p^^	^pppB.	^	ček. Ljub-
SrtDiu. za louzem- ^BT^ ^^^	HT	jM^ m j^Kt	liana SL
»Ivo 40 Din - ne- JESflF AH IIHft	iwW	H MkSk? flH^k M ^^M	^ 10.149 /a inseralei
nHh^ fflf Mw£ JHH	£SHBr	m ^BH^ f^^K f j^pMft flV	75«
Din, za JgMH tBgg HH	HH	0flH M ^HSM B^M	fiflNf
Inozemstvo 120 Din ftk ^Hl JHV ^M	JBW	flnv M |M	^Bfl
Uredništvo * ^a^fr mm&mam^ ^^^^	JBfBBmnm&m	mSMtLmmadP	ui.r»»«:KU1,^
Kopitarjevi nI.b/111	jeva b. telefon
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — aočna 299*. 2994	In 2050	- Uhaja r«ak dan sjutraj, razen ponedeljka In dneva po prazniku
Naša narodna rana
(K petnajsti obletnici koroškega plebiscita).
Petnajstletnica koroškega plebiscita jo spomin na veliko in težko rano, ki šc danes živo skeli naše narodno telo. Na današnji dan pred petnajstimi leti, ko je slovenski dol lepe koroško zemlje po nesrečnih okoliščinah pripadel nemški avstrijski republiki, ne smemo nikoli pozabiti, kajti to jo dan, ki je v vsaki slovenski duši zapisan z neizbrisnimi črkami. Tega dne jo bil od našega narodnega organizma odrezan ud, brez katerega naše življenje ni popolno.
Korotan je tista zemlja, kjer je naš rod najprej začel živeti svoje lastno življenje v svobodi, kjer jo bil pod svojimi knezi in je položil temelje slovenstvu kot lMililičiio organizirani enoti. Zato se slovenska Koroška ne imenuje zastonj zibelka našega rodu. To dejstvo živi še danes neporušljivo v srcih slovenskega ljudstva v Korotanu kljub ger-manizaciji, ki tam skoro tisoč let, deloma tiho, deloma po najbolj nasilnih sredstvih, danes pa posebno s pomočjo zvijače, gloda na slovenskem telesu.
Po dolgih desetletjih čakanja, dola, trpljenja in nad se je Slovencem 1. 1919. in 1920. nudila prilika, da zberejo brate onkrat Karavank, da zaokrožijo svojo etnično in kulturno enoto po zamislih koroških velikanov Matije Majarja Zilskega in Einspielerja. Koroška bo naša, tako je šlo od ust do ust. Številni vlaki so vozili naše rodoljube na koroške tabore iz najbolj oddaljenih krajev Slovenije. In tam so drug drugega navduševali in tako so bili vsi prepričani, da je ugodni izid plebiscita že zagotovljen. Med tem prevelikim otročjim navdušenjem in slepim optimizmom je pa naš nasprotnik delal na tihem in zelo previdno in vztrajno. Šel jo od kraja do kraja, od osebe do osebe in vsako znal pridobiti in jo zajeti v svojo mrežo. To delo so je vršilo brez zunanjega navdušenja in poni pa — ki smo ga žal uganjali mi ob vsaki priliki in nepriliki — zato pa je zadalo smrtni udarec našemu narodu. S smejočimi sc obrazi smo čakali. i! bomo za vedno priželi naše brate k sebi. Pa namesto radosti je prišlo razočaranje. Nasprotnik se je polastil - po naši neprevidnosti! —- slovenskega Korotanu. In tedaj, ko smo spoznali, da so robovi Karavank resnično odrezali Korotan od Slovenije, nas je močno zabolelo in v lej boli smo prisegli: »Slovenski Korotan, ne pozabimo te nikoli!«
Od takrat je minilo že polnih petnajst let. Vso jo ostalo, kakor je bilo, od velesil obljubljene in garantirane naravne pravice koroških Slovencev se dejansko z vsemi sredstvi okrnjujejo dalje in naš rod počasi umira. Koliko je Slovencev, ki svojih rodnih bratov iz Korotana no pogrešajo več v svojem domu. Skoro bi jih popolnoma pozabili, da ni teh obletnic, ki nas pretresajo in ob katerih nas postaja sram našega narodnega greha. Nekaj časa smo žalostni, potem pa zopet na to važno in pereče vprašanje pozabimo. Kaj radi pravimo, da je vsako delo in trud zamanj. Saj smo že poskušali, pa vse nič ne pomaga. Kaj bi se potem še borili za spoštovanje in negovanje naše narodnosti iia tujih tleli, ko vse nič ne pomaga: »Koroška jo za nas izgubljena...« Od dne do dne postajamo večji pesimisti. In prav ta pesimizem je uničil že dokaj lepili načrtov in pobud, ki bi, ako bi bili spremljani od vztrajnega dela. morali prinesti lepe sadove.
Če bi se prav zavedali in premislili, kako težko borbo mora prestajati slovenski živelj onstran Karavank, da se ohrani, ne bi držali križem rok, ampak bi se z vso ljubeznijo in vztrajnostjo oklenili koroškega vprašanja in bi prej ne odnehali, dokler ne bi bile narodne pravice naših koroških bratov popolnoma zasigurane. Kako moremo mirno trpeti, da se naši mladini po Koroškem vceplja nemški duh in jezik? Kaj bo s tem našim kosom zemlje čez nekaj desetletij, če bo šlo v tem pravcu tudi v bodoče? Poslednji sledovi slovenske besede in pesmi bodo zabrisani in bodo utonili v nemškem morju.
Mi smo tako pravicoljubni in plemeniti, da pustimo, da se nemški živelj v naši državi, giblje v popolni prostosti; damo jim včasi šo več, kot zahtevajo. In še se oglašajo in vpijejo v svet po časopisju, da so zatirani in da nimajo svobode. Če pomislimo, da je vseli Nemcev v naši državi okoli 400.000 in da imajo okoli trideset časopisov in raznih rc^ vij, potem si pač ne moremo misliti, zakaj se pritožujejo in nas obrekujejo po vsem svetu, da smo nekulturni ljudje. Ob tej priliki moram tudi omenili, da imajo Nemci v Jugoslaviji 154 osnovnih šol s 570 oddelki. Na teh šoloh poučuje 572 učiteljev. Poleg teh šol imajo 38 otroških vrtcev s 49 oddelki, G meščanskih šol s 24 oddelki in gimnazijo s 4 oddelki. Pred tremi leti je vlada dovolila Nemcem celo otvoritev zasebnega učiteljišča in dopustila, da na tem učiteljišču poučujejo celo profesorji iz Nemčije, ki niso naši državljani. Zdaj pa poglejmo, koliko je na slovenskem Koroškem slovenskih šol. Vseh Korošcev je 90.000 in nimajo niti ene slovenske šole. Obstojajo sicer utrakvistične šole, pa lo so le ponemčevalnice za našo mladino. In zn slovensko mladino imamo samo dva učitelja slovenske narodnosti, vse drugo učitelj-stvo je nemško in odločno nasprotno slovenski vzgoji in slovenski kulturi. Zaradi tega zamira leto za lotom po našem Korotanu naša beseda in pesem. IČdaj bomo zajezili to nemško poplavo, ki skuša oropati Korošce tisočletne slovenske narodne kulture? Dan za dnem lahko čitamo v naših listih žalostno tožbe iz, Korotana, pasmo menda za vse gluhi. Streznimo se žo enkrat in zagrabimo za delo in sicer resno in vztrajno delo!
Petnajsta obletnica koroškega plebiscita naj užge v naših srcih mogočen plamen ljubezni do naše krvi v Korotanu. Koroško vprašanje bo spet oživelo med nami, kadar se bomo zarili vanj kot črvi. Mi sami lahko
Vojna med Iialijo in Abesinijo vedno bolj draži Angleže
Vojaški pakt Egipet-Anglija
Egipet dobi armado iOO.OOO mož - Vse egiptske lake na razpolago Angliji
London, 10. okt. TG. l'o seji ministrskega sveta je bila seja, kateri so prisostvovali zunanji minister Hoare, vojni minister llalifax, letalski minister Cunliffe Lister, prvi lord admiralitete Eyres Monsell, kolonijah)] minister MaeDonald in še drugi vojaki. Kakor se izve, so obravnavali važno vprašanje vojaške pogodbe z Egiptom, ki jo for-sira šef vlado Nazim paša.
Ta pogodba predvideva zaenkrat 100.0110 mož močno egiptsko armado pod angleškimi častniki in podčastniki. Egipt, tako zahteva Anglija, da vsa svoja pristanišča na razpolago angleškemu brodovju tudi za vkrcanje in izkrcanje vojnega materijala. Angleži hočejo prevzeti tudi aproviza-cijo armade. Anglija bo organizirala v Egiptu vojaške delavnice in tovarne. Sicer se vse to že zdaj vrši brez vsakega ugovora od strani egiptovske vlade, toda Egipt bi to pogodbo rad izrabil v lo, da postane popolnoma neodvisen na enaki nogi z Anglijo. Angleži so Egiptu ugodili dozdaj v toliko, da jc egiptovska vlada smela včeraj odpraviti vse predpravice angleških državljanov v Egiptu, kar se tiče sodstva.
Nadalje je angl. vojni posvet sklenil, da pošlje vojaštvo tudi v koloniji) Kenijo, predvsem pa v Sudan. Predvsem se misli okrepiti garnizija v Oas-sali tik oli italijansko-abesinski meji. Lord admiralitete jc izjavil, da bo v kratkem laliko vsa britanska mornarica z malimi izjemami osredotočena v Sredozemskem morju, kamor so poslali tudi najnovejšo križarko »tialatejo«, ki je komaj prišla iz ladjedelnice.
Anglija vkoraka v Abesinijo Pogajanja z a bes. cesarjem
Aleksandrija, 10. okt. lz popolnoma zanesljivega vira sc izve, da se nnglcšiin iu egiptovska A1 ailM že pogajata z abesinsko vlado v Addis Abebi, kateri sla predložili, da dovoli, da anglo-egip-tovske čete vkorakajo v ozemlje jezera Tana in ga zasedejo toliko časa. kolikor lio potrebno, da nc prekorači meje tega ozemlja Italija. Kot mejo oznanila egiptovska in angleška vlada mesto (ion-dar na severu in modri Nil na jugu. Zdi sc, da bo abesinski neguš to sprejel. S telil bi abesinsko vprašanje stopilo v novo tazo.
Skoraj vse angleško brodovje v Sredozemskem morju
London, 10. okt. b. Britanski vojni ukrepi na Sredozemskem morju sc z veliko naglico
Pariz, 10. okt. b. Po informacijah iz najbolj zanesljivega vira je zahteval francoski generalni štab od vlade, da pokliče pod orožje dva letnika. Trdi se, da je vlada na to pristala in da se bo vojni vpoklic izvršil prihodnje (lili. V opravičilo tega svojega ko-
nadaljujejo po točno določenem načrtu, ki so bo izvedel do vseh podrobnosti. Sedaj pošilja Velika Britanija v Sredozemsko morje manjša brodovja sestoječa se iz križ.ark, (orpednih rušileev in zlasti veliko podmornic. Tako so včeraj prispele v Gibraltar 4 podmornice, ki so bile tam natovorjeno s potrebnim pogonskim mntcrijalom, nakar so odplule v Suez. Tudi nu .Malti se končujejo vse priprave za obrambo te pomorske baze, ki služi sedaj bolj kot prehodna baza za ono britansko brodovje, ki sc pošilja v egipčanske Inke in druge luke v Sredozemskem morju. Protiletalske baterije so vse na svojih mestih in so pripravljene sprejeti letalski napad sovražnika. Pristop civilnemu pre bivalstvu do protiletalskih baterij je strogo
I prepovedan.
I
raka povdarja francoski generalni štab. da so efektivne sile francoske sile lako majhne, dn ne bi služile uiti zn najnujnejše vojn« potrebe, Francija pa mora v tem težkem trenutku biti pripravljena na vse.
Francija mobilizira dva letnika
Položaj na bojiščih SJffi&ZZ!?*"
Zastoj — V pričakovanju abesinske ofenzive
Angleška poročila:
Brez vesti s fronte - „Times" o ,,minimalnih uspehih Italije"
Addis Abeba, 10. oktobra. AA. Poročevalec agencije Reuter poroča: Ko so se včeraj zbrali novinarji. da sprejmejo uradna poročila, jim jc bilo sporočeno; Na severu nič novega, na iugu nič novega. Zastopi vlade je dodal, da z vseh treh iront niso prišla i - kaka nova poročila, če to ni posledica cenzure, pravi poročevalec, si je treba misliti, da so telegrafske in telelonske zveze s prestolnico prek njene. V vsakem primeru je značilno, da uporablja vlada za prenos svojih uradnih depeš tekače, ki pretečejo po 50 km na dan
London, 10 oktobra AA. »Times« so v današnjem uvodniku o vojaških operacijah v Abesiniji zavzele stališče, da italijanski uspehi niso prepričevalni. Vojaški strokovnjaki kakor tudi ostala angleška publika se čudijo, da Italijani ne morejo hitreje prodirati v abesinsko ozemlje. Nikakor pa se ne morejo hvaliti s svojimi dosedanjimi uspehi, ki so minimalni, če se pomislil, da na svojem pohodu sploh še niso naleteli na tedne abesinsko vojsko.
»Daily Telegraph« ugotavlja da je izzvala v Italiji skrb okoliščina, da doslej ni bila objavljena niti ena službe^-a lista padlih in ranjencev. Nikakor ni verjetno, da Italijani ne bi imeli nikakih izgub. Posebej pa je treba poudariti, da od 6. t. m. niso zavzeli niti ene abesinske vasi,
Edagahamus zavzeli Italijani
London, 10. oktobra. AA. Reuter poroča iz Rima: Potrjujejo vest, da so Italijani zavzeli hrib Edagahamus južno od Adi^ata. Podrobnosti bojev so te-le: Ko so italijanska letala opazila, da se pomikajo večji oddelki abesinske vojske proti temu masivu, so Italijani poslali brez odloga svojo kolono izbranih čet, sestavljeno iz domačinov, da zavzamejo ta masiv, ker je nenavadno velike važnosti v strategičnem pogledu. Nastala je pravcata dirka na obeh straneh; Italijani in Abesinci so hiteli, kdo bo prej zavzel te postojanke. Zdi se, da se je naposled posrečilo Italijanom prehiteti Abe-since in zasesti Edagahamus. Zavzetje tega masiva je Italijane stalo sil v žrtve. Plezati so morali po strmini, kjer ni nikakih potov, svojih devet tisoč čevljev visoko v ledenomrzlem vetru. Ker je masiv prestrm, niso mogli rabiti tankov. Italijani so bili malone prepričani, da bi bilo nemogoče pregnati sovražnika iz postojank na tem masivu, če bi se mu bilo posrečilo zasesti ga pred niimi, (i)
italijanska poročila:
Aksum še ni zavzet - Italiiani priznavajo abesinske zmage
Rim, 10. okt. AA. Vesti, da so abesinske čete ponovno zavzele Aduo, proglašajo nicrodajni italijanski krogi za tcndencijoznc. Italijansko vrhovno poveljstvo zatrjuje, da je v torek na vsej fronti vladal mir. Kraji, po katerih prodirajo italijanske
premagamo vse ovire, samo če hočemo delati in vztrajati. Slovence v Korotanu čakajo še hujše borbe za naravne pravice, za vrednote jezika in narodne kulture. Zato je tem večja dolžnost vseh Slovencev in vsega jugoslo-vanstva sploh, da rodne brate v Korotanu moralno podpremo, da solidarno stojimo za njimi v boju za njihove naravne narodne svoboščine, da pomagamo celiti rane. ki so nam in našim bratom bile zadane po plebiscitu. Pomnimo dobro, da je nam Slovencem v jugoslovanski državi poverjena visoka pn-trijotičua naloga, da zvesto in verno čuvamo
čete, so popolnoma brez cest in potov ter je zaradi lega naravno, da so takoj pričeli gradili ceste po ozemlju, ki so ga zasedle. Kakor kaže položaj, bo italijanska vojska kmalu prodrla do Aksuma. Akcija v vzhodni Afriki se bo vsekakor pospešeni) nadaljevala, ker je postala spričo zadržanja Ženeve šc bolj potrebna. Po italijanskem mnenju so izčrpane vse možnosti mirnega sporazumu, tak« da je mogoče italijansko-abesinski spor urediti samo še z oboroženo silo. Vendar ni izključeno, da Iii Ilalijn pristala na nadaljnja |>o-gajanja s Francijo in Anglijo.
Messagero
o protinapadih Abesincev
Rim, 9. okt. A A. »Messagero« poroča, da so italijanska letala preletela mesto Sokola, ki šteje 5000 prebivalcev io ki leži 150 km južno od Adue. I.ist poroča dalje, da jc oddelek abesinske vojsko dobil nalog, naj prodre čez mejo italijanske Eritreje in napada italijansko zaledje na črti Senal-Harasit. Popolo d' Italia« poroča, da je prvi italijanski armadni zbor, ki je zavzel Adigrat. moral odbiti hude abesinske protinapade. Abesinske čete so se umaknile na svoje prvotne položaje po hudih izgubah. Po poročilu lista so nad italijanskimi položaji opazili prvo abesinsko letalo. Letelo jc v veliki višini, (i)
Italija prodira v Ogoden
Addis Abeba, 10. okt. c. Italijanska ofenziva v Ogadenu se razvija. Letalstvo jc najprej i bombardiranjem očistilo pokrajino okoli reke Mehe. Sedaj prodira topništvo ob reki dalje. Letala so pobila mnogo ljudi, (i)
Asmara, 10. okt. c. Ilavas poroča, da se življenje v mestu Adigrad in v vsej ilalijanski Ti-gridi normalno razvija. Prebivalstvo že dovaža v mesto živež, ker je opazilo, da Italijani v redu plačujejo. Trgovina v vsej okolici se že lepo razvija. (i)
Nemška poročita:
„Zastoj v operacijah"
Berlin, 10, okt. AA. Posebni vojni dopisnik DNB-ja poroča: Od nedelje ni nastopila nikaka bistvena izprememba položaja na bojišču. Oddelek generala Santinija je prodrl še nekaj kilometrov, v ponedeljek je pa nastal zastoj v operacijah. Italiiani si urejajo zaledje zaradi boljše in lažje oskrbe čet. Abesinske izgube v prvih bojih cenijo na približno 2000 mož, med njimi okoli 500 ujetnikov.
DNB poroča iz Addis Abebe: Od včeraj ni nikakih novih poročil ne s severne ne z južne fronte. V tukajšnjem diplomatskem zboru razpravljajo o skupni pobudi pri vladah, da bi Intervenirale v Rimu glede naloga italijanskemu vrhovnemu poveljstvu, da naj ne obstreljuje Addis Abebe, ker živi v abesinski prestolnici več ko 5000 tujcev in gre vrhu tega za neutrjeno mesto, ki nima nikake važnosti z vojaškega stališča, (i)
žerjavico ljubezni in zvestobe do vseh Slovencev, kolikor jih je, pri čemer korotnn-skih ne smemo pozabiti. Mi moramo vzdrževati organično skupnost z vsemi udi našega naroda, in jim pomagati do njihovih narodnih kulturnih pravic.
Petnajsta obletnica nesrečnega koroškega plebiscita naj nas opomni, da sc prav resno oprlinemo koroškega vprašanja in no odnehajmo prej, dokler ne bo slovenski značaj, narodna individualnost in kulturni obstoj in napredek naših koroških bratov trdno zasi-guran.	Jože Podslivniški.
Izjava generala Santinija: Pričahujemo protinapad na Aduo
Berlin, 10. oktobra. AA. Posebni vojni dopisnik DNB poroča, da je zveza s fronto se zmerom dokaj težka. Dopisnik je včeraj obhodil fronto pri Adigratu in pri tej priliki govoril z generalom San-tinijem. General mu je med drugim izjavil, da so njegove čete s lorsiraaim maršem prodirale od meje do Adigrata in zavzele to mesto tako rekoč brez odpora. Mesto ima okoli 3000 prebivalcev. Ras Sejum, pravi general Santini, jc šel tc dni v Addis Abebo, da priseže cesarju. On jc odredil evakuacijo teh obmejnih krajev. Ni še znano, jc dodal general Santini, ali gre za dejansko strateško akcijo ali pa za popust rasa Sejuma, da izvabi Italijane v past. Na vsak način računajo Italijani z abesin-skim protinapadom na Aduo. Zato tudi utrjuiejo svoje postojanke. Prebivalstvo zasedenih krajev, dve tretjini sta muslimanski ena tretjina oa katoliška, ni sovražno razpoloženo proti italijanskim četam, temveč so jih celo začeli oskrbovati z živežem. General Santini je dalje izjavil, da mu je v veliko osebno zadoščenje, ker je mogel sam zasaditi italijansko zastavo v Adigratu, ker je bil leta 1896 kot podporočnik med italijanskimi četami, ki so morale po nesrečni bilki pri Adui izprazniti Adigrat. (i)
Francoska poročila:
Boji ohrog Aksuma
Pariz, 10. okl. h. Po poročilih francoskih posebnih dopisnikov iz italijanskega glavnega slana, ni prišlo danes do večjih borb. Le na enem meslu so napredovale italijanske čete in zavzele važen slralešlii položaj, ki jim bo omogočil, da obvladajo tudi Aksum, ki je šo vedno v rokah Abesincev. Kot vzrok odmora, ki traja žc Iri dni, se trdi z italijanske strani, da je treba najprej popolnoma urediti ozadje, nakar bodo Italijani zopet par dni prodirali naprej. Francoski poročevalci izrekajo dvom, ila bi bilo na fronti tako mirno, kakor se poroča z italijanske strnili, ker so baje v teku hudi boji, za katere je težko predvideti, kako se bodo končali.
Abesinska protiofenziva
Pariz, 10. okt. b. Po poročilih francoskih dopisnikov, ki se nahajajo v Asmari, se priznava, da so Abesinci žc dva dni v protiolenzivi na celi črti Adua—Adigrad. V teku včerajšnjega dne so abesinske čete trikrat izvršile naspok na italijanske položaje, pa so bile po trditvah vrhovnega italijanskega poveljstva vselej z velikimi žrtvam1 odbite.
Italijanski poslanih noče iti
Addis Abeba, 10. okt. c. Italijanski poslanik de Vinci še zmeraj ni od|>otoval iz Addis Abebe. Pri zunanjem ministrstvu je vložil protestno noto proti natolcevanju, češ da je s svojo radio postajo vršil špionažo. Italijanski poslanik poudarja, da je bila radio postaja na zemljišču francoskega poslaništva. Abesinski vladi sporoča, da ne bo zapusti Addis Abebe prej, dokler ne pride Ija italijnnsk konzul iz Degamona.
Italija utrjuje Dodekanez
l/ondon. 10. okt. AA. Agencija Reuter poroča, da Italijani naglo utrjujejo otok Leros in ga pretvarjajo v svoj Helgolanil. Na otoku gradijo veliko pomorsko bazo. Luka je strogo zastražena iu pred njo je usidranih ti podmornic, več rušileev in I križarka. 50 letal stalno kroži nad vsemi Doilc-kaneškimi otoki. Na grič, ki se dviga sredi otoka, so speljali zelo široko cesto, in pod njim so zgradili veliko letališče. Utrdile gradijo noč in dan. (j)
Huda debata v Ženevi
Baron Aloisi napada Anglijo
Fiksne ideje dr. Kramerja
Ženeva, 10. okt. b. Na današnji seji plenuraa Zveze narodov jc prvi govoril laški delegat baron Aloisi, ki so ga navzoči poslušali v največjem molku brez kakšnega odobravanja in brez manifestiranja nezadovoljstva. Oči vseh 90 b«'e uprte hladno vanj. Po informacijah, ki so prispele iz Rima, je napovedan izstop Italije iz Zveze narodov, vendar pa do te senzacije do danes še ni prišlo, bodisi iz razloga, da v Rimu verjamejo, da pride še v zadnjem trenotku še do kakšnega preobrata, bodisi da čaka Italija na pričetek posameznih sankcij in bi šele iz tega izvajala svoje posledice s tem, da izstopi iz ženevske ustanove.
Baron Aloisi je v svojem govoru ponovno obrazložil pred ženevskim vrhovnim forumom italijansko stališče ter v obširnih izvajanjih prešel na položaj v vzhodni Afriki. Baron Aloisi je ponovil staro trditev, da je akcija italijanske armade v vzhodni Afriki sledila šele po mobilizaciji atoeflin-vke vojske, italijanska armada, zbrana v Eritreji in Somaliji pa je imela nalogo samo zaščititi italijanske pokrajine, nikakor pa ne izvrševati napad na Abesinijo.
Baron Aloisi sc jc v svojem govoru večkrat dotaknil Velike Britanije in jo obtožil, da je vse,, kar se v Ženevi dogaja, njeno delo. Baron Aloisi jc omenil postopanje Zveze narodov ob času kitajsko - japonske vojne iu vojne med Bolivijo in Pa-ragvajem v Ameriki ter poudaril, da je postopek Zveze narodov v prvem slučaju trajal 17 mesecev, nc da bi končal njen sklep s sankcijami. Ob času, ko je trajala vojna v Gran Ctiacu, jc procedura Zveze narodov trajala dve leti. in zopet ni prišlo do sankcij. Zakaj sedaj naenkrat sankcije proti Italiji? Na to vprašanje ne more n^hče prav odgovoriti, vsakdo se izogiba pravemu odgovoru, l oda za one, ki doslej niso vedeli, kaj sc dela izza kulis, je to znak, da tu nekaj ni v redu in da se proli Italiji hote in po načrtu tako postopa.
Končno je baron Aloisi zahteval pravice za Italijo, ki je bila brez svoje krivde postavljena na zatožno klop
Ko jc zastopnik Italije baron Aloisi končal >voj govor, sc je dvignil predsednik skupščine dr. Beneš in izjavil, da sla se poleg Italije samo Avstrija in Madžarska izjavili proti izvajanju sankcij, kakor jih predlaga odbor šcstorice. S tem je predlog Sveta ZN glede čl. 16 pakta ZN sprejet in pre-naja v podrobno debato.
Lavalov govor na obe strani
o obveznostih
Prvi je govoril francoski ministrski predsednik Laval, ki je rekel, da* bo v svojih izjavah zelo kratek: Francija bo izvršila svoje obveznosti. To sem poudaril pred Svetom ZN in pred vami ponavljam. Pakt ZN je naš zakon. Toda oziri prijateljstva nam nalagajo, da storimo v okviru pakta ZN vse, da preprečimo težave in mirno poravnamo razvijajoči se spor. Francija ne pozablja na svoje prijateljstvo Italijo, ker bo to gotovo omogočilo sporazum v okviru ZN.
Angleška toka?
Eden odgovarja
Za njim jc govoril Eden, ki je zagovarjal misel, Ha sc naj tokrat pokaže, da hočejo vsi člani ZN kolektivno rešiti idejo miru in boljšo bodočnost človeštva, Nato je govoril švicarski delegat Mottu, ki je pozdravil Lavalovo izjavo, da hoče nadaljevati s politiko prijateljstva v interesu miru in Zveze narodov. Takoj nato je bila dopoldanska seja zaključena ob 12.50, popoldanska seja pa se jc začela ob 16.50.
Na popoldanski seji so govorili zastopniki republike Haiti, Čile, Ekvador, nakar je abesinski delegat Tekle Mavarjatc ponovil svoje obdolžilvu proti Italiji. Nato jc predsednik dr. Beneš odredil načelno glasovanje o poročilu odbora šestoriee in Sveta ZN. Prej pa jc šc prečita! resolucijo skupščine ZN, ki jo je izdelalo predsedstvo.
Ta resolucija pravi, da jem ie skupščina ZN na znanje vse predhodne sklepe Sve'a ZN in odbora šcstorice. Zato 6C naslanja na določila člena 16 pakta Zveze' narodov in ["oživa vse člane, naj izvolijo odbor strokovnjakov ki bo pripravil vse potrebno za izvajanje sankcij. Ta tehnični odbor bo poslej tudi zasledoval razvoj spora.
Sankcije sklenjene z 51 proli I
Nato se je vršilo glasovanje in je bila resolucija o sankcijah sprejeta z 51 proti 1 glasu. Proti jc glasovala samo Italija, vzdržali pa sta se glasovanja Avstrija in Madjarska. Nato je skupščina sklenila, da se mora tehnični odbor sestali žc jutri dopoldne ob pol 11.. zvečer pa bo seja skupščine ZN ob pol 7.. ki bo sprejela končno besedilo o izvajanju določil čl, 16 pakta ZN,
Po seji skupščine ZN so se sestali takoj angleški in francoski strokovnjaki, ki proučujejo problem gospodarskih sankcij. Med njimi ;c bil že dosežen popoln sporazum glede tega, kako se bodo izvajale sankcije.
Takoj po seji skupščine ZN ie španski delegat de Madariaga obiskal I.avala in tulena in iu opozoril, da Španija vse dotlej ne bo sodelovala pri izvajanju sankcij proti Italiji, dokler se nc konča sedanja carinska vojna med Špan:io in Francijo in pa med Španijo in Anglijo.
London, 10. oktobra. AA. »Daily Telegraph poroča, da so se v Ženevi angleški in francoski strokovnjaki sporazumeli o obsegu sankcij, ki jih bosta predlagali obe državi proti Italiji. Sankcije bodo takega značaja, da jim nihče ne bo mogel pripisati sovraž.nega namena. Po omenjenem sporazumu bodo plenumu ZDN predložene naslednje sankcijske odredbe:
1.	Prepoved vseh inozemskih kreditov Italiji.
2.	Delna omejitev uvoza iz Italije s pomočjo kontingentov.
3.	Omejitev izvoza v Italijo in sicer za blago, ki služi izdelovanju vojnega materijala.
-1. Ukinitev prepovedi izvoza orožja v Abesinijo v vseh državah, ki so to prepoved izdale v zadnjem času.
Atene, 10. oktobra. TO. Povsem nepričakovano je prišlo danes v Grčiji do novega državnega udara. General Kondilis je nenadoma strmoglavil dosedanjo vlado Caldarisa ter prevzel ne samo predsednik nove vlade, marveč tudi funkcije predsednika republike. Parlament bo brez dvoma še v teku noči sprejel spremembo ustave ter uvedel začasni regentski režim do plebiscita, ki naj uvede v Grčiji monarhijo. Predsednik republike preneha i nocojšnjim večerom vršiti dolžnosti najvišjega predstavnika oblasti. V diplomatskih krogih trdijo, da je Anglija tista, ki pritiska na Grčijo, da uvede monarhijo, ker Anglija potrebuje v sedanjem med-narodnopolitičnem položaju, ki ie nastal v Sredozemskem morju po izbruhu vojne med Italijo in Abesinijo. zanesljivega zaveznika v Grčiji. Kralj Jurij pa, ki živi sedaj v londonu, je dal vsa jamstva, da bo v vsem sledil angleškim zunanjepolitičnim navodilom.
V naslednjem prinašamo kratke vesti, ki jih jc o državnem udaru v Grčiji priobčila naša uradna agencija Avala:
Atene, 10. oktobra. AA. General Kondilis je ob 13 sestavil novo grško vlado.
Vlada generala Kondilisa je sestavljena takole: Predsednik vlade in finančni minister general Kondilis, podpredsednik vlade in zunanji minister Teodofis, vojni minister general Papagos, poveljnik prvega armadnega zbora v Atenah, minister
Turčija ne mobilizira
Belgrad, III. okl. A A. S snočnjiin sini plonom je potoval skozi Belgrad zunanji mi-nister turške republike Tevfik Ruždi Aras. Na postaji gu jo pozdravil predsednik vlade in zunanji minister ilr. Milan Stojadinovič. Po krajšem razgovoru, s predsednikom vlade v salonit postaje .ie turški zunanji minister nadaljeval pol v Ženevo. Ho Zornima so ga spremili predsednik vlade in ostali poslaniki. Turški zunanji minister ,ie pooblastil novinarje. naj demantirnjo alarmantne vesti o oborožitvi Turčije, ki so brez podlage.
Kimpeda volila nemško
Klajpeda. 10. okl. AA. Na osnovi uradnih podatkov o poslednjih volitvah so litvanske liste du-bile pet mandatov, in sicer Zveza Litvancev tri, centrum litvanskih jrol jedeleev in delavska stranka skupno dva. Nemški stranki pripade 23 mandatov. O enem mandatu pa 1h> volilni odbor objavil sončni rezultat v ponedeljek. Volilve so po zakonu sedaj zaključene in parlament velja za izvoljen, čini volilni odbor objavi delinilivno listo Izvoljenih poslancev. Protesti radi volitev se imajo vložiti v petih dneh po objavi te liste. Vrhovno sodišče mora v desetih dneh jio vloženem protestu izdati razsodbo, ki se mora objavili v uradnem listu. Parlament se sestane 15 dni [K) objavi uradno določene liste narodnih jioslnncev.
Zagrebška vremenska napoved: Lahni
porast oblačnosti, zlasti v zapadnih delih držflve tonlo in vetrovno.
1 Poročali smo že, da je gospod minister na razpoloženju dr. Kramer nedavno na shodu svojih somišljenikov v ljubljanski Kozini govoril o narodnem in državnem edinstvu, v čemer je strokovnjak, da pa ie vpletel v tc svoje misli ludi osebo, ki absolutno ne spada v politične razprave strankarskega značaja, ler da je izjavil, da so le pristaši jugoslovenske nacionalne fronte« edini legitimni izvrševalci oporoke blagopokojnega kralja.
»Jutro« je bilo zaradi tega neprijetno dirnjeno in je takoj demantiralo, da bi bil gosp. dr. Kramer tako govoril ter ie njegove izjave podalo v drugačni obliki. Baje je gosp. dr. Kramer samo rekel, da bo ta fronta branila oporoko velikega kralja proti vsem, ki bi jo skušali revidirati, in da je on prepričan, da bo ves narod to oporoko čuval. — Kd or pozna politično ideologijo fuhrerja jugoslovenske nacionalne fronte, bo brez dvoma prej verjel našemu poročevalcu nego »Jutru«, ki dr. Kramerja zelo nerodno izgovarja, zakaj njegova verzija nehote samo potrjuje prepričanje, da je naš poročevalec prav slišal. Če dr. Kramer pred-postavlja, da obstojajo ljudje, ki bi radi šesto-■ jiinuarski program revidirali in če se trdno nadeja, da se bo narod postavil na njegovo slrati, če bi bilo treba la program branili — polem teh ljudi dr. Kramer gotovo ne vidi na luni, ampak bržčas v Jugoslaviji sami in sicer v Sloveniji. Zakaj splošno je znano, da v tem oziru gosp, dr. Kramer, odkar dela in se trudi na političnem poprišču, sploh vidi v svoji lepi domovini same grozne strahove. Enkrat so se mu prikazovali v obliki črnih inkvi-zitorjev, ki preganjajo svobodne mislece, drugikrat jc videl v Sloveniji same papeške zarote zoper
nošo mlado državo v zvezi z laškimi fašisti, od lela 1929 dalje pa gn tlačijo ko mota revizionisti«, ki baje nameravajo prekucniti šestojanuarsko ustavo.
Če bi gosp dr. Kramer sam za svojo osebo imel te fiksne ideje in jib ohranil zase, bi ne bilo proti temu ničesar reči, ker fiksnih idej imajo skoro vsi ljudje vse polno. Toda gosp. dr. Kramer je politik, je bil že večkrat na odgovornih mestih naSe državne politike in vodi zdaj jugoslovensko nacionalno fronto ter prireja shode. Ko je ta fronta bila na vladi, so se naši ljudje na vse načine preganjali, to je, pošiljali v izgnanstvo, odpuščali iz državnih služb s penzijo ali tudi brez nje, prestavljali v južno Srbijo, preterirali in postavljali pred sodišča ter kaznovali kot sovražniki države in dinastije, oziroma kot politični nasprotniki idej blagopokojnega kralja in ružilci narodnega in državnega edinstva. Če sc fiksne ideje in podobni prividi na tak način udejstvujejo v škodo vsega našega naroda, potem je to škodljiv pojav v našem javnem življenju, in gosp. dr. Kramer bi storil bolje, če nc bi zdaj v neprikriti ali prikrili obliki zopet vihtel lega orodja v borbi s svojimi političnimi nasprotniki, ker si le sani izpodkopujc svoj osebni politični renome.
Kar se tiče našega ljudstva in njegovih pravih voditeljev, pa naj bo fiilircr fnmoznc nacionalno fronte prepričan, da mu bodo znali temeljilo odgovoriti na političnem terenu in da njegova fronta nikdar ne bo prišla v položaj, da bi ji naš narod sledil bodisi v tej ali oni stvari. S svojimi fiksnimi idejami naj se bavi gosp. dr. Kramer sam, ako sc jih na noben način ne more znebiti.
Nevarno trenje v združeni opoziciji
Državni udar v Grčiji
Monarhija pred durmi — General Kondilis začasni diktator
za mornaricoTusmanis, minister za letalstvo Ni-kolaidis, notranja minister Spinas, pravosodni minister Kioris, minister za narodno gospodarstvo Temuzoris, minister za promet Mavroinihaelis, državni podtajnik v vojnem ministrstvu Merkulis.
Vlada generala Kondilisa se bo predstavila narodni skupščini danes popoldne, ko bo prisegla. Nato bo narodna skupščina proglasila abolicijo dosedanjega republikanskega režima.
Vlada generalu Kondilisa bo opravljala regent-ske funkcije do končanega plebiscita, ki se bo vršil 3. novembra t. 1.
V	Atenah in na vsem Grškem je proglašeno obsedno stanje.
Predsednik vlade general Kondilis je dal izjavo, da je na prošnjo poveljnikov vseli vojaških sil v državi pristal na sestavo nove vlade.
Zasloptiiku agencije Avale je dal tole izjavo:
Vlada, ki sem jo sestavil, bo izvedla plebiscit. Republikanski režim bo danes popoldne ukinila narodna skupščina. Do konca plebiscita bo ministrski svet vršil funkcije vrhovne oblasti.
V	vsej Grčiji vladata red in mir. Nikjer ni prišlo do incidentov. V Atenah je popoln red. Vojaški oddelki so zasedli poslopje pošte in brzo-java in najvažnejše točke v prestolici.
Vsi atenski listi so izdali posebno izdajo, v kateri obveščajo grški narod o najnovejših dogodkih.
Vojaški značaj plebiscitne proslave v Celovcu
Celovec, 10. okt. c. Danes so sc tukaj vršile veliko proslave obletnice plebiscita. Tokrat se ,j<> prvič zgodilo, da jc imela vsa proslava tinli močan vojaški značaj. Pri vseh proslavah ,ic morala sodelovati tudi vojska, proslava sama .pa .se jo končala z veliko vojaško parado na Dolifussovnti trgu. Zanimivo .ie tudi. tla so poleg vojaštva, oboroženi korakali tudi oddelki patriotičnih organizacij. Proslava se je začela s polaganjem vencev pred spomenikom padlim za Koroško. Prvi je položil venec knez Starhemherg. ki-jc imel nato na Športnem prostoru pred 12.000 poslu-šnlci velik govor. Po njegovem govoru jc liiln parada v.seh vojaških in oboroženih ljudskih organizacij, ki .ic trajala skoraj dve uri.
Volitve v Angliji
London, tO. oklobra. b. Angleški parlanicul bo najbrže sklican 22. oktobra. Nove volitve bodo koncem novembra z geslom: -»Oboroževanje in Zveza narodov-.. Vladna stranka, zlasli konservativci računajo z ogromno zmago, zlasli radi lega. ker opozicija ni računala s takšnim razvojem političnih razmer in gre takorekoč nepripravljena na volitve. Poleg lega jc javno mnenje v ogromni večini na strani vlade. Opozicijskim strankam manj ka vsako volilno geslo in zaenkrat ne preostane drugega, kakor da oodnirajo vlado.
Maček proti enotni opozicijski stranki.
Po poročilih opozicijskih listov jo sestanek voditeljev izvenparlamentarne opozicije na domu g. Mačka v Kupincu potekel gladko in prinesel za opozicijo zadovoljive zaključke. Nastopi nekaterih vodilnih osebnosti izvenparlamentarne opozicije m komentarji njihovih govorov, kakor tudi na drugi strani težnja nekaterih opozicijskih skupin, (ki se organizirajo po sedanjih političnih zakonih \ stranko, pa dokazujejo, da so v vrstah opozicije huda trenja, ki pokazujejo veliko problematičnost označbe združena.: opozicija.
Na shodu izvenparlamentarne opozicije v Uži-cah je Milan Grol, ki pripada bivši samostojni demokratski stranki, odločno izjavil: En načrt, ena taktika, ena volja, en smoter v glavi in ista beseda v vsakem govoru med ljudstvom in eno vodstvo. Ena ne siiino združena, ampak ludi ena organizirana opozicija!« Milan (jrnl jc očividno zahteval organiziranje cnutue politično stranke združene opozicije, v kateri naj bi sc stopili vsi sc-slavni deli današnje opozicijske tvorbe. Grolova zahteva je takoj zadela na odpor zagrebške opozicije, ki se zbira okoli bivše Hrvatske seljačke stranke in dr. Mačka. Ta stoji odločno na stališču, naj vse bivše stranke, ki danes tvorijo združeno opozicijo, ostanejo samostojne; sestavil nnj bi se le skupen akcijski, to je taktični načrt, medtem ko bi idejno šla vsaka stranka svojo pot. Mačkova okolica dela z vsemi silami na tem, da ohrani bivša Hrvatsku seljačka stranka, podprta z raznimi disidenti in drobci drugih strank na Hrvatskem, značaj enotnega narodnega gibanja, ki postavlja v ospredje predvsem politični problem: hrvatsko vprašanje. V trenutku, ko bi prišlo do pretesnega sodelovanja s srbskimi opozicijskimi stran-kumi ali celo do zlitja v enotno politično stranko, bi skupina, ki se zbira okoli dr. Mačka in njegovih političnih prijateljev, zgubila značaj vseobsegajočega narodnega gibanja.
Milan Grol je s svojim govorom v Užicali pokazal, dn gleda na problem širše in da mu ne postavlja narodnostnih meja. Po njegovem se postavlja^ danes tudi pri nas vprašanje demokracije in fašizma; lo vprašanje je po njegovem mnenju bistveno. Povsem tem bi se bilo treba lotiti bolj gospodarsko in socialno ideoloških problemov, ki zajemajo vso državo in ki so tudi drugod v svetu na dnevnem redu.
»Obzor« je kol glasilo Mačkove okolice vstal proti izvajanjem Milana Orola in proti resoluciji srbijanske opozicije, sprejete v Užicah, ki v prvi točki zahteva osnovanje "ene stranke« s programom, ?ki bo ustregel potrebam širokih slojev, ki bo nadalje rešila socialne, gospodarske in finančne probleme, vpoštevajoč pri tem gospodarski sestav naše družbe.« -Obzor', trdi, da zahteve g. Milana Grola v tej resoluciji niso v skladu z dosedanjimi izjavami in stališčem dr. Vlada Mačka, a tudi ne s stališčem Ljube Davidoviča in Joče Jovanoviča. Po sprejetju resolucije združene opozicije po volitvah o. maja ni nič nastopilo, kar bi zahtevalo, da se zahteve resolucije spremenijo. Tudi na sestanku v Zagrebu med predstavniki seljačko-demokratske koalicije in'srbijanskih opozicijskih strank ni bilo sploh govora o osnovanju enotne opozicijske stranke, trdi »Obzor«. Kdor realno ocenjuje današnji položaj, ve, da to ni nc aktualno, nc potrebno, ne izvedljivo. »Obzor« nadalje zanika nevarnost fašizma; kajti pohorci in Hodžera, ki bi jih do neke meje lahko smatrali za predstavnike fašistične, ideologijo, nimajo za se-lioj nikogar. Demokraciji ne grozi s te strani ni-kaka nevarnost. Osnovno vprašanje ni: demokracija in fašizem, medtem ko je bitno hrvatsko vprašanje. To so priznali ludi voditelji srbijanske opozicije. Kdor ne priznava te važnosti, škoduje nt- samo skladnemu sodelovanju izvenparlamentarne opozicije in pa tudi ureditvi političnih razmer. Kakor sla bivša Seljačka hrvatsku stranka in samostojni! demokratska stranka ostali v seljačko-demokrtilski koaliciji samostojni, lako naj tudi sestavili deli združene opozicijo ohranijo svojo neodvisnost; Ireba je samo, da najdejo skupno podlago za rešitev hrvatskega vprašanja. Zato ni pn-frehnu ustanovitev posebne enotne opozicijske stranke. » V tem pogledu je Ireba bili na f,istem, ker je tn pngnj nadaljnjega spora/umnega delu,« zaključuje kategorično Obzor«.
Komentar Obzora« pač kaže, da obstojijo v vtslah izvctiparlamentarnih opozicijskih strank ne-sporaztnnljenja v bistvenih vprašanjih in da so so njihovi prislnši naveličali zgolj demonstrativne politike. ler želijo praktičnega deln. Značilen je drugi pojav v vrstah združene opozicije, o katerem poročajo Še belgrajski lisli. V prostorih društva Selo v Belgradu so se namreč sestali Voditelji bivše zemljorndnlške stranke .lovim .Tovriuovič, Milno (Invrilovič. Jovan Zdravkovič, dr. ČVvrilovic in drugi. liaznrnGjnli so n vprašanju, ali bi ne kazalo, ila sc bivša zrmljorndniška stranka obnovi v -mislili obstoječih političnih zakonov ne glede na to. kaj bodo storile druge »pozicijske stranke. Po zatrdilu Pravde« se je ob tej priložnosti večina izjavila zn to misel in zn prijavo nove stranke iiotranlemu ministrstvu. Značilno za razmere zdru-
ženih opozicij je že dejstvo samo, da se ta stranka bavi s to mislijo, medlem ko je prej združena opozicija stala na stališču, du je treba počakati objave novih političnih zakonov.
Dr. Mačekov govor
Belgrad, 10. okt. AA. Pri posvetitvi kapelico v Remetincu, občina Stupnik, srez zagrebški, se je vršila svečanost, ki jo je opravil zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, prisostvovalo ji je pa okoli tisoč oseb. Prisotna sta bila tudi dr. Vladimir Maček in dr. Ivo Pornar. Po cerkvenem obredu je imel dr. Vlndko Maček kratek nagovor na zbrane ljudi. Dejal je, da so predniki Hrvatov prišli v te kraje pred 1300 leti in so že tedaj verovali v Boga, čeprav niso bili kristjani. Če evangelij pravi: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!' pomeni, da moramo vsi delati, ne pa, da nekdo dela, drugi pa drži križem roke in uživa plodove tujega dela. Če kmet vzklika: :>Živela svobodna Hrvatska!« s tem ne misli na okvirjeno Hrvatsko, temveč misli nn socialno pravičnost in enakost, da bomo vsi enaki. — Nadaljnji govor dr. Mačka je prekinila huda plohu.
JRZ
Belgrad, 10. oktobra, m. Dne, 12, t. m. bo seja izvršnega odbora JRZ, kajti zbralo se jc že, iz precejšnjega dela države gradivo q, .organiziranju te stranke. Kol smo mogli zvedeti, je organizacija JRZ v Sloveniji že popolnoma izvedena. Upali je, da tudi ostali kraji ne bodo mnogo zaostali za Slovenijo.
Knez-namestnik bolnišnicam
Brčko, 10. oktobra, m. Ob priliki velikih vojnih manevrov naše vojske, ki se jih je udeležil tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle, je le la podaril 250.000 Din za dovršitev bolnišnice v Brčkem. V zahvalo za plemeniti dar, ki bo omogočil dovršitev bolnišnice, bo bolnišnica z dovoljenjem kneza namestnika nosila njegovo ime.
Uradniške plače
Belgrad, 1«. oklobra. m. Danes dopoldne ae jc vršila seja gospodarsko-finančnega odbora ministrov, na kateri se je razpravljalo poleg ostalih resornih vprašanj tudi vprašanje o spremembi uredbe o uradniških plačali. Ker so se glede tega vprašanja vodili zaenkrat samo načelni razgovori, šc ni prišlo do nikakšnih sklepov.
Osebne vesti
Belgrad, 10. oktobra, tn. Upokojeni so: pri generalni direkciji državnih železnic Hrastnik Jakob in Srečko Josip, oba višja kontrolorja v 0. pol. skupini, ter pri direkciji državnih' železnic v Zagrebu Plečko Maks, glavni arhivar v 7. pol. skup.
Belgrad, 10. okt. AA. Premeščeni so: za kontrolorja v sedmi skupini kurilnico v Mariboru Ivan Vureinger, za kontrolorja v sedmi skupini v Pragerskem Ivan Polanec, zn kontrolorja v sedmi skujiini na postaji Ljubljana gl. kol. Kmanuel Pctrič, za kontrolorja v sedmi skupini nu postaji v Ptuju Alojzij Tikvič.
Hmelj	Žalec, 10. okt.
Tekom današnjega dne sc jc pri zopet, nekoliko živahnejši tendenci nadaljevalo z nakupovanjem letošnjega pridelka. Povpraševanje jc bilo za srednjo in cenejše blago in se je plačevalo jio 14—19 Din, pa tudi šo za boljšo drugovrstno po 2(1 -25 Din za kg. Računa sc še z novimi naročili za vso vrste blaga.
. Žate.c,, 10. okt.
Nn hmeljskem tržišču .jr položaj v glavnem neizprcmen.jc.ti, prav tako tudi cone. Pri sicer nekoliko bolj mirni tendenci sc je tudi danes v manjšem obsegu nadaljevalo z na kupovanjem. Prav tako se. tudi v Rourluici in Uštcku polagoma nadaljuje /. nakupovanjem. Cene so šo nekoliko popustile in sc jc plačevalo danes zn boljše in najboljšo blago po 20 -24 Kč, lo jc 36- 43 Din za kg.
f Župnih Natlačen
Dodatno k poročilu o pogrebu župnika Natlačena smo prejeli šo naslednje informacije: Pogreba g. župnika Natlačena se je udeležilo nad (iti duhovnikov, mod lomi t! dekanov iu sicer: opat iu dekan celjski g. Peter .Turak, dekan Preske.r fr Šmartno ob Paki, dekan Valentin Zabrel iz At. Vida pri Ljubljani, dekan Ivan Tomažič iz Trebnjega. dekan Rele iz Vrhnike in dekan Andrej Lavrič z Brezovice. Žalnega sprevoda so se udeležili: načelnik 11. oddelka dr. Von čin a, šef sekrelarijata dr. Senekovič, dalje sreski načelnik iz Celja g. dr. Zobec, predsednik mariborski občine ui. J ti v u n , predsednik Celjske občine ■VI i b e 1 č i č . bivši narodni poslanec H o h n j e c in bivši narodni poslanec Ž e b o t Franjo, sedaj podžupan mariborski.
Novo mesto
f Biseromašnik Janez Košmelj
Ljubljana, 10. okL
V sredo ob pol 10 zvečer jo v Leonišču mirno v Gospodu zaspal biseromašnik gosp. Janez Nop. Košmelj. Dočakal jo visoko starost 91 let. Pred tremi leti je obolel in šol iskat zdravja v Leonišče. Ko je ozdravel, jc
ostal kar tura, ker sc mu jo Leonišče silno priljubilo.
S pokojnim biseroraašnikoin Košnieljeni odhaja v večnost eden najstarejših duhovnikov ljubljanske škofije. Kodil so jo 9. maja 1844 v Železnikih na Gorenjskem, v mašnika pa ga jo 3. avff. 1867 posvetil tedanji ljubljanski škof Jernej Vidmar. Kot dušni pastir je kaplanoval najprej 3 lota v Postojni, j>o-tem 6 lot v Radovljici, 4 leta v Šenčurju pri Kranju in nato skoraj 4 leta na Dobrovi pri Ljubljani. Nato je postal župnik v Begunjah na Gorenjskem, kjer je deloval dolgo dobo 23 let. Leta 1907 jo po 40-letnem zvestem in plodonosnem dušnopastirskem službovanju stopil v zasluženi pokoj in se naselil v Stre-liški ulici v Ljubljani. Pred 8 loti, to je dne 3. avg. 1927 je v polnem telesnem in duševnem zdravju v tihoti bral svojo biserno mašo.
Rajnki biseromašnik je med tistimi redkimi slovenskimi duhovniki, ki je deloval šo v nekdanji konkordatni šoli. Ko jo služboval v Postojni in Radovljici, jo bil obenem kaplan, katehet in še učitelj. V Radovljici jo poučeval tudi nemščino in to z velikim uspehom. Uporabljal jo pri poučevanje nemščine neko posebno lastno metodo, ki pa je ni moral nikdar izdati. Kot duhovni pastir pa je bil povsod, kjer je deloval, silno priljubljen pri ljudstvu.
Biseromašniku Janezu Košmelju naj bo Vsemogočni plačnik za njegovo bogato iu sadov polno življenje in delovanje.
R. I. P.
v • • •
Okrog Afrike vmeTlepšem iužno ahiihem
m t v• v g	* v • •	a t	w •••
Nast zelezmcar?s v /Vemcigt
Po 5Murni vožnji jo prepeljal brzi vlak ftdeleženee poučnega potovanja iz Norim-berga v Lipsko (Leipzig). To mesto je svetovno znano trgovsko mesto. Znamenito je postalo radi raznih sejmov, predvsem radi vzorčnih sejmov, ki se vršita vsako loto dvakrat v začetku meseca marca in koncem avgusta. Znani in zelo obiskani so tudi posebni sejmi za pohištvo, za gradnjo, za tehniške potrebščino in za kožuhovirio. V mestu so največje nemške knjigarne. Tu je sedež najvišjega državnega sodišča Nemčija. Ogromno je poslopje, kjer je nameščena nemška knjižnica, ki zbira vse nemške knjige.
Mesto leži v ravnini, je zelo obsežno in inta 750.000 prebivalcev. Do nedavnega je bil iipski kolodvor največji kolodvor na evropski celini. Sedaj je večji oni v Milanu. Kak je lipski kolodvor? To je ogromna tirna naprava, kamor se steka 6 prog. Dolžina vseh tirov znaša 250 km, nameščenih na 1500 kretnic in 33 postavljalnic za prestavljanje kretnic, za vdrževanje prometa skrbi naenkrat 8 prometnikov. Dnevno prihaja in odhaja 475 potniških in brzih vlakov. Kolodvor ima 26 otočnih peronov, Sprejemno poslopje je dolgo 300 m. Potniških blagajn je 32, ob večjem prometu tudi 50. Otočni peroni so dolgi do 320 m in so vsi pokriti s stekleno streho. Za pošto je določen poseben kolodvor z 29 tiri. Dnevno nalože do 100 vagonov poštnih paketov. Za dovoz in odvoz prtljage in pošte k in od vlakov služijo posebni predori pod kolodvorom, ki tako omogočajo hitro odpravo in takojšnjo dostavo prtljage ter pošte. Pet minut pred odhodom vlaka predena prtljaga ali ekspresna roba ho šo odpravljena z določenim vlakom. To je vkljub oddaljenosti odpravništva prtljage od vlaka mogoče le radi raznih mehaničnih in avtomatičnih naprav. Silno praktični, gibčni in hitri so prtljažni vozički, ki jih goni elektrika iz akumulatorjev. Spremljevalec drvi z naloženim vozičkom iz odpravništva perona na kraju, kjer stoji za odhod pripravljeni vlak. Ob vsakem dnevnem času vlada na kolodvoru živahen promet. Nešteto ljudi prihaja in odhaja, vendar se vse vrši v redu, brez krika in vika. Razni praktični napisi omogočajo vsakemu potniku orientacijo, radi česar odpade nadležno spraševanje železniških uslužbencev. Značilen je tudi napis v nekem železniškem uradu postajo Lipsko: Vsaka s stranko izgovorjena prijazna beseda tehta več sto kilogramov tovora!
Po ogledu koldvora so se železničarji odpeljali v dveh avtobusih v mesto, kjer so jim tovariši razkazal i znamenitosti mesta. Posebnost tega mesta je ogromna tržnica za robo. Dve ogromni kupoli iz žeiezobetona pokrivata po 6IKI0 m2 ploskve. Cela stavba je podkletena, v kleti so shrambe za brzo pokvarljivo blago; v hladilnici jo ohlajen zrak
stalno do +2° C in v drugi hladilnici vlada stalna temperatura do —8° C. Tržnica ima svoj poštni urad, svoj železniški sprejemni in oddajni urad in množico lastnih avtomobilov. Tržnica je namenjena trgovini na debelo. Dnevno prihaja do 60 vagonov blaga na trg. Tržnica je last občine in je dobičkonosna.
Nemogoče je tujcu prezreti v Lipskem ogromni spomenik, ki so ga Nemci postavili v spomin na bitko narodov, v kateri so vsi evropski narodi razen Turkov premagali do tedaj nepremagljivega Napoleona. Bitka so jc vršila v neposredni bližini mesta od 16. do 19. oktobra 1818. V bitki so je borijo do pol milijona ljudi. Ogromno .so bile žrtve. V trajen spomin na te žrtve so Nemci s pro; stovoljnimi prispevki zgradili spomenik, ki mu ga ni kmalu para. Gradili so ga od 1898 do 1913, ko so narodi praznovali 100-letnico zgodovinske bitke. Spomenik je visok 91 m, temelj sega 26 m globoko v zemljo. Do vrha vodi 365 stopnic. V spomeniku samem sc nahaja 68 m visoka okrogla dvorana. Spodnji del te dvorane jc kripta. Nepopisna je akustika te dvorane. Vsak glas zelo dolgo odmeva in so slišijo vsi sozvoki glasu. Spomenik je stal čez 8 milj. predvojnih mark. Na vrhu spomenika je toliko prostora, da stoji lahko naenkrat do 20(1 oseb. Spomenik napravi na vsakega, radi svoje ogromnosti, nepozabni vtis.
V večernih urah je v mestu kaj živahno. Ceste in ulice so polne ljudi. Izložbe pvoda-jalen so razkošno razsvetljene in bogato založene. Nešteta množina avtov in kolesarjev vozi razmeroma zelo naglo po mestnih cestah. a vsi brez hrupa. Troblje avtov se skoraj ne čuje. Na križiščih urejuje prometni stražnik ves promet Na mnogih križiščih cest pa so nameščeni visoko v zraku »avtomatični policisti«, ki so vidni iz vseh 4 smeri, vsakih par minut .ic promet prost samo_ v eni glavni smeri. Tedaj kaže »avtomatični policist« v drugo glavno smer rdečo luč. Vsa vozila, vsi pešci vpoštevajo to znamenje ter voljno čakajo na skorajšnjo spremembo signala. Rumena luč jim pove to skorajšnjo spremembo. Čim se pokaže zelena luč, se pokaže za dosedaj prosto smer rdeča luč, nakar v slednji smeri vozeča vozila in tudi pešci obstanejo, in ves promet se naglo izvrši v novi smeri. Uspeh tega »avtomata« jc odvisen od discipliniranosti publike. Nevpošte-vanje kaznuje čestokrat v bližini promet nadzorujoči stražnik z globo kar na licu mesta.
Zvečer so priredili stanovski tovariši gostom družabni večer, ki jih je združil v prijetni in živahni zabavi do ločitve. Svoje goste so potem spremili do njih vagonov, želeč .jim sladek počitek in uspešno nadaljnje potovanje po njih domovini.	—s—.
XXVII* Durban (Natal), 20. avgusta.
Durlian (izg. derbn) je največje afriško mesto oli Indijskem oceanu in ima najboljšo naravno luko, zato pa tudi velik promet na suhem in na morju. Nekako jezero je nastalo v celini; ozek vbod loči jezero od oceana, v katerega so zgradili dva dolgu pomola. Skozi la ozka vrata zavijemo v najvarnejše pristanišče, kamor ne morejo razjarjeni valovi, in se ustavimo ob nabrežju, nedaleč od izhoda.
Durban ima nad 200.000 prebivalcev in je še lepši od Capetovvna. Odtod vodijo železnice [M> vsem Natalu, tako se imenuje ta dežela, v notranjost Unije, v Oranje in Transval, predvsem v Joluinesburg, glasovito zlato in rudokopno mesto. Izvoz čez Durban je ogromen; zato mesto bolj in bolj narašča in se širi daleč v griče. Največ izvažajo volno, turščico in sladkor.
Na božični dan 1407 je Vasco da Gama pristal na tem obrežju in je pokrajino krstil za Natal ( božič?). Durban pa je stur šele sto let. Takrat je bil guverner Južne Afrike sir Benjamin d'Urban in po njem je mesto dobilo ime. Iz neznatne naselbine je nastalo velemesto, ki še vedno rasle.
Iz dokov, kjer smo priklenili Adolfa, se podamo v mesto. Takoj ob cesli nas ustavijo vozila, ki jih doslej še nismo videli. Kikša se jim pravi in so zelo navadna prevozna sredstva v Indiji, na Kitajskem in Japonskem. Je to voziček z dvema visokima kolesoma, sredi katerih so priredili udoben sedež. V oje se upreže domačin in z vozilom neprehitro dirja po ulicah. V Durbanu je voznik čokotadast zamorec rodu Zulu; saj je Durlian središče Zululandije. Mislil sem, da so obuti v belo čevlje in istotake nogoviee golenice; pa imajo le spodnji del noge belo pobarvan, sicer so pa bosi. lilačice jim ne segajo do kolen. V gornjem delu telesa in na glavi so našemljeni. Okrog glave imajo venec pisanih peres, podoben pavovemu razprostrtemu repu; od ledij doli, nekaterim žo od ramen, vise pisani trakovi. Ker v hitrosti ne morejo tekmovati z avtomobili, se zelo ponujajo; kjerkoli me je kdo zagledal hoditi peš, že je klical »allrighl« (izg. orajt), da me je opozoril nase. Ta beseda je med Angleži najpogostneja, še bolj kot »yes« ali >well« (da).
Do srede mesta je daleč; zato vozijo iz dokov avtobusi na električni pogon, torej je to tramvaj v obliki velikega, nad štiri metre visokega avtomobila v eno nadstropje, ki pa je vsestransko s steklom zaprlo. Vod je izpeljan nadzemsko, da bus (Angleži pravijo -bas ) ne potrebuje tračnic; pač pa sta nad avtom dve žici in dva drogu za dovod in odvod elektrike. Vsi busi so jako elegantni.
Pri vstopu je tablica, ki pravi, ila so zamorcem iu pisancem v prostornem vozu dovoljena le tri mesta v ozadju, vse drugo je za belce; tega navodila se barvanci strogo drže. Znamenja nestrpnosti do črncev sem videl tudi na kolodvoru. Nad prvo vodovodno pipo je napisano »Kuropeans« (izg. jureplenz), pristavili so steklen kozarec; nad drugo pipo čitam »No Europeans«, čaša je pločevinasta. Na peronu sta dve vrsti klopi z istima napisoma. Po mest uvidiš javna zahajališča: na pr-
* Opomba: Pet pisem se je najbrž med potjo zgubilo.
Dvoini jiibilei rzorne*a p ara
. zoren zakonski pai praznoval pretekle diu lep življenjski jubilej. zCakotica Martin in Marija Medvešček sta slavila 40 letnico zakonskega življe nja, obenem pa je Martin Medvešček praznoval svoj 65. rojstni dan. Martina Medveščka pozna dants v Mariboru vsakdo. 40 let je vihtel kladivo v delavnicah drž. železnic v Mariboru, dokler ni pred dvema letima stopil v zasluženi pokoj. Vedno je bil zaveden Slovenec in katoličan, neustrašen borec za de kvske pravice, ki je vsikdar javno kazal svoje prepričanje. Še danes kljub svojim 65 ielom. mu jih pa ni videti, neumorno deluje v krščanskem delavskem |X)kretu. — Dne 29. septembra 1895. se je pri Magdaleni |x>ročil s svojo življensko družico Marijo. Rodilo se jima je 8 otrok, od katerih živi še šest. Vsa dolga lela skupnega življenja, sla zakonca Mar-tin in Marija preživela v srečni slogi in ljubezni, ki je niso mogli porušiti še tako hudi udarci usode. 40 letnico zakonskega življenja sta proslavila v domačem krogu v prijazni Savedrovi gostilni na Teznu. Prisrčne častitke jima je ob tej priliki izrekel magdalenski kaplan g. dr. Josip Meško. Tem ča-stitkam se pridružujemo tudi mi in želimo našemu vrlemu naročniku Martinu Medveščku in njegovi zvesti družici Mariji šc mnogo lepili in srečnih zakonskih jubilejev.
vili blesti napis .Kuropearm only-t (samo za belce), stene so iz uglajenih (glaziranili) ploščic, not ran j ičina jako snažna; na drugih so stene samo pobeljene. To razmerje jo ustaljeno z zakonom za celo Unijo. Razumljivo, da si v Južni Afriki noben črnec ne upa nadlegovati belca; takoj lii pritekel čokoladasti, bosonogi, teuinoinodro opravljeni [*>• lirist z okroglo, jio strani poveznjeno čepico, in bi rojaka naučil postave s palico, ki se končuje v »kroglasto bunko.
Durban ima jako raznoliko prebivulstvo; 40 odstotkov je belcev, 28 domačinov, Zulu-zaniorcev, 32 jm Azijcev, največ Indov. Evropski se govori samo angleški; najiisi in razglasi, vse je izključno angleško. Pač, v indijski četrti sem videl ludi nt-pise v hindujski pisuvi. ludi so večinoma slol.i. redkobradi; starci se ponašajo z dolgo brado. Vidiš rjavkaste obraze, sivo moderno obleko, na ^lavi temen fes, to je muslimanski llindu; svetla dolga obleka, nekak turban okrog glave, to ji, pro-prost braniau. Ženske nosijo rade rožaslo obleko, v ušesih [ia zlat nakit; deklice hodijo v dolgih širokih hlačah. Zamorcev je polovica bosih; marsikdo je raztrgan; elegantnih črncev je malo. Otroci so živahni; posebno iz šol se čuje šumni živžav Izmed doraslih drž.i marsikdo v rokah šeslero-voglato harmoniko iu si liiedpotomu muzicira. — Žensk je nekaj tako obilnih, da se komaj prestopajo; so pa vse dostojno oblečene; tudi gojili otrok ni videti. Mi si Zulu-zamorce predstavljamo preveč — naravne.
Durban, krasni, nad vse zanimivi Durban! — Sredi mesta stoji Tovvnhali (mestna hiša), impo-zantno poslopje s kupolo, ki se dviga 50 ni visoko, zgradba, da jo v Afriki pač malo takih; je pa tudi stalo 80 miljonov dinarjev. V njem je slavnostna dvorana za 3500 ljudi, javna knjižnica in čitalnica, muzej z lepim živalskim in prazgodovinskim oddelkom, in še galerija slik, ki vsebuje predvsem dela afriških umetnikov. Pred stavbo na velikem trgu vidiš zelo visoke spomenike padlim vojakom s pomenljivimi napisi, tikrog lega središča je največ prometa. Odtod vozijo avtobusi daleč v predmestja; ulice pa uo natrpane z. blestečimi trgovinami, hoteli, bankami in nebotičniki.
Mesto se razprostira deloma ob jezeru; 2 km zavzemajo doki, nato pa se prične esplanada z nasadi; deloma ob Indijskem oceanu, kjer je 5 km dolgo nabrežje. Na vzvišenem kraju stoje najmodernejši hoteli, ob - morju pa so sipine (aplažar). prosto kopališče. Zgodnja pomlad je šele, pa ima voda že 66 stopinj Fahrenheita ( 11» Celzija); vse to je napisano na deski, kakor tudi čas plime in oseke. 30 m daleč se zaganja in peni voda. Na pesku leže kopalci; otroci z lopaticami premetavajo sipo; tam oh penečih se valovih pa je gruči otrok in odrastlih; kadar pljuskne čeznjo val, otročad zavrisne.
Dosti je v mestu parkov in vrtov; botanični vrt vsebuje jako dragoceno rastlinstvo. Na sadnem trgu je mnogo izbere. Največ je banan, afriški sadež, ki ga uživajo zamorci v vseh mogočih oblikah in jim nadomešča kruh; mnogo jo oranž in mandarin, cele zaboje in prav po ceni; drugod vidiš ananas, kokosove orehe, mango in predvsem pa-paja, t. j. melone z rumenim sladkim mesom. — Nadvse zanimiv je indijski Irg. kjer resni llindu in Zulu prodajajo meso in živila, pa ludi obleko, nakit, posodo in drobnarijo. Znotraj tega Irga je mošeja z dvema minarelomu. Radovednost me je gnala vanjo; pri vratih sem sliil in zijal Mohamedove častilce, pa je že pritekel vratar s prošnjo naj sezujem čevlje. I V neki ulici sem zagledal napis: Convent of the Holy Faniily (samostan sv. Družine). Po prn-i vilu: Vse poglej, kar le zanima! stopim v hišo in I se dam prednici spoznati; vsa vesela mi je raz-| kazala kapelo in otroški vrtec. Drugi«! sem bra1 | napis: deško zavetišče; vrata učilnice odprta; slo-ka stara Angležinja mi je predstavila malčke; izgovarjala se je, da jo zaradi vetra le malo dece prišlo na vrtec.
Bolnik, ki smo ga pustili v Pori Klizabeth, je dobil pljučnico, tako so nam brzojavili. Star je 70 let in ima slabo srce; bali se je katastrofe. V davnini je bil inženir in je gradil železnico v Nemški Vzhodni Afriki. Zelo je želel, lo progo videti še enkrat; vse kaže. da se mu želja ne bo izpolnila. Sicer se pa vsak potnik zelo naveže na parnik in družbo. Kadar se kdo poslavlja, obide vse mize. vsakomur seže v roko iu pravi: Na svidenje! — Marsikdo je. na cilj prispevši brzojavil še enkrat vsem potnikom pozdrave in srečno pot.
Krško ob Savi
Znano je. da imata značajna Gorenjska in kremenila Noirauj-^^^^^^^^^	ska mnogo mož j^o
svoji volji nezlomljivih FiPIt	polnih podjetnost1 in
delavnosti; pa tudi IV>-*!*»»••	lenjska, o kateri piše
IT/zgodovina slovenskega
g,.!®*¥ naroda, da »je bolj
* ^sT"^jk uboga na svetnem pre-moženju in	bolj
" jjffiMk omahljiva po svoji zna-i^Snlhag'^g^^jj^M čajnosti«, more veu-iffiHflr^ |4H8SB||b| darle uvrstiti med go-l&M™ renjske in notranjske
veljake lega in onega. In tak je tudi g. Franc Vodopivec, pekovski mojster iii posestnik v Krškem, ki je obhajal le dni 50 let nico svojega rojstva. Ugleden obrtnik, s potrebami časa računajoč gospodarstvenik, skrben družinski oče in praktičen katoličan. To so njegove osebne odlike. Ni čuda, da je kot tak že večkrat odločilno. — kakor tudi še sedaj — posegal v javno mnenje in življenje. Bil je več let načelnik požarne brambe, predsednik kmetijske družbe, mestni župan, ravnatelj mestne hranilnice, predsednik zadruge... in Bog ve, kaj še vse, dolgo dobo pa tudi zvest na ročnik »Slovenca«. Kot takemu še posebej častita-mo k njegovi 50 letnici in se pridružujemo česlit kam njegovih številnih prijateljev z željo, da ga Bop ohrani še dolgo časa močnega ifi zdravega v niego vi telesni stasitosti in nič manj močnega in odločne ga v njegovem značaju in podjetnosti.
Žalna koniemoracija za pokojnim kraljem Aleksandrom na kongresnem trgu v Liubiiani.
Glasbeni zavod nameravajo ustanoviti potem, ko je bil podružnici Glasbene Matice prodan ve« inventar in ji je bila s tem vzela skoro vsaka ruožnosl življenja. V glasbenem zavodu naj bi hib združeni vsi novomeški pevci in godbendii. Vse skupaj pa jc ovito s plaščem nadstrankarslva. Ven dar je la plaSč v našem mestu tako zelo prozoren, da na kaj takega ne moremo računati, čeravno 1* bilo lepo in zelo hvalevredno.
Vijolice cveto. Vsled izredno gorkega in »olnč-nega vremena, ki vlada zadnje dni, so se po prisojnih in solnčnih kraph razcvetele vijolice
Ljubljanske vesli:
Ženin" poslančeve hčerke
ff
Ljubljana, 10. oktobra,
Pred nekaj dnevi sc jc klatil po Ljubljani pustolovce odličnega nastopa, ki je iskal stike z raznimi uglednimi damami, pri katerih je imel namen, da si ud njih »izposodi« ali boljše povedano, da jih ogoljufa za primerne zneske denarja Izdajal se je za zdravnika dr, Roberta, plesal s temi damami v plesišču nebotičnika ter jim vneto pihal na srce. Ljubljanske ženske so temu odličnemu ženskarju seveda vse verjele in so v resnici mislile, du imajo opravka s kavalirjem. Več dam je slej>arju, kar je dozdevni dr, Robert v resnici bil, tudi nasedlo. Med drugim sc je seznami slepar, ki je govoril izključno nemški in le redkokdaj hrvatski, s hčerko nekega petomajskega poslanca dravske banovine. Gospodična jc bila dovtdj naivna, da je tudi nasedla sleparju in se pričela z njim, svojim znancem z nebotičnikovega plesišča, resno pogajati o ženitvi. Pustolovec je bil povabljen v domači kraj svoje bodoče neveste. Njegovo preveč samozavestno nastopanje pa ie zbudilo pozornost drugih ljudi, ki so opozorili ljubljansko policijo na tega pustolovca.
Policija ju nekoliko povohala za stiki, ki (jih ;ma domnevni dr, Robert z Ljubljano in Zagrc-aom ter je ugotovila med drugim, da je ta človek prenočeval nedavno v Ljubljani pod imenom Ivan lvučič. To vse je zbudilo sum policijc, ki jc kaj kmalu dognala, da je slepar istoveten z. dolgo iskanim pustolovcem Nikolo Šegoto s Hrvatskega Primorja. Tega zasleduje več policijskih uprav v državi.
V večjem slovenskem kraju, kjer so oblasti
pustolovca prijele, je bilo ze skoraj vse govorjeno za poroko s hčerko omenjenega poslanca. Aretacija tega »ženina« je učinkovala kot udarec, Šegota so pripeljali v Ljubljano. Šegota, ki je izredno inteligenten, je takoj spoznal, da se najboljše izmaže na policiji, ako nastopi vljudno in zmerno. Spoznal jc, da so kriminalisti, ki so ga zasliševali, njemu popolnoma dorasli ter je zato prav ponižno odgovarjal in vse, kar so mu dokazali, ludi takoj priznal. Vendar pa so se kriminalisti čudili izredni inteligenci, ki jo jc ta pustolovec pokazal. Pustolovec ima maturo in nekaj semestrov vseučilišča.
Priznal je, da si je v Ljubljani od nekaj žensk »izposodil« denar in napol cinično, napol pa samozavestno izjavil, da more vsak moški njegove lepote in njegovega nastopa na ta način zastonj živeti v Ljubljani! Ni pa hotel izdali imen onih dam, od katerih si je izposodil po tisočake, češ, da jc to stvar diskrecije. V resnici nobena ljubljanska dama dosedaj ni prijavila, da bi bila ogoljufana, čeprav policija sluti, v katerih krogih se jc pustolovec Šegota gibal,
Šegota |e rojen na Reki, pristojen pa je v senj-ski okraj ter je star 33 let. Izdajal pa se |e za nekoliko mlajšega. Znan je kot mednarodni hotelski tat ter je bil radi tatvin v hotelih kaznovan že v Berlinu, na Dunaju, v Zagrebu in Ogulinu Zaradi podobnih zločinov in prestopkov ga zasledujeta zagrebško okrožno sodišče in zagrebška policija. Zaenkrat je izročen ljubljanskemu okrožnemu sodišču. Ko bo tam prestal kazen, pa bo izročen za-I grebškemu okrožnemu sodišče,
Pri £ap?t|y» motnjah prebavi
vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec
naravne mmz josesf grenčice.
Registrirano od Min. soe. pol. in nar. zdr. S. br. Ift-iSTi od 35. V. 1118,-1.
0 Boj naših koroških rojakov za zemljo in narodni obstanek, temu perečemu vprašanju naše zgodovine in sedanjosti jc posvečen nocojšnji večer Prosvetne zveze. Iz ust človeka, ki jc sam čutil na sebi, kaj se pravi biti la boj, bomo čuli po pretresljivi zgodbi tega slavnega, dejal bi, edino junaškega kosa s slovenskega ozemlja Predavanja le vrste so umestna zlasli danes, ko sc zdi, da postaja naša narodna zavednost, slovenska zavednost, nekam zmedena, nič več prepričana, temveč omajana po malodušnosti in po vplivih iz neposredne bližine, ki bi nas hoteli prepričali, da nismo to, kar smo stoletja bili. Predavatelj dr. ,1. Arncjc nam bo v živi besedi obnovil in poklical v spomin, kakega nesebičnega in predrznega hero-izma ter zvestobe jc zmožen mali, brezimni slovenski človek, kadar čuti, da mora braniti nc le zgolj samega sebe, marveč tudi duhovni obstoj narodne celote. Našo zgodovino so ustvarjale prav za prav borbe obmejnih naših rojakov za celoto slovenske zemlje iu slovenskega naroda. Ob obletnici korošk ega plebiscita moremo pokazati hvaležnost do ustvarjalne naše zgodovine edino tako, da iz njihovih vzvišenih primerov jemljemo zase pobud in zgledov »za izvrševanje velike narodne dolžnosti, ki je: nikdar pozabiti ljudi, ki smo jih za zdaj izgubili. — Prosvetni večer se vrši v vc-randni dvorani Uniona ob 8. Vstopnina: sedeži 3.— Din, stojišča 2,- in 1.— Din.
0 Koroški rojaki. Na nocojšnji prosvetni večer, ki je posvečen bojem za Koroško, se vljudno vabijo zlasti rojaki iz Koroške, da sc tega večera v čim lepšem številu udeleže. Saj predava naš rojak g .dr. J. Arnejc. Začetek ob 8. v verandni dvorani hotela Union.
UUBL3ANSia DVOR Telefon 2730
Od 11 .-14. oktobra
premiera sijajne burke, polno vedrega humorja, glasbe in komičnih zaplelljnjev
Kontrolor Wsgon Lits
(sprevodnik spalnega vagon«)
Georg Aleksander - 0l!y von Flint, Theo Lingen in drugi
• Najnovejši foxov zvočni tednik in ša-lolgra Dodove zračne pustolovščine
Predstave ob delavnikih ob 16, 1915 in 21-15 uri v nedeljo ob 15, 17, 19 in 21 uri
!
KINO UNION
Telefon 22-21
Silen uspeh pri sinočnji premieri!
Chopinov poslovilni valček
V glavnih vlogah: Wolfgang Liebeneiner, Hanna Wagg, Richard Romanovsky. — Glasba: Chopin, Listz. Straussovi opereti »Netopir« igra
DOPOLNILO: Uvertura Dunajska filharmonija. — — Foxov najnovejši zvočni tednik! Predprodaja vstopnic od 10—12.30 in od 15 dalje pri blagajni.
Predstave ob 16, 19.15 in 21.15,
Mariborske vesti:
Obmejni kolodvor — dejstvo
■ Gorupove hiše prebelicnc. Gorupova ulica pri Rimski cesti, kjer sloje znane Gorupove hiše, je dobila sedaj novo lice Dosedanje temno rumene velike hiše so dobile svež bel omet. Ulica je dobila s tem več svetlobe in pasanti imajo vtis, kakor da je ulica postala bolj prostorna in širša.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani naproša vse posestnike njiv ob Šmartinski cesti, da na njihove njive navoženi gnoj čimprej raztrosijo, da ne bo povzročal neprijetnega smradu, in da v bodoče deponirajo gnojne kupe čim dalje od ceste.
-Radi dežja odpovedane konjske dirko se bodo vršile v nedeljo, dne 13. t, m. v polnem obsegu nu Fužinah pri Ljubljani. Startulo bo preko nI) jahalnih in kasaških konj. Poleg toga bo nastopilo tudi 15 bano-vinskih žrebcev.«
• Ivino Kodeljevo igra danes po globoko znižanih cenah »Gospodarju Azijo« /, Borisom Karlovoin.
© Društvo za varstvo deklet priredi v nedeljo, dne 13. t. m. ob 5 popoldne v verandni dvorani hotela Union dobrodelno prireditev. Gospod pisatelj Finžgar bo govoril o problemih brezposelnosti in skrbi ter varstvu deklet, in o vseh vprašanjih, ki pridejo pri tem v poštev. Po predavanju bo sročo-lov, katerega čisti dobiček je namenjen ka-ritativnim napravam »Društva za varstvo deklet (Kolodvorski inisijon, zavetišče, posvetovalnica), ki delujejo v prid potujočemu in potrebnemu ženstvu. Ker jc vprašanje varstva deklet vsesplošna naloga, zato gotovo društvo pričakuje, da sc bodo prireditve udeležili prav vsi člani, pa tudi vsi oni, katerim jc skrb za dekleta na srcu. Poleg' predava; n,in. ki jc žc samo vredno obiska, ker znnj jamči pisateljevo ime, bo tudi prišel vsak na svoj račun, če mu bo sreča mila, ker so dobitki izbrani in zelo lepi.
O Tečaj za slovensko stenografijo, ki ga priredi Trgovsko društvo Merkur- v Ljubljani, prične v petek, dne 18. oktobra t. 1. ob 7 zvečer. '1'cčaj lio brezplačen. Prijavo v društveni pisarni Gregorčičeva ul. 27. med 8. in 14. uro. 112563)
0 Po sedm.h mesecih odkrit vlom. Včeraj je policija prijela 261ctncga Ivana B., doma iz Istre ter po poklicu pekovskega pomočnika. Ta je sredi marca meseca t. 1. vlomil v shrambo posestnika Roškarja v Florjanski ulici ter odnesel poln na-
Maribor, 10, oktobra.
Pred nekaj dnevi se je pričelo na mariborskem kolodvoru z zidanjem nove zgradbe, s katero se bo podaljšal srednji peronski trakt s peronom vred proti severu do dolžine glavnega kolodvorskega poslopja V novem prizidku in v prostorih, ki sta jih izpraznili kolodvorska carinarnica in obmejna policija s preselitvijo v novo carinsko poslopje, se bodo nameslili uradi avstrijske carinske, železni-I ške in policijske delegacije. S tem se bo ustvaril j v Mariboru že tako dolgo pričakovani obmejni kolodvor, ki je bil zasiguran že v prvi pogodbi o obmejnem prometu z Avstrijo, ., se je z uresniče-| njem načrta zavlačevalo vse do sedaj, ko je novi železniški minister z razmeroma neznatnim kreditom omogočil, da bo Maribor končno dobil obmejno postajo, ki bo gotovo v vsakem oziru za naše mesto važna pridobitev. V Maribor se preselijo avstrijski uradi iz Špilja, ki prihajajo v obmejnem osebnem in blagovnem prometu v poštev, To so predvsem železniški obmejni uradi, carinarnica in obmejna policija. Na ta način se bo vršila v
Pj 20.000 ljudi se je udeležilo v sredo zvečer veličastne žalne manifestacije na Glavnem trgu. Toliko Mariborčanov menda še ni bilo zbranih dosedaj pri nobeni priliki skupaj. Ves nastop mani-I leslantov na Glavnem trgu je bi! vzorno organi-| ziran, za kar gre poleg rediteljev v prvi vrsti za-I sluga glavnemu organizatorju, magistralnemu uradniku g. Francu Krambergerju.
□	Kdo je povišal uajemoinc v mestnih hišah? ! Na pisanje nekega mariborskega lista o najemni-i nah v mestnih hišah moramo žal ugotoviti, da so
bile te najemnine zvišane šele leta 1932 in da nosijo vsi tozadevni dekreti podpis takratnega mestnega načelnika dr. Lipolda, Od leta 1932 dalje izvirajo tudi zaostanki na neplačanih najemninah, ki so dosegli dosedaj ogromno vsolo 421.300 Din. Da je prišlo do tega zaostanka, pa niso krive previsoke najemnine, temveč slaba uprava hiš in pa to, da se je izterjavanje zaostankov presojalo iz vidika raznih osebnih in strankarskih simpatij.
□	General Svetozar Hadžič — poveljnik šole rezervnih častnikov. Po prejšnjem vojnem razporedu je bil dosedanji mestni poveljnik v Mariboru, g, general Svetozar Hadžič, postavljen za pomočnika poveljnika Jadranske divizije v Splitu. Novi vojni razpored pa prinaša, da je imenovan za poveljnika šole za pešadijske rezervne častnike. Imenovanje na tako odgovorno mesto dovoljno svedo-či o sposobnostih priljubljenega g generala, ki se bo žal kmalu poslovil od Maribora.
O Gledališki abonentje, dvignite svoje izkaznice, ker bodo sedaj abonentske predstave v teku. Sprejemajo se še vedno nove prijave pri gledališki blagajni (tel. 23-82). Mesečni obroki od Din 9.— navzgor!
G V gledališki pevski zbor se sprejemajo novinke in novinci. Prijave sprejema kapelnik Ilcrzog vsak dan od 12 do pol 13 ali pa blagajna gledališča.
□	10 strani obsega dnevni red prihodnje seje občinskega sveta, ki se bo vršila v četrtek, dne 17. t. m. ob 18 v mestni posvetovalnici. Ogromno tvarine, ki se bo morala nujno reševati, se je nakopičilo v letošnjem poletju, ko prejšnja občinska uprava ni imela časa za seje,
(_] Nove uradne ure je z včerajšnjim dnem zopel uvedel župan dr. Juvan na magistratu in sicer od 8 do 12 ter od 15 do 18. Novi uradni čas ie mnogo prikladnejši, kakor dosedanji.
hrbtnik perila. Vlomilce jc dcianje priznal. Izročen je bil sodišču.
© Tatvine v Ljubljani. Josipu Strašku, kon-zervatoristu v Ljubljani, je nekdo v kavarni ukradel 1000 Din vreden klarinet. — Učileljcvi ženi Lidiji Milavčevi je bil ukraden okoli 2000 Din vreden hrt, ki sliši na ime »Bor«. — Na prostem tiru glavnega kolodvora je bila na škodo vojaškega erarja ukradena vreča ovsa.
Mariboru enotna carinska in policijska služba, tako da potniki, ki bodo potovali v Avstrijo, pasi-rajo v Mariboru najprej naše carinske in policijske oblasti, takoj neposredno nato pa še avstrijske. Pri prihodu v državo pa se bo revizija vršila obratno: najprej po avstrijskih, nato po naših organih. V istem času, ki so ga zahtevale (ormalnosti za en pregled, sc bosta izvršila v bodoče oba pregleda in tako se bo tudi odprava vlakov znatno skrajšala. Poenostavilo se bo tudi odpravljanje tovornega blaga, ker se bodo vlaki za Avstrijo formirali že v Mariboru. — Nova zgradba bo že letos gotova, Po posebnem dogovoru se bo potem ugotovilo, kateri avstrijski uradi pridejo v Maribor ter se bo določilo tudi število osebja. Gotovo je, da bo v vseh uradih zaposlenih nad 100 oseb. Urediti bo treba tudi vprašanje nastanitve tega osebja. Avstrijci pravijo, da bodo morali njihovi uradniki najbrže stanovati v Spil ju in Lipnici s svojimi družinami ter se bodo na službo v Maribor voziti z vlakom. Poslovati pa bo pričel obmejni kolodvor najbrže z vpostavitvijo novega voznega reda v maju prihodnjega leta.
□	Z jablane padel in se ubil. Usodna nesreča se je pripetila v Spodnjem Javorju. 65 letni posestnik Simon Kumpan se je zjutraj podal obirat jabolka. Ko je dopoldne prišel neki sosed na obisk, je šla Kumpanova žena klicat moža. Ker sc ji na klice ni odzval, je stopila bližje ter v svojo žalost našla moža ležati pod jablano v globoki nezavesti. Na glavi je imel krvavo smrtno rano. Sosedje so ga prenesli v hišo, kjer pa se ni več zavedel ter je izdihnil še pred prihodom zdravnika. Kumpanu sc je na jablani prelomila veja ler je padel 5 metrov globoko. Pri padcu je udaril z glavo ob kamen ler si prebil lobanjo.
□	Na dosmrtno ječo. Včeraj zjutraj so prepeljali iz zaporov jetnišnice morilca laslne žene in otroka, na dosmrtno ječo obsojenega krojača Ivana Šušteršiča v moško kaznilnico.
Celje
£> Dar Vinieucijevi konferenci. Celjski župan R. Alojzij Mihelčič jo daroval Vincencijevi konferenci sv. Danijela namesto venca na grob umrlega župnika g. Petru Natlačena 200 Din.. Bog plačaj!
J3 Kaj hu z gledališko sezono? Poročali smo ze, da vlada letos med celjskim občinstvom za napovedano gledališko sezono z.elo malo zanimanja. Ker do prvega roka ni bilo dovolj prijav, je uprava Mestnega gledališča v Celju podaljšala rok do 12. I. m. Opozarjamo na to ljubitelje gledališča s pripombo, da je jutri zadnji dan za prijave. Prijave so sprejemajo v knjigarni Domovina.
a Čigava ko kolesa? Mestna policija v Celju je v zadnjem času zaplenila mnogo koles, ki so bila brez dvoma ukradena. Oškodovanci nnj so zglnse v tej zadevi pri prcdslojnišlvu mestne policije.
& Smrtna kosa. V bolnišnici je umrl včeraj 04 letni cink. delavec v p. Jakob Tovornik z Dobrove, na Dobravi pa v sredo 7:1 letni posestnik Blaž Čatcr. N. v m. p.!
O- Dve žrtvi nesreč. Gumzej Antonija, 49 letna vdova po žel."poduraduiku iz Sv. Juriju ob j.ž., je v sredo pri trganju grozdja padlu in si zlomila desno nogo und kolenom. — Svelel Martin, 7liletni posestnik iz Ardina pri Vojniku, je gnal v sredo k mesarju v Celje vole. Spoloma se jc en vol splašil in močno poškodoval Svetela po levem kolku.
0 Pristojnost celjske policije. Na podlagi pripojitve okoliške občine k mestni občini celjski in ukinitvi urada občinske uprave Celje-okolica, se je pristojnost prccLslojništva mestne policije v Celju razširila tudi na ves teritorij bivše občine Celje-okolica. Začasno bo na ozemlju bivše okoliške občine, ki dosedaj ni spadalo pod kompelenco mestne policijc, še nadalje opravljalo varnostno službo orožnišlvo.
Kuiturni obzornik
Proi. Krek: Anion Randa
Profesor pravniške fakultete na nuši univerzi piof. Krek jc že luni za -Slovenski Pravnik: napisal spominski spis oh stoletnici velikega češkega pravnika Antona Randa. Zdaj je pripravil nemško izdajo, ki jc izšla v samostojni obliki kot Gedachlnis3chrift zur luinderl-sten Wiedcrkehr seines Gcburtstages (str. II), kateri je bil priložen večbarvni portret velikega učenjaka, tega češkega Savigna«, kot ga imenuje
v uvodnih besedah. Profesorjev namen je, širšemu krogu juristov prikazati tega pravnika, ki ima zn razvoj avstrijskega civilnega prava nevenljive zasluge, ter po 20. letih od njegove smrti pokazati na pravi pomen lega fenomena. V kratkih besedah poda njegov življenjepis, njegovo vseučiiiško ka-rijero v Pragi, še v času, ko jo bila Karlova univerza izključno pemSkn, ter njegov prestop na češki del, kjer je bil ludi rektor in je zavzemal važna mestu predsednika Češke akademije, člana inozemskih učenih drušlev. avstrijskega ministra itd. Ko prehaja na njegovo delo, najprej izpodbija genijalnosl llnndovo, pač pa poudarja njegovo izredno praktično delo, njegovo znanstveiiosl ler nenadomestljivost in prodornost njegovega dela. Izrazilo opiše način Irakliranja civilnega prava pred njim v Evropi in Avstriji, ko je vladni še na vsem področju duh racionalizma, francoskega enciklo-pedlzma ler se je komaj še v najnaprednejših državah začel razvijati modernejši način historično razvojnega prava. Tudi pravo ni samo razum, nekaj absolutnega, temveč odvisno od raznih čini Icljcv, zgodovinskih in krajevnih. In razumeli duha tnko nastalih zakonov je bilo načelo teh modernih pravnikov — Ungerja. Savigna, ki jih avlor Imenuje kot slavne predhodnike. Z Ungcrjcm izpelje
celo podrobnejšo paralelo. Nadalje razbira Hando-vo delo, označujoč gledišču, s katerih je Randa motril svoje delo: zgodovinsko, sociološko, Ideološko, Icgislulivno-polilično. Da ga spekulalivno-
filozofske ekskurzije niso zanimale, je za empirisla kot jc bil razumljivo: filozofijo mu je nudomesto-vala zgodovina. Značilna zanj jc bila pravno-pri-
merjalna metoda, ki jo bila nasprotna vsake dogmaliziuu. Prof. Krek poudarja pomembnost in širokost njegovega dela na raznih področjih: v trgovinskem, javnem, lastninskem, odškodninskem pravu ild. ler poudari razširjenost njegovih razprav. Posebej se ozre na njega kot vseučiliškega vzgojitelja, potem kot stilista, šc posebej pu kot Slovana in Ceha. Ko lako da popolno podobu tega velikega slovanskega pravnika, sc ustavlja ob zaključku ob misli: Zakaj slavimo take, može? Učiti se moramo namreč na idealih naših prednikov in pred očmi nam naj bodo njihovi blesteči zgledi!.. Zavedali se moramo, da je bila vedno najboljša in najboljša in najbolj pozitivna politika akademskega profesorja, da prežet domovinske ljubezni na podlagi narodne kulture obogati strokovno znanost ler ji tako zagotovi uspešno tekmo z drugimi kulturnimi narodi na vseh področjih civilizacije. V delu in znanosli je naša zmaga! Kulturno zaostalemu narodu nc more namreč niti najboljši državnik zagotovili trajne sreče! . Veseli smo, da imamo tudi na naši slovenski univerzi može teh nazorov, ki jih glase na tako važnem mestu kot prof. Krek v tej spomenici, ki jc namenjena za širši krog iu za inozemstvo.
Slovaški literarni mesečnik EUn štev. 1. za leto 1935-36. Ta mesečnik smo v »Slovencu« že nekajkrat omenili. V svoji prvi letošnji številki, ki ie pravkar izšla, prinaša nekaj , stvari, ki sc tičejo tudi nas. Elan je neodvisen literaren mesečnik, izhaia v formatu časopisa na 8—12 straneh ter prinaša članke o najbolj perečih dnevnih vpra-šnniih s oodročia literature, kulturne polilikc,
znanstva in likovne umetnosti, hkrati s kritikami zadnjih literarnih novosti. Tudi iz drugih slovstev prinaša informativne članke, zlasti iz poljske, pa tudi od časa do časa iz slovenske. V lanskem letniku (okt. 1934—okt. 1935) prinaša razgovor J. Irm-Icrja z Josipom Vidmarjem o vlogi malega naroda o svetu ter o naši najmlajši literaturi, dalje prevod Pogačnikove Golgatc (Smolcj-Geraldini), Irmlerjcv polemičen članek radi pomanjkljive in malenkostne kulturne rubrike po slovaških dnevnikih, kjer postavlja za zgled slovenske. Naša zemlja okoli Golice in njene narcise so nadahnile igrivo pesemeo Vere Szathmary-Vlčlsovc Pravljica iz slovenskih gora«. Tudi po drugih člankih se naši znanstveniki in naše delo zelo laskavo ocenjujejo. Prva letošnja številka prinaša razgovor E. Urbana s pisateljem Finžgarjem, čigar roman Pod svobodnim soncem se pravkar tiska v slovaškem prevodu. Razgovor se plete o nastanku tega dela, o njegovi miselni 'vsebini ter izvedbi. Pisatelj priznava Dekli Ančki večio umetniško vrednost, a Pod svobodnim soncem jc žel večji uspeh pri publiki. Z zagotovilom, da sme in mora katoliški pisatelj pisati, kar mu nudi vsakdanjost, se la kratki razgovor končuje. Isti Urban ie tu priobčil šc kratko poročilo o Klop-čičevih Preprostih pesmih in Kranjčevem romanu Os življenja. To številko krasc prizori iz filma o slovaškem nesrečno umrlem heroju in enem nai-odličneiših pobornikov za svobodo ČSR v letih svetovne vojske poleg Masaryka in Beneša. o generalu Milanu Rastislavu Štefiniku, kier naslovno vlogo il*ra — Zvonimir Rogoz. Zelo obširen ie članek Vrbackcga »Trije jugoslovanski glasovi o slovaških kulturnih zadevah«, kjer pravi, da doslej ni bilo v jugoslovanskih časopisih najti člankov o ■slovaških kulturnih dogodkih. Sedaj na se stvar spreminja na boljše in smatra vsak članek o slovaških zadevah sedai v tačelku naravnost za »dragocenost«. Potem zelo podrobno razbira članke o slovaški poeziji v Pravdi o slovaških časopisih v Jutru in omenja članek lektorja Kovijaniča o
stikih kneza Miloša z Liudevitom Šturom. Ni prav, da pisec ne pozna tudi tega, kar ie objavil Slovenec. Da no govorimo o krajših kulturnih vesteh, naj omenimo iz preteklega leta samo članek O slovaških literarnih jubilejih in nekaj prej recimo o slikarju Žabotu, katerega je v reprodukcijah pokazala tudi Mladika, ter interviuv z bratislavskim lektorjem Kovijaničem ali članek o vtisih s Slovaškega Devet mesecev med Slovaki. Teh stvari pisatelj ni glosiral, dasi so omembe vredne, omeniti bi jih pa mogel in moral že pred daljšim časom, ko so izšle. Članki o slovaških kulturnih dogodkih kmalu nc bodo taka -dragocenost- , ampak kulturna potreba in dolžnost naših dnevnikov in zlasti literarnih revij.
Ruska Matica v Ljubljani je ob desetletnici svojega delovanja (1924—193-1) izdala spomenico — v ruskem jeziku —- o svojem delu. ki jc izšla kol četrti zvezek Biblioteke Ruske Malico- (str. 35). V njeni se govori o nalogah Ruske Matice, o nje sestavi, organih in oddelkih. Posebno poglavje je posvečeno umrlim članom. Prav tako osebnim spremembam, kraljevemu pokroviteljstvu, o ruski knjižnici, pregled predavanj v njenem okvirju. Posebej omenja predavanju ruskih pisateljev in pesnikov v Ljubljani: Baljmonta, ki jc predaval o ruskem jeziku in njega graditeljih, Cirikovn, ki je govoril o spominih na Lconida Andrejeva In Gorkega. ter Sjeverjanina, ki je bral svoje pesnil. Omenja borbo ruske mladine proti raznarodovanju, ki jc zanje gotovo važen problem. O tečajih ruskega jezika, izdajanju knjig ler pisateljskili natečajih zu mladinske knjige, ki jih od časa do časa razpisujejo. Posebna poročila se nanašajo na vzdrževanje ruske cerkve pod Vršičem, na razmerje do našega dnevnega tiska in drugih slovenskih kul-turiiih organizacij. Zaključujejo poročila podružnic iz Somborn, Novega Sada in llrastovcn. — Izveslju jc dodan zemljevid, iz. katerega je razvidna razširjenost abonenlov Ruske knjižnice v Ljubljani.
Griža razsaja
Z nogami slika
finiihel pri Žužemberku, 9. okt.
Pod gornjim naslovom jc »Slovenski Narodi z dno 4. t. m. prinesel poročilo o epidemiji griže v šmihelski 1'ari. Clunkur nas seznanja z nevsakdanjimi ugotovitvami in nam servira izredne duhovitosti. Tako srno zvedeli za veliko skrivnost, da ima Šniihel ime po svojem faruoin putronu sv. Mihnolu, da so naši Dolenjci sosedje roke Krke;_ zlasti pa ima talent za štetje bolnikov v naši župniji, ko jih je uuštel kar 850, medtem ko šteje župnija po zadnjem ljudskem štetju 714 prebivalcev. Izrazito lendencioztta pa je izjava, da šmihelski g. župnik pravi, da je ta griža očitna kazen božja, s čimer hoče smešiti njega, ki je prvi delovni za hitro pomoč prizadetim vasem.
Da bodo mogli brnvci dohiti o poteku in nastanku epidemije jasnejšo in objektivne,išo sodbo, podajamo nekaj ugotovitev.
Griža se je pojavila v šmihelski 1'nri v začetku septembra, V Šmihcl so jo zanesli otroci s paše, ko so se družili s pastirji iz sosednje okuženo Valične vasi, kflmor jo je zanesel neki iz okuženega kraja doseljoni otrok in tam nn disenteriji umrl. Radi nevednosti, pomanjkanju pitne vode, nehigi-jenskih stranišč, premale snago in prikrivanja obolelih, se je v nekaj dneh razvila pravu epidemija griže. Ker so prvo slučaje smatrali zu psevdo-disenterijo. nierodujiii J'ak-torji bolezni niso posvečali dovolj pažnje. Šele ko so padle prve žrtve in se ,ie po novih bakterioloških preiskavah dognala pravil griža, so sc na mnoge pismene in ustmene zahtoto g. župniku Zupana podvzela potrebna zdravstvena in preventivna sredstvu.
Med dolgotrajnim birokratičnim poslovanjem pa se .ie epidemija naglo širila in v Šmilielu in Kločetih skoro ui bilo hiše, kjer ne hi imeli pn več bolnikov. Ljudje so deloma po nasvetu hanoviuskega zdravnika, deloma i/, lastnega nagibu, začeli voziti bolnike na vozovih v oddaljeno novomeško bolnišnico. Jasno .je. dit se je tako bolezen širila dalje po obcestnh vaseh, kjer so bolniki radi dolge in mučne vožnje iztopali in raztrosili z odpadki bacile.
Temu brezupnemu stanju je napravil energičen konec novi ban g', dr. Natlačen. Higijenski zavod je pokazal popolno razumevanje ter preskrhel za hitro in učinkovito pomoč. Direktor dr. Pire Ivo si je osebno ogledni stanje epidemije na terenu ter namestil v Šmilielu izkušenega opidemiologu g. dr. Korbarja, ki je z energično akcijo ob vestni pomoči svojega osebja v 10 dneh zajezil epidemijo. Tako hitremu uspehu, je po izjavi g. dr. Korbarja, odločilno pripo-
Žapnik PeSer Natlačen na zadnji poti
Potrovče, IU. okt.
Danes dopoldne jc nastopil bivši župnik iz Šl. Ruperta na Dolenjskem gosp. Peter Natlačen svojo zadnjo pot. Poleg domačinov so se prišli poslovit od pokojnika v posebno velikem številu njegovi duhovni tovariši iz ljubljanske škofije in zelo številne delegacije iz Št. Ruperta, kjer jc bilo njegovo zadnje službeno mesto.
Pred njegovo hišo je opravil molitve zu rajnega g. opat Juruk, domačini so mu pa zapeli v slovo žaloslinko. Nato so prenesli krsto v cerkev, kjer ,ic žalski župnik, konz. I svetnik g'. Veternik bral sv. mašo zaiiušnieo. Po odpetih hvalnicah se .ie razvil iz petrov-ške cerkve na žalsko pokopališče žalni sprevod, Za križem je stopala najprej šolska mladina iz Petrove, dolga vrsta moških, nato pa duhovščina, nad ,">11 pn številu. Med duhovščino sino opazili si iškegii opata p. dr. K liste lica, priorju Učuka, dekane Tomažič,i iz Trebnjega, Zabreta iz St. Vida, Keteja z Vrhnike, vzgojnega vodjo iz Šl. Vida Stu-Inrja, od islotnin ekonoma Markeža in profesorja Pengovn, čatpškega župnika Povšetu, bog. prof. dr. Ilohnjeca iz Maribora, zastopniku usmiljenih bratov iz Kundije p. tlržiča, superiorja oo. Inzaristov Flisn, od D. ,1. p. Kopatina in p. žužka, od kapuciiiov p. Leopoldu, šentrujiertskegu .župniku Petra F tajniku, številno duhovščino celjske in sosednjih dckani.j ter še več njegovih duhovnih sobratov iz ljubljanske škofije poleg žc imenovanih. Za vozom s krsto je stopal pokojnikov brat g. ban dr. Natlačen s svojci, celjski župan g. Mihelčič. celjski okrajni načelnik g. dr. Zobec, iz Mariboru sta prihitela župan g. dr. Juvan in podžupan g. Zebot. Zelo številna .ie bila, kakor že omenjeno, delegacija iz Št. Ruperta na Dolenjskem, ki so ni strašila ne stroškov ne (ruda, da se ne bi prišla še zadnjič poslovit od svojega dolgoletnega župnika. V delegaciji so bili zastopani cerkev, občina, šola ter vse prosvetne in gospodarske organizacije. Ko je prispel sprevod na pokopališče v Žalcu, je g. opat Jurak opravil oh grobu še zadnje molitve za rajnega. Nato je stopil k odprtemu grobu sedanji šentrupertski župnik g'. P. Flajnik, ki se je v imenu vernikov šentrupertske župnije poslovil od pokojnika ter se mu zahvalil za vse njegovo delo, ki ga je opravil kot župnik v Št. Ruportit. Govornik je ludi ■spustil v sveži grob blagoslovljeno zemljo, ki jo je prinesla šentrupertska delegacija z domačega pokopališča. Nato so mu še Šent-ruperčani in domačini zapeli v slovo ža-lostiuki, in ua krsto so začele padati grude. Žalostni in nemi smo se razhajali s pokopališča. ker smo zopet izročili materi zemlji zemeljske ostanke enega izmed vzornih slovenskih dušnih pastirjev.
mogol g. župnik iz Šmihela in pa oho učiteljski muči. Ivršila se je iniunizaeija vseh na periferiji ogroženih vasi s šestkratnim cepljenem z entrovukeiiio, kur se jo po dosedanjih izkušnjah pokazalo za zanesljivo preventivno sredstvo, oo jo bilo izvršeno pravilno in pravočasno. Oe pomislimo, da so poleg iniunizacijo do danes prepeljali z avtomobili Hi'gijenskega zavoda nad 150 bolnikov, deloma v Novo mesto, deloma v Ljubljano, je to poleg individualno pomoči bol -likom nu obširnem terenu, uspeli neumen nega in umi vso požrtvovalnega delu g. dr. Korbarja, h kateremu mu moramo čestitati. Vso pohvalo zasluži tudi njegovo osebje. Nn zahtevo g. zdravnika in po posredovanju g, župnika so bili v novomeških bolnišnicah nameščeni začasno trije pomožni zdravniki, kar je bilo radi velikega števila bolnikov neobhodno potrebno.
Ko bj se s tako resno akcijo pričelo tedaj, ko jo to zahteval g. župnik Zupane, bi ne bilo nad 10"» smrtnih slučajev radi te. za današnji čas nepotrebne bolezni, ki je v nekaterih vzorno higijensko urejenih državah sploh nn poznajo.
Zu lokulizacijo epidemije se j« odredila začasna zaporu okuženih vasi, koutmnaeira nje obolelih družin in se je izvršila takojšnja desinfekeija iu pu strokovno predavanje dr. Korbarja o griži s filmom. Tudi g. župnik je storil vse. kar'.je bilo potrebno. Hil je prvi, ki je oblasti opozoril na novnrnosl in zahteval pomoči, prvi je v svojem cerkvenem govoru razložil ljudstvu vzroke bolezni in dal navodila zu samoobrambo. Podal .ie geslo: »Pomagaj si sam in Bog ti ho pomagali To je tista oil Naroda mu zlobno podtaknjena kazen božja. Tudi vsi' druge cerkvene svečanosti je z oziram na bolezen združeval ali jih odložil na poznejši čas.
Če upoštevamo vso veliko nesrečo, ki je zadela ubogo šmihelsko župnijo, vso žnžem-berško občino in velik del Dolenjske, .ie nuj no potrebno sledeče:
Oblasti naj lakoj zahtevajo in podprejo napravo higi.icnskih stranišč. Ako so te vasi izpadle iz vodovodnega omrežja Dolenjske, naj se zanje napravijo odcepi. Novo mesto nu.i dobi svoj rešilni avto, ki je zlasti po-Ireben ob epidemijah. Po možnosti naj .-.e bolnišnica v Novem mestu razširi in podr-žuvi. Ako to ni izvedljivo, nu.i se v Žužemberku restavriru zapuščeni grad za bolnišnico ali izolirnico Tako bi se rešil znameniti zgodovinski objekt in bi koristil poznim rodovom. Vse to se mora zgoditi v najkrajšem času. ako hočemo, da ne. bo uboga Dolenjska postala naša rak-rana ne samo v gospodarskem, ampak tudi v higijenskem oziru.
Ljubljana, 10. okt.
Te dni je prišel v Ljubljano vojni invalid (n slikar Aleksander Klein, ki je prepotoval v letošnjem letu skoraj vsa večja mestu v Jugoslaviji in povsod žel lepo občudovanje za svojo spretnost. V svetovni vojni gn je leta 1917 na bojišču zasula granata in ko so ga težko ranjenega rešili, sla mu odpovedali obe roki. Živcu obeli rok sla bila neozdravljivo poškodovana in mladi slikar, ki je sanjal pred vojno še morda o slavni bodočnosti, je bil naenkrat obsojen na brezdelje. Ljubezen do slikarskega poklica pu mu-ni dopustila, da hi opustil slikanje. Ker s popolnoma ohromelimi rokami iii mogel delati, je poskusil z desno nogo. Polni dve leti se
je vadil, da je s palcem in drugim prstom na nogi mogel čvrsto voditi čopič po platnu. Njegova vztrajnost in žilavost mu je pomagala do uspeha in danes slika pravtako urno iu spretno z nogo kakor drugi slikarji z roko.
Danes popoldne je povabil slikar k sebi časnikarje, da jim pokaže svojo spretnost in številne slike, večinoma v olju. vse napravljene z nogo. Pred nizkim stojalom je sedel na stol 14-Ictni sinček, ki tudi že dobro slika, mu pritrdil ua stojalo papir in položil nu tla barve. V posebnem stojalu, v katerem so bili zataknjeni različni čopiči in paleta, so bile vse potrebščine. Medtem ko mu je sinko izpiral čopiče, je slikar prijel z nogo čopič, ga pomočil v barvo, katero je razni a-zal na paleti, iu delo so je začolo. Desno nogo je imel naslonjeno na kolenu leve in tako prožno vodil nogo s čopičem po papirju. Slika na papirju je kaj hitro rasla in v 10 minutah je bila že lepo izdelana pokrajina v akvarelu. Da to ni edino, kar zna, jc slikar v drugih desetih minutah naslikal še lepo jesensko razpoloženje, ki jo dokazalo navzočim, du mož, ni mojster samo v spretnosti, ampak da ima tudi profinjen okus, ki vedno izdaja umetniku. S slikarjem potuje tudi njegova zvesta žena-družicu. ki so ,jc ob možu naučila slikanja na svilo lor mu lako tudi s svojim delom pomaga, da lažje pozablja ua svojo težko usodo. Slikar bo v kratkem v Ljubljani priredil razstavo svojih dol. ee bo dobil razstavni lokal po zmerni ceni. ter tam tudi delal, lako da ho občinstvo moglo občudovati njegovo spretnost. Po rodu je Romun iz Teinešvara in je. v zadnjih lil letih prepotoval že skoraj vso Evropo.
Kalvdnr
Petelr, 11. oktobra: Materinstvo Matere božje; Nikarij; Firmin, škof.
Os«?bm« vesti
: Novi auelneijski predsednik gospod dr. Golja Vladimir je včeraj nastopil svoje službeno mesto in prevzel posle predsedslvu apelacijskega sodišča, - a Slovenijo,
I/, vojaške službe Imenovani so zu poveljniku -I. bnlul.jon.-t Hi pešpolka peh. major Roman 8rn.m: zn poveljnika I. bat -fi'. pešp. peh. major Ljuboinir Ih-oz: za poveljnika 2. bat. J9. noš p. peh. major Arnold Rerll-štaju; zu poveljnika 2. hal. 56. pešl>. peh. major Josip Prokeš: za poveljnika i. planinskega bataljona peh. major Josip Dežnimi: za poveljnika 5. pododseka obmejnih čel peh. major Franjo Zaherl: za povelji'iku 17. pododseka obmejnih čet peli. major Slavko S!<o-liber: za pomočnika poveljnika 4fi. pešp. peli podpolkovnik Lovro Paie; za šefa voj. delegacije pri ravnateljstvu pomorskega prometa kap. fregate Baltazar Kovaeek: za vršilca dolžnosti poveljnik« h roda .-Oran kap. korvete Josip Ahlin: za pomočniku poveljnika minerskega poveljstva kap. fregate Vladimir Labaš: za noveljniku torpiljnvko -T (i kup. knrvrtc Julij Saks: za vršilcu dolžnosti poveljnika broda .In-lreb kup. korvete Zdenko P apež: za poveljnika torpiljarke T S<- kap. korvete Karel Levičnik: za poveljnika torpiljarke -TI! kap. korvete Miljulin Zagoda: za poveljnika broda .Morava kap. korvele Teodor Vrhica: zu šefa kožno-vene ričnega oddelka stalne mornariške holnis niče srn. major mornarice dr. Franjo Viz.jnk: za vršilca dolžnosti poveljniku podmornice »Hrabri- poročnik bujnega broda f. razreda .T os in čet-in: za poveljniku 2 bat. 2 pion. polka inž. mnjor Zbiljkn Major- zn vršilca dolžnosti unravitel ia /etskegn si,-Indijca lop-n i šk i kap. 1. razr. Viktor Crclnik: zn vršilca dolžnosti poveljnika L iiivizi.iouu :ll. topu. polka topn. Ifapetan T. razr. Oton Klbintrev: za poveljnika 15. topn. polka topu. major
Franjo Krenor; za vršilca dolžnosti poveljniku I. divizijona topu. polki! IV. armijske oblasti topu. kap. 1. razr. Slavko Car; za i poveljnika 2. divizijona M topn. polka topn. major .loško Sloboduik; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. divizijona 22. topn. polka topn. kap. L razr. Vladimir Netel, in za vršilca dolžnosti poveljniku ueroplan.sko skupine 4. zrakoplovnega polka zrukopl. major (iiislav Koručin.
Sadna razslava na banovinskrm velcpose stvu v Ponovičah jc prav lepo uspela. Obisk je bil rekorden, ker se je zadnja lela v litijskem okraju podvojilo zanimanje zo gojilev sadjarstvu. Uazstu va je bila |H'av lepo iu okusno prirejena ua hano-viuskem dvorcu na Mačkovni. Največ sadja le razstavila uprava veleposeslva, dalje domačini iz Po-novič, Stange, Smartna, Save iu Litije — Knkovosi razstavljenega sadja sicer ni bila prvovrstna, bilo jc dosli sadja slabših vrsi, ki ne bi smelo |>rili na razstavo. Obilo je bilo jabolk, hrušk zelo malo, ka kor ludi breskev, ker sia li dve vrsti sadja v naših krajih (povečini pozelile. - Glavna zasluga za okusno prireditev razstave gre najemu neumornemu upravitelju hanoviuskega veleposeslva g. L Ruplju, kateremu je |5ožrtvovaTno |x>magal naš nestor sadjarstvu, agilni in praktični tajnik sadjarskega društva v Litiji šolski upravitelj g. Dragotin Uoslohar. — Namen te razstave je bil, da bi banovinski stro kovnjaki raznovrslne sorie razslavijenega sadja pravilno ocenili in'dali soriani pravilna imena Na žalost |?a iz nerazumljivih razlogov leh banovin-skih ocenjevalcev in strokovnjakov ni bilo ua razšla vo. —
M o t ii j n v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zaslujanje v žilnem sistemu, ruzburje-: nosi. nurvoznost. omotičnost, hude sanje, splošno slabost olaišamo. če popijemo vsuk dan čašo »Fran/. Joscfove« grenclee.
-	Moški zbori! Spomin vaših pokojnih tova-| rišev-pevcev in drugih mrtvih znancev boste naj-i lepše počastili, ako jim na praznik Vseli svetnikov i zapojete na grobovih pretresljive žalostinke, ki : vam jih nudi zbirka Nagrobnicc«, priredil Fr.
Marolt Pesmarica obsega 20 najlepših nagrobnic domačih in tujih skladateljev za moški zbor in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena j vezanemu izvodu 20 Din, broš. 16 Din.
Opoldne, zjutraj in zvečer Petanjsko pijte venomer!
'	Ščuke po 10—12 1)1 n kg danes pri
Ogrincu, Gradišče in Vodnikov trg.
Brezplačen tečaj za masažo obraza Zalile vajte pri nakupu Nivea-Creme brezplačno brošuro »Usfieii s pomočjo Nivea«
-	Na kraljev grob ua Oplenac (celodnevno bivurijo v Tlolgradu) z brzovlukmn 19. do 20. oktobra za 225 Din. Prijave in plačilu do 15, oktobra. Podrobna pojasnilu pošlje zastonj uprava .Po božjem svetu , Ljubljana, Šcntpclersku vojašnica.
Tovarna upog. pohištva in parke-tov Remec&Co., Kamnih-Duolica
i
| nas naproša, da priobčimo sledeče: Ko smo ; začutili v našem podjetju potrebo po notranji reorganizaciji, smo se obrnili na gosp. O. SIieglitza iz Stožic. pri Ljubljani, ki nam .ie bil nusvetovun kot prvovrstna pomoč pri takem delu. Obrnili smo se nanj. nakar je ob minimalnih stroških v kratkem času iz. vedel v naših obratih in jiisarnih daleko-scžnc preureditve. Poenostavil je trgovsko knjigovodstvo ter dosegel pri večji rnzčleni-I ost i naravnost presenetljivo preglednost, uvedel je ohraluo knjigovodstvo ier evidence v tehničnem obratu, ki ohraluo knjigovodstvo omogočajo, reorganiziral je skladišča, uvedel novo mezdno knjigovodstvo ler iiizne druge uredbe v pisarnah, ki dajejo vodstvu lahek pregled, nameščencem pa veselje do delu. Gospodu O. Slieglitzu izrekamo za vso ' lo preureditev, ki brezhično posluje, linli
j tem potom nnše iskreno priznanje in zalivalo, ■j, . « «
1 ettr
G. minister dr, Miha Krek pride v soboto, 12. oktobra med nas. Razložil nam bo politični položaj ob osmih zvečer v dvorani Našega doma- Hvaležni smo mu za pozornost, ki jo je pokazal delavskemu Tržiču in okolici s tem, da se je kljub zaposlenosti takoj odzval, našemu povabilu. Po dolgem času bomo zopet mirno enkrat posluiali ne zalezovani odkrito besedo o političnem položaju, i Gospod minister, dobrodo-jel!
Domžale
Oh prvi obletnici marsejskega zločina, ki i nam je ugrabil našega kralja Aleksandra, .ie domžalska godba priredila v Glasbenem domu lep iu uspel knmeniorul ivni večer. Žalne proslave se je udeležilo mnogo občinstva. tako da je bila dvorana polna. Kot uvod je godba zaigrala žalno koračnico in še, dva primerna glasbena komada. Slavno sini govornik g. Vinko Riedl je mi to v daljšem govoru proslavljal veliko osebnost pokojnega kralja kot vojaku, diplomata in heroju našega časa. Občinstvo je spomin pokojnega kralja počastilo z dvominutnim molkom in štirikratnim vzklikom Slava!«. Na koncu svojega govora, ki je vsem poslušalcem segel v dno duše, je g. Riedl v ognjevitih besedah proslavljal našega mladega kralja Petra II. Godba je zaigrala nato še državno himno.
Ptuj
Komemoracija za blagopokojnim vladarjem oh prvi obletnici tragične smrti. V počastitev spomina blagopokojnega kralja-mučenika se je vršila v sredo, U. oktobra ob U v prosti jski cerkvi sv. masa zadusnica, ki jo je daroval ptujski prost g. Ivan Greif ol) številni asistenci. Žalne službe božje so se udeležili predstavniki vseh civilnih in vojaških oblasti, društev in korporacij, šolska mladina vseh ptujskih sol ter množica ljudi iz Ptuja in okolice, ('eta vojakov pa je oddala v spomin salvo iz pušk. Po službi božji je bila žalna komemoracija na Tyr-sevem trgu ob veliki udeležbi ljudstva ter šolske mladine. — Trgovine iu drugi obrati so bili dopoldne zaprti, delo v državnih iu samoupravnih uradih je ves dan počivalo. Od 9—1.0 in od 16—17 so gorele ulične svetiljke, zavite v flor. Mesto pa se je obleklo v praznično obleko in so plapolale zastave na pol droga.
Iz poštne službe. Pri posti v Ptuju so imenovani: za uradniškega pripravnika Artur Pahor, za dnevničarje-služitelje pa Franc Košmerlj iz Ljubljane. Kratic FijnvŽ iz Konjic in Franc Knrefi od Sv. Vida pri Ptuju. Premeščen je uradniški pripravnik Uranimir Habnik od pošte Slovenjgradec k pošti v Ptuj. - Upokojen je zvaničnik Ivan C*u-ješ, umrl pa je zvnnifnik Ivan Kozel.
HMB PRISTNO
Z D U A va
WMKMT® KAVO KOFEINA PROSTO
Kamnik
Spominu Vlteškegu kralja. Kamnik jc ua dostojen način počastil s|iomin bluffopo kojuega kralja. V nadžupni cerk\i je liib» zjutraj žalno opravilo, Vse mesto je bilo v žalnih zastavah, zvečer i>a so bile okrašene izložbe lrgovi;i in nu oknih so gorelo sveče. V Kamniškem domu je imelo društvo Kuni nik- lopo komenioracijo, na kateri je govoril liredsednik dr. Zvokelj. Zatem je bila v čitalnici akademija. Nu prav tako leji način se je odzvala tiuli kamniška okolica. V Xev I juh jo bila po maši komemoracija v društveni dvorani, kjer sta govorila župun I-Vr do Novak in šolski upravitelj Poro lloru.
Sat oznanil a
Ljubljano
1 Nočno služIjo i moj" l<l<unn': Ur. Kmot, Tyrs»»vn ccsin 41; mr. Tnikpiv.j- «!«•<!.. Mc*lni t-rj? I in mr. I .star, šclciiinirKovii ulica 7.
/ Kinu Korfcljt ru Uanivs ob 'Ju. i/.rt*lno /.itulin-ivi filiii (iosiMv ar A/.iic /. Uorisom Karlovimi. Zraven
I Del. <:*in runlsliu driishi, juiifii -Irrvi »>1> h v prostoru Delo lu ck.-isinuM Lj. Tyr>< \a (Dunajska) !i. - UruKo Uvoriš('r inlfrao proslavo 'Arh nrt/ii trdim s sl^Ucčiui sptirciloin: 1. I'u:tlran p. prcdscil n in« Man;
V.imiifcoVe, 2. Kantu da Pvspcruntisto — Uctklnuiiru lov. |)oru Zvanovu, ii. l.u sim-o <lr Iu \'rtdu srnmjnu (1'ouitMi Zul ci h* k a Ifilua) predava lov. Dainjau \'a licu, I. J u mm drbatu o Kk/ici nntu.	Vabljeni vsi
ljul)it(djl Mspuranla. I'Ivn lispenintu! 1'lru niti l'm-ilu h tatu*!
I Untšlvu druirir. :iisrtmih in trpurslcih mimr-šrrnrrr Slucrilljr. podi u ?// irn Ljubljana valti rlaji-Ivo in prijatelj«) na (IruAl.veui i1«■ I v nedidjo, diu» L'l. -hki k Sv, CJrricorju pri Vel. Laš^ali. Odhod ol) 7.•.''». Vsal; nuj kupi po\ratno karto do l{ibniei>. Nedeljsko dol/, nosi opravite pr««I odboiloni. Pronimo za številno ude-IcžIm). f'o vreni«! no bo uvodno, so i%l<*l prologi na ua slednjo nedeljo, Boj/f živi!
Celic
• o \'užnu in fiti*it primrmu prcdiirunjr V *o. ••'■ I "j. i. ni. ob 8 /.veccr vsi narodno /.avednj Cel jun i Narodni dom! Tam bo imel ix. dr. rnmdj prav z.ir, uilvo predavanj«' o sedanji kulturi iu liv.avni /dvljini sl<i borbi /a obstaue-k nabili bratov pod tujim jnnii" n. Naj ne bo uiti cne«a i/, nušili vrni, ki se ne bi m« služIl redke priliki-, da i/Ac, kako j«! iu ka utetfiiG nastati nu na«i po tujih /asciioili /.eudj-i. Odbor »Sočo« v Celju.
Drugi hraii
.tIcadovinku dnibliu <' Kranju je osnovalo I sko unlver/.o Otvoritveno preda\unje bo v mo!»>' dne 12. oktobru ob S /,večer \ hotelu Slani po-i:> . 1'redava profesor ln književnik hebel.iak Tine Iz I i i i Ijanc. — t.'deleži te se v čini večjem številu! Odbor.
LJUBI J ANSKO GLEDALIŠČ!.
DRAMA Začetek ob '20
Potok, 13. oktobra: ob 10. uri I"iliur v liuutrcit. Pija Ska prelistava po tdoboko znižanih conah od S do li I>iti. Izven	,
Sobota, I'J. oktobra: Dircktur (umita, l/.veu. Nedelja. i;i. oktobru; Tuje dete. Izven.
OPtRA ZaCelck ob 20.
Sobota, 1-'. oktobra: Pciiclku .tnijclhia. Otvoritvena
predslava Premiiera. !ted A. Nedelja, IU. oktobru oh l.">: Mala Kfuraniuo, Izven. Znižane eenn od :i(i IHn nav/iloj. Ob 20: IJoccucchi, J/.ven. Znižane cene od 30 I Mu navzdol.
Al A KIBORSKO GLEDALIŠČ E
Potok, 11. oktobru: Zaprto.
Sobota, 12. oktobra ob 20. uri: Uratju Karamazovt. -Rod IL
N od olju, 13. oktobru (»h 2». uri: Tartaf/c.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Petek, ll. uktnbru: 11.00 &ol*ku ura: Korofiki Slovenci (Lršie Trance) 12.0U l(epro<lueiran koncert resne glasbe 12.45 Vreme, poročila 1.1.00 0as, obvestila i:i.l.*» Narodne pOsml s MpromljovanJoiu RnUljakega or^toBtru, pojo jra. Nerntova, gdč. MlAlčeva, ag, OoMtlfi, Janko
I	l.oo rotne, bor/.a 18.00 <» /.<'iiski i/olira/.bi (I)ora Vod-
II	i k o v u) 18.2<) .Lieoues Ibert: Ivii-ab- (nimf. suita ua ploščah) IS.Ml Delavska ura: Problemi zasebnih name-fičottoov (Češnoval Slavko) MUK)	vreme |M»r<W-tla, spored, obvestila !!».:«! Nac. ura: Ohle.tnieu koroškega plebiseitH Mr. Tomaševie iz Zagreba) '.'0.00 Prenos iz Zagrebu 22.^»s, vreme, p<iročila, «i>ovod 22.1.) Citro s<do, g. Meztfolit«. Konce ol» 2,'l.
Drugi programii
Petek, it. oktobra: /trlfjrad: 20.00 zagreb 21.20 liani. or+;. 22.20 Fibichove skladbe. - Zagreb: 20.00 (Ire^orijuusk« postni 2«l.:Ui Komorna idasba 22.1." Bosanske ljobavno
pesmi ..... Dunaj: 17.:U» Koncertna ura 19.2.'i Car in tftsar,
kom. opera, I^orlzinir 22.Vi .1 azz 24.10 Avstrijski /.vok 1 , — Itiidimiieita: 20.00 l^ru 22.15 Plošče il.OO CivatHkn irl-i — Ti 'st-M ihiii li.0,» Lahka k j mi 20.10 itiia, u&t<> I nlestin fflasba Hhn-ltari: 17.05 MatiUol. kmneerl 20.41' ! Zabavna «lnsi»a 22.00 Plesna vla.sba Prana: IS.Ifl j Zabavna irlasba 20.0."> \'iol. koncert JO..10 Dramatične ' pravljice, .lirasek 22.15 PloSče - Hrathlara: 20.05 Sinf. koncert 21.30 Slovaške oesini lu plesi 22.4.) Plošče —
Slike z abesinskega bojišča
Kdo bo zmagal?
Viteštvo ali civilizacija?
Nehaj o razmerah v Abesiniji ter o viteštvu abesinskih vojščahov
Najbogatejša ženska na svetu
Ta stran je torej za Abesince kaj neugodna. Druga je neugodna za Italijane. Ti bodo morali premagati neizrečene težave, ko bodo prodirali v Ogaden in Harar. To so obupno suhi kraji brez vode. Farago je prestal po teh krajih silno težavno in nevarno popotovanje.
»Ogaden se zdi, kakor da bi ga že bila opusto-šila vojska. Po zemlji se vlečejo globoke razpoke, ki so podobne strelskim jarkom, ki pa so nastala od suše. Za kršem je pesek, za grtničjem pustinja. V tej neusmiljeni pokrajini prebivajo kruti ljudje in divje zveri.«
Med skalovjem in kaktejami je dovolj skrivališč za zasede. Vsa pokrajina je kakor nalašč za gverilsko vojskovanje, divje in kruto. Ce bo modri švedski general Vidgin mogel pregovorili Abesince, naj se na ta način vojskujejo, Italijani nikamor ne bodo mogli. Italija bo pač dosegla nekaj sijajnih začetnih usjiehov ob mejah, potem pa bo vojskovanje splahnilo v kruto uničevanje, kateremu šibka finančno moč Italije ne bo več kos.
Vendar pa je mogoče, da ponosni in divji am-har»ki vojščaki ne bodo jioslušali nasvetov švedskega generala ter se bodo rajši vrgli v bojni metež s sulicami in ščiti med divjim krikom: »Adua! Adua!« Ce se bo to zgodilo, bodo postali dober cilj letalstvu, tankom in strojnim puškam. Italijani naj bi molili, da bi Abesinci ubrali to taktiko!
V knjigi je popisana tudi vznemirjajoča anekdota, ki bi dala misliti, da bodo želje Italijanov vendar Ie uslišane. Cesar se je udeležil vojaških vaj v kadetnici. Ko je bilo vse končano, so mu švedski častniki povedali, katera stran je zmagala. Cesar je bil zelo presenečen in nejevoljen, ker je bil prepričan, da so drugi zmagali. Švedi so mu nalo pojasnili, da je v modernem vojskovanju tako: Tiste čete, ki so manj vidne, navadno zmagajo. Nekdo iz cesarjevega spremstva pa je nato dejal, da je tako mnenje docela napačno. »Vojska je vojskovanje, ne pa skrivanje. Le strahopelci se plazijo pred sovražnikom. Abesinec pa se bolj viteško bojuje, mož proti možu. Abesinec nikdar ne bo streljal na sovražnika iz zasede!«
In tako nastaja za čuda narobe svet! Civilizirana velesila, ki se pripravlja za civihzatorično »misijo«, bo te divje barbare šele naučila, da v modernem vojskovanju ni več prostora za viteštvo. Kajpada se bodo Abesinci tega naučili kmalu, ko bodo z neba začeli deževati plini in kemikalije. Abesinci se bodo morali začeti bojevati na bolj »civiliziran« način, če hočejo kaj opraviti.
Abesinska predstraža pri Hararju. Njen j>oložaj je podoben gnezdu štorklje. Pri Hararju je 3(1 takih gnezd, odkoder opazujejo gibanje Italijanov.
Abesinski koptskj svečenik navdušuje svoje vojake za boj proli Italijanom.
V londonski reviji »John o'London's Weekly« A. O. Macdonell na podlagi knjige ogrskega časnikarja Ladislava Farago, ki je prepotoval vso Abesinijo, ondotne razmere takole presoja:
Svet je razdeljen v dva tabora: eni vladajo z Italijani, ki so prevzeli zgodovinsko misijo, da v barbarsko deželo poneso civilizacijo, drugi pa drže z Abesinci, češ, da je to krščanski narod, ki bo vsiljivcu jjokazal drugo Aduo. Kako se bo to končalo? Kateri imajo prav?
Farago je povsod v Abesiniji — z eno mogočno izjemo — naletel le na korupcijo, lenobo, bedasto zvijačnost, upornost in nevednost. Tista mogočna izjema pa je cesar llaile Selasie, ki je izobražen in moderen Abesinec. Obupno osamel je na svojem visokem ineslu. Nič se ne zgodi brez njega, sam vse organizira in vodi: »Sredi tisočev čvekajočih beračev, slug, jxižeruhov, vojakov in lenih ministrov, abesinski cesar živi samotarsko življenje v razpadajočih ix>slopjih in pozlačenih dvoranah. On je državljan, ki ima najtežje delo, ki ob štirih zjutraj vstaja in eno uro kesneje že sprejema i>rve obiske.« Svoje jrodložnike prekaša ne le po državniški sj^relnosti in jsolitični modrosti, am-pak je tudi prvovrsten, zvit in previden trgovec. Denar, s katerim oboružuje svoje vojake, dobiva na ta način, da prodaja koncesije (za napravo avtobusnih zvez, za elektriko, za zgradbo novih cest itd.)-Poleg cesarja nihče nič ne zasluži. Cesar ima obe banki in je udeležen skoro pri vseh podjetjih. Kot zasebnik sam sebi kot cesarju poverja denar za visoke obresti. Glavno njeno premoženje pa je naloženo na Angleškem in v Švici! Farago pravi, da v Abesiniji velik mož vlada barbare. Taki so Abesinci.
Drugo vprašanje pa je: Ali bo Italija mogla premagati Abesince? Farago trdi, da Abesincem močno primanjkuje pušk, streliva in cest. Mnogo je plemenskih poglavarjev, ki bodo kar k Italijanom prestopili, zlasti v takih krajih, katere je Abesinija v novejšem času |iodvrgla in ki torej niso niti pravi Abesinci. Abesincem tudi hudo jjritnanjkuje zdravil in zdravnikov. Izobražen Abesinec je nekoč rekel Faragu:
Vsi pojdemo v smrt, ko pojdemo v vojsko. Kdor bo zadet, bo izgubljen; zakaj mi nimamo ne zdravnikov, ki bi obvezovali naše rane, ne strežajev, ki bi ranjence spravljali v bolnišnice Izkrvaveli bomo, če bomo zadeti. Vendar pa vkljub vsemu temu ne bo ostala doma živa duša, ko bo treba iti.«
ljišč ji je za drag denar že odkupila japonska vlada za luške naprave. Ker pa Osaka »ilno raste, ni dvoma, da bo gospodična Kiočo pri teh zemljiščih še od sile zaslužila.
V zadnjem času pa prihajajo o tej bogatinki v javnost še bolj zanimive novice. Začela je snovati »svetovno rumeno banko«, s katero hoče v Aziji zlomiti moč ameriškega in evropskega kapitala. Ta azijski bančni trust gosjx>dične Kiočo bo imel seveda sedež v Tokio, podružnice pa po vsej Aziji ter bo imel toliko denarja, da se z njim ne bo mogel meriti noben bančni koncern na svetu..
Platon — vzdevek
Le malo jih je, ki bi vedeli, da se najslavnejši grški filozof, ki ga svet pozna, Platon, jxi latinsko imenuje Plato f>o stari navadi starogrških imenovanj, kot se je njegov stari oče imenoval Aristokles. To družinsko ime, ki ga mu je dal njegov učitelj Ariston, kateri je svojega učenca radi plečate, tršate postave imenoval Platon, kar pomeni plečat, širok, pa se je v stari dobi tako pozabilo in je dandanes znano samo še strokovnJaškim zgodovinarjem. In še ti zmeraj ujx>rabljajo ime Platon in pridevnik platonično. O platoničnem dijalogu in o »platonični ljubezni« je pa brez dvoma že vsak slišal. Koren itnena Platon je »plat« — široko. Iz tega zvemo, zakaj se drevo platana imenuje tako. Platana je tudi široko drevo, ima najbolj na široko razrasllo krošnjo.
Zlato na planoti Pamir
Znanstvena geološka ckspedicija je našla na pamirski planoti v okolici Alma-Luk sklade zlate rude. — V tri četrt lela so dobili do 10S odstotkov zlata, letos 5 krat več ko lani. Največ zlala je dobil letos Rang-Uaiski znanstveni odsek na Pa-miru. V Kirgiziji je veliko zlatega prahu v naplavinah reke Narin, 200 km od železnice. Sploh je pa mnogo zlate rude na obronkih Tjanšana in Pa-mira, ki jo bodo začeli skoraj izkoriščati. — Sov-. jeti pridno preizkujejo razne svoje fiokrajine za 1 zlatom, tako da utegne Rusija glede na zlato kmalu i prva na svetu.
Neguševa armada. Prerez skozi abesinsko armado, v kateri je zastopano naislareiše orožie do najmodernejšega. Zgoraj na levi: Pred Addis Abebo se zbirajo vpoklicani vojaki. — Zgoraj na desni: Vojaki abesinskega topništva, ki ga pa ni veliko. Spodaj na levi: Neguševa garda, ki je moderno oborožena, a bosa. Spodaj na desni: Pro stovoljoi iz llarara gredo lia fronto.
Edina abesinska železnica, ki veže Addis Abebo s francosko luko Džibuti. Da pa je velblod še vedno najvažnejše prometno sredstvo v Abesiniji, dokazuje ta slika: Karavana velblodov gre čez most, uod
katerim teče edina abesinska železnica.
Močne so ženske organizacije v Ameriki, pa tudi drugače so v Ameriki ženske od sile vplivne. Uradne statistike kažejo, da je polovica ameriškega narodnega premoženja v rokah žensk. S svojim vplivom so tako močne, da morajo z njimi računati politiki in denarni tnogočniki, čeprav je še vedno res, da so največji bogataši vendar le še moški, je pa na drugi strani res tudi to, da je v Ameriki še cela vrsta multimilijonark, bankirk, industrijskih mag-natk itd. Odločilno vlogo v javnem življenju imajo ženska društva. Upoštevati jih morajo bodisi najmogočnejši industrijci, bodisi najslavnejši umetniki. Kdor se zameri ameriškim ženskim društvom, je izgubljen. Politik, ki bi hotel nastopiti proti vplivom ženskih društev, bo prav gotovo poražen.
Medlem ko je moč žensk v Ameriki v njihovi organizaciji in vplivu na javno mnenje, se pa na Ja-]X>nskem ženski vpliv kaže na drugačen način. Zakaj nekatere ženske že več časa imajo važno besedo v gospodarstvu. Mogočni koncern »Suzuki«, ki se je med tem razšel, je vodila ženska. Sedaj pa je lam nastopila nova gospodarska zvezda v osebi gospodične Kiočo.
To dekle je šele pred kratkim po svojem bogatem očetu podedovalo bajne denarje 800 milijonov jenov (en japonski jen pa jc 12.50 Din našega denarja, torej je mlado dekle podedovalo kakih 10 milijard v našem denarju). Njen oče je dolga desetletja trgoval z orožjem na debelo in je počasi vso trgovino z rižem na azijskem vzhodu vzel v svoje roke. Milijoni beraških kulijev in siromašnih kmetov so s svojim delom množili bogastvo bogatega Japonca. — riževega kralja. Ko je jx> njegovi smrti hčerka prevzela obširno trgovino svojega očeta, se je izkazala za vredno naslednico in pa pravi trgovski ženij. Sama opravlja posle generalnega direktorja, sama vodi številna fiodjetja, v katerih je zaposlenih več tisoč nameščencev. Nikoli ne dela manj ko 12 ur na dan. Pri tem delu se čuti —- kakor sama Irdi — docela srečno in pravi, da ni zanimivejšega in razburljivejšega s|x>rta kakor njena trgovina.
Gospodična Kiočo pa se noče zadovoljiti s trgovinskimi uspehi svojega očeta. Blizu Osake je nakupila ogromna zemljišča ob morski obali. Ta njena dalekovidnost se je že splačala. Del teh zent-
Italijaiii prodirajo v Abesinijo skozi deželo Ogaden. Črni kolonijalni italijanski vojaki na svojem pohodu skozi puščavo med italijansko Somalijo in Ogadenom v spremstvu tankov in letal.
Brezžična postaja v Addis Abebi, ki bo imela v abesinski vojski velik pomen, zlasti ker ima dežela
le eno železnico.
Razdolžitev kmeta na Poljskem
Vprašanje razdolžilvc kmetov opažamo v zadnjih letih povsod, ker so ceno kmečkih pridelkov padlo na svetovnem trgu prav znatno. O razdol-žitvi Mnetov se razpravlja celo v bolj industrijskih državah, kjer uživajo kmclje velike koristi od visoke carinske zaščlle, ki skoro onemogoča dovoz kmečkih pridelkov i/, drugih pretežno kmečkih držav iu znižuje ceno bnš teh kmečkih pridelkov v pretežno kmečkih državah, dočim zvišuje cene kmečkih pridelkov v državi pretežno industrijskega značaja.
Za Jugoslavijo mora biti zanimivo, kako so In vprašanje rešili na Poljskem baš vsled tega, ker ima Poljska našemu gospodarstvu zelo podobno gospodarstvo: Kmetje predstavljajo ua Poljskem 70';; vsega prebivalstva in poznajo skoro iste Ic-žavo glede prodajo svojih pridelkov kakor naši kmetje, ker ovirajo carinsko mejo drugih držav njihov izvoz. Tudi poljski kmet |<• lorej spoznal težavo pri odplačevanju svojega dolga in kmalu je prišla tudi državna oblast do prepričanju, da mora izdali primerne ukrepe za uravnoteženje interesov kmečkih dolžnikov in njihovih upnikov, predvsem denarnih zavodov.
Prvi ukrep jo vseboval konverzijo posojil zavodov, ki dajejo dolgoročna posojila iz izkupička zastavnih listov. Obrestovan je leh obligacij iu posojil so jo znižalo na 1—5%, obenem pa .se jo moglo odplačevanje I oh obligacij in iz njihovega izkupičku danili dolgoročnih posojil podaljšati od 'JO do 33 let nn največ <56 lot. Da so doseže hitrejši način izterjevanja zapadlih obrokov leh posojil, so dali denarnim zavodom pravico, da vodijo sami izvršbo zoper netočnega dolžnika. Na ta način so je doseglo mnogo točnojše plačevanje obrokov, obenem pa se je izvršilni postopek pocenil, vslcrl česar bi bil tak izvršilni postopek priporočljiv ludi pri jih«.
Drugi ukrep se je nanašal na ostala posojila denarnih zavodov, ki so jili dajali i/, vlog, torej deloma kratkoročno, deloma dolgoročno. Dolgoročna posojila so dajale zlasti hranilnico. Dočim jo prej na Poljskem znašala obrestna mera za taka posojila vsaj 8—10%, je bila znižana na ti—8%, obenem pa to jc moglo porazdeliti odplačilo dolga na več let.
S tem sc Poljska ni zadovoljila. Predvsem so je zavedala, da mora nastopiti pri denarnih zavodih prczadolžcnost. ako so zniža sani kapital njihovih terjatev napram kmetom. Zato si ni upala predpisati znižanja dolga samega. Ker pu lahko nastopijo težave pri denarnem zavodu tudi zaradi prekomernega znižanja obresti, je poljska država prevzela na sebe polovico znižanja obrestne mere, zavedajoč se, da bi onemogočila vsivarjanje novega narodnega kapitala v denarnih zavodih, ako bi ti vsled znižanja kmečkih obresti morali znižati obresli za vloge na prenizko stopnjo.
Du morejo poljski denarni zavodi tudi izplačevali svojo vloge v neomejenem obsegu, je vlada ustanovila Akceptacijsko banko, katera daje denarnim zavodom, ki imajo kmečka posojila, menice s svojim akceplom do višine teh posojil, katere lahko demoni zavod pri poljski Narodni banki (Bank Polski) brez vseh omejitev vnovči. Akeep-tacijeka banka dobi za svoj podpis le malenkostno provizijo — j1/8% letno.
V I. 1035 so nastopile male spremembe dosedanjih ukrepov, Predvsem sc vsi kratkoročni in srednjeročni krediti nu podlagi |>oi>ostev do o(W ha obvezno spremenijo v posojila z lokoin odplačevanju lo -14 let, obresli za vsa laka kmečka posojila pa sc znižajo na 4lorej na isti ziiosck, kol jo to predvideno pri nas. Poljska vlada Je torej mnenja, da Zmore knn-t ludi pri današnjih prilikah i'A% obrestovan jr. ki je še vedno mnogo nižje kakor pred vojno. Poljski zakonodajalec pn i si je tudi svesl svoje težke odgovornosti /a nn-I daljnje uspešno delovanje denarnih zavodov, ki imajo laka kmečka posojila. Ako namreč plačujejo denarnemu zavodu kmečki dolžniki komaj Wi% obresli, jo zavodu nemogoče plačevati zn i vloge več kakor 2% obresli, Iu lako nizke obresli I ubijajo v vlagateljih voljo do nalaganja denarja v i denarne zavode. S prenizkimi obrestmi se uhlju ; ustvarjanje narodnih prihrankov in narodnega kapitala In |a)sledica more hill Ic se večja odvisnost : vsega gospodarstva od tujega kapitala. ! Zato je poljska država sklenila, da rnc de ■ namilil zavodom glavni <l<• I obrestno diference, ki nastani' ined prejšnjo in sedanjo -t.V< obrestno I mero za kmečka posojila ter dobivajo denarni zavodi od držav« letna I 3' bonifikacij«, Važno je načelo, da veljajo isli predpisi glede povračil obresli oiln. kmečke zaščite za vse vrste denarnih zavodov omiko, lorej ludi za državne in privilegirane denarne zavode, ki so na Poljskem izredno močni. Izjema velja edinole za hranilnice, ki ino-: rejo celo v nekaterih primerih zahtevati poleg | največje 3% bonifikacije šc ■'/,%.
Tudi pri najnovejši ureditvi kmečkih dolgov je obveljalo načelu, da sc mora denarnim zuvo-riom omogočiti, da morejo na podlagi tako urejenih kmečkih terjatev dohiti posojila na izplačilo vlagateljev. Akceptucijskn banka daje denarnim 1 zavodom svoje akceplc. Ivi jih morejo denarni zu-I vodi predložili Narodni banki in drugim privilegiranim zavedni v svrho reeskoniptn. Važno je, da se dajejo taki rceskoniptni krediti za čas 10 do 1-1 let in da so kmečki dolžniki prisiljeni odplačevali svoj dolg redno, ker so obenem podvrženi posebni kontroli.
Kmetsku zaščita je ua Poljskem dosegla zaže-Ijeni uspeli: kmetje odplačujejo sviic dolgove z obrestmi, katere zmorejo, denarni, zavodom ki ne smejo utrpeli pri tem nikake izgube na kapitalu, dočim jim država povrne večino obresli, ki jih zavodi izgubijo zaradi znižanja obresti. Ker pa sc terjatve denarnih zavodov napram kir -'ioni sedaj porazdelijo nn dolgo dobo let, jim i.ije P.ank Polski na podlagi teh kmečkih terjatev vedno posojila za izplačilo vseli vlagateljev.
Pomugano je torej kmetu - dolžniku in »lag.i-telili, in posledica jo, da izkazujejo denarni zavodi stalen prirastek ilog; istočasno jc tudi ohranjena kmetova kreditna sposobnost.
Poljska ureditev kmečkih dolgov more tedaj veljali z.a vzorno. '/, ozirom nn podobno strukturo gospodarstva, ki jo imata Jugoslavija in Poljska kol pretežno poljedelski državi, bi kazalo Jugoslaviji, da sc pri reševanju kmečke zaščite drži načel, ki so se 11:1 Poljskem tako odlično izkazala.
M.
SpOTt
Indeks cen narašča
Narodna banka objavlja indeks cen na debelo Za mesec september 1935, iz katerega je razvidno naraščanje ccn. Zla6ti so sc povišale cene rastlinskih proizvodov v zvezi z zadnjim dvigom cer. pšenice itd. Saj je od avgusta na september narastel indeks cen rastlinskih proizvodov za kar 10.5 točke. Narasle so cene pšenice, fižola, suhih češpelj in sena. Nadalje ao narasle cene v sioro vseh skupinah, kar kaže sledeča tabela (podlaga so ccnc v letu 1925. kot 100);
sept. 1934 avg. 1935 sept. 1935
rasti, proizvodi	61.2	67.6	78.1
živina in proizvodi	54,5	53.1	53.6
mineralni proizvodi	78.6	80.0	80.4
ind. izdelki	65.6	66.4	67.3
skupni indeks	63.2	64.8	67.8
izvozni predmeti	59.2	62.6	65.9
uvozni predmeti	67.9	68.9	69.4
Vino v konzervah
V severnoameriških Zedinjenih državah sc že nekaj časa vrši močna propaganda za prodajo vina v konzervah.
Leta 1934. je bil ustanovljen poseben vinski 2avod, pri čegar ustanovi so sodelovali kalifornijski producenti vina. Temu zavodu pripada trenutno 190 članov, ki pa kontrolirajo skoro 90% vse vinske produkcije v Zedinjenih državah. Namen zavoda jc vpeljati vino kot marko, za kar smatra za najbolje, da se vino prodaja v konzervah. Prodaja vina v konzervah ima po mnenju zavoda mnogo prednosti. Tako so prevozni stroški za konzerve v primeri s steklenicami za 30% nižji. Ker se konzerve polnijo v kleteh, je dana s tem garancija za kakovost vina. Na drugi strani pa ima ta način prodaje vina ludi svoje slabe strani. Vprašanje jc namreč, če sc vino ravno tako dobro drži v konzervah kot v steklenicah Možno je tudi, da se spremene kemične sestavine vina ob dotiku s kovino, čc se vino skazi itd. Vse to kaže, da prodaja vina v konzervah ne pride v poštev za kvalitetna vina, ampak 6amo za vina, ki se zelo veliko konzumira in ne gre pri tem toliko za kakovost. Ker sc še novost ni dovolj vpeljala, bo Ircba počakati na praktične uspehe te novosti iz Amerike.
Licitacija pragov. Te dni je bila v Belgradu licitacija za dobavo 1,639.291 kom. pragov, ponu-denih pa je bilo 2,030.550 kom. Ccnc za hrastove pragove so se gibale med 38—48 Din za dimenzije 2.60, 16/26, 16,; za bukove prage 2.60, 16/26, 16, od 2*1.60 do 30.20 Din; za 2.50 15/25, 16, od 25 do 29.40 Din; za borove 26—31 Din, oziroma 23.70 do 29 Din. Cene so približno na lanski višini.
Kako skuša Ford povečati prodajo. Iz De-troita (USA) poročajo, da je Ford sklenil vpeljati nov zanimiv način plačila za svoje vozove. Vsak bodoči kupec novih Fordovih modelov, ki bodo prvikrat razstavljeni na novi Fordovi razslavi v novembru, se priporoča ta-le plačilni sistem: kupec plača v gotovini 100 dolarjev, nato pa sc obveže plačati mesečno po modelu 18—20 dolarjev. Dokler plačuje svoje mesečne obroke v redu, mu Fordova družba garantira vsako leto dobavo novega voza proti vrnitvi starega voza. Kako seveda Ford pri tem pride na svoj račun, ne vemo. Gotovo pa je, da bo novi plačilni sistem privabil Fordu mnogo novih kupcev, ker si Amcrikanci želijo nabaviti vsako leto nov voz. Zaenkrat velja ta plačilni sistem samo v USA.
Zakon o obvezni telesni vzgoji naroda
Dotok zlata v Švico in Belgijo. V dobi ud 3». septembra do 7. oktobra je znašal dotok zlala v Švico 3.1, dotok zlatih deviz pa 1.5 milj. frankov. V dobi od 26. septembra do 3. oktobra ?e jc zlati zaklad Belpijc povečal za 77 milijonov frankov na '7.171 milijonov-
Borza
Dne 10. oktobra.
De n a i
Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha, Berlina in Neivyorka. Narasli so tečaji Amsterdam, London. Pariz in Praga. Popustila sta Bruselj in'Trst.
V zasebnem kliringu je ostal tečaj avstrijskega šilinga na ljubljanski borzi tieiz,premetijen ua 8.60 -8.7", dočim je v Zagrebu popustil nn 8.55—8 65, v Belgradu pa je notiral S.59"6—8 6Q36. Grški boni so notirali v Zagrebu 30.65—31.35, v Belgradu pa 31.15—3.1.85 Angleški funt je narastel v Zagrebu na 236.96—233.56, v Belgradu na 237 denar, španska pezeta je v Zagrebu notirala 5.55—5.65, v Belgradu pa 5.70 bla.^o.
Ljubljana. Amsterdam 2960 30—2074.00, Berlin 1756.08 -1769.05, Bruseli 737.93- 742.99, Curih 1424.22—1431.20. London 214.17—216.22, Nevvvork -1340.37 - 4376.68, Pariz 288.32-289.76 Praga 181-48 -182.58, Trst 355.03-358.11.
Promet na zagrebški borzi 31.631 Din
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2-1, London 15.065, Newyorl» -307.25, Bruseli 51.8525, Milan 24.075. Madrid M.03, Amsterdam 207.75, Berlin 123.6". Dunaj 57.20, Stockholm 77.7". Oslo 75.70, Kopen-hagen 67.30. Praga 12.75. Varšava 57.85, Atene 2.00. Carigrad 2.45, Bukarešta 2-50, 1 lelsingfors 6.645, Buenos-Aires 0.835.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes zo pel šlabejša in so danes tečaji večinoma popustil; Promet jc bil slab.
Ljubljana. 1% investicijsko pos. 76.78,, agrarji 44 46. vojna škoda promptna 352 -355. begluške obveznice 59 60, 5% Blerovo posojilo 77 70, Blerovo posojilo 67—69, T/, posojilo Drž. hip. banke 73- -75, 1"„ slab. pos. 80 blago.
Zagreb, državni papirji: 7"i invest. posojilo 75 78 (75), vojna škoda 352- 355 (353, 357), O'-, begi. obveznice 58—61, 8», Blerovo posojilo 7S blago, 7% Blcrovo posojilo 65 -07. T,i stali pos 75 —78 (78)- — Delnice Priv agr. banka 220- 227 (227), Trboveljska 105 den., Isi» 40 bi. Osj. sliulk lov. 132-135 (lil)), Jadranska plovidba 300 den.
Belgrad, državni papirji: 1% invest. posojilo ! 70.50—80 (S"), agrarji 45 -46 (45.50). vojna škoda 350-352 (355.352). t>% begi. obv. 63 03.25 (63.50), 8'r Bler. pos. 76.25 den., 7"„ Bler pos 67 50 08.50 (68), 1% POS. Dl 115. 75.511 blago. 1% stab. pos. 80 blago (70.50). - Delnicc: Narodna banka 590" blago. Priv. agr. banka 223—225 (225, 223)
«	Žitni trs
tendenca zu pšenico jc nadalje čvrsta, čeprav se cene v primeri z včeraj niso iznremcnilc. Vse | kaže. da se je pšeničuega trga polastila spekula-I Clia. ki stremi za natlaljniin povišanjem cen, kar j pa ne bi smelo bili, ker nc gre, da bi pasivni kraji ; plačevali žito in mokri predrago. Tudi koruza je zelo čvrsta in zahtevajo zanjo 102.50 bč., za umel no sušeno 05 07 7a fasu primerno suho za dobavo decembra in januarja pa 00 05. Tudi moka je zelo čvrsta.
Novi Sad. Pšenica: bč. 16" 165, bč. ladja 167.50 170, bč. ladja Begej 165 167.50, slav. 162.50 165. srem. 102.50 167.50. bau. 162.50—165. Oves- bč
V	Vseh kulturnih državah močno propagirajo telesno vzgojo naroda. Mladino vzgajajo najrazličnejša društva, ki imajo telesne vaje na prvem ali pa vsaj na najvidnejšem mestu svoicga programa. Kajti vse organizacije, ki se bavijo z vzgojo mladine, »e dobro aa veda jo, d« brc? telesne vzgoje dandanes ludi duševna vzgoja ne mori- dobro uspevali. Države podpirajo lo gibanje bodisi, da same pomagajo s svojim aparatom, s katerim razpolagajo, bodisi, da finančno ali na kak drug način podpirajo to, za narod in državo občekoristno gibanje. Povsod iina telesna vzgoja iuli namen, namreč vzgojili zdrav in krepak narod, d;, bo čim lažje prenašal napore in težkoče, ki se 11111 stavijo na življenjski poti.
V	naši državi sc bavi s telesnimi vajami prav malo ljudi. Na športnih in drugih igriščih »iccr vidimo tisoče, da, deseltlsočc ljudi, ki prisostvujejo tekmam, v katerih se meri ined seboj 22 igralcev, toda aktivnih športnikov, to je takih, ki bi se tudi sami bavih s telesnimi vajami, jc tako malo, da nam gotovu ni v čast. Kaj je v/rok temu, m boni razmolrival, dejstvo je, da je to tako in da bi hiio število aktivnih športnikov močno dvigniti. No in lo hibo v telcsnovzgojnem gibanju v naši državi so uvideli tudi merodajni činilclji; posledica tega je bila, da smo dobili zakon o obvezni telesni vzgoji naroda, ki sc deloma že izvaja po mestih in občinah. Kako važnega pomena za našo mladino, jc ta zakon, bo pokazala' žc najbližnja bodočnost,
Zakon o obvezni telesni vzgoji smo pri nas že dolgo pogrešali. Kajti naša mladina je stala in šc sloji oli slrani lelesnovzgojnega gibanja. Kam zaide polcili taka mladina, ki običajno ludi za nobeno drugo resno stvar nima smisla, si lahko mislimo. Šport ie borben, v telesnih vajuh nc poznamo počitka. vedno se tekmuje, bori, Današnji mladini pa delo v premnogih slučajih — na žalost — ne diši, ln povsem razumljivo jc. tla sc izogiba tudi športnih vrst, ker tu ni mesta za mehkužneža ali delo-mrzneža. Šport hoče celega človeka in zahteva, da je življenje sporlnika tudi tedaj, kadar ni na igrišču, vedno športno, to sc pravi, da živi zmerno, ' ravno, da je vedno svež, čil in krepak.
IV drugi I- državah jc privatna iniciativa, odnosno privatne organizacije so telesne v:'.|e močno razširile med širokimi plastmi naroda. Poglejmo na primer naše severne brate Čchoslovake, kjer je telesna kultura lako razširjena kot morda nikjer drugje na sveta. Tam imajo polno telovadnih iu športnih organizacij, ki se vse lepo razvijajo in ki vse delujejo, da se telesna vzgoja čimbolj razširi med narodom. Država gibanje vseh organizacij močno podpira. Tam na primer je redek človek, ki ne bi bil član tega ali onega telovadnega ali športnega društva: pri nas pa jc nasprotno redek oni, ki se bavi s kakimi telesnimi vaiaini. Ker obstoječe organizacije niso dosegle na športnem, odnosno na telesnovzgojnem polju tegn, kot bi hiio treba in kar jc zlasti za našo državo nujno potrebno, zato je posegla lu vmes država sama. Naša država sc predobro zaveda, kakega pomena za narod 111 državo so ravno telesne vaje in kaj pomeni za državo zdrav in močan narod, Cim več bo igrišč in čim bolj bodo polna obrežja rek in planine, tem manj ho treba bolnic. Čim več bo športnikov tem lepši bodo uspehi tudi na mednarodnih in olimpijskih tekmah. To sicer za samo telesno vzgojo kot tako ni bistvenega pomena. ,oda treba je računati z dejstvom, da uživajo danes one države največji ugled, ki ludi v športu kaj pomenijo Poglejmo na primer malo Finsko, da u Ameriki niti nc govorimo ln končno tudi nc smemo prezreti dejstva, da se nas neprijatclji, katerih imamo krog-inkrog dovolj prav nič ne bojo bali čc bomo sla-
srem in slav. 125 130. Rž ne notira. Ječmen nc-izpremenjen. Koruza: bč. in srem. 90—101, ban. 09—103. Moka: bč. in srem. og iu ogg 230—250, šl. 2 210 230, šl. 5 190 21«, š*t. 6 170 1<H), šl. 7 150—160, si. 8 112.50 11/-50 Fižol neizpremenjen. Otrobi: bč., srem. iu ban. juta vreče 87.50 90, bč. juta vreče ladja 90 - 92.50. Krompir ne notira. Tendenca čvrsta. Promet srednji.
St. 42.070-1935.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo izvršil dne 21. oktobra 1935 ob 11 javno pismeno olerlno licitacijo v uradnih prostorih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za zgradilo uradove hiše ekspoziture ljubljanskega OUZD-a v Kranju: 1. zidarska dela; 2. tesarska dela; 3. kleparska, krovska dela; 1 mizarska dela; 5. slikarska dela; 6. pleskarska dela: 7. platnene zavese; 8.kovaška dela; 9. peearska tlela; 10. steklarska dela; 11. linolejska dela; 12. parketna dela: 13. elektrotehniška dela. — Za časa razpisa morejo interesenti dobili pogoje in vsa ostala navodila pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani in Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
V Zagrebu, dne 10. oktobra 1935. Osrednji urad za zavarovanje dclavcev v Zagrebu.
biči. Svojo doinovimo Boinu ittogb «.iiiki ledaj uspešno braniti, kadar bomo utrjeni No in tudi t" ie eden važnih momentov telesne vzgoje, četudi šele v drugi vrsti. Prezreti tudi nc «menio deialva, da bomo mladino, ki se ho baviia s telesnimi vajam,, odtegnili raznim drugim škodljivim pojavom, gostilni in shčno.
Sedaj bi se pa šc dotaknil onih telesnih vaj. s katerimi bi najbolje in najuspt»n«|*c dosegli svoj namen.
Kaj )c prav za prav namen, telesna vzgoje? Na to je odgovor zelo lahen in enostaven; Vzgojiti krepke, zdrave in zavedne drža.ljauc, d;, ohranijo svojo čilost in gibčnost do visoke starosti, da postanejo pogumni, neustrašni ter disciplinirani in da dobe smisel za skupnost. Sedaj nastane vprašanje: S katerimi vajami najlažje vse to dosežemo. Glede tega sem sledečega mnenja: Pri izvajanju obvezne telesne vzgoje ln bilo upoštevati letne čase in vremenske prilike. Vsak hi se moral naučili plavali, smučati in kolo voziti; razume se, da tam, kjer nimajo nikakegu sui-ga, ali nobene vode, ne bodo smučali, oziroma plavali. Gojil nuj bi se turizem, popotovanje in taborenje, vršil bi te pouk v spoznavanju narave, čilaniu kart, oricn laciji itd. Redovne vaje hi morali prav povsod izvajati, da se privadijo na red in disciplino, ki je danes bolj razrvana kot kdaj preje. Gininastičnc vaje bi morale hiti vedno na programu. Vsakdo hi se moral priučiti prve pomoči v nezgodi, reševati bi moral znati utopljenca itd. Kake igre. zlasti v naravi, hi bile zelo na mestu. V zaprtih prostorih (v telovadnicah) hi se gojila ludi orodna telovadba, pri kateri naj hi zavzemala važno mesto ludi tako zvana naravna orodna telovadba. Orodnih vaj bi se moral vsakdo udeleževati (samo oni ne. katerim bi zdravnik prepovedal), kajti ravno r vajami na orodju si pridobimo tako kora|žo, spretnost, prisotnost duha, kakor pri inalokaterih drugih telesnih vaj, Seveda naj hi tudi orodne vaje po možnosti vežbali na prostem. V deževnem vremenu, dalje v zgodnji spomladi, pozni jeseni in pozimi sino seveda navezani na telovadnice, sicer pa pojdimo vedno 11,1 sonce, na zrak.
Z novim zakonom o obvezni telesni vzgoji bomo tudi na polju telesne kulture dosegli ono višino, ki nam gre in ko io naša država po vsej priliki zasluži. Le škoda, da .se bo pouk v telesnih vajah vršil samu enkrat na teden - večkratne va je so namreč neizpeljivc — iu da tudi za dekleta ni uveden obvezen pouk v primernih lelcsnili vajah. Dal Bog, d.i bi imel t;- zakon popoln uspeh in da bi vse ljudstvo uvidelo njegove koristi. Fante ven iz gostiln in drugih takih lokalov ter na športne prostore ž njimi, kjer se bodo vadili v telesnih vajah sebi in državi v korist in ponos. 1. K-er.
Gradec: Ljubtiana
Lahkoatleti, ki so letos tolikokrat in tako uspešno nastopili, se nam predstavijo jutri in v nedeljo v zaključnem lahkoatletskcm dvoboju Gr.idcc : Ljubljana na igrišču Primorja. To srečanje je postalo tradicijonalno, saj se atleti obeh mest že več let zaporedoma srečujejo v zanimivem in lepem boju za barve svojih mest.
Borba bo topol hujša kakor kdaikoli prej, kajti Ljubljana, ki velja za favorita, ne nastopi kompletna. ker ima ravno dva najboljša atleta blesi-rana. Vsled tega ho od začetka do konca nesigur-no, kdo bo zmagal.
Ljubljana se dobro zaveda resnosti (ega dvoboja. zato se je nanj temeljilo pripravila Isto tako seveda tudi Gradec, ki pošlje v borbo vse »ase-Iz. tega torej sledi, tla bomo imeli v Ljubljani za zaključek sezone prvovrstno lahkoatletsKo prireditev, ki bo privabila vse prijatelje lepega sporla.
Tekme prično v soboto ob 15.36, v nedeljo pa' ob 15,.
Za lep in hiter potek tekem jc tvrdka Pliilipps-Radio, ki jo zastopa H Suttner, stavila prireditelju brezplačno na razpolago oiačevalne naprave.
Hermes: Atletiki (Celje)
V nedeljo sc ho vršila prvenstvena tekma pod-zvezne lige v Ljubljani. Z*,i nasprotnika bodo imeli naši Šiškarji po daljšem razdobju moštvo Atleli-kov iz Celju. Iz ponovne dobre forme in pa i/ zadnjih rezultatov, kalero so dosegli, sc da sklepali. da ho tekma zanimiva. Bomo videli, kako sc hodo kaj llcrmcžani obnesli. — Na sporedu ic lurli predtekma. Nastopi SK Karlovae proli B-moštvu Hermesa. Obe tekmi sc vršila ob vsakem vremenu 1111 igrišču llermesn.
Celjski šport. Klub slov. kolesarjev v Celju priredi v nedeljo, I I oktobra klubsko dirko na progi Celje—ti robije—Celje—Frankolovo—Celje, (f! km. Slari oli 14 na Krekovi cesti pri Glaziji.
cilj okrog Hi pri gostilni Svetel na Mariborski e. *
SK Grafika. Drevi ob 10 sestanek vseh aktivnih igralcev v društvenih prostorih. Udeležba obvezna.
■SA' /lirijn (triih sekcija). Drevi nli 'Ji v;i/na ><-j:i iiafolslvii 1 Kavarni Kvro[»ii.
./.V/V 1'rininrje (lahl;oaHetslca -,-/,-iju). ...........
lel.le na liilikoaLlrlskcai tlvobcja (ir.-uler l-iiibljina v Mil-olo n nedeljo, 12. iu ]:t. I 111. -i- knt ivililfl.ii dokienjo iuisleda.il Mnril: tn-nl'. /,'irirn, 1'air- Driurnii, UabrSek, 1'uvol ti. Imenovani naj se inv i in v sula.tn.
nii.i,io/,m-Ji- ol, U.-I5, v nedeljo oli 1-1.15, vrhov.....nu ri-
ilitelju, g, C.-uneruiku,



Zahvala
Za številne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smili našega srčno ljubljenega očela, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka, gospoda
Karla Kocjana
posestnika
kakor za poklonjene prelepe vence 111 cvetje sc tem potom prav iskreno zahvaljujemo.
t osebno sc zahvaljujemo preč. duhovščini, gosp. župniku Finžgarju in g. kaplanu dr. J. Pogačniku za duhovno tolažbo v času pokojnikove bolezni, primariju g. dr. Lavriču, zdravnikoma gg. dr. Tavčarju in dr. Magajni z.a vso požrtvovalno skrb, Trnovskemu cerkvenemu pevskemu zboru za lepo žalno petje, Križanski moški Marijini družbi, zastopnikom raznih uradov, društev in organizacij iu končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v lako mnogobrojnem šlevilu spremili na njegovi poslednji poti Vsem Bog povrni!
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 12. t, m. ob pol 6 zjutraj v župni cerkvi v Trnovem.
Ljubljana, dne 10. oktobra 1935.
Kocjanov!.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1"—; ženi-lovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek ta mali oglas Din IU1—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasib reklamnega enačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'5(X Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Prireditve
Kavarna Stritar
Vsak večer koncert salonskega orkestra.	(h)
llilibodobe
Pletilje
prvovrstne — iščem za stalno delo. - K. Soss, Mestni trg.	(b)
Radiotehnika
strokovno naobraženega, sprejmemo proti fiksni plači in proviziji. Reflek-tira se le na agilne in de-lazmožne moči. Ponudbe z navedbo plače ter dosedanjega službovanja je poslati na upravo »Slov.« pod »Vesten« 12580. (b)
Krojaškega pomočnika
z večletno prakso sprejmem. Rems, Vogelna 5.
Spretna šivilja
za pletenine se sprejme lako j. T. M. Rozman, Židovska 7.	(b)
iTTffffl
Posojila
na vložne kniižice daje Slovenska banka. Liubliana. Krekov trg 10
ODDAJO: Dvosobno stanovanje
lepo, solnčno, oddam takoj. Sp. Šiška, Beljaška ulica 32.	(č)
SoDc
IŠČEJO: Opremljeno sobo
iščem v bližini dolenjskega kolodvora. Ponudbe z navedbo cene je poslati upravi »Slov.« pod znč. »15. oktober 12594«. (c)
Droben ogias v »Slavam« posestvo U hitro proda; če že ne z gotovim denarjem var huBca ti s kniiiico da.
Majhno posestvo
vzamem v najem v okolici Maribora, Krškega ali Zagreba. — Ponudbe upr. 'Slovenca« pod zn. ,zmerna najemnina 12593'
1E35EB
Znamke
slovenske iz leta 1919 »Junak trga verige«, nerabljene in rabljene, kupi A. Jug, Maribor, Koro-ščeva 44.	(k)
Glasba
Alt-Es-saxoion
ugodno naprodaj. Vprašati: Koroščeva 36, Maribor, od 12—2.	(g)
Ce avto svoi stan proda/at aV motorja bi znebil se rad hri kuna v ti rr.nttt>o prižene Stovenčev naimaniS1 inserat
Spalnice, Jedilnice,
kuhinjske opreme, stolce vseh vrst, za takojšnje dobave zajamčeno kupite pri Novak, Vetrinjska 7, Koroška 8.	(!)
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Jabolka
namizna, razne vrste, in beli krompir, ima za oddati par vagonov Peter Šetina, Sevnica ob Savi.
(1)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi
pri Iv. Schumi
Dolenjska cesla Telefon štev. 2951
Hubertus plašči
nepremočljivi — otroški 165 Din, za odrasle 250 Din, v vseh barvah, pri Preslieriu, Sv. Petra c. 14
Robnik
3x4 m za grobnico, skoraj nov, poceni prodam. — Vprašati v trgovini Gosposvetska 1.	(1)
Tinčkove in Tončkove prigode
151.
Kako povodnemu konju zapremo gobec.
Če boste tudi vi, otroci, ki tole čudovito storijo o Tinčku in Tončku berete, zašli kdaj v takšno grozansko stisko, kakor so bili v tem hipu naši trije junaki, storite tako, kakor je storil Tinček — in povodni konj bo postal na mah krotek kakor jagnje! Vem, da ste zdaj na vso moč radovedni, kaj je storil Tinček. Stresel je vsebino zabojčka zijajočemu povodnemu konju v žrelo in rekel:
»Na, prijateljček požrešni, pohrustaj namesto nas rajši tole! Dober tek!«
V zabojčku je bila citronova kislina ...
Lahko si mislite, hoho, kako imenitno je razjedajoča kislina teknila vodni zverini! Zaprla je gobec, debelo pogoltnila in izbulila oči kakor žaba.
»Je že sita!« se je pošalil Tonček.
Tinček pa ji je pomahal z roko v slovo:
»Zbogom, vaše blagorodje, in še kaj pridite v vas!«
K Bogu VsemogoCnemu je odšel po večno plačilo njegov zvesti služabnik prečastiti gospod
Janez Nep. Kosmelj
biseromašnik in župnik v pokoju
Zatisnil je trudne oči snoči ob pol 10 v 92. letu starosti in 69.. letu mašništva, dobro pripravljen za pot v večnost.
Pogreb bo v petek, 11. oktobra ob pol 4 popoldne iz mrtvašnice na Stari poti 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Molimo zanj I
Ljubljana-Zelezniki, dne 10. oktobra 1935,
Žalujoči sorodniki.
Mladost ne mine, če se
ne postarajo
... Da pa bodo zobje zmerom mladi, zdravi in lepi, se mora vsak dan vporabljati PASTA GIBBS. Ta pasta Vam nudi najv-ečje jamstvo v pogledu higiene in lepote. Samo milo lahko na znanstveno temeljit način očisti in neguje zobe ter obvaruje njihovo prvotno belino brez najmanjše škode za zobe in zobno meso.
Ravnajte se po nasvetu najboljših zobnih zdravnikov in vporabliajte dnevno
ZOBNO PASTO
Glav. zastopstvo za Jugoslavijo: Hinko Maycr In tiru?, Zagreb
Inserirajte v »Slovencu"!
Zahvalo
Vsem, ki ste počastili z mnogimi prelepimi venci in šopki in udeležbo na pogrebu, spomin moje blagopokojne matere, oziroma sestre, tete in tašče, gospe
Marije Vesela
in vsem, ki ste mi skušali olajšati bridko izgubo z besedo in dejanjem, izrekam tem potom najudanejšo zahvalo. Za vsa Vaša dobra dela Vam bo Vsemogočni plačnik.
Posebej pa sem dolžna zahvalo gosp. dr. Vilku Špornu, zdravniku v Ljubljani in Marijinim sestram od Čudodelne Svetinje (Vincentinum), ki so moji materi lajšali dolgotrajno in mučno trpljenje s požrtvovalnim in človekoljubnim delom-
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1935.
Lujza Lovšinova
.loscpli Conrad:
Gaspar Ruiz
Slušali so ga. Prvi Irenotek sem pričakoval, da bosta oba, možakar in golida, izginila, lako golt-ljivo so ujetniki planili ii oknu; mislil sem, da ga bodo z zobmi potegnili z okna. Bil je nezanski naval, toda 011 je držal godilo krepko v naročju in z golimi nogami odbijal naskoke nesrečnikov. Ob vsaki njegovi brci so naskakovalci odleteli nazaj in zakričali od bolečin; vojaki pa so krohotaje gledali skozi okno.
Vsi so se krohotali, da so si morali podpirati boke, razen narednika, ki je bil videti mrk in na-taknjen. Bal se je, da se ne bi ujetniki dvignili ter planili ven, — kar bi bilo nedvomno kaj slabo izpričevalo zanj. Ali tega se ni bilo bati, ker sem slopil sam z golo sabljo pred okno. Ko je korenja-Ski Gaspar Ruiz tovariše zadosti ukrotil, so začeli drug za drugim prihajati k oknu; iztezali so vratove in nastavljali ustnice k robu golide, katero jim je možakar z izrazom nenavadnega usmiljenja, dobrosrčnosti in sočutja nudil s svojega naročja. Ta njegov dobrohotni izraz pa je bil seveda samo posledica njegove skrbnosti, da ne bi po nepotrebnem razlival vode, pa njegovega častitljivega sedenja na oknu; a če se je ta ali oni le predolgo prižemal z ustnicami k robu golide, ko je Gaspar Ruiz že rekel: ,Ti imaš že dovolj,' tedaj pa njegova noga ni poznala milosti ali obzirnosti in ga je stokajočega in zvijajočega se sunila daleč v notranjščino tesne luknje, kjer je nemara podrl še dva ali tri druge, preden je 9am padel na tla. In prihajali so k njemu še in še; videti je bilo, kakor da hočejo popolnoma izsušiti studenec, preden pojdejo v 6mrt. A vojaki so se tako izborno zabavali z Ciasparjevim doslednim ravnanjem, da so dobre volje kar naprej prinašali vodo k oknu.
Ko je pribočnik po svoji siesti prišel na lice
mesta, je bilo kajpada zaradi te zadevščine nemalo hrupa. O tem vas lahko zagotovim. Najhujše pri tem pa je bilo, da general, ki smo ga pričakovali, ta dan sploh ni prišel v trdnjavo.
Gostja generala Sanlierre so jeli enodušno izražati pomilovanje, da mož tolikšne moči in samo-obvladanja ni ušel smrti.
»Moje posredovanje ga res ni rešilo,« je pritrdil general. »Ujetnike so odvedli na mesto usmrtitve pol ure pred solnčnim zapadom. Gaspar Ruiz ni delal nikakili preglavic, kakor je pričakoval narednik. Ni nam bilo treba iskati konjika z lassom, da bi ga krotil, kakor da bi bil možakar kak divji bik sredi campa. Kolikor se spominjam, je s prostimi rokami korakal na morišče sredi drugih, ki so bili zvezani. Nisem pa videl tega. Ni me bilo namreč zraven. Dobil sem zapor, ker sem se vmešaval v službo ujetniške straže Ko pa sem o mraku sedel slabe volje v svojem 9tarovanju, sem slišal tri strele in prepričan sem bil, da ne bom svoj živ dan več slišal o Gasparju Ruizu. Nedvomno je z drugimi vred padel. Pa smo le še imeli priliko slišati o njem, dasi se je narednik bahal, da mu je s sabljo prerezal vrat, ko je umirajoč ali mrtev ležal na svojem obrazu na kupu ustreljenih. Rekel je, da je to storil zalo, da bi rešil svet tega nevarnega izdajalca.
Priznavam, seniores, da sem vedno z nekakšno hvaležnostjo in občudovanjem mislil na tega brdavsa. Častno je rabil svojo moč. V njegovem srcu ni bilo njegovi telesni moči odgovarjajoče silovitosti.
V.
Gasparja Ruiza, ki je z lahkoto razpognil ležko omrežje temnice, so z drugimi ujetniki odvedli na usmrtitev po naglem sodu. »Vsaka krogla ima svojo nakaznico,« pravi pregovor. Vsa zasluga pregovorov je v njihovem jedrnatem in slikovitem izrazu. Njihove prepričevalnosti pa je iskati v hipni osvojitvi naših src. Z drugimi besedami: sunkomu nas zgrabijo in prepričajo.
Preseneča pa nas njihova oblika, ne vsebina. Pregovori so umetnine — cenene umetnine. Praviloma pa niso resnični, razen če so slučajno povsem vsakdanji, kakor je 11. pr. rek: »Bolje je pol hlebca kruha ko nič,« ali za »Zgrešiti je isto ko milje dalje streljati.« Nekatere poslovice so naravnost slabe, druge nemoralne. Tale, ki se je razvila v preprostem srcu ruskega ljudstva: »Človek sproži puško, Bog pa vodi kroglo,« pa je pobožno kruta in v grenkem nasprotju z zamislijo božjega usmiljenja. Saj bi bilo za Varuha siromakov, nedolžnih in slabotnih naravnost protislovno, voditi n. pr. kroglo v očetovo srce.
Gaspar Ruiz je bil brez žene in otrok in svoj živ dan ni bil zaljubljen. Komaj da je kdaj govoril z drugo žensko kakor s svojo materjo in pa s staro črnko, domačo deklo, ki ji je bila koža ogljene barve, nagubana in mržavo telo od starosti upognjeno. Ce je bila katera krogla onih pušk. ki so nu petnajst korakov streljale, namenjena posebej za srce Gasparja Huiza, je zgrešila svoj cilj. Ena od njih pa mu je le odbilu košček ušesa, a druga trohico mesa 7, ramena.
Rdeče, z nobenim oblakom ne zastrlo solnce se je potapljalo v škrlatno morje in strmelo s svojim ognjenim pogledom na velikansko steno Kordiljerov, ki so 11111 bili dostojna priča slavnega zatona. Nepojmljivo, čemu je moralo gledati ljudi, ki so se z mravljično pridnostjo ukvarjali s svojim nespametnim in brezpomembnim delom klanja in moritve, iz vzrokov, ki niso bili le vobče otročji, temveč tudi ne docela mnljivi. Pa je le osvetljevalo hrbte strelcev in obraze obsojencev. Nekateri od teh so se zgrudili na kolena, drugi šo stali pokonci in nekaj jih je obrnilo svoje glave od naperjenih puškinih cevi. Gaspar Ruiz, največji med vsemi, pa je stal pokonci in povešal svojo veliko, kosmato glavo. Bleščalo se mu je malo od zahajajočega solnca in prišteval se je že med mrtve.
Zgrudil se je že ob prvem strelu Padel je, ker je mislil, da je mrtev. Težko je telebnil na
tla. Ves iz sebe je bil od pretresljivega padca. »Nemara pa le nisem mrtev,« je mislil sam pri sebi, ko je slišal, da strelna četa na poveljnikov ukaz iznova nabija puške. Zdajci se mu je prvikrat za-svitala v srcu nada, da bi mogel uiti Negibno in z okrepenelimi udi je obležal na tleh, pod dvema težkima truploma, ki sta se mu prekucnili preko hrbta.
V trenutku, ko so vojaki v lahno se premikajoči kup ustreljenih ujetnikov oddali tretjo salvo, je solnce zašlo in skoraj hkratu s pomračenjem morske planjave je pogrnil mrak ludi obalo mlade republike. Iznad temačnega nižavja j>a so se še dolgo časa svetili in škrlatno odražali sneženi vrhovi Kordiljerov. Vojaki so posedli po tleh in kadili, potem pa odkorakali nazaj proli trdnjavi.
Narednik sam pa je odšel z golo sabljo v roki pregledovat kupe uriičev Kol ,človekoljuben' človek je skrbno pazil na vsak gib ali stresljaj uda, tako prežet od ideje usmiljenja, da hi ob najmanjšem znaku življenja porinil ost rezila ranjencu v telo. Toda nobeno truplo mu ni dalo prilike, da bi izvršil svoj velikodušni namen. Niti ena mišica se ni zgenila, niti mogočne kite Gasparja Ruiza ne, kajti ta se je, oškropljen od krvi svojih sosedov, delal mrtvega ter se skušal pokazati še bolj ne-čutnega, nego so bili drugi.
Ležal je na obrazu. Narednik ga je prepoznal po njegovi veliki postavi, in ker je bil sani dokaj majhen, je z zavistjo in prezirom hkratu gledal uničenje tolikšne moči Ta nenavadni vojak mu je bil vedno zoprn. Iz nekakšnega nizkotnega sovraštva je zarezal Gasparju Ruizu s sabljo dolgo rano okoli tilnika; imel je nekak nejasen namen, da bi se tako prepričal, je li la brdavs zares mrlev: kakor da bi krepko telo laže kljubovalo krogli. Narednik namreč ni bil prav nič v dvomu, da je bil Gaspar Ruiz na več mestih prestreljen. Nato je stopil naprej in kmalu za tem s svojim moštvom odkorakal ter prepustil trupla skrbi vran in jastrebov.