik) in je upati, da bodo sprejeti s pravil=» nikom, ker so bili vnešeni v slednji projekt pr_aviln5ka. Odsek je dalje razpravljal v svojih sejah o raznih vprašanjih pra-vmega — bodisi oseb« nega ali splošnega — značaja, sestavljail' za» devne predstavke, ki jih je odpremilo pover« jeništvo izvršnemu odboru, oblastvom in ostalim merodajnim faktorjem, dajal posa» ineznikon^ navddila in pojasnila. Ker naš cilj še ni dosežen, upam^o. da bo šolsko=upravni odsek i v ibodbče tako mar* /Ijivo razmotrival' vsa aktualna vprašanja, ki pridejo v palštev za dosego opiravičeriih za» htev za naš stan. Odsek za nadaljevalno šolstvo se je razdelil na tri sekcije, in sicer: sekcija za kmetsko nadaljevalno šolstvo, sekcija za gospodinjsko nadaljevalno šolstvo in sekcija za obrtno in trgoVsko nadaljevalno Solstvo. V njem so bili tovariši(ice): Rudolf Mencin, Antan Arrigler, Anton Lovše, Josip Pleničar in Andrej Skulj, Leopoldina Plevelj, Marija Pleško in Ana Celnar, Janko Polak, Rado Grum in Fran Pristovšek. Naj slede kratka poročila o deJovanju teh sekcij. Sekcija za kmetsko=nadaljevalno šolstvo je sestavljala za organizacijo tega šolstva spomeflice, ki jih je deloma sama predlagala na[ pristojna mesta, deloma jih je pošiljalo poverjeništvo merodajnim osebam. Sestavila je praviJnik za kmetsko^nadaljevalne šole in izvršila minogo intervencij v zadevi nadalje« valnega šolstva. Tov. Dimnik je izvedel v Beogiradu, da deluje v mini&trstvu komisija za sestavo. uč« nih načrtov in pravilnikov za kmdtsko in go« spodinjsko nadaljevalne šole. Zaprosil je na merodajhem mestu, naj bi se pozval1 v to k'os misijrt tudi kak predstavnik iz Dravske ba» novine, kjer obstoja že najVeč takih šol. Ker je komisija že dovrševala svoje de« lo, se to iii zgodilo. Nato je 'tov. Dimnik iz* posloval pri šefu odseka za narodno izobra« ževanje, kateire'mu je podrejeno tudi to šol» stvo, da mu je izročil projekte učnih načrtov iin pravilnikov teh šol, kakor jih je izdelalo ministrstvo. Te načrte je izročil odseku, da jih prouči in stav? naknadno svoje predloge ministrstvu. Sekcija za obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo. Delo v sekciji za obrtno in trgovsko na* daljevalno šolstvo je biloi v minulem poslov« nem letu zelo živahno; zakaj sekcija je imela vcč sej, na katarih se je bavila v prvi vrsti s praviFnikom za obrtne nadaljevalne šole; zakaj oni za trgovske nadaljevalne šole je bil rešein v posobnem področju. Odsek se je zelo zanimal za postavke v proračunu kr. banske uprave v Dravski banovini in inter« viniral v tem oziru pri gg. dr. Marnu, insp. Preslu itd. Odsek je deloval tudi v tem oziru, da je seznanjai zaradi naših zahtev merodaj* ne faktorje pri zbornici za TOJ, in to v prvi vrsti g. dr. Pretnerja. Da uživa o(dsek za« upanje, je znak tudi to, da je dobil v pregled načrt zakona o pospeševanju trgovine in obrti in prošnjo, da poda v ti zadevi svoje pjjpombe. Zelo velika pa sta storila v tem oziru tov. poverjenik A. Skulj in >tov. ured= nik Dimnik, ki sta intervemrala taekolikrat ,v zadevi obrtnega in trgovskega nadaljeval* nega šolstva tudi v Beogradu v ministrstvu trgovine in industrije, in to še posebno pri g. načelniku Koreniču, ki Je obljubi.l, da bo pozval k zakljueni redakciji zakona im pravil« nika za obrtno in nadaljevalno šolstvo tudi zastopnika iz Dravske banovine, kar je lep zriak, da tov. Skulj in Dimnik nista mterve* nirala v zadevi obrtnega in trgovskega nada* ljevalnega šolstva zaman. Obljubil je tudi da ipošlje pnojekt pravilnika poverjeništvu v izjavo. • Poročilo o dekliških krožkih. Na dopis poverjeništva št. 849, z dne 17 marca 1930. glede dturanja podatkov o izvenšol&kem delu učitd'jic, zlasti o delu v dekliških fcrožkilh — smo žal prejeh le malo poročil. Iz teh in tudi drugih dopisov tovarisic je razvidino, da so se letos učiteljice manj udejstyovale v dekliških krožkih, kakor pre* tekl'o šolsko leto; — večje pa je bilo delo* vanje v go^piodinjsko^nadaljevalnih šolah, zlasti v bivši mariborski oblasti, kjer so ,se naše toviarišice prav požrtvovalno gibale v prospeh našim ženam in dekletom. Predavanja so biLa največ gospodinjske* ga in zdravstvenega znača'ja; pa tudi iz vzgo* jeslovja, iz vrtnarstva, zadružništva in druga. Veliko je zanimanje deklet v pasameznlh krajih. za razna ročna del'a, saj one dobro vedo, da si ž njimi olepšajo svoj bodoči diom. ... . Dolbro se zavedajo naše tovansice vaz« nosti' takih tečajev, ker vedo, da je kultuTa naroda zavisna tudi od duševnega nivoja žene. Z vztrajnostjo bodo nadaljevale za* piočeto delo gospodinjsko=nadaljevaln.ih šol v dekliških krožkih, ki imajo predvsem na= men gojiti stike m.ed ipreprostim ženstvom in pri njih nadaljevati izobraževalno akcijo. Najboljši primer tega dela nam podaja tov. Ahka Mešičkova, ki vodi v Krčevini* Lajtersbeirg že dve .1'eti gt>spodinjsko*nada= ljevalno šolo. Po sklepu te šole se gojenke zbirajo v krožkih ob nedeljah popoldne. Lani jih je bilo 11, letos pa 19 deklet. Tudi te knožke <vodi tov. sama. Iz poročila tov. Gobčeve iz iSlovenjgrad* ca je razvidno, kako so imete tamošnje to» varišice velfko zadoščenje, ker so s takim večtedenskim 'tečajem ustregle ravno kmet= skim dekletom in služkinjam in kako so jim bile i&te hvaležne. Posnemaljte jih m v zadoščenje bo tudi vam! ' Gospodarski svet si je nadel nalogo proučevati naše gosipodar» ske in socialne institucije in kako dvigniti in ptoživiti njih delovanje. Razpravljal je zJ'asti o Učiteljski gospodarski poslovalnici, ki bo 'krepka opora organizaciji in našima domovoma, ako jio bomo vsestransko (podpi< rali z naročili. Dalje je sklenil ustanoviti »Samopomoč za otroke učiteljskih družin«, ki naj začne poslovati 1. jaimarja 1931. Po» drobnosti o delovanju ne bomo navajali, ker je na dnevnem redu skupščime itak po» seben gospodairski referat. Odsek so tvorili Andrej Skulj, Rado (Grum, Anton Hren. Alojižij HresčaTc in Ivan Kocijančič. Odsek za obmejno šolstvo je im&l' več sej, na katerih je raztpravljal o tem šolstvu. Posvetoval se je tudi o učitelj« stvu, kd je došlo iz tujih držav k nam in iskalo pravne in materialne pomoči ipri orga» nizaciji. Več učiteljem in učiteljicam je po« verjeništvo na odsekov predlog izplačalo denarne podpore. Osrednji izobraževalni odsek. Po sklepu pokrajinske skupščine se je prenesel1 sedež tega odseka v Maribor, kjer naj bi deloval v zvezi s Pedagoškio centralo. Zaradi članov odseka je nastalo nesoglasje s celjsflcim društvom, češ, da se *ne upošteva* jo sklepi delegacije, ki da je nominirala v ta odsek tov. Dofoerška, Jančiča in Tirana. Poverjeništvo je iigotovilo, da niso bila ta imena navedena t nobenem zajpisniku, niti v zapisniku samoizobraževarnega odseka s pokrajinske sku;pš6ine. Pač pa smo našli ta tri imena na imajhnem lističu, ki ni imel no» bene rjosebne označbe. Ko se je uredfcla la .zadeva, ki se je raz> ipravljala tudi na seji širjega sosveta, se je sestal odsek na prvo sejo v prostonih Peda« gotSke centrale v Mairiboru. Sprejel je de* lovni program, ki je bil ipriobčen v »Učitelj« skem Tovarišu« dne 16. januarja 1930., št. 22. Odsek je sestaviT tudi poslovnlik, ki pa je došeliza sejo širjega sosveta 5. januarja 1930. v Celju prepozno. Seja dne 26. aprila t. 1. ^v Mariiboru ipa ga je odklonila. Ker širji sosvet ni votiral potrebnih kre=> ditov za priporočene /»Poplisnice«, je delo v odseku zastalo. Dne 12. junija 1930. je pre= jelo poverjeništvo i»Izjavo«, ki so jo podpi« sali dr. Zgeč, Anton Osterc in Ernest Vranc. Z izjavo so odložili mesita v OIO. Vodstvo poverjeništva se je sestajalo skoro redno vsak teden in se posvetovalo o vseh tekočih zadevah. Člans stvu je dajalo ustne (Ln pismene informacije o osebnih iin pravnih zadevah. Izviršilo je iza članstvo nešteto dntervencij v vseh mogočih zadevaih. Opravihu zaipisnik šteje «b zaTdjuč« ku poročila 1380 številk, kar dokazuje, dj je admiinistrativno Selo silno naraslo. Pri tem niso všteti razni dopisi, ki sta jih reševala 'blagajnik in urednik sama. , »Učiteljski Tovariš« in »Prosveta«. »Učiteljski Tovariš« je limel letos svojo 701etnico. Nekateri so sicer skušali ironizi« rati ta iubilej, toda resni del članstva jlih je zavrnil, da injih ipočetje ni na .mestu. Na ilanski skuipščini je bil izvoljen ured^ niSki odbor za urejevanje »Učtit. Tovariša«. Že na skupščini je bilo ugotovljeno, da 'pred« log ni bil pravilno stavljen. Končno je prišlo do sporazuma, da se k eksekutivi pritegnejo za uirejevanje lista še trtije člani. Izvoljeni so bili tov. Ribičič, tovarišica Lebarjeva in tov. Pahor. Po skupščini se je osporavalo, da bi biiE člani eksekutive opravičeni sodelovati pri urejevariju lista. S strani tov. Pahorja je bil predložen osnutek pravilnika iza urejeva« nje Jista, po katerem bi niti (poveirjenik, ki je odgovoren ,za liist t^idi kot lastnik, ne imel odločflne besede ipri urejevanju lista. To bi značilo, da se organizaciji slpl'oh vzame odlos čitev glede lista. Nasprotno se je pa člane uredniškega odbora hotelo proti določbam pravdl spraviiti v ožji ,in širji sosvet na pod<= iagi >tega pravilnika. Kar je bilo uspešno složno .delo ipod ta« kimi razmerami in zahtevami nemogoče, je poverjen.ik do razčiščenja zadeve in sprejetja pTa-viiiliiika za urejevanje lista odložil sklica« nje uredniške^a odbora do seje ožjega in šir« jega sosveta in je uredniški odbor pričel po* slovati 'po sprejetju posrovnika >s sfrrani ožjega in širjega sosveta. Vodstvo organizaa pije je .popustilo (celo tako daleč, da sta taj» nik in blagajnik odpadla od soodločevanja pri urejevariju lista, samo, da bi bilo možno sporazumno delo. s Ni se ipa udeJ'ežila izvoljena članica Le* barjeva Vkljub povabilom ne ene seje ured« niškega odbora lin tudi ni iitemeljila svoje odsotnosti. /2e na prvi seji'je predložil tov. Paihor izjavo, s katero je rpr.ičelo ponavlja= joče se Tieirazpoloženje fri nesoglasje ,v ured^ •niškem odboru. , Dočim sa vsi trije ostali članii bill /mnenja, da v taki dbliki izjava ni za dbjavo, je 'tov. Pahor vztrajal na objavi. Ker je bila tiato izjava predložena tudi ožje« mu in širjemu sosvetu, sta olba odklonila ob< jaVo. Taki slučaji so se iponavljali. Uredhiški odbor je sklepal o sledečih iza3 devah: \ Sprej&T je osnutek poslovnlika ea ureja=> inje lista, ki sta ga i izpremenila in odobrila ¦ožji in širj.i sosvet. | Ker je širji sosvet izvoliil tov. Ribičiča rza uredjiika »Prosvete«, ta pa je pozneje urejevanje lista od'klonil, je uredniški odbor stavil ožjenru sosvetu Ipredlog, ,naj sklepa glede urednika in urejevanja Ji&ta. Urejeva« nje se je ponuidio tov. /Vlenainu, ki pa tudi ni siprejel ponudbe. Iz tega razloga »Pirosve^ ta« ni izhajala, kakor je (bil sklep skupščine. Treba bo ipač dati sredstev in nuditi boljše pogoje, da bo mogoče list izdajati. Uredniški odbor je lodklonil le malo do> pisov in to samo take, ki so (bili žaljivi, ten^ dencijozni in bi lahko .škodili tovaiiiišem in stanu ter so bili iv nasprotju z zakonitimi določili. Vsi taki dopisi so pa bili predloženj še ožjemu in širjemu sosvetu, ki sta pritrdila odklonitvi. Med tem se je pričelo nelegalno razpo« •šiljanje (znanib. okrožnic 'po društvih, med posamezne člane. Sirji sosvet je sklenil, )da &e »tavijd vse zadeve in sklepi dlruštev, ki imajo zvezo s prvo ,tako Pahofjevo okrož» nico, »in suspenso«. To se je zvršilo. Tov iPa^hor je podal izjavo, da se ne bo več ude> leževa'1 sej uredniškega odbora tin. od tedaj dafje, ,17. decembra iLansk&ga leta, so spo= razumno urejerali lisit tov. urednik, ipoverjes nik in Rilbičič. i Vse člarike in 'dopise, ki so bili stavljeni »in isus'penso« in niso bili objavljeni, je po* verjeništvo natisnilo v posebnii prilogi ter jih ipredložilo^Tia seji iširjemu sosvetu vsem piredsednikom okirajnih učitel.jskih društev v presojo dn odločitev, |če ise dbjavijo. Pred^ sedniki, ,člani ^irjega sosveta, so ipa na 'Seji v Celju 5. jamiarja 1930. sklenili, da ise gra« divo ne sme _pbjaviti in so jcelo ^ahtevalri, da se morajo ipbbrati ra^deljeni izvodi, ker rio iprotivni tudi izakonu o tisku. Vsdbinsko (je jposvečal »Uraiteljski Tova» Tiš« v letošnjem letu.Ipo.sebno pažnjo gmot« nemu vprašanju učiteTiMva. , Infoirmiral! je, kolikor je bilo mogoče, učiteljstvo o (vi&em položaju ter je (prinašal-članke, Td so podpi« rali našo Iborbo za izboljšanje materialnega položaja. Vzemiite ves letnik v roke in videli bodete, da je ffist visestransko (podlpiral rvsa stremljenja organizacije. Poročal je o sejah ožjega !soisveta, o se=> jah širjega sosveta, ,o delovanju okrajnih učiteljskih 'druš'tev, glede pravil UJU je točno oibjavljal vse faze obravnav in pro= jekte tpravil'. O tzakonu o narodnih šolah jo iporočal ,vse rsproti dn je 'oibjavil' 'tudi celloten <?ako!n. Glede uradniškega zakona je 'prine* sel vse jnformacije in !je v neštetih člankih poudarjal ' zahteve in ipotrebe izboljšanja glede učiteljstva. Izobiraževalno akci^jo je podpiral ,s članlcii in p'oročiti. Nadal'jevalne» inu šoltetvu je posvečal vso skrb ;ter je pri« občil nebroj člankov in (poročil o tem. Gle= de dekliških krožkov je ipriobčeval dopise, ki so jih (prinašale tovari'šiice. Mladiniski M.a> tici je pomagall z rekl'amo in .jcriobčitvijo cvbjav iz odseka Mladinske Matice. Posebno pozornost je posvečal šolskosupravniim in drugim rpojasnilom, ki |jih je podiajal list na vprašanja, v lcaterih se je članstvo obračal'0 do uredništva. Poročal je o tielu na iraznfli pravilnikih k zakonu o marodnih , šolah. V Učit. pravnriku je objasnjeval! člans-tvu 'praiva ne zadeve. Podipiral je s poročili in objavami pevski zibor, Pedagoško centralo »in, >Slov. Solsko Matico. Posebno ipozornost je po^sve* čal' našim gospodarskim instituoijam ter jih ipodtpiiral z reklamo in članki. List je (poročal o gibanju v ostalih poverjehiiStvih in o de* lovanju centraie UJU, kakor 'tud/i o (podVzet^ jih jZveze državnih nameščencev za dobrobit uradništva in posebe >učiteljstva> Kdor hoče izireči pravično kritiko, mora vzeti celoten letnik v roke lin pregledati vse» bin'o, pireden »izreče kritiko, ki se prerada v •tem oziru fzreka tjavenidan; kdor jpa ičesa ipogreša v listu, ta naj vpraša ivsekj najj)irej «s.ebe, koliko tje sitoril sam, da «se lis»t, iizpo» polni v dotičnem. oziru. Tričakovati vse od ured!nika in zvračati vso krivdo nanj tudi ,v zade*vaih, o ikatenih ne odlo'ca list, 'je kri= vično. Vsak ocerijeValec lisrta ipa mora ,tudi upoštevati izredne razmere, v<katerih se mc; ra list ozirati ne samo na ostre predpise ti=> (skovnega zak'ona, ,zakona o -zaščiti reda iin miru v državi, temveč tudi na ostale cenzur= me iod.redbe, pod! kaiteTimi je mogoče listu dzh'aj'ati in o katerih tu ni imoigoče govoniti. >VkJ.jub temu je list ,princsel iinformacije in članke, ki so Vedno pokazali >tudi Tnerodaj= >niim krogom zahieve iin žellje učiteljjs^tva in iz katerih je bilo (razVidno razpoloženje uči^ ¦tefist-via, do poedinih -\1prasanj, ki so ga vznemirjali. * ^ i Pa še na tnekaj ne smemo ^pozabiti. »Učis teljskii- Tovariš« žitvi še danes od zast'oinj» karstva. Menda je 'to edini list, ki žiivi še o>takoKc In kar .vprašajte ^rednika, kdo, kaj iin koliko časa Vz:traja ipri brezplasčnem d!o» pisovanju? Kakšni članki so oni, ki jih do» ^biva zastonj? Sem in ^tam da, a le redk'o in mCra ^meti dopisnik skoro vselej itudi s^voj osebni interes, da spiiše člajiekj Vse drugo, sistematično in infonnat.jvno delo odfpade «na UTediiika. Brez sredistev ne morete orga? riizirati stalnih sotrudnikov dn ivam tudi ni« Jiče ne bo vztrajal. Še za koncert učiteljske« -ga pevskega zbora je 'moral urednik prosja^ piti na vse sttrani, da je dobil Iporočilo, ker <ga ni mo.gel naročiiti in plačati. In talkih pri^ .lik je mnogo. ,»Papotnik« plača, »Naš Tod« iplača, »Mladfnska Matica« plača, »Naš iGLas« /plača — zato vsi našteti listi lahko izbiirajo gradivo ,in tudri naročajo doipise. Pri vseh 'teh razmerah lahko rečemo, da je list v polni meri' izpoilnil s<vojo dolžnost in da »oni, ki kritizrirajo, Iniso dobro 'pregle^ Idaii lista, da govorijo in ftrdijo;stVari, ki jih konkretno ne morejo dokazatd, temveč izre. kajo ile )paivšalna ikristilko. Krkika, je' pa zdra« •va le, če je dtokazana in pod'prta s ko-nkret* (nimi slučaji. 4 Vprašajte 'ostalo državno uradništvo in vprašajte srbijansko in hrvatska učiteljstvo iglede s'odlb^e o n:ašem Iristu in ireči inoramo, .da nas še nikdar ni b.ilo sram, kadar so 'go-vorili o »Učiteljskem Tdvarišu«, ker so ,ga stavili vedno za vzgled. »Popotnik« in uredniški odbor. Lanska pokrajinska skupščina je skle^ nila, da naj še nadalje urejuje »Popotnika« uredniški odbor, ki ga tvorijo tov. dr. Žgeč, A. Osterc in E. Vranc. To se je zgodilo. Z malenkostnimi korekturami je pustilo pover» jeništvo pasirati vso snov 1. in 2. ter 3. in 4. številke. Prvo razburjenje je povzročil čla» nek M. Dolenčeve: »Samouprava učiteljstva na šoli«, ko se je oglasil šolskoupravni odsek in sprejel sledeči sklep: »Šolskoupravni od* sek pov. UJU najostreje protestira proti na* vedenemu članku, ki je izšel v »Popotniku«. V tem članku so skrajno žaljivi napadi na šolske upravitelje, s katerimi napadi se sra* mote ne samo šalski upravitelji in njihove žene, ampak ves učiteljski stan. V članku se celo hujskajo učiteljice proti šolskim upravi« tcljem, da je obsojanja vredna njihova usluž« nost in pokorščina. Priznamo, da se gode krivice, ki fizično in psihično ubijajo učiteljice in učitelje, a te od spodaj navzgor, kakor od zgoraj na» vzdol. Ne vemo pa, na kak nivo bi padel naš »Popotnik«, če bi hoteli v istem žanru odgo* varjati upravitelji na članek tov. Dolenčeve. Šolskoupravni odsek je mnenja, naj »Po« potnik« kot kulturno=pedagoška revija ne sprejema takih polemičnih člankov.« Stališče šolskoupravnega odseka je odo= bravalo tudi mnogo društev. Sklep je poslalo poverjeništvo uredniške« mu odboru v vednost. Z gradivom za 5. številko »Popotnika« je poslal uredniški odbor 2 članka za priob* čitev, in sicer Čiček: »Verouk in vzgoja« ter dr. Zgeč: »Prvi korak k delovni šoli«. Ko je vodstvo organizacije prečitalo oba članka, ju je vrnilo uredniškemu odboru, ker je bilo mišljenja, da je prvi članek proti deklaraciji in bi z objavo gotovo nastal nepotreben boj, z drugim člankom pa bi sami sebe sramotili pred javnostjo. Svetovali smo uredniškemu odboru, naj članka izmenja, da ne bo nepo* trebnega zastanka. Uredniški odbor ni temu ugodil, ampak je zahteval, da se oba članka priobčita. Da se poverjeništvo izogne očitkom, je pozvalo k posvetovanju eksekutive še tova« riše Mencina, Polaka in Ribičiča. Vsi so bili soglasno proti objavi, kar smo sporočili z obs širno utemeljitvijo uredniškemu odboru. Ta je pa vztrajal na svojem stališču, sklicujoč se na sklep skupščine, da so pri urejevanju popolnoma avtonomni. Med tem je poslalo poverjeništvo oba članka v presojo vsem okrajnim učiteljskim društvom, ki so ju z veliko večino obsodila. Urednišfki odbor je izvajal konsekvence in odstopil. O tem je razpravljal ožji sosvet in skle« nil, naj pride zadeva na dnevni red seje šir* jega sosveta, kar se je zgodilo 26. aprila t. 1. v Mariboru. Po doigotrajni debati, pri kateri je go» voril tudi »Popotnikov« sourednik tov. Vranc, je na vsa izvajanja repliciral tov. poverjenik, tov. Štravs pa je stavil nastopni predlog: »Uredniški odbbr .Popotnika" je avtonomen v toliko, v kolikor se tiče smernic, ki jih ima list .Popotnik'. Dolžnost poverjeništva pa je, da varuje načela organizacije in čast včlanje= nih tovarišev. Vsled tega odobravamo sklep ožjega sosveta o nadaljnjem urejevanju ,Po potnika'.« Predlog je bil soglasno sprejet. Uredništvo »Popotnika« se je poverilo tov. Matiji Senkoviču, oblastnemu šolskemu nadzorniku v pok. v Mariboru, ki je že uredil 9. in 10. številko. Mladinska Matica je izdala za leto 1930. 3. letnik svo.jih publi* kacij v 4 knjigah, in sicer: 1. Kresnice, Lfedil Vilko Mazi. 2. Vijolica Vera, pravljična povest iz živ« Ijenja cvetic, spisal Radivoj Rehar. 3. Mizica, pogrni se! in druge Grimmove pravljice, poslovenil tov. Julij Slapšak. 4. Pod grajskim jarmom, spisal tov. Fran Erjavec. Publikacije so se tiskale v 18.000 izvodih. Skupno je razposlala Mladinska Matica rh*d šolsko deco nad 70.000 mladinskih knjižic. Naročnina je znašala 10"50 Din. Podrobno bo porocal o tem tov. Mazi. Mladinski Iist »Naš rod«. V decembru 1929. je izšla 1. številka no= vega mladinskega lista »Naš rod« v 41.000 iz= vodih. Do konca šolskega leta je izšlo 7 šte« vilk v povprečni nakladi po 40.000 izvodov. Naročnina je znašala 1*50 Din. V podobno poročilo se ne bomo spuščali, ker ga bo podal urednik tov. Ribičič sam. Zdi se nam potrebno omeniti sledeče: Pokrajinska skupščina je pooblastila od« bor Mladinske Matice, da imenuje novemu mladinskemu listu urednika. Odbor se je o t<yn posvetoval v več zaporednih sejah. ime* noval je listu dva urednika, t. j. tovariša Ri= bičiča in Seliškarja, ki naj bi bila popolnoma enakopravna. Ker so nastali proti temu po* misleki, je o zadevi razpravljal širji sosvet na seji dne 6. oktobra 1929. in skTenil pripo* ročiti Mladinski Matici na. temelju podanega programa kot edinega urednika tov. Ribičiča. Ker ni mogel odbor Mladinske Matice tega izvesti, je vrnil poverjeništvu mandat glede izdajanja mladinskega lista. Poverjeništvo je v soglasju z ožjim so* svetom nominiralo upravni odbor, obstoječ iz tovarišev: Mazija. Mencina, Ribičiča iri Slapšaka, ki naj pripravi vse potrebno za iz« dajanje lista. Za urednika je daločil po želji ožjega in širjega sosveta tovariša Josipa Ru bičiča. PravUa UJU. V zmišlu sklepa glavne skupščine je bilb lfetošnje lfeto posvečeno tudi predelavi pravil. Temeljna načela za nova pravila so bila po= dana na skupščini v Zagrebu. Poverjeništvo je razposlalo projekt pra= vil vsem predsednikom učfteljskih driištev in članom ožjega sosveta, da se izjavijo o njem, ker je Izvršni odbor dal ljubljanskemu poverjeništvu nalog, naj sestavi osnutek na podlagi zagrebške resolucije. O projektu je razpravljal širji sosvet v Celju dne 22; septembra in na to v Ljubljani dne 6. oktobra 1929. Širji šosvet je odobril osnutek z nekate* rimi izpremembami, nato je prinesel predlog poverjeništva »Učit. Tovariš« v 9. številki z dne 10. oktobra 1929., ki ga je komentiral z uvodnim člankom v isti številki lista. Ta predlog je bil poslan tudi Izvršnemu odboru v iloločenem terminu. Na podlagi tega osnutka je izdelal Izvršni odbor nov osnutek, ki ga je objavil »Učit. Tovariš« v 22. številki z dne 16. januarja 1930, Ta osnutek ni odgovarjal sklepu zagrebške skupščinc in sprejeti resoluciji. Poverjeništvp ga je dalo v razpravo okrajnim učiteljskim društvom, ki so se v ve» čini izrekla proti načrtu ter so zahtevala, da «e uveljavi načrt, sprejet na seji širjega so* sveta v Ljubljani 6. oktobra 1929. Istočasno so se skoro vsa društva izrekla, naj bi se udruženje delilo po banovinah, ker je zakon o banovinah z dne 3. oktobra 1929. izpreme> nil tudi upravno razdelitev države, po kateri so se izpremenili tudi prosvetni gentri drža» ve. »Učiteljski Tovariš« je ob tej priliki pri« nesel v 28. številki z dne 27. februarja 1930. članek »Ob razpravi pravil po riaših dru* štvih«. Več člankov o pravilih je priobčila tudi »Narodna Prosveta«. Ošnutek Izvršnega od* bora je prišel nato v razpravo na seji širjega glavnega odbora dne 16. in 17. aprila 1930. Mišljenja so si bila zelo rdzlična. V glavnem so obstojale diference gledc delitve Udruže* nja po banovinah in glede centralne uprave, t. j. Izvršnega odbora. V odseku sta zasto* pala in zagovarjala stališče Ijubljanskega po* verjeništva tov. Šestan in tov. Hren, v plenu* mu so ga zagovarjali tudi ostali člani glav= nega odbora ljubljanskega poverjeništva. Izvršni odbor je nato objavil projekt, kot izraz širjega giavnega odbora v »Narodni Prosveti«, ki ga je »Učit. Tovariš« ponatisnil v 41. številki od 5. junija t. 1. Takoj na to je pa prinesel zopet predelan osnutek, kot izraz širjega glavnega odbora, ki ga je »Učit. To> variš« prinesel v 42. številki z dne 12. junija 1930. Osnutek zdaleka ne odgovarja zahtevi zagrebške resolucije ter je glede uprave osta* lo vse pri starem z neznatno, le navidezno izpremembo. Čl. 16. B. a) uvaja tudi obvezno naročnino na centralno glasilo. O tem osnutku bo odločala glavna skup* ščina, zato mora že pokrajinska skupščina zavzeti svoje stališče. Zveza državnih nameščencev. Tudi v preteklcm poslovnem letu se je naša organizacija po svojih zastopnikih krep= ko udejstvovala gji Zvezi državnih name* ščencev za Slovenijo, čije članica je že nekaj let sem. Naše stališče napram Zvezi je ostalo slej ko prej isto. Velika večina učiteljstva je za to, da smemo in moremo pričakovati re« šitve perečih vprašanj, ki se tičejo skupnosti, samo od močne organizacije. Zato smo ostali zvesti naši Zvezi tudi v pretečenem poslov* nem letu s tem, da smo ji nudili poleg ma« terialne pomoči tudi moralno podporo z na= sveti in z zastopstvom v njenem odboru. Naš poverjenik je zavzemal v Zvezinem odboru tudi lansko leto mesto I. podnačelnika. Zveza se je živahno zavzemala predvsem za prevedbo kronskih pokojnin na dinarske. Reči moramo, da se ji je vsaj posredno jpo* srečilo, da je to akcijo z uspehom zaključila. Zveza je potom Glavnega Saveza dosegla pravilno interpretacijo prevedbene naredbe za učitelje kronske upokojence tako, da ti v no= vih primerih, ki so se pojavili z ozirom na njihove prejšnje prejemke vsaj prikrajšani niso bili. Vložila je ponovno spomenice ministr* skemu predsedniku ter prometnemu ministru za pridobitev trajrte 50% vozne olajšave na državnih železnicah in parobrodih za naše upokojence. Žal, da ni uspela. Zveza se je interesirala za pravočasno nakazovanje pokojnin, ki so se v mnogih slu* čajih izplačevale mešece in mesece potem, ko je njihoVo ^rvo izplačilo že davno za* padlo. V zvezi s praVočasnim nakazovanjem pokojnin je izšla meseca februarja 1929. okrožnica finančnega ministra na vse ostale ministre, ki predpisuje, kako je pri tem s po« spešeno naglico postopati. Izplačilo razlik za čas od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924., za kar se je Zveza in ž njo tudi vse ostale centralne organizacije borila že od 1. 1924. dalje, je srečno likvidirano. Odprto je le še vprašanje izplačila raz= like na stanarinah za omenjeno dobo, čeprav Zveza tudi tega vprašanja ni piistila iž vi* dika. Tudi vsa ostala izplačila na selitvenih in potnih stroških za čas od 1. decembra 1918. do 31. marca 1926. so bila v pretčklem poslov* nem letu likvidirana. Za posamezne stroke je vlada izdala v pretečenem letu posebne specialne zakone, ki so naklonili uradnikom I. in II. kategorije službene doklade. Zveza je od vsega početka zastopala na= čelno stališče, da je treba izboljšati gmotni položaj vsem državnim nameščencem brez izjeme ter ni nikdar favorizirala kake poseb* ne kategorije ali kake posebne stroke. Če so posamezne stroke dosegle s specialnimi do= kladami poboljšanje osebnih prejemkov, se bo Zveza borila za to, da se v isti izmeri iz= boljša položaj tudi vsem ostalim strokam. Po osnutku novega uradniškega zakona vlada popolna neizvestnost. Zveza se je gle* de tega vprašanja opetovano obračala na Glavni Savez, ki pa na vsa ta samo po sebi ze= lo delikatna vprašanja ni odgovarjal, brzcas žaradi tega, ker je njegov predsednik član komisije za izpremembo uradniškega zakona ter kot tak vezan na uradno tajnost. Do= mneva se le toliko, da bo dosedanji ustroj kategorij izpremenjen in da dobimo činovne razrede, po katerih se bodo razvrstile sedanje tri kategorije državnih uslužbencev v soraz* merju zahtevane šolske izobrazbe. Naša or* ganizacija je tudi Zvezi poslala izpremmje« valne predloge k uradniškemu zakonu. Zve» za jih je brez izpremembe s priporočilom predložila komisiji in Glavnemu Savezu. Po zadnjih vesteh je komisija za izpre» membo uradniškega zakona zaključila svoje delo in upati je, da stojimo neposredno pred uzakonjenjem načrta. Kot razmeroma velik Zvezm uspeh mo> remo beležiti uvrstitev Ljubljane v I draginj* ski razred, ki se je izvršila z odlocbo mini* strskega sveta z dne 22. januarja 1930. b to uvrstitvijo je likvidirana naša dolgoletna za* hteva ki je tvorila posebno točko v vsaki spomenici, kar jih je Zveza tekom zadnjih štirih lct predlagala vladi. V najnovejsem ca= su (pa se je Zveza pri tukajšnji banski upra* vi in ljubljanskem občinskem svetu toplo zp vzela tudi za priključitev okoliških obcin Zgornje Šiške, Viča, Rudnika, Most m Je» žice. Ako se bo njena akcija posrečila, bo po= merij ljubljanskega mesta razširjen na ob= močje vseh navedenih občin, vsled česar bo mnogo naših tovarišev deležnih draginjskih doklad I. razreda. Stojimo pa na stahšcu, da je treba doklade izenačiti. Tudi stanovanjski žaščiti, odnosno po^ daljšanju stanovanjskega zakona je Zveza v preteklem poslovnem letu posvečala svojo trajno pozornost. Zal, da njeno prizadevanje ni bilo uspešno, čemur jc pripisovati* pred^ vsem dejstvo, da se naša prcstolica Beograd, ki razpolaga približno s 5000 praznimi stano^ vanji, iz posebnih razlogov ni mogla ogrevati za podaljšanje tega zakona. Kot veliko hesrečo so državni nameščen« ci občutili dejstvo, da se jih je moglo odstav^ ljati od službe brez kake pokojnine ali od= pravnine, čim je to zahteval višji interes. Bili so namreč to vsi tisti državni uslužbenci, ki niso imeli 10 let službe. Na ta veliki nedosta* tek je Zveza ponovno opozarjala Glavni Sa= vez. Končno je izšel meseca marca zakon, ki ureja razen pridobitvene pravice db osebne pokojnine tudi pravico do odpravnine odpu» ščenih državnih uslužbencev, kar pomenja v gotovem oziru velik korak naprej. Zveza je skušala doseči oprostitev od= kupnine za osebho delo po zakonu o držav* nih in samoupravnih cestah. Takozvani ku-luk, ki so ga državni nameščenci plaeali leta 1929. še je tem v resnici povrnil, na žalost pa je ta zakonska določba stopila s 1. avgustom t. 1. zdpet v veljavo in se fii nadejati, da bi katerakoli organizacija imela glede tega vpra» šanja pozitivne uspehe vse dotlej, dokler se zakon o državnih ih samoupravnih cestah v dobro državnim nameščencem ,ne bo izpre^ menil. Prejšnja uredba o povračilu pdtnih stroš^ kov ob selitvi ali službenem potovanju je bila z novo uredbo z dne 29. novembra 1928. zamenjana. S to novo uredbo so bile sicer dnevnice navidezno zvišane, vendar pa de* janski reducirane, ker so se nanašale na efek= tivni čas službenega potovanja. Vprašanje povračila potnih in selitvertih stroškov je to= rej še vedno odprto, ker dnevnice še vedno niso dosegle tiste izmere, ki je za dejansko povračilo vseh izdatkov potrebna. Zveza je tirala vprašanje oprostitve pla» čevarija samoupravnih doklad v smislu člena 127. do zadnje instance, t. j. do državnega sveta, ki pa je izdal nepovoljno razsodbo. Odprto je še vedno vprašanje prispevkoV za Zvezo riabavljalnih zadrug, čeprav sta Zve« za in Glavni Savez kompetentnim mestom ponovno predlagala to oprostitev, ki v zako* nu prav za prav ni utemeljena. To bi bil nekak kratek obris Zvezinega delovanja v preteklem poslovnem letu. To leto je bilo za Zvezo zelo burno. Nižji usluž= benci so s svojo nedostopnostjo pokazali Zvezi neražumevanje do skupnih interesov tako, da je postala Žveza več ali manj homo» gena predstavnica uradniških organizacij. V tem smislu je v zadnjem času tudi usmerila svoje delovanje, kar ji, četudi v finančriem oziru oslabljeni, ne more škodovati. Reči moramo, da je Zveza v polni meri izpolnila svojo dolžnost in je podpirala ter se zavzemala za stremljenje in zahteve učiteljs učiteljstva vedno in povsod. V Zvezi zastopajo UJU tov. poverjenik Andrej Skulj, Josip Ribičič, Vinko Gregorie in urednik »Učit. Tovariša«, kot virilist, v nadzornem odboru pa Rado Grum. III. samoizobraževalni tečaj. Po sklepu lanske pokrajinske skupščine se je vršil v Ljubljani od 22. do 27. avgusta 1929. III. samoizobraževalni tečaj. Na tečaju je predaval tov. Gustav Šilih: o »Moderni psihologiji iri vzgoji, tov. Vranc: o »Strjenem pouku v teoriji in praksi«, dr. Zgeč: »Ali naj študira učitelj psihologijo ali sociologijo in kako«, tov. Janko Furlan: »Kmetijstvo in uči« telj«, tov. Rado Grum: »Učitelj kot prosvetni delavec in zadružništvo«. S tečajem je bil združen praktičllo=za5 družni knjigovodski tečaj, ki ga je vodil tov. Grum, ki je predaval o gospodarskih zadru* gah in o dvostavnem knjigovodstvu. Preda« vala sta na njem tudi Fr. Terček, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug o historijatu in idec logiji zadružništva ter o zadružnem pravu in Vilibald Schifrer o zadružnem knjigovodstvu kreditnih zadrug in o ustanavljanju zadrug. Splošnega tečaja se je udeleževalo po» vprečno na dan po 106 tovarišev in tovarišie, knjigovodskega pa 26 udeležencev. Glavni sklep tečaja je bil: Izobraževalni tečaj uvidi potrebo, da se poleg teoretičnih prirede v prihodnjih letih predvsem praktieni izobraževalni tečaji za učiteljstvo, to je: za< družniški, knjigovodski, kmetijsko^nadalje== valni, gospodinjsko-nadaljevalni, praktični tečaj za uvajanje v narodno prosvetno dek> in za reformo šole, to je v delovno šolo. Za izboljšanje materialnega in pravnega položaja učiteljstva. V pretečenem poslovnem letu je pover« jeništvo najintenzivneje delovalo in ,se borilo za izboljšanje materialnega in pravnega polo» žaja učiteljstva. Tozadevna borba se je raztezala na eni strani pri delu za šolski zakon, nadalje pri sodelovanju in delu za pravilnik k zakonu O narodnih šolah in pri delu za revizijo uradni* škega zakona. V vseh poglavjih se je nanašalo delo na izdelavo predlogov potom šolsko^upravnega odseka; na predloge, ki jih je poverjeništvo dostavljalo izvršnemu odboru in raznim kor» poracijam in merodajnim osebam; na okroŽ« nice, s katerimi je poverjeništvo članstvo ob* veščalo o položaju in delu ter zbiranju ma« teriala; na intervencije pti raznih ministrih, merodajnih osebah in korporacijah ter izro» čanje tozadevnih sppmenic, in na borbo po» tom našega glasila »Učiteljskega Tovariša«. Brez samohvale lahko rečemo, da je ot» ganizacija izrabila vsa sredstva in storila vse, da uveljavi zahteve in želje učiteljstva ter koristi učiteljstvu. Informacije članstvu glede gmotnega položaja^ Da točno informira članstvo in zbere materijal v tem oziru, je razposlalo poverje« ništvo na društva sledeče okrožnice: 1. Št. 462 s pozivom, da stavijo vsa dru« štva primerne predloge glede stanovanja, kuriva, doklad šolskim upraviteljem, dodat« kov učiteljstvu, izenačenja prejemkov poro« čenih učiteljic, krajevnih šolskib. pdborov, šolskih vrtbv itd. 2. Št. 645, ki je poverjeništvo z njo ob» vestilo članstvo p delu šolsko=upravnega pd* seka glede predlogpv za pravilnik. 3. S št. 710 smo seznanili članstvo o vseh korakih, ki sta jih napravila osebnp poverje* nik Skulj in urednik Dimnik na merodajnih mestih v Beogradu glede gmotnega stanja, pravilnikbv itd. 4. Št. 897, ki smp z njo pbvestili društva, da smo pozvali izvršni odbor, naj nemudoma ukrene vse potrebne korake za izboljšanje našega materialnega položaja. S št. 998 smo prosili društva in šolske nadzornike, naj za sejo širjega sosveta stas vijo v zadevi pravilnika k šolskemu zakonu kratke predloge. 6. S št. 1155 smp poslali vsem društvom informativnp poročilo v zadevi pravilnika k zakonu o .narodnih šolah. Poročilo je obse* galb nad 5 drobnp pisanih strani. Kaj vse je izdelal šblskoupravni odsek in koliko je v tem pogledu pomagal, je raz= vidno iz poročila tega odseka na drugem me= stu. Storil je jako mnogo, zato vsa čast čla* nom tega odseka, zlasti še njega načelniku tov. Fortunatu Lampretu, ki je požrtvpvalnb in vzorno vodil odsek. Vloge poverjeništva za izboljšanje gmotnega stanja. Poverjeništvo je poslalo na pristojna me= sta sledeče vloge in predloge, ki zadevajo iz= boljšanje našega materialnega in pravnega položaja, šolski zakon, pravilnik k temu za* konu in uradniški zakpn. > 1. Predvsem omenjamb, da smo poslali Izvršnemu odboru v Beograd vse predlbge z naše pokrajinske skupščine. Na glav.ni skup* BČini v Zagrebu sta jih v odseku za predloge utemeljevala tovariša Kobal in Mlekuž. 2. Odposlali smo v.logo Zvezi državnih nameščencev v zadevi odtegljajev za Nabav* ljalne zadruge in poplavljence. 3. Na seji poverjenikov 19. in 20. janu= arja t. 1. sta ppverjenik Skulj in urednik Dimnik iznesla ponovno vse zahteve za iz= boljšanje našega materialnega in pravnega položaja, glede pravilnika in uradniškega za= kpn. 4. Isto se je izvršilo na seji glavnega od« bpra. 5. Ministrstvu prosvete in izvršnemu od= bpru smo poslali predlog za pravilnik k za* konu o narodnih šolah, kakor ga je sestavil šplsko^upravni odsek. Isto smo storili za na= čelnika Dordeviča in vsa poverjeništva. 6. Pod štev. 665 smo poslali izvršnemu odbpru sppmenicp glede materialnega polb* žaja učiteljstva. 7. Glede učiteljic ženskih ročnih del smo bdposlali banski upravi utemeljen dopis pod štev. 794. 8. Na isti naslov smo poslali dne 28. fe> bruarja spomenico glede izplačevanja stana= rine učiteljstvu. 9._ Več vlog in dopisov v gprnjih zadevah smo poslali Zvezi državnih nameščencev s prošnjo za podporo. Ppleg tega so se vršile bolj pogosto ka= kbr drugače seje širjega sosveta, ker je bil čas resen ter so na teh sejah funkcionarji pbdrobno informirali predsednike o vseh v.lo* gah, na zahtevo društev so pa šli poročevalci poverjeništva tudi na zborovanja sreskih dru* štev ter so podrobno poročali o vsem. Intervencije pri ministrstvih in spomenice za izboljšanje gmotnega stanja. Tudi prilike intervencij pri ministrstvih in drugje ter^ osebno predlaganje sppmenic ni zamudilo poverjeništvo ob nobeni priliki. Koraki, ki so >bili storjeni pred uzakonitvijo šolskega zakona in razvpj vseh dpgpdkov je bil sledeč: Komisija, v kateri sp sodelpvajii zastpp= niki UJU, o.d (poverjeništva UJU Ljubljana tov. poverjenijk Skulj in Virednik Dimnik je sprejela po prizadevanju in pre'dlqgiih učitelj* skih zastopnikov predlpg zakona, v katerega so bile Vnešene domala vse zahteve uči>te!lj= stva in organizacije. ' Pov. UJU je1 po komisiji <po-s.lal še eh= krat one točke, ki v komisiji nisp bile po= vsem povoljno rešene, izvršnemu odboru UJU in g. načelniku ministrstva prosvete, ki )č imel zakon v rokah, ddbro ppdprte, da bi še te točike u!pastev,al ,pri kbnčni redakciji. Ko je začel Vrbovmi zakonpdajni svet obravnavati zakon o osnovnih š?olah, s'o za= stopniki ljufoljanskega ipaverjeništva zahte* vali, da centrala UJU izdela spomenicp naših zahtev in jih predloži vsem članpm VZS. To je centrala UJU itudi stpnila. Dne 31. avgusta 1929. je pozvala centfala UJU zastopnike (poverjeništva v Bepgrad, da še bisebno store vsi vkup kbrake V ,prilpg uči, teljstva in šo'le. To zastopstvo je odšla k vsem članom VZS in jim je predložilo in 'toL mačilo upravičene zahteve učiteljstva. Kam vse so šli, je razvidno iz »Učit. Tovariša« štev. 5., str. 3. Bbriti se je bilo treba zndva za stanova* nja, za kurivo, za istalnošt, za ražpis služb, za namcstilne komdsije, za disci,plinarne predpise po uradniškem zakonu. 'prott težkim določbam p otceni. za upraviteljske doklade, za nadzornike, za 'poročene uči'teljice, za ippj višanje plač, 'proti nremeščanju učiteljev dtd. Koneni uspeh vseh avdijenc 'je rbtLL, da je sklenil VZS znova razpravljati o Vseh zade* vah, ki so jih za.Stopniki učiteljstva ospor»ili in je marsikaj lizboljšal Pp obravna'vi zakona v VZS je izgledal zakbn tako, ka!kor je to tiavede'np v uvod^ niku 5 številke »Učit. Tavariša* z dne 12. septembra 1929. Zastopniki učiteljstva ®o šli natb še k g. min/istru prosvdte, ministru financ in mi« nistrskemu predsedlniku, ka'teremu s'p ipredj ložili pbsebno apomenico (poddbrio kakor članom VZS, v kateri so bile najnujnejše za^ hteve glede za'kbna. Ta spomeriica je bila natisnjena v 11. številki »Učit. Tovariša« z dne 24. oktabra 1929. Ker je ibila najtežja 'točka gmotno v.pra« šanje, je pričel učiteljski tisk »Učit. Tpvariš« v Ljubljani iin ">>Narodna Prosveta« v Beos gradu bprbo za izboljšanje gmotnega stanja bsnovnošotskemu učliteljstvu tudi potpm ca= sopisja, kolikor je to pač mogoče zaradi tis= kpvnih in drugih predpisov. »Učiteljskii Tovariš« je priobčil pnimers jal.no 'tabelo med iprofesorskimi in učitetjski* mi plačami. Tp tabelo je takoj ponatisnila »Narodna Prosveta«. Centrala UJU pa je tp tabelo predložila ministrom ter oppzprila na veliko razlika. (Glej tabelo v Učiteljskem To= varišu« št. 7 od 26. septembra 1929.). Istočasno sta »Učit. Tovariš« in »Narod« n.a Prosveta« pričela 'pHsati o potrebi izboljšanja gmotnega položaja osnovnošolskemu učiteljstvu, kplikor je pač pisanje v 'tem ozi= ru dapustrio. Centralna uprava UJU se je 'prijavila tudi za avdijenco na najvfišjem mestu, da bpozor.i wa šolski zakon in (poTožaj uai'telj= stva. Avdijence ni bilo. Centralna uprava UJU je izročila g. mi= nistru prosvete in na druga merodajna me» sta pbnovno spomenico, ki je nafiisnjena v 79. številki »Narodne Prosvete«, katero je pr.inesel tudi »Ueit. Tovariš« 'v 13. številki, s lcatero se je poncnvno pofadarilo zahtevo pb izboljšanju materialnega položaja s poseb= nimi dopladami na vseh merodajnih mestih. Dne 13. septembra 1929. so se zastopniki UJU zglasili ipri finančnem ministru g. dr>. Svrljugii, ki so ga Ipodrobno informirali z za,* btevamlf učiteljstva ter mu izročili ipismenb spomenico. Dne 23. oktobra 1929. sta en,ako interve= nirala pri ministru prosvete predsednik U.TU Vlada Petrpvlič in pov. beagrajskega poverje^ ništva Milan Popovič pri g. niinistru prosves te B. Maksimbviču ter s>ta mu izročila spo= menico glede razvrstitve učileljstva \in ure= ditve uflrteljskih plač. Dne 19. in 20. januarja 1930. se je vršila seja poverjenikov "v BeogradHi, na kateri se je 'ponovno raztpravljalo o položaju ter &o se n,apravili sklepi za inadaljnje korake v svrho izboljšanja gmotnega stanja učitelj« stva. Dne 6. februarja 1930. se je vršila seja ¦Izvršnega odbora UJU, ter sta šl.a zopet \ to svrho zastoipnHka ljubljanskega pover.je= ništva v Beograd. Na tej seji se je sestavila spomenica z ozirom na revizijo uradniškega zakona. V spomenicli se je poudaril predlbg glede uvrstitve učiteljstva, glede napredovaj nja, spedialnih doklad tudi za učitelj&vo, glede poročenih učiteljic, uipraviteljskih daklad, vadnišktih ličiteljev, učiteljev special* nih šol in glede stanarine po zakonu o narod« nih šolah. Poudarilo se je. da se je učitelj* stvu poslabšal poTožaj z riovim zakonom o narodnih šblah. Ta spbmenica je bila pbsla» na. članom komisije za re^izijp uradniSkega zakona in ministrom. Delo za izboljšanje stanja potom pravilnika. Glavno delo je bilo trdba sedaj zasta\<rti na revizijo uradniškega zakona in na praviU rtik k zakonu o narpdnih šolah. Šplsko^upravni odsek je stopil v perma= nentnp delo, čla'ne 'je poverjeniiŠtvo pomno> žilo še z nekaterimli delavnimi zastotpniki. Izdelal je ipredlbge za pravilnik k za"konu o narodnih šolah, kii je obsegal sledeče: spos menico za izboljšanje gmotnega položaja in nujnih potreb učiteljstva, predlbg glede pro^ stega stanovanja in kuriva učKieljstVu ter načina izplačevanja stanarin učiteljstvu, predlog za izplačevanje potom banovine, skup'no z redno plačo, predlog za ureditev šolskih vrtov in vse druge 'predloge glede izs vajanja šolskega zakbna. S tem sta se 5. mar* ca zglasila zastopriika ipoverjeriiŠtva pri g. načelniku v ministrstVu ^prosvete ter uteme> ljevala pqtrebb poedinih zahtev. Ob tej pri« llki sta prejela prvotni osnutek pravilnika. Delo za izboljšanje potom čin. zakona. Ko se je zaznalo za imenpvanje !kbmii'sije za revizijo uradniškega zakona, je »UčiteTj* ski Tpvariš« takoj priobčil člane te kbmisije, poverjeništvo je pa šlo na delo, da zairitere* sira vse z zahtevami učitel]9tva. »Učiteljski Tovariš« je priplbčil v 25. š'te: vilki ad 6. februarja 1930. vse zahteve uči= teljstva 'pri reviziji v uvodnem članku. Zastopnika poverjen'!štva* sta 6. febru* arja skupno s člani Izvršnega odbpra in beograjskim ipoverjenikom 'tdv. M. Popovis čem intervenirala najprej pri finančnem mu nistru g. dr. Švrljugi, nato sp Wili vsi še pri ministru prosvete g. B. Maksimoviču in pri predsedniku komisije za revizijo Sfn. zakbna g. dr. Nin. Periču. Vsem so še osebno tol^ mačili gbri omenjeno spbmenicb. Zastopnika ljubljanskega poveirjeništva sta se pa še po* sebe zglasdla ipri članu komisije za revizijo čin. zakpna drž. svet. dr. Sagadmu. Pbverjenišfvp je dalp svoje za^hteve glcde ličiteljstva tudi Zve>zi državnib. namešče'ncJ cev, ki je poslala dne 22. februarja 1930. dva zastopnika v Bebgrad, da intervenirata glede izboljšanja gmotnega stanja. Med tem so se zastopniki UJU zglasfli tudi pri g. ministru pTosvete ter ga zaprd« sili, naj bi tudi en zastopnik II. kat. prišel v komisfVjo za revizijo čin. zakpna. 6. marca 1930. sta se zopet zglasila za* stopnika poverjeništva UJU Ljubljana V Beogradu, kjer je zopet z rijima skupnd in* terveniral izvršni odbor pri ministru prosvete g. B. M,alksimo\*iču ter mu predložil ippnovnp spomenico -glede nujnosti izboljšanja gmotnega stanja učiteljatvu. Iste zahteve s'ta pod« prla pri ministru tudi predsednik UJU tov. Petrovič in poverjenik beograjskega pover= jen>ištva tpv. Milan Poppvič dne 18. marca 1930. Dne 16. in 17. aprila se je vršila seja glavnega odlbbra UJU. Ob tej priliki je glav> ni odbor ponovno bil ^prejet v avdijenco ter mu je izročil spomenico glede izboljšanja ppložaja uditeljstvu, ki je ibila dbjavljena v »Učiteljskem Tovarišu«. Med tem je poverjeništvp int&rveniraio tudi ppnbvno v zade-vi stanarin pri banski upravi. Od 1. maja do 15. maja 1930. je delbv.vla v Beogradu komisija za deSinitivno redakci« jo pravilnika k zakonu o narodnih šolah, v kateri je sodeloval 'tudi tov. Dimnik. Tudi ta 'kbmisija je sprejela mnogo predlogpv, ki so fizšli iz organizacije in ki bodo v kprist učiteljstvu in špli. »Učiteljski Tovariš« za izboljšanje položaja. Borbo.glede i^boljšanja našega gmotne* ga in pravnega položaja je pa zelo močno podpiral tudi »Učiteljski Tovariš«, naše sta» novskb glasi'lo, ki je priobč/il v pretečenem /et'u sledeče članke in dbjave v tem oziru: Objave »Učiteljskega Tovariša« za izboljša* šanje gmotnega položaja. Nove >plače pplit. ur. št. 2. — Ured. min. pok. št. 2. — Ukin. avt. nap. s©& §t. 2. — Ukin. dofočb o urad. stalnosti št. 4. — Pri g. fin. miriistru, št. 6. — Težak 'polož. učit. na enoraizredn. in v bribih, št. 7. — Le't. prej. učit. srednjih in psn. šol. (Tabela), št. 7. — Povodom zak, o samoupr. cestah. (Kuluk), št. 7. — Za izboljšanje gmot. stanja vsem drž. urad., št. 8. -— Zast. UJU pri min. pro* svete, š't. 8. — Skup. seja Izv. odb. in pov. Beqgr., št. 8. — Srbslki tov. dvfiigajo svoj glas za izb. gmot. pol. učit., št. 10. — Voz. olaj. za druž. člane, št. 10. — Ppviš. učit. plač na Francpskem, št. 11. — Povrač. ipot. in 'selit. stroškov, št. 10—11. — Kako ceniti plače z ozirom na 'učit. delo, št. 12. — Naturalna stanovanja in kurivo za učl?t., Št. 12. — Od= teg. za nab. zadr., št. 12. .— Za zviš. plač. in pos. doklade učit. osn. šol — gpomenica št. 13. — Priloga spomenici Udr. jug. učit, št. 13. — Šbrl.mpr, odsek pov. UJU, št. 13. — Izenač. plač. prof. na sred. tehn. šoli, št. 13. — Doklade za želez. in fin. psobje, št. 13. — Zast. pov. piV banu ig. Sernecu, št. 16. — Šol.« upr. odsek, št. 16. — Urad. gib., v Let. drž., št. 17. — Nova pota — po zak. o nar. šol., št. 19. — Nat. stanov. in učit., št. 20. — Učit. plača v Ameriki, št. 20. — Pravil'nik o natu= ralnih sltanov., št. 20. — Seja pov. UJU v Bepgradu 19. jan. 1930., št. 21. — Kaj je z razlikami od 1. okt. do 1. maja 1924., št. 21. — Širji spsvet, 5. jan. 1930. v Celju, št. 22. — Stanov. ifn !k"urivo za učit., išt. 23. — Pd^ višanje stanarine — najnujnejša potreba, Łt. 24. — Izboljšanje 'gmot. polož. uči't. — spomenica, št. 26. — Statistika iz-venšol. dela učiteljstva, št. 26. — Stanovanjsko vpraš. franc. "učit., št. 26. — Mat. sta;nje litvanskega učit., št. 26. — Gmotno stanje učit., št. 27. — Nalog za izplačtilp učit. stanarin, št. 27. — JJvrstitev Lj. v I. drag. razr., št. 29. — Vpra= šanje stanarin. št. 33. — Stanarina in nat. stanov., st. 34. — Stanov. bodo fzpl. občine, št. 34. — Odtegljaji za nab. zadr., št. 55. — Stanarina, št. 39. — Odtegljaji za Zvezo nab. zadrug, št. 39. — Odtegljaji za Zvezo nab. zadr., št. 40. — Iz pov. glede stanarin, št. 41. — Prevedba učit. žen. roč. del, št. 41. — Na* raščanje posJbv upraMiteljdv nar. šol. št. 42. — Stanar. učit., st. 43. Objave »Učiteljskega Tovariša« glede šols skega zakona. , VZS o zak. o sred. šol., št. 4. — VZS o zak. b učiteljiščih, št. 4. — Po bbravnavi zak. o nar. šol. v VZS, št. 5. — Delo UJU v pogl. šol. zak., št. 5. — Zak. o sred. šoTah, St. 6. — Zak. o učiteljiščih in ^učit. izobrazbi, st. 8. — Monbppl učit. kmjH'g, št. 8. — Kaj je z ljud« skbšol. zak., št. 9. — Zak. p nar. šol. — spo= menica, št. 11. — Ureditev ban. prosv. upra* ve, št. 14. — Prosv. zalkonodaja zad. časa, ^t. 18. — Zak. o nar. šol., št. 18. — Zak. o premešč., upok. in od/p. drž. usl., st. 19. — Celpten zak. o nar. šol., št. 19. — Pravilnik za venski pouk k zak. o sred. in nar. šol., št. 22. — lUreditev kraj. šol:. odb. po zak. p nar. šol., št. 23. — Pravilnik za zid. šot., št. 23. — Pravila o gradjenju škbla li' nameštaju školskom, št. 23. — Misija psnove šole in učit. na pblju nar. izobr. — po zak. o nar. šol., št. 24. — Špl.=upr. odsek pov. UJU Lj., št. 24. — Kakp naj se tblmačijo razna dblo= čila k zak. p nar. šol, št. 24. — Novi šol. zak. in PreknTunje, št. 25. — Obči ipraivilnik k zak. o nar_. šol., št. 26. — Imenovairije banov. šol. bdbora, št. 27. — Učrf načrt za učiteljis šča, št. 28. — Razd. uč. ur na učiteljišču, št. 29. — Reforma 'učiteljišč, št. 30. — Prekm. kbnf. šple, št. 30. — Prva seja ban. šol. odb., št. 32. — Kpmisija za def. red. prav. k zak. onar. šol, št. 36. — Delo UJU in »Učit. To=> variš« za čimboljši §ol. zak., št. 37, 38, 39, 40, 41, 42. — O učnem načrtu za nar. sple, št. 38. — 'Npvi učni načrt za nar. šole, št. 39. — Izdelava npvega uč. načrta, št. 39. — Sol« ske zgradbe v P.rekmurju, št. 43. Objave »Učiteljskega Tovariša« glede uradnU škega zakona. ReWzija urad. zak., št. 19. — Imendvanje kbmisije za reviz. 'urad. zak., št. 24. — Revi« rzija uradniškega zakona, št. 25. — Iz ppv. — intervencije v Beogradu februarja 1930., št. 25. — Prosvetne zbornice, št. 25. — Učit. za* stppniki pri fi'n. ministru, št. 26. — Izv. odb. pri min. 'prosvete, št. 26. — Prestav. UJU pri preds. kom. za reviz. čin. zak., št. 26. • — Gmptno sftanje bolg. u5it., št. 28. — Rpdbin* ske dpkl. belg. drž. uradn., št. 28. — Razmiš^ ljanje cfo npvem uradniškem zak., št. 29. — Žast. Zveze drž. nam. v Beogradu, št. 29. — Reviz. urad. zak., št. 30. — Plače francos skega učit.,, št. 31. — Gmctni ppložaj podež. učit., št. 32. — Načela službene pra-gmatike, št. 32. — Pri g. ministi'u prosvete, št. 32. — Uradniški zakbn, št. 32. — Za izfeoljšanje mat. polož. učit., št. 32. — Seja Cin. Sav. in o'bčn'i' zbor Zveze drž. nam., št. 33. — Dragi« nja v mestih Jug., št. 33. — Plače dunajskega ,učit., št. 33. — Iziboljšanje Łmbtne,ga ipolož. učit., št. 34. — Seja Glav. bdb. v Beogradu, 12., 13. a,prila 1930., št. 34. — Občni zbor Zve* ze drž. nam., št. 35. — Plače učit. na Špan* skem, st. 35. — Občni ^bor Zveze drž. iiain., št. 36. — Prosveta in naš materialni položaj, št. 37. — Za izboljšanje položaja šol. uipravU teljem, št. 39. — Za izboljšarije gmotnega položaja, št. 39. — Drag. dokl. 'čas't. iin voj. uradnikov, št. 40. — Zveza drž. nam. za izb. gmbt. pplpžaja, št. 43. — Revizija čin. zak., št. 44. Kdor presoja de!o ppverjeništva mora priznati, da je storilo vse in se ppslužilo vseh sredstev, da dvigne origanizacijo in pri= bori z inj'o clanstvu materialne in pravne. dp= brine v tisti izmeri, ki |ih učiteljs'ki stan za« slliži. Vklju"b zaprekam, ki so se mu stavile iz vrst lastnega članstva, s čemer so se slabfie sile prganizacije, je poverjeništvo nadalje^ valo svpje delo za dobroibit učiteljstva z ne* zmanjšano silp ter je odgovarjalo na vse očitke z ene in druge strani vednp ie z pozia tivnim dolom. Ako še danes nff pozitivnih rezultatpv, ni to krivda poverjeništva, temveč nibra vsak razsoden član uvideti, da so višje sile, ki '.e-šujejo naše zadeve. Od kritikov poverjeniškega dela priča^ kujemo ,le eno — da namreč navajajo za svo= je trditve vedno konkretne dokaze in z njimi dokažejo, kaj je organizacija opustila v do^ brobit učiteljstva, kaj je storila napačnega, povedo naj pa tudi, kaj so oni storili pozitiv« nega v prilog učiteljskega stanu in koliko so se uveljavili tudi s pozitivnim >— delom. Doba, v kateri živimo, je preresna, da bi pustili eksperimentirati z organizacijo in da bi prepuščali njeno usodo osebam, ki nam ne dajejo garancije za pozitivno delo, kakor jo zahteva resnost časa, v katerem živimb.