Leto VI., štev. 205 Ljubljana, petek 4. septembra 1925 poštnina pavsallrana. Cena 2 Dilk ■ Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko UpravnlStvo: Ljubljana, Prešernova ulica St. 54. — Telefon it. 36. loseratni oddelek; Ljubljana, Preler-nova ulica St. 4. — Telefon St. 49* Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. 1. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljubljana St. 11.84J - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.141. Trgovinska pogodba z Avstrijo podpisana Včeraj opoldne je bila na Dunaju podpisana nova trgovinska pogodba. — V veljavo stopi že v septembru? Zasedanje Sveta Zveze narodov Mosulsko vprašanje na dnevnem redu. — Danes dospeta v Ženevo Painleve in dr. Beneš. — Madžarska bojazen pred Malo antanto. — Avstrijsko vprašanje. ca Uhaja ob «i»lraj. ca Stane mesečno Din »5—; ra U»o-temstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Mikloi-čeva cesta Stev. 16/I. — Telefon Stev. 7*. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knatlovi ul. St. 5/I. — Telefon St. 3<- Ljubljana. 3. septembra. Trge. ika pogodba z Avstrijo je podpisu..a in njen najbistvenejši del. ca. rinska konvencija, bo v prihodnjih dneh uveljavljen. Mi smo tekom pogajanj, ki so se vršila na Dunaju in zlasti ob njihovem za. ključku zaietkom prošlega meseca, ko je zadeva bila predložena vladi, da odloči ali se naj pogodba podpiše ali ne, opetovano zavzeli svoje stališče, da ta pogodba ni dobra in da ne bo koristna za naše narodno gospodarstvo. Pri tem nikakor ne izhajamo z ožjega slovenskega stališča. Gospodarska politika naše države mora gotovo računati z dejstvom, da je Jugoslavija agrarna država, ki si mora predvsem zasigurati izvoz svojih cerealij in svoje živine. Kot konpenzacijski objekt služi pri tem seveda industrijsko blago in naravno je, da v teh okolnostih zaščita domače industrije ne more biti izpeljana do skrajnih konsekvenc. Iz tega sledi, da morajo koncesije, ki jih daje naša država v trgovinskih pogodbah industrijskim državam, v prvi vrsti zadeti predvsem njen industrijalni kotiček, t. i. Slovenijo. Toda po našem globokem prepričanju se da pri dobrem razumevanju vitalnih potreb te domače industrije najti ipak srednja pot in ni bilo treba, da se Interesi baš onih industrijskih gran, ki so pri nas razmeroma dobro razvite in obetajo pri pametni državno-ekonomski politiki lepo bodočnost, popolnoma zapostavijo. kakor se je to baš z avstrijsko pogodbo zgodilo. Pred nekaj tedni smo dobili zaščitne carine za našo industrijo, ki so sedaj deloma izigrane. Naša železna, kožna, tekstilna ln kemična industrija so približno zopet tam, kjer so bile pred našo novo avtonomno tarifo. A tudi s stališča naše agrarne države ni pogodba z Avstrijo nobeno junaško delo. Interesantno je primerjati končni efekt medsebojnih koncesij. Koliko bo profitirala od znižanih carinskih postavk Avstrija in koliko mi? Ni težko si ustvariti približno sliko. Ako vzamemo za podlago našega računa statistiko blagovnega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo v L 1924. in primerjamo za koliko se bodo carinske postavke po novi pogodbi znižale, dobimo sledeči pregled: Poljedelski proizvodi: Avstrija popoustila 611.713 zlatih kron. Jugoslavija —; živinorejski proizvodi: Avstrija 593.892 zlatih kron, Jugoslavija —• proizvodi poljeprivredne industrije: Avstrija 18.790 zlatih kron. Jugoslavija 8.818; ostale jestvine in predmeti za hrano: Avstrija 7.345 zlatih kron. Jugoslavija 33.630 zlatih Din: rudarstvo in mineralna olja: Avstrija —, Jugoslavija 36.895 zlatih Din: proizvodi iz voska, masti in olja: Avstrija —, Jugoslavija 47.978 zlatih Din; kemični in apotekar-ski proizvodi: Avstrija 64.038 zlatih kron. Jugoslavija 197.966 zlatih Din; bombaž, volna in slično ter njih proizvodi: Avstrija —. Jugoslavija 1,467.235 zlatih Din; kože in krzna ter njih proizvodi: Avstrija —. Jugoslavija 84.790 zlatih Din; kavčuk in gutaperka: Avstrija —, Jugoslavija 249.230 zlatih Din; ščetkarski in sitarski proizvodi :Avstriia 4.360 zlatih kron. Jugoslavija —: materijal za rezbarijo ter rezbarski proizvodi: Avstrija 27 597 zlatih kron. Jugosla. vija 335.946 zlatih Din: papir in proizvodi iz niega: Avstrija —. Jugos'avi.ia 784.335 zlatih Din; proizvodi iz kamenja. zemlje in slično: Avstrija —. Jugoslavija 23.260 zlatih Din: kovine in njih proizvodi: Avstrija 2.088. Jugoslavija 2.404.155 zlatih Din; stroji, aparati itd.: Avstrija —, Jugoslavija 1.679.513 zlatih Din: naučni in umetniški predmeti: A v. strija —. Jugoslavija 12.400 zlatih Din; ure. orožje in igrače: Avstrija —. Jugoslavija 86.400 zlatih Din. Skupai je torej Avstrija popustila nam na carini 1 mili-Jon 320.823 zlnttcmbra. n. V današnji šte« vilki ^Republikanske slobode«, glasila ra» dičevskih disidentov, objavlja bivši Radi« čev tovariš ln prijatelj Tomo Jalžabetič od« prto pismo na Stjepana Radiča. V' tem pis» mu pravi, da doslej ni hotel javno nasto« piti proti Radiču, da ne bi kdo rekel, da mu strelja v bok. Mora pa to storiti sedaj, ko je Radičeva politika doživela popoln po« lom. Jalžabetič vprašuje R"diča, kam je šel denar, ki so ga zbirali za strankin sklad in zakaj še do danes ni obračuna. Večkrat, da je že zahteval obračun o tem skladu, pa tu« di drugi poslanci in celo nekatere stranki« ne organizacije z dežele, a Radič ni hotel predložiti obračuna. Jalžabetič se je glede tega obrnil naposled na Radičevo ženo. to pa da je Radiča tako raztogotilo, da ga ni več kandidiral pri zadnjih volitvah v skup« ščino. Iz diplomacije Beograd, 3. septembra, p. Poljski posla« nik Okenski odpotuje na oddih v Karlove Vari, češkoslovaški poslanik Šeba pa se po« vrne te dni s potovanja preko Cetinja in Sarajeva v Beograd Za jugoslovenskega generalnega konzula v Kairi je imenovan znani književnik Tučič Beograd, 3. septembra p. Dopoldne sta posetila poljski poslanik Okenski in češko« slovaški odpravnik poslov Černv pomočtii« ka zunanjega ministra. Markovida. Poset je velial sestanku vodilnih državnikov držav Male antante. Italijanski pomorski ataše v Beogradu Pe-'egrinrs Mateucci le odnrrkKcan v Rim. Tta-Hianska vlada je prijavila za novega Domor-skesa atašeja kapetana Ernesta Luppia. Trgovinska pog ,':mja s ČSR. Beograd, 2. septembra n. V trgovinskem ministrstvu s j ie sestavila komisija strokov, n akov, da proučijo projekt trgovinske pogodbe s Češkoslovaško. Naša delegacija bo vodila pogajanja s Cehoslnvaki v Bratislavi sred< teea meseca. Naš delegat Je dr. MIlan Todorovič. Zaplenjena komunistična knjiga Beograd 3. septembra, p Policija je pri« jela danes R. Petroviča, zasebnega uradni« ka iz Bakra, prevajalca Buharinove knjige ^Teorija gospodarske preosnove« Ororni« ki so zaplenili v »rAkcijonarski štampariji. vseh 3800 izvodov te knjige. Ženeva, 3. septembra, d. V navzočnosti številnih diplomatov m novinarjev je otvoril Irancoskf zunanji minisreT Briand prvo javno sejo Sveta Zveze narodov s sporočilom, da ie na dnevnem redu mosulsko vprašanje. Nato sta turški zunan j trtinrsteT tn angleški koionijahii minister obrazložila stališče svojih vlad. Ni IzkVučeno, da bo Svet Zveze narodov na predlog svojega poročevalca Undena Imenoval poseben odbor, kj bo skušal doseči neposredni sporaztsn v term vp^šanju. Ker je bil naval občinstva k sej: Izredno velik, ie Zvezino ta nrštvo odločilo, da se bodo seje vršile začasno le v navzočnosti delegatov ln novinarjev. Danes se je vršila plenarna seja kongresa mednarodne visokošolske zveze za Zvezo narodov. Najprej so se vršile volitve. V pravnem odseku je bil Izvoljen Robert Lan-ge (Francija) za predsednika. Vandervelde Je obžaloval, da Zveza narodov še ae obsega vsega sveta. Izrazil je irpatre, da bosta Nemčija ln Rusfia v najkrajšem času z enakimi pravicami in dolžnostmi vstopili v Zvezo narodov. Francoski ministrski predsednik Palnlevč bo jutri prispel v Ženevo. Predvidoma se bo popoldne pod n:egovim predsedstvom vršila zaupna seja Zveze narodov, aa kateri se bo razpravljalo o poročiSu odbora za pre- iskavo gospodarske fn financijelne situacije v Avstriji. Tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Bencš prispe Jutri v Ženevo. Budimpešta, 3. septembra, s. Iz poučenih krosov se doznava, da bo ministrski predsednik grof Bethlen po zadnjih dispozicijah potoval r.a zborovanje Zveze narodov, ker računajo Madžari z napadom Male antante ra Madžarsko, proti kateremu bo gTOf Bethlen osebno nastopil. Duna', 3. septembra, s. Posebni dopisnik »Nene Freie Presse« prinaša avtentično poročilo strokovnjakov Laytona ln Rista aa zborovanju Zveze narodov o položaju Avstrije. Strokovnjaka sta prišla do prepričanja, da Je produkcija v Avstriji za približno 80 odstotkov padla. Ker se je eksport v na-sledstvene države za 40 odst. in eksport v Inozemstvo znižal za 80 odstotkov, znaša povprečni padec 60 odstotkov. Druga glavna točka trgovsko političnih razmer Je pomanjkanje tržišč In kapitala. Razvoj ta organizacija industrije je ugodna. Glede vloge tn naloge Dunaja sta se oba strokovntova!i v Ženevo delegati za zasedanie Zveze narodov. V Zagrebu se iim pridruži Stiepan Radič, ki ie izrazil želio. da bi oosetil ministrskega predsednika Pašiča v Evians les Bains. Iz radikalskih vrst na namiguje-io. da tudi sedai ne bo prišlo do sestanka med Pnšičem in Radičem. Beograd. 3. septembra, r. Iz radikalnih krogov se doznava. da se pričakuje skoraišnii povratek mm. predsednika Pašiča. Po informacijah iz radikalnih krogov je Pašič nezadovoljen z nastopi radičevcev, zlasti pa St. Radiča. ki ie v zadniem času zavzel pozo najvišjega činitelja ln diktatorja v državi. Posebna garancijska pogodba za Avstrijo? Možnost posebnega varnostnega pakta med Francijo, Anglijo in Malo antanto, ki bi jamčil za avstrijsko neodvisnost. - Francoski in ameriški glasovi o vprašanju priključitve. Berlin, 3. septembra, s. «Germania> poroča iz Ženeve: Ob priliki jesenskega zasedanja Zveze narodov stoje tri točke v ospredju: 1.) Odpoklic komisarja Zveze narodov iz Avstrije; 2.) pritegnitev Avstrije v varnostni pakt in 3.) poročilo obeh strokovnjakov o Avstriji. Tukaj privladuje mnenje, da bo poročilo dalo pripravno podlago za politično in financijelno obnovo, ki bo preprečila a!i odgodila priključitev Avstrije k Nemčiji. Zdi se, da hoče avstrijska diplomacija rešiti avstrijski problem brez Nemčije in pritegniti Avstrijo na kak način v varnostni pakt Ce bi se ta udeležba vsled tega. ker bi se Avstrija znova odpovedala priključitvi, vsled angleškega odpora izjalovila, potem mislijo, da bi prišlo do francosko-angleške-ga pakta o garanciji avstrijske neodvisnosti. pri čemer bi prišla v poštev tudi Mala antanta. Pariz, 3. septembra, d. dnformation> piše o vprašanju združitve Avstrije z Nemčijo med drugim, da je Avstrija v svojih sedanjih mejah nesposobna za življenje. Zato se je predlagala združitev Avstrije z Nemčijo ali pa donavska federacija, toda oba načrta je treba zavreči, ker sta političnega značaja, dočim je avstrijsko vprašanje zgolj gospo- darsko. Združitev z Nemčijo je treba preprečiti ne samo radi trenutnih komplikacij, temveč tudi zato, ker so prevelike države nevarne za mednarodne odnošaje. Velika Nemčija bi brezdvomno ovirala razvoj Zveze narodov. Mir Je odvisen od moči malih držav in ne od povečanja že močnih držav. Newyork, sept. d. Ameriško časopisje se bavi obširno z nedeljsko dunajsko manifestacijo za združitev Avstrije z Nemčijo. Vsi listi ostro kritikujejo tozadevna prizadevanja ln jih odklanjajo. »Newyork Times« pišejo, da Loebe nI storil prav, ko je trdil, da bi vstop Nemčije v Zvezo narodov olajšal združitev. Ako bi Zveza narodov kdaj odobrila tak predlog, ne bi smela tega predlagati Nemčija, ampak Avstrija. Združitev bi bila zadnja rešitev, ki bi Jo mogli zavezniki odobriti. Pred tem pa bi se na vsak način storil poskus carinske reforme v Srednji Evropi in bi se skušala ustanoviti dunavska carinska zveza ali celo donavska federacija, kar bi bilo kljub češkemu uporu še vedno manj nevarno, kakor pa pomno-žltev prebiva'stva nemške države za sedem milijonov. Londonska posvetovanja o varnostnem paktu Pravni izvedenci zavezniških držav in Nemčije razpravljajo o vprašanju razsodišča. — Dr. Gauss o nemškem stališču. London, 3. septembra. L Včeraj so se vršila v Porelgn Office dolza posvetovanja rred p ravnimi izvedene! Francije. Anglije, Belgije, ltali:e in Nemčije. Glavni predmet posvetovanj le tvorilo vprašanje razsodišča v smislu sporazuma med Briandom hi Cbam berlainom. Izvedenci so razpravljali o možnosti sporov na franeosko-nemSkl mefl ta o sporih med Nemčtjo (n Poljsko oziroma Češkoslovaško. Nemški izvedenec dr. G3uss le predlagal naj bi se Izdajali o poteku posvetovanj komunikeji. toda Izvedenci zavezniških držav so Izjavili, da so posvetovanja le internega značaja ln da se morajo njih rezultati sporočiti interesiranim vladam, ki bodo sklepale o nadaljnrli korakih. Dr. Gauss ie izjavil, da mora dobiti Nemčija jamstvo za obojestranske obveznosti varnostnega pakta. Nadalje Je govoril dr. Gauss o razorožitve-no-m vprašanja ter je izrazil bojazen Nemčije pred sankcijami na temelju versailleske mirovne pogodbe. Nemčija zahteva, da se rrwa vsak slučaj sankcije predložiti razsodišču Zveze narodov. Izvedenci so na to zahtevo odgovorili, da se zavezniki strinjajo s tem izvzemši dokazane napade. -8S3- Zrakoplovna nesreča Newyork, 3. septembra, s. Kakor poro« čajo iz Kolumbusa v državi Ohio^ je vihar uničil zrakoplov «Shcnandoah». Zračna lad« ja jc zašia v orkan in jc v bližini kraja Ada padla na zemljo. Dva člana posadke sta bila na mestu mrtva, sedem, med nji« mi tudi poveljnik, pa je bilo ranjenih. Vsled udarca na zemljo se je zrakoplov raztrgal na dva dela, od katerih je enega odneslo v zapadni smeri. Cambridge, 3. septembra, s. Pri katastre« fi zrakoplova »Shenandoah« je bilo usmr« čenih 10 in ranjenih 15 oseb. Polovica zto* koplova je padla nekaj milj severno od Ade na zemljo, drugo polovico pa je odneslo 10 milj daleč proti jugu. Lepi uspehi naših letalcev Sovi Sad, 3. septembra, n. Dva naša le« talca, ki sta pred kratkim odšla v Pariz, sta se vrnila iz Francije. Eden se je vrnil včeraj iz Pariza v Novi Sad in jc rabil za pot deset ur, drugi pa je moral pristati ob francosko«italijanski meji in se je povrnil danes ob 5 popoldne 9emkaj. Ta drugi avi> jatik je preletel progo v dobrih osmih urah. 1 Usoda podmornice «Veniero» Rim, 3. septembra, k. Listi poročajo, da so prlil! ba»e na sled podmornici »Venlero«. ki se je pri zadnjth pomorskih manevrih potopila. Ladja leži kakili 60 do 100 m globoko in samo 6 do 7 km daleč od vhoda, v prt* stanišče Sirakuza. Vojaška vlada v Kantonu London septembra, d. Iz Peldnga po* ročajo, da so NVampoa.kadeti postavili t Kantonu vojaško vlado, kateri načeljujejo trije generali Stavka bančnih uradnikov v Parizu Pariz. septembra, k. Danea bodo «taW kujoč bančni uradniki izvršili novo glasv vanje glede nadaljevanja ali konca stavke, ker so delodajalci podaljšali rok za *pre» jem njihovih predlogov za 24 ur. Ker Je pri hližno 300 bančnih uradnikov že pričelo X delom, je prišlo pred raznimi bankami do demonstracij. Intervenirati je morala pot, licija, ki jc izvršila nekaj aretacij. V prestolici Zveze narodov (Od našega posebnega poročevalca.) Ženeva, 1. septembra. Delegacije posameznih držav so že pričele prihajati v prestoiico Zveze narodov ob Lemanskem ježem. Prva so seveda odposlanstva velesil, zakaj pred Šestim plenarnim zasedanjem, ki se prične 7. t. m. pod predsedstvom francoskega ministrskega predsednika Pain-levdja v na zunaj neznatni ,sicer pa dokaj prostorni »reformacijski dvorani*, se sestane Svet Zveze narodov, obstoječ večinoma iz zastopnikov velesil. Danes je že dospel v Ženevo angleški zunanji minister Chamberlain, ki je izstopil na kolodvoru Cornavin, njegov francoski kolega Briand pa se ie pripeljal z avtomobilom. Jutri pričakujejo belgijskega zunanjega ministra Vander-velda in ostale delegacije. V sredo 2. t. m. zjutraj se otvori v palači ob parku Mon Repos 35. zasedanje Sveta Zveze narodov, ki bo imel rešiti vrsto perečih vprašanj in ki bo takorekoč v naprej opravil vse delo letošnjega septembrskega zasedanja. Plenarna seja vseh narodov bo pač imela v glavnem le nalogo, da di slovesno pritrdilo sklepom velesil. Stalno tajništvo Zveze je v to svrho pripravilo kot ponavadi nadvse obsežno, naravnost ogromno poročilo, ki v podrobnostih obravnava delo neštetih organov komisij, podkomisij, odsekov itd. Zveze tekom zadnjega leta. Med najvažnejšimi vprašanji, ki pridejo na dnevni red, ie zadeva mosul-skega vilajeta in vprašanje gospodarske bodočnosti Avstrije. Svet Zveze pač ne bo mogel nadalje odlašati z rešitvijo teh dveh problemov, čeprav ie pričakovati, da izbruhnejo pri njihovi obravnavi težki spori. Turki niso zadovoljni s poročilom Zvezine komisije, ki priporoča, naj se prisodi Mosul Iraku pod pogojem, da Anglija podaljša svoj protekto-rat nad Mezopotamijo za nadaljnih 25 let. Angležem ni všeč ugotovitev komisije, da bi moral v nasprotnem slučaju Mosul pripasti Turčiji v smislu želje večine prebivalstva. Avstrijci zahtevajo odprt trg za svojo industrijo in trgovino v sosednih nacijonalnih državah, sicer prete s priklopitviio Nemčiji. Poročilo obeh izvedencev Zveze, ki sta se nedavno mudila na Dunaju, je baje ugodno za Avstrijo. Tudi se zdi, da ie avstrijsko izsiljevanje vžgalo zlasti pri Franciji in Angliji. Države Male antante bodo torej morale izbojevati v Ženevi težak boj za rešitev svoje industrije pred avstrijsko povodnijo. Pričakovati je tudi ostrega boja pri novi volitvi nestalnih članov Sveta in morda tudi delikatne diskuziie o kitajskih zadevah. Prisostvovali bomo vsekakor tudi veliki posmrtni debati o fa-moznem ženevskem protokolu. Seveda vmes ne bo manjkalo ljubeznivih, medenih pozivov na naslov Nemčije. Vendar bistveni interes letošnjega zasedanja ne velja vprašanjem, ki so ofi-cijelno na dnevnem redu. temveč zadevam. ki se bodo obravnavale za kulisami. Da se bo govorilo o splošnih akutnih vprašanjih evropske politike, jamči že samo dejstvo, da pride v Ženevo okoli 12 zunanjih ministrov. Predmet teh razgovorov bodo torej: renski varnostni pakt. arbitražne pogodbe med Nemčijo, Poljsko in Češkoslovaško, Vstop v Zvezo narodov. Po končani konferenci angleških, francoskih in nemških juridičnih izvedencev, ki te dni zaseda v Londonu, pride krajem meseca do konference zunanjih ministrov v Lozani. Pred tem pa se bosta Briand in Chamberlain razgovarjala z zastopniki Poljske in Male antante. Na vsak način dovolj materijala. ki mora zanimati tudi našo i ugo slovensko javnost. Ženeva skrbi v vsakem oziru za lep sprejem visokih gostov. Jutri se otvori-jo vsa gledališča. Posebnost je serija italijanskih oper v »Velikem gledališču* s sodelovanjem najboljših laških pevcev. Padiotelefonija bo skrbela za to. da bodo lahko predstave poslušali v celi zapadni in srednii Evropi. Tako bodo lahko n. pr. v Madridu ceneje poslušali ženevske predstave kot v sami Ženevi, kjer stane ob tej priliki najslabši sedež v operi naših 150 dinarjev. Padiotelefonija bo razširjala tudi govore iz zasedania plenarnega zborovanja. Na strehi in v notranjščini »reformacijske dvorane* se vrše v ta .iamen naiživahnejše priprave. Ne vem. če ima to kaj opraviti z zasedanjem Zveze narodov, vendar dejstvo je. da se 4. t. m. vrši velik protestni shod proti odpravi tolerančnih hiš, ki jih je nedavno ženevska vlada prepovedala. Protest se vrši z vidika javne morale in higiene in varnosti družinskega življenja, kot to povedo številni lepaki po ženevskih ulicah. Ženeva na tudi ni pozabila sveje lastne publike, posebno dijakov. Tudi ti se morajo česa naučiti od krmarjev svetovne politike, zbranih v Ženevi. V ta namen je organizirala « Mednarodna vseučiliška organizacija* ciklus predavani o Zvezi narodov, ki se vrše cd 7. do 21. septembra. O splošnem stališču napram Zvezi narodov bodo govorili: Briand 7.\ Francijo, Chamberlain in lord Cecil za Anglijo. Scialoia za Italijo. Unden za skandinavske dežele, Skrzynski za Poljsko, dr. Kuenzer za Nemčijo, dr. Ninčič za Malo antanto. O razvoju Zveze bodo predavali: Beneš: o gospodarskih pogojih miru; Albert Thomas: 0 razvoju sociialne pravice; Politis: o novi orijentaciii mednarodnega prava: Dantes - Bellegarde: o enakosti ras; Hymans jn Tituiescu: o mednarodnem patriotizmu. K volitvam v Romuniji V Rumuniji so se pravkar za vršile volitve v poljedelske zbornice. Te volitve so prav za prav strokovne priro-de, toda dobile so vsled posebnih prilik popolnoma političen značaj. Prvič vsled tega, ker imajo po romunski ustavi poljedelske, obrtne in industrijske komore pravico voliti člane v senat Število teh senatorjev sicer ni veliko, znaša vsega skupaj le šest, ali vendar že to zadostuje, da se v Rumuniji, de želi izredno liutih strankarskih bojev, volitvam pripisuje največji politični pomen. Ali še važnejši vzrok, da so imele volitve v zemijoradniške komore po polnoma političen značaj, je v sledečem: v mesecu januarju prihodnjega le ta poteče doba sedanjega rumunskega parlamenta in potrebne bodo nove volitve. Za te volitve pa se že zdaj stranke v Rumuniji mrzlično prmravljaio, osobito, ko so politična nasprotja v deželi razpaljena do skrajnosti in si stoje vladna Bratianova stranka in opozici-jonalne skupine v najsrditejšem boju vedno nasproti. Oba sovražna tabora sta smatrala volitve v poljedelske zbor niče za veliko poskusno bitko, ki naj pokaže razdelitev političnih sil. Zato sta se obe glavni nasprotni stranki udeležili volitev z največjo agilnostjo. Rezultat je skoroda presenetljiv. Bra tianova vladna stranka je dobila trideset mandatov, opozicijonalni nacijo-nalni agrarci 42 in ljudska stranka 4 mandate. Dasi se trdi, da v Rumuniji vedno zmaga vladna sstranka, vendar je ostala vladna skupina za precejšnjo število v manjšini. Pomena tega dogodka ni podcenjevati. Po tradiciji, ki vlada v Rumuniji, dvor nikdar ne da volilnega mandata oni stranki, ki je bila na vladi v pretekli parlamentarni se-ziji. Po tej tradiciji, ki se je je rumunski dvor doslej vedno držal, bi morala v januarju volilni mandat dobiti ena od opozicijonalnih strank. V teh nadah. ki so iih opozicijonalci javno izrekli, pač ni majhnega pomena slika političnega razpoloženja, kakor so jo odkrile omenjene volitve. Vrh tega je znano, da rumunski prestolonaslednik ni prijatelj Bratiana in njegove politike. Gotovo je tedaj, da bodo prihodnji meseci političnega življenja v Rumuniji silno burni in da bosta oba nasprotna tabora v borbi za politično premoč napela vse sile. Politična razporeditev pa se ie v glavnem že izvršila. Opozicija si jc svoj položaj izdatno izboljšala s fuzijami, osobito s tem, da sta se združili radikalno orijentirana kmetska stranka z nacijonalisti iz Transilvanije, ki stoje pod vodstvom odločnega Ma-niu. Značilno je za rumunsko politiko, da so najsrditejši opozicijonalci baš Rumuni iz Transilvanije, katerim očitajo z vladne strani, da je to znak regionalizma. da gledajo erdeljski Rumuni na stare pokrajine z enostranskih vidikov, da jim je ostala iz dobe nacijonalnih bojev zoper Madžare borba zoper državo takorekoč v krvi. Erdeljski nacijonalisti pa očitajo nele Bratia-novi stranki, marveč tudi sploh buka-reškim politikom korupcijonizem. av-tokratičnost in nesposobnost. Skratka, imamo tudi v Rumuniji nasprotje med starimi in osvobojenimi pokrajinami, imamo osnove «prečanskih» front z vsemi upravičenimi in neupravičenimi političnimi parolami. V boju zoper nacionalistično krilo opozicije je Bratianova stranka iskala in našla zavezništvo celo pri — erdeljskih narodnih manjšinah, osobito Nemcih. Volitve v poljedelske zbornice so otvorile tedaj novo politično kampanjo v Rumuniii; njih presenetljivi izid bo le še povečal srditost borbe. Politične beležke + Vedno enaki naši klerikalci. Ni stvari, ki bi je ne zlorabili strankarsko. Tako zdaj zopet davčno vprašanje. V času obupnega davčnega pritiska vlade RR je dr. Kulovec, mesto da bi vsaj v gospodarskih vprašanjih nastopali enotno, napisal v včerajšnjega «Slovenca» članek, k! mrgoli strankarskih napadov. Gospodje so nepoboljšljivi; vse jim ie samo sredstvo. — Popraviti pa moramo pri tej priliki prazne izgovore gosp. Kulovca. ki vendar ni mogel zamolčati dejstva, da so biii v zadnjem času tudi klerikalci na vladi. Iz aktov finančnega ministrstva kjer je dr. Spaho pripravljal kot finančni minister nov proračun, je razvidno, da ni bil storjen nikak korak k izenačenju davčnih bremen. Delo za novi zakon o direktnih davkih je pod Davidovič - Korcščevo vlado popolnoma zastalo in se je šele v vladi PP for-sirano nadaljevalo. Začetkom julija t. 1. je bilo delo dovršeno in načrt zakona predložen ministrskemu svetu. Taka je resnica. — Pa tudi to je splošno znano in so davkoplačevalci občutili na lastni koži, da klerikalna vlada ni ničesar storila za omiljenje davčne prakse v Sloveniji. da ri ravno v to ne bi bil potreben nikak zakon, ampak bi zadostovalo priprosto navodilo finančni delegaciji. + Novi red?? Pišejo nam: Citali smo o nameravani naselitvi nekih redo",:--;a. In ravno v septembru ie Bled najlepši, ko popušča Poletna vročina, ko čisti zrak približuje alpske velikane našim očem. Tu-ristika bi morala b'ti ravno sedai na višku. ker poletne sopare zastirajo pogled v daravo. Ako se ozremo na letošnjo sezono, ne moremo biti z obiskom zadovoljni Imeli smo res prvovrstno puh"ko. ki je napolnila hotele ob 'ezeru. oddaljenejši so Pa bili pr?zni. Tudi posestniki vil so razočarani, večina Priv-ifnih sob ja ostala nezasedena. Pogrešali smo družine. ki se v vilah same oskrbujejo. Neka« teh so odbile začetkom sezone previsoko stavbene cene stanovanjem, ki so bile vsje kater lansko leto. Poznejše znižanie žal ni imelo več usoeha Visokim cenam stanovanj je največ kriva neznosna naimarina. ki vzame posestniku vse. ne pusti mu niti tol:ko. kolikor potrebuje za vzdrževanje vile. Sedai. ko se vedno boli vračamo k oredvoinim časom, čutimo ono vrzel ki io je pustila odnrava nekdai svetovnega kopaMšča Rikli. Kjer je stalo nekdaj zdravilišče Rikli. stoji sedai prazni Kazino, pod Gradom Pa je ostalo kot spomin na nekdanje zdravilišče karika-turno kopališče. Upamo, da krogi, katerim pripada Rikli. sooznaio storieno napako in vrnejo Bledu Riklijevo zdravilišče in s tem tudi sloves re samo letovišča. ampak tudi zdravMišča. Nova meščanska šok v Ribnici Ribnica 2. septembra. V bližini postaje, tik poslopja deške osnovne šole se dviga ponosno moderno po slopje meščanske šole. Sest let jc. od':ar je bila ustanovljena ta prekoristna šola. a koliko boja, koliko truda je bilo treba, da so je vzdržala in da smo danes pod svojo lastno streho. Toda nikdar bi ne imeli dnnašr.je omiki in napredku posvečene zgradbe, ki jo hla« poslovimo v nedeljo. 6. t. m., če bi je nc bila sr^Jala tukajšnja «Posoiilnica» z iz> redno brezprimerno požrtvovalnostjo. Kako naj se ji oddolži Ribnica, ktfko naj ji poplača ljudstvo to dobroto. Ni moj namen, da Vam danes podam zgodovino razvoja tukajšnje meščanske šole. To sto» rim ob drugi priliki in izide o tem tudi ma» la statistika o priliki blagoslovitve nove stavbe. Za danes se omejujem le na nedelj« sko slavnost, ki se bo vršila takole: 1.) Ob 9. uri sestanek povabljencev, šol. mladine in drugega občinstva pred župni« <čem. 2.) Od tu odhod v cerkev k cerkve« nim obredom blagoslovitve. 3.) Iz cerkve odhod k šoli in blagoslovitev poslopja. 4.) Ob 10. uri maša, ki je obenem otvoritvena služba božja za šolsko leto 1925*26. 5.) Po maši otvoritev šolske razstave, nagovori in ogled poslopja 6.) Banket. K slavnosti naj pride šol. mladina še pred 9. u'0 k novi šoli, da pohiti z učiteljstvom k slovesnosti v cerkev. Dobrodošli vsi pri« iatelji in zaščitniki, vsi vabljenci in ostali, ki se zanimate za šolo in njen napredek. Štipendije za dijake geodetskega tečaja na tehniški fakulteti v Ljubljani Ministrstvo financ v Beogradu Je z odlokom z dne 13 avgusta 1925., št. 4499 določilo 30 štipendij za slušatelje dvoletnega i geodetrkega tečaja na tehniški fakulteti v 1 LJubljani v iznosu 700 Din na mesec za časa študija v šoli in za časa geodetskih vaj v terenu. Prošnje za te štipendije se morajo vložiti najpozneje do dne 20. septembra na dekanatu tehniške fakultete v LJubljani ter morajo biti opremljene s sledečimi prilogami: 1.) s pravilno izpolnjeno prijavnico (for-mular se dobi pri univerzitetnem vratarju); na prijavnici mora biti zdravniško potrdilo o telesni usposob1:enosti za geometersko službo; 2.) s premoženjskim izkazom, potrjenim od pristojne občine in pristojne davčne oblasti; 3.) z reverzom da bo štipendist ostal 6 let v službi uprave katastra: reverz morajo podpisati prosilčevi roditelji ali pa njih zastopniki (iormular se dobi pr! univ. vratarju); 4.) z izpričevali o študijskem uspehu: začetniki predlože uradno overovljeni prepis maturi letnega izpričevala, slušatelji II. letnika pa izpričevala o posebnih izpitih. Obenem s prošnjo, ki Jo dijaki vlože na dekanatu, imajo tudi pismeno obvestiti generalno direkcijo katastra pri ministrstvu financ v Beogradu o tem, da kompetirajo zi predmetne štipendije. Elitni kino Matica »'♦ * —TTi — • • — • • • « i Predstave danes: Saj JO Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Opozarjamo Uas Slovesna oivcrčft- v • seziie 1925-26 Najlepši do sedaj izdelani francoski velefilm SVETOVM aimm Po znanem romanu slovitega CLAUDE FARRERE=A. V glavni vlogi elegantna krasotica NINA VANA. K O LOSA L NA REŽIJA prekrasni naravni posnetki z mor* ja! Izvrstno prikazane velike pomorske bit« ke francoske mornarice! RAZKOSNOST, SIJAJ, LJUBEZEN ter boj med ljubeznijo in dolžnostjo so glavne poteze tega velis kanskega filma. Pomorske veselice po hc» neškem načinu in razkešnost riviere dajo temu krasnemu filmu še poseben čar, ka» terega pa še poveča izvrstna igra vseh so» delujočih igrnlcev. na naSe lepake s kateri-n o&iavljatao nad renertoar za novo sezi"o! Posredovalnica za ženitve v Beogradu A'bum »vdov« padlih oficirjev. Pri nas se. hvala bogu. zakon še ne smatra kot navaden trgovski posel. Sicer ie pri zakonu pogosto precej trgovske primesi, vendar oa se vsaj na zunaj kaže posledica ljubezni in simpatije. Ravno radi tega. ker se zakon ne smatra kot navaden trgovski posel, se kljub številnim posredovalnicam, ki so bile otvorjene po vojni v naši državi, niso pojavile nikake posredovalnice za ženitve. čeprav taki uradi v velikih za-padnih državah niso čisto nič nenavadnega. Da bi dosegla taka posredovalnica kak uspeh tudi v Beogradu, na to ni mislil noben Beograjčan. Nikdo ni namreč niti sanial. da bi se moglo napraviti iz tega kako dobičkanosno podjetje. Našel pa se je podjeten človek iz inozemstva. ki je pričel v tej smeri sondirati teren tudi v Beogradu. Bil je to Johann Sieber. Njegov posel je šel zelo dobro in Beograd bi nedvomno dobil kmalu posredovalnico za ženitve. ako ne bi Sieber postal sumliiv policiji. Ta se je namreč začela živahno zanimati zanj in ie ugotovila, da je svoječasno optiral za Madžarsko in da tudi njegovi dokumenti niso v redu. Vrh tega ni prijavil svoje posredovalnice policiji, ki ga je radi tega kratkomalo izgnala v njegovo domovino. Johann Sieber je prišel v Beograd pred dvema mesecema. Poprej je bil v Zagrebu, kjer ie po lastni izpovedi skle- pal angažmane z boljšimi igralkami za zagrebške varijeteje. V to svrho Je moral često potovati na Dunaj in v Budimpešto, kjer je vse polno takih zvezd. Cim je prišel v Beograd, je opustil vlogo impresarija za varijeteje in pričel iskati »zveze*. Sedel je noč in dan po boljših lokalih in posetil tudi celo vrsto kopališč. Vsled mrtve sezone pa mu posli niso šli preveč od rok. Zanimivo je, da Sieber nikdar ni iskal stikov z ženskami. Bil je vedno v družbi moških, in sicer večinoma solidnih, preko 30 let starih. Kot kavalir se je znal sijajno gibati v vsaki družbi. Policija pa je kmalu ugotovila, da je bilo Sieberovo gibanje v družbi solidnih moških v tesni zvezi z njegovim poslom. Imel je debel album, v katerem je bila cela vrsta fotografij lepih žensk. Pod vsako fotografijo je bilo ime in priimek, kraj bivališča, leto starosti in številka, ki se je gibala od 100.000 do 500.000 Din. v oklepaju pa opazke: vdova kapetana, padlega na gaiiški fronti, vdova rezervnega poročnika. padlega na italijanski fronti, ali vdova majorja, padlega na rumunski fronti itd. Siebrov album predstavlja v resnici krasno galerijo lepih žensk, ki izgledajo v resnici kakor vdove, dejanski pa so ženske zelo sumljive provini-jence iz Avstrije in Madžarske, razupi-te posebno iz vojnih časov. Niti ena pa nima manjše dote. kakor 100.000. večina okoli 200 do 500.000 Din. Čim je Sieber kakega svojega znanca navdušil za lepoto kake »njegove vdove*, je prišel takoj s konkretnim predlogom. Zahteval je od vsakega, ki si je izbral iz njegovega albuma nevesto, na račun gotovo vsoto, da omogoči prvi sestanek obeh. Sestanki so se vršili navadno v Novem Sadu. Ako stranki vdova ni ugajala, je mogel izbrati novo in plačati še enkrat vsoto za sestanek. V slučaju uspeha je pripadlo Sieberju 15 odst. od dote neveste. Na ta način se mu je posrečilo, da je plasiral v Beogradu tri take »vdove*. Ena s 150.000 Din se je poročila v Pančevu. druga z 200.000 Din je poročila bogateča trgovca v Beogradu, tretja s 100.000 Din oa je vzela nekega uradnika v Južni Srbiji. »Gospodje, zagotavljam vas, da bo Beograd mnogo izgubil, ako me izženete iz Jugoslavije*, je izjavil Johann Sieber koncem svojega zagovora. Pomagalo pa mu ni vse skupaj nič, kajti poslan je bil že naslednejga dne odgon-skim potom čez mejo na Madžarsko, da raje tamkaj poskusi svojo srečo z oddajanjem »vdov* sumljive proveni-jence. Danes SVETOVNI ALARM v Ljubljani — Elitni kino Matica Popisi GROSUPLJE. Sokol Grosuplje priredi v torek dne 8. septembra Javno telovadbo in veliko vrtno veselico na vrtu znane narodne gostilne brata Rusa. Vabimo vse Sokolu naklonjeno občinstvo na to prireditev najmlajšega sokolskega društva na Dolenjskem Polovična vožnja Je že dovoljena. Povratek za Ljubljančane ob 23. uri, za Dolenjce ob 23.47. Preskrbeli smo Izvrsten dolenjski cviček iz »Gadove peči», izb orno štajersko belo vino in mrzla Jedila. Za gorka Jedila bo pa v veliki izbiri preskrbela sestra Ru-sova. Zatorej vsi na Mali šmaren v naše lepo Grosuplje na obletnico ustanovitve Sokola. Od gmotnega uspeha te prireditve je odvisno, ali pričnemo še letos zidati lastni dom ali ne. Smo brez telovadnice In obstoj društva je resno ogrožen. Upamo, da bo Sokolu naklonjeno občinstvo to upoštevalo in da pohiti vsak, ki ljubi neprisiljeno domačo zabavo, ta dan v Grosuplje. Svirala bo železničarska godba «Sloga» Iz Ljubljane. Za mladino imamo pripravljen velik plesni oder na prostem. ST. VID NAD LJUBLJANO. Naše sokolsko društvo priredi v nedeljo popoldne na lepem in senčnatem vrtu pri »SI. Janezu* v 2apužah svoj drugi letošnji Javni nastop, ojačen s telovadnimi vrstami iz Ljubljane, Šiške in Jezice. Spored Je zelo posrečeno izbTan, tako da bo vsak dober poznavalec telovadbe ali lajlk vsled zanimivega in pestrega sporeda telovadnih točk, brez svoje volje prisiljen Intenzivno zasledovati točko za točko. Spored Je sledeči: proste vaje j članov, proste vaje mešane dece, vaje mo- j škega naraščaja s kiji, proste vaje članic, i Danes Velike bSkoborbe v kina «Ljubljanski dvor» ▼ velikem španskem filmu «Bandolero». Drama divje strasti in vroče ljubezni, vele« film poln nepopisnih krasot v 8 velikih de« janjih. Odigra sc v zemlji zlatih dni in baj« nih noči, v zemlji romantike v Španiji i Kino »Ljubljanski dvor" Predstave: ob delavnikih ob 4, Vi 6., Ji 8. in 9. — Ob nedeljah ob % 11, 3, H 5, H 8. in 9. uri. orodna telovadba naraščaja, vaje ženskega naraščaja na gredah, orodna telovadba članov, ljubljanska vrsta na drogu Sokola II., ljubljanska vrsta na bradlji Sokola I., Dvo-fakova humoreska ženskega naraščaja te Šiške, ob 9. zvečer vaje z gorečimi kiji. Predvsem bodo naše domače, kakor tuje goste zanimale vzorne ljubljanske vrste na orodju, ki so za naš nastop naštudirall posebne vaje. Finale celega nastopa bo pa Dvorakova humoreska ln v mraku ob 9. uri vaje z gorečimi kiji, katere se v St. Vidu prvič izvajajo in bodo gotovo z veliko hvaležnostjo sprejete. Po teiovadbi se vrši na istem prostoru velika narodna veselica z bo gatim srečolovom, dvemi plesišči, dve godbi, petjem in drugimi zabavnimi sredstvi. V slučaju slabega vremena se vrši na Istem kraju telovadni nastop z nekoliko skrajšanim sporedom, toda veselica v vsem svojem obsegu v notranjih prostorih. Za Ljubljančane ugodna avto - omnibus zveza preskrbljena. DRAŽGOŠE. Slov. bralno 'društvo t Dražgcšah proslavi v nedeljo dne 13. septembra 25-!etnico svojega obstoja s sledečim sporedom: 1.) ob 3. uri sprejem gostov in pozdrav predsednika; 2.) govor (govori zastopnik Z. K. D.); 3.) petje (gostuje moški narodni zbor ;z Škofje Loke pod vodstvom g. Adamiča; 4.) velika veselica v vseh prostorih Narodnega doma s plesom, srečolovom in šaljivo pošto. Igra vsem priljubljena godba iz Lojš. Vabijo se vsa sosedna društva, da se udeleže proslave. Pc-setnike opozarjamo na avto iz Škofje Loke, ki voz! ob nedeljah od opoldanskega vlaka. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. — Odbor. SV. TROJICA V SLOV. GOR. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo proslavi v ne-delio dne 6. septembra 50-letnico svojega obstoja in delovanja. V soboto zvečer je bakljada, v nedeljo v jutro budnica, potem maša fn ob 15. (3.) uri ljudska veselica z raznimi šotori, srečolovom itd. Proslava se vrši ob vsakem vremenu. Prijatelji društva se vabijo k obi'ni udeležbi, da s tem pripomorejo društvu k večjemu čistemu dobičku za izpopolnitev društvenega orodja. 1783 SLOV. BISTRICA. Prostovoljno gasilno društvo priredi v 'nedeljo dne 6. septembra ob 16. uri veselico s srečolovom, šaljivo pošto ta plesom v dvorani okrajne hranilnice, v prid nabave turbinske brizgalne. Vstop nina 5 Din. Društvo prosi občinstvo slove-njebistriško In iz okolice za darila ra STe-čolov, katere sprejema hvaležno tovariš Podhraški. K obilni udeležbi vabi odbor. 1782 JESENICE. V nedeljo Je nastopilo tukajšnje društvo »Edinost* prvič s športnim odsekom. Igrali so na Bledu prvaki nogometa v tekmi z moštvom »Edinosti* Radovljica ta Jih tudi sijajno potolkli. Konični izid Je bil 5 : 0. Za začetek Je ta zmaga velikega pomena ta kaže, da društvo ne spi. Le tako naprej tudi z drugimi odseki. — Naprednjak. Kako zadovoljen je človek, kadar so res lahko prav od srca nasmeje in včeraj se jc slišalo od nebroj obiskovalcev kako zu> dovoijni in vsi z humorjem so zapustili predstave. Res Buster Keaton je človek, ki se nikdar ne smeje, a v celi kinosdvoram povzroči krčevit, prisrčen smeh. Nekateri obiskovalci sploh pri celi predstavi niso prišli iz smeha in danes že lahko trdimo, da bo sedaj Buster Keaton najbolj priljubljen tudi pri nas. Njegova komedija »Navigator* se predva« j a samo šc v petek, soboto in nedeljo pri navadnih cenah. Ne zamudite prilike, si ta film ogledati. Za tem velika ruska tragedija po Leonu Tolstoju «Moč teme* s svetovnimi Hudožestveniki. Kino «Ideal». Kulturni pregled Ljubljanska drama. Danes zvečer ob 1 uri je prva repriza Petrovičeve vaške šale »Vozel*. Velesejmskl repertoar Narodnega gledališča v Liubljanl se je spremenil v toliko, da se pojeta v nedeljo dne 6. septembra operi »Cavalleria rusticana« ta »Glumači*, dočim je «Aida» določena za torek (praznik) dne 8. septembra. Prihodnja repriza • Hoffmannovih pripovedk« se vrši v soboto dne 5. septembra ob pol 8. uri zvečer. Pred prodaja pri dnevni blagajni v operi. Občni zbor Glasbene čitalnice se vrši v pondeljek, 14. t m. ob S. uri zvečer v dvorani Glasbene Matice v L;ubljani. Vegova ulica. Dnevni red: taniško ta blagajniško poročilo ter volitve. Letošnja koncertna sezona v Zagrebu prinese predvidoma lepo vrsto glasbenih užitkov. Doslej so se pogodili glede nastopov na koncertnem odru sledeči umetniki: Aleksander Borowski iz Pariza. Nikolaj Orlov iz Berlina. Jora Guller i-z Pariza. Blan-che Selva iz Pariza. Svetislav Stančič iz Zagreba in Ciril Ličar, sedaj profesor na glasbeni šoli v Beogradu. Vsi ti nastopijo na klavirju. Izmed goslačev pridejo na vr-«to: Broarslav Huberman iz Varšave. Vaša Prihoda iz Prage. Juan Manen iz Madrida, Franc Vecry iz Berlina in Adolf Busch. Med pevci nastopijo: Rosetta Andayeva z Dunaja, Mme Lubinova z Pariza. Vera Schvvar-zeva iz Berlina, Fr. Steiner z Duna.ia, Duhan z Dunaja, Hržič iz 7agreba, Lotta Lehman-nova. Oestwig jn Piccaver vsi trije z Dunaja. Na komornih prireditvah bo slišati: Zi-kov kvartet iz Prage. Amar-Kindemithov kvartet iz Frankfuna o M. dunajski Rosd-kvartet. tržaški «Ouartettr> triestino«, Bu-schov kvartet Iz Berlina in kvintet na harfo iz Pariza. Prvi koncart bo koncem septembra. Umetnostna akademi!a v Splitu. Kipar Marin Studln in slikar Bibič sta sklenila ustanoviti v Sp'itu zasebno umetnostno akademijo. v kateri bo poučeval Studin plastiko in relijei. Bibič pa vse slikarske tehnike. Na šoli se bo predavala poleg tega zgodovina umetnosti, anatomija in splošna perspektiva Novosadsko gledališče v novi sezoni. Nar. g'eda!išče v Novem Sadu otvori sezono 1925-26 dne 15. septembra in odide takoj na turnejo v Kovi!j. Tite! Perlez, Bečkerek, Novi Bečej. Kikindo, Sento, Stari Bečcj, Ža-bali Curuz. Srbobran. Vrbas. C-venko ta Sc-mbor. Na turneji sc bo Izral nastopni repertoar: Goigo:a, Sxrt majke Jugovičev, Vozel, Zulumčar, Makstm Crnojevlč, Ideal!, Morski galeb. Oblaki, Strahovi, Faun, Ma-dame San-Gene. Zajec. Kakršen oče, tak sin Bisernica itd. Ansambel priredi tudi par slavnostnih predstav, kj bodo posvečene: Jcvanoviču-Zmaju. Lazi Kostiču. ustanovitelju prvega srbskega gledališča v Bečke-reku. M. Jelesiču in stoletnici prve srbske drame. Beograjska drama se otvori v torek dne 1. septembra z Nušičevfm »Nahodom«. V sredo se bo izvajal balet »CoppeHa«, v četrtek francoska veseloigra »Ce bi hotela« v petek Verdijeva »Aida«, v soboto Bartu-lovičeva »Bijedna Mara«, v nedeljo pa Rimskli-Korzakova »Carjeva nevesta« ta Nicode-rijeva »Zora. dan. noč«. Voinovlč ponuja »Prolog nenapisane lrame v beograjskem gledališču. Kakor poročajo beograjski dnevniki, je posla! pisatelj Ivo Vo.taoviif novoimenovanemu upravniku beograjskega Nar. gledališča g. Milanu Pre-diču pismo, v katerem ga obvešča, da je dovršil »Prolog nenapisane drame«. Obenem Je izrazi! željo, da bi rad videl premijero svojega najnovejšega dela na beograjskem odru. Tomislav Krlzman v ameriškem tisk«. »The Cristian Sci-ence Monitor«, ki Izhaja v Bostonu, prinaša v srvoii številki od 16. juli- ja članek o slikarju Tomislavu Krizmanu ta reprodtrkcfji slikarjevega »Mostarskega mostu«. Pisec imenu!e Krtemana naravno romantičnega grafika z bogato hnagtnacijo, močno tehniko, zmislom za Individualnost in vitalno karakterizaetjo predmeta, katerega hoče prikazati. »Mirandollna« pri Relnbardtu na Duna. Ju. Režiser Maks Reinhardt pripravila uprizoritev slavne Goldonijeve »Mirandoline«, katero bo igrala Helena Thiemlgova v josef-stadtskem gledališču. Novo delo skladatelja Krženka. Erncst Krženek Je napisal balet »Matnon« katerega prireja za oder dunajski baletni mojster Henrik Kroller, član Državne opere. Devet kandidatov za troje Izpraznjenih mest francoskih nesmrtnikov. Francoska Akademija ima Izpopolniti troje izpraznjenih mest umrlih nesmrtnikov: Anatoia Francea Mauricea Barržsa in grofa D' Haussorrvitla Za njihovo nasledstvo se poteguje devet mož: Leon Berard. Viktor Berard in Paul Fort (za Franceovo mesto), Bertrand in Emile Hmzelin (za Barrfesovo nasledstvo) ter vojvoda La Forte. P.erre Lassere, Tan-crede Martel in Paul Valery (za nasledstvo groia D' Haussonvllla). Ravnatelj Komer ostavlja Reinhardta. Režiser KOmer, desna roka prof. Reinhardta na Dunaju, ostavSja gledališče v Josefstadtu ket je prišlo do preloma med n>iai ta gk^ dališkim lastništvom. Njegovo mesto zasede predvidoma Pavel Kalbeck. ReinhaTdt bo vodil zavod v novi sezoni telefoničnim potom Iz Berlina. ReinhardCov abonma v Berlinu. Rein-hardtovo berlinsko gledališko ravnateljstvo Je razpisalo Reinhardtov abonma, ki obsega osem predstav od oktobra 1925. do maja 1926. Predstave bodo v Nemškem gledališču. Komornem giedalršču ter v Komediji. Občni zbor Orkestralnega društva Glasbene Matice se vrši v torek, 15. t m. ob 8. zvečer v dvorani Glasbene Matice v Ljubljani, Vegova urica. Dnevni red: tajniško !n blagajnSko poročilo ter volitve. Po občnem zboru se sprejemajo novi člani. Dramska šola Nar. gledališča r SpBtt se otvori v polovici meseca septembra. Vodil Jo bo slovenski rojak režiser R. Presarc po sistemu Stanislavskega. Puccinijeva »Bobčma« v Zagrebu. V nedeljo dne 7. t. m. se izvaja v Zagrebu Puccinijeva opera »Bohdme«, v kateri poj« naslovno vlogo znana pevka Maia de Stroz-zi, tenorsko partfjo Rudolfa pa Ski/pjewsk! Splitsko gledališče In opera. MeTodafnI činitelji v Splitu se trudijo, da bi imelo splitsko gledališče poleg drame še opero. Baje pogajanja v tej smeri ugodno potekano. Dela se na tem, da država niša svoio podporo ta da priloži nekaj subvetuiie tudi »lltsto. _gesto. * -J % Naši kraji ia ljudje Molkov maček je konsunaral frizerje-Vega kanarčka. Maščevalni frizer ie nato stavil mačku otrova, po domače ,gifta\ Maček je sicer nasedel frizerje-vi zvijači, vendar se je pa strupa zopet iznebil per viam na tura! em. Na+o prikoraka Molkova kokoš in si privošči do-tično porcijo, nakar se popolnoma poslovi Maček pa zopet povečerja kokoš in se nato izseli iz solzne doline. Kakor koncem klasične tragedijo so tudi tu vsi glavni akterji sredi pozornice prtvi. Trški ju ris ti nekje v Sloveniji — baje jih Je okrog 30, če vštejemo vse bruci, —■ pa si sedaj belijo slave, kako se uredi zamotano odškodninsko vprašanje. * Raznikov France je naenkrat obležal. Niti mignil ni. Njegove sostanovalke so starca najpreje obžalovale z mnogimi «jejhata». nato so sra spodobno slekle, ■umile, obrile, preoblekie, miu zavezale glavo z ruto, ga položile na oder, prižgale sveče in ga čuvale. Tudi ogledni Hst je bil v redu izpolnjen in je potrdil, kar je itak vsakdo vedel. Naenkrat pa pridrvi pobožne*. ki je kleče hotel stisniti svoj očenaš, ves preplašen z novico, da Francelj s trebuhom miga! Šli so pogledat čudo in ugotovili, da si ga je Raznikov France le preveč privoščil Pa že tako preveč, da je bil ves trd. Ogledni list so nato uničili, kdor pa pozna zgodovinsko hudomušnost te doline, že vč, da se smeje gromko in sladko, kakor se zna le Rib-ničan. Ali takšna rec ni zabavnejša, kakor Če bi se prepirali? M. A. C. * Novi italijanski mornariški ataše v Beogradu. Dosedanji italijanski mornariški ataše v Beogradu, Pelegrini Mateucci, je odpoklican ln imenovan na njegovo mesto Er-nesto Ruppi. * Kdo bo novi šef zagrebška policije? V Zagrebu se ie razJlrila še nepotrjena vest, da bo za šefa zagr^ške policije imenovan g. Aleksander Krajnc, bivši avstrijski stotnik - avditor. Krajnc je bil zadnje čase nameščen kot privatni uradnik v bivši zagrebški Centralni banki. * Občni zbor Jugoslov, novinarskega adruženja, sekcija Ljubljana, se bo vrSU v nedeljo dne 20. septembra v Liubljani. Dnevni red običajen. Važen bo razgovor o zadevah, ki pridejo na razpravo na glavni skupščini v Skop!ju. Ker se bo te moglo iz Slovenije udeležiti le malo čianov, lo tem bolj potrebna polnoštevilna udeležba ca ob-Eoem zboru sekcije. — Predsednik. * Z ljubljansko univerze. Za redna profesorja ca juridičnl fakulteti IhrMjanske univerze »ta imenovana tzredni profesor dr. Ojorgje TasJfi tn pravni referent ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani honorarni profesor dT. Janko Po 1 e c v Ljubfjanj * Odlikovanje. Krali je na predlog kmetijskega ministrstva odlikoval Kolo jahačev fn vozačev v Ljutomeru z redom sv. Save IV. razreda, upokojenega davčnega nadupravi-telja Hitika Drvenika v Ljutomeru pa z redom sv. Save 5. razreda. S srebrno svetinjo za državljanske zasluge je odlikovan Ivan Ravnik, cestar fz Bltenj v Bohinju. * Osebne vesti. O. Anton Lovšin, sodnik okrajnega sodišča v Kočevju, je dal ostavko na državno službo ln vstopil kot kandidat v notarsko pisarno g. dr. Stevana Sinka v Velikih Laščah. O. dr. Leo Mejač iz Ribnice je vstopil v zdravniško prakso v drž. bolnico v Sarajevu. * Izpremembe v državni službi. Doseda-nfi referent in šef bivšega bosensko-herce-govinskega urada za prodajo ntdok osnih proizvodov na Dunaju Friderik Pogačnik je imenovan za rudokopne^a vSjega strokovnega referenta pri direkciji državne železnice v Varešu. — S kraljevim ukazom z dne 23. junija je trajno upokojen Hugon H o i b a u e r, okrajni glavar pri velikem županu ljubljanske oblasti. * Smrtna kosa. V Kamni Gorici je umri dne 2. t. m. po kratki bolezni g. Peter To-maževič, star 56 let. Pokodnik je bil tjubez-njiv človek tn splošno priljubljen. Pogreb bo danes ob 8. dop. na farno pokopališče. Blatni mu spomni, žalttfečrm naše sožnlie. * Pravnike v Sloveniji ponovno opozarjamo na I. kongres pravnikov kraljevine SHS ki se vrši 18., 19. in 20. septembra v Beogradu. Prometno ministrstvo je dovolilo četrtinsko vožnjo in to tudi za enega svojca (ženo, hčerko). Prijaviti se Je treba do 10. septembra in sicer iz Slovenije g. dr. Rudolfu Sajovicu v Liubljani, iustična palača. Prijavi naj priloži vsak 60 Din, ako je uradnik in 120 Din, ako je netiradnik. Podrobnosti smo že nedavno objaviti v »Jutru«, so pa na vpogled tudi pri raznih uradih, oziroma se lahko poizvedo na gori omenjenem naslovu. Teko lovi AERd>XON z »oponcem Poiovi m mm. * II. kongres hišnih !n zemljiških posestnikov iz cela države se vrši v dneh od 6. do 8. septembra v Zagrebu. Razen likvida. cije stanovanjskega zakona se bo na tem kongresu razpravljalo o prepotrebnl davčni reformi, zlasti preobremenitvi hišnih posest nikov, nadalje o agrarni reformi, ustanovitvi lastnega denarnega zavoda in zavaroval' niče, ognjegasnem zakonu, zidanju stanovanjskih hiš in o pospeševanju stavbne ak. cije ter o drugih važnih stanovskih zade-vab. Tega kongresa se udeleže lz Siovenlje vsa društva hištUi posestnikov z večjim zastopstvom. Kdor se želi udeležiti kongresa, naj to sporoči Pokrajinski zvt2i društev hišnih posestnikov v Ljubljani, da se mu preskrbi stanovanje. Ker se isti čas vrši lov ska in športna razstava v Zagrebu, se vsakdo lahko posluži polovične železniške vožnje. * Dnevnik »Belgrader Zeitung« ustavljen. Izdajatelj dnevnika »Belgrader Zeitung« g. Evgen Mautner, je baie zaradi diierenc s konsorcijem, ki je list financiral, ustavil nadaljnje izhajanje »Belgrader Zeitung«. * Znižanje cen v Rogaški Slatini. S 1, septembrom se prično zaračunavati v zdravilišču Rogaška Slatina znižane posezonske cene in popust za državne uradnike ter siromašne sloje glasom naredbe ministra za narodno zdravje št. 11980 z dne 26, marca 1925. Da se omogoči cenejše zdravljenje tu dl ostalim v tej r.aredbl ne naznačenim osebam je zdraviliška uprava določila skupen znesek za enotedensko bivanje v zdravilišču in sicer na 780 Din. V tem znesku je vključeno udobno stanovanje, prvovrstna brana, kopeljl, zdravniški honorar in takse. Ravnateljstvo. * Posezonsko življenje v Rogaški Slatini. Kakor nam poroča naš poročevalec, je sezona v Rogaški Slatini še vedno prav fi-vahna. Po prvem septembru so prišli v zdravilišče zlasti Slovenci, ki jih Je bflo prej malo, pa tudi precej Sfbohirvatov, zla. sti odličnih Beograjčanov. Tudi nekaj Nemcev rn Madžarov je ie v Slatini. Število gostov znaša od 400 do 500 dnevno. VoiaSka godba, broječa 18 mož, še vedno svira trikrat dnavtio v zdraviliškem parku. Zvečer je običajno ples v dvorani, če ni kinc-pred-stave. — Za 20. september pa ie najavljen mariborski škof dr. Kariin s 116 duhovniki lavantrnske škofije, ki bodo Imeli v Slatini več dni duhovne vaje. — Te dni sta se pojavila v zdravilišču dva »hohštaplerja« iz Ru-munije, ki sta tekom ene«a večera obrala več gostov za večje svote in nato drugo Jo-tro brez sledu izginila. Kino podjetja! Dajte nam najnovejšo senzacijo: LI polet na Severni tečaj! Obiskovalci! fiii ste videli, kako melje mlin na veter, ki ga je zgradila tovarna čokolade ..Jrtirim" na velesejma paviljon ? * Društvo kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo ima svojo glavno letno skupščino v soboto in nedeljo, 5. in 6. septembra v Ljubljani. Pričetek 5. septembra ob 11. url v dvorani Kmetijske družbe, Turjaški trg 3. Dnevni red prvega dne obsega poleg formal rosti važna stanovska in druga vprašanja (7 samostojnih referatov, več predlogov itd) in se vabijo zato vsi Sani na polnoštevllno udeležbo. 6. sept. se vrši ogled velesejma, razstavne živine ter ev. skupni poučni zlet. Ker četrtinska vožnja nI bila dovoljena, se Je posl': žiti 50% vozne ugodnosti z legitimacijo za velesejem. — Tovariši, ki reflektlrajo na skupni obed in prenočišče (od 5. na 6. sept.) a se niso naznanili načelstvu, aaj spo-roče to nemudoma tov. V. Rohrmanu, kmot. svetniku, Ljubljana, Turjaški trg št. 3. * Našj oficirji na študijo t Inozemstvu. Ministrstvo vojske in mornarice pošfte letos dva oficirja na visoko artiljerljsko-lnženjeT-sko šolo v Bruslju, po enega oficirja pa na elektrotehniko v Toulouse in na strojna fakulteto cilriške univerze. * Skrajšan voinl rok za absolvente trzov-skih šol Z odlokom vojnega ministrstva so absolventi trgovskih šol dabfii pravico na skrajšan rok v stalnem kadru. Ta skrajšan rok lar;-"-o otJshpHJo' v Zagrebu, Karlovcn, B?4cru, v 0:>jekn, a it pa v Čakovcu. * Naše cigareie v inozemstvu. Uprava državnih monopolov je pripravila večjo količino cigaret »Jadran«, »Kosovo« »Šumadlja« in «Vardar» v Inkstrznlh škatljfcah, ki jfh razstavi na velusejmih v Pragi ln Lvovu. * Sodniški Izpit !e napravH te dni pri vB. icm drfelncm sodHCu v L»uWJanl avskuftant Mtloš Senlea lz CeFa. * Napsrajša pot h koči na Krvavcu se dobi, če se pele do cerkljanske elektrarne v Reki in peš sfcoz: Brktjo do vznožja Trdov-nifca — po irre&enu Trdovnika na B!ek — Krvavec. NavwfoIž je zelo priporočljiva pot v Kokro in to rrrimo Da v ovca ail po Psto-tarjevih rebrfh do Ji: rja. * Kolesarska loterija Jugoslovenske Matice. Vse naročnike srečk kolesarske loterije prosimo, da priložijo naročilu za vsako sre^co Din 10, ker se naročHo steer n« bo moglo S»vt$W. — Jtigoslovenska Matica. * Tekraa v Jakljžh bo ns pTft^nfk* 8. t na vesettci Sokola v Grosupljem. Žinje novosti v oblekah in ulstrfh pravkar dospele Josiss f£®!tas, Ljubljana. — Obiskovalcem velesejma popust I — * Gojence Glasbena Matice, ki so se vpisali bodisi v glasbeno šolo ali koaservatorij se opozarja, da je v soboto, dne 5. t. m. razdelitev in določitev urnika in sicer naj pridejo goiencl klavirja popoldne ob 3. uri. gojenci vijoline ob 4. uri, gojenci instrumentalnega pouka ob po! 5. url in gojenci solo-petja ob 5, uri v pevsko dvorano v Vegovi ulici. V interesu rednega začetka je, da se vsi gojenci pravočasno vpišejo in pridejo k razdelitvi. Ravnateljstvo opozarja vse one, ki se vpišejo tekom meseca septembra, da bodo morali plačevati ukovbo od začetka šolskega leta. * Športna loterija Jugoslovenske Matice Dobitki: dve motorni kolesi »Peugeot« in 25 navadnih (moških m ženskih) koles znamke »Tour de France«. Cene srečkam Din 10. Srečkanje se vrši 30. septembra. Srečke so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in v pisarni Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Dobivale se bodo tudi v ljubljanskih trafikah. * švedski glas o naši državi »Svensk Ha-ndelstidning« z dne 26. avgusta prinaša izpod peresa našega generalnega konzula C. Ad. Carisona daljšo razpravo o naši državi z vsemi Informativnimi zemljepisnimi, gospodarskimi bi tujskoprometnimi podatki — tako, da sestavek v celoti nudi interesanten pregled o položaju naše države in pobija vse zlobne in neumestne predsodke, kj jih 'e osobito na severu raztrosila nemška gonja proti nam. * Spominov na Avstrijo se pač ne morejo Iznebiti občino v novomeškem okraju okrog Toplic, kjer Imajo še stare občinske table z napisom, da je politično oblastvo »Rudolfo-vo«. Ali je res'treba v vsako stvar posebej dregati, da se odpravi oz. popravi? * »Katica«, pravi gospa služkinji, »danes Imaano veliko perila, da ml ne rabiš drugega mila kot Gazela«. * Stenico!. Najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga drogerija Anton Kane, sinova, Ljubljana. Židovska ulica 1. * Država naisiabia plačnica. Prejeli smo: V zadnjem času je prineslo dnevno časopisje razne dokaze za to malo častno lastnost naSa uprave. Evo še en klasičen vzgled! Poznam državno vpokojenko vdovo, ki ji je umrl mož že leta 1919. pa šo do danes n[ prejela zakonite pogrebnine! Najprej so ji originalne listine Izgubili, pred pol letom ra so salomonsko »rešili« da so ji pogrebnino nakazali, toda izplačano bo dobila takrat, kadar bo budžetna možnost! in tako še vedno čaka in čaka! Vprašamo, čemu nas učijo v Šolah, da je zatiranje ubožcev, vdov tn sirot vnebopjjočl greh? * Smrtna obsodba v štlpu. V Stlpu se je prošli pondeljek vršila sodna obravnava proti Trajanu Ivankoviču, Miši Stojmenovi-ču ti Trajanu Stojčevlču, ki so meseca Julija lanskega leta napadli naš žandarmerijskl oddelek ter ubili orožnika. Grubišiča In Mi-losavljevida jn sicer Ivanovič v borbi kot bolgarski komita, ostala dva pa kot njegova pajdaša. Vsj trije so bili obtoženi, da so aktivno podpirali akcijo makedonskega komiteja ter se pregrešil! proti zakonu o zaščiti države. Sodišče Je, Trajana Ivanovi4a obsodilo na smrt, Stotmenoviča na sedem let, Stojčeviča pa na tri leta težke ieče. * Roparski napad. V noči na soboto sta dva mladeniča oborožena s samokresom In nožem vtlrla v hišo posestnika Franceta Šetinc v Dol. Lakovnicah pri šmihelu ter mu poskušala oropati znesek 7500 Din. Na obupne kifce na pomoč pa sta se lopova prestrašila ln pobegnila, ne da bi kaj odnesla. Pri napadu sta ženo Marijo šetina občutno telesno poškodovala. Napada sta osumljena 23 letni Anton Štrbonc rz Suna-dola ter 29 letn! Vinki Maver iz Matulj, ki s;a nc.mr.okjar -'m , i m B I: . v»'. . , W IN '-"■"iV.'«"*;* y-m ^Br.KUir f/\ HfDHO '^- : • ';-.■'■' -"Vi " I P, • riAllCA^V: Čevljarji sd ogledajo n* »tojnid 645, pa^ljon «J» najnovejšo domačo iznajdbo, čevljarski me rilni in risalni aparat patent «NOVO», ki ▼zbuja po vsem svetu največje zanimanje v»«h itroko*nih krogov t>er je razstavljen istočasno tudi na velesejmih v SuhoHcI, Gradcu, Dunaju, tipskem, Bratislavi, Pra. gl Lvovu Itd. S patentom «N*ovo» je vaak čevljar mojstereld krojni riear in modellr brca dosedanjih pripomočkov kot tranv porter, iestilo, trikot ter bre« komplicira« nlh geometričnih računov. Ročno delani cNovoMČevlji so bodoča znamka sveta! Pojasnila daje tvrdka SerSen & Stegmiiller, Maribor, oz. zastopnik g. Franc Zadružnik mlajši, Kranj. 30P3« MOUNI SALON ZDENKA IiODIC. L>JUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA IO zopet otvorfen in sprejema naročila od /. sept. dalje.] Poselite Športna razstavo na velesejma Iz Ljubljane u— Predsednik Narodne skupščine v LJubljani Včeraj, ob 21. url se Je pripeljal z gorenjskim vlakom v LJubljano predsednik Narodne skupščine g. Marko Trifkovlč. Na kolodvoru sta ga pozdravila veliki župan dr. Baltlč in železniški direktor dr. Borko. Trifkovlč se je nahajal v Bad Gasteinu In ostane dva dni v LJubljani, nakar se vrne v Beograd. u— Odbor ljubljanske sekcije JNU Ima danes popoldne ob 3. ur! sejo v uredniških prostorih »Slovenskega Naroda«. u— jubilej kulturnega dclavca. Danes, 4. septembra preteče 30 let, ndkar je nastopil mesto glasbenega učitelja na glasbeni šoli Glasbene Matice v Ljubljani g, prof. Josip Vedra I. Kot m!ad konservatorlst Je prišel iz Prage fn od takrat naprej deluje t največjo vestnostjo in ljub.-znijo med našim narodom. Gospod Vedral oa je deloval tudi na kompozitorskem polju ter obogatil našo literaturo z več prav lepimi svojimi deli. Odličnemu šolniku In glasbenemu pedagogu najiskrenejše čestitamo. u— Kšeft. Jugoslovenska knjigarna Ima v Izložbi množico modnih listov, kateri, če lih odpreš, kažejo gole roke In noge kot ie danes ta pregrešna moda, zoper katero grme katoliški škofje v svojih poslanicah. Toda kšeft ie kšeft! Da bo ta kšeft še večji, Je v isti izložbi Jugoslovenske knjigarne nad modnimi listi slika Matere božje! u— Popularizacija radio - športa v Ljubljani. Da se dvigne radio - šport na tako stopnjo popularnosti kot Jo zavzema v drugih kulturnih zemljah, bo tvrdka Jugoslov. elektr. d. d. Brown Boverl, počenšl s pon-deljkom dne 7. t. m. v svojih novih prostorih Komenskega ul. 20 (vogal Resljeve ceste) Interesentom brezplačno predvajala razne radio - emisije na svojih raznovrstnih sprejemnih aparatih. Momentano bodo, po želji obiskovalcev menjaje se, obratovali sledeč! aparati: 3 trocevni aparati različnih sklopenj ln fabrlkatov; 2 različna štl-ricevna aparata; 2 različna osmerocevna superheterodyne - ivejemalca sklopnie «U1-tradyne» In 1 sedmeycevni superheterod.v-ne - aparat sklopnje «Tropadyne». V kratkem bodo pa na razpolago tudi vse druge ostale vrste prejemnih aparatov modernih sklopenj. V svrho objektivnega presojanja in primerjanja raznih aparatov stoje na razpolago vse tri normalne vrste anten: visoka, sobna in okvirna antena. Lokal bo odprt vsak večer od 8. ure dalje. u— Škandal v kino »Ideali.. Vse kar Je prav. Tak naval, kakor pa Je bil včeraj pri kino blagajni, presega vse meje ln bi pač prosili podjetnika, da skrbi ali za večji loka! ali pa pri blagajn! za večji red. Kakor smo zvedeli, se Je film .Navigator* z največjim uspehom igral v Parizu v največjem kinu «Ekscentrik», ki Ima prostora za 2000 oseb, skozi 6 tednov. Tudi v Ljubljani bi se mora! predvajati vsaj 10 in ne štiri dni, kakor to podjetje na plakatih objavlja. V teh resnih časih, ko se že težko dobi predstava, kjer pozabiš na vse, človek komaj čaka, da se pošteno od srca nasmeje in pri tem pozabi bridkosti sedanjega časa. Priporočati bi torej bilo, da se predvajanje filma Navigator, z Buster Keatom po možnosti podaljša, da se res občinstvo spozna s tem res izbornim igralcem. — Nekdo, ki včeraj ni dobi! vstopnice. u— Izredni občni zbor dramatičnega ln tamb. odseka strokov, delav. organizacije Unije se vrši v torek dne 8. septembra ob 10. uri dopoldne v društveni sobi v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. Udeležba članstva dolžnost. — Odbor. u— Najnovejše bluze, otroške In damske obleke, priporoča Krištolič-Bučar. u— Kuhinjsko posodo lahko dobiš samo za 2 Din na tomboli Sokola I. dne 13. septembra. 1787 u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11 je izposodila avgusta 2335 stran kam 11.663 knjig. Knjižničar posluje vsak delavnik od 4. do pol 8. ure zvečer In Izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemške, Italijanske, francoske, angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago popolni tiskani imenik knjig. u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljen! sledeči smrtni slučaji: Martin Sega, zasebnik, 68 let. — Janez Fekonja, delavec. 23 let. — Marjan Dehevec, rejenec, 5 let. — Josip Simončič, posestnik, 53 let. u— Ogenj v drvarnici. V torek zvečer Je nastal v drvarnici pekarice Gabrijele 2už-kove v Florijanskl ulici št. 8 ogenj, ki bi lahko postal usoden za vso okolico. Kuharica Jožefa Puller je namreč stresla v lesen zaboj Uk drvarnice še živ pepel, vsled če-sar se je zaboj vnel ln so pričela goreti v drvarnici zložena drva. Oren) so še pravočasno opazili h lini prebivalci, ki so priklica. U Zužkove ter pogasili ogenj, predno se Je mogej razširiti. Obveščenim gasilcem ni bilo potrebno stopiti v akcijo. u— Tatinski obisk. Samsko »oblco stru-garskega pomočnika julija Komana na Opekarski cssti št. 12 le obiskal v pondeljek uzmovlč ter mu odnesel usnjato listnico ter že nekoliko nošen suknllč. Tat Je sulcnllč prodal starmarici Jamnikovi, ki ga |e obesila pred trgovino. Tam ga Je opazil uradnik Peter Uršlč ter na to opozoril Komana, ki je potem prišel zopet dn svoje lastnine. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 sum tatvine, 1 telosoa poškodbi. 1 1 sum goljufije, 1 ogenj, 15 prestopkov cest nega policijskega reda, 2 prestopka obrtnega reda in 1 popad psa. Aretacij je bilo izvršenih 5 ln sicer: 2 radi suma tatvine ter postopanja, 1 radi prepovedanega povrat-ka to 2 radi homoseksualnosti. Danes SVETOVNI ALARM v Ljubljani — Elitni kino Matica Iz Maribora a— Odlikovanje tajnika okrajnega zastopa. V nedeljo dne 13. septembra ob 10. uri dopoldne se bo vršilo v slavnostni dvorani okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška cesta 26 slovesno odlikovanje tajnika okrajnega zastopa v Mariboru g. Jurija Eich-kitza, ki bo odlikovan z zlato kolajno za civilne zasluge. a— Proslava rojstnega dne prestolonaslednika Petra. Tukajšnji Oficirski dom pri redi v nedeljo dne 6. septembra v proslavo rojstnega dne prestolonaslednika Petra v Gdtzovi dvorani ob 20. uri slavnosten koncert. Ker se ne bodo pošiljala posebna vabila, naj smatrajo oni, ki so prejemali doslej vabila Oficirskega doma, to notico kot vabilo h koncertu. Toaleta za gospode črna, za dame koncertna. a— Gospodarsko in politično društvo za magdalenskl okrai v Mariboru priredi v nedeljo dne 6. septembra veliko ljudsko veselico v gostilni «Senica» v Studencih. Sodeluje Narodno železničarsko glasbeno društvo «Drava» ln pevsko društvo «Jadran». Ples, srečolov, šotori in razne druge zabave. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Začetek ob 15. urL Vstopnina 5 Din. a— Društvo Jugosl. akademikov v Mari-horu priredi v nedeljo dne 6. septembra ob pol 16. url v Framu znano veseloigro »Nebesa na zemijU. Pričakuje se poinoštevilen obisk. a— Tatvina kolesa. V torek je na tukajšnjem glavnem kolodvoru oddal neki pomik v shrambo za prtljago svoje kolo. Zvečer, ko Je nastopil v tem uradu službo že drug uslužbenec, Je pa prišel neki moški, opisal kolo kot svoje ter Izjavil, da Je izgubil garderobni listek. Podpisal Je za tak slučaj predvideni reverz ln odšel s kolesom. Izdajal se je za uradnika s Polskave. Naslednji dan pa je prišel pravi lastnik z listkom po svoje kolo ter se nemalo začudil, ko so mu povedali, da Je kolo že oddano. Zadevo bo skušala razblstrld policija. a— Vpisovanje otrok v dnevno zavetišče ▼ Mariboru se bo vršilo v torek dne 8. septembra In v sredo 9. septembra od 8. do 12. ure pri vodstvu Cankarjeva šola. a— Živinski sejem v Mariboru. Ker Je dne 8. septembra praznik, bo živinski sejem v Mariboru v pondeljek dne 7. septembra. a— Sadjarska ln vinarska šola v Mariboru se Je spremenila iz dvoletne v enoletno. Iz Celja e— Za čebelarje. Čebelarska podružnica za Celje ln okolico priredi dne 8. septembra ob 3. url popoldne pri čebelnjaku g. Samca na Lavi svoj redni občni zbor. Vršilo je bo tudi predavanje o vzlmovanju čebel. e— Prenovljenje kolodvorskega poslopja.' Sedaj prenavljajo tudi kolodvorsko poslopje. PostavUI so že odre In s pobelitvljo začno že te dnL Cim bo tudi ta hfša na novo pobeljena, bo Krekov trg nudil domačinu hi tujcu lep pogled. Le škoda, da se letos še nI da! z nasad! olepšati prostor pred Celjskim domom !n Prvo hrvatsko štedionlco. e— Dobrodelen dan priredi Kolo jugoslovenskih sester v Celju v torek, na praz-nik dne 8. septembra. Društvo bo prodajalo cvetlice, bonbone in znake. Da bi vsakdo darova! po svojih razmerah za ljudomilo ln prekoristno ustanovo! e— Kolo Jugoslov. sester stopa v javnost s staro, a vedno novo prošnjo: Za vzdrže-vanje šolaric ob morju si Je društvo nakopalo velike stTOške, tako da se Je Izčrpalo. Za to bodo hodile nablralke po mestu ln bodo pobirale darove ves prihodnji teden. Naj bi ce bilo nikogar, ki bi se Jim skušal umakniti s kakimkoll Izgovorom! e— Državna dvorazredna trgovska šola. Otvoritvena služba božja bo v pondeljek dne 14. septembra ob pol devetih v cerkvi Marijinega Oznanenja, nato pa v šoli razglasitev disciplinarnega in šolskega reda In urnika. V torek dne 15. septembra bo redni pouk. Gojenci ln gojenke, ki se Iz kateregakoli vzroka še niso vpisali, se morejo prijaviti tudi po pošti. Poslano Pojasnila Javnosti o prireditvi portret-ne razstave v Jakopičevem paviljonu. Narodni galerija si je s to razstavo na» dela nalogo, pokazati razvoj portretne umet nostl do današnjega dne. Cela razstava je bila deljena po stremljenjih dob. Po stati* stiki povabljencev si Je mislila prisvojiti klasifikacije samo «m!«-e. vratu še ni bilo in tudi pred vojno ne. kaiti 120—125 Din za kg ie okroe 11 predvojnih kron. Kakor so se mnoei prehiteli s prodajo. ko so bile cene še nizke, tako ne'"»-teri. kakor smo lani videli, trmasto za-držu'eio blago in čakaio na naravnost nemogoče cene. »Nobeno drevo ne zrase do nebes«, pravi pregovor. Končno si pivovarne tudi ne morejo naba^Mati hmelia po vsakih cenah. Hmeliarii bi morali biti vsi orgamzirani. da hi Hmeljarsko društvo v ?n1cu imelo tudi več sredstev za dobiva n'e tržnih in nolo-fahvh poročil iz raznih hmeljskih no-kraiin. na podlari katerih bi se mo^li hmetiarii nri prodan nravilno ravnati in kolikor toliko zadeti primerno ceno. P^clj Nfirrberg. 3. septembra. Dovoženih 500 I bal. prodanih 350 bal Prvovrstno blago | čvrsto. Za srednji hmelj kupčija mirna. V splošnem položaj nekoliko čvrstejšl. Trjns »"»-of?lfl Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Pšenica: baška 2^0: 10 vagonov. Turščica: baška 172 50: baška. od Ljubljane 215: banatska 165: 12 vagonov. Otrobi: baški, v lutastih vrečah 147 50; 1 vagon. Tendenca mlačna. Zagrebški tedenski sejem (2. septembra.) Dogon živine obilen. Promet živahen. Največ se je kupovalo volov in telet za Avstrijo, dočim sa italijanski kuoci kupovali konje. Tudi kupci iz Slovenije so nakupovali mnogo konj. Nekatere kategorije živine so se podražile za 50 do 1 Din pri kg. Cene za kg žive teže: junice I. 8 - 9, II. 6.50 do 7.50, junci I. 10 — 11, H. 9 — 10, krave I. 8 - 9.50, III. 2.75 - 5. voli 1. 9 50 - 10.50, H. 8.50 - 9, III. 7 — 8. bosanski voli I. ' 9.25 — 10. n. 7.50 — 8.50. III. 6 — 7. teleta (3 _ m, svinje nepitane domače 14 — 15 (zaklane nepitane domače 18.50 — 19). pra-scl do 1 leta 11.75 — 13 50, nad 1 letom 13.50 - 14.50 Din. Konji: ?O00 - 700"» Din Z3 komad po kakovost! Krma: detelja in { lucerna 100. seno I. 70 - 75, II. 50 - 70. ] otava 50 — 100, krmna slama 75 — 80 Din ! za 100 kg. j Dunajska borza za kmetijske produkte (2. septembra.) Ameriški tečaji so zopet nižll zaradi večjih dovozov iz severozapa-da. V Kanadi se žetve' izgledi dalje ugodno presojajo. Tudi argentinska in Ind:jska poročila se glase zadovoljivo. Na dunajskem trgu se ie kupčija zmanjšala. Notirajo za 100 kg vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 37 — 39, s Potisja 43 — 45; rž: domača 28 - 29: ječmen: domači 33 - 42. slovaški 41 5n d.> 46: turščica: 31 — 32: oves. domači 27 do 28.50: pšenična moka «0»: dimača 72.50 do 76.50, madžarska 72 - 74 50, ameriška (za-carinjena) 83 — 85 šilingov. = Vprašanje naše trgovinske pogodbe s Češkoslovaško. Beograjska Industrijska zbornica je razposlala svojim članom okrožnico. v kateri prosi, da ji pošlje'o svoje miši enje o tem. kakšna naj bi bila naša trgovinska pogodba s Češkoslovaško. Vsi odgovori na to vprašanje se bodo Izročili delegaciji. katero bo odredih vlada za vodirev trgovinskih pogaiar.i s Češkoslovaško. = !Tter:av.iTve davkov. Na podlagi alsr-irttfh vesti, ki krožijo v zadnjem čas-j v naši ravnosti o brezobzirnem fzteriavanju davčni &e ic pred !cra'.k;-m vr- šil srst^rek gospod, krogov v Ljubljani, na katerem se ie IrvoVi posrbna delavec, «mi hočemo videti krokodila. Pa mir.» «In sedaj, gospoda moia,»ie rekla zve rinska gospodinja in svečano odprla malo škatljo poleg orjaške kače, «sedaj vam tukaj predstavim krokodila, na-zvanega liudožera. iz reke Missisipi* ... V škatlji .ie pod rešetom nepremično ležalo kuščariu podobno rumeno bitje, od repa do glave pol metra dolgo, med brati cenieno. »Krokodil je star šele petindvajset let In j6 vsak mesec telečje meso.> In gospodinja ie skozi rešeto pihnila na hudobnega martinčka, dn se je malo premaknil in zopet obstal. «Ko doraste. postane nevaren vsem velikim živalim in človeku® . . . Vsi smo bili poparjeni. Strahovalec človeštva Pa nas je milo gledal izpod rešeta. dokler se ni pokrov zaprl. Kmetska ženica, ki ji je bilo le za stvarnost, je vendar sumljivo pripomnila: »Takega kuščaria se pa vendar ni bati. Za pet ran, da bi me to - le PO-Erlo?!:* Zverinjska gospodinja pa je zmagovalno odgovorila: »Saj sem vam rekla, da je še zelo mlad in ima komaj petindvajset let. Ampak, ko bo stax kakih sto let, takrat ori- ! dl-te mamica, pa boste videli, če vas ne bo.» Mladina se ie muzala, ženica Pa ie pripomnila: »A tako? No, potem je pa res huda zver!» • » • Motel sem v d -red. a me takoj ustavi kričanje pri "dnii kr-libici: »Prava živa morska deklica iz Ger-rranije!« Ko sem obstal, ču.iem za seboj onega paglavca, ki ni imel prave vere v volka: »Nikar ne ooidite! To ie šele sleparija. žal vam bo!» »Kaj boš ti. nejeverni Tomaž.* si mislim. »če sem že videl strašnega liudo-žera. si bom privoščil še morsko dckli-co iz Germanije: saj sedaj ni več strahu zame na svetu.® Plačam vstopnino in grem. Tam ie že oar gospodičen čakalo. Zopet sem gledal, katera je morski deklici podobna, a nobena ni imela razpetih las. kaj šele repa! Končno stopi pred nas fantiček, zaše-peta v ozadie: »Mama. pojdi na kasa!» in odgrne pred nami zaveso. Tam je ležala na mizi morska deklica. Imela ie razpuščene lase in mesto nog zelen, še nedavno pobarvan ribji rep. Gledala nas ie ta'-o žalostno, kakor da se nas boji. Tudi fantiček se nam n; uoal pogledati v oči. kakor da mu ie žal za sestrico. In je avtomatično začel: »Gospoda, tu vam oredstivim pravo živo morsko deklico. N:cna doT*>vinr> je Germaniia. Hrani se le s sladkorjem in sadiem Zna tudi govoriti. Kdo si ti?» «Jar sem morska deklica.« Je odg>-> vorila izmučeno in aparično. «Kje ie tvoia domovina?« •Moja domovina je Germanija* »S čim se hraniš?' »Hranim se s sladkorjem in sad:rm» in pri tem je pokaz.ala drobne zohf.ke in zašklcnetala z njimi, kakor da oponaša zveri. »Tudi srečo vam oove.» je rekel fantiček in kazal na konice papirčkov, kier ie bila napisana sreča . . . Ko sem šel iz kolibe, sem slišal onega nejevernega paglavca razlagati: »Sreče Pa ne zna več povedati, ta morska deklica. Zakai ra->'e.o. ki je vlek Ia papirčke, je pred tremi dnevi poginila od lakote« . . . Danes SVETOVNI ALARM v Ljubljani — Elitni kino Matica Ja. kl naj predočl t■ finančnemu delegatu težak položaj gospodarskih krogov In ga prosi, da izterjavanje omili, odnosno dovoli postopno likvidacijo davčnih zaostankov. V odsotnosti g. delegata ie sprejel deputactjo dvorni svetnik Bonač. kateremu so posi-nezni člani deputacije razlo/ 'i dejanski položaj tn ga prosili, da o n ; rn informira g. delegata. G. dvorni svetni , -onač je obliu-bll, da bo sporočil želje dc utaclje K. delegatu in ga naprosil, da nu deputacijl priliko, da svoje težnje g. <* csatu osebno utemeH' fn «1rši niegov oc' • ir. = Kongres vojvodinskih gospodarskih krogov v Subotici se je vršil dne 30. avgusta. Na kongresu, na katerem ie bilo zastopanih blizu 40 gospodarskih organizacij Voj vodine, se je sklenila ustanovitev zveze vojvodinskih gospodarskih krogov. = Izvoz Iesne;;a materijala za lesne zaboje v Ameriko. N:ka veliKa ameriška tvrdka potrebuie za svo;o tovarno stalne velike množine lesnega materijala za zaboje. Interesenti, ki bi se zanimali za to dobavo, r.aj pošljejo svoj natančen naslov Zbornxi za trgovino, obrt in industrijo v Lhrb! ani, ki bo potem poslala skupno naslove vseh pri-*'ašencev rgovinski agenciji na Dunaj, ki je zanje zaprosila. = Dohodki glavnih carinarnic v drugi de-kadi avgusta t I. so znašali 60.810.513 Dn. Na'večje dohodke je zabeležila carinarnica Zagreb-lužni kolodvor, in sicer 9.0.35.175 Din: potem slede: Beograd-Sava 8.295.673. Beograd-železniš-ka posta a 7.447.286, Ljubljana 4.836.969. Maribor 3.353.722. Novi Sad 3.152.^6. Subotica 3.135.165. Zagreb-pošta 2,333.231, Sara levo 2 1o2*47. Skoplje 1 ri-lijon 787.044. Split 1.572.764. Osijek 1.432.9;>9 Sušak 1,157 879, Veliki Rečkerek 1.087.157 Somhor 1/57.771 Drn. Ostale carinarnice so zabeležile podmfijonske dohodke. Od teh HLva;amo še ras1edn'e slovenske ca-inarnice Jesenice 435.243, Rakek 2'6 093. Dravograd 137.397. Gornja Radgona 107 034 Din. Skupni dohodki od 1. apri'a do 20. avgusta t. 1. so dosegli 763.547.316 naoram 611.989.078 Din v enakem času prošlega leta. = Prenos Jadranske Izložbe v Zagreb Pogajanja uprave Zagrebškega zbora In unrave Jadranske izložbe so se končala s sporazumom. da se nekateri važn' de'i Jadranske iz'ožl-e preneseio v Zagreb. Ker so vsi pavilior" 7agrebfVeTa zbora že napolnjen? s predmeti avtomobilske, aeroplanske radijske, lrvske m športne izložbe, bedo deli Jadranske iz'ožbe nameščen! v prostranem češkoslovaškem paviljonu na prostom Zagrebškega zbora, ki ga 'e češkoslovaška vlada na razpolago = Dobave. Dirckcija državnih železnic v Li'>b']2ni sprejema do 18. septembra ponudbe glede pavšalnega vzdrževanja ln popravila pisalnih strojev; do 25. septembra pa ponudbe glede dobave raznega orodla (pile. karborundum - pile, šila za drgnjenje, žagine liste itd.) Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani. — Vršile se bodo naslednje ofert-lne licitacije: 26. septembra pri Direkciji državnih želemic v Sarajevu glede debave flrneža. — Predmetni oglas je v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Prodaja starih sodov. Dne 26. septembra se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ponovna ofertalna licitacija glede prodaje 1500 komadov starih sodov. Predmetni oglas le na vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani. = Jugoslovensko-madžarska tarilna konferenca. Konferenca, ki je bila nedavno sklicana glede tarifne pogodbe z Madžarsko in bila odgodena, se bo vršila 22. t. m v Buri rmmešti. = Znižanje bančne rate v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da le Avstrijska narodna banka znižala bančno rato od 10 na 9 odst I >or*e 3. septembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševala. druge ponudbe in v oklepa ih kupčijskl zaključki.) Vrednote: Investicijsko posodilo 77_o. zastavni listi Kraniske dež. banke 25—25, kom. zadoižnice Kranrske deželne banke 20—25, Celjska poscrHlnica 201—205, Ljubljanska kreditna 225 -240, Merkantilna 101—IC5. Praštediona 911—0. Kreditni zavod 175—185, Strojne S2—0, Trbovlje 0— 335. Vevče 120—0. Nihag 38-0. StaVbna družba 165—181. — B I a c o: les: trami monte od 4—12 m dolž.. po priloženi noti. fco meja 14 vagonov 300—310 (300); testoni monte, od 10-32 cm. 20 mm. 2 25 m dolž.. fco Postojna 46 vagonov 550—550 (55'1): rradrieri. 7i-223. od 4—8 m. L, in IL TII-. trembante. gn:lo. razl-ito. 'zklmčeno. fco Postojna tranzito 5 vagonov 580—585. (580): poljski pridelki: pšenica • bačka, fco bč. postaia 0—250. domača, fco Ljubl ana 250—0, otrobi pšen-ini, fco Pošto na trs., 1 vagon 190—191 (190); turšč'ca par. Ljubljana. 1 var^n 216—2'6. (216); lancno seme Ia fco Ljubljana 540—O. ZAGREB. Na efektnem tržišču se je nadaljevala včera 'n;a hausse. ki pa je tekom sestanka popustila za večino vrednot. Hskomptna ie dospela na I2J5 Pri industrijskih papirjih se ie pokazalo »vrsto razpoloženje zlasti za Šečerano. Vo na Skoda sc je trgovala brez posehnesra raninian.a na včera šnjl bazi. — D : n a r ie ostal v Curihii nespremenjen, kar pa kljub :exu pomeni •■sslabftev. ker je namreč Svfca s'aba. Med nekaterimi krogi se obsoja, da \'arodna banka nj uravnava dinrrja no svetovnem tržišču, temveč le po Curihu Prorret v devizah v Zagrebu je bil danes zoret ogro-nen: znašal je preko 11 milv.nov dinarjev. Tendenca čvrsta. Notirale so devize: Di-naj 787.78 -797.78. Berlin 1330-134-0. Italija :zo!ači!o 224.50—226.90. London izplačilo 272 25—274 25. ček 272 21—27t.20. Nevvyork ček 55.85—56.45, Pariz 2M-268, Praga If.-"- i'"9l, ček 165-69—167.69 Švica jO—K-91 50. ček. 1'W3.25-109' 25; valute: dolar 55.15-55.73. lire 222.30-221.70 efekti: bančni: Centro-Trgo 10—11. Hrvatska 26—2S, Eskomptna 124—124.5, Kre- ditna Zagreb 123—124. Mipo 73.75— 73.50. Jugo 103-50—105. Liub-jan.ska kreditna 230 —0. Praštediona 912.50—915. Sla venska 65 —66, Srpska 130—131. Narodna 3350-0; Ind-ustrtski: E!;sr>!oataclja 50—51, Du-brn-vačka 530—53č Sečerana 500—52.1, Isis 63 —64, Nihag 0- "i. Gutmann 423—435, Sla. veks 165—170, 'avonija 50.5—51, Trbovlje ?55—365, Union 10—425. Vevče 125—0; dr. žavno investicijsko posojilo 80, agrarne 42— 43. Vona škoda, promptna 295.5—295, za september 297 - 298. za oktober 0—.304 BEOORAD. Tendenca v devizah čvrsta. Notirajo devize: Amsterdam 2225 —2275 Dunaj 792—794. Berlin 1337-1340, Bruselj n—256. BudiTPešta 0.0789—0.0791. Bukarešta 27—27.75. I talila 224.75—225.25, London 272 5—273. Newyork 56.1—56.19, Pariz 2545 -265. Praga 166.5-166.6, Švica 10-86 73-!rsf>6.9: efekt!: Vojna škoda, pr-»n>Ptita 295—29* 5. CURIH, Beograd 9.2250, Berlin 1.2310, Netvyork 51775, London 25 1050, Pariz 24.25 Milan 20.60. Praga 15.30, Budimpešta 0.007270, Bukarešta 2.60, Varšava 90, Dunaj 72 65. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 70.95, ŽivnostenskS 297, Asslcurazione I Generali 7S00. Dalmazia 2S5, Llovd 1300, I Oceania 185, Dalmazia cement 632. Split cement 484, Krka 385. Devize: Beograd 44.40 _ 44 S0, Dunaj 350 — 360, Budimpešta 0.0345 — 0.0360, Praga 74 50 — 75, Bu-karešta 12 — 12.50, Pariz 117.75 - 11S50, London 121.50 - 122, Newyork 24.90 - 25, Curih 478 — 483. Valute: dinarji 44 do I 44.75, 20 zlatih fr?nkov 95 — 100, zlata 1!- I ra 48« 29. DUNAJ. Beograd 12.5850 — 12.6250 Ber-lin 168.30 — 168.90, Budimpešta 99.30 do 99 70, Bukarešta 3.4675 — 3.4875. London 34.33 — 34.43, Milan 2* 16 — 28 28. New. york 707.65 - 710.15. Pariz 33.14 — 33.30, Praga 20.9*75 - 21/M75, Sofija 5.11 — 5.15, Varšava 125.50 — 126, Curih 136.75—137.25; dinarji 12.6050 — 12.6650. PRAGA. Beograd 60.15, Berlin 804.25, Curih 653 25, London 163.80, Newyork 33.75 Dunaj 476.75. BERLIN. Beograd 7.475. Londrm 20,355, Newyork 4.195, Curih 8105, Dunaj 59.18. LONDON. (Opoldne) Beograd 273 New-vork 485, Italija 121 in sedem osmirtk, Švica 25.1 NEWYORK. (Zaključno 2. t. m.) Beograd 1.79 London kabel 485 in ena osminka. Švica 19.33. Italija 3.96 In pol. Švica 19.33. UuMImid, Goram ul. 17 «927., telefon 621 izvršuje najceneje vse naprave za čt*deire premoga, čistilce pa nikov, od Abrahama do Judeža. Njegova duša govori ž njimi, in starodavni orijentalni nasmešek mu pači usta. In šepeče formule: V starosti 15 let je ženska vrtavka. V starosti 33 let je ženska koštrun. V starosti 56 let je ženska beležnica. Naenkrat se zmlsli na Muho. Na Muho, tisto malo Perzijko, rojeno metreso kot se rodi cvetka. Elie*Elie se nasmehne, izpljune ogorek in si pogladi brado. Da, Muha! Vrzimo muhe deci! • • • Še istega večera je Elie * Elie potrkal na Gaspardova vrata. Hodnik je bil tako temačen, da je Elie=Eliejeva roka zmastila muho na vratih. «Muha!» v ironičnem usmevu so mu je spačilo lice. Doktor je vstopil. V roki je imel kovčeg iz krokodilovega usnja. Bil je velik kakor mlada ženska. Dimenzije:, 1.75 m X 0.30 m. Položil ga je v kot in se približal postelji. Gaspard se mu je nasmehnil. »Neopravičljiv je moj poset...» počne Elie»Elie. In sede k vznožju Gaspardove postelje in ga z desnico potraplja skozi odejo po nogi. «Da, ob tej uri, bal sem se, da boste v družbi..., v sladki družbi...» Gaspard se nasmehne z lasmi, z lici, z brado; potem izgine nasmeh pod odejo: «V splošnem so ženske dragocene igračke.« Elie*EIie si prižge cigaro. Gaspard cigareto. Nastopil je trenutek molka, ki se je poveznil na štiri posteljne ogle kakor netopir. Egiptovski dim egiptovskega tobaka je zaplaval po sobi in se dvignil v tri piramide, ki jih Laroussov slovar nazivlje po vrsti: Kheoops Kefren in Mvkerinus. Elie=Elie je s palico zarisal v parket algebraično formulo, ki jo je Arhimed imenoval: «Heureka». In doktor se je sklonil nad posteljo in je z angeljskim obrazom počel govoriti o angel :u naslade. Izbiral je besede, ki jih je poznal Adam edini. Iz oči mu je gorel sijaj, zgovornejši kakor besede. Ves njegov obraz je bil pesem, bolest in strast. Gaspard je iztegnil vrat, v očeh mu jc žarel višnjev ogenj, bled in krvav je bil njegov obraz, lasje kot pepel. Pijan in mrtev je bil od poželjenja in strast mu je zvijala nosnice. Tedaj je doktor EIie»Elie vstal, odprl brez besede krokodilov kovčeg in potegnil iz njega belo devojko za noge. Bila je Muha. mala Perzijka. In jo je ponudil Gaspardu vso nago: •Otrok, evo ti ženske!« Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I - —. Najmanjil znesek Din 10'—v Trgovci d posetite Ijubijanski vele-•ejeml Oglejte si pariljon E 18-20 ▼ katerem ima »Cvetličarna Podčetrtek* — Ustnik Rado Pregrad — rustavljene krasne mirtne renče, rame Šopke, nagrob-ce vence, umetne cvetlice, r?e dele za cvetlice in dekoracije, božične prtičke, putirčke, svilen ln krep Mpir do izredno nizkih ce- Jl 21668 PekarUa v Mariboru dobro vpeljana in popolnoma opemljena, »e proda 8 hišo vred. Ponudbe na naslov: V. LeskovSek, Celje. Cankarjeva ulica 5. 21647 Brivnica Mekinec v Hrenovi nlici 19 sprejema aboner.te po znižani ceni. Ob nedeljah odprto. 21925 Gosli poučuje bivši ueitej konservatorija po mižanih cenah. Naslov pove npr. »Jutra*. 21604 Učenjak raa učiti. — Kaj šele diiak? Obdelovati dušo pra-r'lao je najtežje in je dane« ukoslovje obširna fcanost. Ne kvari otroka po šušmarjih! Moderen učitelj PonJnje namesto šole ali v poiro* goli vse predmete, ooderne jezike in glasbo. Poučuje tudi petletne, slaboumne, stare, brez težav k brez vseh vznemirjenj. Pi»ma pod cUspeb garantiraj* na upravo c Jutra*. 21763 Konservatorist letnika, gola prof. Rav-poučuje privatno kla-— Sprejema le resne ^flektante. Naslov v npr. ■Jutra* 21920 Instrukcije 14 nižje razrede srednjih Sol po zmernem honorarja daje odT:g/»D dovriilee male ma-ttre. — Reflektantje naj Pijejo naslov pod značko ^irno in vestno* na nnr. Jatra>. 21921 Klavirski pouk V* po novi modemi me--i go?na dr. Jam-ikova v "'•»ji. Gre tudi lT2krat teden izven Litije. — i;'otam se proda Mayerjev *£nversatior.slexikon ter v T^ dr. Jamska odda oprem-ieaa soba. 21908 (dnHs) B Uradnico iščem P--!Udb« na upravo .Jntra* P"t Šifro .Uradnica 10787». k odgovor priložiti znamko £1958 Vajenec ^•laSčičarsko obrt ln pro-slaSčic ?e sprejmeta ■ pove uprava .JutTa* 21893 Inteligentno dekle takoj sprejmo k dvema bokoma. Plača dobra in ^flr.a oskrba. Naslov v .Jutra*. 21891 Šivilja j°Jra in pridna ta navadna se sprejme. Oglasiti se Sodnikovem trgu v treski lopi št. 1 — Mirka *Mtelic. 21930 Gospodična ali dekle s dežele, dobrosrčna, zanesljiva in čedne zunanjosti, ki je vajena gospodinjstva in kuhe — zmožna slovenščine in nemščine tudi v pisavi, se sprejme. Pismene ponudbe pod «Dobra slufba* na upr. »Jutra*. 21954a Kuharica stara do 83 let, snažna, poštena, zmožna dobre kuhe ln dela ca boljšo hišo se sprejme. — Naelov pove uprava «Jutra*. 21902 Brivski pomočnik se sprejme a 15. septembrom Plača ln ostalo po dogovoru — Blaž Zupano v LaSkem. 21882 Večja trgovina na deželi sprejme takoj ali pozneje: dva trg. pomočnika mešane stroke, mlada in agilna, dobra računarja. ki sta servirala na deželi; perfektno kuharico snažno In marljivo, vajeno vseh gospodinjskih del — srednjih let — mesečna plača 500 Din in služkinjo za vse. Ponudbe s prepisi spričeval na npravo »Jutra* pod šifro »Dežela*. 21875 Kuharica mlajša se takoj sprelme k manjši fini obitelji. Naslov pove uprava »Jutra*. 21950 Deklica pridna in poštena, stara 15 do 16 let se sprejme k majhni družini. Pogoj: veselje do otrok in v pomoč gospodinji. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod oglasno št. 2J92S. 21928 171etno dekle bi se rado učilo za modi-stinjo v hiši z vso oskrbo. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. — Ponudbe pod »Marljiva 10667» na upravo »Jutra*. 21801 Kemik akademsko izobražen, z 10-letno prakso v tovarniških laboratorijih, s prvovrstnimi spričevali. Išče mesta. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Prvovrstna moč*. 21775 Ekonom-oskrbnik samec, absolvent kmetijske šole in z večletno prakso, išče mesta na veleposestva v Sloveniji ali Hrvatski. — Nastop takoj Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Zanesljiv veščak*. 21772 Mladenič z dobrimi spričevali in triletno prakso kot lesni ma-cipulant. išče službo. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Točen in zanesljiv*. 21771 Kontoristinja mlada, z večmesečno prakso, z znanjem slovenščine in srbohrvaščine v govoru in pisavi ter stenografije, spretna strojepiska, išče primernega mesta. Ponndbe na upravo »Jutra* pod Šifro »'Vestna in vporabna*. 21790 Trgovski pomočnik mešane »troke, starejša moč želi premeniti službo, najraje na drfelo. event. tudi v mesto. Nastopi takoj. — Ponndbe na upravo »Jutra* značko pod »Priden In polten 21700». «1880 Pisarn, predstojnik Industrijske stroke, samec, vešč slovenščine, nemščine, bilance in kalkulacij, išče za takoj mesta. — Ponudbe pod »Praktičen 10585» na upravo »Jutra*. 21689 Državni uradnik Ty. kategorije (abiturijent) išče popoldanske službe. — Prevzame vsako delo. Dopise pod šifro »Vesten in za vse» na upravo »Jutra». 20990 Mizarski pomočnik izurien v pohištvenem in stavbnem mizarstvu, išče dela za takoj. — Karel Unterlechner, Mislinje. 21836 Frangaise Cherche plače comme Gou-varnante dans famille dis-tinguče eous »Frangaise* »Jutro». 21947 Kovač dobro izvežban, pošten in zanesljiv želi službe v mestu ali na deželi. Naslov pri podružnici «.Tutra» v Mariboru pod »Kovač*. £1952 Trgovski pomočnik mlad in agilen, vešč tudi v rezanju šip, išče službe bodisi v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod zna?ko »Pošten 10741». 21944 Gospodična izučena šivilja, vešča slovenščine in nemščine išče mesta k otrokom v boljši družini. Naslov pove upr. «Jutra>. 21933 Boljša šivilja išče dela in gre tudi na dom. Ponudbe pod »Boljša šivilja« na upravo »Jutra*. 21922 Stenografinia perfektna za slovenski in nemški jezik, samostojna srbska kore«pondentka. dobra strojepiska in zanesljiva knjirrovodkinja z desetletno prakso želi premeniti mesto SluZbo more nastopiti ev. takoj. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Perfektna*. 21905 Šivilja dobro izurjena, z večletno prakso želi šivati po hišah. Naslov pove uprava »Jutra* 21870 Drva in žaganje bukove in hrastove odpadke od parketov in žasre dostavlja na dom po znatno znižanih cenah parna žaca V. Sracrnetti, ca gorenjskim kolodvorom. 882 NaJv»x?n Tnlosja in najcenejša dvokolesa. motorji, otroški vozički. Šivalni stroii, pnenmatika Crniiki franko. prodaja na obroke »Tribuna* F B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovska cesta štev. 4. SS1 Omnibus avto »Daimler* 40—€0 RP, z novimi polnogumijastimi obroči so poceni proda ali zamenja za lažji voz. — Pojasnila daje F. Kifelj, Novo mesto- S1823 Zaloga manufakturnega blaga se zaradi preobnovitve trgovine razproda pod lastno ceno. Zaloge je za približno 100.000 Din. Naslov pove uprava »Jutra*. 21739 Avto «Fiat» 4pedežen, v dobrem stanju ee proda Naslov pove upr. •Jutra.. 216S1 Gasilski voz in landaver oba na oljnatih oseh, skoro nova, v najboljšem stanju ueodno proda Franc Iskra. Sap 14. Vrhnika. 21486 Vsled opustitve trgovine se proda: 1 Wertheim blapa^na s tre-serjem (170 ero visoka) ia 8000 Din, 10 (rodb«nih avtomatov in sicer- 4 * električnim, 4 s tejalnim tn 2 s peresnim poeonom za F>in 10.000 — Pojasnila daje Kmetec v Ljubljani. Kolodvorska ulica SO 21432 Damske klobuke v veliki izbiri dobite najceneje v modnem salonn Ivanke Steprnar. Rimska c. St 10. 21889 Avtomobil majhen dvosedelen. zadaj prostor za vzorce ali za 1 aede£, skoro nov. zelo ekonomičen pri uporabi, solidno izdelan, pripraven za potovanje, se radi nakupa vefijeca voza. proda. Po-jannila daje A. Lampret v Ljubljani. Krekov trs 10. 21334 Salonska garnitura obstojema iz divana in 4 stolčkov, najbotie ohranjena, se proda. Naslov pove uprava . 21096 Bencin-loknmobilo K—7'U HP tvrdke Lanser k Wolf proda strojno-k!:nčav. ničarsko podjetje, družba l o z. v Kraniu Lokomobila se lahko ogleda pri Gospodarski zvezi n3 Dunajski c v Ljubljani 20856 Dva pletilna stroja (Flachstrirkmaschinen) 8'30 in 5'16, skoraj nova, proda J. Ftuppnls;, Mežica v Slo. veniji. 21899 Svila svilene nogavice Ud. se po upodnl ceni proda Vzorci na Jeljo. Naslov pove upr. «Jutra>. £1904 Uffodno se proda: rezalni stroj za papir, lokomobila 16 HP. 6 atmosfer, Behnm. tovorni avto. Bfts-sing. 4tonski v najboljšem stanju. Naslov pove uprr>va .Jutra.. £1941 Lepa nova spalnica se po zelo nizki ceni proda v Frankopanski ulci St. 12. 21928 Vsled opustitve trgovine se proda: 10 fodbenih avtomatov tn sicer: 4 z električnim, 4 s tekalnim in 2 s peresnim pogonom za 10.000 Din. -Kmetee v Ljubljani. Kolo-dvorska ulica 30. 2143S Mlinska oprava obstoječa iz 3 valjfnikov 359.210. 500/2GI1I430. 650/2TA S para umetnih kamnov sistem .neller. kompletni. S čistiln. stroja (Ories- und r>unstpatzma«chine>, stroj sa čiSčenle kaSo ln SiScVnje vreč. Vse v dobrem stanju proda po nizki ceni tovarna lakov Ljndevit Min v Domžalah, 21907 Vreče ee prodajo. Kje, pove upr .Jutra., 21895 Več pohištva dobro ohranjenega in predalov za gostilničarje se radi preeslitve proda v gradu .Tivoli., pritličje. 21924 Pozor obrtniki, kmetovalci! Mlin za domače mletje, pogon 2 do 3 k. s., cm. 50 kg produkcije na uro. s« proda za velesejmsko ceno 9500 Din. — Ogleda se In proda pri Podboju na Sv. Petra t. 95. 21887 Otroška posteljica popolnoma nov. se proda. Naslov pove nprava »Jntra. 21890 Hmeljske droge od 6—7 m dolge, 100.ono kosov se kupi. — Dobava oktober, november, december. ianuar in februar. — Najnižje ponudbe na upTavo .Jutra, pod Šifro .Plačilo takoj pri prevzetju>. 21843 Solne vreče se kupijo v vsaki mnoZini. Ponudbe z navedbo cene in množine na upravo .Jutra. pod .Sol., 21810 Trgovski Jokal majhen s stanovanjem na deželi, ako mogoče s koncesijo. so vzame v najem. Naslov: Janko Kauser. Kr-melj. Dolenjsko. 21S79 m Enonadstropna vila oziroma hiša v Ljubljani, šolnina lega, z večjim lepim prostim stanovanjem se ugodno proda. Naslov v upravi »Jutra*. 21813 Majhna vila 3 sobe, 2 kleti z v*o gospodarsko opremo, romantična l*ira. 2 minuti od kolodvo ra Poličane, */« ora'a vinograda, sadno drevje, njiva in vrt. vse arondirano. »e radi smrti proda. Pismene ponudbe na naslov: I. Sterk v PoljSanah. 21757 Dvonadstropna hiša z 2 lokaloma, v Ljubljani na najnrometnejšem trgu. mimo katerega mora iti vsakdo. «e ueodno proda Potrebne cotovine polovico kupnine. Naslov pove nrr. »Jutra*. 21728 Krasna priložnost! Gostilna in trgovina z enonadstropnn hišo tik eerkvp r najprometnejšem letovišču Gorenjske se proda za 220.000 Din. Posredo-valei izključeni Naslov in opis hiše v upravi »Jntra* 21841 Posestvo z gostilno in trgovino, njivami In travniki, gospodarskim poslopjem, ob glavni cesti na p-ometnem kraju pri Domžalah se ugodno prod v Naslov pove uprava »Jutra*. Hiša i vsem gospodartklm p »lopjem, njivam! i» itav; nimi parcelami ob glavni ceeti v Domžalah bllzn kolodvora se ugodno proda. — Pojasnil, daje Vincene Habjan. restavracija. Dom-Žale. 2191G Gostilno na prometnem kraju prodam za 75.000 Din — istoUko tudi enodružinsko b 11 o e takoj prostim atanov.njem. OujeS. Maribor. Barvarska ulica t. 2U44 Enodružinska hiša oh felezniel, novo zidana i 12.000 m> zemljišča se proda ta nliko ceno Din 70.000. Izredno agodna prilika! Naslov pove uprava .Jutra*. 21684 Tehnika iščeta sredi mesta sobo ■ električno razsvetjavo. posebnim vhodom in zajtrkom — Ponndbe na naslov: Ple-melj, Bled L 2182« Dva duaka •rednjelolca sprejme bolji. rodbina v vso oskrbo v Dalmatinovi ulici Itev. 10, pritličje !»vo. 2178« 2 dijaka ali dijakinji se sprejme poleg učiteljišča v vso oskrbo Vrt na razpolago. Naslov pove uprava »Jutra*. 21736 Dve dijakinji -prejme v zanesljivo popolno oskrbo po nizki ceni uradniška družina v bližini Sol, — Naslov pove uprava .Jutra* 31734 Dijakinja ali gdč. 'e sprefme pri boljSi družini v bližini liceja In nunske gole v popolno oskrbo, ozir. tndi kot sostanovalka. Lepa. zračna soba ln klavir na razpolago. Naslov pove uprava .Jutra*. 21697 Državni uradnik iS5e za takoj mesečno opremljeno sobo Ponndh« na npravo .Jutra* pel Šifro •Jarist*. 21686 Opremljena soba Tračna, s posebnim vhodom in elektriko s« takoj odda -ospodu. Naslov pove upr. •Jutra*. 21M2 Opremljena soba .račna, s električno razsvetljavo in posebnim vhodom se odda na Starem trgu 21/T. 21946 Uradniška družina •prejme dijaka ljudske ali nižje sredje lole v vso o.krbo na Gosposvetski e. St. 13fn. vrata 107. 21761 Soba pri drf. kolodvoru se odda gospodoma, event tudi dijakoma ali gospodičnama t hrano ali brei iste. — Vaslov pove uprava .Jutra* »1951 2 dijaka ali diiakinjl «e sprejme na stanovanje t hrano ali brei »rte r>o prav rmerni ceni nasproti realke. Naslov pove uprava .Jutra* £1945 Onremliena soba . souporabo knhmj. s. od-di zakoncema brei otrok. Naslov pove upravi .Jntra. 21933 Diiak aH dijakinja se sprejme v vso oskrbo. Zračni soba. Poirve te ni Gosposvetski cesti It. 12H. tlM4 Opremljeno sobo s klavirjem ali brez l«t«ra ilfem. Ponudhe na upravo .jutra* pod Šifro «R. 10723. £1919 Dva dijaka *folca se sprejmeta v i m"Sta na stanovanje rkom. — Naslov pove v. .Jutra*. »1911 Dijak srednj^Solee se sprejme v vso oskrbo ▼ bližini gimnazije na Poljanah. Naslov nove upr. »Jutra* 21929 Dijak nlljeSolcc se »prejme na hrano ln stanovanje. Naslov pove upr. ev 1 odstotek dobička v inozemski državi od patentiranega, najnovejšega, brezkonkurenč-nega. mnolinskega pred meta. Kdor pa posodi od 25.000 Din naprej, dobi obenem tudi dobro sluioo v rasami podjetja za izdelovanje lastnih patent, predmetov. Dopise na upravo Jutra pod: »Sijajen dohodek«. 21716 Kdor posodi 150.000 Din proti 6mesečni meniri in zavarovalni polici na življenje, mu plačam obrecti vsak mesec naprej in 1% čistega dobička dobro idoČe trgovine. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko »Dobro naložen kapital 192.V2G*. 21873 Klavir dobro ohranjen m posodi. Ogleda se ga med £.—3. uro v Gledališki ulici tt. T/m, H. V. £1912 Gramofon I skoro nov proda Vončina, Slomlkov. ulica lt«v. 19. I 218» Poior! Pozor! Katera tvrdka bt dala staremu trgovcu manufaktumo blago v komisijsko zalogo? — Dobro jamstvo. Obračun Smesečen ali po dogovoru. Ponudb« na upravo .Jutra* pod *ifro .Manufaktnra 100». 21942 Manufaktura! Na zelo prometnem industr. kraju se sprejme manufaktura v komisijsko prodajo. Ponndbe na npravo •Jutra* pod lilro .Sigurno plačilo*. 21940 Kateri veletrjjovec na velesejmu mi da manufaktumo blago v komisijo? Ponudbe na upravo .Jutra* pod mačko .Komisija 47». £1949 l\m mizarska ilglavoica v bližini Ljubljane se pod ugodnimi pogo|i odda v mjem oziroma proda. Poizve se pri Aloma Company. Ljubljana. Kongresni tre 3 Zobozdravnik Dr. Rodoschegg zopet ordlnfra. 5075-a Kleparski stroji jermena žage jermenice brusilne plošče Rudolf Držaj, Ljubljana StanSkon »llts Jtev. t 5076-a Prostovoljna javna dražba pohištva se vrši dn« 5. sept. ob 9. dopoldne v hiši Rimska c. 10/IL Kupci se vabijo. 5069-a Izjava Ker sva se z g. Jnnko Sežunom, ključavničar, iz Cerknice mirnim potom poravnala, plačam za .Sokolsko društvo v Cerknici' Din 750-—. Jože Praznik, carinik. 5072-1 otoiciouoioiogoioio LJubljana. Poljanska cesta (nasproti finsnfcie deleeacize) se priporoča z okusno domačo hrano in pristno oija-čo. Sprejemalo sc tudi abonenti. 4937 a S spoštovanjem Kat! Korošec. Na graJSčinl Bafnoi pri Novem mesta se proda 1311 komadov hrastovih dreves na panju v prsni visokosti od 31 do 84 cm premerja. Les je oddaljen od železniške postaje Novo mesto 3 km. Ogleda se les lahko vsak čas. Ofertne ponudbe je do 20. septembra 1925 vposiati. Kupna pogodba leži pri graščiniski upravi na vpogled. Grsjšftinska uprava 5044a Bajnof poŠta Novo mesto. e* a***.: M*' Veletrgovina 3. GROBELNIK, UU Gg. trgovci se vabijo na ogled. Ve!@©rdž^rna avni tr ■ijiiiu .tirne Trgovci, zahtevajte cenike in vzorce! ■imuni ■.»■•••ii OB080I090IOIOIOBOBOIOIOIOIOIC • la Krško in okolico! ■ ■ nosa ofigoriena frgosisa s paplrlem, 5 i Soisfei&ii ksllgaml. šofs&M tn pisar- -0 nfšhSmi potrebščinami in gaBanterilo 2 ž Josip Museoar, Krško št. 19 2 0 (poprej Friderik Stčger) se vljudno priporoča. 0 Točna postrežba! 5010a Nizke cenel Obiskovalci velesejma E št. 1001 lEBAKER O. ZUZEK generalno zastopstvo in rgloga za Jugoslavijo najboljših svetovnoznanfh avio-mob.lov, motutiklov, biciklov BUGATTI Zahtevajte senik od tvrdke! The VlbraHonJess Tvtn-Ojlmder Douglas AMILGAR iMOTnRi p----^ PREOBL1KOVALN1CA BARBORlC & ZAVRŠAN, Ljubi, ana, MESTNI TRG 7. predeljuje damske filce, velurje itd. po najmodernejših oblikah. Velika izbira damskih klobu-4924-a kov ln nakita po zelo nizkih cenah. IVAN BOGATAJ HARLfHMVIDSON konces elektrotehnično podjetje, Ljubljana, Kongresni trg 13, (noten nunske cerkve) telefon it. 3. S veletrgovina z mednim blagom lastnik Aleksander Eisler prej » Banija 2'' trgovsko prometno društvo Kurlouoc, Florilontfa ulico it. Z (bivša Staki6eva hiša) Brzojav. naslov: .KONZUM*, Karlovac — Interarb. telef. 10 jČekovn! račun pošt. čekov, zavoda v Zagrebu štev. 35.544 Giro račun pri Gradski «ted'oniei v KtIovcu. Skladišče bombaža tovarne Dugaresa in Venecija Tovam'fiko skladlfiče petroleja Tovarniško skladišče sladkorja Direkten uvoz kave Ia osta'ega koloaljal, blaga Tovarniško skladišče vžigalic .Vrbovsko* Veliko skladišče salam slanine In masti Skladišče moke in otrobov Iz prvorazrednih banaških mlinov Veliko skladišče morske In kamene soli Veliko skladišče v«eh vrst kanditov in čokolade Veliko skladišče mila Sohlcbi, Gazela, Lavov in Zlatorog Veliko skladišče manufakturnega blaga Veliko skladišče d iscerllskega, drobnega ln pletenega blaga Direkten uvoz DMC blaga Direkten uvoz snkanea znamke „Stexnlkn Pohištvo kdor želi nabaviti solidno n pocrni na) si ogleda pavilion mE" ANDREJ KREGAR, Št. Vid nad Ljubljano- 4500a oarn! kotel ležeči, za nizki pritisk; parni stroi 45 H°; bUfard.Seilert; kočMa irigli lase in drugi novi dunajski modeli. Zahtevajte cenik od tvrdke! Zahvala. Ob nenadni in prebridki izgubi našega nepozabnega sina in brata Kari Kovača izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem onim, ki so na ta ali oni način izrazili svoie sočutje in sožlie. poko-nemu pa izkazali zadnjo čast s tem, da so ga v tako velikem številu spremili k večnemu počitkn. Posebej se zahvaljujemo vplečastiii duhovščini, g. zd avniku dr. Raznožniku, «on dnikom in znancem Prisrčna hvala pevskemu zhoru za ganljive žalostinke Sokolu „l.ožka dolina", domačemu gasilnemu drušlvu, uradništvu graščine Snežnik, drž. nastavljencem ter vsem priiatelipm iz Ložke doline in bliižnjih ter oddaljenih krairv za tako -"astno spremstvo na njegovi zadnji poti. Istoako srčna hvala vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov na njegovo krsto. Tisočera hvala vsem ! STAR! TRG, dne 2. septembra 1925. Žalujoča rodbina Kar! Kovačeva. BB0WN B0VERI * 3 podružnica Ljubljana, KomenskeCgaSuL20 Električne naprave visoke in nizke na- rtotns-fl • Centrale, stikalne naerava, daljno* |'CIUSU • HOdi in krajevna omrežja v.eh obsegov. Elektro-materijal vseh vrst: ^ltTr-7^' ,,Stoti", elektro-ooroelan, tte.oi in ventilator)! „l«arla". Dorl-'r» matariial- Aiarati In .estavni deli ta-KaOiO-maierliai . brlkatov .l.aria' in ,Ra>!m', audion-cevi. "aJmoderneHi aparat: po naročilu se izvrie tako!. Laboratorij in preizkusna naprava za števce. Ljubljanski velesejem, paviljon 302304 Kdor oglašuje, ta napreduje! |j fnj riif ffilllfr za »se šoli n RašnoueiSib izda- ]| jah ima mim n zalogi kulisama i i >TISK0UnE ZiORUGE« li! ID S« u LJUBUHng, PreSsrrmm ulica stzu. 54 (nasproti g?awi?e poste). — TJ Urejuje Stanko Virtat Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarj« Frar Jczcršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani