12
Najvišje sodišče in jezikovne naredbe.
Najvišje sodišče je te dni v jezikovnem vprašanju izdalo razsodbo, katera je za nas Slovence največjega pomena, četudi Čehi iz ozirov na svoje posebne raz-mere ž njo niso zadovoljni.
Stvar je ta-le: Pri okrožnem sodišču v Hebu je neki češki odvetnik na svojo, v češkem jeziku pisano vlogo zahteval češke rešitve. Stvar je prišla instančnim potom do najvišjega sodišča, katero je izdalo velepo-menljivo razsodbo, da sodišče ni dolžno sprejemati vlog od strani strank, ako vloge niso pisane v jeziku, ki je navaden v okolišu dotičnega sodišča in da torej dosledno tudi ni dolžno izdajati rešitev v drugem jeziku, kakor v tistem, kateri je v sodnem okolišu navaden. Sodišče nima samo pravice, ampak tudi dolžnost, da zavrne vloge, katere niso pisane v jeziku, navadnem v sodnem okolišu, ker nasprotna stranka ni dolžna, takih vlog sprejemati. V uradnem okolišu pa še ni navaden jezik, ki ga govore le posamezne, raztresene osebe, ampak samo tisti jezik, kateri govori kompaktna masa prebivalstva dotičnega uradnega okoliša.
Ta razsodba je za nas Slovence ne samo političnega pomena, ampak ima za vse, nemščine nevešče
Slovence tudi  velik gospodarski pomen,   tako veliki, da se nam zdi posebno, nanj posebno opozoriti.
Po določbi občnega sodnega reda morajo stranke in njih zastopniki rabiti pri sodišču v deželi navaden jezik. To določilo velja jednakomerno za vse jezike, za nemški jezik ravno tako, kakor za vse druge. Sodišča so doslej pri vseh avstrijskih sodiščih brez zadržka sprejemala nemške vloge in je.dostavljala nasprotnim strankam, od katerih so zahtevala, da je sprejemajo, ne glede na to, kje je nasprotna stranka prebivala, je-li razumela nemški ali ne, in je-li že sploh kdaj kaj slišala o nemščini ali ne.
Sedaj pa je najvišje sodišče tej praksi prizadelo smrtni udarec Z rečeno razsodbo je najvišje sodišče priznalo, da nobena stranka ni dolžna, sprejeti vloge, ako dotična vloga ni pisana v jeziku, ki je navaden v uradnem okolišu prizadetega sodišča. Po tej razsodbi ni nihče več dolžan sprejemati nemških vlog pri onih sodiščih, v katerih okolišu ne govori nemščine kompaktna masa prebivalstva. Vsled tega se mora nemščina popolnoma izključiti pri vseh sodiščih na Primorskem, v slovenskem delu Štajerske, izvzemši mesta in trge Maribor, Celje in Ptuj, a na Kranjskem izvzemši Kočevje in okrož. sodišče v Novem mestu, potem seveda v Gališki, v češkem delu Šlezije, Moravske in Češke, v celi Dalmaciji  in na južnem Tirolskem.
Razmere, katere so v tem oziru doslej pri nas vladale, so znane. V slovenskih deželah je še vedno mnogo nemških oziroma italijanskih odvetnikov, kateri uradujejo izključno v nemškem ali v italijanskem jeziku, tudi če nasprotna stranka ne zna niti jedne nemške ali italijanske besedice in takisto delajo tudi sodni uradi. To ni samo politično velik nedostatek, ampak tudi čestokrat zamudno ter drago, ker si mora slovenska stranka navadno šele poiskati tolmača, kateri jej razloži vsebino v nemščini pisane dostavke in redkokdaj se zgodi, da to stori kdo zastonj.
Odslej bo v tem oziru lahko bolje, ako bodemo Slovenci s tisto požrtvovalnostjo, katere mi navadno nimamo, pač pa drugi, s tisto eneržijo, katera sicer ne diči nas, pač pa naše nasprotnike, branili svojo, nam z rečene razsodbo najvišjega sodišča priznano pravico.
Na to ni misliti, da bi se sodišča sama držala navodila, katero jim je s to razsodbo podalo najvišje sodišče. Še v sanjah ni na to misliti, kajti slovenski sodni uradniki so mehki kakor vosak in ne store ničesar, kar bi utegnilo njihovim nemškutarskim predstojnikom biti neljubo, a da bi nemški sodni mradniki storili, kar je po tej razsodbi njih dolžnost, tega menda nihče ne pričakuje. Ali vzlic temu se lahko pomore rečenemu načelu do veljave. Razsodba najvišjega sodišča bodi nas paladij, ž njo naredimo konec nemškemu oziroma italijanskemu uradovanju na Slovenskem. Nihče naj ne sprejme nemške ali italijanske vloge,   kdor   prebiva v slovenskem   sodnem  okolišu,
13
m
vsak naj se sprejemu upre in naj se pritoži na višjo instanco. Na noge slovenski odvetniki in notarji!
Na noge, slovenski duhovniki in učitelji! Delajte po tem navodilu in poučujte ljudstvo, kajti to je pot, katera mora končno pripeljati do tega, da se slo venski sodni okraji popolnoma ločijo od vseh drugih, da se združijo pod jedno višje sodišče in da se s podpore novega civilnopravdnega reda doseže tudi slov. notranji uradni jezik, da se torej stori važen korak k uresniženju tiste ideje, katero moramo vedno v srci nositi, k uresničenju zjedinjene Slovenije.