TRST, nedelja 28. septembra 1958
FRANCIJA
LUKSI M tOg C <■*
Sr PIERRE
MlQUELON
l!i!ii;B88aS^=
SiiiBiiiiSiHiHK   ■■■■■■■■—■■■■■!
■G uaoelupe
MABriHJOUE
SOMALIJA
C Ut AN A
KOMOPI
ALtmiJA
mai/hitanija	sušenega l	r
SUDAN	I;
GVINEJA
SLONOKOiČENA OBALA TOGO O ANO ME Y NIGER
cad
KAMERUN UBANGI-ŠARI GABON
SREDNJI KONGO
MADAGASKAR
STR ALT.
NOVA KALEDONIJA
\ DESNI CENTER
LEVI
ENTER
DESNIM
S°rnjega zemljevida se vidi na katerih področjih Francije prevladujejo le-J’> pristaši levega centra in desničarji. Na podlagi te razporeditve lah-določene mere sklepamo, kak bo izid referenduma:	levičarji	bodo
S°'ali «ne», desničarji «da», pristaši levega centra pa so razdeljeni. Kakšna je glasovanje v Alžiriji nam priča najbolje dejstvo, da vlada sploh "poročila imena krajev, kjer se je včeraj in predvčerajšnjim glasovalo kjer se glasuje danes- Ustanovili so tako imenovane »leteče volilne ko-ki se kar nenadoma pojavijo v naseljih. Zato ni nobenega dvoma, sni bodo rezultati tam, kjer se prebivalstvo ne bo moglo umakniti pred ***■ lfctcčimi komisijami in pred vojaštvom, ki jih »ščiti«. V Alžiriji je okrog n'lijone volivcev, v Franciji in v vseh francoskih kolonijah pa 44 mili j ono v
V Franciji in v vseh njenih kolonijah fflasuieio danes o De Gaullovi ustavi
s predstavniki alžirske vlade. V Sovjetski zvezi so organizirali tudi množična zborovanja, na katerih iz-rekajo solidarnost z Alžirijo in z njeno vlado.
Glasilo sovjetske vlade «lz-veštja# piše, da imajo napori francoske reakcije namen potisniti .državo na pot. ki le v nasprotju z interesi Francozov in z interesi miru v Evropi, c
Članek pravi dalje, da se med kampanjo za novo u-stavo. poslužujejo raznovrstnih 'demagoških trditev) obljub. obrekovanja in groženj.
s\ kampanji, ki jo vodijo
zagovorniki referenduma, i-l majo izmišljotine in protikomunizem napodi vedno važnejše mesto. Vse to ima’ namen odvrniti pozornost! Francozov od tega, kar je; prava nevarnost, ki grozil Franciji, t. j. nevarnost fa-1 Sizma. kateremu ustava od-j pira pot,# zaključuje list.
Iz New Yorka javljajo, da se je francoski zunanji minister De Murville razgovar-jal danes s tajnikom Ham-' marskjoeldpm. Govorilu std o vspli vprašanjih, ki so pred skupščino OZN. De. Murville se ,ie zagovarjal tudi z Dul-* lesom, in sicer o Da.jnem vzhodu.
dejstvo, > da glavni predstavniki blokov med splošno 1 debato pri svojih izvajanjih niso prav nič omenjali politike aktivne koeksistence in da njihovi gm vori niso prav nič dali slutiti, da bi se njihova stališča sploh dala kako zbližati.
Navzlic vsem tem negativnim pojavom, ki so se pokazali prav ob začetku letošnjega rednega zasedanja Generalne skupščine in ki so včasih videti tudi večji spričo sočasnega zaostrovanja krize na Daljnem vzhodu, pa je v resnici le mogoče upati, da bodo na tem zasedanju vendarle dosegli konstruktivne rezultate in za posamezne probleme našli u-strezne rešitve. To bi nedvomno razširilo perspektive za popuščanje napetosti in za utrditev miru v svetu.
Do sedaj je Generalna skupščina ze večkrat tudi v kritičnem položaju — ob Sueški krizi, ob nedavni krizi na Srednjem vzhodu - pokazala, da je zmožna delovati konstruktivno in v prid miru ter opravičiti zaupanje, ki ga narodi sveta imajo vanjo. Generalna skupščina bo tudi za naprej najširši, najpristoj-nejši mednarodni organ za urejevanje spornih vpra šanj in za izvajanje konstruktivnih miroljubnih akcij. Ne smemo pozabiti, da v njenem okviru delujejo zdaj mnoge napredne e: 1« in izver.blokovske države, ki so tudi doslej u-smerjale njeno aktivnost v pozitivni smeri Od tod tudi pričakovanje, da bodo pozitivne in konstruktivne težnje in pobude vendarle pievladale in da bodo na pori, kako sporna vprašanja rešiti po poti sporazuma, v prid miru in mednarodnega sodelovanja, rodile sad. In to je tudi tisto, kar demokratično človeštvo pričakuje od Zdru-I ženih narodov .
D. T.
t>o* GenB> ,anega zaseda-hS**11* skupščine Sci8ativne^j&vile nekatere
«^ica2nif„:Te ieznje
V pričakovanju Pirove zmage
Aktualni
portreti
CURD JUERGENS sloviti filmski igralec nemškega porekla, se Je pred kratkim ponovno oženil. Tokrat si )e izbral mlado Simone Bi-cheron, ki Je po bogati Lnlii Basler, po Judith Holzmeister in Evi Bartok postala njegova četrta žena. Ona je sicer precej mlajša od njega, toda to ne moti, saj si bo čez kako leto izbral še kako mlajšo,
HELLYET MOURET je po poklicu manekenka, toda čez nekaj dni bo žena velikega dirigenta Herberta von Ka-rajana. Doslej je Hel-lyet veliko potovala kot manekenka tudi Diorjeve modne hiše, sedaj pa bo potovala zato, ker bo spremljala svojega moža na koncerte v raznih prestolnicah.
V1TTORIO DE SICA je te dni slavil svojo ■srebrno porokos s filmsko umetnostjo. Obračun njegovih uspehov Je vsekakor izreden, <o-da tudi če bi ne bilo drugega uspeha kot je njegov film iTatovi kolesa, bi bilo že dovolj, saj Je bil pred kratkim v Bruslju ocenjen kot tretji najboljši film do danes.
ANNA MARIA P1ERANGELI se namerava zares ločiti od svojega moža Vica Damonea. O tem se je sicer ze govorilo. Sedaj pa kaže, da gre zares. Zanimivo pri tem pa Je, da jo k temu sili njena mati, ki verjetno ne pozna starega pregovora «Fra moglie e mari-to..s
ARLENE DIETRICH e na vsak način ostale vedno na površju, čeprav ima že lep j let na plečih. Sejo Je angažirala a-riika družba NBC, za :ero bo neminljiva u-itnica pela po radiu in televiziji.
Sedem dni v svetu
Referendum v Franciji
Francozi glasujejo danes o De Gaullovi ustam. Toda ne samo Francozi. Francoske oblasti so referendum vsilile tudi prebivalstvu po vseh svojih kolonijah. Skupno je vpisanih okoli 44 milijonov volivcev, ki živijo na nekaj milijonih kvadratnih kilometrov v Franciji, v Ekvatorialni Afriki, v Zahodni Afriki, na Madagaskarju, v Gvajani, na Antilskih otokih, v Oceaniji in v Alžirji. V Franciji sami glasuje 28 milijonov volivcev.
V Alžiriji so pravzaprav začeli glasovati že v petek ter so nadaljevali v soboto in danes. Značilno pri tem je, da sploh niso javili, v katerih krajih je določeno glasovanje prvi dan in kje dva naslednja dni. Ustanovili so #leteče • volilne sedeže*, ki so se nenadoma pojavili v posameznih naseljih. Saj ni lahko uganiti, kako je potem referendum potekal pod ezaščitos francoskega vojaštva, ki je prihrumelo v posamezna naselja, da ezago-tovis ljudstvu «svobodno izražanje volje». Pri vsem tem gre torej le za to, koliko bo vojaškim oblastem uspelo prisiliti prebivalstvo, naj se referenduma udeleži (glasovnice so v Alžirji dvobarvne — torej kontrola, kako kdo glasuje), in koliko bo prebivalstvu uspelo skriti te, da ga ne prisilijo na glasovanje. Vsekakor pa je alžirska narodnoosvobodilna fronta že poudarila, da ta «referendumu, ki ga v Alžiriji vsiljujejo tuje zasedbene oblasti, ne more biti veljaven za Alžirijo, ki ima sedaj svojo predstavniško vlado, katero so nekatere države že priznale.
Na splošno so politični opazovalci mnenja, da bo De Gonilu uspelo dobiti okoli 60 odstotkov glasov za njegovo ustavo, kar bi v takem primeru pomenilo majhno, s sleparijami doseženo večino.
Francosko prebivalstvo bo torej v glavnem še dalje razdeljeno približno na dve polovici. Saj tudi med tistinfi, ki te izrekajo za De Gaultovo ustavo, prevladuje nagnjen je, da glasujejo le zaradi tega, ■da se izognejo hujšemu*. De Ganile in osi njegovi pristaši zatrjujejo, da temelji no-wa ustave na demokratični podlagi, dejansko pa je njen namen okrepiti iz*f*»j»o pb-last. De Gabile je Večkrat izjavil, da je to potrebno, (e te hoče, da Pranoijm-^preiivi «v nevarnem svetu, v katerem živimo*.
V nooi ustavi je glavno edro predsednik republike, a imenuje ministrskega
predsednika, vendar pa mora njegovo politiko odobriti parlament. Predsednik sklepa mednarodne pogodbe, imenuje civilne in vojaške funkcionarje, je poveljnik oboroženih sil, obrne se lahko na ustavni svet glede ustavnosti zakonov, v primeru izrednih dogodkov lahko prevzame vso izvršilno in zakonodajno oblast.
Oblast skupščine pa bo zelo omejena v primeri z dosedanjo. Odslej bo mnogo teže zrušiti neko vlado in to še posebno, ker ima predsednik, republike oblast, da lahko sam vlado razpusti. Tudi zakonodajno področje je za skupščino zelo omejeno.
Kampanja za referendum se je v glavnem vrtela okoli vprašanja, ali naj volivci imajo zaupanje v De Gaul-la ali ne. Kajti ustava je nalašč prikrojena tako, da De Gaulle postane predsednik republike in s tem diktator Francije. Po odobritvi ustave bodo razpisali nove volitve, glede katerih pa vlada še ni določila volilnega sistema. Tudi ta bo prav gotovo prikrojen po De Gaul-lovi želji. Na vsak način bo obstoj pete republike v veliki meri odvisen od tega, kako bo reševala alžirsko vprašanje in sploh nadaljnje odnose do kolonij, ki vedno odločneje zahtevajo neodvisnost.
S kakšno sdemokratičnost-
Člani alžirske vlade, ki je pripravljena pogajati se z De Caullom, da bi prenehalo prelivanje krvi v Alžiriji- Predsednik vlade Ferhat Abas je med
sedečimi drugi od leve
jo* namerava De Gaulle vladati po referendumu, kažejo izjave njegovega ministra za informacije Soustella, ki je izjavil, da bodo takoj po referendumu poostrili ukrepe in akcijo proti Alžircem v Franciji in tudi vojno v Alžiriji. Poleg tega je Sou-stelle napovedal stroge ukrepe proti komunistični stranki. Vse to kaže, da daje še večji pogum skrajni desnici in fašističnim silam, katerih žrtev bodo morda postali tudi tisti, ki iz oportunizma sedaj podpirajo De Gaulla.
Alžirci
vedno pripravljeni na
Formoza in OZN
V skupščini OZN se je v preteklem tednu nadaljevala splošna razprava, ki je v glavnem potekala po dveh tirih, kakor sta ju nakazala Dulles in Gromiko. Pri tem pa so prišla do izraza odločna opozorila izvenblokov-skih in nevtralnih sil, ki pozivajo oba bloka, naj se ne igrata z ognjem. V Varšavi pa se razgovori med ameri-
škim in kitajskim veleposlanikom nadaljujejo. Ne eni ne drugi ne dajejo nobenih podatkov o poteku razgovorov. Vendar pa začenjajo v Pekingu in Moskvi tamkajšnje agencije poudarjati, da hočejo ZDA sabotirati te razgovore ter spraviti zadevo pred OZN da bi tam pod plaščem OZN opravičile svoje akcije na področju For-
(Nadaljevanje na 8. strani)
DOBRO JE OSVEŽITI SI SPOMIN
... perseverare
Star slovenski pregovor pravi: eLastna hvala, cena mala.* Po domače bi se to reklo: Kdor se hvali sarri je jnalo vreden in mu ni dosti verjeti. In tudi ob priliki občinskih volitev se je dobro spomniti tega pregovora in se s stališča Slovencev ozreti po strankah ki se potegujejo za slovenske glasove in ki bi Slovence rade prepričale, da so edine dosledne braniteljice njihovih pravic. Pri tem je seveda najbolj glasna SDZ ki ne zamudi nobene prilike, ne da bi se gromko trkala na svoje slovenske pr. si. Poglejmo kako je v pra ksi s to njeno lastno hvalo
SDZ je zveza med slovenskimi liberalci in SKS (Slovensko katoliško skupnostjo), to je med slovenskimi «svobodomisleci» in slovenskimi klerikalci. Že ta pre' cej nenaravna zveza med dvema vzajemno izključujočima se svetovnima nazoroma nam more marsikaj pojasniti v zvezi z edosled-no obrambo slovenskih pravic*, ki z njo SDZ stalno opleta. Naj navedemo le en primer, kako je s temi pravicami, ko je šlo n. pr. za jubilej škofa Santina. «Ka ioliški glas* z dne 4. t. m je s tem v zvezi objavil člančič, kjer je med drugim tudi rečeno naslednje: »Gospodu škofu tudi slovenski verniki in duhovniki ob lepem jubileju čestitamo in se mu zahvaljujemo za vse,
kar je storil dobrega za nas, in prosimo Boga, da bi
mogel z njegovo pomočjo še dolgo uspešno vršiti svojo odgovorno službo pastirja naših duš.* Dvomimo, da bi liberalno krilo SDZ (če ga spomin ni povsem zapustil) moglo staviti svoj podpis pod tako ezahvalo* in da bi se, glede ocene Santinovega delovanja med Slovenci, moglo strinjati s svojimi katoliškimi zavezniki.
Taka versko-disciplinska podrejenost katoliškega dela SDZ se javlja tudi v primerih, ko bi, glede nekega določenega političnega vprašanja SDZ morala sprejeti neko enotno stali šče. Spomnimo se le primera poslednjih državnozborskih volitev preteklega maja, ko se je SDZ zaradi okoliščine, da Slovenci niso mogli nastopiti s svojo listo, znašla v precejšnji za gati, zlasti še, ko je gori-ško vodstvo SDZ (kjer pre vladu je klerikalno krilo) pozvalo svoje somišljenike naj volijo demokristjane.
Tržaška SDZ se je dolgo obotavljala slediti goriškt posestrimi, ker je bil njen
je skušal z vrsto člankov (kar dokazuje, da je ta po ziv naletel pri vernikih na odpor) skušal prepričati svoje somišljenike, da pač ni drugega izhoda in da je krščanska demokracija e-dina stranka, ki ji more tudi slovenski katoliški volivec z mirno vestjo zaupati svoj glas. Hkrati pa je objavljal vrsto ganljivih člankov o pravicah narod nostnih manjšin, ki da jih je treba spoštovati tudi po božjih postavah in da bi jih morali spoštovati tudi demokristjani, ki se sklicujejo na načela krščanske morale, da pa tega kljub temu ne delajo. «Katoliški glas* je tedaj vodil precej ostro polemiko z raznimi demokrisijanskimi prvak in notranjemu ministru Tambrontju, ki je govoril v Gorici in se hvalil, koliko je demokristjanska vlada storila za Slovence, celo jasno in glasno zabrusil, da laže. Kljub vsemu pa je *KG* le pozval slovenske vernike, da naj glasujejo za demokristjane! Pri tem je le izrazil upanje, da se bo krščanska demokracija le spomnila na «katoliško
poziv v preveč kričečem moralo* in spremenila svo-nasprotju z vso dotedanjo' je stališče do Slovencev. V
demokristjansko politiko do Slovencev, hkrati pa precejšnja politična akrobacija za ljudi, ki se tako radi trkajo na svoje slovenske prsi. «Katoliški glas*, ki se je te zagate dobro zavedal
tej pobožni želji ljudi o-krog «KG* naj torej Slovenci volijo demokristjane
kljub vsemu in kljub dejstvu, da se demokristjani na načela «katoliške morale* suvereno požvižgajo. Ta-
Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas je na svoji tiskovni konferenci v petek izjavi l, da so Alžirci vedno pripravljeni s pogajanji urediti svoj spor s Francijo. Alžirska vlada je pripravljena vsak hip sestati st s predstavniki francoske vlade. Toda Alžirci ne bodo položili orožja, dokler ne bodo priznane njihove pravice do ne-odvisnosti.' Ferhat Abas je dalje navedel še sledeče točke svoje vlade: 1. Neodvisna Alžirija bi nudila vsa jamstva vsem državljanom, vključno Francozom in tujcem, ki želijo tam ostati. 2. S Francijo bi se lahko uvedli dobri odnosi na podlagi medsebojnega spoštovanja suverenosti, 3. Med sedanjo vojno v Alžiriji so Alžirci sporazumni, da se izvajajo zadevni ženevski dogovori. 4. Alžirska vlada je naklonjena severnoafriški federaciji s Tunizijo in Marokom. 5. Alžirska vlada poziva vse ljudi in narode, naj se pridružijo Alžircem pri njihovih prizadevanjih, da se konča krvava kolonialna vojna.
Toda vsa ta dobra volja Alžircev je do sedaj vedno naletela na gluha ušesa v Franciji. Zato so Alžirci odločeni nadaljevati svojo borbo tako v Alžiriji kakor v Franciji, kakor so jasno pokazali s svojim atentatom na svojega najhujšega sovražnika Soustella. Pretekli teden pa so pripravili atentat na Eiffelov stolp v Parizu, ki pa se ni posrečil.
Pri današnjem referendumu, ki skoraj že zagotavlja zmago De Gaullu, je torej zanimanje v tem, kakšno večino bo De Gaulle uspel dobiti, in še posebno v tem, kaj bo potem. Od tega potem bo odvisno, ali se bo Francija spet postavila na noge, alt pa bo le dalje drve. la v, prepad, v katerega jo žene njena okorela kolonialna miselnost, katere se niti De Gaulle noče otresti...
MORNARICA	SE ŠE VEDNO UPIRA NA VALU LETALSTVA
«Čezoceanski izlet» za 30.000 lir
Načrt za «demokratizacijo» potniškega prometa med ZDA in Evropo
Ze takoj po končani dru- * bo premalo in ki jjm stro-
gi svetovni vojni se je začela oglašati teza, da bo letalstvo kmalu izpodrinilo mornarico in mnogi so ji zato že pisali nekrologe, vtem ko so drznejši konstruktorji prihajali na dan že z načrti letal, ki naj bi opravljala tudi tovorni pro. met čez oceane. Človek nima časa za počasno vožnjo, so dejali, ker čas je zlato. Pri tem so jim prišli prav tudi podatki, ki so neizpodbitno dokazovali nesorazmerno večje naraščanje letalskega potniškega prometa v primerjavi s pomorskim potniškim prometom. To ni bilo nič čudnega, ker so veliko ameriških vojaških letal, predvsem težkih bombnikov, spremenili v potniška letala.
Ce bi človek sledil le-tem podatkom, bi jim bil že verjel in kriza, ki jo trenutno preživlja mornarica, bi jim skoraj dala še zadnji adut. Vemo namreč, da je danes v raznih pristaniščih v svetu na tisoče ladij, po katerih se podijo miši in podgane in ki čakajo na ■boljše čase*. Za trenutno krizo je več razlogov: ameriška recesija na pr. in pa nagla gradnja ladij po vojni, saj so bile vse ladjedelnice v avetu (seveda razen naših!) ves povojni čas pod polno paro. Toda tu moramo takoj dodati, da ležijo neuporabljene le tovorne in mešane ladje, ne pa potniške, ki jih je še ved-
kovnjaki za potniški promet napovedujejo še velikansko vlogo. Tega mnenja je tudi nekaj podjetnejših Američanov, ki se lotevajo gradnje velikanov, ki bi vsaj za nekaj let mogli zavreti r.aglo naraščanje letalskega prometa.
Preden spregovorimo o teh načrtih, si bomo v dveh, treh stavkih ogledali zgodovino potniških ladij v zadnjem stoletju, kar nam bo služilo za oceno teh drznih načrtov. Leta 1854. ko s o se ladje na paro komaj le uveljavile, je Angležu Isambardu Kingdomu Bru-r.elu šinila v glavo misel, da bi zgradil za tedanje pojme velikansko ladjo z nosilnostjo 27.000 ton. Ladja s tolikšno tonažo je še danes omembe vredna, za tedanje pojme, ko je najbolj velika ladja «Britannia» imela komaj 3000 ton pa je bila že preveč drzna zamisel in Brunelovemu velikanu *Le-viathanu* sreča zares ni bila mila. Brunel je s to ladjo hotel uničiti konkurenčno družbo «Samuel Cunard Ltd*, dejansko pa je propadla njegova družba «Great Western Ltd* in z njo tudi on. Ladjo so dolgo gradili in tik pred splavitvijo, splavitev »Leviathana* odgodili, ker se je konstruktor Brunel bal, da bodo valovi poplavili množico, ki je hotela splavitvi prisostvovati. ■Leviathan* je nato spremenila ime v «Great Eastern*
Zmotili bi se, če bi mislili, da nam slika prikazuje prizor nekje v Alžiriji; gre za naselje Alžircev v predmestju Pariza, kjer stalno patruljirajo oddelki francoske policije in legitimirajo stanovalce,
da bi odkrili avtorje številnih atentatov
in nekaj let plula po morjih, aevgda v škodo družbe,
ker ni mogla kriti lastnih stroškov. Končno je še nasedla na Irski obali in čez nekaj let so jo uporabili za staro železo.
Petdeset let' je bilo potrebnih preden so ladjedelnice spustile v morje ladjo, ki bi po velikosti prekašala nesrečen Brunelov poizkus. Prvi so bili Nemci, ki so 1904 spustili v morje prekooceansko ladjo »Kaiser Wilhelm II.» s 27 tisoč tonami in z brzino 24 vozlov na uro. Tri leta pozneje jo je prekosila «Mauretania» s 30.000 tonami in 26 vozli na uro. Prva ladja, ki je presegla 50.000 ton, je bila nemška ladja ((Imperator* iz leta 1912, dve leti pozneje pa je žalostno končal razkošni velikan «Titanic».
Italija se je v vrsti velikanov pojavila s svojimi ladjami «Giulio Cesare*, «Duilio», «Roma», «Augu-stus* in drugimi šele po prvi svetovni vojni. Leta 1926 pa.se je Francija pokazala s svojim velikanom «Ile de France* s 44.500 tonami, ki ga je nemški »Bremen* z 51.650 tonami kma lu potolkel. Tega je kmalu nato prekosil italijanski «Rex» z enako tonažo, ki je žalostno končal v bližini Kopra kmalu pred koncem druge svetovne vojne. «Re-xu» je sledila francoska ladja »Normandie* s 83.000 ton, 1934. leta pa je prišla na vrsto angleška «Queen Ma-ry» z 81.000 tonami in nato še «Queen Elizabeth* s 83.670 tonami, ki je še vedno največja ladja na svetu.
Zadnja vojna je vrsto teh ladij — velikanov spravila pod vodo ali jih močno po--Škodovala in Po drugi svetovni vojni so doslej največjo ladjo zgradili Američani — «United States* s 53.330 tonami, dočim grade Francozi 55.000-tonsko »France*, največja italijanska tovrstna ladja pa bo 33.000-tonski ■Leonardo da Vinci*.
Sedaj preidimo na prej o-menjene načrte podjetnih Američanov.
Paul Champman je pred leti predložil gradnjo 105000-tonske potniške ladje, ki naj ■bi razvila brzino 34 vozlov na uro in imela prostora za 10.000 potnikov. Ta njegov načrt je bil tudi za ameriške pojme preveč drzen, zato so njegovi načrti padli v vodo. Lastnik vrste ameriških hotelov g. Can-tor pa se ni dal kar tako ugnati. Prevzel je Champ-manovo zamisel in izdelal načrt za gradnjo dveh velikanov od 90.000 ton. Ladji bi se imenovali «Good Will» in «Peace» in bi mogli sprejeti na krov vsaka po 6000 potnikov.
Zamisel tega drznega A-meričana temelji na sledečem dejstvu: potniške ladje so po navadi zelo razkošne. Ustrezno s tem so visoki tudi potniški stroški, ki jih
povprečen človek, tudi A-merdčan, ne zmore. Letalski promet pa je še dražji in je dostopen le milijonarjem, oziroma poslovnim ljudem, ki .jim je čas zares zlato. Treba je torej najti pot, ki naj tudi povprečnemu človeku omogoči, da si privošči »čezoceanski izlet*.
Po njegovih računih bi vožnja čez Atlantik it ZDA v Evropo na teh velikanih stala od ;50 do 100 dolarjev, to se pravi od približno 30 do 60.000 lir. Kljub temu pa bi ti velikani ne bili neke »kasarne* brez udobja, ampak kar čedne potniške ladje z vsemi udobnostmi, sevgda v razmerju s ceno. Vsaka ladja bi imela 100 enoposteljnih kgbin, 2000 kabin z dvema posteljama, 300 družinskih kabin in 350 kabin s štirimi posteljami. Da bi to ne bila dejansko navadna potujoča vojašnica, vidimo tudi po tem, da bi v vsaki sobi bil televizijski sprejemnik, ki bi bil povezan z notranjo televizijsko napravo.
Seveda bi gradnja teh ladij bila zelo draga. Vsaka bi stala l4o milijonov dolarjev, oziroma 90 milijard
lir. Gospod Cantor je sicer bogat, toda 180 milijard, lir, kolikor bi stali obe lanji, vendarle ne zmore. .Zg.tp je. predložil ameriški vladi, naj bi mu pomagala s 50-odstot-no udeležbo po principu, ki ga je uveljavila pri gradnji ladje ((United States*. V tem bi mogel mož uspeti. Ameriško vojno ministrstvo je v začetku druge svetovne vojne čutilo velikansko potrebo po prevoznih ladjah za vojsko. Zato je pred leti zgradilo ladjo ((United States* in jo izročilo družbi »United States Lines*, ki je ladjo opremilo in jo izkorišča, dokler bi v primeru vojng vojnemu ministrstvu ne bila potrebna za prevoz voj aštva.
To skuša izkoristiti tudi hotelir Cantor, ki bi svoji dve ladji uporabljal za prevoz skromnejših turistov iz ZDA v Evropo in narobe. Ker vemo, da se turizem med tema dvema celinama naglo razvija, in če bi obveljali njegovi načrti '— 30.000 lir potnih stroškov čez A-tlantik — bi ladji vsaj v poletnih mesecih prav gotovo ne čepeli prazni v pristanišču.
* (
ko je pač eslovenstvo* di okrog «KG*
In res: na siali^ J! jo
kristjanov po volit ^ Slovencev ni bilo tre # go čakati (vsaj ^ so imeli glede tega * no iluzijo!). Tržaški dgj kristjanski poslanec mo Bologna (izvoli1 j(#, nasvetu «KG* tudt venskimi glasovi) )e ’0fV lija letos v svojem
v rimskem parlamentu
jal, «da ni ,st.r^UFurlani-avtonomna dežela r ^
ja-Julijska krajina o slovensko mahjšino* bo «nasprotno le italijanstvo teh pokr J olajšala delo mirnega čevanja slovenske	t)i
ne v italijansko skupn*^ m «KG* Komentira^ so jasne izjavt kr , ^nVe0' demokrata Bologne! ska manjšina se n	^
okrepiti, ampak dosledno mora P°c£“i. -j rati, izginiti. Del? nas je po gne «DELO VKLJUČEVANJA SKE MANJŠINE V D ? JANŠKO SKUPNOST• drugimi besedami:	^
ska manjšina v ‘0 tira mimo izginiti, rn' lt5-mreti. To je morala ca Bologne glede na ^ manjšin.* («KG*,	‘	m
gusta 1958, v članku
ganski nacionalizem»•
V tem članku, k1erjLjš vora tudi o Pre? . oje«* Slovencev v Benesk niji, je na koncu »Kljub vsemu temu, ^ vsemu takemu Pre|a .j ji» hočemo Slovenci *lV ^ področju Svobodnega.^ škega ozemlja (sic-l f di na Goriškem ih . s[n0 ški Sloveniji. Upi«111 , in se f
afinirah1
jen"1,
peKr‘
eitf1
se, upiramo se upirali proti ra:
makjavelističnemu ščanskemu, poS3 raznarodovanju, tu ^feč-raznarodovanju P°__ nih zastopnikih
demokracije.*	^
Kako? S pozivom * grškim volivcem, da ^Lptfl , sujejo za demokris J S pozivom, da naj ski volivci glasujejo po*, edino slovensko ^ za SDZ, ki je prepih® '0
bodo demokristjani
l#
go vladali in da
mor
le
biti z njimi dobri, čemo, da bo tudi ^uiO tem kanila kaplja z . obložene vladne mi* •
To je morda res nje* po «katoliški 771 i a po domače pravim0 ^ limeti za norca sebe ge*.
ALI
sveto
prav. Tega mnenja s.. De Gaulle, ki je neke jelavcu
jemu najožjemu s° jij«-pojasnil tudi vzrok-govern ima sveto Pis,,;al* zato, ker ga ni sests^^o ustanovna skupščir-a-piše pariški dnevnik Journal*.
* * * . ■ „1**
— da bodo v	0dprl1
gorski Peti Avenij' fsl-razkošno restavracij0 ■ V? Klicala se bo «Prl,
Na seznamu Je ft*’
alitet r\0io
Angleška 13 m visoka in 1 m široka balistična raketa «B!ack Knight« (črni vitez), ki je dosegla višino 470 km in katere konica je padla nepoškodovana na predvideno mesto, ko so jo izstrelili z oporišča v Woomeri (Avstralija)
ati*.
vse vrste spečih.	„
njihovim lastnikom P ^jfO-postregli le s kavo a
»11 ^
- da so Kitajci Jos«'	0t-
«velik uspeh*. Dd za ganizirane kampanJ,,haifl Ai mišim, vrabcem, ®jn0V«^ komarjem so po naj poW, podatkih na Kitajskem ^ nad milijardo in ,	j50 ^
in podgan, milijard -jijoltf. lijonov vrabcev, 74	60°r\„
kg muh in 8 milij°n°. ; t>> kg komarjev. Vs* 8 razumljivo, razen go#* kako so te nesreč” nnnjv® je in muhe tehtaj. k°^4 bi bilo tudi komarjev je 1 kg.
* *
J
— da je ameriška r° sp°rt
vse kaj drugega K	t
no navdahnjena. 1	k°.	.
sicer čudno, toda 'f, f0cti* ’
renči, ki je bila v
je bilo Ugotovljen0’ oSjto1,a‘
stotkov ameriških	t
šol nima telovadnice^
se 90 odst. učtnCCP.ppaŠP* kov ne ukvarja s p°^fk ali športom. P« i,s1„ ^1°°',
kih si le 8 odstotk°v
Američanov razviJa pri ostalih 92 odst- P po krnevajo.
* * * A'7str*'
— da se mora)0 *e|0ti # liji boriti proti n ^
— kobilicam, ki F d$ i>° ta v leto več, tak ]ltg. \ čujejo veliko Prl<* ** stralski tisk poziva
žavljane, naj čirn jo — pečene k°
več
bilk®'
WERWER
BERGENGRUEN
Ognjevita ljubezen
uTlZ nekaJkrat
®liubifl Ermmi0 in se se n,.,	.^i0.	nikakor	pa
dF' b> 2L-,°tel° posrečiti-
nr«t a]i J?1 njeno pozor-
teled se t°^beZen' Na‘ Poskusi J clI> da se hišno. niti z njeno
in ^rezifivSllvfila v b°Sati ‘a razva^ 1	1 in ie bi"
Prodaj sUT' Darimeo Je Podaril nJ?ga psa in ji dejala:	Hlsna je
Pioja g	kako zel°
dobri glas t anCa ceni svoj ceniti o!?' Jaz §a ne smem n:a.» n ,manj ko ona sa-svojega J™160 je Prodal •aSJ^S* m ji Poda-
Ca?iZdaj ga ie hiš‘
ie £*Vda v spalnico svo-ttiu	Pokazala
tem' JskriVaiišče in ga po-ci, nj epiIstila njegovi sre-
^Z1 spietnosti in
sten,	utripajočemu
Ko
5ta PrisiliCas za sPanjfc-,ia' Ertni«- a in hiš* Hi si^j ,'a se je dala hiš-‘a m ,1,J° Potem odslovi-
Legla i lenila duri-
? nebonie in SVOjo P°steIj° knjigo n vzela v roke JU>, ^Zvestem ovčar-
ysem 'kif0 se je priporočil ta, kr>iii5°Vorn starega ve-8«	se jih je mo
^u5,Tm' Potem je omari in j temni kot v lorek m^mukriil skozi razilo n^. ^ zastori pod ne-fe izr«, pos!;eljo. Erminia »Cd/n ‘a knji?° in se Paritnen _ Zastrmela vanj.
iIcl«Ho.
jS izr,,, r^eijo. Erminia 5Wn la knji?° in se Darim 0 Zastrmela vanj.
enQ 0 ^ je spustil na tor del06 da bi hil — ka-" v sv a-° dru£i kavalirji ta i>j	strastnosti pazil,
šlo n„ u bHo koleno pri-1» g) P^dposteljnik in ne
1( Polož1i|kamniti P°d- in si Idaj desnico na srce. k j- ,ie Erminia spoznanja 'ma pred sehoj ka-io je ,ln ne tatu, vendar kaj „. 110 zato komajda ta]cri,nj strah. Ljubko je tu. a >n segla po zvončki z?f°. j° je prehitel in ?‘Ce, vlco zvonček z mi-ptSo a- em ko si je des-?al Us Zmerom roteče dr-‘hgjt* :
zv°nček!» je <0j> nninia.
tite!	odpustite!
'tizajj^.	 ._______
bsfitwlte! r’ je moledoval
P IPorem*^daj vam Sa še
■ če dati. To se pragih g,. 0 resnično želite, ‘ak sa»v,Seveda vrnem, am-?* sam 0 tedaj, ne pa, če ^lite do*nišljate, da to «kd0
kako st.Ste? Kaj hočete? ^raim sP*°h prišli sem?
c->
®voje darimeo povedal hišne »*• vendar ni izdal 80 strLHmveč je izjavil, da t0 Poti ■ VsePovsod odpira-?41 Vsi Potem je pove-ako v .'tisto, kar ljudje, iejo J, mislim, pripove-• in takih prlozno-
'edai to Pravzaprav je po-!* °PaziiPrav Prikupno. To h Prav t \ tudi Erminia, ! ■ lenr,a ie opazila nje-;’eddar j obiikovani obraz, 1? Poki® fnorala prav za-
Še hujš0 jezo, ,‘ko in .le vzdignila sve-jo potisnila kleče->• !iJubliencu ob la-”Pj!» ,a iniate svoj o-v ^Oi rekla sovražno, j^aii ie ZaPrasketalo, po-Čmei0 ^ P'amenčki in n-tneo - P° ožganem, i tamru Potisnil glavo ;Cta«a in jo dr-sbij ’ dokler ogenj ni
rešeni’ da je vaša strast hm’ 'Gnu dejala Ermi-, 'l ker u se mi toliko vSoti v- laže ubežala u »r,1 ste j° pričako-ČU vld6ne- k°t pa nje-U °d taezu- Oditi mora-da bi vas i te, hi- 21 vrata ne rvsPodai je zaklenjena
Č bri wWl lakai’ ki se
tJPPicah „ Pride kdo po
& AS® °kn°m,k
st* ai je izhoda ni. i lahk0 Vrt: °d tam bo-s^o rroj Prišli čez plot. nuditi dni®’ da ne morete ?>k. v,12 drugega nad->- rt", ^mite vrvico od
skoLa° mi wlsn čez Plot>
nijiti rtA1J®’ da ne morete >>k. v,12 drugega nad-tii,i r°v jj^mite vrvico od v4hi mSe spustite po Pa dtegne biti ne-ki^taviii SaJ ste se sami Semiše vbevarnosti, in
^ m0gla nimam- ni*
v3,a vnaPrej pri-va$ lestvice za Vrste- Ali ste
l Ni mi tre-
k°t zakričati,
oče ima dovolj služinčadi v hiši, tako bi bili do kraja osramočeni in kaznovani. Ali boste storili, kakor vam pravim?»
Darimeo, ki je še zmerom klečal in sklanjal o-smojeno giavo, je tiho pritrdil.
«Stojte, še nekaj!» je nadaljevala Erminia. «Za vrtom je samotno, pa vendar bi utegnil kdo po naključju priti mimo. Zavoljo tega boste vzeli s seboj mojo zapestnico, in če se med vašim umikom kao pokaže, bom kričala, da ste me okradli, in ne boste mi mogli ugovarjati. Ce pa pridete srečno dol, ne da bi vas kdo videl, mi vržete zapestnico skozi okno, jaz potegnem vrv kvišku in vi se poberete čez vrtni plot. To je najdalj, kolikor lahko seže moja velikodušnost do vas. Adijo. Če se vrv pretrga in si zlomite vrat, pripišite to sami sebi.»
Darimeo je vstal, se nemo priklonil in odvezal vrv. Potem jo je omotal okoli križa v oknu.
«Ali bo dovolj močna ?» je vprašala Erminia.
«Ne vem,» je ravnodušno cdvmil Darimeo in se spustil skozi okno. Erminia je vstala iz postelje.
Z okrvavljenimi dlanmi, z divje razbijajočim srcem je stal Darimeo spodaj in se pripravljal, da zažene zapestnico. Vendar v svoji razburjenosti ni pravilno preračunal sile pri zamahu in vrh tega sta mu dušo navdajala taka jeza in tak obup, da mu je bilo nemogoče stisniti v preračunane meje gib, ki je moral biti že sam po sebi silovit. Zagnal je zapestnico z vso močjo.
Erminia jo je hotela prestreči? toda zapestnica jo je zadela v sence. Gospodična je zavpila m omahnila, izgubljajoč zavest in iskaje z rokami opore. Prevrnila je pri tem svetilko in plamen je švignil kvišku v nebo nad posteljo.
Darimeo je zaslišal krik, ko se je bil že na pol obrnil, da odide. Obstal je, srce mu je začelo še bolj divje utripati. Pogledal je navzgor; ničesar si ni znal razložiti, toda videl je plamene in pred njim je visela vrv.
Splezal je kvišku.
Soba je bila polna dima, letve, ki so napenjale baldahin nad posteljo, so se s truščem sesipale, plameni so švigali po suhi svili,
s katero je bila opažena stena. Erminia je ležala na podu; zunaj so kričali: «Gospodična! Gospodična!* Nekdo je skušal vlomiti duri, vendar so bile pretrdne, prave duri za varovanje devic pač.
Darimeo je bil toliko priseben, da je snel vrv s križa v oknu in jo zagnal v plamene. Vzdignil si je Erminio v naročje, odklenil in stekel skozi duri. Za njim so buhnili plameni in dim, ljudje so vpili in se motovilili sem in tja.
Erminia se je stiskala k njemu, medtem ko je ropotal dol po stopnicah. Prišel je v neko dvorano, po kateri so se zbegano vrteli na pol oblečeni ljudje. Da-r.meo je položil Erminio r;a oblazinjeni stol.
«Rešili ste mi hčer!» je za vpil majhen, debel gospod v domači halji in objel Darimea okoli vratu.
«Da, rešil me je,» je rekla Erminia in se zmedeno ogledovala.
«Otrok! Erminia! Gospod iaoj!» je vzklikala mati. «Ali ste ranjeni? Opečeni? Krvavite?*
Darimeo se je nasmejal. '.Nič hujšega ni, kot da i-rnam ožgano lasuljo. Ampak tudi gospodična krvavi.*
To je bilo res, vendar je bila krvava le od zapestnice, ki jo je bil Darimeo držal v krvavi dlani.
«Kako pa se je to sploh zgodilo? In kako neki ste prišli v hišo?* sta drug čez drugega vpraševala o-če in mati.
Darimeo je hotel oditi gor, da bi pomagal gasiti, toda oče je menil, da bo to lahko opravila služinčad sama, in tako je Darimeo naglo povedal, kako je z ulice opazil svit plamenov, pa urno čez plot, skozi vrt in kvišku ob gladki hišni steni — njegov stric ima gori v hribih dvorec, tam se je kot otrok naučil plezati.
Občudovali so ga.
«In zmerom sem govorila, da naj Erminia ne bere v postelji,* je ponavljala mati.
Na poročni dan zvečer je stalo na mizi zraven svetilke lepo zloščeno stojalo za lasulje, in Darimeo je za čez noč poveznil svojo lasuljo nanj.
«Lahko bi se spet vnela,* je rekla Erminia in med smehom upihnila svetilko in po teh besedah pustimo oba v temi.
Po svoji osnovi, namenu in izredno bogati vsebini je zadnja številka revije UM AN A nekaj nenavadnega in skoraj edinstvenega v italijanski publicistiki
Rivuta di politim e
ti« istitii/Joiii di cuitura detla Trieste moderna
'<•»•*•»	»y	xH	c»i	tfi-ri	(<*>♦<«*<» /!*p> v.vfc 4: ir>rr*r
TRIESTE
mm čšosio )m ■ im»»
0-1*3
Kulturne ustanove v sodobnem Trstu
S takim podnaslovom je izšla pod pokroviteljstvom Tržaške univerze posebna številka tržaške politične in kulturne revije «Umana», katere duša je Aurelia Gru-ber-Benco. Posvečena je medtem nenadno umrlemu rektorju Rudolfu Ambrosi-niju. Zunanji povod za izdajo je b,la podelitev zlate kolajne tržaški občini za njene zasluge na področju šolstva, kulture in umetnosti. Pravi razlog pa je druge narave. Za izdajo tega pregleda kulturnih ustanov na Tržaškem se je uredništvo odločilo že prej. Namen je bil ob prikazovanju vzpona kulturnega razvoja v Trstu v zadnjih sto letih opozoriti na težave, v katerem so v zadnjem zašle vse važnejše kulturne ustanove, in ki- naj bi bile po mnenju in še bolj po želji uredništva samo prehodne.
O «Umani smo že ponovno pisali v našem časopisu.*) Prvič sn.o govorili o njej in njeni glavni urednici Aurelii Gruber-Bencovi v III. letniku (str. 857-859), ko smo prikazali razne tržaške italijanske revije. V V. letniku (str, 1052-1056) pa smo poročali o dvojni številki «Umane», posvečene Jugoslaviji. Tokrat hočemo seznaniti bral-
ce s pravkar izšlo posebno številko, ki je po svoji osnovi, svojem namenu in izredno bogati vsebini nekaj nenavadnega, da skoro bi rekli, nekaj edinstvenega v italijanski publicistiki in ki zasluži največjo pozornost tudi z naše strani.
Ze sam formalni opis te
tekah, o državnem arhivu, o muzejih, o glasbenem življenju ter o gledališču. Sledijo še prikazi raznih znanstvenih, umetniških in prosvetnih ustanov.
O osnovah in smernicah italijanskega kulturnega življenja na Tržaškem razpravlja član uredniškega odbora Giulio Cervani, z življenjem in kultu'") manjšin pa nas seznanja Romeo Co-lognati, ki je tudi član redakcijskega odbora.
Drugi del prinaša zelo izčrpne in dragocene statistične podatke o univerzi in drugih višjih učnih zavodih, o srednjih in osnovnih šolah, otroških vrtcih in raznih šolskih ustanovah, o glasbenih in igralskih šolah, o knjižnicah in arhivih, o muzejih, o znanstvenih društvih in krožkih, o gledališčih in drugih dvoranah, o umetnostnih razstavah in podobno ter o dnevnem in periodnem tisku.
V tem specialnem delu a tudi v marsikaterem članku splošnega dela se omenjajo tudi slovenske ustanove. To velja še posebno glede šolstva in glede periodnega tiska. Iz podatkov, ki jih navaja posebna številka «Uma-ne», si lahko ustvarimo prav dobro sliko o slovenskem šolstvu na Tržaškem od prvih začetkov do danes. Po primerjavi z raznimi našimi publikacijami, zlasti s članki o slovenskih ljudskih šolah v tržaški okolici, ki jih je objavil Ferdo Kle n-mayer v zborniku «Luč» (III. in V.) z zadovoljstvom u-gotavljamo, da so podatki
v-
Dr. Lavo Čermelj
•) Avtor je ta članek napisal za »Našo sodobnost«, ki ga bo objavila v svoji prihodnji številki.
posebne številke nam veliko pove. Publikacija zajame kar osem prvih letošnjih številk »Umane« in obsega 202 strani četrtnega formata. V njej je sintetično obdelanih 2439 gesel.
Vsebina je razdeljena .v dva dela. V prvem, splošnem delu, so članki, v drugem pa so specialni podatki.
Polovica člankov je posvečenih šolstvu. Po splošnem prikazu šolske dejavnosti v zadnjem stoletju sledi dolga vrsta referatov o klasični, učiteljski, tehniški, trgovski, navtični, industrijski in umetniški Izobrazbi ter o raznih strokovnih tečajih in ustanovah, ki so jih vzdrževale. Aurelia Gru-ber-Benco prikazuje osnovno šolstvo, otroške vrtce ter pošolske zaposlovalnice (ri-kreatorije) in podaja izčrpno kronološko sliko o razvoju javnega šolstva na Tržaškem. Njen je tudi prikaz dnevnega in periodnega tiska.
Razen tega obsega prvi del članke o raznih biblio-
točnl in verni ter da tupu-tam celo izpolnjujejo vrzeli, ki so ostale v Klein-mayerjevem prikazu.
Tako izvemo, da je obstajala prva slovenska o-snovna šola na Tržaškem že pred sto šestdeset mi leti, in sicer na Opčinah. Bila je to, kakor vse druge slovenske šole do leta 1868, trivial-ka ali farna šola. Formalno je bila nemška, dejansko pa slovenska.
Se starejša pa je srbska šola pravoslavne cerkvene občine v Trstu. Ustanovljena je bila že 1. 1787. Ta šola je nemoteno lahko delovala tudi po Gentilejevi šolski reformi, s katero so se ukinile vse neitalijanske šole v Italiji, kajti zanjo so veljali posebni mednarodni dogovori med Italijo in Jugoslavijo.
Z letom 1868 preidejo slovenske okoliške šole pod tržaški magistrat, in se na njih uvede italijanščina kot učni predmet. Proti novi šolski ureditvi je nastopil škofijski ordinariat, ker so se
šole tako odtegnile duhovništvu. Ob tej priliki pa je »prišlo tudi do prvega spopada med Italijani in Slovenci, ki so tedaj prvič nastopili kot organizirana e-nota«.
Šestnajst let pozneje (1884) zahtevajo Slovenci prvikrat ustanovitev občinskih osnovnih sol s slovenskim učnim jezikom v samem mestu. Ker so vse predstavke ostale brezuspešne, -dpre 1. 1888 malo prej ustanovljena Ci-ril-Metodova družba I. razred slovenske zasebne šole pri Sv. Jakobu.
»Umana« navaja statistične podatke, ki kažejo, kako se je razvilo slovensko osnovno šolstvo do prve svetovne vojne. Pri tem upošteva občinske in družbene šole, razen tega pa navaja tudi število slovenskih otrok na nemških osnovnih šolah, podobnih podatkov za italijanske šole ni, ker tam niso zbirali podatkov o narodnosti. Podatkov o slovenskih srednjih šolah ni, ker teh sploh ni bil'- izvzemši zasebno slovensko trgovsko šolo, ki jo omenja tudi »Umana«.
Po italijanski okupaciji so morale, kakor pravilno piše »Umana«, prenehati zasebne slovenske šole (s posebnim dovoljenjem se je pozneje odprla ena zasebna slovenska osnovna šola pri Sv. Jakobu). L. 1922-23 je bilo zadnje redno -olsko leto za slovenske osnovne šo. le, kajti z Gentilejevo reformo z dne 1. okt. 1923 so bile te šole obsojene na postopno poitalijančevanje. Napačna pa je trditev «U-manei, da je predhodno bila slovenščina obvezen predmet za slovenske otroke. Ne, starši slovenskih otrok so moral, za tak pouk vložiti posebno prošnjo (kaj je to pomenilo v tistih letih, leži na dlani!); pri tem pouku pa se ni smelo ne brati ne pisati, temveč le govoriti in morda še risati. Z dodatnim dekretom od 22. nov. 1925 pa je bil tudi ta fiktivni pouk slovenščine odpravljen. Skoda, da je tiskarski škrat tako hudo zmešal podatke za šolsko leto 1922-23, da si ne moremo ustvariti slike o stanju neposredno pred Gentilejevo reformo.
O sedanjem stanju slovenskega šolstva v Trstu in na vsem Tržaškem ozemlju navaja (Umana« nadrobne podatke. Slovenci imajo danes na Tržaškem ozemlju 24 otroških vrtcev (od teh 13 v tržaški občini) 37 osnovnih šol (od teh 15 v tržaški občini, 8 v samem mestu), razen tega pa še višjo realno gimnazijo s klasičnim oddelkom, učiteljišče, trgovsko akademijo, nižjo srednjo,šolo, eno trgovsko in eno obrtno strokovno šolo ter dva trgovska in tri obrtne
dvoletne tečaje. Vse te šole je odprla zavezniška vojaška uprava in njih obstoj je sedaj zajamčen z memorandumom o londonskem sporazumu iz leta 1954. Vse sole razen otroških vrtcev so državne.
Zal pa nam »Umana« ne more poročati, da bi se slovenščina poučevala tudi na univerzi. In vendar je, kakor omenja tudi »Umana«, že 18. oktobra 1848 Slovenec Blazir v tržaškem dnevniku «Osservatore Triestinc«, ko je podpiral predlog za ustanovitev juridične fakultete za Primorje v Trstu zahteval, da naj se gle-ae na Slovence na tej fa-
liiilllilimiHiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V torek po televiziji
V
TI LLIO SKRAFIN
bo dirigiral Verdijevo opero «Otello», ki jo bomo v torek ob 21. uri laliko gledali po televiziji. V glavni vlogi bo nastopil Mario del Mo-naco ter poleg njega Renato Capecchi kot lago, Rosanna Carteri kot Dc-sdemona in drugi
kulteti predava tudi v slovenščini. O tem pfedlcrgu se je razpravljalo tudi v začasni komisiji, ki je ’ tedaj upravljala tržaško občlnb.
Dokaj popoln je tudi pregled slovenskega periodnega tiska v Trstu. V gjavr.pnt je sestavljen na osnovi, materiala, ki ga je zbral Ce-sare Pagnini v »Archeogib-lo Tr;estino» (IV. (-eiija, zvezki VIII do XIX). Celotni seznam obsega 1109 periodnih publikacij, od teh je 114 slovenskih in 2 hrvat-ski. Po kategoriji je bilo med slovenskimi časopisi: 3 uradnih, 40 polifono informativnih, 4 gospodarskih; 30 splošno kulturnih, 12 humorističnih, 7 mladinskji in vzgojnih. 2 nabožna, 10 strokovnih, 2 športna in 3 ženski.
Seznam navaja tudi razne slovenske ilegalne publikacije. Ustrezni podatki so povzeti iz obtožnic za prvi in drugi proces pred pa-sebnim tribunalom za zaščito države v Trstu 1. 1930 in 1941.
Manj zadovoljiv je pre'-gled društev in krožkov. Pri tem ne gre samo za neena^ komerno prikazovanje, temveč za večjfe 'pomanjkljivosti. Tako pogrešamo v si-znamu politično drbstvb #Edinost» in »Slavjansko Čitalnico«, ki se sicer om'e* »jata v člankih, dalje »Narodno delavsko organizacijo« in »Višji kulturn. svet«, ki je nastal ob koncu svetovne vojne in ki se omenja samo kot izdajatelj «Nji-ve». Največ vrzeli pa je v pregledu za prva leta. Pp prvi svetovni vojni; tu pogrešamo celo vrsto osrednjih društev in zvez, tako društvo «Prosveta«, ki je bila osrednja prosvetna organizacija v Trstu in pri kateri je bilo včlenjenih več kot sto društev, dalje «Sportno udruženje«, telovadnih društev«, eZett-sko udruženje« idr.
O umetniškem življenju tržaških Slovencev pa je malo ali skoro nobenih podatkov. Tako ne izvemo prav nič o upodabljajočih • umetnikih (omenja se samo kin par Rendič in še -ta bfrfj, navedbe narodnosti), neki^p podatkov je o Glasbeni Matici in pevskih d ru št.vibv prav nobene vesti pa o.rhzš nih slovenskih koncertih, 4ei so bili nedvomno na enaki višini, kakor razni italijanski in nemški koncerti, ki so omenjeni. Nekaj več beremo o slovenskem gledališču, zlasti za čas po letu 1945. Aurelia Gruber-Beneo-va je polna hvale za to gledališče, češ da je »njegovo socialno kulturno delovanje resnično pomembno«.
(Nadaljevanje v torek)
  umnimi i m umnimi m  .......i i i  ................milimi  .........ihiiiiiiiiiiiiii  .....umu minil.i .
Rabindranat Tagore - Alojz Gradnik: Spevi
(Knjižnica Kondor. Izbrana dela iz domače in svetovne književnosti. Št. 18. Mladinska knjiga v Ljubljani. 1958.)
Okoli južnega konca Prednje Indije drži pot v Indiio Koromandijo, v deveto deželo naših pravljic, malo dalje pa še v deseto deželo, Bengalijo, z glavnim mestom Kalkuto, v deželo pesniških zakladov, kakršni so nakopičeni v tej novi zbirki, ki je nastala iz nekdanjih prejšnjih, a ie v tej obliki vendar nekaj novega
Med Slovenci je Anton Aškerc prvi odločneje segel v vzhodna slov dva ko se mu pesniški duh nikakor ni mogel umetniško umiriti ne v mariborski bogoslovniei ne po lepih štajerskih farah, m presadil k nam nekatere pesniške motive in oblike, pa	tudi nekaj	vzhodnega
gledanja na žvljenje in svet. Nekaj takih motivov je oživelo tudi v moderni. Najdalje pa je v poglobitvi in	presajanju	motivov in
modrovanja segel Alojz Gradnik, ki je poleg moderne	samostojno	ustvarjal in
prepesnjeval zlasti Tagorove knjige. Te so tista leta zaslovele po svetu, najprej 1913, ko so severni slovstveni razgledovalci ,n sodniki podelili indijskemu pevcu Nobelovo nagrad i nato znova 1921, ko je bengalski bard nastopal po evropskih mestih in seznanjal kulturni zahod s svojim pesnitvami	in mišljenjem indijskih
ljudstev, poudarjajoč zlasti potrebo mednarodnega hrat-stva in svetovnega miru.
Gradnikova intimna lirika ir njegovo pesniško poglabljanje v življenjske uganke sta že od prvega začetka soutripala z nek-kšnim vesoljnim, svetovnim, občečlo-
veškim čustvovanjem in mišljenjem. Njegova notranjost ima nekaj strun, ki brnijo v velikem sozvočju z modrostjo vzhodnih narodov, kakor bi se evropski Arijec podzavestno vračal k azijskemu praizvoru. Pomislimo, da je izšla prva Gradnikova zbirka Padajoče zvezde 1916, prvi njegov prevod iz Tagora pa že naslednje leto (Rastoči mesec). Prevod Tagcrovih Ptic selivk je sledil v letu Ta-gorovega potovanja po Evropi 1921, Vrtnar in Žetev oba že naslednje leto, Gi-tandžali ali Žrtveni spevi pa 1924. Te Gradnikove prevode lahko smatramo tudi kot prvo stopnjo njegovega poznejšega razgledovanja po drugih obširnih ogradah sve-
tovne lirike, ko so izhajale zbirke kakor: K.tajska lirika 1928 in 1951 Italijanska lirika 1940 in Moaerna španska lirika 1943.
Tagorov pesniški duh je do neke mere gotovo soroden Gradnikovemu. Njegovo razmerje do soč oveka, zlasti do žene in otroka, pa tudi do božanstvi in vesoljstva, je v najintimnejših doživljajih v marsičem vzporedno, dasi korer.ini vsako v svojem svetu, v lastnih življenjskih izkušnjah, v samosvojem pesniškem obdelovanju in prikazovanju motivov, kakor bi se oglašalo na področju pesniškega u-stvarjanja nekakšno podzavestno bratstvo med zelo oddaljenimi narod
Z novo zbirko je povil
Ritendra
Mozumdar
Ilustracija v knjigi R. Tagore (Spevia
Gradnik obilen šopek Tago-rovega najbolj svežega pesniškega cvetja v knjigo, ki se bo v deset *isoč izvodih širila med slovenskimi bralci, zlasti med luiadino, in tako seznanjala eoldrugimi-lijonsfci	slovenski	narod
t izbranim pesoiškim bogastvom šestdeset milijonskega naroda, ž -'ečega pod Himalajo ob Gangesu in Bra-maputri.
Na koncu knjige je Branko Rudolf z veščo roko zbral najvažnejše vesti o Tagoru m njegovem delu v šestih kratkih, zelo zgoščenih poglavjih na devetih straneh in ustvaril tako zelo posrečen, trezno in ruzborito sestavljen komentar k tem biserom indijske moderne lirike. Približal nam je Tagora kot človeka, Indijca, umetnika in predstavnika velike vzhodne kulture ter tako omogočil, <!a bo tudi današnji rod strmel »nad to novo besedno umetnostjo r Vzhoda, nad fivo in svežo močjo, nad izbrano barvitostjo podob, nad rahločutnim poznavarjem vzgibov človeškega notranjega življenja, nad globino človečanskih zamisf. ki so se s tujimi, izbranimi, zapeljivimi ritmi prikradli v srce tedanjih Evropccv, posebej ie Rusov in Američanov, in jim govoril o pesniku, o Indiji in o človeštvu« (str. 83).
Vseh spevov ie sto šest. Nedosežna in nezvenljiva nežnost in milina dihata iz Fastočega meseca zlasti iz lahlih prizorov in sličic med detetom in materjo. Tu naletimo na taka dogna-nja; »Samo to hoče; učiti se
materinih besed materi z ustnic. Zato gleda tako nedolžno... Ta ljubi, mali, nagi beraček se dela popolnoma onemoglega, da lahko berači za bogastvo materine ljubezni... Ni kar tako, da se je odreklo svobodi. Ve, da je v kotičku materinega srca prostora za neskončne rados' in da je dosti slajše od svobode, če si objet in pestovan v njenem ljubem naročju« (10). Ko bi dete rado zvedelo, od kod je prišlo, m i mati odgovarja: «Ko je moje dekliško srce odpiralo svoje cvetne liste, si plaval nad njim kakor vonj. Tvoja mehka nežnost ji cvetela v mojih udih kako- zarja na nebu pred sončnim vzhodom« (12). Umirajoče dete obeta materi; »Postal bom sen in skozi ozk1 razporek tvojih vek se zmuznem v globine tvojega spanca; in ko se boš prebudila in se ozrla začudena okrog sebe, odletim kot sve’likajoča se kresnica v temo.« (24).
V Vrtnarju je razvrščenih 23 ljubezenskih motivov, med njimi tudi tak: »Ljubica, moje srce hrepeni dan in noč po srečanju s teboj — po srečanju, ki je kakor vsepožiiajoča smrt. Pometi me kakor vihar, vzemi vse, kar imam, razruši mi spanec in opleni mi sanje. Izropaj mi moj svet. V tem opustošenju, v tej skrajni nagoti najinih duš, daj, da bova eno v lepoti (42).
V Gitandžalih ali Žrtvenih spevih sledi 33 pesniških razgovorov z božanstvom, ki razkrivajo kakor
Kettejev Moj Bog pesnikovo tazmerje do vesoljstva in do skrivnostne sile, ki vodi sre-d svetov tudi njegovo usodo: »Daj, da bo moje živ-lienje prosto in ravno kakor trstena piščalka, ki jo polniš z godbo« (48). Tu se oglasi tudi domovinska struna, vzdih, ki mu ga izvabi angleški pritisk:	»Kjer je
duh brez strahu m glava pokonci; kjer je spoznanje svobodno; ... kjer vodi; duha k širje in š''je se razvijajočim mislim in dejanjem — v tak raj svooode. Oče moj, daj, Ja se prebudi moja domovina« (51). To spominja na Tagorov roman Dom in svet (1930), kjer Bimala vprašuje:. »Mar i'i zgodovina vsake dežele, pa naj bo Anglija, Fran-
Ritendra
Mozumdar
cMa, Nemčija ali Rusija, samo zgodovini tega, kako so ljudje kradli vsak za Svojo domovino?« in ji mož odgovarja; »Za te tatvine morajo tudi odgovarjati; že zdaj odgovarjajo, in njih »godovina še m končana... Ko je Rim odgovarjal za svoj greh, ni tega nihče vedel. Ves tisti čas je bilo videti, da njegovemu bla-tostanju ni meje Ali mar ne vidiš, kako «e njihove politične malhe kar trgajo od laži in izdai«tev in jim lomijo hrbte s svojo težo?« - Oglaša se tudi misel na smrt, ki ji pesnik govori: 6 lak o je, kakor da je prišel čas, da . sklenem -svoje delo, in v zraku čutim medli vonj tvoje sladke na-vzočnosti« (53).
Ilustracija v knjigi R. Tagore ■Spevi«
V Žetvah je 29 spevot pesniških obračunov z ‘ii\ ljenjem in lastnim deloh Zdaj »je čas odložiti ‘per in pogrezniti svoie misli, < dno bolečine med -več« ikrivnost te tišine« (6ft Zadnja je Pesem zahval (82).
To niso prevodi iz bei galskih izvirnikov, temve iz angleških prevodov, 1 jih je Tagore sam oskrbe svojim spevom. Ubranos Gradnikovega jezika pa j tolikšna, da tudi razvajene ga ocenjevalca lahko zel zadovoljuje. Vsiljena angli ščina se je tu izkazala, kj kor sreča v nesreči, kot dt bra posredovalka pri zbli ževanju narodov Morda jt v prevodu tu ali tam jepš zvenelo »ptica« kakor «pt«čn Ta dva izraza sta le nav dežni soznačniei; »ptica« j bolj pesniška.
Speve je izbral in uredi Alojz Gradnik. Zbirko ji lepo opremil Ritendra Mo zumdar, ki je bij nekaj čt s- gojenec Tag irove šol« njegove rosbe in vinjete s< knjigi skladen okras. Kra s jo še izrazit« indijski miniatura in časa ofero, 1700, slika po Tagoroven akvarelu »Srna« in sliki B. Jakca »Rabindranat Ta gore recitira "v Pragi 1 lg 'unija 1921», polna rešnegi in globokega dostojanstva Kakršno diha iz obraza sli karja Riharda Jakopiča. Ni robu platnic so natisnjen« tehtne sodbe Mirana Jarci in Antona Debe laka o Ta goru. Ta 17. zvezek Knjižni ce Kondor je zelo klen in
bogat.
ANDRKJ BLDAL
VID PEČJAK
Dolgo že tehniki proučujejo, kako bi izkoristili energijo plime in oseke
velikih stroškov z gradnjo jezov. Praktično pride v poštev le kakih šest mest v Argentini, Kanadi, Združenih državah Amerike, Angliji in v Franciji. Strokovnjaki cenijo, da bi v celoti mogli tako izkoristiti kvečjemu 0,3 odst. vse morke energije.
Doslej so podrobneje izdelali le naslednje načrte: Ustje reke Rance v zah. Franciji, 800 m dolga pregrada, 550 milijonov kilovatnih ur letno, nato ustje reke Severn v angleškem Walesu z 2 km dolgo pregrado in 2500 milij. kWh letno, zaliv Saint Michel v Normandiji s 35 km dolgo pregrado in 12 milijardami kWh letno ter po ena morska centrala v Kanadi in ZDA.
Naprave za pridobivanje elektrike iz morja bi bile tako drage, da bi bil pridobljeni tok po računih dražji od tistega, ki ga nudijo hidro- in termocen-trale. Seveda so vsi načrti šele v študijski fazi. Pravi stroški bi se pokazali šele potem, ko bi bila prva podobna centraia zgrajena. Po razpoložljivih podatkih bi bila vendar morska centrala na reki Rance najbližja izvedbi.
lova na komarje in črve. Požrla je sedem komarjev in tri črve, prav toliko kot večina drugih žab, vendar je vsa rodna mlaka dejala: »Tako velikih komarjev in tako debelih črvov me še nikoli nismo ujele! To je zares nenavadna žaba. Primerna je za cesarja.»
Toda žabe iz sosednjih mlak niso hotele nič slišati o cesarju. «Bedak nam ne bo rladalh so soglasno dejale. rCe ne premoremo drugega kot rdečo žabo, je bolje, da ostanemo brez vladarja.«
Kazalo je, da bodo žabe spet ostale brez cesarja, pa je neki nenavaden dogodek močno dvignil ugled rdeče žabe. Ko so se kopale v mlaki, kjer je živela rdeča žaba, je šinila z neba temna senca. Žabe so prestrašeno zareg-Ijale in se potopile, le rdeča žaba ja ostala na gladini. Bila je še mlada in neizkušena, zato ni vedela, da je temna ;enca kragulj, zakleti sovražnik cesarstva Koale. Toda kragulj se je ni dotaknil, ker jc zaradi rdeče kože ni im dl za žabo. Jezno je zakrožil nad prazno gladino, se dvignil in izginil za obzorjem. Tedgj so se žabe izmotale iz blata in na svoje začudenje zagledale rdečo žabo nedotaknjeno.
eCelo kragulj se ji ne upa ničesar storiti!» so na ves glas zavpile žabe iz domače m lake. sAli se ie upate reči, da to ni izredna žaba, vredna cesarskega naslova?»
Zabe, ki so doslej nasprotovale rdeči žabi, so skesano priznale; »Bile smo slepe in gluhe/ Rdeča žaba je izredno velika in izredno pametna, njen glas je čudovit in njen pogum nima primere.«
Rdeča žaba je zavzeta poslušala tolikšno hvalo, nato pa se je ponosno napihnila in zinila,- «Menda sem zares izredna žaba, ko me vsi tako
časte in ko se me celo kragulj boji/« To rekoč se je dvignila na zadnje krake in skočila, kolikor je mogla visoko v zrak.
»Za kraguljem hoče!« so osuplo dejale žabe in se prijele za glavo. «Kaj takega zares še nt videlo cesarstvo Kvak!»
Odslej so bile soglasne, da postane rdeča žaba cesar, le žabe iz najbolj oddaljenih mlak so nasprotovale. Čeprav so vedele za njeno pogumno dejanje, so vendar govorile:
»Bržkone se je zdela kragulju pregrda, da bi jo po-
žrl/»
A tudi teh je bilo vedno manj. Kazalo je, da bo cesarstvo Kvak končno le dobilo svojega cesarja.
Malo pred kronanjem rdeče žabe pa se je pritepla na močvirje med reko Močilo in lužo Zelenilo neka kača in začela neusmiljeno daviti žabe Po vsem cesarstvu je nastal preplah m žabe so poklicale rdečo žabo na pomoč. Ta pa si je mislila;
«Ce sem zares nenavadna žaba, se me tudi kača ne bo upala požreti.»
Pogumno je odšla nad sovražnika. Na obali luže Zelenilo sta se srečala. Kača se je začudeno povzpela, ko je zagledala nenavadnega nasprotnika. Potem je zmajala z glavo, stegnila jezik in povohala rdečo žabo.
»Kvak, kvak!* je ta zmagoslavno izdavila, ko je videla, da se ji ni še ničesar zgodilo.
Tedaj je kača široko odprla svoje razklano žrelo in ko go je spet zaprla, ni bilo rdeče žabe nikjer več.
Tako je mogočno cesarstvo Kvak ostalo brez cesarja, kajti odslej se žabe spet niso mogle zediniti zanj. Pozneje pa so prišli v te kraje še looci na žabje krake in s ko-i raj iztrebili žabji rod.
Kakor znano nastaja morska bibavica zaradi privlačnosti Meseca in Sonca. Bolj ali manj redno naraste in pade gladina morja dvakrat na dan. To dviganje in upadanje morja pomeni velikansko energijo, ki jo nekateri cenijo na polovico vse energije, kolikor jo svet potrebuje.
Naravno je torej, da so tehniki že davno razmišljali, kako bi izrabili to silno množino energije, ki sicer vsak dan propade. V načelu je treba le zgraditi dovolj visoke jezove, za katerimi bi se voda nabrala med plimo, nato pa bi zajeto vodo spuščali po ceveh na turbine.
Izvedba teh načrtov pa žal trči ob znatne tehnične in seveda finančne težave. Prvič bi morali biti jezovi zelo dolgi in s tem tudi sorazmerno dražji od tistih, ki smo jih vajeni pri dolinskih pregradah. Izkoristiti bi se dala morska energija le na tistih mestih, kjer je plima dovolj visoka, vsaj nad 10 metrov. Z drugo besedo: v Sredozemlju bi se take centrale ne izplačale. Zato morejo priti v poštev le ustja velikih rek, ki se izlivajo v oceane in kjer torej ne bi bilo pretirano
Melina Mercouri
bili zelo znana in priljubljena akrobatska družina. A «miss Elle« menda ni nihče prekosil. Skakala je zelo e-legantno in pogumno je izvedla še tako težko nalogo. Vsi so občudovali drznost te vitke umetnice. V letih 1850 do 1860 je slovela po vsej Ameriki in Evropi. Povsod so jo navdušeno sprejemali. Vse, dokler se ni poročila z — nek- cirkuško plesalko. In tak-at je prišlo na dan; «Miss Ella« je bii Amerikanec po imenu Omar Kingsley-f>‘okes...
Tudi dandanes je še vedno zelo cenjen smrtni skok. povsod tam, kje- še nastopajo akrobati v arenah, v varietejih...
Poseben sloves pa ima »trojni skok — *'iple». Prvi trije umetniki, k so ga poskušali napraviti, so se ubili. Leta 1842 se je ponesrečil v nekem ameriškem cirkusu Gayton. prav taka u-soda je doletela leta 1845 Hobbesa v popo noma razprodanem Ashlev Theatru v Londonu, a leta 1859 si je John Amor zlrmil tilnik pri poskusnem skoku na o-toku Wightu.
In končno je leto L pozneje ■e napravil ta trojni smrtni skok akrobat Biiiy Dutton. Zelo. je bil ponozen, ko so mu povedali, d > sedi med gledalci njegov zagrizeni
boljši umetniki, in ki pri vsakem tregajo življenje.
Nekaj let pa je znan tudi še bolj nevaren skok, «Twist», ki je še težja oblika smrtnega skoka. Pri tem mora akrobat že pri odskoku zasukati ramo naprej, da leti poševno navzdol. Ta skok je seveda še bolj napet in draži živce gledalcev do skrajnosti. Zlasti, ko se gledalcu zdi, da se utegne takle skok v resnici končati «postrani».
Smrtni skok je znan še iz najstarejših časov Ohranjeni so zapiski iz leta 100 pred našim štetjem, ki pravijo o skoku nekega akrobata, ki se je večkrat v zraku zavrtel okoii puščice, katero je sproži’ pomočnik. Puščico je nato pomočnik kazal gledalcem, da So mogli pregledati, če je v resnici ostra. Uspeh tega skoka jr bil odvisen od akrobata, kot tudi od njegovega pomočnika. Oba sta morala biti precej spreti.a.
Pozneje se je ra skok seveda spreminjal, se izpopolnjeval in dobil končno današnjo podobo. Celo Goethe je v svojem delu «Wil-helm« ovekoveč.. smrtni skok.
Eden najbolj znanih in slavnih akrobatov svetovnega slovesa je bil Ernst Renz,
ki je bil tudi ustanovitelj cirkuške dinastije. Ko je bil Renz še mlad, je ievajat nekaj drznih ročs s svojo skupino; 1. Skok čez 30 mož, ki so imeli v rokah puške i nasajenimi bajoneti. On sam je med skokom poveljeval «Ogenj». 2. Vražji skoki skozi ognjen obroč. 3. Zelo visok skok čez visoko mizo, na kateri so stali trije moški drug na drugem, a Renz je med skokom snel vrhnjemu klobuk z glave.
Nadvse priljubljeni so bili nekdaj skoki čez dirjajočega konja. Prvi akrobati, ki so tak skok poskusili so bili Ernst Renz, Loiseti in «miss Ella«. Loiseti so
Smrtni skok ali «salto mortale«, kakor ga strokovno imenujejo, je skoraj višek akrobatske umetnosti, in ga ne zmore vsak cirkuški umetnik.
A ne samo v cirkuški areni. tudi v večjih varietejih !je včasih na sporedu smrtni skok. Takrat vsem gledalcem zastane dih, ko čakajo, kdaj se bo umetnik pognal, se zavrtel v zraku — enkrat, dvak; at — in končno obstal na trdnih tleh. Vsem tedaj odleže...
Zelo spreten mora biti akrobat, če se loti tega skoka. Požene se v zrak in se v vodoravni legi obrača ckoli svoje osi. Lahko se smrtni skok izvede s stegnjenim ali skrčenim telesom, naprej ali vz-nak, z enkratnim, dvakratnim ali pa celo tudi s trikratnim obratom telesa v zraku. Imenujejo se v strokovnem jeziku «Doppel» ah «Triple». In to so resnični, smrtni skoki ki jih izvedejo le nap
GRAFOLOG
LJUBEZEN: Družba bo našla v Vas vdanega prijatelja. Ne smete se zavzemati iz principa za
— e	*	gpdtt
stvar, če že vnaprej vidite, da ste na nepravi poti. Nev ^ prisiljeno zahtevati, da tudi drugi osvoje Vaš stav>n0 kovnih stvareh, če je pri določenem problemu mo* rešitev.	,	jn
PESIMIST:	Pasivnost,	prevelika	sugestibiln°^ega-
poslušnost ob nepravem času so vzroki Vašega
tekmec Lowlow. «Temu pa bom pokazal, kaj zmorem, naj le gleda!« A ko je po skoku stal Duttrn spet na varnih tleh, ni tega skoka nikdar več poskušal.
(Prevedla MARA SAMSAJ
hert članek, ki je potem izšel s primerno razlago v ducatih, drugih časopisov. Amos ni mogel nikamor potovati, da bi ga kdo ne zaprosil, naj mu pokaže svojo brado. Njegova zena je bila skoraj tako kot on ponosna nanjo.
*Amos, pokaži Marti svojo brado*, je rekla, ko sta bila kje v družbi. *Mar-ta, ne moreš si je predstavljati, da je ne vidiš*.
Ko je imel petinštirideset let, mu je žena umrla, toda brada mu je še naprej rastla.
»Oh, če bi sedaj Matilda mogla videti to brado*, je govoril svojemu sinu Arnu in njegovi ženi Beti. Za dobrih trideset centimetrov je zrastla, odkar je ni več. Vedno jo je tako občudovala.*
Arne in Beti sta s svojim petletnim sinkom Edijem živela na kmetiji. Ne kega septembrskega dne, ko je imel Amos petdeset let in je dosegla brada dva metra in petindvajset centimetrov dolžine, je Arne povedal, da se je odločil zapustiti kmetijo. V mesto pojde in si poišče dela. To je Amosa sicer zmedlo, toda glede na cene kmetijskih pridelkov je moral priznati, da ima sin morda le prav. In tako st je Arne pripravil kovček in odpotoval.
Beti in Edi sta morala ostati tako dolgo, da Arne ne najde stalnega zaslužka in stanovanja. Brez naglice je lahko pripravljala svoje kovčke in Amos se je domislil stare hrastove skrinjice, ki jo je Arne še kot otrok dobil v dar. Bil je prepričan, da jo bo Edi vesel, ostrgal jo je, znova pološčil in odnesel v vas, da ji bi Henrik Grimshaw napravil ključavnico.
»Eh*, je vzkliknil Henrik Grimshau>, zmenim, da še nisem videl skrinjice, ki bi bila boljša od te. čeravno prepušča ' zrak, pa prav gotovo ne prepušča vode*.
»Sam sem jo napravil*, je rekel Amos. cTisto zimo sem porabil skoraj ves prosti čas, da bi jo naredil za Ar-neja*.
Drugo pot ko je Amos odšel v vaš,
ELL1S PARKER BUTLER Je eden izmed znamenitih a-meriških humorističnih pripovednikov. Po svojem delu je zelo blizu znamenitemu prekooceanskemu humoristu Marku Tvvainu. Umri je leta 1937 v oseminšestdesetem letu starosti.
Amos Tuckle — tako je bilo ime možu, ki je nosil najslavnejšo brado v Craivfordski pokrajini. Ko je dosegel enainpetdeset let, je njegova brada že devetindvajset let rastla. Obraz mu je pokrivala od enega do drugega ušesa in v dolžino je merila točno dva metra in deset centimetrov. Imel jo je zataknjeno za srajco in nosil jo je navito na košček lepenke in pokrito s povoščeno svilo. Vsakomur je ni pokazal, odvil jo je le onemu, ki ga je hotel posebno počastiti.
Amos Tuckle je bil silno ponosen na svojo brado. Ni bil častlželjen, toda svojega ugodja le m mogel skriti. Se več: v tem, kar je zadevalo njegovo brado, se je skušal napraviti celo skromnega. Ali ko jo je razvil, da so se njeni dolgi, tanki konci vlekli po tleh in se je zbralo okoli njega kakih dvanajst do dvajset ljudi ter jo molče ali pa glasno vzklikajoč pod silnim dojmom občudovalo, se ni mogel zadrzati, da ne bi rekel: *Da, da, gospoda! Tudi če vam rečem jaz — to vam je bradd!» — Toliko časa poprej, bilo jima je tedaj enaindvajset let, ko sta Amos Tuckle in Henrik Grimshatc sklenila, da bosta tekmovala v rasti svojih brad. Ni še minilo nekaj tednov in že se je z lahkoto opazilo, da je Henrik Grimshavj nekoliko potrt. Ni bil rojen za to, da bi negoval svojo brado. Vse kar je mogel izvleči, ja bila nizka, skodrana solata, ki ga je delala podobnega opici. Odločil se je torej, da si tisti bradtn zametek ostriže, medtem ko si jo je Amog Tuckle pustil rasti in mu je postajala zmeraj daljša in je bil vedno bolj ponosen nanjo. Po netnajstih letih je celo lokalni časopis prinesel o tem čudu maj-
VEUAVEN OD 29. SEPTEMBRA DO 5. OKTOBRA
_ Oven (od 21.3. f \ do 20.4.) Teden \ bo bogat s prejet ) senečenji. Videli y	boste prijatelj-
sko osebo. Na delu se bodo	stvari	ugodno odvijale. Vese-
la nedelja. Nov prejemek.
Bik (od 21.4. do
/•" N. 20.5.) Teden ni \ preveč ugoden: različno razpolo-* J žeflje jn možno3t
 V / sporov * ljublje-
no osebo.	Izne-
biti se morate nekaterih lažnih prijateljstev.
Dvojčka (od 21.
/2—X *• do 20-6 ) Kom'
rJhAAA plimenti, ki vas <h	bodo razveselili.
\	/ Stali boste 5 na
V y razpotju:	dobro
prenjislite! Verjetna	presenečenja.	Sporočilo.	\	(
  Rak (od 21-6. do
/L« aT\ 22.7.) Nekatere težave bodo do-) zorele, če ne bo-i v 'J ste pravočasno rešili spornih zada*. Premislite fti odlo£i» se. Drugače razgibani dnevi
Lev (od 23.7. do X 22.*.) Teden je ^ \ ugoden za senti-JPMC J mentalne novo-' J sti. Priložnost. ^	^ katere se res ne
izplača izgubiti, saj lahko dobro zaslužite.
  Devica (od 23.*.
/'VTN do 22.9.) Umer-rkX. \ jen teden, vse »7v ) se vam bo posre-J čilo. Na delov-
N / nem področju ne
bo večjih izpre-memb in boste imeli dovolj časa tudi za osebne opravke.
   Tehtnica (od 23.
9. do 22.10.) Ne
(J, \ poslušajte ljudi. jEl J ki vam obljub-,	£\ J J ja jo gradove v
oblakih. Izognite se sporom, ki prete, da porušijo družinski mir.
____ Škorpijon (od 23.
1#- d0 21-H.)
'KJKl 1 Presenetljivi u-J spehi. Dosegi' bo-
\ TJ / ste svoj cilj brez
^ S prehudih težav.
Izkoristite izredno ugodni sestav zvezd in ne zamudite priložnosti!
PO TOLIKIH NEPREVIDNIH in hitrih TOP! Pri JBJIU SE HLI ZA M O HANCU .... r^^jqj POVEJ/\ Us® \2M KOGA DE
^aap««—s /v kje f—-------WI8
ktj 'iV ! J£ vrše J	-r-tnaaB
tBplMfgg)* C MQ
/	K	'Vcoveve///	<
S/ I//DCL PAVEL , KAKŠNI zajci) postanejo te hijene ? ^
STODA SEDAJ TELEFONIRAJ POLI-\£>JI, DA PREVZAME GDNC-^r' S TER J E / J—------------I--
* HU*J!'C. MK • t/.JC OUH
PW-/-f AVSELSKI OBRAZ*NAS. KO-VRNEŠ POPOLDNE Iftrn ^ S£-S7VlV£Xf V / «/£/ a//)	•c'
Er	cest/	/ \
Mo NEKAJ MINUTAH JE MED ZAVIJANJEM SIRENE PRIDRVEL policijski AVTO________
--V'-v
CIO UPOKOJENCE za vašo HIRAL ■ NICO .. . DOBRO T
ravnajte . ____
Z. njimi / /<K.
J STE NEKOM HITRin ( Rok , TEDI... . DO 890 J DA VAS KRIJE BENSon KAJTi DDU&OCE	’
nnnnn
tsniii, paveL i Policijo mani Da BI MORAL GANGSTERJE Pot VRB/TI NAJZOZARČek iCAHJO/
no, ko j J -------------------
^AKECAf-\ # Ca
!	N-V? »Sl
ZDRa VOj PR! Ja TEL J /J
AL! JE Moja   ——^\
Škatla na
JiCD ? jJ<^2iPOD 7IU,,J
^77 -Sffe-ji&NSON JE
\ F r>- fl&Žfl »**? *<*A
\	, P K° PfENoviMao
TED/ SEJE NAPOTIL PROT! BARA. El PO SVOJ AVTO IN Z MISLIJO. KAKo go OBRAČON/fA ZANGElsiil OBRAZOM
Zadovoljni vinogradniki
^radi dobre vinske letine
Silen, T Je z današnjim noerarf .poinem teku. Vi-vT^lkl 50 na splošno
letme kTljni: kajti take
Pa no Je letos, zle-tudi t P°mnijo. Veseli so
le biin tega' ker jim ker V, V.reme naklonjeno in 2aii Vi dice lanske zmr kot S° bUe tak0 hude
SP io___
da “itJ8 zdel°- Jasno je, Več ri nekje pridelali te 'tak^Sie manj. Toda je Pioro v,’,. vsako leto ne lecenn enak°- Toda kot *adovni4S° Vsi vin°!?radniki
ti vol in s- zelii°- da
kot lete ° ^ride*al1 toliko
Pricen^f1 so s trgatvijo to hi- t® Prejšnji teden in
?» seCt!? Ze p:jei° vino, ki ne m tudi v gostilnah so ,orfanika- Vinogradniki
Prideiwr°ljni nad obllnim kovo«t m in tudi nad ka’ Prav lVlna’ ki d0 vsaj Na K	0 dobro kot	lani.
PentaK^SU’. Predvsem v re-tiQi rOrski m zgoniški obte, 'v Ji8r ie ®e Precej črnili. ’jn «avnem je niso trgali rt„ 0 s trgatvijo zače-Prejsn^' čeprav je bilo ln s	niesec nekaj	toče
tia , Se vinogradniki	bali,
de, s naPravila precej ško-lraviinJet grozdje dobro podaj	ako da ga je se-
kaj ^rav veselje gledati. du . mimogrede omenimo; hu(jQ Zrnrzai lansko leto °bčir>4 Prizadela omenjeni
ka ti jj sai le Pi'° uničene
<&totko d° 80 ali C6l° 90
Letošnja vinska letina je torej nadpovprečna in vse kaže, da bomo še tja v poletje lahko pili dobro domače vino. Razumljivo je, da bo vino letos bolj poceni, saj na ceno močno vpliva tudi pridelek iz ostalih italijanskih vinograd-nih področij. Tudi v Italiji namreč na splošno beležijo zelo velik pridelek grozdja, kar se bo odrazilo seveda tudi pri nas.
Ker smo že pri tem, naj mimogrede omenimo tole: j znano je, da Tržačani najraje segajo po domačih vinih. Vinske razstave v dolinski občini in v Miljah pa po drugi strani kažejo, da imamo pri nas res odlična in kvalitetna vina, ki so vredna nekoliko več pozornosti samih vinogradnikov. če že zasebniki ne morejo, zakaj ne bi tedaj društvene gostilne in domače zadruge poskrbele za to, da bi vsako leto ustekleničili čim več dobrega domačega vina:	tako vino se
draže prodaja, gre laže v denar in kmetje bi ga seveda lahko tudi draže prodali. Mislimo, da bi bil čas, da se naši kmetijski strokovnjaki in vsi, ki so na tem interesirani, enkrat sestanejo in se pomenijo, kako bi nudili potrošnikom skozi vse leto pristno in čim boljše domače vino.
lenkost. To smo omenili pred. vsem zato, ker smo v zadnjih treh letih občutili, da nekdo hote zavira začetek gradnje nove šole.
Na našem županstvu seveda niso popustili in tu moramo omeniti tudi hvale vredno vlogo slovenskega tiska, ki nas je v borbi za novo šolo vsestransko podpiral. Končno je piišlo, kot smo že omenili, do dražbe 19. avgusta, a potem je vse skupaj spet padlo v vodo.
Očitno je, da, je spet stopila v akcijo ona sila, ki je že v preteklih letih zavirala gradnjo nove šole. Toda vse do gotove mere! Mi plačujemo davke, sedaj služijo naši mladinci tudi vojsko, skratka opravljamo vse naše državljanske dolžnosti prav tako kot prebivalci itaLjanske narodnosti. Toda tudi zahtevamo, da se z nami ravna tako kov z drugimi!
Zato odločno protestiramo proti takemu postopku ter zahtevamo, da se diskriminacijska politika proti naši šoli takoj preneha in da se oimprej začne gradnja nove, toliko ča_ sa pričakovane šole.
Trgatev je za otroke velik praznik- Komaj čakajo, da se lahko najejo sladkega grozdja, ki ga je ob trgatvi na pretek. Le škoda, da je trgatev tako
hitro mimo...
(Foto Magajna)
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiHiiiiiitiiniimiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiniiiiMniiiiiiHiiiirfiiifii
ti«jV Pridelka. No, le-hen r^0 zadovoljni: maj-lg( J01***-- ki je lani pride-
bov t a skuPaJ le 50 liho werana> računa, da ga 5 do 6 hi.*
Zsdet°S S° b‘li najbolj pri-poia;1 v'hogradniki iz fiem-kjer .. ih bližnjih vasi, Jim je toča napravila
kariir!*0^ šk°de. Toča je iti jj zdesetkala grozde v poln6*8 -iagode, ki so bile tlj ®hi zorenju. Toda tu-le položaj s časom kot a« h®ko da ne bo več kol . °dst. manj pridelka V . P°vPrečni letini, batkfj ph^kem Pasu med in Štivanom ti ,jar g'avrem začeli trga-rKitr,,85- Nekaj so sicer že hiOff,. 3’ toda le niže ob ?rei0 klcr je grozdje prej le p. ln. Pa tudi zato, ker izpostavljeno lju-lostpi'1 na spoštujejo tuje tildi tue' Vinogradniki so bovoij Pridelkom zelo zait1 J31’, saj je grozdja do-V6likn *ud’ sladkorja ima , Koiičn sebL
niljgu ? naj omenimo še hes, , "ribe, kjer bodo da-hrjj’Q |jri končali s trga-HHtoiHOt povsod, so tudi 'oljni .vino£radniki zadonijo CePrav nekateri to-*’ ’ a le suša nekoliko 0Vala rasti trte.
ZGONIK
V avgustu jc ravnateljstvo za javna dela po večletnem odlašanju razpisalo dražbo za gradnjo nove osnovne šole v Zgoniku. Predračun je predvideval, da do gradnja nove šole, ki bi morala biti izgotovljena v sedmih mesecih, veljala 31,5 milijonov lir.
Ko je bila ta vest objavljena v listih, smo se prav oddahnili, kajti naša borba za novo šolo je bila končno le kronana z uspehom. Toda na
SLIČICE Z ONKRAJ MEJE V MH.ISKIH HRIBIH
Tudi meja ne more ločiti trdne vezi prijateljstva, ljubezni in sorodstva
Na videz pisani kontrasti, s katerimi se nujno sreča radovednež, ki se prvič povzpne na Miljske hribe, ne morejo nikakor biti merilo za pravilno presojo burnega toka življenja. Prav je imel očak iz Elerjev, ko je dejal, da so kot na meji dveh svetov. Tu smo na razpotju dveh tako različnih družbenih formacij, kjer ni težko na videz razlikovati drugo od druge. Toda čustva, ta nevidni element, se
po, da se ob nedeljah popelješ kam z družino?
V Miljskih	hribih	je	vsak
dan več motoriziranih vozil. Ne samo uvoženih, tudi domačih. Saj so prebivalci teh krajev večinoma delavci koprske tovarne motornih koles. Za 'nakup motorjev imajo izrecne olajšave kot člani kolektiva. Tovarna jim gre precej na roko, saj lahko plačujejo na obroke po lastni ce-
liiCUli DC I	C**	a.	>	v	•	«	■	.
v marsičem ujemajo. Težko	m' ®lce.r pa	stare>sl'	kl	‘raa:
.Ž6l0St._S®° =!?..!pet. “I1!1-5! k!i' j zmerno ‘fesnelš?’	smo	moior^ 5 tovTrnfški«! “ivtol
morda kdaj pričkkovAl. Z	busi se itak	"a	So-
rodstvo, ljubezen in prijateljstvo!
# * *
ti ravnateljstvo za javna dela je meni nič tebi nič dražbo oziroma oddajo dela preklicalo
Tako se je zgodilo, da spet ne vemo, kaj bo z novo šolo, kdaj jo bodo začeli graditi in če jo bodo sploh začeli gladiti, Menimo, da je potrebno o tem spregovoriti nekaj odločnih besed. Predvsem moramo poudariti, da je bil denar za gradnjo nove šole odobren že pred petimi leti, in to po dolgotrajnih prošnjah in intervencijah. Po. tem se je pa začela stvar zatikati. Načrti, ki jih je pripravil občinski tehnični u-rad, so najprej ležali v raznih tržaških uradih, potem pa so bili vrnjeni, češ da je treba vnesti nekatere popravke. Pri reviziji teh načrtov so šli celo tako daleč, da so se spotaknili ob stranišče, čeprav je šlo le za nevažno ma-
Lep sončni dan in še nedelja vrh tega. Kot nalašč za izlete. Po beli cesti sem iz Camporov in Koroščev se valijo oblaki prahu. Avtomobili, vespe, lambrete vseh tipov. Obiski ali izleti?
Sredi vasi se za trenutek ustavimo pred obnovljeno hišo. Naenkrat pripelje lep avto. Toda glej! Brez evidenčne tabjjce. Ko se zaustavi, izstopi krepak možakar. Hipoma ga obkroži skupina domačinov in kopica vprašanj je na dnevnem redu.
«Stane dosti carina? Koliko ima prevoženih kilometrov? Kakšne dokumente je treba urediti? In še in še podobnih vprašanj!«
Nehote se človeku ob takem pr.zoru porodi želja po prevoznem sredstvu. Al. ni le-
mačini pa tako sami pride- večer in čudovit razgled na-
»t* Opčinah imajo novo šebko poslopje,. y katerem boeta dobili svoje pro-^ ,® slovenska in il»lijattoka strokovno-industrijska šola- Učenci in profe-«ti?L Se kodo z bližnjim šolskim lotom oddahnili, saj s« ne bo več treba v j**1' po pisarnah in kleteh, kot so se stiskali vsa leta doslej. Nova šola. *'ith,aler' 80 slovenski dijaki in dijakinje že priredili lepo, kvalitetno in za-b% lv° razstavo svojih ročnih del. ima velike in zračne učilnice, v katerih p0|,k prav gotov® prijetnejši in zanimivejši, pa tudi lažji, ker bo za vse
dovolj prostora
rednih avtobusnih prog je tudi dovolj. In ko bomo zdajle cesto popravili iz Ankarana, bo vožnja udobnejša«.
Za popravilo ceste so se vsi prebivalci Miljskih hribov na zadnjih zborih volivcev zavzeli. Vsak bo prostovoljno ooravil po deset delovnih ur. Materialne stroške bosta pomagala kriti tovarna in občina. Toda v perspektivi imajo gradnjo nove ceste, kulturnega doma in 'napeljavo telefona. Le-tegu doslej še niso imeli v Miljskih hribih. To bo vsekakor nova pridobitev. S skopnim sodelovanjem z občino in tovarno bodo v bodoče opravljali vsa komunalna dela.
* * *
Pripeljal se je z vespo iz Milj. Zdaj živi in dela tam dol. Stanuje s starši in je v letih, da že razmišlja, kako si bo sam uredil življenje. Poleg hiše ob cesti je parkiral in vstopil, kakor bi bil tu že domač. V vežo mu je prišlo naproti brhko dekle. Ni dolgo, odkar sta se spoznala. In prav slučajno. Prišel je pogledat svoj ,“nekdanji dom. Najprej se je obotavljal, morda iz bojazni, da bi bil nezaželen. Toda kdo bi se odrekel tako prijaznemu povabilu? Vstopil je in razkazali so mu preurejeno notranjost, nekdaj zanemarjenega stanovanja. Vse čisto in sveže. To je uredila tovarna, kjer dela njen oče. Vsaka druga hiša v Miljskih hribih je bila v zadnjih treh letih temeljito adaptirana. Tovarna TOMOS je za stanovanja svojih delav-cev na Koprskem investirala doslej nič manj kot 145,877.000 dinarjev, od tega nad «0 odstotkov v Miljskih hribih. Nadaljnjih dvajset milijonov pa bodo uporabili še v tem letu. Ne samo notranjost hiš, tudi na zunaj jih obnavljajo. Tudi to. naj bo živa priča o neprenehnem prizadevanju za izboljšanje življenjskih razmer. In on? S posebnim zadoščenjem se zdaj vsako nedeljo spet vrača. Morda ni več daleč dan, ko bo pri hiši vesela <cohcet».
Pri Brenkovih v Elerjih imajo še zmeraj gostilno. Nimajo kdo ve kakšnega prometa in če bi se morali preživljati samo s tem, bi bila beda pri hiši. Tujcev ni, de-
lujejo vino in le ob nedeljah se tu zbere klapa, da «vrže eno na karte«. Z nekaj zemlje, ki jo obdelujejo in s plačo «fanta», ki dela pri »Slavniku* v Kopru še nekako gre. Torej če gre, ne bi bilo pri njih nobene zanimivosti, kot so rekli. Ampak, ko sva se 9 kolegom mudila pri kozarcu prav izvrstnega domačega »maločrnan, so na latnt-ku pred hišo obirali zadnje grozde.
«Ali ste ga dosti aabrali na tej trti?* Videti je bilo, da je bila izredno obložena.
«VeČ kot dva kvintala!*
Neverjetno, toda v kleti smo se potem prepričali. Nad 200 kilogramov že nabranega in še lepo število grozdov je viselo na latniku.
«Ce bi vse trte v teh hribih tako obrodile!# smo pozneje ugibali. «Kopali bi se lahko v vinu, mar ne?»
* * #
Mrak je že legal na obronke bližnjih hribov. Na desni in levi strani tam doli v mestih so se druga za drugo prižigale luči. Z morja se jt razlegal žvižg ladje, ki ga je prinašal rahel veter. Miren
okoli. Se v sanjah bi si ne mislil takega.
Tik ob meji poleg ceste sva še obiskala prijatelja. Ker naju ni pričakoval, je ukazal ženi, naj gre po pijačo gostilno na oni strani, saj je bliže. Torej s prepustnico v sosedno državo po vino. Hotela sva mu odsvetovati, saj ima vendar samo štirikrat v mesecu to priložnost in da bi za gostilno izrabljal dovoljene prihode! Nemogoče! Toda prehitel je naju z odgovorom:
«Za drugo propustnice tako ne potrebujemo. Naši sorodniki so večji reveži od nas. Enkrat na leto jih obiščemo. Za dinarje pa tudi tukaj dobimo, kar si zaželimo. Ničesar takega ne pogrešamo*.
Večina koristnikov prepustnic Videmskega sporazuma seveda ne misli tako. Res je da je maloobmejni promet važen, kot so pomembne koristi, ki jih imajo od njega posamezniki. Toda mnogo mnogo pomembnejše so vez iskrenega prijateljstva, ljubezni in spoštovanja, ki iz njega izhajajo.
GILDO BARUCA
BRISCIKI
Iz naše vasi se malokdaj 'oglašamo, a kadar se, tedaj je vedno kaj novega oziroma kaj takega, da je vredno zabeležiti. Letos smo prazrtovali 60-letnico otvoritve naše jame in ob tej priliki je v njej prvič zasvetila električna luč. S tem je jama močno pridobila in vedno več ljudi je, kl si jamo ogleda.
Toda z večjim dotokom obiskovalcev je tudi več kritik. Tržačani in sploh vsi oni, ki pridejo v vas, se najprej pritožujejo zaradi slabe poti, ki vodi s pokrajinske ceste Oji-čine-Prosek do naše vasi. To pot bi res lahko asfaltirali, saj je zelo pomembna zaradi turističnega prometa, in danes vsi vedo, kako se motorizirani izletniki izogibljejo prašnih poti. Naša prva želja bi torej bila, da se ta pot čimprej asfaltira.
Preden se pride p0 tej ali po drugih poteh v vas, je treba prečkati železniško progo. Toda gorje, če ima motoriziran izletnik smolo, da so zapornice zaprte. Dvajset minut čakanja mu ne uide in nekateri so čakali tudi po tri-četrt ure, preden so zapornice zopet dvignili. Da to škodi turističnemu prometu, je menda vsakomur jasno, in zato bi prosili železniško ravnateljstvo, da v tej zvezi nekaj ukrene,
Potem naj omenimo, da so avtobusne zveze med Trstom in Briščiki ob nedeljah zelo pomanjkljive. Avtobus podjetja «La Carsica* sploh ne pride v vas in se ustavi na cesti Opčine-Prosek. Ce hočemo o-krepiti turistični promet, tedaj je nujno, da se uvede redna avtobusna zveza med Trstom in našo vasjo, torej tudi ob nedeljah, ko jama ni razsvetljena.
V vasi imamo sedaj tudi telefon, ki ga je na lastne stroške napeljal gostilničar Milič. Zvedeli pa smo, da je že potem, ko je bil telefon napeljan, tudi občina dobil kredit v ta namen -in je baje sedaj ta vsota na razpolago 2eleli bi, da ta denar ne gre v kakšne splošne občinske koristi, temveč da se ga porabi za našo vas. Tako bi se lahko povečala javna razsvetljava in nič ne bi škodilo, ko bi središču vasi med dvema drevesoma postavili klop, ki b služila predvsem izletnikom ko čakajo na avtobus (seveda takrat, ko je jama razsvetljena).
Končno naj še omenimo, da bo nova pot k vhodu v jamo, ki jo delajo delavci Se-lad, kmalu dokončana. Toda še to naj povemo: tabla napisom »Briščiki* je že tri leta gotova, a je še sedaj n so pritrdili na steno. Kaj le čakajo?
Besede pomenijo:
VODORAVNO:	1. usmerje-
nott, ki nasprotuje antagonizmom med narodi in teži za mednarodno uveljavitvijo svojih idej, ‘ 17. strokovnjak v plovstvu, brodarstvu, 18. zaposlen, 19, znak za tantal 20. začmjeno, 22. gora nad Bovcem, 23. brez glasu, tiho, 24. del železniške proge (dvoj.), 25. oblika pom. glagola, 27. rimska provinca južno od Donave in vzhodno od reke Inn, 28. glavno mesto evropske države, 29. zemeljske konice, 30. močan svinjski zob, 32. kovina, 33. stranka v Izraelu,
34. vzklik zgražanja, posmehovanja (dva samoglasnika),
35. revež, 37. kratica za nova ekonomska politika, 39. dolg pohod, 40. otoki v Tihem 0-ceanu, ki pripadajo Equador-ju, 42. brez obleke, 44. podoba, 45. medtem, 47. malovredna stvar, ki nima umetniške vrednosti, 48. rimska boginja poljedelstva, 50. moško ime, 52. oblika pomožnega glagola, 53. tuja predpona, ki pomeni nov, 55. se sklene ob koncu vojne, 57. podam v sredino, 59. svojeglavost, trdovratnost (množ.), 61. vprašal-nica, 63. razkosam, razdrobim na režnje, 64. okrajšava za sledeči, 65. vrsta kemičnih spojin, z amon.jakom, 66. del imena znanega kitajskega partijskega glasila (2i Min 2i...)>
kulturna rastlina, 69. po-željenje, 70. vinska bolezen (množ.), 71. moško tae, 73. gora nad Kobaridom, 74. moško ime, 75. okrajšano žensko
ime, 76. nakazilo, 78. dolg, lepo prirezan kot trak ozek kos lesa (dvoj.), 79. ljudska pritrdllnica, 80. nabiranje, zbiranje. 82. pomirjevalno sredstvo, 83. vojskovodja in državnik, ki je najbolj proslavil Francijo,
NAVPIČNO:	1.	umetnost
komponiranja za orkester, 2. napolnjena s tekočino. 3. snovi. 4. ognjenik na Siciliji, 5. reka po špansko, 6. četrta in prva črka besede pod 16 navp., 7. znak za kalcij, 8. o-krajšava za akademski naslov, 9. skupina brazd, 10. vrsta poškodbe kosti, 11. na tekočem, urejen, 12. strasten. 13. država v Aziji. 14. del musliman-kine obleke. 15. stevnik, 16. gorovje v Sloveniji, 19. steklena omara za gojenje rastlin in živali. 21. pogreb, 23. državica v Himalajskem gorovju, 25. prosjačim, 26. mestece ob Savi v Bosni, 28. medmet, ki posnema zvonjenje zvonov, 30. turška preproga, 31. neoblečen človek, gol del telesa. 35. ribiška potrebščina, 36. aritmetični znak za posebne vrste računanja, 38. prebivalec glavnega mesta evropske države, 41. gornji dom v državni ureditvi, 43. topel, 46. tuje žensko ime, 49. v njem dozoreva fižol, 51. vprašalnica, 54. kultura, 56. medena detelja, 58. kost v telesnem okostju, 60. moško ime, 62. pokojne, 64. znamenit, 67. velikih oči, 69. vrsta psa, 71. neporaščeno, 72. ostriž, 74. ljubica Zevsa, ki jo je po pripovedovanju mitologije obiskal v podobi laboda, 76. okrajšava za dopoldne. 77.
okrajšava za arbiter, 78. medmet, s katerim posnemamo u-darec, 80. začetnici priimka in imena hrvatskega pisca realista («V registraturi#). 81. različna samoglasnika, 82. glej 80. navp.
REŠITEV KRI7.ANKE
IZ f*irr\rifrerjf 'ŠTEVILKE
VODORAVNO: L Petrosiin, 9. Matanorič, 18. inventar 20.
srboriti. 21. fraki, 22. tek, 24. Nota!, 25. Erika, 27. devon, 2<>. čine$0. An, 31, strah, 33.. Sinaj, 3S. len. 36. čo,*' 33. hotel, 40. šiv, 42. Ce, 43. krč, 45. j kurim, 4]. tekst, 50. sulec, 52.1 mavec,- 54. notri, 56. poiev, 58.' Nuaer, 60. drn, 62. no, 64. Kr|t, 66. ragltr, 68. pa, 69. kr4 71. silos, 73. ribič, 75. Cir,
76. agilen, 78. Svajk 80. mrziti, ,82. rabin, 84. ali, 86. Ta-m ar, 87. analogen, 80. obla-fr Tin, 92. Ntknragna, 93 pred-mtkeg,
NAVPIČNO: I. pi/tačt. 2. F.n-rico. 3.\tvari, 4. reki, 5. o»tik«, 6. st., 7. jak. 3. ar, 10. as, 11. tri, IŽ. -ob, 13. nontj, 14. Oran, 15. vitel, 18. /talec, 17. Čilence, 19. cev, 22. Teheran, 23.' Kos, 26. Ath, 27. datum, 28. Niš, 29. Čaven, 32. rok, 34. nit, 37. brlog, 39. Ifjnr, 41.' Istra, 43. kup, 44. češ, 46. mesarji, 48. kod. 49. trn, 51. cekjin, 53. cenik, 55. Ankaran, 57. vrl, 59. Rab, 61. kariran, 63. organi, 65. koš, 67. Rim, 68. pitane, 70. šibak, 71. senor, 72. sva, 74. črtam, 75. cimet,
77. lila, 79. erg, 81. zate, 83. beg, 85. obe, 88. Ga, 89, nu, 90. or, 91. L(iioingstont) D(gvid).
{Nadaljevanje sledi)
KRIŽANKA
PRSorsETilnevnik
_ 6 —
28. septembra 195S
Vreme včeraj,- Najvišja tempe-rrtura 22.7, najnižja 15,1, ob 17. ur, 21, zračni tlak 1018,9 raste: veter vzhodnik 18 km, vlaga 25 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21.4
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA,
Venčeslav, Venk° ne 0b Sonce vzide ob 5.58 m z ]_,una 17.53. Dolžina dneva 1L5S. g2t vzide ob 18.02 in zaton Jutri, PONEDELJEK, 2> Mihael, Miško
Volilno zborovanje NSZ v Skednju
Demokristjani zopet dajejo volivcem cel koš obljub
To pa ne sme nikogar preslepiti - Slovenci bodo oddali svoj glas tistim, ki niso nikoli klonili, ne pa tistim, ki sodelujejo z demokristjani
Sinoči sta na zborovanju v Skednju govorila za Neodvisno socialistično zvezo tovariša Kenda in Samsa. Prvi govornik je obširneje razpravljal o tržaških gospodarskih in socialnih vprašanjih in u-gotovil, da obstaja pr: določenih krogih pravi načrt, kako bi uničili najvažnejša podjetja, kot so ILVA, ladjedelnica Sv. Roka in druga. Tržačani pa se morajo boriti za to, da dosežejo obnovo in modernizacijo teh podjetij, saj bo le na ta način zagotovljen zaslužek številnih delavcev, ki so v njih neposredno zaposleni in zaslužek številnih drugih oseb, ki posredno žive od dejavnosti te najvažnejše tržaške industrije.
Tov. Kenda je tudi orisal lažnivo propagando demokristjanov, ki pravijo, da skrbijo za razvoj mesta in je v tej zvezi povedal, da obširno govore o raznih zakonih v ko-
Volilna zborovanja
NSZ
USI
Neodvisna socialistična zveza priredi danes ob 11 uri pri Sv. Ivanu (pred cerkvijo) volilno zborovanje, na katerem bosta govorila bivša občinska svetovalca dr. Jože Dekleva in Bortolo Petronio; jutri ob 1*. uri na Trgu Valmau-ra (Bortolo Petronio), ob 20. uri na Kolonkovcu (Vladimir Kenda in inz. Josip Pečenko), ob 20.15 uri na KontAvelu (Franc'Stoka).
borili za pravice delovnega ljudstva in za pravice slovenskega prebivalstva.
Volilna zborovanja se nadaljujejo v nezmanjšanem obsegu. Sicer pa so stranke tudi včeraj imele predvsem leteča volilna zborovanja, ali pa manjša zborovanja v spodnji in zgo-nji okolici. Tudi danes ne bo posebnih velikih zborovanj. Med krajevnimi govorniki se bo danes pojavil na Trgu Goldoni bivši župan Bartoli, ki so ga izključili iz sedanje demokristjanske liste in ki hoče tudi on »pomagati svoji stranki v tej volilni bitki«.
Toda stranke, ki imajo svoje vsedržavne sedeže v Rimu, se pripravljajo za prihodnji teden oziroma do 10. oktobra, ko se zaključi volilna kampanja. Komunisti so za jutri in pojutrišnjem pripeljali v Trst' bivšo županjo iz Ferrare senatorko Luiso Balboni, ki bo govorila na Trgu Garibaldi in na Trgu Cavana. Poleg tega pa bodo imeli komunisti danes in jutri še .vrsto ietečib volilnih zborovanj v mestu in v okolici.
Za prihodnjo nedeljo oziroma za zadnje dni pred zaključkom volilne kampanje pa razne stranke napovedujejo u-deležbo velikih vsedržavnih političnih kalibrov. Za socialiste bo govoril poslanec Lom-ba di, socialdemokrati bodo pripeljali v Trst ministra Pre-tija, Matteottija in Saragata, demokristjani baje notranjega ministra Tambronija, liberalci svojega leaderja Malagodija, mi ovci pa predsednika De Marsanicha.
rist Trsta in da so prea poetičnimi volitvami na hitro izglasovali zakon o «45 milijardah«, nato pa so za nekaj mesecev nanj »pozabili«. Sedaj pa pred upravnimi vo-.itvarai so prišli iz Rima razni podtajniki, ki so govoriti, da iipijo zakon pričeli takoj is.rajatt Istočasno pa je tudi p išlor na dan, da v resnici ne gre za ' nobeno «dgriio», za noben izreden prispevek, temveč > da bo vsaj dve leti ta sredstva za ja /na dela, ki jih predvideva omenjeni zakon, plačevalo tržaško prebivalstvo, ker. gre za sredstva, ki so jih prihranili iz običajnih proračunskih postavk conskega proračuna.
Tov. Samsa pa je poudaril, da slrvehs o prebivalstvo še posebej' zanimajo omenjena gospodarska vprašanja, saj je med 17.CG-0 brezposelnimi veliko število Slovencev. Poleg tega pa slovensko prebivalstvo še v posebni meri teži nerešeno nacionalno vprašanje. Ugotovil je, da zatiranje ni yeč tako, kot je bilo pod fsšizmpm prav zaradi odločne in požrtvovalne borbe Slovencev in da je treba na tej poti vztrajati. Zato je pozval škedenjske volivce iiai dobro preji.isliio in ne glasujejo za tiste »Slovence«, ki se na trgih trkajo po prsih, da «so e-dini. slovenski predstavniki«, v resnici pa sodelujejo z demokristjani. Slovenski volivci bodo glasovali za predstavnike, ki niso nikdar klonili in ki sc se in se bodo še nadalje
Praznik grozdja v Križu
Od 8. ure dalje bodo prodajali grozdje v posebnih kioskih. Od 16. ure dalje bodo ljudske igre (tek v vrečah itd.). Od 15. do 21. ure bo nastop plesalcev iz Ločnika. Od 15. do 18. ure bo kolesarska dirka. Od 18. ure dalje bo ples na prostem. S Trga Ober-dan in z avtobusne postaje na Tigu Liberta bo vozilo povečano število avtobusov.
Javna rtrta ^
vladnega generalnega komisariata sta bili 26. t. m. dve licitaciji za dodelitev naslednjih
del:
Ureditev cest in gradnja odtočnih kanalov v miljski obči-ni za 14.800.000 lir. Dela so dodelili gradbenemu podjetju Mari in Mazzaroli iz Trsta.
Dela v ribiškem naselju pri Timavi za 16,930.000 lir. Dela so docelili podjetju Ugo Mar-zolo iz Trsta.
ZAPRTA CESTA
Zaradi gradnje odtočnih cevi bo Ulica Settefontane od st. 51 do Ulice P. P. Vergerio zaprta za promet z vozili od 29. septembra do konca del.
Sprejem ob prihodu gen. konzula FLRJ dr. Žige Voduška
Generalni konzul FLRJ dr. Ziga Vodušek je sinoči s soprogo priredil na vrtu generalnega konzulata sprejem ob priliki nedavnega nastopa svoje nove službe v Trstu. Na sprejem je povabil slovenske pokraiinske in občinske svetovalce ter župane s Tržaškega in Goriškega, zastopnike političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij in ustanov siovenske skupnosti v Italiji in vidne slovenske javne delavce iz vseh treh obmejnih pokrajin. Gostoljub-Ta gostitelja sta se ob tej priliki seznanila ne samo s številnimi predstavniki našega življa v teh krajih, temveč tudi z razmerami, v katerih živimo.
Sinoči na miljskem županstvu
Na zasedanju so se seznanili s položajem v ladjedelnici Sv. Roka
Miljski župan Paceo je podal poročilo, v katerem je poudaril nujnost obnovitve ladjedelnice, ki je velike važnosti za miljsko gospodarstvo
Sinoči so se na županstvu v Miljah zbrali svetovalci miijskega občinskega sveta in številni povabljeni gostje, med rjimi predstavnik pokrajinske uprave, predstavniki sindikatov. poslanec Vidali, miljski župnik in drugi, da se seznanijo s položajem v ladjedelnici Sv. Roka, ki iz dneva v dan bolj propada in je treba za njeno rešitev sprejeti nujne ukrepe.
Zasedanje se je v glavnem omejilo na daljše poročilo miijskega župana Paeca,' ki je predvsem poudaril, da je mo-
ral o^činsk' svet ponovno
Drzen roparski napad v Ricmanjih
V	*
Štirje zakrinkani roparji odnesli riemanjski družini pol milijona prihrankov
Gospodinji, ki je bila opoldne za časa ropa sama doma, so zagrozili s samokresi, jo nekajkrat suniti v hrbet, ji hoteli zamašiti usta z vato, nato pa so jo zaklenili v sobo
t Takg drznega roparskega napada, kot se je zgodil včeraj opoldne v Ricmanjih, tržaška črna kronika zlepa ni zabeležila. Ne gre toliko za vsoto denarja, ki so jo roparji odnesli, kot za način, kako je bil ta napad pripravljen in izveden saj v marsičem celo presega bujno fantazijo pisateljev kriminalnih romanov.
Točno poldne je bilo in zvonovi ricmanjske cerkve so oddali od sebe prve glasove, ko so na dvorišče hiše št. 157 stopili štirje neznanci. 41 let stara Karla Mihalič por. Lavrenčič se je prav tedaj sukala o-koli štedilnika, saj je bilo treba pripraviti kosilo za moža in hčerko, ki delata v mestu, in je morda še vedno mislila na čudne sanje, ki jih je i-mela ponoči, tako da je svoji sosedi z železniške postaje ma_ lo prej potožila, češ, le kaj se mi bo danes zgodilo. No, ni ji bilo treba dolgo čakati.
Vrata v hišo so bila odprta in naenkrat je Lavrenčičeva zaslišala v veži neznane korake. Obrnila se je in — joj, ilj igrožaj Bred sabo. ji--zagledala štiri človeške postave, • dve <	-■	• i Sžflfliih-ei. io,jto..vi?oJši^.hrez o-
Pri ravnateljstvu javnih del brazov, kajti njihove glave so
bilje prekrite s tesno se prilegajočimi črnimi kapucami, iz katerih je bilo videti le oči. Sttoje revolverji so bili uper-
IHIHHHHHIHIHIHHHHHHHMHHHItlHHHHHHHHIHHHIIttHIIHHIIHHHH|IHHHHHHHHHHHIHI
Zavlačevanje pogajanj v Rimu
Upravičeno	nez
delavcev v kamnolomih
Delavci te stroke prejemajo zlasti na našem področju zelo nizke mezde
Delavci v kamnolomih se u- ] delavcev, ki prejemajo izredno pravičeno jeze, ker »e zavla- I nizke prejemke in morajo de-čujejo nacionalna pogajanja za ‘'-*1 -
obnovo kolektivne pogodbe. Iz Rima poročajo, da bo 7. oktobra nov sestanek med predstavniki delavcev in delodajalcev in na katerem bodo skušali rešiti to vprašanje. V Jčj zvezi pa opozarja CG1L. ng poskuse delodajalcev, da bi zadevo zavlekli, za kar so se tbmlli na predstavnike U1L in C1SL za skupno akcijo
Položaj pri nas je še zlasti občuten in lahko eventualni propad pogajanj privede do e-nergičnih protestnih dejanj. Pri na* namreq obstajajo nekatera pomembna podjetja, ki v okolici zaposlujejo okoli 2000
  im  ....................................................................................
PREDVOLILNO REŠETO
lati v izredno težavnih pogojih. Ti delavci že od 1955. leta niso dosegli izboljšanj prejemkov, kar se je zgodilo za vse ostale kategorije, in to kljub temu da so se med tem časom življenjski stroški močno pove. čali. Tako prejemajo sedaj roč. ni delavci po 8 tisoč lir na teden (toliko, kot oni, ki prejemajo pomoč SELAD), čeprav morajo delati v izredi\o težkih in nehigienskih pogojih. Nerešena so tudi druga vprašanja, kot ureditev menz odnosno izplačila primerne odškodnine.
Delavci pričakujejo, da bodo tudi v lokalnem okviru sindikalne organizacije vodile e-notno borbo za rešitev njihovih vprašanj, čeprav do sedaj v tej zvezi ni prišlo do konkretnejših razgovorov.
Agnelettova hvaležnost KD
Sinoči »e je prvič predstavila »javnosti« tudi tako imenovana »Slovenska lista«, za katero je v Bazovici govoril dr. Agneletto. Poleg govornika Ur. Agneletta senioreja, so se zborovanja udeležili še dr. A-pueletto junior, neka druga o-seba, dva karabinjerja in dva civilna policista. Tej »zbrani množici« je dr. Apneletto senior govoril o evropski skupnosti in o podobnih stvareh da je lahko prišel na vprašanje »križarske vojne proti titov-cem in komunizmu«, ki mu o-gražujo stolček v občinskem svetu, kjer se je tako dobro počutil v družbi bivšega demo. kristjanskega župana Bartolija. In prav to »zanima zlasti slovenske volivce«, za katere so se do sedaj Bartoli in sploh njegovi demoknstjanski kolegi tako * odločno zavzemali«, zlasti pa leži pri srcu dr. A-gnelettu seniorju in juniorju, kot tudi njegovim slovenskim klerikalnim kolegom. bivši de-mokristjanski odbornik za šol-stvo pvof. Sciolis, ki je storil vse da ne bi slovenska šola dobila novih prostorov pri Sv. Ivanu. Poleg tega je prof, Sciolis vedno zavračal kakršno koli zahtevo v korist slovenskega šolstva, da ne govorimo o drugih potrebah slovenskega prebivalstva, ki so jih demokristjani vedno zanemarja It. 7,a te »usluge«, ki so jih prof Sciolis tn tržaška Krščanska
demokracija sploh storili tržaškim Slovencem, sta se jima SDZ in SKS bogato zahvalili, saj sta v preteklem maju pomagali, da je bil proj. Sciolis izvoljen za poslanca, ki bo kot do sedaj «zagovarjal in ščitil koristi slovenskega prebivalstva na Tržaškem».
Po «zborovanju» je sledil sprejem v faroviu.
Nedisciplinirani inisovci
Predsinocnjtm so se stari m novi fašisti zbrali na »oceansko« zborovanje v »rdečem« rajonu Sv. Jakobu. Toda, ojoj, fašisti, ki so znani kot dobri kričači in demagogi in ki so do sedaj vedno strumno pnsli poslušat domače in zlasti uvožene govornike, so se očitno naveličali in prišli so samo nekateri tipični predstavniki njihovt mladine v običajni uniformi; modrih hlačah, pisanih srajcah — skratka v »uniformah«, ki to že postale obvezno oblačilo iz Amerike uvoženih »teddg bogs».
Govornik — poslanec Gzilli — je sicer govoril, kot ebt bil navit*, toda navdušenja ni mogel vzbuditi! Morda zato, ker je po novi »Morellijevi liniji« preveč brenkal na »socialne« strune in se znebil nekaterih debelih, kot na primer, da demokristjani utirajo pot komunizmu, čemur so se celo nekateri njegovi redki poslušalci smejali, ker je dobro znano, da so se demokristjani v rimski in nekaterih drugih občinah že povezali prav z njimi, s fašisti.
Obvestilo uslužbencem trgovinske stroke
Danes bo praznik grozdja in je ob tej priliki prefektura odredila, da lahko ostanejo odprte prodajalne z živili za prodajo grozdja.
V tej zvezi obvešča sindikat uslužbencev trgovinske stroke uslužbence, ki bodo zaposleni na današnji dan, da morajo prejeti polne prejemke s predvideno doklado za nedelj sko nadurno delo (50 odst.)
-—»«-----
V ladjedelnici Sv. Justa
nespremenjen
Glede položaja v ladjedelnici Sv. Justa včerajšnji dan ni prinesel nič novega. Predstavniki sindikalnih organizacij so se sicer trudili« da bi prišlo do zahtevanega sestanka med njimi, lastnikom ladjedelnice in vladnim generalnim komisarjem, vendar do tega sestanka ni moglo priti, ker je dr. Pa-lamara službeno v Rimu. Pač pa je podprefekt za upravne posle dr. Capon zagotovil, da bo to njihovo zahtevo čimprej sporočil vladnemu generalnemu komisarju ki naj bi se vrnil že včeraj ponoči v Trst.
V ponedeljek bo zato ob 9. uri dopoldne na sedežu v Ul. Duca d’Aosta skupščina delavcev, kjer bodo razpravljali o položaju in o nadaljnjih u-vrepih.
jeni v od strahu na pol otrplo gospodinjo, ko je eden od maskiranih neznancev dejal; »Daj dinar!«
»Nimam denarja,* je odvrnila gospodinja. Toda oglasil se je drugi in v dialektu z italijanskega juga zagrozil; »Denar ven! Sicer ga pa bomo že sami našli!« Nesrečnico so tedaj porinili v kot, jo nekajkrat sunili v hrbet in eden od banditov je imel v roki pripravljen kos vate, ki je nekam ostro in čudno dišal. Stopil je k Lavrenčičevi, da bi ji vato porinil v usta. Branila se je in otepala in končno so z vato odnehali, zato pa so jo porinili v sobo, kjer spi domača hči, in zaklenili vrata za seboj.
Lavrenčičeva je ostala v sobi na postelji trda od strahu. K sebi je prišla šele tedaj, ko je v veži zaslišala korake domače hčerke in med jokom je poklicala: »Adriana Adriana!« Hči, ki se je ob 12,45 vrnila domov z dela, je najprej pogledala v klet, nato je hotela odpreti vrata svoje sobe. ki sp bila zaklenjena, a brez ključa, in končno še na dvorišče. Matere ni bilo nikjer. Končno je zagledala na tleh ključ od svoje sobe, odprla vrata in zagledala mater na postelji. Prestrašila se je, da se ji ni morda kaj zgodilo, in bilo je treba precej časa, preden ji je mati povedala o napadu.
Potem je bila seveda prva pot v spalnico, kjer je hčerka že prej opazila da je v omari vse razmetano in da leži več rjuh in perila na tleh. Pol milijona lir, v bankovcih po 10.000, sadu desetletnega varčevanja skrbne družine, ni bilo več. Gangsterji so na hitrico prebrskali omaro in ko so našli denar, so nemoteno odšli.
Hčerka se je takoj nato odpeljala v Boršt, kjer je rop prijavila civilni policiji. Cez nekaj minut so v hišo prišli agenti omenjene policije, nato oni z miijskega komisariata, potem karabinjerji in končno še agenti letečega oddelka kvesture. Ves popoldne jih je bila polna hiša, saj je bilo treba fotografirati, poiskati prstne odtise, zaslišati domače itd. Preiskava je sedaj v polnem teku in upajmo, da se bo uspešno zaključila.
Sedaj pa še nekaj podrobnosti in ugibanj. Lavrenčičevo je pol ure pred poldnevom obiskala njena soseda z železniške postaje in kot smo že o-menili, ji je potožila da je i-mela nekam čudne in hude sanje, ki so bile, kot smo vide’i, povsem upravičene. Ko se je nato vrtela okoli štedilnika ni slišala nobenega avtomobila ali vespe, kar kaže, da so kriminalci prišli verjetno čez gmajno naravnost do hiše in se po isti poti spet oddaljili. Dejstvo, da je eden od četvm rice dejal »Daj dinar«, drugi
nar ven...«, pa da slutiti, da so zlikovci hote spremenili svojo govorico, da bi tako spravili preiskovalne organe na nepra.. vo sled.
Potem moramo omeniti vato,
katero so ji hoteli — tako pravi Lavrenčičeva — zamašiti usta. Menimo posebno še, ker je imela vata čuden in oster vonj, da je bila prepojena s kloroformom oziroma e-trom, s katerim naj bi Lavrenčičevo omamili.
Vse pa kaže, da so bili zlikovci natančno poučeni o na-adah v Lavrenčičevi hiši kaj_ ri drugače dvomimo, da bi z» svoj kriminalni podvig izbrali tako uro, ko bi vsak pričakoval, da je, ali da bo vsak čas družina zbrana pri kosilu.
Da je bil za Lavrenčičevo družino to hud udarec, menimo, da ni treba posebej razlagati. Deset let so si tako rekoč od ust pritrgovali, da so prihranili pol milijona lir, potem pa so naenkrat vse izgubili. Zvedeli smo da so hoteli še letos kupiti novo pohištvo, nove žimnice («Ze 25 let spimo na travi,« nam je potožil g, Lavrenčič, »pa se mi zdi, da bomo še naprej!«) in še kaj drugega.
Omeniti moramo še. da niso bili zavarovani proti tatvini, tako da jim preostane samo u-panje, da bo policija čimprej izsledila roparje. Mi jim seveda želimo, da bi se to v naj-
proučiti položaj v ladjedelnici Sv. Roka in je v ta namen izglasoval na izredni seji dne 2. septembra resolucijo, v kateri je med drugim zahteval, da pristojne lokalne in centralne oblasti čimprej poskrbijo za že obljubljeno modernizacijo naprav.
Miljski župan je nato poudaril, da je ladjedelnica Sv. Roka lansko leto praznovala stoletnico svoje ustanovitve in je skozi celo stoletje predstavljala jedro miijskega gospodarstva. Tako je bila ta ladjedelnica ena od prvih na tem področju, ki so začele izdelovati železne ladje. Toda preteklost nas ne zanima, je nadaljeval župan Pacco, kajti današnjega sestanka nismo sklicali zato, da bi obujali spomine na preteklost, temveč
r.a osnovi številk in statističnih podatkov, ter še enkrat poudaril, da je kriza, v katero je zašla miljska ladjedelnica, zelo pereča in je treba storiti vse, da se položaj v tej stoletni industriji izboljša. Pri tem je tudi omenil enotnost vseh političnih strank, ki so zastopane v miljskem občinskem svetu, saj prav ta e-rotnost kaže, kako življenjski je problem miljske ladjedelnice za miljsko gospodarstvo.
Ob kc tcu svojega govora se je miljski župan Pačco zahvalil vsem, ki so se odzvali vabilu na sestanek, predvsem pa vsem onim predstavnikom oblasti, ki so se ob raznih prilikah zanimali za življenje te nenadomestljive miljske industrije. Ob tej priliki, je zaključil župan svoj govor, va-
jP UVlIllliC	V	v	I- | -	,
zato, ker je ladjedelnica Sv. bimo in pozivamo vse poslance in predstavnike oblasti, da predložijo pristojnim državnim in lokalnim organom problem ladjedelnice Sv. Roka. da bi izšla obnovljena iz sedanjega položaja in da bi ji agotovili delo in napredek.
Koka edina na našem področju, ki preživlja v povojnih letih nenehno krizo in ki je menda edina na svetu ostala brez naročil, čeprav je bilo še do pred nedavnim mnogo povpraševanja in naročil za gradnjo ladij. O položaju te ladjedelnice se je moral občinski svet ukvarjati že od vsega začetka, to je od septembra leta 1949, ko je ladjedelnica preživljala prvo velika krizo. Od takrat dalje je miljski občinski svet izglasoval že deset resolucij, v katerih je zahteval zboljšanje položaja ter storil vse kar je bilo v njegovi moči, da je vsaj začasno rešil, kar se je rešiti dalo.
Zupan Pacco je nato dejal, da je težko verjeti, da se problem v ladjedelnici Sv. Roka ne da rešiti, vsaj možnosti je dovolj. Najboljši primer daje ladjedelnica Felsze-gy, ki je v zadnjih letih dosegla nesluten razvoj, tako da je postala najpomembnejši industrijski objekt miljske občine. Tako je prišlo do tega, da po eni strani sledimo počasni smrti industrijskih podjetij IRI, po drugi strani pa vidimo, da industrija za zasebnim kapitalom, ki ji na-čelujejo ljudje,1 polni poguma in iniciative, gradi nove objekte in je dosegla ter presegla staro miljsko ladjedelnico. Tako ima danes ladjedelnica Felszegy 833 delavcev in 54 uradnikov, kar pomeni še enkrat toliko kot v ladjedelnici Sv. Roka. Zupan je pri tem poudaril, da je do razširitve ladjedelnice Felszegv prišlo v zadnjih dveh letib *aj je še leta 1956 ta ladjedelnica zaposlovala le 230 delavcev in 22 uradnikov.
Miljski župan je nato po drobno analiziral položaj v ladjedelnici Sv. Roka, in sicer
krajšem času zgodilo.
 ....
Nesreče na delu
Nekateri delavci
so si porezali prste
Kos železa udaril v AquHi delavca v hrbet
V teku včerajšnjega dne so zabeležili precej nezgod na delu in v prvi vrsti so razni stroji odrezali delavcem nekaj prstov. Nezgoda se je pripetila tudi jugoslovanskemu mornarju Marku Lovreškovu. zaposlenem na parniku »Li-pava«, ki' je zasidran v starem pristanišču. Jeklena vrv ladijskega dvigala je pomorščaku odrezala prva člena dveh prstov desne roke, zaradi česar bo morai ostati na II. kirurškem oddelku nase bolnišnice 20 dni.
Podobna nezgoda se je pripetila tudi 30-letnemu Sergiju Bratosu iz Milj, ki mu je ročna stiskalnica v delavnici ladjedelnice sv. Marka kala kazalec desne roke Tudi zanj so pripravili posteljo na II. kirurškem oddelku, kje; so mnenja, da bo moral ostati 20 do 30 dni.
Sergio Romano iz Ul. Pe-trarca pa se je ranil na vse prste desne roke, in sicer z radiatorjem avta, ki ga je hotel prenesti iz avta na Da-
Tudi on je moral na II. ki rurški oddelek, a doba zdravljenja bo krajša kot za druge.
Žrtev nezgode na delu je včeraj popoldne postal tudi Ivan Likar iz Ul. D. Chiesa, ki je delal na račun nekega podjetja v čistilnici olj Aqui-la. Sredi dela na 2 metra visokem odru ga je kos železa udaril po hrbtu in ga prisilil v bolnišnico. Pridržali so ga s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh na II. kirurškem oddelku.
Ribič Luciano Favento Pomola F. Bandiera si je radovedno ogledoval znanca, ki je na Nabrežju N. Sauro popravljal avto. Bil je tako zaverovan, da je pozabil odstraniti roke iz roba vrat, katerih je neznanec nepričakova no zaprl. Favento je zakričal od bolečin, a bilo je prepozno. Ko je znanec odprl vrata, da bi se Favento rešil stiska, je mož spoznal, da je brez nohta Moral je v bolnišnico, a po nudeni zdravniški pomoči se
pa v južnjaškem dialektu «De-
        .....................................
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 27, septembra t. 1. se je v Trstu rodilo 12 otrok, um-rlo je 8 oseb, porok pa je bilo 17.
POROČILI SO SE:	električar
Sergio Pianella in uradnica Margareta Maria Harasin, podoficir p>S Gennaro Calabria in gospodinja Gisella Semeraro. zidar Antonio Fermo in gospodinja Jolandi Bartoli, agent CP Luigi Pum in šivilja Gina (Luigina) Arseni, nadzornik Valdi Bais in šivilja Maria Anna Morgan, delavec Antonio Parovel in gospodinja Giu-seppina Minca, uradnik Edoardo Grandi in šivilja Edda Sencich, tesar Erman no Demarchi i n gospodinja Renata Slama, modelist Romano Vecchiet in gospodinja Luciana Millo, uradnik Vittorio Busettini in uradnica Adriana Surian, inženir Marino Zucca in gospodinja Laura Solazzi, urad. nik Sergio Ambrosi in pletilja Maria Lidia Volpi, mizar L-bero Radin in šivilja Silva Candusio,
Zidar Giovarvni Pizzlga in bolničarka Onorina Visintin, zoboteh-pik Paolo Milanese in delavka Anita Ardessi, uradnik Antonio Cavalilini in prodajalka Maria Luisa Mau-ri, elektromehanik Bruno Rosa in frizerka Loriana Vo-lini.
UMRLI SO:	82-letna Elena
Massari vd. Bonacci, 64-letna Maria Marmori, 1 dan stari Mauri-zio Levi Minzi, 73-letna Anna Trost por. Bresich, 83-letni Isi-doro Menesutti 81-letni Giusto Parenzan, 63-ietni Vittorio Da-melli, 78-letni Luigi Sehillani
OKLICI: Učitelj Luigi Vecchiet
In
Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole sporoča, da se bo začel pouk v četrtek 2. oktobra s šolsko maso, ki bo ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ja-
k°ku*	.	,	j . • m •
Po maši se bodo vsi dijaki zbrali v šoli.
Izidi jesenskih izpitov
Seznam učencev in učenk državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki so
uspehom opravili nižji tečajni izpit v letošnjem jesenskem roku:
a) izpitni sedež v Trstu:
Silvan Bellich, Egidij Busan,
Marij Ceglar, Silvester Co-ren, Sergij Lapel, Danilo Majcen, Ana Marija Tavčer;
b) izpitni sedež v Nabrežini:
Ivanka Cosmina. Katja Kos-
mina, Ivan Zidarič (privatist);
c) izpitni sedež na Opčinah:
Svetko Gojca, Maksimilijan
Morpurgo, Giancarlo Vidali, Nada Carli, Renata Emiliani Divina Pisčanc:
č) izpitni sedež v Dolini: Aldo Jercog, Klavdij Maver, Peter Stranj, Albina Praše!.
Lambretist podrl kolesarja
Ze navsezgodaj zjutraj je prišlo sredi Boljunca do ka-rambola med motornima kole soma 22-letnega Friderika Bandija iz Prebenega 4 ter 36-letnega Benedikta 2erjala iz Boršta 74. Oba sta padla na tla in sta morala z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer pa so samo Bandija zaradi rane nad levim očesom in lažjega možganskega pretresa sprejeli na XI. kirurškem oddelku. Medtem ko se bo Bandi moral zdraviti približno 10 dni, bo tudi Žerjal potreboval prav toliko časa za okrevanje, za kar pa bo moral skrbeti, da bi prišlo s počitkom in v domači oskrbi.
Zvečer pa so morali bolničarji Rdečega križa pred tovarno bombaža Sv. Justa, kjer je nezavesten ležal na tleh 66-letni Josip Blažič iz Stare istrske ceste. Poleg njega je ležalo razbito kolo, nedaleč pa je stal 17-letni Silvij Ota iz Krogelj s svojo lambreto.
Medtem ko so priletnega moža odpeljali v bolnišnico kjer so ga zaradi hudih poškodb, med katerimi tudi verjetno prebitje lobanje, sprejeli s pridržano prognozo na II. kirurškem oddelku, je Ota povedal, da se je on zaletel v kolesarja, ki je vozil pred njim proti Sv. Ani.
Čitajte in širite
PRIMORSKI DNEVNIK
Baletna šola SNG
Vpisovanje od 2. do 12. oktobra 1958 v prostorih SNG Ul. S. Vito 17 od 9. do 12. ure Sprejemajo se otroci od 6. leta dalje.
Poseben oddelek bo tudi za I mladino od 14. leta dalje.
schl-ni in gospodinja Marija Pod-tršček, podoficir USAF tšrtllreu-Ray Brosset in gospodinja Mana Bcrdini, mehanik Giovanni Goiza in gospodinja Albina Škabar, nameščenec ameriškega letalstva James C. Bantz in gospodinja Lar-mela Sarkarossa, zastopnik tzi« Purel-li in uradnica Luciana »ri-venese, novinar Danilo Soli ip gospodinja Graziella Giacomlm, delavec Marino Pipan in šivilja Liliana Hriaz, delavec A<*tiano Hriaz in gospodinja Anna Maria Quattrocchi, natakar Ruggero Torzullo in prodajalka Dalia bega, tesar Giuseppe Natoergoi in šivilja Romilda Sedmak, oficir Edoardo Fatobri in učiteljica Anna Maria Bologna, agent OP Silvano Kodarin In šivilja B™ni Gzudenzi, trgovski zastopnik Sandre Pacco in gospodinja Ascara Picciola, uradnik Pietro Apono-nio in uradnica Licia Detla riip-pa, mehanik Santo Valenti m gospodinja Giovanna Cness, delavec Bruno Visintin in gospodinja Maria Sain, kuhar Aldo Slaf trti a 'n gcspodinja Marina Miniussi, soi-ski sluga Tancisio Spadaro in gospodinja Italia Ruzzier, delavec Franeesco Zadnik in gospodinja Maria Buda, inženir Vladimir Bak in uradnica Natalia Ferfolja, zidar Dino Dilena in gospodinja Clotilde Searbolo, zdravnik Ar-turo dr. Valenti in gospodinja Mano
je odpravil domov   i..................t.......minimum.............mmm.i.........mm.....mmmmim
NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru
Alabarda, Istrska ulica 7; de Leitemburg, Trg San Giovanni dott. Praxmarer, Trg Unita Prendinl, Ul. Tiziano Vecel-lio 24: ----------------
OD VČERAJ DO DANES
  	   „.	  Eleonora	Piccoli,	mizar
... gospodinja Maria Antea Vi-1 Giurgevich in gospodinja Anna sintin, delavec Giovanni France-1 Main-ardis, delavec Gianni Temni
in šivilja Lucia Buldo, mehanik Giuseppe Corossi in šivilja Liliana Vecchiet, pleskar Sergio Cen-da in frizerka Giuseppina Guštin, cie zidar Pietro Cernaz in gospodinja Antonia Bandera, računovodja Luigi Attardo in gospodinja Giuseppina Pacifico, mesar Bruno Grahor in prodajalka Maria Suban, šofer Giordano Reia in uradnica Vitarosa Gelleti, delavec Angelo Frittoli in gospodi, nja Giuseppina Pecorella, agent CP Ferruccio Di Lauro in urad-nica Giuseppina Cossi, šofer Gae-tano Hauser in prodajalka Adria-n„ Bassa, pomorščak Giorgio Bruni in baristka Fulvia Sila, trgovec Giorgio Pitassi in gospodinja Maria Lisa Grassi, delavec Giovanni Nangano in gospodinja Santa D'Agostino, industrijski izvedenec Franeesco Aquilante in gospodinja Mar.v Ba-rzellato, delavec Sergio Godnik in prodajalka Mariagrazia Vidotto, agent CP Umberto Cimolino in prodajalka Rosanna Trebbi, agent CP Teodoro Štolfa in uradnica Lul-gia Alzetta, delavec Antonio Lu-glio in uradnica Marcella Gior-mani, delavec Carlo Godina in Beatrice Carpl, delavec Pietro Presotto in gospodinja Adelina Andreassi, odvetnik Salvatore Grego in gospodinja Marilena Mosetti Casaretto, agent CP Romano Ca-rloni in gospodinja O-rietta Na-rdecohia, Paolo Aiello in Caterina Spera,
Popevke vseh; 19	,0	,0	izbof
galskih suličarjev, 20.11)	f0.
dekumenurnih f!lm^,'-n(j-	21-50
ročna; 21.00 Disne^land^-,.
«Valentina«,	in poročiH-
23.00 Športna nedelja in Pwv'~
Obvestilo siromakom
Tržaško županstvo sporoča, da je treba do 31. oktobra predložiti prošnje za vpis v seznam siromakov, in sicer na zadevnih občinskih izpostavah (delegacijah). Prizadeti se lahko obrnejo na te izpostave tudi za vse informacije in za izpolnitev obrazcev.
 «» —
Tečaj za natakarje
Včeraj je bil v Sesljanu zaključek profesionalnih izpitov za bariste in natakarje, na
katerem je izdelalo 13 izmed jčnes’	„Moi>	&
17 prijavljenih kandidatov. Fjlo(|rammaiico. H’9®- variet*--Kandidati so se prijavili pred na policist«, T. F'«. f trt-komisijo, v kateri so bili in- crattacielo. 14.00: štruktorji CGlL in ClSL in so večini pokazali dobro zna-nJe-
Cez nekaj tednov bodo sporočili o pričetku podobnega tečaja, katerega organizira EN AL.
Ezcelsior. 15.00. «Pest
Cooper, D'ana |-	2|,45: «N*
Fcnice. 14.45,	l8-1®'	p	Delor®*'
srečniki«, S3 .peklenski * Nazionale. 16.00. «r Darnell. ' ziv«, H. Fonda, L. u*
Mature' ,«nn- »Divji j« vr Arccbaleno. 14.00.	ouinn, "•
ter«, A. Magnam, A. * Franciosa. ,,
Supercinema. 18;22'on, Je«
orožje«, Ro-ck
ŠOLSKE VESTI
r
RADIO
;)
NEDELJA, 28. septembra 1958 ItADlO TEIST A
8.00 Jutranja glasba; 9 00 Kmeti iska oddaja; 9.30 Glasbena ma-tir.eja; 11.15 Lahke priljubljene melodije; 11.45 Operne arije; 12 15 Za vsakegar nekaj; 13.00 Fantazija iz Offenbachovih motivov, 13.30 Glasba po željah; 15.00 Popoldanski koncert; 15-40 Orkester Gienn Miller.
na
Crattacielo. ----•	.
siesse«, D. Kerr. J.
Chiari.	Devec*. u'
Cristallo. 14.30:	P
Martin in J.	■	noge»,	Tlv
Capitol 14.30:	M
to in Rossella Cotno.
Astra Roiano.
C.-rd», J. Mac Crea.^ ppvelj*
15.00:
Crea.
.Tajno
16.00 Zaključni večer s VI. mednarodnega tegmo-vanja pevskih zborov v Arezzu.
Alabarda. 14.30:
tretjega Reicha« nma, d*)®* Aldebaran. 14-&0- “Ma Bardot.
brez tančic«, Brig zakonA Ariston. 15,00: «Gospod<*
Gary Cooper.	toplo	Pr
Aurora 15.00; «Dolgo» Fran* letje«, P. Nevvman,
a »».-sasfr
r.o-zapadnega predela«, ■ ne, V. Mc Laglen. Grejnild » Impero. 15.30, 21.50.
Peytona», L. Turn<r-0. »VtUj' Italia. 14.00, 17.30, 21 3«- foniz in mir«, A. HeDptiP"-. p, & Moderno. 14.00: «LoreHa«,
Luca. M Arena.	jivU*;
S. Marco. 16.00: <‘TraP pordiš nja«, Rock Hudson,
Malone.	„	rulier
Savona. 14.30; «Zgodba grszJ1' stello«. .1 Cravvford, B. po-Viale 14.00: «Frankenstel co. kol«, VVhit Russel, rnj
stes	,,nn-	»M0*?
Vittorio Veneto. 14,[-wrravv(ot<1'
kri«. A Guinnes. J. -foni’ Belvedere. 14.00' «ZS<*Ba Destr.Vja«, A. Murpny- tajne*» Marconi. 15.00: «PariSKe
F. vVillard, L. De Luca. ^ Massimo. 15.00: »Sokol
or0t-
BARI
CAGLIARI
florenc/
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
2 12 1
LOTERIJA				
63	59	26	37	81
30	42	28	50	65
t 77	3	18	12	86
2	43	22	24	71
65	61	74	14	13
21	37	67	46	54
50	41	89	4	84
74	48	82	17	78
85	90	76	89	39
39	34	84	32	5
ENALOTTO				
2 1 X	2	2 X	X	X
nato Novela: France Bevk: »Faraon« nato Plesna čajanka; 18.00 Ciganske melodije igra orkester Kcoze A n tal; 18.20 Enesco; Dve r »psodiji:	18.45	Vokalni kvintet
«Niko Štritof«; 19.00 Pianist Ralph Sharon; 19.15 Makedonske narodne pesmi in plesi; 19.30 Pestra glasba: 20.00 Šport; 20.30 Zvočni mozaik; 21.00 Glasba Vincenta Vo n m:\r.sa- 21.15 Haydn: Koncert za rog v’ D-duru; 21.30 Narava poje v pesmi: (21.) «Kakor žareči rubin šipkove jagode v soncu žare«; 21.45 Južnoameriški odmevi;
22.00 Nedelja v športu; 22.10 Poje Jelka Cvetežar ob spremljavi orkestra Franca Russa; 22.35 Večerne melodije; 23.00 Chopinove etude; 23.30 Nočni ples.
RADIO TRST 9.15 igra orkester Guido Cer-goli: 12.20 Franco Russo pri klavirju; 14.30 Operna glasba; 15.20 Glasbena fantazija; 16.00 Orkestra Richard Jones In Ray Amhb. ny; 16.30 Ritmi in popevke; 17.00 Prenos z nogometne tekme; 18.00 Simfonični koncert, 19.45 Športna nedelja; 21.00 Izbor iz glasbenih komedij; 21.45 Slavne popevke; 22.45 Koncert Madžarskega kvarteta.
II. PROGRAM
13.00 Popevke; 14.30 Orkester Esposito; 15.30 Odlomki jz oper;
16.00 »Festival« revija Maria Braneaccija; 17.00 Glasba in šport; 18.30 Plešite z nami; 20.30 Giasbeni variete; 21.45 Popevke iz filmov; 22.30 Nedeljski šport.
RADIO KOVElt Potočila v slov.:	7.00,	7.30
13,30, 13.00.
Poročila v Ital.:	6.30.	12.30
17.15. ,19.15. 22.30 6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja. »Klet v Dobrovem in briško vinogradništvo«; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Zabavna glasba; 10.00-10.30 Prenos RL; 10.30 Odlomki iz oper; 11.20 Opoldanski koncert; 12.10 Glasba po željah; 13.45 Za našo vas; 14.15 Trio Avsenik z Dano Filipličevo in Francem Korenom; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 15.15 Glasba po željah; 15.45-
13.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.10 Glasbeni intermez-zu; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
SLrtVENI IA 927.1 m. 282,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.U0	8,00
10.00,	13.00,	15,00	17,00,	19.30
22.00. 22.55.
7.35 Skladbe za pihalno godbo;
3.00 Mladinska radijska igra — H. Sienkievvisz: V puščavi in goščavi; 9.00 Glasbena medigra; 9.06 Ponovitev javnega večera domačih napevov z dne 28.5.1958 v Kranju; 10.00 Se pomnite, tova-riši — Polde Štukelj: Le še v ttmnih nočeh; 10.30 Počitniške razglednice — Izlet v štiri zdravilišča na Štajerskem; 11.30 Orkestralna medigra; 11.45 Pojeta Jirina Salačova in Rudolf Cortes;
12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 13.45 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 15.15 Prisluhnimo zabavnemu orkestru Radia Ljubljana; 15.45 Zvone Kr. ž.šnik: Velesejmske novosti (reportaža); 16.15 Glasbeni mozaik; L. 15 Radijska igra — Anatole Fi ance; Crainquebille; 18.00 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe pred mikrofonom; 18.25 Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir m orkester št. 2 v c-molu; 20.00 y^lete na. valu 327.L 21.00 Me. lodije iz filmov In glasbenih re-vij; 21.30 Športna nedelja; 22.15 D Šostakovič: Godalni kvartet
Konga«.	-350’'T
Novo cine. 14.30: «Bratjc paget’ niki«, Richard Egan, T,- -io f Odeon. 14.00; «Toto, Vittoi ^ zdravnica«, V. De Si *
A Lane.	«iesal8J’'
Radio. 15.00: «Princ m L Olivier in M. Monroe.
NA PROSTEM	t
Arena d-ei fiori. 20.00: « cie žel e«, Vera	Ellon,
»neming.	rfthna	vok
Arena Diana. 19.30:	j-fto*1
na majorja Bensona»,
Heston.	r tihi tS*
Paradiso. 19.30. 21.30: «LJ“ nežno« VVilliam HoidčP- yjii Ponziana. 20.00	«Junak',>
Johnson, W. Pidgeon. piti Sladio. 19.45:	«Cudovito	J
mlad«.	--..ctirti
Vaimaura. 19.15: »Veliki »
Gene Tierney.
KINO MILJE
Europa: «La ragazza Gassman.
Verdi: »Lazzarella« jrarn<se‘ Roma: »Angel Alp«, A. r Volta: »Bandit iz Epira«, v' son	-
ZAHVALA
, h A°*r
Ganjeni ob številni*1 zih ljubezni, izkazane 11 predragerfiu
Milanu
se zahvaljujemo vsem* per počastili njegov sPoinl..j ir» sebna zahvala direkc ^0 uslužbencem podjetja facio.	-TABC
Trst
DRUŽINA ST
MALI
• LMPOHIO DELLO SCAMTjjoV« ME«, Trst, Ul. Mazzini 4U> v0irt*i pošiljke:	svile, najlona, praL
popelma, tiskanega h|a**;,0dn^ priložnost, največja us Prodaja samo na težo. )g.i! PEKOVSKEGA vajenca ^praVt
lista. Ulica S. Franeesco
20.
to*
ZA IZPITE iz vseh P.r'u"'fel*'
srednjih šol dajem lekcij ■„ h nirati od 1’ do 14. na
( HAMA OBVBtmLA )
Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. — Danes, 28. t. m. bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11.. sestanek od 10. do 12. ure.
Delile se bodo zadnic dospele novosti.
Danes sta se poročila GERMANA STOCKER
in
EGON PISCANC
Prisrčnim čestitkam in voščilom sorodnikov, prijateljev in znancev se pridružujeta tudi uprava in uredništvo Primorskega dnevnika.
st 5, op. 92; 22.46 Nočna melo-aija z orkestrom Jackie Gleason.
TELEVIZIJA 10.15 Kmetijska oddaja; 16.00 Športni popoldan; 18.00 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 18 45
rova nica
GHEGA
i
P R A V K A B DOSPELO: Kraigher; Cankar II. del	L	1.»
Trije medvedi L
knjiga
TRŽAŠKA
1)1. Nv.
I rnt .
Telefon
nt Za \otjy
vam
nudi
TRŽAŠKA
knjigarna
Trst
UL Sv. Frančiška 2° TeL 37-338
*>«» Donato CAP URŠO Su<&
TRST, Ulica Torrebianca 19 — P.O.B. 3**
IZVA2A DARILNE POŠILJKE	.	v,j-
Kolesa, motorna kolesa, avtomobile, radioaparate. ne stroje — nove in rabljene v najhitrejšem cas po zelo ugodnih cenah.
Goriško-beneški dnevnik
Vprašanja doberdobske abčine
Prizadevanje občinskih predstavnikov elektrifikacijo zaselkov v Dolu
Cesta po Doberdobu zopet odprta za promet
ce?u “>ed Gori-zopttnH*. cez Doberdob -a. j* dP,rta za promet. Ob.
'Wki »intlraJa okoli 1 km »it pelJ* °d Prve do zad-
makada-ceste
Bjt hii* oa P^e do zad tolei)! j bo ven in s tem iz-
Ijo prebival * Prl^akovano že-JJi dm«Astva' da bi se tako Cer aekti UI? ilo prahu.
Ponovili t J10110 isto del°
v**jo *pj„ . ko dosegli še
? ^dovohni Ce,SU“a- Oboam delo ODrivti da Je bilo to deU, ^rayl)eno. Se raje bi vihali del „ asfalt‘ral še pre-°m. toda v! proti Deveta-ki hn i e na^°Sa pokra-U {,Vin SleJ »U Prej mora-'t«ja prott.e.?apraviti. sai Po-IB«, ovinv ,2*radr m
''stokrat T ln ozkosti N»jvedi. nevaren, bm M A.vpraianie, s kate-ukv*rj»in -1 možje sedaj trikevOnj napeljava elek-U t' večv *pan tov'Jarc te ?l*ov»rjai ,at. pn Prefektu, ki SELVri' ® Je s Predstavni-itoiaimi „ z drugimi pri-kot	da bi tudi
P* tndi\!5 -Ja vas v občini, ,r*jini v; •18,vas v naši po-11 brej \iiu. državni cesti {'ktrific;r.!y £tke• čimprej e-to t»»«-‘ blasti bi mora-6,><iBe ona10 Prebivalstva in t«,ker °dp!eti 'udi zaradi te-h"1' ■ ®v. J? kr?ju dva ob-pri Ko-elektri-
tem kraiu Ta (tretji je k') in ^ tudi ni
tarj*v - e DOStoianlr
Postojanki finan-
Dof elektrificirali mi, bj Jamljami in Poljana-ve,ti k°tll° to veliko laže iz-
Ift^dnačenajat!ied*3 vprašanje
i JamnAradn^e osnovne šole n., mah ln	—
ašče)
»oh, JaProsii0
tPaikif*-' p?kopališča v
k r‘u»Uo	ie županstvo
Uhkn Pristojno oblast, da r»dnj0 ,zvišal°
«t. o... ,. °ie za okoli 900.000
ftsdnio'’» z,vlSal° stroške r' Grariu za okoli 900 c<|Bitn. o en° Podjetje Pin et. tjtVjai- _rrr|an iz Tržiča
bi
*tVo st.„f,radnJO. če bi županjih »r!krie .^večalo. Za pre-» ® na Je pokopališča v tlvUek „ zabteva 26-odstotni
Ko\upanstevo'ki j° ie Predl°' *°v°rimo o vprašanjih P ki 'a. j. omenimo tudi ene-jhv. 7	.	občinskih	usluž-
,	nje	se namreč še
,f,j» niik*estavil Pravilnik ki ,'^tki službeni in eko-J*no, položaj. Kakor nam je-c * fc s? lmata že sovodenj-?°riei teverjanska občina, v
id^Bitna 80 8a odobrili pred Jetiji, Joesecem po dolgi di-f b Pr,„° našem mnenju bi j"1* v *,„Lda doberdobska ob-ZuSilnj ne bi zaostajala za
'strici in
Slab obisk knjižnicah
S*
imamo dve večji knjižnici, in sicer mestno. V vladni
Mce brirejajo tudi kon-*fir«j»i’ Predvajajo filme in Mu	druge podobne pri-
mestno knjižnico so
h J*dnjei« a ' — -----------
1 v, casu modernizira-'*»li n Javnost čimbolj na-f* «4i ^jo. Vendar, kakor .P.iajo v'mani zelo malo za-. Bi nSr , te prostore. Gori-J°di B.. dr>jim knjižnicam se Ijrnarn, ,a ° tako kot’ knji-t v*’J * knjigami nimajo tnj>g»fne . e*a zaslužka. Za t^Ijivo’'' t0 do nelte mere triV l'Bii}r,ker 80 knjige dra-iit l*raH 811 pa moralo
jj^eleev tega ,biti veo °b'
»StMsn^ini vladne knjižnice N lo« -ki izdaia revijo
iii>ie r :;8ni*-.“
»il
j* ot'.-*Pl0 zanima. S'kle-
ka-
po
Mi bodQ0t’.tf iivalnico, v 0ui8ab jn žudje segali filj e !tlk brihajaU tudi v Vh, '»ZDr«..' kl bodo omogo-kui,U%hjih Z- ° V5akovrstnih Ve, ' ki se tičejo knjig, ^	nanosti jn umetno-
sti. Tja bo imel dostop vsak meščan, ker ne bo potrebna nobena izkaznica, ki v večini primerov ne pospešuje obiskovanje knjižnic.
Res lepa iniciativa, ki ji želimo uspeha.
 «»------
Po 30. septembru sestanek glede SAFOG
Na zahtevo CGIL in UIL, naj se razprava o odpustih v SAFOG preloži do konca tega leta, je Intersind iz Trsta včeraj poslal CGIL, CISL in UIL pismo, v katerem pravi, da bo postopek, ki ga predvideva sporazum od 21. aprila 1950, odložen na podlagi izjav, ki so jih vladne oblasti podale glede podjetij z državno udeležbo. Sporazum, ki je bil podpisan 28. septembra predvideva, da bo do ponovnega sestanka s sindikalnimi organizacijami prišlo v skladu z vladnim gledanjem po 90. septembru 1958. Vprašanje se bo proučilo šele tedaj, ko bodo osrednji organi pregledali položaj v SAFOG:
 «»------
V SOVODNJAH
Sestanek Slovencev članov PSI
Italijanska socialistična stranka bo priredila prihodnjo nedeljo 5. oktobra popoldne srečanje socialistov slovenske narodnosti v Sovodnjah. Na to prijateljsko srečanje bodo prišli slovenski socialis‘i jz Gorice in iz slovenskih vasi, da poglobijo organizacijske vezi in da podrobno analizirajo rezultate zadnjih političnih volitev. Poleg tukajšnjih voditeljev stranke bo prisoten tudi senator inž. Fermo Solari. Točen kraj in uro srečanja bodo naknadno sporočili.
PRIHODNJO SOBOTO
telesa. Ozdravela bo v šestih dneh.
Rojstva, smrti in poroke v Doberdobu
V občini Doberdob sta se v avgustu in septembru rodila Karlo Ferfolja ii. Flavija Gergolet, poročili so se Remi-gio Virintin in Alma Gergolet, Jožef Gergolet in Marija Pahor, Alessandro Chincarini in Marija Pelicon, Josip Le-gi.a in Norma Pangos, Silvio Romita in Isolda Ceretti, Josip La-renčič in Rozalija Kar-lič. Umrli so 80-letna Frančiška Boneta, 76-let'ni Margeri-tc Petelin in 73-letni Josip Zuzič.
Vesti iz Podgore
Samo polovični pridelek grozdja
Tudi sladkorja nima dovolj • Vse to zaradi toče, ki nas je tako neusmiljeno prizadejala
V naši vasi smo že pred; brigale in prisilile lastnike, nekaj dnevi pričeli s trgatvi-1 d» bi smrad v celoti odpra-
jo. Do tega nas je prisililo grozdje, ki je zaradi toče precej poškodovano in je pričelo po zadnjem dežju ponovno gniti. Trgatev je zelo slaba. Tcča nam je namreč pobrala ckoli 50 odstotkov pridelka. Kar je ostalo na trtah, pa tudi ni kdo ve kako dobro, ker grozdje ni dobilo zadostne količine sladkorja.
Smrad iz oddelka za rayon je še vedno zelo hud in ga prenašamo z velikim nezadovoljstvom
Ob 11. uri uradna otvoritev telovadnice na Rojcah
piše več toliko, vendar to .še ne pomeni, da je kaj boljše kot v začetku, ko je oddelek pričel obratovati. Zelo bi bilo koristno, če bi se oblasti po-
  ...............................
Z včerajšnje pokrajinske seje
Prednostna	l
ki bodo postaje
Krščanska demokracija je nasprotovala predlogom KPI. da bi sovodenjska cesta bila više na lestvici in s lem bliže asfaltiranju
Včeraj popoldne je bila seja pokrajinskega sveta, ki je bila v pretežni meri Dosveče-na postavljanju prednostne lestvice, ki naj bi služila pokrajinski upravi za podlago on sprejemanju občinskih cest pod svojo upravo. Temu vprašanju so svetovalci posvetili mnogo časa, saj so razpravo o njem zaključili šele nekaj po 19. uri. Lestvica vsebuje 20 cest, ki bodo začenši s prihodnjim letom vključno do leta 1965 prišle pod pokrajinsko upravo in obenem a-efaltirale z državnim prispevkom.
Ob 11. uri bodo ob prisot-rosti podpredsednika državnega vodstva CONI, Bianchija, pokrajinskega delegata kavalirja Breganta, predstavnikov oblasti in javnosti danes do-O tem se sedaj ne | poldne otvorili moderno urejeno telovadnico na Roicah, s katero se Gorica prav zaradi prizadevnosti krajevnih funkcionarjev CONI in drugih športnih organizacij uvršča med tista italijanska mesta, ki so v tem pogledu med prvimi razumela, da lahko postane dober samo tisti športnik, ki je z uspehom opravil izpit v telovadnici.
Poslopje je izdelano po najbolj modernih gradbenih načelih s centralno kurjavo, stranskimi dvoranami, slačilnicami, barom itd. V njem bodo poleg orodne telovadbe in prostih vaj gojili tudi lahko m težko atletiko, sabljanje, rokoborbo itd, v nj^j se bodo lahko vadila' vsa športna društva.
Mednarodni košarkarski turnir v Vidmu
Lokomotiva in Udinese tudi včeraj zmagoviti
DANES V TRSTU
Tanacs (Madž.) in Standa še brez zmage
VIDEM, 27. — V športni palači v Ul. Marangoni se je
nocoj nadaljeval mednarodni ženski košarkarski turnir, na katerem nastopajo poleg domačink še košarkarice milanske Stande, sofijske Lokomotive in budimpeštanskega Ta-nacsa.
V prvi nocojšnji tekmi je Lokomotiva s precejšnjo lahkoto premagala Tanacs, v drugi pa je Udinese po lepi borbi premagala Stando.
Rezultati prvega dne:
Lokomotiva - Standa 77:39 (29:21)
Udinese-Tanacs 48:41 (17:16)
Rezultati, drugega dne:
Lokomotiva - Tanacs 58:45 (32:18)
Udinese-Standa 43:35 (24:16)
Lestvica Lokomotiva 2 2 0 135:83	4
Udinese	2	2	0	91:76	4
Tanacs	2	0	2	86:106	2
Standa	2	0	2	73:120	2
BOKS
Dalmatinska folklora v prosvetni dvorani
V soboto 4- oktobra gostuje v Prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 1, Dalma tinska folkloristična skupina iz Zagreba, ki bo prikazala dalmatinske ljudske plese ter narodne pesmi.
Prodaja vsto-pnic na sedežu 7.SPD v Ul. Ascoli 1 od 1. oktobra dalje ter v kavarni Bratuš. Cene sedežev 400 in 300 lir, stojišče 2Q0 lir, dijaki in otroci 100 lir.
Tiskovna konferenca svetovalcev KPI
Jutri ob 20,30 bodo svetovalci Battello, Batti in Silvino Poletto na tiskovni konferenci, ki bo v dvorani Delavske zbor^ nice, prikazali stališče KPI do pravilnika o delovanju proste cone, o katerem bo v kratkem razpravljal in ga tudi sprejel občinski svet v Gorici.
 KB —
Motociklist v starko
Včeraj zjutraj je neprevidna starka šla čez Ulico Garibaldi ne da bi prej ugotovila, ali je cesta prost?, in prihajajoče motorno voztlo jo je podrlo na tla. Starka je 68-letna gospodinja Maria Rainis, por. Tomat, bivajoča na Trgu Municipio 7, povozil pa jo je 25-letni Claudio Florean iz Ronk. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so starko peljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji ugotovili praske in udarce nda raznih delih
Svetovalec Poletto (KPI) je predlagal, naj bi cesta Stan-drež - Sovodnje - Zagraj prišla na sedmo mesto na lestvici, kar bi imelo za posledico, da bi prišla pod pokrajinsko upravo čez dve ali tri leta in da bi jo takrat tudi asfaltirali. Odborniki in svetovalci Krščanske demokracije pa so predlagali na to me-Ito neko cesto v Furlaniji. Štirikrat zaporedoma so sve-valci KPI, zvesti svojemu stališču in programu pokrajinske uprave o cestah, predlagali, naj bi bila cesta v So-codnje čimbolj pri vrhu lestvice, vendar so demokristjani s svojimi predlogi potiskali v zgornji del lestvice predvsem ceste, iz furlanskih predelov. Končno so svetovalci KD pristali, da se cesti odka-že na lestvici 11, mesto. Na 12 mestu je cesta Zagraj-Mar-tinščica-Devetaki, na 17. pa cesta Rubije - Gabrije.
Furlan z jadrnico preplul Atlantik
Malokatera dežela ima v inozemstvu toliko svojih prebivalcev kot Furlanija. Furlane najdete prav na vseh celinah. Med njimi so taki, ki delajo v inozemstvu, pa preživljajo počitnice doma, pa tudi taki, ki so že pred desetletji zapustili svojo rodno zemljo in se daleč od nje stalno naselili. Med takimi je tudi inženir Lesbo, ki je pred 55 leti zagledal luč sveta v Čedadu. S starši je odšel v
Severno Ameriko in se 44 let ni več vrnil v svoj rojstni kraj.
Pred dnevi se mu je izpolnila želja, da bi še kdaj videl svoj rodni kraj. Iz Bostona se je pripeljal čez veliko lužo z jahto, kot si je vedno želel. Potovanje je pripravljal več let. Zanj je navdušil še pet svojih znancev, ki so na 25 m dolgem dvoja.n-borniku v 34 dneh srečno prepluli Atlantski ocean. Pot so prevozili s pomočjo vetra. Na ladjici je sicer tudi pomožni motor, vendar služi samo za vožnjo v pristanišču. Razen dveh burnih dni, ko so imeli pomorščaki hudo nevihto nekje na sredi oceana, je potovanje potekalo normalno. Spomladi bodo na povratku pluli nekoliko niže kot so Kanarski otoki.
Kinu v Cop*i<*i
CORSO: pričetek predstav ob 15., 18.10 in 21.30 uri: ((Potovanje okoli sveta v 80 d-ieh», cinemascope v barvah Igra 40 znanih igralcev.
VERDI. 14.30: «Cow-boy», G. Ford in J. Lemmon, barvni film v cinemascopu. VITTORIA. 15.00:	«Zla‘e	no-
ge«, R Como in To*6. CENTRALE. 15.00: »Sierra Baron«, R. Gam in B. Keith, cinemascope v barvah. MODERNO. 15.00:	»Čolne	v
morje«.
—	«i——
DEŽURNA* LEKARNA
Danes posluje ves dati m ponoči lekarna Urbani e AI-banese, Korzo Italia 31, tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 22,4 stopinje ob 13.30 uri, najnižjo pa 12.5 stopinj ob 5.40 uri.
Včeraj sta se poročila LUCIA BELOTTO in RAJMUND FIGELJ iz St. Mavra. Srečnemu paru čestitajo vaščani ter uredništvo našega lista.
Vecchiatto ohranil naslov prvaka lahke kat.
LUGO, 27. — Vecchiatto je ohranil naslov italijanskega prvaka lahke kategorije po neodločeni borbi z Ravaglio.
Neuhaus premagan
HAMBURG, 27, — Albert Westphal je obdržal naslov nemškega prvaka težke kategorije z zmago s tehničnim
k- o. v 6. rundi nad bivšim evropskim prvakom Heinzcm Neuhausom.
DVIGANJE UTEZ1
6 novih rekordov v dviganju uteži
LEIPZIG, 27. — Na mednarodnem vojaškem prvenstvu vzhodnih držav v dviganja uteži, ki je v teku v Leipzigu v Vzh. Nemčiji, je v peteii-nji kategoriji Kitajec Chen Ching Kai dosegel nov svetovni rekord v sunkovitem dvigu s 140,500 krn, s čimer je za 500 -dkg izboljšal lastni rekord.
Drugi svetovni rekord je dosegel Rus Minajev, ki je v peresni kategoriji v teznem dvigu dvignil 119,5 kg, kar je za 1,5 boijše od starega rekorda.
MOSKVA, 27. — Na dvoboju sovjetskih in bolgarskih dvigalcev uteži, so sovjetski atleti dosegli štiri nove svetovne rekorde.
V srednji kategoriji je Ku-rinov s 169,5 kg izboljšal za 1 kg rekord Amerikanca Ko-na v sunkovitem dvigu;
v srednjetežki kategoriji je Rudolf Plukfelder dosegel kar tri svetovne rekorde in sicer: v teznem dvigu s 147,5 kg
(prejšnji rekord Rusa Jitecke-ga 145,5 kg), v strzaju s 138 kg (prejšnji rekord George (ZDA) 137,5 kg) in v skupnem olimpijskem dvigu s 452,5 kg (prejšnji rekord Lo-makin (SZ) s 450 kg).
TENIS
Italijansko teniško prvenstvo v Bologni
BOLOGNA, 27. — Za itali jansko teniško prvenstvo, ki se bo začelo v ponedeljek na igriščih kluba Virtus, so bili določeni za moško konkurenco naslednji nosilci serij: 1. Sicola, 2. Merlo, 3. Pietrangc-li, 4. A. Maggi. Vseh prijavljenih v moški konkurenci jc 26. V ženski konkurenci bo tekmovalo 14 tenisara, nosilki serij pa sta Lazzarino in Mi-
NOGOMET Triestina - Spal, prvenstvo A lige. Občinski stadion r>b 16. Predtekma Triestina rezerv. - Udinese rezerv.
Istria - Ponziana, diletanti; igrišče v Ll. Flavia ob 10.30, CRDA - Libertas, diletanti; igrišče pri Sv. Ivanu ob 14.
Cremcaffe - Flumicello. diletanti; igrišče Ponzu.ne ob ll>.
Cava Romana - Grzdesi, diletanti; igrišče v Nabrežini ob 16.
Fortitudo - Aiello, di'etanti; igrišče v Miljah Db 16.
ATLETIKA Milje - Trst, maraton v hitri hoji za veterane (10.700 km). Start v Miljah ob 9 uri, cV.j v Ul. Donadoni, ogel Largo Piccardi.
Tekmovanje moških za vse kategorije FIDAL. Organizira Libertas. Občinski stadion ob 8.30.
JADRANJE Jesensko tekmovanle v jadranju. Organizira Yacht Club Adriaco za Zvezde, Finn Jole. kljunače in Dinghies. Start druge vožnje ob 8.30, start tret',e vožnje ob 14.15.
KOLESARSTVO Trofeja Antonio de Berti«
gliori.
llinillllllHIIIIIIIIIIIMMIIIIMIIIIIMIIIIIIIMIIItlllltlUllltMllllllllllllllllltllllltllMIIHIIIMIIIIItllMIII
(IV. izdaja) cestna dirka za gojence. Organizira CS Inter. nazionile. Start ob 15. uri s Trga Vahnr.ura. Cilj v Krilu. BASEBALL AB Trieste - C. Felice Ve-nezian; igrifiče na Opčinah ob
M.«I| \IqHAi VI Unione Sportiva Alpina
Red Davfts, nah ob 45.
VESLANJE Z'ključna regata. Organizi ra Conski odbor FIC v Bar-kovij-*' ob 8.30.
KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebelln. ')?,”etck ob 15. uri. Glsvna dirka «Nagrada kontinenta«, 4. milijoni, 2500 m.
igrišče na Opčl-
ATI,ETIKA
Boksarska aktivnost v Italiji
Razpis dvobojev za prvenstvo peresne, lahke in srednje kat.
Izzivalci so: Polidori, Campari, Cavalieri in Garbelli
Confezioni
GORICA
-Al	CO	►	Confezioni
KORZO ITALIA
smo prejeli
KONFEKCIJE
modelov iz blaga po zadnji modi, ki so izpopolnili
VELIKO IZBIRO
oblek za MOŠKE, ŽENSKE in OTROKE
Nepremočljivi dežni plaSči iz nglona, Scaia Oro Rhodiatoce o Dežni plašči Makb o Plašči o Površniki Paletd o Taileurs o Krila o Hlače o Srajce o itd. itd.
KOT VEDNO ZELO UGODNE CENE
kdor bo do konom novembra kupil blaga v vrednosti od lOmOOO do 20.000 Ur prejme v dar arajoo Iz popolina, od 20.000 do 30.000 lir najboljšo arajoo iz popeisna.mako za nakupe nad 30.000 lir par moških hlad Iz dleto volne
RIM. 27. — Predsedstvo italijanske boksarske zveze je
za italijansko prvenstvo profesionalcev sklenilo nasied-nje:
Peresna kategorija: Ker se
je italijanski prvak Sergio Caprari . odpovedal naslovu prvaka peresne kategorije, je bilo razpisano tekmovanje za njegovega naslednika. Uradno je bil za to tekmovanje prijavljen Altidoro Polidori, njegov nasprotnik pa bo Giordano Campari.
Dvoboj Polidori-Campari mora biti v roku do 26. 11. 1958, pogodba za ta dvoboj pa mo. ra biti vložena do 26. 10. 195H.
Lahka kategorija: Za uradnega izzivalca italijanskega prvaka lahke kategorije Maria Vecchiatta je bil določen Germano Cavalieri. Dvoboj med njima mora biti do 26. jan. 1959; pogodba pa mora biti vložena do 26. dec. 1958.
Srednja kategorija; Zs. uradnega izzigal«# .italijanskega prvrka srednje kategorije Ita1-la Scortichinija je bil določen Giancarlo Garbelli. Dvoboj Scortichini - Garbelli mora biti do 26. jan. 1959, pogodba zanj pa mora biti vložers do 26. dec. 1958.
(Gasperi); Vitali, Pandolfini, Orlando, Broccini. Morbello.
Nov svetovni rekord v štafeti 4x1 milja
LONLON. 27, — Na atletskem dvoboju Anglija - Finska, je angleško moštvo v sestavi B'agrove, Clark, Ibbot-son in Hetvson postavilo nov svetovni rekord v štafeti 4x1 milja s časom 16’30”6. Stari rekord so tudi imeli Angleži I s črsom 16'41”. dosežen pa je bil le'a 1953 na istem stadionu «White City».
Vmesni	časi posameznih
atletov:
Blagrove — 4'05”2 Clark — 4'06”6 Ihbotson — 4’08”8 Howson — 4’10”.
Dvoboj se je končal z zmago Finske z rezultatom 120:110 Razen omenjenega svetovnega rekorda, sta bila dosežena še naslednje	boljša rezultata:
Krogla — Rowe (V.B.) 17,44; višina — Salminen (F.) 2,05.
Tekmovanje je potekalo v slabem vremenu.
ATLETIKA
NOGOMET
Sodniki za današnje tekme A lige
MILAN, 27. — Jutrišnje tekme II. kola nogometne A lige bodo sodili naaleflnji sodniki:
Alessandria - Fiorentina: Lo Bello (Siracusa)
Bologna - Genoa: Moriconi iz Rima Inter - Padova: Famulari iz Messine Juventus - Udinese: Butti iz Coma
Lanerossi > Lazio:	Ferrari
iz Milana Napoti - Milan: Liverani iz Turina
Sampdoria • Torino:	Boati
iz Milana Roma - Bari: Ubezio iz No-vare
Triestina - Spal: Bonetto iz
Turina
Triestina-Spal
V današnji prvenstveni nogometni tekmi A lige, ki bo na občinskem stadionu pn Sv. Soboti ob 16. uri, besta enajstorici nastopili v naslednjih postavah:
Triestina: Bandini; Brunaz-zi, Brach; Rimbaldo, Bernardin, Degrassi; Szoke, Tortui, Massei, Cazzaniga, Santelli.
Spal:	Maietti; Malatrasi,
Lucchi; Gasperi (Oovoni). Dal Pos (Ferraro), Govoni
Ekipno atletsko prvenstvo Jugoslavije
CELJE, 27, — Danes se je pričelo finalno tekmovanje za ekipno atletsko prvenstvo Jugoslavije. Po prvem dnevu so v vodstvu atleti Partizana z nad 1000 točk prednosti pred ekipama Crvene zvezde in Kladivarja. Tekmovalci Partizana so zbrali prvi dan skupno 17.850 točk. Crvena zvezda je na drugem mestu s 16.657. Kladivar na tretjem mestu s 16.569. Sledijo Mladost s 14.942, Ljubljana s 14.412 m Spartak s 13.490 točkami.
uaeovorai arraont STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 21. t. ob 17. uri film:
Igrajo: M. VITALE, A. FARNESE in MARIO LATILLA
TtfMjtadnciitnh
predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 15. ari (prva predstava) Cinemascope barvni film:
/
mmm
ČASTMANCOLOO.
Druga predstava ob 18. uri Metro cinemascope barvni film:
(II grande amore di Ehsabetla Barrett)
Igrajo: JENNIFER JONES in JOHN GIELGUD
V ponedeljek 29. t. m. ob 11. uri ponovitev istega filma.
JjKULA LETIČ [
INTERNA Tl Tl S j
s1*
Svoi Se bo t * — kateri se je bolj posrečilo zavojevati svet, v slov 8itlerju, kot kaze m kot upamo, prepevamo po k$ke D/*nščini z neštetimi kiticami; premnoge slovenske in tu	1	imaj0	naš	d°mačl — internacijski — rep.*
btbi ^hirn* zabredel, če bi hotel vse te stvari tu navajati; ttajbčri	so	večinoma	samo za nas »prizadete«. Z nekaj
• Kr Vehdar moram zagrešiti malo sminvažn Kai ho-®hika je kronika! je tu naša «i
»himna	internirancev« Ko	sem	do-
Vi«r(lnec,ilcem ciklu	ciLilfi Marlens	je imel skoraj vsak	viden	in-
i «,(ifbthčj*U°JO kitico. Le zaradi kuriozitete jih navajam par: To-bojj '>rUjgx * ('me j* lu 4tro0° izmišljeno!) se je rad pogovarjal **u/t»	karabinjerji,	medtem ko so le-ti bili za nas ostale
°bi[ je naslednjo kitico:
Signor carabiniere, jaz sem Rančigaj; un grande piacere storite mi sedaj:
Naslonite se tja na zid,
da vam laže zlezem ... na hrbet!
Ja’	Martič —	ja, ja, Lilli Marlit!
tcbtj0	k.n*	robantež	Konjeslav, ki	je ie večkrat omenjen, je imel
Kitico:
Samo dva na svetu imata vedno prav; to sta rimski papež in naš Konjeslav.
Vsak profesor je cigan, če kakor on ni podkovan!
Ja, ja, Lilli Marlan — ja, ja Lilli Mariani
spel v Corropoli, so jo že peli; toda z nemogočim besedilom. Od kod je napev, nisem mogel ugotoviti, je pa tako lep — deloma mehak, deloma krepak — da po mojem mnenju zasluži, da ostane odnosno postane splošna »himna internirancev«. In dokler se ne najde boljši pesnik, naj ostane moje besedilo, s katerim sem imel dovolj sitnosti, ker sem se moral držati zamotanega napeva in deloma začetnih besed prejšnjega besedila, da so se tako pevci laže privadili na novo:
Težko je življenje, kadar zbujamo spomine in v pregnanstvu sivem dan za dnevom gine ...
Kje zelene trate, kje ponosne ste planine?
Samo v sanjah vas še lahko gledamo ...
Gor na višave dvigamo glave, krepko mi korakamo, da zmagamo.
Prišel, prišel bo ta dan, ko ne boš več prikovan in živel boš Slobodan, kot vsak Slovan!
Oj ti, domovina, ne zabi svoj'ga sina!
V tujini trpi, po tebi hrepeni.
Slovenska ti mati, oj kje so časi zlati?
Slovensko dekle:
Pri tebi je srce.**
Poredno-šaljivi, starinsko-pobožni »Eno pesem bom zapel, k’je žalostna za slišat«, smo dodali nekaj kitic. Zadnja je naslednja:
** Piščeva opomba: Napev mi je še v spominu. Ce bi se kak glasbenik hotel zanimati zanj, sem mu na razpolago.
Samo to še prosimo:
Daj nam buh veselje!
Glej, kak’ roke dvigamo!
Ne fržmagaj nam te želje:
De be b’li še tavžent dni v Corropoli!
Ja, de be b'li še tavžent dni v Corropoli!!
Učiteljiščnik Milan Gombač nam je jeseni 1942 predložil, da bi uvežbali nekoliko nabožnih pesmi in da bi peli v cerkvi. Imeli bi lastno mašo, kakor je župnik obljubil. Med nami je bilo namreč nekaj pobožnih ljudi, ki so želeli mašo in so se obrnili na župnika. Najbolj pobožen je bil stari lisjak, tihotapec in barantač Tomislav, za njim je prišel nesrečni, od »sap« obsedeni Simislav, nadalje taboriščni vohun in ovaduh Mate in še nekaj drugih. Pobožni in ljubezensko podjetni Frane, prijatelj Pierine v Corropoliju, ni bil več med nami; bil je izpuščen že prej na svobodo. Vsi ostali smo hodili v cerkev, ker je to bila dobrodošla sprememba v naščm enoličnem sivem življenju, posebno tudi zaradi tega, ker smo včasih po maši napravili mal sprehod.
Gombačev predlog Je bil zato brez premisleka sprejet. Toda takoj je nastalo vprašanje: Kaj bomo peli? Kmalu smo si pomagali: Slovenski »Angelček moj!« je kar prikladen; tak, kakor je. Gotovčevo »Uzorito« smo spremenili v »Marijo« in je bila tudi dobra glede na svoj široko nočasni in mehki napev. Gombač sam je uglasbil napev za »Oče naš«, ki se je prav dobro podajal. Prav posebno nas je še mikal mogočni, svečani Venturinijev napev na «Mi vstajamo in vas je strah!« Toda s tem besedilom ne moremo iti v cerkev, glede tega smo si bili vsi edini. Kaj storiti? Ni drugega izhoda: Dvorni pesnik mora na plan! In zagrešil sem naslednje besedilo:'
Oj Jezus moj, oj Jezus moj, bodi z menoj!
Skoz zemeljsko težavo pokaži pot mi pravo!
Oj Jezus moj, bodi z menoj 1
Oj Jezus moj, oj Jezus moj, bodi z menoj!
Skušnjava je povsodi, ob strani ti mi bodi!
Oj Jezus moj, bodi z menoj!
Oj Jezus moj, oj Jezus moj, bodi z menoj!
Ko truplo mi odrabi, v nebesa me povabi!
Oj Jezus moj, bodi z menoj! —
Upam, da r a pesem ne bo šteta v greh, ko — truplo mi odrabi . Toliko lastne kritike imam, da spoznavam m priznavam, da nimam talenta za cerkvenega pesnika.
.. v	PetJe Prt maši Je bilo popoln uspeh. 3ilo je nekaj od-
jPfvcev med nami in Goir-bac je bil dober pevovodja. Toda dolgo časa stvar ni trajala. Internatita, in sicer interna-utis vulgaris, je posegla vmes ter grozila, da bodo pevci doma odgovarjali za to svoje dejanje; nič ni pomagalo prigovaria-♦ i Jr? nam za Prtjel.no razvedrilo, ki smo ga krvavo po-treDni. Nekateri pevci so se dah ugnati; z okrnjenim zborom pa nismo hoteli več p»ert javnost, pa naj jt bila še tako ničla internatita je zmagala.
Okrog Velike noči leta 1942 je naš Jožo Puhalj dobil obisk svoje žene Marte iz Trsta. Ko je po treh dneh odhajala smo se poslovili od nje tam na malem griču ob giav-ii .-e»H pred corropoljsko Badijo. Stopala je - sama - po cesti dol proti Corropoliju in mi smo ji zapeli...
Adijo, pa zdrava ostani...
čudno je zvenela ta med temnimi smrekami rojena pesem po sončni Južni pokrajini nad zelenim žitom, dolgimi elrian-danu trt, pohlevnimi murvami in srebrnimi oi|k».n„. Marta Puhalj je z obema rokama dvignila rutico k obrmau. sunkoma sklonila glavo in zaihtela.
Takrat so tudi meni stopile solze v oči. Pa ne samo meni..
(Nadaljevanje sledi).
TRST, nedelja 28. septembra 1958
Leto XIV. - Št. 231 (1076)
rnmmm
Cena 30 lif
Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37-338 . Gorica 33.82 j Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	l)U MONTECCH1 it. *, 11. nad. — TELEFON 9J-8M IN 94-431 — Poštni predal 559
Tel. št. 37.338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico t-U. — Tel. 33-82t — OGLASI' od 8. do 13.30 in od 15'. do 18. — Tel. 37-338	— CENE
OGLASOV:. Za vsak mm višine v Strini enega stolpca:	trgovski 80, finančno-upravni 1311, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 Ur beseda
100Q Uf —
UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — NAROČNINA:	mesečna	480	lir	—	vnaprej:	četrtletna	1300	lir,	polletna	2500	Ur,	celoletna	4900	lir	—	Nedeljska	številka	mesečno^lOO	R*£u**!DOijaiožni#rt
FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din. mesečno 250 din tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljublj;
Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din - Poštni tekoči račun. 71)/3j75
aria Stritarjeva ul 3-1 tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani
l
Glasilo PSI o vlogi Fanfanija pri «Anonima» IIzjave Tita in Gerhardsena V torek izstrelki iz ZDA pred parlamentom
Demokristjanski poskusi prikrivanja škandala Giuffre
z novico o « rdeči banki>
(Od našega dopisnika)
RIM, 27. — Medtem ko je demokiLstjanskim poslancem v finančni komisiji uspelo odložiti in s tem zavleči postopek za imenovanje parlamentarne preiskovalne komisije o aferi Giuffre, je mesečno giasilo PSI »Mondo operaio* objavilo zanimiv članek, v katerem je orisana vloga, ki jo je imel pri vsej zadevi r od
, vidljivosti, kot pa kaj druge-1 je sprejel voditelja libanon-! ga, čeprav je n. pr. Šaeb Sa- ske falange Pierra Gemaye'.a ! lam, Vdditelj bivših uporni-I ter se z njim nad dve uri
krivanjem afere predsednik vlade in tajnik krščanske demokracije Amintorc Fan-fani. »Ni nobenega dvoma,« piše elasilo PSI, «tia se Preti ni zganil svojevoljno, temveč šele, ko je imel dovoljenje nadrejenih in na njihovo pobudo. Prestrezanje telefonskih razgovorov, poročila orožnikov, postopek, ki je bil začet prej kot je preti postal minister, poteze notranjega ministra, ki so precej podobne tistim, ki jih poznamo iz časov »zadev.: Mor.tesi« (pri tem se spominjamo Fanfsnijeve odstranitve Piccionija); " tej zadevi gre za tehniko, za slog, ki nosi jasen pečat Fanfanija«. Po mnenju socialističnega mesečnega časopisa je torej sedaj Fanfanijev namen odstraniti s politične pozor n ic • edinega močnega nasprotn ka, ki je ostal na bojnem polju —r ministra And-eottija.
Prav na Andreottija je meril tudi bivši poveljnik finančnih straž, ki je izjavit, da ni nikoli zvračal svoje morebitne krivde na svoje podrejene, temveč da je vedno prevzel svojo odgovornost. Ta izjava je pustila precejšen vtis v Rimu, kajti jasno je, da pn-litačna odgovornost za ravnn-pje biv.lega poveljnika finančni ji straž vsekakor pada na njegovega nadrejenega ministra,, ki je bil tedaj Andreotti. Zato vidijo opazovalci v poveljnikovi izjavi polenti, bo ost, naperjeno proti bivšemu finančnemu ministru.
Kap zadeva nrugi škandal —(trgovanje in «pietvarjanje» daril, ki jih je prejela »Ponti-fieia Opera di Assištenza« iz Amerike, se demokris.jani trudijo, da -bi čimbolj -omilili in zmanjšali najnovejši škandal. Današnja »Unita« poroča, da je bila pri tem, zlasti kar se tiče moke, zainteresirana tuni Ustanova »Consorzi Agrari«, ki-naj bi bila pristda na prodajo darovane moke — kot svoje.
V torek bo na seji poslanske zbornice obrambni minister Segnt odgovarjal na vprašanja o postavljanju izstrelkov za stednje razdalje v Italiji. Vprašanja sta v.ožila liberalni poslanec in znani no-vihar Barzini in komunisti ■-ni poslanec Negarville. Italija bo baje prejela izstrelke brezplačno in sicer ktnec letošnjega leta iz ZDA, ki lodo poskrbele tudi za izgradnjo potrebnih oporišč. Glavne oporišče bo verjetno v Carnn. O-poriiča bodo služila za izvrševanje vojaških nalog atlantskega pakta ne- pa za potrebe obrambe italijanskih meja. Te novice potrjuje posredno tudi Saragat. Na današnjem zasedanju CK PSDl je v svojem poročilu med drugim izjavil, da je v pričakovanju sporazuma o nadzorovani razorožitvi. najboljši način utrjevanja miru, ravnotežje med nasprotnimi silami tudi na področju izstrelkov. Saragat je nadalje govoril o socialistični enotnosti, čej da sodelovanje PSDl v vladi tega ne ovira, ter povabil predstavnike levega centra v svoji stranki, naj vstopijo v vodstvo stranke. Rekel je, da je pripravljen za dosego socialistične enotnosti opustiti vprašanje sindikatov, tako da bi pripadniki obeh strank lahko ostal. včlanjeni
v katerem koli sindikatu do ustanovitve nove stranke. Zasedanje CK t-SDl st bo jutri nadaljevalo.
O Andreottijevi četrtkovi izjavi o »kreditnih knjižicah«, katerih se v Emiliji poslužuje KPI. skuša. sedaj vsa de-mokristjanska propaganda prikriti obe aferi — Giuffreje-ve in POA — s to najnovejšo iznajdbo. Demokristjanski dnevnik »Popolo« je celo skoval nekak nov pojem z izrazom »rdeča banka«. Seveda je klerikalna igra preveč o-čitna, kajti jasno je, da de-, mokristjanom ne gre za pravico, temveč le za politično špekulacijo, ki je toliko bolj neaosiedna, te se upošteva, da je celo sam Andreotti zanikal nezakonitost operacij z omenjenimi knjižicami, ko je zanikat nezakonitost poslovanja »Anonima Banchieri«, kar se bančnih predpisov tiče. Sicer pa je izjava bolonjske federacije KPI glede teh knjir zig zelo, prepričljiva .in dokazuje. da se shranjevanje , prispevkov- sekcij posameznih v -blagajni pokrajšrilskef ga' kotrt itVja ,n i k alt or fie^ntorč vzporejali z vsem tistim • početjem, o katerem je govoril v eetrjjek pred parlameptom finančnj,.piiffisteri-Pritii'. P^ fu-di & in bile kakšne neprivif-nošPi, bi nemili krtvdo finančni organi, ki so postavljeni, da nadzorujejo izvajanje veljavnih zakonov.
A. P.
V Libanon se vrača normalno življenje
BEJRUT, 27.	— Ameriški
veleposiamlf' V‘ LlbartVf^iu Mht-
clintock j'e v spremstvu rio-veijnika ameriških tet v Libanonu Hollowaya danes prvič
obiskal novega libanonskega mirtMU.Ilcje.g^i ;pr4jMg$tilir. Ke-ramija. M^a kratkim' ražgovo-ro ev
ko-, dejal, da se ZDA še nadalje 1 vmešavajo v notranje zadeve Libanona
Danes je 270 ameriških pionirjev z letalom zapustilo Libanon in se vrnilo v Nemčijo, medtenri ko je 140 vojakov i-stih enot odšlo v četrtek. Sedaj jč v Libanonu še okrog 920;) vojakov, med katerimi je tudi bataljon »marines«. Računa pa se da se bo evakua-cija i.or rala do srede oktobra.
Tako v IJcjrutu kot v drugih mestih so bivši uporniki strni vso noč delali pri odstranjevanju barikad. Na ceste se vrača normalno življenje. Tudi vlada v posebnem poročilu, .jsi je bilo, objavljeno danes zv "čer, »ugotavlja z zadoščenjem«, da se je libanonsko 'ljudstvo odzvalo pozivu, da spet prične normalno življenje.
Predsednik republike Šehab
razge arjal. Gemayel trdi, da marcnitska skupina pri sestavljanju vlade ni bila vprašana za svet. Zato maronitsk' ministri, ki so sprejeli mesta v vladi, nimajo pravice predstavljati maronitsko skupnost. Uspeh Gemayeiovega obiska pri Šehabu pa je bil negativen in voditelj falangistov ni dobil zagotovila, da bodo njegove zahteve po razširjenju vlade sprejete. Baje bo Ge-maye! skusal pridobiti poslance za glasovanje proti vladi. Ne glede na to, da je še vprašanje, ali bi vlada lahko dobila zaupnico v parlamentu. ki je bil izvoljen še pod prejšrjo vlado, pomeni vendar nezaupnica v parlamentu za Gemaye.a nevarnost. Ce pade vlača, lahko predsednik razpiše nove volitve, in tedaj — kdo ve, kako bi se za felan-giste končalo.
Nadvse koristno zbližanje pogledov in sklepi za skupno sodelovanje
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. -- Jugoslovansko - norveških političnih razgovorov, ki so se nadaljevali danes popoldne, sejeude-Ifžil tudi predsednik republike maršal Tito, ki je sprejel dopoldne' predsednika norveške vlade Gerhardsena. Po kosilu, ki sta ga priredila Tito in njegova soproga na čast Gerhardsenu in njegovi soprogi, sta Tito in Gerhardsen v razgovoru z zastopniki norveškega in jugoslovanskega tiska izjavila, da sta med razgovori ugotovila visoko stopnjo soglasja v najvažnejših mednarodnih vprašanjih. Tito je izrazil prepričanje, da ho obisk predsednika norveške vlade koristil splošnemu razvoju i o geslo vansko-nnr veških odnosov na gospodarskem in drugih področjil*-
Na vprašanje, kako gleda r.a možnost in napore za ohranitev miru in na vlogo malih držav, je Gerhardsen izjavil, da ne verjame, da bi se katera koli država drznila začeti vojno. Zato so po njegovem mnenju vse sedanje krize samo prehodne. #Mi na Norveškem in vi v Jugoslaviji polagamo veliko upanje v Združene narode,« je poudaril Gerhardsen in v zvezi s tem omenil koristno vlogo Zdruze-
m se.guilii tudi vprjLapje 'iŠtudcVje ammiških čet iz Libanona. V ameriških krogih se trdi, da je evakuacija bolj vprašanje razpoložljivosti prevoznih sredstev in tehnične iz-
iMiiitiiittHiitiiiMMimmiiitiiiiitiimiitiimiiiiiiitiiniiiiiimiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiMfiiimiiniiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiii
Ameriško ljudstvo poziva vlado naj ne gre v vojno zaradi Kvemoja
rih narodov na Srednjem 1 pada zato, ker so izkušnje po-vzhodu. V zvezi z vprašanjem kazale ogromno prednost si-razorožitve je Gerhardsen iz-1 stema socialistične demokraci
Državni departma dobiva številna pisma s to zahtevo Medtem pa gro/.ijo vojaški poveljniki /. vodikovo bom bo - Kitajci zavračajo laburistični načrt o Formo/.i
WASHINGTON, 27. — Funkcionarji ameriškega državnega departmaja so izjavili, da * ta departma dobil od 23. avgusta ijalje okoli 5000 pisem ameriških državljanov, ki pozivajo vlado, naj ne vplete Amerike v vojno zaradi Kvemoja in Macuja.
. Ameriška ..vojska javlja da je drugi bataljon z vodljivimi izstrelki hdpof,oy^.l na Fcrmo-zo. Bataljon je opremljen z izstrelki sNike-Hercules«.
Ameriški tajnik za vojsko James Douglas pa je izjavil, da bi »po potrebi« lahko uporabili tudi vodikove bombe prot) Kitajcem. Dodal je, da so težki in lahki bombniki pripravljeni, da stopijo v akcijo. Izjavil je tudi da ti
u ' “ v ■;
Apel Zveze slovenskih organizacij na HB
izjava »spregleduje neovrgljivo in sveto pravico suverenosti kitajskega ljudstva nad lastnim ozemljem Tajvanom in otoki Peng-Hu».
Pekinški »Ljudski dnevnik« kritizira britanskega zunanjega minis:ra Lloyda zaradi njegovega govora v sktpščini OZN. List pravi", da je ta govor samo »odmev« ameriškega državnega tajnika -Dullesn. List pripominja, da bi morale ZDA začeti umikati svoje čete iz Formoške ožine, če bi se res prizadevale, da dosežejo sporazum, kakor je izjavil britanski minister.
Medtem pa je pekinška vlada sporočila svoje »petnajsto opozorilo« ameriški vladi, za radi kršitve zračnega prostora in teritorialnih voda na področju Fukjetj.
DUNAJ, 27. — Vodstvo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je objavilo danes poseben apel slovenskemu narodu in demokratični javnosti Avstrije, v katerem protestira proti razpisu pokrajinskega poglavarja, v katerem je pooblastil okrajne šolske organe, da likvidirkjo dvojezične šole na južnem Koroškem. S tem razpisom se ukinja obvezen pcuk v slovenščini v nižjih in višjih državnih osnovnih šolah na našem področju. Organizacija koroških Slovencev svojem protestu poudarja,
ristignipni elemepti, Sj tem raz-pisprt) ke ne: kazmtyeiv,'tisti, ki si jipjskali^ip jznjali' ngmire v Dpokrajim, temveč . tisti, ki so se vedno borili za politiko mirnega skupnega življenja obeh narodov. Vodstvo zveze slovenskih organizacij poudarja, da Slovenci, ki zagovarjajo obstoj -dvojezičnih šol, vodijo dejansko borbo za skupino življenje obeh narodov pokrajine.
Vodstvo ljudskega sveta koroških Slovencev ugotavlja, da jc razpis pokrajinskega poglavarja nezakonit, ker sta od-
bombniki lahko spustijo »močne bombe«, ali «če je potrebno, še močnejše orožje«.
LONDON, 27. — Angleški zunanji minister Selwyn Lloyd se je danes vrnil iz New Volka v London. Časnikarjem je izjavil, da ima «nekoliko več upanja kakor pred desetimi dnevi« glede formoškega vprašanja. Kar se tiče sprejema Kitajske v OZtj, ,.je ,. Sel\yyn Lloyd izjavil, da je ta zadeva tako sporna, da bi prišlo »do zelo ostre diskusije, če bi jo začeli v OZN«, ter da bi »zadevo še bolj zapletla«.
Nato je Lloyd dodal: »Menimo, da položaj ni tako kritičen. Mislim, da se začenjajo čutiti učinki želje toliko ljudi po mi-ni rešitvi, in da bodo varšavska pogajanja pripeljala do reziiltatav. V položaju kakršen je sedanji, je nevarnost spopada, in ' zato se moramo truditi, da pogajanja uspejo«
Angleška laburistična stran-' ka pa je objavila resolucijo, s katpro poziva vlado, naj zahteva pogajanja, da se For-moza postavi začasno. pod ur pravo OZN, zato da bo tamkajšnje prebivalstvo lahko ob primernem trenutku samo odločalo o svoji usodi.
Resolucija bo predložena v ponedeljek na letnem kopgref .£U stranke v iscaiborou ghtt.
Resolucija poziva vlado, naj predlaga, da se sedež, ki je določen Kitajski v OZN, dodeli LK Kiiajski. Resolucija prav’ tudi, da Velika Britan-ja ne bi smela podpirati vojne za obrambo Kvemoja in strašnega tajfuna, ki je vče-tudi se ne udeležiti take vojne. I raj zvečer divjal nad Tokiom Agencija »Nova Kitajska« I in okolico. Ogromno pa je šte-
javil, da meni, da je to vpra šanje v stadiju pričakovanja lezultatcv morebitnega sestanka na najvišji stopnji.
Maršal Tito je na vprašanje, kakšno je stališče Jugoslavije o sestanku na najvišji stopnji, odgovoril, da je stališče Jugoslavije znano, da se je ona med prvimi zavzela za tak sestanek. »Toda, je dejal Tito, na to vprašanje se n-more gledati enako v raznih lazah razvoja. Danes načenjajo velike sile to vprašanje preveč propagandistično.« Potem ko je poudaril, da je sestanek ra najvišji stopnji tudi danes aktualen, je maršal Tito dejal' »Prav tako kot gospod Ger-hardsen menim, da je treba dati prednost Organizaciji združenih narodov pri reševanju najvažnejših vprašanj.«
Tito je tudi izjavil, da izmenjava misli, kot je primer z obiskom Gerhardsena. omogoča zbližanje pogledov in ustvarjanje enotnih pogledov in sklepov za skupno delovanje. »Lahko rečem v naše splošno zadovoljstvo, je dejal Tito, da ni bilo potrebno, da drug drugemu mnogo pojasnjujemo naša stališča. Kakor je rekel gospod Gerhardsen, nismo dosegli absolutno so-glasjfe o najvažnejših mednarodnih vprašanjih«
»Glede na položaj na Daljnem vzhodu je Gerhardsen dejah da je mnenje norveškega ljudstva in vlade, da je napaka, da se ovira sprejem Kitajske v Organizacijo združenih narodov.
Po sprejemu, ki ga je pn redil nocoj v belem dvoru, je predsednik norveške vlade s svojim spremstvom odpotoval v Sar.ajevo. Po obisku hidro-centrale v Jablanici so nor veski gostje odpotovali v Dubrovnik
Član izvršnega komiteja CK Jovanovič je izjavil danes na Zborovanju v Plužinah v Črni gori, da se gonja proti socialistični Jugoslaviji vodi v Sovjetski zvezi in vzhodnoevropskih državah samo zato, ker je jugoslovanska pot v socializem napoti socialistično-stalinistični birokraciji, socialističnemu birokratskemu sistemu. ki ga hočejo vsiliti Jugoslaviji. Tega sistema Jugoslavija noče, kči- je v nasprotju s cilji osvobodilne borbe in z načeli'socialistične izgradnje. Jovanovič je dejal, da se v Jugoslaviji dela na to, da bi živela svobodno in samostojno, kar v državah, ki jo napadajo, ne morejo razumeti. Poudaril je. da je jugoslovanske narode nemogoče preslepiti z raznimi neresnicami Tajnik zveznega izvršnega sveta Veljko Zekovič pa je
je nad sistemom centralizma in birokracije.
«Borba», v članku posvečenem o proslavi 40. obletnice ustanovitve prve partije delavskega razreda Jugoslavije, ugotavlja, da so jugoslovanski komunisti leta 1941 na delu pokazali svoj proletarski in-ternacionalizem. Bili so edini v zasužnjeni Evropi, ki so zažgali baklo revolucije, ki je vlila upanje tudi drugim zasužnjenim narodom. Sedem let zatem so jugoslovanski komunisti morali braniti svojo neodvisnost in pravice lastnega socialističnega razvoja «Dobro smo spoznali, poudarja «Borba». Stalinova pisma in resolucijo Kominforma in razne ukrepe pritiska. Dobro sta nam znana smodnik in municija sedanje gonje, ki se ne razlikuje od tiste iz leta IV' 48.» List zaključuje, da je ta gonja brez vsakega uspeha, ker so smotri te gonje dobro znani jugoslovanskemu ljudstvu.
B. B.
Neuspeh Vanguarda uradno potrjen
WASHTNGTON, 27.	— O-
brambno ministrstvo je uradno objavilo, da včeraj izstre ljeni Vanguard ni dosegel potrebne višine ali hitrosti, da bi lahko nastopil krožno pot okrog Zemlje. Potem ko je enkrat (ali kvečjemu nekaj krat) obletel- Zemljo zelo: niz ko, je zopet vstopil v zemelj sko atmosfero ter se zaradi trenja razblinil
Na tiskovni konferenci v Moskvi je sovjetski "znanstvenik s področja reakcijskih raket prof. Pokrovsky izjavil, da je moč sovjetske rakete, ki je bila uporabljena za ,z-streiitev tretjega sputnika. stokrat večja kot ameriške rakete. Poudaril je tudi, da so Sovjeti lapravili se ogromen napredek v tehniki reakcijskih raket od izstrelitve prvega sputnika (4. oktobra 1957) sem Podvomil je tudi o sposobnosti Američanov, da bi dosegli 'I-uno z raketam: ki jih imajo doslej.
RIM, 27. — Osrednji stati stični urad je sporočil, da je znašalo konec julija 1958 število v Italiji navzočega prebivalstva 48 milijonov in 666 tisoč, t. j. 290 tisoč več kot konec julija lani.
-—«»—
LONDON, 27. — Potrjujejo da bo v ponedeljek v prodaj v Londonu knjiga »Zgodbe Petra Townsenda», ki jo je napisal Townsendov prijatelj
ugotovil, da se Jugoslavija na-1 časnikar Norman Barrymaine
tiiiiiimiiiiiHiiiiiiitmiiliniMitimumultlicHniiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiitiMiiiiiiitiiiiiiiMiiiuiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiui
Stotine smrtnih žrtev
na
Zaradi*. *elp težavnega reševalnega dela še ni znano točno število ‘ mrtvih - Filmski igralec Toširo Mifune je bil javno pohvaljen, ker je rešil življenje 18 osebam
TOKIO, 27. — i Nekaj sto mrtvih in še več ranjenih in izgubljenih — to je rezultat
je nocoj označila laburistični predlog za nevtralizacijo For-moze in Peskadorskih otokov pod nadzorstvom OZN za »nesmiseln«. V zvezi z izjavo i*. vršilnega odbora laburistične stranke pravi agencija, da ta
vilo ljudi, ki so morali zapustiti svoje porušene domove in se umakniti pred nevar-rostjo poplave, zlasti v pokrajini Sizuoka južno od Tokia, kjer; so opustošene cele vasi. Po nekih poročilih je po-
plavljenih pol milijona stanovanj, porušenih 160 vodnih jezov in 82 mostov je odneslo vodovje. In čeprav je silovitost tajfuna in nalivov davi popustila, so predstavljale zelo narasle vode še vedno ve
Znani japonski filmski igralec Toširo Mifune (nastopa tudi v giavni' vlogi filma «Clovek z rikšo«, ki je bil nagrajen na letošnjem beneškem festivalu) je bil danes uradno pohvaljen, ker je rešil življenje 18
liko nevarnost, tako da so tu- osebam, ki jih je narasla
di oblasti ukazale mnoge pre dele izprazniti.
Ljudje ne pomnijo takšnega naliva kot je bil preteklo noč v predelih južno od Tokia.
da je razpis predsednika po-iredba o šolstvu iz 1945. leta krajinske vlade kapitulacija l in člen 7 avstrijske državne odgovornih krogov pred špvi- [pogodbe še vedno v veljavi.
 .................  H..................................        H.«*....™«...M................................................................................................................................
no knjižico KPJ«, češ tudi ko- »Giustizm« in republikansko
(Nadaljevanje z 2. strani)
Jzven uradnih razprav v skupščini OZN so nekateri delegati zelo aktivni in si prizadevajo da bi pripravili zlasti ZDA, da začnejo resnejše raz-pouore s Kitajci. Posebno je aktiven indijski delegat Kviš-na Menon, ki se zavzema, da bi prišlo do neposrednega sestanka med Dullesom in Čuen lajem. Krišna Menpn je imel več razgovorov z" Diillčsom, s Seliognom Llogdnm, z' Groznikom m z drugimi delegati. Poleg tega je tudi Selwgn Lloyd imel ueč dolpih razgovorov z Dullesom in s Krišno Meno-nom. Govori se te, da bi 'Utegnili sklicati novembra v Neto Yqrku konferenco zunanjih ministrov ZDA, SZ, Velike Britanije, Francije in Kitajske. Nat to konferenco naj bi prišel Cugnlaj.	A
Medtem se tudi v> ZDA pojavljajo glasovi nekaterih se-natoYjem,' Jc» pggriajuaj« da bi se moral'«* »merišfc# u^Canp-kajikove sile ,umakniti | ^kitajskih obalnih "otokov. Znano je, da to stališče posebno odločno zauzemajo britaiiski.la-buristi. ki predlagajo tudi, naj se Formoza postavi pod upravo OZN, kar pomeni, da bi se moral Cangkajšek tudi od tam umakniti. Pozneje naj bi na Formozi razpisali glasovanje, na katerem naj bi se prebivalstvo izreklo o svoji prihod nosti.
nalogami zahteva za umik a-meriških čet. Kmalu po svojem ustoličenju je imenoual za predsednika vlade uporniškega voditelja Rašida Karatne ja, ki je sestopil svojo vlado, v kateri so muslimanski in krščanski predstavniki. Ka-tame je v svojem programskem govoru izjavil, da se bo trudil doseči normalizacijo v di bari, pontirjenje med prebivalstvom, dvigniti uničeno gospodarstvo in da bo zahteval umik ameriških čet. Napopedu. je se že, da sc bgdo ameriške čete dokorUiio umaknil k do konca oktobra.
Toda krščanski falhngisti, ki so podpirali prejšnji Humunov ui Soltipo rr-uit,.so ..začeti rovariti in napopedujejo borbo proti sedd/nji "tt*nd». Povzročili sa te lieftOJ-ttečedop. Toda po-jaiko popeJjj»tuq, je .odločno.pia. stopilo in tiapopedalo stroge kazni za vsakogar, ki bi nosil ordSie. Vse* kit?c„ da bo nbpi vladi p«nt(orf« uspelo vzpostaviti red, čeprav bo imela pri tem mnogo težav, ker še dosedanji ameriški hlapci nočejo sprijazniti -z dejstuam, d« je odklenkalo njihovim privilegijem. Karame napoveduje tudi prijateljske odnose z vsemi a-rabskimi državami in še posebno z Združeno arabsko republiko. Napovedan je tudi njegov obisk v Kairu.
7 dni v svetu
Ciper
Libanon
Novi libanonski predsednik general Sehab je bi{ prejšnji teden uradno ustoličen- V svg- Grki in grška vlada zavračajo^ jem govoru j« poudaril, da Nadškof Makarto* j« napravit k* med njegovimi glavnimi'nov korak, da bi pokazal do-
Angleška vlada trmasto vztraja pri svoji nameri, da t. oktobra začne izvajati svoj načrt o Cipru, fci ga ciprski
bro voljo. Predlagal je, naj se proglasi neodvisnost Cipra. Pri zadevnih pogajanjih, naj se ne vmešavata niti grška niti turška vlada, pač pa naj se pogajanju vodijo izključno med predstavniki ciprskega prebivalstva in Velike Briianije. Poznejši položaj otoka se ne bi smel spremeniti brez privolitve Združenih narodov.
O tem svojem načrtu se je Makarios razgovarjal s podpredsednic^ britanske laburistične stranke Barbaro 'Castle, ki je načrt sporočila britanski vladi. Toda načrt zavračajo v Londonu in tudi seveda v Ankari. V A tene je prišel tudi glavni' tajnik di ATO Spaak, da bi ni tamkajšnjo vlado pritisnil, naj se'vda angleški volji. Poročal je zatem na seji sveta NATO v Parizu. Zvedelo se je da je svet NAto predlagal sklicanje konference med Gr iijo, Turčijo in Veliko Britanijo.
Grška vlada poudarja, da je šla do sk-ajne meje svoje popustljivosti in nakazuje tudi možnost prekinitve odnosov I eliko Britanijo ter izstop iz NATO.
Še ena afera v Italiji
Prejšnji teden je bil nenavadno zanimiv in tudi razburljiv. V četrtek sta namreč Fan. fnntjeva ministra demokristjan Andreotti in socialdemo-
krat Preti odgovarjala na interpelacije o aferi «božjega bankir jas Giuffreja, Fanfani-jev podtajnik v predsedstvu vlade Maxia pa je prebral poročilo vlade. Med govori je prišlo do prekinjanja in do manjših incidentov. Člani vlade sicer niso povedali bistveno nič novega, razen nekaterih podrobnosti, ki pa relo dobro označujejo razmere, ki so sad več kot desetletnega vladanja krščanske demokracije in ogromnega vpliva cerkvenih krogov na vse javno življenje. Toda zgodilo se je tudi nekaj, kar je povzročilo v Fanfani-jevi vladi-nov spor. Zakladni minister Andreotti, ki je znan desničarski demokristjan, je namreč med svojim govorom povedal, da Giuffre ni prekršil veljavnih bančnih predpisov medtem ko je socialdemokratski minister Preti naštel najmanj štiri vrste drugih zakonskih predpisov, ki jih Giuf-frejeva sAnonima Banchieris sploh ni upoštevala Zato so nekateri desničarski demokrist. jani kar v jiarlamentu z medklici napadli Pretija, ki je moral j io seji zaradi tega pri Fanfaniju protestirati ter svo je proteste ponoviti naslednjega dne na sestanku s fanfa-nijem in Andreottijem.
Toda to je samo del razlogov za novi spor v vladi. Andreot ti je namreč v svojem govoru v parlamentu pokazal shranil-
munisti nabirajo prispevke podobno kot je delal Giuffre in če bi postopali proti Giuf-
freju zaradi kršitve bančnih predpisov, bi morali postopati tudi proti komunistom. KP.
je takoj ministrove izjave zanikala. Za deva o hranilnih knjižicah sploh pa spada v pri.
stojnost socialdemokratskega
ministra Pretijo, ki je finančni minister in ki o teh komunističnih sknjižicahn sploh ni bil obveščen. Tudi zaradi tega je Preti protestiral: kako je mogoče, da finančne straže, ki so podrejene Pretiju. pošiljajo poročila o svojih preiskavah Andreottiju, ki je *e zaklad m minister.
Druga novica, ki je morda bolj važna kot pa spor v vladi, pa je odkritje nove afere, v kateri igra glavno vlogo papeževa dobrodelna ustanova «Pontificia Opera di Assisten-za» ali na kratko sPOAn. Glasilo KPI »Unitii« je objavilo nepobitne dokumente, da POA prejema iz Amerike darove v obliki moke, sladkorja in drugega živeža, ki bi ga morala deliti zastonj potrebnim prebivalcem Italije in zato je na vseh zavojih in vrečah zapisano, da se ne sme predajati ali pa pretvarjali. Toda POA je moko prodajala, sluzila s tem dosti denarja, v prvi vrsti za volilno propagando na majskih političnih volitvah, Stroški so bili le za prevoz, katerega polovico je plačala v(a ia v Rimu blago pa je bilo o-proščeno carine. Kdo je dovolil prodajo? Kako se je to moglo zgoditi? Taka iv podobno vprašanje ve postavlja samo levičarsko časopisje, temveč
vladna	socialdemokratska
glasilo ter celo rimsko glasilo tako imenovane ekonomske desnice »Tempo*. Vatikan ne odgovarja na ta vprašanja. Izgovarja se le, da je dnvoljenje dal neki ameriški monsi-gnor, ki nima pravice dajat i takšnih dovoljenj niti v Ameriki, kaj šele v Italiji. Pač pa vatikansko glasilo grozi, da če ne bo konec nespoštljivega pisanja o papežu in njegovih sorodnikih ki so z afero v tesni zvezi, bo nastopila z ofenzivo katoliška akcija.
Tudi to vprašanje je že pred parlamentom, kajti mnogi levičarski poslanci so vložili interpelacije in vprašanja, na katera bo morala vlada odgovarjati. Seveda lahko že sedaj rečemo, da do razčiščenja ne bo prišlo tako kmalu niti glede prve, še manj pa glede druge afere. Glede škandala o Giuffreju je vlada sicer pristala na ustanovitev parlamen. tarne komisije, toda demokrist-jonskim poslancem je v petek že uspelo postopek podaljšati in s tem parlamentarno preiskavo odložiti. Takih poskusov bo verjetno še več. Za a-fero okrog papeževega »POA* pa ni nihče še predlagal parlamentarne preiskave. Doslej se je za stvar zanimal ameriški veleposlanik pri Fanfaniju, takoj ko je o zadevi poleg levičarskega časopisja pisala tudi vladna socialdemokratska »Giustizia«.
Tretja važna vest pa govori o bližnjem začetku pogajanj za sklenitev novega ril iškega sporazuma med Jugoslavijo in 1-
talijo, ker stari sporazum poteče .71. oktobra, tako da je verjetno, da se bodo do takrat nova pogajanja že zaključila
MOTO CIMATI hm*
Izključni zastopnik M. SlMff
OPČINE, I EL. 21-322, lRS^
najboljših znamk: Najnovejše MOTORJE SPR*^ J® SUPER SPRINT 49 cc ATA LA VITTORLA • že"sKa moška kolesa.
Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa. — Cene ugodne - Olajšave pri plačilu!
KMETJE VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
■ n
TRST, Ul. Milano 18
TELEF. 35-169
hidrav*
katera vam nudi po najnižiih cenah navadne in jn Da lične stiskalnice (preše) grozdne mline - navadne ^j,. električni pogon ter razno vinsko posodo: kakor tey tače, 'brente, škafe, ter vse potrebno	-
Tvrdka LORENZI
i
7 R S T,	,7
Ul. S. Lazzaro tel. 24-245	SUJ
IzvsUa: KOLESA in ženska, znamke :^j. DANIA z vsemi orm nami 18.000 uirsPE, LAMBRETE. Vt»r MOTORJE,	po
AVTOMOBILE, »J izredno nizkih ten*,.E | OBIŠČITE
TVRDKA BELTRAM v*'d,"°
• ’’	; ' *'	‘	.	kol®*’
Nabavlja in izvaža darilne pošiljke. Vse vrste vespe, lambrete, motorna kol&sa, šivalne stroje.. ^et aparate, ipolpvpe ,in nove po tovarniških cena®
tekstil in vse gospodinjske predmete.	__
  Odpremlja hitro in daje potrebna pojasnil®-
Skladišča L0ND0N1"0
Posebnosti: angleško in domače blaH0
Nepremočljivi plašči - Bunde - Nogavice nailon -
NEPOSREDNA PRODAJA IZ TOVARM
Preden opravite vaše nakupe nas °l’,s TRST, UL. GALATTI 18 (poleg glavne |H‘*“
PRIZNANO MEDNARODNI*
AVTOPREVOZNIK PODJETJE
LA GORIZIA**
GORICA - Ul Uuca U Aosta 88 . let. 28-45 - °
PREVZEMA MO HHEVOZ VSAKOVRSTNEGA
da nekje blokirala. Mifune jim je šel na pomoč z majhnim motornim čolnom, ki ga le peljal na strehi svojega av-ti.mobila, ter jih prepeljal na varno.
Grozotno sliko nudi še po tajfunu kraj Sizuoka, kjer so se ceste pretvorile v blatne reke, po katerih plavajo trupla, razbitine hiše in mnogo poginulih živali. Na strehah o hranjenih hiš pa kličejo mož-je, žene in otroci na pomoč. Reševalna dela so pa tako težka, da je za sedaj še nemogoče povedati točno števila smrtnih žrtev.
Nič se tudi ne ve o posad ki angleške trgovske ladje «Eskliffe»; vlačilci niso uspeli. da bi jo lahko zavlekli v pristanišče in so se morah brez uspeha vrniti.
MYRTLE BEACH, 27.	—
Medtem ko se je obrežju Južne Karoline bližal orkan, se je na isto pokrajino vlilo pravo tropsko deževje. Tisoči oseh so si poiskali zatočišča v notranjosti dežele, toda o žrtvah ni bilo slišati.
MEHIKA, 27. — Poplave,
ki so v zadnjih tednih prizadele številne pokrajine v Mehiki, so povzročile kakih 50 smrtnih žrtev, 100.000 oseb je ostalo brez strehe in opusto-šenih je bilo 150.000 ha zemlje-
Dr. J. Vilfan podpredsednik izvršnega sveta LRS
LJUBLJANA, 27. — Na včerajšnji seji izvršnega sveta Slovenije je bil dr. Joža Vilfan (izvoljen za podpredsednika izvršnega sveta Slovenije. Na seji so med drugim razpravljali o družbenem gospodarskem načrtu za 1959. leto.
I 9 *
Posebni pugojl za prevoz blaga * Jugo«
MOTOM 48 GCM DELF1N0 160 CO*
 ...	.........	.m	i
Zastopnik: MOTO UiU1* ajmA motom I’,a“
eli *« j , n t 0 1
d
m o
Čudoviti *'"> ki vas pel j« p
m®101, ProcUj*1 jo*
je in iSŠb*
bra
>n nad0 e
DOBAVE ZA MOTORJE
MOSCHiON «fe FRISORI
Z N I Z A N E C ^)
TRST, Ui Valdirivo ib m Ul XXX. Ottobre U |el’
blada
(9
TURISTI,
ki prihajate v Trst
Priporočamo vam, da se pri nabavi -	.
jrdOV
hišnih, potrebščin obračate na tvrdke in ki oglašajo v «PRIMORSKEM DNEVNIKU>■	^
Postreženi boste z dobrim kvalitetnim in čenim blagom.
„ Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglose