40. štev.
V Kranju. 4. okiobra 1902.
III. leto.
GoROcec
Politicen in gospodarski lisi.
Vabilo na naročbo. lERKEJtS
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Splošna volilna pravica.
(Iz govora državnega in deželnega poslanca g. dr. Iv. Tavčarja na shodu v Hotedršici.)
Da se našim klerikalcem pod nogami majejo tla, to sami dobro občutijo. Zategadelj pomole svojemu nerazsodnemu volilcu časih košček s sladkorjem potresenega kruha, češ, to pojej, pa ne boš postal nikdar lačen! Ljudstvo pograbi ta košček, ga poje — ali lakota se pa vendar prav kmalu znova oglasi. Tak košček s sladkorjem potresenega kruha je bila gospodarska organizacija, pa je danes že davno prebavljen, in lakota je večja, kakor kdaj. Odrezal se je nov košček in se zopet potresel s sladkorjem. Ta košček se imenuje splošna volilna pravica. Naši klerikalci krošnjarijo sedaj s to volilno pravico okrog po deželi in ljudstvo, ki o ti stvari ne ume veliko, zapeljujejo v vero, da je s tako volilno pravico vse rešeno in da se ž njo prične pravo nebeško kraljestvo na zemlji. Večje politične sleparije dr. Šušteršiče va stranka še ni uganjala, kakor jo uganja z občno in splošno v o 1 ilno pravico. In če se dr. Šušteršič postavi pred zrcalo, pa si pravi: Jaz sem za splošno volilno pravico, pa se ga more polastiti tak smeh, da mora počiti, Če ima še kaj občutka za smešnost v sebi. Ne bom pa trdil, da bi misel o ti volilni pravici ne bila lepa in vzvišena; in če gori za njo sočijalnodemokratična stranka, nimamo nič proti temu, ker vemo, da prihaja tu ljubezen do te volilne pravice iz resnega in prepričanega srca! Na drugo stran, če namreč trdi tako-imenovana katoliška stranka, da ona gori za splošno volilno pravico, pa zopet vemo, da to ni nič druzega, nego prav vsakdanja in naga hinavščina!
A vzlic temu hočem o vprašanju splošne in občne volilne pravice govoriti brez vsakega razvnemanja in brez vsake jeze. Pa tudi brez vsakega strahu, in zategadelj brez ovinkov povem, da nisem za splošno volilno pravico vobče, in da posebej nisem za to pravico, ker pravita ljubljanski škof in Šušteršič, da brez nje shajati ne moreta. Kar ugaja tema dvema, to je za nas strup, in strup je gotovo za socijalne demokrate, kar
pa ti, žalibog, izpreviditi nočejo. Enkrat pa bodo izpre-videli, pa bi bilo prepozno, ko bi ne bilo nas napred-njakov, ki smo prevzeli to tlako zase in pa tudi za so-cijalno demokracijo.
Da pojasnim svoje stališče, treba mi je pred vsem pojasniti, kaj je splošna in občna volilna pravica? Jedro te pravice obstoji v tem, da ima vsaka oseba moškega spola, kadar dopolni 24. leto svojega življenja, brez ozira na premoženje in plačani davek, pravico voliti v vse javne zastope. Drugod nekoliko omeje to pravico s tem, da dovolijo volilno pravico omenjenim osebam le tedaj, če znajo vsaj brati in pisati. Šušteršič pa noče kaj takega, ker dobro ve, da dve tretjini tistih podrepnikov, ki lazijo za njim in njegovo duhovščino, ne ume niti brati, niti pisati. Sedaj pa preglejmo, kaki bi bili nasledki pri nas na Kranjskem?
Ce se naj vpelje občna volilna pravica za deželni zbor, ima se — to je samoobsebi umevno — vpeljati splošna volilna pravica za deželni zbor, potem ima veljati pred vsem za občinske volitve, za cestne odbore in druge take zavode. To je gotovo; če je kaka stvar na enem mestu dobra, potem ne more biti slaba na drugem mestu.
Recimo, da se vpelje splošna volilna pravica v občini. Možje posestniki in gospodarji, sedaj pa malo premislite, kakšni nasledki bodo nastali iz tega. Vsak voli, ki je 24 let star, brez ozira na to, ima-li kaj premoženja ali ne, brez ozira na to, plača-li kaj davka ali ne. Kakih ljudi pa je največ v vsaki občini? Takih, ki plačajo prav malo davka, ali ki ne plačajo prav nobenega davka. Ti imajo večino. In če vam vpelje sedaj Šušteršič splošno volilno pravico, pokazal se bo v občinah nasledek ta, da v občinskih zastopih gospodarji in največji davkoplačevalci ne bodo imeli ničesar govoriti, in da bodo hlapci in delavci imeli vlado in veljavo v teh zastopih. Ce torej klerikalni volilci kriče za dr. Šušteršičem: Mi hočemo splošno volilno pravico, potem ne zahtevajo ničesar drugega, kakor da naj se njih same vrže pod klop, njihove hlapce pa naj se posadi za mizo na gospodarjevo mesto!
Nočem preiskovati, bi li bilo kaj takega pravično! Socijalni demokratje trdijo, da bi bilo to pravično. Sedaj se delavskim slojem godi krivica, da nimajo prav nikacega zastopstva v javnih zastopih; če bi se pa spre-
392
jcla dr. Šušteršičeva splošna volilna pravica, bi tisti, ki plačujejo največ davka, pri rečeh, ki se plačujejo z njihovim denarjem, ničesar govoriti ne imeli; med tem, ko bi tisti, ki ničesar ali pa plačujejo vsaj malo davka, povsod govorili prvo besedo. Ko bi bilo kaj takega pravično, je zopet vprašanje. Brez ozira na pravičnost pa nastane vprašanje, bi li bila vpeljava splošne volilne pravice pri današnjih razmerah, posebno na kmetih pametna. Tudi to vprašanje malo preiščimo! Recimo, da imajo le splošno volilno pravico, in da sede v vaših občinskih zastopih, v vaših cestnih odborih, v vaših bolniških zastopih samo posli, delavci in k večjemu še kak mali bajtar. Mislim, da bi se prav kmalo prepričali, da je Šušteršičeva splošna volilna pravica slabša od njegove žlindre, in že ta je bila slaba, da ni mogla biti slabejša! Taki občinski možje bi vam ne dovoljevali nobenega pota, nobene ceste, sploh ničesar! Vsaj vemo, kake so razmere: Mali bodo hoteli pojesti velike! In hlapec, ki doma ne bo mogel nagajati svojemu gospodarju, kazal mu bode gospoda v občinskem zastopu ali pa v cestnem odboru! Možje, vsaj ste vendar pametni; premišljujte, kam pride občinsko gospodarstvo, če bo, recimo, za župana v občini človek, ki morda kje služi za hlapca ali pa tolče kamne na cesti, ako hoče preživeti sebe in svojo rodbino. Ako danes vpeljete splošno volilno pravico po občinah, nastane tak nered, kakor ga nikdar doživeli nismo, nastanejo z eno besedo časi, v katerih bo hotelo vsako jajce več vedeti kakor puta. Pa ne samo to! Nastane tudi tako sovraštvo, kakor ga dežela še ni poznala: vse se bode med sabo klalo in zatiralo, sosed ne bo pogledal soseda, rodilu se bo zmešnjava nad zmešnjavo, ponehal vsak mir, kar morate pač sami od sebe pripoznat i.
PODLISTEK. Jurij Vega.
(Ob stoletnici Djegove smrti: 26. septembra 1802.)
Dne 26. septembra t. 1. je poteklo sto let, kar je ves znanstveni svet pretresla žalostna novica, da je postal Juiij Vega žrtev zlobne roke. Pogrešali so ga že od 17. septembra naprej, a šele 2G. septembra so potegnili iz Dunava njegovo truplo, privezano na kolec. Dolgo časa se ni vedelo, kdo da je pravzaprav njegov morilec; a deset let pozneje je neki častnik opazil pri nekem topničarju izredno lepo proporcijsko šestilo, na katerem je bilo vrezano ime «Vega». V preiskavi je topničar povedal, da je dobil šestilo od mlinarja, pri katerem je bil leta 1809 v Nussdorfu na stanovanju. Mlinarja so takoj zaprli, in ta je priznal: On je imel jako lepega konja, katerega je Vega hotel kupiti za vsak denar. Toda mlinar ni hotel prodati konja, vendar pa ga je slednjič premotila velika množica denarja in podlegel je slednjič — zlati izkušnjavi. Hlinil se je navidezno, kakor da bi hotel prodati konja, ter je prosil Vego, da naj mu sledi v hlev. Pot do hleva je peljala čez ozko brv, na tej brvi je mlinar Vego s palico odzadaj tako močno udaril na tilnik, da se je ta mrtev zgrudil na tla, nakar je mlinar truplo privezal na kolec in ga vrgel v Dunav. Tako žalostno je končal učenjak in junak Vega.
Jurij Vega se je narodil 24. marca leta 17f)4 v Zagorici pri Moravčah. Bil je sin kmetskih slarišev, kateri so svojega jedinca poslali v njegovem trinajstem
Misel splošne volitve je morda nekaj nebeškega, ali ko bi se hotela vpeljati tako, kakor kriči dr. Sušteršič, potem bi na zemlji morale vladati razmere, kakor v nebesih, kjer so vsi enaki, kjer so pred vsem vsi enako deležni nebeškega veselja. Kakor pa stoje razmere na zemlji, kjer tiči razlika tik razlike, kjer ima takorekoč vsak človek svojo glavo, bi bila splošna volilna pravica, prikrojena po Šušteršičeveni receptu, v marsikaterem oziru največja krivica!
Menim, da vam gre v glavo, da dandanes še ne moremo misliti na splošno volilno pravico! Mogoče, da pridemo do nje enkrat, ko bo vsak imel enak občutek za tisto, kar od nas zahteva občna korist. Danes pa še nismo tako daleč, da bi kmetski gospodar imel v svoji hiši hlapca, ki bi bil obenem župan v občini.
Nato dr. Tavčar razvije razloge, ki vodijo dr. Šu-šteršiča pri njegovi agitaciji za splošno volilno pravico. Na deželi ima sedaj volilno pravice petsto duhovnikov. Kar ti hočejo, to še zgodi pri volitvah. Šušteršič pa ima to duhovščino v svojem žepu tako, da se lahko reče, da ima v naših kmetskih občinah po celi deželi samo ena oseba izključno volilno pravico, in to je oseba dr. Šušteršiča. Da bi se ta volilna pravica vsaj za petdeset let še vzdržala, zahteva se splošna volilna pravica. Bila bi to splošna volilna pravica neumnosti in nazadnjaštva. Naprednjaki pa smo pametnejši ter nočemo ničesar vedeti o Šušteršičevi splošni volilni pravici. S tem se borimo zase, borimo pa se predvsem tudi za pravo korist našega kmeta.
O povzdigi prometa 8 tujci.
Že pred več leti so se ustanovile korporacije in podjetja, ki se zanimajo za promet s tujci, na Tirolskem, Predarlskem in Lihtenšteinu, na Solnograškem in Koroškem deželne zveze.   Te zveze so zelo delavne, zlasti
letu v Ljubljano v latinske šole. Že kot dijak se je odlikoval s svojim izrednim matematičnem znanjem tako, da je vzbujal pozornost svojih učiteljev, posebno Jožefa pl. Mailei-a. Dovršivši ljubljanski licej, posvetil se je navigacijskim vedam ter je bil vsled svojih zmožnosti kmalu imenovan c. kr. navigacijskim inženerjem za notranjo Avstrijo. A tu mu ni ugajalo. Že čez pet let je vstopil kot prostak k topničarjem; tedaj je tudi iz-premenil svoje pravo ime «Veha» v Vego. Tu je bil Vega v svojem elementu, postal je kmalu iz navadnega vojaka častnik, profesor. Vega se je temeljito posvetil vsem strokam matematične vede ter tudi izdal mnogo knjig na tem polju. Njegovo ime je bilo vpisano po njegovih delih (Matematična predavanja, .'3 zvezki, 3 loga-ritmovniki, posebno zadnji «lhesaurus logaritmorum completus«, in še mnogo družili manjših) med prve svetovne učenjake, vsled svojega znanja je postal član znanstvenih družeb v Erfurtu, Pragi, Mogunciji in Gottingenu. Njegove knjige so se rabile do srede prejšnjega stoletja, kar nam je živ dokaz, kolike praktične vrednosti so bile.
Toda Vega ni čepel samo pri knjigah. Ko ga jc klicala domovina na pomoč, zamenjal je šestilo z orožjem, katero je ravnotako spretno sukal. Pridružil se je Lau-donovim četam in si pridobil velikih zaslug pred Belim gradom in v bojih ob Renu. Po lastnih načrtih je osvojil mesto Lautcrburg in trdnjavo Fort. Louis; ravnotako je zmagovala njegova pogumna in premišljena odločnost pri Mannhcimu,  Mogunciji in \Viesbadcnu.
jim je to mogoče, ker dobivajo podporo od deželnih odborov, države, trgovinskih zbornic i. t. d. ne le v moralnem, temveč tudi v malerijelnem oziru, Lansko leto pa sta se tem že obstoječim zvezam pridružili tudi ona na Štajerskem in Zgornje Avstrijskem.
Pri nas na Kranjskem seveda še ne smemo tako naglo misliti na ustanovitev take deželne zveze. Vendar bi pa merodajne kroge v naši deželi, zlasti v naši divni Gorenjski opozorili na to velevažno in za promet s tujci gotovo vdekoristno zvezo, kajti kar posameznikom ni mogoče storiti, to bi kaj lahko prevzela ta deželna zveza za povdigo prometa s tujci. Resna in trdna naša volja bodi, da se te ideje oklenemo z energično silo in da opetovano opomnimo prizadete faktorje, da se poprimejo dela, ki bo pred vsem gospodarski okrepilo našo, po bogastvu sicer revno, a po naravni krasoti komaj primerjajočo deželo.
Oglejmo si nekoliko le štajarsko deželno zvezo. Štajarska deželna zveza zelo uspešno deluje, dasi obstoji šele poldrugo leto. Podporo dobiva od železniškega ministrstva, obeh trgovinskih zbornic in od štajarskega deželnega odbora, ki je kot oskrbnik letovišč Slatine in Neuhausa pristopil z letnim prispevkom 660 kron zvezi in vsled tega ima tudi po pravilih v zvezinem odboru virilen glas.
Ker je deželni zvezi mnogo ležeče na tem, da pridobi zase deželni zbor, ki bi jej dal za njeno uspešno delovanje nekako dobro izpričevalo in da bi lažje izvršila svojo nalogo, tedaj je vložila za letno podporo 2000 kron na deželni zbor štajerski prošnjo, v kateri pojasnjuje visoki gospodarski pomen prometa s tujci za štajersko deželo.
V deželnem zboru se je ta prošnja odstopila finančnemu odseku v pretres. Toda ta je, ne oziraje se na vsebino, zavrnil prošnjo. Ko je prišla stvar pred slavni zbor, je tisti potrdil sklep finančnega odseka.
In deželna zveza štajarska ne bo izgubila pogum na ugodni izid, temveč vložila leto za letom take prošnje, pojasnjujoč in naglašajoč stvarno in s številkami, kako velikega gospodarskega pomena je pospeševanje prometa s tujci.
Skratka — Vega je bil povsod, kjer ga je potrebovala domovina. Za svoje zasluge je dobil leta 177G vitežki red Marije Terezije in 1. 1800 je bil povišan med barone; tudi kranjski stanovi so ga sprejeli med svoje člane. A vzlic tolikim častem se je Vega vedno spominjal svojih ubogih starišev in svojega slovenskega naroda.
Slavimo častno spomin slavnih mož! Naj nam ne zatemni že preteklih sto let slavni spomin rojaka-učenjaka, ampak on naj nam bode — posebno mladeničem — vzor neumorne delavnosti, naj nam bode dokaz, da tudi iz preprostega slovenskega dečka lahko vzraste svetovno-znan mož, učenjak-velikan. N. 1.
Nekoliko črtic o lužiških Srbih.
Nabral Marjan. Dalje . . .
V XIX. veku raste zanimanje za lužiš^o - srbsko narodnost, kakor med njimi samimi, tako tudi drugje, čeprav so jim zadale mnogo novih ran napoleonske vojne, v katerih so se borili Luzičani za osvobojenje nemškega naroda. Pojavljajo se narodni in književni delavci, kot pastor Andrej Ljubenski, ki je opozarjal na to, da spadajo lužiški Srbi k velikemu slovanskemu plemenu, in njegov prijatelj Fr. Klin, ki je bil politiški vodja Lu-žičanov in ki je zahteval v deželnem zboru 1833—34 1., da naj se rabi lužiški jezik tudi v šolah. Najpopularnejši književnik pri lužiškem občinstvu je Andrej Zeiler. Naj-znatnejša predstavnika novejšega lužiško- srbskega preporoda sta pa Ernest Smoler in Miha Gornik. Ta dva sta do smrti zbirala in izdajala spomenike, narodne poezije iz življenja, marljivo proučavala  zgodovino in
393
Kaj je odgovoril deželni zbor gornjeavstrijski na peticijo, vloženo po deželni zvezi prometa s tujci, o tem pa prihodnjič. _
V KraJiju, 4. oktobra.
Deželnozborske volitve. Na Štajerskem bodo kandidirali razen župnika Lendovšeka in dr. Srneca vsi dosedanji slovenski deželni poslanci. Namesto njih se imenujeta kandidatom dr. Hrašovec iz Celja in neki kmet Roškar. — Na Koroškem utegnejo prihodnje deželnozborske volitve prinesti za Slovence kaj žalostno presenečenje. Koroški Slovenci so imeli dosedaj tri poslance. Gotova stvar je, da pade klerikalni Grafenauer v ziljski dolini, v velikovškem okraju pa, kjer sta dosedaj bila poslanca župnik Einspieler in Muri z Jezerskega, hočejo namesto slednjega kandidirati fanatičnega klerikalca Podgorca. Izključeno skoro gotovo ni, da bi Slovenci zgubili še oba velikovška mandata. In želeti bi le bilo, da se motimo.
Tržaški Slovenci so vložili pritožbo na naučno ministrstvo glede slovenskih ljudskih šol v Trstu. Minister Hartel je pa zavrgel pritožbo. Rekurz bo s daj vložen tudi na upravno sodišče.
Hrvatje so zmagali pri občinskih volitvah v Tinjanu v vseh treh razredih proti Lahom.
Nov političen dnevnik. Na Dunaju je začel izhajati nov velik političen dnevnik «Die Zeit». Program njegov je nemški, napredni, socijalno-gospodarski.
Mladočehi so iznova sklenili, da začno Čehi proti nagodbeni predlogi obstrukcijo, ako se jim ne vrnejo jezikovne naredbe. V isti seji se je dalje tudi sklenilo, da bodo Cehi podpirali v narodnostnih zahtevah Jugoslovane.
Pruski državni minister Gossler je dne 2. t. m.
umrl v Gdanskem. Ril je ljut sovražnik Slovanov, zlasti Poljakov, katerih jezik je leta 1887. odpravil iz poljskih ljudskih šol.
Na Irskem pričakujejo na zimo nevarnih nemirov; ki se začno med kmetskimi najemniki, katere preganjajo s posestev radi zaostalih davkov. Na kmetih vlada velikanska beda.
počasni napredek naroda, snovala in vodila književna društva in napisala mncgo poučnih in ljudskih knjig. Okrog njiju se je zbral cel krog pomočnikov, od katerih jo treba imenovati posebno Mosak-Klasopoljskega, Haupta, Jordana, Peha in Fedlera. Zaradi širokih slovanskih idej so našli lužisko-srbski rodoljubi simpatij in stvarne pomoči tudi pri drugih slovanskih narodih. Rusi so neposredno delovali na korist Lužičanov pri knjižnih delih (tako je pomagal Rus Sreznjevski Smolerju pri izdavanju gornje- in dolnjelužiških narodnih pesni).
Treba pa omenili, da y procesu tega preroda nista nikakor jednako sodelovala oba dela Lužičanov. Gornji Lužičani, ki pripadajo politiški saksonskemu kraljestvu, so imeli nekdaj in imajo še dandanes mnogo ugodnjše pogoje za razvoj. K temu jim je pomagalo mnogo leta 1848, ko so politični voditelji Srbov zadržali prosti narod od uporov, a kot nagrado za to jim je dal kralj pravico za narodni jezik v cerkvi, šoli in pri sodišču. Saksonski kralji so bili nekdaj in so še zelo naklonjeni Lužičanom. Med dolnjimi Lužičani močno napreduje ponemčevanje in zatiranje narodove pravice.
Svet dolnjih Lužičanov je znan pod imenom «Spreevvald*. Leži na reki Sprevi, ki se je delila na množico potokov, rečic in kanalov in je pokrit z mnogim drevjem, grmovjem in travo. Deli se na gornji in dolnji Spreevvald. Dolnji je manjši in je bolj gozdnat, dočim je gornji Spreevvald večji in ima več pomena za etnografa, ker je oddaljen od velikih mest in nima velik železničnih zvez, je ohranil še mnogo narodnih šeg in n \ /ad.
_ Se nadaljuje . . .
394
V Bolgariji se te dni slavi petindvajsetletnica zavzetja utrdb v klancu Sipka. V bojih okoli tega prehoda je padlo 50.000 turških in 30.000 ruskih vojakov. V spomin padlim vojakim so nabrali 5 milijonov kron in zgradili spominsko cerkev.
Dopisi.
Iz kranjske okolice.   (Vladi v prevdarek!) Klerikalni poslanci po svojih shodih vedno govore o klerikalnem zmaju, kateri še živi in da raste.   Z lepo živalijo se bahajo ti mračnjaki. Zaradi tega jih pa tudi vse pošteno misleče ljudstvo prišteva k tej živalski skupini. Ti kričači so pa tudi res podobni zmaju, kajti takega divjanja že ne pomni slovenski svet.   Tem ljudem že mora voda teči za vrat, da se tako lomijo. Zato tako kričanje in vrvenje.   Vendar pa zna to imeti slabe nasledke, ker naš kmet se pusti nalagati do skrajnosti in sicer tako, da kljub temu, čeravno ga prepričaš, da ni tako, verjame to, kar mu kak neizkušen kapelanček ali pa kak tak doktorček a la Brejc reče. Klerikalnim voditeljem je dobro vsako sredstvo, tudi najbolj surovo, samo, da kmet ostane neveden in da sovraži liberalce. Zatrjuje se kmetu, da, če sovraži liberalca, gre gorak v nebesa in kmalu bode prišlo tako daleč, če ga pa ubije, postal bo svetnik. Vsaj je dr. Šušteršič nekje na Notranjskem klical ljudstvo na boj, na boj na liberalce, kateri naj bi se pobili kakor polhi. Take pridige delajo ti ljudje po deželi i p hujskajo ljudstvo takorekoč napeljujejo k zločinu. Če bo vlada pustila klerikalnim poslancem vtem smislu na shodih govoriti in s svojimi lažmi tako ljudstvo, katero je nerazsodno, hujskati zoper vse, to je vlado, uradnike, učitelje in sploh prostomisleče ljudstvo, zna priti celo do vstaje. Naš kmet — klerikalen — je nerazsoden in se pusti, da se blati vladne služabnike, da ti nič ne delajo, da zastonj žro denar, začel bo vz-digovati svojo pest, ker verjame, da je to resnica in da davke plačuje samo za to, da c. kr. uradniki dobro žive in porabljajo za se denar.   Da se pusti tem klerikalnim pijavkam toli prostosti in da smejo na toli nesramen način blatiti zastopnike vlade, je nerazumno. Tu bi morala vlada z vso eneržijo  vmes poseči in tem klerikalnim zmajem zavezati njih lažnive jezike, kajti, če bo vlada pustila, kakor že rečeno, tem ljudem to prostost, je mogoče, da se nerazsodno ljudstvo vzdigne in pobije vse, kar ni v klerikalnem taboru.   Po malem se že to pričenja kakor dokazujejo posamezni dogodki na Gorenjskem, kjer so napadli posuroveli klerikalci— kar lahko trdimo, ker se je to zgodilo tam, kjer je Šušteršič dobil vse glasove — meščane, kakor tudi prostomisleče kmete, čeravno ne pri lepem dnevu, pač pa v mraku.   In če se tem kričačem ne stopi na prste, ne bodo se tudi sramovali to storiti pri belem dnevu.   Sedaj je še čas, da tu poseže vmes vlada in ukroti sedaj le še voditelje in hujskače, ker bati se je, da bo potem veliko težje, če se enkrat ljudstvo pripravi na boj. Klerikalci nastopajo z vso brezobzirnostjo, kar se kazala vabila na ljudski shod v Ljubljano dne 12. oktobra t. 1.   Ondi so ljudstvo naravnost klicalo na boj v Ljubljano. Vsak dan smo pričakovali kake posebne izdaje, v katerem bi se bilo ljudstvu zaukazalo nabrusiti si nože za ta dan.   Vlada naj toraj dobro premisli in prevdari, če je mogoče še nadalje dopuščati te vojne klice.   Klerikalci hočejo vse podjarmiti in razdejati liberalne postaje ter uničiti ne samo  liberalce, temveč tudi one, ki žro kmetski denar in ne delajo ničesar, kakor jih imenujejo poštenjaki klerikalci.   Vsaj je dr. Brejc na šenčurskem shodu govoril, da, če ne dosežejo to, kar hočejo, da tudi vlade sploh  ne bo.   In to je dovolj jasno!
Iz Celovca. Vpeljava električne luči napreduje jako naglo, ker upajo isto otvoriti še pred zimo. — Pretekli teden je padla več dni zaporedoma velika slana ter pri-smodila vso ajdo; še celo na drevju je poznati, ako ideš iz Celovca proti Vetrinju. — Zidanje se je tudi že deloma ustavilo. Laški zidarji odhajajo kar truinoma. — Sočivja je letos še precej, to lahko trdiš, ako zaideš dopoldan na stari ali pa na trg sv. Duha, kjer si lahko izbereš vsakovrstno sadje, katerega pripeljajo kmetje kar
na vozeh. Gena mu ni visoka. — Tamburaško društvo • Bisernica* vrlo napreduje na občno jezo in nevoljo Bismarkovih «želodarjev». Le vrlo naprej! — Na jezeru se ono navadno življenje tudi več ne opaža. Letoviščarji zapuščajo njih letna stanovališča in odhajajo na svoja rodna tla. Jezerska gladina, preje vedno polna čolničev, ostala je prazna, le semtertja opaziš kak čolnič stanovalcev ondotnih vasi. Promet parnika »Loreto*, ki vozi iz mesta po »Lcndkanalu* na jezero, je ob ugodnem vremenu še vedno precejšen in poln celovških izletnikov, ravnotako tudi tramvaj. Dolgčasno postaja. Hodeč ob jezeru in zapuščenih vilah opaziš neko tihoto, orumenelo listje na drevju šepeta skri\ nostno jesensko molitev. — Nadporočnika J. S., katerega je držalo vojaško sodišče zaradi ubega v kleščah, je istu obsodilo na 28 mesečni zapor in je moral odložiti svojo šaržo.
Novičar.
Na Gorenjskem.
Cenjene naročnike „Ctorenjoa", katerim je potekla koncem minulega meieoa četrtletna naročnina, prosimo uljudno, da kar najprej e ponove nadaljno naročite v, da jim pošiljanje lista ne prestane.
Cesarjev 73. god se je — kakor drugod — danes praznoval tudi v Kranju na običajen način. Ob osmih zjutraj je bila slovesna maša, pri kateri so prisotvovali skoro vsi uradniki tukajšnjih uradov, župan ces. svetnik g. Šavnik z nekaterimi občinskimi odborniki, učenci in učenke obeh ljudskih šol z gg. učitelji in gdč. učiteljicami ter gasilno društvo z godbo. Kjer so nastanjeni c. kr. uradi in na občinski hiši vise cesarske zastave.
Konfiskacija —nepotrjena. «Gorenjec* od 13. septembra je bil zaplenjen zaradi naslednjega odstavka v članku »Birma v Kranju*: »Dekadenca cerkvene uprave v zadnjih letih pa je proyzročila, da smo dobili duhovnike, katerim ni nobena stvar več sveta. Pri spovedi gledajo pod zglavje bolnikovo, pri birmi pa na hiše izročenih jim ovčic. Politika jim je vedno prva, vse drugo postranska stvar.» Deželno sodišče v Ljubljani ni pritrdilo tej konfiskaciji in višje sodišče v Gradcu, ki se je vsled priziva državnega pravdnika bavilo s to zadevo, je razveljavilo zaplembo. S posebnim zadovoljstvom beležimo to dejstvo. Prvič zato, ker bi bilo res škoda, ako bi v zaseženem odstavku povedana zlata resnica ne prišla tudi med širše občinstvo in drugič zato, ker je z razveljavljenjem konfiskacije docela na laž postavljen »Slovenčevi* poročevalec, ki je trdil, da je bil »Gorenjec* zaplenjen zaradi »žaljive in nesramne* pisave proti škofu in kranjskemu tehantu. Če se pa kdo čuti zadetega po zgoraj ponatisnjenih resničnih besedah, je to njegova stvar.
Občinski odbor škofjeloški je imel v petek zvečer svojo sejo. Poročilo o seji priobčimo v prihodnji številki.
f Feliks Zavodnik. Iz Škofje Loke nam pišejo: V sredo, 1. oktobra, se je raznesla pri nas žalostna vest, da je ob 7. uri zjutraj izdihnil svojo blago dušo gospod mestni župnik Feliks Zavodnik. Pokojnik je dosegel starost 41 let. Na kvaterni petek je zadnjikrat maše val, na kai se je vlegel v poseljo, iz katere ga je jedva po štirinajstdnevnem trpljenju rešila smrt. Bil je v resnici blaga, miroljubna duša. Žal besede ni bilo čuti iz njegovih ust. Vest o tako nagli smrti blagega župnika je globoko presunila vse mestno prebivalstvo. Škoda, stokrat škoda, da nam je vzela smrt moža, ki je mirno in človekoljubno deloval med nami, tako gre glas po vsem mestu. Pogreb se je vršil v petek ob 9. uri zjutraj. Udeležba je bila, kakor se je pričakovalo, ogromna. Blagi pokojnik je imel pač mnogo prijateljev, pa le malo sovražnikov! Mir bodi njegovi plemeniti duši!
Poročila se je minuli ponedeljek, dne 29. m. m. v domači graščinski kapelici na Brdu pri Kranju gdč. baronica Jelica Zois, hčerki graščaka Egona barona Zoisa, z g. Pavlom Herbert -Kerchnavve, graščakom v Kirchbuchlu pri Volšpergu.
Kontrolni shodi se bodo vršili: a) za moštvo stalnega vojstva 13. oktobra v Poljanah, 14. oktobra v Škof ji Loki, 15. oktobra v Selcih, 10., 17. in 18, oktobra v Kranju, 20. oktobra v Tržiču; naknadna kontrola
10. novembra v Ljubljani. — b) za moštvo deželne brambe   10. oktobra v  Gorenji  Vasi  (občina Trata),
11. oktobra v Školji Loki, 13. oktobra v Železnikih, 14. oktobra v Kranju, 16. oktobra v Tržiču; naknadna kontrola 20. novembra v Ljubljani.
Zglasitev črnovojnikov je za celi obseg okrajnega glavarstva Kranj določena na dan 21. oktobra pri občinskih uradih bivališča.
Veselico priredi šola v Naklem v prostorih gospe M. Korenčan v nedeljo, dne 6, oktobra t. 1. ob polu 4. uri popoludne. Vspored: 1. Petje. — 2. Tombola. — 3. Prosta zabava. Vstopnina 20vin., za otroke; po 10vin. Cisti dohodek se uporabi za šolska učila.
Stepli so se fantje minulo nedeljo popoludne na •Stari pošti*. J. Mraka, po domače Sivčevega iz Kokrice so precej premikastili in potem iz več ran krvavečega vtihotapili v hlev «Jernejevc» gostilne.
Javen ljudski shod socijalne demokracije. »Rdeči prapor* piše, da se vrši jutri v nedeljo popoldne v Radovljici v gostilni g. Pristavca javen shod, na katerem bo poročal g. Linhart iz Trsta. Na ta shod sta povabljena tudi dr. Šušteršič in dr. Tavčar. Govorilo se bo o političnem položaju.
Prestop k protestantovski veri. Na Jesenicah so prestopile te dni štiri rodbine z 18 osebami od rimskokatoliške cerkve k protestantom.
Na Bohinjski Bistrici se je dne 8. m. m. vršila nadomestna volitev občinskega odbora, in je bil namesto dosedanjega župana izvoljen v odbor namestnik in posestnik Andrej Stendler na Bohinjski Bistrici.
Ponesrečil se je dne 28. septembra 68 let stari, oženjeni posestnik Andrej Konc iz Železnikov. Šel je od doma že opoldne v gozd na Jesenovo. Ker se do mraka ni vrnil domov, sta ga šla iskat njegov sin in zet ter ga našla gozdu Plenšak tik neke skale mrtvega.
Slavnostv Gorenji Vasi. V nedeljo, 5. t. m. vrši se povodom blagoslovljenja gasilnega doma in orodja prostovoljnega gasilnega društva vGorenji Vasi (občinaTrata) obširnejša slavnost, po sledečem sporedu: 1. Popoldne odi. ure dalje sprejemanje došlih društev in p. n. gostov ter odhod v gostilno Iv. Perešuti, kjer se zbirajo društva. 2. Točno ob uri popoldne nastop k slavnostnemu odhodu v župnijsko cerkev na Trati. Po litanijah ob l/|3. uri popoldne slavnostni odhod iz cerkve k blagoslovljenju gasilnega doma in orodja: a) cerkveno opravilo, b) pozdrav in nagovor, c) slavnostni obhod skozi Gorenjo Vas v prostore Iv. Perešuti k vrini veselici, č) koncert na korist gasilnega doma in orodja, pri katerem sodeluje si. godba prostovoljnega gasilnega društva iz Kranja, d) šaljivo srečkanje, pošta, ples in prosta zabava. Vstopnina k vrtni veselici za uniformirane gasilce 30 vin., sicer pa za osebo 40 vin. Preplačila in prostovoljni dobitki za srečkanje se glede na dobrodelni namen hvaležno sprejemajo.
Pazite na pse! Trgovec in posestnik g. Anton Pezdir iz Mengiša je dne 29. m. m. šel v Trzin k posestniku po domače Grozdeku. Na dvorišču imajo priklenjenega velikega psa. Ko Pezdir slučajno gre mimo njega, ker ga ni prej opazil, se zakadi velik pes vanj in ga vgrizne nad komolcem leve roke tako močno, da je moral Pezdir v deželno bolnico.
Križem sveta.
Velik požar. V vasi Vošnik blizu Sieradz je izmed 129 hiš zgorelo 120 v času, ko so se kmetje mudili na polju. Požar je nastal vsled neprevidnosti otrok. Dva otroka sta zgorela. Skoro vsa poslopja so bila zavarovana.
f Emil Zola. Največji in najplodovitejši francoski pisatelj, Emil Zola je umrl. Ves Pariz, vsa Francija, ves svet žaluje po njem. Zola se je zadušil s strupenimi plini, ki so uhajali iz peči, in so ga zjutraj našli mrtvega.
80 mrtvih in 180 ranjenih. V Birminghausnu (Alabana) v Severni Ameriki je nastala pri nekem kon-greiu zamorske baptistovske družbe «Shilo» v ondotni
395
baptiltovskl cerkvi velikanska zmešnjava, pri kateri je bilo okrog 80 mrtvih in 180 ranjenih. Med govorom sta se namreč dva zamorca začela hudo pretepati. Nastalo je grozno vpitje, in skoro vsi navzoči okrog 2000 — so tiščali proti izhodu. Možje in žene so skakali čez klopi, raz katere jih je več padlo in bilo tako od množice pohojenih. Skoro vsi otroci, ki so bili tedaj v cerkvi, so prišli ob življenje.
Razne vesti. Kneginja Hohenberg, soproga nadvojvoda Franca Ferdinanda, je dne 29. m. m. povila princa. — Predsednik severo-ameriških držav Roosevelt leži bolan. - 17 letni trgovski dijak Jožef Pozsa je na potovanju v Scegedin ukradel v železniškem kupeju veleposestniku Petru Kissu hranilnično knjižico in vrednosti 30.000 kron ter žnjimi pobegnil. Pazite torej na denar, ako potujete!
Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi začne z oktobrom mesecem zopet svoje delovanje. Odbor se obrača k vsem prijateljem društva z nujno prošnjo, da se i to leto spomnijo slovenskih visokošolcev v Pragi s pošiljatvijo in nabiranjem prispovkov, prirejanjem zabav ter se priglasijo za poverjenike društvu. Društvo je izdalo tekom šestih mesecev minulega leta 883 K, kar je najlepši dokaz, kako potrebno in kakega pomena da je društvo, ter bodi onim rojakom, ki do-sedaj še niso pristopili društvu, v vzpodbudo in nagib, da to store čim preje! Oni visokošolci, ki nameravajo priti na praško vseučilišče ter računajo na podporo društva, pozivljejo se, da svoj prihod in svoje aspiracije takoj pismeno naznanijo. Za odbor podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi: Fr. Tomšič, predsednik, Jos. Germ, tajnik.
Gospodarske stvari.
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu septembru 1902 je vložilo 357 strank K 58.741*36, dvignilo pa 301 strank K 48.272*56, 9 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil K 28.362*60. Stanje vlog iznaša K 2,851.893'78, stanje hipotečnih posojil K 1,822.756*04 in denarni promet K 228.811-09.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu septembru je 195 strank vložilo K 44.225-83, 136 strank dvignilo K 32.366*30; 32 strankam seje izplačalo posojil K 24.650*—. Denarni promet K 187.356-56.
Posojilnica v Radovljici je imela v tretjem četrtletju denarnih prejemkov K 182.982-55 in K 169.984*57 izdatkov, torej K 352.967*12 skupnega denarnega prometa; v primeri k pretečenemu letu s K 335.461-63 za K 17.505*49 več. Hranilnih vlog se je vložilo med tem časom K 119.375*67, dvignilo pa K 70.455*56, torej se je več vložilo K 48.920*11. Leta 1901 je bilo za ta čas vloženih K 100.216*27, dvignenih pa K 61*52247, torej več vloženih K 38.694-10 in primerom k letos za K 10.220-01 manj. Novih posojil se je izplačalo K 60.600*--, vrnilo K 35.12288, kar izkazuje več izposojenih K 25.47 7* 12, toraj za K 13.800*78 več nego v pretečenem letu s K 1P676-34. V tuje denarne zavode se je vložilo tekom tretjega četrtletja K 33.840*59, nasprotno pa dvignilo K 12.406* -, Napredek, ki ga je storil ta denarni zavod v primeri k pretečenemu letu, je gotovo dovolj dokaz zdravega poslovanja in javlja posojinica v Radovljici, da obrestuje tudi v naprej hranilnične vloge po 41/,0/,, izposojuje pa na zavarovani kredit po 5'/4"/0, na osobni kredit po 0*/e.
Grozdna, vinska in sadna razstava v Krškem. Kmetijska podružnica krška priredi v nedeljo in ponedeljek, dne 12. in 13. oktobra v šolskih prostorih grozdno, vinsko in sadno razstavo za politični okraj krški, spojeno z razstavo kletarskega in vinogradniškega orodja.
Dobavni razpis. G. kr. trgovsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo vršila dne 21. oktobra 1. 1. pri avtonomni monopolni upravi v Belemgradu ponudbena licitacija za dobavo papirja, desk, železnine in špecerijskega blaga. Predmeti, katere bo dobavati, so: 1465 risov raznega papirja, 83.000 kg kartonov, 40.280 komadov smrekovih, borovih in hrastovih desk; bukovih kolov, 12573 plošč pločevine,
2500 kg žebljev, 1800 kg žice, 825 raznega želez ja i. t. d. Zapečatene ponudbe je vposlati najkasneje do 20. oktobra t. I. monopolni upravi v Beligrad. Pogoji in vzorci bo vsaki dan v tobačni tovarni v Belemgradu na vpogled. Prepis dobavnega razpisa, v katerem so natančnejše podrobnosti, pogoji, množine in kakovosti predmetov, katere bo dobavati, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Vedno le ..pristno". Ne malokdaj izraža kilo pri nakupovanju željo, da bi dobil samo »pristno" blago. Kaj pa je pravzaprav ..pristno" ? Steni označujemo ,,prvotno", „prvo" bla^o, ki je izdelano tako, kakor ga je hotel izumitelj. V današnjih dneh pa kaj radi ,,posnemajo" novo, dobro stvar, ki ima kaj uspeha, ter prodajajo posnemek kot .,prav tako dobrega", risih <-elo kot ,,boljšega". To se godi zlasti pri živilih, najsi je uprav tu najholj važno, da se odjemalec ogiblje ..nepristnim" izdelkom. ! o se je pred vee neg<> deset leti Kathreinerjeva Kneippova sladna kava spriro nenavadnih svojih prednosti čudovito hitro udomačila v rodbinah, so se takoj pojavili posnemovalci, da hi navadne pražene izdelke, ki ■(> bili le po zunanjosti podobni pristnemu blagu, prodajali kot ,,enako dobre" in tako kupčevali y svoj prid. Seveda ni trajalo slepenje nikoli dolgo, zakaj naše gospodinje, ki so se dale enkrat ali dvakrat »pregovoriti", da se poizkusile posnemek, BO kaj hibo opazile veliko razliko v okusu. Ali če eden neha, začne zopet drugi, zato ravna vsaka gospodinja pametno, če oh nakupu sladne kave vselej pristavi: „Pa le pristno Katbrcinerjevo" v znanih Kathreineijevih zavojih. Zakaj samo ta ima priljubljeni, prijetni okus, ki se močno bliža okusu zrnate kave, in samo ta izboljšuje kavo, ki je že prišla v vsakdanjo navado. Tudi je »pristna Kathreinerjeva kava • priznano najboljši nadomestek za zrnato kavo, kjer je ta zdravniško prepovedana. Kathreinerjeva kava je bila in je še zdaj pač najboljši, pristni izdelek, še danes nedosežen v svojih vrlinah. Zanjo res velja loli izpričano geslo: ,,Pravo je zdravo".
Teder jki sejem v Kranju dne 22. t. m.
Prignalo seje 87 glav goveje živine, — telet, 19 prašičev, — ovac, — koze, — buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 7*80, prosa K G'50, ovsa K G'—, rži K 6*—, ajde K 7*—, ječmena K 6'—, krompirja K P80, fižola: ribniški K 9-50, koks K 10*50, zelen K T— do 7*50.
51. Joitfi Vodstvom
na Gorenjskem se udano priporočam za cenjena naročila
šolskih tiskovin.
Z odličnim spoštovanjem
Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju
Na račun se odda
na deželi na dobrem prostoru, pripravna za 152—3 oženjenega rokodelca.
Kje? pove iz prijaznosti upravništvo »Gorenjca".
I MATIJA AŽMAN
mizar za stavbe in pohištvo v   Kranju   št.   1 12 8
v lastni hiši
naznanja slavnemu p. n. občinstvu,   da je popolnoma prenovil svojo delavnico, katero je  spopolnil z najnovejšimi, modernimi stroji, katere goni elektrika.
Imam obilo suhega lesa v zalogi in sprejemam vsa, tudi največja v mizarsko stroko spadajoča dela in jih izvršujem dobro, so-157—2   lidno in po najnižjih cenah.
it
licenca
5prcjrr)G F-jcorik ^uiioer, arar O (£rar>jti.
_ 1.50-3
\Dary Cijd
c, l^r. $oclr)i   (-»aocelist ir) po5<25tr)it*> •v
rojema
16!»
* •» poročena * *
Srgic i^reioj
drje 2. oktobra 1902,
Pozor, krojači
Proda se po nizki ceni dobro vpeljana trgovina z narejeno obleko in krojaiki obrt z vso opravo kakor tudi s šivalnim strojem. Omenjena obrt obstoji že tri leta, tako da jo vsakemu kupcu priporočam. Ponudbe in pojasnila se zvedo do 20. t. m. pri lastniku
15» 1     LOVRENCU REBOLJU v Kranju.
Diljcrr) ^©sgaj
knjigovez v Kranju, glavni trg 132 v hiši g. M. Bizjak
priporoča svojo
največjo Knjigoveznico na Gorenja«
opremljeno z vsemi potrebnimi modernimi stroji in pripravami. Izdeluje vsakovrstna vezanja, od preprostih do najfinejših, kakor tudi različna galanterijska dela — vse okusno, trpežno in po najnižjih cenah.  IGO—1
v Zeleznafo vino' 1	LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. Dobiva se vlekama!!.
^ krepca malokrvne. nervozne in slabotne osebe	m
Edina zaloga na Kranjskem
lekarna
Piccoli
pri Angelu* Ljubljana dunajska cesta.
Pollitr8ka steklenica velja 2 K.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar GABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje I, 16M   znesek po poštnem povzetju.
4085749^^^066649
397
Posamezne številke „Gorenjca"
se prodajajo po 10 vin. v
Škof j i Loki pri g. M. Ž i gonu, trafika na glavnem trgu;
Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna trafika.
Umivalnik z marmornato ploščo in ogledalo se radi odpotovanja prodasta po nizki ceni. Oboje je še v najboljšem stanju.
Več m izve pri g. A. Dr u kar ju, mizarju v Kranju. 155—2
Mestna Hranilnica
v Kranju.
obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
2—19     katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K 2,851.893-78. Stanje hipotečnih posojil K 1,822.756-04.
Dr. pl. Trnk6czy-ja
redilni prašek za prašiče
1 zavoj 50 vin., 5 zav. samo 2 kroni naj kupi vsak, kdor redi prašiče, da doseže, da postanejo prašiči mesnati, tolsti in debeli, da imajo okusno meso, kar se doseže s tem praškom gotovo, hitro in najcenejše.
Spoštovani gospod ! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil za poizkušnjo od enega svojih ljudi en zavojček redilnega prnskii prašiče, človek se mora kar čuditi!  Ne mo-
rem svojih prašičev dovolj krmiti in so se v nekoliko dneh močno zredili spričo tega izbornega pomočka. Morem ga vsakomur najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal.
Prosim s povratno pošto pet zavojčkov retUlneg« kti asa praaloe. II.|X. 1900. Z velespoštovanjem
Jožef Engllsoh, ogleda žel. proge, Belišče, Slavonija.
Uradno poverilo.
Predstoječi prepis se popolnoma ujema z izvirnikom, pisanim na dopisnico, na kateri sta znamki za 4 filerje in 2 vinarja.
V Ljubljani, dne 3. (tretjega) oktobra 1901 (tisoč devetsto prvega leta). (Notarski pečat.) Ivan Plantan, c. ki*, notar.
Pri zdravih prašičih, najsi bodo mladi ali stari, zadostuje navadno en zavoj za 50 vinarjev. Dobiva s« pri vseh trgovcih, ako ne, potem po pošti iz lekarne Trnkoczv v Ljubljani. Pri tej se tudi dobiva: dr. pl. Trnkoczvja balzam (že 30 let svetovnoznan). 1 stekl. 20 h, 12 sttkl. 2 kroni, 24 stekl. 4 krone prosto poštnine, 6 tucatov samo 10 kron, poštnine prosto. — Izborne želodečne kapljice (enake prejšnjim M a r i j a c e 1 j s k i m kapljicam, želodčnemu grenkemu likerju, zeliščnemu vinu i. t. d.) 1 stekl. 40 h, 6 stekl. 2 kroni. — Pilne odvajalne, želodec čisteče. 1 škatla 42 h, ti škatel 210 kron. — Ka&ljev, pljučni in prsni sok ali zeliščni sirup. 1 stekl. 112 kron, 6 stekl. 5 kron. Drgnifiu7udov in protinski cvet. 1 stekl. 1 krono, 6 stekl. 450 kron. — Tinktura zoper kurja očesa.. 1 stekl. 80 h, G stekl. 3 50 kron. — Raztvarjajoči, čistilni čaj. 1 zav. 1 krono, 5 zav. 4 krone. — Vsak dan prihajajoča zahvalna pisma, tudi od zdravnikov hvalijo ta sredstva.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
Velika zaloga zgotovljenih oblek
za gospode, dečke In otroke
konfekcije za dame.
Solidno blago po čudovito nizkih cenah, -ao*-
Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto.    154—2
Otrobi l>05¡cW
49—ía
se dobivajo po sledečih cenah: 4-40, 550, 650, 750, 8*—, 9 —, 10—, 12'—, 14'—, 16—, 18'—, 20*— gld.
Galanterijsko blago na drobno in na debelo.
ALBIN KANT v Kranju
pod mestom.
398
W
Priznano najboljše
oljnate barve
o    smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo
2
vsako konkurenco po iinosti, ki omogočajo z £ jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
P-
Hcdit^ni^ie^j kanje
&a kopeli, kahot tudi 4ii<pe, va&e in
diuy& o^tinaste i&deike v  vsen  baivan,  ttpe&ne in cene pripotoca ptva in največja
lovavna
peci j in y(inastih izd&lkov
v 2yu(>t'yani.
R. LAN G, Ljubljana (Kolizej)
tovarna ca rnodroce na peres« in posteljno opravo, saloga> pohištva,
pri porota vsake v rute
modrocev. posteljne ulooe, zrcal, podob, otroCjih vozičkov,, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divaa) in sodro opravo 60—24
po najnižjih cenah.
Cenike s 800 podobami poilja zastonj in poštnine prosto.
Razpošiljanje točno.
G. Tdnnies
Ljubljana 76_19<
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnlc kmetijskih strojev, l.moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cechu pri Prostjevu in Smichovv-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop- ulica 9
priporoča 13—37 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in cena Plačila po dogovoru.
Podružnica K. A. Smekal v Zagrebu.
Naprodaj je več novih in rabljenih
HARMONIK
nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „Gorenjca". i_40
IP WE1
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno i. konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrsta, balkoni, verande, stdlpne križe, štedilnike I t. d. 81-19
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga stresnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kako-vostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861.
L. M. ECKER
Ustanovljeno 1861.
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—10
ključaničarstvo in trgovina z železnino v Radovljici, Gorenjsko
priporoča svojo zalogo najboljših
mlatilnic na vitle.....po K 103*—
„ roke.....„ „ 112-—
vsake vrste slamoreznic, šivalnih strojev za krojače in šivilje, kolesa (bicikelji) od K 160—240. Najboljše železo in jeklo, kovina za okna in vrata štedilna ognjišča vsake vrste, knhijske posode i. t. d.  i. t. d. 112-n
Nad 500 različnih vzorcev
Pri nakupu blaga za
Moške obleke
se dobro priporoča
1. MIKLMC
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5
ki ima v zalogi vedno najnovejše blago. O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča.
74-21
t
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto
llfl IIP
Trgovina z železnino »MERKUR"
PETER MAJDIG
■v Celju, Graška cesta štev. IS
priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
■V" Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo- *^PI
Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna.
Cene nizke.
3§
mm
■•x-:'xč>
.'.•v.*.;i
iYíyx'x
v v..;
,vX v.vl XX XX;
•--v.v.j
CD
3-
X! -i
m
o
O
1 o
2 CD
m
«3. s
IM<
CD
$irn)ar)$ka darila
ure, zlatnino
in srebrnino
po Jako nizkih cenah
priporoča
H. SUTTNER, urar
v Kranju. 73-16 Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Rezervni zaklad: nad 36.000 K.
Stanje hranilnih vlog: 1,200.000 K.
Posojilnica ?
registrovana zadruga s omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje
po ^odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—87
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 97—14
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
Ne skisanim filistrom
ampak
prijateljem humorja
priporočamo
.NflVIHflNCE'
vpisa! Rado Mumik. Velika «°. Str. 229.
V*«fc»l >1 n « & t
Indijanci.  — Iz DrtfOVtgA dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura.       Nirvana.       Ala Zužamaia. — Cačkočiknr pa Križkraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. 96—14
Cena K 2*50, po polti K 270. Založništvo L. Schwentner
v Ljubljani. Dvorski trg 3.
3-19
(Vellacher Sauerbrunnen) pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare..
JOS. POGAČNIK
krojaški mojster v Radovljici štev. 41
priporoča slavnemu občinstvu
svojo delavnico za izdelovanje
raznovrstnih ^   oblek =
za gospode, uradniških uniform, salonskih, H> turistiških in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov za spomladansko in letno sezono. |^
Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno s 14—36 v zalogi.
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po poŠti prejenian za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom ftane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročite brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konaorcij «Gorenjca».
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.