Poštnina plačana ▼ gotovini
Slo/emki
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20'—, za nečlane Din 30'—; posamezna številka Din 2‘— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto I_ Celje, dne 7. novembra 1930	Štev. 14
Mr. A. H o p e :
Hmeljarstvo v Ameriki
Pred vojno so bile Združene države Severne Amerike eden največjih svetovnih producentov hmelja. Še leta 1916 je znašal celotni pridelek hmelja 204.403 stote, torej več kot 30 odstotkov svetovnega pridelka.
Med vojno, ko je bil izvoz hmelja zelo otežko-čen, pa se je površina hmeljskih nasadov vedno bolj manjšala, vse do 1. 1923, ko je znašal pridelek komaj še 90.718 stotov. Vkljub temu, da se je v zadnjih letih površina hmeljskih nasadov zopet znatno razširila, si vendar Amerika do danes še ni mogla osvojiti na svetovnem hmeljskem trgu tistega važnega mesta, ki ga je zavzemala pred vojno.
Pridelek hmelja v Ameriki v teku zadnjih treh let je znašal leta 1927 138.924 stotov, leta 1928 149.418 stotov, leta 1929 150.592 stotov.
Vzlic rastoči produkciji pa se ameriški hmelj na mednarodnem hmeljskem trgu ni mogel več prav uveljaviti in je navezan v prvi vrsti na domače tržišče. Tako je znašal v stotih
1. 1927:	1. 1928:	1. 1929:
uvoz................ 2.512	2.635	3.469
izvoz	i	,	,i	a	.	.	64.042	36.122	34.822
domača	uporaba	.	77.532	165.746	119.222
Pred vojno je Amerika 80% pridelka svojega hmelja uporabila doma in še uvozila letno 28.000 do 32'000 stotov hmelja iz inozemstva, največ iz Češke in Bavarske. Ker pa radi suhega režima danes Amerika rabi le malo hmelja, je tudi uvoz silno nazadoval in znašal 1. 1929 le še 4469 stotov.
V statistiki izvoza ameriškega hmelja je označenih nad petdeset raznih pokrajin, v katere izvaža Amerika svoj hmelj. Med temi so na prvem mestu
Anglija, Kanada, Irska, Japonska, Belgija in Mehika. Izvoz ameriškega hmelja je znašal v stotih
	1. 1927:	1. 1928:	1. 1929:
v Anglijo ....	31.705	15.344	18.157
v Kanado . . .	14.206	12.606	10.903
v Irsko		5.728	5.158	2.905
v Japonsko . . .	1.152	702	589
v Belgijo . .	3.574	290	521
v Mehiko	1.560	903	371
v Indijo ....	122	172	140
v Francijo	2.600	176	38
Ako primerjamo izvoz v letu 1927 in v letu 1929, jasno vidimo, kako isti stalno nazaduje, posebno v Francijo, Belgijo in Mehiko.
Obratno pa uvoz hmelja v Ameriko od 1. 1927 naprej zopet stopa in se je zlasti 1. 1929 prav znatno zvišal. Uvoz hmelja je namreč znašal v stotih
	1. 1927:	1. 1928:	1.1929:
iz Nemčije .	. . 961	844	1669
iz Češkoslovaške .	. . 1474	1442	1710
iz raznih krajev	. . 77	351	90
Skupaj ....	. . 2512	2637	3469
Kakor je iz gornjih podatkov razvidno, si Nemčija veliko prizadeva, da bi izpodrinila na ameriškem trgu češki hmelj in so njena tozadevna prizadevanja tudi precej uspešna. Seveda pa bo pravi boj za ameriško hmeljsko tržišče med raznimi hmeljarskimi kraji nastal šele tedaj, če Amerika ukine prohibicijo in se bo pivovarniška industrija zopet razvila. Dokler pa vlada v Ameriki še suhi režim, je uvoz hmelja itak le majhen.
Glavni hmeljarski kraji v Ameriki so Oregon, Kalifornija in Washington. Ameriški hmelj prištevamo, slično kakor angleški in belgijski hmelj, med grobe, nekvatitetne hmelje. Ker pa zadnji čas pivovarniška industrija zahteva vedno bolj le prvovrsten
kvalitetni hmelj, tudi uvoz nekvalitetnega ameriškega hmelja v razne pokrajine vedno bolj nazaduje. Sedanjo hmeljsko krizo so tudi hmeljarji v Ameriki zelo občutili ter jim je lansko leto radi ugodne ponudbe kvalitetnega evropskega hmelja ostalo mnogo pridelka neprodanega. Zato so tudi Amerikanci znatno skrčili nasade in računajo, da bo letošnji pridelek znašal komaj 100.000 stotov, dočim so pridelali še lani nad 150.000 stotov hmelja. Poleg tega se je razširila letos tudi v Ameriki na hmelju peronospora, katere do sedaj še niso poznali, ter povzročila znatno škodo.
Dokler bo vladal v Ameriki suhi režim, si bo ameriško hmeljarstvo težko opomoglo, ker so potrebe domačega trga premajhne, na inozemskih tržiščih pa nekvalitetni ameriški hmelj ni več zmožen konkurence. Pa tudi če preneha prohibicija v Ameriki, bo celo na domačem trgu ameriški hmelj težko občutil konkurenco kvalitetnega inozemskega hmelja.
Dipl. ing. Dolinar Ja n k o :
Preorjite nasade v jeseni!
Napredni kmetovalci dobro poznajo prednosti jesenskega oziroma zimskega oranja ter upravičeno trdijo, da je največji greh iti spomladi s plugom na njivo in da jesensko oranje nadomesti pol gnojenja. Zato pameten kmetovalec vso neposejano zemljo jeseni globoko preorje in jo pusti v sirovi brazdi ležati čez zimo. Včasih res potrebne izjeme so le redke.
Prednosti, ki nam jih nudi globoko jesensko oranje, so mnogovrstne. Jeseni preorana zemlja se tekom zime napije mnogo vlage tudi v doljnjih plasteh in zato na taki zemlji rastline v suhih letih mnogo manj trpe od suše, kakor pa na zemlji, preorani šele spomladi. Ako globoko preorana zemlja leži v sirovih brazdah čez zimo, se dobro prezrači in razkroji, postane tako bolj rahla in sipka ter na ta način mnogo laže in hitreje vpija vlago; zato pa na taki zemlji rastline v mokrih letih tudi manj trpe od preobilne vlage. V dobro premrznjeni in prezračeni, rahli in sipki zemlji se vse rastlinske hranilne snovi hitreje razkrajajo in je zato taka zemlja vedno tudi bolj rodovitna. Zato je razumljivo, da v jeseni preorani zemlji vse kulturne rastline bolje uspevajo.
Tudi hmeljske nasade je na vsak način treba že jeseni preorati. Sicer pa itak hmeljarji v raznih krajih nasade jeseni različno obdelujejo. Na Češkem večinoma jeseni prioravajo in spomladi zopet v drugi smeri odoravajo; slično postopajo tudi mnogi nemški hmeljarji. Na Angleškem in v Ameriki pa nasade jeseni enostavno preorjejo, manjši hmeljarji tudi prekopljejo, in pustijo površino ravno. Vendar pa se
zadnji čas povsod vedno bolj -priporoča naš in moravski način, namreč zemljo v na^adm jeseni odoravate	'
Jesensko oranje izvršimo torej najbolje na ta način, da zemljo o d o r j e m o tako, da preorjemo ves nasad in ostane nepreoran le kakih 30 cm širok pas zemlje, kjer se nahajajo hmeljske rastline. Pri oranju je treba paziti, da orjemo dosti globoko, vsaj 2$—30 cm, in da režemo le ozke brazde. Čim bolj ozke so namreč brazde, tem bolj se prezrači, premrzne in zrahlja zemlja čez zimo. Pri oranju pa moramo tudi paziti, da ne pridemo s plugom preblizu hmeljskih korenik in jih ne ranimo. Ako hočemo hmeljski nasad apnati ali na široko gnojiti s hlevskim gnojem ali kompostom, storimo to še pred oranjem in potem apno oziroma gnoj ali kompost obenem tudi zaorjemo. Zelo važno je tudi, kdaj izvršimo jesensko oranje. Preoravati nasade prezgodaj ni dobroj ker se v tem slučaju. zemlja pred nastopom zimskega mraza radi navadno obilnega jesenskega deževja le preveč zbije in vleže ter se potem čez zimo ne prezrači, ne premrzne in ne zrahlja dosti. Zato je Vedno bolje preoravati nekoliko pozneje, vsekakor pa seveda še pred nastopom zimskih mrazov, v naših krajih torej šele ob koncu oktobra ali v novembru. Seveda pa preoranega nasada nikakor ne smemo že jeseni tudi pobranati, ker le, ako leži zemlja čez zimo v sirovi brazdi, more zrak, mraz in vlaga prodreti čim bolj globoko v zemljo ter jo” čim bolj prezračiti, zrahljati in napojiti; branati jesensko oranje bi torej bilo kar naravnost škodljivo.
Večina naših hmeljarjev sicer navadno itak preorje hmeljske nasade že jeseni, toda često še prezgodaj in preplitko ter reže pri oranju preveč široke brazde, kar nikakor ni pravilno. Tudi ostanejo večkrat mesta pod piramidami hmeljevk nepreorana in nekateri sploh radi oranje odlože na spomlad. Ako pa hočemo izkoristiti res vse dobrote jesenskega oranja, je nujno potrebno, da preorjemo nasade nekoliko pozneje, da orjemo dosti globoko, da režemo čim bolj ozke brazde in da tudi dotična mesta v nasadu, kamor nameravamo postaviti hmeljevke, prej preorjemo. Noben hmeljar pa ne sme pustiti svojega nasada čez zimo sploh nepreoranega! Le v dobro obdelanem nasadu nam dà hmelj obilne in glede kakovosti prvovrstne pridelke, prvi pogoj dobrega obdelovanja nasadov pa je pravilno in pravočasno jesensko oranje, ki je brez dvoma tudi eden najizdat-nejših pripomočkov za dosego čim boljše kakovosti našega hmelja pri čim nižjih pridelovalnih stroških.
Drage investicije se pri današnjih hmeljskih cenah res ne izplačajo, toda pravilno in pravočasno obdelovanje hmeljsWh nasadov nam pridelovalnih
stroškov skoraj prav nič ne poviša, pač pa v obilni meri pomaga doseči večje in glede kakovosti boljše pridelke, navadno celo več kakor pa razne drage investicije, ki so često za dobro kvaliteto pridelka celo škodljive. Zato, hmeljarji, preorjite skrbno vse nasade že jeseni!
Ali bomo kaj gnojili?
Taka in slična vprašanja nam prihajajo z vseh strani. O potrebnem in pravilnem gnojenju bomo tekom zime še obširno pisali. Ker pa bi nekateri radi gnojili že sedaj jeseni, podamo v naslednjem za jesensko gnojenje potrebna navodila.
Kakor je bilo v zadnji številki lista omenjeno, potrebujejo naši hmeljski nasadi zaenkrat še mnogo bolj apna kakor pa gnoja in je zato predvsem potrebno nasade apnati. Kdor pa apna svoj nasad, naj sedaj v jeseni nikar nič ne gnoji, niti s hlevskim gnojem, niti z umetnimi gnojili! Te nasade smemo gnojiti šele spomladi. Neapnane nasade pa lahko gnojimo tudi že sedaj v jeseni, seveda, ako so gnojenja res potrebni. Nikdar namreč ne smemo pozabiti, da preobilno gnojenje povzroča slabo kvaliteto hmelja in da smo zadnja leta glede tega silno veliko grešili.
Sedaj v jeseni bomo torej gnojili le nasade, katerih ne bomo apnali in ki že najmanj dve leti niso bili nič gnojeni in v katerih smo opazili, da se hmelj le počasi in slabo razvija in da je pridelek nenavadno pičel in neenakomeren. Gnojili bomo le z dobrim, preležanim hlevskim gnojem, in sicer 400 stotov na 1 ha (na 4000 sadežev). Gnoj je treba še pred preora-vanjem na široko raztrositi po nasadu in potem takoj zaorati.
To je edino, sedaj v jeseni priporočljivo gnojenje. Namesto hlevskega gnoja lahko uporabimo tudi star, dobro preležan kompost. Z umetnimi gnojili gnojiti sedaj v jeseni pa zaenkrat ni priporočljivo. Ponovno pa poudarjamo, da je za letošnjo jesen mnogo bolj važno in potrebno apnanje kakor pa gnojenje; gnojili bomo po potrebi šele spomladi.
Urednik.
Razno
Prepoved uvoza hmeljskih sadežev v Avstralijo. Kakor poroča »The Commonwealth of Australia Gazette«, je generalni guverner v sporazumu z »Federal Executive Council« na podlagi »Quarantine Act 1908/1924« prepovedal uvoz hmeljskih sadežev v Avstralijo radi nevarnosti pod imenom »Downy Mildew« (Pseudoperonospora hu-muli Miyabe et Takahasi Wilson) in »Mosaic«, znane bolezni hmelja; uvoz hmeljskih sadežev je poslej mogoč le s posebnim dovoljenjem ministrstva. Uvoz suhega hmelja v pivovarniške svrhe pa je slejkoprej dovoljen.
Vitaaiinovo pivo. Vitamini so neke posebne, tako-imenovane dopolnilne snovi, ki so brezpogojno potrebne za pravilni razvoj in prehrano človeškega telesa; brez vitaminov nastajajo često razne nepravilnosti v razvoju in večkrat smrtnonevarna obolenja. Največ vitaminov se nahaja v sveži zelenjavi in sadju, pri kuhanju pa se le-ti razkrojijo in se tudi njihovo koristno delovanje uniči. Tudi v pivu se pri dosedanjem načinu varjenja vitamini uničijo. Zadnji čas pa so baje iznašli v Nemčiji nov način varjen,a piva, pri katerem ostanejo vitamini nespremenjeni in je tako varjeno pivo celo izredno bogato na vitaminih, ne da bi pri tem trpel okus in aroma piva. Vsekakor pomeni ta izum, ako se bo tudi praktično obnesel, velik korak naprej v pivovarniški industriji in v naši prehrani sploh.
Vrednost humulona in lupulona. Prol. dr. Meindl iz pivovarniške visoke šole v Weihenstephanu je imel nedavno v Miinchenu zanimivo predavanje o vrednosti različnih vrst hmelja za pivovarniško industrijo. Posebno je poudarjal važnost hmeljskih grenčic, od katerih sta za kakovost piva važni predvsem humulon in lupulon. Dočim daje lupulon pivu neki svojevrsten, blag, prijetno-grenek okus, povzroča humulon v pivu sicer močnejši, toda tudi bolj grob in neprijeten okus. Zato pa je za varjenje finega, svetlega prijetno - grenkega piva po češkem načinu sposoben le hmelj, ki vsebuje obilo lupulona in malo humulona. Tak hmelj da je predvsem žateški in tettnangski zgodnji, dočim ima hallertauski in spaltski hmelj preveč humulona. Predavatelj je mnenja, da prijetni okus hmelju dajejo tudi neke posebne izločine žlezic na krilnih listih kobul, ki imajo izredno fino aromo, katerih kemična sestava pa še ni dognana. Prof. dr. Meindl v svojih izvajanjih tudi pobija dosedaj precej razširjeno mnenje, da je za varjenje piva naboljši popolnoma dozorel hmelj ter poudarja, da je kvaliteta hmelja in zlasti aroma mnogo finejša, ako je hmelj obran prej, še preden docela dozori. Češki hmeljarji so navdušeni nad izvajanji prof.dr.Meindla, ki gredo tako v prid žateškemu hmelju, nemški hmeljarji mu pa grozijo, ker je tako' zapostavil nemški hmelj. Bomo morali tudi mi vprašati g. profesorja, kaj misli o našem hmelju in kakšno je v njem razmerje med humulonom in lupulonom.
Napačno je:
30.	Po obiranju hmelja opustiti vsako nadaljnjo brigo za hmeljski nasad.
31.	Hmeljske trte in neobrani hmelj pustiti ležati v bližini nasadov ali doma.
32.	Sedaj obžalovati, ako si hmelj preveč ponujal ter prehitro in prepoceni prodal.
33.	Ako tudi sedaj, ko si že hmelj prodal, še vedno ne poravnaš naročnine za »Slovenskega hmeljarja«.
Pravilno je:
30.	Sedaj v jeseni hmeljske nasade apnati ter pravilno in pravočasno preorati, potem pa pustiti v sirovi brazdi ležati čez zimo.
31.	Vse hmeljske trte in ves neobrani hmelj brezpogojno in takoj sežgati, da na ta način preprečimo širjenje vedno bolj nevarnih bolezni in škodljivcev hmelja.
32.	V bodoče bolj zaupati »Slovenskemu hmeljarju« in se ravnati točno po njegovih navodilih, pa boš prodal pravočasno in tudi dosti drago.
33.	Vsaj sedaj, ko Ti že poldrugi kilogram hmelja toliko vrže, poslužiti se danes priložene položnice in čim-preje nakazati teh malenkostnih 20 oziroma 30 Din. Saj Ti jih je »Slovenski hmeljar« še mnogo več zaslužil!
Vprašanja in odgovori
A. M., Petrovče: Zadnjič ste pisali o potrebi apnanja hmeljskih nasadov in da je po nasadu raztrošen apneni prah treba čimprej zaorati ali zabranati. Kako pa naj storim sedaj, ko sem apno raztrosil šele po oranju? Ali zimsko oranje priporočate tudi pobranati?
Odgovor: Kakor razvidite iz današnjega članka o zimskem oranju, mora to oranje ostati nepobranano. Ako ste torej apno raztrosili šele po oranju, pustite ne-zaoranega in nepobrananega do spomladi, ker bo vkljub temu učinkovalo.
M. D., Celje:	Ker sem precej skrčil svoje nasade
hmelja, imam mnogo hmeljevk, ki bi jih rad ohranil za rezervo in sem jih zložil pod streho. Ali bi bilo potrebno te hmeljevke tudi konzervirati in kako, da bi se delj časa držale?
Odgovor: Ako so hmeljevke olupljene in shranjene pod streho, se bodo tudi brez posebnega konzerviranja dolgo držale. Še bolj trpežne pa bodo, ako jih dobro namažete z navadnim karbolinejem, vendar pa v tem slučaju teh hmeljevk par let ne smete uporabljati, ker kar-bolinej škodi hmeljski rastlini. Ako pa mislite hmeljevke uporabljati že prej, ,ih raje namažite z 10% raztopino drevesnega karbolineja ali pa 5 % raztopino modre galice. Sicer pa prečitajte še enkrat članek o razkuženju hmeljevk v prejšnji številki.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Večino pridelka našega letošnjega hmelja so trgovci tudi že prevzeli in je sezona v glavnem končana. Inozemski trgovci so večinoma že odpotovali in zapustili naše kraje. Vendar pa popraševanje po štajerskem, hmelju še vedno traja ter so se cene še dvignile in se plačuje po 15—18 Din za kilogram. Zadnjih štirinajst dni je bilo zopet prodanih nekaj partij in v rokah producentov ni več niti 100 stotov letošnjega hmelja. Za lanski pridelek pa še ni zanimanja.
Vojvodina:	Zadnjih štirinajst dni je bilo pro-
danih zopet nekaj partij hmelja in je zlasti neka francoska tvrdka nakupila znatnejšo množino za Francijo. Cene so se nekoliko dvignile in se plača po 8—12 Din za kilogram. Zaloge letošnjega hmelja pri producentih pa so že prav majhne.
Češkoslovaška: Zadnji čas je bila tendenca zopet mirnejša in so cene za hmelj slabše kaovosti celo nekoliko nazadovale, dočim so cene za prvovrstni hmelj slejkoprej čvrste. Za žateški hmelj se plača 11—18 Din, za prvovrstno izbrano blago izjemoma celo do 20 Din za kilogram. Znatnejše popraševanje je bilo po ušteckem in roudnickem hmelju, ki se plačuje po 10—15 Din, dočim je cena dubskemu in ostalemu češkemu hmelju po 8 do 11 Din za kilogram. — Hmeljarski sindikat je zaključil
svoje predpriprave in te dni začel z nakupovanjem hmelja po že prej določenih najnižjih cenah.
Nemčija: Zadnji čas je postala kupčija mirnejša in je popraševanje začelo pojemati. Cene pa so ostale skoraj nespremenjene. Na tržišču v Niirnbergu notira hallertauski hmelj 16—28 Din, wiirtemberški 21—22 Din, badenski 14—22 Din, tettnangski 26—27 Din, spaltski 13 do 28 Din, Aischgrund 9—14 Din in gorski hmelj 9—20 Din za kilogram. Od inozemskih hmeljev notira samo štajerski, in sicer po 14—18 Din za kilogram. V splošnem se računa, da je na Bavarskem 90% letošnjega hmelja iz prve roke že prodanega.
Francija: Letošnja sezona je v glavnem že končana in se v rokah producentov nahaja le še par partij hmelja. Cene so ostale neizpremenjene ter se plačuje za gladko-zeleni alzaški hmelj po 15—17 Din in za slabši 13—15 Din, za ostali francoski hmelj pa po 8—11 Din za kilogram. Uvaža se mnogo cenejšega češkega in poljskega hmelja.
Anglija: Povpraševanje po prvovrstnem hmelju na tržišču narašča in se cene dvigajo. Kentski Fuggle notira 20—26 Din za kilogram in je že skoraj ves razprodan. Prvovrstni Worcester Bramling in Mathous kakor tudi Worcester Fuggle so najbolj iskani. Za izbrani Worcester Bramling in Mathous se plača po 38—47 Din, za izbrani Golding do 38 Din in Worcester Fuggle do 32 Din za kilogram. Ponuja pa se zlasti slabše blago, ki pa vkljub izredno nizkim cenam ne najde kupca.
Belgija: Položaj na tržišču v Bruslju je nespremenjen in se cene tudi držijo. Za hmelj iz Poperinghe se plača po 8—10 Din in za hmelj iz Alosta po 10—12 Din, za prvovrstno blago tudi do 13 D:n za kilogram.
Amerika: Položaj je v splošnem neizpremenjen. Za domače blago se plača 10—20 Din, za res prvovrstni inozemski hmelj pa tudi po 40—50 Din za kilogram.
Listnica uredništva in uprave
Vsem, ki še niso poravnali naročnine, danes zopet prilagamo čekovne položnice in prosimo, da se jih čimprej poslužijo in vsaj sedaj, ko so že prodali hmelj, poravnajo to itak malenkostno naročnino 20 odnosno 30 Din. Saj smo dolgo čakali, sedaj pa je res že skrajni čas in teh par ,kovačev' gotovo lahko prav vsak zmore. Toliko stanovskega ponosa bo pa menda tudi imel vsak hmeljar, da za list, ki ga prejema, poravna tudi naročnino.
Za razvedrilo
Ženitovanjsko potovanje.
A.	: »Kakšno pa sta imela vreme na ženitovanjskem potovanju?«
B.	: »Izvrstno. Ves čas je deževalo tako, da sva bila lahko cel dan doma, ne da bi se nama ljudje smejali.«
Na sodniji.
Sodnik : »Torej, priča, koliko ste bili oddaljeni, ko se je pripetila avtomobilska nesreča?«
Priča: »Osem metrov, petintrideset centimetrov«
Sodnik: »Kako pa veste to tako natančno?«
Priča : »Mislil sem si, da me bo kak tepec vprašal, pa sem zmeril.«
Dobro podkovan.
Mara: »Kaj pa dela sedaj tvoj mož?« Bara: »Posredovalnico za službe ima.« Mara: »Ali se spozna v tem?«
Bara: »Seveda, saj je bil šest let poslanec.«
FRANC STRUPI, Celje
Zaloga stekla, porcelana, svetiljk, okvirjev, Sip itd. Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Najnižje cene in tožna postrežba.
IVAN
RAVNIKAR
CELJE
nudi umetna 'gnojila, semena, barve ter špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih cenah.
Čitajte § Sloven-1 shega • Hmeljarja
Dobro blago! Velika izbira
Ker je cena za
hmelj
razmeroma nizka in še istega lahko
prodate
le za mal denar, zato je treba paziti, kje kupite dobro blago za obleke
po ugodni ceni
Vsak naj si pred nakupom ogleda cene blaga v izložbah prijos.jelovšku
v Celju
ki nudi zares dobro blago po izredno nizkih cenah. Zato vsi v Aleksandrovo (prej Kolodvorsko) ulico št. 4, nasproti Roze Zamparutti, kjer boste dobili samo prvovrstno blago in tudi cene so take, da se boste z njimi zadovoljili ter prepričali, da to ni samo reklama, ampak resnica.
Solidna postrežba 1 Nizke cenel
H m e 1 j arj II Kmetovalci I
Vsa pojasnila brezplačno
Zastopstva v vseh večjih mestih
Fosfat-Zagreb	štev. 29—13
Za travnike in deteljišča uporabljajte ==:
SUPERFOSFAT
a za hmelj, vinograde, krompir, koruzo in povrtnino je najbolje polno gnojenje, katero se izvrši v obliki mešanice
= KAS =
ali
Herkules (organski KAS)
Superfosfat, KAS, Herkules kakor tudi vsa ostala umetna gnojila nudi po najpovoljnejši ceni
>FOSFAT< d. d.
za promet in trgovino z umetnimi gnojili
Zagreb, Mažuranića trg 6
HMELJARJI!
Vaš zavod je
mmm$m
mwiÈumfo w i&im
registrov, zadr. z neomej. zavezo
ki deluje že petdeseto leto za povzdigo gospodarstva, predvsem hmeljarstva, Savinjske doline in kjer naložite najbolje in najvarneje svoj denar.
Za varnost naložb jamči poleg lastnega premoženja, ki obstoji iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še več tisoč zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema od vsakogar in jih obrestuje najugodneje.
Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti astavi premičnin in vrednostnih papirjev pod najugodnejšimi pogoji.
Uradne ure: Ob delavnikih od 8-12 in od 2-Ob nedeljah od 9—11.
6.
HMEUARNA ŽALEC
I. jugoslovanski zavod la vkla-danje in komerviranje hmelja
registrovana zadruga z omejeno zavezo
se priporoča za strokovno pripravljanje in basanje hmelja na vse načine (bale, balote, cilindre, zaboje), nadalje za vkladanje in lombardiranje (posojevanje proti zastavi) hmelja in za trgovsko in prometno posredovanje, vse to z jamstvom kulantne in solidne postrežbe in stroge diskrecije.
Obratna naprava je najmoderneje urejena, ima 10.000 m2 skladiščnega prostora, 14 žveplam, med temi 5 kurilnih, s skupno kapaciteto 200 stotov dnevno pri enkratnem porabljanju na dan. Hmeljarna je tudi opremljena s 10 stiskalnicami, z električnimi dvigalniki in z modernimi rešetalnimi stroji. V njej sami je več udobno urejenih stanovanjskih sob, ki so gg. komitentom na razpolago.
Zaloga vsakovrstnih hmeljskih vreč in umetnih gnojil
HMELJ ARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
___________♦____________
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka. — Stanje vlog nad 90,000.000 dinarjev
♦
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš 4000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Oblastna hranilnica
prej
Južnoštajerska hranilnica
Centrala MARIBOR, Trg Svobode
mariborske oblasti, podružnica ffìllO nasproti pošte, Cankarjeva ul. W6IJ v
Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
Umetna gnojila
Thomasovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik KAS in Nitrofoskal
Kmetijske stroje
pluge, brane, slamoreznice, trijerje in škropilnice
Sredstva za
pokončavanje škodljivcev
ter vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje:
Skladišče
Kmetijske družbe
v Celju (pri kolodvoru)
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica n Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi:
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;	——
2.	proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo;
3.	v življenjskem oddelku: n^ doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za v$a pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica,
v Mariboru
pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.
Hmeljarji !	_
Gnojite z apnenim dušikom I
To je najcenejše in najrentabilnejše dušičnato gnojilo domačega proizvoda!
Z apnenim dušikom ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi potrebnega apna.
Apneni dušik daje hmelju tako priljubljeno in vedno zaželeno gladko zeleno barvo! Navodila o načinu uporabe, potrebnih količinah, rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega
dušika daje: fvornica za dušik, Ruše pri Mariboru.
V tej tvornici se dobiva tudi mešanica „Nitrofoskal-Ruše“, napravljena na poseben patentiran način iz gnojil: apneni dušik + kalijeva sol + superfosfat.
Sredstva za pobijanje škodljivcev
na drevju, trti, hmelju in žlahtnem grmičevju so: Arbinoi, kvasija-les, modra galica, mazavo milo, švajnfurtsko zelenilo (strup), Sulfarol, Sulikol, apneni arzeniat
Zaloga v drogeriji ,Sanitas‘, Celje, Aleksandrova 5
ali pa v njeni podružnici v Ljubljani: le na Dunajski cesti Štev. 5
Točna navodila o uporabi enega ali drugega sredstva, hi so vsa po vrsti preizkušena, dobite zastonj
Pri prašenju semena s Porzolom
dobite zdrav in obilen pridelek, kalji-vost semena se poviša in rast pospeši. Uporaba je enostavna in poceni, seme se opraši v 10 minutah in lahko takoj poseje. Prištedite 15 do 20% semena, dela in časaj ker ni treba seme namakati in zopet sušiti’ Navodila in cenik razpošiljata brezplačno
BILJANA A. D., BEOGRAD .............
Dušanovac — Telefon 3-80 — in glavna zaloga za Slovenijo
KMETIJSKA DRUŽBA LJUBLJANA
USTANOVLJENA LETA 1881
CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CELJU, CELJE V LASTNI HIŠI V NARODNI DON
od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost
^	in izplačuje	^
točno
Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo
Izdaja uverenja za izvoz blaga
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000*—, še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000*—
------♦ ♦ ♦--------
MARIBOR podružnici:	ŠOŠTANJ
Aleksandrovaul.il	(v lastni hiši) =
PORZOL
je najzaneslivejše sredstvo za prašenje semena: pšenice, rži, ječmena, ovsa itd. proti trdi ali smrdljivi sneti, snežni plesni rži in pšenice, trdi sneti ječmena itd.
Nuja konzorcij „Slovenskega hmeljarja",predstavnik Alojzij MihelSič, župan in posestnik, Celje Breg, Odgovorni urednik dipl. Ing. Janko Dolinar, Celje, Tiska Mohorjeva tiskarna (Fran Milavec) v Celja