Posamezna številka 14 vinarjev« siev. 18. v ljubimi, v iorck, dne n januarja m. miim Leto XLVL B Velja po poŠti: s m Mi« Mg mpr»J.. k M-— u nt Huac „ .. M a-50 MU—Hjo oeloletno. „ ta «alal» inozemstvo. * U - ▼ Dnbljanl na dom; U mit lato aaprej.. E J2-- . i« m mesec „ ..K 2*70 V ipravl prajenan meseSno „ 2-50 is Sobotna Viaja: & Sa oelo lato.....K 8--. aa Naučijo oeloletno. „ 10-_ UMtato Inozemstvo. ,, 13 — V- MT OrodnlžiTo je ▼ Kopitarjevi nlloi štev. fl/in. Roiopiil bo ne vračajo; nefrsnkirana pisna bo ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74.!= Inseratl: Enostolpna pet 11 vrsta (72 mm Mrotca ln 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat . . . . po 50 * sa dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora. Ob sobotah dvojni tarif. 1 Poslano:..;. ; Enostolpna petltvrsta K 1-— Izhaja vsak dan lsvsemšl nedelje ln praznike, ob 3. nrl pop. Bedna letna priloga v osni red Upravništvo je v Kopitarjevi nliol St. 8. — Radon poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bom.-bero, št. 7563. — Dpravniikega telefona fet 168. Volja in moč. Nemškonacionalne elemente na Štajerskem in Koroškem ter njihove maloštevilne , prijatelje na Kranjskem je jugoslovansko gibanje zelo razburilo. Da bi bilo kar naenkrat konec nemškonacionalni nadvladi, konec nemškemu uradništvu med slovenskim prebivalstvom, da bi nemški in nemčurski pisar izgubila glavno besedo v štajerskih in koroških nemčurskih mestih, trgih in vaseh, da bi dobili Slovenci povsod svoje, lastne šole — ne, to je veleiz-daja, to jc ogrožanje avstrijske misli, ki se krije po naziranju vsenemštva z nemškonacionalno idejo. Nemškonacionalno časopisje je koj po proglasitvi naše državno-pravt^č deklaracije padlo na nas in nas sumničilo, da smo ententarji. Ni jim bilo prav, da se hočemo Jugoslovani pod Habsburžani združiti. Neljubo jim je tudi bilo, da so se slovenski vojaki tako hrabro bojevali n& bciišču. Izmislili so si bajko, da mislijo s1 c venski vojaki v strelnih jarkih čisto drugače kot slovensko ljudstvo v domovini in zopet kmečko in delavsko slovensko ljudstvo čisto drugače o narodnih zahtevali kot pa slovenski politični voditelji. Tako se jc baje dal poučiti nemškonacionalni celjski poslanec Makhl od preproste slovenske kmečke ženice. Proglašali so pred svetom in v parlamentu, da noče slovenski kmet nič vedeti o deklaraciji. Toda denuncirali so dalje in stolpci najzakotnejšega nemškega lista so bili polni sumničenj. Mi se za to sumničenje nismo veliko zmenili, ker če bi Vsenemci, ki vedno z enim očesom zrejo proti Nemčiji, taksirali naš patrijotizem nam v prilog, bi bilo slabo spričevalo za nas. S slastjo so ponatiskovali »Tages-posf<, »Grazer Tagblatt«, »Deutsche W.«, »Freie Stimmen«, »Marburger Zeitung« itd. vsako notico iz frankovske Hrvatske, kjer jc bila napadena politika Jugoslovanskega kluba in deklaracijska ideja. Razpisovali so na dolgo in široko o dr. Stad-lerjevi izjavi v »Hrvatskem Dnevniku«, in ko jc dr. Šusteršič izstopil iz Jugoslovanskega kluba, tedaj je bilo nemškonacionalno časopisje polno zmagoslavja. »V jugoslovanskih krogih se jasni«, »fealna politika pridobiva tal«, »dalekovidni in trezni politiki na jugu — frankovci, dr. Stadler, dr. Šusteršič« — tako in podobno je pisalo nemško časopisje. In govorili so, da jc politika Jugoslovanskega kluba doživela fia-sko, večina ljudstva je za dr. Šusteršičem in frankovci. V takih iluzijah je živelo delj časa nemškonacionalno časopisje, Toda sedaj uvidevajo menda že tudi Nemci, da se njihove nadc, ki so jih stavili v dr. šusteršiča in frankovce, niso iz- polnile. Občina se za občino pridružuje deklaraciji, dan na dan prihajajo novi podpisi korporacij, posameznikov, deklet in žena, ki jasno govore, da je ideja jugoslovanskega združenja vkoreninjena v slehernem slovenskem srcu in da je klic po lastni jugoslovanski državi zahteva celokupnega naroda. Vsa ta dejstva napravljajo naše nem-čkonacionaine sosede, ki se ogrevajo za vronemški Hindenburgov mir z aneksijami in vojnimi odškodninami, nervozne. De-nuncirati so ras pričeli hujše kakor prej, zraven lega pa so padli po naši slovenski duhovščini, ki jc po mnenju nemških na-cionalcev (»Deutsche Wacht«, 12. jan.; v prvi vr«ti kriva, da se jugoslovanska mi-sel širi med ljudstvom. Načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca imenujejo po-magača (»SpieGgeselle«) Lloyd Gcorgea in tako dalje. oda odredili so protiakcijo. Že sredi lanskega leta je pozval kočevski grof Bar-bo Kočevarj". naj zbirajo podpise proti slovenski narodni avtonomiji, ker je nevarnost. dr. jo Slovenci dobimo. Sedaj pa so se obrniM do nemčurskih občin, ki naj nastopijo s pvotiizjavami. Maribor, Celje, Brežice — so slovesno protestirale proti jugoslovanski državi. Noben ponemčenec ne sme biti odtrgan nemški celoti, tako se glasi prva zahteva nemškega minimalnega programa. Toda drugi narodi naj utenejo v vsenemškem morju, ker Nemci potrebujejo Trsta, Balkana in morja za svojo veliko pol od Hamburga do Bagdada. Vsenemške denuncijacije in hujskarije nas puščajo hladne in mirne. Ravnotako kot risanje dr. Šusteršičeve »Resnice«, ki r.-s čas, kar izhaja, in od številke do številko huje, s svojimi denuncijacijami zvesto pomaga našim narodnim sovražnikom. Morda ro o tem zbegali koga tu ali tam; rtorda so splašili kje kakšno občino, da si ri upala na svetlo. Iz takih občin, ki so pod sovražnim pritiskom morale molčati, dobivamo dan za dnem pozive od posameznih občinarjev, naj sc tudi njih domači kraj pridruži splošnemu narodnemu gibanju. Takih pozivov ije objavljamo. Zavest našega ljudstva naj sc. mirno in naravno vzbuja in krepi. Nauki vojske, ki smo jo prestali, so tako nazorni, da je naš narod takoj spoznal potrebo lastne državnosti. Temu spoznanju se ne bo mogel nihče ustaviti, veletoka narodne volje ne bo nihče več zajezi!.. In v tej volji jc tudi moč! Lloyfl Georoevi odgovori delavstvu. Iz Londona poroča Reuterjev urad 19. t. m.: Po svojem govoru na konferenci zastopnikov strokovnih organizacij je Lloyd George odgovarjal na razna vprašanja in izjavil to-lo: Nemčija je vedno pripravljena skleniti mir za svojo ceno; te ceno pa mi nikakor nočemo plačati in mislim, da smo v tem edini z ljudstvom. Kakor hitro bi pa Nemčija pokazala pripravljenost za pravične mirovne pogoje, se nihče ne bo upiral, da se takoj začno pogajanja. — Misel, da naj bi zastopniki Nemčije prišli 7 Stockholm na pogovore z zastopniki drugih držav, nima pomena. Nemške zastopnike bi seveda morala določiti nemška vlada, ker le z vlado je mogoče skleniti mir; ako sedanja vlada ne zastopa mnenja nemškega naroda, naj Nemci pač | vlado spremene. Priznali bomo zastopnike vsake vlade, ki jo postavi nemški narod. — Kar se tiče sklicanja mednarodne delavske konference, sem odločno proti to-mu. — Mirovna pogajanja bi v sedanjem trenotku, kakor kaže obnašanje voditeljev nemške vlade. 113 imela nobenega uspeha in bi položaj lo poslabšala. — Misel, da bi se moglo od delavstva do delavstva doseči, du bi nemški socialisti pritisnili na vlado, no volja: Liebknechta so vrgli v ječo, ko je nastopil za mir, in enako bi so zgodilo Sclieidemannii. Nemški socialisti naj stavijo nemški vladi svojo pogoje. — Kar se tiče popisa premoženj in uvedbe najvišjih dovoljenih dohodkov v dosego gospodarsko demokratizacije, bi sc moralo to razširiti na vso skupine in sloje brez razločka. Sicer pa ni bilo bogastvo šc v nobeni vojni in v nobeni deželi i ako obdavčeno, kakor jo sedaj na Anjripatrijotično« delovanje tega svojega ožjega rojaka. Čez sedem let pride vse prav! Kako izgleda mariborsko nemštvo? Glavno besedo pri vseh nemških prireditvah v Mariboru ima odvetnik dr. Orosel. To je sin slovenske matere, a oče mu je bil predsednik mariborske Čitalnice. Ako je že prvak tak, si moremo predstavljati, kako izgleda nemštvo drugih Mariborčanov! jejo, bi bila Koroška že zdavnaj izgubljena, f Zato prosimo slovenske poslance, naj ne odnehajo od svoje zahteve po jugoslovanski državi. Samo v njej je tudi naša rešitev! Piix Petana. Koralo pismo. Tudi za nas na Koroškem je najvažnejši dogodek deklaracija v državnem zboru z dne 30. maja 1917. Kolikega pomena jc ta zahteva po lastni državi vemo najboljše mi na Koroškem, ker smo največ pretrpeli. Začnimo pri mladini. Ko je otrok komaj šest let star, more že obču- i titi nemško krutost; namesto da bi se za- j čeli otroci poučevati v materinem jeziku, namesto da bi se v materinem jeziku naučili vsaj za potrebo brati in pisati, se morajo že prvo leto ubijati le z nemščino — in to traja, da je otrok izšolan! Le redki so slučaji, da zna izšolana mladina slovenski pisati in brati; če bi se nekateri ne vadili sami, bi ne bilo nikogar! V takih šolah se izneverita dve tretjini slovenskega ljudstva svojemu rodu. Zato jih naši Nemci in posilinemci ne morejo prehvaliti, kako so pravične vsem! Kakor šole, tako pravični so na Koroškem vsi uradi izvzemši cerkvene. Po vseh uradih so nastavljeni trdi Nemci, če je tudi vsa okolica slovenska. Če prideš k sodniii, moraš znati dobro nemški, če hočeš, da prideš do svoje pravice; gorje ti, če bi se pripoznal za zavednega Slovenca! Če hočeš plačati davek, moraš znati nemški; če nagovoriš uradnika v svojem materinem jeziku, se čuti razžaljenega in ti tudi ne napravi »usluge«, da bi denar za j davek sprejel. Tako je tudi na železnici; j če se hočeš kam peljati moraš znati nem- j ški, ker s slovensko zahtevo za vozni li- i stek razžališ uradnika ali gospodično urad- ! nico in nisi gotov, da ne pokliče bližnjega policista in te ne shrani pod ključ! Za žandarje in žandarske načelnike so nastavljeni Nemci, ki ne razumejo tvojih zahtev, in čc ne najdeš pri njih milosti, se moraš borili, da dobiš kar ti po postavi gre. Za žitne komisarje, za vojne nakupo-valce živine so nastavljeni Nemci ali nem-škutarji in gorje ti, če prideš s temi gospodi navzkriž! Tudi pri glavarstvu so nastavljeni nemški uradniki; slovenski dopisi se sploh ne sprejemajo. Znan je celo ta-le slučaj: Ko je župan prevzel občino, je bil poklican na glavarstvo pred dvornega svetnika in tam se mu je reklo med drugim: Vojni čas je treba tudi v to svrho izkoristiti, da se zavedni Slovenci na Koroškem zatro! Ko bi na Koroškem slovenskih duhovnikov ne bilo, ki se ^"udijo za slovenski obstoj in ki V takih razmerah veliko žrtvu- Lna najbolj čudnih samoprevnr, katerim se udaja pred vsem velik del izobra-ženstva, je naziranje, da vojska pospešuje razvoj kulture, mir pa da ga zadržuje. Tako že od nekdaj spravljajo grško kulturo v zvezo z zmagami v perzijskih vojskah, med tem ko jc brez dvoma resnično, cla je krepak razvoj materijalne kulture, trgovine in brodarstva na Grškem v času pred perzijskimi vojskami na različnih poljih tako zelo dvigni! duševno življenje. Na drugi strani pa je brezupen poskus, napraviti zvezo med propadanjem rimskega go-spodstva in med dolgo mirovno dobo, katero označujejo s Pax Romana. »Rimski mir« je ideal, ki se v novejšem času niti približno ni mogel uresničiti. Kaj pač pomenijo kratka desetletja, med katerimi so evropske kulturne države imele semtertja zaprt Janov tempelj, nasproti mirovni dobi skoro dva in pol stoletja, katero je uvedlo cesarstvo starega Rima in katera je segala po vsem tedanjem kulturnem svetu, od Nubije do Rena, od Portugalske do Irana? Besni meščanski boji so sledili republiki v grob; po Avgustovi zmagi nad Antonijem v letu 31. pred Krist. rojstvom pa je nastopil mir, ki so ga motili edinole obmejni spori, za katere je bilo treba razmeroma le malo čet in katere najlažje primerjamo z modernimi kolonijalnimi vojskami proti napol divjim narodom. Temu miru so napravile konec šele meščanske vojske pod vojaškimi cesarji v tretjem stoletju po Kr. rojstvu.« Tako piše danes graška »Tagespost.« Ta list, ki je leto za letom oznanjeval zveličavni vpliv vojske, ki jo je proslavljal kot dviganje duha, kot jekleno kopelj, ki je od nje pričakoval preporoda nemškega naroda in človeštva! Danes je njeno nekdanje mnenje le še »ena najbolj čudnih samopre-var«! Koliko gorja bi bilo človeštvu prihranjenega, ko bi se ta samoprevara ne bila sistematično širila, ko bi ne bilo vse konfiscirano, kar se je ustavljalo poveličevanju vojske, ko bi ne bili razglašali za izdajalca domovine, kdor je imel čeprav le najrahlejše pomisleke proti njej. Nemško-nacionalno časopisje je spremenljivo. Te zadnje spremembe pri njem smo veseli in bi je tembolj, če bi imeli zagotovilo, da ne bo jutri zopet razglašalo za dogmo, kar označuje danes kot »prevaro«, Deloveofe mioisierilne Komisije m Slovenskem. Kakor znano, se je avstrijska vlada vsled nečuvenih krivic in preganjani, ki so se vršila ob izbruhu svetovne vojne proti jugoslovanskemu narodu, koncem 1. 1917 vendarle odločila odposlati posebno cesarsko komisijo na naš jug, da preišče in ugotovi preganjanja in nezakonitosti, ki so jih zakrivili vojaški in civilni organi proti državi vedno zvestemu jugoslovanskemu ljudstvu. Jugoslovanski poslanci so sicer takoj od začetka dvomili, je-li bodeta ti dve iz uradnikov in vojaških funkcijonarjev sestavljeni komisiji mogli dognati na objektiven način resničnost vseh pritožb, ki so se podale v interpelacijah in govorih naših poslancev v avstrijskem parlamentu. To svojo bojazen in ta svoj dvom so izrazili tudi v posebni interpelaciji, v kateri so zahtevali, naj se preiskava poveri parlamentarni komisiji. Medtem so začele komisije delovati. Pritožbe zoper vojaštvo in orožništvo preiskuje vojaška komisija pod predsedstvom podmaršala S c h e n k a, dočim vodi preiskavo zoper civilne fukcijonarje mini-sterijalna komisija, na. čelu ji sekcijski šel dr. plem. A l e x y. O vojaški komisiji ne bodemo izgubljali veliko besed. Opozarjamo samo na interpelacijo dr. Korošca in tovarišev z dne 19. decembra 1917, v kateri se je podmaršalu Schenku očitalo, da ne izpolnjuje svojih dolžnosti objektivnega preiskovalca. Ves način, kako nastopa ta komisija, nam kaže, da se ni mogla oprostiti onega nesrečnega duha, ki vidi v vsakem svobodnem političnem gibanju civilnih državljanov državi nevarno podjetje. Danes se hočemo baviti predvsem s poslovanjem civilne komisije. t'a komisija je došia začetkom decembra na Štajersko, odkoder se je po jako kratkem bivanju v Gradcu in Mariboru podala na Koroško. Odtod se je, najbrže vsled protestov s slovenske strani, vendarle vrnila zopet na južno Štajersko in ondi zasliževala naše j ljudi. Čuje se, da je med tem časom že i poslovala v Trstu, ter da se namerava v kratkem podati v Dalmacijo, O delovanju to komisije jo bilo čitati J v slovenskih listih različnih glasov. V ob- če imamo vtis, da si je komisija prizadevala dognati objektivno resnico vzlic strahovitemu vpitju in pritisku nemških na-cijonalcev na Koroškem in Štajerskem. Zalibog pa so se izvedele sedaj podrobnosti, ki vzbujajo najresnejše pomisleke proti objektivnosti te komisije. Povod temu je dalo obnašanje komisijskega člana dr. p. Braitenberga, podpredsednika ni;\ieavstrijskega deželnega šolskega sveta, ki se pri svojem od cesarja mu poverjenem nalogu nikakor ni mogel otresti svojega zagrizenega nemško nacionalnega mišljenja. Kakor so naši poslanci že v interpelaciji z dne 19. decembra 1. 1. omenili, ni toliko preiskoval, ampak s slovenskimi pričami polemiziral in njih izpove-dbe, v kolikor so bile za nemške birokrate obtežilne, znatno omiljeval, tako, da ti zapisniki nikakor ne odgovarjajo resničnim izpovedbam slovenskih strank. Pred kratkim se jc mudil ta gospod sam v Ptuju, kjer je skoraj ves čas konferiral ne morda s prizadetimi slovenskimi strankami, ampak z znanim nemško nacijonalnim županom O r n i g o m , na čigar informacije je menda polagal večjo važnost nego na izpovedbe tistih par Slovencev, ki jih je zaradi lepšega zaslišal. Da je temu tako, kaže njegov izrek napram neki gospej, da se da kakega okrajnega glavarja lažje odstraniti, nego župana Orniga. Če so v komisiji taki funkcijonarji, potem se je res bati, da bodo pod njihovim vplivom postalo to delo komisije prava farsa ter podalo merodajnim činite-ljem le prav medlo in skaženo sliko resničnih razmer ob pričetku vojske na Slovenskem. Zahtevamo zato z vso odločnostjo, da se ta uradnik, ki se kot ccsarski komisar ne more privaditi strogo objektivnemu in stvarnemu postopanju, takoj odpokliče od svoje dosedanje funkcije, ter nadomesti z drugim, ki bode vedel bolj spoštovati dolžnosti cesarskega uradnika. Če vlada misli, da bode Jugoslovane s tako komisijo, v kateri sedi kali Braiten-berg, pomirila, se jako moti, ter izjavljamo, da smatramo nadaljno delovanje komisije, v kateri sedi Braitenberg, za novo provokacijo. Naše ljudstvo pa poživljamo, da nam javi nemudoma vse slučaje, v katerih je pl. Braitenberg kršil poverjeno mu nalogo ter uganjal nemško-nacijonalno politiko, namesto da bi kakor cesarski uradnik strogo objektivno postopal. Iz vsega se pač vidi, da so imeli naši poslanci popolnoma prav, ako so v svoji interpelaciji zahtevali namesto uradniške parlamentarno komisijo. SlonoveiMa eskrli m Duoalu in pri nas. Dunajski listi poročajo: »Dunajski mestni urad jc za prehodno dobo po vojni, to je za kakih pet let, predložil občinski upravi vrsto predlogov za rešitev stanovanjskega vprašanja. S pomočjo občine naj bi se zgradilo 24.000 malih in srednjih stanovanj in sicer del teh takoj po sklenjenem miru z začasnimi napravami. Dunajska obč. si preskrbi prednost za nabavo vseh vojaških in vladnih barak na Dunaju ter zopetno uporabo zemljišč. Dalje naj bi mislila na prevzetje primernih barak izven Dunaja. Dalje naj bi občina gradila takozvana vojna stanovanja, ki naj bi se zgradila po pravih, mate-rijal štedilnih metodah s trajanjem 30 let v večjih kolonijah. Stanovanja morajo odgovarjati vsem higijeničnim zahtevam, imeti dosti zraka in svetlobe ter obsegati po večini sobo, kuhinjo in čumnato. Tudi naj bi sc zgradilo primerno število večjih stanovanj (dve sobi, čumnito in kuhinjo). Polovica bi jih mogla dobiti lastni vrt. Za sedaj se nameravata zgraditi dve koloniji po 1000 stanovanj s stroškom 20 milijonov kron. Velikih prostorov za prenočevanje ne bo gradilo, ker se niso obnesli. Od praznih trgovin bi se dalo porabiti 1200 za stanovanja. Rast cen zemljišč (stavbišč) se ima pobirati z načinom obdačenja. Izdatki za stavbeni materijal, stavbene delavce in stavbene vožnje se bodo zmanjšali vsled dostave materijala, ki postane prost z iz-ključenjem vsake medtrgovine in z združenjem v gradbeni centrali. Brez take enotne ureditve bi obstojala nevarnost, da bi razkošne zgradbe, ki se jim ni treba ozirati na tisočake, pobrale materijal, ki bi bil na razpolago, dočim bi za gradnjo revnih stanovanj ostalo le malo. Za rešitev kreditnega vprašanja se tudi predlaga obširna občinska organizacija z osnutjem mestnega kreditnega zavoda za gradnjo stanovanj. Ta kreditni zavod naj bi dovoljeval kolikor mogoče nizko obrestovanje, v dolgih obrokih, potom amortizacije plačljiva hipotečna posojila do 85 odstotkov cenilne vrednosti dotičnega posestva. Občina jamči za oni znesek, ki prekorači si-rotinsko varnost. Proračunjen jc v ta na-namen posojilni kapital v znesku 135 milijonov kron. Za pokritje morebitnih izgub se osnuje mestni stanovanjski sklad, ki sc mu skozi tri leta nakaže 2,300.000 kron. Več važniii denarnih zavodov je obljubilo svoje sodelovanje, kapital jc žc zagotov- ljen. Da se dovršijo že začeto gradnje, se požuri izvedba neke vladi predlagane akcije s pomočjo dunajskih bank. Mestna podjetja se imajo udeleževati pri pokrivanju stanovanjske potrebščine in občeko-ristnemu gradbenemu delovanju se ima staviti večji delokrog nego v miru. Za mala in srednja stanovanja sc zahtevajo daleko-sežne olajšave glede davkov in pristojbin, pod pogojem, da se lastniki takih hiš podvržejo od vlade določenim cenam za najemnino.« Tako na Dunaju. A pri nas? Brez ozira na to, da bomo nujno potrebovali zdravih stanovanj za naše delavce v Ljubljani, Trstu in drugih večjih mestih in industrijskih krajih, nastane vprašanje: Kako se zgrade razrušeni domovi na Goriškem? Ali se je žc kdo resno lotil reševanja tega vprašanja? Ako se najdejo sredstva za Dunaj, kjer potreba ni tako velika, se morajo najti tembolj za naše razrušene kraje. A treba se je iotiti dela takoj in brez odla* ganja. P® ce. -j- Jugoslovan*, Čc'.i in Ukrajinci. Dunaj, 21. januarja. Predsedništvo »Češkega Svaza« je imelo danes sejo o zuna-i njem položaju. Navzoči so bili tudi zastopniki Jugoslovanskega kitih a in ukrajinske parlamentarne zvezek Razpravljalo se je tudi o delavski stavki. Češki svaz« bo vložil dve nujni interpelaciji, eno v zadevi mirovnih pogajanj, drugo pa o praškem zborovanju čeških poslancev ter o konfiskaciji češkega manifesta. Jugoslovani in Ukrajinci bodo vložili samostojne nujne interpelacije. -j Nemška interpelacija glede jugoslovanske deklaracije. Dunaj, 21. januarja. Poslanci Markhl, Dobernig in groi Barbo bodo stavili jutri na ministrskega predsednika interpelacijo, v kateri opo. zarjajo, c!a agitacije za jugoslovansko dr-žavnopravno deklaracijo z dne 30. majni-ka Nemce zelo vznemirjajo. Interpelacija omenja celo vrsto »dejstev« in »dejanj« ter protestira proti »zapostavljanju« Nemcev in vseh državnih koristi na iugu. V interpelaciji se poziva vlada, naj zavzame svoje stališče. — Ti ubogi, od Slovencev tlačeni Nemci! -j- Nemci in parlamentarno zasedanje, Tagesposti« brzojavljajo z Dunaja, da so Nemci pred otvoritvijo parlamenta zel« razburjeni. Dnnajski svobodomiselni Nemci bodo glasovali proti proračunu. -f- Seidler poide? >Az Est< poroča, da bo Seidlerjev kabinet že v prihodnjih dneh odstopil. -j- Grof Barbo in Čehi. »Narodni Li« sty poročajo, da poleg napadov na Jugoslovane napada grof Barbo tudi Čehe z besedami: »Čehi so sovražniki monarhije, oni so povzročili vojsko.': — Kako si Ko-čevci svet predstavljajo. Tudi Dunaj protestira! V neki seji okrajnega odbora za XV. dunajski okraj so tudi sklenili protest proti deklaraciji Čehov in Jugoslovanov. Gospodje naj protestirajo, mi bomo delali. -f- Grof Czernin se je vrnil včeraj dne 21. jan. ob 11. zvečer iz Bresta Litovskega na Dunaj. -f Zunanji minister grof Czernin se je pripeljal 21. t. m. zvečer ob pol 11. uri iz Bresta Litovskega na Dunaj. -f- Nemški kancler bo govoril v četrtek. Berlin, 21. jan. Iz parlamentarnih krogov poročajo, da bo govoril kancler v glavnem odseku državne zbornice v četrtek. Razpravljal bo o možnosti splošnega miru. Odgovoril bo tudi na najnovejšo Wilsonovo mirovno poslanico. -j- Odmevi v Berlinu o Fsemdenblat-tovem napadu na kneza Biilowa. Dunajski poluradni Fremdenblatt je pred kratkim zavzel stališče proti morebitni kandidaturi kneza Biilowa za kanclersko mesto, ker smatra Biilovva kandidatom velenem-ške domovinske stranke »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« (glasilo nemške vlade) je nato pisala: Uradni krogi grajajo nastop Fremdenblatta proti knezu Biilowu. Tu ni znano, da bi nameraval knez otež-kočevati stališče državnemu tajniku zunanjih reči ali da bi hotel zavzeti njegovo mesto. Obžalovati se mora, ker časopisje zvezne dežele piše v tej reči tako, da j8 zelo podobno vmešavanju v nemške zadeve. Umljivo je, da nemško časopisje ne glede na stališče, ki ga zavzema nasproti politični osebnosti kneza Biilowa, temu nasprotuje. »Deutsche Tageszeitung« je pisala: V vseh okolnostili se nam vsiljuje misel, če smatra oliciozno glasilo kot samo-posebi umljivo, da se na tak način javno vmešava v razmere Nemčije in v pristojni delokrog nemške vlade, kako šele govori avstrijska vlada, oziroma obe vladi osebnosti, ki ju predstavljajo, kadar je javnost izključena. V nemškem državnem zboru je vprašal napredni poslanec dr. Heck-scher: \Volffov brzojavni urad jc razširil izjavo poluradnega dunajskega Fremdenblatta«, v kateri sc list zavzema za gospoda državnega tajnika pl. Kiihlmanna in nastopa proti bivšemu državnemu kancleriu 'knezu Biilowu: očividno se za to namenoma vmešava v izključno nemško zadevo. Ali je državni kancler voljan, da odgovori: 1. zakaj je poluradni WoJffov brzojavni urad objavil to dunajsko izjavo; 2. Ali se bo odklonila s strani Nemčije nečuvenost dunajskega lista? + Deklaracija Nemcev na Češkem. Zveza nemških poslancev s Češkega je sklenila podati v poslanski zbornici naslednjo izjavo: V tem velikem času, ko se bo odločilo o usodi narodov in bodočnosti držav in ko hočejo Čehi izkoristiti silo vojske, da razbijejo Avstrijo in 2 in pol milijona Nemcev na Češkem prisilijo pod jarem češko-slovaške države, izjavljamo zastopniki nemškega naroda na Češkem: Skrbeč za svoboden, le z narodno samoupravo dosegljiv razvoj naroda, zahtevajo Nemci na Češkem vnovič: Ustanovitev samostojne province nemško-češke z vsemi lastnostmi, pravicami in napravami kro-novine v okviru avstrijskega cesarstva in brez kake odvisnosti od češkega dela dežele. Ozirajoč se na nemške žrtve v svetovni vojski pravi deklaracija: Nasproti vsakemu, naj bo kdor hoče, izjavljamo zato, edini z vsemi Nemci na Češkem, da ne bomo deželnega zbora kraljevine Češke nikdar več priznali in na noben način trpeli. Za nemško-česko provinco zahtevamo lastno deželno zastopstvo, izvoljeno na podlagi splošne, enake in direktne volilne pravice. V ta namen zahtevamo, da se ob-meji in združi nemško ozemlje na Češkem, za to ozemlje naj se ustanove osrednja mesta, zavodi in naprave, ki pripadajo kro-novini. Zahtevamo, da se odpokličejo z nemško-češkega ozemlja vsi češki državni uradniki in sluge, kakor tudi vsi drugi javni nastavljenci češke narodnosti. Zahtevamo izključno uveljavljenje nemškega jezika v uradu in šoli na nemško-češkem ozemlju. Čas potrpljenja je minul. Vsako obotavljanje od naše strani bi bilo enako zločinu na lastnem narodu. Država, za katere ohranitev naj sodelujemo, mora nuditi zagotovilo za narodni obstoj in svobodo našega naroda. -[- Važno posvetovanje. Povedali smo že, da jc mariborska mestna policija vzela nekemu našemu dekletu nabiralno polo za nabiranje podpisov za jugoslovansko deklaracijo. Policija je polo slovesno izročila magistratu, a magistrat glavarstvu. Kakor izvemo, se je vršilo med zastopniki mestnega magistrata in glavarstva veliko, več ur trajajoče posvetovanje o vprašanju: Kaj storiti? Magistrat je zahteval, da se ima daljno nabiranje podpisov sploh prepovedati, a ker se niso mogli zediniti, so sklenili, da predložijo vso stvar namestništvu, kakor smo že poročali. Radovedni smo, kaj bodo skuhali v Gradcu! f Mariborski Nemci in deklaracija. Preko 1600 slovenskih žen in deklet se je že podpisalo za jugoslovansko deklaracijo. To naše nemčurje silno jezi. »Marburger-ca« kar besni dan za dnevom in psuje ter zmerja vsevprek. Da bi bolj držalo, je »Marburgerca« naše delovanje krstila za »Los — von — Oesterreich — Bewegung«, da bi pa vrednost podpisov zmanjšala, pravi, da se nabiralke ne strašijo nobenih sredstev, da se poslužujejo celo laži in goljufije ter da ponarejajo podpise, kjer ne gr». drugače. Pri tem je mariborsko vsenem-ško trobilo seveda tako previdno, da ne imenuje nikakih imen, ker bi mu sicer prizadete dale priliko, da dokaže svoje laž-njive trditve. — Naravnost drzno je, da se upajo na tak način lagati, da so našim na-biralkam povsod policaji za petami. Saj je nekemu našemu dekletu vzel policaj celo polo, s katero je nabirala podpise. Polo so baje poslali namestništvu v Gradec. + Priznanje slovenskemu ženstvu. Zagrebški »Ženski Svijet« piše o ljudskem glasovanju slovenskega ženstva za jugoslovansko deklaracijo med drugim: »Slovenske narodne žene so z dejanjem odgovorile vsem tistim, ki so še dvomili o opravičenosti, da bi v političnem življenju naroda sodelovale tudi žene. Dokazale so, kako tudi jugoslovanska žena čuti in teži za tistimi cilji in ideali, kakor najboljši jugoslovanski možje. A ne samo to, nego one so dokazale tudi svojo or-ganizatorično sposobnost, ko so z ustno zasebno agitacijo zbrale toliko število slovenskega ženstva in iznenadile javnost z gotovim dejstvom. V tem pogledu nam morejo biti vzor!« Nato list obžaluje, da se razmere onstran Sotle še niso toliko izčistile, da bi bili moški našli edinstven 1 politični izraz, zato hrvatsko in srbsko ( ženstvo zaenkrat ne more slediti zgledu 1 slovenskega ženstva. A kadar pride čas za to, tedaj bodo tudi Hrvatice in Srbki-nje vstale za narodno stvar in izjavile: Hočemo pravičen mir in zedinjeno Jugoslavijo! 4- Prepozno objavljen »protest«. Slovenski javnosti je dovolj znan famozni »protest«, ki so ga na komando ptujskega župana Orniga — kakor smo že poročali, bi Ornig sedaj rad utajil to nezakonsko očetovstvo; mu je pač stvar malce neprijetna, kakor jc to pri take vrste očetovstvih že navada — podpisali nekateri župani ptujskega okraja, eni iz strahu, drugi iz nevednosti. Do sedaj tega duševnega proizvoda nismo imeli prilike videti v originalu, ker so ga gospodje skrbno skrivali. Sedaj pa kar naenkrat objavljajo nemški listi neki »protest«, ki bo bržkone identičen z onim Ornig-Linhartovim protestom. Zaradi kurijoznosti objavljamo ta dokument duševnega vsenemštva in hinavščine, ki se glasi: »Danes zbrani župani 45 občin sodnega okraja zahvalijo slavni okrajni zastop z njegovim neumornim načelnikom gospodom Josipom Ornigom za njegovo neumorno, blagonosno gospodarsko delovanje med vojsko in za smotreno zastopanje prebivalstva z njih gospodarskimi potrebščinami. Podpisani župani 45 občin okraja Ptuj vidijo v od tuje politične smeri zahtevanem razbitju kronovin in združenje Srbov, Hrvatov in Slovencev veliko nevarnost za slovensko ljudstvo, za našo Štajersko ter zmagovito avstrijsko domovino. Slovensko ljudstvo ne želi nikakih jugoslovanskih državnih tvorb, ono želi samo zdrav gospodarski razvoj pod žezlom svojega gospoda in cesarja!« — Tako, sedaj slovenski svet ve, kaj hoče slovensko ljudstvo! To treba priznati: drzni so gospodje Ornig, Linhart in drugi preko vse mere. Vendar pa je pri tem »protestu« nekaj značilnega: »Protest« je brez datuma in tudi podpisov se ne. upajo dati. Bodo pač imeli svoje razloge za to. 4- Nemci v strahu. Sveža sapa in mladosten pokret, ki je začel med našim narodom, prizadeva Nemcem mnogo skrbi. »Marburger Zeitung« toži v nekem dopisu iz Slov. Bistrice, da se ni čuditi, ako so začeli posamezni trgovci omahovati. Da, ni se čuditi, ako so se tudi trgovci začeli po spodnještajerskih ponemčenih gnezdih vračati nazaj k narodu, iz katerega so izšli. Najmanj 99 odst. trgovcev po spodnještajerskih mestih je slovenskega pokolje-nja, a med temi je zopet 90 odst. takih, ki so jih matere učile slovenski govoriti. Treba torej samo, da odneha teror, ki ga vrše nemške mestne uprave, pa bodo naša mesteca hitro izgledala vse drugače. Mi znamo, kake moralične muke trpe mnogi naši trgovci, ker se morajo izdajati za Nemce, ako se nočejo izpostaviti nevarnosti, da jih materijelno uničijo, in kako težko čakajo, da bi mogli in smeli pokazati to, kar so, kako težko čakajo, da bi se mogli oddahniti. 4- Razbiti shod Velenemcev v Lip- skein. Neodvisni sicialisti so v Lipskem razbili shod velenemške domoljubne stranke, na katerem naj bi bil govoril grof Baudissin. -f- Cesarjevo pismo glede na vojaško vprašanje. »Az Est« je poročal: Glede na vojaško vprašanje je izšlo cesarjevo lastnoročno pismo. V zadnjih avdiencah je hon-vedni minister dosegel, da je cesar izrazil svojo pripravljenost rešiti vojaško vpraša-nje, oziroma da. si cesarjev nazor in želje ogrskega naroda več ne nasprotujejo. Z ozirom na vojaške kroge in glede na nasprotujoča mnenja v Avstriji se izvedba vojaške reforme odgodi na čas po vojski. Glede na gospodarska vprašanja mora dr. IVekerle jamčiti, da uredi tako z Avstri-/o, kakor tudi z Nemčijo gospodarske in trgovinske razmere. Pri sestavi nove vlade rostosti in zato prisrčno pozdravljamo in odobrujemo nastop Jugoslovanskega kluba ter mu izrekamo popolno zaupanje. Kri in življenje smo pripravljeni žrtvovati, cla se uresničijo besede velikega pre-bujevalca, ki pravi: Svoboden, prost naj bo moj rod, na zemlji svoji svoj gospod! Živela naša bodoča svobodna Jugoslavija pod žezlom Habsburžanov! Živela! Sledi 70 podpisov. * * • Farani iz Ribnega pri Bledu se izjavljajo z navdušenjem za jugoslovansko deklaracijo z dne 30. maja 1917; obenem pozdravljajo prizadevanje papeža Benedikta XV. in presvitlega cesarja Karla I. za mir. Izražajo svoje globoko spoštovanje in popolno pokorščino svojemu prevzvišenemu škofu dr. Antonu Bon. Jegliču. — Sledi 543 podpisov. * • • Žene in dekleta z Brezij pri Radovljici se navdušeno pridružujejo jugoslovanski deklaraciji, od katere pričakujejo narodne svobode. Obsojajo vse tiste, ki rujejo proti njej. (Sledi 237 podpisov.) • * • Žene in dekleta iz Orehove vasi in Hotinjevasi pri Mariboru so poslale Jugoslovanskemu klubu sledečo izjavo: Možje in sinovi, očetje in bratje krvavijo daleč proč v bojnih vrstah za domovino in cesarja. Da bi bili doma, zglasili bi se zdaj, ko velja za rodno grudo in naroda bodočnost, enako silno, kakor silno odmeva orožje v njihovih rokah. Tako pa se oglašamo mi, slovenske žene in slovenska dekleta iz Orehove vasi in Hotinje vasi zanje in poleg njih. Samotne zapuščenke ne čuvamo samo zvesto domačega ognjišča, ne redimo le bedne dece in drugih svojcev, temveč prehranjamo s svojim znojem državo. Zato se izjavljamo odkrito in možem enakovredno za deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917, zahvaljujemo se jugoslovanskim poslancem za možati nastop ter jih prosimo, da trdni in neizprosni priborijo našim junakom lasten dom, deci pa srečnejše dni. (Sledi 135 podpisov.) * • * Slovenske žene in dekleta iz občine Vrhpolje pri Vipavi se z navdušenjem pridružujejo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba, ki je edina rešitev našemu kruto zatiranemu narodu. Odobravamo plemenito, nesebično delo naših poslancev, ki se z vso vnemo trudijo za osvoboditev, mir in srečo našega naroda ter jim izrekamo popolno zaupanje. Z radostjo odobrujemo nastop ljubljanskega škofa ter obsojamo vsak razkol med Slovenci. Misel, da se naše želje izpolnijo, nam daje moči, da v bridkih urah usodnega časa ne omagamo. Prerojene v trpljenju, podprte z upi in zaupanjem v naše poslance, jim kličemo: Ne pozabite nas, zastopniki naših želja! Živeli naši poslanci, združeni v Jugoslovanskem klubu, pravi narodni junaki. Slovenska žena, upognjena dušne in telesne bolesti, spremlja Vas na Vašem trnjevem potu s celim srcem, z vsemi svojimi upi in željami. Ustvarite bodočnost našim otrokom, in hvaležni narod ne zabi svojih osvoboditeljev. (Sledi 270 podpisov.) • • * Podpisane žene in dekleta, možje in fantje mesta Višnje gore se navdušeno izjavljamo za jugoslovansko deklaracijo v polnem obsegu. Velika misel na svobodno, ujedinjeno Jugoslavijo je zasenčila v nas vse druge. Zavedamo se živo velikega časa, ki zahteva od nas polnega umevanja. Oživele so z elementarno silo v nas velike ideje našega rojaka Jurčiča in nas vse spojile v nepremagljivo falango »Še druga vez trdnejša in krepkejša, ki divno neenakih src rojake, protivne misli v zložno misel spaja, v prijateljstvo preminja hladne znance, sovražnike v sobojevnike verne: ljubezen do nesrečne domovine!« (Jurčič: Tugomcr.) Sledi 293 podpisov. V Višnji gori, 20. prosinca 1918. naSl možje in mladeniči so na fronti! žene in dekleta, izpolnite njlhooo ooljo! w Podpisojte ingoslooansko deklaraciso! Dnevne novice. —■ Kričeč slučaj. Poslanec dr. Lovro Pogačnik je omenil na shodu v Vipavi nek »kričeč slučaj«, ki je pa tipičen za mnoge. Posestnik Karel Bone s Slapa je vložil začetkom julija 1917 na ministrstvo prošnjo za duljši dopust. Poljedelsko ministrstvo je domobranskemu ministrstvu priporočilo in domobransko ministrstvo je tudi prošnjo ugodno rešilo in o tem dvakrat obvestilo dr. Pogačnika. Mož pa, ki je od začetka kvalificiran samo za najlažja dela, kakor bi jih lahko opravljala vsaka ženska ter služi ves čas v Ljubljani, ni bil nič obveščen o dobljenem dopustu. 31. oktobra 1917 je dopust potekel; 2. novembra 1917 je pa dobil od okrajnega glavarstva obvestilo, da je ministrstvo odbilo njegovo prošnjo. Poleg tega je Bonč prvi občinski svetovalec in kot tak sploh ni bil dolžan iti k črnovojniškemu prebiranju. Bil je te-legrafično poklican po pomoti in tava že skoro tri leta po Ljubljani, ni sposoben za nobeno vojaško delo, doma ima pa eno največjih posestev v občini, ki je brez gospodarstva in brez vsake delavne moči. Trenarji so mu lani popasli travnik, kjer je zraslo na leto do 100 q sena in ?ato so mu s težavo jdačali odškodnino 100 Iv. Kdo je kriv usodne pomote, radi podeljenega in nepodeljenega dojiusta? Ministrstvo gotovo ne, okrajno glavarstvo tudi ne, ker v vojaških zadevah gredo gospodje pri okr. glavarstvu v Postojni v resnici na roke z vso potrpežljivostjo. — Predaja kruha. Deželno prcdsed-ništvo razglaša: Kruh se sme izdelovati in spravljati v promet samo iz krušne moke v hlebcih ali štrucah s težo 600 gramov. Kruh se sme oddajati použitnikom samo popolnoma ohlajen. Cena kruha s težo 600 gramov se določa na 36 vinarjev. Peki in prodajalci kruha so dolžni na zahtevo oddajati kruh v najmanjši teži 60 gramov za ceno 4 vinarjev. Ta razglas dobi moč z dnem razglasitve. — Mariborska mestna aprovizacija. Mast slane že 44 kron kilogram. Vsako nedeljo smo brez kruha; menda za pribolj-šek. Ker dobivamo druge dneve po 175 gramov, pride torej povprečno po 150 gramov. Kruha in krompirja ni, fižola ni, mesa ni, kako in s čim naj ljudstvo živi! — Vojaška zahvala šolski mladini« Slovenski prostovoljni stelci pišejo: Da* nes, 18. januarja smo prejeli božična da* rila naših malčkov — učencev. Res da so mala, a za nas bogata. Posebno cigarete so nam dobrodošle. Iz celega srca se zahvaljujemo našim dragim malčkom, pa tudi učiteljem in učiteljicam za njih trud! Fran Kristan, in tovariši. — Roparji v vojaški obleki. V soboto, dne 19. t. m, so pri županu na Viru pri Domžalah klali prešiče za občino, t. j. za tiste občane, ki niso sami priredili preši-čev. Ob pol 11. uri zvečer prijezdi šest vojakov, ki prično razbiiati po vratih in zahtevajo, naj odpro. Županova žena je odprla — vseh šest priarvi v sobo. Bil je poročnik, praporščak in 4 četovodje. Takoj so zahtevali klobase. Zupan jim da tri klobase, ki so bile ravno pečene. Ko so te snedli, so zahtevali še šest klobas. Župan se je branil, a poročnik reče: »Če ne daste, bomo rekvirirali vse meso. Mi smo poslani od glavarstva rekvirirati in smo tu mi gospodarji.« Res zagrabi pol prešiča in ga da vojaku, ki ga je nesel ven in privezal na konja. Župan jim je končno dal še pet pečenih klobas in pol hleba kruha. Ko so to snedli, so zahtevali še šest mesenih klobas. Ker jih župan ni hotel dati, so vzeli tri gnjati in jih privezali na konje. Ves čas so se obnašali zelo surovo, nikogar niso pustili iz hiše. Končno se je vendar posrečilo navzočemu posestniku Hribarju, da se je zmuznil iz hiše in tekel v Domžale po orožnike. Ko so vojaki to zapazili, so poskakali na konje in odjezdili. Ker niso v bližini nikjer nastanjeni vojaki, sumijo, da so bili to pravi roparji v vojaški obleki, posebno še, ker so mogoče zvedeli, da ima župan v pisarni denar za begunce. Roparje zasledujejo. — Za dr. Krekov spomenik so darovali dijaki - naborniki zbrani v gostilni Češnovar, Kolodvorska ulica, 107 K 76 v. Posnemajte! — Umrl je v Zafari pri Žužemberku dne 18. t. m. Anton Koren, po domače »Adamček«, zvest član mladeniške Marijine družbe in izobraževalnega društva. Pridno je sodeloval pri društveni godbi, pri igrah itd. Rad je pomagal tudi v cerkvi kot pomožni cerkvenik. Bolezen si je nakopal pri vojakih, kamor je bil mnogokrat pozvan, pa zopet odpuščen. V najlepši dobi 28. let je legel v grob. Imel je v nedeljo popoldne zelo lep pogreb; pol fare ga je spremilo k večnemu počitku. Svetila mu večna luč! Mnogoštevilnim duhovnikom, ki so ga poznali in radi imeli, se priporoča v pobožen spomin. — Za Krekov spomenik. Devet pevcev tam daleč na Laškem je zbralo 131 K ze Krekov spomenik in dostavili so: Za Kreka — Jugoslovana, — Izžrebani porotniki za I. porotni- ško dobo 1918. Glavni porotniki: Ambro-žič Friderik, posestnik v Postojni. Ažman Ignacij, posestnik in trgovec v Kropi. Bab-ka Alojzij, knjigotržec v Ljubljani. Bajec Anton, vrtnar in posestnik v Ljubljani. Bajželj Jakob, trgovec v Kranju. Dobrin Karel, posestnik v Tržiču. Debevc Ivan, orožn. stražmojster v p. v Kamnigorici. Finžgar Miroslav, posestnik in gostilničar na Brezjah. Furlan Martin, posestnik v Vrbljenih. Goctzl Karel, podobar in pozla-tar v Ljubljani. Gričar Ivan, trgovec v Ljubljani. Hribar Dragotin, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Hafner Luka, posestnik in trgovec v Kranju. Hudobilnik Franjo, vlakovodja v p. v Mekinjah. Jeršin Anton, posestnik in mesar na Primskovem. Jelovšck Gabriel, posestnik na Vrhniki. Karlin GaSpar, gostilničar na Suhi. Kavčič Josip, posestnik v Tržiču. Končar Karel, posestnik v Tržiču. Kunstlcr Franjo, mizar v Litiji. Lap Ivan, posestnik v Gradežu pri Litiji. Lozar Luka, posestnik in trgovec v Kamnigorici. Medved Miroslav, posestnik v Dovskem. Nadižar Ivan, posestnik in mizar v Kranju. Oblak Ivan, gostilničar in posestnik na Vrhniki. Petkosig Josip, trgovec in posestnik v Ljubljani. Pollak Ivan, tovarnar v Ljubljani. Poljane Franjo, posestnik na Boh. Beli. Pogačar Ivan, posestnik iz Vrbe. Robežnik Ivan., posestnik in trgovec na Viču. Schrey Josip, posestnik v Ljubljani. Slatnar Ivan, mlinar v Šmarci. Simon Franjo, ključavničar in posestnik na Vrhniki. Terkman Gregor, lastnik parne žage v Podkraju. Thaler Rafael, trgovec v Škofjiloki. Vrtačnik Franjo, posestnik in vinski trgovec na Viču. _ Nadomestni porotniki: Kos Franjo, trgovec. Krapcž Franjo, kavarnar. Križnar Ivan[ krovec in posestnik. Pire Peter, pek. Sta-riha Josip, posestnik. Starič Josip, pek. i-abukovec Anton, gostilničar. Zaje Franjo, urar m posestnik. Židan Mihael, čevljar in posestnik, vsi v Ljubljani. — Dunajsko vseučilišče v židovskih rokah. Reichspost« poroča, da je sedaj na dunajskem vseučilišču 92 odstokov židovskih slušateljev in le 8 odstotkov Arijcev! — Dobava Jesenih čevljev. Naročniki tega obuvala, ki so večinoma občinski urad;, župni uradi, šolska vodstva i. t. d., pozabljajo vedno označiti in navesti poštni urad in železniško postajo. To je neobhodno potrebno in ravno zato naročniki sami največ čakaio. Karel Pollak. — Umrla jc na Dunaju dne 20. t. m gospa Pavlina Valjavec roj. Kamnikar v visoki starosti 74 let. Pokopali jo bodo v sredo ob 4. uri popoldne na pokopališču Baumgarien. — Mariborska mestna oprovizadia je gotovo najslabše organizirana v vsej Avstriji. Mestni magistrat določa najvišje cene, ki se jih pa tudi mestna aprovizacija sama ne drži. Večje ironije na gospodarstvo maksimalnih cen si nač ni mogoče misliti! Kostanje — dokler so bili — jabolka, krompir, z eno besedo rečeno vse, kar ;e mestna aprovizacija prodajala, je prodajala po višjih nego maksimalnih cc-nah. Poieg tega so stranke dobile še po večini zrnrzel krompir. Najbolj kričeč pa je slučaj s špehem in svinjsko mastjo. Mestna aprovizacija plačuje špeh in mast po 7 K 50 vin do 8 K 50 vin., a prodaja po 32 K. Iu bi bilo res zanimivo dognati, kam gre ta velikanska razlika. Ali ni to navijanje cen par excellencc? ... ~ Gradec" Umrl jc 18. januarja t. 1. in bil na pokopališču Sv. Lenart pokopan občespoštovan gostilničar in posestnik v Langegasse g. Jožef Adamčič v 71. letu starosti. Rojen pri Sv. Martinu pri Litiji sc je kot pekovski pomočnik podal na Nižje Avstrijsko, kjer je dolgo vrsto let sam ondi pekovsko obrt izvrševal, dokler si ni slednjič v Gradcu posestvo in hišo kupil. Rajni je bil mož še stare korenine. Vsak dan si ga lahko videl ob 11. uri dopoldne v prošlijski cerkvi k Sv. Krvi pri sveti maši. Imel pa je priložnost v mate-rinščini-slovenščini govoriti in se je je rad posluževal. Radi tega je imel najraje posle, če je bilo le mogoče, s Kranjskega. Da jc bil priljubljen, je pokazala velika udeležba prijateljev in znancev na njegovi zadnji poti. Počivaj mirno v Gospodu.!' — Pozdravi iz Rusije. Včeraj smo prejeli iz Samare dooisnico z besedilom: Uljudno Vas prosimo, da uvrstite v svoj časnik, da želimo vsem Slovencem vesele božične praznike in srečno novo leto! — Anton Dolan, Vrba, Gorenjsko; Kropej Ignacij, Sv. Kunigunda pri Konjicah, Staj.; Ivan Kavčič, Ostrožno, Celje; Podkrajšek Rudolf, Ljubljana; Ličan Aleksander, Istra. — Za Krekov spomenik. Begunci naseljeni v višnjegorski župniji so zložili po meni za Krekov spomenik 120 kron in za sveto mašo z libero za blagor njegove duše, katera se je opravila v župni ccrkvi sv. Tilna v Višnjigori. — Mihael Omahen, župan. — Poveljstvo hrvatskega 26. karlov- skega domobranskega pešpolka je začelo sestavljati polkovo zgodovino. V to svrho prosi vse častnike in vojake, ki služijo ali so služili v tem polku, da mu pošljejo svojo fotografijo, opis bitk, katerih so se udeležili, opis čina, radi katerega so bili odlikovani ali dogodka, ko so bili ranjeni, vsakovrstne načrte, zemljevide, razglednice, fotografije mest in krajev, kjer je bil polk nameščen i. t. d. Obenem prosi tudi družine padlih junakov, da pošljejo njihove fotografije, načrte, opis dogodkov i. t. d., da se imena in čini junakov ovekovečijo. — Kaj bo s podporami, reete vzdrže-valnino? — Po vipavski dolini znaten del ljudi še dozdaj ni prejel zvišanih podpor. Tudi je bilo mnogo beguncev pri popisovanju po pomoti izpuščenih, ter potem na njihove prošnje ne dobe nobene rešitve in so tako brez podpore. Podpore so bile sklenjene v državnem zboru, gredo ljudem postavno, ravno tako, kakor uradnikom njihove plače. Torej i>e morejo tudi pravilno izplačevati, da ne bo treba ča-Kati nanje že več kot šest mesecev. Ta stvar je zelo enostavna. Mnogim so bile podpore skrajšane, ker jc bil po vipavski dolini dnevni zaslužek zelo nizko cenjen. V teh slučajih pač ni treba nobenih novih poizvedovanj in pisarij, ampak župni uradi ali občine naj bi dali skupni zapisnik dotičnih rodbin ter bi se jim izračunale podpore takoj po novi postavi. In ravno teh slučajev je največ. Ako ti slučaji odpadejo, bi komisija z drugimi imela malo dela ter bi jih lahko sproti reševala. — Pozdravi iz Italije, Veselo novo leto 1918, upajoč na skorajšnje veselo svidenje, želijo iz italijanskega ujetništva (Prela, prov. Porto Maurizio): Andrej Hribar, Anton Bračko, Mihael Peršolja, Ivan Golmajer, Alojzij Hren, Franc Pogačnik, Josip Počakaj, Rafael Remič, Franc Pu-gelj. lj V viteški stan je povišal cesar dvornega svečnika in ravnatelja finančne direkcije v Ljubljani gospoda Alojzija Kli-mcnla. lj Šezrtpotersko prosvetno društvo v Ljcbijani vabi k jutrišnjemu predavanju. Predava gosp. prof. Bog. Remec. Začetek točno ob 7. uri. lj Prireditev Slov. kal. izobraževalnega društva v Mostah pri Ljubljani je dosegla popoln vspeh, nudila nam je i»es pravi užitek, za kar moramo izreči prirediteljem zahvalo. Vspored jc obsegal tudi pevske točke, ki sta jih proizvajala gdč. Cilka Orehkova in g. P, Debevc, na klavirju ju je spremljala precizno gdč. Nil-ka Potočnikova. G. Debevc nas je razveselil s svojim simpatičnim baritonom, ki obvlada tudi težja mesta, kakor je ravno spev iz opere »Samson in Dslila«, Gdč. Orehkova nam jc odkrila svoj lepi sopran, le da sc ji je poznalo, da stopa prvič pred širše občinstvo. Želimo, da ču-jemo oba še večkrat pri naših prireditvah, škoda zakladov, ki bi bili neodkriti. Vpri-zoritev dr. Krekove ljudske igre »Tri sestre « nairuje pokazala, da razpolaga društvo z močmi, kakršnih nismo pričakovali na podeželnem odru. Neprisiljenost, dobro pogodeni značaji posameznih oseb v igri so povečali vspeh vprizoritve, k čemur je pripomogla res krasna scenerija odra ter energična režija g. Lojzeta Oraž-ma. Ta vspeh naj vspodbudi vse sodelujoče k .novemu delu in društvu bo le čestitati. Kakor čujeino, se bode prireditev ponovila v nedeljo, dne 27. t. m., ker polovica občinstva ni dobila vstopnic. lj K društvu za varstvo vajencev so pristopili in darovali; Neimenovan, ki je prebral Milčinskega povest o ptičkih brez gnezda, K 40.—; iv. Ogrin, stavbenik, K 25.—; neimenovana K 12—; Andrej Ore-hek, župnik, K 10.—, Bog povrni! lj Šolske vesti, Profesor na državni obrtni šoli Henrik Podkrajšek jc pomaknjen v 7. činovni razred, strokovni učitelj Ivan Bernot pa v 8. činovni razred, — Vpokojcn je profesor na I. drž. gimnaziji Ludovik Lederhas. Za njegovo dolgoletno odlično službovanje mu jc naučno ministrstvo izreklo zahvalo in priznanje. lj Aleksander G juti, Vzhodno od mesta Asiago se je dne 11. t. m. ponesrečil z neko eksplozivno snovjo, najbrž ročno granato, sanitetni praporščak Mirko G j ud, sin Ljubljančana g. Aleksandra Gjud. Ker se tisti dan ni vrnil, ga je drugi dan šla iskat patrulja, ki ga jc tudi našla mrtvega. lj Stiska za sukanec. Sukanca je začelo sila primanjkovati in kdor hoče dati šivilji ali krojaču napraviti kako obleko, mu ta odgovori: »Dajte mi sukanca!« In če si srečen, da si ga kie zasledil, pa moraš plačati za vretence 32 kron! Krojači in šivilje so sedaj nekaj sukanca dobili še po normalnih cenah, zasebne stranke so pa že večinoma brez njega in tako nc morejo gospodinje krpati niti stare obleke. Hočeš, nočeš, moraš hoditi razcapan, če nimaš denarja in karte, da bi si kupil novo obleko. Ali bi ne bilo umestno tudi za zasebne, družine preskrbeti nekaj najpotrebnejšega sukanca, katerega res neobhodno rabijo!? ij Drzna tatvina. Včeraj sta pri tvrdki Souvan na Mestnem trgu dva vojaka pri belem dnevu s ponarejenim ključem odprla izložbeno okno ter pokradla iz njega skoraj vse blago, katero sta potem skrila v II. nadstropju sosednje hiše. Ker sta bila pa še pravočasno opažena, so opozorili slučajno došlega stražnika, ki je obema takoj sledil. Eden je še srečno odnesel pete, drugega je pa stražnik aretiral. Vse pokradeno blago so v sosednji hiši našli in ga jc tvrdka dobila nazaj. lj Umrli so v Ljubljani: Fran Goli orožniški stražmojster, 42 let. — Josip Kaman, oficijal tobačne režije, 40 let. — Josip Drešar, hiralec, 20 let. — Ana Ce-larc, rejenka, šest tednov. — S. Gertruda Marijana Leopoldina Hoppe, prednica usmiljenih sester, 85 let. — Marija Pip, zasebnica, 68 let. — Marija Kavčič, vdova magislratnega sluge, 67 let. — Marija M ožina, uradnikova vdova, 83 let. — Terezija Pregelj, zidarjeva žena, 58 let. — Marija Kumer, bivša služkinja, 79 let. — Terezija Fabro, žena arzenalskega delavca, 64 let. — Josip Šinkovec, strežaj, 57 let. — Andrej Pegan, neznanec, v deželni bolnici. — Marija Kočar, posestnikova hči, 21 let. — Alojzij Markovič, sin invalida, 5 mesecev in pol. lj Kanalske pristojbine. Pri mestnem magistratu je razpoložen seznamek onih poslopij, ki so v smislu § 3. zakona z dne 28. julija 1917, dež. zak. štev, 40, prosta kanalske pristojbine. Vsakdo ga more od 21. t. m. dalje do 4. februarja t. 1. med uradnimi urami vpogledati v mestni hiši (Galletova hiša, L nadstropje, soba št. 5, nasproti posvetovalnice) ter lahko zahteva vpis svojega poslopja v ta seznamek, čc meni, da bi bilo njegovo poslopje v smislu § 3 citiranega zakona oprostiti kanalske pristojbine; o tej zahtevi, ki jo je prijaviti najkasneje do 18. februarja t. 1. razsoja v prvi stopnji občinski svet in za slučaj pritožbe v zadnji stopnji deželni odbor. Pritožbe je vložiti tekom 14 dni od dneva dostave izpodbijalne razsodbe, lj Gg. načelniki, krušnih komisij sc vabijo, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v četrtek, dne 24. januarja ob pol šestih zvečer v mestni posvetovalnici. Ij Oddaja blaga na izkaznice C, Strankam, ki so so pritožile, da prejemajo na rumene izkaznice C. manj blaga kakor na druge izkaznice ubožne akcije, poročamo, da ne dela mestna aprovizacija pri razdelitvi živil med rdečimi in rumenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črkama B in C, nobene razlike. Pripetilo se je, da so prišle stranke z rumenimi izkaznicami C meseca decembra za sveže meso kasneje na vrsto, vzrok pa je tičal samo v tem, ker je pomanjkanje mesa vedno večje in ob-čutnejše in ker ga je treba za izkaznice C, ki so najštevilnejše, največjo množino pripraviti. Prekajono meso so dobile stranke z rumenimi izkaznicami C ravno tako dvakrat kot druge skupine, enako zeljo in vse drugo, kar je ubožna akcija delila. Zadnje dni jih je prejela večina sveže meso. Ostali pridejo na vrsto takoj, ko dobimo klavno živino. Marmelado bodo deležni še ta. teden. Sicer pa vpelje mestna aprovizacija nove zeleno izkaznico, vse dosedanje rdeče izkaznice brez A in runtene izkaznice B iti C združi v skupini B in vse razdelitve se bodo vršile po številkah redno od kraja do konca. lj Revizija strank, vpisanih v krušnih zapisnikih. Ker se jc izselilo precejšnje število beguncev — ne d a bi jih hišni gospodarji odglasili — vršila se bode v kratkem nova revizija strank, vpisanih v krušnih zapisnikih. Dne, katerega bode objavil mestni magistrat, mora priti vsak hišni posestnik h krušni komisiji ter izjaviti, katere stranke še stanujejo v njegov hiši in koliko oseb šteje vsaka stranka. Uslužbenci železnic ne smejo biti vpisani v krušnem zapisniku. Gg. hišni posestniki se opozarjajo žc sedaj na tozadevni razglas, ki sc objavi v kratkem v tukajšnjih dnevnikih s pripombo, da je treba prinesti h krušni komisiji tudi hišno legitimacijo, katero mora. preje hišni gospodar na prvi strani s črnilom lastnoročno podpisati. Brez tega podpisa so hišne legitimacije neveljavne. Če bi hišni gospodar ne podal zahtevane izjave, se za dotično hišo izkaznice sploh ne bodo več izdajale. lj Goveje meso na rumene izkaznice 0 štev. 2201 do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 2201 do konca prejmejo goveje meso v cerkvi sv. Jožefa v sredo, dno 23. t. m. popoldne. Določen je tale red: od pol Z do 2 št. 2201 do 2100 od 2 do pol 3 štov. 2401 do 2600, od pol 3 do 3 štev. 2601 do 2800, od 3 do pol i štev. 2801 do konca-. 1 oseba dobi en četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in i osebe tričetrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in en četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kilogram stane 2 K. lj Svežo meso na rumene izkaznico D štev. 1 do 320. Stranke z rumenimi izkaznicami D št. 1 do 320 prejmejo sveže meso v cerkvi sv. Jožefa v sredo, dne 23. jan. popoldne. Določen je tale red: od pol 4. do 4. ure št. 1—200, od L do pol 5. ure St. 201—320. Ena oseba dobi en četrt kg, dve osebi pol kg, tri in štiri osebe tri četrt kg. pel in šc?t oseb 1 1