Naročnina mesučno 25 Uin, za inozemstvo 4(1 Din — ne-iteliskn i/iluja celoletno <)b Uin, za inozemstvo 120 Din
L r e ti n i š t v o |e v Konitni ievi ul <->/111
Teleloui uredništvu; dnevna služba 2050. — nočna ><W6 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.34'.» za inscrule; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Prngu-Dunnj 24.707
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 29<>L'
Izbaja vsak dau zjutraj, razen pondeljku in dneva po prazniku
§edan'i položaj kaloličansfoa v Španci
Kakor sem že zadnjič povedal, so odnošaii med Cerkvijo in državo v Španiji urejeni po kon-kordatu iz 1. 1850. Po tem konkordatu katoliška Cerkev ni priznana samo kot edina državna cerkev, ampak uživa tudi predpravice, ki pa Cerkvi niso bile v korist, ampak le v škodo. Pouk od osnovne šole do vseučilišča se mora vršiti v katoliškem duhu, kar pa je ostalo vseskozi samo na papirju. Država daje Cerkvi za duhovščino 60 milijonov pezet vsako leto. Cerkveno premoženje, vključivši premoženje redov, je prosto davščin. Civilne in državne oblasti so dolžne udeleževati se slovesne službe božje in obhodov. Kralj imenuje škofe, večino kanonikov in župnike kot patron vseh cerkvenih nadarbin. Škof ima pravico imenovati samo vikarje, ki pa niso številni. Svoje »privilegije« mora torej Cerkev v Španiji plačevati s tem, da ima zelo malo besede v svojih lastnih zadevah.
Volitve 12. aprila 1931 niso pokazale samo, da je bila monarhija med ljudstvom nepopularna, ampak so razodele svetu tudi žalostno dejstvo, kako malo vpliva ima Cerkev na javno življenje Španije. Španski katoličani pa so imeli priliko videti, kako so pridobili večino ljudstva republikanci in socialisti, medtem ko so oni spali, zanašajoč se na »privilegije« Cerkve.
Naskok na samostane je bil tako za katoli-wane kakor za desničarske repubtičane veliko presenečenje. Ideja tega programa ni prišla iz delavskih množic, pa tudi komunisti in sindikalisti po mojem mnenju niso bili pravi aranžerji teh požigov, čeprav sc jih je ta ali oni iz njih udeležil. Pogrom je bil delo majhnega števila zločinskih elementov, ki so bili najeti na ulici za pet durov in katerim so zagotovili, da ne bodo kaznovani. Ne bomo se zmotili, če konstatiramo, da so iniciatorji bili iz vrst framasonske lože. Napad je bil predvsem naperjen proti onim samostanom, ki imajo gole. To se je zgodilo v času, ko izmed 140.000 madridskih otrok pohaja državne šole samo 34.000, dočim obiskuje privatne šole 44.C00, ostala deca pa je sploh brez vsakega pouka. Najbolj žalostno dejstvo pri teh pogromih je bila indiferenca množice, ki je s požigalci simpatizirala, in pa straho-petnost dobrih elementov.
Ti dogodki so bili pripravljeni po tisku, ki ne pozna nobene meje pri svojem protiverskem delu. Res je, da je katoliški tisk v Španiji dobro organiziran, čemur se človek mora jako čuditi, ako pomisli, da so španski katoličani sicer brez vsake organizacije. Največji katoliški dnevnik »E1 Debate« jc imel v Madridu nedavno 80.000 naročnikov in je po samostanskih pogromih zrastel na 120.000. Drugi dnevnik »ABC« ima v Madridu ti-ražo 150.000, vendar je ta list bolj desničarski nego katoliški, »La Nacion«, ki ima tiražo 40.000, je pisan v duhu bivšega diktatorja Primo de Rivera. Vseskozi reakcionaren je »E1 Siglo futuro«. Proti-verski tisk pa je reprezentiran po dnevniku »E1 Sol«, ki ima večerno izdajo »La Voz«. Tiraža znaša 80.000. Ta list je skupaj z monarhijo vedno napadal tudi katoliško Cerkev, češ, da je z njo združena. Ostali svobodomiselni listi so »E1 Crisol«, »E1 Liberal«, »La Libertad«, »E1 Heraldo de Madrid«, »La Tierra« in »E1 Socialista«. Še veliko več zla pa sta napravila protiverska humoristična lista »La Traca« in »E1 Cercerro«, dva vseskozi umazana lista, ki se pa silno bereta.
Volitve v ustavodajno skupščino niso prinesle desničarske in zmerne večine, kakor so mnogi po pogromu na samostane pričakovali, ampak nasprotno. Ali je rezultat teh volitev sploh izraz španske narodne volje? Starostna doba volivca sc je znižala od 25 let na 23, ženske so dobile pasivno volivno pravico, nikakor pa ne aktivne. Dežela je razdeljena v volivne okraje, od katerih vsak pošlje v parlament določeno število poslancev, Tri četrtine mandatov okraja pripade večini, ena četrtina pa manjšini. Te mandate dobi ona skupina, ki je zbrala 20% vseh glasov v okraju. Vsak volivec zapiše na listek imena tistih kandidatov, kalere hoče voliti. Na ta način se volijo o.*ebc, ne pa stranke, in vsak kandidat, ki je napisan na listku, šteje en glas. V Madridu je lahko vsak volivec napisal 14 kandidatov in je tako imel 14 glasov. Ta sistem večine in manjšine je imel za posledico, da je zelo veliko glasov ostalo v parlamentu brez zastopstva. Tako so bili izvoljeni v provinc, nekateri poslanci s samo 1000 glasovi, dočim katolik Angel Herrera v Madridu ni bil izvoljen, čiiprav je dobil 27.000 glasov, ker ti glasovi nc predstavljajo 20% vseh glasov volivnega okraja. Tudi so civilni gubernatorji izvajali velik pritisk na volivce in volivni odbori so si dovoljevali goljufije. Seveda je tudi, kakor vedno, veliko dobrih ljudi ostalo doma, namesto da gre na volišče. Kljub temu pa bi ustavodajna skupščina ne izgledala bistveno drugače, nego je izšla iz volivnih žar, ker ni nobenega dvoma, da imajo v Španiji večino levičarski elementi.
Kako je sestavljena ustavodajna skupščina? Monarhisti imajo 1 poslanca (grof Romanones); neodvisni republikanci 3 (Ossorio Golardo, Sanchcz Guerra. Melqiades Alvarez); Baskiško-navarsko-katoliški blok 16; katoliško-konservativni-agrarni blok 15; Accion Nacional, na novo ustanovljena kn oliška stranka 1. K pravim katoliškim poslancem se mora šteti samo baskiško stranko, agrarce in Accion Nacional, torej 32 poslancev. Če prištejemo k njim druge, ki smo jih kot desničarje tukaj navedli in ki od slučaja do slučaja potegnejo s katoličani, utegnejo dobiti 80 do 90 poslancev.
Republikanski blok od desne do leve pa je tako sestavljen: Liberalno-republikanski centrum pod vodstvom Zamore 40 poslancev; svobodomiselna republikanska zveza, ki jo vodi Lerroux, 140;
Nobene nevarnosti za voino
»
Toda treba je enkrat resnično pričeti z razorožitvijo"
Ženeva, 10. sept. trg. Mala antanta razvija od včeraj pod vodstvom dr. Beneša zelo veliko delavnost. Dr. Beneš je imel najprej večurni razgovor z jugoslovanskimi in romunskimi delegati, potem pa intimen sestanek z Grandijem.
Glavno zanimanje pa je vladalo za današnje predpoldnnsko zasedanje plenuma v Zvezi narodov, katero je španski zunanji minister Lerroux začet s predlogom, da se poskrbi za to, da bodo časnikarji vseh narodov čim najbolj objektivno poročali, da se svet izogne predsodkom in napačnemu razumevanju. Svet Zveze narodov naj skupno z zastopniki listov najde sredstva, da se prepreči raz-širjevanje napačnih vesti, ki bi lahko škodovalo miru in dobri volji med narodi. Glede materijalne razorožitve je sporočil I,erroux, da je Španija zmanjšala število svojih divizij zu polovico, število častnikov pu za dve tretjini, ter da je obenem odredila znatne redukcije.
Za njim je dobil besedo lord Robert Cecil, ki je najprej govoril o nemški finančni krizi in omenjal razne predloge, ki so bili že stavljeni v Zvezi narodov in v evropski komisiji. Glavna stvar je, zbuditi pri kapitalistih zopet zaupanje, da bo kapital zopet prišel v gospodarski obtok. Mednarodni politični položaj nikakor ni neugoden, kakor se slika. Lahko se reče. da ni nobene verjetnosti za vojno in skoraj nikdar ni bilo takega časa, v ku-tereni bi bil strah prod vojno tako malo upravičen kakor danes. Zato pa je tem več bojnega kričanja in silnih demonstracij v raznih drŽavah. Te pa povzročajo potem nezaupanje med narodi. Treba je končno priti do pozitivne akcije. Toda revizija mirovnih pogodb bi danes povzročila samo nezaupanje mesto zaupanja. Treba je vendar enkrat resnično začeti z razorožitvijo. Posebno vojaško letal-
stvo je tako orožje, ki služi saino za napad in ki | mora najprvo izginiti. Sklicanje razorožitvenc konference j« zelo velika pridobitev in nobena vlada, nnjniuiij pa angleška, nc bo trpela odgoditve (e konference.
Grandijev predlog je zelo zanimiv. Če bi bilo mogoče uresničiti ga, bi bil to čudovit uvod za 1 razorožitveno konferenco. Lord Robert Cecil je nadaljeval, da prav resno upa, da se bo stavil konkreten predlog k italijanski misli v tretji komisiji in da obetu, do ga bo uvaževal z največjo simpatijo, želeč. da pride svet čimprej do praktičnih odredb. No smonio pripustiti, da bi razorožitvena konferenca doživela bunkerot. temveč moramo nasprotno /, živo vero in trdnim sklepom gledati, da bomo čim bolj napredovali do končnega ideala popolne razorožitve, ("'e bomo šli na konferenco v tem duhu, bomo kmalu dosegli temeljite uspehe.
Toda razorožitvena konferenca je vsekakor j naloga šele prihodnjega leta. Kaj bi mi lahko med leni storili? Ce bi se moglo doseči sporazumljcnje ! med Francijo in Nemčijo ne samo v besedah, tem- i več tudi v dejanjih, hi s tem izginilo 75 odstotkov vzrokov vseh političnih nemirov. Dalje je lord Cecil označil trditev, da Anglija iz egoističnih vzro- | kov želi še nadaljnje nasprotstvo ined Nemčijo in Francijo, za strašno in škandalozno obrekovanje svoje države. Nasprotno je on prepričan o tem, dn sedanji vladi in vsaki prihodnji vladi ne bo večjega zadoščenja, kakor resnično prijateljstvo med obema navedenima državama. Duh Locarna še vedno živi v Angliji. Anglija bo vedno pripravljena storiti vse, kar je v njeni moči, da se goji ta duh. Lord Cecil je končal s tem, dn je navajal Francijo in Nemčijo kot zgled, ker je posebno velikega pomena. Vsi državniki drugih dežel pa naj pre-
mislijo, kako bi mogli pomagati misli za pomiritev sveta. To se zdi nalogu prihodnjih mesecev za angleško vlado in angleški narod. Z vso gotovostjo je poudarjal, dn je edina realna angleška zunanja politika v tem, storiti zn inir vse, kar more.
Ženeva, 10. sept. tg. Nn popoldanski seji Zveze narodov so govorili samo trije govorniki, ker vsi drugi čakajo na govor francoskega zunanjega ministra. Najprej je govoril perzijski poslanik v Parizu Klian Ala, ki se je zavzemal za omejitev trgovine z -opojnimi strupi in govoril proti gospodarskemu pesimizmu. Nato pa je dobil besedo novozelandski višji komisar v Londonu sir Welford. da naj Zveza narodov zasleduje resnično mirovno politiko. Pritrjeval je tudi angleškemu delegatu lordu Robertu Cecilu, da je treba storili nujne korake za odpravo suženjstva, ker živi še vedno 5 milijonov ljudi v takem stanju, ki se ne spodobi zn človeka. Grški zunanji minister Mihalokopulos je izjavil, ila Zvezi narodov nestrpnost javnega mnenju in postopanje nekaterih vlad škoduje več, kakor ji itak že škoduje počasno napredovanje dela v Zvezi narodov. Vsi naj pomislijo, da je lahko razdreti Zvezo narodov, da pa je težko obnoviti sodelovanju vlad in doseči organično sodelovanje evropskih vlad. Debata se bo jutri popoldne nadaljevala.
Newyork, 10. sept. tg. Mehiški senat je danes ratificiral sklep vlade, da sprejme vabilo k vstopu v Zvezo narodov.
London, 10. septembra, ž. Chicago Tribune poroča, do je Zveza narodov poslala neslužheni poziv vladi Zedinjenih držav, da bi poslala -voje službene predstavnike v Zvezo narodov. To naj i>i bi! prvi korak Zedinjenih držav v Zvezo narodov. Do sedaj je vlada Zedinjenih držav pošiljala v Zvezo narodov službene opazovalce.
Fašisti tirajo v ječo cele vasi
Aretacije v masah na Krasu in v Brdih
Sušak, 10. septembra. (Izvirno.) Z Reke poročajo o novih aretacijah Slovencev na Krasu, ki jih je izvršila italijanska policija kar v masah nn dan obletnice na Bazovici. Okoli Sežane je bilo aretiranih nad 100 fantov in hišnih gospodarjev. Zapori v Sežani so nabasani z ubogimi slovenskimi fanti. Samo okoli Tomaja je bilo aretiranih 86 ljudi. Na vse zgodaj so pridrveli v vasi avtomobili, polni policije in fašistične milice. Milica je kar izpraznila hiše in odgnala ljudi v sežanske zapore. Po dvodnevnem zaporu so fašistična ohlastva iz-
pustila 15 kmetov. Aretirani so osumljeni, ila so na dan pred obletnico huzovskih žrtev obesili na drevesa po vsem zgornjem Krasu jugoslovanske zastavice, okrašene s trnjem. Zastavico so se vnovič pojavile v ponedeljek zvečer, to je v času, ko so hili osumljenci že v zaporu. Ljudstvo domneva, da so zastavico nastavili fašisti sami, da se potem znosijo nad slovenskim ljudstvom. Podobno poročilo o aretacijah v masi jo prišlo tndi iz Bril pri Gorici. Tako jc goriška policija odgnala iz Kozane skoro polovico vasi v goriške ječe.
kov veljave. Cenijo, da je ves zlati in srebr klad danes vreden okoli 900.000 funtov Mer (okoli 250 milijonov dinarjev v naši valuti), vsota, ki se je pa v teku devetih let zmanjš 150.000 funtov šterlingov.
Ko bodo potapljači prodrli v kabino, morali dvigniti 50.000 kg teže. V lo svrho Artigliju konstruirali posebne jeklene celju jim pravijo polip iu s katerimi bodo dvigni zaboje, ne da hi knteri padel nazaj v morji bil tako za vedno izgubljen.
ni za-iineov Lepa alo zn
bodo
50 lllt
sti, ki li vsi in bi
Nemci bodo Francoze
v
' povabiti
Obsodba fašizma ostane
Cerkev se ni odrekla mladini in pravicam Katoliške akcije
Rim. 10. septembra. »Osservatore Romano-, glasilo svete stolice, priobčuje zanimiv komentar o nedavnem sporazumu med Vatikanom in fašistično vlado glede Katoliške akcije. Kakor znano, se je fašistični tisk bahal, da je po tem sporazumu izšel iz konflikta z Vatikanom kot zmagovalec, medtem, ko naj bi bil Vatikan povsem poražen. Takšne zaključke so izvajali tudi nekateri inozemski listi nn podlagi sporočil italijanskega tiska. V tem pogledu piše »Osservatore Romano : -Sv. oče se ni samo v cucikliki n Katoliški akciji, temveč tudi ob drugih prilikah jasno in svečano izrazil o pravil ah sv. stolicc in Cerkve, temveč je stalno in odločno protestiral proti vsemu, kar sc je storilo proti tem pravicam, to je glede krščanske vzgoje mladine in Katoliške akcije; po vsem tem je absurdno misliti, du se je mogel sv. oče, ali kakor navadno pravijo »Vatikan«, »vatikanski krogi« ali »sv. stolica«, odločiti, cla sklene in se za-
dovolji s sporazumom, ki bi žrtvoval ali škodoval temu. kar je on vselej svečano nagla-al, zahteval in branil. >Osservatore Romano zaključuje: Resno javno mnenje more pravično soditi o zaključku leh razgovorov edino, ako upošteva neoporeldjive preccdenle in podatke o znanih dejstvih.-: Komentar vatikanskega glasila je torej jasen. Iz njega je razvidno, da se Cerkev z zadnjim sporazumom nili zdaleč ni odrekla pravicam do vzgoje mladine v krščanskem duhu, ki ne more biti fašističen, in nn drugi struni še vendo vztraja pri protestih, ki jih je sv. oče izrekel rodi preganjanja Katoliške akcije v Italiji, če se je Cerkev sporazumela s fašisti glede Katoliške akcije, je lo storila le zalo, da reši, kar se rešiti da. S sporazumom se ni dosegi:', (likaku idealna rešitev spornega vprašanja, nmp i ] je sv. stolica skušala doseči to. kar je v danem i trenutku pač bilo dosegljivo.
bodo dvignili zlati zaklad
Brest. 10. sept. Včeraj je bilo na visokem morju lepo vreme, tako da so se mogli potapljači ladje »Artiglio«, ki išče zlati zaklad 1. 1921. potopljenega angleškega parnika Egypt«, potopiti pod morje, ila nadaljujejo svoje težavno delo. Delo je posebno zato tako težavno, ker morje tukaj vsakih šest ur valovi v mogočnem toku. ki včasih dosega 44 metrov višine. Hudo ovira delo tudi blato, ki je tnko gosto, da potapljači včasih ne morejo sploh nič videti. Kabina, v kateri se nahaja zlati zaklad, je že v toliko prosta, da je treba razstreliti ali raz-žagati jekleni strop, kar bo pa dnlo veliko dela.
Zlate in srebrne pnlice se nahajajo v lesenih
zubojih. Sicer je morskn voda gotovo prodrln v lo knbino, vendnr pa mislijo, da zabojev, ki so iz debelega lesa, ni poškodovala, ker morska sol lesu ne škoduje. Lahko pa, da so les razjedi! znani mikroorganizmi. ki se nahajajo v morju in izvrtajo po lesu kannle. Seveda pa je zlato samo nepoškodovano.
Zlato je bilo namenjeno britanski vladi v Indiji in je bilo vredno I. 1921. 1.050.000 funtov šterlingov. Obstoja iz 5 ton in 800 kg zlatih palic in 43 ton srebrnih palic, ki so bile vredne 225.000 funtov šterlingov. 0(1 tistega časa do danes pa je srebro silno padlo v ceni in tudi zlato je izgubilo 8 odstot-
Pariz. 10. sept. AA. Havas poroča iz Ženeve, du bo nemška vlada v dveh do treh dneh poslala urnih)o vabilo predsedniku francoske vlade Lavnlu in francoskemu ministru za zunanje zadeve Briun-du, da obiščeta Berlin 20., 27. in 28. t. m. Nemški državni podtajnik Biilovv je odpotoval iz Ženeve v Berlin potem, ko je razpravljal z nemškim ministrom zn zunanje zadeve dr. Curtiusom o vseli zadevali. ki se tičejo obiska francoskih državnikov v Beri inu. Poodinosti obiska bodo urejeno nopo-si od no.
Vsi proti Cmisusu
Berlin, 10. sept. tg. Dočim se dr. Curtius pri« pravlja v Ženevi na svoj veliki govor, ki ga hoče imeti v plenumu v soboto po Briandovem govoru, sc v Berlinu pripravlja njegov padec ne samo pri desničarskih strankah. V parlamentarni frakciji njegove lastne stranke, ki se je včeraj zbrala v Berlinu, je njen voditelj poslanec dr. Dingeldcy izjavil, da bi nadaljnji obstanek dr. Curtiousa na čelu zunanjega ministrstva pomenil za nemško ljudsko stranko tako obremenitev, katere ne bi mogla in hotela prenašati. Dr. Curtius bo imel, če se bo v nemškem državnem zboru, ki se sestane zopet 13. oktobra, predstavil parlamentu, proli sebi ne samo radikalne opozicijske stranke na desnici in levici, temveč bi se postavile proti njemu tri manjše skupine, ki so do sedaj podpirale vlado, in najmanj zelo znaten del nemške ljudske stranke. Tudi organ centruma Gcrmania« izjavlja danes, da sc dr. Curtius, če bo premišljeval o položaju, ne bo mogel motiti o tem, kako je prav za prav z njim.
Atentaiorsha centrala
v
»• • s
socialisti 113; radikalni socialisti 40; tako zvana Izquierda Catalana, ki jo vodi Macia, 38. Ostane nekaj brezbarvnih poslancev. Komunisti in fašisti so brez vsakega zastopnika.
Dočim je skupščina prvotno zamišljala popolno ločitev Cerkve od države v ncblagoholnem smislu, popolnoma prezirajoč Cerkev, je vlada sedaj iz strahu pred prevratnimi elcmsnti začela razgovore s papeževim zastopnikom, nuncijem, da se položaj Cerkve v državi na nov način uredi v sporazumu s sveto stolico, Urediti bo treba tudi vprašanje verskega poduka v šolah, ki ga je vlada prejudicirala s tem, da je kar cdredbenim potom uvedla laični pouk, v katerem krščanski nauk ni več obvezen. Po izgonu primasa Segure je vodstvo španske cerkve v rokah nuncija Tedeschinija, ki je zelo previden, dalekoviden in obenem neustra-
šen mož. Blok 32 katoliških poslancev pa tudi nekaj šteje, ker večina španske skupščine ni solidna in je skoraj brez vsake discipline. Svobodomisleci si tudi ne bodo preveč upali proli Cerkvi, ker morajo v tem slučaju računati z odporom Baskov in Navarcev, med katerimi je gibanje za ločitev od Španije vedno močnejše. Čimbolj bo naraščala sin-dikalistična in komunistična nevarnost, tem bolj bo republikanska večina navezana na katoliški element. V zadnjem času se ludi katoličani vedno bolj živahno gibljejo in Accion Nacional je začela z resno organizacijo po celi državi. Na ta način utegnejo katoličani postali s časom upoštevanja vredna sila.
Madrid, 6. septembra
Francesco Rodriguez (Copyright 1931 by CPIEC)
Genova. 10. sept. Policija nadaljuje preiskavo, ki naj odkrije atenttaorsko centralo v Italiji. Našla je do sedaj 12 zabojev z bombnim materijalom. Vedno bolj se izkazuje, da je bil organizator teroristične akcije Bovone, ki se nahaja v zaporih. Pomagala mu je njegova mati, ki je, kakor znano, bila ubita radi nenadne eksplozije materijah, in njegova sestra Giovanna. Baje je atentatorska organizacija delovala po navodilih takozvane Con-centrazione antifascista. Policija trdi, da je imela organizacija namen povzročiti v najkrajšem času atentate v Rimu, Napolju, Trstu in Milanu.
Teniški turnir
Varšava, 10. sept. AA. Včeraj sc jc začel mednarodni teniški turnir, ki se ga udeležujejo razen Poljakov tudi Avstrijci, Francozi, Madjari, jugo-slovani in Čehoslovaki. Prvi dan je dal tc-le rezultate:
Poljak Stolarov je zmagal nad Jugoslovanom Selacilinskim 2:6, 6:0, 6:2, 6:0, Poljak Poplavski nad Jugoslovanom Milenkovičem 6:4, 6:4. 6:3. Poljak Štraub nad Jugoslovanom Radovanovičeni 4:6, ■1:6, 6:4. 6:3, 8:6, Jugoslovan Konjovič pa je premagal Celtoslovaka Navratila 6:0, 2:6. 6:4, 6:0.
Skrbite za pravočasne in pravilne volivne imenike!
Po zakonu o volilnih imenikih je vsaka občinska uprava dolžna sestaviti točen volilni imenik najkasneje do 18. t. m., nakar ga mora v roku dveh ilui predložiti pristojnemu okrajnemu oz. okroineinu
sodišču. V volilno imenike so morajo vpisati po službeni dolžnosti vsi državljani, ki imajo volilno pravico in bivajo najmanj šest mesecev na ozemlju dotične občine. Državni iu javni samoupravni uslužbenci se morajo vpisati v volilni imenik oue občine, na čije ozemlju se nahajajo v času sestave volilnih imenikov v službi. Volilno pravico ima vsak moški, ki je dne 7. septembra, ko je stopil zakon o volilnih imenikih v veljavo, izpolnil 21. leto starosti in ki je jugoslovanski državljan po rojstvu ali po naturalizaciji. Aktivni oficirji, podoficirji in vojaki, dokler služijo aktivno v vojski ali mornarici, nimajo volilne pravice. Kazen tega začasno nimajo volilne pravice oni, ki so obsojeni na ječo ali zapor nad eno leto. oni, ki so obsojeni na izgubo državljanskih pravic in oni, ki so v konkurzu, pod nadzorstvom ali pod skrbstvom ter naposled oni, ki so obsojeni na izgubo volilnih pravic zaradi volilnih prestopkov. V volilne imenike pa se morajo vpisati vsi oni, sedaj še aktivno služeči vojaki, ki pa bodo do konca tega leta odslužili svoj rok ali ki so se v teku letošnjega leta vrnili od vojakov, tudi čo še no bivajo šest mesecev v občini.
Vsakdo ima pravico pregledati, prepisati in objaviti volilni imenik ter zahtevati popravek zase ali za koga drugega. Popravek volilnega imenika se lahko zahteva pri pristojni občini ali pri sodišču. Vloge, ki se nanašajo na popravek volilnih imenikov, so proste vseh taks. Za kršitev teh predpisov določa zakon o volilnih imenikih zelo stroge kazni. Kdor namenoma ne vpiše volilnega upravičenca v volilni imenik ali koga neupravičeno izbriše, so kaznuje z zaporom od treh mesecev do dveh let. Če občine v določenem roku, to je do 18. t. m., no predložijo volilnih imenikov pristojnemu sodišču, bodo odgovorni občinski organi kaznovani z zaporom šestih mesecev. Ker je rok za sestavo volilnih imenikov razmeroma kratek, morajo občine skrbeti ^a to, da bo to delo pravočasno končano. Volilni imenik mora biti sestavljen v dveh izvodih, ki so morata predložiti pristojnemu sodišču v potrdilo. En izvod ostane pri sodišču, drugega pa sodišče vrne občini, ki ga mora čuvati in sproti izpopolnjevati. (p)
Francija še prosta za uvoz navadnega lesa
BeJgrtid, 10. sept. AA. Kakor je naši javnosti znano, je francoska vlada z nedavnim dekretom sklenila kontingentirati uvoz navadnega in obdelanega lesa v Francijo. Tn ukrep je zač.isen. Globalni kontingent za uvoz navadnega in obdelanega lesa je določen na podlagi uvoza lesa v toltu zadnjih 3 let od leta 1925. do leta 1929. Kontingent se računa cd začetka januarja 1931. Kar se tiče navadnega lesa, nam ostane doslej za uvoz v Francijo 900.000 ton, ki se lahko izkoristi do konca leta 1931. Kar se tiče obdelanega lesa, je kontingent že izčrpan.
Francoska vlada se poziva na dejstvo, da je ta sklep začasen in sprejet radi zaščite vitalnih interesov države. Uvoz navadnega lesa v Francijo je leta 1930. narasel za preko 50c/c. Posledica tega je bila kriza gozdne lesne industrije, padec cen ter nevarnost, da postane 703.000 delavcev, zaposlonih v lesni industriji, brezposelnih. Francoska vlada bo spremenila to stanje in uvedla normalen režim, čim lo dopustijo razmere. Vendar je francoska vlada zagotovila Jugoslaviji pri uvozu lesa poseben kontingent, ki ga bodo izračunali na podlagi povprečnega uvoza petih let, to je od leta 19i5. do leta 1929.
Avstrija ho volila
M ihta s in Renner kandidata
Dunaj, 10. septembra, d. Politično ozračje je
v Avstriji te dni zelo napelo. Medtem, ko javnost paziio zasleduje delo dr. Sehobra v Ženevi, ki nnj bi prineslo po odpovedi carinske zveze Avstriji denarja, se vršijo doma priprave za volitev predsednika republike. Na včerajšnji seji je krščanska socijalna stranka sklenila, kakor smo včeraj poročali, da zopet kandidira dosedanjega predsednika Miklasa. Msgr. Seipel, za katerega se je posebno potegovalo desno krilo stranke, in sedaiiji kancler Buroseh torej nc bosta kandidirala. Sklep stranke se seveda ne sme smatrati za obsodbo Seipla, ker je znano, da pač vodi stranko Seipel sam, ki v zadnjem času čedalje bolj odločno posega v politično življenje; Seipel je očividno smatral, ila jo bolje, ako ostane za kulisami. Stranka se ni izrekla m Burescha, ker bi v primeru izvolitve Buresch moral odstopiti kot kancler in bi so na ta način izzvala nova vladna kriza. Te pa nihče ne želi v
predsednika
— Boj za ustavo
času, ko se država bori s hudo finančno krizo in
ko je na poti proti Dunaju odposlanstvo Zvezo narodov pod vodstvom sira Oltona Niemeyersa, ki naj natančno prouči položaj avstrijskih državnih financ in poda svoje mnenje, ali je Avstrija vredna velikega posojila. Radi lega so imele tudi meščanske stranko, ki so bile pripravljene sicer glasovati za skupnega kandidata, pomisleke proti dr. Bu-rescliu.
Volitve, ki se bodo vršile 18. oktobra, bodo stalo državo okoli 4 milijone šilingov (32 milijonov dinarjev). Da bi se državi v teli kritičnih časih prihranili ti stroški, so meščanske stranke, kakor Velenemci, Landbund iu tudi socialni demokratje delali na to, da bi predsednika volila kar poslanska zbornica in zvezni svet, torej bi se ne razpisale splošne volitve. Krščansko socialna stranka pa se jo zbala, da hi pri teh volitvah propadel njen kandidat in sc je tudi radi tega, da sc spo-
štuj© ustava in omogoči ljudstvu, da neposredno izvoli svojega najvišjega predstavnika, odločila za splošne volitve.
V zadnjem času so se vršila pogajanja med Velenemci, Landbundom in krščansko socialno stranko za določitev skupnega kandidata. Velenemci so bili pripravljeni glasovati za skupnega kandidata edino pod pogojem, dn ne pripada Soip-lovi stranki; izjavili so. da bodo v nasprotnem slučaju kandidirali Sclioberja. Do sedaj še ni znano, nli se bodo v zadnjem hipu premislili in glasovali za Miklasa. Kandidat socialnih demokratov ho dr. Kari Kennor. Socialisti upajo, do bodo za njihove kandidate glasovali ne samo pripadniki njihovo stranke, temveč vsi protikrščanski elementi. To so kandidati za prvi dan volitev. Če namreč kandidat ne doseže absolutne večine od oddanih glasov, se morajo vršiti pozneje ožje volitve.
Kreuger ponuja Romuniji posojil®
Švedski finančn'k bi si rad prisvojil monopol na sladkor in alkohol
Bukarešta, 10. sept. AA. Semkaj je prispel švedski finančnik Kreuger. Pogajal se bo z romunsko vlado o monopolu na sladkor in alkohol. Za oboje ponuja Romuniji 15 milijonov funtov šterlingov posojila. V finančnih krogih se je raznesla vest. da se zanimajo za ta monopol angleške in ita-
lijanske finančne skupine Kakor znano, ima Kreu-gerjeva skupina monopol na prodajo vžigalic in je interesirana tudi pri gradnji cest. Italijanski in angleški finančniki so stavili romunski vladi že svoje pogoje, ki se pa precej razlikujejo od pogojev švedskih finančnikov.
Češkoslovaška na pragu občinskih volitev
Boj za samoupravo — Progias ljudske stranke
Praga, 9. septembra. y. Češkoslovaška se nahaja na pragu občinskih volitev. Čeprav sc občinskim volitvam s političnega vidika ne more pripisovati takšna važnost kakor parlamentarnim, je razpis volitev razvnel politične strasti in stranke si stoje zopet nasproti v ostrem boju. Volitve se bodo vršile 27. t. m., medtem ko steče zakoniti rok sedanjih občinskih načelstev šele koncem tega leta. Nekatere stranke so ugovarjale predčasnemu raz-pisanju volitev. Notranji minister Juraj Slavik je na ta očitek odgovoril, da je vlada predčasno razpisala volitve zato, da bi se ne vršile v času zasedanja parlamenta, ker se bo moral ta baviti s težkimi političnimi in gospodarskimi vprašanji; mirna in smotrna razprava, ki je nujno potrebna pri proučevanju tako resnih zadev, je edino mogoča v času popolnega notranjega miru. Občinske volitve pa bi mirno ozračje le kalile. Sedanji občinski odbori bodo ostali na svojem mestu do konca tega leta.
Volitve se bodo vršile v 11.517 občinah, lo ie 73.22% od 15.729 občin, ki jih šteje češkoslovaška republika. Na Slovaškem bo volilo 89.97%, na Mo-ravskem in v Šlcziji 73.95%, v Karpatski Rusiji 70.43% in v Češki 66.19%. Na'manj občin bo torej volilo na Češkem, ki igra v češkoslovaški republiki v političnem pogledu odločilno vlogo. V drugih občinah so se že vršile volitve med tem časom. Izmed 8,514.920 volilcev, ki so zaznamovani v občinskih volilnih imenikih, jih bo volilo 5,549.177, torej le 64%. Med vpisanimi volilci 6e nahaja 3,993.636 moških in 4,516.284 žensk. Na Češkoslovaškem imajo namreč tudi ženske volilno pravico.
Kako bo varčevala angleška vlada
London. 10. sept. AA. Danes popoldne je imel zakladni minister Snovvden v spodnji zbornici govor o gospodarskem položaju v Angliji. Priznal je odkritosrčno, da so bili vsi prejšnji proračuni na napačnem temelju in da so se državni dohodki tako zmanjšali, da znaša primanjkljaj državnega proračuna že 74.7 milijonov funtov šterlingov in da bo dosegel za to finančno leto po vsej priliki 170 milijonov funtov šterlingov. Izjavil je dalje, da bo prihranila država 70 milijonov funtov šterlingov, vendar pa ni povedal, kako se bo to zgodilo. Nadalje bo prihranila država 32.2 milijona funtov šterlingov s tem, da bo znižala plačila v fond za povračilo državnih dolgov. Tako bo morala država pokriti za to leto deficit od 39 milijonov funtov šterlingov in za prihodnje leto primanjkljaj od 80 milijonov funtov šterlingov. Zato bo vlada povišala dohodninski davek in razne druge davke. Med drugim bo povišana trošarina na pivo, na tobak, na olje in ua drugo blago. Snowden je dalje izjavil, da bodo ti poviški letos prinesli državi 1 in pol milijona funtov šterlingov. Snovvden je zaključil svoj govor z zagotovilom, da bo Anglija znala premagati sedanjo krizo in uravnovesiti državne dohodke. Njegov govor so konservativni poslanci sprejeli z velikim odobravanjem.
London, 10. sept. tg. Zvečer je bil objavljen komunike vlade o odredbah, ki so bile sklenjene, za varčevanje, med katerimi se nahajajo nastopne zanimive postavke: 4.5 milijona funtov prihranka pri plačah za civilne in vojaške uradnike, 5 milijonov funtov pri mornarici, 10.5 milijonov v resoru za prosveto, pol milijona funtov kot izredni prispevek za podpore brezposelnih, 25.8 milijonov funtov pri plačilih v izredni fond za zavarovanje brezposelnih.
Zakaj le delavska stranka v rpazrciji
Bristol. 10. sept. tg. Na današnji seji kongresa strokovnih organizacij v Bristolu je Henderson se enkrat podal v uvodu svojega predavanja zgodovinski potek kabinetne krize. Henderson je naglasa!, da se je pri prvih pogajanjih o načinu, kako naj se pokrije primanjkljaj, izjavil, da je v izbiri, ali naj se zniža zavarovanje brezposelnih ali pa za *J0% uvozna carina, dal prednost zadnjemu predlogu. Prednost se je dajala tudi vladnemu programu, da se konvertirajo angleški državni dol-
govi. Medtem, ko je on bival v Parizu, se je v Londonu šele prvič govorilo o angleški narodni vladi. Pri tem je omenil, da je njegov obisk v Parizu imel ta uspeh, da je zopet zbližal Francijo in Nemčijo. Potem pa je nadaljeval, da bi pozdravil to idejo nacionalne vlade, če bi se bila poprej pripravila in bi se o njej poprej obširneje razpravljalo, kakor pa da se je v zadnjem momentu predstavila kot dovršeno dejstvo. Merodajnn zn izstop iz vlade je bila zahteva, da se mimo prvotno predlaganih 50 milij. funtov drž. proračun pristrižo še bolj, posebno pri zavarovanju brezposelnih.
Če bo volilo torej samo 64% vseh volilcev, ni pač mogoče pričakovati, da bi dale občinske volitve jasno sliko o stanju političnih strank. Poleg tega je znano, da pri občinskih volitvah igrajo važno vlogo povsem lokalae razmere in pa osebna znanstva; radi tega ne pridejo programi političnih strark tako v poštev kakor pri parlamentarnih volitvah. Edjno volitve v velikih mestih bodo prinesle jasno sliko o izpremembah pozicij posameznih političnih strank, ker se bodo vršile na podlagi političnih programov 6trank,
Volilni boj se bo sukal okoli vprašanja razširjenja občinske samouprave. Leta 1927 je namreč izšel zakon, ki je prikrajšal samoupravo občin v gospodarskem pogledu s tem, da jc določil višino
občinskih doklad na državne davke, ki je občint ne smejo prekršiti. Zakonodavec jc imel namen, napraviti red v občinskih financah, ki so prišle radi stalnega višanja občinskih doklad v resno nevarnost.
Izvršilni odbor Češkoslovaške ljudske stranke je že priobčil proglas na svoje volivce. Volivci se pozivajo, naj volijo ljudi, ki imajo čiste roke in ki bodo znali slediti. Kateiim rokam bodo izročili svoje občine? Rokam, ki delajo križ in se sklepajo k molitv'. Mi katoličani imamo zaupanje do teh rok, da bodo Sledile in tudi delovale v korist občanov in katoliške vere. Tudi v občinah se bije kulturni boj in katoličan sc mora tudi na tem polju potegovati za vse pravice. Krajevni šolski odbori nadzirajo šolo in učiteljstvo. Zdaj gre za to, ali ostane križ v šoli ali ne. V občinskih knjižnicah, ki jih vzdržujejo katoličani s svojim denarjem, so knjige, s katerimi se širi nevera in odpadništvo od cerkve. Za denar katoličanov se kupuje in ser-vira protikatoliška jed. Kako dolgo bodo katoličani lo še trpeli?« Proglas poziva katoličane, naj volijo za ljudsko 6tranko, kar bo le njim v korist. V proglasu se zvrača krivda za okrnjene občinske samouprave na socialiste, ki so spravili občinske finance na rob propada. Ljudska stranka se zavzema za odpravo zakona iz leta 1927 in povrnitev popolne samouprave občinam, toda edino pod pogojem, da pridejo na krmilo občin ljudje, ki bodo znali štediti.
Stranka narodnih socialistov, ki ima v Pragi največ nad za uspeh, gre v boj z geslom za popolno samoupravo občin. Narodni socialisti vodijo ostro borbo proti republikanski stranki in pa proti ljudski stranki.
Evharisiičm kongres v Južni Srbiji
Na začetku Kosovega polja leži od Skoplja 60 kilometrov oddaljeno mestece Uroševac. Odtod z vozom ali s konjem še 50 km — pa pridete v majhno vas Letnico, ki je popolnoma skrita v gorovjih Skopske Črne gore. Ta vas je šc s kakimi petimi vasicami v okolici — katoliška.
Eni pravijo, da so prebivalci teh vasi ostanki starih Dubrovčanov, drugi zopet trdijo, da so to potomci Saksov, ki so v srednjem veku pod srbskim kraljem Urošem bakreno in srebrno rudo kopali. Rekel bi, da so mešanica Dubrovčanov in Saksov, ker imena, ki se nahajajo po starih nagrobnih ploščah, so večinoma slovarska, dočim so imena naselbin izkvarjene nemške besede. Najprej so se naselili v bližini Gn^iljana. kjer so ustanovili mesto Novo Brdo; tu se še danes vidijo rovi, kjer so rudo kopali. V mestu so imeli plavže, in kovnice za denar.
Ko so Turki prišli na Balkan, so vse opusto-šili in tako tudi to mesto uničili. Prebivalci so 6e razkropili na dve strani. Prvi so se naselili proti severu v današnjem Janjevcu, drugi proti jugu, to so prebivalci Letnice in oltolnih vasi. Opustili so vse svoje šege ter sprejeli srbske in turške (obhajajo n. pr. krstno slavo). Edino, kar so čisto obdržali, je vera njihovih pradedov. Za to je moral marsikdo dati svoju življenje. Gonili so jih v Azijo v suženjstvo in jih mučili, a kljub temu so obdržali svojo katoliško vero. Veliko je k temu pomaga! čudolvorni kip Matere bož;e v Letnici.
Prav v okrilju Crn-jgo:ske Cospe Itako jo imenujejo) je prevzv. škol g. Gnidovec s svo im klc-rom sklenil slaviti prvi Evha-islični kongres in proslavo 15001etnice efeškega koncila. Ta slovesnost
Otvoritev drugega dela blejskega turnirjes
Bled, 10. septembra.
Danes se je začel drugi del blejskega turnirja, ki se od prvega razlikuje le v lem, da igrajo mojstri proti nasprotnikom prejšnjih kol z nasprotnimi figurami kot preje, vrslni red pa ostane isti. XIV. kolo je torej ponovitev prvega kola, pri čemer je razlika le v tem, da so mojstri zamenjali barvo figur.
Maroczy je danes tudi z belimi figurami dosegel proti Tartakovverju le remis in sicer žc po 15 potezah. Na Maroczyevo otvoritev pred kraljem je odgovoril Tartakovver s Caro Canu obrambo. Otvorila sta lepo, toda ker ni nobeden upal na zmago, sta na zadovoljstvo obeli sklenila hitro remis ter nato raje gledala, kako se bore drugi.
Aljehin je proti Stoltzu ponovil svoj uspeh iz prvega kola. Na otvoritev pred damo mu je Stoltz odgovoril podobno kot včeraj Kostič. nakar pa ni dosegel posebno dobre pozicije, toda kljub temu je nudil krepak odpor in se rešil v zanj slabo končnico. V končnici je prihajal Aljehin vedno bolj v premoč, dobil končno kmeta, nakar mu je da! Stoltz priliko, da zaigra na mat. Aljehin je to tudi storil in kmalu prisilil Sloltza k predaji.
Pire je igral proti svoji žrtvi prvega kola Nienicoviču danes zopet dobro. Prišel je v boljšo pozicijo in dobil kmeta, pri čemer pa so nastali neenaki tekači. Toda kmeta ni mogel obdržati in Niemcovič je končno prišel v napad ter dobil kmeta nazaj, nakar pa je sprejel Pirčevo ponudbo za remis.
Flohr je radi slabe igre proti Colleju prišel v slabšo pozicijo in Colle je dobil kvaliteto. Colle pa ni hotel zmagati z materialno premočjo ampak je žrtvoval dva kmeta za napad ua f lohrovo krilo.
Napad je bil zelo hud, in ko se je Flohr dal zapeljati, da je zaigral na dobiček kvalitete, je izostala situacija zanj nevzdržna. Colle je zasedel drugo vrsto ter postavil Flohra pred mat, katerega Flohr brez velike izgube ni inogel kriti. Zalo se' je kmalu udal.
Koslič je igral proti Spielmannu Albinov pro-tigambit in dosege! nato pozicijo, ki je karakteristična za gambite. Imel je kmeta manj, toda dobro razvite figure, kar mu je dalo na šansah bogato igro. Spiclmann je dobil še enega kmeta, toda se je pri leni tako izpostavil napadom Kostiča na kraljevem krilu, da se je moral zadovoljiti z remijem.
Partiji Kashdan : Astaloš in Bogoljubov : Vidmar sla bili prekinjeni. Astaloš se je proti Kasli-danu zelo dobro branil iu dosegel končnico, v kateri bo Kashdan poskušal sicer še dobili, toda bo najbrže ostalo remis. Vidmar jc proti Bogoljubova padel radi nepoznanja raznih teoretičnih fines v slabšo varijanto. Skušal se je rešiti z /rtvijo kvalitete, nakar je dobil precej šans, posebno še, ker je dosegel vezana prosta kmeta. Bogoljubov je igral zelo močno in izenačil število kmetov. Partija je bila prekinjena v boljšem položaju za Bogoljubova.
Stanje po XIV. kolu: Aljehin 12 in pol, Kashdan 7 in pol (2), Spielinaiin 7 in pol, Bogoljubov 7 (2), Vidmar 7 (I), l lohr, Niemcovič 7, Colle 6 in pol, Kostič, Maroczy 5 in pol (2), Stoltz 5 in pol, Tartakovver 5 (1) in Pire 5.
Jutri jc prosi dan, v soboto pa se bo vršilo XV. kolo, v katerem igrajo: Pire : Spielinaiin, Niemcovič : Flohr, Colle : Bogoljubov, Vidmar : Kashdan. Astaloš : MnrOczy, Tartakovver : Aljehin in Stoltz : Kostič.
se je vršila v dneh 14., 15. in 16. avgusta. Zunanjega sijaja ni bilo. Edino iznad vrat nove cerkve je bil napis: ^Dobro nam došli!« Prišli 60 večinoma verniki skopljanske škofije, od gostov je bilo vsega ena gospa iz Zagreba, dva Ljubljančana ter delegat bclgrajske nadškofije. Kongresu je prisostvovalo okoli 8000 vernikov.
Prvi dan, 14. avgusta so posvetili novo cerkev; opravilo je izvršil generalni vikar preč. g. don Toma Glasnovič. Ob 10 je prevzv. škof podelil zakrament sv. birme okoli 200 otrokom. Zvečer je pridigal v srbskem in albanskem jeziku.
Glavni dan kongresa je bil 15. avg. Od 4 zjutraj pa do 10 dopoldne sta dva duhovnika obhajala. Ob 6 je imel svečano sv. mašo in lep govor o. Pelar Vlašič iz Belgrada. Ob 10 je imel prevzv, škof pontifikalno mašo z asistenco 10 duhovnikov. Iz Skoplja je prišel tudi cerkveni pevski zbor z orkestrom pod vodstvom g. Antona Bukoviča. To je svečanost zelo povzdignilo. Popoldne sta bili dve pridigi, ki sta ju imela predsednik kongresa p. Sljepan Cepetič DJ, župnik v Skoplju in p. Lovro Milrovič, župnik v Peči, prvi srbsko, drugi albansko. Po pridigah se je razvila veličastna procesija. Šla jc iz cerkve čez njive in gozdove in se vrnila v cerkev. Lepo :e bilo gledati verno ljudstvo v pisanih orijcntalskih nošah, kako jc pobožno stopalo za svojim pastirjem, ki je nosil [' ajsvetejše. Po pro. cesiji je bilo Najsvetejše izpostav jeno do polnoči, ko je gen. vikar don F. Glasnovič opravil svečano polnočnico s škofovo pontifikalno asistenco. Pre-vzvišeni je imel tudi kratko pridigo.
Zadnji dan 16. avgusta je šlo vse ljudstvo v bližnjo vas Šašare, kjer so razvaline stare cerkvice sv. Roka. Tukaj je imel o. Petar Vlasič sv. mašo pod milim nebom.
Po sv. maši so sc zopet vsi vrnili in zapeti v cerkvi »Te Deum«,
Kongres je bil zvečer 16. avgusta zaključen z zahvalnico in ljudstvo ee jc z notranjim mirom in zunanjim navdušenjem razšlo.	A. Š.
Kevamo stanie Edisona
Ncvvjork, 10. sept. AA. Zdravstveno stanjo znamenitega iznajditelja Edisona se polagoma, a stalno slabša. Zdravniki so izjavili, da jo njegovo stanje precej resno, dasi se zaenkrat ni bati smrti.
Trst, 10. sept. Tukaj se nahaja bivši sovjetski komisar za prosveto in predsednik Znauslve-ue akademije v Moskvi Lunačaraki, ki bo ime! nekaj predavanj.
Newyork, 10. sept. ž. Borza je objavila, da je znižala plače 1600 uradnikom za 10%. Isti slučaj se je zgodil s 100(1 uradniki podjetij, ki so v zvezi /. borznim fondom.
Kodanj, 10. sept. tg. Tukajšnja borza, ki jo ze od počet k a letošnjega leta s par presledki vedno beležila padanje kurzov, jc imela včeraj prav j>o-sebno črn dan. Vrednosti obligacij so padale do li% vrednosti. To padanje so je danes še nadaljevalo. Vzrok za padanje je v mrtvilu morske plovbe.
Belgrad, 10. septembra. AA. Privilegirana akcijska družba za izvoz poljedelskih pridelkov kraljevine Jugcslavije razglaša:
Naročnikom pošiljk, ki niso plačali dolžnih davkov, bo družba odtrgala od njihovih dobropisov za davke zneske, kolikor jim jo znašala odmora davka v preteklem letu. Zato bodo morali naročniki pošiljk odslej predložili potrebno davčne listino.
Dunajska vremenska napoved: Menjaje oblačno, brez velikih padavin, temperatura se ue bo mnogo iz&renicnilu.
Proti odiranju m konsumenta
jjraftia o tem ljubljansko tržno nadzorstvo
Ljubljana, 10. septembra.
V Ljubljani je tržno nadzorstvo, katerega delokrog jc zelo važen in velik. Tudi moč ima, snj jo občuti vsaka kmetska ženica, ki prenese na ljubljanski trg nekaj solaiice. Večkrat smo opozarjali tržno nadzorstvo, naj uporabi svojo moč tudi v vprašanju regulacije cen. Čakali smo, kdaj se bo mestno tržno nadzorstvo -zganilo, pa nismo dočakali. Sedaj pa imamo v rokali dokument, ki naravnost in odkrito prizna, zakaj tržno nadzorstvo noče nastopiti proli mesarjem. Ta dokument jo uradno po-rotilo trinet/a nadzorstva za mesec september. Ta dokument je tržno nadzorstvo poslalo samo.
Naj javnost izve, kaj misli tržno nadzorstvo o regulaciji cen. Tržno nadzorstvo najprej ugotavlja, da v Ljubljani ni meso nič dražje kakor v nekaterih manjših slovenskih krajih, na primer na Viču, v Škofji Loki, na Rakeku in drugod. To je morda res. zalo velja naša akcija za regulacijo cen mesu. prav tako za vse kraje in ne samo za Ljubljano. Tržno nadzorstvo ugotavlja v svojem poročilu, ki bistveno ni nič drugega ko polemika proli našim člankom, in en sam zagovor, da so cene mesu v Ljubljani pravilne do naslednje drzne trditve: .-Uro bo padla vena mesu, bo najbrž hotel plačati nakupovalec kmetu za iivino ie manj kakor do sedaj.
Tržno nadzorstvo naj si zapomni, da je bila naša akcija od prvega početka dalje usmerjena zn pravilno regulacijo cen v primeri n cenami klavne živine. V Ljubljani so padle cene klavne živine od 10 že na 5 Din in še manj za kilogram žive teže, mesarji pa so prodajali meso po 18 Din kilogram. Komaj so se mesarji na pritisk naše akcije in javnosti odločili, da so ceno znižali na 10 Din. Danes pa se dogaja, da plačujejo ljudje ponekod na periferiji za ne prvovrstno meso po 17 Din za kilogram, /a lake slučaje tržno nadzorstvo nič ne ve. Naša akcija je usmerjena samo v to, da se izpolnjuje zakon, to se pravi razmerje med ceno klavni živini in ceno mesu naj bo pravično! Mesar ne sme po zakonu nikoli imeti več zaslužka kakor 25 (dvajset pet) odstotkov. Dražje prodajano meso je kršitev zakona. Dolžnost tržnega nadzorstva je, du takega mesarja ovadi državnemu pravdniStvu. Ako mesar kupi dobrega vola po 5 Din kilogram, sme meso prodajali le po 0 Din kilogram. Če kupi vola po 10 Din lulogram, kar se zadnje mesece šc ni zgodilo, potem šele sine mesar prodajati meso po 18 Din kilogram. V prvem slučaju bi bil mesarjev dobiček 4 Din, v drugem slučaju pa 8 Din. Ako bi se torej zakon izvajal in bi tržno nadzorstvo — isto velja za podeželske oblasti — pazilo, da se izvaja na trgu le zakon o navijanju cen, potem ne bi mesarji imeli interesa, da umetno llačijo ceno klavni živini navzdol. Česar noče tržno nadzorstvo razumeli, je razumela dežela. Tržno nadzorstvo naj prečila vsa strahotna poročila, kako delajo mesarji s ceno klavni živini! Vsak dan priobčil jem a taka poročila. Naš boj je naperjen proti pretiranim mesnim dobičkom. Ta boj pa bi bil ne-fiulivbon, če bi tržno nadzorstvo lako izvajalo zakon.
Me-slna občina je Iržna oblast, ki izvršuje svojo
I Kisle po svojem tržnem nadzorstvu. Nobena druga oblast nima toliko možnosti kontrole, kakor jo ima inestnu občina, saj jc njena last tudi klavnica in so mestni občini na razpolago vsa sredstva, da pazi, da se zakon o navijanju cen živilom ne krši. Župan je obenem ludi mestni načelnik in kol tak vršilec poslov politične oblasti prve stopnje. Kot tak ima dolžnost, da skrbi, dn se zakon ščiti in da vsakega kršilca zakona in tudi vsakega kršilca uradne dolžnosti dovede k spoštovanju zakona. Dokazali smo, la se je molče toleriralo kršenje zakona. Navedli smo slučaj, da je mesar kupil prvovrstne vole i>o 5.25 Din kilogram, meso pa prodajal po 14 in 10 Din kilogram. Tržno nadzorstvo še vedno ne ve za ta slučaj! Naj bi se informiralo vsaj na klavnici!
tn kako se izgovarja tržno nadzorstvo? Na rob 1 porcčila je nekdo zapisal: V dokazanih slučajih pa, kadar kupi mesar od kmeta živino po nižji ceni, kakor je dnevna, ler prodaja meso po isti ceni kakor drugi '«uji, ki so kupili meso dražje, naj se la po iiiienu navede tržnemu uradu ler cena kupljene živali, da ga takoj ovadi sodišču zaradi prekoračenja cen in izkoriščanja kmeta kakor ludi konsumenta! To je priznanja vredno. Ali pa se tržno nadzorstvo nc zaveda, da je tako postopanje najprej njegova dolžnost iu da mora tržno nadzorstvo imeti v evidenci iočno, po čem mesarji kupu-| jejo živino in po čem prodajajo meso? Ne, priča-i kuje šele, da mu kdo drugi mesarja ovadi, ko bi ; ga moralo že samo ovaditi drž. pravdništvu. Vraga.
čemu pa imamo tržno nadzorstvo, če bomo drugi i morali vršiti v lem pogledu njegove posle!
Tržno nadzorstvo pravi v svojem poročilu Sc: I »Kakšen je bil efekt, »pričujejo nu eni strani izreki sodišča, na drugi pa cene mesa. Ugotavljamo, da zadnje čase tržno nadzorstvo ni ovadilo niti enega mesarja sodišču in za to nima pravice dvomiti v efekt izrekov sodišč. Če jc tržno nadzorstvo ovadilo peke in pri tem pogorelo. Se ni rečeno, da bo pogorelo pri mesarjih. Sodišče bo nedvomno ugotovilo vsako kršitev zakona in krivce nedvomno kaznovalo. Prizadeli se bodo poleni premislili, nn eni slrani pritiskati ubogega kmeta, na drugi strani pn izkoriščati konsumenta tako, da imajo pri tem nesorazmerno krivične dobičke.
Še en stavek iz poročila, ki jasno osvetljuje v vsej luči mišljenje tržnega nadzorstva: -Toda s prepovedjo na trgu bi mesarji, ako bi ne mogli zdržati cen, morali opustili prodajo in nad 50 njihovih rodbin bi padlo v breme občini.r — Komentarja k tej bojazni tržnega nadzorstva ne bomo pristavljali. Naši bralci si bodo o leni ustvarili sodbo sami. Ta stavek pa zadošča za popoln dokaz, da se je tržno nadzorstvo, za katerega odgovarja mestni župan in načelnik g. dr. Dinko P u c, soli-dariziralo z mesarji, čeprav je 99</e ljubljan-dcega prebivalstva konsumentov.
Mestna občina ima v rokah klavnico in tržno nadzorstvo. Dana ji je možnost kontrole, kdaj se zakon krši, to je, kdaj kmet premalo dobi za ži-j vino, kdaj pa konsunient preveč plača. Idealnega sožitju med mesarji in tržnim nadzorstvom, ter me I mesarji in mestno klavnico pa mora biti konec!
Restavrerani ljubljanski magistrat
Ljubljana, 10. septembra.
Odkar so otvorili na praznik restavrlrani magistrat, hodijo Ljubljančani ves dan v obilnem številu na oglede v mestno hišo. Saj pa je tudi vredna ogleda. Kdor je poznal magistrat iz prejšnjih časov, ko je bil še ves zadelan in podoben panju, polnemu črnih lukenj, kar zastrmi. ko stopi v ob-
Velik fantovski tabor v Savinjski dolini
Za Savinjsko dolino bo prihodnja nedelja pomemben dan. Na Polzeli se vrši velik fantovski tabor, združen z blagoslovitvijo temeljnega kamna Društvenega doma. Na tabor pridejo fantje iz št. Petra. Žalca, Griž, Gotovelj. št. Pavla pri Preboldu, Braslovč, št. Jurija ob Taboru. Gomilskega, Vranskega, Šmarlna ob Paki, šl. Andraža pri Velenju ter župnij gornjegrajske dekanije. Govorita dr. Jeraj in dr. Vatovec iz Maribora.
300 letnica božje poti
Sv. Trojica v Slov. goricah
Znamenita božja pol Sv. Trojica v Slovenskih goricah, kamor prihaja letno tisoče pobožnih romarjev, obhaja le dni tristoletnico svojega obstoja. Da se la izredni dogodek čini dostojneje proslavi, prosi podpisani najvljudneje preč. dekanijske in župnijske urade Slovenskih goric, Prelcmurja in drugih krajev, iz katerih romajo verniki k Sv. Trojici, da blagovolijo prihodnjo nedeljo, lo je 13. septembra oznaniti s prlžnice sledeče:
Letos poteče tristo let, odkar se je pričela božja pol pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. V dostojno proslavo le tristoletnice se vrši na kvatemi petek, soboto in nedeljo 18., 19. in 20. septembra slovesna tridnevnica s sledečim sporedom:
Na predvečer v četrtek ob 0 bodo slovesne ve-černice. V petek in soboto bo rana. poznn in večerna pridiga. K pozni službi božji v petek in soboto pridejo proccsije iz viseli župnij lenarške dekanije. Vabimo vernike tudi iz drugih župnij, da pridejo v procesijah ali posamezno. Kvatcrno nedeljo bo pri pozni službi božji slovesni sklep tri-dnevnice. Presvilli škof dr. Ivan Tomažic, ki bodo imeli že v soboto večer slovesne večernice, bodo trldnevnico zaključili s svojo pridigo in s slovesno škofovsko sv. mašo in s papeževim blagoslovom. Vse tri dni bo dovolj spovednikov na razpolago, priporoča pa se romarjem, da po možnosti že doma opravijo sv. spoved.
Da dostojno proslavimo lo znamenito tristolet-
MOC
močne mišice, mirni živci, ravnotežje v organizmu razvijajo v človeku ono samozavest in delavno silo, ki ga usposabljala za izredno delo današnjega načina življenju. Izrabljene moči se morajo nadomestiti pri telesnih in duševnih naporih, če nadrgnete svoje ude pred počitkom s par kapljicami pristnega
DIAIVA
FRANCOSKEGA ŽGANJ -V si zagotovite krasno osvežujoče spanje, zbudili se bodete zjutraj odpočili iu in lahko in brez utrujenosti delali. Mnogi vlivajo v umivalno in kopalno vodo par žlic DIANA francoskega žgan a in opažajo enak dobrodejen občutet. — Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah. CENA: inala steklenica Din 10'—. srednja steklenica Din 26'—, velika steklenica Din 52—. | | Pazite na i mu > DIANA« in varujte se pred ničvrednimi pona-redbami. j 48 letni obstanek j DI ANE-daje dovoljno jamstvo. | Razstavljeno na ljubljanskem velesejmu PAVILJON E 530-581. | | | Oglejte si izložbo.
Trgovci zahtevajte eusros cenik.
[''BNiPPHVVBHlHJB^MIIHMHH
j nieo, vabimo vse častilce Sv. Trojice Slovenskih i goric, Prekmurja in drugih krajev, da se v največ-j jeni številu udeležijo te tridnevnice. da poživijo I svoje zaupanje v sv. Trojico, v Marijo. Mater božjo in svetnike, |,i se od nekdaj častijo v svetotrojiški božjepolni cerkvi in dostojno posnemajo globoko-verne nnše prednike, ki so nam ustvarili to prelepo božjo |>0t.
1*. Eruest Jenko,
gvardijan in župni upravitelj.
15,9 00 ljudi gledalo prvi slov. iilm
Ljubljana, 10. septembra.
Včeraj je bila zadnja predstava skalaškega filma: V kraljestvu Zlatoroga«. Tudi zadnja predstava je bila razprodana, kar zadostno dokazuje velikanski uspeh filma. Četudi je bil v začetku strah radi udeležbe upravičen zlasti še zato, ker je naša kino-publikii danes že tako razvajena, ali bolje, lako pokvarjena od inozemske ničvredne produkcije, ila je marsikdo mislil, da film ne bn vzbudil zanimanja, je film kljub temu videlo v desetih dneh okro« 15.000 gledalcev!
Zanimanje zu film je med tem časom seveda Se močno narastlo in sedaj se že oglaša dežela. Skoraj vsa prosvetna društva bodo pokazaln film svojim članom in vsako bi bilo najrajši prvo na vrsti. Zlasti pa nestrpno pričakujejo lilm na Gorenjskem, kar je razumljivo. — Film so danes eks-presno poslali na Poljsko, v Lvov, kjer ga bodo kazali (d) priliki kongresa slovanskih turističnih društev. Prepričani smo, da bo film vžgal tudi Poljake in da bodo drugo leto naša letovišča že čutila ugodni propagandni vpliv filma.
Veličasten praznik
otrok Slovenske Krajine
Zbranih 3000 olrok — Razdeljenih 2500 daril
sežjio vežo. Prav tak pogled, ki se nam nudi, nam kaže tudi slika. Na lepo tlakovanem dvorišču stoji v sredi slar vodnjak. Pod arkadami stoje nad sto let stari topovi med okusno razvrščenim zelenjem. Nad tem sc 6pen'jajo loki, okrašeni s sgrafiti. Če stopi človek malo naprej na dvorišče, se mu odpre pogled na prvo in drugo nadstropje. Takega magistrata, kakršen je sedaj naš na zunaj, ne premore zlepa kako mesto. Vsa čast arhitektom, ki so s tem položili temelje novi, estetski Ljubljani, naše občudovanje pa dedom, ki eo ustvarili tak umotvor.
Dvei avtomobila trčila
Novo mesto, 9. septembra.
Na Ljubljanski cesti pri gostilni Na Vratih se je popoldne okrog 14 pripetil karambol dveh avtomobilov, ki bi bil lahko imol težke posledice. Od Trga kraljeviča Petra je pripeljal po Ljubljanski cesti z brzino kakih 30—10 km velik luksuzni avtomobil iz Brežic, ki je nosil št. 3, proti prej imenovani gostilni, kjor je ccsta skoraj najožja. Avlo je vozil precej po sredi ceste. Nasproti pa je v islein hipu pripeljal drug, majhen, eleganten avlo, v katerem stn sedela neki policijski komisar in g. Berg-man Anion, zastopnik avto-tvrdke DKW za Jugo-
slavijo. G. Bergman. ki je sani šofiral, je vozil pravilno po desni strani ceste in z zmerno brzino.
Ko je opazil, da mu drvi nasproti drug avtomobil, ki ne vozi pravilno, se je hotel še bolj umakniti v stran, toda ni bilo več časa za to. Prej imenovani veliki avlo, v katerem je sedelo precej potnikov, se je zaletel z vso silo v Bergmanovega in ga takoj močno poškodoval po levi struni.
Mali lahki avtomobil je prevozil še par metrov po dveh kolesih, nato pa se je prevrnil. Razbile so vse šipe na desni strani in tudi drugače je močno poškodovan. Prvi avto je dobil manjše poškodbe, največ je trpel odbijač. Sreča pri lem karambolu je bila. da se nobenemu izmed potnikov ni nič zgodilo.
Zločinska toipa pod ključem
Celje, 9. septembra.
Pred tedni smo poročali, da jc bil izročen v zaporo celjskega okrožnega sodišča zaradi številnih vlomov in drugih hudodelstev zasledovani Pečov-nik, ki je v družbi s svojim bratom in šc dvema drugima izvrševal celo vrsto vlomov v slovenj-graškein in prevaljskeni okraju lako, da so ti štirje bili takorekoč strah omenjenih okrajev.
V sredo, 9. t. m. pa se je posrečilo celjski policiji aretirali še dva lička iz te družbe in sicer I. P. pristojnega v Celje in R. 1. pristojnega v I Dramlje. Aretirana sla bila v Celju, kamor sta te dni prišla, ker so jima menda tla v okolici Slovenj-gradca postala prevroča. Morda sta pa hotela svoje delovanje prenesti v našo okolico. Na prostem se giblje sedaj samo še Pečovnikov brat, ki ga pa bodo, kakor vse kaže, tudi kmalu ujeli, tako da se bodo ljudje lahko oddahnili.
Nesreča s staro puško
Novo mesto, 9. septembra.
S slaro lovsko puško se je obstrelil 18 letni ključavničarski vajenec Alojzij Dajfman, uslužben pri ključavničarju Antonu Fišterju v Metliki.
Kakor sam pripoveduje, se je nesreča zgodila takole: Na Malega Šmarna dan popoldne se je odpravil domov v Bušinjo vas. Pol ga je peljala skozi gozd. Med grmovjem in travo je našel staro lovsko puško, o kateri je sodil, da jo je skril ali pa pozabil tam kak lovski lat, S puško jo je mahnil domov, kjer jo je pričel pregledovali, ue vedoč, da je nabila. Naenkrat pa se je puška sprožila in strel mu je raztrgal levo roko. Trije prsti so gladko odleteli.
Z avtomobilom so ga nato odpeljali v Novo mesto, v kandijsko bolnišnico, kjer mu je priinarij g. dr. Pavlic nudil takojšnjo pomoč.
Divjajoč holesar
Novo mesto. 9. septembra.
Včeraj proti večeru se je vračala z družino g. Malija, čevljarskega mojstra v Novem mestu, iz tiotne vasi proti mestu gdčna I led i Unterlugauer. uradnica nn okr. načelstvu v Novem mestu. Naenkrat pa je pridrvel za njimi dosedaj še neznan kolesar in se zaletel naravnost gdčni Unterlugauer-jevi v hrbet. Podrl jo je na tla. Gospodična je odletela na kup gramoza ob eesli ler se močno pobila po levi roki, obrazu, po glavi, nogah in osln-lem telesu. Pri lem se ji jc tudi raztrgal lep. Sc skoraj nov plnšč. Gospodično so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer ji je bila mul ena prva pomoč.
Murska Sobota. 9. septembra.
Kar se jc odigralo včeraj v Črensovcih, dosedaj daleč mi okrog nima para. Ta dan so inieli otroci svoj praznik — otroški dan. 0<l vseh strani Slovenske krajine je prihitelo skupaj okrog 3000 fantkov in deklic. Največjo pozornost so vzbudili olroci iz Murske Sobote, ki so se pripeljali na dveh j okrašenih avtomobilih. Bilo jih je do 120. Iz dru-■ gih krajev so prišli otroci deloma peš, deloma pn , so se pripeljali z vozovi.
Slovesnosti so se začele ob dveh popoldne. Najprej je g. dekan Jerič iz Dol. Lendave otroke lepo nagovoril o usmiljenesti in jim je postavil za | zgled Marijo kot otroka. Potem se je razvila okrog cerkve lepa procesija, v kateri so korakali samn ; otroci. Bilo jih je do 3000. Deklice so nesle kip 1 otroka-Marije. Ob straneh je stalo nn tisoče naro-; da. Po procesiji je bil v cerkvi blagoslov z Najsvetejšim. Temu pa jo sledil najbolj ganljivi trenutek vse prireditve. Vsi otroci so se glasno posvetili de-
letu Jezusu in Mariji. Poleni pa -u olroci drug za drugim pristopili k Marijinemu kipu in je vsak izmed njih položil pred njega Šopek cvetic. Ta prizor je odrasle do solz ganil.
Po cerkveni slovesnosti se je začel pri cerkti veseli del prireditve. Tam je stalo pet šotorov, ki so skrivali do 2500 raznih daril. V njih so bile nagrmadene vse dobrote od sladoleda, grozdja, peniva in sladkorčkov do svinčnikov, zvezkov in drugih šolskih potrebščin. Darilo je dobil vs;ik, kdor je prej vsaj 1 Din daroval za sirotišnico Dom sv. Frančiška iu jc lo izpričal /. blokom. To je bilo -liske, suvanja in veselja! Pri vsej radosti pa olroci niso pozabili ludi onih svojih tovarišev iu tovari-Sic, ki niso mogli priti. Potoni g. bogosloven Ha-lasa so poslali vsem pozdrave.
Lep je bil otroški dan in pomemben. Ako se bodo naši otroci v takem duhu vzgajali, kakršen je vel iz cele prireditve, potem čaka narod srečna bodočnost.
Razstavo slovenskih mest v stalni muzej!
Ljubljana. 10. septembra.
Brez. dvomu je imela ta razstava na letošnji jesenski prireditvi ljubljanskega velesejma največjo privlačnost, kar jasno dokazuje resnično potrebo stalnega muzeju za to panogo v Ljubljani kakor ludi za stalne krajevne zbirke v vseh pomembnejših središčih tujskega prometa. Kako škoda ho, če se raznesejo razstavljeni predmeti na vse vetrove in posebno, če tudi tam, kjer so doma, ne bodo našli pravega razumevanja in se bodo porazgubili v razne roke in — ropotarnice. Diorame, kot so Bled, Cerkniško jezero, Dobrna, Kamnik, Kostanjev Va. Novo mesto. Rimske Emone (Ljubljano). Rogaške Slatine in Valvazorjeve Ljubljane in dr. je treba na vsak način ohraniti stalnemu javnemu ogledu. Prav lako in Se bolj vse krasno izdelane reliete in modele od konca do kraja, njih število pa bi se moralo Se znatno pomnožili in spopolnili, mnogi ludi povečati; o njihovi vrednosti za orientacijo tujcev, kakor tudi njih veliko vzgojne važnosti za stare in. mlade ni trejia še posebej poudarjali. Tu se nazorno in lahko umljivo vidi vse. posebno se krasota naše domovine, o kateri mi je rekel neki banaški multimilijonar, da jc lako krasna, dn Slovencem
Smrtna nesreča pri zgradbi
Gor. Radgona, 9. septembra.
Komaj so se dela pri carinarnici dobro pričela, že se je zgodila smrtna nesreča. V sredo 9. septembra dopoldne so bili delavci zaposleni z betonlra-njem temeljev, Dasiravno temelj ni posebno glo-1 bok, se je nahajalo na dnu precej vode, ki jo ste-i ne, obstoječe iz, nanešenega proda, stnlno izpod-' kopa vala. Stene so bile povečini sicer opažene, na uiFflu pa. kjer so je zgodila nesreča, lii bilo nobenega opaža in baš lo je bilo usodno. Nenadoma sn je namreč slenn posula in podkopala pod seboj Iri delavce, ki so bili zaposleni v jarku.
Dva izmed njih je zasulo V deloma in so ju hitro rešili i/ objema zemlje. Eden je le lažje po-i Skodnvan, dočim ima drugi nogo dvakrat zlomljeno.
V splošni zmedi sn šele potem, ko so že prva dva odkopali. pogrešili še Stalijo Muh iS a iz Zbigovec, ki je iiil tudi zaposlen v lem delu zgradbe. Imenovanega ie zemlja popolnoma zasula in so gn odkopali že nezavestnega. Zdravniku dr. Breznik in dr. Peče sla bila lakoj na mestu in poskusila vse, da ga rešita, vendar brezuspešno.
sploh ui treba želeti raja. ker ga že itak imajo.
Za krajevne zbirke bi se morali razstavni oddelki seveda precej izpopolnili in zboljšntl. to velja posebno glede Jezerskega. Kamniške liistrice, Krškega, Kranjske gore. Laškega, Logarjeve doline, mesta Ptuja in drugih več.
Za Dolenjsko je treba še prav mnogo storiti, dasi smo bili presenečeni z razstavami posebno Novega mesta, sliko v tem oddelku >Dolina gradov je treba takoj razmnožiti na jasen in čitljiv način in če mogoče dodati kratko zgodovino znamenitih gradov, graščin, samostanov, ludi stiškega. ter opisati zgodovinske in naravne spomenike prelepe dolenjske pokrajine, kjer leži Se ogromni ne-dvignjeni zaklad tujskogn prometa, či v številke bi se morale znatno zvišati iu to tudi po vsej Sloveniji, ki izkazuje sedaj v lotu 1924—1981 sledeče odstotke posetnikov: iz Jugoslavije 67.27%. iz Avstrije 9.-10%, i/. Nemčije 7.19",,. iz Češkoslovaške L42%, iz Madžarske 2.05%. iz Italije 2.50%, iz Bolgarije, Romunije. Grčije in Turčije 2.30%. i?. Francije 0.74",;, iz. Amerike 0.52%, iz Poljske samo 0.16%. iz Anglije 0.10% in iz raznih drugih držav 2.02%.	II. T.
Ugotoviti je treba, da krivda ne zadene delavcev. ampak tistega, ki Sledi pri opaznem materija-lu, pri tem pn spravlja v nevarnost življenje delavcev,
ft/loke je zmaivfkato
Trbovlje. 9. sepl.
Včeraj si skoraj na vseh cestah in polili srečal ljudi, ki so nosili cele vreče moke, da je je v trgovinah kmalu zmanjkalo. Zvedelo se jc namreč, da se s petkom vsled žitnega monopola moka podraži za 00 par. v trgovinah pa so zaokrožili na 75 par, ker manjšega drobiža.
Konzumi in trgovci so Sli ljudem na roko in oddajali cele vreče moke, katero bodo odplačevali v obrokih. Vsled novih odredb sc bo kruh, najvažnejša ljudska hrana, podražil nad 8%, plače pa so se znižale.
FOTOAPARATE j ■ ~~~
U^^gj^j^l^^U^svetovnih tvrdk Zeiss-lkon Rodenstock, Voigtllinder. Welta, Certo itd. ima vedno v zalogi Jugoslovan ska knjigarna v Ljubljani. — Zahtevajte, ceniki —
Ljubljana Slehernik€t na Kongresnem trgu
99
Misel in pobuda, da se Slehernika uprizori pred cerkvenim portalom, ob primernem času in kot ljudska prireditev, se je pojavila takoj, ko jc to delo v čudoviti Župančičevi prepesnitvi udarilo na gledališkem odru in vzbudilo pritrjevalne pa tudi odklonilne sodbe. Nagibi so bili različni. Včasih smo sila delikatni in načelni, duhovne igre ne prenesemo drugače, kakor da jo prisodimo izvest-nim slojem in da jo lahko pustimo spet tam, kjer je bila. Ker pa glavni pomen gledališča ni v pred-pustni igri in burki, ampak v očiščenju, je bil »Slehernik« tudi v gledališču ena najučinkovitejših in notranje delujočih iger. Če je del današnjega občinstva omejen, je zato prav tako krivičen kot plitek. Delo je v Župančičevi prireditvi zelo blizu času in le malo moLi dokazivni in docela poučni konec. Sporna zadeva pa ostane, da je v priredbi črtan hudič, ki tudi v Hoffmannsthalovi prepesnitvi močno posega v protiigro, vsekakor je konec, ko zmaga samo Vera brez protiigre, s tem dramatično premalo utemeljen.
Prostor za res monumentalno uprizoritev se je našel pred uršulinako cerkvijo na Kongresnem trgu. Neznani umetnik te cerkve s svojo veličastno inuiiiiiiiaiiiiuiuuiiuiiiuiiiiiiiiuiuiuuiiuiiiaiiiiiiiuiuiHiiuiiiaiuuiiuii ObISCite boki prlraciitev
v nedelja oo 20,30 v veliMi dvorani hotela Union
<<a2iunHiimiiiuiiiiniuiiiioiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiuii!iuiii:i)iiiiiimnmucii
(aaado in mojster Plečnik 6 harmonično prenovitvijo Kongresnega trga sta napravila ogrimno gledališče, da se je nedvomno marsikdo spomnil na stara grška gledališča. Steber »v. Trojice daje zaključenemu prostoru mogočen poudarek.
Na ta prostor je višji režiser prol. O. Šest smotreno prenesel in široko razmaknil gledališkega »Slehernika'. Čeprav je bila zunanja oprema igie z rellektorji, cerkvenimi zvonovi, zlasti pa z igro cele uršulinske cerkve res vsestransko in srečno pretehtana, se je prva igra 7. t. m. v resnici še borila s prostorom in aparatom in sc je harmonično razmaknila in zlila v ogromno enoto šele .igra na praznik 8. t. m. Nekatere majhne spremembe v nastopanju 06eb so bile zelo srečne, zlasti je bilo prav, da se je črtal drugi nastop Sle-hcrnikovc ljubicc.
Ne kot oceno, ampak kot kratek opis za spomin bi rad v glavnem obnovil to uprizoritev, kur se mi zdi zgodovinsko vredna.
Fanfare iz drugega nadatr. uršulinske fasade oznanijo pričetek igre — pročelje osvetljeno z reflektorji »topi s svojo veličastneatjo iz teme in ' glasnik (g. Jerman) napove ter razloži duhovno igro, pretresljivo , da bi iz nje vsak ».nauk zlat posnel«. Iz cerkvenih višin se ogiasi Gospod Bog |g. C. Dehevec). Bog — skoraj kot stari deus ex machina — atopi iz višav, megov glas jc grozen, neizprosen in očitajoč, 6odnik nad življenjem je to, ne Bog višav, pa;močnejSi nevidni igravec v r.ašem življenju. Dekla Smrt /c atopi na njegove besede izmed črnih cerkvenih vrat — kratek j strašen razgovor med služabnikom in gospodom. Za Slehernika je sklenjeno, da poda obračun o svojem življenju.
Na ogromnem dvodelnem stopnišču in odru, ki sega preko vse širine, sc začne ig:a. Slehernik, bolj slab kot dober, povpračn aški bogatin, živi veselo v pojedinah in ljubezni. Levarjev glas in temperament sla svetlo jeklo, blesteča in gibka, polna in krepka. Igra se -{iblie na v«ej širini sood-njega odra. Ubogi sosed (g. Sancinl in Dolžnik (g. Potokar) z moč.-umi pouairki izvabita Slehcr-nikovo dialektiko. ki jo podpira Bruznik (g. Cesar). Prizor z Dolžnikovo ženo (gdč. Rikarjcvo) močno pretrese. Tedaj nastopi prva globoka notranja zareza — mati Iga. M. Vera); zadnji in naj-prisrčneiši opomin izzveni v boiestni neharmonič-nosti, ki sta jo oba mojstra v močni igri podala z orjaškimi potezami. V Slehernika se je vselila misel na smrt, ki jo je naoovedala mati.
A vesela godba žc od daleč naznanja prihod ljubice (ga. Nabiocka). V amorelc preoblečeni dečki in deklice nosijo svetilke in posipajo cvetje — življenje se zasmehlia. Pridejo veseli in uživanja željni gostje, gostija se razvije — a m «el na smrt je začela v Sleherniku vreti in pluska na dan. Žal, da organ ge. Nablocke ni bil ko*-. prostoru in jc njen del igre skoraj utonil: prav tako težko se je enotno gibal ogromni zbor svatov (ves dramski in operni zbor), vendar večjih vrzeli ni bilo. igro sta poživljala Debeli in Suhi nečak ((gg. Lipah in Daneš), Levarjev notranji boj obsega vso veliko množico in ves prostor. Tedaj se oglasi cerkveni zvon, za njim po vrsti glasovi drugih cerkva Igra In resničnost se zlijeta v mogočno slovesnost, vse mesto posluhne, le od tu in lam se sliši tuj glas ponočnega vrvenja. Igra sc zopet zaobrne in glas vesti se oglasi Sleherniku prav v obraz (iznad nasprotne strehe) in odmeva v stoterih glasovih visoko iz teme. Tretji klic v borbi med svetom in večnostjo prinese že Smrt sama. ki atopi med veseljake. Slehernik stoji sam, svatje so se raz-bežali, tudi sorodniki so ga zapus'.ili. Kdo pojde X njim na neznano pot? Ostane njegov zadnji služabnik Maraon (g. Skrbinšek). A ta se mu roga iz zlale skrinje in mu pove. da je bil Slehernik vedno njegov hlapec, ne gospodar. Zadnji strahotni
poudarek igre, ki ga g. Skrbinšek stopnjuje z dia-bolično dinamiko in vseobsežnim glasom.
Začne se zadnji, dokazivni del, dramatično podučna rešitev igre. Slehernikova dobra deta [iu. Šaričeva, ki so neznatna in slabotna, nastopijo. Ga. Šaričeva igra s prisrčnostjo in močno. Rahlo upanje, ki budi vero. Doslej mrko stoječa cerkev se začne buditi — iz svetlih vrat 6topi Vera (gdč. Boltarjeva) in budi v Sleherniku osnovne krščanske resnice ter mu pokaže pot v cerkev. Slehernik se voljan in skrušen poda z. redovnikom skozi velika vrata. Zvon se oglasi, k zornicam prihaja »edina, ki bi zanj vse dala«, mati. Že se rahlo sliši »Benedictus«, cerkvena okna se utrinejo, vsa cerkev zažari bela in tvetla, kakor nevesta, ki pričakuje ženina, slovesno se odpro velika vrata in kakor iz nebeškega hrama, ki ves blešči ludi od znotraj, stopi Slehernik očiščen v belem oblačilu in spremljan od Dobrih del in Vere mirno gre smrti nasproti. Mogočni »Fencdictus« visoko na koru izzveni — rezek premik reflektorjev, »duhovna igra, pretresljiva« je pri kraju, resnobni se razhajamo v hladno jesensko noč. Mbel na režiserja, ki je preprosto in krepko zasnoval in izdelal vpri-zoritev, me spremlja ves čas, prav tako pa priznanje tistemu nevidnemu možu, ki je s tileforom vezal cerkve, reflektorje in igro in je bil le redko kdaj očiten. Levarjevo delo na odru ie poglav e zase, neprecenljivo v igri in fizični sili, s katero je premagal občinstvo in prostor. Pa tudi vsi igralci malone brez iz:eme niso zaostaali za njim.
Narodno gledališče in njegovi delavci pa so napravili veliko narodno deja-je, zakaj še nikoli niso tako priklicali predse vsega naroda in dali toliko vrednega občutka. To je razvoj gledališča.
F. K.
iiiiuiiuiiiiiiuiiiuuiiuuiiuiuiuuuiiiiiiiuiiiiimuiiiimmuuiuuiiiuuuiui Nastopi med drugim bivii svet. mojster
tr^ec J my
iiiiiuuuiuuuiuiuuiiiiiiiiimiiiuuiiiiiuiiiiiniiiiiiuiuiiiiiuuiininimTiuii
Akrobati zapuščajo Ljubljano
Ljubljana, 10. septembra.
Skoraj 14 dui so nastopali agilni mladi fantje s Posavja v Ljubljani. Njih akrobatska spretnost se je v zadnjem času sijajno izkazala. Med Ljubljančani, kakor tudi med deželani, ki so v slavnostnih dneh obiskali Ljubljano, so mladi slovenski akrobati zapustili zelo lepe in ugodne vi se. Lahko rečemo, da so fantje v Ljubljani dobili legiti- j macijo. ki jih opravičuje za nadaljnje -»astope v širši domovini. So sijajno izvežbani. imajo izvrsten spored, ki mor.-, dvigniti množice. V Ljubljani so imeli j v sak večer dovolj gledalcev in občudovalcev. Sle- < h'mi gledalec je bil zadovoljen, velika večina trdi, <la so fantje posekali slovitega Strohschneiderja.
Naj povdarimo, da je bil nas list edini izmed ljubljanskih dnevnikov, ki je ves čas odkrilo In obširno poročal o njih prireditvah in njihovi r>* občudovanja vredni podjetnosti in spretnosti. Storili smo to zato, ker so fantje res vredni zanima- , nju, drugič pn so to slovenski fantje, ki ludi a tega ••lališča zaslužijo priznanje. Mi smo fantom hvaležni, da so ludi na akrobatskem polju uveljavili žilavo slovensko sposobnost, želimo jim pa istočasno. da tudi drugod po svetu, kamor te namer-jajo, dosežejo kot Slovenci kaj največ uopehov.
V ponedeljek zvečer, ko so fanlje priredili gala predstavo z izbranimi točkami, se je zbralo v Vegovi ulici do 10.000 ljudi. Bili »o zbrani meščani in deželani; \<-a množica jim je ponovno navdušeno zaploskala ob njih res drznih točkah. Mladi Presetnik, ki se nam je pokazal tudi kot dober igralec, drzni Snoj. ki nastopa brez desne roke, pa sentimentalni Dobovsek, ki s svojim zaslužkom na vrvi podpira tudi svojega očeta, — nam bodo v resnici ostali v Ljubljani v prav toplem spominu. Zdaj odhajajo iz Ljubljane. V soboto zvečer nastopijo zadnjič v Vegovi ulicL Želimo jim srečno pot, kamorkoli jih zanese!
Q Novi potni listi. Ta mesec so stopili v veljavo novi potni listi, ki jih je ljubljanska policija žc pričela izdajati. Novi polni listi so znatno lepši kakor pa stari. Mesto besedila Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovenccv imajo potni listi besedilo •Kraljevina Jugoslavija-. Vezani so notni listi v močne elegantne rjave platnicc. Sprčdaj jc prozoren papir, tako, da sc da takoj prečitati ime lastnika. nc da bi bilo treba potni list šele odpirati. Potni listi imajo 32 strani. 8 več kakor prej, zalo pa veljajo 20 Din. Besedilo imajo v slovenskem m v francoskem jeziku. Fotografija se pritrdi na 3. strani. Stari potni listi izgubijo veljavo, takoj ko zapadejo ter se ne bodo podaljševali. Mesto njih se izdajajo v vseli slučajih novi. Tudi sedaj, na jesen, je potniški promet v inozemstvo zelo velik in policija ima mnogo dela z izdajanjem potnih listov.
V spomin bazoviškim žrtvam
Klub jugoslovanskih primorskih akademikov poziva vse primorske akademike, da počaste spomin bazoviških žrtev in se udeleže polnoštcvilno maše zadušnice, ki se bo brala v nedeljo 13. t. m. v novi šišenski cerkvi ob 10.30 dop. in pri kateri I>oje Venturinijevo slovensko sv. mašo mešani zbor Prosvetnega društva »Tabori.
Cene hrvaškim prešičem
Zakaj je mast v Ljubljani (ako draga?
Ljubljana, 10. septembra.
Včeraj smo registrirali izročila hrvaških listov, da so v Koprivniri prodajali kmetje mesarjem prešiče po 5—0 Din za kg. Ljubljansko tržno nadzorstvo, ki bi moralo bili prav dobro informirano o tem, kako so giblje cena živini, pa nam je poslalo poročilo, iz katerega citiramo naslednji odstavek: Vsled povečanega izvoza zlasti debelih prašičev v inozemstvo, se jim je dvignila cena. Ker je meso obdržalo staro ceno, se je radi tega podražila slanimi in masi in sicer od 1—2 Din pri kg.-r Iz tega primera prav natančno vidimo, kako so izdelana in sestavljena poročila tržnega nadzorstva. V čegavo korist?
Dne 3. septembra smo se informirali o ceni hrvatskim prešiče m na mestni klavnici. Tam so nam odgovorili, da so hrvaški prešiči po 12 Din. — Berite, gospodje, hrvatske časopise, boste vsaj na ta način informirani, po čem so hrvatski prešiči! Potem Se le beste morda mogli utemeljevati, zakaj je mast v Ljubljani tako draga, hrvaški prešiči pa skoraj zastonj.
Kai bo danes
Jakopičev paviijon: Razstava umetnic.
Nočno službo imala lekarni: mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20.
0 Zupanova zahvala: -Dnevi »Kraljevega tedna so minuli v najlepšem redu in lazpoloženju. V teh dneh proslave desetletnice vladanja Nj. Vel. Kralja Aleksandra I. je zopet ves naš narod brez razlike stanu javno izrazil svojo vdanost kraljevemu domu, tisoči in tisoči so dokazali, da gojijo globoko ljubezen in spoštovanje do vladarske hiše, izražali so pa tudi svojo neomajno ljubezen do države in do svojega naroda. Pri vseh prireditvah tega velikega tedna je vladal povsod vzoren red
'<lll,IIIIIIMHIIIIH<MlllllltlllllllllllllllUIIIIIIIII<MIIUINIIIUIIIHUIIIIIIIIIIIIIIII
trener svetovnega mo sira
Mitasa Sshmelllnga
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiii
in disciplina in Ic temu se je zahvaliti, da so slav-nosti potekle brez vsake ne/gode. Bodi tem poloni izrečena iskrena zahvala vsemi Vsem — brez razlike! /lasti pa iskrena zalivala someščanom, ki so z veliko požrtvovalnostjo sodelovali pri teh slav-nostih bodisi s tem, da so okrasili domove in izložbe, bodisi da so z veliko ljubeznijo sprejemali tujce ter jim šli v vsakem o/iru na roko. Iskrena hvala javni straži, ki je požrtvovalno izpolnjevala svojo težko nalogo, osobita zahvala /elezničarske-mii in tramvajskemu osobju, ki jc imelo v teh dneh najnapornejšo službo, a jo je vršilo z občudovanja vredno požrtvovalnostjo, iskrena hvala gasilcem in vsem rediteljem, ki so vzorno vzdrževali red in s lem pripomogli k popolnemu uspehu slavnosti. Iskrena hvala tudi Sol.-olstvu in vsem ostalim društvom, ki so v tako ogromnem številu sodelovali pri manifestacijah ler izkazali čast Velikemu Kralju Osvoboditelju. Iskrena hvala vsem, ki so na katerikoli način sodelovali pri teh slavnostih, zlasti narodnemu gledališču, pevskim zborom in godbam. Prav |>osebno zahvalo izrekam tudi Odboru za postavitev spomenika Kralju Petru L Velikemu Osvoboditelju , ki jc izvršil vsa ogromna dela za postavitev krasnega spomenika, ki naj še poznim rodovom priča o veliki hvaležnosti našega naroda Kralju-Osvoboditeljn Hvala pa tudi Vam vsem, ki ste prihiteli na slavnosti Kraljevega tedna- iz vseh krajev naše domovine! Uvericn sem, da se nisle vračali razočarani: vsi gledamo ojačeni v svojih dušah po teh dnevih s polnim zau|ianjem v bodočnost. — Ljubljana, dne 0. sept. 1031. — Zupan in mestni načelnik: dr. Dinko Puc I. r.«
O Prijave za posebni vlak, ki bo vozil v nedeljo iz Ljubljane v .Maribor, se sprejemajo v kavarni Evropa (lel. 20-18). Kdor namerava v Maribor. naj se prijavi še danes, da bo mogoče vodstvu kluba na podlagi prijav naročiti posebni vlak. Vožnja bo polovična.
0 Razpisana dobava drv. Ker došlc ponudbe prvega razpisa niso bile povoljne, razpisuje podpisano mestno načelstvo ponovno dobavo 500 m" bukovih drv za kurjavo. Ponudbe za navedeno količino drv je predložili mestnemu ekonomatu mestnega načelstva do t3. septembra 1031. Natančnejši podatki in dobavni pogoji se dobivajo pri ekonomatu mestnega načelstva. Mestni trg 27, soba 13 proti povračilu stroškov Din 5.
Mladinski klub »Južnoslovanska iskra« poziva mladino, da se udele/i sv. maše zadušnice za bazoviške žrtve, v nedeljo ob 10.30 v novi cerkvi v Šiški.
V poletni vroč ni kuha te s
ja° -n,-, 18 Kuhiuja ostane hladna. |
!f» |;! ig 1 ||| V ne nadlegujejo Vas muhe |£liil8» B J U is ku[la je prije|nn in poccnj
0 Čigava so kolesa? Gospodarska kriza je škodila najbrže ludi tatovom koles. To se pravi, da kolesa sicer kradejo prav tako, kakor poprej, samo težje jih spravljajo v denar. Posledica ie, da so v zadnjem času našli v Ljubljani in ua deželi polno zapuščenih koles, za katera je gotovo, da so jih odvrgli tatovi, potem, ko jih niso mogli spraviti v denar. Kdor pogreša kakšno kolo, bi bilo dobro, da povpraša na policiji, če je med tistimi, j ki jih imajo v evidenci, tudi njegovo. I 0 Pozabljena aktovka. Trgovska potnica Gi-; zela Čhatelles iz Dubrovnika je te dni pozabila pred kolodvorsko garderobo aktovko, v kateri so bili njeni dokumenti, pel naročilnih knjig in pa 300 Din denarja. Ko se jc vrnila, ui bilo aktovke nikjer. Tatvine je bil osumljen neki moški, ki je stal v bližini, niso pa mu mogli dokazali dejanja.
© 6mar inska cesta je zaprta od Jenkove ulico ' do mitnice pri podvozu od 10. septembra daljs do preklica radi tlakovanja.
pr OVobškn oblina razglaša, da naj se prijavljajo. kakor je to predpisano zaradi vojaške evidence, vsa motorna kolesa, ki se nahajajo na področju občine. Prijaviti je treba ime, rojstno leto in pristojnost lastnika kolesa in številko ter znamko ..oiesa. i-ozivajo se vsi prizadeti, da to čimprej store.
_ Nesreča oziroma nesramno. V javno bolnišnico sc je zatekla branjevka Koman Katarina iz Pefrovč, stara 58 let, ki jo je v sredo, 0. t. m. neki znan trgovec vrgel na tla s tako silo, da si I jc poškodovala precej resno desno ramo. Pripo-I ročali bi temu kavalirju, da bi prihodnjič bolj brzdal svojo jezo. Sicer bo pa dobil svoje plačilo.
rj Smrtna kosa. 50 letni hlapec Hriberšek Janez iz Petrovč, ki se je dalje časa zdravil v celjski bolnišnici, je tam umrl v četrtek, 10. t. m. Naj v miru počiva.
& Zadnja pot ge. Helene šahove. Prišla je božja poslanka, bela smrt, in presadila cvetko i/ doline trpljenja in solz na rajski vrt. Na praznik Marijinega rojstva S. t. m. se je razvil dolgo sprevod na Teharjih izpred občinske hiše proti farni j cerkvi. Ni to bil mrtvaški sprevod, to je bila pro-i cesija ljubečih src, ovitih v pajčolan ločitve, s ' trdnim upanjem na svidenje v nebesih. Za križem ! je šla šolska mhdina, otroci, ki so nosili vence, ki i jih je darovala ljubezen. Pogreb jc vodil g. kaplan, ki je v odsotnosti dolgoletnega spovednika rajne go.-pc, č. g. Seliča, s svojo blago in milo besedo stal umirajoči ob strani, g. Selič, dva oo. kapucina iu g. prol. Pavlič i/ Celja, /a krsto je stopala vsa skrušena v boli ločitve nečakinja Lizika, angel varuh rame, bližnji iu duljnji sorodniki iu neštevilni prijatelji in znanci. Bivši učenci soproga rajne gc. j >'Mii>iiiiiuiiiiiiMiiiiiiu:iiiiiiiiiiiiiuiuuiiuiiiuiuiuiuiiuiiiiiuniMiiimiuii ">red«rcda a vstoonic v trefk. Sever In Umen, v kavarn* Evraoa in Pri J. Gotcu iiiuiiuuiiiiiuiiiuiiiuiuiiiuiiiiuuiiuuutiiiuiiuiiiiiuiminummumuiiiu
so nesli krsto sredi cerkve, odkoder se v svitu opoldanskega solnca napoti sprevod tja v bogato jtrsfcii, na božjo njivico pod Sv. Ano. Prve grude padajo, šolska mladina pokrije krsto s cvetjem, marsikateri pritajen vzdih se dviga v jesensko nebo. Spavaj sladko, draga gospa, pri v/glaviu se sklanja nad le sv. Ana, pri vznožju Te varujeta sv. Martin in sv. Štefan, v daljavi pa se blestijo planine. — Mir in pokoj!
Ljutomer
Gledališko sezono je otvorilo naše Prosvetno društvo na Marijin praznik z vprizoritvijo dr. Dor-nikove dramatizacije romana -Gruda umira . Lahko rečemo, da je bila to častna otvoritev. Težko nalogo, po večini notranje drame, so rešili igralci proti pričakovanju dobro. So med njimi igralski talenti. Menda prvič odkar stoji naš oder, jc predstavi prisostvoval pisatelj vprlzorjcnega dela sam, g. prof. Dornik iz Ataribora. Ko jc med začetnim nagovorom pozdravil g. pisatelja predsednik Prosvetnega društva, so mu navzoči priredili viharen aplavz, igralci pa so mu poklonili med odmorom lep šopek rdeče-belih vrtnic. Pričakujemo, da bo ljutomersko občinstvo znalo vedno ceniti resna prizadevanja Prosv. društva in pri vsaki predstavi napolnilo dvorano, kakor tokrat. — Drama se ponovi v nedeljo, dne 20. t. m. ob pol 4 popoldne v Katoliškem domu.
Osebne vesli. Gospod župan Fric Žemljic jc radi prezaposlenosti in gospodarske krize resigni-ral na mesto mestnega župana, f - J., v-«—-> -- ■>.. i	«■•» . _ Na deško ljudsko šolo je z
novim šolskim letom nastavljen nov učitelj g. Po-j rekar. Eno učno mesto je pa še vedno nezasedeno. — Dosedanji vojaški referent na okrainem glavarstvu g. poročnik Komornik je prestavljen v Travnik. Na njegovo mesto je prišel narednik-vodnik g. Obrovnik, dosedaj pomočnik okrajnega vojaškega referenta v Ptuju.
Kulturni obzornik
Zagrebško pismo
V Lj. Marakovičevih »Novih pripovjedačilK. o katerih bom prihodnjikrat več rekel, je nekaj lepih priznanj trem slovenskim pisateljem, obema Cankarjema in Preglju. Priznani hrvatski kritik Mara-kovič je namreč v vsako lepo slovensko knjigo, ki mu je prišla v roke, globoko zajel in hrv. svetu poročal o njej. Seveda se je to redkekrati zgodilo, zakaj mi Slovenci smo za uveljavljenje svoje knjige v sosedih premalo brižni in čakamo, da jo kritiki sami kupijo, če hočejo kaj vedeti o njej... Potem pa nam ni prav, če sosedje o nns molče. Daleč manj \ kakor Hrvatje damo na moralno vrednost medse- j bojih poročanj o kulturnih novitetah. »Preveč ste j praktični Slovenci; če ne sledi dejanju neposredna korist, se ga ne lotite. Žrtvovati ne znate...t mi je rekel neki hrvatski književnik. Pa zdi se, ni rekel napak.
Marakovič je v »Novih pripovjednčiht zbral študije in kritike, ki ie svoječasno prinesla »Hrvatska Prosvjeta«. O Cankarjevi knjigi »Mojo življenje«, katera ie inajveča i najdivnija od svili knjiga vell-koga slov. pisca*, pravi: »Ne dajučl pravu autobio-grafiju, Ivan Cankar je gestom genialna čovjeka dao svoj lik u onoj dubini, u kojoj eu svojti duSu ocrtali sveti Augustin i J. J. Rousseau u svojim Ispovjestima, B. Cellinl in Ooelhe u svojim autn-biografijama, Gorkij u Djetinslvu, Andorsen u Priči »voga života in tek rijelki odabranci. To su doku-
menti eovjefanslva .. .<
S podrobno analizo se je zamotil ob I:. Cankarjevem S poli«, kjer s psihološkim očesom motri nepokoinega Fritza. ki .ne putuje od užitka, ne putuje s ciljem i osnovom, nego fto mora putovati — za istinom ... Psihologijska je struna ove knjige neobično jaka. Ona je, pokazujuči kozinopolitskogn čovjeka. ua višini svjoisKe umjetno-ti I.ca su ovoga romani Nijemci, Tatjani, Slovenci... Ali ne, ti ljudi nisu ni Nijemci, ni Taljani, ni Slovenci. Oni ^u ljudi. Reprezentanti čovječanstva, kao šlo «u zn svoje vri-jeme i u svome smislu VVerther, Faust... I zato je ono prvi naii kmmnpnlilfki roman. -
Ob rreiiljit (ka'erega prevod Božjih mejnikov« Hrvatje že imajo) so jo vstavil Marakovič nn treh njegovih delih: »Štefanu Golji in njegovih«, »Plebannsu .Toane?n< in »Božjih mejnikih ( Božji inedaši :). Omenim naj le, da je Pregelj prelio svoju dušu u svoje ljude, u svoj kraj: njegova je epika tako divno protkana nečujno finim lirizmom, po kojemu živi, trpi, osječa u svakom od tih ljudi... Me koča toga llrizma, koja kao neobično dellkatna cakllna zalijeva izvesne momente bez suvišnog isti-canja nekom upravo oskudnom lapidarnoSču črtanja ali divnom neposrednošču osječa ja, čini mi se kao jedna od najlzrazitljib i najličnijih osebina Pregljevih...«
Lj. Mnrakovif, ki se poleg dr. .1. Andriča tako toplo ogreva za slovensko knjigo, bo Se mnogokrat Hrvatom spregovoril o njej; seveda če mu jo bomo Slovenci poslali. Zdaj pripravlja za izdajo svojo gledališke kritike.
Zagrebški literati so oživeli: Mironlac Krloin je prodal domačemu gledališču doslej Se neobjavljeno zgodovinsko delo »Juraj Križanič' (hrvatski
dominikanec, ki je govoril v Rusiji za edinost vere. Poginil je lliS3 pri obleganju Dunaja). Se letos pii-de na oder. — Vladimir Suzor bo izdal pri Vas ču "Pjesme od četiri arhandjela« z reprodukcijami Me-štrovičevib del in Marakovičevirn uvodom. Te rcli-gijozne pesmi je Nazor za prijatelje že nekoč tiskal, zdaj pa jih bo za javnost. — Domjanič čaka z izdajo svojih kajkavskih in prevedenih francoskih liričnih pesmi. — Mladi kat. pesnik ./oso lienac pripravlja za tisk svoje lirične pesmi, filefa Jurkiteva pa novi roman. — Milan Drgorii tiska roman, ki je pred meseci izhajal v Novostih": »Giga Baričeva i njenih sedam iirosaea.« V začetku oktobra izide roman Avflufta Caarca: »Tolikimi jedina ljubavc. Tiskala jo bo novn knjigarna •Merknntile«. Roman jemlje snov iz predvojnega Zagreba. — rBinoza pripravlja nov literarni list »Petnajst dana« (vsakih 15 dni izide).
Družba modernih zagrebških likovnih umetnikov »Zemlja* bo odprla v Zagrebu 13. septembra razstavo slik, skulptur in arhitekt, načrtov. Nedavno je ta mlada grupa (Ibler, Ilegcdušič, Postružnlk, Tilek, Tabakovič i. t. d.) razstavila v Parizu svoja dela in žela priznanje.
Bej>ovičev »Savremenik prinaša Krležino draino »Ledoc, ki bo izšla pozneje v posebni knjigi. V seplemberski številki Hrvatske revije* pa se je j>rof. Zimbrrk dotaknil letošnjih knjig Slovenske Matice.
Zagrebški oder je prvo točko losezonskega programa izpolnil s premijera starega kajkavskega komad »Ljtibomirnvirli i'i priatel pravi« in lo / odlično izvedbo. Režiral jn T. Strozzi, ki je poleg A. Ciliča in Nade Babič prvovrstno rešil svojo nalogo.
Zagreb, 9. sept. 1931-	—bii.
Prof. dr. Mirko Koiutif: Tum.ič k zakonu o zemljiško knjižnim diobama, odpisima i pripisiinu i k pravilniku za vodjenje zemljiških knjiga. — Zagreb 1931. »Tipografija.« Str. 424. Cena 100 Din. — Izdajanje zakonov je v novejSi dobi zelo obsežna delavnost nnših založništev. Pa ludi potreba po teh zakonih ju vidna, ker gre za snov, ki urejuje odno-šaje med državljani v njihovem duavuem življenju. Clm bolj na široko pa bodo ti zakoni s tolmači prodrli med ljudi, tem bolje zn državo, tem več stroškov bo prihranjenih. Ni namreč zanikati, da bi si marsikatero pravno stvar interesenti lahko sami urediti, s pomočjo oblnstev, a brez posredovanja poklicno-pravniško poslujočih pisarn. To velja v prvi vrsti o zemljiško-knjižnih vprašanjih, ki so na splošno ljudem že precej znana, tam seveda, kjer je zemljiška knjiga do sedaj že poslovala, uiso pa interesenti doma tudi v potankostih, ki imajo v konkretnih vprašanjih glavno vlogo. Pisatelj pričujočega dela, ki je izdal tudi že tolmača k zemlli-ško-knjižnemu zakonu, je raztolmačil v tem delu zakon o zemljiško-knjižnih telesih, odpisih in prepisih; tolmač je zelo obširen in se ozira na zakonodajo pred tem enotnim zakonom, ki velja za vso državo; dalje je dodal obrazložitev komisije v pravosodnem ministrstvu, ki je delala na toni zakonu, pravilnik za vodstvo zemljiških knjig s komentarjem in katastrski pravilnik. K posameznim oddelkom so dodani praktični obrazci in bo knjiga dobro služila poklicnim pravnikom in uradnikom, ki Imajo opravka z zemljiško knjigo knkor tudi zemljiškoknjižnim interesentom, v prvi vrsti denarnim zavodom.	Dr. C.
Dnevna kronika
Po 6 letih pojasnjen vlom
Šoštanj, St. sept. l)ne, 15. marca 1.1025 je bil izvršen v trafiko Skornšek drzen vlom, pri katerem so vlomilci odnesli veliko blagu v vrednosti 28.000 Din. Kljub intenzivnemu preiskovanju orožniStva je ostal vlom do letos nepojasnjen. V torek pa je bil na podlagi raznih indicij aretiran 28 letni mlinarjev sin .ložfef Hrišnik, ki je dejanje žo priznal, pravi pa, dn vloma .n tatvine ni izvršil sani, ampak v družbi dveh tovarišev, ki pa sta pred petimi leti izginila iz šolanja. Preiskava se sedaj nadaljuje.
Tretji delavec v I
Trbovlje, 9. sept. V sredo popoldne so polagali Dukičevi delavci (jr za rudniško železnico na Dobrni. Pri tem je nadla tračnica na levo nogo samskemu delavcu Ifanžič Avgustu, sinu rudarja, in mu jo zlomila in zdrobila nad stopalom, da mu jo bodo morali najbrže odrezati. Ista nevarnost preti tudi v nedeljo ponesrečenemu Restarju. Tako so se tekom enega tedna zgodile tri nesreče iste vrste, kar bi šo posebno povečalo nesrečo, če bodo tudi tema dvema morali nogi odrezali, kakor so jo Juvanu.
Kolednr
Petek, 11. sept.: Prot in Hiacint, mučenca.
Osebne uesli
—	Sprejem v državno srednjo tehnično šolo. V prvi tečaj srednje tehnične šole v Belgradu so ►prejeti med drugimi kot voj. državni gojenci naslednji inženjerski podnarednikl: Viktor M'klav-618, Pavle Lokovšek, Alojz Perdan in Ernest Kani.
Napredovanje. Diplomirani radiolelegrafist Milim Medvošček je imenovan zn pogodbenega uradniku na naših mednarodnih zrakoplovnib pristaniščih.
_ Izpit so napravili med drugimi za čin aktivnega iu rezervnega strojnega kapetana 2. razreda strojni poročnik Jceip Stranski; za č;n akt in vez. sanitetnega kapetana 2. razreda sanitetna poročnika dr. Anton štor in dr. Vinko Ivanovič; za akt. in rez. nižjega voj. uradnika 2. razreda ekonomske stroko nižji voj. uradnik 3. razreda ekonomske stroke Peter Petričič; za čin rez inženjer. kapetana 2. razreda rez. inženjer poročnik Emil Matic in za čin akt. iu rez. intcndantsloga k-|> tn-ua 2. razreda intendanlski poročnik Miroslav Oglii.
Nov i grobovi
+ V Ljubljani jo včeraj umrla v visoki starosti SO let gospa Helena Poženel. l'ogr"b bo danes ob štirih popcMne iz Kladrzne ulice lfi na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva v miru! — Pre-' ^|ainn naše iskreno sožalje!
lU ■+• V Skofji Loki je umrl g. Frani Gaber v 'viioki starosti 8-1 let. Pogreb bo v petek U. t. m. ob 2 s Trate. N. p. v in.! Ostalim naše so/alje!
-f- V Zagorju jc 10. t. m. umrl g. Josip Dež-man, vpokojcui rudniški strojnik. Pokojnik je bil dolga leta odbornik Ljudske hranilnice in posojilnice v Zagorju. Pokopali ga bodo v soboto ob 4 pop. Naj mu sveti večna luč. Žalujočim svojcem naše sožalje!
OsItsJe vesti
—	Drivnuogija. Julrn , ki cčivldno zelo pogreba popularnosti, si ne \e drugače pjinnguli, Kakor da išče dlak v stolpcih liušega lista. 'Iak<> je sedaj steknilo v našem Kaj pravite? - nekaj, Kar z neznanskim veseljem ponatiskuje, da bi nas očrnilo. Meni namreč, da se je na dopisnik v listom Kaj pravite« norčeval U gasilcev. V resnici pa »e ni norčeval i/, gasilcev, ker * ja še ni norčevanje, pač pa se je h udov nI nu l lahkomišlje-ncsljo, s kalero se pri nas pod firmo gasilstva ir i denar za alkohol colu v taki gosp idarski stiski, kakor vlada danes. To zapravljivosl stno ve.lno žigosali pa jo baino še. .Itilro pa naj ra'<i objavi razglas g. načelnika ljubljanskega okraja, ki to tspravljivosl obsoja in naj gospoda načelnika rajši pri njegovem stremljenju po izlreznjenju našega ljudstvu podpira, kekor da jemlje v zaščito prireditelje takih veselic.
—	Sv. maša ua Krvavcu. Prihodnjo nedeljo, dne 13. septembra, bo v slučaju lepega vremena v nlaninski kapelici na Krvavcu sv. maša iu sicer ob 10.
—	Izletniški vlak v Maribor s polovično vozno ceno, ki vozi v nedeljo, 13. t. ni. ua nogometno prvenstveno tekmu Ilirija : Maribor, odhaja iz Ljubljane ob 7 zjutraj in prispe v Maribor ob 10.30 tako, da sj bodo udeleženci mogli ogledati tudi kopališče na Mariborskem otoku. Povratek iz Maribora bo ob 21. prihod v Ljubljano ob 0.30. Mak bo imel postanek v Litiji, Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Zid mostu. Laškem, Celju iu Prager-skem. Na odhodui postaji bo treba kupiti celo vozno karto do Maribora, ki bo veljala ludi za povra-ck. Prijave udeležencev se sprejemajo pri blagaj-ii kavarne -Evropa brez plačila voztune.
—	Nove telefonske cenirale. Pri poštah Be-junjc pri Cerknici, Preserje in Koprivnik pri Kočevju so bile otvorjene telefonske centrale, ki opravljajo tudi brzojavno službo.
—	Kongres iugoslov. pravnikov v Skopliu. Kakor žc javljeno, se bo vršil kongres v dneh 4., 5. in 6. oktobi .u Dovoljena ie tudi četrtinska vožnja, zadevni razglas bo v najkrajšem času objavljen. Rok za prijave je podaljšan do vključno 15. t. m. Poznejše prijave kakor tudi prijave brez nakazila članarine se ne upoštevajo. Članarina znaša 100 dinarjev, za uradnike 00 Din. za rodbinske člane orvih 80 Din, drugih 50 Din. Legitimacije se bodo razposlale 20. t. m. vsem onim udeležencem. ki so vplačali tudi članarino. Pozivamo zato vse, ki tega še niso storili, da članarino takoj nakažejo. Po pravilih so člani kongresa le člani pravniških društev. Zato pozivamo dolične. ki so se prijavili za kongres, a niso obenem tudi člani društva »Prav-
nik', da nakažejo obenem tudi članarino za društvo Pravnik v znesku 60 Din. — Stalni odbor.
—	Sluiba khHar*kequ. nadzornika. AA. Kr. brniška uprava razpisuje službo kletarskega nadzorniku za dravsko banovino n fakultetno izobrazbo. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene h pravilnimi in zadostno kol kovanimi prilogami jo vložiti najkasneje do 80. sept. 1031 pri kraljevski bauski upravi dravske banovine v Ljubljani.
— Nesramen vloin v cerkveno pušico. Iz Novega mesta: Med opoldanskim mrliškim zvonenjeni je vlomil v ponedeljek, dne 7. t. m. neznan tat v pušico pri lopu Srca Jezusovega v kapiteljski cerkvi. Poizkus pa se mu ni posrečil. Ne samo, da so bile vse pušice šele pred kratkim izpraznjene, bržkone je tatu tudi kdo zmotil pri delu, ker je pustil v pušici 4 Din in 75 nar. Pušica je seveda močno poškodovana, saj je bilo treba velikega napora, da je ključavnica odstopila.
—	Kdo je izgubil uro? Dekanijski urad Trebnje nam poroča: Eden naših je našel v nedeljo 6. septembra v Ljubljani pred glavnim kolodvorom srebrno moško uro brez verižice, precej zanemarjeno, prašno v notranjosti, ki zdaj ne gi-e. Dobi jo pri podpisanem. — Ivan Tomažič, dekan. Trebnje.
_ »„4	v -i ' ..<!' ^ "t < •
.'.'«. » c r •»> u '< ,. t' .. j. • iv U '< i »'• - t. ' h. a-«.' VJ i v< , * ? j, i' t-•n v M 'i .	' - «v K r * V- t *
»n_"H vi li Vi |t tv\ i a t, n t.:. t. i . v j.
—	Pržavoznans vo. Ta knjiga dr. Frana Ogri-na, ki obravnava splošne pojme državne ureditve in našo državno organizaciio z zakoni in predpisi, je po vplikem delu Sp vedno aktualna. Lani ji je bilo dodano Dopolnilo, ki je pa skoraj že pošlo, dočim je od prvotne kniige preostalo še par sto izvodov. Knjiga z Dopolnilom služi vsakomur In se more tudi uepeSno uporabliati kot pomožna knjiga po raznih Šolah. Potrebno bo pa poznati še novo r.stavo in nove volivno zakone. Cena prvotni kniigi (broširana 150 strani) ie znižana nn 15 Din, z Do-
Maribor
Za novo osnovno šolo na desnem bregas Drave
Preklic!
Vse svoje cenjene naročnike obveščamo tem potom, da ni nihče drugi upravičen kasirati naših računov nego samo družabnika naše firme g. Filip Pristov starejši in g. Franc Bricelj in da plačila v druge roke ne bomo priznali za veljavne.
Specialni artistični atelje za črkoslikarstvo »RISTOV & BRICELJ.
oto devetih zadniic
polnilom na 20 Din. Dobi se v knjigarnah in pri piscu v Kamniku.
—	Velikega gospodarskega pomena in važnosti j-: pri n~s brezdvoinno sadje. Raš sedaj, ko jc veliko sadja /c dozorelo, si nase gospodinje prav prizadevajo, kako isto dobiCkanosno uporabiti. Iz zadrege bo i/borno -mnngala izvrstna knjiga: Sadje v gospodinjstvu, ki jo je spisal naš prvi sadni strokovnjak Martin llumek. Knjiga je rnzde-liena na tri dele. Prvi del ooisuje razne vrste in sadna plemena ter nego sadja itd. Drugi del se bavi z uporabo sadia, kako ga vkuha\amo in pripravljamo razne kompote. konzerve, marmelade in sadne sokove. Tretji del nudi ra/na navodila v konserviraniu in susenju /eleniadi. Knjiga je bogato Ilustrirana in naj ne bo brez nic nobena slovenska gospodlnia. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v I.jublvmi, f.r velja Din 24.
—	Shižbeni !ist kralje« ske ban uprave dravske b?novine M. >3 od 10. septembra t. I. objavlja »Progias Ni. Vel. kralja Vlcks.indra I. narodu , dalje Usta'o kraljevine liigoslavijc-, Zakon o izprvm.unb.i1i in dopolnitvah v zakonu o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja <, Naredilo o izrekanju kazni za /elezniško-policijske prestopke-, 'Razpis o kontiiigcntiranju izvoza iz Jugoslavije v Avstrijo-, Dopolnitev naredbe o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrtnikov in niih potnikov , Izpremembe in dopolnitve v navodilih o pristojnosti /a posle resorla ministrstva za trg. iu ind. , Rešitev o devizno-valulnem postopanju in -Objavo glede polvranja občinskih trošarin v letu 10'jl v občini Branoslavci .
—	ObVkc in klobuk? k.micuo čisti, barva, plitira in lika tovarna Jos. Rdeli.
— Pri moienjili v želodcu in črevih, bolečinah v Irebuhu. razdraženosti, uervoznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani ntoči za delo se doseže olajšanje z dnevno čnšo naravne >Frani-JoseI« grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekuvilost, ki jo nudi >Fram-Joh«li voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polnokrvnim korpulentnim ljudem, trpečim na protinu in henteroidih. Franz-.losrf grenčica se dobiva v vseli lekarnah, drogerijah iu specerijskib trgovinah.
Katoliška mladina iz Maribora bo prihodnjo nedeljo, dne 13. sept. t. I. po večernicah priredila v Katoliškem društvenem domu Fiužgarjevo igro Razvalina življenja •. Z mladinci pride tudi njihov neumorni voditelj č. g. p. Pavel Potočnik. Vabimo občinstvo od blizu in daleč, da poseli to lepo prireditev mariborskih mladincev.
Kino vKonjice« v Katol. druStv. domu otvori svojo novo sezono z znamenitim velefilmom 'Bela sestra , ki na lep način kaže boj med dolžnostjo in ljubeznijo. Otvoritvena predstava bo v soboto, 12. septembra t. I. zvečer ob pol 21. V nedeljo ob isti uri zvečer se vrši druga predstava. Za bodočo sezono sc je posrečilo poskrbeti celo vrsto izredno lepih in zanimivih filmov. Prav lako še vse potrebno ukrenemo, da dobimo tudi prvi slovenski film, ki je žel v Ljubljani velikanski uspeli. Film v -Kraljestvu Zlaloroga ■ bo tudi za Konjice in okolico svojevrstna senzacija.
Vojnih
Mesto Maribor so izredno naglo razvija ravno uu desnem bregu Drave. Ako kdo zjutraj gloda, koliko gre šolarjev in dijakov preko mosta \ mesto, mora priznati, da se skoro polovico mladine za šolo naiiuja un desnem bregu Drave.
Kar so pa Sol tiče, pa jo ta del mc.sta še zelo sironiaSeii. Ima sicer primerno deško .šolo, dekliika pa je zelo uboga. Poleg tega pa niti. ti prostori ne zadostujejo. Glede šolskih prostorov -/.a osnovne šole smo prejeli sledeče podatke:
L deška esuovua šola ima pet razredov in šteje 178 učencev. Druga deška osnovna šola utia pet razredov, 18.S učencev, tretja deška osnovna šola 13 razredov in 483 učencev (desni breg), četrta deška osnovna šola 0 razredov, 305 učencev. Prva dekliška osnovna šola 7 razredov, 225 učeyk, druga dekliška osnovna šola 12 razredov, 475 u-čenli (desni breg), tretja dekliška osnovna šola 5 razredov, 177 učenk, četrta dekliška osnovna šo-i la 7 razredov, 200 učenk. Meščanske šole: deška ! meščanska šola 10 razredov, 417 učencev. I. dek-! lišlta meščanska Sola 0 razredov, 315 učenk, 11. j dekliška meščanska Sola 7 razredov, 210 učenk.
Iz nuvedeuih številk, se jasno vidi, da je na ■ desnem bregu Drave mnogo otrok (tretja deška ! 483!; II. dekliška 4751), za katere sta samo dve i Šolski poslopji, izmed katerih je poslopje na Mag-dalenskem trgu popolnomu nezadostno v vprašanju | prostora, kakor tudi v zdravstvenem oziru. Tako 1 se je moralo zgoditi, da ima ta šola nekatere razrede na Slomškovem trgu, v prvi dekliški osnovni šoli in v četrti dekli&ki osnovni šoli, kar je seveda iz razlogov pouka silno neprijetna stran, ker morajo otroci od južne mestne periferije hodili skoraj do glavnega kolodvora v šolo. Na III. deški osnovni Soli pa mora biti menjajoči ee pouk in
Težka atijmobšlsha nesreča pri Mariboru
Maribor, 10. septembra.
Cesta v Koščkih pred tovarno Denvuseh je bila v sredo zvečer ob pol osmih pozorišče težke avtomobilske nesreče. Lastnik avtotaksijo Belak se je vozil na svojem avtomobilu. Prekajevalec Silko iz Karlovca in trgovski potnik Anion Jerič i/. Maribora preko Pesnice. Z omenjenimi gesli se je hotel izogniti nekemu vozu. Toda voz je bil pri tem preveč na straui ter zadel z vso silo v brzojavni drog. Udarec je bil tako močan, da se je drog v sredini prelomil. Avto je obležal v jarku z razbitim hladilnikom in motorjem. Oba jetnika v avtomobilu stn zadobila težke poškodbe, medtem, ko jo šofer dobil le manjše praske. Ranjenca je I rešilni oddelek pripeljal v bolnišnico.
Šolske zadeve. Enomesečni dopust je nastopil g. Oskar Venturini, učitelj ua osnovni šoli v Voj-niku. Ker je on na dopustu, primanjkuje ena učiteljska moč. vsled tega je v dveh razredih menjajoči se šolski pouk, tako da ima vsak rozred mesto 24 ur tedensko, samo 12 ur pouka. Snmoobsebi je umevno, da raditega trpi šolski pouk.
Blagoslovitev kipa :>Male sv. Torezike«. V nedeljo, 0. t. m. je pri jutranjem sv, opravilu bil blagoslovljen kip v čast sv. Mali Tereziki od Deteta Jezusa. Blagoslovitvene obrede je izvršil domači župnik č. g. Anton Lasbacher. Kip v naravni človeški velikosti je na zidu pri Marijinem oltarju in je delo g. Alojzija Škcta, podobarja v Celju, kateri ga je prav mojstrsko izvršil iu ga vsem prav toplo priporočamo. Kip je v okras vojniške cerkve.
Poizvedovanj«
Našla se je v nedeljo popoldne pred Unionom zlata zapestna verižica, ki se dobi v Kolodvorski ul. 35-IL
□	Merihorska filharmonija *c snuje. Kakor smo včeraj kratko poročali, se je vršila v sredo zvečer v prostorih mariborske Glasbene matice anketa glasbenih činitcljev, na kateri se je razpravljalo o nujnosti ustanovitve večjega glasbenega orkestra v Mariboru. Predsednik Glasi) "luaticc, ravnatelj dr. Tominšek, ki je predsedoval temu sestanku, je uvodoma očrtal težak položaj mariborskih glasbenih društev, ki pridejo pri izvajanju velikih del čestokrat v zadrego radi sestave orkestra. Dokler je še obstojni orkestralni odsek Olas-bpne matice, je bilo lahko, toda 1. 1926 se je ta odsek razbil. Dosedaj so si pomagala društva z vojaško godbo, ki jo pa tudi reducirana na tretjo stopnjo. Ker je v Mariboru precej mladega god-benega naraščaja, bi bilo možno srstaviti lep orkester, s katerim bi se omogočilo izvajanje večjih skladb. G. dirigent Ilerzog je predlagal, da sr ysln-novi po vzorcu drugih mes| tudi v Mariboru mestni orkester, ki bo tvoril nekako jedro, okrog katerega bo polom lahko zbrati večje število glasbenikov. Mestna občina bi financirala ta orkester na ta način. d« bi v bodoče nastavljali kot svoje uslužbence le glnsbenike, ki obvladajo več instrumentov. Poleg svoje službe hi se ti obvezali igrali v orkestru. Predlog se je načeloma sprejel ter bo skušal odbor, v katerega so bili izvoljeni ravnatelj dr. Tominšek, dirigent Ilerzog. stolni dirigent Gašparii in Pahor, doseči pri mestni občini razumevanje in načelni sklep za uresničenje lega nsčrta in s tem omogočenje ustanovitve Mariborske filharmonije'. Ker pa ji" jasno, da bo v doglednem času iežko uresničiti ta načrt, se bo obenem lelo« poživila že lani započeta akcija, sestaviti v okviru Glasbene malice primeren orkester iz mariborskih glasbenikov.
□	Ogled stavbUč za novo carinarnico, Včeraj dopoldne 60 je vršila v Mariboru komisijska ocenitev stavbišč, na katerih bo zgrajeha nova carinarnica in stanovanjska poslopja za carinike. V komisiji so bili upravnik carinarnice g. Rafajlo-vič, zastopnik ministrstva za zgradbe ing. Devic iz Belgraua in zastopnik mestnega gradbenega urada ing. Baran. Vršila so se pogajanja z lastniki v poštev »padajočih parcel, ki so sc povoljno končala. Carinarnica bo zgrajena, kot žc objavljeno, v Einspielerjevi ulici na zemljišču g. dr. Franza, hiše za stanovanja carinikov pa na parcelah v Tomšičevem drevoredu in Aškerčevi ulici, ki so last posestnikov: gospe Badl, Baumkirchner in g. Pfrimerja ter Bazerja. Včeraj popoldne so lastniki imenovanih parcel podpisali na gradbenem uradu pogodbo z mestno občino. Z zgraditvijo stanovanjskih poslopij za carinike bo zazidan ves vzhodni kompleks Tomšičevega drevoreda. Z zgradbo novih poslopij bodo pričeli na pomlad, dočim se prične z gradbenimi deli na poštni carinarnici že letošnjo jesen.
□	Repertoar mariborske drame 1931-32. V repertoarnem načrtu mariborske drame so zastopani sledeči slovanski avtorji: Slovenci: Cankar, Kralj na Betajnovi; Šilih, Kaverna; Golouh, Komedija sedanjosti in najnovejše delo Golarja. Iz češkega slovstva Zanger: Spreobrnitev Ferdinanda Piškurja; iz hrvatskega Kulundžič: Škorpijon; iz poljskega Szaniawsky: Mornar; iz ruskega Gstrov-ski; Nevihta in Gogol: Zenitev. Iz ostalih slovstev se vprizore B. Jonson: Volpone in Konec poti, Dehmel: Človekoljubci, Claude-Anet: Mayerling, Anzengruber: Slaba vest, Nestroy: LUopljenca, Rc-al-Ferne: Trije vaški svetniki. Kot otroška predstava se vprizori Gorinškova: Rdeča kapica.
□	Rotovi popravljajo. Naš staroslavni rotovž dobiva novo obleko, katere je bil že dolgo potreben. Arkade in dvoriščno fronto so že prebelili. Prostori mestnega upraviteljstva in socialno-poli-tičnega urada pa dobe tudi na znotraj novo lice. S
I povečanjem oken in ureditvijo dohodov bodo iz
' dosedanjih zatohlih, temnih in nezdravih prostorov nastale prijazne in svetle pisarne. Preslikani in prenovljeni bodo tudi ostaU uradni prostori na
1 magistratu.
tudi tukaj ni mogoče otrok drugam spravili radi volikegu pomanjkanja prostora, .lr.-no, kakor beli dan je, da jo neobhodni) potrebno, da so pnslavl na desnem bregu Dravo novo šolsko pos- ipjo , i osnovno Solo.
V današnjih časih, ko je tako težko za denar, ko ga posebno davkoplačevalci zaradi drugih vi likih davčnih bremen za novo Solo no bi incgii spraviti skupaj, je U/.ko postaviti zahtevo, da naj se sezida nova šola, četudi je krvavo potrebna. Ali pa bi se morda ne dalo napraviti kako drugače, da bi se šola vendarle sezidala, da bi pa mestna občina teh bremen no vzela nase, pač pa kdo drugi. Drznemo -e sportčili tak predlog!
Na Slomškovem trgu stoji gotovo najbolj ini-pozantna šolska zgradba v Mariboru. To stavbe ni sezidala mestna občina, ampak Mestna hranilnica. Mestna hranilnica ima namreč to prednost, da za njo jamči mestna občina. Gotovo je zato pravilno, da je Mestna hranilnica vzela nase to breme oi> priliki svoje 25 letnice. Mestna hranilnica bi naj iudi zdaj za sedemdesetletnico, ko davkoplačevalci ne zmorejo izdatkov za novo poirebno šolo, storila podobno delo in bi naj na desnem bregu Drav.s sezidala vBaj osnovno Solo, ako se že ne more uresničiti načrt za skupno osnovno in meščansko šolo. Tem potom prosimo g. mestnega župana dr. Jtlvana, da v imenu občine stori potrebne korake v lein oziru in načelnika Mestne hranilnice g .dr. Antona Jerovška pa, da s svojim vplivom v Mostni hranilnici doseže uresničenje našega predloga.
S tem, ko to željo naših čitateljev iu vseh prebivalcev na desnem bregu Drave objavljamo, želimo obenem, da ludi vsa mariborska javnost sodeluje pri uresničenju največje kulturne potrebe celokupnega mesta Maribor.
□	Koncerl v mestnem pa.ku priredi v nedeljo 13. t. m. dopoldne v slučaju lepega vremena godba »Drave«.
O Radi nelojalne konkurcnce. Zanimiva razprava sc jc vršila včeraj pri mariborskem okrajnem sodišču. Neko mariborsko industrijsko podjetje toži zagrebško tvrdko, češ, da «e poslužuje v svrho razpečavanja bla;;a nelojalnih sredstev, in sicer ovitkov blaga, ki so tako slični ovitkom mariborskega podjetja, da pov-ročajo zmedo pri odjemalcih. Nadalje se dolži zagrebška tvrdka, da se poslužuje cenikov, ki nosijo sliko tovarne, katere slike pa ne odgovarjajo resnici, temveč je podjetje mnogo manjše. Sodišče je danes izvedlo dokaze ter jc bila zanimiva razprava, ki temelji na podlagi določb o nelojalni tekmi, preložena.
□	Izlet katoliške mladine. Katoliška mladina v Mariboru priredi v nedeljo 13. t. m. svoj zadnji društveni izlet, združen i vrtnim koncertom pri g. Janžekoviču v Peklu. Odhod iz mesla ob pol 2 izpred glavnega kolo vora.
] Krčevi. ske zadeve. Sporočajo nam: Občina Krčevina je pri prenumeraciji hiš na novo razdeljena na pet okrajev, in sicer: 1. Pod piramidami, 2. Petrovo selo, 3. Za Kalvarijo, I. Ribiško selo, 5. Vinarje. Vsak teh navedenih okrajev ho imel svojo zaključno numeracijo, tako da bo odpadla dosedanja zmešnjava hišnih številk.
□	S kostanja jc pa-.!el v Klavniški ulici 10-letni Tomšič Radoslav ter si pri padcu presekal gornjo ustnico. Kcševalci so ga obvezali in oddali v domačo oskrbo.
□	Slovensko pevsko društvo -.Maribor«. DA nes zvečer imajo prvi -t .tanek vsi dosedanji in vsi, ki želijo na novo sodelovati pri Mariboru , zvečer ob pol 8. v pevski sobi, Slomškov trg 20.
G I'mrla jc v bolnišnici Angela Jereb, 24 let stara, hči posestnika iz Tezna. Pogreb se bo vršil v soboto ob pol 4. popoldne na Magdaleneko pokopališče. — Marija Strupen iz Loške uilee si. 5. soproga delaven, stara 41 let. Pogreb se bo vršil v soboto ob 4. popoldne na Frančiškansko pokopališče.
□	SK Amater. Drevi ob 19 Na Livadi zbor vseh tekmovalcev. Tudi drugi lahkoatleti naj pridejo.
Zadeva hrastniške šole
Hrastnik. 9. septembra.
-Jugoslovan z dne 4. in -iJutro« z dne 5. t. ni. prinašata svoje dopise iz Trbovelj, v katerih poskušata iskati krivdo zaradi hrastniške šole povsod drugod, samo tam ne, kjer so. Ker se da iz dopisov sklepali, da je na tem tudi naš dopisnik kol nekdanji šolski in občinski odbornik sodeloval, ugotavljam, da je lo resnica, pač pa kot opozicija in ne more bili govora o t« m, da bi kdo odgovarjal za deln, ki jih drugi vrše. Za danes se omejimo na tele ugotovitve:
1.	Stavbiščo je kupil krajni šolski svet od svojega načelnika g. Roša.
2.	Profesor Seidl je stavbišče odobril, zalem profesor Hinterlechnor zavrgel.
3.	Zadnja uradna komisija je kljub poročilu prof. llinlorlcchnerja stavbišče odobrila. Na odgovornost lo odobritve je oddal krajni šolski svet stavbna dela.
Pri tej komisiji > Izjavil g. župan g. Vodušek sledeče:
Jaz izjavljam v imenu občine, da spih za la (Rošev) prostor, ti. Pinkava je izjavil isto. In k temu se jo pridružil Se g. inž. Skaberne od gradbene direkcije.
4.	Stavbišče uradno :e ni ovrženo in bo 12. I. tn. zopet komisija, ki se bo So s trm pečala.
5.	Neki drugi posestnik je ponudil sigurno slnvbisče v zamenjavo z. imenovano, četudi ni»i ne more za nič služili. Zakaj so to ponudbo o.lbil bi dopisniki imenovanih listov lahko sami poveda: . Pa ludi mi knkor druga javnost, dobro vemo. Ni pa še s tem konec.
Zidalo se bo. Nikakor pa ni vseeno, če b< ' -okolnosti, ki so dosedaj odločevale, povzročal . da bi so šola zidala na takozvnnem Dacerjevem hribu. To bi zopei za kakega pol milijona podražil stvar. Znano pa je, da je pred dvema letoma Lun pečina počila in se je ena skala odtrgala, ker j kamen mehak.
Krajevno primeren bi bil edino predlog, <l,i so šolski okoliš decentralizira in naredi za rudniš ki okoliš osemrazredna Sola pri rudniku, za otrek od tovarn pa naj bi služila sedanja šola. Za »; mo vanja učiteljev, četudi bi so mogoče ne mogla p leg šole zgraditi, bi se pa nekje že našel primeren prostor. Prav gotovo bi se s takšno kombinacij-i dal kak milijonček prihraniti. Apeliramo na raz ne faktorje, naj se vend ar enkrat osebni oziri umaknejo pred splošnimi. Ista javnost, ki je s-d.i upravičeno nezadovoljna, bo naenkrat hvaležna.
Resno so bojimo, da bo ostalo naše svarilo glas upijočega v puščavi. Vendar smo storili svo dolžnost. Ce so bodo stvari razvijale v škodo g< spodarstva, katero se tako mogočno ob raznih prilikah naglašu, ne moremo nositi odgovornosti uu tem. —	Dopisnik iz. Hrastnika.
Stepa vas
Vsi ljudje in živina slepi - Prenašalci povzročevalca sleposti komarji in netopirji
l illepek, mala vas v državi Onksaki. leži približno 1400 m visoko nad morsko gladino, je osamljena, revna in brez vsakega pomena. Kljub temu se zanjo v zadnjem času živahno zanima vsa Meksika in posebno znanstveni svet. Vzrok tega zanimanja je redka nesreča: vsi tiltepeški prebivalci do zadnjega so slepi.
Večinoma so sleporojeni, drugi zopet izgubijo \ i c I nekoliko mesecev po rojstvu,' vsekakor pu še v teku prvega leta življenju. Ta usodna slepost pomeni pravo prekletstvo zn nesrečno vos in zadene tudi maloštevilne tujce, ki jih privede usoda za daljši čas v Tiltepek. še ti popolnoma zdravi došlcci postanejo nekoliko mesecev pozneje slepi.
Žalostno je videti te revne indijanske, umazane in razcapane kmete, ki z dolgimi palicami v roki tavajo po ulici nli kako počasi, v usodo vdani, odhajajo ob jutranjem svitu na polje iu korakajo za plugi, ki jih vlečejo po večini tudi slepi voli. Vse delo se vrši pomnlo. previdno in v tragičnem molku. Prvo poročilo o skrivnostni bolezni je prispeval mcksikanski zdravnik, dr. Ramon Pardo. Zbudilo je nepopisno zanimanje in napotilo tekom zadnjih let v domovino nesrečnih slepcev številne mednarodne znanstvenike, ki bi radi rešili to tragično skrivnost.
Slepi Indijanci bivajo po nizkih zidanih kočah. Namesto vrat imajo samo odprtino v zidu, ki jo zapirajo z velikim kamenoin. Okna v Til-tepeku niso znana, ker tudi niso potrebna. Samo « zatohlem hladu svojih vedno zaprtih koč si privoščijo Indijanci nekoliko veselja. Zvečer po končanem poljskem delu sc sliši odtod za-tegnjena, enolična godba drobnih lesenih flavt in prepevanje žganjepivcev. Alkoholizem je doma med temi nesrečniki.
Znanost se je dolgo časa zaman trudila nad vprašanjem o vzrokih oslepelosti nesrečnega plamena Ayooka. kakor se imenujejo ti Indijanci. Seveda nimajo ti reveži prav nobenega pojmu o zasebni in javni higijeni.
Zato so mislili raziskovalci od kraja, da bi vtegnile povzročati nesrečo posledice nebrzdanega življenja. A kmalu se je izkazalo, da ne pridejo domačini v gorovju Sierrn Oaxaca v noben dotik s prebivalci večjih krajev in sploh ne poznajo kožnih sjiolnili bolezni. Na to so raziskovali domačo žgano pijačo, ki je res preveč priljubljena pri slepcih, in zopet se je izkazalo. dn nikakor nc more biti kriva bolezni.
Isto žganje pijejo prebivalci ostalih, od Tiltepek u nekoliko kilometrov oddaljenih indijun-skih vasi. ne da bi oslepeli. Domačini sumi so govorili o vplivu neke rastline z imenom la vcrguenzn. ki baje izpuhteva po noči strupeno
Stavni stroj za note, ki ga je iznašel neki boclium-ski stavec. S tem problemom se je mnogo ljudi doslej zaman trudilo.
soparo. Pravili so, du postane človek slep, če zngledii to cvetko. A kemično raziskovanje je ugotovilo, da je ta trditev golo praznoverje.
Šele lanska in letošnja raziskovanja so nekoliko objasnilu skrivnost nesrečne vasi. Znanstveniki so našli jioprej nepoznano vrsto troji-skegu moški ta, ki človeka lahko okuži z drobnimi. kakor las oblikovanimi črvički. Slednji nedvomno zastrupijo kri in utegnejo sodelovati pri širjenju slepote. Razen tega so se zanimali raziskovalci za neštcvilne netopirje, ki v jatah gnezdijo po hišah in hlevih in menda tudi prenašajo omenjene črvičke. Upajmo, da se znanstvenikom posreči najti lek jiroti tako kruti lvdezni nesrečnih Indijancev.
V šestih iira.li v Ameriko! Pri vežbah zu Schneiui-i jt v |.imal ji uoseg. i poročnik Suiiiuomi (desno) s svojim letalom Vdekers-superniarine-rolls-Toyce fantastično brzino 724.05 kilometrov na uro! Dosedanji rekord je znašal 593 kilometrov. Po novem rekordu bi trajal polet iz Evrope v Ameriko samo
šest ur.
„On klub♦ jaz tešovtšče"
Po nekem berlinskem listu jiosnemnmo: Gospa »trgovca« L. toži na ločitev zakona, ker ji njen mož kljub obljubi pred zakonom že tretje leto ni dovolil iti na letovišče. Toži-teljica, vitka osebica, se pač sama zaveda, nn kalco slabih nogah stoji njena tožba.
»če bi moj mož ne imel sredstev« je dejala na prvi razpravi — »ne bi nič rekla; todn on v eni noči priigra toliko, kolikor bi potrebovalo jaz za cel mesec pri morju. Moj zdravnik je rekel, da potrebujem izpremembe zraka, n inoj mož pravi, dn je prvo njegovo zdravje, ker on služi denar.«
Ali temu, dn hodi vaš mož vsak večer v klub. ne nasjirotujete?« je vprašal sodnik.
Mi ne! Saj sva se vendur tako dogovorili! pred zakonom: on klub. ja/. pu letovišče.«
Sodnik dobrohotno prigovarja možu, ki v znnregi pravi: »če moja žena odpotuje, potem seni prepričan, dn je namesto treh tednov ne bo nazaj sedem tednov, in v tem času — proz-uoveren sem — boni v klubu izgubljal.«
Tak fiotem se po peljite / njo pa ne boste /lii' izgubili.«
»Torej pridobitni igralec.c je dejal sodnik in pravda se bo sedaj okreniln v drugo smer.
\ znnčilno je. nn kakšnih temeljili se sklc-pnjo moderni /nkoni«: »On klub, jaz pa letovišče.«
Američani ne znajo šiediti
štedenje v malem je velika umetnost, ki se ne da čez noč naučiti, lako so izdali Američani lani kljub hudi krizi visoke miljarde zu cigarete iu slaščice. Dočim je pridohitni davek vrgel državi znatno manj. nego jc bilo preračunano, so pu ostali dohodki od tuks na luksuzne predmete skoraj v i-ti višini kukor prejšnja leta. L. 1930. so |>r...„ili v Združenih državah 115 milijard cigaret. Po kinematografih so prodali čokolad«; in drugih slaščic za 4.2 milijarde. Znatno se je zvišala jiotrošnjn kave. ki so jo uvozili lani nad 9?J milijonov funtov.
A
Nasproten učinek. Zakaj pa ne zasjiiš? Saj si vendar vzel uspavalni prašek?« — »To že. Po mi še vedno ne gre v glavo, kako more le-k irnnr /a tak jirašek 3 Din zahtevati.«
Pariius gori! Slavna grška gora 1'arnas, ki jo pokrivajo krasni pinijski gozdovi, je postala prizorišče strahovitega požara, ki je uničil že na tisoče hektarov gozdov. Vojaštvo je prihitelo kmetom na pomoč, da bi ogenj pogasili, a doslej je bil ve« trud zaman. Več vasi je v nevarnosti.
Nenavadno izpreohrnenje
V svetu se jc imenoval Han čen kan. Imel je za seboj dobro izobrazbo, ko je vstopil v tajništvo generala Vu-pej-fu-a kot pisar. Sledil je armadi na njenih potih in vojnih pustolov-stvili več let. Potem se mu je vse pristudilo in hotel jo svetu pokazati hrbet; rekel je svoji ženi: »Življenje med svetom je le veriga gorja zate in zame. Če tebe ne bi bilo, bi mogel postati menih. Toda Ti si ovira, če bi se. usmrtila, bi prejela na onem svetu lepo plačilo, jaz bi pa mogel v miru delati nu nadnaravni izpre-membi sebe samega (po naukih taoistov: Postati genij in doseči nesmrtnost.)« — »To je dobra misel,« jc dejala žena in se zastrupila z arzenikom.
Mož je nato preskrbel svojo malo hčerko pri sorodnikih, sinka jc pa vzel s seboj in odšel v taoistični samostan, kjer je ostal tri leta. Po tem poizkusnem času je mogel (po taoistič-
Kaj je prozorno
Kakor marsikateri drugi pojmi v fiziki tudi označba ^prozoren« ne pomenja ničesar nespremenljivega. Najčistejša voda je v globini 20—25 cm popolnoma neprodirna za solnčno luč, in vlada v morskih globinah večna tema. Tudi najboljše steklo izgubi sleherno prozornost, če je do pol metra debelo. Kovine so se šs pred kratkim smatrale za popolnoma neprosojno snov. A ko se je posrečilo razplo-ščiti vsaj nekatere kovine v izredno tenke lističe, takoj se je izkazalo, da proseva vsaka izmed njih in zraven ima posebpo značilno luč. Tako proseva zlato v obliki najdrobnejšega, samo 0.0001 nun debelega lističa v modri-kastozelenkasti barvi. Srebro je znano kot izredno mehka suov. En gram brezprimesnega srebra lahko raztegnemo v 2.500 mm dolgo žico. A kljub temu se ni do zdaj posrečilo skovati pod 0.0003 mm debelega srebrnega lističa. V tej obliki proseva srebro v sinjkasti barvi, ki je nekoliko mešana z zelenkasto pa rumeno, v splošnem psi je dokaj bolj sinja ka-
nih meniških pravilih) ali ostati v samostanu ali pa se kol prosjak in gluniač potikati po svetu. Odločil se je za poslednje in s svojim sinom prepotoval mnogo dežela. Ko so ga pa drugi taoisti obdolžili, du izvršuje magično medicino tuko, da so posledice zle (bolezen itd.), se je razočaran vrnil domov, ohranil pa jc vero in obleko taoističnega meniha.
V tem sla bila postala katoličana eden njegovih sorodnikov in njegov lastni brat. Nekega dne je srečal ta zelo jiobožni menih, ki ga je neprestano žejnlo po popolnosti, nekaj članov nove kitajske kongregucije manjših bratov sv. Janeza Krstnika. Prosil je za sprejem v samostan Osmerih blagrov, da bi se pripravil na krst. Na vn' boliod letos je slekel svojo taoistično haljo iu prejel krst. Od tedaj >■ apostolsko vnemo dela za katolicizem.
uloa j
•T*
Ncpotopljiv rešilni čol. ki ga je zgradil tehnik Albert Sigg v Frnnkturtu ob Meni. Čoln more klju-bovati vsakemu vremenu ter je opremljen z jadrom in motorjem. Njegova brzina znaša do 15 km na uro
kor pri zlatu. Raker zojiet proseva v zeleni luči, a ta pojav se lahko opazuje zgolj s pomočjo jako močne umetne svetlobe. Sodobna tehnika lahko splošči baker zgolj v nekoliko stotink milimetra debele lističe. Sicer ni nobenega dvoma, da bi prosevale vse kovine v svoji določeni luči, če bi bili v stanju oblikovati jih v največ po 0.00003 mm debele lističe. \ sedanja tehnika še ni kos tej nalogi. Samo Riintgenovi žarki imajo lastnost prodirati skozi sleherno snov, vštevši tudi kovine. Zato se jih poslužuje tehnika, da bi se prepričala o notranjem stanju debelih kovinskih delov pri strojih in zgradbah.
Siegfrieci noj, oivši nemški poslanik v Albaniji, ki je bil imenovan za vodjo vzhodnega oddelka v nemškem zunanjem uradu in bodo šle tudi vse balkanske zadeve skozi njegove roke.
Dva strahovala 40 kmetov in orožnika
Na samotni ' gorski ccsti med Lovcem in i Sevljevini v Bolgariji je korakalo te dni 40 ! kmetov na semenj v spremstvu enega orožniku. Izza neke skale stn iznenada skočilo prednje dva roparja z revolverji v roki in zahtevala j denar. Kmetje so jima morali izročiti vso go-j tovino — približno 60.000 levov. Nuvzoči orož-I nik se je branil rabiti orožje. Oil daleč so opa-j /ovali napad drugi kmetje, ki si pa tudi niso upali nastopiti proti roparjema.
Pomotoma ustreli! človeka
Osemnajstletiii sin angleške časnikaricc Clark je v l.ahori zgodaj zjutraj prišel 1111 vlak iu vstopil v oddelek prvega razreda. Tu je spal mlad častnik, poročnik Sheehan, ki je bil dne 25. juliji, letos pri Blusavala nu vlaku napaden iu ranjen / bodalom. Ko se je Sliee-lian ob Clarkovem prihodu iznenada prebudil, je mislil, du so g(l prišli zopet napast; /grabil je revolver in sprožil. Mladi Clark se je smrtno /odet zgrudil in nn mestu izdihnil.
Do. K«, najnovejšo Pornierovo orjaško letalo nn štiri motorje. Soodaj Klavdij Dornier.
Napredek za vsako ceno
Ameriška zvezna ilr/ava Nevvnda jc uvedla ' najnovejši način lismrčevanja zu zločince: strupene pline. Verjetno, tla tudi druge ameriške države ne I101I0 hotele zaostajati in bodo udi uvedle kak posebno modern način smrtne • kazni. Električni stol jiojde v muzej, kjer bo I našel vredno družbo: železno devo«, vislice, guillotino . ..
Predsednik Hoover (1) jo sprejel najboljše ume i.e letalce sveta, ki so se bili udeležili tekem v umin-liem letaniu v ClevAlnndu.
»r v W»J •	v*
JVas zifnt reztm
Začetkom meseca juliju 1931 se je uveljavila T»ri nas inonopolizacija izvoza in uvoza pšenice. V
zvezi z nionopolizaci jo so se uveljavile različne odredbe za not um j i promet, glede katerih so bili gospodarski strokovnjaki jako i»esimistični in jun niso vsaj v obliki, v ko j i So stopile v veljavo, prerokovali dolgega živi jen,a. Privilegirana družba, ki izvaja monopolizacijo, je io v kratki dobi tudi saina uvidela in v zadnjem času preseneča našo javnost z raznimi odredbami, ki globoko posegajo v naše gospodarstvo.
Naše gospodarstvo si glede teh različnih predpisov še ui docela na jasnem, Uer dopuščajo različna tolmačenja in se bo moral v marsikaterem pogledu položaj še razjasniti, da si bodo interesenti povsem na lasnem, kakšne dolžnosti jim nalagajo novi predpisi. Jasno pa je navzlic temu, da pomen ja novi žitni režim že po svojih formalnih odredbah dolžnosti, katere bodo zahtevale gotove zrlve.
S formalnimi dolžnostmi ni prlzaneseno mlinom, pa tudi ue trgovini iu predelovalcem moke (pekom itd.), ker morajo vse trgovine, ki prodajajo moko in v,si prodajalci, voditi o prodaji poiebno knjig i, pazili morajo na plombe, s katerimi morajo biti opremljene vse vreče itd.
Prizadetim podjetjem povzroča mnogo skrbi dolžnost doplačila med nakupno in prodajno ceno za žito in moko. Doplačila, ki se morajo izvršiti v 10 dneh, bodo znaša za posameznika preko 500 tisoč Din in je vprašanje, kako bodo zmogli la znesek v sedanjih težkih prilikah, ko različni denarni zavodi, med njimi tudi Narodna banka, reducirajo kredite. Ljubljanska zbornica za TOl je v tem pogledu ž® opozorila merodajiie kroge na nujno potrebe), da se z ozirom na kritičen položaj v kreditnem poslovanju za plačilo razlike dovolijo izdatne olajšave.	......
V negotovosti so pn nas tudi mešani mlini, to jo mlini, ki meljejo za trgovino, hkratu pa proti plačilu žito tudi trgovcem in kmetom, prvim za trgovino, drugim za njihove gospodarske potrebe. Večina
/z seje uprave Zavoda za pospeševanje obrti. — Filmska predavanju. — Osnovanje posvetovalnico za racionalizacijo obrtniških delavnic. — Izobrazba podeželskih obrtnikov. — Strokovna izobrazba v tujini. — Obrtni odsek soglasno za skupne zbornice.
Te dni se je pod predsedstvom g. Iv. Ogrina vršila seja zavoda za pospeševanje obrti. Uvodoma je g. predsednik Ogrin podal poročilo, iz katerega je razvidno delo Zavoda. V okrilju Zavoda se bodo čimprej začela vršiti filmska predavanja, kar je za izobrazbo obrtništva neprecenljivega pomena. Dosedaj se to ni zgodilo radi lega, ker je taksa za filme zelo visoka; Zbornica je prosila, da se taki filmi takse oproste iu na inerodajnih mestih se jo to tudi obljubilo.
V letošnjem letu se je izdalo za obrtno pospeševanje 335.403 Din; tu so vštete tudi podpore raznim obrtnim organizacijam za njih obrtno pospeševanje. Stroški za tečaje, kakor tudi tečajni inventar, so vedno večji, kajti potreba po prireditvi tečajev je vedno močnejša. V vseh krajih, kjerkoli ie Zavod priredil tečaje, prosijo za prireditev novih Dopolnilnih tečajev. Vodstvo Zavoda se tega popolnoma zaveda ter se bodo v tej sezoni vršili razni ,'ažni tečaji. V debati, katere so se udeležili predvsem predsednik g. Ogrin Ivan in člani upravo gg. Rebek Josip, Kralj, Cešarek, Golčar, Ložar in Oset, ?e je sklenilo, da se prirede tečaji za učenje tujih jezikov, tftčnji za stavbno dekoriranje, kalkulacijski in knjigovodski tečaji ter tečaji za racijonalizacijo lelavnic. V zvezi s lem je izrednega pomena osnovanje posvetovalnega sveta, ki bo iz okrilja Zavoda dajal obrtnikom navodila, kako je treba urediti delavnice, kake stroje naročiti, kratko vse, kar je potrebno današnjemu obrtniku. Vršili se bodo dalje dopolnilni avtogenski tečaji, specijalni tečaji za va-renje lia deželi, tečaji za popravila poljedelskih strojev in avtobusov, dalje tečaji za vodstvo obrtniških nabavljalnih, kreditnih in produkcijskih zadrug. Zavod je s tem pestrim programom tečajev pokazal, da hoče povzdigniti predvsem tudi izobrazbo podeželskega obrtnika. Tako je Zavod že priredil v Brežicah tečaj za dnmsko in moško krojenje, kar je za tamkajšnje obrtništvo zelo važno, ker se mu s tem omogoča čim večje uveljavljenje na bližnjem zagrebškem trgu.
Zavod je dalje dal podpore za strokovno izo- j brnzbo v inozemstvu, toko za kovinarsko, lesno, ke-ramično, oblačilno in grafično stroko.
Istega dne se je vršila tudi seja obrtnega odseka Zbornice, na kateri je g. predsednik Ogrin podal poročilo o težkem položaju obrtništva; glede pavšalnega odkupa davka na poslovni promet je bil soglasno sprejet njegov predlog, (In se ne more obrtnik v današnjih težkih časih vezati za 3 leta naprej, ampak da se mu mora dati možnost odpovedi po enem letu.
Dalje je na predlog g. Rebeka obrtni odsek »oglasno sprejel resolucijo, v kateri odločno obsoja j In zavrača borbo proti skupnim Zbornicam, ker si nekateri lastijo pravico, da govore v imenu celega | obrtništva, kar nikakor ni res. Obrtni odsek Zbornice predstavlja najvišji obrtniški forum iz cele Dravske banovine in ta se je izjavil ponovno za skupne zbornice, kajti to ie edino v korist vsega obrtništva. Objektivnemu in resnemu obrtniku to najboljše dokazuje delo Zbornice in njenega Zavoda.
OUZD v avgusta
Padec članstva se je v avgustu zopet zir.anišal, tn sicer na 3510 (od 4630 predhodniega meseca). Vzrok temu pojavu ni vsestransko onvil.ienje gospodarske krize, temveč napredovanje posameznih seči j sle i h industrij, v prvi vrsti gradbene industrije (regulacija Ljubljanice, zidanje novih tramvajskih prog itd. itd.). Po končani seziji. katera ee tu in lam tudi umetno vzdržuje na tako po-voljnl višini od strani javnih faktorjev v svrho ublažitve brezposelnih, bo palec zavarovanih delavcev zopet naraste].
Zdravstvene razmere so se v avgustu zbolJSale od lanskega lota skoraj za eno desetino. Odstotek bolnikov se je zmanjšal za celih 0.25% na višino 2.15% (vštevši porodnice). Značilno je. da ie padel odstotek moških bolnikov samo Za 0.18$. dočim je odstotek ženskih bolnikov, knirri je vse predhodnje tiipsmp narašlal, padel zn celih 0.43%.
Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera odgovarja približno povprečnemu dnevnemu delavskemu zaslužku, je padla o I lanskega lota za ca. 1%, t. j. za Din 0.25 na Din 26.68. Padec ženskih plač je povprečno deselkral večji (Din 0.51) nego moških plač (Din 0.05).
Celokupna dnevna zavarovana mezda je padla y.a Din 12014-1 na Din 2,885.077.60. Bolniški pri-stievki OUZD so so tako znižali dnevno z,8 več kot 7000 Din nli mesečno skoraj za 200.000 Din.
.Y. poročilo Hmeljarskega drv&tra :a Slovenijo. - Žilec v Sav. dolini, 9. sept. 1931. - Pri zelo živahnem povpraševanju, učvrščenem razpoloženju in raslrčih cenah — do 12 Din za 1 kg — je razprodanih če/. 00% letošnjega pridelka. — V javni 'J/.naninv.ilnif i za hmelj se jc lolos - nova sezona -«ii.niralj žc na I 700 iežkih bal. — Društv. odbor.
naših mlinov je v tej smeri urejena in U vsaka
omejitev v poslovanju ogrožala njihove eksistenčne pogoje in jim s lem povzročila občutno škodo. Težava bo nastala ludi pri izvedbi predpisa, da mlini, ki meljejo za plačilo, ne smejo porabljati naprav za meljavo tipizirane pšenične moke, posredno prepovedano, da ne smejo mleti tudi več vrst rži, ajde in koruze? Taka omejitev brez dvoma ni bila nameravana, se pa po predpisih more izkonstruirata. Vprašanje je tudi, ali bo povprečna moka ustrezala zahtevam naših kmetovalcev, glede katerih je vsaj v nekaterih delili znano, da slavijo na kakovost moke precejšnje zahteve.
Negotovost obstoja dalje glede menjave. Pri nas je udomačeno, da pripelje kmetovalec v mlin svojo žito in ga zamenja za moko po svoji izbiri. Glede dopustnosti ali nedopusUiosti takih trgovskih poslov ne dajejo novi predpisi nikake jasnosti.
Veliko bojazen vzbuja v krogu prizadetih podjetnikov tudi možnost, da se more prevzemna cena pšenice naredbenim potom vsak čas premeniti. Naši podjetniki so prepričani, da se utegnejo seda.j veljavne cene v doglednem ca.su znižati in mori jih negotovost, kako bodo prišli ua svoj račun, če bodo o b taki izpremembi imeli na zalogi večje količine žila, nabavljene po višji ceni.
To je le nekaj misli glede žitnega režima, ki bo po ugotovitvi Zbornice za TOl v Ljubljani za iz-vozniški kongres, ki se vrši koncem tekočega tedna, pomen j al za dravsko banovino obremenitev v iznosu 80 milijonov dinarjev.
V uglednem belgrajskem listu »Politika« se je pred kratkim vršila anketa o žitnem monopolu. K besedi so se oglasili naši najuglednejši gospodarski strokovnjaki in ugotovili, da bi se vprašanje žitnega monopola pri nas samoobsebi rešilo, če bi reducirali kulturo pšenice za približno 10 odstotkov. S t ein nam je dana smer za naše stališče, to je stališče prode trgovine, ker žrtev 10 odstotkov kulture pšenic« niti iz daleka ne odtehta žrtev, ki jih nalaga izvajanje žilnega monopola.	(»Trgovski list«.)
Anketa kmetijskih strokovnjakov. Pretekli teden se je pri banski upravi vršila konferenca kmetijskih strokovnjakov iz cele banovine. Anketo je vodil pomočnik bana dr. Pirkmajer. Na anketi je bilo podanih več referatov, ki so se vsi tikali največ kmetijsko-pospeševalnega dela in podali zanj več novih važnih smernic. V glavnem jo anketa pokazala rezultate dosedanjega dela in pokazala, kako veliko dela nas še čaka. Kakor č' 'emo, bi se naj v kratkem vršila nova anketa, ki bi še globlje pos»gel v problem naše kmetijske krize, ki postaja z dne v dan bolj važno vprašanje, ii katerega rešitvi bo treba kaj kmalu pristopiti.
Inozemski stroleovnjaki v Rusiji. Ia uradnih ruskih podatkov je razvidno, da deluje v Rusiji sedaj 3528 inozemskih strokovnjakov. Polovica teh strokovnjakov je inženjerjev in tehnikov, ostala |K)lovica pa so kvalificirani delavci. Največ inozemskih strokovnjakov je Nemcev: dve tretjini, ena petina pa je Američanov.
Rusko zadružništvo. Po ruskih podatkih je v ruskih zadrugah organiziranih nn milijonov ljudi. Privatna trgovina tvori le še 2.5% vse delajlne trgovine.
Posojila Privilegirane agrarne banke. Podpisan je zakon o izpremembi zakona o izvozu in uvozu žita. Zakon je dobil nov člen, po katerem je Privilegirana agrarna banka pooblaščena najemati posojila za finansiranje izvoza in uvoza po tem zakonu Ln z državno garancijo, da v ta namen podeljuje kredite Priv. izvozni dmžbi. Garancijo države bo dal finančni minister po predhodni odobrilvi predsednika ministrskega sveta.
Tovarna svile v Vrbasu. Kakor poročajo vojvodinski listi, bo začela ta mesec obratovati nova tkalnica svile, ki jo bila zgrajena s sodelovanjem švicarskega kapilula v Vrbasu. Tovarna bo dala dola 150 delavcem.
Tovarna dežnikov v Dolnji Lendavi objavlja svojo bilanco za 1930/31. Iz bilance je razvidno, da je pri glavnici 1 milij. Din znašai čisti dobiček 0.3(5 milij. Din.
Borza
Denar
Dne 10. septembra.
Svetovni mojster v boksu v Ljubljani
Ljubljani*. Amsterdam 2283.92—2290.76, Bruselj 787.80—79011), Curih 1104.15—1107.45, Dunaj 795.75—798.15. London 275.21—276.03, Newyork 5051.87—5608.87. Pariz 222 04 —222.70, Praga 167.60 — 168.16, Trsi 296.18—297.08.
Zagreb. Amsterdam 2283.92—2290.76. Dunaj 795.75—798.15, Bruselj 787 80 — 790.16. London 275.21—276.03, MIlan 296.18 297.08, Nevvvork kabel 5662.87—5679.87, ček 5651.87—5668.87, Pariz 222.04 -222.70, Praga 167.66-168.16, Curih 1104.15— 1107.15. Skupni promet brez kompenzacij 6.9 milij.
Curih. Delr/rad 0.0.% Pariz 20.1 i, London 24.9275, Nevvyork 512.85, Bruselj 71.85, Milan 26.88, Madrid 46 40. Amsterdam 206 85, Berlin 120.85. Dunaj 72/«. Stocldiolin 137 25, Oslo 187.12, Kopenhagen 187.12, Sofija 3.71, Praga 15.19. Varšava 57.40, Atene 6.645, Carigrad 2.43, Bukarešta 3.055. Hel.singfors 12 925.
Belgrad. Amsterdam 2283.92—2290 76, Bniselj 787.80-790.16, Curih 1104.15-1107.45. Dunaj 795.75 —798.15. London 275 21—276.03, Newyork 5651.81 —5068 87, Pariz 222.04—222.70, Praga 167.66— 168.16, Trsi 296.18—297.08.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes Evrstejša in so tečaji večinoma nekoliko narasli. Protnel je bil v vojni škodi znatnejši. Bančni papirji so bili predmet večjega zanimanja in bilo je več zaključkov kot normalno. Narodna banka Jo bila zakliučena po 5150. Industrijski papirji beležijo zaključke v delnicah Vevč in Trboveljske po neizpremenjenih tečajih. Nadalje je bila zaključena brniška Ivornica vagonov po 35.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 76 lil., 7% Bler. pos. 64 bl., Celjska 150 den., Lj. kred. 120 den.. Praštediona 950 den.. Kred. zavod 195 den., Vevče 120 d., Stavbna 40 den.. Ruše 125 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7% invest. pos. 71—74, agrarji 43 bl., voina škoda ar. in kasa 328—330 (329). 12. 336—838, 8% Bler. pos. 72—73, 7% Bler. pos. ar. 02—63 (62, 64), kasa 62—64, T/o pos. Drž. hip. banke 64—65. 6% begi. obv. 49—50. Bančne delnice: Hrvatska 50 den., Poljo 53.50—55. Kreditna 121-126. Union 150-155 (150), Jugo 67—68 (67), Lj. kred. 120-125 (120), Medjunarodna 68 d.. Narodna 5000-5200 (5150), Obrtna 36 den.. Praštediona 957.50—965, Srbska 190—190.50 (190), Zemaljska 114—116 (115). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 110 bl., Slaveks 25, Slavonija 200 den.. Danica 65—70, Drava 192.5—212.5, Šečerana Os.iek 200-205. Brod. vag. 30—40 (35), Vevče 120—122 (120), Isis 40 bl., Ragusea 300 bl., Ocean i a 195 bl., Jadr. plov. 460—480, Trboveljska 212-213 (213).
Belgrad. Narodna banka 5150 bi., 7% invest. pos. 70 den.. ajrarii 40 don., vojna škoda 328—329 (700 kom.), 11. 338 (300 kom.), 12. 388.50—889 <2800 kom.). 6'r begi. obv. 50—51.25 (150.000), 7% Bler. pos. 66 (1000 dol.). T/o nos. Drž. hip. banke 67 (1000 dol J.
Komaj *o v Ljubljani pozabili na »nega mojstra, ki je pokazal svoje veliko manje v plavanju, 2e «e napoveduje še večja senzacija. V soboto in nedeljo nastopi v unionski dvorani Jimi Lyggett, bivši svetovni mojster boksanja, Letos poleti, ko se je vršila tekma za svetovno mojstrstvo med Schmellingom in Striblingom, je bilo tudi v Ljubljani ogromno zanimanje za izid tega dvoboja. Vneti radioposlušalci so prečuli celo noč v pričakovanju izida borbe. Marsikdo se še danes čudi, kako_ je to mogoče, da si je ta mladi Nemec tako rekoč v naskoku osvojil ponosni naslov svetovnega mojstra.
Pričeteh pod zvezne ga prvenstva
V nedeljo prično končno težko pričakovane ligine tekme, za prvenstvo LNP. Kakor smo že svoječasno poročali, igrajo v tej ligi Ilirija. Primorje, Svoboda, Maribor, Železničar in Atletiki. To naj bi bili najmočnejši klubi Slovenije. Naravno, da ti klubi niso to, kar bi morali biti. Manjkata Rapid in ljubljanski Hermcs, ki sta brez dvoma močnejša, kakor pa Atletiki in Svoboda. Radi tega tudi to ligino prvenstvo ne bo prineslo pričakovanih rezultatov.
Prvak Slovenije Ilirija potuje v Maribor, kjer ima kot nasprotnika eno najmočnejših moštev Slovenije, Maribor. Izid te tekme je zelo negotov, skoro ima Maribor več izgleda na zmago kot pa Ilirija. Ilirija je organizirala za nedeljo poseben vlak, ki bo peljal prijatelje kluba v Maribor. Že sam ta posebna vlak jasno pokaže, da 6c vodstvo Ilirije zaveda, kako važen je izid te nedeljske tekme,
Igrajo še v Ljubljani Primorje : Železničar in v Celju Atletik : Svoboda. Tu sta sigurno favorita Primorje in Atletiki. Čeprav so dosegli Železničarji v zadnjem času lepe uspehe, Primorju na lastnem igrišču ne bodo kos, kajti Primorje je ravno v nedeljo na turnirju Hermesa pokazalo, da je v formi. Kdo bo sodil te tekme, še ni znano. V Mariboru bi moral soditi zagrebški sodnik. Odločitev za sodnika bo padla najbrže šele v soboto.
Celjski šport
Na praznik 8. t. m. popoldne se je vršila na grišču SK Celja na Glaziji nogometna trening tekma med SK Retjem iz Trbovelj in SK Celjem, ki se je končala v razmerju 7:1 za SK Celje. Sodil je tekmo g. Wagner. Zaradi tekme ne bi bilo kaj posebnega povedati, pač pa moramo omenit! skrajno nespodobno obnašanje občinstva. Nesport-no so se obnašali vodilni člani drugega kluba, zato ne moremo preiti preko tega. Za to odgovarja klub. To so posledice nesrečnega postopanja LNP, ki favorizira v vsaki zadevi celjske nemške športnike in vse pritožbe kar na kratko ignorira; tega se pa prizadeti krogi tudi zavedajo. Ker se je slovenska javnost v Celju že večkrat po časopisju postavila proti politiki LNP, prosimo gg. pri LNP,
Notacije drž. inozemskih, papirjev v inozem stvu: London: 7% Bler. pos. 57.50—58, 8% Bler. pos. 68—70, 7% Bler .pos. 58.50—59.50, 7% pos. Drž. hip. banke 62—64.50.
Dunaj. Podon.-savska-.iadr. 76, Wieaier Bankverein 14, Escompteges. 150.10, Zivno 75.10, Aussi-ger Chemische 100.50, Alpine 11.01, Trboveljska 25.80.
Žitni trg
Novi Sad. Ječmen bač.. sr. 63'64 kg 112.50— 116, koruza bač. 91—93, okol. Sombor 92-9-1. jbn. 84—85, sr. okol. Indjija 92.50—95, okol. Sid 95— 97.50, otrobi bač., pšen. v juta vrečah 87.50—92.50. Tendenca čvrsta. Promet: skupno 32 vagonov.
Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet srednji. Pšenica dec. zaklj. 10—10.02, marec 11.10— 11.22, zaklj. 11.18—11.20, rž marec. 11.30—11.40, zaključek 11.36—11.38, koruza maj 11.90—11.92, zaključek 11.92-11.95.
Hmelj
Žalec, 10. sept. Ig. Trgovsko poročilo gremija za hmelj: Trajno se vršijo veliki nakupi v vseh položajih. Razpoloženje za hmelj dobre barve je zelo čvrsto, cene se polagoma dvigajo in znašajo 140 do 300 Kč. Kupujejo večinoma švicarske in i francoske velike pivovarne, domača trgovina ler ; nemški, francoski, belgijski in angleški izvozniki.
Niirnberg, 10. sept. Današnja ponudba je zna-: šala 100 bal hmelja. Prodanih pa je bilo samo 20 , bal. Kupčevalo se je srednji dobri do I. hallerlau-i ski hmelj po 50 do 60 mark in za I. tetnanški do | 60 mark. Za inozemski hmelj ni bilo nobene kup-I čije. Razpoloženje je še nadalje zelo mirno.
V soboto in nedeljo bodo pa Ljubljančani imeli priliko sami razrešiti to uganko. Jimi I.yggett bo pokazal, kako se boksa, obenem pa tudi s svojim znanjem pokazal skrivnost Schmellingovega uspeha. Učitelj Schmellinga, kakor tudi trener, ie bil Jimi Lyggett in le nJemu in njegovemu velikemu znanju se mora Schmelling zahvaliti za svoje krasne uspehe.
Na potovanju po Jugoslaviji sc ustavi Jimi Lygše't. ki je bil štiri leta svetovni mojster, v Ljubljani. Za propagando boksa bo nastopil proti najboljšim jugoslovanskim mojstrom, ki pridejo i/ Zagreba in Belgrada. Boksarski nas.opi bodo v soboto in nedeljo zvečer v unionski dvorani.
da bi malo pomislili, ali je športno koristno (na-cijonalno stran danes pustimo pri miru) ustvarjati tako ozračje.
Športni dan. Prihodnjo nedeljo prirede športni odseki naših prosvetnih društev iz Zagorja, Hrastnika in Trbovelj nogometne in rokometne tekme. Prijatelje naših fantov vabimo, da jim napravijo veselja s svojim obiskom. Začetek ob pol 3 na kipah.
adio
Programi tiadta-Z..]uh!?ana t
Petek, 11. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Vegetarijanska prehrana, gdč. Humekova. — 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu — poroča jugosl. prvak dr. Milan Vidmar v slov., nemškem in francoskem jeziku. — 20.15 Večer opernih arij, poje g. Stjepan Marčec, tenorist ljubljanske opere. — 21.00 Salonski kvintet. — 22.00 Cas, dnevne vesti.
Sobota, 12. septembra: 12.15 Plošče, — 12.-15 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu — poroča jugoslov. prvak dr. Milan Vidmar v slov., nem. in franc. jeziku. — 20.00' Prenos opere »Rigolettoa iz Belgrada. — 23.00 Poročila.
Drugi programi i
Sobota, 12. septembra.	_
Belgrad: 12.45 Radio orkester, 17.30 Radio orkester. 20.00 "Rigoletto«, opera. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20,00 Belgrad. — Budapest: 12.05 Ciganska glasba. 17.00 Feuilltoni. 17.30 Koncert vojaške godbe. 20.00 Prenos iz študija, nato ciganska glasba. — Dunaj: 12,15 Prenos iz Londona, tekma za Schneiderjev pokal. — 18.45 Poljudni knocert. 21.00 »Dariio<, igra. 22.15 Večerni koncert. — Milan: 11,15 Pestra glasba. 13.00 Plošče. 19.15 Pestra glasba. 20.45 Komedija. — Oslo: 20.00 Posebni norveški program. 22.05 Violinski koncert. 23.00 Plesna glasba! — Praga: 19.55 Poljudni večer. 22.20 Moravska Ostrava. — Rim: 21.00 Večer italijanskih oper, nato »Morcnita«, drama. 22.00 Pester večer. — Berlin: 20.00 Igra. 20.40 Pester večer. 22.15 Plesna glasba. — Katovice: 20.15 Poljudni koncert. 22.30 Chopinov večer. 23.00 Lahka in plesna glasba. — Slu'.tg£rt: 20.40 Pester večer. 22.35 Plesna glasba. — Moravska Ostrava: 19.00 Praga. 21.00 Brno. 22.20 Radio film.
Bsrezmca
Spomenik pailiim vojakom. Res že ni skoraj fare, kjer bi ne sial spomenik žrtvam, ki jih je terjala svetovna vojska. Breznica ga doslej še ni imela. Lahko trdimo, da je bilo prav tako. Koliko žalostnih spomenikov iz grdega betona, okrašenega z morilnimi granatami, že imamo. Ljudje so si iskreno želeli spomina dragih svojcev, ki trohno Bog ve kje v daljnih deželah — zato so hiteli in ali žal prehiteli. Nastali so mnogi skaženi spomeniki brez vrednosti, narejeni po slabem, neumel iliškem okusu. Mnogo pa je že zelo lepih: na Bohinjski Beli, v Sredn ji vasi, v Dobrepoljah — sploh tam, kjer so delali načrte ros pravi arhitekti iu umetniki. Vsi ti spomeniki imajo trajno vrednost, so čast in lepota fara. Skoro med zadnjimi je prišla na vrsto tudi Breznica. Za tja je naredil za spomenik zanimiv načrt profesor arhitekt Plečnik. Utegne biti po preprostosti in veličini kar izmed najlepših. Zgrajen je iz trdnega materiala (kamen podpeškl), visok bo 7 m. Vprav včeraj so pripeljali iz Ljubljane kip, ki bo krasil spomenik kot izredno rnzgibana figura (delo kiparja Kalina) v njegovi sredini na desnem voglu. V nekaj dneh bo spomenik gotov. V nedeljo, dne '20. sept., popoldne bo blagoslovljen in odkrit. Ko bo stal. bo prilika, da sodijo o njeni poklicni znanstveniki. Breznica se pripravlja za ta dan z živahnim zanimanjem. Spored odkritja še priobčimo.
Jože Prem rov:
Katoliški shod v Niirnbergu
(Od 26. do 30. avgusta 1931.)
NUrnberg, 29. avgusta.
Včerajšnje zborovanje je bilo tako veličastno in tako številno obiskano (15 do 20 tisoč gostov!), da je vzbudilo pozornost vsem. To slovesnost je še posebno povzdignil prihod papeževega nuncija Va-salla di Torregrossa. Burno pozdravljen je obširno govoril o katoliških šolah, o vzgoji mladine (v smislu papeža Pija XI.) in o vzvišenem idealu zakonskega življenja. Svetle zglede iz življenja sv. Elizabete je liiarkantno apliciral na življenje sodobnih mater. Poudarjal je, da mora biti sv. Elizabeta Ttirinška vzor žen in družin. Opozoril je na veliko nevarnost (bela kuga!), ki povzroča narodom krvave rane. Zakon mora biti zakonskim svet, ne pa v zlorabo in zgolj naslado mesenosti. Če se bo v tem področju /.boljšalo, kar je odvisno od zakonskih, se bodo tudi razmere /.boljšale. Matere in očetje so danes poroki boljše bodočnosti naroda. Dr. v. Hauck je poudarjal katoliški aktivizem in optimizem. — Če je bil kdaj potreben, je v prvi vrsti sedaj potreben, ko se majejo temelji narodov. Katoliški mož in žena morata stati vedno v ospredju, kadar gre za ideale, ki bodo poplačani če prej ne, pa v večnosti. Množica je bila tako očarana od obeh govornikov, da je kar ploskala in vzklikala od veseljo.
Odlični govorniki so poudarjali, da morajo katoliški učitelji in profesorji poučevati katoliške otroke. Za te ideale se mora navdušiti ves nemški narod in stati vzajemno skupaj. Učiteljice in profesorice so obravnavale, kako vzgajati mladino v ljudski in gimnazijski dobi. Prišlo jo do sklepa, da morajo biti deci skrbne in ljubečo matere, ki delujejo za napredek mladega naraščaja altrui-stično — v duhu sv. Elizabete. Skrbeti morajo za katoliške organizacije v šoli in izven šole. Vedno nai bodo z mladino v stiku.
Duhovniki so obravnavali temo: katoliška akcija in duhovne vaje za laike. Prišlo je celo do zanimivih debat, ker zelo' različno pojmujejo katoliško akcijo. Glede duhovnih vaj pa je bilo mnenje enotno. Geslo je bilo: Ustanavljajmo domove za duhovne vaje in rešujmo s Kristusovim naukom ljudstvo, ki nam je izročeno v varstvo.
Višek zborovanja pa je bil popoldne. V mestni hiši — krasni dvorani z napisom: Salus populi, suprema lex esto — se je nemški narod spominjal svojih bratov in sester v tujini. Ko som poslušal razno govore, sem bil zelo presenečen. V tem oziru bi nam morali biti Nemci zgledi Z občudovanju vredno ljubeznijo in skrbjo so v vodnem stiku z izseljenci. Zlasti pa so poudarjali svojo univerzalnost: Nemčija ne sme imeti meja (burno ploskanje!). V prvi vrsti skrbe za to, da se njihovim bratom in sestram razlaga božji nauk v materinem jeziku. Tu sem slišal tudi njihovo mnenje o naši domovini. Povzročila sta ga najbrž članka, ki sla izšla v nemških časopisih 18. avgusta I. 1. O nemškem izseljenskem vprašanju sta si pridobila tratile zasluge prelat Leiclit iz Bamberga in dr. Seliroi-ber iz Miinslra.
Med dnevnim programom je bilo več seje voditeljev katoliškega shoda.
Vsi krasni govori — dnevni program sploh — je bil prepojen s peljem številnih bavarskih zborov. Vsebina pesmi je imela dvojni cilj: vzbuditi v srcih občinstva ljubezen do cerkve in do rodne zemlje.
Zvečer ob 8 je bil koncert s pestrim programom in volitev predsednikov prihodnjega katoliškega shoda. V tem programu jo bil tudi govor princa Karla Levvenstoinskoga o katoliški mladini in novem času. Pojasnil jo boj, ki se vedno v novejših oblikah pojavlja za mladino. »Kdor ima danes mladino na svoji strani — ta ima vse. Ne držimo križem rok, ampak na dolo, da ne bo prepozno. Z mladino se da vso naredili, dokler jo šo nepokvarjena. Ivesneje bo prepozno. Doviza mora biti nas vseli: naša mora bili mladina in vsa mora biti katoliška.«
Lepo večerno slavje jc zaključil pevski zbor z 92. psulmom: Gospod je kralj.

Vsaka beseda 50pa zrtesek5Din Oglasi strogo trgovskega
r ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši I Naimaniši znesek lODin.Pristojbina za "sifro2Dm V>akoqia> nad 9 vrstic se računajo višje.Zaogla^e treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovariamo in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dnr le.čejepriložena tnamka.Cek.račun LjubijanalO.^^.- "
Naznanjamo, da se je
ALFONZ BREZNIK
tvrdka klavirjev in glasbil preselila v lastno hišo
Aleksandrovo cesto 7
(vogal Belhovnovo ul.) ler se priporoča svojim odjemalcem
Zajtrkovalnica
in delikatesna trgovina J. Buzzolini, Ljubljana, LinjJarjeva ulica (za škofijo) se priporoča.
Cvikmajster dobro izurjen, kateri je tudi pri vseh drugih strojih izvežban, išče prikladno mesto. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10475.
Mlad fant
pošten in priden, išče službo sluge. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.579.
Krojaški vajenec
se sprejme. Viktor Per-par, Dvorni trg 3, Ljubljana.
Mizarski vajenec
se takoj sprejme. Rozman Fr., Dravlje 98, ob drž. cesti, p. St. Vid nad Ljubljano.
Za svojo kmetsko
domačijo rabim pridno, zdravo in zvesto dekle, ki ima veselje do živinoreje i. dr. Posebno pripravno mesto za tako, ki ji je' zaradi bratove že-nitve postal dom tesen. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Zvesta do smrti« št. 10.481.
Dečka
14—16 let, sprejmem v pouk v moji stroki, po dogovoru, iz ugledne, najraje poznane rodbine. — Tomšič, kovač, Verd —
J/- Vrhnika. --- —
Sprejmem vajenca
za sedlarstvo. Franc Požar, Dravlje 66, p. Št. Vid.
Vajenca
za rpkovsko obrt sprejme \arol Znoj, pekovski mojster in gostilničar v Podčetrtku.
Učenec se sprejme!
M. Spreitzer, Ljubljana, veletrgovina, špecerija in kolonijale.
Sprejme se mlinar
za kmečki mlin. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.577.
Hotelska sobarica
se išče. Ponudbe na hotel Kajfež, Florijanska ulica št. 4.
Iščem dekle
urno, zdravo, zmožno kuhanja in vseh gospodinjskih d d za takoj v mesto na deželi. Plača 400 Din mesečno, prijazno postopanje in dobra hrana. Ponudbe pod »Pridno dekle« na inseratni oddelek »Slovenca«.
Gospodična
se sprejme k otrokom za učenje šolskih nalog, govorjenje nemškega jezika in klavirja, za celo popoldne od 2—7 — vestna in poštenega vedenja. — Ponudbe s spričevali in honorarjem na upravo »Slovenca« pod št. 10.576
Išče se posojilo
na I. mesto trgovske hiše v centrumu Ljubljane, po 7% obrestovanja. Ponudbe pod šifro »Posojilo«.
Krojaškega vajenca
iz krščan. družine sprejme Janko Arnšek, krojač v Hrastniku. Prednost imajo kmetski ali žel. sinovi.
Več čevljar, delavcev
do 30 let, ki znajo delati na štanemašini, fres-mašini in drugih čevaljar-skih strojih, rabimo. Ponudbe poslati na Publi-citas d. d., Zagreb, pod šifro »Obučarska tvor-
Čamernikova
šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto), Prva oblast, koncesiionirana. Prosoeiu št. 16 zastoni. Pišite pooil
Gosli poučuje
bivši učitelj konservato-rija. Studentovska ul. 9-1.
Gojko Pipenbacher
koncesijon. šoferska šola. Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. - Zahtevajte informacije.
Dva mlajša dijaka
sprejmem v zračno sobo in na dobro hrano na Miklošičevi cesti 6/II, desno, leve stopnice.
Osmošolec
išče mirno sobico. Ponudbe pod »Dijak« na upravo »Slovenca«.
Stanovanja
Sobico
meblovano ali prazno, v šentpeterskem okraju, oddam samcu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.530.
Stanovanje
dve sobi, kuhinja in kabinet, v ljubljanski okolici, se odda proti posojilu 12.000 Din. Naslov v upravi »Tlovenca« pod št. 10.578.
Poslovni lokali
na Dunajski cesti št. 29/1 se takoj oddajo. Poizve se istotam.
Posestva
Nova vila
s 4 stanovanji z vsemi pritiklinami je naprodaj. Notri je elektrika, vodovod, kanalizacija, kopalnice in drwgo. 5 minut od cestne železnice. Poizve se pri županstvu Moste pri Ljubljani.
Nova hiša
v Rožni dolini, z dvema dvosobnima stanovanjema za takojšnjo vselitev, se zelo ugodno proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 10.575.
Izjava!
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih kjer- in kadarkoli napravila moja žena Slava Jost. — Avgust Jost, Trbovlje lj Retje 45.
Manjšo hišo ali vilo
kupim v mestu ali v bližini periferije. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Llgodno«.
Ročni sekalni stroj
(Handhebelstange) — kupim. Franc Požan, Dravlje 66, p. Št. Vid.
Bukova drva
prvovrstna, v vsaki količini, stalno kupujem. Na ponudbe brez cene se ne oziram. Veledrvara Iv. Praznik, Zagreb, Draško-vičeva ulica 54, telefon 82-04.
K,avir	Srečke, delnice,
zelo lepo ohranjen, z le-	••
pim polnim glasom, po-	obligacij
ceni prodam. Josip Hey- kupuje Uprava »Merkur«, bal, organist, Kamnik, I Ljubljana - Šelenburgova Šutna 34.	ulica 6. 11. nadstr.
Male papige
se prodajo ali zamenjajo za kanarčke. Stari trg 15, pritličje.
Stopnice
železne, lepe (Schnecken-stiege), se ceno prodajo v Ljubljani, Mestni trg 3, v trgovini Breznik.
Sode
vinske, od 100—800 1 vsebine, prodam. — Dobrajc, Maribor, Tatten-bachova 21.
Več karnis
(trd les) in rabljene dam- I ske čevlje št. 38 poceni i prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.580
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto belo goste po 130 Dir kfi in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetiu. L. BROZOV1C - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica pena
Jf^T*
Vsem, ki ste jo poznali, javljamo žalostno vest, da je v četrtek zjutraj umrla naša draga mati, sestra, teta, svakinja, stara mati in prastara mati
Helena Poienel
v 89. letu starosti, previdena z verskimi tolažili. Pogreb bo danes v petek ob 4 popoldne iz Kladezne ulice 19 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v trnovski župni cerkvi. Ohranimo jo v hvaležnem spominu. Ljubljana, dne 10. septembra 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.
Pletenine
sprejmem v komisijsko prodajo. Ponudbe poslati i na upravo »Slovenca« pod »Pletenine«.
Sueže in suhe gobe
kupujem stalno vsako množino. Zahtevajte pojasnila.
KRCfMPIR I a bel, FIŽOL prepeličar, JABOLKA, namizna in
za mošt, ZAKLANE PRAŠIČE,
pršutnike, BUKOVA DRVA, OGLJE, REZAN LES, nudim po najnižjih dnevnih cenah poljubne množine za takojšnjo ali poznejšo dobavo. Zahtevajte
pismeno ponudbo od P. Knez, Zagorje ob Savi.
'Namizna
jabolka
, prvovrstna, razpošiljam po najnižji ceni. — Peter Šetina, Radeče — Zidani most.
Kdor rabi vreče fcujjll (Hi nal-ccneje pri tvrdki:
iankO nc cl
Jitate redndj
SLOVENCA
W ..'...milllMinlHIllM
LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V ZAGORJU sporoča tužno vest, da je njen dolgoletni odbornik, gospod
Josip Dežman
rudniški strojnik v p.
danes 10. septembra boguvdano umrl.
Pogreb bo v soboto popoldne ob 4 na pokopališče v Zagorju. Zvestega tovariša in požrtvovalnega delavca ohranimo v častnem spominu! Zagorje, dne 10. septembra 1931.
Načelstvo in nadzorstvo.

Tudi v naš! podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zju-tra| do pol 1 popolJne in od 2 do 6 popoldne. Telelonska štev 3030.
v
IH
Hirho HtoHar
• Ljubljana • Slomškova ulica M. 13
leiei. siev.
SLIKARSTVO iN PLESKARSTVO
f.&l REPIŽOAR. LJUBLJANA
Kolodvorska 18 -- Čopova 10. Telet. 3430 Se priporočata za vsn v to stroko spadajoča delo
Sohoslikarstvo in pleskarstvo
hitro, točno in ceno izvrši
Ivan Lor'ber, Maribor, Vetrinjska 5
Umrl nam je naš ljubljeni oče
FR9NG Gl
v 84. letu starosti v sredo ob 11 dopoldne, previden s tolažili svete vere.
Pogreb predragega se bo vršil v petek 11. septembra 1931 popoldne ob 2 s Trate na škofjeloško pokopališče.
Š k o f j a loka, 9. septembra 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.

T..i.'*..--.i.» '....v*.«, .
.M Ba	D
□ > o -
,/ _ i*.
o i :='
sl^sa i = 1
EŽg I a ~> E S 1
»fg-io i
2 "O ■
n m -. 5 '-c S®« .	:
— ' (b > » s-c; M —	—'
ui&l*
*| 1 % 5 "S
fjjj.j ~ ^ -m n
> w T T a. « S > —
7. '•> " - 1
B ~ -* 1 = f
" s "sag
— C I _ ** •	I
tj o =
sw5 • ^ *»: c --: . — ^ oj
« o 2 "
> «nS N i? _ . > lb aa = c a »
TJSSŽ I
Josip Lavtižar:
Bled in Briksen
Zgodovinska povest iz 17 stoletja.
; Pišite, gospod Kolb, je opozoril škof tajnika.
Tedaj je Odar s Češnjice spomnil Pretnarja, naj pove pritožbo zaradi lova.
V Bohinju imajo grajski lovci veliko psov, je pripovedoval Pretnar, psov, ki delajo posestnikom občutno škodo. Šumarji napravijo večkrat -kupen lov in pripel jejo s sabo celo krdelo pasje rodovine. Kadar gonijo divjačino, drvijo psi po poljih in pohodijo žito, da bi ga toča ne pobila huje. Ako pa kmetje zahtevajo povrnitev škode, jim nihče nič ne da.
Ali pišete, gospod tajnik, kar pripoveduje posestnik Pretnar? je vprašal Welsberg zapisnikarja.
Da, vse po vrsti, Prevzvišeni/
Potem se je obrnil zopet do moža z besedami:
Le povejte, kar vas teži. Vse bom dal preiskati in napake odpraviti. .Jaz hočem, da ste zadovoljni z grajsko upravo."
Tedaj je zašepetal Torkar z Bohinjske Bistrice Pretnarju, naj pove, kako je z ovcami na paši.
Psi pa delajo še drugo škodo,« je začel Pretnar.
Ko drvijo sem in Ija, nadlegujejo tudi živino na paši, posebno ovce. Večkrat pridivjajo med čredo in jo preženejo na vse strani. Ovce se razkropijo daleč po planinah in ne upajo več nazaj. Na la način jih je prišlo že veliko v izgubo. Podavili so jih volkovi ali raztrgali medvedje.«
Tako je pripovedoval Pretnar in navedel še več drugih nedostatkov. Ob koncu je v imenu vseli kme-
tovalcev prosil škofa, naj milostno upošteva pritožbe in jih razsodi v korist domačemu prebivalstvu.
Welsberg je bil usmiljen gospod. Kmalu je prišla odpomoč in vse je šlo na liolje.
10. Pri knezosknfu TomaŽu Hrenu v Ljubljani.
Kmalu po prihodu na Bled je ukazal škof Wels-berg napreči konje, da se pelje v Ljubljano. Smatral je za svojo dolžnost, da obišče najprej vladiko Tomaža Hrena. Welsberga sta spremljala pri tem obisku kanonik dr. Eden in tajnik Kolb. Konji so bili po dolgotrajni poti s Tirolskega že dovolj odpočiti, da vožnja z Bleda v Ljubljano, vračunši počitek v Kranju, ni trajala več nego šest ur.
Ob treh popoldne je obstala Welsbergova kočija s štirimi belci pred škofijsko palačo v Ljubljani. Ljudje so občudovali sijajno vprego in spoštljivo pozdravljali tirolskega cerkvenega kneza. Hren ga je pričakoval pri glavnem vhodu palače. Prejel je namreč obvestilo, da ga Welsberg obišče. Škofa sta se iskreno pozdravila in odšla v gorenje prostore. Seveda je Welsberg najprej pripovedoval, kako se mu je godilo na potovanju iz Briksna na Bled.
Hren: Zelo sem vesel Vašega prihoda. Želel bi, da ostanete dalj časa pri meni.
Welsberg: Prav rad sprejmem Vaše prijazno vabilo, .hitri še ostanem v Vaši častiti družbi, potem pa sc moram vrniti na Bled, ker bomo obhajali VHiki Šmarin. Ta praznik bi rad imel božjo službo na otoku. In tudi birmoval bom; upam, da nc boste imeli zoper to nobenega ugovora.'
Hren se je delal, kakor da bi rad dovolil, v resnici pa je težko gledal, du imajo Briksenčani tudi dn-hovske pravice v ljubljanski škofiji.
Potem sta se razgovarjala o tekočih zadevah. V kakšnem nepokoju živi cesar Ferdinand 11., kako velik davek je naložen na hiše in zemljišča, kako hitro pada veljava denarja, kako je kranjska dežela popolno izžeta, poleg tega pa še nobenega upan ja ni, da bi bil konec vojne.
Welsberg: »Hvaležno se spominjam Vaše apostolske gorečnosti glede krivoverstva v Vaši škofiji. Saj ste ga skoraj popolnoma iztrebili.<:
Hren: »Deo gratias! Veliko smo storili v tem oziru.«
Tedaj je Hren, ki ni rad slišal hvale o svojih zaslugah, obrnil pogovor na drugo stran. Vprašal je Welsberga:
Kako so Vam, carissime frater in Christo, všeč našt kraji?<'
Welsberg: Iznenaden sent nad prirodno lepoto kranjske dežele. Bled pa sploh išče tekmeca v tem oziru.
Hren: »Tudi ljudstvo je dobro. Obiskal sem vso škofijo in se prepričal, da napreduje versko živi jen je.
Welsberg: Kaj pa duhovščina? Kako izvršuje svoj poklic?«
Hren: Luteranstvo je zmotilo tudi tega ali onega dušnega pastirja, pa to pripada že preteklosti. Sedanji duhovniki niso vneti samo za svoj poklic, temveč so tudi izobraženi gospodje. V Gradcu, v Padovi in v Bologni imamo bogoslovne šole. Posebno goreče delujeta za katoliško stvar rodova jezuitov in kapuci-■tov; rek?l bi, da sta odločilna za vse naše duševno življenje, Z mladostnim ognjem in z veliko vztrajnostjo sta zastavila svoje moči za verski preporod ljudstva. Jezuitje vplivajo z dobrimi šolami na višje stanove, kapucini pa delajo požrtvovalno med preprostimi ljudmi.«
Zu Jugoslovansko tiskarno » LJubljani: Karel C:«č-
lzdaiateli. I»un KaUo»ee.
Urednik: Franc Krernžar.