Stev. 38. V Ljubljani, dne 22. septembra 1910. Leto XXIII. Socialna nalona naših občin. Deželni odbor v rokali S. L. S. napoveduje dalekosežne reforme pri upravi cestnih odborov in občinskih za-stopov. Nameravane preuredbe bodo segle globoko v socialno življenje našega ljudstva. Zlasti moderna preured-ba občinske uprave. Ne tajimo, da bodo dobila naša, z delom že itak obložena županstva, zopet novih delavnih bremen. Toda temu se moramo prilagoditi, ker živimo pač v času velikega dela, velikih načrtov in tudi velike požrtvovalnosti od strani tistih, ki jim je mar socialni blagor ljudstva. Le poglejmo samo delavce na gospodarskem ali pa na izobraževalnem polju. Koliko organizacij in povsod toliko dela! Eno gre roko x roki z drugim, eno mora podpirati 'drugo, ako hočemo dosoči cilje naše velike S. L. S. V zadnjem času ne mine skoraj nedelja, da se ne bi tu ali tam otvoril kak inov dom, namenjen ljudski izobrazbi. tTo jc gotovo veselo znamenje, kajti vsi ise zavedamo, da je izobrazba podlaga za vsak napredek. Ti domovi pa navadno niso samo namenjeni splošni ljudski izobrazbi, ampak je velikokrat združen 7. njimi tudi praktičen namen. Tako imamo domove, ki so središča in prebivališča ne samo izobraževalne, ampak (tudi gospodarske in politične organizacije ondotnega kraja. Ravno v našem okraju se gradi sedaj dom, v katerem bodo našle vse katoliške organizacije svojo prostore. En sam dom v našem okraju pa je, v katerem je našla svoj stan ena organizacija, ki je v sedanjem £asu tako potrebna, t. j. k a r i t a t i v -n a organizacija. V Selcih stoji dom, v katerem je nastanjena tudi občinska ubožnica. Vzorna naprava, ki naj bi našla posnemovalcev tudi drugod! Res se bo reklo morda, da gre to predaleč in da je to stvar deželne uprave in posameznih občin, ne pa zadeva gospodarskih in izobraževalnih organizacij. To je res. Res pa je tudi, da je sedaj vodstvo dežele, večina občin, gospodarskih in izobraževalnih organizacij v naših rokah. Vse te organizacije tvorijo skladno celoto, naj bo — in lahko je — tudi njih delo skladno, celotno na vseh poljih, kjer se gre za ljudski blagor. Občinske u b o ž n e hiše! Važno vprašanje, ki čaka naše občine. Srečne so tiste, ki jih že imajo. Koliko solz, trpljenja in tudi prepirov je za-branjenega tam, kjer stoji tak dom. Že iz materijelnih ozirov samih moramo ceniti te naprave, koliko več še iz moralnih. V neki dobro mi znani občini sta se pripetila v nedaljni preteklosti dva jako žalostna slučaja. Prišel je domov siromak, onemogel in zdelan, bolan in nadležen sam sebi. Prišel jc domov, da bi hodil od hiše do hiše, danes tu, jutri tam jedel in spal, v nadlego sebi in drugim. Tisočkrat se ponavljajoči slučaj! Po par dneh so ga našli mrtvega na hlevu. Obup, bolezen, žganje. Umrl je sam in zapuščen. Dva taka slučaja sta se primerila samo v bližini nas. Oba siromaka sta umrla brez svetih zakramentov. Če bi imeli občinsko ubožno hišo ali vsaj sobo za slučaje takih obiskov od strani bolnih in zapuščenih! Kako lahko bi se preskrbelo v takih slučajih vsaj tisto, po čemur hrepeni vsak na smrtni postelji — po Kristusu ! Jaz sem mnenja, da ni mnogo krajev pri nas na Slovenskem, kjer ne bi misel o ubožnih hišah našla prijaznega pozdrava. To misel zanesti in jo med ljudstvom gojiti, je naloga naših izobraževalnih organizacij. Dati ji trdnih materijelnih tal, je naloga gospodarskih organizacij. Uresničiti jo in uravnati, ta naloga pa čaka naše ljudske občinske zastope. Nasproti tej misli prihaja in jo kliče na dan ter ji podaja roko vprašanje ljudskega zavarovanja. Zdi se mi, da bo z rešitvijo ljudskega zavarovanja napol že tudi rešeno vprašanje o občinskih ubožnih hišah. Dotedaj pa naj uravnajo tla, morda obenem z vprašanjem o ljudskih domovih — tam, kjer je to mogoče — v to najbolj poklicane organizacije, to so izobraževalne, gospodarske in občinski odbori. Res je: novo delo za občinske uprave, toda delo hvaležno in zelo potrebno! Pa tudi ne tako težavno. Saj imamo za seboj armado dobro organiziranih mla-cleničev, ki si postavljajo nalogo delati vsestransko med ljudstvom. Pritegnimo jih tudi k socialnemu in politično upravnemu delu. Razumeli nas bodo in nam s svojo disciplino in navdušenostjo odvzeli tudi mnogo bremen. Iv. Zabret h O metliškem shodu doda.mo še sledeča izvajanja deželnega odbornika Jarca: Šolski zakon. Liberalno učiteljstvo vpije, da smo v zadnjem deželnem zboru sklenili zakon, s katerim smo dali šolo popolnoma v roke duhovščini. To je laž, resnica pa je, da smo dali posameznim okrajem zastopstvo v okrajnih šolskih svetih, v katerih se odločuje zlasti o šolskih zgradbah. Te ljudstvo plačuje, zato naj tudi o njih odločuje. Duhovščini pa so ostale iste pravice, kakor jih je imela doslej. Liberalni učitelji bi radi odvrnili s svojim vpitjem pozor- UOMt «nl ti voli Mr«ul. I * i" » 1 >» ll l„v lil«*«'In pri lin J « Jo |M»i-o- fll„ da i I bora In I učitelji ,, ro p'o v o <1 u J o Jo k >'* i1 » u 8 k I p«-i ,1 m v -II va I Jon hodi .1 o r. u s K r I k I u m... S lom no luiMprolujojti du-hnvvifrlill. n tu |'ii k /imiol ujojo lopo nsiva-,1» vonioHti Ijiltlslvu lil pohujšujejo olroUo. I' «< H n hI n aS o ljudstvo d p U M t i il opasti I n bomo S I o r i I I O ti I o fr U k o n o c t t« k o -in u p u fr o n j ti n J >1. <« " " K I j«' 1 " 1 p o ti bil p o v o d ti I i, d ti b i * n it -m a I o v U ti n j o u fr I l o 1 J s k i li p I i» fr . k ti k o r R ti o n /. ti li t o v a , IV., vi o i? m i 11 j o n ti k r o n n ti I«' I <>• jr.jtto je sivliteviU kvM&uJo davkov in novo diivko. kfitorim pn fliianfrni minister polova no Iti pritrdil. In fro vlada no pritrdi. jo \U ttik sklop nilaIito\ pršimo slsuno. Liberalni ufritolji tudi la-*ojo, da som rokol. iln so. .lini nuj noj:o odro?ojo. No l?,«lo(liini nionda tU <■> krvolofrno. kakor da bi bil "ejen ufrilolj-sko krvi. Hos p« jo, da <<-111 rokol, da jo takim brervorsktni ufritoleni t roba \r. podnesti aliSfro in .lili pokarali take, Iv si k i'Sn i so v rosntot. T o n a v I ,j si 1 n ;i Sol«, Naša stranka h,»fro. da -o \so Solslvo. r lasi i io poiiitv Ijaliia sv>ta. prem odiuiko. dii b.»,lo imoli naM ljudje kaj od njo .;i sv 01 poklte kot ivospodani 111 gospodi lljo, \ i^iisili $0)i\| stari ufritolji r vso vnemo sadjarstvo, današnji Ul>. ufri-lol-'. psi vajo huj-kato K i o so barabo? Sploh jo treba, dsi so naSa kmofrka mladina bolj priklone na do mafro somlio. na jinnit Pa nofro nihfro vofr delati na o-im.n. io tudi kt \ .\ da iiiivc fante i'.pri.ii:.» pn vo akih, t',) jih jinoi m >' ,:.o uvedel 7:» vojake kniefrko.ca ssann pouk v kmetij sjvn S ;(«m Iv dobil V.nofrki ><;»« frftsl um. k>er v:.«, dosloj prav vadi poni }< v si b \ iM-Vi ■< k o n Gav.jil Ifoo-kanoidai -o samoi.V.; ra \voh shodih, da 10 polivka' obsiriiiraii jroivr MfeOft* ki g« pow.a ;ahlo\a Vmofrko .tds.VvV •,.-.. . \stv, 5.-.S.- .1. Vli HM kMH '/.-ikon. va v fro v' . ." . sv o. Xv. \ Sil v >.> vov -,ik ' . vvo . .1 r........ a vi min Mvo.-lo Ks\s> v o vatno slssii »* Imk V.^r 10 T;--.'/\iU> \i-asivo 5» jAV> > A ' ' si\.. . :v. ;f V: '■ t V ■ .. ? S, V:-. . . C'.- \ ;• . f K;h vMik« TMpsV a. d* 10 O-S.AJHS biv; vas i/.p- *lva \ okv^ iiorn rm ,vVc . In t<> c vrtviik .'ia sf r, . .->evi pM.rKb: .h tw ; x l^Hi \ra,jtni ni IV -v.«- fr!';)": Ti/ivo oo-smr JVISIAVO IV VSJA /)h?-if>- Skl s*.Tft V.V., idov sko roko. Tovarna v Medvodah bi bila sioor sama napravila v oliko olokirifrno napravo. Ta smo ji pr< frrlali. in dobifrok. ki bi ga sioor iir oli Mdio. bo iniola naša dožol«. fro deželni ;l\»r la nakup odobri. Do>olni odborniki so pa tudi no bojijo, fro bi bil deželni rbor proU lomu. kor imajo >0 midbo. po kaiori l»i pivfilirali K. (so -o pa ram obnoa do?ola Kranjska in njono pivbivalsivo. IV s amer ni m Uifrkatu govora, irmo.'. kalorih srao r>a-vtdU lo odtatm, ao pritrdili pnMMd k navdušenim odobravenjem. ki je bilo iisijlioljM odgovor na \ so liberalno ■«■ •:',!vi» in naloloovan.'■1>- Ortngl na Sufcorju. K a M.\a: 3š";v-valv.o s ■..iko gos*. osv.fr".; indi S-.ibor s sva.vian rosoionv Tod en }\v piv 3 ;o dal nabili pisk a'.o rs vc. Ini rimd Vo.u MMMim ja paaabil na- mafr'i',i. v, V in v.a V a; o ■ vr.n v^š-a.vr/. v v ... v - ."-ii 1v.r,. s:' r c*'sv.'.-, .'.a . sav.-io >\v r.n o.llifrv.r.ii \f-".'.-: 'a." C'..'.S . •.'v. ' TS <"- nclvo (rosnhKv pr. :•.;•.>V. "..-.;.V f it. .'"!..■ > r i c'.c\\:. \ r.;'.'.i." ■: c , S-JV..1A. TV&av> jr .. -v. .ta f •» :••?•■•: > i. vv.i -cc- \v, rt fr: Vs*>-.'. " AiV-' -v.'r:.T>n A , . ;. '(■ :. \-o::('. k :iC'A -.r:.j. -.t ">?{'■:. "k r> if Vt-. 5s; 'i ■ni.™ ds Hm:- juri jr •.".ifi. je. k »c »r ln. k:-š;'f>7 v hiti: w 7>r. iit fcrr.-f-,*> A "na pridt.ir 1 x ;j.iTf. člit i« «iVf»«oKtjft kA.kr «> t, o; litvi v s;..inih okrajih Novo me «1 \ C. r .1 o m e 1 j in Metlika s lop i p. -vifr v veljavo novi rak n. po katerem se ie uveitia M Kranjskem volivn?. -.os: vs.^lv mor.'i iti volit, ir.vuV sapa ie denarni kaxc<. Le. fro la i^drtan ii vainšh nrokov. f . sme oprvs-.iii okrajno c^varsiv: Vse torademe j-ostame določbe bočo natisnjene na pone ritnic ah, ki ji.'a sprejmejo rativri. VoJivci r.ij ie -"-'■■. tf JS 1(1 a tpo -Vi- rs. ••:.>'.Ar. j-e iia; tj< V ie^itesL k: •> isn-r-š-.t T: ViAV-Ar.-. :•<■.<-::.-.: L; „i.>:-ra. laiij st.; '.as:r. st: r>:čf fifihnls i.. slaM^ tc.-s at ;,{■ n „.iis.V. tijju::T sli .is.k". -' S A of Sf V^ .Ifl A O V iZ "> iKu-atm j.XYTV. /AKi 'f' 4«U>»1 iwx-a vvsJi\vA. .ta xv .'.va STi-: -is. f "■A to TA'..r. ' 7».IS AX A ,1vvITA, ki .kvv^A .^a i-ta r-A Tjjn?t' IvAS-ofi« ii*-,t ki 1 T f h : 7, t C A \Hv»lii llttHSt, 0 □ n ai Političen pregled ^□nannanDnannac U □ D in POLITIČNI POLOŽAJ V AVSTRIJI. Vedno bolj se pi-ibližuje čas otvoritve deželnih zborov. Zasedanje 'Štajerskega deželnega zbora se prične že 20. septembra. Načelnik Slovenskega kluba štajerskih deželnih poslancev g. dr. Korošec se je izrazil o položaju slovenske delegacije v Gradcu Naslednje: Slovenski poslanci niso v Gradcu posegli po obstrukciji, da bi kaj izsilili, ampak da bi zabranili nemške nakane, ki so bile namenjene proti obstoju slovenskega ljudstva na Spod-pjem Štajerskem. Nemška večina je smešila naš jezik in psovala narod ter kratkomalo odklanjala vsako našo gospodarsko in kulturno zahtevo. Toda ivse to ni dovedlo slovenskih poslancev do obstrukcije. Po tem skrajnem sredstvu so posegli še-le tedaj, ko so Nemci hoteli uzakoniti predlog za novo sestavo deželnega šolskega sveta ter tako odvzeti Slovencem vsak vpliv na šolstvo in nam zabraniti rabo materinega jezika. Obstrukcija kot narodov silo-bran je vsaj razumljiva in se ji ne more odrekati vsaka upravičenost. Zato bodo tudi v bodočem zasedanju branili naši poslanci pravice slovenskega ljudstva, če treba tudi z obstrukcijskim orožjem. Vse nadaljnje postopanje je odvisno od klubove seje, ki se je vršila 19. t. m. v Gradcu. NA ČEŠKEM se je ustanovil poseben klub, v katerem se bodo združile vse češke stranke. Vsa .češka jasnost je z veseljem pozdravila lustanovljenje češkega kluba, ki bo omogočil češki delegaciji, združeni v trdno vez, da se bo z uspehom borila ne samo zoper skrajno sovražen vladni zistom, ampak tudi zoper vse nemške poizkuse, da razširijo in obdržijo dosedanjo krivično nadvlado nad Slovani. O strnitvi čeških strank meni dr. Šusteršič, da bi jo morali pozdraviti z odkritim veseljem. Združenje bi bistveno okrepilo »Slovansko Unijo«, kar bi bilo V prvi vrsti v prid Slovencem. Saj se je .ustanovila »Slovanska Unija« zato, da so nastopa z vso odločnostjo za narodno enakopravnost tudi Jugoslovanov. OLe s »Slovansko Unijo« in po njej sku-išajo doseči Slovenci, da se uveljavijo njihove upravičene zahteve in dosežejo popolno narodno enakopravnost. »Slovanska Unija« nastopi v jesenskem dr-gavnozborskem zasedanju novo ojače-na ravno vsled združenja čeških strank, i— Češki deželni zbor je sklican na dne 29. septembra. Da bi se omogočila delo-zmožnost češkega deželnega zbora, so se vršila spravna pogajanja med Nemci in Čehi. Nemškim svobodomislecem -pa ni mnogo na tem, da se doseže češko-nemška sprava. Zato že naprej napovedujejo, da ostanejo pogajanja glede delozmožnosti češkega deželnega zbora brezuspešna, ker žele, da razpusti vlada državni zbor. Pri novih volitvah upajo namreč pridobiti nekaj novih mandatov v škodo krščanskih so-cialcev Z ozirom na DELEGACIJSKO ZASEDANJE so se že vršile konference. Posvetovanj so se udeležili vojni minister in oba brambovska ministra. Dasiravno je bilo prvotno določeno, da se skličejo delegacije 12. oktobra, želi vendar ogrski ministrski predsednik, da bi se sklicale že pred določenim dnevom in je o tej zadevi že govoril z zunanjim ministrom Erentalom, ki se bo o tem še posvetoval z avstrijskim ministrskim predsednikom. Pri pogajanjih o skupnem proračunu skupne vlade nameravata vojni minister in načelnik mornarice ob proračunski razpravi tudi podati poročilo o uvedbi dveletne vojaške službene dobe in o programu glede na izpopolnitev mornarice. HRVAŠKA. Dne 13. t. m. se je v Zagrebu vršila seja hrvaško - srbske koalicije, da zavzame stališče glede novega programa in spojitve. Strnitev vseh koalicijskih strank se je enostavno sprejela na znanje. Ker se je tudi srbska samostalna stranka izrekla za strnitev in ostane z novo stranko tudi v bodoče v koaliciji, se vsled tega dosedanja organizacija hrvaško-srbske koalicije ni izpremenila in se ni volilo nobenega skupnega izvr-ševalnega odbora. Koalicija.je z ozirom na predstoječe volitve izjavila, da poj-de samostojno v volivni boj in obenem obsoja vsak vpliv državne oblasti na svobodo volitev in protestira proti nasilnostim pri volivnih pripravah, posebno proti razpustom zaupnih sestankov, ki so se v zadnjem času dogodili. Tako se igra med banom, ki namerava kandidirati za poslanca v Zagrebu v I. volivnem okraju, in koalicijo nadaljuje. Kot premaganec noče ne eden, ne drugi ostati na političnem polju, popolnega in končnega razkola pa se oba ogibata. — Dva dni pozneje, 15. t. m. pa se je izvršila v Zagrebu druga spojitev strank v eno pod imenom »Stranka prava« s lcrščansko-socialnim programom. Kdor je motril hrvaške politične razmere zadnjih let ne samo v banovini, ampak tudi v drugih hrvaških deželah, je moral kot pošten prijatelj hrvatske misli mnogokrat bridko zmajevati z glavo nad žalostno zmedo in brezupno razrvanostjo teh razmer. Nikjer nobenega reda, sloge ali edinosti. Ljudje, ki bi jih imela brezpogojno družiti verska in narodna načela, so bili večinoma iz malenkostnih vzrokov raztreseni po raznih strankah in skupinah in so se medsebojno pobijali. Toda v vsem tem vrvežu in zmedi ni zamrla velika misel, niso zamrla poštena rodoljubna srca. V največji sili, v očigled brezvestnemu početju koalicije in po- gubnim, vedno bolj očividnim nameram mažarske vlade in njenega uslužbenca dr. Tomašiča so zbrali vse svoje sile možje, ki so si ohranili čisto hrvaško prepričanje ter dvignili prapor sloge in klicali na delo za narod one, ki so ostali zvesti svoji domovini in narodu. Kakor povsod, tako je tudi tukaj verska sila, verska misel bila tista moč, ki je spravila v tek in pravi tir idealno narodno misel. Mnogobrojni brzojavni pozdravi, ki so od vseh strani došli zborovalcem na ustanovnem shodu, pričajo, kako radostno je hrvaško ljudstvo pritrdilo tej združitvi in kako globoko korenini v ljudstvu misel hrvaška in misel katoliška. Dal Bog, da bi ta važen dogodek rodil Hrvatom in nam one uspehe in nam približal one cilje, za katerimi stremimo tudi mi. OGRSKA. Ohole Mažare je pretekli teden zadelo veliko ponižanje. Finančni minister je na Francoskem iskal posojila, katerega mu pa francoski denarni mogotci niso hoteli dovoliti. Vsi listi, posebno pa judovski, se zdaj norčujejo iz Mažarov in iz njihovega finančnega ministra, ki ni hotel o pravem času uvaževati pisave inozemskih listov ter prekiniti pogajanja s francoskimi Judi. Judovski listi namigavajo, da bi bila Ogrska že dobila posojilo, če bi skrbela za to, da izstopi naša država iz tro-zveze. Vsekako je pa ta slučaj Mažarom jasen dokaz, da so v vsakem oziru še zelo odvisni od tostranske državne polovice in da še nikakor niso toliko samostojni, kakor se ponašajo. ITALIJA. O zadnjih pomorskih vajah na' Jadranskem morju smo že zadnjič poročali. Sedaj se javlja iz Bima, da so vpokojili 5 podadmiralov in 12 kontre-admiralov. Ne ve se sicer, zakaj je laški kralj pričel pometati v laški admirali-teti, a sodi se, da zato, ker niso nič kaj zadovoljni, da so se tako nepovoljno končale sicer tako bahato napovedane velike vaje laške vojne mornarice. Italijani bodo vsled letošnjih izkušenj naj-: brže utrdili Jakin, kar je seveda tudi za Avstrijo važno. Zadnje vaje so imelo pred vsem namen preizkusiti, v koliko nadkriljujejo nove velike vojne ladje dosedanje največje ladje. To so storili zato, da vidijo, kako bi izpadla bitka z avstrijskim brodovjem, ki še nima enako velikih ladij, imenovanih »dre-adnoughtov«, teh velikih modernih" železnih trdnjav na morju. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"! Črna žena. Zgodovin, povest. — Priredil Javoran. (Dalje.) Bregar in njegov spremljevalec sta stala nepremično in nategovala ušesa, da bi ne prezrla nobene besedice glasnega pogovora, ki je bil tudi za njiju velikega pomena. Potem sta se pa zamislila; dolgo in nepremično sta stala drug poleg drugega in srepo zrla v tla; kakor sanje so se jima dozdevali vsi strašni dogodki, ki so se ravnokar liki bliski hitro vrstili drug za drugim neposredno pred njima in se tako škodoželjno poigravali z njuno in njima najdražjih usodo: in vendar — jasno sta spoznala, da je vse to resnica, strašna resnica;--kakor grozotne pravljice o povodnjem možu ali o zakleti kraljičini, katere jima je pripovedoval še kot otrokom ljubeznivi dedek na gorkem zapečku ob dolgih zimskih večerih, so se jima zdeli vsi ti strašni in dolgi trenutki, ob katerih sta prestala toliko groze in strahu: in vendar nista si mogla utajiti, da je vse to resnica in ne bajka in ne pravljica, resnica, ki obsega njiju lastno usodo in nesrečo; — in zopet se jima je zdelo, da jima je solnce sreče iz nagajivosti in za treno-tek zašlo za oblake, da bi potem toliko svetlejše in lepše posijalo: toda kaj, ko si sama nista mogla verjeti, ker sta vendar videla pred seboj z lastnimi očmi strašno zlo in gorje — resnično, ker sta si morala priznati, da so oblaki nesreče predebeli in pretemni, kakor da bi jih mogli prodreti še tako gorki in svetli solnčni žarki. Tisoč strašnih misli se jima je podilo po glavi; tisoč in še več groznih skrbi jima je leglo na utrujeno čelo in ju presunilo v dno duše. In iz tega morja misli in skrbi se je izvil Šte-fuljčku zdajpazdaj napol glasan, pritajen vzdih, izražujoč notranje bolesti in poln hrepenenja po utehi, in njegove ustnice so rahlo, pa čuvstveno zašepe-tale: ,Bog nam pomagaj'! Kakor odgovor ali kakor odmev pa je sledil Francetov napol umirajoči mrki glas: .Gospod, reši jo!' ki pa se je kmalu poživil v krepkejši, vsaj nekoliko še upajoči vzdih: ,Nigana — še živiš?' — In zopet sta molčala in mislila dalje. Kroparski možek je že gledal v duhu srečo in veselje svojih bratov, kme-tov-trpinov, videl je vnaprej njihovo zmago, svobodo, novo življenje; a sedaj: ravno se je svitala zarja boljše bodočnosti, ravno je hotel napočiti dan zmagoslavnega boja, — pa je nenadoma pridrvil še temnejši oblak, ki je žugal uničiti vse, ne samo imetje in svobodo, marveč celo življenje. In tako se je združila nad ubogega trpina vsa nesreča; kadar so namreč v prejšnih časih naznanjali kresovi bližajočo se 4« turško povodenj, tedaj je hitelo ljudstvo v grad, iskat zavetja in obrambe, tu so bili varni pred sovražnikom. A zdaj: po gričih in gorah so zaplamteli kresovi, hoteč naznanjati veselja in radosti dan; toda nehote so morali biti i zdaj znaniki turškega navala. In kmetje, vsi obupani, si niso mogli iskati obrambe v gradu — pri svojem sovražniku —, marveč so se vsi obupani — v strahu pred dvojnim sovražnikom — razkropili po gozdovih. Res so Turki že odšli, toda bogve, kaj še pride. — Taki občutki so navdajali možka, ki je iskreno ljubil svoje rojake, za katere je bil pripravljen storiti vse. V Bregarjevi glavi so se pa kar bliskoma vrstile grozne slike: strašni pok, ogenj v njegovi lastni hiši, Nigana. Bila je Nigana v vojaški opravi. Ležala je tu nemo, tiho, mirno, brez življenja — mrtva. — Nič več ni mogel misliti. Ko je videl, da se je tudi Štefuljček vzdramil, je rekel proseče: »Štefan, pojdiva naprej, da najde-va Nigano!« Sočutno sta se ozrla drug drugemu v oči in obema jc kanila iz oči grenka solza bridkosti in žalosti. Nato sta šla dalje. Turkov se nista več bala, zakaj vedela sta, da so vsi, kar jih je ostalo še živih, odšli nazaj proti Radovljici; zato sta toliko bolj podvizala korake, da bi tem preje dospela do mrtvaškega mostiča. Ko je smodnik raznesel most, se je vnelo na Špiku mnogo dreves, ki so gorela še zdaj in pošiljala proti nebu velike plamene, tako da je bila razsvetljena vsa stena. V presledkih so škripajoče odpadali žareči odgorki in drvili čez pečine, svetel oblak ognjenih isker se je samovoljno poigraval ob skalovju kakor ravno toliko kresnic ob poletnih večerih, na korenine se je pa debelo vlegal pepel. Iskre in odgorki so polagoma vžgali paberke in suho vejevje, ki1 je ležalo po tleh in zdaj se je pokazal tu zdaj tam nov plamen, nov ogenj, tako da se je polagoma videlo, kakor bi' gorel ves Špik. K sreči je še o pravem času potegnil krepek zahodni veter, ki je odpihal zaduhli dim proti vzhodu in tako rešil vse, kar jih je bilo v votlini; zakaj sicer bi se bili gotovo zadušili. Moža sta hitela dalje po stezi. Nič več nista imela časa, da bi opazovala grozotno-veličastne prizore, ki jih jo nudil goreči špik. Ze sta dohitela prve sledove razdejanja in nesreče. In odslejl se jima je nudil ob vsakem koraku strašnejši razgled, da so jima skoro zastajale noge. Za vsakim drevesom in ob vsakem kamenu so ležali raztreseni krvavi človeški udje in napol zgorela, nečloveško razmesarjena trupla. In med temi trupli se je tuintam zganilo; tam ob stezi se je dvignilo oslabelo telo in se s steklenimi očmi koprneče ozrlo okrog sebe, a takoj je zopet omahnilo: smrtni boj je bil končan; na drugi strani je željno odpiral usta drug umirajoč vojak, da bi mu kdo omočil pekoči jezik vsaj s kapljico vode; in od v.-oli strani so prihajali iskalcema na uše-,i srce presunjajoči vzdihi in stoki umirajočih. — Bregar je bil vedno nek, j korakov pred Štefuljčkom in se je skrbno ozrl za vsako drevo, ob vsak kamen in vsakemu mrtvecu v obraz, boreča Špikova stena jc namreč tako jaa-no razsvetljevala vso okolico, da - a lahko natanko opazovala in spoznala vsak predmet. Tedaj pa je naenkrat France zakričal divje in strašno, kakor obstreljen i zver, da se je mogočno razleglo dali >': naokoli, in se vrgel na tla za bližnji brinjev grm. Kroparski možek jc nemudoma pritekel k njemu in opazil, kako je slonela Bregarjeva glava na prsih mrliča, ki je nepremično ležal na mehkem ruševju za grmom. Natančneje je opazoval truplo in takoj spoznal cigankine poteze — Niganin obraz. Bila je v vojaški opravi. Oči jc imela široko odprte in izraz groze je ležal Je vedno na njenih nemih in trpkih potezah. Okrog pleč pa jo je ogrinjal bel plašč. Poprej tako živahna, vznemirljiva, strastna Nigana je ležala sedaj tu nemo, tiho, mirno, brez življenja — brez ljubezni — mrtva. France se je zavedel, se nekoliko dvignil, pa se takoj zopet oklenil z obema rokama mrtve žene okoli vratu, jo strastno poljubil na mrzle ustnice in nato kričal kakor neumen: »Nigana — Nigana, vstani! Nigana — vzbudi se! Saj živiš — Nigana; — ne, ni mogoče, da bi se ločila od mene brez dokaza ljubezni, brez besedice odpuščen ja! Reci, Nigana, da živiš!« In zopet je obmolknil in nepremično zrl Nigani v obraz. Tedaj pa se mu je zdelo, da se je Nigana zganila, da so je ozrla vanj — strastno in ljubeznjivo kakor nekdaj in da je začela šepetali z ustnicami nežno in ljubko kakor včasih mile vrstice: »Ko pridem k mili .namici, vesel pač bodem spet; Ioj, kmalu kmalu tja dospem, kjer ni več zla ne zmot.« In vendar — Nigana se ni ganila, njene poprej rožnordeče ustnice so obledele in mirovale. — In zopet se mu 'je zdelo, da mu je šepetnila rahlo, pa 'čuv3tveno: »Moj ljubi Radko — odpu-I isti mi, saj te ljubim;« že ji je hotel od-i govoriti nežno ljubeče: »Nigana — odpuščam ti, odpusti tudi ti meni«, pa je zopet spoznal, da se njene ustnice niso odprle, da v njenih očeh ni več življenja — da je mrtva. — In tedaj se ga je ([polastila neizmerna žalost, srce se mu iije trgalo, še enkrat je viknil: »Nigana 1({ >potem pa je zopet naslonil svojo glavo na njena prsa in bridko jokal. — Čez nekaj časa ga je možek dvignil in rahlo odrinil nekoliko stran ter is a m prijel ženo za roko. Žila ni več bila, roka je bila že mrzla kot led. Obrnil Ije truplo, a ni opazil na njem znatnih ran in poškodb. Spoznal je, da je ne-% srečno ženo omotil dim; ko se je vnel smodnik in da jo je ob razstrelitvi zračni pritisk vrgel na ruševje, kjer je obležala. Ob padcu si je najbrž zlomila hrbtenico. —• Previdno in spoštljivo je možek zopet položil truplo na hrbet, natisnil osteklenele oči in mrzli roki mrtve žene lahno sklenil na prsi, medtem pa ponavljal napol glasno in goreče: »Gospod, daj ji večni mir in pokoj; in večna luč naj ji sveti!« — »Mrtva je, Nigana — mrtva, resnično mrtva?« je zopet zarjul mladi mož,, planil pokonci in se stokajoče vrgel na truplo svoje nesrečne žene. »Nigana, ljubo, nesrečno dete, saj nisi mogla zato, če si imela tako naravo, tako nemirno življenje! . . . Ljubi Bog ti bo vse odpustil, jaz ti tudi odpuščam . . . vse sem ti že odpustil! — Vedno sem ti bil zvest! Ljubil sem te — iz srca ljubil — Bog ve vse to. — Vem, tudi ti si me ljubila.--A zdaj; ah morala si se ločiti — ločiti brez zadnjega dokaza ljubezni, brez besedice v slovo — brez — ah, ne upam si izreči — ne morem, Nigana — odpusti, kakor ti odpuščam jaz, ker vem, da te je pre- naglila tvoja nemirna narava! — O kruta žena — bleda smrt! oropala si mi srce — zakaj? — zakaj si mi uničila vesele upe? — Ob mrtvih upih naj torej plakam! Da, Nigana, dovoli, da tvoj mrtvi obraz še enkrat porose moje pekoče solze! — Nigana! — Nigana!« Tako je stokal France in ponovno poljubljal mrzle ustnice svoje nesrečne žene, ki se mu je še po smrti zdela lepa. Možek je čutil s prijateljem; zato mu je pustil, da je lahko dal duška vsem svojim neizmernim notranjim bolečinam in da je lahko še zadnjikrat nemoteno izkazal svojo ljubezen mrtvi ženi; vedel je namreč, da se bo ravno na t,a način najprej pomiril in našel uteho. — Nemo je pokleknil ob njenem truplu, potegnil iz žepa rožnivenec in tiho molil za ciganko; zdaj se je ozrl na njeno mrtvo obličje in potem je po^ gledal v obraz Francetu — in svetle solze sočutja so mu zalile obraz. , ."I :.-<;, (Dalje prih.) fl V YMYMVMYMVMVMYMYMYMVMVMYMY4YMVMY4VMVMVMVMYMVMVMYMV^ RHZGLED PO DOmOVINI »Naša gospodinja«. Z današnjo številko začenja »Domoljub« prinašati > novo prilogo, ki bo izhajala vsak me-»Isee enkrat, in sicer vsak tretji teden. [Namenjena je našim gospodinjam in dekletom. Več pove uvodni članek v novi prilogi. Upamo, da s to prilogo justrežemo davni želji našega ženstva lin da bo zanimanje za to žensko gladilo prodrlo do zadnje naše gospodinje. »Domoljub« se vsled tega prav nič ne {podraži; zato pa upa v vrstah naših gospodinj in deklet dobiti veliko novih •naročnic in prijateljic. Kratko pot bi si radi izbrali liberalci okrog »Slov. Naroda«. Liberalna (politika poka na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem. Poskusili so že vsa sredstva, da se ohranijo pri (življenju, in napadi, laži, obrekovanja, ivse skupaj nič ne izdajo. Vendar tako ikratke poti kot sedaj si niso upali izraziti. Znano je, da so liberalci vsled '{poloma nemške centrale v Celovcu, pri (kateri ni niti ena slovenska hranilnica, tpričeli grditi S. L. S., ki s celovško cen-|Rralo niti najmanjšega stika nima. |>Ljudstvo se vendar s takimi debelimi »lažmi ne da zbegati. »Slov. Narod« z |)'dne 17. t. m. se prične naenkrat delati ■lepega in pove odkrito, da slov. zavodi . a-adi celovškega poloma ne bodo imeli ^nobene škode, toda, pravi, kljub temu Ibodo Nemci upili in črnili slovensko '(duhovščino, češ, da ne zasluži ljudskega zaupanja in tako pride v nevarnost slovenska narodnost in katoliška vera. Koliko skrbi! Izbrati treba sredstev, da upitje nasprotnikov ne bode imelo us-| peha in zato je treba skupnega složne- ga dela. Kako delo si mislijo narodovci, pove kar naravnost: »Edina pot, ki nam je odprta, je, da klerikalizem kapitulira na korist slovenskega nacionalizma. Samo če se nosilci klei-ikalizma med koroškimi Slovenci umaknejo saj za nekaj let, če stopijo na čelo slovenski politiki neklerikalni narodnjaki, znamo rešiti svoj narodni obstanek.« Hinavci! Neklerikalni politiki hočejo na Koroškem rešiti katoliško vero pred protestantizmom in slovenstvo pred nemštvom. Tisti neklerikalni politiki, ki so vajeni od nekdaj napadati, kar je Slovencem najdražje — vero, in tisto narodnost, katero kažejo le tedaj, kadar si obetajo od nje dobička. Tolike prismojenosti bi vendar ne pripisovali našim ljubim neklerikalcem. Kaj bi morali voliti. »Slovenski Narod« zahteva od Slovencev na Koroškem, naj volijo med dvojnim. Piše do-slovno: Katolicizmu to ne bo škodovalo, zakaj danes ima izbirati sarno med slovenskim nacijonalizmom, ki sicer ni klerikalen, a tudi ne protiverski, in meri nemškim nacijonalizmom, ki je protestantski. Pravi, da če se to ne zgodi, potem bo pokopano koroško slovenstvo. Take bedarije more pisati edino le človek, ki je docela nor, ali pa človek, ki se zanaša na norost »Narodovih« bralcev. Slovenskim nacionalcem radi pustimo njihovo neklerikalstvo in nemškim nacijonalcem protestantstvo, mi ne potrebujemo ne enega, ne drugega. Vse uspelje, kar jih je imelo slovenstvo na Koroškem, imamo zahvaliti edinole S. L. S., kadar so posegli vmes liberalci, smo vsikdar doživeli poraze in pre- | vare, če smo jim verjeli. Groženj liberalcev se odkrito povedano ni bati prav nič, ker ne značijo prav nič drugega, kakor lajanje psa, ki bi rad grizel, pa ne more, ker je priklenjen. Skrbeti pa moramo, da liberalizem tudi na Koroškem ne bode dolgo priklenjen, ampak tudi ubit pes. Na magistratu ni vse v redu. Naše časopisje je pogostokrat grajalo gospodarstvo ljubljanskih magistratovcev. Seveda ;|e bilo v očeh liberalcev vse skupaj le nevoščljivost in obrekovanje. Odkar pa se je moral Hribar umakniti iz rotovža, se je pokazalo tem bolj, da smo imeli prav. Pokazalo se je n. pr., da je vseučiliški fond porabljen za nujne izdatke in z ubožnim fondom gre ista pot. Vse kaže, da se odkrije še marsikaj, kar ne bode dosedanjo gospodo na magistratu postavilo v »lepo« luč. Poseben svet, prideljen vladnemu oskrbovatelju občinskih poslov v Ljubljani je sestavljen iz sledečih gg.: Frančišek Doberlet, trgovec s pohištvom; dr. Papež, odvetnik; Vaso Petričič, trgovec; Anton Rojina, mizarski mojster in Feliks Urbane, trgovec. Sankcijoniran deželni zakon. Cesar je sankcijoniral zakonski načrt, ki ga je sprejel kranjski deželni zbor dne 27. jan. 1910 glede vodovodnih naprav glavnega mesta Ljubljane. Ljudsko šolstvo. Vpokojeni so: Ana Tome v Stopičah (začasno), Ivan Remec v Št. Juriju, Matilda Gebauer v Novem mestu (začasno), Jakob Marn na Viču, Ivan Potrato v Št. Vidu pri Brdu, Marija Benedek v Kranjski Gori (začasno). — Za stalnega suplenta na mestnih ljudskih šolali v Ljubljani je imenovan Ivan Petrovčič v Kranjski Gori, za Ko-privnik Janez Jocif, Ana Božič v Kamni Gorici in Frančiška Bedenk menjata službeni kraj. Paralelni oddelek se ustanovi na ljudski šoli v Koroški Beli in v Zagorju ob Savi. Na prvi državni gimnaziji v Ljubljani bodo pri nedeljski službi božji samo slovenske pridige. Kanonično vmeščen je bil na župnijo Ihan pri Moravčah č. g. Alojzij 2e-lezny. Dražba sv. Rafaela nujno prosi, vsa izobraževalna društva, ki so prejela vabila, naj ustanove izseljeniške odseke, da se po možnosti nemudoma odzovejo vabilu in če mogoče z obratno pošto naznanijo družbi, je-li že ustanovljen tak odsek ali ne. — Družba ima sedaj lastno pisarno in lastnega uradnika, ki se peča edino le 4 posli izseljeniškega vprašanja, daje pismena pojasnila, spremlja potnike v potovalne pisarne, sploh jim je na razpolago za svet in pomoč. — Prosimo nujno tudi našo duhovščino in naša županstva, da bi nasvetovali onim, ki hočejo potovati v Ameriko, naj se na vsak način vsaj pred odhodom zglase v družbini pisarni v Ljubljani (Dunajska cesta št. 32, v poslopju »Zadružne zveze«). — Pouk, družbin znak in priporočilni list, vse dobe brezplačno! Družba želi vsakemu koristiti v materijelnem in moralnem oziru. Pojasnila radi »Občinske hranilnice«. Na razna vprašanja, ki jih dobivam ustmeno in pismeno zaradi občinske hranilnice, pojasnim tem potom, da je vlada principijelno že pritrdila ustanovitvi »Občinske hranilnice« po predloženih Statutih, da je pa zahtevala od občin posebne garancijske izjave in pa še založitev garancijskega fonda. Dogovorno z deželno vlado se je napravil načrt garancijske izjave in se dopo-slal vsem občinam, ki so svoj čas sklenile pristopiti kot ustanoviteljice »Občinske hranilnice«. Vendar do danes še nekaj občin kljub večkratnemu priga-njanju ni poslalo svojih izjav, kar ko-nečno rešitev te nujne stvari zadržuje. Denar, potreben za garancijski fond se je že dobil in je pripravljen, da se vladi izroči. To danes zaradi tega pojasnim, da se v slučaju zakasnitve ne bo zvračalo krivde na druge, kakor na tiste občine, ki svojim dolžnostim še niso zadostile. — Ljubljana, dne 17. septembra 1910. — Dr. Pegan, deželni odbornik. Gospodinjska šola v Repnjah na Gorenjskem. Na deželni kmetijski gospodinjski šoli v Repnjah se prične zimski tečaj dne 15. oktobra in bo trajal do 15. aprila 1911. Gojenke se poučujejo v šivanju, pranju, kuhanju itd., sploh v vsem, kar rabi umna gospodinja. Sprejemajo se dekleta iz cele Kranjske in tudi iz sosednih dežel. Pismene prošnje in tozadevna vprašanja naj se pošljejo do 10. oktobra 1910 na spodnji naslov. Priloženo naj bode šolsko in zdravniško izpričevalo. Ker je kraj izredno zdrav in miren in so go-6« jenke tudi v dušnem oziru z vsem preskrbljene, je upati, da se dovolj gojenk oglasi za ta tečaj. — Vodstvo deželne kmetijske gosp. šole v Repnjah. P. Vodice na Kranjskem. Izgubila Je Marija Štupar, soproga c. kr. davčnega asistenta v Višnjigori na Dolenjskem dne 11. septembra t. 1. ob pol 8. uri zvečer na južnem kolodvoru v Ljubljani denar v znesku 260 kron, obstoječ iz štirih bankovcev po 50 K, dveh bankovcev po 20 K in dveh bankovcev po 10 K, torej skupaj 260 K. Kdor je denar našel, se prosi, da ga blagovoli poslati upravništvu »Domoljuba« ali pa Ivanu Štupar-ju, c. kr. davčnemu asistentu v Višnjigori. — Slušateljem c. in kr. živino-zdravniške visoke šole na Dunaju s Kranjskega podeljuje deželni odbor kranjski podpore pod pogojem, da se obvežejo po končanih študijah prositi za mesto deželnega živinozdravnika na Kranjskem in kot taki delovati vsaj dve leti. Prošnje se vlagajo potom rek-torata navedene visoke šole. Priložiti jim je krstni list, domovnico in dokazila o študijah. □aaannnnonnnpnnc: ia U □ D Gorenjske novice 0 □ D □i auuEannpannnni iuc g Predoslje pri Kranju. Naše izobraževalno društvo se pripravlja, da uprizori lepo igro »Garcia Moreno«. Kakor čujemo, se vrši predstava na rožnivensko nedeljo in se ponovi takoj prihodnjo nedeljo. Oder se postavi na Štrukljevih podeh v Britofu. — Društveni dom se tudi prične zidati prav v kratkem. Upamo, da bo do zime pod streho, prihodnjo pomlad pa popolnoma dodelan. — Dvoje predavanj smo imeli v zadnjem času. Prvo 8., drugo pa 11. t. m. Na prvem nam je podal predavatelj pregledno sliko o zadnjih dogodkih iz političnega in gopodar-skega sveta; na drugem pa nas je podučil g. deželni sadjerejski nadzornik zelo zanimivo in praktično, kako se gospodari s sadjem. — Radovedni smo, kdaj se bo začel popravljati železni most čez Kokro. Morda se bo še čakalo, da se še nekaj ljudi ubije ali pa si polomi noge. — Gostilne so dobile strog ukaz, da ne smejo v sobotah zvečer in ob nedeljah točiti žganja. Tako je prav! — Kakor čujemo se namerava ustanoviti v naši občini strojna zadruga z namenom, da si nabavi motor. Ali ne bi kazalo, da se prenovil naša živinorejska zadruga v kmetijsko društvo in si to nabavi motor? Na ta način se prihrani ustanovitev nove zadruge in se delo bolj osredotoči v enem. g Z Bleda. V nedeljo, dne 11. t. m. se je ustanovil tu telovadni odsek Orel. V nabito polni dvorani stare šole je navdušeno govoril g. Podlesnik, podpredsednik Zveze Orlov o vzorih slovenskega Orla. Orel ima nalogo vzgojiti zna-čajne fante, ki se zavedajo dobro dolžnosti do svojega doma in tudi do Boga. Po predstavi »Mož je glava«, kar sa igrali vsi igravcii in igravke v splošno zadovoljnost, sta zapela moški in mci šani zbor dve lepi pesmi in nato sc ja izvršil ustanovni zbor blejskega Orla, Vpisalo se je takoj ta večer do 25 čla-t nov, katerih večina bo mogla tudii ob* iskovati telovadbo. Nato se je izvolil odbor. Led je prebit, blejski Orel pa od-* ločno naprej brez ozira na levo irfi desno! — Govori se, da že dolgo ni bil ar toliko tujcev na Bledu, kot letos, dasi1 je v začetku sezone radi neprestanega; slabega vremena slabo kazalo. Tekoča? številka v zadnjem zdraviškem listu iz-« kazuje do 7000 tujcev. Za Bled zelo ve-* liko. Sedaj se je pa Bled že znatno iz-*' praznil. — Romarski shod na Mali Šmaren na otoku je bil tudi letos pre-cej velik. Vidi se, da ostane Bled, kate-f rega hoče naval tujcev izpremeniti sa-. mo v letovišče in zdravišče, še vednor večja božja pot, katero obišče rad vsaki veren Slovenec, da se priporoči nebeški Kraljici, ki na jezeru kraljuje, in sat obenem navžije naravne lepote, ki jaf, nudi ta biser slovenske domovine. g Zg. Bernik. V nedeljo dne 11'* septembra je blagoslovil vlč. g. župniki Fr. Dolinar novi gasilski dom. Kljuli slabim znamenjem na nebu prejšnji in* še ta dan jih je prihitelo mnogo v Zg. Bernik, da prisostvujejo z Brnčani vredi redki slavnosti. Da se je ista tako lepo zvršila, gre vsa čast vlč. g. Dolinarju, župnUcu iz Cerkelj, ki je v kratkem, al jedernatem govoru označil koristi ga-, silne organizacije ne samo za telesni; ampak tudi za dušni blagor, ker njih' delo je delo krščanskega usmiljenja, Po blagoslovu se je vršila na vrtu g. Svetelja neprisiljena zabava, kamor j rt si. mestna godba kamniška privabila' toliko ljudstva, da je bilo v kratkem! času vse zasedeno in srečke razprodane. Mlademu društvu, ki si je po ta,'io( kratkem času ustanovitve sezidalo svoji lastni gasilni dom, želimo le, da bii ohranilo to požrtvovalnost za pomoč1 bližnjemu tudi naprej! — Gledalec. g Zg. Bernik. Podpisani odbor se tem potom najtopleje zahvaljuje vlč.-g. župniku Fr. Dolinarju za krasen slavnosten govor, slavnemu izobraževalnemu društvu v Cerkljah, ki je z zastavo prihitelo na Bernik, požarnim) brambam iz Kamnika, Gamelj, Vodic; Vogelj, Cerkelj, Šenčurja in Stražišča' in sploh vsem, ki so pripomogli, da se. je otvoritev gasilnega doma tako kras« no izvršila. Na pomoč! — Odbor gas* društva Zg. Bernik. g Iz Križa pri Tržiču. Na žegnanjo se je pridno plesalo po gostilnah. Hudomušni jeziki izprašujejo: ali je žu« pan dal licenco gostilničarjem zato? ker je sam gostilničar in pa da bi eno zagodel tistim, ki so ob zadnjih volitvah delali na to, da bi ne prišlo veo toliko gostilničarjev v občinski odbor?r — Vžigalice v korist jugoslovanske demokracije prodaja župan v svoji gost iN ni. Mož je kapitalist. Bog v6 zakaj podpira socialno demokracijo? Najbrž no v6, kaj dela in v kakšen glas prihaja 9 ,lem. Če pa v6, potem pa naj nikar ne bo* hud, da sc on in njegova gostilna ceni po zasluženju. — »Gorenjec« 'se prebira na glas v županovo gostilni, ffam'je zbirališče tistih, ki jitfi ni Všeč Marijina družba ali župnikova pridiga. -— Župan je pred tremi leti, ali koliko je že, obljubil tisoč kron za sebenjski ivodovod. Vodovoda še danes ni, tisoč ikronic iz županovega žepa pa tudi še ne. — Govori se, da je župan ob zadnjih občinskih volitvah zagotavljal, da je vodovod samo od njega odvisen. Se-benjci so tega veseli, ker vedo, da kar župan reče, je res. Prepričani so, da jim .v kratkem času župan preskrbi vodovod. Pa je tudi potreben. Kaj bi bilo n. pr. v slučaju kolere, ker ni sedaj zadosti in dobre pitne vode? Sebenjci bodo hvaležni županu, če jim res prav kmalu preskrbi vodovod. Pri občinskih volitvah so ga volili in mu zaupanje izkazali skoraj do zadnjega. Župan prav stori, da ostane vreden tega zaupanja in ne odlaša preveč z zgradbo vodovoda, ki je odvisen od njega. g Iz Mekinj. Tukajšnje izobraževalno društvo bo priredilo dne 25. septembra ob pol 4. popoldne veselico s sledečim sporedom: 1. Bosiljevac: »Dobre volje«, polka. 2. Vilhar: »Bogomilovo slovo«, odlomek iz operete »Jamska Ivanka«. 3. Brož: »Napried«, koračnica, udarja tamburaški zbor »Planinka«. '4. Nedved': »Pozdrav«, moški zbor z ba-rilon-solo. 5. Ipavcc: »Domovini«, moški zbor s tenor- in bariton-solo. 6. »Bogata teta«, veseloigra v treh dejanjih. i7. »Navihani slUga«, komični prizor s petjem za tri osebe. — Dohodek bo v korist novemu domu, ki se bliža izvršitvi. Vabimo vse prijatelje dobre stvari: Pridite v obilnem številu! g Tržiške novice. Žalostno je končal življenje pred tednom hlapec gostilničarja in mesarja Perkota, Franc To-poriš. V pijanosti je padel v neko .usnjarsko prazno jamo in ondi mrtev obležal. Bil je žrtev alkohola, — C. kr. okrajno glavarstvo je izdalo pred so-Ikolsko veselico prepoved, po kateri je bilo strogo zabranjeno udeležiti se šolski mladini telovadbe med Sokoli. Višje oblasti so spoznale, kako pogubno je za !šolo obiskujočo mladino, če pohaja v isokolske domove, kjer gotovo ne sliši inič dobrega in pametnega. Take prepovedi je bilo že davno potreba. g Iz Križa pri Tržičn. Hijene so živali, ki ponoči grdo tulijo, hud smrad /azširjajo, najrajši žro mrhovino ter se tudi mrliča lotijo, če morejo do njega, ln s slastjo glojejo človeške kosti. Tista hijena, ki se je v 36. številki »Gorenjca« lotila mrtvega župnika Fr. Porenta, Sicer ne zasluži nobenega odgovora, a ker s svojim grdim tuljenjem utegne koga zbegati in s svojim strupenim smradom omamiti, da bi ne vedel, pri ičem da je, kaj je res in kaj nii res, po-ijasniti hočem v prihodnji številki »Domoljuba«, kako se je zidala šola dvo-trazrednica v Križah in koliko je stala. iNa podlagi listin bom dokazal, koliko krivice dela rajnemu župniku Porenti, kdor mu očita, da je on kriv »pomanjkanja kronic v žepu davkoplačevalcev glede šole«: Braniti hočem mrtvega, ki se sam ne' more braniti pred grdimi, hijenami. Kar piše »Gorenjec« o meni; ni vredno odgovora. — Župnik- Zabu-kovec. g Ribno pri Bledu. Požar je uničil v petek, 16. t. m. gospodarsko poslopje m hišo Janeza Pfajferja v Bode-ščali pri Ribnem. Prizadeti je bil zavarovan za malenkostno svoto in je v skrajni bedi, ker pred osmimi leti mu je požar že enkrat uničil, kakor sedaj, vse kar je imel. Bliža se mrzla doba, žena nesrečnega gospodarja je zelo nevarno bolna in imata tudi kopico še nedoraslih otrok, zato se nesrečnež usmiljenim srcem najtoplejše priporoča. Naš domačin č. g. Fr. Šmit je prejel mašniško posvečenje povodom svetega romanja v Sveto deželo na Sijonu samem. Nadebudnemu rojaku čestitamo na mnoga leta. — Našo podružnico občeznano po svojih starih umetniških slikah je pričel prenavljati akademični slikar g. Str-nen. Upamo, da bo prenovljena cerkvica masikakega umetnika privabila, da si ogleda restavrirane freske. g Blagoslovljen je novodozidane šole v Domžalah. Priprosta, a velepo-membna slovesnost se je vršila v Domžalah v četrtek, 15. septembra. Po šolski sv. maši ob 8. uri se je vsa šolska mladina, kateri se je pridružilo mnogo staršev in prijateljev šole, zbrala pred šolskim poslopjem. Predsednik krajne-ga šolskega sveta, župan Janežič, pove, da so dovršena dela, ki so se vsled razširjenja trirazrednice v štirirazrednico morala izvršiti in opominja zbrano šolsko mladino k pridnemu obiskovanju šole. Nadučitelj Epgelman povdarja pomen in važnost šole ža življenje in izreka zahvalo krajnemu šolskemu svetu, občinskemu odboru, vsem, kii so mladini oskrbeli tako lepih in zdravih učnih prostorov. Omenja, da se je ta šola zidala v proslavo 40-letnega jubileja cesarja Franca Jožefa I. leta 1888., razširila in prezidala pa v proslavo 60-letnega jubileja in zakliče trikratni »slava« cesarju, šolska mladina pa zapoje ccsarsko himno. Župnik Bernik pa izreka željo, naj ta šola z razširjanjem prave vzgoje, pravega napredka, ki človeka časno in večno osrečuje, najlepše služi vsikdar veri, domovini, cesarju. Zato pa naj deluje vedno v popolni edinosti z domačo hišo in s cerkvijo! S to prošnjo do Vsemogočnega je nato blagoslovil župnik vse prostore. g Iz Železnikov. Za vse enaka pravica! Do sedaj so vabili navadno samo možje in fantje; zdaj v Selca, zdaj k Sv. Lenartu-, zdaj v SOrico. Zakaj pa bi se ne razkorajžila tudi me dekleta? In to storimo danes in prav ljubko in prijazno vabimo za nedeljo, dne 25. t. m., ob 4. uri popoldne v Železnike. Priredile bomo veselico; igrale bomo igro »Vestalka«, pa pele bomo: 1. Hudbvernlkovo »Naša zvezda«, 2. Vo-dopivčevo »Koračnico« in 3. »Pogled v nedolžno pko« in pa 4. Ipavčevo »Planinsko rožico«. Pridite torej prijateljico in prijatelji poštene zabave drie 25. t. m; gotovo v Železnike, boste videli, da vam ne bo dolgčas. — Grozno in str a-, šansko krvavo klobaso je nabasal in zašpilil v »Narodu« in »Gorenjcu« odpadnik Lenart Lotrič pretekle dni. Dva pijana človeka sta se stepla. Eden ni hotel molčati, drugi pa ni mogel prenašati njegovih zabavljic in konec je bil, kot je večkrat ob takih prilikah: eden je dobil več kot je mogel nesti in je kmalu nato umrl. Vsak pameten človek bi rekel: Zopet ena žrtev nesrečnega alkohola! Toda jurist Lenart Lotrič ne misli tako. Mesto, da bi klical državno oblast na pomoč zoper nesrečne gostilne, jo pa kliče zoper onega, ki pridiguje zoper gostilne: zoper župnika v Železnikih. Ko bi bil šel nesrečni Tušek tisto nedeljo mesto v gostilno k sv. maši in bi bil poslušal g, župnika, ki »hujska« proti gostilni, ti rak-rani našega ljudstva, še danes bi bil živ. Saj je bil dober človek, dokler1 ni zašel v železniške oštarije, bil je celo član Marijine družbe. Ko pa je začel zahajati med liberalne železniške oštarij-ske ljudi, so ga vsega izpridili in zastrupili. Zclaj pa sodi ti, ki imaš še zdrave možgani v glavi, kdo je morilec. Baronu Schwarzu je kazal po sep.tem-berskih dogodkih dr. Oražen v deželnem zboru krvavo manšeto in ves liberalni ostrog je kričal gosp. deželnemu predsedniku: »Morilec!« Toda morilci so bili v liberalnih vrstah. Zares, liberalci so si povsod epaki. Podobni so tatu,:ki beži in kriči: »Tamle je tat, pri-,' mite ga!« Ti pa, narod moj, le še dalje nosi svoje krvave žulje in groše v ošta-rijo in pusti si zastrupljati dušo s proti-versko »modrostjo« in si poživiniti in posiruveti in podivjati srce. Kaj, če žena joka, če otroci stradajo, če se ti bajta podira, samo da si ti sit in da trdno stoji — oštarija! — Kako je odpadel Lenart Lotrič? Sam je to povedal v Železnikih. Nekoč je celo noč krokal. Drugi dan je imel hud »kacenjamer« in mesto, da bi proklel oštarijo, je šel in se dal izbrisati iz Cerkve, ki je bila -seveda kriva njegovega »kacenjamra«. Popolnoma logično, kaj ne?! Kaj torej čuda, da po isti logiki zmerja gospoda župnika z morilcem. g črnuče. Ko je pred meseci ob izvolitvi novega župana na Črnučah, g. Jožefa Dobravec, veselo po Posavju odmeval topičev pok, smo pisali »Domoljubu« med drugim: »Smehlja se nam sladka nada, da odslej zavlada v črnuški občini lep mir in red.« — Smehljala se nam je, a nas je goljufala! Predrzni ponočnjaki in razgrajači ne dajo pošte--nemu, treznemu in od dela do skrajnosti' izmučenemu vaščanu cele noči božjega miru! A povemo Vam, gospod župan in Vašim svetovalcem na glas, da tega več ne bomo trpeli! g Podbrezje. Podbreška fara res lepo napreduje. Izobraževalno društvo Orli in Marijina družba so v najlepšem cvetu. Le želeti bi bilo, da bi jih še več pristopilo in da bi bile res zveste hčere. Skoraj žal pa nam je, da je naša družba izgubila enega najboljših udov. 5. t. m. se je namreč poročila Ivanka Jeglič z deželnim oficijalom g. Ermanom. Gosp. župnik, naš vneti voditelj, jc sam želel ju poročiti, a ni mu bilo mogoče. Zato ju je poročil nevestin brat p. Ladislav na Tabru. Tesno nam je bilo pri srcu, ko smo se poslavljale od nje, a bile smo objednem tudi vesele, ker je dobila tako vernega moža, ki je tudi v Marijini družbi. Želimo obema obilo neskaljene sreče in da bi bila še nadalje zvesta Marijina otroka ter vsem zgled pravega krščanskega zakonskega življenja. — Kakor običajno, je moral tudi ta ženin odkupiti nevesto od vaških fantov. A naši fantje so na predlog Franca Jošt-a celi »tolar« — 25 kron — dali za društveni dom. Franc Jeglič je pa na svatbi nabral še 17 kron. To so res pravi udje društva! Kamen na kamen palača, pravi pregovor. Zato tudi mi upamo, da dobimo kmalu boljše društvene prostore. g Iz škofjeloške okolice. V Stara-šah je umrla izgledna gospodinja Barbara Karmel in zapustila šest otrok; istotam je umrl 19-letni član Marijine družbe, Franc Platiša; v Puštalu pa je umrl član izobraževalnega društva, 23-letni Janez Fojkar. N. v m. p.! g Na Trojanah je umrla po dolgi, mučni bolezni Uršula Tom, stara 61 let; bila je vrla krščanska žena in skrbna mati svojim otrokom. Naj v miru počiva ! g Na Rovih bo prihodnjo nedeljo, 25. t. m., ob pol 4. popoldne javna telovadba Orlov kamniškega okrožja. Udeležite se, vrli bratje, tega sestanka v najobilnejšem številu! Pohitimo raz-vneti navdušenje in odločnost naše mladeniške telovadne organizacije med naš najmlajši odsek na mejo kamniške dekani je! Na zdar! g Iz Moravč. Čuk ga je zmešal. Ustanovitev Orla naše liberalce silno bode. Zastavo nosi znani liberalni »govornik« Pongretov Tonče iz Češnjic. Kake neumnosti kvasi to človeče, ni vredno govoriti. Ta ''.onfuzni politik igra v moravški liberalni politiki vseskozi smešno ulogo. Najpreje se je oklenil liberalcev, a ko jih je prosil nekoč podpore, so mu pokazali fige. To je Tončeta tako jezilo, da je od žalosti obolel. Ko mu je odleglo, je postal zopet »zaveden« liberalec. Kot takemu mu seveda ne gre čuk iz spomina. In kako bi mu mogel iz spomina, saj je tako krasno prepeval v tistih nočeh, ko je Tonče hodil svoja znana pota. Te jasne, tihe noči, skovikanje sov, ta tajnostna pota ! ! Pred izobraževalnim društvom pa se zbirajo Orli, ki sc ne boje liberalnega čukanja. Fantje-Orli! pokonci glavo in ponosno zavriskajte, četudi .vas obira kak sestradan liberalec. Ne 8» ozirajte se na nobeno stran, poštenost in pravica bo zmagala. Na zdar! g S Suhe nad Kranjem. V nedeljo, dne 25. septembra, ob 4. uri popoldan se vrši na dvorišču pri Valjavcu ustanovni shod ljudske knjižnice »Belca«. Vse okoličane vabimo, da sc obilno udeleže shoda in pristopijo kot člani, da postavimo močan temelj naši »Belci«. □□□aagagnani nr-ir-iaonaanannnacjuo d Na Zaplazu je romarski shod na rožnivensko nedeljo, dne 2. oktobra. Ta shod bo vsako leto, zato ker mnogi romarji ravno v jeseni radi na Zaplaz prihajajo. Za spovednike je poskrbljeno. Dolenjci, pridite na svojo stoletno božjo pot! d Iz Št. Lorenca. Kadar priredijo naši poslanci shode, privpijejo zraven tudi liberalci nad poslance: »Kaj ste storili za kmeta?« — Pri nas odgovarja stranka prav lahko na stavljena vprašanja. Osnovali smo mlekarno, prvo v novomeškem okraju. Kar se je zdelo popred nemogoče, smo uresničili s pomočjo neustrašenih mož. Do leta 1907. je dobila mlekarna do 100.000 K za izdelke. Ljudje so gotovo 50 tisoč kron dobili več za mleko kakor bi dosegli brez mlekarne. Za ta kratki čas je gotovo zelo znatna vsota, katere so najrevnejši deležni postali. Z mlekarno se je pričela skrb za boljše molznice, skrb za dobre hleve in gnojenje travnikov. Po mlekarni se je začelo izboljšanje prašičereje. Lahko trdimo, da imamo zdaj v bližnji okolici do 150 plemenskih svinj in sploh najlepše prešiče na Kranjskem. Mnogi gospodarji dobijo že zdaj več kakor še enkrat toliko za prešiče, kakor popred. Mlekarna je preskrbela cepljenje. Izmed vseh cepljenih ni niti eden poginil. Ali ni vse to le kmetova korist? Saj popred v okolici niso imeli skoro prav nič plemenskih svinj. Pri vsem delu ni nobeden duhovnikov nikdar zanemaril svoje dolžnosti, clasirav-no so liberalci tudi v tem nesramno lagali. Cerkveno življenje in pobožnosti so se začele lepo razvijati, prejemanje svetih zakramentov se je pomnožilo. — Poglejte tudi lepo cerkev na Zaplazu, lepi kraj Marijinega usmiljenja! S kolikim delom in trudom je bila postavljena krasna stavba z darovi revežev! Župnik jc pri tem vse žrtvoval. In naši liberalci vpijejo: »Kaj ste storili za kmeta?« Kaj so pa liberalci med tem časom storili za kmeta? Naše delo so ovirali kolikor so mogli. Ko je bila mlekarna še v župnišču, so se pritožili na dež. vlado, da se dela škoda župnišču. Dokazalo se je, da ni prav nobene škode. Dobili so dolge nosove. — Pritožili so se, da bo vsled pomij mlekarne voda zastrupljena, prišla bo vročinska bolezen. — Mnogi so se pritožili, pri katerih se odtaka gnojnica naravnost v Temenico. — Komisija je dognala, da je pritožba smešna. Dobili so zopet nos. Do danes še ni nobeden zbolel. — Pravili so vsa leta, kako je mlekarna zadolžena. Prišli so že na stotisoče. Trdili so, da so sami videli vse vknjižbe. Bilanca je pokazala, da isma mlekarna vsega dolga do 8000 K, lastno hišo, vse stroje, vrče in orodje. — Vojskovali so se torej le z lažjo, z obrekovanjem in hujskanjem. Vse ni nič pomagalo. Zdaj pa mi prašamo liberalce: Povejte nam vendar, kaj ste pa vi storili za kmeta, kaj ste storili brez lastnega dobička za' reveža? Mi smo delali, vi ste pili, peli, kleli in lagali. d Znojile pri Krki. Tatovi so se zadnji čas pojavili v naši okolici in neka, terim gospodarjem odnesli nekaj de-: narja in dragocenosti. A v naši vasi se kaj takega ne more primeriti, saj imamo v vasi učenega dosluženega orožnika, ki nas skrbno čuva pred tatovi, V največji sili zagrabi frakeljček, pokonča merico tega »beraškega veselja«, potem pa je bolj učen kot cela vas. Ta mož širi »Slovenski Dom« in veže v, njem otrobi. Le korajžno! Mi vaščani smo že toliko pametni, da so nam nje, gove čenčarije deveta briga. d Loški potok. Za novo šolsko leto in daljno triletno dobo smo dobili nov krajni šolski svet. Sestavil se je tako, da je v prevesni večini v rokah mož S. L. S., kar pri nas doslej ni bilo. Predsednik mu je g. Ivan Knavs, načelnik Kmetijskega društva in podžupan podobčine Hrib. d Iz Višnjegore, Pri nas je vložilo 14 občin prošnje zato, da bi bil poleg št. Vida še en zdravnik v Višnji gori. Vse razsežne pokrajine od Ljubljane do Litije in Trebnjega imajo le enega zdravnika v Št. Vidu. Velikanske koristi hi bilo za nas vse, če bi bil še v mestu Višnja gora en zdravnik, ker je sedanji zelo zaposlen. Gmotno korist bi imela vsa' višnjegorska okolica, pa tudi Št. Vid-cem bi koristilo, ker bi imeli sedanjega' zdravnika bolj na razpolago. — Tukajšnji mestni oltar sv. Ane se je popolnoma prenovil, tako, da sedaj res lepo izgleda. Kar je stalo (1100 K), je vse darovala gospodična Ana Zajec iz Višnjo gore. Bog ji stotisočero povrni! Da bi se le kmalu dobilo še kaj posnemalcev, ker orgle in stranska oltarja kličejo po popravi. V farni cerkvi je gospod Mihael Omahen, župan občine Dedni dol, dal' napraviti krasno novo svetilko (lestenec) za večno luč. Ta gospod je predi časom daroval za cerkev krasen kip Jezusovega srca in veliki moderni le« stenec. — Umetna gnojila, katera jo nam preskrbela »Kmečka Zveza« po svojem predsedniku, g. župniku Teks« terju, so povsod napravila izborno učinke. Tudi ajda, kjer se jc gnojilo, zelo lepo kaže. d Na Polju pri Muljavi se je dne 15. septembra slovesno blagoslovila; nova šola. Blagoslovil jo je vlč. gospod1 kanonik Špendal iz Novega mesta. Ista1 hiša, v kateri se je g. kanonik rodil, jo zdaj izpremenjena v šolo. Slavnosti so ee udeležili poleg šolske mladine občinski odbor, krajni šolski svet, gospod župnik Vidergar iz Št. Vida in več gg. učiteljev in učiteljic iz okolice. Topič poleg šole je med slavnostjo grmeč oznanjeval, da je dvajsetletni boj za jnuljavsko šolo končan v zadovoljnost Velike večine prebivalstva te občine. Pred vsem gre zasluga, da se je to vprašanje tako povoljno rešilo v prvi vrsti neumornemu trudu gosp. župana Ignacija Špendala. Tudi drugi gospodje imajo za to velike zasluge, ki so gosp. župana podpirali. V priznanje zaslug, da se je napravila nova šola, je občinski odbor Muljave povodom otvoritve nove šole izvolil častnim občanom sledeče gospode: Dr. Evgen Lampe, deželni odbornik; dr. Ivan Šusteršič, državni poslanec; Franc Povše, državni poslanec ; V. Parma, c, kr. okrajni glavar ,v Litiji; Franc Špendal, kanonik v Novem mestu; Josip Mandelj, deželni po-islanec in Ivan Vidergar, župnik v Št. iVidu. — Nova šola leži tako ugodno, da razun ene hiše ne bode nobeden otrok imel v navadnih razmerah čez 20 minut daleč v šolo. d V Kostanjevici so se približale zopet občinske volitve. Do sedaj je bila občina in vsi drugi javni zastopi v naprednih rokah, kakor je pisal nedavno nek listič. Mi pa napredka ne vidimo nikjer drugje, kakor v tem, da rastejo od dne do dne občinske doklade kot gobe po dežju. Kje naj iščemo za to pravega vzroka? Gotovo je mnogo zakrivil tudi sedanji občinski zastop. Zakaj so «pa povečali, seveda pod roko, brez ved-*-hosti: nekaterih odbornikov občinskemu tajniku Gerloviču plačo na 100 K, ko bi se lahko dobilo dovolj drugih sposobnih mož, kii bi za manjšo plačo ravno tako vršili vse tajniške posle, samo s tem razločkom, da bi bili z ljudstvom bolj prijazni in občanom bolj postrežljivi. Poleg tega pa tajnik Gerlovič niti ne izpolnjuje vedno dovolj vestno svojih dolžnosti. Občani! Kdo je bil kriv, da niso smeli iti kmetje v Bu-šeči vasi z živino na sejmišče, da so trpeli vsled tega občutno škodo, kot tajnik Gerlovič, ki jim je dal po lastni krivdi živinsko liste brez županovega podpisa? Kmetje-volivci! V vaših rokah leži usoda občine, na vas je ležeče, da se naredi že konec takemu postopanju! Pridite na dan volitev volit vsi, pokažite, da se ne strinjate z ljudmi, ki so samo v besedah napredni, da se ne daste preglasovati od tujcev, ki pridejo volit samo radi pijače — in razmere se bodo takoj izpremenile! d S Police pri Višnji gori. Malo glasov prihaja z naših poljan, toda s ponosom smemo reči: »Ne spimo, ampak delamo natihoma pa vstrajno!« — »Slov. Straža« je dobila pri nas najugodnejša tla; dosedaj že šteje moška podružnica 64 članov, ženska 121 članic. Ali to še ni vse. Tudi Orel je začel razprostirati krila nad našimi poljanami. Fantje se marljivo vadijo in tako lahko upamo, da ustanovimo prihodnjo nomUad telovadni odsek Orla. — Nepozabna pa nam ostane slavnost, ki jo je priredila preteklo nedeljo »Slov. Straža« pod predsedstvom vnetega in delavnega gosp. nadučitelja. To je bil dan, ki smo ga feljno — z upom in strahom pričakovali, ker so grozili oblaki, preprečiti vse. Vendar nebo je ostalo vedro, in popoldne ob pol 3. uri so prikorakali šmarski Orli s šentjursko godbo na čelu, kar je ljudstvo veselo pozdravljalo. Strmeli so gledalci, ko je začel po končanem slavnostnem govoru »Ljubimo lepo svojo domovino!« šmarski Orel proizvajati z občudovalno spretnostjo proste vaje ob točnem svi-ranju došle godbe, ki zasluži največjo pohvalo, posebno še, ako pomislimo, kako v kratkem času so se izurili preprosti fantje na popolnoma neznanih godalih. Zato še enkrat: Slava vrli šentjurski godbi, posebno kapelniku g. Remicu in šmarskim Orlom, ki so tudi pokazali, kaj doseže navdušenost in vstrajnost v nekaj mesecih! Pozabiti pa ne smemo tudi domačih telovadcev, ki so jim žareli obrazi občudovanja in navdušenja — jasen znak, da bodo stopali zanaprej še bolj odločno in še z večjim zanimanjem za orlovsko zastavo po besedah njihove himne: »Z nami, bratje, — čas zdaj zlat je, — čete naše se mno-ž6 . . .!« Fantje, po tej poti naprej, pa uspeh ne izostane! — Veliko so pripomogle do sijajnejše prireditve naše vrle gospodične pod vodstvom nadučite-ljeve soproge, ki so vile vence in pri-vile šopke za telovadce, obenem pa nabrale s prodajanjem šaljivih predmetov »Slov. Straži« lepe dohodke. Bog jih živi! Po slavnosti se je razvila živahna zabava na prostem ob ubranem petju in sviranju šentjurskega zbora, šaljivimi nastopi in prisrčnimi pozdravi. Tu bodi tudi izrečena topla zahvala odborniku »Slov. Straže« gostilničarju Sku-bicu, ki je pripravil primerno pogostitev s popustom v prid domači podružnici. Bog vrni! — Težko nam je bilo, ko so odkorakali cenjeni gostje med navdušenimi pozdravi in klici: »Na svidenje prihodnjo pomlad!« proti svojim domovom. Da, nepozaben nam ostane ta dan, ki je nudil vsem toliko prisrčne in neprisiljene zabave, »Slov. Straži« pa pridobil novih prispevkov. — Na zdar! d škocijan pri Mokronogu. Izredno je narastlo zanimanje za izobraževalno društvo. V zadnjih treh tednih, od 21. avgusta do 11. septembra je pristopilo 77 novih članov. Pri tolikem zanimanju se gotovo društvo lepo razcvete v največji blagoslov naši fari. n Shod v Dolenji vasi pri Senožečah je bil zadnjo nedeljo popoldne prav dobro obiskan. Poročal je deželni in državni poslanec Žitnik o raznih vprašanjih, ki so se zadnji čas obravnavala v deželnem in državnem zboru in so posebne važnosti za kmečki stan. Volivci so poslancu pri tej priliki izra« žali svoje želje glede cest, živinoreje, izboljšanja pašnikov itd. Poslanec jo obljubil, da hoče vse izražene želje podi pirati na merodajnih mestih. Pojasnil pa je tudi vzroke, zakaj se raznim željam * in zahtevam ne more takoj ustreči. n Od Pivke. —- K u r a t g. Želez« ny je šel na svojo novo službo kot župnik v Ihan. Veliko dobrega storil je gospod v Trnju. To vedo vsi, posebno pa reveži, bolniki in pogorelci. Vendar pa ostane kot znak njegovega delova-i nja krasna cerkev, katero je on dovršil (saj je dobil samo zid) in pa opremil v. notranjščini tako lepo, da je ena naj« lepših cerkva na Notranjskem. Ljud-i stvo ga je čislalo in ljubilo, razun par sitnih liberalčkov; to se je pokazalo po-i sebno pri slovesu. Vse je hitelo, staro in mlado, da še enkrat vidi svojega lju« bega dušnega pastirja. Zahvalo za ves njegov trud v duhovniji izrekel mu jo načelnik gospodarskega društva. —s Šolski vrt v Trnju. Že dolgo let' vlekla se je ta zadeva. Sedaj je konec tega. Svet je kupljen, da bi le služil tu« di svojemu namenu. Da se ni vse to iz* vršilo že prej, je bilo krivo, kakor pov« sod drugod, tako tudi tu, hujskanje. Od kod je prihajalo, je znano in si bo ljud-t stvo tudi zapomnilo. Škoda, da se jO poslednji čas tudi gospodarski odbor dal voditi temu skritemu hujskaču. No poskušnja je bila precej draga — komi« sijske stroške mora sedaj trpeti vas Trnje, česar bi ne bilo treba, ako bi bili poslušali gospoda Železnyja- — Nove« ga svojega dušnega pastirja so Trnjani prav lepo sprejeli. Pri vstopu v novo službo zamogel je gospod kurat spoznati, da je ljudstvo dobro in udano svojemu duhovniku. Želimo samo, da bi to medsebojno zaupanje vla« dalo ves čas njegovega službovanja med nami. — Pri sprejemu smo enegaJ pogrešali, čudno se nam to ni zdelo, lepo pa tudi ne! — V Št. Petru se je začelo prav veselo gibanje med poštenimi mladeniči. Ustanovili so Orla, ki šteje prav lepo število članov. Pa o tera kaj več prihodnjič. n V Podkraju nad Vipavo bode od 5. do 12. oktobra letos sveti misijon. Vodili ga bodo oo. jezuitje iz Ljubljane. n Naš Dom v Žireh. Ne bojte se, ne bom vam pravil, kako je bil Dom blagoslovljen! Saj skoraj vsak mesec prinesete kak tak dopis, ki so si vsi podobni kot krajcarji. Povem vam samo, da so se prejšnji večer pri igri »Crevljar« in »Kovačev študent« naši fantje prav dobro izkazali. Nobeden še ni videl pravega gledališkega odra, nobeden jih ni učil, pa jim je šlo, kot da se jim gre zares. V nedeljo zjutraj, ko je nehalo liti, smo videli, katere hiše so brez zastav, kje niso naši. Poprej sta nas samo voda in sv. Janez ločila v dve stranki: to« stran mostu smo bili vsi od kraja libe« ralci, onstran pa vsi »klerikalci«. Se« daj pa nas ne loči več ne voda ne sv. Ja« nez, ampak nekaj čisto druzega, tako da smo sedaj na obeh straneh odločni fn zavedni pristaši obeh strank. Tudi socialnih demokratov se Žirovcom ne manjka. Če Vam še povem, da v nobeni kmečki fari na Kranjskem niso še v enem letu pokopali kar dveh mi-ličev brez duhovnika kot pri nas, tedaj mi boste menda že verjeli, da žirovski hribovci tudi niso zadnji na svetu, četudi smo precej zaplankani od druzega sveta. Pa tucli železnica ne bo podrla teh plank. Povsod okoli nas jo merijo, samo skozi Žiri ne. V nedeljo prideta poslanca Gostinčar in Perhavc in tedaj bomo slišali, če nam je res Sovra železnico odnesla. Pa kam sem zašel. Mislil sem poročati o blagoslovljenju Doma. No, pa saj sem rekel, da bi mi tak tlopis najbrž vrgli v koš, za vaš koš pa ne pišem rad. Tedaj kako je bilo pri blagoslovljenju? Najprvo moram pohvaliti Sokole, še bolj pa naše žirovske Sokolice. Vsi so se dostojno vedli. Tako je prav! Lepo je od načelnika Sokolov, da jih je gonil spat, ko so ponoči nekaj rjuli po cesli, ni pa lepo od Sokolov, cla so ga nagnali s smrkovcem. Žirovci smo lahko ponosni kar na dve društveni hiši: Orlovski dom in Sokolski dom. Zakaj dva doma, ko jih menda še v nobeni kmečki fari ni? Kako je na to odgovoril idrijski dekan Arko, to vam pa prihodnjič povem, če ne pozabim. n Na Brezovici vprizori »Kat. slov. izobraževalno društvo« dr. Krekovo igro »Turški križ«. Igra, ker je povzeta-iz narodnega življenja in njegovih bojev z najhujšim sovražnikom katoliške vere — s Turki — vzbudi kjerkoli se vprizori, splošno zanimanje. Upamo, da kdor pride pogledat, mu ne bo žal. Pri tej priložnosti laliko ogledaš tudi novi gledališki oder, delo akademičnega slikarja g. S. Ogrina z Vrhnike. — Vstopnina: Sedeži I. vrsto 80 v; II. vrste 50 v; stojišča 20 v. K obilni udeležbi vabijo prireditelji. ! n Javna telovadba v Horjulu. Kljub neprestanemu deževju v soboto in precej slabemu vremenu v nedeljo dopoldne se je vendar veselica telovadnega Ddseka Orel v Horjulu z javno telovadbo izvršila z nepričakovano dobrim uspehom. Naša domača dekleta so uprizorile igro »Pri gospodi«. Reči moramo, da so nastopale kot izurjene igralke ne kot diletantinje, za kar So žele po vsakem končanem dejanju mnogo zasluženega aplavza. Dvorana je bila natlačeno polna in vsi so bili polni hvale o nastopu naših deklet. kVsled slabega vremena je telovadba nekoliko zakasnela, in tudi lep, za prireditev jako pripraven travnik smo morali vsled mokrote opustiti ter si v zadnjem času poiskati skromnejšega, ki pa je tudi za silo zadostoval. Javne telovadbe so se udeležili polnoštevilno vrhniški, borovniški, dobrovski, brezovški telovad. odsek ter viški po zastopnikih. Ob 3. uri se je vršil sprejem gostov s pozdravom g. jurista Fr. Logarja, ki jc v iskrenih besedah pozdravljal došle Orle v imenu izobraževalnega društva, tel. odseka, v imenu katol. narodnega1 dija-štva ter po županovem naročilu v nje-72 govem imenu, ker je bil sam odsoten vsled jeruzalemskega romanja. Brhka domača dekleta v pestrih narodnih nošah so okrasile došlc goste š šopki, nakar so odkorakali, telovadci v spremstvu mnpgobrojncga občinstva na telo-vactišče. Po rajalnem prihodu so proizvajali nastopivši Orli jako precizno proste vaje, nato pa vaje na orodju. Zlasti na drogu in na bradlji so proizvajali težke vaje, katere so pa vršili z občudovanja vredno sigurnostjo in fi-neso. Ves čas so dekleta v narodnih nošah marljivo prodajale listke za sre-čolov, ki sc je vršil takoj po rajalnem odhodu na telovadišču. — Tem potom izrekamo zahvalo vsem došlim telovadnim odsekom, okrožnemu načelniku za vodstvo javne telovadbe, dalje se zahvaljujemo najtopleje vsem onim, ki so darovali obilo dobitkov za srečolov, zlasti pa onim, ki so podarili lepe mlaje za to prireditev. Zahvaljujemo se vsemu občinsvu, ki nas je ob tej priliki na katerikoli način podpiralo, onim pa, ki so se v soboto tako veselili dežja, ki nam je pretil pokvariti nedeljsko slovesnost in vsem tistim, ki so v nedeljo izza oken zasmehovali naša vrla dekleta v narodnih nošah, povemo, da mi gremo s smehljajem preko njih po jasno začrtani poti. 11 Rakek. Katoliško slovensko izobraževalno društvo na Rakeku priredi 25. t. m. ob četrti uri popoldan pri g. M. Matičiču igro »Trije tički« in ponavlja igro »Tri sestre«. K obilni udeležbi vabi odbor. 11 Iz št. Vida pri Vipavi. Zanimanje, ki ga vzbuja zadružništvo med našim vipavskim ljudstvom se zelo lepo širi. To je lep dokaz, da ljudstvo spoznava potrebo zadružništva, ki je edina pomoč za izboljšanje žalostnih razmer revnih poljedeleov. Poleg dvcll, že pred par leti ustanovljenih in vrlo se razvijajočih zadrug se je letos v mesecu juniju ustanovila pri nas še tretja zadruga in sicer živinorejska zadruga. Ustanovila se jo za občine Št. Vid-Lozice, Podraga in Vrabce. Namen zadruge bo, pospeševati živinorejo in prešičerejo v omenjenih občinah. Izvolil se je že odbor, kateri je že pokazal, da bo vrlo deloval v prid in prospeh zadruge. V nedeljo dne 4. septembra t. 1. je imel predavanje gospod deželni inštruktor Krištof. Govoril je o pravilnem ravnanju z živino, o zboljšanju hlevov,- travnikov itd. Predavanja se je udeležilo nad 100 posestnikov iz bližnjih in daljnih vasi, kateri so z zanimanjem poslušali gospoda predavatelja. Gosp. predavatelju bodi tucli na tem mestu izrečena iskrena hvala. Kakor čujemo, namerava omenjena zadruga ustanoviti svojo zavarovalnico za živino, katera bi bila v veliko korist našim živinorejcem. Da sc pa omogoči pravi razvoj omenjeni zadrugi je potrebno zlasti zaradi zavarovalnice, da pristopijo k zadrugi vsi v njen delokrog spadajoči živinorejci in posestniki. Zavedajmo se gesla, da: »V edinosti in zadružništvu je moč!« □aannannanciai Iz raznih krajcu jppg D n Štajersko. Grozen umor. 601et-ni Ivan Krepsa iz Vodola, v občini št. Lovrenc v Slovenskih goricah, je dne 6. septembra naznanil pri okrajnem sodišču v. Ptuju zaradi tatvine nekega Antona Hojnika in Sorija, ki sta mu vsled tega prisegla maščevanje, še istega dne sta prišla v Krepsovo hišo, kjer je stanoval Krepsa sam s svojima 4 in 71etnima sinovoma. Krepsa sam ni bil na dobrem glasu. Njegova žena je v 20 mesečnem zaporu v Mariboru, 201etni sin Ivan pa je bil v mariborski bolnišnici že osem dni, ker ga je Sori ranil na glavi. Hojnik in Sori sla zavlekla Krepso na vrt, kjer sta ga vrgla na tla, ter toliko časa tolkla po njegovi glavj z gorjačami, dokler ni bil mrtev. Sosedje so slišali udarce v svoja stanovanja, vendar se nihče ni upal iz hiše vsled strahu pred ubijalcema. Krepso* va otroka sta jokaje stala pred hišo ter sta videla, kako jima sta morila očeta. Pozno ponoči se je vrnil domov 201etni Krepsov sin Ivan. Otroka sta mu vsa objokana povedala, kaj se jo zgodilo z očetom. Vsi trije so šli naid Krepso iskat, ter so našli njegovo trup, lo na cesti, kamor sta ga morilca zavlekla. Drugi dan se je pri sodni obdukev ji dognalo, da ima Krepsa popolnoma razbito lobanjo. Kmetje iz vasi so pri< šli oboroženi s puškami k sodni komu siji ter so prosili za varstvo in energične odredbe oblasti. Ljudstvo je razburi jeno, ker sta ubijalca, ki sta pobegnila, oborožena z revolverji ter sta grozila, da bosta zažgala celo vas. Gladbeck na Westfalskem. Slovesnost blagoslovljenja zastave in I. ustanovna slovesnost »Kat. društva sv, Barbare za slovenske rudarje« v Glad-beeku dne 11. septembra se je nepriča* kovano veličastno izvršila. Nebo nam je bilo milo; v soboto je še močno de-, žcvalo, a v nedeljo je solnce tako pri-/ jazno sijalo, kot lepše tukaj nikdar ne sije. Slovesnost se je pričela zjutraj g skupnim svetim obhajilom. Popoldne od 2. do pol 4. ure je bil sprejem druš-i tev. Prihitelo je k na,m 9 društev in si-r' cer: društva sv. Barbare za Slovence oziroma Avstrijce iz Hamborna, Meer-i beeka, Hochlieide, Bismarcka, Hordel-* na, Essena in Horstermarka ter dve domači nemški rudarski društvi. Udeležba je bila od vseh strani tako ogromna, da je bila velika dvorana nabito, napolnjena. Okoli 4. ure se je pomikal veličasten izprevod z 9 društvenimi zastavami in z godbo na čelu proti cerkvi^ Našo zastavo, katera je bila še zakrita je spremljalo 12 belooblečenih deklet irj žen, vse s šerpami v slovenskih bar-j bali. V cerkvi je bil nad vse krasen in ganljiv prizor: pred oltarjem vse pol^ no zastav, v cerkvi pa toliko Slovencev, kolikor jih poprej še nikdar ni bilo. Na pr,ižnici je prav lepo govoril predsednik {slovenskega društva iz Meerbecka g. fikaplan Hegenkotter o društvu sv. Barbare, katerega namen je pospeševati fvero, ki nas pelje v večno življenje. Po-Jtem je g. župnik blagoslovil novo, jako krasno zastavo. Pri zastavi so prišle na prvem mestu slovenske barve v po-ištev tako, da se že od daleč pozna, da je ita imetje Slovencev. Na eni strani je sv. Barbara, pred katero kleči rudar in z napisom: »Sv. Barbara, prosi za nas!« (Na drugi strani pa ime društva z raznimi okraski. Po blagoslovljenju je bil Izprevod. Ceste, katerih se je ta dotaknil, so bile lepo ovenčane s slavoloki in aastavami. Gledalcev je bilo toliko, da ijih toliko pri takih slovesnostih še ni-emo videli, Najsijajnejši je bil pa slavnostni zbor v lepo ozaljšani, električno razsvetljeni dvorani: na igralnem odru zastava in nje botri: gospod in gospa IŠkraLer z 12 bclooblečenimi častnimi 'damami; pri sprednji mizi 7 duhovnikov, med temi dva vešča slovenske go-ivorico.; po dvorani razobešene društvene zastave, dvorana pa nabito napolnjena. Predsednik g. vikar Tappe pozdravi vse navzoče. Ko se odpoje cesarska pesem, se prične ovenčanje zastave in (takozvano zabijanje žrebljev. Soproga podpredsednika gospa Tuhtar je v lepem govoru v imenu slovenskih žen da-irovala društvu lep okrasek za zastavo, ravno tako je darovalo društvo iz Meer-ibecka lep okrasek. Pri zabijanju žreb-jljev so predsedniki vseh društev darovali za zastavo v denarju ali pa okraske in so vsi imeli prav ganljive nagovore. Posebej naj omenimo samo, kako iiavdušeno je govoril predsednik slov. 'drušiva iz Hochheida g. kaplan Jen-ster. V svojem govoru je dokazal, da je potrebno, da se Slovenci, posebno na (ptujern, združujejo v katoliških društvih in se tako s skvpnimi močmi bori-Ijo preti sovražnikom svete vere. Potem sta 2 belooblečeni dekleti kaj lepo cle-klamovali: »Slovenska zastava njenim slavilcem«. Na obrazih vseh je odsevala zadoveljnest in veselje. Prenaglo je prišel za nekatera društva čas za odhod. Že potem, ko so nekatera društva že odšla, so se pričele gledališke predstave, vmes pa je igrala godba in so se pele mile slovenske pesmi. Kot prva se ije uprizorila igra »Kmet in fotograf«, ki je izvabila gledalcem neprestan vesel smeh. Nadalje je predstavilo društvo iz Hamborna »Dva prepirljiva soseda«, ki je povzročila tudi veliko smeha. iPrav ganljiv prizor je bil, ko so štiri devetletne belo oblečene deklice dekla-movale: »Vera, upanje, ljubezen in deklica«. V veliko zabavo sta se potem predstavili igri »Nemški ne znajo« in »Tri sestre«. Vsi igralci so svoje uloge prav izvrstno izvršili, posebno ženske uloge. Vzelo bi preveč prostora, ko bi hoteli natančno vse popisati. Ta slovesnost, katera nam ostane nepozabljiva, je bila zares prava manifestacija katoliškega prepričanja. Vsem tistim, ki so v dosego te prekrasne slovesnosti kakorkoli kaj pripomogli, prisrčna hvala! Prisrčna hvala slovenskim ženam, dru- štvom in vsem drugim, ki so darovali za zastavo! □1 —»r ir n—it—ir-ir->nr->r-n-ir-»r-» lr m D □ D Dobre knjige « U □ n □i —»i—»»—»r-ii-ti—h—»nt—it-ir-n—it » ir-in Jakoba Alešovca Izbrani spisi. Priredil Jožef Vole. III. zvezek: Kako sem se jaz likal. 3. del. »Ljudske knjižnice« 11. zvezek. Založila »Katoliška Bukvar-na v Ljubljani. Cena broš. knjigi 1 K 20 v, vez. 2 K. — S tem zvezkom se konča Alešovčeva povest slovenskega trpina, posejana s pristnimi biseri nepokvarjenega ljudskega humorja, in s spomini na one blažene neskrbne dni študentovskega življenja, ki ostanejo vsakemu nepozabni. Povest bo nudila vsakemu obilico najprisrčnejše zabave, in edini Alešovec je znal podati pravo sliko slovenskega dijaka, kakoršen je v resnici. Povesti »Kako sem se likal« je pride jan dodatek, ki nam opisuje na-daljno Alešovčevo življenje in delovanje, dokler ni odložil pero in je med betežniki ljubljanske hiralnice kazal sam na sebi, kako se končava in skon-ča »Povest slovenskega trpina«. Alešovec je mož, ki je bil svoj čas poznan križem sveta slovenskih dežela in ljudski pisatelj, kakoršnega še danes pogrešamo. Njegov smešno zbadljivi list »Brencelj« v lažnjivi obleki je izhajal 17 let in je neutrudljivo bičal in zbadal posebno ljubljanske politike, v prvi vrsti nemškutarje, saj je bilo takrat nem-škutarstvo v najlepšem cvetu. »Brencelj« si je srdito privoščil vsakega, ki se mu je zameril ali se v narodnem oziru pregrešil. Slednjič se je Alešovca samega prijelo ime »Brencelj«, ker je bil na naslovni strani lista naslikan leteč brencelj z Alešovčevim obrazom. — Ljudska knjižnica bo nadaljevala z Alešovčevimi spisi in bodo izšle kot 14. in 15. zvezek »Ljubljanske slike«, pozneje najboljši spisi iz »Brenceljna«, dalje »Ričet iz Žabjeka« in pa Alešov-čeve povesti resno-praktične vsebine n. pr. »Petelinov Janez«, »Ne v Ameriko« in »Iz sodnijskega življenja«. Alešov-čevi spisi so izborno čtivo; ko se ž njim seznani naše ljudstvo, jih ne bo mogla pogrešati nobena knjižnica. Iz dnevnika mladega poredneža. Ameriška humoreska. Po angleškem izvirniku priredil Janko Dolžan. »Ljudske knjižnice« 12. zvezek. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Velja broš. 1 K 40 vin., vez. 2 K 30 vin. — Pisatelj nam slika z nedosegljivim humorjem dogodke malega porednega dečka in zna porabiti vsako dobro in slabo lastnost odraslih, pa tudi vsako drugo priliko sebi in drugim v zabavo. Kljub trdnemu namenu, da se poboljša, uganja naprej svoje burke in doživi tako nezgodo za nezgodo; ne spametuje ga vožnja v ubeglem zrakoplovu, niti bivanje med levi, med katere zaide po svoji predrzni lahkoživosti, niti smrt-nonevarna vožnja na deročem veletoku v malem čolničku, ki se je utrgal, niti ne nevarnosti in škoda, v katero je pripravil druge. Knjiga podaja celo vri neprekosljivih smešnih slik iz otroš,' ga življenja in se bo vsled dobro zadi in izbrane šaljivosti hitro prikupila razširila. Pismo fz svete dežele. V Jeruzalemu, 9. sept. 1910. Vožnja po morju je bila dokaj mirna; vendar smo imeli ves čas malo vetra in je bilo vsled tega morje skoro ves čas malce valovito. To je bilo zadosti, da je morska bolezen prva dva dneva dokaj gospodovala. Polovica romarjev jo je gotovo občutila. Vendar bolezen ni tako grozna,,kakor so jo nam slikali. Če človek leži, ne čuti veliko. Vendar smo se tako hitro aklimatizi-rali, da smo bili zadnja dva dneva skoro vsi čvrsti, dasi se je ladja ravno-tako ali še bolj zibala, kakor prve dni. Kakor hitro je bolehanje odnehalo, je zavladalo veliko veselje in živahnost med romarji. Vsak dan smo imeli po dva kratka govora in do 80 sv. maš na ladji. Petje se je razlegalo po ladji od jutra do večera, zdaj umetno, zdaj narodno in domače. Napravili smo tudi koncert v salonu, h kateremu smo povabili kapitana in oficirje. Večje ne zgode ni bilo, kakor da sta se dva romarja nekaj ranila, kar pa ni imelo ni-kakih hudih posledic. Izkrcanje v Jafi med velikim krikom Arabcev je sicer nekam nemirno morje ob obrežju zelo valovito, vendar brez nevarnosti. Šlo je gladko. Na bre gu so nas pričakovali avstrijski konzul v Jafi, iz Jeruzalema sta prišla nasproti prelat in rektor dr. Ehrlich in dr Zore. Ko smo bili vsi na suhem, smo šli v frančiškansko cerkev, ki nadvladuje celo mesto, tam imeli blagoslov, od tam pa odšli v hotele obedovat. Idoč skozi mesto smo imeli priliko občudovati bujno, pa tudi od sile umazano življenje orijentalsko. Hoteli so evropskega značaja. Ob 11. dopoldne (v sredo, dne 7. septembra) smo se odpeljali v dveh vlakih proti Jeruzalemu. Dežela je sedaj izsušena, ker od aprila ni bilo dežja. Najprej rodovitna ravan saron-ska, potem gorovje judovsko, kameni-tejše od našega Krasa. Po polčetrti uri smo na kolodvoru v Jeruzalemu. Pozdravili so nas konzul avstrijski v Jeruzalemu, odposlanec patrijarhov, vikar kustosov in več drugih. Niti patri-jarha, niti kustosa namreč ni doma. Vse mesto je delj časa naprej vedelo in govorilo, da pride karavana Slovencev. Razporedili smo se v krasno procesijo z zastavo na čelu, s kipom Brez madežne v sredi in glasno pojoč po je ruzalemskih ulicah korakali v cerke1 božjega groba. Ponekod so visele nam a pozdrav zastave, med njimi tudi kaka — slovenska ali hrvatska. Na Sijonu so nam peli zvonovi. Korakajoč v cerkev božjega groba je iz naših vrst mogočno donela naša stara in domača velikonoč- 6a lin. »Skalovje groba se razgrne ...« Pri-šedši v cerkev jo bil najprej Te Dcum. Zopet jo slovenska Zahvalna donela iz vseli grl mogočno po skrivnostnem svetišču božjega groba. Nato nas jo pozdravil naš rojnk-frančiškan P. Bonigen, ki jo nam na ljubo prihitel iz Kairo. Na pozdrav jo odgovoril Kalan. Še ena velikonočna »Zveličar gre iz groba«, — nalo smo se porazdelili po hospicih, in sicer: 1. skupina v avstrijskem, 2. in 3. v frančiškanskem, A. in 5. v francoskem. Jo nas 540. V hospicih so počutimo silno dobro in domače. Ti liospici so kakor zelene evropsko oaze sredi nzijatske umazanije, ki jo tukaj občudujemo. Odtod pohajamo svete kraje, glodamo, poslušamo razlaganja, molimo in pojemo. Dasi pride vmes kaka mala težava, ki jo pri takih okoliščinah neizogibna, vlada med vso množico občo veselje in zadovoljnost. Toliko za danes v naglici. Treba hiteti v dolino .Tozafat in Ilinom ter gledat jokajoče Judo, Tisoč pozdravov s sveto zemljo dragi domovini in vsem ljubljenim rojakom! CLiMflXinotorinapelrol8j Najoenejši obrat. ,, iU Bachrich Ho. sS.IjEk Y t0,arna" niotorie Dunaj X1X6 Neilijenstaaterstr.83. Knšljnjočc osebe opozarjamo na oglas o Thyniomol scillae, to je prepa-rnl, katerega večkrat zdravniki priporočajo. Dfl^CC+irri ie "" Pr0lla) v Junčah pri ar V U Litiji, okrog 40 oralov zem- ljišča, travniki, njive i. t. <1., pripravno za kakegu obrtnika, tik farne cerkve. — Več pove lustiiik Jernej Jerant, Sora 46, p. Medvode. 2178 z vso lirano in stanovanjem se sprejmeta takoj. Mih. Weis, kovaški mojster, Ljubljana, Trnovo. 2725 riipčja zaions fliiiniiiakliiriioiji) iiiaga v Kranju lil RDBSO iN OEBELO jo pn NA OPUBNO I« DEBELO miku po ilomafe pri ..BBssntann" na Glavnem trgu. V Irj iriirvliil so dobiva vedno IrSito In najnovejše \rsu- volneno iu pnvolnnlo l>!or|" za ženske obleke, ^•p; liarbentl, kaialirlkl, oxfor
  • "ih V"' ''"Virov. lloCeV. /ili (kili r.ilip atnn za tpiv, volnenih in Zidanih nit, serp i.iortrvcv, pasov, dc-mkov. ptlov. rokavic noauvic "<"<• ■•'■nslclli in letnih. - NiivcCja ziogn zlm-'." 'eli.etja snkua, kamgama, modernega lodnn n v,,.:...vr.tac hlaCcvlne jcVl,w"\?"ob°el" nob.v.i se tndi ra.-.iOno galanterijsko blaio In vse io:reL'seinc .-i draštvo Orel. - Tovarniška zaloo« Morn-,!, lop (Oh, riak) ,n nt:>r,-niot:i.?-ih pelerin rn mos v,. eiis , »ft;«r» k. a. vesti in :;n,ne. - Kroječ: in šiviljo ima;o poseben popns:. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 14. septembra: 17, 5, 42, 20, 3. Dunaj, 17. septembra: S8, 11, 37, 56, 51. Gradec, 17. septembra: 58, 15, 45, 1, 56. Mnenje gospoda dr. II. T. Takvo-r i a n a v Sofiji. Gospod J. Ser r a v a 11 o T r s t. Vsled večkratne uporabe Vašega Serravallovega Kina vina z železom sem se prepričal, da je ono dragocen pripomoček proti temle boleznim: klo-roanemiji, živčni šibkosti in oslablje-nju vsled malarične mrzlice. Povrh tega deluje izvrstno kot povzročitelj teka v različnih nezmožnostih zauživanja hrane Sofija, dne 22. novembra 1908. I) r. T a k v o r i a n. Tržne cene Gospodarske Zveze za 100 kg. Ljubljana V Ljubljani, dne 20. septembra 1910. Cena Deželni pridelki: Plenica...... K v IT Ki......... 16 ft) 14 II no 50 Jeimen...... Oves....... 10 40 Proso belo .... 19 50 Proso rumeno . 15 _ Koruza stara . . 14 SO Koruza nova . . „ __ Leča........ 25 G rit h....... 1 2