č h -'.CA ---— cTžrT 0012271/«, Leto 9 — Številka 1 Liboje, januar—februar 1965 GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE - CELJE d-Lolektiv čestita sodelavkam k 8. marcu v »Ženske so položile zrelostni izpit, da so sposobne ne samo gospodinjiti, temveč tudi bojevati se s puško v roki, vladati in držati oblast v svojih rokah.« (Tito) Spet je pred nami mednarodni praznik Dan žena — praznik vseh žensk v boju za boljše življenje. Jugoslavija je ena izmed tistih držav, v kateri so napredne sile delavskega gibanja sprejele ta praznik za svoj politični praznik. Če pogledamo v preteklost in življenje prejšnjih generacij, ki so se bojevale, v čase, ko ženska ni imela možnosti, da bi se osamosvojila, ko ni imela možnosti biti volilvka in soodlo-čujoča članica samoupravnih organov v komuni in gospodarski organizaciji, v obdobje vojne in okupacije, v obdobje pomanjkanja po vojni, v obdobje porušenega in graditve novega -— nam dejanja naših žena in prednic lahko vlivajo resničen pogum. S tem, da se ženske množično vključujejo v delovna razmerja izginja tip ženske, ki je samo mati in gospodinja v okviru lastnega doma. Udeležba žensk v proizvodnji in družbenem življenju postaja nujnost, od katere je tudi odvisna zgraditev socializma ter nadaljni družbeni in gospodarski razvoj. Žene Jugoslavije so bile v zadnji predvojni dobi pomemben faktor re- volucionarnih akcij. Delež jugoslovanskih žensk v narodnoosvobodilnem boju je neprecenljive vrednosti. Vse to so že zgodovinska dejstva. Na milijone žensk se čuti odgovorne za dogajanja v svetu in doma, in to vse dotlej, dokler bodo še ženske, ki niso še ekonomsko samostojne, dokler bodo svetu grozile vojne, ki jemljejo materam njihpve otroke, dokler se bodo morali milijoni delovnih ljudi bojevati za osnovne pogoje življenja, dokler bodo matere rodile otroke, ne da bi vedele, s čim jih bodo jutri hranile in postavile v življenje. Danes pa tudi vidimo, da je aktivnost žensk v gospodarstvu, v političnem in kulturnem življenju in sploh pri graditvi naše socialistične skupnosti vsak dan večja. Vedno večji je tudi priliv ženskih kadrov v šole za strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje. Še vse premalo pa se je storilo na tem, da bi ženske zlasti zaposlene in z otroki, razbremenili najtežjih in najnujnejših gospodinjskih in družinskih opravil, da bi tudi te žene zaživele lepše in bolj urejeno življenje. Zahvala gre vsem našim ženam in dekletom, ki so tlakovale pot v svobodo s svojimi življenji in žrtvami. K prazniku 8. marcu ■—- Dnevu žena čestitam vsem ženam Keramične industrije Liboje! R. O. KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE Letno konferenco naše osnovne organizacije smo imeli 15. decembra 1964. Konferenci sta prisostvovala poleg članov tudi člana občinskega komiteja, sekretar tov. Cerjak in član lov. Rozman. Po izvolitvi vseh komisij konference, je sekretar tovarniškega komiteja tov. Toplak podal letno poročilo. Po poročilu je sekretar pozval prisotne, naj se v razpravi dotaknejo tudi stvari, katere ni navedel v svojem referatu. Iz poročila sekretarja je razvidno, da je nanizanih precej problemov, o katerih bi se dalo govoriti. Proizvodnjo obravnava poročilo bolj splošno, zato je potrebno, da bolj podrobno pogledamo poslovanje. Priznati moramo, je bilo rečeno takoj v začetku razprave, da gotove negativne pojave v proizvodnjem procesu ne moremo smatrati kot objektivne težave. Takšni pojavi se v bodoče ne morejo oz. ne smejo več pojavljati spričo sedanjega stanja delovnih naprav. Govora je bilo, da se morajo v bodoče zvišati osebni dohodki, sedanji osebni dohodki v naši tovarni so pod (Nadaljevanje na str. 2) KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE (Nadaljevanje s 1. strani) povprečjem tako v občinskem kot tudi v okrajnem merilu. Udeleženci konference so bili seznanjeni, da se dela na tem področju in da v letu 1965 ne bo člana kolektiva, ki bi imel osebne prejemke izpod 30.000 dinarjev. Na jasnem si pa moramo biti, da moramo z 'dvigom osebnih dohodkov povečavi tudi delovno disciplino, katera je osnova za dvig produktivnosti. Na konferenci je bilo precej govora o rentabilnosti, produktivnosti, doseganju proizvodnj ega načrta in odstranjevanju loma v proizvodnji. Nadalje o preskrbi surovin iz uvoza in o izvozu gotove robe. Konferenca je obravnavala precej kritično tudi kadrovsko politiko in predvsem fluktua-cijo delovne sile. Kritično je konferenca obravnavala nedelavnost gotovih masovnih organizacij v podjetju kakor tudi na terenu, bilo je tudi govora o organizacijskih vprašanjih. Po izčrpni in dolgi diskusiji je konferenca na zaključku zasedanja sprejela naslednje sklepe: 1. Konferenca ponovno ugotavlja, da se na področju sprejemanja članstva zaostaja in da se je struktura članstva zaradi odhoda določenega števila neposrednih proizvajalcev spremenila tako, da večji del članstva predstavlja administrativno in proizvodno operativno osebje. Zato je potrebno organizirano pristopiti k pripravi novega članstva za sprejem ter pri tem zlasti upoštevati neposredne proizvajalce. 2. Za nenehno idejno politično izobraževanje članstva ZKJ naj se spro-vaja v delo zaključke VIII. kongresa ZKJ in se predlaga, da bi se v tem letu obdelalo gradivo in resolucija VIII. kongresa. 3. Družbena politična aktivnost naj se odraža potom doslednega izvajanja in tolmačenja osnovnih demokratičnih dolžnosti in pravic delovnega človeka, potom družbenih organizacij v podjetju; 4. Letna konferenca ugotavlja, da je potrebno tudi v naprej dosledno izvajati določbe statuta in ostale predpise pravilnikov sprejetih v podjetju. Težišče vse te dejavnosti naj bi bilo razširitev in izpolnjevanje vseh dolžnosti in pravic EE in je s tem storjen korak v utrjevanju družbenega upravljanja po samoupravnih organih. 5. Vsak član ZK je dolžan, da po svojih sposobnostih deluje v družbenih organizacijah v podjetju ali na območju na katerem živi. 6. Zaključena rekonstrukcija in predvideni proizvodni plan zagotavlja povečanje OD in to nad stopnjo, ki je predvidena po zveznem družbenem planu. Naloge Zveze komunistov naj bi bile tudi za povečanje proizvodnosti in v širšem obsegu sprovaja- ti načela delitev dohodka po vloženem delu. Konferenca je sprejela predlog, da iz dosedanjih štirih grup preidemo na tri grupe v osnovni organizaciji. Novo 'izvoljen v sekretariat: 1. Toplak Ivan 2. Bauer ing. Venčeslav 3. Nedeljko Rozina 4. Železnik Franc 5. Lednik Jože 6. Deršek Ivan 7. Štorman Marjan 8. Lojen Ivan in 9. Čretnik Jerica Na prvi seji novoizvoljenega sekretariata je bil izvoljen za sekretarja tov. Toplak Ivan, za namestnika pa tov. Lednik Jože. Za sekretarja I. grupe je bil izvoljen tov. Lojen Ivan, namestnik tov. Koštomaj Jernej. Za sekretarja II. grupe pa tov. Rozman Franc in namestnik tovarišica Baloh Majda. V III. grupi — obrat Ložnica pa tov. Kuret Srečko. Predlog družbenega plana za leto 1965 V drugi polovici lanskega leta smo začeli razmišljati in se pripravljati na sestavo družbenega plana za letošnje leto. Do pokazateljev, katere smo predvideli v družbenem načrtu za to leto, smo prišli oz. sestavili predlog na podlagi izkušenj, nadalje proizvodnih zmogljivosti iz preteklih let ter upoštevajoč predvidene nove zmogljivosti. Tako so bili lani jeseni spuščeni v pogon avtomati v strugami. Isto tako je bil lani in to za dan republike, 29. novembra, dan v pogon novo zgrajeni oddelek grafitnih loncev. Iz gornjega je razvidno, da je podjetje v preteklem obdobju vložilo precejšnja sredstva v rekonstrukcijo novih proizvodnih naprav. Ker je obdobje obnove precej negativno vplivalo na proizvodni program, bomo za prikaz obsega proizvodnje vzeli obdobje od leta 1960 do leta 1964. I. FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE o S 2 g 11 > 1960 464.510 100 1961 574.494 123 1962 572.844 123 1963 750.050 161 1964 906.984 195 III. VPLIV NA DOSEDANJI RAZVOJ POSLOVANJA PODJETJA Kot je prikazano, se je ustvarjeni dohodek podjetja dvignil od leta 1960 do preteklega leta za 95 %. Ta dvig moramo predvsem gledati iz stališča, da je v zadnjih letih prišlo v podjetju do precejšnih sprememb in to v samem proizvodnjem procesu. Obravnavamo obdobje zadnjih 5 let. Do leta 1963 je bila Keramična industrija samo en zaključen obrat, če ga tako lahko imenujemo. Kajti do tega leta je naša tovarna proizvajala izrecno keramične proizvode. Naša Keramična tovarna ima svoj značilni razvoj, kateri pa se zelo razlikuje od razvoja oziroma napredka ostalih tovrstnih tovarn v sosednih republikah. Te tovarne so bile zgrajene po vojni in so bile že od začetka obratovanja opremljene s sodobno opremo, polavtomati in v večji meri z avtomatičnimi oblikovalnimi stroji. Naša proizvodnja je spoznala avtomate šele koncem lanskega leta. Do konca leta 1963 se je razvijala zgolj z adaptacijami in manjšimi rekonstrukcijami, kar nam je dajalo precej nizko aku-mulativnost proizvodnje, na podlagi tega, pa smo imeli majhne možnosti pri najemanju investicijskih kreditov. Takšno stanje nam je narekovalo, da smo začeli razmišljati in smo prišli do zaključka, da pričnemo izvajati rekonstrukcijo po obdobjih. Po tako postavljnem programu smo leta 1961 dali v pogon novo predorno peč, ki je bila nabavljena iz uvoza (Madžarska). To leto smo tudi v oddelku gmote delno obnovili že odsluženo in zastarelo opremo. Dočim smo v oddelku livarne v celoti obnovili iz uvoza (Italija) električno predorno peč za nadglazurno žganje, s tem v zvezi smo morali predhodno preurediti delovni prostor slikarne, v katerem je tudi električna žgalna peč. V tem letu je bila še nabavljena naprava za segrevanje in sušenje polproiz--vodov in še nekatera druga oprema. Leto investiranja v novo opremo za oblikovanje novih izdelkov je bilo leto 1963. V tem letu je Keramična industrija Liboje napravila velik korak v mehanizacijsko proizvodnjo. Znano je, da smo pred tem proizvajali na dokaj preprost način. V času tujih gospodarjev v tovarni, se je proizvodnja oblikovala na nožni pogon, pozneje pa na transmisijsko izkoriščanje oblikovalnih naprav. Nato smo prešli na oblikovanje in to v strugami na individualno izkoriščanje proizvodnih sredstev. Ta sredstva niso bila izkoriščena do njih zmogljivosti. Sedaj obratujejo v oddelku strugar-ne avtomati s sušilnimi napravami. Na avtomatih proizvajamo krožnike, skodelice in lončke vseh velikosti. Povod za nadaljevanje urejanja delovnih naprav v letu 1964 je bila nabavljena oprema v prejšnjem letu. V strugami smo montiralli tekoči trak, ki direktno po krožni poti prenaša izdelke iz strugarne do oddelka za vlaganje izdelkov Samotne kapice, od koder se roba usmeri v predorno peč prvega žganja. Tudi v drugih oddelkih je bil izboljšan transport z nabavo transportnih vozičkov in dvigalom. Z uvedbo dvigala smo odpravili transport po stopniščih, kateri nam je občutno dvigal transportni lom. Primerjava s stanjem pred leti in z današnjimi pogoji obratovanja, izrecno v obratu keramika, lahko ugotavljamo, da je položaj tega obrata precej boljši. Ostale so še v posameznih oddelkih negativne točke, katere lahko vplivajo v doglednem času tudi na gotove izpade v proizvodnem procesu. Zastoje v proizvodnji lahko povzročajo v prvi vrsti plinski generator, transformatorska postaja, parni kotli, ki imajo premalo kapaciteto in nezadostna rezerva opreme v proizvodnji gmote. Poleg navedenih imamo še tudi manjše šibke točke, ki prav tako lahko vplivajo v posameznih fazah proizvodnje na izpade. Tovarna opeke Ložnica je bila leta 1963 priključena k našemu podjetju. Če primerjamo opekarno Ložnica z drugimi opekarnami, vidimo da je ta obrat še precej dobro opremljen s proizvodnimi najrravami. Del opreme te opekarne je še starejšega izvora, zato so potrebna pogostejša popravila. Računati moramo s tem, da bo nujno potrebno v bližnji bodočnosti pričeti z večjo obnovo tega obrata. Potrebno bo tudi pričeti misliti na obratovanje v zimskem času. Vsekakor bo potrebno poprej ustvariti ustrezne pogoje za obratovanje. Obstoječi glinokop je bil koncem lanskega leta v glavnem izčrpan. Nadaljnja eksploatacija gline na sedanjem območju bi bila vezana na precejšnje stroške. Predvidena je cenejša poteza in to prestavitev glinokopa. Raziskovalna dela so prinesla zadovoljive rezultate in ugotovljeno je bilo, da je do globine 10 m primeren material, ki ustreza za izdelavo opečnih izdelkov. Računa se, da je tudi globlje odgovarjajoča glina. Za proizvodnjo glineno-grafitnih topilnih loncev smo v letu 1963 kupili tehnološki postopek in del opreme za to proizvodnjo iz uvoza. Z osvajanjem nove proizvodnje smo morali pristopiti k rekonstrukciji obratnih prostorov, nadalje nabaviti najnujnejšo opremo in jo montirati. Kot smo že omenili je ta obrat začel obratovati v mesecu novembru 1964. Prvi poizkusi teh izdelkov so dali zadovoljive rezultate. IV. NAČRT FIZIČNEGA IN VREDNOSTNEGA OBSEGA PROIZVODNJE V LETU 1965 Predvideni načrt za leto 1965, tako fizičnega kakor tudi vrednostnega obsega, bo možno doseči. Izhajamo iz stališča dosedaj doseženih rezultatov. Nadalje moramo upoštevati obstoječe razpoložljive proizvajalne naprave. Pri postavljanju načrta smo upoštevali tudi razmere na trgu. 1. Fizični obseg proizvodnje > Grupa proizvodo' Enota mere Planirana količina 1965 Izvršena količina 1964 Indeks 1965 : 1964 Keramika ton 2.008 1.798 112 Opečni izdelki 000 enot 6.500 6,855 95 Grafitni lonci ton 301,27 0,7, — 0 DELU ANALITIČNE KOMISIJE Predlog družbenega plana za leto 1965 (Nadaljevanje s 3. strani) Vrednost planirana 1965 1,041,179 143.000 268.083 v 000 din Vrednost izvršena 1964 706.470 134.131 736 Indeks 1965 : 1964 147 106 1,452.262 841.337 2. Vrednostni obseg proizvodnje Grupa proizvodov Keramika Opečni izdelki Grafitni lonci Skupaj Člani kolektiva ekonomske enote »Keramika« sigurno ne' bodo zadovoljni samo z dvema suhima številkama in to 2,008 ton in 1,041.179 bruto produkta, zato jim posredujemo fizični kakor tudi vrednostni obseg proizvodnje po asortimanu oz. po grupah proizvodov. Na zadnjem zasedanju DS je bil sprejet nov pravilnik o delitvi OD. Vprašanje zvišanja osebnih dohodkov v našem podjetju je bilo že dalj časa zelo pereče, saj smo bili glede OD na območju občine Žalec na najnižjem nivoju. Prav je, da seznanimo člane kolektiva, kakšen sistem dela je Imela analitična komisija pri zvišanju OD. Iz predloga družbenega plana tovarne za leto 1965 je ugotovljeno, da naj bi bila v letu 1965 najnižja startna osnova 30.000 din. Izhajajoč iz tega načela, komisija ni spremenila odnosov, kakor tudi ne ponovno ocenjevala delovna mesta, ampak je za izhodišče vzela osnovne postavke, ki jih je sprejel DS v januarju 1964. Pri tem niso upoštevane startne osnove pri vseh tistih delovnih mestih, pri katerih je v teku 1964 prišlo do po-pravk, bodisi iz kakršnih koli razlogov. Pri tem je komisija imela v vidu, da delovna mesta, pri katerih v letu 1964 ni bil-o popravljanja in so zaradi tega bila prizadeta, bi pri sedanjem popravljanju startna osnova bila v neenakopravnem položaju. Na osnovi družbenega plana za leto 1965 je določena najvišja možna vrednost točke v višini 88 din. Pri tej razdelitvi je odnos med skladi in OD minimalen 24,47 :75,73. Tako izračunane nove obračunske postavke so bile dane v pogled celotnemu kolektivu 31. decembra 1964. Nato so se, kakor vam je znano vršili sestanki po posameznih EE. Analitična komisija je tudi preverila pritožbe in dala svoje predloge DS zaradi popravk posameznih postavk. K svojemu delu bi morala komisija pripomniti samo to, da se je strogo pridrževala načina dela, kot je zgoraj omenjen. Pri nobenem slučaju ocenjevanja delovnih mest ni bilo osebnega vpliva članov komisije, kot to nekateri člani kolektiva mislijo in naše delo napačno pojmujejo. Grupa proizvodov Fizični kg Vrednostni Krožniki 1,061.100 339,830.000 Sklede 576.882 324.628.000 Ostala gosp. keramika 205.430 170,990.000 Vrči 58.000 24,300.000 Vaze 67.188 97,297.000 Suvenirji 21.270 62,260.000 Figure 9.780 14,934.000 Tehnična keramika 8.350 6.940.000 2.008.000 1,041.179.000 Detaljni načrt, proizvodnje opekarne Ložnica po vrstah proizvodov preračunanih na enoto proizvoda v 000 kom: Proizvod Komadov Vrednost 000 din Zidaki dimniški 1.000 24,000 Zidaki luknjičasti 600 12,000 Zidaki fasadni 400 16,400 Votlak 1/1 500 10,000 Parolit 8 1.200 24,000 Parolit 5 1.100 26,810 Monta 12 200 3,500 Monta 16 500 8,000 Votlak BH 4/1 1.000 18,750 6.500 143.460 V preteklem letu je bila v opekami Ložnica dosežena proizvodnja 6 milijonov 855.000 enot opečnih proizvodov. Po načrtu za to leto je predvidenih 6,500.000 enot, to predstavlja 95 % dosežene lanske proizvodnje. Po drugi strani pa če pogledamo realizacijo osebnih dohodkov v preteklem letu in postavljeno plansko vsoto za leto 1965 je stanje naslednje: Realizacija OD 1964 50,726.000 Plan 1965 57,356.000 Ta dva podatka nam povesta, da so se osebni dohodki naprarn lanski realizaciji dvignili za 13,1 %. Da smo šli s planom izpod lanske realizacije nas je privedlo do tega, ker bomo to leto odprli nov glinokop in nismo še dokončno prepričani kakšne kvalitete bo ta glina, ki predstavlja surovino za proizvodnjo opečnih izdelkov. Proizvodnja grafitnih loncev, ki je bila osnovana, kot smo že omenili, lansko leto, je že v polnem teku. Proizvodnja tega artikla bo za vso težko industrijo v Jugoslaviji bistvenega pomena, oslanjajoč se na dejstvo, da se vse kovine in njih zlitine talijo v navedenih proizvodih. V primeru nujnosti, je mogoče, da se s pomočjo navedenih grafitnih loncev tali kovina in vse zlitine na primitivnih sredstvih, kot je poljska kovačnica, nakar se vlivajo vsi izdelki, ki so potrebni v kovinski stroki v peščene modele. Za uspešno izvajanje proizvodnih nalog v tem oddelku, bo potrebno precej fizičnega kot tudi umskega napora, kajti proizvodnja tega proizvoda je v naši državi edinstvena. Za to leto si je ta oddelek zadal proizvodno nalogo za 15.660 komadov ali 301.271 kg proizvodov raznih težin in to od 1 kg do 600 kg kapacitete. Njihov bruto produkt pa bi znašal za proizvedeno količino 268 milijonov. Predstavljamo vam novega računovodjo! Kot je znano, je s 1. 1. 1965 zapustil naš kolektiv dosedanji računovodja tov. Klepec Danilo. Njegovo mesto je na podlagi razpisa zasedel nov računovodja tov. Kačič Oto, ki stanuje v Laškem. Pred prihodom v naš kolektiv je bil zaposlen kot računovodja v »Avrei« Celje. Želja kolektiva je, da bi nov računovodja ostal daljše obdobje med nami. Popolnoma razumljivo je, da pogosto menjavanje vodilnega kadra ima negativni vpliv na urejeno poslovanje podjetja. Tov. Kačiču želimo, da bi se med nami kar najbolje počutil in želimo mu veliko uspehov pri njegovem odgovornem delu. Predlog družbenega plana za leto 1965 (Nadaljevanje s 4. strani) Detajlni proizvodni plan pa bi najizgledal takole: Kapaciteta Komadov Teža ton Vrednost v 000 Če pogledamo kako sodelujejo posamezne ekonomske enote k prispevanju sredstev za sklade je položaj nas'ednji: Od 1—400 kg 3.400 70 62,500 Od 1—600 kg 12.260 231,3 205,583 15.660 301,3 268,083 Skupaj Celotni bruto produkt za podjetje v letošnjem letu znaša 1,452.262.000 dinarjev. Od tega odpade na EE keramike 1.041,179.000. EE opekarna 143 milijonov in EE grafitni lonci 268 milijonov 083.000 dinarjev. Celotna neto vrednost pa znaša 1.251,594.000 dinarjev. Razlika med neto in bruto, ki znaša 200.668.000 dinarjev odpade zaradi popusta pri drugi vrsti, nadalje na rabate in sconte in na izvozno razliko. Celotni neto dohodek se deli na poslovne stroške 667.132.000 osebne dohodke 475.291.000 sklade podjetja 109,171.000 1,251.594.000 izdelki prispevajo ekonomski enoti uprave 15,22 °:, in uslugam 3,43 %. S pravilnikom o delitvi čistega dohodka bo natančneje predviden način obračunavanja teh prispevkov. Pripomniti tudi moramo, oziroma seznaniti vse člane kolektiva in ostale čitatelje našega »Keramika«, da so osebni dohodki, katere smo dosedaj omenjali, prikazani v bruto zneskih. Načrt delitve čistega dohodka med sklade in osebne dohodke v sklopu celotnega podjetja naj bi znašal v sorazmerju 24,27 : 75,73. Pri poslovni enoti »Keramika« je sorazmerje med skladi in osebnimi dohodki 24,51 : 75,49 %, medtem ko je razmerje v enoti »Grafitni lonci« 59,58 : 40,42 %. Poslovna enota »Opekama« po načrtu ne bo prispevala v sklade nobenih sredstev. Razlog, da se ne bo udejstvovala v formiranju skladov, je v glavnem v tem, da je ta enota znižala svoj proizvodni načrt od lanskoletne realizacije za 5 %, dvignila pa je osebne dohodke za 13,1 %. Ta proizvodna enota ima od celotnega bruto dohodka predvideno 40,08 % za osebne dohodke in 49,42 % za poslovne stroške, ostanek 10,50 % pa prispeva ekonomski enoti »Uprava«. V. NAČRT OSEBNIH DOHODKOV PODJETJA ZA LETO 1965 (Prikaz v neto in bruto vsoti po eno- tah in primerjava z realizacijo leta 1964) NETO OD V 000 din Posamezne ekonomske enote imajo no strukturi uasleHnii dohodek v Interesna enota 1964 1965 Indeks 000 din. 1. EE Keramika Dohodek Poslovni stroški Osebni dohodki Skladi podjetja 870.000 513.302 269.177 87.521 Keramika Opekarna Grafitni lonci Uprava Usluge 106,696.760 29,454.052 3,334.987 ' 33,751.193 15,157.980 156,298.560 33,303.736 8,531.434 59,271.360 18,575.032 146.4 113,1 255,8 175,6 122.5 188,394.972 275,980.112 146,4 2. EE Opekarna Dohodek 143.000 85.676 57.324 Interesna enota 1964 BRUTO OD v 1965 000 din Indeks Poslovni stroški Osebni dohodki Skladi podjetja 3. Grafitni lonci Dohodek 238.594 Keramika Opekarna Grafitni lonci Uprava Usluge 183,754.126 50,725.647 5,743.541 58,122.754 • 26,109.236 269,177.380 57,355.694 14,692.814 102,075.136 31,989.992 146.4 113,1 255.8 175.8 122.5 Poslovni stroški Osebni dohodki 202.251 14.693 324,455.304 475,291.016 146,9 Skladi podjetja 21.650 Pri neproizvodnih ekonomskih enotah je struktura stroškov naslednja in to v 000 din: 1. EE Uprava Skupaj stroški Poslovni stroški Osebni dohodki 214.220 112.143 102.077 2. EE Usluge Skupaj stroški 44.902 Poslovni stroški 12.912 Osebni dohodki 31.990 Stroški neproizvodnih oz. režijskih ekonomskih enot se bodo krili po določeni stopnji od bruto dohodka proizvodnih ekonomskih enot in to po naslednjem ključu: Keramika prispeva ekonomski enoti uprave 15,22% in uslugam 3,43%, opekarna prispeva ekonomski enoti uprave 10,50 % in uslugam 0 %, graf. Največji porast osebnih dohodkov napram lonskoletni • realizaciji nam prikazuje poslovna enota »Grafitni lonci«. Da je ta porast tako velik, je vzrok v tem, da imamo pri letu 1964 realizacijo osebnih dohodkov samo za drugo polovico omenjenega leta, medtem ko je za leto 1965 vsota osebnih dohodkov vzeta po pravilniku oz. po analitični oceni, ki predvideva 14 zaposlenih. Interesna enota Štev. predvid. Ker so osebni dohodki tesno povezani z zaposleno delovno silo vam prinašamo tudi načrt potrebne delovne sile za leto 1965, katera je potrebna za uspešno izvajanje zadanih planskih nalog v tem letu. Poleg predvidenega števila zaposlenih po enotah, vam bomo prikazali tudi povprečne osebne dohodke tako v neto zneskih kot v bruto postavkah. Predvideno povprečje na 1 zaposlenega v 000 din v delov, mest neto bruto Keramika 365 428 737 Opekarna 83 401 690, Uprava 93 637 1.097 Grafitni lonci 14 609 1.049 Usluge 37 502 864 Skupaj 592 466 (Nadaljevanje 802 na 6. strani) Miač ^ 'n-avo c »Nu tak.zdej sma pa tam«, s.va dja-la iku naju je sdčal urednik našega tovarniškega časopisa! Fanta! Je reiku! Vidva velk hodita ;sem pa tej .po fa-birik lin mr.skej vidta, izato mi -bota u takih rečih stal n poručail-a takiu, da bomo take reči objavljal u našem -časopisu. Nu ja, gnal sma se obuiavljala, pol sma pa rekla pa maj bo, sam če bate -dobr plačal, sej -,za gnar ise us e nandi, še nadure če je triba. Ko sma prst-ala, da -bomo redna poročevalca, sma pa prav lppu prosila -urednika, da -če borna kako reč preveč povedla kuter je triba, -da nej odgovornos-t prevzame isa-m urednik, da bi jih midva kak kej ne dobila po plavčkih. Kuker v.idte sma pogodbo ikar na hiter napravila in sma tud kar šla na del. Ko pa je bila giih lilt-n-a konferenca naše lorganizacije KP sma jo pa mahnila kar na konferencu, da ibi cula o čim se bojo -kej poguvarjal. Ja, ja velik so ireferiral pa razmiišlal in razprav! al in ,to ci-le 3 ure. Strašn velik ipoguvarjaj-a se je v.rtil ukul produkcije. Jeska-1 so use sorte haiklce zakaj produkcija ne klapa. Ugotavljal so, kok bi ;se -nej teti ha-kl-ci preč spravil, da bi tilu več naše pusude. Ku je tilu tuik govore j a o produkciji, sevide nisu spustil tudi tih nesričnih plač, pa su bli vsi mišljej-a, -da so zaris nizke iin da jih je teiba popravit. Na itak konferenc se navadn govori -tud o političnih rečih. Sevida midva (ni-marna) preveč posluha za take reči, pa nama ne -zamirte, če ne bo kej prov. Nekaj so -kritiziral .sindikat. Na mladina tud n isti pozabi, poki pa su se še dotaknil kulturnega izživljanja -u našem kraj. O sindikatu ,se je ugotavljal, da je v preteklem let prema! dola!, pravzaprav lusi su bli 'mišljenja, da se funkcionarji nisu znal znajt k ji bi za-čil dila-t ,-po sindikalni plat. Ja vite, ta družben decentralizaran sistem jih je vrgu čist ,iz tira. Družben upravljaj e se je z ustanavljanjem EE tak razbohoti, da ži sindik-at ni več vedu kaj naj počne. Pr tak reč se nama zdi, da je naše funkcionarje višji form prema! usm-i-rjal u -nov način dela. Z a rad mladine pa -su se ustavi tam ko-kar lansko leto, pa ugotovil, da im bu treba pomagat, da -se to:o mladina spet pokazala s svojim delom. Kon-statiran je tud blo, -da je odbor mladine ži bil lizvulen v septembru miscu, pa predsednik nima tulk časa, da bi odbor sklicu na pomiinek, kaj naj bi mladina dilala. Ja vite predsednik je preveč zaposlen zde j ku j e v p isa-m, pa -ne imur-e use nandit! Tu rič murmu zaistupt. Kak-u razgibat kulturu u Libojah je blo bolj mail govora. »Svoboda« je u Libojah pač kulturna organizacija, u Predlog družbenega plana za leto 1965 (Nadaljevanje s 5. str.) Predvidena zaposlenost po posameznih delovnih mestih v okviru vsake ekonomske enote bo razvidna iz Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. S povečanim obsegom proizvodnje v tem letu in boljšo organizacijo dela in boljšim gospodarjenjem bo mogoče pri nas doseči najnižji osebni dohodek v podjetju 30.000 dinarjev. Tak napredek v dvigu osebnih dohodkov v podjetju je nujno potreben, saj je podjetje do sedaj bilo pod okrajnim in pod občinskim povprečjem. Nove postavke osebnih dohodkov so nam zajamčene samo pod pogojem, če bomo izpolnjevali oz. realizirali mesečno postavljene načrtne naloge. VI. VZGOJA KADROV Tudi na tem področju bo potrebno, da dobro razmislimo in začnemo sistematično ukrepati pri tem. To nam narekuje nova mehanizacija v proizvodnem procesu. Gotove ukrepe smo začeli že v lanskem letu in te je potrebno pospešeno nadaljevati v tem letu. Ti ukrepi so sledeči: Povečati število štipendistov, omogočiti dopolnilno šolanje -in večje izobraževanje zaposlenih preko raznih tečajev in seminarjev. Za izobraževanje kadrov imamo v tem letu predvidenih 7,080.000 dinarjev in za izgradnjo srednjih šol 4,720.000 dinarjev, torej skupaj 11,800.000 dinarjev. Ta -predvidena sredstva bi naj bila nekako takole razporejena po posameznih vrstah izobraževanja: 1. Izredni slušatelji 3,235.700 2. Tečaji in seminarji 1,024.000 3. Štipendije 1,968.000 4. Novi štipendisti 488.000 5. Izobraževanje v podjetju 364.300 6. Prispevek za šolstvo II. stopnje 4,720.000 11,800.000 -kater so člani ko se bolj razumju na kult-umu razgibavanje, pa bo naj-bolj prav, da tatu kulturno sittuačiju kar sami resju. Čist gotov pa boju ito kulturo irišl na občnem zboru, pa ib o spet se kultura razbohotla u Libojah. Ko pa sma šla iz konference srna ugotovila, da je ipa -le -1-ušn, ko se l-a-hlk tabule na napakah učimo. Tu ika-r ga to -leto polurno pa -drug lit prav nardi-mo, pa je use dotir. Sevide mal narudn pa je -če ga nov izvulen funkcionarji spet naprej lu-mjio. Pa kaj bi se midva zatu sekirala, borna p.a drug lit honorar za naš časopis kar po suhim dobila, ko bo tu kar sma zdej napisala velal tudi za drug let. Draigi ihr.alci če je u šal sam nikaj resnice tud v uči -b-o-de, pa ne-č ne zamirte! Sotrpina VII. INVESTICIJE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE V LETU 1965 Perspektivni plan investicij za obdobje 1964—1970 je predvideval za leto 1965 gradnjo skladišč za surovine, začetek gradbenih del za rekonstrukcijo opekarne, nabava sušilnic za opeko, ureditev garderobnih prostorov itd. Za to leto smo morali investicijski program skrčiti. Predvidevamo samo nabavo nove opreme in elektromotorjev v skupni vsoti 4,314.000 dinarjev. Te investicije so po ekonomskih enotah naslednje: EE opekarna 2,821.000 EE keramika 1,167.000 EE grafitni oddelki 326.000 V tem letu bo v investicijsko vzdrževanje vloženih -po planu 47,715.000 dinarjev. Pomanjkljivo investicijsko vzdrževanje v preteklem letu nam je narekovalo, da smo za leto 1965 predvideli večja sredstva za vzdrževanje. Investicijsko vzdrževalni program za tekoče leto predvideva naslednja sredstva po enotah: Keramika 26,550.000 Grafitni oddelek 4,6504)00 Opekarna 11,310.000 Uprava — laboratorij 940.000 Usluge 3,700.000 VIII. POTREBNI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA NAČRTA ZA LETO 1965 1. Pravilna delitev dela. V preteklih letih se je zelo malo upoštevalo načelo, da vsak na novo zaposlen ni sposoben za vsako delo. Zato moramo v 'bodočnosti stremeti za tem, da bodo na novo sprejeti -postavljeni na takšno delovno mesto, kjer bodo lahko dosegli zaželene uspehe in tako koristili podjetju in tudi sebi. 2. Obremenitev delovnih mest in njih razporeditev. V našem podjetju imamo precej različno obremenitev delovnih mest. la bo odpravljena ko bo dokončno izdelana »Analiza koriščenja delovnega časa po REFA metodi«. 3. Organizacijo notranjega transporta je treba izboljšati. V zadnjem času smo ta problem precej izboljšali, toda še vedno se da v tej smeri mnogo pokreniti. Pod obstoječimi pogoji je možno pri bolj premišljenem vskladiščenju . vsega materiala, doseči znatne prihranke v času in škodi, ki jo povzroča slabo vskladiščenje. 4. Pravočasna priprava dela. Organizaciji dela bo potrebno v prihodnje posvetiti precej pozornosti in to da bo pravočasen dotok polizdelkov na -delovna mesta in odstranitev pomanjkljive kvalitete polizdelkov. Iz razprave 7. in 8. zasedanja DS Na sedmem zasedanju DS, ki je bilo 9. 12. 1964 se je razpravljalo o naslednjem: 1. O inventurnem elaboratu 2. O predlogu zaključnega računa poizkusne proizvodnje 3. Določitev stopnje investicijskega vzdrževanja 4. Predlog za odpis avtobusa 5. Izvolitev predstavnika v poslovno združenje Tehno-Impex Ob zaključku poizkusne proizvodnje je ibil izvršen popis oziroma inventura. Centralna inventurna komisija je predložila DS elaborat o popisu. DS je iz predloženega popisa osnovnih sredstev ponovno preveril stanje manjka bakrenih cevi. Ugotavljeno je bilo, da so navedene cevi bile vgrajene v grafitnem oddelku in manjka dejansko mi. Komisija za odpis spornih terjatev je predlagala za odpis 950.353 din in predlog je bil sprejet. Vse predložene inventure je DS sprejel tako, da se manj ko vknjiži v breme podjetja, a višek v dobro. Istočasno je izrekel DS opomin vsem upravnikom materiala zaradi tega, ker pravočasno ne predlagajo izrabljena sredstva za odpis. Predlog o zaključnem računu poizkusne proizvodnje je bil od DS soglasno sprejet. Istega ne bi navajali, ker (Nadaljevanje s 6. str.) 5. Higiensko-tehnične naprave bo potrebno v letu 1965 vsekakor v prvi vrsti urediti, predvsem odsesevailno napravo v strugami in loščilnici. Potrebno bo tudi več čistoče na delovnih mestih. 6. Tehnika normiranja Področje normiranja 'bo potrebno v tem letu na novo in to strokovno proučiti in potem sprejeti nove ukrepe za izboljšanje. 7. Efektivno koriščenje delovneoa časa. Zelo . visok odstotek odsotnosti od dela nas opozarja, da bomo morali v tem letu zavzeti ostrejše ukrepe glede izostankov, ki občutno vplivajo na proizvodni proces. bomo v naslednji številki podali poročilo o končnem zaključnem računu za leto 1964. Da bi bila v planu za leto 1965 realna postavka investicijskega vzdrževanja je DS določil stopnjo in sicer 4,32 odstotkov kar znese 47,715.000 dinarjev. V zvezi z avtobusom je bil sprejet sklep, da se prodajo razni deli kupcem, ki bi imeli zanimanje zanje, ostalo pa se naj proda Odpadu. Zaradi poizkusne proizvodnje je bilo otežkočeno delo računovodstva, ker je potrebno napraviti dva nepredvidena zaključna računa. Tov. Klepec je kot računovodja bil zaradi tega zelo obremenjen, DS mu je za to delo odobril nagrado v znesku 100.000 din. Glede rekonstrukcije v podjetju je DS izrekel pohvalo tov. direktorju in tehničnemu vodju, ki sta isi največ prizadevala pri rekonstrukciji in dodelil vsakemu po 100.000 din nagrade. 8. redno zasedanje dne 22. 1. 1965 Na tem zasedanju se je sprejel družbeni plan za leto 1965. Izvlečke iz družbenega plana objavljamo v tej številki. V razpravi o družbenem planu ni bilo bistvenih sprememb, ker je bil predčasno v razpravi po posameznih ekonomskih enotah. Analitična komisija je DS predloži- 8. Fluktuacija kadra Zelo visoko spremembo kadra smo zabeležili v lanskem letu. V zvezi s tem bo v bodoče potrebno, da take pojave analiziramo in to sproti, nato pa jih sistematično preprečujemo. Vsakega v bodoče sprejetega delavca moramo seznaniti z delovnimi pogoji, delovnimi metodami in tehnološkim procesom. Teh osem točk je ostro povezanih s proizvodnim procesom in jih moramo imeti vedno pred očmi, če hočemo izvesti zastavljene naloge v letu 1965. V letu 1965 moramo stremeti za tem, da bomo proizvajali čim Ceneje, čim bolj kvalitetno in čim več. la novo delitev OD in pravilnik o delitvi 'OD. Pravilnik o delitvi OD oz. njegov tekstualni del je bil DS obrazložen samo v točkah, ki so bile v pravilniku spremenjene in katerih spremembo je narekoval nov sistem delitve. Ta pravilnik bo z vsemi spremembami dostavljen vsem vodjem ekonomskih enot in tudi šefom posameznih oddelkov. DS so bile predložene v razpravo in potrditev nove postavke Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Ta pravilnik je bil izobešen po oddelkih in dan v razpravo po posameznih enotah tako, da so imeli člani kolektiva možnost pritožbe na tarifne postavke. Vse pritožbe je analitična komisija obravnavala in jih dopolnila s svojimi predlogi ter predlaga DS v odobritev. Predložene postavke je DS sprejel, kakor tudi celotni predlog Pravilnika o delitvi OD. Z menjajočo situacijo na tržišču je DS sprejel osnutek novih pogodb s trgovskimi potniki. Osnutek pogodb zajema višino provizije, katera pa je odvisna od vpliva prodaje našecfa asortimana na območja tržišča. Da bi se kadrovska politika v našem podjetju izboljšala, je DS mnenja, da je potrebno razširiti število članov kadrovske komisije in je v tj komisijo določil še tri nove člane, in sicer: Matek Franca, varnostnega tehnika. Toplak Ivana — šefa oddelka proizvodnje gmote in Šalej Alojza vodja loščilnice. Tov. Avgustič Ljubici je bila odobrena nagrada v znesku 10.000 din kot nadomestilo za presežek norme, ker je imenovana opravljala službo kuharice in je bila s tem oškodovana na presežku. Tov. Grum Rudi in Avsec Jože sta izvršila dodatna dela pri kalupih za izdelovanje krožnikov, tako, da se isti niso več lomili. To delo se smatra kot racionalizacija in je DS odobril izplačilo nagrade vsakemu po 50.000 din. Svoječasno je bila ponovno priključena našemu podjetju restavracija »Šmohor« Liboje, ki se uporablja kot stanovanje za naše delavce, gostinski obrat pa ima v najemu privatnik. V restavraciji se zadnje čase opaža, strašni nered in nedisciplina sjanoval- PREDLOG DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1965 / Sffllf /~ prnrni S i ^Jsmymirnem / Kako je kaj v proizvodnji gmote Namen razgovorov s člani kolektiva je v tem, da se želimo na kratko seznaniti s problemi posameznih oddelkov. To pot smo se razgovarjali s člani proizvodnega obrata gmote: Na vprašanje, glede odvisnosti OD od doseganja proizvodnega plana, smo želeli vedeti, kako mislijo tovariši v gmoti glede doseganja plana proizvodnje gmote in če predvidevajo težave pri sami proizvodnji? Na to vprašanje so odgovorili naslednje: Da so OD odvisni od proizvodnosti nam je jasno in je osnovna naloga, da celotno delo upravljamo tako, da do-sežemcP naš proizvodnji plan. Zdi se nam nujno, da naš oddelek plansko proizvodnjo izvršuje, saj je od proizvodnje našega obrata odvisno doseganje plana drugih oddelkov, zlasti strugarne in livarne. Glede težav, ki bi utegnila nastati pri proizvodnji, za sedaj ne moremo reči nič določnega. Po našem mišljenju lahko pride do zastoja proizvodnje zaradi nedobave rezervnih delov za stroje in bo potrebno v tem pogledu posvečati pozornost nabavi teh delov. Naslednja težava je plavljenje gline Laško. Postopek plavljenja se je sicer nekoliko izboljšal, vendar smo morali prejšnjo plavnico oziroma prostore odstopiti grafitnemu oddelku. V zadnjem času. smo začeli plavljeno glino filtrirati in se je kvaliteta gline izboljšala. Slaba stran pa je v tem, da potrebuje filtriranje precej več časa kot prvotno plavljenje. Dosedanje zmogljivosti filter stiskalnice ni zadovoljiva in bo vplivala na doseganje predstoječega planač Navedeni problem bo treba nekako rešiti. Pri samem procesu dela se seveda naleti še na več težav, vendar smatramo, da bo te moral odstraniti sam kolektiv gmote. Na vprašanje ali bi bile potrebne investicije za izboljšanje in povečanje proizvodnje, se je odgovor glasil, da je potrebna dobava nove filter stiskalnice. Pogovarjali smo se tudi, kako bi bilo, če bi se glina Laško nadomestila z drugo surovino, oziroma glino, pri kateri bi lahko odpadlo plavljanje. S tem bi se vsekakor povečala sama proizvodnja gmote. Na vprašanje, če zadostuje sedanje število delovne sile za dosego plana, je bil odgovor kratek. Za dosego dosedanjega plana je število delavcev dovolj. Kot nam je znano ima proizvodnja gmote precejšnje število strojev, ka- Poslovili so se od kolektiva Malo je takih članov kolektiva, ki bi bili med nami talko dolgo, kot je bil tov. Kveder Karel. V podjetju je bil celih 41 ilet. V keramično industrijo je prišel kot 14 leten fant se učit za strugarja. Ne smemo si misliti, da so bili takratni pogoji piauičevanja takšni ikoit so danes. V največji meri je takrat opravljal vsa dela, ki so bila najbolj umazana. Kot učenec je moral streči svojim starejšim sodelavcem, tako tudi včasih pretirano, skratka mlad fant je bil izkoriščan. S trdno voljo je postal, kljub težkemu okolju v katerem se je učil, dober strugar. Koit vesten in marljiv delavec je v svojem poklicu napredoval. Po osvoboditvi je bil od leta 1946—1947 vodja oddelka strugarne. Kot vsestransko razgledan im sposoben, je bil poslan v normirski tečaj in bil potem nor-mirec od 1947 do 1951. Zaradi pomanjkanja kadra je bil od leta 1951—1953 zopet vodja strugarne. Njegove sposobnosti so bile vidljive in strokovno se je nenehno dopolnjeval, tako, da je imel vse pogoje, da je zasedel delovno mesto šefa proizvodnje, katero nalogo je z vso svojo prizadevnostjo in sposobnostjo -opravljal celili 11 let, tj. od leta 1953—1964. Lahko trdimo, da ise je za -svoje delo zavzel in uspešno vodil proizvodnjo, čeprav ni imel zato -pripadajoče šolske izobrazbe. Pired sabo je imel vedno napredek kolektiva. Da je imel vpogled v proizvodni proces lahko trdimo zato, ker je čestokrat sodeloval v raznih komisijah, ki so -imele pred sabo rešitev -težkih problemov. Tov. Kvedr-a bomo pogrešali v kolektivu, ne .samo po tehnični strani, temveč tudi v delavskih organizacijah, saj je že od rane mladosti sodeloval v delavskih organizacijah, v sin- dikalni organizaciji pa že v prejšnji Jugoslaviji. Bil je eden izmed vodilnih funkcionarjev -sindikata. Spomnimo se, da v -takratnem času ni bila lahka borba delavskega razreda. Čestokrat jedilo treba -za svoje pravice tudi št-raj-kati. V tej borbi zasledimo zopet tov. Kvedra, ki je za časa stavke v letu 1940 -zavzemal funkcijo tajnika stavkovnega odbora in je bil za to delo poplačan od takratnih lastnikov tovarne-tako, da je bil leto d-ni brezposeln. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna je prebil 3 leta v ujetništvu. Leta 1944 pa je v septembru mesecu, odšel v NOV od koder se je 1946. leta vrnil in odšel zopet na delo med -svoj kolektiv. Videli smo tov. Kvedra tudi pri delu v družbenih organizacijah v kolektivu, in na terenu. P.ovso-d je uspešno opravljal zadane naloge. Kolektiv mu želi, da bi sv-oj zasluženi pokoj užival še vrsto let. Od predornin -peči so odšli kar trije -delavci -in to v invalidsko upokojitev. Krajnc Angela je b-ila prašiilka in bila zaposlena v našem podjetju 13 let. Robida Ana, -polnilka kapic je bila zaposlena na tem delovnem mestu 15 let- Rogi Jože je bil prvotno zaposlen, -pri okroglih pečeh, v zadnjem času -pa je o-pravljal lažj-a dela zaradi svoje bolezni. V podjetju je bil zaposlen 17 let. Vsi tr-ije so bili zaradi bolezni invalidsko upokojeni. Na -svojih delovnih mestih 'so vkljub sv-ojemu rahlemu zdravju marljivo opravljali svoje naloge. Visi delavci predornih peči, kot celoten kolektiv, želi vsem izboljšanje zdravja, predvsem pa mnogo let brezskrbnega življenja. Rel. tere je potrebno nenehno vzdrževati. Zanimalo nas je ali je vzdrževanje zadovoljivo od strani EE usluge. Odgovor na to vprašanje ni bil zadovoljiv. Proizvodnji oddelek gmote smatra, da vzdrževanje ni zadovoljivo. Popravila se ne vršijo tako, kot bi se morala in je po njihovem mnenju temu vzrok premaj-na zasedba kvalificiranega kadra v delavnicah. Če bi bilo dovolj kvalificiranega kadra, bi bila popravila bolj kvalitetna in hitra. Seveda pa bodo morali tudi sami -paziti na obstoječe stroje in sproti ugo-gotavljati manjše okvare i-n o tem obveščati EE usluge. S tem načinom bomo vsekakor preprečili večje okvare. Na naslednje vprašanje, ki se je glasilo, kakšni so odnosi z ostalimi oddelki, so v proizvodnji gmote naglasili, da bo potrebno večjega sodelovanja zlasti s strugamo in livarno, kateri sta odjemalci njihove gmote. Rel. Iz razprave 7. in 8. zasedanja DS (Nadaljevanje s -prejšnje strani) cev. Zaradi tega je DS sklenil, da naj veljajo za restavracijo vsi -predpisi kot za podjetje in se .kršilce nereda kaznuje. Ob tej priliki je DS sprejel tudi hišni red restavracije in v kolikor bi se hišnega reda ne držali stanovalci, se proti njim ukrepa. DS je na svoji seji dodelil tudi dotacijo DPD »Svobodi« Liboje v znesku 300.000 din. Ta dotacija je nujno potrebna, če hočemo, da bo -kulturno življenje v Libojah bolj poživelo. Sindikalni organizaciji je bila dodeljena dotacija v znesku 350.000 din za izvedbo občnega zb-ora in 90.000 din za kritje komunalnega prispevka za počitniško naselje v Biogradu na Dpi mora. Črna problematika kil Po naslovu sodeč lahko tako mirno naslovimo kakšno -kriminalko, vendar v tem primeru gre za manj kriminala, a več črnega, gre za grafitni oddelek oz. za EE grafitnih loncev in ljudi, ki se z njimi ukvarjajo, direktno ali indirektno, s polno pravico, ali mogoče iz prastare navade (beri: vtikanje nosu tja, kamor ne spada!). Navaden uvod za navadno vsebino in mogoče še kaj za olepšanje, vendar ne zlonamerno. Da ne bomo izgubljali prostora z novim odstavkom se takoj postavimo v mesec maj, recimo, da smo prvega maja 1964. Krater, ki zija v deževno nebo v mejah KIL predstavlja prvi in osnovni oddelek bodočega metalurškega obrata (obrekljivci pravijo, da ni čisto tako in da je močno podoben keramičnim vazam, le da ni LZx iz dekorja in ali manjka še mogoče kakšna malenkost)? Manjka mu streha, -dež pa zato ne ve in vztrajno curlja na uboge (ne po nabavni ceni) stroje. Da, tako nekako se začne, nato pa: streha, bunkerji, okna, vrata, tla, stene, instalacija, montaže in lahko verjamete, kar z lahkoto je šlo, tako se pač delijo mnenja, nekateri (prizadeti) ne mislijo čisto tako, pa ju prosim, ne zamerite vsaj to pravico lahko imajo, ne? »Črnuhi« (neuradni naziv je tudi — trapisti), po ljudskem izročilu, kar se jih je začelo nabirati, so razbijali zidove, tla, strope, skratka vse kar ni bilo predvideno, seveda z določenim namenom in kar »vsem« poznano, za bodočo proizvodnjo, ki je obetala še kakšen dinar za vse znane namene — splošno pravilo, škoda besed. Ko je razbijanja zadosti, je bilo potrebno vse kar je razbito preurediti, dopolniti . . . Nervoza enih, jeza in kletvice ter delo drugih se je neverjetno ujemalo in tako je z združenimi močmi — velikokrat ne gladko, premagano še zadnje (ali je res?) minsko polje (jeziki so izvzeti!) in proizvodnja je začela po nekem pravilu, ki ni vsem zadosti poznano. Začetek pa izgleda tako, da je za oblikovanje kvalificiran samo eden (res samo eden!) in ta nima kar nič smisla za čarovnije, vse mora narediti z lastnimi rokami (celo šablone mu ne delajo posebnih preglavic) . Naslednji, vse dela in to uspešno vendar vse, le tisto ne za kar je nabit v primernem akomulatorju (torej Anta pa povej nejevernim, če ni res tako!) Modele tudi rabiš za končno obliko (tudi tukaj je podobnost s keramiko — pardon!) in izdelava je specifična (strešna delitev mnenj), ki je ni še dotlej nobeden videl v KIL. Mirno bi se lahko nadaljevalo v tem smislu, kdo ti brani v šali izreči res- (PUSTNA) nico, a je že tako, da so tudi druge strani, ki naše bralce zanimajo. Sam potek proizvodnje je več ali manj poznan (prilike pač), vendar je v veliki zmoti tisti, ki je mnenja, da je neko stvar zadosti videti enkrat v življenju in je že vse jasno (blagor tistemu), v kolikor pa se takšen najde, bo v grafitnem oddelku vedno dobrodošel (samo naj ne bo burja, ker se bo stvar zakomplicirala!) Prestavimo se sedaj nekaj mesecev naprej in vzemimo novo leto 1965 kot dan za nadaljnjo razpravo. Iz-delane so prve količine malih grafitnih loncev (GL), posušene, odžgane in iz-probane v livarnah ter prodane! Mislim, da je tudi tukaj komentar nepotreben (to zadeva proizvajalce). Kvaliteta je dobra, bo pa še boljše, to si lahko zadamo kot nujno potrebo in zlo obenem. Kmalu za tem — eksplozija (vendar nič bombastega)! Pojavili so se tudi loščeni GL. Kvaliteta bi lahko bila boljša, vendar zadeti kar v prvi rundi s k. o. je pa le malo preveč (tega mislim živčno ne bi prenesli). Gasilci v Člani industrijske gasilske čete so imeli 16. 1. 1965 svoj letni občni zbor. Kritično so se pogovorili o svojih tež-kočah in uspehih v preteklem letu. Udeležili so se tekmovanj v gasilskih spretnostih, ki so jih organizirala gasilska društva v občini. Omeniti je treba prvo mesto, ki so ga dosegli na tekmovanju v Drešinji vasi in Vrbju. Za uspeh, ki ni majhen, gre zasluga vsem članom. Veliko požrtvovalnost in čut odgovornosti so pokazali še pri raznih delih v podjetju, ki ne sodijo v okvir gasilske dejavnosti. - Poudarjeno je bilo, da seznanjenost članov kolektiva o rokovanju z gasilnimi aparati in nevarnosti požara ni najboljša. V letošnjem letu bo zato treba ponovno obnoviti predavanja, za nove člane kolektiva pa organizirati kratke seminarje s področja požarne varnosti. Duša gasilske čete povsod je gasilna črpalka, za katero ugotavljajo, da je v zelo slabem stanju. Kljub popravilu, ki je v teku, črpalka ne bo nudila trajnejšega zagotovila za sigurno delovanje. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni računati z nabavo nove črpalke. Popravilo stare bo slaba in le začasna rešitev. Izboljšati bo zato treba preventivno službo v podjetju. Na žalost še vedno ugotavljamo, da so dohodi do gasilnih aparatov zatrpani. Aparati se upora- Manjka mogoče še nekaj dela, predvsem strokovnega, pogovarjamo se lahko kar sproti, višina tona pa zavisi, zavisi pač od . .. Plan je sprejet, ljudje na svojih mestih, razen dveh, ki prihajata do sape v DDR, dela je zadosti, skratka — v KIL deluje še en oddelek, skrit, miren, vendar vse bolj nepredušno zaprt, prosimo pa, da bi vas to naj ne motilo, ker stojimo na stališču, da se tudi vi lahko mirno zaklenete, doma ali v tovarni. Perspektiva za leto 1965 je takšna, da bo prvenstveno prioriteto dobila proizvodnja velikih GL in sicer 300. 400, 500 ter 600 kg ter priprave za sekundarne izdelke oz. že eventualne proizvodnje Ie-teh. Še v naprej pa bodo domače proizvajalne možnosti, posluh za plačilo dela in potreba tržišča, kar po vrstnem redu ni zadnje, pokazali smernice dela 800 in 100 kg GL, specialne oblike in končno še kdaj SiC lonci pa naj bi bili naše vodilo za v bodoče. I. Z. letu 1964 bijo, članom gasilske čete pa ni javljeno, da bi jih ppnovno napolnili. Res velika malomarnost, ki se lahko bridko maščuje. Uporaba plina za žganje izdelkov povzroča dodatne napore in nevarnosti v primeru gašenja požara. Zato bo treba nabaviti aparate za dihanje v ozračju, ki je napolnjeno z nevarnim plinom. Za razne svečanaosti bi gasilci potrebovali vsaj štiri nove paradne uniforme. Lani so si jih izposojali od drugih gasilskih društev, ki jih upravičeno zelo neradi posojajo. Istočasno so imeli občni zbor še gasilci na obratu Ložnica, ki imajo enake probleme. Njihov občni zbor se je za razliko v Libojah pod točko razno končal z manjšim pretepom brez večjih posledic. V letošnjem letu želimo gasilcem v Libojah in na Ložnici obilo uspeha. MF (Uredništvo čestita k prazniku žena Nevarnost kremenčevega prahu Na 'pobudo Republiškega sekretariata za delo in Republiškega inšpektorata dela je bil 19. 1. 1965 v Ljubljani posvet o preprečevanju poklicne bolezni -— silikoze. Pozvana so bila podjetja, ki se bavijo z pridobivanjem in uporabo kremenčevega peska, odnosno njegovih komponent. Med najbolj nevarne poklicne bolezni spada vsekakor silikoza. Povzroča jo fini kremenov prah, kadar je primešan ozračju delovnega okolja. Prah nastaja pri pridobivanju kremenovega peska, ki vsebuje kot primes kremenovo komponento. Največ prahu nastaja pri sami uporabi kremenovega peska v raznih fazah metalurških postopkov (priprave in sejanje peska v livarnah), steklarski in keramični industriji. Značilnost silikoznih obolenj je v tem, da je potrebna dolga doba izpostavljanja v zaprašenem ozračju, da se bolezen razvije do takšnega stadija, da izpostavljeni postane delovni invalid. Doba izpostavi j enj a zavisi od stopnje zaprašenosti ozračja s finim kremenovim prahom. Kjer je v prahu manjše število zrnc ali pa manjši odstotek prostega kremena, bo naravno doba izpostavljanja lahko daljša in Obratno. Golež Franc Uporaba starega in obrabljenega orodja je nevarna. To nam potrjuje tudi naslednji primer. Pri zatezanju matice na pokrovu batne črpalke mu je ključ, ki je bil obrabljen, spodrsnil ob matici. S silo, ki je bila namenjena zatezanju matice, je z roko udaril po ohišju črpalke in si poškodoval sredinec desne roke. Skok Zofija Ko je s pločevino odstranjevala ostanke livne gmote z mavčevih mo- ('Upravni organi čestitajo k prazniku žena Koncentracije prahu v ozračju niso vedno enake. Zavisi od intenzivnosti tehnološkega postopka, od faze posameznih delovnih operacij in od ureditve prostorov, kjer se delo odvija. Pri proučevanju obrambnih ukrepov zoper prevelike koncentracije nevarnega prahu v delovnih prostorih, je v vsakem posameznem primeru potrebno temeljito analizirati vse tiste elemente, ki bistveno prispevajo pri nastajanju prahu in njegovemu širjenju v delovnih prostorih. Ukrepi, ki pridejo, v poštev zoper širjenje nevarnega prahu: 1. Odsesevanje prahu ob njegovem nastanku; 2. Prostorsko ločiti delovne prostore v katerih nastaja kremenčev prah od delovnih mest, kjer prah ne nastaja; 3. vlaženje peska je kot ukrep samo delno uspešen. Koncentracije prahu v prostorih z uporabo vlažnega peska, so še lahko vedno nad dopustno mejo,- 4. nadomeščanje kremenovega peska z drugimi dodatki. V naši tovarni to ni izvedljivo. Uporaba zaščitnih mask in respira-torjev ne nudi zadostne garancije pred prahom v velikosti 0,2—5 mikronov, ki je najbolj nevaren. Meritve velikosti delcev za našo tovarno so poka- delov, se je malenkostno vrezala v sredinec desne roke. Po kasnejšem zdravniškem pregledu je bila ugotovljena zastrupitev. Baloh Majda Pri urejanju spenjalnega strojčka, v katerem so se zataknile sponke, se je vbodla v kazalec leve roke. Nesreča nikjer ne počiva in je zato treba paziti tudi pri na videz nenevarnih delih. Primožič Milica Za peč, ki služi za ogrevanje prostora pri polnjenju Samotnih kapic je zmanjkalo kurjave. Ker je bila na delu v nočni izmeni, je po neosvetljenem dvorišču odšla po drva. Pri vračanju ji je na zaledenelem in slabo osvetljenem delu dvorišča spodrsnilo. Padla je in si poškodovala komolec desne roke. Vetrih Jakob Po končanem delu na gnetilcu gmote je pobiral odpadne komade mase, ki so ležali v neposredni bližini stroja. Ker nad strojem pušča vodovodna cev so bila tla mokra in zaradi odpadkov mase spolzka. Spodrsnilo mu je. Padel je in pri tem z brado udaril po stroju in si jo poškodoval. M. F. zale večjo velikost od 5 mikronov, ki jih raspirator še prestreza. Pri izdelavi projektov odsesevalnih naprav prahu naletimo na velike ovire. Projektorske organizacije na tem. področju še nimajo izkušenj. Odločujejo se za najbolj komplicirane in. najdražje naprave, obenem pa ne dajo nobene garancije, da bo število prašnih delcev v delovnem prostoru pri uporabi naprave v mejah higienskih predpisov. V Jugoslaviji je samo en specializiran projektantski zavod za projektiranje odsesevalnih naprav v Nišu. Zavodi, ki se ukvarjajo z meritvijo zaprešenosti ne uporabljajo enakih metod, instrumentov in meril. Tu nastajajo lahko velike razlike v rezultatih. Enkratne meritve še tudi ne dajo realne slike dejanskega stanja. Meritve je treba vršiti v različnih fazah dela in različnem času. Visoka cena. uslug in zaposlenost zavodov predstavlja nemajhno oviro za sistematske meritve zaprašenosti. Primanjkuje tudi merilnih instrumentov, ki jih je mogoče dobiti samo v tujini. Instrumente bi morala imeti vsa večja podjetja, da bi lahko izvedla v vsakem času poljubno število meritev in tako dobile dejansko sliko zaprašenosti. Delovni kolektivi bodo morali \r bližnji bodočnosti vložiti mnogo truda in finančnih sredstev za izboljšanje delovnih pogojev. Nov osnutek zakona namreč predvideva prisilno ukinitev dela v obratih z zelo slabimi pogoji, odnosno tam kjer se naprave ne; dajo izboljšati. MF Sodelavca Kranjc Alberta ni več V 28. letu starosti je nenadoma preminil naš tovariš Krajnc Albert. V našem podjetju je bil zaposlen 8 let. Nekaj časa je bil zaposlen v laboratoriju, potem v proizvodnji gmote, z osnovanjem novega grafitnega oddelka pa. je ibil zaposlen v tem oddelku. Zasedel je mesto oblikovalca grafitni loncev” in je bil pri svojem delu marljiv, s svojimi sodelavci je živel v tovariških, odnosih. Kaj ga je privedlo do tega, da si je končal tako mlado življenje nam ni znano. Ta slučaj nam narekuje, da moramo v kolektivu spremljati, privatno življenje, saj dostikrat neurejeno življenje naših članov kvarno vpliva na proces proizvodnje. Smrtni slučaj našega sotovariša je še. toliko bolj žalosten spričo tega, ker je zapustil dvoje nepreskrbljenih otrok. Njegovi sodelavci bomo umrlega, tovariša ohranili v trajnem spominu. kot vzor dobrega delavnega tovariša . SKLEPI -sprejeti na občinski konferenci ZKS Žalec dne 23. 1. 1965 1. Bistvena vsebina socialističnih družbenih odnosov je samoupravljanje delovnih ljudi na vseh področjih družbenega življenja. To dejstvo nakazuje nam komunistom, da je borba za uveljavljanje in nadaljnji razvoj samoupravnega sistema naša najvažnejša naloga. V večjih delovnih organizacijah se je treba zavzemati za dosegljivo in razumljivo decentralizacijo in tako poglobiti samoupravni sistem. Preiti hi morali iz upravljanja v imenu delavcev v dejansko samoupravljanje delavcev. V manjših delovnih organizacijah, kjer je samoupravni sistem prodrl najmanj, pa moramo preiti iz 'vodenja v samoupravljanje. Posebno skrb bomo morali imeti za razvoj samouprave v družbenih službah. 2. Delitev po delu je važen element samoupravnega sistema. Samoupravni sistem bomo poglabljali z uveljavljanjem delitve po delu za tiste, ki delajo v pisarnah in za odgovorne uslužbence. Na ta način bomo odpravili obstoječe anomalije na področju delitve po delu, odpravljali ibomo pa tudi mezdno miselnost, kar je bistveni pogoj za uveljavljanje samoupravnega sistema. Zlasti v manjših delovnih organizacijah moramo čimprej -odpraviti delitvene sisteme, ki so še iz leta 1961 ali pa celo od prej. Ti delitveni sistemi ne odgovarjajo doseženi stopnji razvoja, utrjujejo mezdno miselnost in ovirajo razvoj samouprave. 3. Naša dejavnost mora biti usmerjena k izboljšanju kadrovske strukture v delovnih organizacijah, kar pomeni, da se bomo morali zavzemati za strokovno in politično izobraževanje delavcev, za napredno štipendijsko politiko, za podpiranje izrednega študija in za organizacijo kadrovskih služb. Spoznati moramo pomembnosti investicij v kadre, katere bi morale imeti na sedanji stopnji razvoja prednost pred drugimi investicijami. 4. Potrebno bo utrditi položaj družbenih služb, še posebno pa šolstva. Zato bo treba izdelati sistem in kriterije, po katerih se naj financirajo družbene službe, dalje pa kriterije za to, da dosežemo položaj med družbenimi službami. Z -bojem za dosledno delitev po delu ibomo odpravljali mezdno miselnost in neenakopravni položaj družbenih služb, s tem pa omogočili dvig kvalitete in -poglabljanja samoupravljanja v družbenih službah. 5. Spoznati moramo pomembnost družbenega in osebnega standarda za naš nadaljnji razvoj. Dviganje osebnih -dohodkov, seveda na podlagi načela delitve po delu, nam bo pripomoglo k boljši kadrovski politiki, zlasti bo pa zahtevalo od nas boljše tehnološke rešitve v proizvodnji in bomo na ta -način zagotovili prepotrebno in, stalno dvigovanje produktivnosti. Najpomembnejši objekti družbenega standarda za katerih izgradnjo smo odgovorni vsi, tako občinska skupščina kot delovne organizacije in družbeno politične organizacije, skratka vsi delovni ljudje v občini, so: — stanovanja, zlasti samska, — varstvene ustanove, — šolske zgradbe. To pa seveda ne pomeni, da bi smeli zanemariti ostale komunalne naprave, pomembne za razvoj družbenega standarda. Tovrstne naloge -nimajo le socialen in političen pomen, temveč so v bistvu naloge gospodarskega pomena. 6. Iz gospodarskih in političnih predlogov bomo morali proučevati materialni in družbeni -položaj žena in mladine. Na podlagi spoznanj bomo morali izdelati dolgoročne programe in kar je nazvažnejše, zagotoviti bomo morali, da začnemo čimprej uresničevati sprejete načrte. 7. Naloga nas komunistov je, da smo aktivni idejno politični faktor in da torej delujemo med množicami, da spoznavamo njihove -probleme in da jih mobiliziramo ;za reševanje pomembnih gospodarsko političnih problemov. Zato -bomo morali proučevati zlasti politično plat vprašanj, kakršne koli narave so. Smotri naših proučevanj morajo biti akcijske -naloge, kjer mora biti vsa naša dejavnost usmerjena v čimhitrejše uresničenje ciljev, ki si jih bomo postavili. Oblike in metode našega dela ne smejo biti statične, ampak dinamične, takšne, ki nam zagotavljajo čim hitrejši uspeh. Ne smemo se sestajati zaradi sestankov, temveč zaradi proučevanja določenih vprašanj, v-sklajeva- nja naših stališč in zato, da se dogovarjamo za konkretno akcijo. Konkretna akcija bo uspešna takrat, kadar bomo za njeno izvedbo uspeli mobilizirati večino delovnih ljudi, to bo pa možno le s pogojem, da bo naše delo javno in da bomo skrbeli za obveščanje vseh delovnih ljudi. Smo na takšni stopnji razvoja, ki nam poraja vsak dan nove -in nove probleme in seveda tudi anomalije oz, takšne pojave, katere obsojajo delovni ljudje. Že zaradi tega se je treba boriti za dobro obveščanje, za javne oblike delovanja, zlasti pa za utrjevanje svobodne kritike proti vsem nosilcem negativnih teženj in -pojavov. Naše akcijsko -delo bo uspešno takrat, kadar bo tudi načrtno. Zato moramo svoje delo planirati in za proučevanje posameznih vprašanj zadolžiti ustrezne grupe komunistov. Na ta način bomo alctivizirali čimveč komunistov, tudi tiste -ki so bili do sedaj bolj ali manj pasivni. Tako bomo tudi dosegli pregled nad dejavnostjo posameznih komunistov in dosegli, da bodo -najslabši odpadli, kar je za nas lahko edino dobro. 8. Sprejemanje v vrste Zveze komunistov mora postati vse bolj in bolj načrtno. Poseben poudarek bi morali dati sprejemanju delavcev, žena in mladine. Uspeh lahko pričakujemo le, v kolikor bomo njihove -probleme reševali in v kolikor bomo za reševanje problemov mobilizirali delavce, žene in mladino. Nekih splošnih in za vselej veljavnih kriterijev za sprejem v ZKS ne more biti. Načelno bi pa morali imeti milejše kriterije pri sprejemanju delavcev, žena in mladine ter ostrejše pri sprejemanju starejših in inteligence. Pri vseh kandidatih -predvidenih za sprejem v ZKS bi morali paziti, ali imajo glede na starost in izobrazbo razvite primerne delovne lastnosti. 9. Vsa naša dejavnost mora biti organizirana in usmerjena v to, da čimprej realiziramo stališča, sprejeta na VIII. kongresu ZKJ, kar tudi pričakujejo delovni ljudje od nas. Ne bi bilo smiselno, da organiziramo suhoparni študij materialov VIII. kongresa. Te materiale moramo seznati na ta način, da stalno proučujemo lastne probleme, da zavzemamo do njih svoja stališča in da ta stališča konfrontira-mo s stališči sprejetimi na VIII. kongresu ZKJ. NEKAJ MISLI O OBČNEM ZBORU SVOBODE Tudi letos je imelo Delavsko prosvetno društvo Svoboda svoj občni zbor. V začetku je bil kulturni program, ko so nam člani pevske sekcije upokojencev zapeli tri pesmi. Nato je sledil program godbe na pihala. Dnevni red občnega zbora je bil običajen. Po izvolitvi vseh organov zbora je sledilo predsednikovo in blagajnikovo poročilo. Poleg drugega je bilo v poročilo navedeno tudi, da je razvoj znanosti, tehnike in civilizacije sploh, neverjetno razširil področja interesov zanimanja in kulturnega izživljanja. Včasih slišimo, da je televizija antikulturna iznajdba, češ da individualizira in kulturno pasivizira ljudi. Res je, da njen program ni vedno najboljši, dejstvo pa je, da so radio, magnetofon, film in televizija, nove pridobitve na področju kulture, ker so njihovi programi dostopni vsakemu občanu in nam ta sredstva lahko nudijo ogromne možnosti za razvoj naše dejavnosti. Nekateri menijo, da je amaterizem v krizi in da razvoj množičnih komunikacijskih sredstev vodi h končnemu odmiranju amaterizma. Toda temu ni tako. Amaterska kulturna dejavnost ima svoje mesto tudi v najbolj razvitem družbenem okolju, z dvigom kulturne ravni delovnega človeka se bo interes za kulturo večal. Pri tem mislim predvsem kulturo družbenih in osebnih odnosov v delovnem kolektivu in v širši skupnosti. Človek ima materialne in duhovne potrebe. Čim bolj se avtomatiziramo, tem bolj potrebujemo človeka s širšim splošnim znanjem. Kultura je namreč sestavni del standarda. Zadnji mesečni statistični podatki pa kažejo, da je udeležba kulturnih potreb v osebni potrošnji komaj 4 %. Povsem napačna pa bi bila trditev, da so osnova vsega našega delovanja samo materialna sredstva. Na našem področju naletimo na velike težave tudi glede kadra. Sekcije, ki imajo požrtvovalne in prizadevne vodje, so tudi v tem letu beležile velike uspehe. Vsekakor je prva med njimi godba Rudarjev in keramikov Liboje, ki šteje 52 godbenikov in je v preteklem, letu imela 176 vaj po tri ure, kar znese 528 ur. Godbi je v lanskem letu uspelo nabaviti s pomočjo množičnih organizacij, podjetij in občinske skupščine nove uniforme, letos pa želijo vrniti obisk godbenikom iz Gradca, kateri so lansko leto ob priliki občinskega praznika prišli k nam. To potovanje bo vsekakor vezano z velikimi denarnimi sredstvi, vendar se nam zdi, da bi bilo to za naše prizadevne godbenike lepo priznanje, predvsem pa za njihovega neutrudljivega vodjo tov. Kovač Franca. Kaj zmore prizadevnost in disciplina je pokazal pevski zbor upokojencev, ki šteje 17 članov. Vodi jih tov. Gostenčnik Ivan. Vsi člani pevskega zbora so zelo prizadevni in redno obiskujejo vaje, zato bi bilo nujno, da jim omogočimo tudi nastope izven našega kraja. Za vzgojo našega članstva je važna tudi knjižnica. Brez znanja in brez izkušenega čuta za lepo in plemenito, oboje pa človek pridobi ob knjigah, bi tudi vse ostale kulturne dejavnosti počasi izumrle. Naša knjižnica ima 872 knjig, ki so že stare, saj je v lanskem letu bilo nabavljenih samo 12 knjig. Izposojevalci si želijo nove knjige in tudi mladinskih knjig je v naši knjižnici premalo. Pionirji si želijo dobrih knjig, ker jim dobra knjiga širi njihovo zunanje, da bodo kot poznejši upravljalni znali poiskati knjigo z napredno miselnostjo in vsebino, knjigo, ki bralcu širi obzorje in krepi njegovo družbeno razsodnost, ne pa se zastrupljali s tako imenovanimi x-l()0 romani in šuntom, ki ga je na trgu dovolj. Kinosekcija še vedno ni popolnoma samostojna v finančnem pogledu. 20% davek, katerega mora odvajati za prodane vstopnice je velika obremenitev. Obisk pozimi ni bil najboljši, tudi disciplina pri kinopredstavah je slabša. Upamo pa, da se bo izboljšala, ko se bo programski svet zopet lotil svojega dela. Klubsko življenje se lansko leto ni razvijalo po naši zamisli. Vzrok temu so bili predvsem neurejeni prostori in pomanjkanje kadra. Za klubsko dejavnost pa ne zadostuje več kak prostor s televizorjem, kot smo si to zamišljali v začetku, ko še ni bilo toliko televizorjev pri posameznikih. Danes je to obdobje že za nami in tudi pojem klub se je izoblikoval mnogo širše. Danes so nam potrebni družbeni centri, ki izhajajo iz krajevne skupnosti, kot osnovne celice našega življenja. Gradnja in vzdrževanje takih družbenih centrov pa ni stvar finan- ciranja amaterskih kulturnih organizacij. Po poročilu je sledila diskusija, ki se je predvsem nanašala na navedene stvari v referatu. Pri volitvah je bil predlagan nov odbor in na prvi seji novega odbora {e bil za predsednika izvoljen tovariš Suler Darko, za tajnika tov. Kelner Niko, za blagajnika pa tov. Vočko Anton. Poleg navedenih so bili v upravni odbor izvoljeni tudi tov. Tilinger Franjo, Jelen Alojz, Dosedla Štefka, Kovač Milan, Krk Jerica, Kveder Karl, Pospeh Jože Švare Franc ml. Oblak Jože in 2gank Marinka. V nadzorni odbor pa: Germadnik Vili, Meh Ivan in Krk Franc. Novi odbor je pristopil k izdelavi plana dela posameznih sekcij. Z veseljem je na zadnji seji sprejel novico, da je DS Keramične tovarne Liboje dodelil Svobodi prispevek v znesku 300.000 din za ureditev stranskih prostorov in odra. V imenu upravnega odbora se DS tovarne najiskreneje zahvaljuje za dodeljeno pomoč s prošnjo, da še tudi v bodoče prisluhne našim potrebam, saj samo s skupnima močmi bomo lahko ustvarili življenje delovnega človeka takšno, kakršnega si vsi želimo. Ko prepuščam predsedniško mesto tov; Šulerju in se istočasno poslavljam od vas Libojčani se nehote spomnim nazaj, ko smo z združenimi močmi, z dobro voljo in s prizadevanjem vsakega posameznika zgradili novo šolo, učiteljski blok in adaptirali restavracijo, in trdno sem prepričan, da boste izvršili vse naloge, ki ste si jih zadali za bodoče obdobje, ker ste prizadevni in enotni. Pri vašem delu vam želim mnogo uspehov in osebnega zadovoljstva. TO Rešitev novoletne križanke Vodoravno: 1. kočija, 6. kopija, 11. P, 12. Doza. 13. T, 14. pike, 15. P, 16. RK, 18. PP, 19. čir, 21. Le, 22. ur, 23. Ero, 25. Ivo, 27. Oro, 29. Ove, 30. počitek, 32. potoček, 34. opel, 35. zaboj, 37. milo, 38. na, 39. os, 41. tat, 42. če, 43. ep, 44. ukor, 46. peta, 48. in, 49. rok, 50. log, 51. ne, 54. arak, 57. rana, 60. re, 62. ar, 63. vol, 65. ni, 67. enak, 69. korak, 71. kopa, 73. policaj, 75. ponosen, 77. ata, 78. Ela, 79. ura, 80. tri, 81. da, 82. TS, 83. Kiloh, 85. me, 87. ak, 88. zeta, 90. seno, 92. raketa, 93. lenoba. Za pravilno rešitev so prejeli nagrade: 1. nagrada: Kovač Jelka 2. nagrada: Godič Slavko 3. nagrada: Prižmoht Bruno Izdaja Keramična industrija Liboje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Šuler Darko. Izhaja dvomesečno. Uredništvo: telefon Petrovče 1. Tisk ČP »Celjski tisk« Celje.