/Primorski CIS ALPINA GESTRINI Ana Kovač . Bernardette Chirac je leta 1988 zavzdihni-a; »Francozi ne ma-^ai° mojega moža.« Te-|jai je Chirac izgubil v avoboju s socialistom ^litterrandom, ki je nek«c dejal: »Ko bom Velik, bom kralj ali pa-P^ž.« No, Mitterrand postal ne eno drugo, Vendar lahko z gotovo-sti° trdimo, da je v Zadnjih štirinajstih le-'h Zadostil svojim am-lcijam. Chirac mu je z esnega političnega rega ves Cas zavidal, uldožer, kot ga ime-aujejo nekateri Fran-Cazi> je v tretjem po-skusu dokazal, da nje-®ava žena živi v zmoti. . o podpori Claudie, ki )e vodila očetovo pred-v°lilno kampanjo, so Sa mu uresničile lvljenjske sanje: za f'aslednjih sedem let je P°stal neposredno iz-v°|jeni predsednik z ''^večjimi pooblastili. . Trenutki blaženosti, 1 spremljajo vsako žlUago, bodo v Chira-C°Vem primeru neso-razmerno kratki v pri-^rjavi s štirinajstlet-Čakanjem. Še pre-en se bo »le roi Jac-jj^es« udobno namestil a svojem prestolu, bo a vrata njegove pa-aCe potrkalo 3, 3 mi-plona brezposelnih /ancozov, da o vseh •stih, ki se Čutijo »so-Clalno izključene«, kot Se temu reče, sploh ne guvorimo. Pol milijona rancozov, ki še niso spolnili 25 let, je brez ela. Po drugem krogu Predsedniških volitev aP°vedujejo še tretje-®a’ ki naj bi se odvijal a ulici, med delavci, so po štirih letih na-8 oblje gospodarske re-Casrju> ki je Francijo darila po drugi sve-°vni vojni, prepričani, a je nastopil trenutek, , 0 si zaslužijo večji os torte. Ne Chirac ne 0spm nista obljubljala Prepotrebnih davčnih eform, zmanjšanja ržavne porabe in efornre socialnega si-tema. Obljubljala sta Premembe. In Franco-• so se izrekli za spre-j embo. Odločili so, da 6 mio štirinajst let sofistične vladavine Povsem dovolj. O dru- h a sPremembah pa se odo pogovarjali jutri. Št. 121 (15.223) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul, Montecchi 6 - Tei. 040/7796600_ GORICA-Drevofed24maggtol-Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ isoo ur PONEDELJEK, 8. MAJA 1995 inmstkmki skladi BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA I Kralji in predsedniki iz Londona v Pariz LONDON - Spomin na nacistični teror in strahote druge svetovne vojne ne sme utoniti v pozabo, hkrati pa moramo zagotoviti mir in spravo. To je osnovno sporočilo spominskih slovesnosti ob petdeseti obletnici konca druge svetovne vojne v vsej Evropi. Včerajšnje londonske slovesnosti so bile v znamenju sprave. Kralji in kraljice, predsedniki držav in vlad iz 56 držav sveta so v Londonu počastili spomin na zmago nad tiranijo. Gostje so se nato s posebnim vlakom, ki je peljal skozi predor pod Rokavskim prelivom, odpravili v Pariz. ______ I Minometni napad na Sarajevo SARAJEVO - V bosansko-hercegovskem glavnem mestu so minometne granate spet sejale smrt. Devet ljudi je bilo ubitih, petnajst pa težje ranjenih, ko je v predmestje Butmir v petnajstih minutah padlo pet izstrelkov iz srbskega minometa kalibra 120 milimetrov. Sarajevo so Srbi z okoliških hribov napadli tik po tem, ko so predstavniki Združenih narodov izjavili, da ne grozijo veC z bombnimi napadi letal zveze Nato na srbske položaje. Na 6. strani FRANCIJA / KANDIDAT DESNICE Z 52 ODSTOTKI PREMAGAL SOCIALISTIČNEGA KANDIDATA JOSPINA Chirac novi predsednik NOVI FRANCOSKI PREDSEDNIK JACOUES CHIRAC Vodja neogolistične stranke in pariški župan se je neuspešno potegoval za Elizej že leta 1981 in 1988. V tretje mu je končno uspelo. Končano štirinajstletno Mitterrandovo obdobje JACOUES CHIRAC RPR - neogolisti Prvi krog: 20,8% glasov LIONEL JOSPIN PS - socialisti Prvi krog: 23,4% glasov 80% udeležba PARIZ - Neogolist Jac-ques Chirac je zmagovalec nedeljskih predsedniških volitev v Franciji. Po neuradnih rezultatih je zbral med 52 in 52, 8 ods-stotka glasov. Za socialista Lionela Jospina je torej glasovalo med 48 in 47, 2 odstotka udeležencev volitev. Chiracu je tako v tretjem poskusu uspelo osvojiti najvišje mesto v državi. Njegova zmaga pomeni zamenjavo oblasti v predsedniški palači na Elizejskih poljanah. Po štirinajstih letih bo čez dva tedna socialistični poglavar države Frangois Mitterrand mesto prepustil neogolistu, ki na vladarskem prestolu ni sedel že celih 21 let. Po nedvomni zmagi je Chirac napovedal, da bo »predsednik vseh Francozov«. Trobljenje, pokanje zamaškov, ki so skakali iz steklenic Šampanjca, in glasno prepevanje mar-seljeze, v katero se je vpletal refren »On a ga-gne, on a gagne«, zmagali smo, zmagali smo, so na aveniji lena ob Seni skoraj preglasili prihodnjega petega predsednika pete republike, ki bo Francijo popeljal v tretje tisočletje. Chirac je ob razglasitvi svoje zmage napovedal odločen boj proti brezposelnosti in socialnemu izključevanju, kar sta tudi prednostni nalogi njegovega sedemletnega mandata. Poleg tega bo Francija »motor Evropske zveze«, je dejal Chirac. Jospin je zveCer ob razglasitvi poraza Chiracu zaželel »vso srečo«. Socialist, ki se je v prvem krogu predsedniških volitev nepričakovano povzpel na prvo mesto, je dejal, da so se Francozi brez dvoma znašli pred težko odločitvijo. »Gibanje za prenovo«, s katerim je zakorakal v predvolilno kampanjo, zdaj postaja »nosilec upanja«, je menil Jospin. Chirac še ni napovedal, koga bo imenoval za novega predsednika vlade in z njim sestavil novo vlado. Opazovalci v Parizu so prepričani, da bo to mesto šlo v roke 49-letne-mu zunanjemu ministru Alainu Juppeju. Chirac lahko v parlamentu računa na veliko konservativno večino. Na 6. strani JnevniKi oo v petek, 12. maja ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu M TOTOCALCIO 111 21 2 X1 2 X1 2X Dobitki: 13 -19.553.000 lir 12-691.100 lir DRUGI KROG KRAJEVNIH VOLITEV V ITALIJI Zmaga kandidatov leve sredine: premoč ne samo na severu Dokončnih podatkov sicer ni, vendar delni izidi že kažejo na velik volilni uspeh levosredinskega zavezništva. To zavezništvo je zmagalo skoraj povsod na severu, po delnih podatkih pa osvaja tudi nekatere »trdnjave« srednje in južne Italije, vse do neapeljske province in do občine Lečče na skrajnem jugu italijanskega škornja. Taki vohlni izidi manj presenečajo na severu kot na jugu. V severni Itahji so namreč volild levice (vključno s SKP), Biancove ljudske stranke in Severne lige volih za kandidata, ki se je protivil desnici. To je bilo tudi navodilo volilcem vseh teh skupin, pa čer pravni prišlo do volilnih povezav in do zavezništev med vsemi temi skupinami. Berlusconi, in z njim vsa desnica, je torej bitko na seve- ru tokrat zgubil, štirinajst dni potem ko je osvojil večino v treh najpomembnejših deželah severne Itahje. Nekoliko drugačno je stanje v srednji in južni Itidiji, kjer ponekod prevladuje desnica, vendar še zdaleč ne kraljuje. Trditev, da se je pohtična os Itahje pomaknila proti levici in da je desnica doživela pekoč poraz torej verjetno ni prenagljena, ampak, nasprotno, odraža novonastalo politično stanje v Italiji. To stanje daje seveda kisika Di-nijevi vladi, ki naj bi danes sklenila sporazum s sindikati in z indu-strijci o pokojninski reformi. S tem naj bi Dini izčrpal svoj program, vendar se sedaj nikomur ne bo mudilo na vohtve; še več, širijo se govorice, da morda tudi jeseni volitev ne bo; volili naj bi tako spomladi prihodnjega leta, sicer pa je že prišla na dan teza, da bi ne bilo primemo voiliti v šestme-sečju, ko bo Italija predsednica Evropske zveze. Skratka, morda bodo vohtve res oktobra, vendar sedaj to še zdaleč ni več gotovo. Dini bo verjetno še nekaj časa ostal za krmilom itahjanske vlade. Sicer pa volilci sedaj ne bodo počivali. Ze prihodnjo nedeljo bodo upravne vohtve v Dolini, Aoste, nato bodo volili na Južnem Tirolskem, prvi pohtično pomemben trenutek pa bo 11. junija, ko bo treba z referendumi odločati o prihodnosti televizijskega ustroja in s tem tudi o prihodnosti Berlusconijevega imperija. Po sinočnjih rezultatih sodeč so obeti zanj zelo slabi. Bojan Brezigar Na 2. strani Danes na športnih straneh Sovodenjski nogometaši morajo počakati Sovodenjski nogometaši bodo za svojo usodo izve-deli šele naslednjo nedeljo, potem ko so včeraj ohra-nili skromno prednost pred zasledovalci. Zarja si je Ze zagotovila nastop na tekmah za napredovanje, medtem ko je Kras tudi matematično izpadel, a Primorec mora upati na ugoden razplet v zadnjem kolu. Stran 10 in 11 America^ Cup: vodijo Novozelandci V prvem dvoboju finalnega dela America’s Cupa je Blakeov New Zealand premagal Young America. Stran 13 Puig prvi v Jerezu V pollitrskem razredu je v dirki za VN Španije bil pr- vi na cilju Spanec Alberto Puig. Favorizirani Avstralec Doohan je padel. Stran 13 Finci svetovni prvaki v hokeju Z zmago na švedsko reprezentanco so Finci hokejisti osvojili svetovni naslov v hokeju na ledu. Stran 14 Juventus izgubil doma Vodeči Juventus je doma doživel pekoč poraz, vendar pa Parma spodrsljaj šampionov ni znala izkoristiti in je samo remizirala. Stran 14 UPRAVNE VOLITVE V ITALIJANSKIH OBČINAH IN POKRAJINAH / PO SICER ŽE NEDOKONČN1H REZULTATIH Leva sredina povsod v vodstvu Katastrofa desničarskega kartela RIM - Drugi odločilni volilni krog občinskih in pokrajinskih volitev je zabeležil zelo -tE-očno uveljavitev levosredinskih kandidatov za župane in predsednike pokrajin. Sodeč po prvih sinočnjih projekcijah so levosredinski župani zmagali v Bergamu, Cuneu, Ferrari, Verbanii, Padovi, Pesaru, Lecceju in Mantovi, županski kandidati desnosredinskega zavezništva pa so prevladali le v Foggii in Viterbu. V Vicenzi je stanje, ob zaključku redakcije, precej izenačeno, tako da bo o izvolitvi župana na koncu odločala peščica glasov. Levosredinski kandidat Marino Quaresi-min naj bi bil v rahli prednosti pred Marinom Breganzejem, Iz virov Demokratične stranke levice pa se je izvedelo, da so levosredinski kandidati v veliki prednosti na pokrajinskih volitvah v Milanu, Torinu, Benetkah, Brescii in Bergamu. Jasno je, da so volilci Severne lige in Stranke komunistične prenove na Severu množično glasovali za levosredinske županske kandidate. V občinah, kjer so se do ba-lotaže prerinili kandidati Bossijeve stranke pa so levičarji podprli predstavnike Lige. Čeprav še ni točnih podatkov, kaže, da je relativno nizka udeležba na včerajšnjih volitvah prizadela predvsem kandidate Kartela svoboščin. Zmagoviti levosredinski kandidati so seveda povsod želi podporo Biancove Ljudske stranke. Projekcije Abacus napovedujejo, da je bil za novega župana Bergama izvoljen kandidat leve-sredine Guido Vicentini (52,9 odst.}, ki je premagal desničarskega tekmeca Ilaria Testo. V Padovi bo novi župan najbrž Flavio Zanonato (57 odst.), ki je žel podporo levosredinskih volilcev in očitno tudi mnogih ligašev in komunistov. Po napovedih so levosredinski kandidati zmagali tudi v Pesaru (Oriano Giovanelli), Ferrari (Roberto Sofritti), Mantovi (Chiara Pintari), Cuneu (Elio Rostagno) in v Verbanii (Aldo Rischi-gna). Abacus napoveduje zmago levosredinskega kandidata tudi v občini Lecce (Stefano Salvemi-ni). Kartel svoboščin, kateremu je treba prišteti še Buttiglionejeve pristaše (bivše) Ljudske stranke, pa je, kot rečeno, zmagal v Foggii (Paolo Agostinac-chio) in v Viterbu (Mar-cello Meroi). Tudi prve volilne projekcije za izvolitev predsednikov pokrajinskih uprav potrjujejo zelo močno uveljavitev levosredinskih kandidatov. Slednji so v prednosti v Parmi, Ascoli Picenu, Sa-vonu, Rimu, Benetkah, Rovigu, Bielli, Tarantu.in Neaplju. Torej tudi v pokrajinah, kjer je na nedavnih deželnih volitvah prevladala desnosredinska koalicija. Kandidat Severne lige za predsednike pokrajine Treviso pa je v močni prednosti pred kandidatom desničarske koalicije Gianfranca Pinija in Silvia Berlusconija. Desnica je v prednosti edi- nole v pokrajini Vercelli. Do korenitega in presenetljivega zasuka v primerjavi s prvim volilnim krogom 23.aprila pa je prišlo v občini Avellino, ki je bila nekoč politični fevd Krščanske demokracije in posebno njenega tajnika Ciriaca de Mite. Po prvih projekcijah naj bi bil za župana izvoljen kandidat Ljudske stranke tajnika Bianca Antonio Di Nunno (54 odst.), ki je v prvem krogu dobil le nekaj več kot 25 odst. glasov. Di Nunno naj bi premagal desničarskega tekmeca Luigija Sorvina, ki je že v prvem krogu zbral več kot 40 odst. glasov. Di Nunno se je v drugem krogu povezal z Demokratično stranko levice in z nekaterimi manjšimi levosredinskimi gibanji. Voditelja DSL Massimo D'Alema in Fl Silvio Berlusconi včeraj na voliščih (foto AP) V ospredju komentarjev odnos med levo sredino in Bossijem na eni strani ter Bertinottijem na drugi RIM - Ali je levosredinsko zavezništvo dovolj homogeno za zmago nad desnim polom? Bo pomoč, ki jo je dobila leva sredina od Komunistične prenove vplivala (negativno) na D’Alemova prizadevanja, da bi se usmeril na liberalnejšo pot in pritegnil srednje sloje? Bo Severna liga stopila v D’Alemov objem? To so bila glavna vprašanja, ki so se jih sinoči lotili predstavniki političnih sil v televizijskih študijih, ko so čakali na prve projekcije o izidih ba-lotažnega kroga upravnih volitev. Resnici na ljubo se je razprava že po prvih podatkih usmerila prav na vprašanje problematičnega odnosa med levo sredino in Bertinottijevo stranko, kot tudi na vprašanje, ali se je oziroma se bo Severna liga usmerila v levo. Predstavniki desnega centra, kot na primer predsednik poslancev Forza Italie Vittori Dotti, še sveži Berlusconijev zaveznik Rocco Buttiglione, vidni predstavnik Nacionalnega zavezništva Fisichella in lider Krščanskodemokratske-ga centra Pierferdinando Casi-ni so razumljivo pritiskali predvsem na to bolečo točko in o potrditvi poraza svojega kartela, ki se je začel 23. aprila in dobil včeraj prepričljiv epilog, previdno molčali. Ba- lotaži in upravnim volitvam sploh ne gre pripisovati nacionalnega političnega pomena, je opozarjal Fisichella, medtem ko je Buttiglione trdil, da leva sredina v bistvu ne obstaja. Po njegovem mnenju obstajata desna sredina (po njegovi zaslugi, seveda) in levica, ker da os DSL-SKP močno prevladuje nad šibko sredinsko komponento Bianchove Ljudske stranke in Segnijevega demokratičnega centra (v razmerju 25 proti 10 odstotkom). Casini je opozoril, kako dvojni krog volitev koristi manj homogenim zavezništvom, svoje somišljenike pa je pozval k razmi- sleku in k večji odprtosti proti sredini. Predstavniki zmagovitega zavezništva seveda niso skrivali zadovoljstva. Claudio Burlando (DSL) je opozoril, kako je leva sredina prevladala po vsem severnem delu države, kar je tudi največji politični pomen te volilne preizkušnje. D’Alema je podčrtal, da je pol izgubil, ker je zaostril spopad in se premaknil v desno, volilci pa so jasno pokazali, da ne želijo, da bi jih upravljala desnica. Iz vrst SKP je prišlo opozorilo, kako odločilni so bili njihovi glasovi za poraz desnice in da je torej treba nehati z diskri- minacijo, ki naj bi jo leva sredina izvajala do te stranke. Med najbolj pričakovanimi komentarji pa je bil seveda Bossijev. Lider Severne lige je vztrajal pri svoji sredinski politiki in zavrnil natolcevanja, da je prišlo pri balotaži do sporazumov z levo sredino. Svoje volilce je pozval, naj ne volijo »fašistov in afaristov«, ki jih je Liga uspela najprej zadrževati, nato pa jih je vrgla z oblasti. Italijani pa bodo morali Ligi postaviti dva spomenika, prvega zato, ker je vrgla z oblasti Craxija in Andreottija, drugega pa zato, ker jih je rešila Berlusconija, je pribil »senatur«. NA GORIŠKEM V Štarancanu zmaga leve sredine, v Gradišču pa prevlada desnice GORICA - V goriški pokrajini sta bili dve balotažnji preizkušnji, in sicer za izvolitev župana v Štarancanu in v Gradišču. Volilna udeležba je bila občutno nižja kot v prvem krogu pred dvema tednoma. V Štarancanu je volilo 80,45 odstotka upravičencev (v prvem krogu 88,90%), v Gradišču pa 78,91 odstotka (v prvem krogu 86, 50%). V Štarancanu je bil za župana izvoljen kandidat leve sredine Giorgio Nogherotto, ki je prejel 2.685 ali 65,6 odstotka glasov, medtem ko je desnosredinski kandidat Franco Brussa zbral 1.392 ali 34,4 odstotka glasov. V Gradišču je bil za župana potrjen dosedanji prvi občan, nekdanji demokristjan Gianni Fabris, ki ga je kandidiral desnosredinski kartel. Zbral je 2.638 ali 60,3 odstotka glasov, medtem ko je kandidatka leve sredine Maria Massau Dan prejela 1.733 ali 39,7 odstotka glasov. V ČEDADU ŽUPAN BERNARDI Leva sredina prevladala tudi v Vidmu in Pordenonu VIDEM - Tudi v videmski in pordenonski pokrajini so bile na včerajšnjih balotažnih volitvah za obnovitev obeh pokrajinskih in vrste občinskih uprav poražene sile desnice. Skoraj povsod so bili izvoljeni kandidati sredine in levice, ki sta največkrat nastopali povezano. V trenutku, ko zapiramo redakcijo, ne razpolagamo še z dokončnimi izidi. Podatki so vsekakor zanesljivi, zaradi njihove nedokončnosti pa jih objavljamo le v odstotkih. Za predsednika videmske pokrajine je bil potrjen (toda prvič neposredno izvoljen) Gio-vanni Pelizzo, kandidat Ljudske skranke, ki so ga podprle še Severna liga, DSL in lista Udine-Lega Friuli. Prejel je 56,6 odstotka glasov. Za njegovega tekmeca Romana Giorgia Veniera, ki so ga podpirali Nacionalno zavezništvo, Forza Italia, De-mokrščanski center in Lista Pan-nella, pa se je izreklo 43,6 odstotka volilcev. Novi videmski župan je kandidat leve sredine Enzo Barazza. Podpirali so ga Pakt demokratov, laburisti, DSL in Zeleni, prejel pa je 52,6 odstotka glasov. Za kandidatko desnice Silvano Olivotto se je izreklo 47,4 odstotka volilcev. Podpirali so jo Nacionalno zavezništvo, De-mokrščanski center, Forza Italia in Lista Pannella. Podčrtati velja, da je bila Olivottova favoritka, saj je v prvem krogu zbrala 42,4 odstotka glasov, medtem ko je njen tekmec razpolagal s 27,7 odstotka glasov. Očitno pa so v drugem krogu Barazzo podprle vse sile, razen tistih Kartela svoboščin. Do pravega zgodovinskega preokreta je prišlo v občini Čedad. Kandidat levice Giuseppe Bernardi je prejel 57,4 odstotka glasov in s tem premagal večkratnega župana Giuseppa Pasco-linija, dolgoletnega krajevnega demokrščanskega prvaka, ki ga je zdaj kandidirala koalicija z Ljudsko stranko na čelu. Za predsednika pordenonske pokrajine je bil izvoljen kandidat sredine Alberto Rossi. Podpirali so ga Ljudska stranka, Severna liga in lista Grande pro-vincia, prejel pa je kar 62,7 odstotka glasov. Za kandidata desničarskega kartela dobrega vladanja Alda Boschija se je izreklo 37,3 odstotka volilcev. IZIDI DRUGEGA KROGA VOLITEV V FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI PORDENON Pokrajina: novi predsednik je Alberto Rossi* (leva sredina) 62,7% 1 Občina: Novi župan je Enzo Barazza* (leva sredina) 52,6% Bi Pokrajina: novi predsednik je Giovanni Pelizzo* (leva sredina) 56,6% r Občina: Novi župan je Gianni Fabris (desni pol) 60,3% _ Občina: novi župan je Giorgio Nogherotto (leva sredina) 65,5% podatki niso dokončni POKOJNINSKA REFORMA / DOBER POTEK POGAJANJ DOLINA / S POSTAVITVIJO MAJA Sporazum še pred odprtjem trgov? »In tovarn,« dodaja Morese (Cisl) - Dinijev optimizem RIM - Ostaja Se tisti Velik, pravi problem Pokojninske reforme: starostne pokojnine. Ceraj so se v palači Chi-mučili z njim vlada in smdikati (konfederalni 'O avtonomni), Confin-mrstria in stanovske organizacije trgovcev in °ortnikov. Toda predsednik vlade je bil “dokaj optimističen«, °t je sam izjavil novi-ttarjem med eno od pavz Pogajanjih. »To seveda 116 pomeni, da ni vec °yir, nasprotno, Se veliko 71 )e in za njihovo ohranitev moramo biti 'm bolj prožni,« je do-ak Zaupljiv je bil tudi rbnik CISL D’Antoni, edtem ko je bil lider ML Cofferati nekoliko Previdnejši: »Problemov 6 Se veliko, zato bo treba asa,« je dejal. »Upajmo, a Dinijev optimizem P°meni, da bo vlada pripravljena za razpravo o vSeh najbolj občutljivih, Prašanjih, zaCensi s sta-estnimi pokojninami. V Preteklih dneh namreč te Prjpravljenosti ni poka- a a- V takem primeru bi ^amrec prišli do pogojev dober sporazum,« je °dal Cofferati, ki je za anes popoldne že skli-dik '|0^stvo svojega sin- De Dini zaupa, da bo jiogoce pogajanja konča- ti Se Pred današnjim od- Prtjem denarnih in fi-oancnih trgov, je bil a avni državni raCuno-,0dja Adrea Monorchio gledi 6 Časa, ki bo Se po- ^eben, nekoliko previd-®)SL vendar je zagoto-i T da pogajanja »po-«ajo zelo dobro«. Drugi f"OŽ sindikata CISL, Rafale Morese pa je menil. Italijanski premier Lamberto Dini (telefoto AP) da bi lahko do sporazuma prišli »Se pred današnjim odprtjem tovarn, pa Čeprav v tem trenutku (vCeraj zvečer, op.ur.) Se ni za vogalom. To bo zelo naporna noc, toda razpoloženje je dobro.« Poleg starostnih pokojnin je po njegovih besedah treba rešiti tudi vprašanje rokov, do katerih naj bi uskladili pokojninske režime zaposlenih v privatnih in javnih sektorjih. Po premoru za veCejo so se pogajanja sinoči nadaljevala ob 20.30, in to s konfederalnimi in avot-nomnimi sindikati ob dveh ločenih mizah, ob 21. ur pa tudi s Confin-dustrio. Takrat so bila na vrsti Se zadnja vprašanja: že večkrat omenjene starostne pokojnine, količnik za izračunavanje pokojnin za tiste, ki komaj stopajo v delovni od- nos, indeksizacije, torej mehanizem za prilagaj-naje pokojninskih prispevkov in samih pokojnin glede na gibanje življenjskih stroškov, ter odmrznitev predčasnega upokojevanja. Sele po sporazumu o teh problemih bo mogoče reci, da je osnutek za nov zakon o pokojninskem sistemu pripravljen na krst, ki ga Čaka najprej na sestanku ministrskega sveta, nato pa Se v parlamentu. Premier Dini je ministre sklical za jutri ob 11. uri., Čeprav na dnevnem redu ministrskega sveta za zdaj tega osnutka še ni. Ce zadevo nekoliko poenostavimo, lahko rečemo, da imajo pogajalci v trenutku, ko to poročamo, pred seboj nalogo, da se sporazumejo ne samo o datumu popolnega začetka veljave novega pokojninskega si- stema (sindikati predlagajo leto 2013, vlada pa 2004, kar pomeni, da bi morali s komromisom priti do letnice 2008), ampak - in to je še važnejše - tudi o režimu, ki naj bi vladal v prehodnem obdobju postopnega prehajanja s starega na nov sistem. Pri tem je namreč najbolj obCuljivo prav prašanje starostnih pokojnin oziroma načina, kako naj bi uredili vprašanje prispevkov za tovrstne pokojnine tistim delavcem, ki imajo za seboj že dolga obdobja plačevanja prispevkov. V trenutku, ko to poročamo, so pogajanja torej v polnem teku, nekateri opazovalci pa optimistično sklepajo, da je po zadovoljnih obrazih pogajalcev sodec sporazum zelo blizu. Morda celo bližje, kot bi si upali napovedovati najvecji optimisti. Nekateri so sinoči celo namigovali, da je bil sporazum dosežen že pred 22. uro, ko so se zaprli volilni sedeži za balotažo med kandidati za predsednike pokrajin in župane, in da je le politična modrost svetovala počakati na zaključek volilnih operacij. Toda ne glede na cas, ki ga bodo pogajalci Se porabili, je dosega sporazuma po vseh znamenjih sodec res le Se vprašanje Časa. To pa pomeni, da se pogajanja ne bi smela vec prekiniti in Se manj propasti, Dini in njegovi sogovorniki pa ne bi smeli izgubiti Sanse, da se v povojno zgodovino vpišejo kot akterji ene najtežjih in najpomem-benjsih družbeno-gospo-darskih reform v Italiji. Majenca je včeraj docela zaživela Nastop parterjev in parteric - Bogata kulturna ponudba privabila na Gorico res veliko ljudi Tako so v noči med soboto in nedeljo postavljali maj (foto KROMA) TRST - Včeraj je v Dolini praznovanje Majence doseglo svoj višek - Maj je končno postavljen. Že v soboto zveCer so fantje in možje iz vasi prinesli Češnjo na Gorico - to je na vaški trg. Kot je že v navadi, so Češnjo najprej cepili na lentjeno, krošnjo drevesa pa okrasili s pomarančami, limonami, ter rdečimi, modrimi in belimi zastavicami. Okoli cepa so obesili dva velika kranclja, okrašena z rdečimi kolači in lučkami. Sele pozno ponoči so z žerjavom dvignili Maj in ga privezali na bližnja drevesa. Ko so delo zaključili, so pod Majem zapeli tradicionalno majsko pesem Eno drevce mi je zraslo, pritrkavanje iz vaškega zvonika pa je naznanilo, da je Maj pokonci. V noči med soboto in nedeljo so se fantje po- svetili tudi krašenju vasi z gabrovino, ki so jo pobirali prejšnje popoldne. V nedeljo zgodaj zjutraj pa so parterji očistili prostor okrog Maja in z gabrovino ogradili plesišče. Včeraj popoldne je na Gorici potekal kulturni spored Majence. Najprej je nastopil pihalni orkester Breg pod vodstvom Renza Muscovija. Sledil je nastop tržaške folklorne skupine Stu ledi. Predstavila je splet pesmi in plesov in tržaškega, goriškega a tudi istrskega in rezijanskega folklornega bogastva. Samostojno sta nastopila pevska skupina Stu ledi in harmonikar Denis Novato. V zgodnjih večernih urah so ob spremljavi pihalnega orkestra Breg prikorakali na Gorico parterji in parterce. Vrsto sta vodila letošnji predsednik Majence Sandro Kaiser in predstavnica dekliške Samuela Baldi. Mladi, oblečeni v bele srajce in plave hlače oziroma krila in z zasitim rdečim nageljnom, so najprej ponudili prisotnim kozarec belega vina. Zatem so se postavili v pare in sami zaplesali valček in polko, nakar so povabili vse zbrane, da se udeležijo plesa. Majenca, praznik pomladi in narave, je včeraj torej docela zaživela. Naklonjeno vreme, bogat kulturni program, dobro založeni kioski in številne stranske pobude - včeraj popoldne je v mladinskem krožku potekala vodena pokušnja domačih vin in domačega olja, ki ga letos prvič razstavljajo - so pritegnili številno občinstvo, ki se je še pozno v noC zabavalo ob pesmih ansambla Long Zlunk. Nadja Roncelli ČRNA KRONIKA / VON HACKVVITZ JE SKOČIL IZ NEBOTIČNIKA ČRNA KRONIKA NOVICE Samomor visokega menedžerja ^ je direktor zavarovalnice Fondiaria Assicurazioni - Mučila ga je depresija MILAN - Včeraj si je v Mila-j, i Vzel Življenje generalni di . ZflVArmralrnr-P TmnHi ari i Assic zavarovalnice Fondiaria u -^urazioni Ludvvig von HnU V1*Z' Nekaj po 10. uri dosti ^ne Ie sk0CiI iz 21. nad-^ 0Pla nebotičnika Velasca, v pjA6® je stanoval z ženo, ter Padcu umrl. Nekateri so sa-Jor takoj povezali s težkim p ^ajem, v katerem se nahaja dar -Assicurazioni, ven- v Povezava je sporna, saj je Zav ^ac^witz prevzel vodstvo ^ovalnice šele pred dobrim je J60?®' Boli verjetno je, da si s.. Zel življenje v krizi depre-khaf3^atero )e Ze dMj časa bo- 48 iU<^wIS von Hackvvitz je bil ^ 6i star. Rodil se je v Sanre-’,a. oil je nemškega rodu. Stu-faji Ie v Tiibingenu in potem v gat^v’ 23 seb°i Pa )e imel bo-kariero na zavaroval-tlQ ern področju. Svojo službe-OgSPi )e začel pri zavarovalnici w ln8 Konzern v Kolnu, potov ?a.ie delal v vodstvih zava-Aii.a nic Allianz v Miinchnu, tla t*2 ter Allianz Ras v Mila-p0nfa generalnega direktorja tarie Assicurazioni iz Fi- Milanski sedež zavarovalnice Fondiaria (AP) renc je bil imenovan 14. marca letos, funkcijo pa je dejansko prevzel šele 3. aprila. Pokojnik je že dalj Časa stanoval v 21. nadstropju nebotičnika Velasca v Milanu s 47-letno ženo Elisa-beth Ostlanden. Zakonca nista imela otrok. Von Hackvvitz se je vrgel s terase v 21. nadstropju, na katero se je povzpel, potem ko je s pomočjo stola preplezal 1, 80 m visok zid. Vrgel se je v notranje dvorišče in obležal na železnem rešetu. Njegovo truplo je bilo tako iznakaženo, da so se pojavile celo težave pri določanju njegove istovetnosti. Ko se je von Hackvvitz odločil za usodno dejanje, je njegova Zena bila v pralnici v 18. nadstropju nebotičnika. Po tragičnem dejanju so ženo zaslišali na kvesturi. Bila je pod Sokom. Zavarovalnica Fondiaria Assicurazioni je že dalj Časa v kri- zi. Leta 1992 je zabeležila 52 milijard lir primanjkljaja, leta 1993 32, v lanskem poslovnem letu se je njej položaj- znatno izboljšal, a ne do taksne mere, da bi dosegla prebitek. Prav danes se bo zbral njen upravni svet, da bi razpravljal o nadaljnjih sanacijskih ukrepih. Zaradi tega danes zavarovalnica ne bo kotirana na borzi, podobno kot ostali dve družbi iste skupine, se pravi Fondiaria in Latina. Celotno skupino je spravil v težave finančnik Raul Gardini, ki si je vzel življenje pred dvema letoma zaradi podkupninskih afer. Na Trbiški cesti hudo ranjen moški TRST - Včeraj dopoldne se je na Trbiški cesti v bližini križišča za Bazoviško cesto pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo ranil mlajši moški. Ponesrečenec je Livio Sabadin s Kontovela 513. Sprejeli so ga na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice s pridržano prognozo. Dinamika nesreče ni točno znana, saj se ni javila nobena priča, ki bi ga znala opisati. Dogodek se je vsekakor pripetil okrog 11.30. Sabadin se je vozil sam s svojim volksvvagnom passatom po Trbiški cesti v smeri z Opčin proti Trstu. Nekaj sto metrov pred križiščem za Bazoviško cesto je iz nepojasnjenih razlogov izgubil nadzor nad vozilom, z njim preskočil obcestni zid in padel v spodaj ležeči prepad oziroma kamnolom. Avtomobil je obstal kakih 30 metrov pod cesto, Sabadina pa so našli še 10 metrov nižje. Hudo se je ranil v glavo in po drugih delih telesa. Iz prepada so ga izvlekli tržaški gasilci, rešilec Rdečega kriza pa ga je prepeljal v ka-tinarsko bolnišnico, kjer so ga popoldne operirali. Njegovo zdravstveno stanje je bilo vseskozi kritično. Omenimo naj, da so tržaški gasilci dvignili tudi ponesrečen avtomobil iz prepada z žerjav om. Bil je popolnoma uničen. Silvia Berlusconija ne bo na zaslišanju MILAN - Bivši ministrski predsednik Silvio Berlusconi se ne bo odzval vabilu na zashsanje v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri nakupu večjega zemljišča v kraju Macherio pri Milanu, kjer ima lastnik Fininvesta eno od svojih številnih vil. Milanski sodniki sumijo, da je pri kupoprodajni pogodbi prišlo do davčnih utaj. Berlusconi pravi, da je popolnoma nedolžen in da se preiskava milanskih sodnikov uvršča v politično zaroto proti njemu. Greenpeace za zaščito ogroženih kitov TRST - Ekološka organizacija Greenpeace je zaCela s pobudami, s katerimi bo opozorila itahjansko javnost na kršenje mednarodnih pravil in konvencij pri ulovu kitov. Tudi italijanski ribici po mnenju Greenpeacea grobo kršijo ta pravila, posebno z dolgimi mrežami (imenujejo jih spadare), ki vsako leto ubijejo ali ranijo na tisoče kitov in delfinov. Akcija »Arcobalena 95« je stekla vCeraj v Trstu in sicer na Trgu Unita. Voditelji Greenpeacea so povabili k sodelovanju mestne Sole, ki so se množično odzvale njihovemu vabilu. Akcijo bodo v prihodnjih dneh ponovili še v drugih 49 italijanskih mestih. Gran Sasso »Gora prijateljstva« L’AQU1LA - Najvišji vrh italijanskih Apeninov so vCeraj preimenovali v »Goro prijateljstva«. Za uradno poimenovanje, Ce ga lahko tako imenujemo, so izkoristili peto izvedbo »Peace Run«, velike tekaške manifestacije, ki je letos obiskala kar sedemdeset držav. OB 50. OBLETNICI ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM Na proslavi v Repniču poklon padlim vaščanom Odkritje spominske plošče - Pohod in kres Prizorišče proslave 50. obletnice osvoboditve izpod nacifašizma je bilo preneseno iz Zgonika na trg izpred vaške hiše v Repniču, kjer so vaščani odkrili kamnito ploščo, s katero so se oddolžili spominu trinajstih padlih vaščanov Repnica in Zagradca. Osrednjo proslavo je pripravil enotni pripravljali odbor ob sodelovanju zgo-niške občinske uprave in vseh krajevnih in družbenopolitičnih organizacij. Spominsko ploščo je odkril bivši borec domačin Danilo Milič. Množica udeležencev pa je z molkom počastila spomin na padle. V svojem govoru je Danilo Milič naglasil, da »borba demokratičnih in naprednih sil ni in ne more biti končana dokler ne bo dosežena bolj pravična družba.« Po blagoslovu plošče župnika dr. Jožeta Mrkuže je na prizorišče iz dveh smeri pretekla štafeta športnikov SK Krasa in Shinkai kluba, ki je obkrožila vse spomenike padlim na območju zgo-niške občine. Mladi so prebrali svojo poslanico o miru in zavzetosti idealom predhodnikov. Sledil je govor zgoniške županje Tamare Blazina. »Nekateri bi želeli te spomenike odstranjevati, mi pa z njimi dokazujemo našo navezanost na vrednote narodnoosvobodilne vojne. Proslave ne smejo biti sredstvo za nove napetosti, ampak prilika za zgodovinsko soočanje in analize. Iz njih si moramo na novo prilastiti družbene vrednote, kot so svoboda, sožitje, demokracija. Mladi k tem pobudam množično pristopajo in postajajo protagonisti na družbeno političnem prizorišču,« je v svojem govoru poudarila Blažinova. Za pokrajinsko zvezo borcev VZPI-ANPI sta spregovorila dr. Franc Skrij in Arturo Prihod štafete športnikov na svečanost v Repniču (foto KROMA) Calabria. V kulturnem programu so sodelovali osnovnošolci OS L. Kokorovec -Gorazd iz Saleža, GOS 1. maj 1945 iz Zgonika in italijanska Emilio Comici v okviru tečaja slovenskega jezika z zelo svežim in prisrčnim programom. Moški pevski zbor Rdeča zvezda je občuteno zapel nekaj pesmi, proslavo pa so otvorili in zaključili zvoki godbe iz Proseka. V vaškem domu je mladina pripravila razstavo slik iz Mostarja, lepakov Arci Ra-gazzi in stare slike Repniča. Razstava bo odprta še do torka od 17. do 19. ure. Na predvečer proslave je SK Kras v sodelovanju civilne zaščite pripravil tradicionalni pohod po obeležjih in spomenikih NOB, odborniki kulturnega društva Rdeča zveza pa so ob kresu pripravili krajši kulturni program. Jubilejnega pohoda se je udeležilo nad sto udeležencev. JJ. VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 8. maja 1995 VIKTOR Sonce vzide ob 5.43 in zatone ob 20.20 - Dolžina dneva 14.37 - Luna vzide ob 13.04 in zatone ob 2.02. Jutri, TOREK, 9. maja 1995 PAHOMIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,9 stopinje, zračni tlak 1018,1 mb narašča, veter 4 km na uro severno-zahodnik, vlaga 52-od-stotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 14,6 stopinje. KINO LEKARNE Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica. Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELBER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 UT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodiSCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG Od PONEDELJKA, 8., do NEDELJE, 14. maja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2 (tel. 361655), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (tel. 638454).. Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ARISTON - 18.45, 20.30, 22.15 »II seme della follia«, r. John Carpenter. EKCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »In trappola«, i. Christopher Lambert, Joan Chen, prepovedan mladini pod 18. letom. EKCELSIOR AZZURRA -17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Strane storie«, r. Sandro Baldoni. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »A pro-posito di donne«, i. Whopi Goldberg, Mary Louise Parker, Drew Barrymore. NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Piccole canaglie«. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Viva San Isidro«, i. Diego Abatan-tuno, Marco Leonardi. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Leon«, r. Luc Besson, i. Jean Renb, Gary Oldman. NAZIONALE 4 - 16.3, 18.20, 20.15, 22.15 »II pre-te«, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Oltraggio al pudore«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.45, 22.00 »Vento di passioni«, i. Anthony Hopkins, Brad Pitt. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La scuola«, r. Daniele Lucchetti, i. Anna Galie-na, Silvio Orlando, Fabrizio Bentivoglio.. LUMIERE - 18.20, 20.15, 22.15 »La morte e la fanciul-la«, r. Roman Polansky, i. Sigourney Weaver, Ben Kingsley. OBVESTILA LETNIKE/CE 1945 s Proseka, Kontovela in sosednjih vasi, ki se želijo udeležiti skupnega praznovanja, vabi- mo, naj se javijo na telefonsko št. 229404 po 20. uri. RAVNATELJSTVO SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA SREČKO KOSOVEL v Trstu sporoča, da so še v teku vpisovanja za letovanji na Medvedjem brdu in v Portorožu ter v poletno središče. Podrobnejše informacije daje uprava doma v Ul. Ginnastica 72. PREDSEDSTVO ZADRUŽNEGA PAŠNIKA v Bazovici sklicuje REDNI LETNI OBČNI ZBOR jutri, 9. trn., v drugem sklicu ob 21.00 v prostorih Bazoviškega doma v Bazovici s sledečim dnevnim redom: 1) poročilo upravnega odbora; 2) obračun za leto 1994; 3) poročilo nadzornega odbora; MAJENCA ’95 Dolina 6., 7., 8., 9., maja 1995 danes, 8. maja od 20. ure dalje ples s skupino Status Symbol jutri, 9. maja ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra Breg ob 19. uri slovesno podiranje maja nato ples s skupino Status Symbol v TORKLI oljkarska razstava - v cerkvici SV. MARTINA razstava domačih likovnikov in umetniške obrti XXXIX. OBČINSKA RAZSTAVA DOMAČIH VIN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na PODELITEV NAGRADE »VSTAJENJE« pisatelju Rafku Dolharju O avtorju bo govorila prof. Zora Tavčar Podelitev bo danes ob 20.30 v Peterlinovi dvorani Ob rojstvu male Tereze se z Ani, Milošem in Katarino veselimo dolgoletni prijatelji in tovariši. 4) razrešnica dosedanjemu odboru; 5) izvolitev upravnega in nadzornega odbora; 6) diskusija; 7) razno. H PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na podelitev nagrade "VSTAJENJE” pisatelju Rafku Dolharju danes, 8.5., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v četrtek,'11.5. ob 17.30 na srečanje z mladinskim pisateljem BOGDANOM NOVAKOM. Pisatelja in njegova dela bo predstavil urednik za mladinsko književnost pri založbi Mladinska knjiga Vasja Cerar. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z ZKO Sežana vabi v četrtek, 11. maja, ob 20. uri v Klub Orient Ex-press v Divačo na literarno srečanje JAZ/ON SE NA TO POSMEJE - Epski in muhasti verzi. Večer bodo oblikovali pesnik Marko Kravos, njegova besedila bosta interpretirala Sasa Pavček in Pavle Ravnohrib ob zvočnem okviru glasbenih poustvarjalcev Godalnega kvarteta GM iz Trsta. KD LIPA iz Bazovice prireja v petek, 12. t.m., ob 20.30 v kinodvorani v Bazovici SREČANJE S ČLANI SKD BAZOVICA iz Reke. Nastopata mešani pevski zbor in otroška folklorna skupina. Vabljeni! REPENTABOR OB PROSLAVLJANJU 50-LETNICE OSVOBODITVE: v petek, 12.5., ob 20.30 v kulturnem domu na Colu ogled filma BALKAN, sledi razprava o fašističnem zatiranju, NOB ter o kolaboracionizmu z zgodovinarji Marto Ivašič, Aleksijem Kalcem in Katjo Colja; v soboto, 13.5, ob 21. uri KRESOVANJE na Orešju ob zvokih hramonike; v nedeljo, 14.5., ob 9. uri s trga v Repnu pohod ODPRTA MEJA po starih poteh v Vrhovlje, Dol in Voglje ter OSREDNJA PROSLAVA pri Stenah na Colu. KD VESNA prireja v soboto, 13. maja, oh 20.30 v Domu A. Sirka v Križu tradicionalno zborovsko revijo PESEM NE POZNA MEJA. Sodeluje 9 zborov iz Italije, Slovenije, Avstrije in Madžarske. KD in MePZ PRIMORSKO vabita na KONCERT OB PREDSTAVITVI PRVE GLASBENE KASETE, ki bo v soboto, 13. maja, ob 20.30 v luteransko-evangeličanski cerkvi v Trstu (Trg Panfili). VZPI od Domja in KD FRAN VENTURINI vabita na PROSLAVO OB 50-LET-NICI OSVOBODITVE v soboto, 13. maja pri Domju. Program; ob 18. uri zbirališče pred Kulturnim cen- DAR0VE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. trom A. Ukmar-Miro; ob- 18.30 slovesnost pri prenovljenem spomeniku; ob 19.30 proslava v Kulturnem centru. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na 9. izvedbo PROMENADNIH KONCERTOV na trgu v Ric-manjih v nedeljo, 14. in 21. maja, ob 17. uri. Sodelujejo sledeče godbe: Valvasone (Pordenon), Idrija, Corno di Rosazzo (Videm), SVEA (Zagorje ob Savi), Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na ogled razstave sarajevskega akademskega slikarja Mihriždana Ku-lenkoviča Mimice - "Korenine”. Razstava je odprta do 11. maja. SKD GRAD - Bani obvešča, da je v Ovčarjevi hiši pri Banih slikarska razstava likovnika Milana Bizjaka odprta po sledečem urniku: danes od 16. do 20. ure, 12. in 13. maja od 17. do 20. ure, 14. maja od 16. do 20. ure. Vljudno vabljeni! V KRAŠKI GALERIJI v Repnu je do 28. maja na ogled razstava narodnih noS. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 ter od 15. do 18. ure. E3 ČESTITKE Danes praznuje FRANC RUDEZ svoj 75. rojstni dan. Iz srca mu voščijo Zena Vida, hčerki Ana in Silvana, zeta Ivan in Robi ter vnuki Martin, Veronika, Andrej in Danes slavi JOŽICA JER-COG v Dolini rojstni dan. Mnogo zdravja in zadovoljstva ter izpolnitev vsega, kar si sama želi, ji voščijo vsi njeni. IZLETI KLUB prijateljstva v Trstu vabi na izlet v Rezijo v četrtek, 18. maja. Vpisovanje do 10. maja v trgovini Fortuna-to v Ul. Paganini 2, kjer boste dobili podrobnejši program in navodila. Spremljal nas bo prof. Merku. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča solnike, da je v uradu na razpolago ministrska okrožnica, ki ureja dodelitev suplenc za poučevanje v tujini za naslednja tri Šolska leta. Urnik: pon. 16. - 17.30, tor. 9. - 10.30, čet. 16. -17.30, pet. 11. - 12.30. ul. Carducci 8 - Trst. Tel. 370301. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča,da 10. junija zapade rok za vpis v občinske jasli' Zainteresirani naj se obrnejo do koordinatork jasli v Ul-P. Veronese 14 (tel. 309082 in 311789) in sicer z naslednjim urnikom: ponedeljek od 15. do 17. ure in četrtek od 9. do 11. ure-Starši naj prosijo za vpis * * * * v slovenske jasli. MALI OGLAS! STARSI! Bližajo se počitnice. Vašemu otroku p0" nujam varstvo v mirnem, zelenem predelu Trsta. Tel-040/572612. PANDO 30, letnik ’85. 75.000 km, v dobrem stanju proda gospa. Tel. St. 225770 od 8. do 13. ure ter od 17-do 19. ure. PODARIM simpatične male mucke. Tel. St. 220793- OSMICO ima odprto Emil Puric, Repen 15. OSMICO je odprl Aloj2 Kante, Praprot St. 18. OSMICO sta odprla Ivan in Cvetko Colja v SamatorO St. 20. OSMICO je odprl Salomon Tomšič v Rupi - U ' Buonarotti. Toči domače belo in črno vino. FRANC IN TOMAŽ FA' BEC imata še odprto osmič0 v Mavhinjah. Nudita dobro kapljico in prigrizek. PRISPEVKI Namesto venca na gJ°D Borisa Raceta-Zarka, nosilo3 Spomenice 1941, partizana-aktivista in družbeno- p011' tičnega delavca, daruje*3 Združenje aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem in Zveza vojaškd1 vojnih invalidov 250.000 nr za Slovenski dijaški d0® »S. Kosovel« v Trstu in 250.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Za popravilo Spomenik3 padlim v NOB pri Domju s(j darovali: Danilo Zelja1 (LakotiSCe) 100.000 lir, vio Nardin (LakotišC6' 50.000 lir, Darko Zerja1 (Pulje) 100.000 lir, Just Ki®1 (Krmenka) 50.000 lir, P®10 Corbatti (Pulje) 15.000 1® Emilio Mauri (LakotišC61 50.000 lir, Stanko Ren® (LakotiSCe) 50.000 lir, An®' nio Ghersinich (LakotišC6' 30.000 lir, Mirko Mav® (LakotiSCe) 50.000 lir, 31 berio Mauri (LakotišC® 50.000 lir, Bruno Cappej18' ri (LakotiSCe) 20.000 h1, Giuliana Primožič (Lak0 tišče) 20.000 lir, Mario PlZ' zulin (LakotiSCe) 50 00» lir, Basilia Umer (Lak° tišče) 10.000 lir, Ennio K® ret (LakotiSCe) 20.000 1®1 Alessandra Alessi. SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana 2- krat tedensko Ljubljana - Rim - Ljubljana 3- krat tedensko Informacije in rezervacije: ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, . tel. 061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, • tel. 061/313-312 1DRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3,. tel. 062/27-038, 26-155 IVDRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45,. tel. 066/38-458,38-512 GORICA /DAN DELOVNIH INVALIDOV PO VSTOPU SLOVENIJE V EZ NOVICE Največja nevarnost je apatičnost Kritike na račun "gluhih" politikov in posebej deželnega odbornika Fosole Uslužbenci že predstavili svoj načrt Uslužbenci Spediter-skih hiš in uslužbenci drugih podjetij, ki opravljajo razne storitve na območju mednarodnega mejnega prehoda Standrež - Vrtojba so sprejeli izziv župana Va-lentija, da si je pac treba zavihati rokave, da se ne bi znašli povsem nepripravljeni ob vstopu Slovenije v EZ, ko bosta tovorno postajališče in mejni prehod izgubila na pomenu (in delu). Uslužbenci so ustanovili odbor, ki je že oblikoval prvi predlog, kako pravočasno poskrbeti, da bodo posledice kar zadeva zaposlenost, Cim manj boleCe. Člani odbora so te dni obiskali župana Valentija in ga seznanili s tremi točkami načrta. Starejšim uslužbencem naj bi omogočili predčasno upokojitev ali zanje predvideli kakšno drugo možnost. Za mlajše uslužbence naj bi priredili teCaje za prekvalifikacijo, podjetja, ki bi jamčila zaposlitev teh uslužbencev pa gmotno podprli. Finančna sredstva za prekvalifikacijo in novo zaposlitev naj bi zagotovili na posebnem skladu. Člani odbora so župana zaprosili naj njihovo stališče prenese tudi predstavnikom gospodarstva in drugih ustanov. Po vsej državi in tudi y 90rici so včeraj obe-ežili dan delovnih inva-ld°v. Člani pokrajinske-®a združenja so se naj-P^ej udeležili verskega Qt>reda v stolnici, zatem-Pa so se zbrali na zboro-yanju v pokrajinski sejni korani, ki se je sklenilo krajšo slovesnostjo in skupnim kosilom. ^a zborovanju so Predstavniki združenja uelovnih invalidov in ^katerih sorodnih ^druženj z grenkobo in jezo opozorili na Čuden 111 skrajno neprizadet od-1108 politikov do obca-ki so za skupno bla-sUijo in razvoj žrtvovali ‘'dravje in, v mnogih pri-j rih, življenje. Slišati 6 “ilo, tako iz ust pred-sednika združenja civil-m invalidov Medeota, akor iz ust predsednika .druženja delovnih inva-jdov Dreossija ostre kri-'ke na račun Dežele in Posebej deželnega odbor-dca za zdravstvo Fasolo, P® tudi na račun glavne-|a ravnatelja goriške dravstvene ustanove. ,.,9 splošni problema-Jki je govoril nekdanji sedrzavni tajnik druženja dr. Francesco otetti, opozoril na nera-^dtnljive zamude pri iz-a)anju zakonov in na Potrebo po drugačnem n Predvsem odgovor-tem pristopu pri raz-eSeyanju vprašanj, ki Ppbliže zadevajo 1, 4 mi-J°ne državljanov Italije v vsej Evropi 8 milijo-°V' Na Goriškem ima atus delovnega invali-? Približno štiri tisoč v Canov. "Najvecja ne-arnost v tem trenutku P aPatija”, je poudaril otetti, ki je dejal, da Rajata glavna cilja Diženja izvajanje in Pestovanje predpisov o arnosti na delu in jTljozna socialna zako-odaja. Ostaja seveda .Prasanje, kako ta cilja ^oseci, ko politiki jjj ei° tako skromno za-. ^Uauje za propblema-Necept je v večji in organiziranosti a. Ob koncu tiV b‘Recept je v večji in , JSl organiziranosti ^druženj” orovanja so štirinaj-. ui težkim invalidom >Cili ! Studio R, ocili priznanja. (Foto eportage). OKROG PETSTO POHODNIKOV IN KOLESARJEV Spominski pohod v Brdih V Steverjanu so včeraj dopoldne priredili 16. Spominski pohod Ste-verjan - Gonjače. Deset kilometrov dolgo pot med dvema partizanskima spomenikoma, kjer so se predstavniki Zveze borcev poklonili spominu padlih, je prehodilo okrog petsto udeležencev vseh starosti, nekoliko daljšo pot pa je prevozilo okrog štirideset kolesarjev na gorskih kolesih. Vsi udeleženci so na cilju prejeli priložnostno spominsko koljano (osnutek je izdelal H. Jussa) skupine (vseh je bilo 15) pa so prejele priznanja. Najbolj številna je bila skupina društva Briški grič (67 udeležencev), na drugerm mestu je Slovensko planinsko društvo s 65 udeleženci, na tretjem pa Društvo upokojencev iz Nove Gorice s 64 udeleženci. Tudi letos se je pohoda udeležila skupina ležencem postregli s to- ze. Letos je bila množična iz Braslovč v Savinjski plim obrokom sta sprego- prireditev posvečena 50- dolini, sicer stalni ude- vorila Marko Lutman, v letnici osvoboditve, leženec majske manifesta- imenu ZSSDI in Jordan Na sliki - foto Studio cije v Brdih. Kodermac, predsednik Reportage - tik pred star- Na cilju, kjer so ude- novogoriške Športne zve- tom s Trga Svobode. KRONIKA / VČERAJ NEKAJ PRED 16. URO NA MAJNICAH Umrl 53-letni avtomobilist Čudovito majsko nedeljo je sredi popoldneva skalila vest o težki prometni nesreči pri Majnicah, kjer je umrl 53-letni Fabio Persoglia. NesreCa se je zgodila nekaj minut pred 16. uro kakih dvesto metrov pred odcepom za zaselek Majnice. Po razpoložljivih informacijah, je Persoglia, ki je stanoval v Mošu, ul. P. Medeot 5, vozil s precejšnjo hitrostjo iz Gradišča proti Gorici. Do nesreče naj bi prišlo med prehitevanjem, ko je avtomobil znamke rover zaneslo v levo stran cestišCa, kjer je trčil v grmovje ob cesti, se nekajkrat prevrnil in končno obstal na njivi. Voznik, ki po vsej verjetnosti ni bil pripet, je med prevračanjem avtomobila za-dobil hude poškodbe glave in je umrl na kraju nesreče. Pordenone: pohvala za učence OŠ Oton Župančič V Pordenonu je bila včeraj dopoldne slovesnost ob razglasitvi zmagovalcev in podelitvi priznanj natečaja "Film in šola”, ki ga že vrsto let prireja Center za kulturne ppbude iz Pordenona v sodelovanju z Deželo in ob gmotni pomoti Konzorcija ljudskih bank Furlanije Julijske krajine. Med nagrajenci so tudi skupine iz Gorice. Priznanje so prejeli dijaki 5. b razreda zavoda Max Fabiani za video "Liberazione” (Osvoboditev), izkazali pa so se tudi učenci vseh razredov osnovne šole Oton Zupančič, ki so na natečaj poslali video kaseto Mi z vami, voi con noi. Komisija je ta video posebej pohvalila. Med nagrajenci so tudi skupine iz Gra-deža in Starancana. Nagrajena dela bodo predvajali na zasebni televizijski postaji Telefriuli od 17. maja dalje. Danes umestitvena seja v Doberdobu in Sovodnjah Na umestitveni seji se bosta drevi sešla novoizvoljena občinska sveta v Doberdobu in Sovodnjah. Seja v Doberdobu bo ob 18. uri, dnevni red pa zajema samo dve točki: potrditev izvolitve občinskih svetovalcev in županovo poročilo ter predlog o smernicah upravljanja. Osem točk je vpisanih v dnevnem redu seje občinskega sveta v Sovodnjah, ki bo ob 20. uri. Jutri ob 19. uri pa se bo na umestit-veni seji sestal občinski svet v Steverjanu. Stavka v javnem prevozu V Četrtek je napovedana stavka delavcev v javnem prevozu. Občinsko podjetje obvešča, da utegne priti med 9. in 11.30 ter med 14.30 in 20.30 do motenj in prekinitev v mestnem avtobusnem prometu. Avtobusi, ki bodo v omenjenem Času na progi, bodo vožnjo nadaljevali do končne postaje. □ OBVESTILA PRIHODNJE SREČANJE CICIKLUBA bo danes, 8. maja, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. ZLATO VERIŽICO so našli 23. aprila na volišču v Doberdobu. Lastnik/lastnica naj se zglasi na anagrafskem uradu na županstvu. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja teCaj tehnike prodaje (na drobno, uslug itd.) št. ur 40. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826. OBČINA DOBERDOB sporoča, da so občinski uradi za stranke odprti po sledečem urniku: občinsko tajništvo in matični urad od ponedeljka do petka 7.00-10.00, v ponedeljek tudi 15.00- 18.00; knjižnica od ponedeljka do Četrtka 15.00-17.00, petek 10.00- 12.00; tehnični urad torek, Četrtek, petek 7.45-9.00, ponedeljek 17.00-18.00; računovodstvo od ponedeljka do petka 8.00-10.00, ponedeljek 15.00- 18.00; urad občinskega redarja od ponedeljka do petka 8.30-9.30. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure, v petek tudi od 10. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU posluje s sledečim urnikom: vsak dan od ponedeljka do Četrtka od 15. do 17. ure in v petek od 10. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V RONKAH je odprta od ponedeljka do petka od 15.30 do 18.30 in ob sredah tudi od 9.30 do 11.30. Knjižničarka slovenske sekcije je na razpolago v ponedeljek in sredo popoldne in v petek zjutraj. ^_____________IZLETI SKD KREMENJAK -JAMLJE in sekcija VZPI-ANPI DOL-JA.MLJE prirejata 4. junija enodnevni avtobusni izlet v Dražgoše, Begunje na Bled in v Vintgar. Prijave sprejemajo Igor Kobal, Ettore Moro, Mario Croselli. Prijave se zaključijo 15. maja ali ob oddaji mest v avtobusu. H RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU v Gorici je do 10. maja postavljena razstava slik Bruna Canelle. Ogled od delavnikih med 9. in 13. uro. M PRIREDITVE KD OTON ZUPANČIČ prireja v sredo, 10. maja (in ne v četrtek, 11. maja) v domu Andreja Budala predavanje prof. Jožeta Pirjevca o italijansko-slo-venskih odnosih od leta 1915 do danes. Predavanje bo ob 20.30. SKRD JADRO vabi na društveni sedež v Romja-nu v četrtek 11. maja ob 20.15 na srečanje z g. Magdo Sturman iz Mackolj (TS), ki bo predvajala diapozitive s potovanja po Avstraliji. KINO GORICA VITTORIA 18.00-20.00-22.00»Leon«. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Sostiene Pereira«. Režija R. Faenza. [ I LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDINI, Raštel 65, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE (Fa-bris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315. SLOVENIJA 6 Ponedeljek, 8. maja 1995 Splošna gospodarska rast držav članic Cefte V Sloveniji konkurenčnost znižala precenjenost tolarja LJUBLJANA - Dunajski Institut za mednarodne primerjave je v svojem nedavnem raziskovalnem poročilu med drugim objavil tudi primerjavo razvoja gospodarstev držav članic Cefte (Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška) in Slovenije. Gospodarstva teh držav, ki so se v prvem obdobju prehoda v tržno gospodarstvo tako kot Slovenija soočale s precejšnjim padcem bruto domačega proizvoda, danes že kažejo znake izboljšanja gospodarskih razmer. Poleg vsesplošne gospodarske rasti je bilo leto 1994 za te države v znamenju upadanja rasti inflacije in bolj ah manj stabilne ravni nezaposlenosti. Naraščajoče zunanje povpraševanje (predvsem iz držav Evropske zveze) pa je pomagalo oživiti proizvodnjo. Opazno je tudi izboljšanje tekočega dela plačilne bilance (manjši primanjkljaj v državah Cefte in večji presežek v Sloveniji). Pozitivni učinki prestrukturiranja industrije se kažejo tudi v večji produktivnosti dela in povečanju deleža storitev v strukturi bruto domačega proizvoda (BDP). K rasti agregatnega povpraševanja vpliva tudi rast naložb. Primerjalno prednost teh držav v tako imenovani tranziciji pa še vedno predstavljajo nizki stroški delovne sile na enoto proizvodnje. Dunajski inštitut tudi ocenjuje, da znašajo stroški delovne sile v Sloveniji in na Madžarskem le 45 odstotkov avstrijske ravni, na Poljskem 30 odstotkov in v ostalih državah na prehodu v tržno gospodarstvo približno 25 odstotkov. Mednarodno konkurenčnost v državah Cefte najbolj ogroža naraščanje plač: te namreč naraščajo hitreje kot produktivnost dela (v Sloveniji za njo rahlo zaostajajo). V Sloveniji je izvozno konkurenčnost najbolj znižala precenjenost tolarja. Medtem ko vladi Češke in Slovaške še vedno gibanje plač nadzorujeta administrativno, skušata Slovenija in Madžarska težave reševati s pomočjo socialnega sporazumevanja z delodajalci in delojemalci. Raven letne inflacije je v vseh državah Cefte podobno kot v Sloveniji Se vedno dvo-številčna in ekonomski politiki povzroča velike težave. Počasno zniževanje inflacije vzdržuje visoke obrestne mere in omejuje rast naložb. Prav zato se različni ukrepi denarne potitike v boju z inflacijo povsod kažejo le omejeno učinkoviti. Po ocenah je imela tako lani najvišjo stopnjo nezaposlenosti Poljska (16,5), najnižjo pa Češka (3,5), Slovenija pa je bila z stopnjo devet odstotkov na drugem mestu. Tudi inflacija na letni ravni je bila najnizja_ na Češkem (deset odstotkov), najvišjo so dosegb Poljaki (30 odstotkov), Slovenija pa je bila na tretjem mestu z 18, 3 odstotka, in sicer za Slovaško (15 odstotkov). Po rasti BDP je bila Slovenija na prvem mestu (petodstotna stopnja), sledila ji je Poljska s 45-od-stotno stopnjo rasti. Po ocenah za letošnje leto naj bi imela najnižjo stopnjo infla- cije Češka (osem odstotkov, Slovenija deset), najvišjo rast BDP Slovenija in Poljska (pet odstotkov), najnižjo, štiriod-stotno stopnjo nezaposlenosti pa prav tako Češka (Slovenija 8,6). (A. L. J.) BRUTO DOMAČI PROIZVOD PO KUPNI MOČI PREBIVALSTVA POUSKA MADŽARSKA SLOVAŠKA Vk: inštitut zb m«*w*v' ?Vano zmag° napa ' ^ Sesterke, vendar - ■ 'e bila tekma bolj zani- PtičaV^0-1 ]e. 1)110 m°g°Ce žadn -u Vati’ s°dec po BtežjOj klavrnih nastopih teliito NasProtno> gosti-Dru S,° se tokrat resnično Uw0Vredne dosti boljše leg, ®nemu Sokolu Indu-■ Enosmeren je bil tako pravzaprav le prvi set, v katerem so gostje po uvodnem Bregovem vodstvu z 2:0 vsilile svoj tempo igre in brez večjih težav tudi zmagale. Igra se je v naslednjih dveh setih precej bolj razživela. Brežanke so se dobro borile, toda na koncu je prevladala ekipa, ki je naredila manj napak, to pa je bil Sokol Indules. Zlasti blizu delnega uspeha je bil Breg v tretjem setu, v katerem je že vodil z 8:1. Sokolovke so najprej izenačile pri deveti točki, nato pa je bilo še 11:11, v finisu pa so se izognile Četrtemu setu. V Sokolovih vrstah sta tokrat največ pokazali Ai-Ling Marucelh in Lara Lupine, v Bregovih pa - poleg Ksenije Slavec - tudi Elena Bandi. IZJAVI PO TEKMI Elena Bandi: »2e na zadnjih tekmah smo igrale vedno bolje, tokrat pa smo igrale precej bolje kot običajno. Dobro smo sprejemale in nekaj vec smo naredile v obrambi, kjer smo pokazale nekaj vec volje. Skoda za zadnji set, ki bi ga lahko zmagah, a smo ga zapravili z lastnimi neumnostmi.« Ai Ling Marucelh: »Tekma ni bila zanimiva. Bila je tipična tekma konca sezone, saj smo mi že rešeni, oni pa so že izpadli. Brežanke niso nudile velikega odpora, tako da smo tudi mi igrale pod svojimi sposobnostmi, saj bi s tako igro izgubili s katerimkoli drugim nasprotnikom. Nakj težav so nam na začetku povzročati palone-ti, dokler jih nismo zaceli bolje kriti. V tretjem setu so dosegli nekaj točk s servisom in zato visoko povedli, toda potem nismo imeli večjih težav.« Kmečka banka solidno kljubovala Cordenonsu Nepremagane Furlanke so se morale pošteno truditi Kmečka banka - Cordenons 0:3 (12:15, 6:15, 16:17) KMEČKA BANKA: Brisco 3 + 7, Zavadlav 2+1, Miklus 1+0, Monica Tomasin 7+10, Michela Tomasin 4+4, Pellegrin 1+4, Braini 0+0, Černič, Pavio 0+1, Tosoratti 1+1, Blasizza. Servis (tocke/napake): Kmečka banka 10/14, Cordenons 10 točk. Bloki: Top 12 moški Ceha (Bor) Feri (SoCa) J. Terpin (01y) Sfiligoj (Esp) Petejan (SoCa) Bresich (Bor) Sfiligoj (01y) Klede (SoCa) Lutman (SoCa) Uršič (Esp) Dornik (01y) Graunar (01y) 514 (172+342) 419 (142+277) 403 (127+276) 362 (171+191) 325 (129+196) 316 (114+202) 310 (112+198) 291 (135+156) 278 (118+160) 265 (117+148) 262 (112+150) 251 (97+154) Top 12 ženske Zotti (01y) 358 (162+196) H. Corsi (01y) 355 (202+153) T. Masten (Sok) 350 (187+163) Marucelh (Sok) 340 (167+173) M. Černič (Qly) 297 (151+145) L. Masten (Sok) 296 (151+145) Mo. Tomasin (KB) 250 (95+155) Princi (Qly) 243 (116+127) Mi. Tomasin (KB) 222 (116+106) Brisco (KB) 210 (122+88) Pellegrin (KB) 193 (90+103) Zeriali (Breg) 184 (79+105) Kmečka banka 4. Kmečka banka v soboto prav gotovo ni razočarala in se je dobro upirala še nepremaganemu Cordenonsu. Po lestvici sodec bi morala biti razlika med ekipama precej večja, medtem ko so bile GoriCanke v prvem in tretjem setu enakovredne gostjam, v ključnih trenutkih pa so naredile več napak. Cordenons je igral zelo zagrizeno in koncentrirano. Pri Kmečki banki pa se je poznalo nekaj utrujenosti, ker je vec igralk v petek nastopalo na Dospu, bolj uspešne pa bi morale biti v bloku, saj je bila igra gostujoče ekipe precej enolična, tako da so lahko gostiteljice vedele, od kod in kako bo nasprotnik napadel. Goriška ekipa je tekmo začela dobro, v sredini prvega seta pa je naredila nekaj preveč napak, tako da so si gostje priigrale večjo prednost. Gostiteljice so se zopet zbrale in poCasi nadoknadile zaostanek do rezultata 13:11. V konCnici pa so gostje izkoristile večjo izkušenost. Drugi set je bil precej enosmeren, saj je Kmečka banka kmalu popustila, potem pa ni znala veC reagirati in Cordenons je zmagal brez večjih težav. Tretji set je bil še najlepsi. GoriCanke so prve povedle s 6:3. Nato pa so gostje spet izkoristile nekaj njihovih napak in povedle 9:7. Kmečka banka je zopet reagirala in v konCnici je bila igra izredno izenačena. Gostiteljice so prišle prve do 14., 15. in 16. točke, toda set-zog niso znale izkoristiti in Cordenons je zmagal tudi tretji set. izidi in lestvice MEDDEŽELNA LIGA / ODLOČILNI RAZPLET ZA NAPREDOVANJE Elitna liga IZIDI 29. KOLA: Manzanese - Centro Mobile 1:1, San Daniele - Cormonese 2:0, Pro Fagagna - Gra-dese 2:0, Aquileia - Palmanova 0:1, Gemonese -Itala San Marco 1:1, Fontanafreedda - Porcia 1:1, Ronchi - San Sergio 0:2, Tama! - Sacilese 0:3 VRSTNI RED: Palmanova 40, Centro Mobile 38, Cormonese, Sacilese in San Sergio 33, Gradese 31, Aquileia, Ronchi in San Daniele 28, Itala San Marco in Manzanese 27, Gemonese in Pro Fagagna 26, Tamai 25, Porcia 22, Fontanafredda 19. PRIHODNJE KOLO (14.5.95 ob 16.00): Sacilese -Aquileia, Gradese - Fontanafredda, Porcia - Gemonese, Cormonese - Manzanese, San Sergio -Pro Fagagna, Centro Mobile - Ronchi, Palmanova - San Daniele, Itala San Marco - Tamai. Promocijska liga IZIDI 29. KOLA: Juventina - Aiello 0:0, Staranza-no - Lucinico 0:0, Torviscosa - Manzano 5:0, Ma-ranese - Fiumicello 1:1, Ponziana - Ruda 1:3, San Canzian - San Giovanni 1:0, Cervignano - San Luigi 1:1, Sangiorgina - Trivignano 0:0. VRSTNI RED: Trivignano 41, Torviscosa 40, Sangiorgina 38, Aiello 35, Juventina 34, Staranzano 33, Ponziana 31, Fiumicello, San Canzian in San Luigi 28, Maranese in Ruda 26, Manzano 25, Cervignano 18, Lucinico 17, San Giovanni 16. PRIHODNJE KOLO (14.5.95 ob 16.00): Trivignano - Staranzano, Pro Fiumicello - Juventina, San Giovanni - Maranese, San Luigi - Ponziana, Aiello - Cervignano, Manzano - San Canzian, Ruda -Sangiorgina, Lucinico - Torviscosa. 1 .Amaterska liga Skupina B IZIDI 29. KOLA: Zaule - Gonars 4:1, Portuale -Fortitudo 1:1, Capriva - Opicina 0:0, Latisana -Palazzolo 0:2, Futura - Pro Romans 0:2, Edile -Sovodnje 0:0, Isonzo - Union 0:0, Mossa - Villa-nova 3:0. VRSTNI RED: Sovodnje 42, Mossa 41, Capriva in Zaule 40, Futura 35, Edile 34, Gonars 31, Fortitudo 30, Union 25, Isonzo 24, Villanova 22, Latisana, Opicina in Palazzolo 21, Pro Romans 19, Portuale 18. PRIHODNJE KOLO (14.5.95 ob 16.00): Palazzolo -Capriva, Fortitudo - Edile, Sovodnje - Futura, Opicina - Isonzo, Gonars - Latisana, Pro Romans -Mossa, Union - Portuale, Villanova - Zaule. Skupina C IZIDI 29. KOLA: Donatello - Bearzi odi., Primorje - Colugna 1:2, Muggesana - Tavagnaco 0:2, Basal-della - Mereto 0:1, Rivignano - Reanese 3:0, Flam-bro - Torreanese 3:0, Aurora - Vesna 3:2, Buiese -Zarja 0:2 VRSTNI RED: Rivignano 45, Colugna 44, Zarja 39, Vesna 35, Basaldella 32, Bearzi* in Muggesana 29, Reanese 28, Torreanese 27, Primorje in Ta-vagnacco 26, Aurora 24, Mereto 23, Buiese in Flambro 22, Donatello* 11. * tekma manj PRIHODNJE KOLO (14.5.95 ob 16.00): Bearzi -Aurora, Torreanese - Basaldella, Vesna - Buiese, Reanese - Donatello, Zarja - Muggesana, Tava-gnacco - Flambro, Mereto - Primorje, Colugna -Rivignano. Treviso premagal Triestino z golom Pradede v 84. min. Gostje vodili tudi z 1:0 - Prestop po administrativni poti? Triestina - Treviso 1:2 (1:1) Strelci: Incitti (23’ - avtogol), Zocchi (32’), Pradella (84’) TRIESTINA: Barbato (Azzalini 1’), Birtig, Incitti, Zanvettor, Zocchi, Tiberio, Polmonari, Pavanel, Marži, (lacono 64’), Della Zotta (Pi-vetta 1’), Marsich. TREVISO: Favaretto, (Tonello 1’), Maino, Bernardi, De Poli, Lombardi, Mar-giotta, Fiorio, Bonavina, Pradella, Bressan, Amoru-so, (Boscolo 1’). Sodnik: Maselli iz Luc-ce. Koti 2:1 za Treviso. Izključen Pavanel (83). Gledalcev: 12.000 (151 milijonov lir dobička). Sanje Triestine, da bi dosegla na športnem igrišču napredovanje v višjo ligo, so se razblinile. V odločilni tekmi s Trevisom so Tržačani potegnili krajši konec. Včerajšnja tekma je mnoge starejše navijače spominjala na podobno tekmo pred 17 leti, ko je Triestina proti Parmi branila v predzadnjem kolu dve točki prednosti pred gosti. Takrat so se upi Tržačanov izjalovili Sest minut pred koncem srečanja, ko je igralec Parme Scarpa dosegel zmagoviti zadetek za Parmo in izsilil dodatno tekmo za napredovanje v B ligo. Dodatno tekmo so igralci Parme gladko zmagali in zadali takratnemu in sedanjemu predsedniku Triestine Del Sabatu prvo razočaranje pri vodenju Triestine. Tudi včeraj je bila Tržačanom usodna 84. minuta. Treviso je imel na razpolago prosti strel zaradi prekrška Pavanela, ki si je obenem prislužil rdeči karton zaradi dvojnega opomina. V obrambi Triestine, ki že ni bila ravno neprebojna, je zavladala precejšnja zmeda. De Poli je izvedel prosti strel s predložkom v kazenski prostor. Bonavina je z glavo preusmeril žogo do Pradelle, ki je iz neposredne bližine vrat z glavo potisnil žogo v mrežo ter spravil v obup množico navijačev. Tekma se je odvijala po predvidenem kalupu. Treviso je dokazal, da je v tem trenutku boljši nasprotnik. Triestina je bila gostom enakovrednen nasprotnik do sredine drugega polčasa, oziroma dokler niso nekaterim igralcem posle moti. Tedaj je prišla na dan večja izkušenost Trevisa. O zmagovalcu so sicer odločale epizode. Po začetnih potezah, v katerih je imel nekaj vec od igre Treviso, je Triestina nekoliko pritisnila in kazalo je že, da si je pridobila premoč na igrišču, ko je v protinapadu De Poli podal do Pradelle. V kazenskem prostoru domačinov je prišlo do zmede in kratko odbite žoge se je polastil Boscolo in streljal sicer nenevarno proti vratom. V nesporazumu z lastnim vratarjem je Incitti nerodno posredoval in zakrivil krasicni avtogol. Gol je seveda stresel tržaške igralce. Najprej je Marsich s strelom iz roba kazenskega prostora prisilil vratarja gostov na zahteven poseg. Nekaj minut kasneje pa je bil Marži za las prekratek. Do izenačenja je prišlo v 32. minuti, ko je sodnik dosodil Tržačanom prosti strel z razdalje 25 metrov od Tonellovih vrat. Marsich je kratko podal žogo Zocchiju, ki je izstrelil pravi topovski izstrelek, ki ga vratar Tonello ni mogel zaustaviti. Do konca polčasa je Triestina izkoristila psihološko prednost in potisnila Treviso v kazenski prostor, vendar je obramba gostov pokazala svojo solidnost. Pričakovanje gledalcev, da bodo Tržačani v drugem polčasu nadaljevali s pres-singom, se niso izpolnile. Triestina je sicer imela pobudo, toda gostje so postopoma zaceli uveljavljati svojo premoč. V 70. minuti je po kotu nezadržnega De Folija Pradella z glavo zadel prečko in tako opravil generalko za odločilni zadetek, ki smo ga ze opisali v začetku. Po tekmi sta si bila predsednik Del Sabato in trener Pezzato edina v pohvali svojih igralcev zaradi požrtvovalne in dobre igre, Športno pa sta tudi priznala zasluge gostov. Oba sta se zahvalila Številni publiki za navdušeno bodrenje ter izrazila upanje, da bo nogometna zveza to upoštevala pri morebitnih napredovanjih za zeleno mizo. Drugega upanja Triestini ne preo- Marsicheva žalost po tekmi staja, saj so možnosti, da bi v zadnjem kolu Treviso na domačih tleh izgubil z Miranesejem (ob istočasni morebitni zunanji zmagi Triestine v Arcu), res malenkostno. Vsekakor sta si bila tako trener kot predsednik edina v ugotovitvi, da si je prvenstvo Triesti' na zapravila ne toliko v' včerajšnji tekmi z ne' srečnim koncem, a prej, ko j e i m e 1 a v začetku povratnega de' la prvenstva kar pe! točk prednosti pr®a Trevisom. Igor PavletR V PREDZADNJEM KOLU 2. AL Gaja prikazala dopadljivo igro Žalji to ni nič pomagalo, v prihodnji sezoni bo nastopala v 3. AL Isonzo - Gaja 1:1 (1:1) STRELEC za Gajo: Subelli v 30’ GAJA: Vesnaver, Leban, Vengust, Ve-glia, Krajevic, Giursi, Kirchmayer, Košir, Musolino, Subelli, Vrše (46’ Capolino). RDEČI KARTON: Giursi v 70’ Gajevci so v goste odšli s trdnim namenom, da premagajo nasprotnika, Čeprav so matematično že izpadli iz lige. Proti solidni goriski enajsterici so prikazali hiter nogomet, požrtvovalnost, taktično dovršeno igro. V lepem sončnem popoldnevu in pred številnim občinstvom pa so tudi domači predvajali hiter tempo. Najprej je bil na vrsti Isonzo, ki si je v prvih dvajsetih minutah zapravil izredne priložnosti za gol, predvsem z dobrim napadalcem Miu-culanom, vendar je bil Vesnaver tudi tokrat na pravem mestu, a vsa obrambna vrsta Gaje se je uspešno zoperstavila nasprotniku. Izjema je bila 10. minuta, v kateri so imaci spraviti na kolena padrisko-grop3)' ega vratarja. Od 25. minute pa je pobudo prevzel8 rja, ki je kmalu zatem s Subeltijem zan®" Ivo in zasluženo izenačila. To je bil Pra evrogol, saj je napadalec zelenonunenu1 eigral dva nasprotnika in s kakih 30 m®' av premagal nekrivega domačega vra' • r • .i i 1 . ^ •__U Zgledalo je, da bodo naši slaviti zmag0, vendar so v 70. minuti ostali brez vezneg8 igralca Giursija, ki je moral v slačilnico z8 radi hudega prekrška nad igralcem Isonz8, Domačini so znova zaceli napadati, to® njihove akcije so bile neučinkovite in r® zultat je ostal nespremenjen. V nedelj čaka Gajo zadnja tekma v neuspešni sez®" ni druge amaterske lige (na padriskem p18 vokotniku proti goriškemu Poggiu). (Kalu _V 3. AMATERSKI LIGI / V DERBIJU OBUPANCEV V TREBČAH OBSOJEN KRAS Repenči so zdaj matematično izpadli Bo Primorec odigral dodatne tekme? Dimitrij Ferluga (Primorec) je dal svoj doprinos kljub poškodbi roke (foto Balbi/KRO- Primorec - Kras 0:0 PRIMOREC: Savarin, Frasson, Pollicardi, Ferluga, Castro, Gargiuolo, Apuzzo, Santi, Smilovich (v 60’ De Cubeltis), Butich, Birsa. KRAS: Martellani, Pro-centese, Suc, Vailati, Maio-rano, Coccoluto, Norbedo, Lacalamita, An. Majcen, Soggia, Rebetz. Kaj povedati o tekmi, ki je po Gaji še eno izmed naših ekip, Kras, obsodila na »pekel« tretje amaterske lige, Primorca pa spet postavila na realna tla, to je na dokaj verjetno igranje dodatnih tekem za obstanek? Nic posebnega, lahko le ugotovimo, da bo letošnja sezona v zgodovini našega nogometa ostala zapisana s Črnimi črkami. Edino »pohvalo« si tako pravzaprav zasluži krasen teren v Trebčah. Se pred začetkom tekme majhen zapletljaj: Primorec se je predstavil v rdečih dresih, Kras v belih z rdečim napisom sponsorja. Sodniku nekaj očitno ni slo v račun, tako da so domači morati povleci na dan vijoličaste majice. Sama kronika, še posebno v prvem polčasu, ni ravno bogata, nasprotno. Na prvi strel na vrata so morali številni gledalci Čakati do sredine prvega dela, ko je Ferluga s prostim strelom s kakih tridesetih metrov »zaposlil« Martellanija. Kras se sicer svoji nalogi (zmaga je bila nujna) ni izneveril in je pokazal precej dobre volje, toda očitno je bilo, da je Primorec boljša ekipa. Tre-benci so igro nadzorovali brez težav in so celo biti nevarnejši v protinapadih; pri tem seveda moramo tudi pojasniti, da je tisti »nevarnejši« velikodušno darilo kronista. Do konca prvih petinštirideset minut se namreč ni zgodilo nic posebnega. Dragi polčas je bil kljub neznosni vročini nekoliko bolj dopadljiv. Kras je res zaigral na vse ati nic, Čeprav so rokavice Savarina Se naprej ostale neoma-deževane. Primorcev velikan je namreč polovil le nekaj visokih predložkov, občasno pa z določeno zaskrbljenostjo (in nemočjo) sledil burnim gnečam v svojem kazenskem prostora. V takih priložnostih se namreč kaj rado zgodi, da se žoga nenadoma in nepredvidljivo odbije in svojo pot konca v mreži. Toda to se ni zgodilo. Boljše izglede za gol je tudi v drugem delu imel Primorec, enkrat se je Birsa predstavil sam pred vratarjem, prav v zadnjem hipu pa mu je branilec žogo odbil. Bolj kot se je tekma bližala koncu, bolj je ugašalo upanje krasovcev. V napad so se pognali vsi, toda dokaj zmedeno in naval ni obrodil sadov. Po tekmi so si bili vsi edini v oceni, da si ekipi glede na včeraj prikazano igro tako slab (ali celo usoden...) položaj na lestvici zasluzita. V Krasovem taboru je bilo vzdušje seveda dokaj klavrno, saj so Repenči s tremi točkami zaostanka eno kolo pred koncem tudi matematično v nižji ligi. Stojan Suc je potrto zmajal z glavo in izustil le nekaj besed: »Morati bi zmagati...«. Relativno bolj optimist je bil predsednik Primorca Bogdan Carli: »Zdaj smo si vsaj zagotoviti najmanj dodatne tekme, upamo, da je Pro Farra izgubila.« Pro Farra ni izgubila, celo zmagala je, tako da se bodo morali Trebenci bržkone truditi vse do polovice junija. (dk) MLADINCI^ Kljub porazu Juventina gre v 2. fazo poprvenstva Ponziana - Juventi113 2:1 (1:0) ^ STRELEC ZA JUVE^' TINO: Gambino. JUVENTINA: Zani®r-Pibiri, Screm, Milotti ( Trampuš), Makus, FeP0' Gallo, D. Trampuš, GaF1 bino, Ballaben, Gerg°*e (Romano). Obe ekipi sta si zag®10 vili prestop v nadalj0 del, zato sta tudi bM sproščeno igrali. Igra s® I v glavnem odvijala na^ dini igrišča, gostitelji P so povedli prav ob izt® . polčasa po napaki Juv®0 nine obrambe. u Tudi v drugem polcaS^ ekipi se nista preveč D prežati, gostitelji pa so o segli Se en zadetek in 16 me je bilo tako praktik konec. Gambino je n8 dal Častni gol, bilo paL prepozno, da bi standr® nogometaši lahko ogr00^ zmago domačinov. ŠPORT, NOGOMET Ponedeljek, 8. maja 1995 1. AMATERSKA LIGA / USODA SOVODENJ ŽE NI ODLOČENA__________________________________ Sovodenjci morajo čakati prav na zadnje srečanje Tokrat so sicer igrali napadalno, a Edile se je dobro branila Edile - Sovodnje 0:0 EDILE: Mercusa, Lipout, Nedeljkov, Veronesi, Crocetti, dvestri, Bisani (od 66’ Ciufireda), Vatta, Derman, Lenar-duzzi, Bagordo. SOVODNJE: Gergolet, Cemic, Bastiani (od 88’ A. Fajt), ornizza, Hmeljak, Zotti, Caporale, Interbartolo, Casagran-de. Agosto (od 34’ Visintin), Businelli. Po včerajšnjem neodločenem izidu bo o napredovanju ovodenj treba počakati Se na zadnjih 90 minut. V pred-r^dnjem kolu so namreč zasledovalci (Capriva, Mossa in aule) izbojevali vsaj točko (Mossa in Zaule so zmagale, r^priva je izenačila), tako da je trenutna lestvica sledeča: ovodnjg 42, Mossa 41, Capriva in Zaule 40. V zadnjem oiu pa bodo Sovodnje igrale doma proti Futuri, Mossa, ^Priva in Zaule bodo nastopile v gosteh proti Pro Roman-SU’ Palazzolu in Villanovi. Glavna protagonista tekme Edile - Sovodnje sta bila, kot rl' ^1*co razvidno tudi iz končnega izida, oba vratarja. Bo-d*si Mercusa kot Gergolet sta bila večkrat resno zaposlena, eHdar sta vsakokrat odlično posegla. ^ Sovodenjci so pričeli nekoliko previdno, igralci so občutili« srečanje in tako so domačini okoli 5. minute vakrat streljali na sovodenjska vrata: Gergolet je v obeh Mnerih izredno branil in takoj razumel, da bo imel polne °ke dela. Kmalu nato so igralci predsednika Marsona Pn-vzeli vajeti igre v svoje roke, nadzor nad sredino terena. ^ Pa Businelh in Casagrande v napadu nista imela lahke-e^a' sai 80 se domačini zelo dobro branih, večkrat so se Krog obeh napadalcev Sovodenj znašli tudi po Štirje igral-j, Edileja. Na drugi strani je bil zelo zanimiv dvoboj med APreljakom in Dermanom (Edile ga je pred sreCanjim na-r achlo za stoti zadetek v •petih sezonah). Dvoboj se je °ncal v korist Sovodenjca, ki je večkrat tudi s prekrškom f^tevil nevarnega napadalca. Igra ni bila zelo privlačna, „ . nik jo je večkrat prekinjal in izbral je Čuden način ,0ienja, tako da je ob koncu izval kritike obeh taborov. Pri-j Fbosti za zadetek so se v prvem delu ponudile Capora-. )b. Casagrandeju, Tomizzi, Zottiju in Businelliju, vratar VMcusa pa je bil vedno na mestu. Tudi v začetku drugega polčasa je bil najprej zaposlen ^rgolet, nakar se je ponovilo dogajanje iz prvega polčasa, °vodnje so zagospodarile na sredini in prva priložnost se rl Ponudila Bastianiju. Zatem je na drugi strani posegel ^rgolet. V 69. minuti je Visintin z močnim strelom z roba "“Zenskega prostora zadel vratnico. Minuto kasneje je Ca-gorale z glavo poslal žogo za las mimo vrat. Domačini so k nevarni s hitrimi protinapadi in v 75. minuti bi kape-"9 Edileja Vatta skoraj zatresel mrežo. V 84. minuti je To-jF23 udaril s kakih 20 metrov, vratar Marcusa pa je opra-u izreden poseg in žogo odbil v kot. Zadnja priložnost se Ppnudila Dermanu, ki je v 90. minuti streljal preveč v edino in Gergolet je brez težav ubranil. Povejmo Se, da a trenerja nista sedela na klopeh: trener Edileja (Leonar-: V?zi) je igral, trener Sovodenj (Cupini) pa je bil zaradi ^djucitve med gledalci. tekmi je IGOR PETEJAN (župan občine Sovodenj) ^ vedah »Tekma je bila zelo lepa in izenačena. Glede na si^°ŽI?ost' Pa bi s zaslužili kaj več. Ge bi tudi v preteklih pacanjih igrah tako zagrizeno, bi se sedaj že veselih. Vsee-0 pa mishm, da je bilo letošnje prvenstvo odlično in upaj-da se bo pozitivno tudi zaldjučilo pozitivno.« (E.B.) Cv 3. AL / ZADNJE KOLO Visintin in Interbartolo med včerajšnjo tekmo v Trstu (Foto Balbi/KROMA) V PROMOCIJSKI LIGI Juventina se že vneto pripravlja na novo sezono Pogostili so svoje navijače Juventina - Aiello 0:0 JUVENTINA: Pascolat (v 80’ Zanier), Capotorto, Tabaj, Trevisan, Padova-ni (v 75’ Macuzzi), Kavs, Gallo (v 30’ Kovic), Fran-ti, Devetak, Peteani, Maz-zilli Ob igrišču Juventine je bilo včeraj še posebno prijetno: ob slovesu od letošnje sezone je namreč društvo pogostilo svoje navijače in prijatelje spri-grizkom in pijačo. Do konca prvenstva sicer manjka še ena tekma, vendar jo bodo odigrali v gosteh in tako se je ekipa od zvestih navijačev poslovila z belordeCimi nageljni, še poseben aplavz pa si je zaslužil vratar Pascolat, ki bo v naslednji sezoni prestopil v novo sredino (zanj se namreč zanima veC ekip, zaenk- h Doberdobci so se poslovili z visoko zmago nad Vlilo tladost - Villa 4:0 tem delu so naši t Mladost - Villa 4:0 (3:0) STRELCI: Sita (enaj- tem delu so naši predstavniki zares dobro igrali tako v obrambi kot v napadu, saj so * *lti policij igr a.ii i cirvu v u L_/r ciniui shnetrovka), Argentin, kot v napadu, saj so rtlason, Bressan. povsem nadigrali go- MLADOST: Trevi- stujoče nogometaše. Ze 8arb Kobal, Devetak, tedaj je bilo tekme mrnasettig, Monticolo, dejansko konec, ker so Muata, Bressan, Sita, skromni gostje povsem j/jason, Brisci, Argentin popustili in tudi niso ™asson). pokazali nobenega Doberdobska Mlado- znaka reakcije. st se je od letošnjega pr- V drugem polčasu se Venstva 3. amaterske li- je igra v glavnem osre- in od domačega dotočila na sredini, pcinstva poslovila z vseeno pa so naši nogo- ls°ko zmago nad metaši stalno imeh po- ?annjeuvršCeno ekipo budo v svojih rokah in vme Vicentine. svojo rahlo premoč kro- Srecanie se ie takoi nali še z zadetkom, ki “sodno začelo za gosti- ga je dosegel Bressan. ei)e, ki so povedli Ze v Za visoko zmago je • minuti iz enajstine- treba pohvaliti vse do- ovke. Najstrožjo ka- maCe nogometaše, ki ^®n je uspešno izvedel so, kljub vročini, poka-na. Doberdobci so na- zali dopadljiv nogomet ,n je uspešno izvedel so, kljub vročini, poka-na. Doberdobci so na- zali dopadljiv nogomet mjevali z napadi in v in so tudi glede igre, Prvih 30 minutah dose- vsaj v prvem polčasu, s i še dva gola, z Argen— povsem zadovoljili, in Blasonom. V (A.F.) ________PREDZADNJE KOLO V 1. AMATERSKI LIGI___________ Vesna zapravila niz lepih priložnosti Primorje si poraza tokrat ni zaslužilo Bazoviška Zarja zmagala in si zagotovila pravico do dodatnih srečanj Colugna 1:2 Aurora - Vesna 3:2 (2:2) STRELCA za Vesno: Sedmak v 30’, lurincich v 37’ VESNA: Zemanek, Ricci, Malusa, Venturini, Maracich (v 75’ Nonis), Kriscjak, Morassut (v 65’ Košuta), lurincich, Beor-chia, Sedmak, Mauro RDEČI KARTON: lurincich (ugovarjanje) Za Vesno je bil že začetek dokaj neugoden: domači so namreč povedli v 10. minuti po prostem strelu, pri katerem Zemanek ni zadržal žoge, ki se je zakotalila Malusaju na noge in zatem v mrežo. Nekaj minut kasneje je Aurora še povišala prednost: Križani so se po nepotrebnem obotali, žoge se je polastil domači napadalec in premagal nic krivega Zemaneka, ki se je žoge sicer dotaknil, a je ni zadržal. Vesna pa ni popustila, uredila je svoje vrste, začela pritiskati, pazljiva je bila pri podajah in kmalu zasluženo zmanjšala zaostanek s Sedmakom, ki je prišel do žoge na Črti kakzen-skega prostora. Napor gostov se je kmalu znova obrestoval: Morassut je podal v sredino do lu-rincicha, ki je preigral svojega »Čuvaja«, močno streljal in izenačil. Igra se je zatem v pričakovanju na drugi polčas razumljivo nekoliko umirila. V nadaljevanju bi Vesna lahko povedla z Beorchio, vendar so domači rešili na sami gol Črti. Zal je veC sreCe imela Aurora (ali pa »zaveznika« v obrambi gostov, ki ji je s svojo nerodnostjo omogočila pot do gola: Maracich je namreč Fobio lurincich (Vesno) izgubil žogo, prišla je do prostega nasprotnega napadalca, ki je brez oklevanja popeljal svoje v vodstvo). DomaCi so se zatem pomaknili v obrambo, namesto na žogo so bolj »pazili« na noge Križanov, igra je postala ZivCna, sledili so si številni opomini na obeh strane'h. Kljub vsemu bi gostje lahko osvojili vsaj točko, a niso znali izkoristiti dveh stoodstotnih priložnosti (Sedmak je sam pred vrati streljal mimo mreže, a v zadnji minuti je bil netočen tudi Kriscjak). Se pred tem je lurincich zaradi ugovarjanja moral predčasno v slačilnico, kar pa ni bistveno vplivalo na igro Križanov, saj so tudi domači dve minuti kasneje (zaradi dveh opominov) ostali z igralcem manj. Vsekakor je Aurora dokaj poceni prišla do celotnega izkupička: vse tri gole je dejsnako dosegla s tremi streli v Zema-nekova vrata. (S.K.) Primorje (0:0) STRELEC za Primorje: Savarin v 68’ (11-me-trovka) PRIMORJE: Babich, Luxa, Mislej, Guštin, P. Stoka, Savarin, Palese, Škabar, Bragagnolo, Creva-tin (v 57’ Sardoč), Štolfa. V tekmi, ki je vsaj Primorju bolj malo pomenila, so celotni izkupiček odnesli gostje, ki so si sicer že pred časom zagotovili napredovanje, toda se še borijo za konCno prvo mesto. Prvi polčas je bil precej živahen, aa v glavnem le na sredini igrišča. Edino pravo priložnost je imelo Primorje: v 45. minuti je Škabar diagonalno podal do Petra Stoke, Cigar strel je šinil za las nad prečko. V drugem delu je Colugna povedla že v 4. minuti. Furlani so prestregli žogo na sredini, izvedli bliskovit protinapad in premagali nekrivega Ba-bicha. »RdeCe-rumeni« so reagirali in uspeli izenačiti z enajstmetrovko: branilec gostov je z roko prestregel strel Bragagno-la, sodnik je pokazal na belo točko in Savarin je vzpostavil začetno razmerje. Primorje je odtlej igralo na remi, gostje pa se s »premirjem« niso strinjali in se spet podali v napad. Zmago so si zagotovili v 82. minuti, ko je napadalec v gneCi preusmeril žogo v mrežo. Časa za ponovno izenačenje je bilo zelo malo, ob koncu tekme pa tudi moCi verjetno ni bilo ravno na pretek. Poraz Primorja gotovo ni najbolj zaslužen, saj so Prosecani skozi vse srečanje bili enakovredni bolj kotiranemu nasprotniku. Ob že doseženem obstanku je zdaj napočil Cas, ko je treba že razmišljati o naslednji sezoni in s tem tudi o vključevanju mladih v Člansko ekipo. Na zadnjih dveh tekmah, ko so Varovanci trenerja Franzota igrali proti močnima Rivignanu in Colu-gni sicer možnosti ni bilo veliko, zadnje srečanje proti skromnemu Meretu pa predstavlja idealno priložnost za take in podobne preizkuse. (S.M.) rat pa ni odločeno, kje bo nadaljeval kariero). Tekma sama je bila dokaj dopadljiva, tudi tokrat so Standrežci dali priložnost številnim mladim, ki bodo vbodoCe branili njihove barve (Gallo, Macuzzi, Padova-ni, Zanier). Čeprav se je srečanje končalo brez zadetkov, pa je bilo priložnosti in nevarnih akcij precej, posebno na strani domače postave. Tako je Devetak dvakrat resno zaposlil nasprotno obrambo, ki se je rešila na sami gol Črti. Na drugi strani so gostje, ki so nastopili s svojo najboljšo enajsterico, sicer pokazali soliden nogomet, vendar akcij za gol dejansko niso ustvarili (samo enkrat so zaposlili Pascolata, vendar so mu žogo poslali naravnost v roke). Juventina je s svojo ofenzivno igro nadaljevala tudi v drugem polčasu, vendar jo je precej oškodoval stranski sodnik, ki je izredno slabo opravil svojo nalogo (posegel je vsakokrat, ko so domači prišli do žoge, medtem ko bi bil morebiti dvigniti zastavico že ob podaji). Kljub temu so Standrež-ci izpeljali nekaj nevarnih akcij (Mazzilli je žogo udaril nad prečko: v ugodnem položaju se je znašel Kovic, ki pa je nekoliko nerodno podal v sredino; Tabaj bi lahko mrežo zatresel z glavo, vendar se je oviral s Frantijem; Devetaku je žoga slabo poskočila). Aiellu sta se ponudili dve priložnosti, a daleč od vrat, tako da domaCa obramba ni bila v nevarnosti. izidi in lestvice 2.Amaterska liga Skupina E IZIDI 29. KOLA: San Lorenzo - Audax 1:2, Fin-cantieri - Costalunga 1:1, Fogliano - Domio 0:8, Villesse - Mariano 0:1, Piedimonte - Moraro 1:2, Primorec - Kras 0:0, Poggio - Pro Farra 1:3, Ison-zo - Gaja 1:1. VRSTNI RED: Costalunga 41, Fincantieri 39, Mariano 35, Poggio in San Lorenzo 33, Moraro 32, Audax in Isonzo 31, Domio 29, Piedimonte, Pro Farra in Villesse 26, Primorec 25, Kras 22, Gaja 20, Fogliano 13. PRIHODNJE KOLO (14.5.95): Moraro - Fincantieri, Kras - Fogliano, Domio - Isonzo, Pro Farra - Piedimonte, Gaja - Poggio, Mariano - Primorec, Costalunga - San Lorenzo, Audax - Villesse. S.Amaterska liga Skupina F IZIDI 26. KOLA: Natisone - Monfalcone 0:7, Muscoli - Sagrado 1:1, Mladost - Villa 4:0, Az-zurra - Terzo 5:0, Vermegliano - Strassoldo 0:1, Romana - Grado 1:0, prost Torre. KONČNI VRSTNI RED: Monfalcone 40, Strassoldo 35, Sagrado 32, Azzurra 30, Natisone 29, Torre 27, Muscoli 22, Romana 19, Vermegliano in Grado 18, Mladost 17, Terzo 13, Villa 10. Monfalcone napreduje v 2. amatersko ligo, Strassoldo igra dodatna srečanja za napredovanje. ŠPORT 12 Ponedeljek, 8. maja 1995 ~~~ NOGOMET / B LlGA h Udinese vse bližji prestopu v A ligo Piacenzo že napredovala Ariieale - Udinese 0:1 (0:1) Strelec: Marino v 5. minuti. Acireale: Amato, Scomnano, Pagliaccetti (Cataldi), Napoli, Solimeno, Notari, Tarantino, Favi, Pistella, Modica, Lucidi. Udinese: Battistini, Pellegrini (Pierini), Kozmiski, Helveg, Calori, Ripa, Marino (Compagnon), Desideri, Camevale, Scarchilli, Poggi. Sodnik: Cinciripini (Ascoli Pičeno). Izključen: Pierini v 76. minuti. Udineseia loči od napredovanja v A ligo le Se ena zmaga. Odločilni gol je Marino dosegel že po petih minutah, ko je v mrežo potisnil žogo po strelu Poggija in nepopolnemu posegu vratarja Amata. Acireale je po slabem prvem polčasu pritisnil na vrata gostov. Battistini je dvakrat dobro posegel, Pistella pa je streljal mimo praznih vrat. Piacenza je z zmago proti Anconi že napredovala v A ligo. Ostali izidi: Ascoli - Lecce 5:4, Cesena - Atalanta 1:2, Chievo - Verona 3:1, Andria - Cosenza 1:1, Luc-chese - Palermo 3:0, Perugia - Como 6:0, Piacenza -Ancona 2:0, Salemitana - Venezia 0:0, Vicenza - Pescara 3:1. Vrstni red: Piacenza 68, Udinese 60, Vicenza 55, Salemitana in Atalanta 53, Ancona 52, Perugia 49, Cesena 44, Venezia in Verona 42, Andma 41, Cosenza in Palermo 39, Pescara 38, Lucchese in Chievo 36, Acireale 33, Ascoli 30, Como 28. Lecce 18. Prihodnje kolo: Udinese - Piacenza. TENIS / DEŽELNO PRVENSTVO V C LIGI Za Gajo tokrat usodni igri dvojic Proti Zaccarelliju sta točki dosegla brata Aleš in Borut Plesničar - Polfinale se je oddaljil Tenisko moštvo Gaje je v zelo pomembni tekmi za uvrstitev v deželni polfinale moštvenega prvenstva C lige doživela na Padričah proti favoriziranemu go-riskemu TC Zaccarelli tesen poraz. Gajevci morajo zdaj v zadnjih dveh kolih te faze prvenstva obakrat zmagati in upati na ugoden razplet na ostalih igriščih, v nasprotnem primem jim bo letošnji cilj, žal, spodletel. Po Štirih individualnih nastopih je bilo stanje izenačeno, za Gajo pa sta bili usodni igri dvojic. Točki sta prispevala Aleš in Borut Plesničar, ki sta v prvenstvu Se nepremagana, čeprav sta se vedno pomerila z glavnima nosilcema nasprotnikovih moštev. Aleš Plesničar je odpor □egrassija (Gl) strl Sele po treh urah igre. Sedemnaj- stletni gajevec je bil že zelo blizu poraza, saj je v odločilnem nizu že izgubljal s 5:3, Degrassi pa je imel na voljo eno »match« žogo. Aleš je odlično reagiral in osvojil štiri naslednje igre ter tako premagal bivšega soigralca iz lanske ekipe TC Triestino. Sebastiano Franco je proti Stratti (C3) vodil v obeh setih, a je v ključnih trenutkih vselej popustil. Njegovo napako je v dvoboju z Bledigom (C2) »popravil« Borat Plesničar, ki pa ni imel lahkega dela. Bledig je defenzivist. Plesničar ni serviral dobro, zato je imel precej težav, da vsili nasprotniku svojo igro, pa tudi premalo potrpljenja. Zaradi prevelikega Števila napak je izgubil dragi niz, v tretjem pa je igral bolj zbrano in dokazal, da je za razred boljši od tekmeca. V četrtem dvoboju se je Montesano pomeril z bivšim B-ligašem Dabro-sijem. Montesano je s počasno igro in dobrimi paralelnimi udarci nekoliko zmedel bolj kotiranega nasprotnika, ki pa je na koncu uveljavil svojo premoč. Aleš Plesničar in Franco sta proti Degrassiju in Oli-vottu igrala tri sete. Osvojila sta prvega, drugega pa predala po tie breaku. V tretjem setu je goriska dvojica že vodila s 5:1, gajevca sta stanje v igrah izenačila, vendar pa sta na koncu popustila in predala Zaccarelliju tretjo točko, Boratu Plesničarju in Montesano pa proti Damborsiju in Stratti ni uspelo priboriti društvu vsaj točko. Gaja - Zaccarelli 2:4 Franco - Stratta 4:6, 5:7, Aleš Plesničarje v prvenstvu še nepremagan A. Plesničar - Degrassi 4:6, 6:1, 7:5, Montesano - Dam-brosi 3:6, 6:2, 0:6, B. Plesničar - Bledig 6:4, 3:6, 6:1, A. Plesničar/Franco - De-grassi/Olivotto 6:3, 6:7 (4:7), 5:7, B. Plesničar/Mon-tesano - Dambrosi/Stratta 4:6, 5:7. Ostala izida: TC Garden - TC Muggia 6:0, Latisana -Grado 6:0. Vrstni red: Garden in Zaccarelh 6, Latisa- na in Gaja 3, Grado in Mug' giaO. Skupina A, izidi: Corde-nons - Triestino 4:2, Marti' gnacco - Generah 6:0, Mor1' falcone - Pordenone 1^-Vrstni red: Pordenone io Cordenons 6, Triestino 4. Martignacco 2, MonfalcoD® in Generali 0. ITALIJANSKI POKAL Poggi - Gaja 2:4 ROKOMET ROKOMET / POGOVOR Z M. SARDOČEM 3. OBČNI ZBOR / V PETEK NA OPČINAH Principe se je uvrstil v finale za naslov Tržaški rokometni prvoligaš Principe se je tudi letos uvrstil v finale končnice za naslov prvaka. V povratni polfinalni tekmi je namreč v Rubieri zmagal z 28:26 (14:13), potem ko se je prva tekma v Trstu končala brez zmagovalca. Gola za Tržačane so v Rubieri dosegli Safete-scu (10), Pastorelli (7), Schina (3), Sivini (3), Bošnjak (2), Kavrecici (1) in NimS (1), za gostitelje pa je bil s petimi goli najboljši strelec Martelli. Obvestila KOŠARKARSKI KLUB BOR sporoča, da bosta drevi, 8. maja ob 20.30 na stadionu 1. maja redni in izredni občni zbor društva. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, volitve novega odbora, sprememba statuta, razno. Vabljeni elani in prijatelji. PRIMOTOR KLUB organizira ob priliki VN ITALIJE avtobusni izlet v Mugello dne 11. junija 1995. Vse informacije lahko dobite v gostilni Sancin v Boljuncu vsak Četrtek in petek od 21. do 22. ure ali telefonsko na številkah 228292 (Jasna / 18.00-19.00) in 228641 (Andrej/18.00-20.00). PRIMOTOR KLUB vabi vse elane in simpatizerje na sejo v sredo 17. maja 1995 ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu. PRIMOTOR KLUB organizira izlet po severni Primorski v nedeljo 21. maja 1995. Vse informacije in vpisovanje v gostilni Sancin v Boljuncu vsak Četrtek in petek od 21. do 22. ure. Odslej bo moralo biti vse še bolj resno B liga je B liga, če se tak uspeh doseže v rokometu, športu, ki v Italiji sicer še precej zaostaja za nivojem evropskih velesil, a je v zadnjih letih precej napredoval, je napredovanje v drugoligaško konkurenco znak določene kakovosti. Tak cilj je letos dosegel Kras Trimac, edino zamejsko društvo, ki se ukvarja s to panogo. Krasovi rokometaši" so napredovanje naskakovali že nekaj let, vsakič jim je spodletelo in tudi letos ni kazalo najbolje. Zgoničani so imeli močno ekipo, toda Musile je bil pač še boljši. »Na pomoč« je tako priskočila rokometna zveza, ki je odločila, da iz C lige napredujeta dve moštvi. In tako so morah krasovci le braniti drago mesto, na zadnje prav v privlačnem prvenstvenem epilogu proti mestnemu tekmecu Principu. O tem in Se o osebnih izkušnjah smo se pogovirili z Markom Sardočem, gotovo najrepre-zentativnejšim Krasovim igralcem. »Končno! bi lahko rekel, kajti B liga je za Kras postala že nekak neuresničljivi sen in po porazu proti Musi-leju smo tudi tokrat mislih, da z napredovanjem ne bo nič. Na koncu pa se je vendarle vse srečno izteklo. Toda na praznovanja moramo pozabiti, B liga je zahtevnejša konkurenca. Prepričan sem, da v takem sestavu dosežemo obstanek, čeprav na nekaterih igralnih mestih nismo najbolje oboroženi in tudi izgledi za bodočo generacijsko zamenjavo niso najboljši. Glavna razlika je v predprvenstveni pripravi, saj se za obisk treningov med sezono res ne morem pritoževati. Toda zavedati se moramo, da mora vse, kar je letos bilo resno, vnaprej biti zelo resno.« Igral si pri Principu (oziroma tedanjem Cividinu) in verjetno kot edini zamejec tudi v tujini pri Jadranu iz Hrpelj. Nam bi na kratico obnovil tvojo rokometno pot? »Začel sem igrati na srednji šoli, nato pa sem skoraj od samega začetka pristopil h Krasu. Kasneje sem prestopil k Cividinu. Izkušnja je bila res lepa, žal pa so pri tržaškem večkratnem državnem prvaku starejši igralci zapirati pot mladim. To pa se Se vedno dogaja. Vrnil sem se h Krasu, odkoder me je Vojko Lazar odpeljal k Jadranu. V slovenski A ligi sem igral dve sezoni, uradno pa sem trenutno last prav Jadrana. Rokometna zveza namreč dopušča le dve posojih, jaz pa sem ta bonus že izrabil. Letos sem se iz zasebnih razlogov vrnil h Krasu. Hrpeljčanom sem dopovedal, da na tako kakovostnem nivoju, ko moraš žrtvovati ves prosti čas, ne nameravam več igrati.« Razlika med italijanskim in slovenskim rokometom? »Razlike so manjše, toda v Sloveniji ostaja nivo višji. Mislim, da bi najboljše štiri italijanske ekipe, to so Principe, Rubiera, Forst Brixen in Prato lahko igrale v slovenski prvi ligi. Principe tudi precej uspešno. Glavna ovira za nadaljni napredek rokometa v Italiji je po mojem mnenju sojenje. Večina sodnikov izhaja iz košarke, sojenje je zelo strogo. Kar v Italiji kaznujejo z dvominutno izključitvijo, drugod ni niti prekršek. Vsekakor so s prihodom tujcev premiki vidni.« Kakšne perspektive mora in lahko zasleduje rokomet pri nas? »Kot sem že omenil, bi morah stremeti za večjim številom mladih, saj imamo vehke težave s sestavo mladinske vrste. Kaj bi lahko dosegh, je zgodba z neomejenimi možnosti. Prepričan sem, da bi z večjim številom igralcev, s tako bazo kot jo imata nogomet ali košarka, Slovenci imeti ekipo v A ligi. V dokaz temu naj samo navedem primer nemške manjšine v Gornjem Poa-dižju, kjer je rokomet med najbolj razširjenimi panogami. Forst je v Italiji velesila. V prvi ligi igra Semerano. Ne gre tudi prezreti dejstva, da smo v Trstu priviligirani, to je konec koncev dokazal tudi Principe oziroma Civi-din, ker mejimo na državo, ki je rokometno zelo razvita. (Dimitrij Križman) Zelo pestro in uspešno delovanje SK Brdina Bogata rekreacijska dejavnost - Dobili nov sedež SK Brdina sodi med naša mlajša društva, njegova dejavnost na tekmovalnem kot na rekreacijskem področju pa je tako razvejana, da ga lahko uvrščamo med najbolj agilne kolektive našega športa. To je bilo jasno iz vseh treh poročil, ki so jih na 3. občnem zboru SK Brdina podali predsednik Marko Piccini, tajnica Nadja Sosič in tehnični vodja Rado Suber. V teh dveh letih delovanja (občni zbor je vsaki dve leti) je društvo priredilo dve zelo uspeti tekmi v okviru smučarske zveze, kar pomeni, da se nas klub uveljavlja tudi v italijanskem krogu. Pri tem pa se je predsednik javno zahvalil za veliko pomoč SK Mladina in SK Devin. SK Brdina si šteje, in to povsem upravičeno, v posebno čast, da ima kar dva uradna smučarska sodnika. Glede tekmovalnega delovanja društva naj omenimo, da se je društ- vo udeležilo številnih smučarskih tekem, na katerih je doseglo zelo dobre uvrstitve: na Trofeji dežel 3. mesto, na Zimskih Športnih igrah 1. mesto, na Zamejskem prvenstvu 2. mesto, na Tržaškem prvenstvu 4. mesto. Društvo se lahko ponaša z odličnim posamezniki in posameznicami. Rekreacijska dejavnost društva je gotovo prav tako pomembna kot tekmovalna, saj je prav ta aktivnost tudi neobhodno potrebna za samo finančno vzdrževanje kluba. Predsednik Piccini je tudi omenil, da je klubu po več letih pogajanj uspelo dobiti v najem prostore v Merčendolu, kjer mislijo urediti sedež društva. Pri tem se je zahvalil Zoranu Sosiču, predstavniku ju-sarskega odbora, ki si je ta problem zelo vzel k srcu. Glede združene tekmovalne smučarske ekipe je dodal, da so se odločiti, da ne prestopijo k izbranemu moštvu, ker se mo- vodenju ekip® spremeniti. ^,a i SK Brdina ni b1' dnik se je o® ojega poroči'3 ve občnem11 prinesli Brun0 Devin), VikWr Tabor), Enm° SK Mladina ’ stersič (ZSSDb -achin (SPDTJ' s čestitkami pa aški zbor Vese > volitve. Hm® a so nasledn)1, in Peter Fef' Mezgec, Al®* iccini, Lojzk0 [arko in Rad° Ija Sosič p°r' S petkovega občnega zbora SK Brdina na Opčinah (Foto KROMA) JADRANJE / PRVI DVOBOJ V VELIKEM FINALU New Zealand premočno pred Young Americo Pri prvem obratu usodna napaka ameriškega krmarja Paula Cayarda SAN DIEGO - V prvem dvoboju v velikem finalu tekmovanja za America's cup je krajšo Potegnil Dennis Conner. New Zealand pod vodstvom Petra Blakea je najhitrejšo ameriško jadrnico premagal za dve minuti in 45 sekund ter si v seriji sedmih regat Priboril prvo zmago. Začetek je sicer pripadel Američanom, ki so Prek štartne Črte pripeljali sekundo pred Novozelandci, nato pa dovolili krmarju Russellu Couttsu, da je Black Ma-gic pripeljal v bolj ugoden položaj v privetrju in do prvega obrata je vodstvo New Zealanda znašalo 31 sekund. V tem delu je po mnenju mnogih Connerjev krmar Paul Cayard napravil Usodno napako, ko je Pred prvim obratom, na-, mesto da bi ostal v tesnem stiku z New Zea-landom, zapeljal vstran in poskušal ujeti ugodnejši veter. Conner napako opravičuje s tem, da se je že takoj po Startu na Young Americi Pokvaril instrument za merjenje vetra. Po drugem obratu so v jadranju z vetrom Američani Prednost zmanjšali na 12 sekund, v tretjem pa Se je ta spet povečala na 42 sekund. Kmalu po Četrtem obratu se je spremenila še smer vetra in zmage New Zealanda ni moglo ogroziti ni veC, ceprav so imeli na Black Magicu nekaj težav s spinakerjem. V petem obratu se je moral Con-Uer umikati enemu izmed Čolnov z gledalci in Peter Bloke je New Zealand popeljal k zmagi z veliko suverenostjo (Telefoto AP) NOVICE Ferreira premagal Sticha MUNCHEN (dpa) - V finalu moškega teniškega turnirja z nagradnim skladom 400.000 ameriških dolarjev je Wayne Ferreira (JAR) s 7:5 in 7:6 (8:6) premagal lanskega zmagovalca tega turnirja Nemca Michaela Sticha. Triindvajsetletni Južnoafričan je tako osvojil svoj deveti turnir v karieri. Avstrijke ubranile pokal prvakinj MARIA ENZERSDORF (dpa) - Rokometašice Hypo Niederdsterreicha so šestič osvojile evropski pokal prvakinj. V povratni finalni tekmi so Avstrijke s 26:19 premagale hrvaško ekipo Podravka. Prva tekma se je končala 17:14 v prid Hrvatic. Izidi finalnih tekem v drugih evropskih pokalih - pokal pokalnih zmagovalk: Dunaferr SE (Madž) - TV Liitzellinden (Nem) 26:18 (13:9) - 1. tekma: 23:25; pokal mest: Vasas Budimpešta (Madž) - Rotor Volgograd (Rus) 20:24 (9:13) -1. tekma: 19:24. V finalu Agassi in Chang ATLANTA (STA/AP) - V finalu moškega teniškega turnirja v Atlanti (nagradni sklad 328.000 dolarjev) sta se pomerila prvi nosilec American Andre Agassi in njegov rojak, drugo postavljeni igralec Michael Chang. Prvi je v polfinalu premagal tretjega nosilca Šveda Magnusa Larssona s 6:4 in 6:4, Chang pa je bil uspešnejši od rojaka in Četrtega nosilca Todda Marina s 6:3 in 6:0. Conchita Martinez prva v Hamburgu HAMBURG (dpa) - VVimbledonska zmagovalka Conchita Martinez je zmagala na teniškem turnirju v Hamburgu z nagradnim skladom 430.000 ameriških dolarjev. V finalu je Španka brez težav s 6:1 in 6:0 premagala 14-letno Švicarko Martino Hingis. Zmaga Davidenka v 10. etapi VVINSTON-SALEM (STA/AFP) - Gruzijec Vasilij Davidenko je zmagovalec 10. etape kolesarske dirke Du Pont v dolžini 177 kilometrov. S tremi sekundami zaostanka je v cilj pripeljal American Norm Alvis, z dvanajstimi pa Spanec Miguel An- nim Italijanom Andreom Peronom 3 minute in 55 sekund prednosti, pred tretjim, Rusom VjaCesla-vom Jekunovom pa še deset sekund veC. vodstvo New Zealanda se je povečalo na 2 minuti in 44 sekund. Peter Blake je po nastopu dejal, da so v sedmih mesecih tekmovanj v kvalifikacijah storili vse, kar zadeva hitrost jadrnice, in je v prihodnje vse odvisno od vetra in Človeškega dejavnika. Podobnega mnenja je bil tudi Conner, ki poraza ni pripisal nepoznavanju Young Americe, ki so jo prevzeli pred dobrim tednom, temveč premoči avstralske jadrnice in taktične napake Cayarda, za katero pa ga spričo pokvarjene opreme ne more kriviti. Connerjev krmar Cayard pa je prvi nastop z jadrnico Young Americo ocenil takole: »Prvi nastop z novo jadrnico, ki je vendarle ne pozanamo tako dobro kot Starš & Stripes, ne bi mogel biti težji, saj so bile razmere glede vetra, katerega moč se je spreminjala od 13 do 8 vozlov in valov precej zapletene. Kapo dol Novozelandcem.« Drugi dvoboj med Connerjem in Blakeom bo na sporedu danes. (JuM) anilcem naslova VHL ne kaže najbolje QUEBEC (STA/AP) - Hokejisti New York Rangers so še CetrtiC v letošnji sezoni NHL izgubili proti Quebec Nordiquesom. Tokrat so jih »severnjaki« premagali v Četrtfinalnem srečanju konCnice v vzhodni skupini s 5:4. V drugem srečanju, ki se je končalo z enakim izidom, pa so VVashington Capitals premagali »pingvine« iz Pittsburgha. Najzaslužnejši za zmago Nordi-quesov je brez dvoma Joe Sakic, ki je po vodstvu gostov s 4:2 ob koncu druge tretjine, v zadnjem delu dosegel dva od svojih treh zadetkov in povedel svoje moštvo v vodstvo z 1:0 v zmagah. Branilci naslova Rangersi tako dokazujejo, da slaba uvrstitev iz rednega dela ni naključje. Za Nordiquesi, ki so imeli največ zmag v skupini, so po rednem delu zaostajali za 18 točk. Tudi druga tekma je bila odločena šele v zadnjem delu igre. Ceprav je drugi najboljši strelec rednega dela prvenstva Jagr dosegel pet minut pred koncem zadetek, pa ni mogel preprečiti zmagoslavja Capi-talsov, ki sedaj prav tako vodijo z 1:0. Pri gostih se je izkazal Sergej GonCar, ki se je letos le dvakrat vpisal med strelce, tokrat pa je svoj izkupiček poveCal za sto odstotkov. Z zadetkom v prvem delu in nato še zadnjim v tretji tretjini je najza-slušnejši za zmago Capitalsov. iUMB JU* p* p* H mm J M 81 k ne o JEREZ DE LA FRONTERA - Španski motociklist Alberto Puig je izkoristil napako svetovnega prvaka Michaela Doohana (na sliki AP), ki je sest krogov pred ciljem VN Španije v Jerez de la Fronten padel, in zmagal pred navdušenimi domačimi navijači. Puig je 27 krogov dolgo progo prevozil pet sekund hitreje od Italijana Luče Cadalore. Alex Criville je dopolnil uspeh Puiga. V hudem boju za tretje mesto je namreč ugnal Japonca Norifumeja Abeja. Tudi tokrat je Doohan vozil v svojem ritmu, bil pred vsemi, nato pa v 21. krogu izgubil kontrolo nad svojo hondo in končal v pesku. Njegov Daryl Beattie je tokrat osvojil sedmo mesto in prevzel vodstvo v skupnem seštevku, saj je za štiri točke prehitel Doohana. Kljub temu pa je dan pripadel Puigu, ki je po dirki povedal: »Ko sem se znašel v vodstvu, sem si rekel, da moram le ohraniti zbranost, upogniti glavo in dirkati. In tako je tudi bilo. Vedel sem, da si gledalci želijo moje zmage in Ce mi tokrat ne bi uspelo zmagati, mi verjetno nikoli ne bi.« Dirka je potekala v soparnem in oblačnem vremenu, toda dežja, ki so se ga dirkači najbolj bali, ni bilo. Doohan, ki je upal na svojo tretjo zmago v štirih dirkah, je bil najhitrejši na vseh treningih, tako da so vsi pričakovati, da bo še povečal naskok v skupni razvrstitvi dirkačev do 500 ccm. Startal je sicer Presenetljivo slabo, povedel pa je Cadalora pred Barrosom in Puigom. Toda po petih krogih je vod- stvo prevzel Doohan in si počasi privozil prednost pred zasledovalci. Za njim je Barros odpadel iz boja s Cadaloro in Puigom. Sest krogov pred ciljem pa se je slika povsem spremenila. Doohan je padel, vodstvo pa je prevzel Puig, ki je pred tem prehitel Cadaloro. Barrosa sta nekaj krogov prehitela še Criville in Abe, ki sta bila hud boj za tretje mesto. Na koncu je bil prav v zadnjem krogu na zadovoljstvo domačih gledalcev uspešnejši Spanec. Najbolj boleče pa je v Jerezu padel Loris Reg-giani (aprilia), ki si je pri padcu zlomil levo roko in desno nogo. Izidi - 500 ccm (27 krogov, 119.421 km): 1. Puig (Spa, honda) 47:45.728 (povp. hitrost 150.020 km/h), 2. Cadalora (Ita, yamaha) 47:50.821, 3. Criville (Spa, honda) 47:59.759, 4. Abe (Jap, yamaha) 47:59.992, 5. Barros (Bra, honda) 48:07.869, 6. Capirossi (Ita, honda) 48:08.526, 7. Beattie (Avs, suzuki) 48:22.227, 8. Itoh (Jap, honda) 48:28.469, 9. Borja (Spa, yamaha) 48:32.220, 10. Migliorati (Ita, yamaha) 49:04.372; najhitrejši krog: Puig 1:44.995 (151.653 kph); 250 ccm (26 krogov, 114.998 km): 1. T. Harada (Jap, yamaha) 46:25.162 (povp. hitrost 148.642 km/h), 2. Biaggi (Ita, aprilia) 46:34.908, 3. D‘Antin (Spa, honda) 46:35.066, 4. Romboni (Ita, honda) 46:35.086, 5. VValdmann (Nem, honda) 46:35.358, 6. T. Okada (Jap, honda) 46:35.586, 7. Ruggia (Fra, honda) 46:40.276, 8. N. Aoki (Jap, honda) 47:03.917, 9. Bayle (Fra, aprilia) 47:06.609,10. Lo-catelli (Ita, aprilia) 47:07.025; 125 ccm (23 krogov, 106.152 km); 1. H. Aoki (Jap, honda) 43:01.696 (povp. hitrost 141.854 krn/h), 2. Perugini (Ita, aprilia) 43:01.708, 3. Raudies (Nem, honda) 43:02.438, 4. Otti (Nem, aprilia) 43:04.958, 5. Ue-da (Jap, honda) 43:05.112, 6. Sakata (Jap, aprilia) 43:05.648, 7. Alzamora (Spa, honda) 43:06.994, 8. Saito (Jap, honda) 43:12.836, 9. Manako (Jap, honda) 43:12.969, 10. Torrentegui (Spa, honda) 43:15.007. Vrstni red za SP - 500 ccm: 1. Beattie 74, 2. Doohan (Avs, honda) 70, 3. Puig 56, 4. Criville 48, 5. Cadalora 46, 6. Kevin Schvvantz (ZDA, suzuki) 34; 250 ccm: 1. Harada 78, 2. VValdmann 74, 3. Biaggi 68, 4. Aoki 48, 5. Ruggia 31, 6. Okada 26; 125 ccm: 1. Aoki 75, 2. Sakata 49, 3. Saito 41, 4. Peragini 40, 5. Alzamora 31, 6. Manako 29; konstruktorji - 500 ccm: 1. Honda 95, 2. Suzuki 74, 3. Yamaha 48; 250 ccm: 1. Honda 82, 2. Yamaha 78, 3. Aprilia 71; 125 ccm: 1. Honda 87.5, 2. Aprilia 66, 3. Yamaha 23.5. (MAn) 14 Ponedeljek, 8. maja 1995 ŠPORT NOVICE Italijanska nogometna A liga IZIDI: Bari-Torino 3:1; Cagliari-Padova 2:0; Cremo-nese-Reggiana 2:1; Lazio-Juventus 3:0; Milan-Fog-gia 3:0; Inter-Napoli 3:1; Parma-Genoa 0:0; Roma-Fiorentina 2:0; Sampdoria-Brescia 2:1 LESTVICA: Juventus 64, Parma 57, Milan 54, Roma 52, Lazio 51, Mer 48, Cagliari 46, Fiorentina 44, Sampdoria 43, Torino 41, Bari 40, Napoli 39, Padova 36, Cremonese 34, Genoa 33, Foggia 30, Reggiana 14, Brescia 12. PRIHODNJE KOLO: Brescia-Napoli; Cagliari-Sampdoria; Foggia-Fiorentina; Genoa-Juventus (v soboto, 13.5.); Lazio-Mer; Milan-Roma; Padova-Reggiana; Parma-Bari (v soboto, 13.5.); Torino-Cre-monese. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: 111 212 X12 X12X NAGRADNI SKLAD: 21.547.847.502 lir. DOBITKI: 13 točk (551 dobitnikov) 19.553.000 lir, 12 točk (15.547) 691.100 lir. Totogol PRAVILNA KOMBINACIJA: 1-6-10-12-15-18-19 -28 NAGRADNI SKLAD; 6.577.466.196 lir. DOBITKI: 7 točk (410 dobitnikov) 4.812.000 lir, 6 točk (17.503) 111.900 lir Totip PRAVILNA NAPOVED: IX XI12 12 2X IX NAGRADNI SKLAD: 1.972.423.400 lir. DOBITKI: 12 TOČK (19 dobitnikov) 34.603.000,11 točk (372) 1.767.000,10 točk (4116) 159.000 lir. SAK spet prevzel vodstvo CELOVEC - Slovenski atletski klub (SAK) je spet na vrhu lestvice regionalne lige-sredina (3. nogometna divizija). Pred navdušeno domačo publiko je ekipa trenerja Ivana Ramška odpravila moštvo iz Trauna kar s 6:0 (2:0), najboljša strelca pa sta bila Pichomer (3) in Eberhara (2). Hkrati je doslej vodeči Voitsberg z 1:2 izgubil proti Marchtrenku in NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA Juventus poražen doma Parma dobila le točko Romo in Inter z eno nogo v pokalu UEFA - Cremonese OK Linz). 2e v soboto pa je VSV izgubil tekmo proti LUV Gradec z 0:3. (I.L.) Lestvica po 21. kolu: 1. SAK 28, 2. Voitsberg 26, 3. WAC 25, 4. VSV/Beljak 24, 5. SV Traun 18, 6. Marchtrenk 18, 7. LUV Gradec 17, 8. SV Donau Linz 7. TURIN - Če bi prvenstvo trajalo še nekaj tednov veC, bi morda Juventus zgubil naslov, kajti forma »stare dame« je taCas občutno slabša od tiste, ki ji je zagotovila lepo prednost na lestvici. Toda prvo spomladansko, Ce ne že poletno vročino je pravzaprav občutila tudi Parma, ki je doma brez golov igrala z Genoo in ji tako pustila predragoceno točko v boju za obstanek. Toda vrnimo se k Juventusu. Bag-gio in tovariši so celo doma z zvenečim 0:3 položili orožje pred Laziom. Edino tolažbo lahko predstavlja le dejstvo, da so Zemanovi varovanci dva gola dosegli, ko se je regularni čas srečanja že iztekel. Ce bi prvenstvo trajalo še nekaj tednov veC, bi morda Juventus res zgubil naslov, toda kot smo videli bržkone ne na raCun Parme. Glavni kandidat naj bi tako bil Milan. SaviCeviC in tovariši so v zadnjih Časih res nezadržni, Čeprav mm 'vi, __________NBA / V PRVI TEKMI ČETRTFINALA San Antonio izkoristil utrujenost Lakersov Ponoči je bila na sporedu peta, odločilna tekma osmine finala med Utah Jazz in Houston Rockets Medtem, ko so zadnjo, odločilno tekmo osmine finala NBA prvenstva med Utahom in Houstonom odigrali ponoči, se je na Vzhodu že pričel boj za vstop v polfinale. Na prvi tekmi ni prišlo do prese-necenaj, saj je San Antonio, na prvi izmed možnih sedmih tekem, visoko premagal Los Angeles. Zahod San Antonio (1) - LA Lakers (5) 110:94 (1:0 v zmagah. D.Robinson 33 -14:23 iz igre, 11 skokov, A.Johnson 19, Del Negro 10, Elliott 10; Campbell 29, Divac 25 točk in 11 skokov, Van Exel 16) Z zelo dobrim začetkom so rumenovijo-liCasti povedli s 26:19, »Admiral« Robinson pa je poskrbel, da so Spursi izenačili (30:30) in zaključili polčas s prednostjo 10 točk. Po tretji Četrtini je prednost domačih znašala le 7 točk (80:73), zatem pa so Del Negro, Elliott in Reid popeljali San Antonio do visoke zmage. V vrstah Los Angelesa sta se izkazala Vlade Divac in Edvin Campbell, slabše kot sicer pa so zaigrali Nick Van Exel, Peeler in E.Jones. Kot je sam nasprotnik David Robinson priznal, se je Lakersom poznalo, da so v nogah še občutili težo napornih dvobojev s Seattlom. O njem pa je trener Lakerosv dejal: »Robinson je igral tako dobro, da ga enostavno nismo znali kako zaustaviti«. (VJ) Vlade Divac je proti Spursem dosegel 25 točk in 11 skokov »Admiral« David Robinson pa je bil za Lakerse neustavljiv včerajšnji nasprotnik ni bil ravno eden izmed tistih, ki razpolaga z orožjem, s katerim bi lahko nosilcem naslova dostojno grenil pot do zmage. Foggia je letos namreč (še posebno v drugem delu prvenstva) le bleda senca lanske ekipe. Na San Siru se je predstavila v upanju, da je Milan z mislimi že na dunajskem Pra-terju, kjer bo Cez dober teden skušal osvojiti svoj šesti pokal prvakov, toda Milančani so tekmo vzeli zares in slavili s 3:0. V boju za nastop v pokalu UEFA sta zelo važne točke osvojila Inter in Roma. »Crno-modri« so zmagali na zanje vedno neugodnem gostovanju v Neaplju. Povedel je Orlan-dini (italijanska verzija Ga-scoignea), za Napoli pa je izenačil Brazilec Cruz iz prostega strela. V drugem delu sta za Inter zadela Berti in, Čudo vseh čudes, Bergkamp. Klasika je bila na sporedu tudi na rimskem Olimpicu, kjer je Roma gostila in premagala Fiorentino. Tekma je bila vsekakor precej zanimiva, dodatni motiv pa je predstavljal dvoboj med najboljšima strelcema prvenstva, Batistuto in Balbom. No, tokrat je bil uspešnejši »Rimljan«, ki je dosegel prvi gol (drugega je dal mladi Totti), medtem ko je njegov rojak Bati-gol že drugo nedeljo zapored za-streljal enajstmetrovko. Brez možnosti za nastop na evropski sceni ni niti Cagliari, na katerega se vse prepogosto pozablja, je pa društvo, po katerem bi se moral marsikdo zgledovati. Sardinci so tokrat brez težav obračunali s Padovo, ki so jo premagali z goloma libera Firicana in Oli-veire. Na pokal UEFA še vedno lahko upa Sampdoria, ki pa mora v preostalih tekma!} zaigrati prepričljive j e kot včeraj proti Brescii. ZadnjeuvršCeni go- stje, ki bi letos s težavo igrali uspešno tudi v drugi ligi, so povedli že v drugi minuti, Genovežani so jih lovili celo tekmo, zmago pa so ujeli šele v zadnjih petih minutah z goloma Platta. Povsem nepomembna je bila le tekma med Barijem in Torinom. Zmagal je Bari, pri katerem je kot že večkrat letos zablestel 20-letni kapetan Bigica, eden izmed »draguljev« naslednje kupoprodajne borze. Dulcis in fundo še Florjančičev Cremonese, ki je na zadnjem razpoložljivem mestu za obstanek v A ligi prehitel že omenjeno Genoo. Prav Florjančič je povedel svoje v vodstvo, povišal je Chie-sa, Reggiana pa je poraz olajšala le nekaj minut pred koncem. NOGOMET / AVSTRIJSKA ZVEZNA LIGA Salzburg nepričakovano izgubil prvo mesto Sedaj je spet v vodstvu dunajski Rapid SALZBURG/DUNAJ -Preobrat na vrhu lestvice v 1. avstrijski nogometni ligi: Vodeče moštvo SV Casino Salzburg je - po 17 nastopih brez poraza - izgubila tekmo proti LASK in s tem tudi vodstvo na lestvici. Ekipa Ota Bariča je v gosteh senzacionalno izgubila z 2:0, hkrati je dunajski Rapid visoko premagal FC Linz s 4:1 in tako s točko prednosti prevzel vodstvo. Na tretjem mestu sledi dunajska Austria (tokrat 3:0 proti Vonvarts Steyr), za nastop v pokalu UEFA pa ima dobre možnosti še naprej tudi najboljše moštvo v spomladanskem delu prvenstva, Sturm Gradec, čeprav so varovanci trenerja nekdanje jugoslovanske reprezentance Ivice Osima tokrat le remizirali (0:0 proti VfB Modling). (I.L.) Rezultati 27. kola: LASK -SV Casino Salzburg 2:0, VfB Modling - Sturm Gradec 0:0, FC Tirol - Admira/VVacker 1:1, Vorvvarts Steyr - Austria Dunaj 0:3, Rapid Dunaj - FC Linz 4:1. Lestvica: 1. Rapid Dunaj 38, 2. SV Casino Salzburg 37, 3. Austria Dunaj 36, 4. Sturm Gradec 35, 5. LASK 32, 6. FC Tirol 29, 7. Admira/VVacker 26, 8. Vorvvarts Steyr 25, 9. FC Linz 19,10. Vfb Modling 12. Jugoslovanska odbojkarska reprezentanca spet zmagala Jugoslavija - Španija 3:1 (3, -10,12, 5) BEOGRAD - Dvorana Pionir, 6000 gledalcev, sodnika Stojanov (Bolgarija) in Aleksič (ZR Jugoslavija). ZR JUGOSLAVIJA: Durič, Petrovič, Ba-tez, Tanaskovič, Brdovič, Boškan, Mešter, Kovač, V. Grbič, N. Grbič, Vujevič, Kozič. ŠPANIJA: Pascual, Careno, Costa, De La Fuente, Rodriguez, Sanchez, Colon, Robles, Alonso, Palasca, Garido. Odbojkarska reprezentanca ZRJ je v kvalifikacijski skupini C za nastop na EP v Atenah dosegla šesto zaporedno zmago. Zvezni kapetan domačih Lazar Grozdano-vič je po tekmi dejal, da je bila to ena izmed najboljših iger jugoslovanske reprezentance v tej postavi. Prvi niz so domači dobili v 12 minutah, v drugem pa se je položaj spremenil. Gostje so bili boljši vse do konca niza. V tretjem nizu sta bili ekipi izenačeni, v četrtem pa so Jugoslovani spet z lahkoto zmagali. Vrstni red skupine C: 1. ZRJ 12, 2. Španija 6, 3. Danska 4, 4. Švedska 2, 5. Makedonija 0. (M. M.) HOKEJ / SVETOVNO PRVENSTVO Ji Finci premagali Švede in osvojili svetovni naslov STOCKHOLM - Finci so v zadnjem dejanju letošnjega svetovnega prvenstva premagali Švedsko in po štirih letih naskakovanja naposled le osvojili hokejski prestol. Uspeh so Finci dosegli v zadnjem trenutku, saj reprezentanca, kakršna je nastopila v Stockholmu, po vsej verjetnosti nikoli veC ne bo nastopila v takšni postavi, saj jo zapušča večina najboljših igralcev, ki odhajajo v NHL. Finale letošnjega svetovnega prvenstva je dohil 20-letni Ville Peltonen, ki je poleg treh zadetkov prispeval še podajo pri četrtemu in dokazal, da je finski napad Peltonen, Koivu in Lehti-nen daleč najbolj učinkovita napadalna trojka letošnjega prvenstva. SreCanje je kljub velikemu številu kazenskih minut potekalo tekoče, Švede pa je pokopala-predvsem neučinkovita igra z igralcem več, saj iz osmih »povver playev« niso niti enkrat zadeli finske mreže. Finci so tokrat začeli z nekoliko bolj previdno igro v napadu, kot smo jo bili vajeni na dosedanjih srečanjih, in predvsem čakali na napake Švedov. Po treh hitrih protinapadih, ki jih je s »hat trickom« kronal Peltonen, je v četrto zadel še Juti-la in tako postal najbolj učinkovit branilec letošnjega prvenstva. Tekma je bila v 43. minuti odločena, Švedi pa so Častni gol dosegli s pomočjo sreče, saj se je ploščica po strelu veterana Berg-qvista odbila od palice finskega branilca Hamalainena, v loku poletela proti vratarju Myllysu, ta jo je nespretno lovil in jo odbil za svoj hrbet. Švedi, ki so od letošnjega prvenstva pred domačim občinstvom pričakovali sedmo zlato kolajno, bodo morali letnicam 1963, 1970 in 1981 dodati še letošnjo. V teh letih so bili namreč prireditelji svetovnih prvenstev, vselej pa so na domačem ledu izgubili v finalu in se morali zadovoljiti s srebrno kolajno. Tretje mesto so si že v soboto priigrali Kanadčani, ki so v tekmi za tretje mesto premagali Češko. (JuM) Finska - Švedska 4:1 (1:0, 2:0, 1:1) STRELCI: 1:0 (9) - Peltonen (Niinimaa, Koivu), 2:0 (38) - Peltonen (Lehtinen, Hamalainen), 3:0 (40) - Peltonen (Koivu, Strbm-berg), 4:0 (43) - Jutila (Peltonen), 4:1 (44) - Bergqvist (Sjodin). IZKLJUČITVE: Finska 18 minut, Švedska 6 minut. V C1 LIGI / KONEC REGULARNEGA DELA Jadranovci osvojili rekordno število točk Cittadella, Jadranov tekmec v »play-offs«, presenetila - Očitna premoč tržaških ekip Jadranovi košarkarji so sklenili regularni del prvenstva Cl lige premočno tta prvem mestu z enim sa-toim porazom, kar je letošnji rekordni dosežek v italijanskih državnih košarkarskih ligah. Da je bilo Jadranovo Oiostvo favorit za uvrstitev v končnico prvenstva, o tern ni bilo dvoma, saj se je letos n asa združena ekipa e^ed drugim okrepila z Borisom Vitezom. NihCe pa ni pričakoval, da bi jadra-ttovci tako suvereno osvojili prvo mesto (s kar 10 točkami prednosti na drugouvrščeno Servolano Lat-te Carso). V ožjem krogu favoritov za »play-off« je bilo judi skedenjsko moštvo, ki 1® tudi izpolnilo pricako-Vanja, saj je zanesljivo osvojilo drugo mesto. Poleg jadranovcev in Skedenjcev so bili veliki favoriti za »končnico« predvsem Sacile in Piove di Sac-co, ki pred prvenstvom niso Sledili z denarjem in so močno okrepili ekipi z izkušenimi košarkarji, ter pordenonski Fantuzzi, ki so ga naSi košarkarji prav v soboto premagali. Pri teh društvih so gotovo ostati razočarani. Ob Jadranu in Latte Carso sta se v »play-offs« uvrstila Se Don Bosco in Cittadella. Obe ekipi sta igrati zelo kostantno. Tržaško moštvo si je tretje mesto prislužilo predvsem z zelo dobro skupinsko igro ter z zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti, kar so tudi že po tradiciji glavne značilnosti salezijanske ekipe. Cittadella je tudi edino moštvo, ki je v regularnem delu prvenstva premagalo jadranovce. Kaj pa na dnu lestvice? Za ekipo San Donaja je bilo jasno že ob začetku prvenstva, da nima možnosti za obstanek v ligi, saj je nastopila v glavnem z mladinsko postavo. Do zadnjega kola pa so se na vse kri-plje boriti proti izpadu Itala GradiSCe, Pati. Pordenone in Bravimarket iz Humina. Predvsem preseneča, da je bil v ta boj vpleten Bravi- Nabrežinski »borec« Marko Hmeljak odločilen v zadnjih potezah market, ki je odlično igral v prvem delu prvenstva. Nekoliko vec je bilo pričakovati tudi od Itale, ki Jadranovi strelci B. Vitez 19,7 D.Pregarc 15,5 D.Oberdan 13,8 S.Rauber 13,7 C. Arena 13,1 S.Samec 7,8 (572) (466) (415) (390) (393) (215) OD KOŠA DO KOŠA / Cl, C2 IN D LIGA n Bor in Sokol neusmiljena I. Emili pokopal Cicibono Ob derbiju popolna bera zmag naših moštev Cl liga Z najboljšim izkupičkom zmag (29 y 30 tekmah) v zgodovini kluba so jadranovci sklenili prvenstvene nastope, sedaj pa se začenja novo poglavje. Dosedanji uspehi, žal, nimajo nobenega pomena in vsi štirje protagonisti imajo enake možnosti za končni uspeh. Prvo play off tekmo bodo plavobeli odigrali v soboto, doma proti CetrtouvršCeni Cittadelli. C2 liga Kljub temu, da že nekaj tednov °be naši ekipi igrata le za kratkočasje, se tokrat ne moremo izogniti podatku, da smo, po dolgem času, spet zabeležili istočasen uspeh Bora in Doma. Domovci so v okrnjeni postavi zmagati v Starancanu, ki pa je ravno tako že odpisan iz lige, za pravi podvig pa so poskrbeli borovci, ki so Presentljivo »blokirali« ambiciozni Martignacco. D liga Kontovelci so, le teden po go-tiškem »potopu« z Goriziano, odločno reagirali in si prislužili še drugi letošnji derbi v povratnem delu prvenstva. Cicibonaši so spet zaigrali znatno pod svojimi sposobnostmi in kljub reakciji v sredini drugega dela, s° v zadnjih minutah morali položiti orožje. Nadaljuje se skorajda neverjetna serija tekem Sokola, ki izmenično doživlja katastrofe in dosega neverjetne podvige. Brez obeh Playmakerjev, brez Skerlavaja in ste-ora Civardija ter z nekaterimi igralci, ki so priskočili na pomoč prav v zadnjem hipu, so belordeci zaustaviti Santos, ki je bil še v boju za osvoji-lev končnega deueeea mesta! TOP TEN D Ivo Emili (Kontovel): Ze v Prejšnjem kolu je bivši jadranovec ^aigral v velikem slogu, tokrat pa se Je visoki playmaker še boljše odrezal 'n s svojim »season high« v točkah 03) in prostih metih (15:22) pokopal Cicibono v derbiju. 2. Riti Simonič (Bor): Bivši play-maker Cicibone je bil prehiter in Pre... nizek za visoke igralce Marti-gnacca. S svojimi slalomi je povzročal paniko in le s prekrški so ga občasno lahko ustavili. 3. Boris Vitez (Jadran): Kot že yeckrat letos je bil bivši član Reyerja 12 °enetk »top scorer« Jadranove po- sadke tudi v Pordenonu. Njegova izkušenost bo od prihodnjega tedna dalje še kako potrebna. 4. Ivan Bajc (Cicibona): Kontovelci so nanj zvrstili več obrambnih igralcev, kar pa ni imelo bistvenih učinkov, saj je bivši borovec odigral svojo najboljšo letošnjo tekmo. Skoda, da so vsi njegovi soigralci krepko odpovedali. 5. Maurizio Susani (Bor): Po daljši zaspani fazi je bivši član Sgt, v drugem delu prvenstva, pokazal vso svojo vrednost in že večkrat odigral na zelo dobrem nivoju. Tudi proti Martignaccu je pridno zadeval od daleč in od blizu ter bil s 23 točkami top scorer Bora. 6. Martin Sosič (Sokol): Nadaljuje se »zlato obdobje« levorokega »bom-berja« iz Nabrežine. Bivši elan Jadranove mladinske postave je Santosu nasul 20 točk in nekaj težkih »bomb«. 7. Marco Corsi (Dom): Po daljšem času je bivši playmaker Jadrana in Itale spet zaigral v najboljšem slogu in v bistveni meri pripomogel k petemu Domovemu uspehu. Skoda, da se to ni zgodilo bolj pogostoma. 8. Robi Paulina (Sokol): Bivši jadranovec, borovec in Kontovelec je v ključnih potezah tekme dokončno potopil ambicije Santosa, ki je tako izgubil vse možnosti za napredovanje v C2 ligo. 9. Ivan Perčič (Bor): Bivši cicibo-naš in poletovec je moral nadomestiti tudi poškodovane soigralce. Najbrž prvič v svoji dolgi karieri je »long John« zaigral vseh 40 minut in bil nepremostljiva ovira za nasprotnike, ki so ga imeli vedno pred sabo, tako da o njem sedaj bržkone sanjajo ponoči. 10. Angelo Spadoni (Kontovel): Vsi Kontovelci so se srčno borili v obrambi, nihče pa se ni, ob Emiliju, izkazal tudi v napadu, saj so vsi veliko grešili. V prvem polčasu in v zadnjih, odločilnih minutah, je solidno zaigral mladi (bodoči?) jadranovec, tako da je njegov simpatični oče Sergio veselo skakal na tribuni. Rezervna peterka: Marko Debeljuh (Bor), Marko Hmeljak (Jadran), Pavel Kralj (Kontovel), Stefan Samec (Jadran), Martin Pertot (Sokol). (VJ) M.Grbec M. Hmeljak F.Gobbo P.Križman B.Klabjan M.Emili 5,4 4,3 4.0 2,2 1,2 1.1 (153) (77) (8) (H) (12) (16) se je ojačila z izkušenim Teneattom ter z jadranov-cema Merlinom in Crismo. 2e v soboto se bo pričel »play-offs«. PrvouvršCeni Jadran TKB bo igral doma proti Cittadelli, ki je osvojila 4. mesto. Drugouvrščeni Latte Carso pa se bo pomeril s tretjeuvršče-nim Don Boscom. V finale se bosta uvrstili ekipi, ki bosta osvojili dve zmagi. Top scorers naših peterk D lige S. Persi (C) 21,7 23 521 I.Civardi (S) 15,2 19 289 S.Turk (K) 14,4 26 376 V.Jogan (C) 13,8 26 358 M.Pertot (S) 13,4 21 282 I.Emili (K) 13,2 24 316 R.Paulina (S) 12,7 24 309 P. Kralj (K) 12,5 24 301 V.TomšiC (C) 12,5 26 325 Iv.Bajc (C) 11,5 21 242 D. Starc (S) 11,4 25 286 A.Zuppin (C) 11,3 23 261 D. Gulič (K) 10,9 22 240 B.Pertot (S) 10,1 20 206 M.Sosič (S) 8,4 23 193 M. Starec (K) 7,8 24 188 R.Skerlavaj (S) 7,3 23 168 R.Stanissa (S) 6,9 18 125 A.Daneu (K) 6,5 23 149 A.Spadoni (K) 6,3 25 158 P.Busan (S) 6,0 11 66 B.Starc (K) 5,0 1 5 I.Vodopivec (K) 4,7 26 123 I.Giacomini (C) 4,7 25 118 P.Furlan (C) 4,4 20 87 M.KrižmančiC (C) 4,1 26 102 izidi in lestvice Cl liga IZIDI 30. KOLA: Don Bosco - Piove di Sacco 89:84, Sacile - Rovigo 80:85, Camposampiero - Pall. Pn 84:101, San Daniele - Servolana Latte Carso 80:88, Cittadella - Caorle 98:82, Castelfranco - Gradišča 88:84, San Dona - Gemona 61:88, Arniči Pn - Jadran Tkb 83:89. KONČNI VRSTNI RED: Jadran Tkb 58, Servolana 48, Don Bosco 42, Cittadella 38, San Daniele 34_, Piove di Sacco, Rovigo in Arniči Pn 30, Camposampiero, Caorle in Castelfranco 28, Sacile 22Ge-mona in Pall. Pn 20, Gradišča 16, San Dona 8. V C2 ligo nazadujeta Gradišča in San Dona. PARI PLAV OFFA (polfinale): Jadran Tkb - Cittadella (sob. ob 20.30), Servolana - Don Bosco. C2 liga IZIDI 29. KOLA: Senators - Intennuggia 88:92, Bor Radenska - Martignacco 112:103, Fagagna - Virtus Ud 92:90, Manzano - Sgt 92:112, Staranzano - Dom Agorest 74:77, Spilimbergo - Porcia 71:78, Ferro-viario - Barcolana 76:61, Udinese - Arte Go 78:64. VRSTNI RED: Fagagna 50, Martignacco 46, Porcia 44, Sgt 38, Udinese 32, Bor Radenska*, Intermug-gia in Manzano 30, Arte Go* in Barcolana Ts 26, Spilimbergo 24, Ferroviario Ts 22, Senators Go in Virtus Ud 20, Staranzano 16, Dom Agorest 10. (*tekma manj) PRIHODNJE KOLO (11., 13.in 14.5.95): Intermuggia - Spilimbergo, Senators Go - Bor Radenska (čet. ob 20.30), Sgt - Dom Agorest (sob. ob 20.30), Martignacco - Fagagna, Arte Go - Porcia, Barcolana - Virtus Ud, Ferroviario - Staranzano, Udinese - Manzano. D liga IZIDI 27. KOLA: Largo Isonzo - Goriziana 85:79, Li-bertas Ts - Pom Tržič 57:80, Lega N. - Cus Ts 84:70, Sokol Warm - Santos 70:59, Ardita Go - Grado 78:77, Acli Ts - Acli Ronchi 72:87, Kontovel - Ciri-bonaMingot 82:78, Scogfietto - Inter 1904 68:79. VRSTNI RED: Ardita Go 44, Pom Tržič 42, Santos Ts 38, Gabona Mingot in Grado 36, Kontovel in Sokol Warm 34, Cus Ts* 32, Inter 1904 28, Largo Isonzo 19, Scoglietto*, Acli Ronchi in Lega N.18, Goriziana 14, Libertas Ts 9, Acli Ts 6. (*t manj) PRIHODNJE KOLO (12., 13. in 14.5.95): Largo Isonzo - Sokol VVarm (pet. ob 20.00), Libertas Ts -Acli Ronchi, Pom Tržič - Grado, Goriziana - Lega Nazionale, Cus Ts - Santos, Inter 1904 - Acli Ts, Kontovel - Ardita Go (sob. ob 21.00), Gabona Mingot - Scoglietto (sob. ob 18.45) Promocijsko prvenstvo KONČNICA (tretja tekma polfinala): Momo - San Vito 100:88. (Skyscrapers in Momo Gio v D ligi) Prva divizija IZIDI 12. KOLA - Skupina B (ll.kolo): Intennuggia - Amatori 62:80, Dinamo - Saba 70:49, Superbasket - Ferroviario 99:58. (12. kolo): Ferroviario - Intermuggia nocoj, Amatori - Superbasket 61:67, Cosina - Dinamo 50:89, prost Saba. KONČNI VRSTNI RED - Skupina A: Fogfiano 14, Aida in Prosek 12, Barcolana 10, Monfalcone 8, La Talpa 4. Skupina B: Superbasket 22, Dinamo 20, Saba 18, Cosina in Amatori 10, Intermuggia 3, Ferroviario 0. (Prvi dve ekipi iz vsake skupine napredujeta v promocijsko ligo: Fogfiano in Aida iz Skupine A ter Superbasket in Dinamo iz skupine B) C2 LIGA / V 29. KOLU Domovci dosegli letošnjo 5. zmago Staranzano - Dom Agorest 74:77 (43:41) DOM: Košuta 11 (3:4 za 2, - za 3, 5:10 pm), Jarc 16 (6:15, -, 4:6), Corsi 28 (3:6, 3:6, 13:15), Podbersig 7 (3:8, -, 1:2), Di Cecco 12 (6:17, -, -), Ambrosi 2 (0:2, -, 2:2), Kocjancig 1 (-, -, 1:2); trener Miani. Met za dva 21:50, met za tri 3:6, skupno 24:56 (43%), pm 26:37. SON: 20. PON: Di Cecco (36). 3T: Corsi 3. Sodnika: Fazio (Beglia-no) in Mian (San Lorenzo) Na svojem predzadnjem nastopu so domovci zasluzeno zmagali in tako potegnili za seboj v nižjo ligo tudi ekipo Florima iz Starancana, ti bi morala obvezno odnesti dve točki, da ohrani nekaj upanj za obstanek. Srečanje se ni začelo za belor-deče kdove spodbudno, saj so v 6. minuti igre Ze zaostajali za deset točk (17:7), predvsem zaradi zmedene igre v napadu. K sreči pa so se naši zdramili in z večjim doprinosom obeh cenbov Jarca in Podbersi-ga v hipu zmanjšali zaostanek na 23:20. V nadaljevanju so domačini obdržali manjšo prednost in zaključili polčas na +2 točki. Domačini so tudi drugi polčas začeli dokaj dobro, belordeci pa sploh niso popustili, kljub res nesrečnemu dnevu najboljšega napadalca Di Cec-ca, ti je grešil mete tudi iz najbolj ugodnih položajev. Srečanje se je vsekakor odločilo v 15. minuti, ko je bil rezultat 67:62 v korist domačinov in so belor-deči, predvsem po zaslugi odličnega Corsija (na sliki), z delnim izidom 11:0 povedli s 73:67. V zadnjih minutah igre sta obe ekipi veliko grešiti, naši pa so obdržali rahlo prednost in tako zasluzeno zmagati. Nedvomno si pohvalo zaslužijo vsi igralci, vsekakor pa bi omeniti odlično igro Corsija in pa Jarca, ti je polovil kar dvanajst odbitih žog. (L.S.) Borovi in domovi strelci R.Di Cecco (D) 655 M.Corsi (D) 456 M.Debeljuh (B) 347 R.Smotlak (B) 329 F. Podbersig (D) 328 D.Sarini (B) 316 V.Jarc (D) 308 M.Susani (B) 280 D.Košuta (D) 245 I.Perčič (B) 229 M.Simonič (B) 172 R. Simonič (B) 152 P.Rustja (B) 146 M.Bordon (D) 142 G. Rasman (B) 127 D.Orzan (D) 99 M.Pettirosso (B) 85 M.Possega (B) 79 D.Ambrosi (D) 61 G.Bosser (B) 20 M.Pečanac (D) 18 V.Battello (D) 16 M.Kocjancig (D) 12 S. Zuppin (B) 6 Marko Debeljuh ^ Ponedeljek, 8. maja 1995 KULTURA X: Južno od raja Čeprav je senzibilnost Slovencev za vsakdanje, osebne denarne operacije že dolgo vsaj podobna, Ce ne celo enaka občutljivosti zahodnoevropskih prebivalcev, se še vedno ne more upreti skušnjavam tiste monetarne politike, ki je edina sposobna preživeti svoj gospodarski in socialni neuspeh kot osrednji motiv zgodbe o uspehu. Takšna dvojnost je bila še pred nekaj leti zelo učinkovit mehanizem prebivalstva za ohranjanje vrednosti razpoložljivega denarja v pogojih inflacije, zavarovanja pred neprijetnimi ukrepi takratnih finančnih oblasti. Nikakor pa ne zagotavlja odpornosti proti špekulantskimi prodori tujih denarnih ustanov v slovenski prostor, ki neposredno siromašijo nacionalno bogastvo - kapital. Tudi v tem smislu je mogoče razumeti natančno odmerjene Arharjeve besede, ko pravi, »da gre pri nas marsikdaj za neverjetno naivnost ali za kaj drugega, recimo pokvarjenost.« Če so torej današnja pojmovanja o nacionalnih interesih na finančnem področju drugačna kot v času bana Draga Marušiča, tega ne kaže pripisovati zgolj zastarelosti kapitalskega osamosvajanja od gospodarskega sistema nekdanje monarhije, temveč predvsem rekonstrukciji ekonomskega prostora, v katerem ima Slovenija razmeroma malo primerjalnih prednosti. Avstrijci in njihovi slovenski glasniki nas prepričujejo o tem, kako zelo smo si podobni, kakšni so avstrijski interesi v slovenskem gospodarskem prostoru, zakaj ni nobenih večjih ovir za tesnejše sodelovanje, obenem pa nedvoumno izražajo svoje zahteve po »prostih rokah« pri poslovanju avstrijskih podjetij na Slovenskem in se pritožujejo nad premajhno navzočnostjo slovenske države kot pobudnice podjetniškega povezovanja; kakor da pri nas ni dovolj politične volje za podporo avstrijskemu managementu. Seveda podjetništvo nikjer ni samaritanstva, niti v Avstriji ne, kar dokazuje tudi zgodba o »razvejani mreži« podjetja Sa-fe-Invest. Pogodba na srečo Slovenska podružnica podjetja Safe-Invest je lani odločno zavrnila namigovanja, da zlorablja osebne podatke avstrijske zavarovalnice Wiener Skupinski posnetek udeležencev 1. evropskega kongresa Safe-Invest v Cankarjevem domu lani (Uspeh, št. 2,1994, str. 2) Stadtische. Ob tej priložnosti je g. VVolfgang Peinhaupt, direktor podružnice, na tiskovni konferenci opisal bližnjo zgo- Avgusta lani je vodstvo družbe za upravljanje Atena demantiralo namigovanja, češ da se pri zbiranju certifikatov poslužuje nezakonitega akviziterstva po domovih. Za povečanje informativne dinamike je poskrbel predstavnik Safe-Investa z ugotovitvijo, da nima natančnejših podatkov o tem, koliko certifikatov so zbrah s pomočjo »akviziterjev«. Hkrati je poudaril, da je vseh zastopnikov tega podjetja približno osem tisoC. Seveda se evropska družina Safe-Investa nezadržno Siri. V svojem slovenskem glasilu Uspeh je med drugim objavila tole informacijo: »Na posnetku Egona Skamlec-Kukenberga je podpis partnerstva o medsebojnem sodelovanju med avstrijsko vojsko in Safe-Invest Finanzierungberahmg Gmbh, ki ga je zastopal vodja oddelka izobraževanja, prokurist direktor Alfred Langmann.« (Uspeh, št. 1,1994, str. 4). dovino zavarovalništva v Sloveniji. Neposredno pred osamosvojitvijo so prebivalci Slovenije množično sklepali zavarovanja z avstrijskimi zavarovalnicami, zlasti z omenjeno VViener Stadtische, ki je tedaj s Slovenci sklenila približno 30.000 pogodb za osebno zavarovanje. Sedanji direktor Safe-Investa je takrat sodeloval pri tem poslu, na kar je Se danes nadvse ponosen, saj naj bi tako pomagal mfiogim slovenskim deviznim varčevalcem, da niso ostali brez svojih prihrankov. Tako pridobljeni kapital se danes postopoma vrača nazaj v Slovenijo, čeprav so nekateri zavarovanci svoje devize izgubili. G. Peinhaupt je govoril tudi o tem, da takratni zavarovalni posli niso bili povsem nelegalni, saj je zakon prepovedoval sklenitev življenjskega in premoženjskega zavarovanja, avstrijske zavarovalnice pa so sklepale zgolj življenjska, potemtakem osebna zavarovanja. Taksne pogodbe torej niso bile dovoljene, a tudi ne kaznive. Kajti Sele z osamosvojitvijo Slovenije je postalo jasno, da posredovanje in prodajanje tujih zavarovanj v slovenski državi ni dovoljeno. Slovenska podružnica podjetja Safe-Invest je bila ustanovljena proti koncu leta 1991, ko je začela sklepati posle za tri slovenske zavarovalnice. Ena izmed njih je tudi mariborska zavarovalnica Prima, v kateri je 95-odstoten delničar Grazer VVechselseitige Versic-herung, vzajemna zavarovalnica, ki ima velik delež pri prodoru v slovenski sistem zavarovanja. Ker je takrat veliko agentov zavarovalnice VViener Stadtische prestopilo k Safe-Investu, so se prostovoljno odločili, da bodo posredovali zavarovanja tudi zanje. Tu se pravzaprav začenja zgodba o ukradeni disketi in zlorabi osebnih podatkov. Nekaj mesecev kasneje je namreč Safe-Invest na več kot 8.000 naslovov zavarovancev VViener Stadtische poslal pismo, s katerim jih je povabilo k sklenitvi novih zavarovanj prek njihovega podjetja. Spričo dejstva, da diskete sploh ni bilo, so vse podatke o slovenskih zavarovancih lahko dobili le od agentov, ki so pred tem prestopili k Safe-Investu. V pretelkih treh letih je podjetje Safe-Invest Slovenija za tri slovenske zavarovalnice zavarovalo kar 100.000 Slovencev, število svojih strank pa je močno povečalo tudi s svojo navzočnostjo v družbi za upravljanje Atena in nekaterih drugih družbah. Mesečno narašča za priblično 6.000 strank, ki jim nudi najrazličnejše oblike posredovanja finančnih in svetovalnih storitev - skratka vse, kar je povezano z denarjem. Vendar leporečje v duhu moralnega poslovanja ni razpršilo dvomov o nakazanem načinu servisiranja osebnih zavarovanj, domnevni disketi s seznamom 25.000 slovenskih zavarovancev VViener Stadtische, še manj pa je tukajšnji javnosti približalo resnični obseg teh denarnih oparacij. Gospode :: ali partnerji Ce naj verjamemo ocenam, da so zavarovanci iz Slovenije v obdobju t.i. Markovičeve zakonodaje napolnili blagajne avstrijskih zavarovalnic s približno 250 milijoni nemških mark, potem je vrednost v Slovenijo »reinvestiranega« kapitala, ki znaša nekaj več kot 176 milijonov dolarjev, zelo skromna. Ta znesek je v resnici Se neznansko bolj skromen, če primerjamo nekatere statistične podatke o obeh državah, zlasti neskladnosti v blagovni menjavi med državama, kjer Slovenci kupimo vsaj 3-krat več avstrijskih izdelkov kot Avstrijci slovenskih. Tukaj ni prostora za premislek o tem, zakaj se morajo slovenski prihranki vračati v domovino kot avstrijski kapital, ce dosega določeno stopnjo donosnosti, ali kako slovenski davko- plačevalci prek javnega dolg3 vsaj deloma podpirajo finand' ran j e avstrijskih naložb v tuji' ni, ker bi se takšna razmislj3' nja hitro raztegnila čez celotno slovensko finančno politiko. Avstrijci so že leta 1990> torej v času prvih sprememb držav nekdanjega vzhodneg3 bloka, v okviru Finanzie-rungsgaratie-Gesellschaft (FGG) ustanovili Fondacij0 Zahod-Vzhod, ki se ukvarja samo z jamstvi za vlaganja v tujini. Nekaj kasneje je Credi-tanstalt-Bankverein v svojem dunajskem sedežu oblikovala nekakšno borzo za vzhodnoevropske delnice; da ne navajamo vseh drugih avstrijskih go-spodarskih ustanov, ki s svojimi dejavnostmi močno vpliva' jo na ekonomsko življenje d-r' žav visegrajske skupine i11 Slovenije. Medtem ko je bil3 uveljavitev Avstrije v okvir3 Evropske unije povezana z mnogimi težavami, svoje ekonomske in siceršnje interes3 dosti lažje uveljavlja v srednjeevropskem prostoru, kjer je njena vloga čedalje večj3; Zato prepletenost dejavnosti podjetja Safe-Invest Sloveni]3 z avstrijskim kapitalom ni tie' kakšno naključno dogajanj3, ampak ena izmed sestavin n3; črtnega prodora v slovensk* prostor, ki ne pozna nobeni*1 ovir. Morda bi morale biti slo; venske finančne oblasti bm) selektivne pri podeljevanju b' cene tujim bančnim in drugi3) denarnim ustanovam, zla5) pri vrednotenju deležev, delničarjev iz tujine, sicer se ne bomo mogli izogniti neprijaznemu dejstvu, da nekatera >>sl°' venska podjetja« postajaj0 pralnice denarja. Da zgodba 0 slovenski različici »pogodb3 na srečo« nikakor še ni konca na, dokazuje tale oglas: »W’e ner Staedtische WVP - zavaro valnica iz Dunaja vam z Na50 pomočjo povrne del plačani premij, tudi če ste izgubili p° lico. Tel.: ...« (Republika, maja 1995, str. 20). , Branko Zihen Ponedeljek, 8. maja 1995 ^ ^ KULTURA Spet v poslanskih klopeh Po avstrijski pridružitvi EU je Mock postal zagovornik hitrega priključevanja novih držav »Vsak je v politiki samo za določen čas. Ko bo novi predsednik avstrijske ljudske stranke predstavil svojo novo ekipo, se bom umaknil s položaja.« - S temi besedami je pred dvema tednoma svoj odhod iz vladne politike oznanil dolgoletni avstrijski zunanji minister in Častni predsednik OVP Alois Mock ter dodal, da namerava s to odločitvijo - »iz prepričanja, ne zaradi dolžnosti« - pomagati novemu vodji OVP VVolfgangu Schiisselu v dokaj težavni situaciji stranke. Avstrijska ljudska stranka je na jesenskih državnozborskih yolitvah namreč znova utrpela izgube, znotraj OVP pa se je nato zaCel tradicionalni ritual ''Ubijanja vodje«. Podpredse-dnik vlade Erhard Busek predsedniškega mesta ni hotel prostovoljno zapustiti, zato ga stankarski gremiji enostavno niso hoteli imenovati za predsedniškega kandidata. Nedavno večtedensko razpravljanje tn iskanje ustreznega kandida-ta se je spremenilo v pravo Sotesko, ki je na račun OVP Pred vso javnostjo razgalila kantovsko in predvsem orienta-Pijsko krizo stranke. Komisija tJVp za imenovanje predsedniškega kandidata je aprila končno našla novega kandidata - dosedanjega ministra za gospodarstvo VVolfganga Schiissela. Busek je to odloci-tnv pod splošnim pritiskom sprejel in strankarskemu kongresu v nedeljo, 23. aprila,' v nasprotju s prvotno napovedjo nj vsilil »dvoboja«. Schiissel je jnl (kot edini kandidat) z velijo večino izvoljen za predse-unika. Hkrati pa je postalo jasno, da bo novi predsednik "Predstavil novo, pomlajeno jdadno ekipo OVP - brez Er-narda Buseka in tudi brez Alo-lsa Mocka. ^°ck ni odšel prostovoljno Umik zunanjega ministra tdocka je bil vse prej kot prostovoljen, vendar ne nepričakovan. Avstrijska javnost se je ?6 vec let ubadala s kočljivim n spornim vprašanjem njego-^ega zdravstvenega stanja, "rock je ves ta Cas trdovratno ^nvracal vsa namigovanja o kakršnemkoli resnem obole- nju. Očitne simptome - tresenje, nekoordinirani gibi - je tako pred novinarji kot tudi v krogu svojih strankarskih prijateljev in sodelavcev omalovaževal kot težave s hrbtenico in posledice splošne izčrpanosti zaradi prenapolnjenega delavnika. Februarja letos je končno priznal, da ima Parkinsonovo bolezen, vendar je takoj pristavil, da ga bolezen ne ovira pri delu. To je podkrepil tudi z zdravniškimi spričevali. Tudi ko so že krožile govorice o kadrovskih spremembah v OVP in vladi, je z isto trdovratnostjo demantiral možno zamenjavo. Na strankarskem kongresu so nekateri njegovi pristaši zaceli zbirati podpise za njegov obstanek, vendar jih je sam prosil, naj prenehajo. Zdaj bo Alois Mock spet zasedel položaj navadnega parlamentarnega poslanca in se (po lastni izjavi) posvetil predvsem interesom svojih volilcev, saj je pri volitvah na listi OVP prejel najveeje število neposrednih glasov. Socialdemokratom je odleglo Avstrijskim socialdemokratom je po Mockovem odhodu vsekakor odleglo. Alois Mock kot nekdanji vodja ljudske stranke socialdemokratu Vrani tzkemu ni bil kos. Kot zunanji minister socialdemokrat-sko-mešcanske vladne koalicije pa si je pridobil toliko ugleda, moči in vpliva, da je svoje zunanje ministrstvo z lahkoto spremenil v trdnjavo, ki je v številnih zunanjepolitičnih (in v zvezi z avstrijsko integracijo v EZ tudi notranjepolitičnih) vprašanjih moCno kljubovala zveznemu kanclerju Vranit-zkemu in socialdemokratski večini v vladi. Rajnki Bruno Kreisky, ugledni nekdanji vodja in nazadnje Častni predsednik avstrijske socialdemokracije, je ves zagrenjen prekinil odnose z vodstvom SPO, ko je zunanje ministrstvo prepustila ljudski stranki in deklariranemu konzervativcu Mocku. S to spremembo je bil namreč zaznamovan jasen prelom v avstrijski zunanji, nevtralni in posredovalni politiki, kakršno je na primer v Času velikih napetosti med blokoma ali na Bližnjem vzhodu oblikoval Kreisky. Mock je res poskrbel za vidne in dostikrat sporne spremembe avstrijske zunanje politike. Levica, alternativno in zeleno gibanje so kritizirali zlasti novo orientacijo v političnih odnosih do držav tretjega sveta: politična podpora in pomoč za razvoj sta bili zmanjšani predvsem državam, ki so svoje perspektive iskale v politični neodvisnosti in protiim-perialisticni politiki (na primer Nikaragvi). Vranitzky premaga Mocka Za vroče notranjepolitične razprave in trenja s socialdemokratskim vladnim partnerjem je skrbelo Mockovo odkrito spraševanje po smiselnosti avstrijske nevtralnosti in njegovo odkrito zavzemanje za postopno avstrijsko integracijo v vojaško zvezo Nato in v načrtovano varnostnopolitiCno in vojaško vejo EZ - Zahodnoevropsko unijo. Kljub jasnim dogovorom v koalicijskem sporazumu so bili avstrijski socialdemokrati pod vidnim pritiskom zaradi Mockovega prizadevanja za Cim hitrejši vstop Avstrije v Evropsko zvezo. V času eskalacije krize v nekdanji Jugoslaviji pa je delitev vlog postala očitna: medtem ko se je Alois Mock kot eden od prvih evropskih politikov zavzemal za hitro ukrepanje in takojšnjo priznanje novih držav, je avstrijski zvezni kancler Vranitzky obsojal »prenagljenost« svojega zunanjega ministra ter pozival k preudarnosti in Čakanju na mednarodno usklajevanje krize. V tem pogledu se je nazadnje uveljavil kancler, saj Avstrija pri priznanju Slovenije in Hrvaške res ni prednjačila pred drugimi državami... Vse sile za priključitev EU Dokončno uveljavitev in višek politične kariere je zunanji minister Mock dosegel z avstrijskim približevanjem in ob pristopu Evropski zvezi. Za konzervativca - tako je sam vedno trdil - je Evropa predstavljala pomemben cilj. Za dosego tega cilja je - kljub prvim znakom bolezni - napel vse svoje sile in tako je bil ravno on tisti, ki je po intenzivnih političnih razpravah s socialdemokratskim vladnim partnerjem takratnemu predsedniku Sveta Evrope Rolandu Dumas u 17. julija 1989 končno lahko predal avstrijsko prošnjo za pristop. Sledila so leta priprav in usklajevanj, ki so dosegla višek 1993 in 1994 v pravem pogajalskem maratonu. V Bruslju je bilo treba uveljavljati in usklajevati avstrijske interese, na Dunaju pa prebiti led - tako v Človek iz Eurolsfelda Alois Mock (rojen 10. junija 1934) je v politiki Qktiven od leta 1969. Mladi jurist in uradnik iz nižje-Qvstrijskega Euratsfelda je bil v letih 1969/70, še za cosa samovlade OVP, minister za šolstvo. Socialdemokrati Bruna Kreiskega so si leta 1970 priborili relativno in 1972 absolutno večino. Mock je v 16 letih različnih funkcijah bistveno (so) oblikoval opozi-Cl]sko pohtiko ljudske stranke, ki jo je po odstopu Jo-safa Tausa (1979) deset let načrtoval kot predse-mdk. Vendar mu v tem času ni uspelo zlomiti social-aomokratske večine. Kandidatura in izvolitev Kurta o/oldheima za zveznega predsednika leta 1986je le eden od redkih državnopohtičnih uspehov ljudske stranke pod Mockovim vodstvom. Januarja 1987 je z novim predsednikom socialdemokratov Vranitzkym oblikoval veliko koahcijsko vlado SPO in OVP ter Postal njen zunanji minister. Deklarirani konzervativec Mock je bil zaradi so-c,oInopoIiličnih razmišljanj v svoji stranki občasno označen kot eksponent leve struje. Kot zunanji mini-°ter se je odločno (in uspešno) zavzemal za čim hi-ffio integracijo Avstrije v Evropsko zvezo. Ko je . avstrijski vstop v EZ zagotovljen, je Alois Mock l'zrecno poudarjal potrebo po evropski integraciji novih vzhodno-in srednjeevropskih držav v prehodu 'Predvsem Slovenije) ter tako postal njihov zagovor- lastni stranki OVP, v kateri je bilo moCno avstrijsko zastopstvo kmetov le težko mogoče prepričati o nujnosti pristopa, kot tudi pri socialdemokratskih vladnih partnerjih, ki so se pogosto bolj zanimali za nekatera malenkostna vprašanja kot za možne negativne posledice zavlačevanja predvidenega naCrta pristopnih pogajanj. Trdovratnost avstrijskega zunanjega ministra je vladno koalicijo v teku teh pogajanj nekajkrat spravila na rob velikega poloma. V zvezi s tem so mu očitali predvsem, da je bil v nekaterih primerih že tik pred tem, da nasprotja postavlja nad skupne zadeve. Mock ni hotel obtožiti talentiranega Haiderja Kljub številnim tovrstnim konfliktom in idejnopolitičnim nasprotjem so avstrijski socialdemokrati zunanjemu ministru najbolj zamerili strankarsko nepreračunljivost. Alois Mock je bil eden redkih politikov vladne koalicije, ki desnopopulisticnega vodjo avstrijskih svobodnjakov Jorga Haiderja ni hotel ožigosati kot nedemokratičnega in zaradi demagoškega početja nesprejemljivega politika. Odkrito zavračanje Haiderja in njegovih napadov na demokratične inštitucije je v preteklih letih predstavljalo bistveni skupni imenovalec med socialdemo- kratskim tehnokratom Vranitzkym in liberalnim meščanom Busekom. Častni predsednik ljudske stranke Mock pa se je večkrat sestajal s »talentiranim mladim politikom« Haiderjem ter javno izpostavljal, da si OVP lahko izbere za partnerja tudi FPČ. Mock v stranki ni bil samo pristaš koalicijskega sodelovanja s svobodnjaki, temveč tudi naj ostrejši nasprotnik liberalno usmerjenega predsednika Erharda Buseka. Mockova izjava pred lanskimi državnozborskimi volitvami, ceš da je njegov glavni cilj odstranitev socialdemokratov iz vlade, za te kajpada ni predstavljala sprejemljivega izhodišča v koalicijskem sodelovanju. Zunanji minister Mock pa je bil tudi prvi, ki je že pred meseci javno napovedal, da »se bo našel« tudi se drug predsedniški kandidat za ljudsko stranko kot Erhard Busek... V Bruslju se je izkazal za junaka Ugled in priljubljenost sta bila pri takem postopanju kajpada v veliko pomoč. Po zaključku pristopnih pogajanj z EZ marca lani - opozicijski Svobodnjaki in Zeleni slejko-prej izpostavljajo, da je Avstrija v večini točk podlegla pritisku Bruslja - so avstrijski mediji Aloisa Mocka proglasili za »junaka v Bruslju«. Oprijel se ga je vzdevek »Monsieur l‘Eu-rope«. Avstrija je 1. januarja 1995 postala Članica EZ. Zmagoslavju pa je kaj hitro spet sledila banalna avstrijska stvarnost: zvezni kancler, zunanji minister, državna sekretarka za evropsko integracijo in državni predsednik so se (-vse do zdaj) pred vso javnostjo prepirali, kdo naj ob kateri priložnosti zastopa Avstrijo v gre-mijih in dejavnostih Evropske zveze. Evropska evforija med Avstrijci medtem spet pojema in je po novejših javnomnenjskih raziskavah dosegla najnižjo točko, saj na primer pri oblikovanju cen za potrošniške izdelke in živila vsem optimističnim napovedim in obljubam navkljub razen v nekaterih izjemnih primerih do zdaj ni bilo opaziti večjih sprememb. Mockov naslednik v zunanjem ministrstvu, novi predsednik ljudske stranke VVolfgang Schiissel, ne bo imel lahke naloge. Dokazati bo moral, da je bilo do zdaj opravljeno delo za Avstrijo pozitivno, hkrati pa bo moral z enako vnemo kot poprej Alois Mock še bolj izčrpno uveljavljati avstrijske interese v okviru EZ. »Monsieur l‘Europe« pa bo tudi po svojem odhodu ostal zvest svojim evropskim vizijam - kot predsednik Evropske demokratične unije (EDU). Igor Schellander Ponedeljek, 8. maja 1995 AKTUALNO Ko začno v Beogradu in Kninu protestirati in zbirati pomoč, se v Zagrebu že pogajajo Nedavne napovedi hrvaškega obrambnega ministra Gojka Suška o demobilizaciji trideset tisoč vojakov so se verjetno, vsaj za trenutek, najbolj razveseliti tisti, ki so samo nekaj dni zatem dobiti vojaški poziv. Tako so zamenjati demobilMrance. Kot kaže, so se novice o demobilizaciji veliko dlje veseliti krajinski Srbi, zato je bilo njihovo razočaranje tudi toliko večje. Zanimivo pa bi bilo vedeti, če so res verjeti, da je Suškova napoved demobilizacije znamenje, da Zagreb še nekaj časa ne bo začel vojaških akcij proti Kninu. Presenečenje v zahodni Slavoniji kaže, da so se krajinski Srbi vendarle počutiti vame. V manj kot dveh dneh je hrvaška vojska skupaj s posebnimi policijskimi enotami z napadom z zahodne in vzhodne smeri presekala zasedeno območje na pol, prodrla do Save in obkolila večje število vojakov 18. korpusa vojske kninskih Srbov. Potek bojev govori o presenečenju Srbov, pa tudi o dobri načrtova-nosti in silovitosti akcije hrvaške vojske, ki so jo krajinski Srbi pričakali nepripravljeni. Cas začetka ofenzive je bil gotovo presenečenje, nikakor pa ni presentljivo območje napada. Zahodno Slavonijo so kninski Srbi težko branili, Hrvati pa so domnevali, da je to območje, ki ga bodo najlažje zasedli. Ob tem lahko tudi ugibamo, na katera območja bodo usmerjene vojaške akcije v prihodnje. Ker Hrvaška ni nadzorovala zahodne Slavonije, ki je bila povezana z delom Bosne v Karadžičevih rokah, tudi ni mogla načrtovati vojaških premikov v vzhodni Slavoniji in Baranji ali pa proti Bani-ji ter Kordunu. V obeh primerih bi lahko 18. korpus kninske vojske, skupaj z 'bratsko pomočjo’ iz Bosne, z napadom na sever razpolovil Slavonijo. Zdaj je Zagreb v veliko boljšem položaju kot pred ofenzivo, saj ima priložnost, da ob razmeroma majhnem tveganju začne ofenzivo tako v smeri proti vzhodni Slavoniji, kakor tudi v Banijo ali proti Kninu. Tudi prihodnji hrvaški napadi bodo »omejenega obsega« Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da bo hrvaška vojska izvedla vojaške operacije v teh smereh, akcije pa bodo kratkotrajne in hitre oziroma, v vojaškem žargonu, 'omejenega obsega’. Tak tip posredovanja je nujen, saj se široko zastavljene akcije težko prikrijejo (kar pomeni da presenečenje odpade), so dolgotrajne in drage ter povzročijo velike izgube na obeh straneh. Bliskovite akcije, kot jih je hrvaška vojska izvedla v dubrovniškem zaledju, pri Maslenici in v zahodni Slavoniji, dosežejo cilj še preden se lahko mednarodno javno mnenje razburi ter preden začnejo v Beogradu in na Palah razmišljati o pomoči Kninu. Ko se Karadžič in Miloševič oglasita z grožnjami o vojaški pomoči krajinskim Srbom, se na letališču Plešo že končajo 'mirovna pogajanja’ med Kninom in Zagrebom. Pri tem Hrvati uspešno uporabljajo taktiko dveh korakov naprej (beri: vojaška akcija) in enega koraka nazaj, ki je kompromis, a vendarle pridobitev za Zagreb. Bihač je ključ za hrvaška vrata Glede na to, da so do zdaj Srbi po uspešnih premikih hrvaške vojske vedno odgovorili s topniškimi in raketnimi napadi na hrvaška mesta, lahko upravičeno sklepamo, da bo naslednji hrvaški korak zasedba predelov, s katerih Knin napada Zagreb in druga mesta. Trenutno je Ahilova peta krajinskih Srbov predel južno od Zagreba, Siska in Karlovca. Dodatni 'oteževalni dejavnik’ pa je bližina biha-ške enklave, ki jo nadzira vla- dna vojska Bosne in Hercegovine. Kdor pozna geografijo in osnove vojskovanja, bo hitro ugotovil, da je Bihač ’-ključ za hrvaška vrata’. Verjetno bodo tako krajinski kot bosanski Srbi zaradi slavonskega baška okrepili napade na Bihač, da bi okrepili svoje položaje pred morebitnim hrvaškim napadom. Tudi Baranjo je še moč vrniti Srbi veliko lažje branijo vzhodno Slavonijo in Baranjo, ki bosta za hrvaško vojsko še trd oreh. Področje leži v trikotniku med Donavo in Dravo, Beograd pa ga ne bo dal tako zlahka iz rok, kar pomeni, da bi lahko prišlo ob hrvaškem poskusu vnovične zasedbe teh krajev do neposrednega spopada med Hrvaško in Srbijo. Kljub temu hrvaška vojska tudi tukaj ni povsem brez možnosti za uspeh. Čeprav je splošno razširjeno prepričanje, da imajo Srbi v rokah vso Baranjo, kar bi Hrvatom predstavljalo težave pri prečkanju Drave, pa sta pod nadzorom Zagreba vendarle dve baranjski vasi, ki sta z Osijekom povezani z mostom. V podobnem položaju je tudi razmeroma močna enota HVO v Orašju, mestecu na severu koridorja skozi bosansko Posavino. HVO je v Orašju tudi zaradi koridorja, od katerega je odvisno, koliko pomoči bo iz Srbije prispelo v Banjaluko in Knin, hkrati pa je treba HVO obravnavati kot del hrvaške vojske. Zadnja ofenziva hrvaške vojske v zahodni Slavoniji in napredovanja HVO ob bosansko-hercegovski meji s Krajino kažejo, da je cilj hrvaških akcij razbitje območja, ki je pod nadzorom Knina. Zagreb hoče Krajino razdeliti na dve nepovezani enklavi, kninski in glinski kotar, nadzor nad hrvaško-bosansko mejo pa bi prevzela hrvaška policija. Knin (še) noče popustiti Zagrebške oblasti bi Srbom v enklavah priznale visoko stopnjo avtonomije, saj ne bi mogli ogrožati Hrvaške. Knin ne namerava popustiti in zahteva svojo državo, kar pa pomeni zanikanje hrvaške države, ki seveda izključuje kakršnokoli možnost nastanka srbske države v Krajini. Prav zaradi popolne diametralno-sti obeh omenjenih stališč je težko verjeti, da je mogoča mirna rešitev, ki bi zadovoljila obe strani. Pogled na zemljevid nam pokaže, da zasedena območja, ki so jih na začetku vojne okupirali Srbi oziroma takratna JLA, pomenijo možnost popolne razdrobitve Hrvaške. Pred osvoboditvijo zahodne Slavonije je bila vojska knin- skih Srbov že v bližini meje z Madžarsko, zdaj pa je pr' Karlovcu blizu Slovenij6’ medtem ko pri Novigradu preseka Dalmacijo. Brez slabe vesti nad Knin Zaradi vojne in kasnejše stalne nevarnosti spopadov v bližini jadranskih plaž je Da-lamacija že nekaj let brez turistov, hrvaški proračun pa brez milijarde dolarjev na 1®" to. Turizem je za Hrvaško p°' membna gospodarska panoga, hkrati pa se v prometno izolirani in obubožani Dalmaciji že pojavljajo prvi znaki 'istrskega sindroma’, kar j® lahko dolgoročno velika nevarnost. Čeprav stalno pozivajo k miroljubnemu reševanju sporov in reintegraciji, Pa v Zagrebu ne bodo imeli slabe vesti, ko se bodo odločal1 za 'pacifikacijo’ kninske krajine. Pri tem jim je v pomoč tudi to, da se je Beograd nekako odrekel Kninu ozirom3 je začel počasi, toda zagotovo zmanjševati svoje vojaške ambicije. Včasih je bil srbsk1 cilj črta Virovitica-Karlovac- Karlobag, kar je zdaj samo še znanstvena fantastika. Potek dogodkov na bojiščih v Bosm in na Hrvaškem potrjuje domnevo, da bodo verjetno tudi o današnjih, pa čeprav okleščenih vojaških ciljih sprtih strani, verjetno že jutri lahko le še sanjali. Nijaz Hamza Hrvaški vojaki in policisti v OkuCanih zmagoslavno zažigajo srbsko zastavo (Telefoto: AP) S RAM lim Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 TGR Gospodatrstvo Nan.: Cose delValtro mondo, 10.00 dnevnik Film: Aprile a Parigi (kom., ZDA ’53), vmes (11.00) dnevnik Aktualna odd. Utile futi-le vabi k pogrnjeni mizi Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v nunenem Dnevnik in gospodarstvo Sedem dni v Parlamentu Nan.: Fronto soccorso Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke 3 Nan.: Zorro Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Mara Venier) Vreme in dnevnik Aktualno: 11 fatto TV film: La rossa del Roxy Bar (kom., It. 95, r,-i- Anna Marchesini. T. Solenghi, zadnji .del) Dnevnik TG 1 Variete: Seconda serata Dnevnik in vreme Dok. Videosapere Green Aktualno: Sottovoce Aktualo: H fatto (pon.) Variete: Canzonissima RAI 2 '3.00 '3.55 '4.30 '5.50 '6.10 '7.10 '8.00 '8.45 '9.45 20.20 20.40 21.45 23.30 0.10 0.15 1.15 2.00 Dok.: V kraljestvu narave Otroški variete Quante storie, vmes risanke Vabilo k branju TG2 - O volitvah Zidovska kultura Nad.: Quando si ama Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo-dtuzbene teme, vreme Variete: Quante storie, ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Variete: Popoldne na RAI 2 (vodi G. Fossa) Film: Vendetta alla luce del giorno (dram., ZDA 91, i. B, Dennehy) Dnevnik in vreme Aktualno: Iz senata Nan.: Miami Vice Dnevnik in Šport Variete: Ventieventi Nan.: Ispettore Derrick Aktualna odd.: Mixer Dnevnik, pregled tiska in vreme Vse najboljše za rojstni dan, Kino! Avtorka glasba Šport: tenis Sanremo Compilation '0.10 ".05 '2.00i '2.40 '4.00 '4.20 '5.15 '9.00 20.30 22.30 22.55 0.30 '00 TG3 - Pregled tiska Oddaje Videosapere: Španščina, filozofija, par da sš, Ciak, Potovanje po Italiji, itd Fantastica Eta Fantastica Mente Dnevnik, gospodarstvo, ^lanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti "opoldanski dnevnik in vreme, 14.50 Bellitalia Športno popoldne: tenis, n°gomet C in B lige, vreme Dnevnik, deželne vesti, sPort, 20.05 Blob Šport: Ponedeljkov pro- Dnevnik, deželne vesti Dok.: Mal d' Affica i Dnevnik, pregled tiska in vreme | Videosapere: Kultura news n^i Variete: fuori orario RETE 4 7.10 8.00 9.00 14.30 14.40 16.25 18.00 20.45 22.50 1.40 1.50 Nan.: Strega per amore, 7.30 Tre cuori in affitto Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, vmes 9.15 nan., 9.40 Grandi Magazzini, 10.00 Guadalupe, 10.35 Febbre d’amore, 11.40 Rubi, 13.00 Sentieri, vmes (11.25.13.30) dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.25 La donna del mistero 2 Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.10 Perdona-mi (vodi D. Mengacci) Aktualno:Punto di svol-ta, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Perla nera Film: Frances (dram., ZDA ’83, i. J. Lange, S. Shepard), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska A tutto volume |s| CANALE 5 6.30 9.00 11.45 13.00 13.25 13.40 14.20 16.00 17.55 18.00 20.00 20.25 20.40 23.30 24.00 2.20 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna) Otroška oddaja, vmes risanke in variete TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK. il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme Striscia la notizia Film: Hook - Capita Un-cino (fant, ZDA ’91, i. R. VVilliams, J. Roberts) Dnevnik TG 5 Film: Ultimo respiro (dram., It. ’91, i. F. benigno, F. Moro), vmes (1.00) dnevnik Sgarbi quotidiani RAI 3 slovenski program (poskusna oddaja) 20.25 Risanka: Bojan 20.30 Dnevnik fr- SLOVENIJA 1 09.00 09.30 09.55 10.20 10.45 13.00 13.05 14.20 15.50 16.20 17.00 17.10 17.25 18.00 18.45 19.10 19.30 20.05 21.00 22.00 23.30 23.45 00.15 Videostrani Malo angleščine, prosim Uporniki v službi kralja, 7/13 del Znanje za znanje, pon. Sever severozahod, ponovitev ameriškega (CB) filma Poročila Športni pregled, ponovitev Umetniški veCer: Deset velikih pisateljev: Henrik Ibsen, 5. epizoda angleške nanizanke, ponovitev Obzorja duha Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni TaCek: Pastir Pravljičar: 1/9, ameriške nanizanke Regionalni studio Maribor Abc - Itd, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Gospodarska oddaja: Made in Slovenia Prima sezona, 3/5 del češke nadaljevanke Arnhem: World Liberation Concert, prenos ob 50- letnici vojne Poročila, vreme, Šport Sova Murphy Brovvn, 20. del ameriške nanizanke Mancuso, FBI, 3/20, ameriške nanizanke # ITALIA 1 IT SLOVENIJA 2 Otroški variete Nanizanke Odprti studio, 12.30 Fatti e misfatti, 12.40 Šport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Smile Variete: Non e la RAI Nan.: Highlander Aktualnosti: ViMge Nan.: Primi baci, 18.20 19.30 20.00 20.45 22.40 23.40 23.45 0.45 1.15 1.30 Beverly Hills Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Film: Un bacio prima di morire (krim., VB ’90, i. Matt Dillon, S. Young) Mai dire gol di lunedi Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport A tutto volume Sgarbi quotidiani Nan.: KungFu 13.00 14.45 15.00 15.15 16.15 17.00 17.55 18.40 19.10 19.55 20.55 23.40 Euronevvs Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Presodite, ponovitev Poglej me!, ponovitev Sova, ponovitev Služabnik, 1/3 del angleške nadaljevanke Mancuso, FBI, 2/20 del ameriške nanizanke Izziv, 9. del poslovne oddaje Sedma steza 1939, 2/3 del Švedske nadaljevanke Topolšica: Slovestnosti ob 50 letnici konca vojne Kolesarska dirka po Sloveniji Brane RonCel izza odra ■& KANALA # TELE 4 19.30, 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi Film: II transatlantico della paura (#) MONTECARLO 13.30 20.30 14.00 14.10 20.35 23.00 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: La tela del ragno (dram., ZDA ’55) Film: Piccoli equivoci (kom., It. ’91, i. L. Sastri) Tappeto volante Ponovitve A - shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A shop Zlata nota, ponovitev Videoigralnica, ponovitev Klasična video glava, ponovitev Aliča v glasbeni deželi, glasbena oddaja A -shop Vrema LuC svetlobe, 420. del Dežurna lekarna, 24. del Vreme Zadnji let, am film Študentska 1/4 Aliča v glasbeni deželi, ponovitev Spot tedna, A - shop IB Koper Euronevvs Can't Stop The mušic, ponovitev angleškega filma, 1980 Horoskop Slovenski program: Studio 2 - šport Primorska kronika TV dnevnik Čakajoč Petra Pana Evromagazin TV dnevnik : Športni ponedeljek Reportaže s primorskih športnih prizorišč MHF Avstrija 1 09.40 10.25 11.15 13.00 13.25 13.50 14.35 15.35 16.25 17.10 17.35 18.05 18.55 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 21.40 23.15 23.20 01.20 01.45 02.45 Knight Rider, ponovitev Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev Močna tipa, ameriško -italijanska akcijska komedija, ponovitev Heidi Viking Viki Smrkci Tom in Jerry Vesoljska ladja Enterprise Knight Rider Strašno prijazna družina Naš hrupni dom V senci vrtiljaka VVolffov revir Tommy je mrtev Kuharski mojstri Pri Huxtablovih Polna hiša Cas v sliki, vreme Vreme Pogledi od strani Otto -film, nemški film, 1985 I Igrajo: Otto VVaalkes, Jes-sika Cardinah, Sky Dura ont in drugi 08/15, 2/3 nemškega fil-j ma, 1955 Igrajo: Joachim Fuchber-ger, Paul Bosiger, Rudolf Kutschera in drugi j Režija: Paul May Cas v sliki Koncert svobode, ob petdesetletnici osvoboditve Evrope Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev raMP Avstrija 2 Cas v sliki Vsak dan s Schijokom, ponovitev Ko v nedeljo zveCer igra godba, ponovitev Cas v sliki Petdeset let konca vojne v Evropi Orientacija, ponovitev MoC strasti Umor je napisala Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Kuharski mojstri Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Vreme Šport Hribovski zdravnik Tema Cas v sliki 2 Ob pol enajstih Nikolaus Harnoncourt, portret dirigenta Devetintrideset stopnic, ameriški triler, 1941 Sužnja srca, angleška me-kodrama, 1949 Rešilni Čoln, ameriški film, 1943 ■ : ■ ■ ■ ■ Sl r Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30,8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci: 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12,30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Kdor išče, ta najde; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Šansoni; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8,50 Koledar prireditev; 11.00 Ekološke teme: 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, .10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Cas in glasba; 13.05 Igra: 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Di-vertimento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20,30 Koncert Euroradia; 22.30 Dvignjena zavesa; 22.50 Komorni studio; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne informacije; 9.50 Odgovori na vprašanja; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13,00 Daj, povej... kontaktna odd,; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Parlamentarna kronika; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla-bla radio; 19.30 Lestvica Coccola; 22.30 Poned. koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30. 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali, ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Anni 60, ma non li dimostra; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' intervista; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 D'al-tro canto, 18.00 Bootleg; 18.45 Villa Ut; 20.00 RMI. V_________________________ R. Glas Ljubljane 5.15.8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme: 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa: 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15,15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 17.00 Anketa; 18.15 Zdravje; 19.25 Vreme; 20.00 Kviz. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9,20 Problemi podjetništva in obrtništva na Gorenjskem; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Pometamo doma; 13.00 Pesem tedna; 13,40 Pometamo doma; 14.30 Točke, metri, sekunde; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio: Naklo; 18.10 Vsak po svoje pesmi poje; 19.30 Večerni. Radio Maribor 6.00, 8.00. 10.00. 12.00, 14.00 Poročila: 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 11.45 Info servis; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Persko gorco; 15,10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočje. Radio Študent 11.00 Che cosa?-Cosa nostral; 14.00 OF (24 ur-info); 15.00 Recenzije & Napovedi (podlistki U. Eca); 15.30 Čudoviti svet zlobe in nasilja; 17.00 Jo-culator; 17.30 You Rock Iti; 19.00 TB: Ensemble Georgika: 20.00 Alter, Garbage; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Dr. Dorče Sardoč; 8.50 Slov. glasba; 9.15 Odprta knjiga: Čar indijskega juga (prip. M. Sardoč); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Potpuri; 15.00 Iz življenja mladostnika; 15.10 Orkestri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Komorni orkester F.J.K: 18.00 Znanstvene raziskave; 18.20 Revival; 18.45 Čakole na placu; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 11.00 Horoskop; 12.45 VZ-Pl-ANPI (pon.) Samo za Vas, Ostali Trst- L'altra Trieste; 18.00 Tedenski športni komentar. Radio Koroška 18.10-19,00 Perspektive narodnhih manjšin v Evropi (Dr. J. Pirjevec predaval v Tinjah). J GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 8. maja, ob 16. uri: T. Stoppard -ARKADIJA, za abonma dijaški 2 popoldanski. Predstava bo Se v torek, 9. maja, ob isti uri, za abonma dijaški 1 popoldanski V sredo, 10. maja, ob 19.30 uri: J. B. P. Moliere - DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, za abonma dijaški 3 večerni in izven. MALA DRAMA, tel: 061/221-511 V petek, 12. maja, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 8. maja, ob 20. uri: T. Bernhard -PRED UPOKOJITVIJO, za abonma E. Predstava bo Se v sredo, 10. maja, ob isti uri, za abonma mladinski. V torek, 9. maja, ob 15.30: F. G. Lorca - VERMA, za abonma torek popoldan. Ob 20. uri, za abonma torek MALA SCENA MGL, tel.: 061/210-852 V torek, 9. maja, ob 22.30: L. VVilson - ZAŽGI! SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950 Danes, 8. maja, ob 15. uri: J. Strauss ml - NETOPIR. Razprodano! SMG, tel.: 061/125 33 12 V četrtek, 11. maja, ob 19. uri: BUTTERENDFLV, za izven. V petek, 12. maja, ob 19. uri: I. Svetina - ŠEHEREZADA, za izven. LGL, tel.: 061/ 314-962 VELIKI ODER V torek, 9. maja, ob 17. uri: R. Dahl-A. Tkačev -VELIKANSKI DOBRODUŠNI VELIKAN, za izven. V četrtek, 11. maja, ob 18. uri: B. Bojetu - GREr MO K BABICI, za izven. V soboto, 13. maja, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič - SAPRAMISKA, za izven. KRANJ PGK, tel.: 064/ 222-681 V sredo, 10., in v četrtek, 11., maja, ob 20. uri: R. Cooney - ZBEŽI OD ŽENE, za izven in konto. MARIBOR SNG DRAMA, tel.: 062/ 221-206 Danes, 8. maja, Minoritska cerkev ob 20. uri: R. Serling - OBMOČJE SOMRAKA, za abonente in izven. Predstava bo Se v torek, 9. maja, ob isti uri, za red torek, izven in v sredo, 10. maja, ob isti uri.. CELJE SLG CELJE, tel.: 063/025-332 Danes, 8. maja, ob 17. uri: E. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma sobota popoldan in izven. Predstava bo Se v torek, 9. maja, ob 19.30, za abonma torek in izven. V sredo, 10. maja, ob 15.30: W. Shakespeare - BENEŠKI TRGOVEC, za abonma 4. Šolski in izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 Danes, 8. maja, ob 10.40: C. Goldoni-A. Rozman -SLUGA DVEH GOSPODOV, za šolo. Ob 20. uri, za izven. Gostovanje SLG Celje. V četrtek, 11. maja, ob 20. uri: E. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma četrtek, in izven. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Od 11. do 13. t. m. nastop Giorgia Gaberja v »E pensare che c’era il pensiero«. Izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti. Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. TRŽIČ Občinsko gledališče »Ecco mormorar 1’onde«: v četrtek, 11. t. m., ob 20.30 film »Moliere«. V torek, 16. t. m., ob 20.30 baletna predstava v izvedbi Ensemble Micha van Hoecke z izredno prisotnostjo Luciane Savignano. V četrtek, 18. maja, ob 20.30 koncert ansambla London Baroque. ČEDAD V Stolnici bo v ponedeljek. 8. t. m., ob 20.30, v okviru prireditev »Ecco mormorar 1’onde« na sporedu koncert ansambla The Hilliard Ensemble. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: danes, 8. t.m., ob 20.00 -Zeit und Gedachtnis (Cas in spomin). Rote Lasche, Villacher Strasse 10 - Danes,, 8. t.m., ob 17.00 - Dan svobodne besede. Tischlerjeva dvorana: v sredo, 10. t.m., ob 19.30 - Predstavitev knjige I. Sivca »Triglavski kralj«. TINJE V petek, 12. t.m., ob 9.30 - Slovenske narodne pesmi in pesmi drugih narodov. Dom prosvete: v sredo, 10. t.m., ob 19.30 -Predavanje dr. Stefana Merkaca »Kaj je bilo?« - Osnove biološkega kmetovanja. BOROVLJE Pri Cingelcu: V soboto, 13.t.m., ob 16.00 -Družinski popoldan. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V četrtek, 11. maja, ob 19. uri: predavanje IGORJA ŠKAMPERIA - Jung in alkimija. GRAD KHISLSTEIN V četrtek, 11. maja, ob 19. uri: predavanje FERDINANDA SERBELJA o SLIKARSTVU 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM. SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ, Mestni trg 17 Evropski center za humanistične Stadije do 10. maja prireja mednarodno konferenco OTHER-HOOD AND NA TION. Nekatere teme: - Državljanstvo, drugačnost, kozmopolitizem - Nacionalistični prelom vmaltieticnih državah - Haskaja ruletka. - Tipologija konceptov narodnosti v XIX. stoletju. V sredo, 10. maja, ob 18. uri: pogovor METE VIDMAR in ŽIVE KRAMGER - Pogledi na sodoben ples. TEDEN CVETJA IN ZELIŠČ od danes 8. do 14. maja V Mestni vrtnariji v parku Tivoh bodo potekala predavanja, svetovanja in ugodna prodaja cvetja, zelišč in zdravilnih pripomočkov. GALERIJA SOU KAPELICA, Kersnikova 4 Danes, 8. maja, oh 21. uri: projekt OPNA v okviru ciklusa CUKRARNA avtorjev Marka KoSnik Viranta in Mateje BuCar. V izvedbi Instituta Egon March. Ponovitev: 9. maja, ob isti uri. LJUBLJANSKO NAVJE V četrtek, 11. maja, ob 17. uri: literarni popoldan. SLOVENSKE MATICE, Kongresni trg 8 V sredo, 10. maja, ob 12. uri: predstavitev publikacije SLOVENCI V HRASKI. GLASBA SLOVENIJA .'5 j-.- . .’> ,, - lUftni v J LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061222-815 Danes, 8. maja, ob 19.30: koncert RITE KINKE (klavir), za srebrni abonma (dvorana SE). V četrtek, 11., in v petel, 12. maja, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za oranžni abonma I in H. SLOVENSKA FILHARMONIJA, Kongresni trg 10 V četrtek, 11. maja, ob 19.30: komorni koncert, na katerem bodo nastopili PRIMOŽ FLAJ-SMAN (saksofon) ob spremljavi Zoltana Petra ter kvartet flavt: MB .ENA PERIC, ANAMARIJA TOMAC, ALENKA JANČAR ter BREDA STEMBERGAR KLUB K4, Kersnikova 4 Danes, 8. aprila, ob 21.30: koncert EL VEZ P EL VEITE S fr THE MEMPHIS MARIACfflS. KOPER GLEDALIŠČE KOPER Danes, 8. maja, ob 17.30: koncert MePZ T*1' TER Ljubljana in MePZ srednjih Sol Koper. KRANJ DISKOTEKA GAULOISES V četrtek, 11. maja, promocijski koncert skupi" ne PANDA. MARIBOR V petek, 12. maja, Unionska dvorana ob 20. ujj' VU. abonmajski koncert ciklusa Mariborska filharmonija. RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike (1947-1969) PICASSO & MADAME Z. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava ob petdesetletnici konca drage svetovne vojne je na ogled do 20. maja. GALERIJA AUSTROTEL, MildoSičeva 9 Razstava del BOŽIDARJA STRMANA - MIŠA je na ogled do 31. maja. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava ilustracij MARJETE CVETKO je na ogled do 25. maja. CENTRE CULTUREL FRANCAIS, Slovenska 19 Razstava fotografij TIHOMIRJA PINTERJA je na ogled do 11. maja. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava skulptumega lončarstva MAJE MIHELIČ je na ogled do 25. maja. GALERIJA LEK, Vcrovskova 57 Razstava slik IVANA VALJAVCA je na ogled do 15. maja. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava slik JOŽETA KOTARJA je na ogled do 30. maja. CEUE GALERIJA KELEIA, Prešernova 17 Razstava MARKA ANDLOVIČA in TADEJA TOZONA. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESTNI GRAD Razstava GENERACIJA 82 je na ogled do 23. junija. LIKOVNI SALON CELJE Razstava KAMNITA CELEJA je na ogled do 12. maja. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Razstava NIKOLI VEC v počastitev 50-letnice konca drage setovne vojne je na ogled do 14. maja. KOPER GALERIJA LOŽA, Titov trg Razstava ENZA CUCCFUJA je na ogled do 30. maja. MARIBOR GALERIJA ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3 DLUM se predstavlja - pregledna razstava 39 članov Društva likovnih umetnikov Maribor je na ogled do 20. maja. UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Strossmayerjeva 6 Razstava MAKSIMA SEDEJA je na ogled do 31. maja. UNIVERZnETNA KNJIŽNICA, Gospejna 10 Razstava NAGRAJENCEV EVROPSKEGA NATEČAJA LIKOVNIH IN LITERARNIH DEL 1995. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Razstava Profesorji grafike 1945-1995 (Jakac, Debenjak, Borčič, Apollonio, Suhy, Logar) je na ogled do 28. maja. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA, Kosovelova 4a Razstava del STANISLAVE KNEZ-MILOJKOV1C je na ogled do 20. maja. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Razstava plastik FERENCA KIRALVJA je na ogled do 15. maja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST: Tržaška knjigarna: do 11. t. m. razstavlja sarajevski slikar Mihridžan Kulenovič Mimica - »Korenine*. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Otta vio Bomben. Studio PHI- Ul. S. Michele 8/1: od 11. do 14. t.m. bo razstavljal slikar Masrur Imani . Urnik razstave: v petek od 17.00-20.00; v soboto od 10.00-12.30 in od 16.30-22.00; v nedeljo od 10.00-12.30 in od 18.30 do 22.00. Sedež letoviščarske ustanove (Ul. S. Nicold 20 - 3. nad): do 10. t. m. je na ogled razstava slikarjev A. Farna, O. Siaussa, C. Sivinija in E. Steidlerja. Galerija Cartesius: na ogled je razstava slikarja Armanda Depetrisa. Galerija Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Antonia Volpicellija. Art Galery :Do 12. t.m. je na ogled razstava slikarja Pierpaola Ciana. REPEN - Kraška hiša Do 28. t. m. bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih nos. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih: 11-12.30,15-18. Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov. GORICA: Kulturni dom: do 10. t. m. je na ogled razstava goriskega slikarja Canelle. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in v večernih urah med kulturnimi prireditvami. SPETER: Beneška galerija: do 20. t. m. je na ogled dokumentarna fotografska razstava »Benečija v miru in vojni«. KOROŠKA CELOVEC: Deželna galerija: Do 18. junija je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bernharda Cella HiSa umetnikov: na ogled je razstava del Brigi tte Kordine in Huberta Matta. Pri Joklnu: do 13. maja je na ogled razstava del Andreja Vilharja. TINJE: Galerija Tinje: Na ogled so dela Garya Bikovnika iz New Yorka. BELJAK: Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potrč, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina. FJK TRST Gledališče Verdi - Dvoran3 Tripcovich Operna in baletna sezon3 1994-95 V torek, 9. t. m. ob 20.3° (red A) premierska predstava opere U. Giordana »Fedo" ra«. Rezija Beppe De Tom3' si. Ponovitve: v četrtek, U-m., ob 20.30 (red B), v soboto, 13. t. m., ob 17.00 (red S), v nedeljo 14. t. m. ob 17-0 (red G), v torek, 16. t. m- 0 20.30 (red F), v sredo, 17- 1 m. ob 20.30 (red H), v četrtek, 18. t. m. ob 20.30 (re“ C), v soboto, 20. t. m- oj1 20.30 (red L), v nedeljo, 21' t. m. ob 17.00 (red D) in J' sredo, 23. t. m. ob 20.30 (re3 Predprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9" 12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Avditorij Muzeja Revolte**3 Danes, 8. t.m., ob 18.00 Predstavitev opere Fedora-Vstop prost. Luteransko-evangeličansk cerkev V soboto, 13. t.m., ob 20.30 Koncert MePZ Primorsko * Mackolj in predstavitev g*3 sbene kasete. Discobar Macaki V petek, 12. t.m., ob 21.0°. Drugi polfinale »Protago*1* sti 95» za soliste, glasben® skupine in plesne skupine- GORICA v Komorna dvorana SGu (Drevored 20. septembra 8 ' SCGV E. Komel - Koncert**3 sezona 1994/95: v p°nf!n deljek, 15. t. m., ob 20.3 »Slovenski skladatelji«- OB PETDESETI OBLETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN NACIZMOM Razstava kot spomin in opomin Okupatorjevo nasilje je rodilo odpor, ki je pomenil boj zo preživetje no smrt obsojenega slovenskega naroda Druga svetovna vojna je bila nedvomno najvecja Prelomnica v zgodovini 20. stoletja, nacizem in fasi-Zenx pa najvecje zlo, ki je doletelo človeštvo. To je bila v°jna, v kateri je manjšina hotela pokoriti večino in Preurediti svet po svojih totalitarnih načelih, zgraje-I na nacionalnem ekskluzivizmu in poveličevanju enega naroda in enega vodje. Poskus nove, nasilne r^delitve sveta, uničenja nekaterih držav in narodov r prilastitve prostora in gmotnega bogastva se je za aeizem in fašizem končal neuspešno. Biti leta 1945 na strani •nagovlacev, biti zraven, sta se na novo urejala Izropa in svet, je bil ideal, 81 ga vsi evropski narodi ls° mogli privoščiti. Slo-anci smo ga plačali s kr-yi°- Slovenski osvobodilni ie bil tisti, ki nas je ob 0Hcu vojne posadil za mi-0 zmagovalcev. Zaradi Pravičnosti in poštenosti Preteklosti in zaradi na-prihodnosti moramo Pestovati globoko naro-• ^osvobodilno bistvo bo-v ,smvenske partizanske lsbe, slovenski osvobo-boj na strani zavezni-, v Pa ocenjevati kot vise-0 moralno dejanje. Odločili smo se, da ne Prrpravimo razstave, ki bi a retrospektiva okupacije osvobodilnega boja na predstaviti tri segmente, ki so vzročno in vsebinsko povezani ter značilni za obdobje, ki sta ga tako usodno in kruto zaznamovala nacizem in fašizem. Prvi vsebinski sklop razstave skuša odgovoriti na vprašanje, zakaj je prišlo do svetovne kataklizme v letih 1939 -1945. Prikazuje nacizem in fašizem v vsej njuni pojavnosti, kot gibanje, ideologijo in državni sistem, od navidez nedolžnih začetkov, prek preraščanja v množično e\dbriCno, histerično gibanje množic, do prevzema oblasti, načrtnega oboroževanja in priprav na osvajalno vojno, ki je v vrtinec potegnila velik del človeštva. Z razstavljenim gradivom ponazarjamo delček Kp letos vsa demokratična svetovna javnost pra-*mje 50-letnico konca druge svetovne vojne ter I a8e nad nacizmom in fašizmom, je prav, da tudi ovenski muzealci s primerno razstavo obeležimo a Prelomni dogodek. Razstava »Ob 50-letnici zma-j.e nad nacizmom in fašizmom«, ki smo jo pripravi-s ^uzej novejše zgodovine Ljubljana, Muzej novej-z8odovine Celje in Muzej narodne osvoboditve sribor, je muzeoloska refleksija na usodna doga-'nla v Sloveniji pred pol stoletja, ko je slovenski v°bodilni boj predstavljal sicer majhen, a po-eniben člen protihitlerjevske koalicije. Sl " si °Veaskem, temveč smo ^ ali pretežno na simbol-Dacin z vsemi možnimi Sr ?eol°Skimi izraznimi ia tPredmet, fotografi-j ’ a°kument, film, zvok, Scenacija, ponazorila...) metod in prijemov, ki sta jih med pohodom na oblast in pri utrjevanju oblasti uporabila oba totalitarizma (nezadovoljstvo z rezultati prve svetovne vojne, socialna stiska ljudi zaradi go- spodarske krize in njihova dojemljivost za demagoške obljube o državi blaginje, nasilno odstranjevanje nasprotnikov in drugače mislecih, prepričevanje o večvrednosti lastnega naroda, politčno zavajanje...). To skušamo doseči tudi s primernimi zvočnimi, barvnimi in svetlobnimi efekti. Drugi del razstave shematsko in z nekaj temeljnimi poudarki pokaže izvajanje nacističnih in fašisti- čnih genocidnih načrtov v Sloveniji. Okupatorji so slovenski narod obsodili na fizično uničenje. Za dosego tega cilja niso izbirali sredstev. Čeprav z različno intenzivnostjo in ostrino, so vsi trije okupatorji (Nemci, Italijani in Madžari) želeli slovenske dežele priključiti, spremeniti zunanji videz dežele, prebivalstvo potujčiti ali ga uničiti oziroma odstraniti, uničiti jezik in kulturo ter za svoje potrebe izrabiti Človeške in gmotne zmogljivosti dežele. Rezultat tega so bile deportacije, internacije, zapiranja, streljanja, prepoved domaCe besede na javnih mestih, uničevanje kulture, uvedba okupatorjevega izobraževanja itd. Okupatorjevo nasilje je rodilo odpor, ki je pomenil boj za preživetje na smrt obsojenega slovenskega naroda. To je jedro tretjega dela razstave, ki se zaCne s kapitulacijo Italije, ko se je tehtnica tudi na svetovnih bojiščih že odločujoče nagnila v prid zaveznikov. Tudi takratna dogajanja v Sloveniji so bila trdno vpeta v evropske okvirje protinacistiCnega boja, vse do 15. maja 1945, ko so na slovenskih tleh položili orožje še zadnji nacistični vojaki in njihovi sodelavci. Ta del razstave na realni in simbolni ravni kaže aktivnost in rast slovenske partizanske vojske, ki je tudi v zaključnih operacijah za osvoboditev Slovenije odigrala odločilno vlogo, saj je skoraj v celoti sama osvobodila slovensko ozemlje. Zmaga in poraz, življenje in smrt, svoboda in su-žnost,..., pred pol stoletja, tako daleč, pa tudi danes, tam nekje..., spomin in opomin! To bodi tudi naša razstava! Avtorji razstave Italijanska znamka iz druge svetovne vojne, ki slavi zvezo italijanskega fašizma in nemškega nacizma oziroma njunih voditeljev Hitlerja in Mussolinija SPOMINI AMERIŠKEGA DIPLOMATA HENRVJA KISSINGERJA / 2 DEL Pripadniki nemškega upora pa so imeli Čudne, nerealistične, skoraj naivne predstave o pogajalski poziciji z zavezniki - kot na primer zahteva po vnovični vzpostavitvi nemškega rajha v mejah iz leta 1914. Gledano z zgodovinskega stališča je bilo morda bolje, da je Hitler izpeljal svojo pot do konca. Tako kasneje ni mogel nihče reci, da ga je vvehrmacht izdal, nova izdaja »legende o nožu v hrbet« pa tako nima več nikakršne osnove. Ne strinjam se s tezo, da je znotrajnemški upor prišel prepozno. Nedvomno bi bilo treba Hitlerja vreči s položaja in ubiti prej. Toda bistvo totalitarnih sistemov je prav v tem, da se obdajo z navidezno racioalnostjo in tako na neki način privlačijo prebivalstvo. Poglavitni problem pa je to, da se je treba upreti, še preden natančno ves, s kom imaš opravka. Kdaj je sploh pravi Cas za upor? Od neke določene točke mora biti človek pripravljen ukrepati na osnovi lastnega prepričanja, Četudi nima prepričljivih dokazov. Veliko ljudi v tridesetih letih našega stoletja ni bilo prepričanih o tem, ali je Hitler pretiran nacionalist ali pa norec. Danes poznamo odgovor na to vprašanje, toda ta odgovor je stal življenja milijone ljudi. Tudi tujina je dolgo podcenjevala nevarnost, ki jo je pomenil Hitler. Adolf Hitler je namreč na začetku zahteval le pravice, ki so pripadale tudi vsem drugim državam. Tudi v tujini so menih, da je nemška zahteva po reviziji versaillske pogodbe upravičena. Nasprotovanje tej zahtevi je bilo že s psihološkega stališča zelo težavno. Niti naslednjemu Hitlerjevemu koraku, »vračanju« tistega nemškega prebivalstva, ki je nekoč pripadal Nemški zvezi, se niso odločno zoperstavili. Sele ko je marca 1939 s priključitvijo takratne Češkoslovaške prekršil miinchenski sporazum, se je tujina uprla njegovemu po- četju. Toda slednje se je zgodilo šele v trenutku, ko se je moc Nemčije spričo nemoči njenih vzhodnih sosedov in zaradi vnovičnega oboroževanja, ki so ga bolj ali manj mimo dopuščali, že izredno povečala. Vzrok, da je sploh lahko prišlo tako daleč, najdemo že v versaillski pogodbi. Mirovna pogodba je bila glede Nemčije na eni strani prestroga, na drugi pa premalo stroga, da bi Nemčijo z njo tudi trajno obrzdah. Po prvi svetovni vojni so Nemčijo sicer ponižali, toda - če si natančno ogledamo geopolitični položaj - je bila iz strateškega vidika v boljšem položaju kot pred vojno. K temu moramo dodati še dejstvo, da je ponižanje Nemčije usodno vplivalo na notranjepolitični razvoj po letu 1918. Sam poraz, potem pa tudi način, kako so se spoprijeli z njim - vojska se je izognila odgovornosti tako, da je krivdo za vojno zvalila na demokratične stranke in jih še dodatno diskreditirala, nato pa še inflacija -so ustvarili idealne pogoje za razvoj radikalnih sil. Fanatične, polburžoazne in kriminalne osebnosti so se povzpele na ključne položaje v državi. Možje - za katere je bila značilna Čudna kombinacija južnonemške romantike in pmske discipliniranosti, ki bi v primem, Ce bi demokracija delovala, povsem neopaženo razglašali svoje nesmiselne parole ali pa bi se kot teroristi podali v ilegalo - so imeti nenadoma v rokah vzvode oblasti, hi nato so moC, s katero so razpolagali, sistematično uporabiti za uresničitev zblaznelih načrtov, kot je na primer uničenje zidov. Razvoj, ki se je v Nemčiji začel leta 1918, se je leta 1945 končal s katastrofo velikih razsežnosti. Potem ko je Tretji rajh propadel, se je postavilo vprašnje, kaj storiti z Nemčijo, da bi že vnaprej izključili vsakršno možnost ponovitve zgodovine. Nadaljevanje prihodnjič Z Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21.3. - 20.4: V pričakovanju prelomnice boste naleteli na komaj omembe vreden dogodek Jezili se boste, ko pa boste v spremembi zaznali kukavico večne pomladi, se boste razveselili. BIK 21.4-20.5.; Razposajeni boste kot majski metuljček Ljudje vam bodo na stežaj odpirali vrata in vas sprejemali medse; nekdo vam bo pripravljen odpreti celo vrata svojega srca. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: V prepričanju, da gre za nedolžno spogledovanje, boste ugotovili, da se je med vami in novo simpatijo vnel pravi pravcati ogenj zaljubljenosti. Naj se razvije v ljubezen. RAK 22. 6. - 22. 7.: Dognali boste, da bi vam delo, ki naj bi vam omogočilo službeno napredovanje, vzelo preveC dragocenega časa, ki bi ga morali posvečati osebnostni rasti. l£V 23. 7. - 23.8.: S svežimi silami boste nadaljevali pot navkreber. S Časom boste ravnali karse-da ekonomično, medtem ko boste z energijo še zmeraj razsipni kot da bi je imeli na pretek. DEVICA 24 8.- 22.9.: Čutili boste, da se bo danes zgodilo nekaj velikega, zato se boste z veseljem odzivali povabilom. Bodite karseda izbirčni; odzovite se tistemu, ki bo obetal najmanj. TEH1N1CA 23.9. - 22.10.: Preplavljale vas bodo želje, za katere vam bo že vnaprej jasno, da so neuresničljive. Kljub temu se podajte naprej, kajti presenečenja so vam danes zelo naklonjena. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Priznali si boste, da sle naredili napako. Priznajte to še prizadetim, pa se vam ne bo nikdar več zgodilo, da bi zabredli tako globoko. Ne pozabite na opravičilo. STRELEC 23.11.-21. 12.: Uspelo vam bo razplesti večino zank, ki ste jih zavozlali minulo obdobje. Ce boste previdni z nitkami, zlasti tistimi, ki vodijo iz srca, boste stkali Čudovit prt. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Čutili boste potrebo po gibanju, vendar vas bodo delovne obveznosti prikovale za stol. Zvečer pa si le privoščite malce telovadbe; ce ne drugje, v mehki postelji. VODNAR 21.1. -19.2.: Medtem ko bodo vaše misli bistre in lahkotne, bodo vaše roke toge in težke. Čudovita priložnost za izogib obveznostim in za dokončno očiščenje miselne navlake. RIBI 20.2. - 20.3.: Partnerju boste predlagali nekaj koristnih novosti, ki naj bi olajšale vajino plovbo k otoku skupne sreče. Ce bosta ujela pravi veter, vama bo brez dvoma uspelo. KRIŽANKA Katera pot je prava? Vodoravno: 1. rimski cesar, ki je nasledil Domicijana, 6. nadležna žuželka, ki boleče piči, 9. latinski izraz za drugače, z drugim imenom, 10. feredži podobna vrhnja halja pri muslimankah, 11. mavec, 12. divja koza visokih gora, 13. pivski vzklik, 14. neokusna, redka jed, 15. kratica za locus sigilli, 16. kraj pri Novi Gorici, 17. Cesto nasilna kadrovska menjava v komunistični partiji, 19. ime slovenske književnice Muser, 20. simbol, 24. opera nemškega skladatelja Wa-gnerja, 26. tovornjak, 29. kemijski znak za iridij, 30. predujem, 31. egipčanski bog sonca, 32. indijska melodična formula, 33. ime švedskega tenisaca Wi-landra, 34. romunski jeep, 35. ljudstvo na severovzhodu Španije, 36. ime esjista Vidmarja, 37. žrtvenih. Navpično: 1. kraj pri Zablaškem jezeru na Koroškem v Avstriji, 2. zdravilo za vse bolezni, 3. rebrasta tkanina, 4. podeželsko naselje, 5. visoka karta, 6. planota v osrednjem delu ZDA, 7. južnoameriški ples, 8. francoska pisateljica erotičnih romanov (Emmanuelle), 12. manjše, gnus vzbujajoče živali, 14. štor, panj, 16. antikva, 18. kemijski znak za kositer, 21. kratica za neznanca, 22. zaničljiv izraz za Azijko, 23. srednjeveški konjenik z oklepom, 25. grški otok, 26. merska enota za drago kamenje, 27. Obri, 28. edina evropska opica, 31. večanje, 33. slovenski zgodovinar (Josip), 35. ime ameriške filmske igralke Derek. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 ■repo ‘pi ‘pisna ‘oiv ‘s}bjaj ‘bSbi ‘bb^ ‘subab ‘p ‘uorurep ‘rzuara ‘psuz ‘Buig ‘Bptsp ‘umpos ‘sj ‘Bpiop ‘spa ‘suibS ‘sdrS ‘ibz ‘sepn ‘bso ‘BAjaN :ouabiopoa AausaH ŠAH g m a b c d e f g h Kožul - Muhtarov / Portorož 1995 Zmagovalec letošnjega blejskega turnirja veto' mojster Kozul je bil na turnirju Portorož 95 to drugi. Kljub temu pa je odigral vrsto dobrih ' vsebinskih partij. Finale ene od njih je pred nami. Beli,ki je na potezi, je povezal cme fig11' re na c liniji, ob tem pa kombinira tudi vdor dame na Cmo kraljevo krilo. Pa poglejmo! Rešitev naloge Bela dama s potezo l.Dd2! zapuSCa c linijo U1 prihaja na kraljevo krilo, kjer želi iz obranj; bnih nalog izločiti Cmo damo, tako da bi beU skakač osvojil odločilno polje d4 ali e5. Po lZ' siljenem odgovora Cmega l...Kg7 2.Dg5 De6 se je Cmi želel izogniti zamenjavi dam, ven' dar po 3.Lc6: Lc6: / na 3...Tc6: 4.Sd4! / 4.De5+ in beli je dosegel željeni cilj, po zame' njavi dam odloči vezava na c liniji! Silvo Kovat SKANDINAVSKA KRIŽANKA 259 ULICA V NEWTORKU Z BANKAMI PROSTOR ZA HLAJENJE IRENE EPPLE TROTIL ZIMBAB. POLITIK (JOSHIDA) PORTUG. POLITIK (ANTONIO) VOUNG GEORGE HELENCA ALZIR. LUKA PODLAHT- NICA KAMBOSKI POLITIK SAN SUME MESTA KALININ DESNI PRITOK SEINE NIKOLAJ CERKASOV AVTOR: LUKA PIBER KAMNINA IZ LAVE FINSKA LUKA SKUPINA PEVCEV OLGA REMS OSLOV GLAS PRIPRAVA ZAEKSTRA- HIRANJE RUDNIN. GNOJILO AMER. PEVKA IN IGRALKA POZNO ZOREC SAD SL. SLIKARKA ČASOPIS. STOLPEC OGRAJA OB PECI LANTAN GLAS NAPOLEON. MARŠAL (JEAN) POTKA GODALO GR. ČRKA MODEREN PlES PISANA ŽUŽELKA DANSKI OTOK ALSEN SL. POLIT. STRANKA LUKANA SICILIJI (NASA PISAVA) POMOČ, POPRAVA TUNIZIJA KNJIGA ZEMLJEVIDOV KAČJI GLAS KONICA LJUDSTVO V INDOKINI IT. M. IME NASPROTO- VANJE MISUENJE GOSTA BOMBAŽ. TKANINA TONE GOGALA GRAFIK JUSTIN MIKALEC RIMSKI DUHOVI OLGA KACJAN PRITISK OBLIKA IMENA - ANTON TRD KAVČUK NEM.FIL0Z. (LORENZ) PRIP.ZA REGULI- RANJE TOPLOTE RADON KITAJ. DRŽAVNIK VRSTA RASTLINE EGIDIJ LOJZE KRAKAR GR. MIT SODNIK IGRALEC MINEO NAS. BIV. MINISTER ŽELEZNA KAPLA (NEM.) JAMA ILOVICA MILIAMPER SLNOGOM; REPREZ. (JANI) FR. IGRA NA KARTE VRHNJA PLAST PRSTI GAMSJI BIVOL SCELEBESA NAČELO OKO ZA OKO ORAČ SL. PISATELJ (JANKO) ŠTORKLJA NARAVNE ZNAMENITOSTI ČASNIKI V ZDA Kamniško ■ Savinjske Alpe na Kamniškem območju » Grem v planine, med očake, stare, sive.... « Računalnik čez ramo Pisalni stroj v staro šaro Slovenska planinska literatura je imela vrsto let le ekaj uradnih vodnikov po planinskih poteh, ki jih je dajala Planinska zveza Slovenije, in sicer: Slovenska P aninska pot (veC avtorjev), Julijske Alpe (Tine Mihe-CJ> Karavanke (Stanko Klinar), Kamnisko-savinjske Al-P® m Severovzhodna Slovenija (Peter Ficko) ter Posav-0 hribovje (več avtorjev). Kasneje so se jim pridružili p dfugi vodniki, tudi taki, ki so jih za svoje področje dajala planinska ali turistična društva. Izdajanja po-1 »k1 V(,c*niK°v so se lotile tudi nekatere slovenske za-°e> kot so Mladinska knjiga, Cankarjeva založba in siv-3 'z Ljubljane ter Didakta iz Radovljice. Planin-d je danes zanimiva tema tudi pri tako imenovanih . j skovalnih nalogah v nekaterih osnovnih in srednjih mah v Sloveniji. Pred kratkim pa : Presenetila občin: dik, ki je izdala p “•U VnrlniV gajskih Alp na K dolino Kamniške k. D------- m® Bojan Polak, zi iški alpinist in f™ Planinski delav ?a 200 strani sn 1 unata. Avtor je 1 . u vse podatke { °pisane znamenj , °gledal oziromE , .Poti. V uvodu ua una precej zaslu Pranek tega dela 1 ance Malešič, ”a)Prej taborniški, ® alpinistični tov aa)e večkrat spodi obi i Upaiali VSi ezla marsikater CaliU kraj. vljeJ°dniku ie F jenih 47 od 52 javnih znameni 'j. 'jaaka na svoje) prej na kratko podana njena lega na zemljevidu in njena nadmorska višina. Temu sledijo osnovni podatki, ki jih potrebujemo pred odhodom na pot: izhodišče, težavnost dostopa, čas hoje, kategorija predvsem začetnikom potrebnega vodnika, najprimernejši letni čas obiska in kategorija vodnika za dodatni dostop. Ti dostopi so večinoma speljani po bolj zahtevnih in odročnih smereh. Sledijo natančnejši opisi naravnih znamenitosti in zanimivosti v njihovi okolici: manjša stranska naravna okna in mostovi, votline in jame s kapniki, občasni potoki, endemične živali in rastline, geološke posebnosti in arheološke izkopanine človeškega orodja in živalskih kosti, zgodbe in bajke, ki so povezane z njimi in Se živijo v ljudskem pripovedovanju ter dogodki iz polpretekle in davne zgodovine tega dela Slovenije. Pripoved v knjigi se začne z opisom kamnitih tvorb na Kamniškem sedlu, ki jih imenujemo Babe. Znamenitosti si v knjigi sledijo v - po mojem mnenju ne najboljšem -abecednem redu njihovih imen. Tako najdemo v knjigi tudi vrsto drugih kamnitih tvorb z imenom Dedec oziroma z različnimi pridevki (pod Košutno, Lučki, Kranjski, Kamniški) ali z imeni kot so Počivajoči medved na Kamniškem sedlu. Pasja glava na Ko-rkrškem sedlu, Rdeči kup v Planjavi itn. Naravnih oken, velikih in malih, je v tem delu Alp kar precej (12), prav tako pa tudi odkritih kraških podzemnih jam (10) z lažjimi ah težjimi dostopi. Na brezpotjih, kjer moramo biti zelo previdni, bi lahko našli še marsikateri nov vhod v nase podzemlje. Med najlepše naravne znamenitosti tega gorskega predela prav gotovo uvrščamo Koroša-ške slapove z zahtevnim dostopom ter slapova Ko-piščnice in Orglice z lahkima dostopoma. Presenetljivi sta dve visokogorski jezeri Krvava lokev z rdečim jezemim dnom in Vo-dotočno jezero ob pastirki koči. Zelo zanimivo si je ogledati tudi vseh naslednjih šest kamniških sotesk, in to Kamniško Belo, Konjsko, Korošico, Potok, Sedelšček in na začetku Repov kot. V kamniškem delu Alp pa največkrat omenjamo naslednje naravne znamenitosti: Izvir Kamniške Bistrice, ob katerem je tudi planinski dom na nadmorski višini 600 metrov, Mali in Veliki Predaselj, ki je do 30 metrov globok vintgar Kamniške Bistrice, Male in Velike Pode (nad 2000 metrov visoko) pod Grintav-cem, Skuto, Rinkami in Tursko goro, do katerih je mogoč krajši, a zahtevnejši dostop prek Gamsovega skreta (1700 metrov), Medvedjo jamo v pobočjih Pogled skozi okno v Repov kot Kompotele in Mokrice, kjer so našli 70 tisoč let stare ostanke človekovega prebivališča ter slednjič Štruco, 2457 metrov visok vrh trebušaste oblike. Avtor knjige najprej nameni začetnikom nekaj kratkih odstavkov. V njih govori o namenu knjige in potrebni izkušenosti za obiske teh naravnih znamenitosti in drugih planinskih ciljev in opozarja na primerno opremo. Natančno razloži različne težavnostne stopnje planinskih poti in plezalnih smeri ter priporoča spremstvo planinskih vodnikov po uradni kategorizaciji Planinske zveze Slovenije. Knjiga je lepo oblikova- na. Med besedilom so smiselno razporejene slike in manjši zemljevidi s širšo okolico posameznih naravnih znamenitosti, neposredna okolica pa je označena z nežnorume-nim krogom. Skoda le, da so izohipse na crno-belih zemljevidih ponekod pregoste in zaradi tega imena gora in krajev manj čitljiva, karta pa slabše pregledna. Pogrešamo tudi vrisane markirane planinske poti. Za lažjo orientacijo, kje so naravne znamenitosti na tem področju, je ob koncu knjige priložen pregleden zemljevid Kamniškega področja. Ciril Velkovrh O časnikarstvu se v zadnjem času še posebej veliko govori in piše. Najbolj tehtne stvari prihajajo izpod peresa Paula Malamu-da, ki piše podlistek z naslovom Prihodnost novinarstva, teme pa se lotevajo tudi številni drugi ugledni novinarji. Juan J. Walte, dolgoletni agencijski dopisnik hi današnji vodja kadrovske službe pri USA Today, pojasnjuje, da je eden od ciljev tega časnika, ki ga vsak dan razpošljejo po vseh ZDA, da bi časnikarstvo postalo konkurenčno televiziji. Recept, ki ga ponuja USA Today s kratkimi članki, barvno grafiko in satelitsko tehnologijo, s pomočjo katere ta dnevnik tiskajo v tiskarnah ZDA, Evrope in Azije, je ena od možnosti za to. »Ce jih ne morete premagati,« priznava Walte, »se jim pač morate pridružiti.« Prvo izdajo USA Today so natisnili leta 1992, danes pa se lahko pohvalijo s šestimi milijoni bralcev v ZDA. Po velikanskih začetnih stroških za proizvodnjo in distribucijo na visoki tehnološki ravni je ta dnevnik z nenehnim povečevanjem naklade leta 1993 začel pri-našati dobiček. Čeprav ga mnogi kritizirajo zaradi površnosh (tržna raziskovanja dokazujejo, da večina bralcev ni pripravljena brati člankov, ki so daljši od ene strani), je ta dnevnik kljub vsemu zgled učinkovite rabe informacijske tehnologije, kakršno zdaj vse bolj uporabljajo številni severnoameriški časniki. VValte, ki je začel v 60. letih delati kot mednarodni agencijski dopisnik, se spominja, kako so njegovi teksti prihajah v New York po ne- zanesljivih telefonih in teleksih. »Polovico vsega dela je predstavljal problem, kako poslati besedilo na sedež UPI (United Press International) v New Yorku.« Razen tega se spominja, da so morali biti dopisniki osebno navzoči na sleherni novinarski konferenci, saj takrat še ni obstajal CNN (Gable News Netvvork), ki bi vse te konference spremljal, prav tako pa ni obstajala služba, ki bi na računalniških zaslonih zapisovala transkribirana besedila. Skratka: »Ce niste bili tam, ste vse skupaj enostavno zamudih.« Novinarstvo je vidno preobrazila računalniška revolucija. Prvi terminali so se pojavih sredi sedemdesetih let in so bih - po današnjih merilih - še zelo počasni. Hkrati pa hitri kot strela v primerjavi s tistim, kar so imeli prej. Danes, 25 let pozneje, pa prihajajo novinarji v redakcijo z računalniki, obešenimi prek rame. »Enostavnost ravnanja s temi pripomočki je olajšala pisanje,« pojasnjuje VValte. »Na pisalne shoje se je pisalo le tisto, kar je bilo nujno...« Danes pa je informacijska tehnologija s telefaksi in CNN navzoča prav povsod, na voljo je tudi v številnih hotelih in pomeni svojevrsten blagor, ki seveda ni brez slabih plah. Po eni strani nisi nikoli zunaj dogajanja; po drugi strani pa uredniki včasih na CNN vidijo, kaj se dogaja, še preden jih o dogajanju obvesti novinar... VValte ugotavlja, da je elektronska revolucija spre-menila vsebino naslovnice USA Today in njegovih konkurentov. Se nadaljuje Vejo Lukič AFRIKA V razgretih savanah vzhodne Afrike & nji sta ležali na soncu v nizki posušeni travi, dlaka okrog njunih ogromnih čeljusti pa je bila še vedno umazana od zasušene krvi pravkar raztrganega gnuja, katerega ostanki so Se vedno ležali v pesku nedaleč stran. Nič kaj prijetna, vendar tako naravna in vsakdanja podoba afriške savane. Travnate afriške savane so zapleteno zgrajeni naravni sistemi. Rastline in živali so v njej med seboj močno povezane. Hrana velikih čred rastlinojedov je zelo odporna proti suši, ognju in paši in si od vseh teh vplivov hitro opomore. Živali ne morejo nikoli prekomerno obrati listov grmovja in dreves, ker so na deblih in vejah dolgi tr- ni. Med živalmi, ki obirajo listje, se je razvila navpična porazdelitev prehranjevanja. Žirafe in sloni trgajo hrano na višjih poganjkih drevja, nosorogi, gazele in druge manjše Živah pa se zadovoljijo z nižjimi poganjki. Tudi živali, ki se pasejo, izkoriščajo travo na različne načine. Zebre se hranijo z grobimi zgornjimi deli trave, sočni srednji del trave pojedo gnuji in topiji, gazele pa trgajo poganjke po tleh. S čredami travojeddv se hranijo številni veliki plenilci, med katerimi je lev verjetno najbolj znan. Pa smo spet pri levih. Za njimi počistijo tropi divjih psov in hijen, ki se klatijo po savani, in nobena kost ni prevelika, da je ne bi zdrobih s svojimi velikimi čeljustmi. Savano naseljuje veliko ptičev, mnogo več, kot jih živi v tropskem deževnem gozdu. Noj, največji ptič na svetu, se mnogokrat druži s pasočimi se čredami. Prav tako štorklje in čaplje, ki se hranijo z žuželkami, s številnih akacij s ploščatimi krošnjami pa kot vehki sadeži visijo gnezda tkalcev. Ker v savani dežuje samo v določenih obdobjih, je preseljevanje živali ena glavnih značilnosh teh območij. Ne pa tudi kraterja Ngorongoro, saj njegove strme obrobne stene preprečujejo živalim, da bi ga zapustile. V bogatem okolju, ki je na voljo na rodovitnem dnu kraterja, pa je hrane vseeno dovolj, da lahko živali v svoji čudoviti izolaciji ohranijo občutljivo ravnotežje savanskega ekosistema (seveda če ne upoštevamo vpliva človeka). Ko smo zapustili krater, smo se mimo številnih kruhovcev ogromnih dreves, ki ponavadi rastejo bolj sami zase (kot pri nas hpa), po razmajani cesti vrnili v naš tabor v vasi Mto Wa Mbu. Rdeči od prahu s ceste smo bih precej podobni Masajem, vendar če bi bila v okroglem bazenu sredi travnika voda, bi bilo to že preveliko razkošje. Ker se nisva izkazala z do neba vpijočo napitnino, se je naučena prijaznost osebja precej polegla. Celo noč je brnel generator in privabljal komarje k žarnici, obešeni pod drevesom. Ko pa je prah jutru crknil, najbrž zaradi izčrpanosti, nisem mogel več zaspati. Da sem si preganjal čas, sem premišljeval o številnih sem ver tja opletajočih repih prejšnjega dne in že precej nestrpno čakal, da se spet postaviva na cesto s svojima obloženima kolesoma. Se nadaljuje Janko Jazbinšek sredisce ZMERNO ... TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI-. JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA, 4 46 666 c A VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope se počasi poglablja območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta bo danes od zahoda zajela Alpe. K nam z zahodnimi vetrovi priteka topel in postopno bolj vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1020 45- 1010 1000 1020 c <43- <5 s DUBLIN 12/lS3 S 43- 6 6 6 OSLO 10/18) STOCKHOLM 6 LONDON 14/26 AMSTERDAM o,22° 6 K0BENHAVN ^*0/lS3 BERLII 8/15 o 43- 0 BRUSELJ °15/26 13/23 ŽENEVA ’2^4 MILANO m HELSINKI 11/130 dS VARŠAVA ° 10/11 1000 MOSKVA ’5‘° o KIJEV 12/16 LIZBONA 16/20 0 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. MADRID o (XX°’‘'"43r DUNAJ 17/22 IBUANA 12/27 BEOGRAD O 15/25 SPLIT d 3/21 1020 43- RIM ,-/- SKOPJEo 10/21 ' SOFIJA 12/22 1020 0 ATENE 14/20 O 43 DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.39 in zašlo ob 20.18. Dan bo dolg 14 ur in 39 minut. Luna bo vzšla ob 13.00. in zašla ob 2.00. 80) TEMPERATURE MORJA IN REK ’ TEMPERATURE VGOR^H °c °c Mura 11,7 500 m 21 Sava (Radovljica) 7,2 1000 m 15 Sora 10,8 1500 m 11 Ljubljanica 14,0 2000 m 8 Savinja 14,7 2500 m 5 Vipava 9,4 2864 m 2 Jadransko morje (Koper) 14,9 } 4 ^ V...!!,.. PLIMOVANJE Danes: ob 4.18 najvisje 1 cm, ob 10.56 najnižje -22 cm, ob 18.28 najvišje 29 cm lutri: ob 1.21 najnižje -15 cm, ob 6.33 najvišje 5 cm, ob 12.14 najnižje -23 cm, ob 19.08 najvisje 37 cm. SNEŽNE RAZMERE Ribniško Pohorje Krvavec Vogel Kanin BI0PR0GN0ZA Vreme bo na počutje in razpoloženje ljudi vplivalo obremenilno. Težave vremensko občutljivih ljudi se bodo kazale predvsem kot slabo počutje, razdražljivost, utrujenost, potrtost, notranji nemir in težave s koncentracijo. Moteno bo tudi spanje. cm 70 40 do 100 130 190 VleCnice obratujejo na vseh omenjenih smudsdh razen na Kaninu. X ONESNAŽENOST^^ koncentracija S02 v m r Lj. Bežigrad 6 14 Maribor 9 - Celje 0 51 Trbovlje 5 35 Zagorje - - Velenje - 5 Hrastnik 6 / NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 5 do 10 vozlov popoldne: S 8 do 16 vozlov DANES GRADEC 8/25 TRBIŽ "‘oT> 43 S ^ „ 3^4 XX A - icv a f±r\n a v O KRANJSKA GORA _ 5,24 TRŽI? 6/25 CEDAI OVIDEM 9/26 ■^N. GORICA GORICA o 8/27 13/2lO 3v4 POSTOJNA o 5/25 KOČEVJE m^°( X Slovenija: Sprva se pretežno jasno, popoldne se bo v notranjosti razvila kopasta oblačnost, pojavljale se bodo plohe ali nevihte. Najvisje jutranje temperatute bodo od 6 do 11, najvisje dnevne od 23 do 28 st C. Sosednje pokrajine: Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo JUTRI GRADEC 8/23 6 M. SOBOTA o 7/24 CELOVEC o 8/22 MARIBOR 9/23 OVIDEM 9/25 GORICA ^ 6/26 O ° o A rt KRANJSKA GORA _ a 46 O n, XX A^OuUBUANA A - ZAGREB 10/25 (__X v> 9/23 , ■ _ ^ ^ i N. MESTO O /XX POSTOJNA //V 37 O 8/25 4/ 5/24 4/ V ° VKOCEVJE ^'643 DRTOROŽ UMAG REKA n/24 43 X V Sloveniji: Od zahoda poo-blacitve s krajevnimi plohami in nevihtami. Obeti: V sredo bo spremenljivo oblačno, občasno se bodo še pojavljale kratkotrajne plohe. Nekoliko hladneje bo. 2Si@ SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Težak obračun orkanskega neurja na severu Teksasa DALLAS - ObraCun hude nevihte, ki je včeraj zajela nekatera območja ameriške zvezne države Teksas, Se zlasti na Severu, se je v zadnjih urah še poslabšal. Oblasti poročajo o 15 smrtnih žrtvah in o nekaj sto ranjenih. Kaže tudi, da tri osebe pogrešajo. Enajst žrtev je utonilo v naraslih vodah rek, ki so prestopile bregove, od teh se je pri Dallasu utopilo pet elanov iste družine. Vozih so se z avtom, ki ga je pobesnela voda odnesla s seboj. Vendar ne gre pripisati vseh žrtev podivjanim vodam. Petnajstletnega fanta je na primer med hudo nevihto oplazila strela, kar mu je bilo usodno, neka ženska pa je umrla v požaru, ki je zajel njeno hišo, v katero je prav tako treščila strela. V teksaškem Fort Worth sta dva uslužbenca tovarne, ki proizvaja tekstilne izdelke umrla, ko se je zrušila streha obrata, v katerem sta bila zaposlena. Prebivalci Teksasa trdijo, da take nevihte ni bilo videti v zadnjih dvajsetih letih. Naliv in orkanski veter sta uničila prenekatero streho, razbila Sipe na poslopjih, izru-la drevesa in drogove električnih napeljav. ZaCuda pa je ostal nepoškodovan dva metra visok peSCeni grad, ki ga je v parku v Fort VVorthu zgradil Steve Spencer. LUCKNOVV - Neznanci so v neki vasi v severni Indiji streljali in ubili sedem oseb, med katerimi so bili trije policaji. Menijo, da gre za obračunavanje med nasprotnimi kastami. Vseh sedem ubitih je pripadalo visokim kastam in višjim družbenim razredom. RIO DE JANlEKO - Brazilska zvezna policija in Interpol išCeta člane japonske Združene rdeCe armade, ki naj bi uredili novo oporišče v Latinski Ameriki, najbrž prav v Braziliji. Po mnenju voditeljev brazilske policije naj bi teroristi izbrali Peru, Argentino in Brazilijo za dežele, v katerih bodo imeli operativne baze. Do pred kratkim so oporišča japonskih teroristov bila v Libanonu, na ozemlju, ki ga nadzoruje Sirija, še zlasti v Dolini Bekaa. Sedaj so se morali izseliti, ker. so Združene države dosegle od obeh bližnjevzhodnih držav, da prepovesta njihovo delovanje. To je bil tudi eden od pogojev za začetek mirovnih pogajanj na Bližnjem vzhodu. Teroristi naj bi se poslužili imen Japoncev, ki živijo v Latinski Ameriki, da bi prišli do lažnih dokumentov in potnih listov. Do tega zaključka je policija prišla prvič lani, ko so v Romuniji aretirali Jukiko Ekito, eno voditeljic Japonske rdeCe armade, ki je potoval s ponarejenim perujskim potnim listom. DUBLIN - Na Irskem se v teh dneh socialne in politične razmere. Med pr- prvic spominjajo z javnimi prireditvami ve je treba predvsem prištevati rastlin- in pobudami enega najstrahotnejših sko bolezen, ki je prizaela kompir, glav- bičev, ki je kdaj prizadel Irce, in sicer no irsko jed, tako da je gnil po njivah in strahotne lakote, zaradi katere je med bil neužiten. Kar zadeva socialne in poleti 1845 in 1849 pomrlo najmanj mi- liticne razmere, pa je dovolj spomniti, lijon ljudi, na stotisoce Ircev pa se je iz- da je bilo tisti Cas kar 75 odstotkov ob-selilo v Ameriko. Leta 1840 so na otoku delovalnih površin v rokah angleških prešteli 8 milijonov prebivalcev, deset veleposestnikov, ki so zemljo brezob-let pozneje pa le 6 milijonov. zimo izkoriščali, ne meneč se na social- Za prikaz tragičnih razmer izpred ne posledice. In tako je Irska tudi med 150 let se v teh dneh vrstijo razstave, najhujšo lakoto izvažala velike količine po televiziji predvajajo dokumentarce, pridelkov in živine v Anglijo, kjer se za odprli pa so tudi muzej. Poudariti velja, tragedijo na sosednjem otoku ni nihče da so strahotno lakoto zakrivili delno kaj prida zmenil, naravni vzroki, delno pa tudi krivične Posebno vnebovpijoCe je bilo rav- nanje rodbine Mahon v Strokestovmu v gofiji Roscommon. Na njenem posestvu je zaradi lakote pomrlo na tisoče ljudi, veliko pa se jih je izselilo v Kanado. Vse to je toleriral in celo spodbujal zlasti družinski poglavar major Mahon, in sicer tudi zato, ker je hotel svoje njive spremeniti v pašnike za donosnejšo rejo ovac. V resnici mu je uspelo izprazniti zemljo, toda razmaha ovčjereje na njej mu ni bilo dano doživeti, saj so ga obupani kmetje leta 1847 ustrelili. Zanimivo je, da so zdaj prav v njegovi vili uredili muzej posvečen lakoti iz srede prejšnjega stoletja. Tropski Pariz Pariz je zajel val tropske vročine, ki so ga še posebno veseli mladi (Telefoto AP)