Oar Write U« Today
Advertising
RATES are REASONABLE____
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA'
po poŠti naravnost rc
SVOJ DOM tu lift hMJ ta praznikov).
ZA $6.— NA LETO NAD 300 IZDAJ
JTEjjfiPMONE: OH«dsea 3—1242 No. 121. —Stev. 121.
Filtered as Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3rd, 1879.
NEW YORK, THURSDAY, MAY 23, 1940—C ETRTEK, 23. MAJA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVII1.
DIKTATURA V ANGLUI
Vlada prevzela kontrolo čez delo in lastnino
Prodiranje Nemcev v severni Franciji in Belgiji vstavljeno
Anglija je včeraj za čas vojne vpeljala diktaturo ter je ministrskemu predsedniku Winstonu Churchillu dala kontrolo nad vsemi delavci i n sploh nad vsemi moškimi in vso njihovo lastnino.
Poslanska zbornica je naglo sprejela postavo, |H> kateri spada pod Churchillovo nadzorstvo vsak moški in njegovo premoženje, toda v soglasju z demokratskimi naee-li -i je pridržala pravico, da Churchillu odvzame to oblast, kadar se ji bo zdelo primerno ali potrebno.
DELA V. VODITELJ
PREDLOŽIL
PREDLOGO
Značilno pri tem je, <la je predlogo za postavo, ki daje Churchillu diktatorsko oblast, stavil delavski voditelj Clement At t lee, ki je v svojem govoru povdarjal, da se mora vsak osebni interes umakniti Skupnemu interesu.
Ob zaključku svojega govora in predno je stavil tozadevno predlogo, je rekel Attlee:
"Ta .]K>stava se ni porodila iz panike, pa je<pri vsem tem po trelmo, da ima vlada nadzorstvo nad osebami in premoženjem, — ne samo nad nekaterimi osebami in nad nekaterim
; premoženjem, temveč nad vsemi osebami, nad bogatimi i:i revnimi."
Postava je bila sprejeta v dveh urah, kralj »Jurij pa jo je tri minute nato podpisal. V dveh urah in 45 minutah pa je Ibil .prehod iz demokracije v diktatorstvo dovršen.
Posaiiuezna ministrstva bodo imela v svojem področju delo. banke, poljedeljstvu, promet, rudarstvo, vojno industrijo in izvozno trgovino. Prednost bo dana izdelovanju vojnega mater jala in izvozni trgovini in delavci bodo določeni za vsako po-amezno delo.
NEMCI VSTAVLJENI
Angleži in Fraud »zi so na .vj milj dolgi fronti na več krajih prebili Nemcem zveze za njihovo fronto, vsled česar bodo oddelki, ki so prodrli do Rokavskega preliva, ločeni od glavne armade.
Kakorhitro je general \Yey-gand prevzel vrhovno poveljstvo, j»- takoj ukazal protiofen-zivo. Angleži so skupno z Belgijci vdarili iz Lille proti jugu in so zopet Nemcem iztrgali iz rok Ar ras. Ob istem času pa je francoska armada vdarila od Novona proti severu v namenu, da se združi z 'zavezniško armado v Belgiji.
Nemei pa še vedno ljuto napadajo med Valenciennes in CaiKbaiom, toda zadevajo na zelo hud odpor.
Francoski vojaški krogi cenijo nemške izgube na mrtvih |in ranjenih od 10. maja, ko so Nemci vpadli v Holandsko in 'Belgijo, na 5(10,000. Med temi je mrtvili okoli (jO,000.
Zavezniška vojna poročila pravijo, da imajo zavezniki o-jkoli luo.ono mrtvili in ranjenih.
GEN. WEYGAND JE NADZIRAL FRONTO
(iciicral We v ga n d si je včeraj ogledal fronto ob belgijski meji, nakar se je takoj vrnil v Pariz ter je ministrskemu predsedniku Revnaudu podal svoje poročilo ter izrazil svoji* mnenje.
Dopoldne je dospel v Pariz angleški ministr-ki predsednik Winston Churchill ter je imel konferenco z Revnaudom in generalom Wevgandoin. Churchill se je po razgovoru z Rev-uaudom in generalom Wevgandoin takoj vrnil v London.
Revnaud je po radio sporočil narodu Weygandovo poročilo.
"Ravnokar sem videl generala Weyganda," je rekel Rev-naud, "ko si« je vrnil s fronte. (Vrhovni poveljnik mi je rekel: "Imam popolno zaupanje; ako vsakdo stori svojo dolžnost s povečano silo.''
Nato pa je Revnaud dodal:
"Se enkrat vam ponovim: ako zdržimo en mesec, — pa
Razmah ameriške
ju i	|p Vsled narodno obramb-
ImIvIUOII J.JV-* nega programa bodo tovarne pospešile obratovanje. — Dosti ljudi bo dobilo delo. — Izza januarja je produkcija nazadovala.
NEKJE NA ZAPADNI FRONTI
Narodno-obrambni program, ki ga je predlagal predsednik Roosevelt prejšnji teden, ne bo v kongresu zadel na nikak odpor. Vkratkem času ga bosta obe zbornici — mogoče z malenkostnimi izpremembami — odobrili, nakor bo prišlo v a-meriško industriji novo življenje.
Zadnje tri mesece lanskega leta so tovarne precej dobro obratovale, tako da je dosegla produkcija 119 točk. Ker pa izdelanega blaga ni bilo mogoče sproti prodati in ker industrijalci niso hoteli preoblo-žiti svojih zalog, je obratovanje kmalu po novem letu ponehalo. Meseca januarja je padla produkcija na 109 točk, februarja pa na 104 točk. Meseca marca in aprila se je znižala še za nadaljni dve točki.
Razmah v industriji spočetka ne bo imel nobenega posebnega vpliva na WPA, kajti na delo bodo poklicani najprej nezaposleni, ki ne dobivajo relie fa. Šele potem se bodo začele vrste WPA delavcev redčiti in bodo precej razredčene, se predno bo narodnoobrambni program završen.
V tek bodo opravljeni bilijoni dolarjev, ki so doslej tako rekoč mrtvi ležali.
Zaenkrat se še ne ve, če bo program financiran s pomočjo državnih posojil, ki so se za življenje privatnega kapitala doslej še vedno dobro obnesla.
Predsednikov program je tako obsežen in tako vsestran-
jski, tla ga ne bo mogoče začeti I izvrševati v celoti, pač bo pa razpredelen v razne panoge, vodeče k skupnemu cilju.
Produkcija se bo najprej povečala v ladjedelnicah, tovarnah za letala, motorje in parašute ter v municijvkih tovarnah. Aeronavtska zbornica je .mnenja, da bo mogoče brez vsakih posebnih težav izdelati na leto petdeset tisoč letal.
Poleg municijske se bo precej oživela stavbinska industrija, kajti zgraditi bo treba dosti novih tovarn in povečati že obstoječe.
Izvežbanih delavcev je zaenkrat dosti n^ razpolago, i-stotako tudi neizve^abanih, ki jih bodo nudile privatnim industrijam razne reliefne agen-iture.
Potrebno jeklo in drugi materi jal za nova letala, izstrelke in tanke bo mogoče takoj naročiti, da bo na nrzpolago v času, ko bodo tovarne začele s produkcijo.
Veliko število mladih ljudi bo vstopilo v armado in na tisoče se jih bo šolalo v letalskih šolali.
Tekstilna in krojaška industrija bosta morali izdelati velike množine uniform, perila, odej itd.
V zadnjem času se je produkcija po večala vsled inozemskih naročil, zdaj bodo pa j domača naročila zavzela prvo ,mesto in bo treba njim posvetiti vso pa/.njo.
Francoski vojaki se vračajo ti poizvedovalnega pohoda na zapadni fronti.
zdržali bomo, dokler bo treba, — tedaj bomo prehodili tri četrtine poti do zmage."
BIVALIŠČE GEN. GAMELINA NI ZNANO
Nobenih poročil ni mogoče dobiti o sedanjem 'bivanju in • tatusu generala Ganielina, katerega je kot vrhovnega poveljnika zavezniških armad nadomestil general Maxiane Wevgand.
NAJNOVEJŠI NEMŠKI BOMBNIKI
Največja nevarnost preti zaveznikom na zapadni fronti od najnovejših nenuških bombnikov, ki lete po G milj na minuto. Navadno lete zelo visoko, nato pa z bliskovito naglico šinejo navzdol, lete zelo nizko, vržejo bombe, nato pa se zopet naglo dvignejo in izginejo v oblakih. * Protizračne baterije pri njih nimajo nika-kega učinka. Lete po 400 milj na uro, ali pa še več ter se spuste 5000 čevljev nizko v 10 sekundah.
Leteč po 6 milj na minuto,
Nasprotniki tujezem-cev so spet na delu
Nekatere postave, ki jih nameravajo uveljaviti, so naperjene proti delavskim organizacijam.
nepričakovano prilete nad cilj, vržejo nanj bombe, nato pa se z neverjetno naglico o-bmejo in se, kot bi trenil z o-česom, dvignejo v zrak in izginejo nad oblaki. Tedaj je v zraku žvižg in pisk. ter obenem grmenje.
V tej vojni je mogoče videti le malo zračnih bitk, kajti večinoma se vrše v višini 30 tisoč čevljev. Letalci 'smatrajo višino 20,000 čevljev prenizko za zračno bitko. V ta'kem boju morajo letalčevi živci prenesti zelo težko preiskušnjo, kajti naenkrat morajo šiniti 5000 do 10,000 čevljev v nižino, da pridejo sovražniku v hrbet.
Tast predsednikove hčere umrl
V	SAN DTEGO, Cal., je u-mrl v starosti 74 let Adam C. Boettiger, oče Johna Boettige-ra, ki je poročen s predsednikovo hčerjo.
V	San Diego se je preselil iz Chicaga leta 1922 ter je bil svoječasno uradnik IT n i o n Trust Company.
Mržnja proti tujer(hIceni do sega v kongresu svoj višek. Sovražniki inozemcev izrablja jo vojno v svoje lastne name ne ter skušajo ustvariti razmere kot so vladale tekom svetovne vojne, ko je generalni pravilnik Palmer, zli \ al svoj žolč na vse, kar ni bilo stoodstotno ameriškega.
— V interesu deželne obrambe je — pravijo stoodstotne/.?, — da inozeniee, bodisi depor-tiramo ali jih pa podredimo najstrožji kontroli. Le poglejte, — kri če, — kaj se j«4 godilo na Norveškem in na lloland-skeni. Na Norveškem in na llolandskeiu je bilo zadnja leta več tisoč Nemcev, ki so se navidez pokorili postavam dežele, v resnici so pa uglajali pot Hitlerju in njegovim divjakom.
Ti ljudje — člani takoime-novane "pete kolone** so pripomogli Hitlerju k tako nagli zmagi. Slično je v Ameriki. Tudi tukaj so Nemci, Italijani in radikalci, katerim so Hitler, Mussolini in Stalin bol j pri srcu kot pa demokratične ameriške ustanove. Ti ljudje rujejo naznotraj ter so bolj nevarni kot pa zunanji sovražnik.
Kot odločni nasprotniki tu-jezemcev pridejo vpoštev: demokratski kongresnik Dies iz Texas, ki je načelnik zborničnega odbora za raziskovanje neameriških dela mi ost i; demokratski senator Reynolds iz North Caroline, republikanski kongresnik Ford iz Kalifornije, demokratski kongresnik Allen iz Louisiane ter demokratski kongresnik Stames iz Ala-bame, ki je tudi član Diesove-ga odbora.
Dies in Reynolds sta proti tujerodcem že dalj časa precej aktivna. Svojo politično kari-jero sta začela s pridigova-njem proti tujezemski nevarnosti. Prihajata iz okrajev, kjer so tujezemci tako redki kakor bele vrane. V kongres eta bila izvoljena na podlagi obljube, da bosta deželo osvo-
bodila "tujezeinske nevarnosti."
Pred zborničnim odborom zu priseljevanje in naturalizacijo je sedaj kakšnih trideset predlog, naperjenih proti iuozein-«leni. l e bodo sprejete, bodo prizadeti vsi nedržavljani — od tistih, ki jih smatrajo za komuniste, do tistih, ki niso "vprid javnim interesom", o-ziroma, ki zagovarjajo 'spremembo vlade.
Kdor natančno preuči t« predloge, pride do zaključka, »la so meti njimi nekatere naperjene direktno ali indirekt-no proti delavskim organizacijam.
Kna med njimi zahteva, da morajo vse organizacije, ki si imenujejo mednarodne, objaviti imena svoj Hi članov. Človek bi na prvi pogled domneval, tla gre v tem slučaju saano za komunistične organizacije. A k o se natančno premisli, >ta | pa mednarodni tudi Ameriška .delavska federacije in Lewi so v Kongres, ker nimata svojih | članov in podružnic samo v Združenih državah, pač pa tudi v Mehiki in Kanadi.
'Zadnjo sredo je odobril zbornični odbor za priseljevanje in naturalizacijo predlogo gle-jde deportacije Harry j a Bridge-sa, delavskega voditelja na jZapadni obali in načelnika ClO ■ mornariške unije.
Predlogo, ki vsebuje samo i petdeset besed, je vložil kongresnik Allen ter pooblašča delavski department deportirali Bridgesa.
Neka druga preloga odreja deporaeijo slehernega inozeni-ca, ki je tekom svojega bivanja v tej deželi z besedo ali z dejanjem podpiral komuniste v Združenih državah ali kjerkoli drugod.
V poslanski Zbornici je tudi predloga, zahtevajoča de-portacijo inozemcev, zapletenih v špijonažo ali sabotažo, ter deportacijo tujezemskih j kriminalcev in "drugih neza-' žel ji \ ih t u jezemeev.''
KOALICIJSKEGA KABINETA NE BO
Rooseveltovemu tajniku ni ničesar znanega o predsednikovi nameri, da želi imeti v svojem kabinetu uglednega republikanca.
Ameriško časopisje je zadnje t
dni poročalo, da hoče predsed- ponudil nobenega mesta v svo-
nik Roosevelt svoj kalbinet ta- jem kabinetu.
ko preosnovati, da bo zastopa-	. . .1 . . . .
- .	. ... , • V sredo (22. maja) bi se i-
lia v njem tudi republikanska1	x	°
stranka. To se mu baje zdi potrebno z ozirom na zadnje evropske razvoje.
Rečeno je bilo, da hoče sprejeti v svoj kabinet, če ne več, že vsaj enega republikanca. Kot tak bi v prvi vrsti prišel v pošte v col. Frank Knox, znani chicaški časnikar, ki je leta 1936 kandidiral na republikanskem tiketu za podpredsednico mesto. Postal naj bi mornariški tajnik, kajti sedanji mornariški tajnik Edison dali, da ga predsednik ne mo« namerava kandidirati za go- !re sprejeti vemerja države New Jersey. |
O čem naj bi se posvetova-Predsednikov tajnik Ste- i	T ^
, mi- »/i	la, na znano. Landon je se
phen harle je rekel, tla mu o	. ,	. , J.
vsem tem ni ničesar znanega. Iprejsnjo I,edeljo rekel casiu"
Col. Knox je bil sicer zadnje ,karjem» ^ koalicijski kabinet
čase parkrat v Beli hiši, toda,za »sedanji čas nikakor ni prU
predsednik Roosevelt mu ni meren.
renca med predsednikom Roo-seveltom in bivšim republikanskim predsedniškim kandidatom Landonom. Tudi o Lan-donu so govorili, da ga namerava Roosevelt sprejeti v svoj kabinet.
V torek zvečer je bila konferenca iz neznanega 'vzroka odpovedana. Landon je na vo« žnji proti Washingtonu dospel že v Chicagu, ko so mu pove-
"GLIS NASDB X" — New YorE "
Thursday, May 23, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
"GLAS NARODA
99
(VOICE OF THE PEOPLE)
0>WMd and Published by Slovenie Publtahinc Company, (A Corporation). Fraak Sakaer, President; J. Lapsha, Sec. — Place of business of the corporation and addre*Ms of above officers: 216 WEST 18tli STREET,
NEW YORK, N. X.
47th Year
"Olaa Naroda" is Issued every day except Sundays and holidays. <— Subscription Yearly 96.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja list u Ameriko In Kanado $6.—; za pol leta $3.—; aa četrt leta $1.50. — Za New York za celo leto |7.—; za pol leta 93.00. Za inozemstvo za celo leto 97.—; za pol leta 93.60.
"GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ
IN PRAZNIKOV
"GLAS NARODA." 219 WEST 18tb STREET, NEW YORK, N. Telephone: CHelsea S—1242
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
UST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino« Čisopit mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
AMERIKA IN ZAVEZNIKI
Evropska vojna vpliva na ameriško javno mnenje, in v zadnjem času je to mnenje precej drugačno kot je bilo koj ob izbruhu evropskih sovražnosti.
Amerikanci v .splošnem mrzijo Hitlerja in njegove brezvestne metode ter javno simpatizirajo z zavezniki, nikjer pa ni opaziti nobene volje oziroma navdušenja za vstop Združenih držav v vojno.
Večina ameriškega naroda je za to, da bi Amerika iz-datneja pomagala zaveznikom kajti Anglija in Francija se ne borita le za svoje lastno življenje in ne branita le svoje evropske in prekomorske lastnine, pač pa branita z orožjem tudi tiste politične principe, ki «so temelj ameriške vnanje in notranje politike, principe, na katerih obstoje Združene države.
Ameriška nevtralnost na postava je tako zasnovana, da omogoča Ameriki preskrbovati zaveznike s tistimi vojnimi potrebščinami, ki jih najbolj potrebujejo.
Vsled tako imenovane "cash-and-carry" določbe v nev-tralnostni postavi so pa zavezniki prisiljeni vse, kar kupijo, plačati v gotovini.
Poleg tega ima Amerika tudi H i ra m - Joli neon ov o postavo, ki prepoveduje posojati tistim državam, fcatere še niso zadostile svojim prejšnjim plačilnim obsežnostim.
V^led te postave sta pos ebno prizadeti Anglija in Francija, ki še nista plačali Združenim državam denarja, ki ga ji-iua dolgujeta izza svetovne vojne.
Po priporočilih nekaterih naj bi bila Hiram-Johnsono-va postava že vsaj za sedanje vojne toliko omiljena, da 'bi bilo mogoče Angliji in Franciji potom posojila financirati na kupe vojnih potrebščin.
V	to svrho bi bilo dvoje potrebno: bodisi preklicati Hiram-John sonovo postavo ali jo pa tako amendirati, da bi dovoljevala razne izjemne slučaje.
Demokratki kongresnik Bul winkle Iz North Caroline je že vložil predlogo glede amendiranja in kot kaže, ima predloga dosti prilike za sprejem. Na ta način dobljena posojila bi smeli zavezniki porabiti izključno le za nakup vojnih potrebščin v Ameriki.
Demokratki kongresnik May iz Kentuekyja predlaga popolno odpravo Jolinsonove postave, tpda proti temu je odločno nastopil republikanski kongresnik! Hamilton Fish iz New Yorka.
V	prilog zaveznikom je pa slišati tudi iz ameriškega senata zelo značilne glasove.
Republikanski senator Arthur Vandenberg Lz Michiga-na, ki Skuša doseči na republikanski narodni konvenciji nominacijo za predsedniškega kandidata, je k Rooseveltovi obsodbi Hitlerjevega početja še tole dostavil: — Čimbolj se nam studi to nasilno piratstvo, temodločnejši mora biti naš sklep, da se ne vmešamo v vojno. Izjema naj bi bila seveda le, če bi se vojna razširila tudi na ameriški kontinent.
Ako natančno premislimo, se je vojna ameriškemu kontinentu že precej približala. Hitler je namreč zavzel Dansko in Holandsko, obe državi imata pa v Ameriki, oziroma v bližini ameriške celine svoje kolonije. Danska ima Greenland, IfolandHka pa ne<kaj zapadnoindijskih otokov.
bo smatral Hitler tudi te kolonije za -svojo last, kot smatra sedaj že Dansko in Holandsko, jili bo skušal -zasesti. V tistem trenutku too imela Amerika vojno tik pred svojimi vrati.
Kakor rečeno, pa zaenkrat še ni opažati nobene agitacije, da 'bi Amerika z vojaštvom pomagala zaveznikom, pač bo pa posvetila vse svoje 'sile narodni zaščiti.
Ker 'bo zadnji predsednikov predlog nedvomno brez vsake opozicije sprejet, bo imela Amerika v doglednem času močno in z vsem potrebnim opremljeno armado ter bo posvetila posebno pažnjo razvoju zr ačne sile. Z ozirom na število letal se ne bo mogla ž njo niti meriti niti primerjati nobena druga država na svetu.
Dobro oborožena in v vseh ozirih pripravljena bo čakala Amerika nadaljnjh razvojev.
In če ji bo kdaj treba z orožjem 'braniti ameriške meje, bo za armado, mornarico in zračnim zborom strnjena vsa sila in vsa odločnost stotrideset milijonskega naroda.
Amerika ne bo segla po nobeni tuji lastnini, toda svojo »veto last bo branila do zadnje kaplje krvi.
Iz slovenskih naselbin
OteK V BOTANIČNEM VRTU
Zadnja nedelja je bila prvi in najlepši pro-1 i dan v letošnji spomladi, zato sem se s prijateljem Mr. I. H. naiK>til že v dopoldanskih urah v botanični vrt v Bronx Park, da si ogledava svetovno sJoveče ho-landske tulipane.
'Že ob vhodu v vrt ise je pri-kaeaio prvo polj? teh čudovito krasnih cvetlic krvavo rdeče barve, s svetlejšim obrobkom. kakor bi ga nkleklala nežna roka liolamdske uleklice s po močjo matere narave.
'Za tem so se vrstila polja za poljem teh očarljivih naravnih hčera, v nešteto različnih barvah, ki prižnejo človeško fantazijo tako daleč, da bi pokleknil pred vsako posebej in jo poljubil.
INa zadnjem polju s.? je v resnici nudila (posebnost. Mi d snežno belimi tulipani so se pojavile tulipane črne barve, katere sem videl prvikrat v življenju. Nehote >e i"i je zazdelo, da predstavljajo žalu.jo če znamenje nedolžne Holand-ske, ki je morala brez vzroka podlečj isurovenKu sovražniku.
Ogledal ;«em, si tudi oddelek tropičnih rastlin, katerih stebla in vejevje sliči voščeni masi s tmovimli konicami, pri katerih je po večini napisano svarilo "Ne dotikaj se, je strupeno." '
IZ«^šla sva s prijateljem v posebni oddelek, vlaga je bila strašanska v tem prostoru, in bi pobegnil, da me ni očarala lepota tega prostora. Zdelo se mi je. da sem <se znašel v pravljični grajski dvorani. Na visokUi tropienih vijugastih drevesih so, kakor konfeu visele srabme rastlinske niti prav do tal, tako da se mora obfekovalec opletati med njimi ,da si pribori prehod skozi. Po bolj natančnem opazovanju sem opa-zil, da se je ta lepa srebrna rastlina prikradla na večjo in bolj niočon rastlino in da živi od soka ali krvi te rastline.
Misel na to m** je spravila skoraj v sla!l>o voljo. Mislil sem hi: Stvarnik, ali si neskončno moder in pravičen? Zakaj vifrtvarjas tako okretne rastline, da se ne morejo otresti lenuharic. ki se obesijo na njih vejevje in srkajo življenje iz njih? Zakaj vstearjaš ljudi, ki «žiijo zato, da so v čast Tebi. Stvarniku, med njimi pa zločince in morilce, kakor v rastlinskem življenju trnje in strup? Zakaj vstvarjaš pridne in marljive, ki morajo podvojiti svojo silo, da preživijo lenuhe, ki ne morejo stati na lastnih nogah, in ti so tudi del Tvojega stvarstva!
'Misel mi je šla dalje. Ponesla me je tja v daljno Evropo, kjer sedaj "satan obhaja svoj praznik" im pričakujem, da vsak čas zasadi svoje okužene kremplje v našo sveto zemljo. Takrat boirto za trenutek odrezani od naših dragih v stari domovini. Pripravljeni mo-ramo biti na to, je pač življen-ska usoda taka. Poles take kata^rofe pa moramo biti zadosti močni, da se ihamc tukaj vtujini otresli tiistih jugoslo-
vanskih patrijotov, ki po -navadi prihajajo med nas pri stranskih vratih in se prisesajo na pošten zaslužek slovenskega izseljenca, kakor tista srdbma rastlina, ki sem jo preje omnrl. i
To sem pripomnil iz izkušnje prve svetovne vojne. Po-šteuo za-Iuženega dolarja ne dajte od sebe, pa naj si bodejo shodi sklicani od katerekoli st rani.
JF. R. V.
Peter Zgaga
PISMO
ISK-KANI JE MRTEV.
•V številki "Glasa Naroda" z dne IG. maja, sem videl d:v išče sodišče Andreja Ažnuina, o katerem je opravičena domneva, da je mrtev. Z ozirom na to naznanjam, da je Až-man preti -kakimi tremr leti uinH za snšico v ssanatoriju v Powers, M i oh.
'Kot mi je večkrat pravil, je bil doma z Brezi j na Gorenjskem.
i	Frank Debevc.
i 1837 — 3rd Avnue, (Raeanaba. Mit-h.
Dragi prijatelj:
Trdno sem prepričan, da te bo to pismo dobilo, pa če si v New Yorku, v Pennsylvaniji, kje na Srednjem Za padu, ob pacifični obali ali v Kanadi, in uverjen sem tudi, da boš pismo prečital in vpošteval, kar je v njem.
Mogoče Te bo zanimalo, kako se nam godi tukaj v New Yorku
Hvala za vprašanje, lahko bi bilo bolje. "Glas Naroda" izdajamo zdaj že 47. let, kar je vsekakor precej dolga doba. Depresija nas je bila hudo udarila, vendar smo jo srečno prestali, zakar se moramo zahvaliti v prvi vrsti našim zvestim naročnikom. Večinoma so to starejši ljudje, kateri so navzlid letom, ki so jih preživeli v novi domovini, še vedno precej navezani na stari kraj. Slovenska beseda jim je nadvse sveta, in radi slišijo ozi-
$ BNITOVAiN.IE V NEW YORKU.
fPretečeno nedeljo dne 19. maja, Sem imel priliko ne udeležiti poročal ill obredov v naši slovenski cerkvi sv. Cirila na Osmi ulici v New Yorku in sicer sta se poročila naš znani rojak Mr. John Maček Jr., kateri je $in našega uglednega rojaka, dobrega peca in igralca Mr. Johna M*čeka Sr. iz Ozone Park, L. I. Za >vojo di nžico si je izbral Mi^s. Frances Svet, ki prihaja iz ugledne družine Anton Svet Sr. iz New Yorka. in ki je sestra na-šga narodnega delavca in zastopnika "Glasa Naroda" Mr. Antbonv Sveta, iz Brooklvna. THidi Frances, kot njen brat Anthony, sta dobra pevca in igralca, ter vedno pripravljena pomagati za dobrobit naše slovenske newvorške naselbine.
.Poroka se je vrnila dopoldne ob 10. uri s slovesno sv. n*ašo. Poročne obrede je o-pravil naš domači župnik Rev. Pius J. Pet lic.
/Cerkev je bila nabito polna ter prijateljev in znancev ženina in neveste.
Popoldne pa sem bil nato tudi povabljen na svatbo, ali kakor smio rekli včasih doma, olicet katera se je vršila v lepi dvorani našeera rojaka Mr. Fr. Arneža, n<a 66-91 Forest Ave. Ridgewood, L. I. Rečeni toliko, da sem bil že na več ohce-tili bodisi v starem kraju, kakor tudi v tej deželi, pa tako izvrstne postrežbe še nisem bil deležen. V tem ozira zaslužita vse priznanje naš Fr. Arnež in njegova ljubezniva in pcistrežliiva ženica.
'Za ples pa nam je igral naš nikoli zmtučeni Jerry Ko)>riv-Sek s Svojimi pomagači. No. ko so enkrat morali še nekam druigam iti igrati zvečer, pa je to nalogo kar najboljše nadaljeval na£ priznani harmonikar Frank (Popovič, tako la smo se zabavali pozno v noč. Nazadnje smo pa še povšter
PESMARICA
"Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18tb Street, New York, N. Y.
tanc plesali, kot je bila že naša navada na olucetih. Seveda se tega ženin in nevesta nista udeležila, ker sta jo že poprej "<]*)t>ilhala" z avtomobilom proti zapadu. Tega jima nismo šteli v zlo, ker ženini pa neveste oib takih prilikah "komaj čakajo" da so sami. •
Ta poroka in olicet mi bo o-stala za vedno v spominu. Ženinu pa nevesti želim ojbilo sreče v njunem zakonskem življenju, ter obilo božjega blagoslova.
Eden navzočih.
Žalostna vest iz domovine
Mr. Frank Košak v Ridge-woodu, N. Y., je dobil iz domo vine poročilo, da mu je konci aprila umrl v Jaršah stric Ignac Košak, star 8G let. Zapušča v domovini ženo, sina in dve liČeri, v New Yorku dve hčeri, eno pa v drŽavi Wyoming.
SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOGRAFSKE PLOŠČE. — Pišite za cenik. J. MAKSI CH. INC. 483 W- 42 Street	New York
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA
i
VABILO !
SLOVENSKI DOM, Inc., v LITTLE FALLS
NEW YORK
PRIREDI
V SOBOTO VEČER, 25- MAJA, 1940
... VESELICO . ..
S POJEDINO
NA KATERO PRAV ULJUDNO VABI VSE SLOVENCE IN NJIH PRIJATELJE, da se kolikor mogofie udeleže te prireditve. — — — Pričetek bo ob 8. uri zvečer ter do 2. ure zjutraj prihodnjega dne. IGRAL BO ORKESTER RAZNE KOMADE, DA BO VSEM
USTREŽENO
Vstopnina za odrasle 5%t, za otroke pa 25e. — Pijače in jedače bo dovoli aa razpolago.
Člani Slovenskega Doma se imajo vsi vdeleSiti. Do svidenja —
Frank Masle.
ZA NAROČNIKE
IMAMO ŠE NEKAJ ZASTAV J ki se na razpolago našim naroi-nikom po ugodni ceni. Marsikateri želi imeti za dom zastavo ob priliki
narodnega praznika.]
OPIS ZASTAVNE SKUPINE
Zastava: 5 čevljev dolga in 3 čevlje Široka; izdelana iz najboljšega blaga (cotton buting) in obrobljena ter ročno vezena, barve najbolj trpežne; vse zvezde so Šivane na obeh straneh.
Drog: iz trdega lesa, pobarvan, 7 čevljev dolg, in sestoji lz dveh delov. — Ročaj in vrv.
Naročite pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18th Street New York j
po posebni ceni za naročnike tega lista
$2.50
(Vst poSijalni stroSkl plačani.)
roma berejo, kako Živi naš narod v starem kraju in kako navzlic nesrečnim političnim razmeram napreduje.
Zanimajo jih dogodki po slovenskih naselbinah v Združenih državah 111 Kanadi. Ob čitanju slovenskih novic nalete na stare znance in prijatelje in so tega nenadnega srečanja zelo veseli. Bralci nean-gleških časopisov v tej prostrani deželi, so obljubili neomajno zvestobo novi domovini, ki jim daje v povračilo za njihovo delo kruh ter je nedavno sklenila materinsko skrbeti zanje, ko bodo pod pozo let omagali in postali nezmožni za delo.
Nova domovina jim prav nič ne vsiljuje drugih običajev in j drugega jezika, ampak jim ši-rdkogrudno dovoli v medse-j bojnem občevanju materinščino, društva ter kulturno-narodni napredek.
Ker je pa že precej let priseljevanje skoro popolnoma Ustavljeno in ker noben tuje-rodee ne more od svojih otrok zahtevati oziroma se nadati, da bi mu neomajno sledili v pogledu ,narodnosti, postajamo, kar nas je starejših, čedalje bolj osamljeni, in edina vez, ki nas še veže, so skupni spomini na našo rodno domovino in materin jezik, ki ga tako požrtvovalno goje naši časopisi in kulturne ustanove.
Dokler bo izhajal v Ameriki še kakšen slovenski časopis, se bo lahko reklo, da ameriški Slovenci še žive. Z zadnjim slovenskim časopisom bo tudi ameriško slovenstvo pokopano.
In kako je z "Glasom Naroda"? — me vprašuješ, dragi prijatelj. Menda an i ni treba omenjati, da živi v sijajnih razmerah.
Veš, "Glas Naroda" je edini slovenski list v Ameriki, ki je popolnoma nepristranski, v katerem ima lahko besedo vsak naš rojak, dokler dostojno ipiše o čemerkoli, kar je važno in zanimivo za naše ljudi.
"Glas Naroda" nima za seboj nobene 'stranke, nobene politične skupine, nolbene organizacije in zato nima tudi nobene blagajne in nobenega finančnega sk^ula, kamor bi se v slučaju potrebe obrnil.
Pomanjkanje teh ugodnosti je prav posebno občutil v dolgih letih depresije in to pomanjkanje bo tem usodneje zanj, čimbolj se bo kivilo število ameriških Slovencev.
V nasprotje temu pa uspeva v zavesti, da nima razen naročnikov nobenega drugega gospodarja nad seboj. Naročniki mu omogočajo izhajanje, vzdržuje >se izključno le z naročnino.
"Glas Naroda" ni še nikdar prosil zase vbogaime in razen zaslužene naročnine ne sprejema od nikjer nobene denarne podpore.
Redni naročniki mu omogočajo izhajanje — in sedaj, prijatelj sva dospela do točke, na katero te želim v tem pismu opozoriti.
Ko boš prebral te vrstice, ki so pisane v najboljši veri in upanju, se vprašaj, če si reden in dober naročnik ali zaostan-kar. Ce si reden naročnik, to pismo ni Tebi namenjeno. Če nisi, pa ipotrepežljivo preberi do konca.
Mi, ki pišemo, stavimo, tiskamo in razpošiljamo "Glas Naroda", smo ravno tako odvisni od tvoje naročnine kot si ti odvisen od plače. Če ti pravi gospodar ob koncu tedna: — Nimam, počakaj! — nevoljno počakaš, kajti, če točno ne dobiš, do česar si upra-
vičen, ti gredo računi naskriž. V«sak cent imaš odmerjen in določen: — To je za stanovanje, za živež, za obleko in ta-kodalje.
Ravnotako je z nami. Imamo toliko in toliko naročnikov, ki bodo plačali v enem tu toliko in toliko naročnine. Z njo bo treba plačati najemnino, papir, črnilo, poštnino, gas, elektriko. Mi, ki pišemo, stavimo, tiskamo in razpošiljamo list, smo ljudje s človeškimi potrebami: jesti moramo, stanovati in se oblačiti. Z drugo besedo rečeno: delamo, se nadamo tudi plačila za svoje delo.
Ali je naš pogoj prevelik, ali je kaj narobe ž njim, če r«*-sno obljubimo: — Z večjo vnemo bomo delali, li<-t bomo izboljšali in poskrbeli, da bo zanimiv o<l prve do zadnje črke, ako nam redno plačate ti>to, kar nam gre. Mi nočemo nič«-sar zastonj. Baš nasprotno: Ce nam bodo naše skromne moči dovoljevale, si bomo z dneva v dan prizadevali »lati v obliki dobrega in zanimivega čtiva več, kot »la katerikoli drugi slovenski list v tej d« želi za ta denar.
Prejšnja leta, ko mi je še zdravje dovoljevalo, sem se podal vsako poletje za par tednov med slovenske majuai je v Pennsylvaniji in med slovenske fannerje v gornjem delu newyorske države. l>o-ti trpljenja in dosti pomanjkanja sem opazil med njimi, poleg tega pa tudi dosti pristnega slovenskega veselja in >rč nega zadovoljstva. Povsod '-em bil prijazno sprejet, kajti našemu človeku je gostoljubno*! že v krvi. Pogovarjal sem ><■ ž njimi in lahko rečem, da so možje-poštenjaki, ki jim trpljenje ni okrnilo in ubilo značajev, pač jih jim je pa izbi -strilo in izčistilo, da so slični kristalom.
Posebno živo mi je ostal v •-pominu naslednji slučaj.
Pridem v prijazen slovenski dom, kakšnih trideset milj severno od Pittsburgha. Gospodinja mi pove, da se je mož ravnokar vrnil s šihta, da se umiva in preoblači in naj nekoliko počakani. Po nekaj minutah vstopi prileten možak, ki mi je s stiskom desnice in z besedo "Pozdravljen!** razodel vso moško lepoto svoje slovenske duše.
1— Že šest <hii te čakam, — mi pravi očitaje. Danes je petek, že prejšnjo soboto sem te pričakoval. Kar dolgčas mi je bilo.
—	No, se bova pa zdaj kaj pogovorila, — mu odvrnem, — prej zares nisem utegnil.
—	Ne mislim po tebi, po listu mi je bilo dolgčas.
—	('emu ga pa ne bereš? — se začudim in pokažem na štiri ali pet iztisov "Gla»-a Naroda", ki so ležali še neodprti na mizi.
—	Ni moj, — pravi smeje.
Pogledam naslov. Njegovo ime, njegova box-številka. —-Kako da ne?
—	Se številke poleg naslova poglej, pa se boš prepričal, da mi je prejšnji petek potekla naročnina. V soboto sem te pričakoval, da ti plačam. In tako sem bil ves teden brez branja. Tukaj imaš za pol leta. Zdaj pa z mojim sinom malo stopita po naselbini in bodita do sedmih doti i a. Ob sedmih bo večerja. Medtem bom pa jaz prebral, kar sem zamudil. Zdaj sinem brati, zdaj je plačano.
Taki primeri so redki, oči-tujejo pa miselnost naših ljudi.
In zato, prijatelj, zdaj, ko si prebral to pismo do konca, poglej na prvo stran poleg naslova, kako in kaj je s teboj.
Zadosti svoji dolžnosti in bodi pozdravljen!
P. Z.
"G LAS NAROD A" — New York
Thursday, May 23, I 940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
in twfhimtl at priobčuje-mm. Dapiai n £etrtk«vo številko nmj bod« v
v sredo xjutni.
Vesti iz slovenskih naselbin [
Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker onlmajo
vse naše eitatelje in se ž njimi naši rojaki tako-rekoe med seboj pogovarjajo.
misjonarjevo pismo iz ecuadorja
Piše BOGOMIL TRAJMPUŽ
Z današnjim člankom bom začel opisovati obširnejše Ec-uador.-ki Orijent, njegove divjake, stopnje kristjanizacije in civilizacije od leta 16.'f7 naprej.
Članki bodo posamezni odlomki, več ali manj časa prijavljeni eden od drugega — radi težkoč i>ošte in drugih ne-prilik; medtem pa prosim ve-le>i}K>št ova nega gospoda ure-nika, naj blagovoljno sprejme te članke kot dokaz velike ljubezni, ki jo imam kot so rojak do mojih dragih Slovencev v New Yorku in Združenih državah. Bodo moji clank več ali manj privlačni, vendar mislim, tla vse skupaj bo prav lepa zgodoviuska knjiga.
B. T.
M IS I JON I V EKVADORSKEM ORIJBNTr
od leta 1&17—HiH2.
Znamenit je za Srednjo in Južno Amerika, dan, l'i oktobra 1492. K mnogoštevilnim zgodovinskim dogodkom se je pripisal tudi ''Odkritje Amerike'' — potom drznega Krištofa Kolumbu (Cristobal Colon) — isti ki je dal evropej-skernu kontinentu večji ol«zor in stik v verskem, političnem, ekonomskem, industrijaloem in trgovsicem obziru.
In res! S prihodom Špancev, je prišlo v Srednjo in Južno Ameriko več ali manj izobrazbe in napredka v kristjaniza-ciji in civilizaciji. Meč in križ sta si tudi to pot dala poljub miru in sta podvrgla španski kroni in katoliški cerkvi mnogo število prvotnih prcbival-cer ameriškega kontinenta.
Meča in križa je 4>il deležen tndi Ekvadorski Orijent, četudi brez uspehov. — Pravim Ekvadorski Orijent, torej domovina številnih rodov, ki š"
do dandanes živijo divjaško življenje in za mnogokatere še ni prišla zaželjena zarja odrešenja.
Bom omenil najglavnejše rodove divjakov, med katerimi se nahajajo Kivarci.
Pisava.	Izgovarjava
v slovenskem
1.	Sucuanbios — Sukumbios
2.	Cofanes — Kofanes .1. Zaparos — Saparos
4. Huambuvas — Uambujas o. Eneabellados — Enakabe-
ljados C. Quijos — Kihos
7.	Arabelas — Arabolas
8.	Avirshiris — Aviširis
9.	Canelos \ Yibaros — Ka-
nelos in Hibaross
10.	Yibaros v Zaparos — Hiba-ros in Sa pa ros
12. Chirapas — Oirapas 12. Iluambizas — 1'ambizas l.l. Aclruales — Ačuales
14.	Avulis — Ajulis
15.	Antipas — Antipas
16.	Aburatos — Aburatos
17.	Machines — Mačinos
18.	Uehucau — Učukas
19.	Urarinas — Urarinas
20.	Abijiras — Abihiras
21.	Zuapiscos — Zuapiskos
22.	Cotos — Kotos
23.	Orejoncs — Orehone-
24.	Jaineos — Uameos 2fi. Omaguas — Omaguas
27.	Cocaines — Kokames
28.	Mavorunes — Majorunes
29.	Chirabos — Č i rabo s
30.	Chan licu ros — Čamikuros
31.	Mansaua* — Mansanjas
itd. Itd. itd.
Obširna je domovina teh rodov, ki živijo vsak zase, podvrženi posebnim navadam — šegam in značajem, zakonom in verskim obredom. Vsak teli rodov bo imel zemlje toliko kot je naša Slovenija. Ena osmin-ka Ekvadorskega Orijenta je eksplorirana, medtem ko je vse drugo pogreznjeno v naj-
plesna zabava!
Uljudnoste vabljeni vsi roja-
-ki in rojakinje oil blizu in daleč, da posetite
PLESNO ZABAVO
v soboto, dne 25. MAJA v James City, Pa.
v COMMUNITY BUILDING
Ob priliki Vam uslugo vrnemo.
Za ples bo igral JOE ROL1H in NJEGOVI 4 SINOVI
Začetek ob 8. uri zvečer.
pomladno delo na vrtu in drugod
40' LETNO preiskušn jo
večjo skrivnost, ker 5c do danes ni stopila peta belega človeka v te goščave.
Vsi so divjaki, prosti sinovi krasne tropične narave.
Kje so torej učinki kristjanizacije in civilizacije? Le neznaten vpliv teh dveh se čuti v prvih devetih rodovih, ki stojijo, boljše rečeno, stražijo vhod v* Ekvador-ki Orijent.
Med prvimi šestimi rodovi opazimo še leta 1637 španske misijonarje, ki jim oznanjajo Kristusovo vero, četudi žali-bog ne vidijo zaželjenih sadov nepretrganega znoja in dnevnih naporov.
Divjak je ostal vedno divjak in če se je dal krstiti, je ostal vedno divjak. Lep je španski pregovor, ki pravi: Cabra tira al molite" — koza vleče v hribe! — On ljubi svojo prostost, 'svoje žene, svojo zemljo in svojo bajto.
Brezuspešni trudi apostolov miru in ljubezni so bili brez u-speha, tako da '>o morali zapustiti misijonsko polje svoji usodi, tako da bo mogoče v bodočnosti bolj pripravljeno sprejeti znamenje svetega križa in meča.
IMA
JUGOSLOVANSKA
J KATOLIŠKA JEDNOTA
ELY. MINNESOTA
KI IMA
22,000 članov in dva miljona
in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. fednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje prpti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota.
Res je, da so Španci pridobivali k veri mnogo divjakov potom strogosti in nasiljno-sti. O tem ni dvoma! Vendar, kar •so privlekli k sebi potoni strogosti, so tudi bridko objokovali pozneje. Saj res! Na pršili so greli gade, tako, da so jili pičili.
V španskem jeziku sem spisal lepo zgodovino: "Sevilje de Oro." Tam je orisana v živih slikah španska pohlepnost po zlatu in bogastvu. Ta se je skončala potom. Kivarcev, ki so upepelili Seviljo de Oro (mesto 27,000 prebivalcev) in pokončali vse Špance. . . Torej glede misijonskega dela laliko rečem, da do leta 1682 je bilo brez usipeha. v začetku — v številki 0 — i^totaiko kot v prvem letu Kristusove cerkve!
Nasvidenje do prihodnjega članka.	T.
STRAHOTE
VOJNE
Času primerna
KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov
Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York
Je že 'tako. Vedno sem nameraval, da si enkrat vzamem čas. da napišem popolnoma dovršen dopis, pa ved'no kaj pride vmes, da moram pisati v naglici. Ime s-1 na s! vje. katero smo nameravali končati skromrno, pa se je za vršilo vse drugače.
Pomlad je tu, sicer nekoliko pozna, toda toliko bolj zanimiva. Kar nas je, mu- zbada vrtnarski hrošč ,imamo polno tlela po vrtovih. Imam v zeni1-lji vse dalije, kane, gladiole, zinije in porhilako. Posejal sem v gredice dišeče nageljne, lialzaniine.. petiunije in drugo, katere bom presadil ob pri-iwpiicu\ ičau na svoje mesto, kjer se bodo razvijale, cvetele in razveseljevale oko. Sedaj je še vse nekako mrtvo. Mrzlo vreme zadržuje korenine kan in gonnoljo dali j in glr.diol, da ne poženejo odrastkov na 710-vršje, toda vem. da krepijo korenine in kadar ogreje soln-ce, bodo imele toliko več moči, da razvijo stebelca, ^az knte-rih se bo razsulo cvetic meni v zagdoščonje in okolici v radost. Nageljni, 'l>alznm in o in drugo rije iz zemlje. Moja prva pot v,sako jutro je do sredic. Ali je bilo >01110 lobro, ali semr ga posejal v pravilno globino, da ima priliko skaliti in prodreti površino. Opazujem, ali je cvetlica, ali nadležen plevel. V zgodnji pomladi. ko je oko nenavajeno. dostikrat ne arooreš razločiti.
Tmiam navado, sejati v vrstice n med vsako iseme prime-šnin nekaj zrn zgodnje redkvice. Ta ka j hitro izkali in požene in na t°, način nnjlažie sledim semenskim Tintam in med njimi z inotiko zatiram
nadležen plevel. Ako liočeš biti uspešen vrtnar, mora« imeti nmogo potipežljivoti. Bral sem o nekem slavnem učenjaku kateri je bil poleg svoje stroke tutli strasten vrtnar, toda ne posel h 10 uspešen. Bil je namreč, toliko nestrpen, da je vsako jutro odkopal sadike, da bi videl, koliko korenin so pognale čez moč. Razumljivo je, da vsled tega motenja rastline niso mogle uspevati.
Ob tem ča-u prnvi vrtna 1 ni posctfmo sposob n za drlo. ker je bolj nagnjen k opazovanju kot pa k delu. Vsako jutro pregledujem vrstice. Preštete imam vse klice, koliko jih je bilo prejšnji "-••Vr in koliko jili je danes.
ISedaj so začeli še oglašova-ti piknike v prosti naravi. Z gorkim vremenom so prenehale notranje prireditve po naših Domovih. Zadnja v tej o-kolici je bila 11. maja v Moon Rim, Pa. Priredil jo je ta-mošnji gospodinjski klub. Bi i sta dve Igri in sicer ena v angleškem, d ni ga v >lovenskem jeziku. Vse vloge >so bile izključno v ženskih rokah. Tura v angleščini je imela tudi vlogo nekega srica. toda jo ; • igralo m'lado dekle v moški obleki, .s predrzno zavihanimi brkami in is polnfvniakom na glavi. To je bil menda prvi večji nastop mladih deklet v tem kraju. VIocr so nUo do dobrega naučile, pa radi teua ni^o prišle v zadrego. Kadar se jo ustavilo, so se začele ljubke t varne hehotati in tako smo se morali -mejati tudi mi — in tako jo bilo vse dobro. Seveda, ko bi bila lVrn taka. da bi bile imele priliko irovo-riti 4<*woet nothig" svojim
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVA za Greater New York in okolico, ink.
Kdor i/med rojakov uli roj:ikinj Se ni <*lan tega društva naj vpraša svojega prijatelja aii prijateljico ali pa enega izmed odbornikov /a natančna pojasnila. V nesreči se šele spozna, kai pomeni biti 41an dobrega društva.
To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ;Ui članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo že skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $17.000.00 ODBOR ZA LETO 1940
Predsednik: MIHAEL. UKEK 82 Weir field St., Brooklyn, N. Y.
Podpredsednik: ANTHONY KIRN 1T2C Madison St., Brooklyn, N. Y.
Tajnik: JxSliPIl POGACHNIK 580 Liberty Avenue Williston Park, L,. I.
Blagajnik:
ANTHONY CVETKOVICH 'JbZ Seneca Avenue Brooklyn, N. Y.
Zapisnikar:
FRANK UCKINC 1055 Greene Avenue Brooklyn. N. Y.
Nadzorniki:
H. VINKO ZALOKAR Ti-09 — 61» t h Street Glendale, L>. L
JOHN MAČEK 116-C5 — 12'Uh Street Ozone I^iTk. L. I. Arhivar: JOSEPH POGACHNIK, 580 Liberty Ave., Williston Park, L. I. Društvo zboruje vsako četrto soboto v svojih društvenih prostorih 4 American Slovenian Auditorium. 253 Irving Ave.. Brooklyn, N. Y.
L FRED VELEPEO 7225 — 67 th Place Glendale, L. I.
III.
mladim, prijateljem !i
X kako podolmo jt1 napravil lirezdvoiuno bolj gladko izpod j Kriir. O.lknpi: >i je. kot so rok. L^ra jo pa predstavljala | spi dobi, sam >o je podal s svo-vlciu-o starejših žensk in mla-jjo družico na ženitov-njsko denke v opravljanju in v in- potovanj v Niagara Falk, na tri«*ah nimajo še dovolj izkušenj. Upamo, in jim želimo, da kimalu postanejo izkušene
gospodinje, potem se tuli t«'- T>	. . .
nm kmalu priučijo. Ima vi l*arYno *?m	Ja
; t lovonšrini j,, bil. dovršeno |A	9 1'itlbundi (%»al
Idohra. Sicer pa. kar je še dru-	J fu]Jrt:1 .doliro
^roira. je boljše kot sam? irodba
newyorsko Svetovno razstavo in kdo ve se kam. Mnouro -reče!
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
(Finžfjar)
Nove knjige
slovenskih pisateljev
L. Mrzel: bog v trbovljah
Zbirka pripovedk iz našega največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga obsega 120 strani, je trdo vezana ter vsebuje 20 originalnih lesorezov Maksi-ma Sedeja.
Cena — $2.—
črna vojna (Spisal D. Ravljen)
Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne vpo-vsem novi obliki spretno obdeluje. — Trdo vezano, 120 strani.
Cena — 75c
D. Ravljen:
zgodbe brez groze
Knjiga vsebuje petnajst krajših povesti iz našega domačega življenja. — 125 strani, trdo vezano.
Cena — 75c
Naročite pri:
knjigarni slovenic publish. co.
216 WEST 18th STREET	NEW YORK CITY
pies in da ste začeli tudi mhidint uvajati na oder, je hvalevredno.
»Poročila >ta so Erno-t All-horn in gospa Mary Predel, obe znani osebnosti v to j oko-lioi.
Slišal sem. to anekdoto. Prepirali iso <so Tree. Franeoz in Xemeic, kdo d;: jo pravi gentleman. Jo trdil X mec: Prav: gentleman jo oni. ki ima največjo število plemičev med i svojimi predniki. Francoz jo tentu ugovarjal tor trdil, da pravi gentloman jo oni, ki nikogar no razžali. Tree jo poslušal, ise namrdnil in vkliknil: "To h—I z v jinimi gentlcir.a-ni. Pravi gentleman jo oni. ki
časa, zo]K't obratovati in tla tudi 4'Solar mine" v kratkem od pro. To bo v veliko pomoč za ta kraj.
!Xo moroin si kaj, da so ne bi pri tej priliki zahvalil Klif-tončanom za prijazen sprejem ob času pobiram ja za slovenski radio program. Xa bi ran je v kakoršnikoli namen ni prijetno, to vem iz prejšnjih izkušenj. Ob tej priliki je bilo • Iruircče. Visak.lo je rad dal in nekateri h* obžalovali, da radi brezdelja no morejo prispevati v čjo vsote. Dokaz, da. čeprav huio mogočo v kakem druironi oziru vsak ~vojo-ga naziranja, v ljubezni za naš slovenski jezik, irotlbo in pftjo snuo v-i edini. Torej v svojem,
to povabi na svoj dom, ti pri-j kakor tudi v imenu sloven-
nese steklenico škotskega, te skoira ra lio programa .najpri
pove, da si pomagaš -nin in j ko ti pi ješ. (»n skozi oleno : <l;i v božji svet.
srčinoj^a hvala!
V. P. Coraopolis, Pa.
SLOVANOV" PIKNIK SE BLIŽA
'I\ot j- (bilo že porooano v ton* listu. ]>riredi >lovcnko 1 lovsko društvo ^Slovan" svoj
i prvi piknik v oj sezooi m sicer | v nedeljo dne 2. junija, v zna-j nem Gliarie> Garden Parku, (itn8 Metropolitan Ave. Ridge-wood. Brooklyn, X. Y. Začetek ob 2. uri popoldni'. Vstopnina 2.j centov za osebo.
Takoj nato v nedeljo dno !). junija 1040. pa pri rede svoj piknik naši vrli tamtburaši, ta-rejši in mlajši žbor ,ter i>to-tako v Charles Garden Parku. Začetek ravno tako ob 2. uri popoldne. Vstopnina tudi 25 centov za osebo.
•"Slovanov" piknik, kakor tamburašev, se vrši v vsakem vremenu, ker v islučaju slabega vremena je na razpolago ob širna dvorana.
!S>e razume, da bo na obeh piknikih <na razpolago najboljša pijača, kakor tudi okusnih raznih jestvin za lačne želodce no bo mlanjkalo. Izvmtna godba pa u am bo igrala naše poskočni ice, in ameriške komade, tako da bo vsem vistreženo, mladim in starim. Tudi lepega petja ne bo manjkalo, posebno še na "Slovanovem" pikniku, bor pevci se lepo vadijo k raznimli narodnimi pesni im|i, katerih ■zvok je tem milejši v prosti naravi. .
UUeiežite se, dragi rojaki in rojakinje, teh piknikov od ■blizu in daleč, ker u ver jen sc-m da boste na i>tih deležni najboljšega duševnega razvedrila.
Naj omenim še, kakor te žo č i ta I i v obliki oglasa v torkovi številki, da sta namreč pred kratkim odprla lepo trgovino s sadjem in razno zelenjavo naša Priiuorhka sorojaka Ciril Ihibjan in Avgust TTandel, na prometnem kraju 128 First Avenue, med 7. in 8. ulico v New Yorku. ITverjen sem, ako se poslužito njihove trgovine, da boste prav dobro postreže-ni in po zmernih cenah.
Torej dragi rojaki in rojakinje, podpirajmo svoja društva s toni. da -o udeležujemo njihovih prireditev ter s te<m storimo svojo narodno dolžnost. Podpirajn\o obenem tudi naše slovenske trgovce in na še slovenke institucije. Držimo se našega starega gesla: Svoji k svoj inn!
Z rojaskim pozdravom, Anthony Svet, poročevalec.
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA1
Obiščite SlovensfiCfe Pnfeditve! vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k dru
2abnemu uspehu. drustya pqtrebu jejo sodelovanja NE samo svojih CL anov, temveč splošne slovenske JA vnosti.
nGL'AS NAB O D A"-New YorK
I—...............iMHMMim«^^
gozdar Anton
Roman: Spisal L. G. — Za 41 Glas Naroda" priredil X. X.
"Xi res!" je vzkliknil in prekladal griž ja j listih. 4*Ves; se bom oparti."
» 'Xe meneč se za njegovo opunjbo, je nadaljevala:
* * J! n če poimiislim, kako je bilo veasi! Predno -sem verjela tvojim b; sedani in obljubam. In če pomislim, kako je sedaj!"
"Vedno te ne morem božati. Tega menda ne zahtevaš! H<jdi zadovoljna, kei si moja. In zlodej naj me vzame, če ne mislim pošteno ..."
< "Luž', laže," je vzrojil Fronc na ognjišču. "Spet te bo tako nalagal, da boš \Va črna. Slapar je!"
{Starcu je tjlkanw-nel obraz, oči so mu osteklenele. k "'Kariio tako j< gledal in govoril liti grunt a rje v sin, s katerim se je-moja Cilka -pečala. Zapeljal jo je. S takimi )visedami jo je zapeljal."
/Skrčil ji' piv-te kakor kremplje ter jib dvignil proti stropu. "Hej, plesišče, ali si' ne boš vdalo? Tla, čemu se ne po-giezuete?"	/
"Miiuj." je ukaz.;.I Andiej in j>orinil krožnik od s be. "Ce ne boš takoj miroval, ti bom tako privolil, da jo boš i>o-»iinil vse življenje."	i
•"Kar udari! Kar udari!" je izzival starec, čigar obraz je pota: grozen v svitu rdečkastega oglja. "Tudi zate je ple-ši.-iče, tudi tebe bo ubilo! Tj*ko kot je onega. Bog ti že petimi vajset let prizanrša, pa ti ne lx> več dolgo."
"Prekleto'" je zaškripal Andrej zobmi in ise vrgel na ■starca, ki je bil medtem planil na sredo koče, toda orjaški fant ga je pobil z enim udarcem <na tla.
u4Andrej!" je kriknila Marijpa. "iPu^ti brata!"
■ (Fronc je bolestno kriknil, se z ro»kama ubranil nadaljnili udartcev ter planil v noč.	i
"Andrej!'" je kiikni'a Marija. "Ptanti brata!" 'Sem poglej! Vgriznil me je!" 'f'akaj, da ti obvezo prinesem." •*4Pa kaj še. Zdaj, ko ga ni, moram nekaj govoriti s teboj." Iascssal si je rano, ter roko obrisal ob hlače. "Tak nore jce kakor otrok Vgriznc, kar mu pride zob.''
"Ali te je na-
Thursday, May 23, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
POTNIŠKI PARNIK ZA • VOJNO SLU2BO
Veliki francoski potni-š ki parnik "lie de Fran ee" odhaja iz newvor-škega pristanišča, naložen z vojnami aero-plani.
Pittsburški kotiček
Piše I. BUKOVlNSIvL Pittsburgh, Pa.
44 <
Jtod
' "Tako?" ga je Marija pogled a lei v oči. jin etrok že kdaj vgrianilt"
.Debelo jo je pogledal. Njenih besed ni razumel.
"Kaj? Kako? Ali >i se od Fronca nalezla blaznosti?"
'"No, le povej, kako je otrokom. Ali ti je kaj-nerodno govoriti o tem?"	t
"'Kaj bi mi bilo nerodno? In kaj bi ti pravil? Že »takšne tri tedne gn nisem videl. Ni bilo priložnosti!"
"Talko? Priložnosti ni bilo?" ga je ostro pogledala v oči. "Saj vendar živita v istem knaju?"
< '"Talk nikar ne bodi neumna " ji je prigovarjal Andrej ter jo nežno objel okrog pasu. "Dajva se o čem pametnem pogovoriti."
"V^e bi bilo dobro, z veetn bi bila zadovoljna — toda —" 1 "Vidi*, stvar je taka. Če bi vedno spraševal i>o otroku, bi si ljudje kmalu zač-eli misliti, da imam za to kakšen po-fcel>en vzrdk. Toda tebe irutun rad. To sama najbolje veš." » "iSaj ti skoro ver j amen t," je rekla obotavlja je.
"No vidiš," po je veselo nasmehnil. ",Zdaj je pa spet vse dobro."
Dolgo, dolgo je trajalo, predno si utrdil vero v meni. Zdaj je pa kakor železo."
144Da, take, kakršna si ti, take ni na svetu!"
!"In ko som bila noseča, si mi pravil, kako je začel tvoj oče divjati » . ."	,
"Da, da. Moj oče. Kar si on v glavo znihije . . .." . "Ravno zato tudi nisem hotela povedaiti 'kdo je oče otroka. In ko je prišel otrok na svet, si mi rekel, da mi tudi krajce rja ne moreš dati, ker tvoj oče skopari v vsakim be-Tičem ..."
• T'To je reis. Sleherno noč mi preišče žepe ..."
"'Zato. em se pa sama mučila in aaishižila zase in za otroka 1 "'Res je, res je." je prikimal. . ",Take ni na svetu. Ti si najboljša. Ne smeš misliti, da bom pozabil. Bo že prišel
dan, ko ti bom Hkazal hvaležnost."	_
I "Hvaležnost? fVnfu vendar?"
Umolknila je, r0 zagledala v ogenj in slednjič bolestno vprašala:
.1 "Povej mi, Andrej, ali res nimaš najinega otroka prav nic rad?"
v utSeveda ga imaim," je skušal nežno govoriti. "Toda -es, ti vsega tega prav ne razumeš. ' Kako lahko bi se fedal' No, to bi bila lepa reč.. Boš morala pač še potrpeti i,n čakati da bo prišel najin nas. Zaenkrat je pa treba molčati. Molčati kaikor grob. In prebrisana morava biti!"
iSegel je po suknjič in nadaljeval: :
I Tako som si mislil, če bi mi hotela malo pomagati, da bi se stvar sročneje iztOkla."
! "Prav rada ti pomagam, Andrej," je rekla radostno.
Za otroka sem pripravljena vise storiti."
^ "Da, seveda, za otroka," se je zasmojal. "Pa tudi zame bos morala nekaj storiti, da se mi ne bo treba vedno bati • očeta."
Iz žeipa je potegnil svinčnik in kos belega papirja.
'"Neko pisanje lsem ti prinesel, pa se je vse zmočilo." Papir je gladil <mi kolenfti in ga pozonno motril. "No, brati se bo že dalo. Ve; kaj, draga moja, tu spodaj ne podpiši. Tukaj imaš svinčffiik " . •
' ^*Čeniiu pa ne?" je bilo dekle taikoj pripravljeno.
Začela je »brati. "Izjava. Spodaj podpisana . .
*'AJh, kaj boš brala. Saj je vs<e skupaj neumaiost. Toda ves, pottrobna neumnost. Kar .podpiši, pa je." 1
i Sklonil se je k nji in jo poljubil na lice.
iSmeje se mu je skušala ubraniti.
! "Človek mora vendar vedeti, kaj podipiše." In je polglasno brala. "Jaz spodaj podpisana izjavljam, da grun-iarjev 'sin Andrej Kafol riima ntfhemega opravka z mojim otrokom, ki <imu je ime Franeelj. Kajti Andrej Kafol ni oče mojega otroka in mu tudi ničesar plačati ni treba'
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Slovenski kandidat. — Naš
livadi soroj;ik, Ludvik Zupančič, o katerem sem svouvasno napisal kratek yivljenjepi> na tem m.^tu, je zmagal pt i nominaciji za h'gislaturfs v llar-lislmrgu. IIv::la torej v njegovem imenu v-ein, ki so pripomogli k njegovi zmairi. Z.i na»s Slovence ni samo čast, da tako mlad. komaj 29-letni mož ki »prakticira pravo v Pitt — bui'ghu (! let, nt remi po tako visoki službi, temveč tudi, ker je Slovenec z zelo tipičnim in slovensko se ga-ečim imenom — Ludvik Zupančič.
Tekom zadnjih let so srn če-tok rat nagovarjali politični voditelji in njegovi sotova-rišr — odvetniki za spremem-bo ali popravo imena, <la bi zvenelo bol j "ameriško " Opozorili so ua. d i na račun svojega imena ne l»o dosegel poli-tičnesra uspeha. Da. premnogi A.merikanei (pvi-eljeni Angleži in Irci. ]>n oni, katerih predniki uo zataji i svojo narodnost s sprenicml o imena), imajo gf>tove "|)re<L«otlke proti tako zvanim, "tujim eleni' n-toni.
,vna ]M)sledica premembe nje-imena. bi bil on liki na udira jočem se pe-
m
da njegovo tuje doneče ime inn bo zabraniln vstop v javno živi je ti je. _
(Njegov odgovor je bil, da dozoreli mož mora stati v živ-ienjn za gotove in določane ideale in d< ktrine in da njegov značaj in ugled ne zavisi amo od sedanjosti, temveč se-ira tudi v preteklost kar skupno uravnava smernice za njegovo bo loče delovanje. Njegovi predniki in tradicijce njegovega naroda, tako misli, ro
i:m dali ded^čino, na katero moia biti le ponosen. On veruje. kot mi je izjavil v pogovoru, la sadovi dveh kultur ameriške in domače slovenske, bodo bolj obogatili njegovo življenje, nego pa samo ena, in da s ]iretrganjem zveze < svojimi pre<lniki, kar bi bila nago vena stavba
sku, brez prave in trdne pod I a tre. .
iNjegovo ime ga jasno označuj • kot Slovenca, in ker je vel jen živeti., delati in boriti se pod tem imenom, znto za-s'uži pod])«)ro vseli svojili so-rojakov. Tn bo eden zelo redkih Slovencev -ki so imeli t;i-ko važno službo v Hiinisburgu — glavnem m en tu Pennsvlva-Tiij ■ in zdaj v t<*ii krit'čnili č-:-^ili ima lepo priložnost odlikovati svoje i like v bjlagor delavstva in .svojega nr.roda. Mi, ameriški Slovenci mu torej kličemo: Mnogo sreče!
* * C
Smrtni nagelj. — Pred kratkim sem poročal o nenadnem slovesu rojrka B. Smuča, in irlej ob njegovenii ])ogrelui sredi preteklega tedna je bila spet draga selitev: odšla je v boljšo domovino obče znana rojakinja Mns. Josepliine Fortun, iz Lawrenecville, v 70 letu svoje starosti. T>uč sveta je uzrla v Vinici. Bela Krajina, v Ameriki (in Pittsburglm) pa je bivala nekaj čez 50 let. Bila ie glavna i;, t an ovni ca društva Marije Žalosti št. 31. SNPJ, ki je bilo sprva samostojno ter
bila njegova tajnica o J počet-ka, celili 38 let razen parletne-ga presledka vsled bolezni. Kako splošno priljubljena je bila ])okoj.nica }>ri ovojem narodu, in tudi tujcih, priča velika udeležba na njeni zadnji poti v .»obojo, dne 11). maja, saj je bilo okoli 75 avtov. Tu o-stav ja 3 hčere, dve ontrjženi, ena pa je redovnica v samostanu ter 2 brata, ki sta še do zdaj hranita samjsko prostost. Njenim ljudem moje -ožalje, ona j).i naj živi v blagem spominu..
« • m
(Petletnica. — V nedeljo zvečer, dne 2<i. maja se bo vršil v cerkveni dvorani na Butler St. ill 57. cest' banket v proslavo 5-Ietnega delovanja na fari našega p:iljuljenega župnika Rev. F. Kr/be-ta. To ni več nego prav, saj je pod nje-irovim vodstvom, župnija zadnja leta zelo nj^predovala v ntora!n<»m in gmrit-nein oziru. Tsti dan o pol 12. uri pa -e bo brala tudi sv. maša za obletnico k Hm<rti niišega bivššega žup ni-ka. blagegn, spoimina Rev. Johna Mei-tela in želeti je, da -e je udeleže farani v obilnem Številu. .
SMRTNA KOSA
'Pied dnevi je v Shakeville, Indj, (unurla po dolgi bolezni Mrn. Josephine Salaman, -tura 80 let in rojena v Zagorju pri Litiji, po donwu-e Shm-gurjeva in njeno dekliško imr je bilo Kot ar. Dolgo let je bila v Alixu, Ark. Zapušča moža, v Clevelandu pa hčer Pav-| lino Pnidič.
t
(Nedavno je v Windber, Pa. um»rla Roza Diemojres, roj. Amušič, stara 58 let in doma iz [ Kozarišča. Zapušča i"oža, 2 sinova in 3 hčere, v Lloydellv. Pa., pa brata.
*
<V Diamonds vi lie, Wyo., se je Frcmk Lun-«bart, star 43 let in rojen v Dragi pri Beli cerkvi na Dolenjskem, težko ponesrečil pri delu v premogovniku in naslednjega dne je umrl za poškodbami. Zapušča ženo, sina in dve hčeri, ter sestro Franees Hren, v staram kraju pa starše in sestro. Pokojnik je bil dober in napreden draštvenik in užival je med rojaki spoštovanj«.
19
40
SLOVENSKO AMER1KANSKI
J^OLEDAj
__^ j O1""1!
*■ —


v«*	-i«*"


ena
SO
centov
m
160 strani
lik
Izlet v naravo. — Niii3e pevsko dništvo "Prešeren" bo priredilo svoj običnjni letni ]»iknik dne 2. junija v Moon Run. Pa. na Portman ^rove. Ni: sto]>ilo bo več pevskih zborov iz sosednjih selišč, pa tudi za drugo zabavo, te'esno postrežbo in plesalce bo izborilo poskrbljeno. Torej -e prijazno vabijo vsi prijatelji društva ".Prešeren" iz mesta in okolice.
* * *
Ni dobro biti človeku samemu. — Tem božjim besedam sta sledila dva mlada, človeka, Albert Suhadolnik iz Mc-Candless Sta. in Mary Stajdu-kar, Duncan in 5(J. St. Nje-arovi sta riši so živeli v Forest City. P a., in so že davno umr i. Poroka bo dne 1. juni ja i slovenski cerkvi, nakar bosta naslednji dan nastopila poročno potovanje v New York kjer lw>sta obiskala njegovo lioročeno s<^stro in si ogledala tifdi svetovno razstavo. — Bilo
srečno!
* * *
Vse, kar je prav. — Sihirlev Temple, z,nana mala in zlasti pri otrocih priljubljena filmska igralka, je menda za stalno ostavila to službo — s prihranjenimi tremi milijoni dolarjev. Neki kolumnin pristavlja, dat jih je pošteno zaslužila. Nil, pa umetnost je umetnost in Shirley Temple je samo ena, ali na tisoče delavcev je v tej deželi, ki vrše mmogo bolj koristno in potrebno delo, nego je bilo njeno, aH človeška d ružba jim niti toliko ne daie, da bi dostojno preživeli sebe in svoje, dočim je bila ona desetkrat poplačana. Pozdrav!	i
IMATE 2E TA PRI-ROČNI ATLAS?
V teh kritičnih fas.I, > vnakemti titatelju dnevnih venti polrelien ta priročni ATLAS, ki ca peljemo na A i m naročnikom po najnižji eeni. — Naročite ga &e danes!
LATISI COLOtIO MAM Of All IM WO*l» OAZtrma - nenjau- umi- comwuti MMI
Veliko«! 9!ž x 14 inče?
48 velikih strani;
liarvaulh y.«MuljHvl«|or 111 jI ti držav in !» x^uiljevidor Z.lr. držav in zastav vodiluili držav ;
4."i svetovnih slik iH>tiuln<>uiH o-značeniti;
Zanimivi svetovni dogodki.
Najnovejši zemljevid kaže celi svet In tudi:
RAZDELITEV TOLJSKE MEI>
NEMČIJO IN KC SIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSIX) VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO RUSKA MEJA
Cena 25 centov
Pošljite svoto v znamkah po oz. |»o - centa.
3
Posebnost:
H A .MM O NI »O V ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite z atlasom In ko ga izpolnite in pošljete k Izdajatelju zemljevida, Vam daje pravico, da dohlte dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme* njene po sedanji vojni.
Naročite Atlas pri:
** GLAS NARODA "
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. V.
»V Mclntvre, Pa., je pred dne\ii po dolgi bolezni nmrl Jožef Kajstelic. star 43 let in rojen v Metnaju na bo'enj-skem. Zapušča dva . inova, hčer in dva brata, v starem ( kra.jn pa dva ibrata in sestro, i
t
V Chicagu, TU., je v zadnjem asu preminul v okrainem zavodu rojafk Joseph Zidarieb, rodom od Krške vasi na Dolenjskem. V Chicagu zapušča
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
dva 'brata, v starem kraju pa sina in več drugih so»*odnikov. t
V okrajni bolnišnici v Chicago, Tli. je pred dnevi preminil rojak Peter Koželj, ki je bival v Chicagu 12 let, ter za-puLšča ženo. pet otrok, enega brata in eno -astro, v starem kraju pa očeta, 3 brate in 3 pestre.
DARILNE POŠILJATVE
v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
100	DIN.---$ 2.30
200	DIN.----$ 4 40
300	DIN.---$ 6.50
400	DIN.----$ 8 50
500	DIN. ----$io.25
1000	DIN.---$29 —
2000	DIN.---$39 —
V DINARJIH
V LIRAH
too 200 300 500 1000
lir--
lir--
lir--
lir--
lir--
$ 5.90 $11.50
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
Vsled razmer t Evropi ni mogoče v Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse druge evropske države.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
t« t POTNIŠKI O D D C L B K t t:
216 West 18th Street, New York