Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejetattn velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta ^ * , . ^ k,. , 4 za en mt'sec 1 »ld> W kr
V administraciji prejeman, velja : Za celo leto 12 gld., za pol leta <5 gld., za četrt leta S glfl.. za en mesec 1 glfl. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne"
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. st. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludnd.
262.
V Ljubljani, v ponedeljek 16. novembra 1891.'
Letni!* XIX.
Državni zbor in Slovenci.
Odkat so po tadnjih državnozborskih volitvah zavladale nove razmere v državni zbornici, ker seje razdrobil železni obroč desnice, ki je zastopala načelo jednakopravnosti vseh narodov, tedaj je bila osoda avstrijskih Slovanov na Dunaju odločena. Žal, da Bo to zakrivili ba§ Slovani — Mladočehi. Liberalni (Netoci so se radovali vzhajajoče zvezde in svet je pričakoval nemško-liberalnega ministerstva. A nakrat so se pokazale hude ovire. Ostanki desnice ebrali so se okrog Hobenwarta v konservativnem klubu in ti je Ustvaril močno protipezo proti lteVidi, hrepeneči po strankarski nadvladi. V konservativnem klubu so med drugimi tudi Jugoslovani.
Ves čas odkar se je ustanovil konservativni klub in je grof Taaffe kazal, kakor da želi računati z njegovimi glasovi, napadali so strastno liberalni listi ta klub; vedeli so namreč dobro, da jim ta klub podirft rtiost do nadvlade, katerega so jim tako marljivo gfadili Mladočehi. Vendar so bili dosedaj vsi napori, ta klub razpršiti, brezuspešni, naj so se porabljali na strani nemških liberalcev ali pa Mladočehov. Toda v petek prihitel je neprijateljem Hohen-whrtotega kluba nfc fiomoč minister Gautsch s svojim nepričakovanim in popolno neumestnim govorom.
Poslanec Klun je namreč v isti seji kakor druga leta pri razptavi o ljudskem šolstvu govoril o slovenskih ljudskih šolah ter kazal na uprav turške razmete, ki vladajo pri ljudskem šolstvu na Koroškem. Mirno, stvarno in odločno je z zgovornimi besedami poslanec Klun pojasnoval, kake kritflče se gode pri šolah koroškim in primorskim Slovencem, da slovensko deco podučujejo nemški učitelji in da se kakor v posmeh zakonom zavračajo prošnje slovenskih občin za slovenske šole. Omenjal je tudi razmer na Kranjskem; dogodek, zaradi katerega je bil šolski nadzornik v kočevskem okraju nenadoma brez preiskave odstavljen, kako da je minister Gautsch Nemca imenoval za učitelja godbe na ljubljanskem učiteljišču, sploh navajal dogodke, ki spričujejo velike krivice, katere morajo Slovenci trpeti glede na šolstvo vkljub zakonito zagotovljeni jednakopravnosti.
Na ta popolno stvaren govor, katerega so glasno odobravali slovenski državni poslanci in ki je go-vofjen prav iz srca slovenskega naroda, odgovarjal je minister Gautsch. Ta odgovor bi se bil pač lepo glasil od strani nemških liberalcev, a raz ministerski stol je bil jako neumesten. Minister nauka se ni potrudil, da bi ovrgel dokaze, katere je navajal poslanec Klun, marveč je zahtevo slovenskega pouka odbil s prazno pretvezo, da je zahtevanje slovenskih šol ua Koroškem le nasledek agitacije. Da, minister je šel tako daleč, da je katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem sumničil, da je prekoračilo svoj delokrog, ker je posredovalo, da je 33 občin vložilo prošnjo za slovensko šolo, ter grozil društvu s policijskim pošto-paujem.
A vrhunec govora prvega upravitelja pouka v raznonarodni Avstriji je bil pa slavospev nemščini, katere znanje v Avstriji neki spada »med neizogibne in prebivalstvu koristne potrebe". Da se zabrani osamelost pri razvoju narodne ljudske šole ter se ne uniči duševno napredovanje, zato je jediuo sredstvo nemščina v ljudski
šoli. To je Gautschev argument, s katerim pobija zahtevo Slovencev za slovensko ljusko šolo.
Kako da so te besede vplivale na zbornico, je že znano iz brzojavnega poročila. Levica je gromo-vito ploskala in burno pritrjevala, Slovenci in ž njimi konservativci in Mladočehi so oporekali; vsi poslanci v zbornici pa so čutili, da je trenotek resen in da utegne imeti važne posledice.
Levica pričakuje, da Slovenki stopijo iz konservativnega kluba; posledica temu bi bila, da se razdrobi koUserv&tivni klub in da levičarji pridejo na vladno krmilo.
Na to neumestno izzivanje sev4da slovenski poslanci niso mogli molčati in zato je v soboto odgovarjal ministru poslanec Šuklje.
V dovršenem goVoru po obliki mirnem, a po obsegu odločnem, je govornik poudarjal, da je minister zelo površno in nestvarno govoril. Po pravici je izrazil svoje začudenje, kako da se je mogel minister Ghutsch izraziti proti ustavi, katera ne pozna jednega jezika vzvišenega nad druge, zagotavljajoč vsakemu popolno jednake pravice.
Končal pa je Suklje svoj govor z besedami: »Mogoče, da nas čaka boj. Mi se ga ne bomo branili ; mi bomo boj prevzeli brez lahkomiselnosti, toda tudi popolno hladnokrvni. Tu se spomnim besed KalJeronovih: »Čast je svetišče duše in duši gospodar je Bog." Zato, gospoda moja, bomo mi slovenski poslanei tako delali in vse svoje ljudstvo bomo imeli na svoji strani. Delali bomo tako, kakor nam veleva naša narodni čast, — drugo prepustimo Bogu; upamo pa, da Bog nedopusti, da bi propal naš vrli narod!"
Vtis tega govora bil je velik na vseh straneh državne zbornice. — Kake posledice bo imel ta dogodek za državno zbornico, kakšne za Slovence, v tem trenotku seveda še ne moremo presoditi. Za danes le toliko rečemo, da so naši poslanci tudi ob tej priliki izvršili svojo dolžnost; zopet nov dokaz, da je bila agitacija proti slovenskim poslancem popolnem neumestna od na-rodno-napredne stranke.
Dostavimo še, da je poslanec Klun prav srečno odgovarjal ministru v stvarnem popravku ter v pravi luči pokazal afero o kočevskem nadzorniku in o imenovanem učitelju glasbe na ljubljanskem učiteljišču.
Značilno je in želeli bi, da bi si naši naprednjaki to dobro zapomnili, da je poslanec dr. Ebenhoch v imenu nemšk i h konserv a t i vcev i z j a-vil vzbornici, da njegovi somišljeniki popolnem odobravajo postopanje slovenskih poslaucev, da se v vsem strinjajo z govorom poslanca Šukljeja, ter obžalujejo, ker se z ministerskih sedežev na tak način nasprotuje govorom in težnjam j e d -nakopravnega slovenskega naroda.
Tako govorijo Nemci, zato ker so zavedni ta-toličaui.
Slovenska poslanca Klun in Šuklje sta glede na šolstvo izjavila zahtevo slovenskega ljudstva, da hoče versko in narodno šolo; naučni minister je v svojem govoru prvo zahtevo glede verske šole, katero je poudarjal poslanec Klun, popolno prezrl, drugo zahtevo gled6 narodne šole pa odločno
odbil. Zapomnimo si dobro ta povod razdvoja med vlado in Slovenci.
Ako se osrednja vlada pridruži tem nazorom naučnega ministra, tedaj slovenski poslanci vlade ne morejo več podpirati, tedaj morajo sprejeti boj, o katerem je govoril poslanec Suklje.
A ž njimi vred vsprejme ta boj tudi ves slovenski narod, ki bo, upajmo, složen z vsemi silami s pomočjo krščansko mislečih mož drugih narodnostij proti skupnemu nasprotniku vspešno branil svoje versko-narodne svetinje.
V popustljivosti storil je slovenski narod s svojimi zastopniki vred nasproti vladi vse, kar je bilo mogoče storiti — nemogočega tudi od Slovencev ni nihče opravičen zahtevati!
Srednje šole.
(Govor poslanca Karola Kluna v državnem zboru dne 6. novembra 1891.)
(Dalje in konec.)
Drugo jednako važno vprašanje, o katerem smo že tudi večkrat govorili v tej zbornici, je pa obnovljene kranjske gimnazije, ki se je odpravila ž znanim nesrečnim ministerskim ukazom.
Verjemite mi, gospoda moja, da se mi in de želni zastop kranjski nikakor iz upornosti proti vladnim naredbam, trmoglavosti in trdovratnosti vedno ne obračamo do vis. vlade s peticijami in resolucijami, da bi obtiovila odpravljeno kranjsko gimnazijo, temveč k temu nas sili nujna in velika potreba. Tudi lani je kranjski deželni zastop sklenil peticijo na visoko zbornico poslancev, v kateri opozarja, koliko bi bila potrebna gimnazija v Kranjij, da je tam jako pripravno gimnazijsko poslopje, zdrav in lep kraj, ceno življenje in pa da je nižja gimnazija v Ljubljani že prenapolnjena. Visoka učna uprava pa naše peticije ni uslišala, da bi obnovila gimnazijo v Kranju, temveč je osnovala novo nižjo gimnazijo v Ljubljani, katera naj bi imela dvojen namen. Nadomestila naj bi kranjsko nižjo gimnazijo in pa odpomogla prevelikemu številu učencev na ljubljanski veliki gimnaziji.
Pa ta riamen se je le na pol dosegel. Ker se je osnovala nova gimnazija v Ljubljani, pomanjšalo se je res število učencev tamošnje višje gimnazije. Koncem 1889/90. leta je štela S00 učencev, koncem poslednjega šolskega leta pa samo 528. Na novi nižji gimnaziji je pa bilo 300 učencev. Kranjska gimnazija se pa s tem ni nadomestila. Število učencev vedno narašča, odkar se je odpravila gimnazija v Kranju, iu se je poslednja leta povekšalo na kacih 200. Višja gimnazija je ob začetku letošnjega šolskega leta štela zopet 615 učencev, torej skoro 100 več, nego koncem poslednjega šolskega leta. Na nižjo gimnazijo se je pa vpisalo 390 učencev, torej 100 več, nego jih je bilo koncem poslednjega šolskega leta. Mnogo je višjih gimnazij, ki nemajo toliko učencev. (Cujte! Cujte!)
Sicer se je polovičarski uspeh dosegel z žrtvami, ki neso v nobeni razmeri z uspehom. Te žrtve ne zadevajo le državne blagajnice, temveč tudi duševni in telesni blagor šolske mladine. (Tako je!) Zadevajo najdragocenejši zaklad, katerega imajo stariši, zadevajo otroke. Gospoda moja, visoka učna uprava je novoosnovuno nižjo gimnazijo umestila v prostor« starega gimnazijskega poslopia, ki v nobenem oz'ru ne ugaja zahtevam gimnazijskega poslopja sploh.
(Odobravanje govornikovih somišljenikov.) Zares se je čuditi, da si je visoka učna uprava kupila to poslopje, ki ni za drugo, kakor da se do tal podere in znova sezida. (Prav res!) Ce že prostori višje gimnazije nikakor neso vzgledni in ne ugajajo zahtevam, katere javno zdravstvo in pa znanost zahteva od šolske sobe (Čujte! Čujte!), morajo se pa prostori nižje gimnazije imenovati prava sramota. (Odobranje.) Otroci so v nezdravih sobah, ki so podobne ječam, pa ne novejšega, temveč predpotop-nega časa. Sobe v pritličju so mokre, da so morali vse fizikalične aparate in prirodoznanske zbirke prenesti v prvo nadstropje, da se popolnoma ne pokvarijo. Sobe v prvem nadstropju so pa suhe, ali so tako temne, da so otroci v nevarnosti, da oslepe. Sicer so pa te sobe premajhne in nimajo one prostornosti, ki je predpisana.
Po predpisih se zahteva, da je vsaka soba vsaj 4Vj metra visoka in da je za vsacega učenca 1 kvadratni meter prostora in 51/i kubičnega metra zraka. Sobe, o katerih tukaj govorim, so pa 325 do 3'9 metrov visoke, v prvem razredu ima jeden učenec le 3.90 metrov, zračnega prostora je 3—5-18 kubičnih metrov. Taki prostori so gotovo škodljivi zdravju in prepričan sem, da bi že davno bili odredili, naj se premesti, ko bi bilo kako zasebno učilišče. Posebno po zimi so tako sobe nezdrave, ko so izhlapljenja večja in se sobe ne morejo prezračevati mej učenjem. Ta stvar se je bila sprožila že v kranjskem deželnem zboru v obliki interpelacije. Gospod vladni zastopnik je priznal, da se je deželni šolski svet že večkrat posvetoval o teh ne-prilikah in bode gledal, da se odpravijo. Največ je pa zavisno od visoke učne uprave, katera ima seveda konečno odločitev.
Visoko učno upravo bi torej nujno prosil, da prej ko mogoče odpomore tem neprilikam in preskrbi za novo nižjo gimnazijo v Ljubljani prostore, ki bodo ustrezali vsem zahtevam zdravstva in znanosti. Jako bi prosli, da ne odlaša z grajenjem novega gimnazijskega poslopja. Če visoka učna uprava zahteva dodatni kredit 25.000 gld. za grajenje poslopja za ljudsko in meščansko šolo v Trstu in 28.000 gld. za grajenje moškega in ženskega učiteljišča v Galiciji, ni nobenega izgovora, da ne bi mogla zahtevati takega kredita za gimnazijsko poslopje v Ljubljani.
Omeniti pa moram še neko drugo posledico ofi prave kranjske gimnazije, ki se tiče bolj duševne nego telesne blaginje naših otrok, o kateri sem baš govoril. Omenil sem že, da se je z osnovo nove gimnazije v Ljubljani tamošnji višji gimnaziji število učencev pomanjšalo, da pa po odpravi kranjske gimnazije število učencev vedno narašča, tako da obe ljub Ijanski gimnaziji več ne zadoščate.
Kaj je pa posledica tega množenja učencev? Da se učenci, ker jih je preveč, izredno strogo kla-sifikujejo, da se pri vsprejemu stavijo jako velike zahteve in se tako od študij odstranijo mnogi mladeniči, od katerih bi bilo še mnogo pričakovati in bi kedaj bili v čast družbi in znanosti.
Znano je, da se pri nekaterih mladih ljudeh duh poprej razvije, nego pri druzih. To je nepri-lika, kateri bi se s tem odpomoglo, da se obnovi nova gimnazija v Kranju, za katero že imajo jako primerno poslopje. Obnovljenje kranjske gimnazije bi ne zahtevalo od državnega zaklada takih žrtev, kakor jih je osnova nižje gimnazije v Ljubljani.
Pa še nekega druzega zavoda se moram spomniti, ki je tudi največje važnosti za slovansko prebivalstvo, to je nižja gimnazija v Poreču. Mi smo že v prejšnjem zasedanju opozorili na to, da bi bilo pravično in potrebno, da se za hrvatsko in slovensko prebivalstvo v Istri osnuje jedna srednja šola.
Gosp6da moja! Nedavno smo slišali iz ust gospoda ministerskega predsednika, ki je odgovarjal na interpelacijo poslanca Spinčiča, da v Istri nemščina ni v deželi navadni jezik, in vendar je v Istri za tamošnje nemško prebivalstvo, največ uradniške rodbine v Pulji, nemška gimnazija.
Italijansko prebivalstvo ima svojo lastno gimnazijo v Kopru, če tudi so Italijani le manjšina prebivalstva isterskega. Mari bi ne bilo umetno in pravično, da se za 180.000 Hrvatov in Slovencev osnuje posebna srednja šola, in sicer v Paziuu, kjer je že bila cela gimnazija, pa se je premestila v Pulj. (Prav res! na desnici.)
Jaz bi to zadevo zopet priporočal Vaši naklo-nienosti, visoko naučno upravo pa prosil, da obnovi nižjo gimnazijo v Pazinu s hrvatskim in nižjo gimnazijo v Kranju s slovenskim učnim jezikom, kajti
sedaj se kaže, da se Slovanom meri z drugo mero, nego Nemcem. (Tako je! na desnici.)
Nemški jezikovni otok v Kočevju, ki ima 15 000 duš, ima lastno gimnazijo. Mi Kočevcem te šole ne zavidamo, prav privoščimo jim jo, če tudi je doma-činci posebno zelo ne obiskujejo. Prosim pa, dajte vendar 180.000 slovanskim prebivalcem v Istri svoj zavod, povrnite kranjsko gimnazijo lepi Gorenjski, ki ima 100.000 prebivalcev, štiri mesta, več znamenitih trgov in jako mnogo vasij, katere prebivalstvo gledS inteligence prekaša marsikatero drugo.
Zatorej prosim še jedenkrat visoko vlado, da obnovi nižjo gimnazijo v Kranju. Koristi ne bode imela le dežela kranjska, temveč tudi visoka državna uprava. V vseh panogah javne službe je tudi pomanjkanje sil, to pomanjkanje se bode še bolj čutilo, če se bodo odpravljali in omejevali zavodi, kakor pri nas.
Jaz končam s tem in prosim Njega ekselenco, da nam pri priložnosti povd, kako misli visoka učna uprava o vprašanjih, katere sem omenil. (Odobravanje in ploskanje na desnici. — Govorniku od mnogih stranij čestitajo.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. novembra, ^otranfe dežele.
Delegacije. V soboto je v ogerske delegacije odseku za vnanje stvari grof Kalnoky razkladal vnanjo politiko. Minister je konstatoval, da je baš sedaj mnogo upanja, da se ohrani še nadalje mir. Nobeno vprašanje ne daje povoda kaki bojazni. Od-nošaji z vsemi državami so dobri. Vlada ima a?ten-tična in merodajna zagotovila, da se od nobene strani ne namerava rušiti mir. S tem pa ni rečeno, da bi ne imeli več nobenih skrbij v tem oziru, kajti oboroževanja se povsod nadaljujejo. Zveza z Italijo se je podaljšala, predno jej je potekel rok, odnošaji z Nemčijo ostali so nepremenjeni. Potovanje nemškega cesarja v Anglijo je utrdilo že prejšnje dobre odnošaje mej Anglijo in Nemčijo, ravno tako so kronstadtski dogodki še bolj utrdili dobre odnošaje mej Francijo in Kusijo. Sicer pa kronstadtski dogodki ne bodo imeli nobenega posebnega vpliva na balkansko politiko. V balkanski politiki je Avstrija kakor dosedaj pospeševala svobodni razvoj balkanskih držav v mejah berolinske pogodbe. Minister je konstatoval, da se balkanske države vedno bolj približujejo zapadnim narodom v kulturnem oziru. To se posebno opaža v Rumunij\ Ru-munci že zaradi svoje romanske narodnosti teže na zapad. Ministri so se v Rumuniji menjali, ali to ni imelo vpliva na vnanjo politiko. Da Rumunija ostane v dobrih razmerah z Avstrijo, za to je dobro jamstvo kralj sam, ki že 25 let modro vlada. V Srbiji so razmere zmešane, vlada ima težave, ali vendar minister lahko konstatuje, da so se odnošaji Srbije z našo državo poslednji čas zboljšali. V Bolgariji bavijo se največ le z notranjimi zadevami. Kar se tiče priznanja kneza, je ostalo vse še pri starem. Avstrija te stvari ni mogla sprožiti, ker vspeha ni bilo pričakovati.ZaBolgarejesedanjestanjeresmučuoin ko bi dolgo trajalo, utegne biti nevarno. Sedaj se pa dežela vendar tako lepo razvija, da priznanja posebno ne pogreša. V kosovskem vilajetu na Turškem in nekaterih drugih krajih so bili letos nemiri, ki so pa le lokalnega značaja. Avstrijska vlada je prijateljski opozorila turško vlado na to stvar. Turčija je imenovala nove guvernerje, kar je nekoliko pomagalo. Mej Rusijo in Turčijo se je sklenila pogodba, da križarske ladije smejo voziti skozi Dardanele. To je porta naznanila drugim vlastem, ki so od nje zahtevale, da izrecno izjavi, da so morske ožine še nadalje za vojne ladije zaprte. Sploh je politični položaj za našo državo ugoden, zlasti, ker ima mogočne zaveznike. Vendar je treba gledati, da se nobeno nevarno vprašanje po nepotrebnem ne sproži.
Hohenivartov klub. Našim naprednjakom preseda, da mi tako zagovarjamo ta klub in nemške konservativce. Poslednji dogodki v državnem zboru so pokazali, da imamo prav. Nemški konservativci so jako lojalno nas podpirali poslednje dni. V njih imenu je izjavil dr. Ebenhoch, da se strinjajo s poslancem Šukljejem. Ta izjava je velikega pomena. Tudi konservativni češki veleposestniki so odločno na naši strani. Tacih zaveznikov ni zametavati, posebno če bodemo morali začeti hud boj proti vladi. Kaj bodo sedaj storili naši poslanci, ne vemo, ali če bodo šli v opozicijo, je dobro, da ne pojdejo sami in če je le mogoče, potegnejo ves Hohenwartov klub za seboj, posebno pa še češke veleposestnike in pa moravske Slovane. Na to je jim delati z vsemi silami. Če bi bili v opoziciji le Mladočehi in Slovenci, prezirala bi nas vlada, ali tega pa ne bode storiti mogla, če bode imela opraviti z mnogoštevilno manjšino. Veleposestniki češki bi pa bili že zaradi tega dobri zavezniki, ker imajo zveze s poljskimi plemenitniki. Naloga opozicij* ne bode smela biti v prvi vrsti, da govori le fulminantne govore, temveč bode morala gledati na to, da prej ali slej
Poljake odvrne od levičarjev in tako razruši levičarsko večino. In baš pri tem bodo lahko češki veleposestniki mnogo storili. Važno je, da Poljaki neso posebno radi se zvezali z levičarji in so še le poslednji čas se jim približali, ko so sprevideli, da ni kmalu pričakovati, da bi se Mladočehi otresli svoje rusofilske politike. Najbrž bi razmere se ne bile za levičarje še tako ugodno zasukale, da so zmernejši elementi v mladočeškem klubu pokazali nekaj več odločnosti in Vašatyja postavili pred vrata. Ce bodo Poljaki sprevideli, da so se tudi Mladočehi malo streznili, je pričakovati, da se zopet oddaljijo od levice in podajo roko sedanjim svojim zaveznikom in tedaj bode konec nemško-liberalni prevzetnosti.
Mladočehi in Slovenci. Veliko veselje je bilo v našem naprednjaškem taboru, ko so Mladočehi pri volitvah dosegli take lepe uspehe. Previdni politiki so pa spoznali, da je to nesreča za avstrijske Slovane. Posledice mladočeške zmage smo čutili Slovenci baš minole dni v državnem zboru. Dokler so Staročehi sedeli v državnem zboru, gotovo bi se noben minister ne bil upal tako govoriti s Slovenci. To je še-le mogoče, ko so Mladočehi razbili konservativno večino. To je sad one mladočeške politike, katere so se nekateri tako veselili pri nas, pa tudi na Hrvatskem. Mi ne vemo, je li Gauč govoril iz lastnega nagiba, ali ne. Dozdeva se pa nam, da je na vlado malo pritisnila levica. Levičarji vedo, kako so potrebni Taaffeju, odkar na desnici nema zanesljive večine, in pričakovati je bilo, da si bodo ta svoj ugodni položaj tudi izkoristili.
Mladočehi. Radikalni elementi so v mladočeškem klubu zahtevali, da bi se v državnem zboru predlagalo, naj se zaradi ukaza z dn4 3. februarja 1890 toži pravosodni minister pred državnim sodiščem. Realisti so pa to stvar zavlačevali tako dolgo, da so dobili večino proti temu predlogu, ki se je nazadnje zavrgel v veliko žalost radikalcem, ki so zgubili priložnost, uprizoriti novo komedijo. Vspeha bi stvar itak nobenega ne mogla imeti, ker za ta predlog bi v državnem zboru še znatne manjšine ne dobili, nikar pa še potrebno dvetretjinsko večino. S takim predlogom bi le to dosegli, da bi se govorilo o njih.
Vnanje držav«.
Vatikan in Rusija. V ruskih listih čitamo, da Izvolski zopet pojde v Rim, da bode nadaljeval pogajanja z Vatikanom. Dobil je nove instrukcije, po katerih mu bode ložje doseči sporazumljenje. Seveda prevelikih nad še sedaj ne smemo gojiti, kajti dosedaj se je vselej opazilo, da ruski vladi manjka dobre volje.
Srbija. Kakor poročajo „Male Novine", potoval je dr. Dokic v Pariz, da bi pregovoril kralja Milana, da se odreče srbskemu državljanstvu in generalnemu činu. Nam se vest ne zdi baš verojetna, ker Todorovičevo glasilo ni posebno zanesljivo.
Francija. Kakor znano, je vlada francoski zbornici predložila načrt o premembi zakona o vohunstvu. Z novim zakonom bi se bila najvišja kazen za vohunstvo povišala s petih na deset let. Odsek, kateremu se je izročil ta načrt v pretres, ga je radikalno predelal. Za najnižjo kazen je določil enoletno ječo, v posebno hudih slučajih se pa smejo vohuni kaznovati s smrtjo, ali to le vojaki. Poleg večletne ječe pa predelani načrt določa za to hudodelstvo še globo od 3000 do 10.000 frankov. Vlada se je baje izjavila za poostreni načrt.
Belgija. Zbornica je sklenila, da v januvariju začno posvetovanja o premembi ustave. Ta stvar se že odlaša dolgo časa, ker se razne stranke neso mogle sporazumeti, kako bi se premenil volilni red.
Severna Amerika. V Ohicagu je bil te dni shod anarhistov, pri katerem so strašno hudo govorili. Mej shodom je prišla policija in zaprla 25 oseb, ker so bile oborožene. Zaprte osebe so izjavile, da je v kratkem v Ohicagu pričakovati velik dinamitni atentat. Močno gibanje anarhistov v tem mestu bode pa gotovo v škodo razstavi, ki bode drugo leto. Marsikdo se bode pomišljal, ki bi šel v Ohicago, če se govori o dinamitnih napadih.
Brazilija. Vstaja se v Braziliji širi, če tudi vlada temu oporeka. U državi Rio Grande do Sul je poveljništvo ustajnikov prevzel general Ferrandez. Ustajnikom se je v tej državi pridružilo pet peš-polkov in jeden konjiški polk. Poleg tega pa ustaši nabirajo prostovoljce.
Izvirni dopisi.
Iz Slavine, 13. novembra. Omenjeno je že bilo v ..Slovencu", da sta povodom štiridesetletnice slavnega vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa tukajšnja rojaka, preblagorodna gospoda Josip Gorup in Franc Kalister odločila se postaviti rojstni občini dostojno šolsko poslopje po načrtih, katere je preskrbel gospod Franc Kalister. Krasna šolska palača, kakoršna je malokje na deželi, stoji zdaj dodelana na lepem prostoru sredi slavinske vasi blizu farne cerkve. Ima prostorov za tri razrede. Pri tleh je stanovanje za nadučitelja s potrebnimi strauskimi sobami, ena učna in še ena manjša soba; nad prvim stropom sta dve pro-
strani učni in poleg teh dve manjši sobi za šolske potrebe.
Ta nova šola se je včeraj slovesno blagoslovila in odprla. Vsa Slaviaa je bila praznično okrašena. Postavljeni so bili trije slavoloki s primernimi napisi, od cerkve do šole so stali mlajiči in pred samo šolo dva visoka mlaja mnogimi zaslavami. Tudi raz šolo so vihrale mogočne zastave cesarske in narodne in notranji prostori so bili okusno nakičeni.
Ob polu jednajsti uri se je pričela svečanost, katero so povzdigovali s svojo pričujočnostjo visoko-rodni gospod c. kr. okrajni glavar markiz Ferdinand Gozani, c. kr. okrajni šolski nadzornik gospod Janez T h u m a in vsa duhovščina slavinske fare poleg domačega župnika, ki je opravljat cerkvene obrede.
V slovesnem sprevodu je šla v cerkev šolska mladina s svojo lepo zastavo, za njo duhovščina, udje krajnega šolskega sveta, povabljenci, in za njimi veliko število faranov, da je bila napolnjena prostorna cerkev. Po odpetem „Veni S. Spiritus" je šel sprevod pred novo šolo, kjer se je blagoslovila od zunaj, in potem v veliko učno sobo, kjer se je opravilo tudi blagoslovijenje notranjih prostorov, katere so bili napolnili šolarji, njihovi stariši in drugi občani.
Ko je bil župnik obesil na steno blagoslovljeni križ in obrede dokončal, obrnil se je proti šolski mladini in ji s kratkimi besedami razložil pomen slavnosti, potrebo učenja, in opomnil, da začetek modrosti je strah božji, strah, ki se ne boji palice, temveč izvira iz ljubezni do Njega, ki je začetek in ■vir vseh dobrot, vse ljubezni. Ta strah naj jih spodbuja, dajati Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega, ljudem, kar jim gre; naj jih priganja k pridnosti, uči pokorščine in hvaležnosti do starišev, učenikov in velikih dobrotnikov, katera sta jim šolo zidala.	I
Nato je gospod nadzornik Thuma z navdušeno besedo blagroval slavi isko šolsko mladino, ki je dobila tako lepe šolske prostore, in ji priporočal pridnost in hvaležnost; blagroval je slavinsko šolsko občino, katera ima tolika dobrotnika, in povzdigoval njihovo zaslugo za šolski napredek in omiko mladine ter na srce polagal učiteljema, naj zvesto spol-nujeta tudi v novi šoli svoje dolžnosti.
Domači gosp. nadučitelj je priporočal starišem, naj deco pošiljajo pridno in redno v šolo; ogromni troški, katere sta darovala dobrotnika za novo šolsko poslopje, naj jih uče in opominjajo, koliko ceno ima dobra šolska omika.	j.
Poslednjič je spregovoril še podpredsednik kr. Sol. sveta g. Jože Polh, kateri je zahvalil gospoda okrajnega glavarja in okrajnega šolskega nadzornika, da sta prišla kljub slabemu vremenu k slovesnosti, in posebno tudi povdarjal, koliko dobroto sta storila ustanovitelja nove šole slavinski šolski občini, ker sta vse obile troške poravnala sama, tako, da občanom ni bilo treba zastonj vzdigniti ne enega kamna, dati ne ene žlice apna. — Še so zapeli šolarji eno šolarsko in slednjič cesarsko pesem; potem se vsi vrnili v cerkev k sv. maši, katera se je k sklepu opravila za dobrotnika-ustanovitelja nove šjle.
Pri prijaznem obedu, k kateremu so se zbrali ■ po končanem cerkvenem opravilu zastopnika c. kr. j okrajnega šolskega sveta, udje krajnega šolskega I sveta, duhovščina, domača učitelja in par druzih I šolskih prijateljev, se je v napitnicah spominjalo j najprej slavnega vladarja presvetlega cesarja Franca I Jožefa, dobrotnikov-ustanoviteljev nove šole, visoko-rodnega gospoda okrajnega glavarja i. dr.; mogočni ' strel pa je spremljal navdušene besede. Le žal, da zaradi slabega vremena, ki nam je nekoliko nagajalo, ustanovitelja nove šole nista mogla priti k lepi slavnosti.
Pri slovesnosti smo opazili posebno dve veseli reči. Prvič veliko srčno hvaležnost Slavincev do -dobrotnikov, in drugič lepo edinost med cerkvijo in šolo, duhovščino in učiteljstvom.
Blagoslov božji bodi in ostani z novo šolsko hišo. Bog daj dobrotnikoma doživeti, da še vidita drevo, katero sta zasadila z velikimi troški, roditi obilno dobrega sadu!
Iz Tridenta, 13. novembra. (Dva umora v enem tednu.) V ponedeljek 9. t. m. je razburila prebivalstvo tridenskega mesta žalostna vest, da je opoldne zaklal 221etni zidarski pomočnik nekega oženjenega revnega zidarja kar na ulici. Uzrok je bil ta: Oženjeui zidar je pred nekimi tedni popravljal pri neki hiši, po neprevidnosti mu pade z odra kamen in zadene slučajno ramo mladega po-
močnika. Mladi je šel zidarja tožit, in zidar je bil obsojen na dva dni zaporaiin da mora mlademu plačati 1 gld. in 50 kr. Kazen v zaporu je prestal, toda plačati omenjenih novčičev ni hotel. V ponedeljek pa se je mladi hoteli zmaščevati in je tudi storil. Kupi si nov nož, da ga nabrusiti in gre k ženi zidarjevi. Njej pravi, naj mu ona plača 1 gld. 50 kr., če ne, zaklal ji bo moža. Ali revna zidarica mu pravi, da mu ne more, plačati, ker nima denarja. 0(1 tam je šel mladi hudobnež naravnost na mesto, kjer je zidal zidar. Ko se je opoldne zidar hotel vrniti domov, zakolje ga ta na ulici, da je v kratkih trenutkih zdihnil dušo. Morilec pa se je šel smelo s krvavim nožem sodišču sam naznanit.
Še večja razburjenost pa je bila v četrtek 12. t. m. zvečer, ko se je raznesla po mestu vest, da je zaboden obče spoštovani meščan Masi. Tega je zabodel 201etni mladenič P. Uzrok je bil, ker je Masi tožil družino P. za tiso« goldinarjev, katere so , mu bili dolžni. Mladi P. je čakal M. zvečer za ; vratmi Masijeve hiše. Ko se je 641etni mož vračal j domov, zabode ga P. z besedami: »Tu imaš tisoč | goldinarjev!" Ali je mladi hudodelec to storil iz ; lastnega nagiba ali po nagovoru svojih domačih, pokazala bode preiskava. Tudi ta hudobnež je pra-; vici v rokah. Masi pa je na stopnjicah umrl.— Žalostno! Sad novošegne dobe!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. uovembra.
(K položaju.) Nedavno smo pisali mej drugim: »Če pa se zgodi, česar se bojimo, če namreč levičarji pridejo do krmila, potem ne bodemo zaostali za onimi, ki priporočajo slovenskim poslancem odkrito borbo." In danes stojimo že morda pred durimi nove d6be, ki se je porodila iz državnozborskih napetih razmer, ko bodo naši zastopniki morali stopiti v odločno opozicijo. Kdor je pazljivo zasledoval „metomorfoze" v državnem zboru, ta je bil že davno prepričan, da je potreba le povoda, najmanjše iskrice, in nastane vihar, ki predrugači lice v državni zbornici, premeni ves parlamentarni položaj, Naši zastopniki so z ozirom na gotove posledice, ki v prvi vrsti zadenejo vse Slovence brez izjeme, vstrajali do zadnjega in niso poslušali niti tajnih nasvetov niti javnega pritiska, da bi zapustili stališče, katero se jim je v sedanjem položaju defenzive nasproti rastočemu uplivu nemško-liberalne stranke zdelo še kot najprimernejše, dobro vedoč, da za sedanjo vlado utegne priti za nas v vsakem oziru še slabša. To stališče zavzemal je dosledno tudi naš list, ker zaupali smo slovenskim zastopnikom kot previdnim politikom, ki brez vzroka in brez premisleka ne bodo stavili koraka v negotovost. Nenadoma udarila je strela med desnico ter zmedla do zadnjega posamezne oddelke, ki so bili itak že v največjem neredu. Minister Gautsch je bil, ki je v petek zbornico izne-nadil z odločnimi in jasnimi besedami, katere bi delale čast najodločnejšemu nemško-liberalnemu pristašu, besede, kakeršnih že mnogo let nesmo čuli z ministerskega stola. Levica mu je demonstrativno ploskala, na desnici pa je rastla od trenotka do trenotka večja razburjenost. Z Dunaja smo dobilo brzojavno poročilo, da so posledice ministrovega govora neizogibne in da se je konservativni klub posvetoval, kaj naj stori nasproti izjavi naučnega ministra proti našim narodnim težnjam. Ko to pišemo, še nesmo dobili poročila o sklepih Hohen-wartovega kluba. Prepričani pa smo, da bodo naši zastopniki soglasno pravo ukrenili. — V prestolnem govoru I. 1879. se je avstrijskim Slovanom iz nova zagotovila jednakopravnost, ministerski predsednik je v zbornici slovesno izrekel, da se Slovani ne smejo pritiskati ob steno. A besede naučnega ministra izražajo le germanizacijo, s tem pa je žaljena naša narodna čast, katero smo branili in hočemo branili v vseh slučajih. Če je naučni minister govoril dotične besede v imenu skupne vlade, potem vemo, kaj nam je storiti, in v tem slučaju stal bode slovenski narod kot jeden mož na braniku za svoje pravice. Da v tem novem položaju najdemo zaslombo tudi pri pravičnih Nemcih, v tem nas potrjuje izjava vrlega dr. Ebenhocha, ki je v javni seji v imenu svojih somišljenikov izjavil, da so nemški konservativci v narodnem oziru solidarni s Slovenci.
_ Fr. Pr." se popolnem strinja 7. govorom
naučnega ministra, ki je, kakor pravi, nepričakovano pospešil že dolgo pod površjem pripravljajočo se
krizo. Neki oficijozni list pa piše: „Naši čitatelji nam gotovo pritrdijo, da smo vedno ustrezali opravičenim željatfi in zahtevam narodnih strank. V svesti smo si, da nismo nepristranski in želimo nenemškim narodom vse dobro in lepo, da nam le „partout" ne režejo jermenov iz naše poštene nemške kože." Vprašanje je, ali je nemška koža v kateri tiči dotični ] ist.
(Dnevni red) seji občinskega sveta ljubljanskega v torek 17. dan novembra 1891. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. — II. Pravnega in personalnega odseka poročilo a) o izpremembi pravil mestne hranilnice, b) o mestne hranilnice dopisu glede poslovne dobe upravnega odbora; c) o peticiji mesta Opave gled<5 obdačenja bančnih podružnic. — III. Poročilo gledč stavišča za poštno in telegrafsko poslopje. — IV. Finančnega odseka poročilo ; a) o skoutrovanju mestnih blagajnic in fondov dne 2. junija I.; b) o podpornega društva za slovenske visokošolce dunajske prošnji za donesek: c) o nakupu zemljišča Marije Kubelke za kopanje gramoza; č) o pozivu odbora dolenjskih železnic na zvišanje subskribiranega zneska glavinskih delnic za 5000 goldinarjev. — V. Stavbinskega odseka poročila o makadamizovanji Starega, Mestnega in Marijinega trga. — VI. Istega odseka posebni nasvet gledč trotovaria iz asfalta na Mestnem trgu. — VII. Vodovodnega ravnateljstva poročilo; b) o došlih ofertih za uaročbo druzega parnega stroja v Klečah ; b) o prošnji upraviteljstva otroške bolnice za znižanje troška navrtalnih del; c) o znižanju pristojbine za večjo porabo vode v mestni klavnici. — VIII. Sprejem občanov in meščanov.
(Odlikovanje.) Presvetli cesarje županu v Ložu, g. Gregorju Lahu, podelil zlat križec za zasluge.
(Vpokojen) je č. g. A n t o n Z o r m a n, župnik v Nevljah.
(Muzejsko društvo) napravi prihodnjo sredo (13. t. m.) zvečer ob šestih predavanje v bralni sebi Rudolfinuma. Govoril bode gosp. prof. Viljem Voss o predmetu: Dolina Podkorenske Save v mine-ralogičnem oziru". Vstop je prost.
(Umrla) je v soboto zvečer po dolgi bolezni gospa soproga namestnika c. kr. drž. pravdnika v Ljubljani, z. dr. Jak. Kavčiča. Pogreb je bil danes popoldne.
(Nevarno je zbolel) znani štajerski nemško-kon-servativni deželni in državni poslanec prelat Alojzij K a r 1 o n.
(V Gorici) je minolo soboto umrl čast. gospod dr. Gregor Tuš ar, c. kr. upokojen gimnazijski profesor, star 75 let.
(Potrjena volitev.) Trgovsko ministerstvo je potrdilo izvolitev g. Ivana P e r d a n a predsednikom in g. Antona K 1 e i n a podpredsednikom trgovske in obrtniške zbornice ljubljanske.
(Umrl) je v soboto v Gorici po dolgi bolezni dr. Gregor T u š a r.
(Nova brambovska vojašnica,) katero ie zidala kranjska dežela, je dogotovljeua in izročena vojaški upravi v porabo. Glavno poslopje ima prostora za dva bataljona, poleg tega so še velika skladišča in barake za moštvo ob vojaških vajah. Stroški za to gradnjo znašajo okolu 280.000 gld.
(Iz Spodnje Šiške) se nam piše: Martinova beseda naše čitalnice v Koslerjevi pivovarni zvršila se je včeraj prav povoljno. Mnogoštevilne občinstvo je prav z zanimanjem poslušalo vbrano petje in igro ter izrazilo vrlim pevcem, igralcem in vodjam zasluženo pohvalo.
(»Učiteljski Tovariš") ima v zadnji številki na-sldnjo vsebino: Maks Josin: Deželna učit. konfe-rencija. — -z-: Risarski pouk na obrtno-nadaljeval-nih šolah. — J. Marn: Knjiga Slovenska. — Listek. — Književnost. — Dopisi. — Vestnik.
(Iz Rablja) pri Trbižu se poroča, da je vsled deževja in južnega vremena voda jako narastla. Cesta je raztrgana, več hiš je v nevarnosti.
(Nesreča.) Dne 6. t. m. je v premogokopu v Hrastniku delavec Janez Kolar pal v 60 metrov globok roi in mrtev obležal.
Raznoterosti.
—	Knez črnogorski je odlikoval z Danilovim redom III. vrste bolgarskega književnika Petra Ivanova, prefekta vidinskega okraja, ki )e na bolgarski jezik prevel »Gorski Vijenac".
—	Podporo zapili. Kakor poroča »Stan dard", so kmetje v Karlovki blizu Odese zapih podporo, katero jim je dala vlada, da si nakupijo živeža. Štirinajst dnij je bilo vse prebivalstvo pijano.
Ko je policija to Izvedela, dala ie zapreti žganjarijo v tej vasi, ali bilo je že prepozno, ker je že ves denar bil zapit.
— Hudi viharji bili so na Sv. Martina dau v severni Angliji iu v kanalu La Manche. Mej Polkestonom in Hytheom so se potopile tri ladije.
V bolniSnlcl:
10.	novembra. Marija Pfelfer, učiteljeva hči, 14 let, dysenteria.
11.	novembra. Karol Benedikt, potovaleev sin, 16 dni, oslabljenje.
Vremensko »poročilo.

Dunaj, 16. novembra. Zjutranji buletin o nadvojvodinji Margareti: Remisija vročine 37'6, oteklina vranice pojenjuje, splošno stanje povoljno. — Budgetni odsek avstrijske delegacije je opoldne pričel obravnavo. Chlu-mecky vpraša o trgovsko-političnih pogodbah, Suess o razmerah v Rumuniji. Vnanji minister Kalnoky se sklicuje na svojo izjavo v ogerskem odseku. Ogerski vojni odsek je pričel obravnavo, katere so se vdeležili Bauer, fcallay. Fejervary, Szogenyi in We-kerle.
Dunaj, 16. novembra. „Wiener Tagblatt" je vložil prošnjo na državno pravdništvo, naj prične preiskavo zaradi dne 14. t. m. objavljenih poročil o avdijenci pri cesarju.
Ptf&ga, 16. novembra. Grl-of Rihard Clam-Akrtinic je včeraj umrl na gradu Smečna.
tlim, 14. novembra. Mirovni kongres e zavrgel nasvet, naj se stoječe armade nadomestijo s oboroženimi narodi, sprejel pa nasvete, da se sestavi stalno razsodišče, pravično razdeli delo in pridobljeno premoženje in vsi delavski prepiri poravnajo pri razsodišču; mednarodno mirovno sodišče naj se ustanovi v Berilu.
a rt o	Cai	Stanj		e	V o ter	Vreone	| Mokrice 1 na 24 ur v Trm
opazovanja		insknnmr* t mm	»♦»jfmfrt po Celzija				
14	7. u. zjut. 2. a. poj>. 9. u. zvee.	724 6 7271		13 0 15-6 L0 4	zm. jzap. n	oblačno n n	7-50 dež
15	7. u. zjut. 2. it. pop. 9. ti. zvee.	728 6 7287 730.3		42 13-0 88	brezv. zih. jzap. »	megla del. oblač. oblačno	000
Tržne cene v Ljubljani
dne 11. novembra.
.srednja temperatura obeh dni 13 0°, in 8'7°, oziroma za 9 1° 51° nad normalom.
m^h.
Pšeniea; hiti. Rež,
Ječmen, „ Oves, „ Ajda. „ Prošo, Koruza, s Krompir, „ Lkča, „ Grah, jtol, aslo. Mast,
Špeh svež,
&
k ur.
gl-	kr.		gl.|sr.	
8	77	Špeh povojen* kgr. . Surovo maslo, „	_	64
6	80		—	72
4	56	Jajce, jedno „	—	3
3	9	Mleko, liter .... Goveje meso, jtgr. . Telečje „ ; .	—	8
5	36		—	62
4	71		—	64
5	20	Svinjsko „ „ .	—	54 40
2	41	Koštrunovo „ „ .	_	
10	—		_	85
10	—	Golob ..... Seno, 100 kgr. . .	—	17|
9	—		1	96
—	84	Slama, „ . .	1	78
—	66	Drva trda, 4 □ mtr.	7	601
—■	54	„ mehka. „	5	40
Dohod in odhod železniških vlakov ih pošt.
A. Železniški tlaki 1t Ljubljano dohajajo:
Postaje	Brzovlak		Poštni vlak				Meš. vlak	Celjski vi.
1.	Z Dunaja...... 2.	iz Trsta..... 3.	z Gorenjskega juž. kM.- 4.	iz KamniK& Srž. kbltfdv.	6-05 zj. 11-39 dop.	5-iS pop 11-50 noe	4-40 zj. 2'55 pop. 7-28 zj. 6-80 zj.	1-11 j>op. 11-32 noč 1-20 pop.	4 58 pop. 6-30 zv.*)	9.45 zv.	9-35 zv. 4-42 zj.	9-05 dop.
						—-	—	-
*) Ob nedeljah in praznikih dohaja ta vlak iz Kamnika v Ljubljano ob 10-10 zvečer.
B. Železniški vlaki iz Ljubljane odhajajo:
Pofctitje -------' ^------ i	Birzovlak		Postni vlak				Meš. vlak	Celjski vi.
1.	naŽMtiiiJ . . . . 2.	v tftst ..... ; . 3.	na Gorenjsko juž. kolodv. 4.	v Kamnik drž. kolodvor	11-44 dop. 6-09 zj.	11-65 iioč 5-17 pop.	3	03 pop. 4	55 zj. 7 30 zj.	12-36 noe 1-19 pop. 6-30 zj. 210 pop.	11 50 dop. 710 zv.	4 22 pop.	8-04 zj. 1015 zv.	6 — zv.
St Piccoli-jeva tinktura za želodec
atf	je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre-
itSJT	bavnih organov vrfejajoče sredstvo, ki krepi želodec,
3Bt£~	kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — On na
atS"	steklenici 10 kr.	(300—236)
-sas
A. Pošte V IjublJano dohajajo:
1.	Iz Kočevja ob 6. uri 25 minut zvečer;
2.	i i Novega Mesta ob 2. tri 20 minut popoldne;
3.	iz Polhovega Gradoa ob 9. uri 15 minut zjutraj.
-- -i
B. Pošte iz Ljubljane odhajajo:
1.	V Kočevje ob 7. uri zjutraj;
2.	v Novo Mesto ob 6. uri zjutraj;
3.	v Polhov Gradec ob 2. uri popoldne (v poiledeljek
sredo, pet ek, soboto).
T ti j e i.
12. novembra.
Pri Maliču: Gross, inžener; Westen, potovalec; Just Ranzenhofer, Schubert. Braumer, Oresnik, trgovci, z Dunaja.
—	Gliick, potovalec, iz Budimpešte. — Kreiger, zasebnik, iz Bolzana. — GrUber, trgovee, iz Bfha. — Ranft, trgovec, iz Gmiihda.
Pri	: Gettman, potovalec; Zak, Berger, Weis,
trgovci, z Dunaj . — Colloseni, zasebnik, s soprogo, z Reke.
—	Pemiček, železniški uradpik, iz Beljaka. — Groznik, vikarij, in Domicelj, iz Zagorja. — Košar, župnik v pok., iz Dobrave.
—	Schollmayer s soprogo s Snežnika — Dehischer iz Po stojne. — Gianelli, trgovec, iz Zadra.
Pri avstrijskem, caru: Aljančič, posestnik, iz Bistrice. — Sajovie, mizar, iz Grada.
Pri bavarskem dvoru: Omahen, župnik, s sestro iz Istre. — Schauer iz Vrbovca. — Stangl in Holbling, gra-ščaka, iz Starega Dvora.
3'ffaaHjl m*:
11.	novembra. Anton Zupan, hlapec, 53 let, Ulice na Grad 12, jetika. — Ana Vesel, perica, 66 let, Krakovski nasip 4, pvaemie.
12.	novembra. Štefan Lenček, posestnik, 53 let, Poljanska cesta 34, otrpnjenje pluč.

F
M	&
BI 8	© gj !
r* |	5
fcf O	*H
5 g	s
m t	.2
k H
i.
i
k k
5B5B5H5B52.
P
S
s p
a fl
v p
P
P P P P P
J
Dr. Jakob Kavčič, c. kr. državnega nravdaika namestnik, javlja v svoiem iu v imeuu svojih otrok Stanka in Danice pre-itližuo vest. da je ujib nepozabna in neuadomestua soproga, oziroma mati, gospa
j. Kotnig
roj
sinoči ob 10. uri po dolgotrajni, mučni bolezni, prejemši svete zakramente za umiraioče iu udana v volpi Naivišega, v 33. letu svoje dobe, mirno izdihnila svojo blajro duto.
Pogreb predrage ranjefe bode v ponedeljek, 16. uovembra 1891, ob '/s4. iiri popoldne is hiše št. 9 na Re^selievi cesti na pokopališče pri sv. Krištofu, kjer bode položeua k večnemu počitku v rodbinski grob.
Svete maše za zveličan;e duše ranjce bodo se brale pri f-irni cerkvi sv. Petra.
Bodi predragi raujci ohranjen blag sporaio.
V Ljubljani, due 15. novembra 1891.
Posebna smrtna nazr nila se ne izdajo.
C)
D u n a j s k a l> o
r z a.
Dne 16. novembra.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	89 gld. O
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	89	„	0
Zlata renta 4%, davka prosta.....108	„	85
Papirna renta b%, davka prosta . ...	101	„	85
Akcije avstro-ogerske banko, 600 gld. . .	996	.,	—
Kred tne akcije, 160 gld.. . ... . .	266	„	25
London, 10 funtov stri........118	„	10
Napoleondor (20 fr.)................9	3<)
Cesarski cekini....................5	„	64
Nemških mark 100 ....... . .	58	02*
kr.
Dn6 14. hovembra.
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska papirna renta 5%......
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . o % državne srečke 1. 1860.. 100 gld Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . . . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „	„ „ 4'/,«<, ...
Kreditne srečke, 100 gld.......185
St. Genois srečke, 40 gld.......61
103 gld. 15 kr.
100 134 146 181 96 100
65 50
25
Ljubljanske srečke, 20 gld..............20	gld. 50	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	16	„	75	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......19	„	50	„
Salmove srečke, 40 gld........59	„	—
Windischgraezove srečke, 20 gld..........48	.	—	,.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	147	„	—	„.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2765	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	80	„	75	„
Papirni rubelj . . ...............1	„	11	„
Laških lir 100..........45	50
fmenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., WollzeiIe štev. 1(
5 "	---I., Wollzeile stev7 10
Najkulantnejše sp kupujejo in prodajajo v karanem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
Razna naročila izVršč se linjtočnejc.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnaoijske zadolžnioe. 4x\% zastavna pisma peitanske ogerske komer-
cijonalne banke. 4'/,% komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10 \ premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
11®«,. 0)0 goldinarjev
se more dobiti s
prome o iz 1864.1.,
ki velja cela 41/, gld., polovica 2", gld in 50 kr. kolek.
Žrebanje dne I. decembra!