JsiERiSKA Domovi im/i /»•JV* ■ imi—h AM€RfCAN in mm timmu im uinooa«« owur National and Intercation&l Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. OCTOBER 2, 1969 410ve* UK mamim mwwAHSk STEV. LX\?n — VOL. LXVH toon za neposredne Wsednilks voilfve ^edspdnik ZDA je podprl v * redstavniškem domu o-dobreni predlog ustavnega dopolnila za odpravo vo-bvnih mož. ^ASHINGTON, D.C. — Pred-gG R. M. Nixon je pozval al, naj sprejme predlog u--Vnega dopolnila o neposredni v°litvi . - predsednika ZDA, ki ga ^ °dobril Predstavniški dom, §a boc^o lahko še pravočasno k corilg državne zakonodaje in Vel.javen tako že za prihod- nje Predsedniške volitve leta 1972. v ^dtev predsednika ZDA po ' O‘‘voih možeh je bila za čas, ■le bila uzakonjena ustava, erna. Na eni strani je bila ko Primi . e^la obsežna, prometne zveze sg Slabe- Predsedniški kandidat v,ni.imel možnosti predstaviti volivcev. Glavne kandi-de.e druge vodilne ljudi v ^^:?eli so poznali le tisti, ki so ia 2a P°litiko posebno zanimali sto 1Illob zveze z glavnim me-^°livni možje ali elektorji 1 bili razgledani, sposobni 111 izb’ ’ -------7 ~ r------ ki bi bili najbolj sposob- , rai;i za deželo najboljšega Vsebnika. anašnjem času, ko je mož-V0r?fek° televizije in radia go-Žejj * 'n se predstaviti vsej de-rno' Vr°bvriih mož ne potrebuje-je Predstavniški dom ®Poe ^ 1 * izgl “ in z velikansko večino Zv?2^Vai predlog za dopolnilo bvmP Usi;avi, ki odpravlja vo- ^litv^0^6 uva^a nePosredne V g c' £>om je predlog poslal Z (j^nat;’ kjer mora biti odobren ga retjinsko večino, nato pa dfžg °^ai;a odobriti dve tretjini postg,111 zakonodaj, predno bo t, °bvezen zakon dežele. Za^tl/Sebriik Nixon se je že v boVfl. leta zavzel za spremem-tel > AVenega zakona, pa je ho-Sedg0 posredne volitve. precjior[Se le izjavil za Domov drža, in Pozval tako senat kot Pravij0 al” jo edsednik vlade. Novi grobovi Wayne Palmer V Fairview bolnici je umrl zadet od srčne kapi na delu 59 let stari Wayne Palmer s 6414 St. Clair Avenue, rojen v Colum-busu, O., mož Helene, roj. Rojc, oče Williama (Calif.), Jocylyn Kromar (111.) in June Marie Wolnoski, brat Stanleyja (Bay Village) in 5-krat stari oče. Zaposlen je bil pri Berwer-Jarett kot prirezovalec cevi. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v soboto zjutraj. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. Anton Mohorich V Euclid General bolnišnici je umrl 83 let stari Anton Mohorich, po domače Perkič, z 186-08 Chickasaw Avenue, mož Mary, roj. Pupis, oče Jennie Galaska, Olge, Stanleyja, Ma-lace (Mac) King (Calif.), 5-krat stari oče, 2-krat praoče, rojen v Zvoneči v Slovenskem primorju, od koder je prišel v ZDA 1. 1923. Pokojnik je bil član SNPJ št. 126 in je bil zaposlen nad 20 let pri Chandler Products, predno je stopil pred 13 leti v pokoj. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob enajstih dopoldne na Knollwood pokopališče. Clarence H. Segulin Po kratki bolezni je umrl v Huron Road bolnici 43 let stari Clarence H. Segulin s 1910 Rose-mont Rd., East Cleveland, O., mož Stephanie, roj. Koncilja, oče Stephanie Dagg, Michaela. Wayne, Clarice in Tine, 5-krat stari oče, sin Gašperja in Tbe-rese, roj. Jagolin, brat Gašperja, Josepha, Richarda, Williama in Albine Staniszewski. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu, bil v drugi svetovni vojni pri marinih in zaposlen 21 let pri Penn-Central železnici. Bil je član ADZ št. 45 in SNPJ št. 577. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče. Frank Starin Včeraj je umrl na svojem domu 89 let stari Frank Starin, 1090 E. 66 St., rojen v vasi Bišče v fari Ihan v Sloveniji, od koder je prišel 1. 1906 v ZDA, mož Hanoig} so žene ameriških Zelnikov “neprilelne” PARIZ, Fr. — Ko so zastopniki vietnamskih komunistov v Parizu sprejeli prve Amerikanke, ki imajo svoje može v Vietnamu, verjetno v komunističnem ujetništvu, niso mislili, da se bodo javile še druge. Zadnjih 10 dni se jih je prijavilo nad 20. Vse bi rade vedele, ali so vdove ali ne. S tem pojavom niso zadovoljni ne tovariši na konferenci v Parizu ne komunistična vlada v Hanoiu. Pa ne vedo, kaj naj napravijo. Ako bi prošnje za razgovore odbili, bi se zamerili javnemu mnenju po vsem svetu. Ako jih vpoštevajo, bi pa podobne prošnje preplavile pisarne vietnamskih zastopnikov v Parizu. Zaenkrat v Hanoiu odlagajo končno odločitev. V Parizu mislijo, da bo ravno to prisililo komuniste v Hanoiu, da bodo objavili spisek ameriških ujetnikov. Ameriško državno tajništvo je izjavilo, da noče akcijo amerikanskih žen rabiti za pritisk katerekoli vrste. Saj problem ni tako težek: treba je le objaviti spisek ujetnikov, pa bodo vse akcije preko noči izostale. Rusi hoteli ukrasti v Libanonu lovsko jet letalo BEIRUT, Lib. — Dva Rusa, od njih eden tajnik poslaništva v Beirutu A. Komyakov^, sta hotela ukrasti libanonsko vojaško jet letalo Mirage. Policija je krajo v zadnjem trenuku preprečila, pri tem je prišlo do spopada in oba Rusa sta bila ranjena. Vojaški in letalski strokovnjaki ugibajo, čemu naj bi Sovjetska zveza hotela priti do francoskega vojaškega letala po taki poti. Sporočajte domače vesti! Josephine, roj. Urbanija, oče Franka in Josepha, 5-krat stari oče, brat Therese Zdovc in pok. Nandeta Starina. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v soboto ob 8.15, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Husak, Svoboda in ternik gredo v Moskvo Tara bodo v smislu resolucije Centralnega koraiteta KP ČSR ZSSR priznali upravičenost vojaške zasedbe ČSR, ker je bil tam “socializem res v nevarnosti”. PRAGA, ČSR. — Praški politični krogi trdijo, da bodo dr. Husak, Svoboda in černik zopet prav kmalu šli v Moskvo. Svoboda bo zastopal ČSR, dr. Husak partijo, Černik pa federalno vlado. To bo torej najmočnejša delegacija, kar jih premore ČSR, in bo imela tudi poseben namen. Bo namreč v Kremlju na svečan način izjavila, da je bila Sovjetska zveza moralno upravičena poslati lani svoje čete v Pra^o, kajti češkoslovaški socializem je bil takrat res v nevarnosti, da izgine iz komunističnega sveta. Na taki izjavi vztrajajo v Kremlju .že od lanskega avgusta. Izjave ne smejo dati posamezni tovariši, ampak odgovorni navišji organi CSR, partija in vlada. Delegacija, ki jo bo vodil dr. Husak, si je preskrbela politično podlago za svojo izjavo v posebni resoluciji glavnega odbora KP ČSR, ki je bila o-dobrena na zadnji odborovi seji. V komunističnem svetu ne bo torej mogel noben tovariš več o-čitati Moskvi, da je bila lanska invazija v Prago akt nasilja. Delegacija bo dalje morala dati izjavo, da čistka v partiji še ni končana in da jo bo sedanji režim nadaljeval do “doslednega konca”. Husak upa, da bo s tem potolažil Moskvo. Ni še potolažil domačih stalinistov. Ti mu na primer zamerijo, zakaj pusti še zmeraj Dubčka v glavnem odboru, dočim je tovariša Novotnega, ki je najbolj zvesto služil Moskvi, nemarno grdo napadel ravno na zadnji seji Centralnega komiteta. Akcija ČSR stalinistov odkriva, da so stalinisti še zmeraj močni v Pragi in da se trenj z dr. Husa-kom ne bodo ustrašili. Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boš zaradi tega kesali ostalo nič drugega, če se bodo svobodni demokrati v celoti povezali s socialisti. V Varšavi so pokazali nad tako rešitvijo zadovoljstvo in veselje, še predno je do nje dejansko prišlo. V BONNU BO ZAVLADALA KOALICIJA SPDJN FDP Po 20 letih kaže, da bo v Zahodni Nemčiji koalicija socialnih demokratov (SPI)) in Svobodnih demokratov (FDP) zrinila z oblasti krščanske demokrate, četudi so ti v deželi najmočnejša stranka. Napovedujejo, da bodo razgovori med SPD in FDP jutri uspešno zaključeni. BONN, Z. Nem. — Krščanski'dejo radi iz vlade, pa jim ne bo demokrati so izgubili v zveznem parlamentu le 3 poslance in so v njem še vedno najmočnejša stranka, saj jim manjka do absolutne večine samo 7 glasov. Vse to jim nemara ne bo dosti pomagalo, ko so se svobodni demokrati odločili za sodelovanje s socialnimi demokrati v novi vladni koaliciji. Sedanja vlada krščanskih demokratov in socialistov bo ostala na krmilu republike do 19. oktobra. Ko se bo sestal novi parlament, bo izvolil novega kanclerja in glasoval o zaupnici novi vladi. Socialisti so izjavili, da ne kaže nadaljevati s sedanjo “veliko vladno” koalicijo. Odločili so se za “malo koalicijo” s svobodnimi demokrati, ki bo imela v parlamentu 254 poslancev, torej le 12 več kot jih imajo krščanski demokrati. Socialisti so res pri zadnjih volitvah dobili precej več glasov in poslancev, toda v glavnem na račun svobodnih demokratov, ki so pri volitvah izgubili 4'/p in rešili s 5.7 vseh glasov 30 poslanskih mest v zveznem parlamentu. Socialisti so dosegli pri volitvah skupno 42.7 N glasov in 224 poslancev. Vodnik krščanskih demokratov Kiesinger je sporočil predsedniku republike, da želi kot vodnik' najmočnejše stranke v republiki sestaviti novo vlado, podobno željo je sporočil predsedniku republike tudi vodnik socialistov W. Branda. Ker svobodni demokrati ponekod že sodelujejo s socialisti in ker so z njimi skupaj v preteklem marcu izvolil socialista Haineman-na za predsednika republike, je bilo naravno, da so se odločili, da poskusijo sedaj z njimi skupaj sestaviti tudi zvezno vlado. Krščanski demokrati ne poj- Vrafa za debato o županskih volitvah so odprta VeGn ^aivišja/a olD^ačno in deževno. emperatura okoli 70. CLEVELAND, O. — Primarne volitve za župana so za nami. Pri njih je zmagal sedanji župan C. Stokes. Za končno zmago se bo moral boriti 4. novembra. Vrata za debato o tem, ali bo zmagal in kako bo zmagal, so torej odprta in bodo ostala odprta točno 5 tednov. Kogar zanima politika, bo v gostilnah in barih našel dosti prilik, da se debat udeležuje. Debate ne bodo zaspane, že včerajšnji rezultati dajejo opore za različna stališče. Naj omenimo le nekatere! Kaj naj pomenijo primarne volitve in njihovi rezultati? Najprvo pade v oči, da Stokes no dobil toliko glasov, kot so mnogi pričakovali. Saj je imel dobro organizirano vo-livno kamp anjo, pomagala mu je stranka, katere uradni kandidat je bil, pomagalo mu je tudi vodilno mestno časopisje, pa vendarle ni vse to dalo boljših rezultatov. Kje leži vzrok? Primarne volitve niso pritegnile dosti nad polovico vseh volivcev, med tem ko so jih leta 1967 do 70 od- stotkov. Udeležba je bila posebno slaba na zahodni strani mesta, kjer je Stokes zato v odstotkih dobil nekaj več glasov kot pred dvemi leti. Stokesov tekmec Kelly je dobil izredno mnogo glasov v jugovzho dnem in severovzhodnem Clevelandu. Padlo je v oči, da so se volitev vneto udeleževali “manjšinski” volivci. To se pravi, tam je vprašanje polti še zmeraj igralo svojo vlogo. Na strani Stokesovega tekmeca Kellyja je bil položaj drugačen. Kelly ni imel obsežne agitacijske organizacije. Se je moral predsem truditi sam; pomagali so mu le prijatelji in znanci, nobena izrazita politična struja se ni žrtovala zanj v preveliki meri. Kdor pregleduje Kellyje-ve uspehe na voliščih, se ne more ubraniti vtisu, da je zanj glasovalo veliko volivcev le iz rasnih ozirov. Kako bodo ti volivci glasovali v novembru? Verjetno ne bodo menjali svojega stališča. Pribito pa to ni. Lahko se namreč zgodi, da pride do nemirov v našem mestu, saj so v drugih mestih na vzhodu dežele že napovedani. To bo gotovo vplivalo na volivce. Mnogi ne bodo šli vplit Stokesa radi rase, drugi bodo pa šli volit republikanca ravno radi njegove rase. Na to možnost nas o-pozarjajo zadnje županske volitve v Los Angelesu. Mislimo, da se Stokesova administracija zaveda te nevarnosti, ki lahko zanj postane u-sodna. Nekaj nevarnosti tiči v načinu agitacije. Na primarne volitve je šlo letos 60,000 volivcev manj kot 1. 1967. Kam se bodo ti obrnili? Stokesova propaganda bo morala gledati, da spravi čim več črnih volivcev na volišča, drugače bo Stokesova kandidatura v nevarnosti, da bo poražena. A-gitacija je lahko dvorezen nož. Lahko koristi v enem kraju, zato pa škoduje v drugem. Poziv, da je kandidat Stokes v nevarnosti, bo pognal črne volivce na volišča. Prav isti poziv bo opozoril republikance, da se bodo še bolj pognali za Perka, ker bodo videli, da je Stokesova zmaga dvomljiva. Zato bi bilo najbolje, da propaganda ne prekorači pametne meje. Ne bi smela privesti do takega političnega stanja v našem mestu, da bi volivci izbirali med črnim in belim kandidatom, ne pa med demokratskim in republikanskim. Te nevarnosti danes še ni, lahko se pa pojavi preko noči. Tudi to prav bi se lahko zgodi, češe ne smelo. Vsake volitve nudijo priložnost za omejevanje pomena rase v politiki. Kot je verska pripadnost postala brezpomembna v politiki, tako bi morala tudi rasna. Žal razmere trenutno ne kažejo preveč u-godno za razvoj v to smer. Vzroke za to je treba iskati ne le v beli “nestrpnosti” in “rasizmu narodnostnih skupin”, ampak tudi v nastopih črnih prenapetežev in njihovih varuhov na odgovornih mestih. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Boji so bili zadnje dni na splošno omejeni z izjemo področja južno od Demilitarizirane cone in širše okolice Saigona. V preteklem tednu so imele ameriške sile v bojih 95 mrtvih, najmanj v zadnjih dveh letih. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je odredil, naj kličejo v vojaško službo obveznike, ki uspešno študirajo na visokih šolah, šele, ko bodo svoj študij končali. WASHINGTON, D.C. — Demokrati v Kongresu so odklonili republikanski poziv za G0-dne-vno odložitev kritike vietnamske politike predsednika Ni-xona. Ko se golobje poganjajo za čimprejšnji konec vojskovanja, sta sen. Tower iz Te-xasa in sen. B. Goldwater iz Arizone v Senatu pozvala vlado, naj Hanoiu pove jasno in odločno, da bo obnovila letalske napade na Severni Vietnam, če v Parizu pri razgovorih ne pride skoro do resnih pogajanj o končanju vojne. Očitno je, da Nixon na kaj takega ne misli, Towerjev in Goldwaterjev poziv naj bi mu pomagal ubirati “srednjo pot” med, golobi in kragulji. MADISON, Wis. — Znani rev. James E. Groppi, ki je vodil zadnje dni protestne demonstracije in s svojimi pristaši zasedel v ponedeljek državno zbornico, je bil včeraj prijet in odgnan v zapor na temelju posebnega sklepa državne zbornice, katere delo je motil. Zakon predvideva za tak slučaj zapor do “konca zasedanja skupščine” ali za G mesecev, kar je krajše. Rev. J. E. Groppi je znan kot vodnik lanskih demonstracij v Mihvaukceju za stanovanjsko integracijo. HONG KONG. — Kitajska je včeraj slavila 20-letnico komunističnega režima. Proslave se je udeležil tudi Mao, kt se je pokazal v javnosti prvič od preteklega maja. Glavni govor je imel Lin Piao, ki je pozival Kitajce k trdemu delu, edinosti in pripravljanju na vojno proti Rusiji ali proti Ameriki. Poudaril je, da Kitajska ne bo napadla nikogar, bo pa uničujoče odgovorila na vsak napad. BEOGRAD, SFRJ. — Agencija Tanjug poroča, da so se ruske in kitajske čete začele umikati neposredno od meje, da bi tako preprečili nove mejne spopade. Zadevni predlog je stavil Kitajcem predsednik vlade ZSSR A. Kosygin tekom svojega razgovora s Ču En-lajem, predsednikom kitajske vlade, v Peipingu 11. septembra. Umik naj bi bil priprava za razgovore o končanju mejnih sporov med ZSSR in Kitajsko. Iz Clevelanda in okolice Raznašalca iščemo— Ameriška Domovina išče raz-rašalca lista za okolico Newton, L o c h e r i e , Pasnow, Rosecliff, Naumann in Tyronne A ve. Star moia biti vsaj 10 let. Kličite prosimo, za vsa pojasnila 431-0628. Poroka— V soboto se bosta ob 10.30 dopoldne poročila v cerkvi sv. Križa na Lake Shore Blvd. g. Allen Sluga, sin Alberta in Julie Sluga, 20350 Tracy Ave., in Marie Kuhn, hčerka Mr. in Mrs. Frank Kuhn z E. 146 St. Čestitamo in želimo obilo sreče! sam Sheppard se bo bori!— Nocoj bo v Areni na 3717 Euclid Avenue nastopil kot rokoborec dr. Sam Sheppard. Skupaj z G. Stricklandom bosta nastopila proti Jacku Murphyju in Miku Lorinu. Skupno sv. obhajilo— V nedeljo, 5. oktobra, ima Ol-carno društvo sv. Vida pri sv. maši ob osmih skupno sv. obhajilo, ob pol dveh popoldne pa sejo. Truplo prepeljano— Grdinov pogrebni zavod je /čeraj dvignil krsto 15. dec. 1965 umrle Draginje Milenkovich iz groba na West Park pokopališču in jo poslal danes v Jugoslavijo, kjer bo položena poleg krste njenega moža, ki je lani umrl v Kragujevcu v Srbiji. Vohunske ladje ZDA vrste “Pueblo” šle v pokoj WASHINGTON, D.C. — Vojna mornarica je umaknila iz nktivne službe izvidniški ladji ‘Banner” in “Palm Beach”, slični “Pueblu”, ki so jo zasegli Severni Korejci lani v januarju in zpustili njeno posadko šele leto •casneje. Vojna mornarica ne bo rabila vreč za zbiranje vojaško važnih nodatkov te vrste ladij. -----o----- Modra ugotovitev! WASHINGTON, D.C. — Trumanov državni tajnik Dean Acheson, 75 let stari odvetnik in preskušen diplomat, je Ženskemu narodnemu demokratičnemu klubu tu v svojem govoru med drugim dejal tudi: “To govorjenje o odhodu iz Vietnama ob določenem času je otročje in neodgovorno, podobno vsemu kongresnemu kritiziranju — kup nadlegovanja. Jaz ne vem dovolj (o Vietnamu) in ne mislim, da kdo tu ve, da bi nadomestili predsednikovo presojo z našo.” Concorde letel prvič hitrejše od zvoka PARIZ, Fr. — Concorde 001, francoski prvenec nadzvočnega letala, ki ga Francija in Anglija gradita skupaj, je včeraj prvič letel z nadzvočno brzino. Polet je trajal 10 minut in je bil po izjavi družbe uspešen. Doslej je to letalo od marca letos, ko se je prvič dvignilo s tal, napravilo že 45 poskusnih poletov. Skupno je bilo v zraku okoli 73 ur. Dubček ni priznal napak DUNAJ, Avstr. — Iz partijskih virov prihajajo vesti, da A. Dubček na seji Centralnega komiteta pretekli teden ni maral priznati svojih “napak”, kot jih mu očitajo konservativni partijci. Ameriška Domovina V V*» 1 I/ I <-/» I lO Al i C117 Sl. Clair Avenue — 431-0G28 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation t*ubliihed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditjr: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: > $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S mesec« Zm Kanado in dežele izven Združenih držav: } $18.00 na lete; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 189 Thursday, Oct. 2, 1969 Stalinizem brez Stalina Vsaka diktatura temelji najprvo na neki ideologiji, ki jo postavlja avtor diktature. Svojo ideologijo je postavil Lenin, svojo je postavil Mussolini, svojo je postavil Hitler itd. Najnovejšo je izoblikoval Mao Tsetung. Ta še zmeraj ni dodelana, kot pričajo Maovi napori, da bi prevzgojil partijo in njene člane. Diktatura ni odvisna le od ideologije, prav tako važne so metode vladanja, ki jih rabi, da si zavaruje oblast. Posamezne delovne metode se razlikujejo med seboj ravno tako kot ideologije. Slovenci so to čutili na svoji koži, ko so bili deloma pod nemško, deloma pod ita-Ijansko diktaturo. Vpoštevanja vredna je tudi okoliščina, da se nasledniki vsakega diktatorja ne držijo zmeraj ne prvotne ideologije ne prvotnih metod. Včasih spreminjajo oboje, včasih samo ideologijo, včasih pa samo metode. To se je zgodilo v Sovjetski zvezi in se še zmeraj godi. Ko se je Stalin dokopal do oblasti, ni mnogo spreminjal na Leninovi ideologiji. Spreminjal je le to, kar mu od Leninovih naukov ni šlo v račun. Tega ni bilo toliko, kolikor so naštevali najpreje Stalinovi oboževatelji, za njimi pa Stalinovi kritiki. Ker je bilo tistih, ki so iskali razlike med Leninom in Stalinom več kot tistih, ki razlik niso mogli najti, je zmagala večina in tako je svet prišel do zaključka, da je bil Lenin komunist-mislec, Stalin pa komunist-tiran. Temu naziranju se je rad priključil tudi Hruščev, kadar ga ja zanesla njegova zgovornost. To stališče prevladuje še danes, je pa napačno. Razlika med Leninom in Stalinom ni velika v ideologiji in v politični filozofiji in tudi biti ne more. Oba namreč verujeta v socialno revolucijo, v diktaturo proletarijata in v idejno politično vodstvo komunistične partije. Mimogrede povedano: teh treh ideoloških osnov se držijo vsi komunistični diktatorji, od tovariša Mao Tsetunga do Tita preko vseh malih satelitskih rdečih bogov. Izrazito močna in poudarjena je razlika med Leninovimi in Stalinovimi delovnimi metodami. Lenin ni imel rad okoli sebe kimovcev. Že 1. 1918 se je obdal s sodelavci, ki je o njih upal, da znajo samostojno misliti, da so pa c.isciplinirani komunisti in se podrejajo dobrovoljno stališču večine. Lenin se je torej držal načela, dokler traja debata, naj vlada svoboda, ko je narejen sklep, se ga morajo vsi držati in izvrševati. Seveda je Lenin dovolil rabo tega stališča samo za vrhovno vodstvo komunizma. Stalin je bil drug človek. Kolektivno debatiranje mu je bilo zoprno, ker ni nikoli vedel, ali bo njegovo stališče zmagalo ali ne. Zato se je odločil za drugo pot, za pot osebne diktature. Hotel je imeti okoli sebe kimovce, sluge, o-boževatelje. Kdor ni bil tak, ni užival njegovega zaupanja. Ni pa Stalin odklanjal sodelovanja s takimi tovariši. Pustil jih je v svojo bližino, zaupal jim je odgovorno delo le pogojno, toda stalno je pazil, kaj delajo. Kakor hitro je o-pazil nekaj, kar mu ni bilo prav, je sodelavca po tajnih kanalih spravil iz svoje okolice, navadno kar naravnost na oni svet. Take vrste despot Lenin ni bil nikoli. V delovnih metodah sta se oba komunista razlikovala kot noč in dan, zato je Lenin še pred svojo smrtjo opozoril na nevaren značaj Stalina, ki je pa že ob Leninovi smrti igral v komunizmu veliko vlogo, saj je imel pod nadzorom komunistična gibanja zunaj Sovjetske zveze. Ko je prišel Hruščev na prvo mesto v Kremlju, je začel udrihati po Stalinu z velikim loparjem. Kadar je moral utemeljevati svoje kritike, se je zmeraj skliceval na Stalinove nemoralne delovne metode in ne na Stalinovo ideologijo. Malo je takrat bilo znano zunaj Moskve, da vodilni komunistični krogi niso bili zadovoljni s to taktiko Hru-ščeva. So mu očitali, zakaj ne tolče le po Stalinovih delovnih metodah in morda še po njegovi zunanji politiki, Stalinovo ideologijo pa pusti pri miru. Ko je politbiro poslal Hruščeva v pokoj, je skušal popraviti “krivice”, ki jih je Hruščev delal Stalinu. Ker si člani politbiroja niso preveč zaupali med seboj, so počasi in previdno demontirali vsa pretiravanja Hruščeva, svet pa je prišel do zaključka, da “stalinizem zopet dviga glavo”. To ne odgovarja dejanskemu razvoju komunizma v Sovjetski zvezi po padcu Hruščeva. Politbiro obnavlja le to v stalinizmu, kar se mu zdi dobro, toda opušča zahrbtne, krvoločne in divjaške metode dela, ki jih je rabil Stalin. Seveda se tuintam pripeti, da zagrabi po Stalinovih metodah, na primer, kadar je treba preganjati uporne duhove v ruski kulturi Sistematično in dosledno pa teh metod ne rabi. Zakaj taka taktika v Kremlju? V Kremlju vlada kolektivno vodstvo. Noben član politbiroja ni dosti močan, da bi prevlada! nad vsemi ostalimi. Vsak član tudi hitro išče zaveznike, kakor hitro opazi, da bi kdo hotel postati novi diktator. Zaveznike ne išče samo v sovjetskih političnih krogih, ampak tudi v vojaških, gospodarskih, kulturnih itd. Tako si je vsak član politbiroja ustvaril svoje stebre in stebričke, ki nanje opira svojo pozicijo. Najbolj se vsi potegujejo, ako so poročila točna, za zveze z generali in maršali. Tam se morda najde še marsikdo, ki bi rad videl, da bi prišla še kaka Stalinova delovna metoda zopet do veljave. Zato je v politbiroju toliko različnih mnenj in se tam tudi tako počasi kujejo sklepi. Trenutno prevladuje v Kremlju želja po večjem centralizmu, tako v domači kot v zunanji politiki. Tudi Stalin je bil dosleden pristaš centralizma. Kot osebni diktator tudi nobene druge želje imeti ni mogel. Ta želja prevladuje tudi v sovjetskih vojaških krogih, tega “Rdeča zvezda” med vrsticami tudi ne taji. Zato je Brežnjev lahko tako hitro zmagal s svojo teorijo “o omejeni suverenosti”. Filozofija omejene suverenosti se pa ne spodobi samo za ruske satelitske države, velja v prenešenem pomenu tudi za tistih 94% nekomunističnih sovjetskih državljanov, ki nimajo nobene pravice, da bi odprli usta v političnih debatah. Teorija o omejeni suverenosti je tipičen korak nazaj k stalinizmu. Velja sicer za rusko zunanjo politiko, je pa kar dobra tudi za rabo v domači. Je tudi lep vzgled, kako potuje Sovjetska zveza nazaj v stalinizem brez Stalina. RE 1-7657, in pri Charlesu Starmanu v klubskih prostorih Doma. Vstopnice bodo prodajali samo do 15. oktobra, da bodo kuharice vedele, koliko večerij morajo pripraviti. Oskrbite se z njimi o pravem času, ker to bo res lep in prijeten popoldan in večer! Na svidenje! Jennie Hrvatin 3 ft f EiiGa mmm zmmmmm BESEDA IZ NARODA | z m Vabimo vse CLEVELAND, O. — Društvo SPB Tabor vabi vso slovensko javnost na svoj jesenski “družabni večer” v soboto, 4. oktobra 1969, v zgornjo dvorano Slovenskega doma na Holmes Ave. Serviranje večerje bo od pol osme (7.30) pa do pol desete (9.30) ure zvečer. Za veselje in ples bodo igrali “Veseli Slovenci”. Dragi Slovenci, ne prezrimo tega vabila soborcev naših padlih junakov. Verjetno smo se videli mnogokrat preko poletja v naravi ali pa pri kakem prijatelju, toda, dragi prijatelji, ni večjega veselja, kot je biti skupaj s soborci slovenskih domobrancev in četnikov. Iz borb, katere so vodili brez vsakega strahu ti naši slovenski fantje in možje, naj se kuje združeno slovenstvo. Prijatelj Slovenec, pridi med svoje prijatelje, pusti srcu, da se naužije pravega domačega veselja! Majhni smo posamič, toda veliki in močni v združenju. Filip Oreh, tajnik -----o K “Odlomku zgodovine fare sv. Kris!ineM EUCLID, O. — K omenjenim duhovnikom, ki so delovali pri fari sv. Kristine, sem pozabil o-meniti rev. Francis Barago, ki je nekaj let tu pomagal. Od Sv. Kristine je odšel za župnika k Sv. Lovrencu v Newburgh. Žal, da mu je bolezen onemogočila tam delo, kjer je že več časa radi slabega zdravja upokojen. Tudi sem opazil, da nisem imenoval Mr. Louisa Nemca, ki je bil pred leti eden najbolj vidnih in agilnih delavcev za pro-speh župnije. Če komu, velja zahvala častitim šolskim sestram, ki že 40 let delujejo v tej fari. Nemogoče je, da bi se vseh imen domislil. Zdi se mi pa, da ni veliko sestra, ki imajo materino hišo v Le-montu, 111., da ne bi kdaj službovale pri Sv. Kristini. — Ne vem števila graduantov, vem pa, da je veliko učencev, ki so jih one učile. Bog jim plačaj za njih delo! M. Tekavec so ga študentje z veseljem sprejeli, ko se je vrnil med nje v Argentino. Vsem lepe pozdrave! Mary Marinko Na družabni večer man znojili, ko so gradili srenj-sko središče — čeprav revno — na “Osmi”. Pa vendar bilo je Na pečen kostanj vabijo CLEVELAND, O. — Vemo, da vam je ostala v prijetnem spominu lanska kostanjeva nedelja v Zeleni dolini, zato bi bilo odveč ponovno razlaganje, samo pridi prijatelj in znanec, tudi letos se boš vračal vesel domov iz pisane narave, v nedeljo, 5. oktobra! Kot po navadi boste tudi tokrat postreženi z okusnim kosilom — svinjsko pečenko, obilo pa bo tudi drugih dobrot na razpolago. Ljubitelji glasbe in plesa, tudi za vas bodo fantje Soneta poskrbeli, da ooste prišli na svoj račun. Nekaterim je še stalno uganka, kako priti v Zeleno dolino. Če se peljete od Clevelanda proti vzhodu, vzamete velecesto 90 ter se po njej peljete do izhoda št. 60 ali Vrooman Rd. Tam zavijte na desno in ostanete i Vrooman Rd. do prvega križišča, tam pa zavijete na levo na Carter Rd. ter ostanete na njej do konca, da pridete do Paine Rd., tam zopet na levo in ostanete na njej do Ford Rd., zavijete na desno na Ford Rd. še prej, ko pridete do mosta, kateri vodi čez cesto 90, morate zaviti na levo na Baker Rd. Na tej cesti ostanete, da vidite napis “Zelena dolina — dobrodošli!” Torej na svidenje v Zeleni dolini v nedeljo, 5. oktobra! Dobrodošli! CLEVELAND, O. — V soboto, 11. oktobra, priredi DSPB Cleveland družabni večer z okusno večerjo. Postregli bodo s svinjsko in govejo pečenko in z vsem, kar k temu spada. Vstopnice za večerjo so na razpolago pri odbornikih, dobile pa se bodo tudi pri vratih ob vstopu v dvorano pri Sv. Vidu, kamor borci vse svoje prijatelje prisrčno vabijo. Vstopnice so po $3 za večerjo, za tiste, ki ne bodo večerjali, pa po $1. Bo to prijeten in vesel večer. Nikomur ne bo treba na večerjo dolgo čakati, ko imamo dosti mladih deklet, da bodo hitro vsem postregle. Nikomur ne bo treba tako doglo čakati kot zadnjič v Franku, Ohio! Začetek za večerjo ob 7. Za ples in zabavo bodo igrali “Vandrovci”! Na svidenje v soboto, 11 oktobra, ob sedmih zvečer v farni dvorani pri Sv. Vidu! Odbor Ge bomo držali in znali voditi Zahvala dobrotnikom CLEVELAND, O. — Rev. France Urbanija iz Argentine, ki je bil tu na obisku, se v pismu svoji sorodnici Mrs. Mary Marinko zahvaljuje svojim dobrotnikom in prijateljem za vso naklonjenost in za vse dobrote, ki so mu jih izkazovali, ko je bil na obisku v Združenih državah. “Iskreno se zahvaljujem, za lepe trenutke, ki. sem jih preživel pri vas. Hvala za izlet v Le-mont, hvala gospem, ki so me spremljale. Vseh se vsak dan spominjam pri molitvah in pri sv. maši,” piše rev. F. Urbaniia v svojem pismu. Pripominja, da “Navihani študentje” EUCLID, O. — Dramatsko društvo “Naša zvezda jazno vabi rojake in rojakinje na svojo prireditev. Tokrat bo podalo šaloigro “Navihani študentje”, polno smeha in dobre volje. Igra je kratka, obsega le eno dejanje. Po igri bo na razpolago okusna večerja, nato pa bo Grabnarjev orkester zaigral za ples. Vstopnina je $2 za igro in večerjo, za ples $1. Začetek ob 3.30 popoldne v nedeljo, 19. oktobra, v Društvenem domu na Recher Avenue. Ker se bližajo dolgi jesenski večeri, sem pripričana, da se bo vabilu odzvalo veliko rojakov in rojakinj in bo tako dvorana polna. Parkališče pri SDD je dovolj veliko za vse. Podprimo “Našo zvezdo”, ki se prizadeva, da bi ohranila v naši sredi odrsko delo in življenje, ohranila našo besedo in kulturo. ■ ' 1 ; Nastopili bodo sami zttani igralci: Frank Kokal, Vinko Zgonik, John Evec, Joyce Ple-mel in Manca Bashel. Vstopnice so naprodaj pri Franku Kokalu 731-6995, Mary Uljan, 261-6409, Frances Modic, NEW YORK, N.Y. — Danes, v soboto, 27. septembra, sem poklical v farovž. Župnik p. Richard je bil dobro razpoložen. Ni še bral mojega sestavka: Že čriček prepeva, pa vendar je on istega gledanja, da bomo še živeli v naši narodni srenji kot Slovenci. V razgovoru sva ugotovila, da se naša srenja dejansko ne krči, niti ne stara, ampak pomlaja. V SAVI so mladi dozoreli in zdaj lahko zares začno delovati v tistem smislu, v katerem so vabili na zadnji sestanek — namreč: da se ob začetku novega šolskega leta okrepimo z novim navdušenjem in gorečnostjo za narodno delovanje v SAVI in v naši njujorški slovenski naselbini! Na tem njihovem sestanku je zaradi razgovorov z gostom Sircem in zaradi volitev novega odbora očitno zmanjkalo časa za razpravljanje o tem, rekel bi, za našo srenjo življenjskem vprašanju. SAVANI se morajo zdaj, na vsakem koraku in ob vsaki priliki zavedati, da so mladi in zdaj že zresnjeni, da so si v šolah razširili obzorje in poglobili znanje in da so vprav oni zdaj vpoklicani, da napravijo nekaj spet pri- i več, kot pa da se samo zbero na svojih večerih. Njihovo mladost mora občutiti vsa srenja. In vanjo naj prikličejo vse naše rojake, ki so se skupnosti odtujili. Če pomislim na mladega študenta, semeniščnika Sašo Freliha, ki je bil te počitnice med nami, se ne morem znebiti prijetnega vtisa, ki ga je napravil med našimi starejšimi srenjča-ni. S komer se je srečal, vsakega je ogrel. Dejansko je ljubljanski lemenatar nam vsem pokazal pot, kako je treba oživljati življenje. V dušah starejših je odjeknil njegov mladostni smeh, njegova mladost in njegova zgovornost. Ne vem, koliko ste ga SAVANI pri tem opazovali. Vendar menim, da se morate tudi vi podati na pot srečavanja z našimi ljudmi. Oni vam bodo radi govorili o minulih dneh. Pri tem hoste spoznali srenjsko preteklost. Vi pa jim morate u-činkovito pokazati zdajšnogt in šli bodo z vami in z vašimi sanjami v tisto prihodnost, ki jo morda ne bodo mogli več osebno doživeti, ampak bodo srečni ob prepričanju, da se niso za- zanje višek doživljanja, ko so se tod zbirali in po domače govorili, se po domače zasmejali in po domače zapeli. V nedeljo, 12. oktobra, bo naša srenja doživela nekaj izrednega. Na Osmo bosta prišla k slovesni maši srenjčana Jože in Tereza Škrabe. Ta dan bosta v naši cefjkvi, — kdo bi mogel reči, kolikokrat sta že bila v dolgih letih, — kot bisernoporo-čenca. Ko sta se srečala in ko sta se spoznala in si ljubezen obljubila, sta ostala drug drugemu zvesta skozi 60 let. 54 let pa je, odkar imajo Slovenci cerkvico sv. Cirila na Osmi. In vsa ta leta sta ostala zvesta tudi tej cerkvici. Dokazala sta, da se lahko o-stane zvest tudi skupnosti, medtem ko delaš za svoje lastno življenje. Ta dogodek vpletam samo mimogrede. Že ob zadnjem srenj-skem pikniku sem pisal, koliko je srenj čanka Tereza Škrabe zvabila našega starejšega rodu, da je šel na skupen izlet. Z o-sebnimi razgovori jih je privabila in na osnovi svojega poznanstva v naši skupnosti. To poznastvo dokazuje njeno delo in udejstvovanje. In mladi se moramo tega priučiti, kako oživljati in povezovati. SAVANI-se morate o tem razgovarjati. Dejal bi, da ne bi smeli nikdar zamuditi nobene prilike, če le utegnete, srečati se z našimi ljudmi. Tudi v pogrebne Žale je treba iti. Odkrili jih boste veliko, ki jih še niste poznali. Koliko mladih, svojih let boste srečali. Naj zapišem, kako sta bila sinova Michaela Joa Stepančiča vesela, ko sem prišel kropit očeta. Nikdar poprej jih nisem srečal. Župnik p. Richard vam lahko pove, kakšna je bila notranja vzvalovitost, ko je v pogrebni žali opravil slovensko pogrebno molitev. SAVANI morate iskati naše mlade, kot sta hčerka in sinko Charlia Guardija, da dam konkretni primer. Ko jih najdete zadostno število in jih pritegnete v družbo, pozneje lahko začnemo s sistematičnim poukom slovenskega jezika. Rade volje bom pomagal. Jutri bo župnik oznanil, da se slovenski pouk za mlajše zopet začne tretjo soboto v oktobru. To je 18. oktobra ob 1. popoldne! Tudi tu imamo vsi enako dolžnost. Miklavž nam pokaže vsako leto, da je v naši srenji veliko otrok. Vplivajte na starše, da bodo pripeljali vsako soboto otroke na “Osmo”. Razveseljiva je vest, da se je v naši srenji v dveh mesecih rodilo pet otrok, menda same punčke. Pucev Janez ima pa sama fantke v družini, ki bodo že kar godni za našo šolo. Na splošno se kaže življenje. “Fantje” nam dajejo korajžo. Toda če bomo hoteli smoterno voditi to življenje, ki se nam še bogato obeta, moramo zares pri ti do oblikovanja nekakšnega farnega — srenjskega vodstva. V tem vodstvu naj bi bil gospod župnik, gospod kaplan — čas bi že bil, da se vključi v skupno delo — obe učiteljici, pevovodja in predstavniki vseh društev, ki delujejo na njujorškem področju. “Fantje” so nam dokazali, da se da ustvarjati. SKAS bo imel v petek, 3. oktobra, predavanje. Govoril bo Erik Kovačič o Marku Kapusu, Slovencu, ki je pri šel že leta 1687 na ameriška tla. Žal se SKAS ni dovolj vključil v srenjo, zato na te večere ne pride dosti srenj čanov. Le dr. Basaja vsa srenja pozna, stgri in mladi naseljenci. Njega kljub visokim letom žene vsepovsod verska in narodna misel. Prišel je tudi na piknik, prav tako je bil tedaj med nami dr. Puc. V tem sestavku sem samo na- nizal nekaj misli, ki sem jih d°' bil, ko sem končal telefonski razgovor z gospodom župnikom in ko sem se spomnil na zadnji sestanek SAVE, na naš pikniki šolo na “Osmo” in naše “fante in tako sem prišel do mnenja-Še bomo živeli v skupnosti, če bomo znali držati in voditi ■ • • Tone Osovnik Važna ležišča bakra Niklovi sulfidi v severem delu Ontaria so naj večja pridobivali' šča bakra v vsej britanski Skup' nosti narodov. Prav tako so glavni vir platine. IZ NAŠIH VRŠI Rock Creek, O. — Draga Ameriška Domovina! Kako hitro mi' ne čas, kako naglo poteka življ6' nje, posebno nam starim ljU' dem. Jaz bom stara 90 let, pa vedno lahko berem, česar sem zelo vesela. Sicer so moje oči že opešane, pa vendar počasi vse prečitam. Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno naročnino in pril3' gam 1 dolar za tiskovni sklad-Želim Vam veliko naročnikov m uspeha v bodoče. Vas naj lepše pozdravljam! Mrs. Katarina Plemel * Montreal, Que. — Dragi mi r0' jaki! Priloženo Vam pošiljain naročnino za nadaljne leto. Star sem 61 let. Komaj čakam, da dobim Vaš list. Kaj več o tem, kako lepo je bilo, ko nas je skal ljubljanski pomožni ško dr. Lenič, Vam bom pisal prihodnjič. Vas najlepše pozdravljam! Frank Kramberger • Cleveland, O. — Cenjeno lI' redništvo! Tu Vam pošilja‘' enoletno naročnino za Amerišk1 Domovino. List mi zelo ugaja’ ker prinaša lokalne novice, k<* tere me zelo zanimajo, pa svetovne dogodke, posebno ‘ naše stare domovine SlovenU0 Želeč Vam obilo uspeha Pr‘ Vašem časnikarskem delu, ^aS najlepše pozdravlja Karolina Kess c- Cleveland, O. — Spoštovan Priloženo Vam pošiljava narof nino za eno leto. Na list sva dolgo naročena in sva prav za dovolj na z njim, ker nama Pr nese toliko lepega berila. Iskrene pozdrave urednišb11’ upravi in vsem naročnikom! Mr. in Mrs. John Kozel Velecenjr-tem P*1*11 enoletn0 Waukegan, 111. — no uredništvo! V Vam pošiljam $18 za — . naročnino in $2 za tiskov3 sklad. Z listom sem zelo zadovolj611 m ga rad prebiram. Včasih ^a lobivam zelo redno, sopet ne, kar se mi čudno Ali so ti naši raznašale! reS ko zaposleni? , Prav lepo pozdravljam ^ ništvo in upravo, posebno ^ ta- ca- Mary Debevec in Jimmy-.!3’ teri bo doma imel, kot je ' sih rekel njegov pokojni oče ka Debevec. John Gabrovšek * Cleveland, Ohio. — Spošt°''a ni! Priloženo Vam pošilja113 ^ ročnino in prilagam $2 v P° ro listu, katerega z veseb6^ prebiram že celih 56 let. Kva Vam za vse! Theresa Jer*c Canon City, Colo. — vani! Hvala lepa za opoz°^ da mi bo naročnina zapadla-kaj Vam pošiljam ček v zneS^ $20, ker sem priložil $4 za P° poro listu. Z Ameriško Domovino ^ popolnoma zadovoljen in i <5 lim, da bi še dolgo izhajala-slovenskimi pozdravi! Matt Flajn* Ob smrti župnika Matevža Kebe ^OJZIJ REMEC: V PII |C I P U 1^1 I Bridgeville, Pa. — V petek 19. sept. 1969 popoldne se je zaklju- *****+^.++'t+++-i.'M-.i-4”i-+-Hh+'H»i<+++f++4++++++++'i'+++++>i"i-+i"i"i« čila zemeljska pot 86 let starega “Brez skrbi, gospodar!” je od- za §' Trunkom najstarejšega slo-vrnil hlapec in ga pozdravil. venskega duhovnika v Ameriki, Vranec je s kratkimi koraki k zlatomašnika Matevža Kebe-odpeketal skozi dvoriščna vra- ra' ■^°jcn Je 1 ''ar^’ 50 ta, kjer je Gradnik zaklical zad- možje doma’ kot tako rad g°-nji pozdrav materi, stoječi pred v°ld iaTd ^ran-)s 1 e an rnsSr- Zamišljen je sedel drugi dan radnik ob oknu in strmel na omačo vas, ležečo malo pod Gradnikovimi. Sele, kakor za praznik napra-Jene so se smejale polubinjske iše v jasni dan in na drugo s rari proti Tolminu se je razprostiralo ravno polje še golo na pol zatopljeno v zimski sPanec, iz katerega ga je hotelo 2 uditi žarko, mlado sonce. ■Nekaj lahkega, veselega je Plulo občutil nad zemljo, a Gradnik ni vsega tega, strmel je ve- Il?n?er skoz okno ter zdaj pa Zdai Pogledal na mater, ki je aedela sključena ob peči, vzdi-°yala in si vsak čas brisala oči. . Sniiiiia se mu je, a potolažiti hišo in žalostno žroči ža njim. » Notranjski - v vasi Jezdil je skozi vas, ki je bUa | Gornje _Jezero pn Cerknici, 11 čudovito mirna in tiha. Nobenega soseda ni srečal, le tu in tam je ugledal kakega otroka, žensko ali dekle, ki se je pa sra- ... , , .. . . , v , pri sinu duhovniku v Charleroi, mezljivo umaknila v hišo, ko je ^ ... sept. 1883. Oče Anton mu je umrl, ko je bil mali Matevž še le sedem mesecev star. Mati Marjeta, roj. Martinčič, je umrla le ni mogel. . Glej, Ivan, kakor stara, upog-nJena vrba ostanem na svetu, če se tebe vzamejo, kakor *eki vzeli očeta? ... Pusti mis-na vojsko in punt zoper gos-P°sko, doma bodi in potrpi, ka-°r smo trpeli prej! ... Strašne aanje sem imela tisto noč, pre-etl si odšel z očetom in drugimi ^ Gorico. Videla sem tebe z oče-011:1 in neštetimi drugimi hoditi P° stezi ob globokem prepadu. ^ °lga vrsta vas je bila in ti si 1 Prvi z očetom. Njemu se je sP°taknilo, da je omahnil v pre ^.ad' Gržal si ga za roko in tudi Zginil v prepadu in mnogo prijahal bliže. Ko se je oddaljil, so gledale za njim in ta in ona je dejala: “Niti spoznati ga ni več... Prej vesel in živahen Gradnikov Ivan, sedaj pa zamišljen, mračen Pa. Po ljudski šoli v Cerknici je bil nekaj let v gimnaziji v Ljubljani; 1901 je prišel za svojimi v Ameriko. Študiral pri bene-diktancih v St. Vincent, Latro-be, Pa. Tam sta bila sedaj že . ... , . .rajna brata, benediktinca g. Ci- “OZ Lep je škode, da ga jel., in petel. doma iz -.lost tako potrla! Naklega. Mladi Matevž kot dijak Zamišljen je prijezdil do Klep- L b lovec je delal med p0, » t a-v t-v vrl i w /-\ /-I r-w Al 1 1 VS ir\ IlOTO-. I ^ čeve hiše in od začudenja ustavil konja, ko jo je ugledal. Pred nekaj dnevi še precej veliko, prijazno poslopje je bilo sedaj kup razvalin, ki so štrlele kakor ostanki na pogorišču. Okrog je ležalo polomljeno in razbito orodje, posoda, kose, cepci, plug z odtrganim lemežem. Ivan je gledal in dolgo si ni mogel vsega razjasniti. Blizu ni bilo nikogar, ki bi mu bil pove- I “”rkg" dal. čitnicami v rudnikih, da si je nekaj zaslužil za šolo. Posvečen za duhovnika 2. julija 1911 je imel drugi dan novo sv. mašo v farni cerkvi sy. Marije Vnebov-zete na 57., cesti v Pittsburghu. Prvo službeno mesto je bilo takoj po novi maši na slovaški fari sv. Cirila in Metoda v Charleroi, Pa., odkoder je skrbel tudi za podružnico — sedaj farno v Fayette City, Pa. Od ti ^ugFh za teboj. Pusti punt, Ivan, jo voljo te prosim!” je go- 2a bož, Vorila starka ihte. ‘‘To so bile samo sanje, ki nič tel *)0rnenij° • ■ • B°6 je tako ho-‘ ^ je očeta zadela smrt, ki bil- " morcta prišla ponj, če bi bi bila Sg Se»«1 Ivan, za. Ste vse tlose6lh !'-at ste tevaQj, j-ahygiite Boga in ne 26'te še več!» j e> mati, nismo dosegli niti p0Sf'ne tega, kar nam gre po j S av'- Mnogo dela nas čaka in ki Zdai Ul Uil/% UrvInA , , .dec. 1916 do 1934 je bil na hrva-A naenkrat se mu je razodelo. U. fari Srca Jezusovega v Mc- “To je maščevanje! je vzklik- Keesportu> pa kjer .e živel y nil polglasno in ni vedel, ah naj si večinoma sam kuhal) pa bo vesel ali žalosten nad tem. Ižil ne preveč hvaležnosU. 0d Pognal je konja in bil kmalu decembra 1934 do upokojitve izven vasi na cesti, ki drži proti julija 1966 je bil župnik na slo. Praprotnemu. venski fari na 57.'cesti v Pitts- Hipoma ga je zdramil velik pa krik; ozrl se je na levo, kjer je bila krog velikega javora sred Škof je nastavil mirnega Ma-polja zbrana gruča ljudi. Okre- tevža Kebeta na slovenski fari nil je konja s ceste in v, diru v prepričanju, da bo fara v par zajahal k njim. Takega prizora letih popolnoma zaspala in fi ni niti v sanjah pričakoval. nančno usahnila. Pa se je zgo-Na veji je z izbuljenimi očmi drugače. Ni poznal ne žup in smrtnimi krči na obrazu visel nlka Kebeta ne ljudi v fari. Dol-stari Klepec. Zraven je bing- g°vi so bili kmalu poplačam, ijala druga vrv z zanko, v katero Skrbni župnik je začel zbirati hoteli pravkar zadrgniti mia- PeniJe- Liudie 50 dobl11 veTllka^ dega Klepca, ki je bled ležal zve-1 s^° zauPanie v n.iL‘ga> Vedni glasnejši so bili glasovi po novi cerkvi. Stara cerkev je bila le- da bi zdaj nehali, bi bilo bolje, "e bili niti začeli. Zato bo- "adaljevali punt, dokler nam Poska in cesar ne dasta stare PMvde tje ’ kakor so jo imeli kme-2a časa kralja Matjaža.” Ivan, pusti vse to! ... l3re_ ^ pravi, da ne bo nič do- ^fce , ^ “a 'z tega ...” je prosila ma- ^ je počasi vstal in odgovo-Stllr ruorem pustiti... Moja dr b' bila to. Ce ne zavoljo vatfe^a’ rnorarn ZM° uadalje- j plala po žilah, ko je zan na tleh. Okrog so stali puntarji s Polu . ^ . binja in bližnjih vasi in nemo |sena> ljudje so^'ote 1 noy°' 0 11 gledali v Gradnika. “Za Boga svetega, kaj vas je gospodar pa ne mara iti preveč v dolgove. A dobri ljudje so prij^loT Kaj "delate?”" je zlypYl I Pomnožili darov';' „Sam “Pnik mladi glavar, rdeč od srda m |l<> '’“krat omenil: Se ne aahva- nejevolje. Vsi so povesili oči, le star možak z divjim pogledom, doma kdo ve kje v gorah, je nepre-strašeno zrl v Ivana in spregovoril: “Tako naj se zgodi vsem, ki niso za staro pravdo! “Prerežite vrv!” je zaklical Gradnik, a nikdo se ni zganil, le starec je odgovoril: “Nič bi ne pomagalo, ker že pol ure visi...” Ivan je spoznal, da za starega Klepca ni več rešitve. V glavi mu je šumelo in kri mu je divje ko je kričal nad da maščujem očeta.” ! puntarji: “To so torej sadovi Vse sP°znala, da so zaman stare pravde, da obešate lastne sto n:iene Pr°šnje. Vstala je in brate in tovariše in jim hiše po-P'la nrprl -----; lim se, pa vseeno dajejo. Bolj | kot župnik, ljudje so silili, naj bi že vendar začeli delati načrte za novo cerkev. G. župnik je pri- volil ljudem. Dne 14. maja 1955 je bila blagoslovljena nova cerkev po sedanjem kardinalu, takrat pittsburškem škofu Johnu Deardenu. V par letih je bil ves dolg plačan. Rajni škof Rožman je bil na banketu, ko so sežgali zadolžnico. Škof Rožman je rekel: G. Kebe pa zna, ne prosi veliko, a ljudje mu zaupajo, zato dajejo. Par let kasneje so sezidali novo hišo za sestre in dolg kmalu poplačali. Prevzv. škof Vincent M. Leonard, pittsburški škof, je opravil koncelebrirano pogrebno mašo z Fr. Leo Donnermeyerjem, sošolcem g. Kebeta, Fr. F. Demsher-jem, sedanjim župnikom pri sv. Mariji Vnebovzeti, Fr. Flajni-kom, rojenim in vzgojenim v fari na 57. cesti, Fr. Hrbokom, hrvaškim župnikom, iz Millvala, in Fr. Cvelbarjem, za pokoj duše župnika Kebeta. V govoru je škof omenjal pionirje, ki so prihajali pred več kot pol stoletja iz Evrope, da pomagajo svojim narodnjakom v domačem jeziku v njihovih dušnih potrebah. Življenje g. Kebeta je povezano z več kot pol stoletja s Cerkvijo in dušami v Pittsburški škofiji, saj je deloval tukaj 55 let. Bog daj, da bi imeli veliko takih garačev za dušne potrebe vernikov. — Veliko ljudi je spremljalo truplo priljubljenega župnika na pokopališče nad Sharpsburgom, kamor je rajni v 55 letih spremljal na stotine svojih faranov. Med farani je živel. Med rajnimi farani hoče čakati na dan vstajenja. Grob njegov je zraven groba g. Mer-tela, tudi župnika na 57. cesti. Nekaj metrov proč je pa grob bivšega župnika pri Sv. Barbari, Bridgeville, g. Albina Modra. G. Kebe je bil po značaju miren, zelo skromen mož. Ni se rad kazal na zunaj. Rad je bil sam. Bral je veliko. A vedno je bil pripravljen v vseh okoliščinah pomagati ljudem. Ni imel nikdar avta, a je -s cestno železnico in busi obiskoval ljudi, jihj prevideval,. pripravljal na večnost. Do ljudi je bil zelo prizanesljiv. Nisi ga slišal, da bi obsojal. Ni poznal jeze do nLtogar. Velikokrat je ponavljal: Moraš poznati zgodovino človekovo, kje je rastel, v kakih okoliščinah je živel, pa boš lažje razložil njegovo sedanjost, tudi versko brezbrižnost. Pred 68 leti je zapustil domačo zemljo, pa je vendar bil velikokrat v svojih mislih in pogovorih doma. Nikdar več ni videi Jezera, Cerknice, pa je s takim otroškim veseljem kazal slike Za °dh ^reC* s'na’ se Pripravil GW “Pa Bog s teboj, moj Ur''1 0e te srce žene še dalje! le ne roorem storiti zate. iti S^0m'njala se te bom vedno kob- 0^da> ^ bi se vse srečno kaLCak> 'n bi te ne doleteia smrt jočeta...” ' o ihto je staja pred njim "ek, 0 ihte solze. Nikar aJ dni ne žalujte, mati, čez Zda J VAUl se sPet vrnem domov. k0 g grem te malo pogledat, ka-deja^ ,g°d‘ drugod po deželi!” je in o Van’ det mušketo na ramo 4°dal materi roko. Zbogom Iv; av, — Bog te obvaruj, 80 '»»i!" je dejala. dirate?! Ali sem vam jaz to ukazal ali kdo drug izmed načelnikov?” Nihče ni odgovoril. “Komu ste obljubili pokorščino v vseh stvareh? Kdo vam je dal pravico, soditi tiste, ki niso šli z nami? Sami hočete staro pravdo, a drugim je ne privoščite! Takoj razvežite mladega Klepca in nikdo naj se ga več ne dotakne!” Brez glasu so se začeli kmetje pripogibati in razvezovati in rezati vrvi, s katerimi je bil fant povezan. (Dalje prihodnjič) ^b°gom! Pec ^ dyor'šču pred hišo je hla- ^ezgetal1 ki je VeSel° darja aA’ ko Je ugledal gospo- tn0j!’> ■ dobro se drži, vranec dii k sPreg°voril Ivan, pogia-«p 0 a P° vratu in ga zajahal. dneh Zl na dom’ Beter, v nekaj se vrnem!” Brez “ogelnega kamnu” WASHINGTON, D.C. — Vgrajevanje “ogelnih kamnov” je znana navada današnjih dni, ni pa bila nekdaj tako splošno v navadi. Tako na primer Bela hiša v Washingtonu nima “ogel-nega kamna”, prav tako ne poslopje zveznega zakladnega tajništva. vasi, kjer je kot otrok se igral, sliko hišo, kjer je bil rojen. Se letos je govoril, da bi morda pa le šel pogledat, kako je sedaj doma, kako je na Notranjskem, v Sloveniji. Kljub temu, aa je bil toliko let zdoma, je vendarle govoril zelo lepo slovenščino. Bral je veliko in se resno trudil, da je znal in poznal materin jezik še sedaj zelo dobro. Koliko mladih ljudi, ki so imeli več slovenskih šol doma, po nekaj letih pozabi na materin jezik in ga meša! Ce si poslušal g. Kebeta, nisi mogel misliti, da je toliko let zdoma. Ko je prišel na faro v Pittsburghu, je hotel dobiti za farno šolo slovenske sestre, a je bilo že prepozno. Hotel je imeti slovenske sestre, ki bi dajale tudi otrokom slovenskega duha, ljubezen do grude, kjer so bili starši, stari starši rojeni. Zakaj bi se človek sramoval jezika in naroda, saj je Bog hotel, da smo udje malega naroda. Zelo ga je bolelo, ako se sem došla družina ni včlanila v slovensko faro. Bolelo ga je, ako so slovenske družine dajale krstiti otroka v drugih farah. Tako je razmotrival: Mi Slovenci nimamo dovolj narodne zavesti, ker nikdar nismo imeli svoje države. Hrvatje so bolj zavedni, je rekel. Mi smo preveč boječi. To je en razlog, da se Slovenci, ki pridejo preko luže, ne vključijo v slovensko faro in s tem podpro tiste, ki so tukaj rojeni in še čutijo slovensko. Zlasti inteligenca bi morala to storiti, a na žalost nimamo dovolj slovenske zavesti. Tu in tam slišiš — morda tudi preko radija — kako je bil g. Kebe dober, priljubljen pri ljudeh. Vse prav. A treba bi bilo tudi povedati — tudi radijo bi bil dober vir za to — koliko je ta tihi skromni slovenski duhovnik prestal. Pred leti mi je rekel: Dobro bi bilo za zgodovino Slovencev v Ameriki opisati hude težave, ki so jih slovenski duhovniki morali prestati od slovenskih ljudi, 'žlašti od tistih, ki so podpirali, pisarili v brezverske časopise. Umazano so pisarili. G. Kebe za svoje delo ni pričakoval priznanja. Pred leti je prof. Sever pisal o njem, o novi cerkvi in njegovem delu. Kar v neki jezi je g. Kebe rekel: Le zakaj to pisari. Saj nisem jaz naredil, ljudje so dali, ljudje so naredili, ne pa jaz. Prav po svetopisemsko: Kadar boste vse storili, pa recite: neporabni hlapci smo. Tak je bil g. Kebe. Se eno stvar naj tu omenim, ki je bolj znana Bogu kot ljudem. Samo Bog, pa prav nihče drugi ne ve, koliko tisočakov je g. Kebe zlasti v letih po voj m s paketi in zlasti denarjem razdal za revne trpeče duhovnike. Nekoč je kar mimogrede rekel: Zdi se mi, da moram pomagati tistim, ki so najbolj potrebni, a o katerih ljudje zelo malo vedo to so revni duhovniki doma. Levica ni vedela, kaj je dala desnica. Gotovo so bili ti darovi neznanim in trpečim duhovnikom ob njegovi smrti kot nekak šopek nageljnov ob drugih dobrih delih, znanih samo Bogu. Naj vsemogočni Bog poplača dobremu duhovniku g. Matevžu Kebetu vse, kar je v življenju naredil za božjo čast in za dobrobit ljudi. Rev. Jože Cvelbar vojni v Nigeriji v Afriki. Tanzanija je ena od štirih držav, ki so uradno priznale neodvisno republiko Biafro. Zato je razumljivo, da je J. Nyerere razlagal kanadskim vodnikom razmere v Nigeriji, ki so privedle do proglasitve neodvisnosti Bi-afre. Kanadski vodniki so tanzanijskega gosta vprašali, kaj misli o uporu proti Portugalcem v Mozambiku. Tanzanija dovoljuje pripadnikom “Mozambiške osvobodilne fronte” rabo svojega ozemlja za oporišča, ni pa doslej teh samih kaj bolj podpirala. Upor ni posebno uspešen, četudi ga vsaj uradno podpira skoraj vsa črna Afrika. Izjema je v glavnem le republika Malavi, nekdanja Njasa, ki živi v dobrih odnosih tako z Rodezijo kot tudi z Južno Afriko. vsakdanje potrošnje, teh je pa na tisoče. Zastonj je čakal Jezen gost, ki že dolgo čaka v restavraciji na večerjo: Gospodična, ali naj res sedim tu tako dolgo, da bom umrl od lakote? Strežnica: Nika kor gospod! Čez 15 minut bomo zaprli! — Pearl Harbor so ZDA najele za svoje oporišče leta 1887. 2enske dobijo delo IŠČEMO SPRETNO ŠIVILJO IN PRIREJEVALKO za fina lepa oblačila. Polni ali delni čas. 752-0770 (190) Denar se ne meni za segregacijo tudi sredi Afrike MBABANE, Swaz. — Mbabane je glavno mesto države Swaziland. V predmestju Ezulwimi se nahaja prava moderna igralnica, na las podobna našim v Las Vegasu. Le prometa še nima zaenkrat toliko, kolikor a-meriške. Igralnico je ustanovila posebna družba iz Johannesburga v Južni Afriki. Kapital je deloma afrikanski, deloma angleški. Vodstvo podjetja je mednarodno: v njem so afriški, britanski in švicarski strokovnjaki. Sedaj se podjetje pogaja z ameriškim “Holiday Inns” za hotel s 130 sobami. Navadni uslužbenci so domačini. Pravi mozaik so gostje. Največ jih je iz mest v Južni Afriki, kjer so igralnice prepovedane. Igralnica je preko nedelje polna belih, črnih, rumenih gostov. Vse rase so tudi pomešane na kopališču, v kinu, na plesiščih in vseh drugih zabaviščih. Posli so tako odlični, da je z dotokom davkov zadovoljna tudi državna uprava v Mbabane. Sedaj mislijo tudi sosedne države Lesotho in Botswana dati koncesije za igralnice na njihovem teritoriju. Značilno je, da med rasami ni nobenega trenja, ne med gosti ne med uslužbenci.Vsi so ravno-pravni v medsebojnih stikih. Igralnica je zato najboljši dokaz, da trenja med rasami niso potrebna. Treba je več dobre volje kot pameti, da izginejo. Sample Maker near East Side clothing manufacturer needs experienced sample maker. Full time. Experienced on all types of sewing machines. Quality workmanship on men’s and women’s garments. Steady work. Good salary. WORKWEAR CORP. 771-4040 (190) MALI OGLASI V najem Štirisobno, na novo dekorirano stanovanje se odda v najem na 73. cesti, severno od St. Clair j a. Kličite 431-6798. (x) Nujno potrebujemo hiše v krajih: Euclid, Wickliffe, Willoughby, Eastlake, Mentor, Richmond Heights, Highland Hts., Willowick, Painesville, Chardon. Imamo kupce pripravljene kupiti hiše v teh predmestjih. KINKOPF REALTY 30825 Euclid Ave. 944-7900 (x) Farma naprodaj Farma za grozdje je naprodaj blizu Geneve, Ohio, 105 akrov, 7-sobna hiša, hlev, etc. Telefon v Clevelandu 781-4355. -G90) Lastnik prodaja čisto novo zidano hišo s tremi spalnicami. Kličite 531-8327. (190) SREDI RIMA SI NAMAKAJO NOGE — Vročina je izletnike v Rimu prignala tako daleč, da so si šli hladit noge v vodo vodometa v bližini cerkve Marije iz Loreta, ki jo vidimo v gzadju. YaRzasiijee v fasadi OTTAWA, Kan. — Od preteklega ponedeljka, ko je prišel sem za 4 dni na uradni obisk, se mudi v Kanadi predsednik afriške republike Tanzanije Julius Nyerere. Sem je priletel naravnost iz Afrike, domov pa se bo vrnil preko Evrope, kjer bo obiskal še preje Stockholm, Moskvo in Budimpešto. Kanada je Tanzaniji v mno-gočem pomagala, ko se je urejala in uveljavljala kot neodvisna država v vzhodni Afriki. Zato so odnosi med obema dobri. Predsednik Tanzanije je govoril s predsednikom kanadske vlade P. E Trudeaujem o državljanski Venezuela misli na petrokemično industrijo CARACAS, Venez. — Venezuela nima samo toliko nafte, da vsak dan izvaža 3.5 milijonov sodov, je ravno tako bogata na prirodnem plinu. Razlika je le v tem, da prirodnega plina še ne izrablja tako, kot bi bilo treba. Sedaj se je odločila, da začne postavljati petrokemične tovarne, naj prej e v bližini znanega jezera Maracaibo, kjer se nahajajo največje zaloge plina. Ker ga danes nihče ne rabi, je ves plin sproti požgan, tako gre vsak dan na milijone dolarjev v nič. Za te vladne načrte se naravno briga ves kapitalistični svet, posebno pa Amerika. Prve investicije v petrokemično industrijo bedo napravljene že prihodnje leto. V zvezi s petrokemično industrijo bo vlada tudi postavljala take tovarne, ki bi predelavale proizvode petrokemične industrije v predmete V najem Na 1179 E. 79 St., 3 sobe in kopalnica, najemnina $35 mesečno. Vprašajte v brivnici ali v stanovanju zadaj za brivnico ali kličite 651-1744. (190) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico zgoraj. Kličite po 6. uri pop. 432-3193. (192) Blizu E. 185 St. zidan bungalow, dve spalnici, spodaj, prostor zgoraj za povečanje, klet in garaža. Zidana hiša za dve družini, štiri spodaj, štiri sobe zgoraj, garaža. Se lahko takoj vselite. STKEKAL REALTY 481-1100 692-1020 (190) Lastnik prodaja 2 hiši na School Ave., v fari Marije Vncbovzete, 1-družinsko, 7 sob, rekreacijska soba, moderna kop. in 2-družinsko, 4-4 garaža. V dobrem stanju. Kličite 541-7011. (sep. 29, okt. 2,7,10,13,16,23) Moški dobijo delo Mrkiki za poslopje Iščemo oskrbnike za polni čas od 12. do 8. zjutraj. Najvišje plače, zavarovalnina in bolniška zavarovalnina na razpolago. Kličite 692-1200 od 9. do 5. pop. Služba je v East Cleveland blizu busov. (191) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV IMS'; Watorlnn Rrl TV T-CtJI Naprodaj na E. 67 St. Blizu St. Clair Ave., 2 enodružinski hiši na enem lotu; prva hiša lepo predelana, 2 spalnici spodaj. 1 zgoraj, 2 poploščeni kopalnici, na prvem 3 stranišča, rekreacijska soba in.ekstra kuhinja v kleti. Druga hiša ima 5 sob v prvovrstnem stanju; dober dohodek, bakrene cevi. Kličite za ogled teh finih hiš. JOHN KNIFIC REALTY i 481-998« 82« E. 185 St. F. S. FIN2GAR: POD SVOBODNIM SONCEM fn “In vendar je bil pošten doslej. Državi in dvoru je bil naklonjen. Veliki so njegovi darovi.” “Pesek v oči, prejasni’ Drobtine z bogatinove mize.” “Torej sodiš, da vara despota?” “Vara, veruj mi, vara. Naperi pravdo zoper njega. Zapleni mu vse, če ne dobiš svile. Zapri ga!” “Ne smem prenaglo. Moj kodeks prava bi nasprotoval. Nasprotovalo bi ljudstvo v Bizancu. Buka bi nastala, če zaprem nenadoma njega.” “Ne boj se sodrge! Spomni se znamkovnega upora. Kdo se je bal? Ti, despot, in vojvoda Beli-zar! Teodora se ni bala. Krvi sem zahtevala, s prestola nisem hotela — in kdo je zmagal nad drhaljo?” “Ti, mogočna, samo ti. Sicer bi Justinijan begal danes po tujini kakor plaha zver.” “Torej ne boj se drhali in zapri Epatrodita!” “Ne bojim se, dokler si ti ob meni, ne bojim se drhali, toda bojim se krivice. Zato naperim strogo pravdo zoper njega, on pa bodi svoboden, dokler ne izteče stvar natančno po zakoniku.” “Tvoja vest je kakor nedolžne deklice. Apostol si in svetec božji. Delaj torej po vesti, toda časa ne trati, sicer te Grk še enkrat ukani!” Pred Teodoro se je pojavil I nenadoma črni curek, ki se je pocedil po licu Iztoka — nedolžnega. Vsa njena satanska narava ni zmogla, da bi ne pretresla groza njene duše, ko se je domislila, da preganja tudi Epafro-dita po nedolžnem, dasi tolikrat ni skoparil z zlatom, ko je šlo za dvor. Zato ni dalje silila v Ju-stihijana, da bi zaprl Grjca, Tesno ga je objela. “Delaj torej po vesti, apostol, svetec božji!” CHICAGO, ILL. Justinijan pa je delal po zakonih. Tistega popoldne je zdihoval Radovan v peristilu in jokal kakor dete pred Epatroditom. “Otmi ga, na bogove, na Krista, otmi ga! Reši Iztoka, odkupi ga z zlatom. Suženj ti bom.” Odkar sta Epafrodit in Radovan zvedela od Spiridiona, kaj se je zgodilo z Iztokom, sta hodila po vrtu kakor plahi senci. Radovan se je valjal po travi in prejokal vse dneve. Vrč vina je stal nedotaknjen v njegovem stanovanju. Epafrodit ni govoril, ni veleval, ni računal. V čelo so se mu zagrizle tako grozne gube, da so sužnji bežali pred njim. Pa je bil nepotreben njihov beg in strah. Nikogar ni kaznoval, nikogar oštel. Vse mu je bilo po godu, ker se ni menil za nobeno stvar. Ko bi ga obsodili pod meč, bi bil večer pred smrtjo z ječarjem v kocke igral, tako neupogljiv je bil njegov duh. Ker pa je zmagala v igri despojna, ga je tako potrlo, da se mu je zdela smrt radost v primeri s to bolestjo. Stoiško mirno, brezčutno je čakal, kdaj se pojavijo palatinci ter zasežejo vilo in njega odženo v ječo. Minil je teden, nikogar ni bilo. Grku se je pričelo zopet svitati v potrtem duhu. Na mah je oživel, kakor da se je poledenel otajal na soncu. “Radovane!” Poklical je godca izpod pinije, kjer je obupan vzdihal in klical bogove na pomoč. “Radovane, pojdi z menoj v peristil. Zdi se mi, da vzhaja luč na vzhodu.” Godec je šel za njim; neprenehoma ga je stresalo kakor človeka, ki se ustavlja joku. Ko sta bila skrita ob šumečem vodometu, izpregovori Grk: “Radovane! Čakal sem pala-tincev. Ni jih. Dobro znamenje. Teodorina maščevalnost je nasičena. S tem se ipi je prižgala luč na vzhodu mojega upanja. Morda otmem Iztoka.” Tedaj je starec pokleknil predenj in prosil: “Otmi ga, na bogove, na Krista, otmi ga!” “Tako velika je moja žalost in taka ljubezen do tvojega sina, da vse zastavim zanj. Ti pa molči, ne jokaj! Ne gani se mi od tod! Kar nenadoma se mi je zabliskalo v glavi. Dosihmal je bila sama noč. Sedaj poskusim.” “Otmi ga, otmi ga!” je blebetal starec in po bradi so se mu točile solze. V tistem trenutku javi Numi-da, da so prišli carski sodni ase-sorji. Takoj za njim se je priglasil preator fiscalis in Epafroditu naznanil, da je, naperjena zoper njega pravda z naj višja dvora. Ker upa ves sodni dvor svetovalcev, da se dokaže njegova nedolžnost, hoče sam Upravda pospešiti sodno obravnavo. On pa ostane svoboden — in custodia libera — nadziran. Epafrodit je z vdanostjo najzvestejšega državljana sprejel pretorjevo izjavo in obljubil, da MALE HELiP GRILLMAN — Experienced. Full Time. Eves. 2 PMl — 11 PM. Apply 3156 W. Cermak Ed. (190) EUROPA TRAVEL SERVICE 759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119 POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze. Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR EUCLID POULTRY V lalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, pe-polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER 54» EAST 185 STREET, EUCLlD KB 1-8187 ^iiiiiuiiMimiimmimiEimimiiiiiKmiimmimimiiiMiHHimimimiiiimiimimir. | JOS. ŽELE IN SINOVI f POGREBNI ZAVOD = 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdlcott 1-0582 E = COLLINWOODSKI URAD = 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 = Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo I -...... • --------------- •mimtmiiimiuimimiiiiiiiMimmiiiiimiiittinfiifiiiiMiiiiiiHiiiiimiiiiiHiiimiiib' .takoj odene žalno obleko tožencev, katero upa, oprt na najjasnejše dokaze svoje nedolžnosti, čimprej zamenjati s slovesno štolo opravičenja. Isto je ponovil pretor, se mu dostojno poklonil in ga nazval excellens emi-nentia tua, (Odlična vaša prev-zvišenost — izrazi počaščenja po tedanji šegi) da se zgodi, kakor je pravično.’ “Upam na Krista in nate, sub-iimis magnificentia!” Nato sta se poslovila po vseh najnatančnejših šegah puhlega Bizanca. Epatrodita je sicer iznenadil ta obisk, potrl ga ni. Zopet se je zdramil njegov ponižani duh. Kakor spočit orel je razpel perut in drznejši so bili krogi, ki jih je črtala njegova misel. “Teodora, tudi ti si bila trudna zmage kakor jaz poraza. Sedaj si se spočila v slasti maščevanja. Tvoja roka sega po meni, Epafrodit pa ti nastavi nož, da se obrežeš.” Tlesknil je krepko z rokami. Suženj se je priklonil pred njim. “Numida, osedlaj mi Hitro!” Trgovec si je kot toženec raz-mršil lase v znamenje žalosti, se preoblekel, ogrnil preprost popotni plašč in odjezdil skozi mesto preko Kampa v vojašnico. TRETJE POGLAVJE Ko se je Epafrodit vrnil iz vojašnice, se je že mračilo. Njegovo lice pa je bilo jasno, cči so mu žarele, v licih je plula nervozna rdečica. Poiskal je Radovana. Sedel je zgrbljen v Iztokovi sobi, naslonjen s komolci na kolena. Oči so mu žalostno strmele na marmorni pod. Na mizi je stala jed nedotaknjena in vrč z vinom. Ko je starec zagledal Plpafro-dita, se je hitro sklonil in raz-kriiil roke ter vzkliknil: “O, gospod!” “Zakaj ne ješ, očka, zakaj ne piješ?” Epafrodit je segel po vrču in žejen odpil nekaj požirkov. “O, gospod, gospod, kako bi jedel, kako bi pil, ko mi je pa žalost zadrgnila grlo. Ves dan te ni bilo; stokrat sem vprašal Numido po tebi, na bogove, stokrat, morda še večkrat. In tebe ni bilo od nikoder. In ko se je zmračilo, sem obupal in sem se zbal. Sedaj še ti, gospod. Se tebe so zgrabili! Zamižal je zadnji žarek upanja in mislil sem, da mi utone srce v solzah.” “Upaj, Radovane!” “Upam. Zakaj tvoje lice je polno upanja.” “Dobro sem opravil pri Slo-venih.” “Pri Slovenih v vojašnici?” “Dvajset najboljših vojakov je pripravljenih jutri opolnoči.” “Da otmo Iztoka?” “Da zbeže z njim. Otmem ga sam.” Radovan je zdrsnil s sedeža, pokleknil ih objel Epafroditova kolena. Razkuštrana brada se mu je stresala v joku, v cči so mu stopile solze in jecljal je s tresočim se glasom: “O, gospod, gospod!” “Očka, vstani! Jej in pij! Zakaj težka pot te čaka. Junaki bodo jezdili kakor veter. Konji so že kupljeni, izborni konji, da jih ne preseže carski hlev.” Radovan je počasi vstal in segel po trgovčevi roki, da bi jo poljubil. Epafrodit mu jo je odmaknil in pokazal na vrč: “Pij, starče, okrepčaj se! Jutri opolnoči poljubiš Iztoka, na Krista, da ga poljubiš. In če ga ne boš, vedi, da tudi Epafrodita ni več. Sedaj moiči, jej in pij, in dolgem času je segel zopet P° se ne gani iz sobe!” vrču, zašepetal obilne obete bO” Epafrodit se je hitro okrenii govom in pil, poln sreče in ui)a' in odšel. nja. Radovan je stal na kamnitnem tlaku, solza se mu je posušila, po (Dalje prihodnjič) V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE, ODKAR NAS JE ZAPUSTIL NAS LJUBLJENI SOPROG IN OCE JOHN RACE Umrl je 2. oktobra 19G7. leta. Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago srce spi, kako potešit bolečino, ki spremlja nas vse dolge dni... Žalujoči: SOPROGA IN OTROCI TER SORODSTVO Cleveland, O. 2. oktobra 1969 “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov 1 “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.” General Maintenance Man For Factory Good Starting Salary, Full Company Benefits. INMONT CORP. 2211 N. Elston Ave. AR 6-2171 Chicago, Illinois An Equal Opportunity Emoloyer (189) Male & FEMALE HELP DISHWASHERS — Male-Female Days 7 to 4 or Eves. 4 to 1. Banquet houseman; hpurs flexible. Bus boys “Club 71” and Kitchen steward. Apply Chef EXECUTIVE HOUSE 71 E. Wacker Drive (190 BUSINESS OPPORTUNITY LIQUOR-TAVERN-Pkg. Comb, well est. air-cond., color TV, ice machine Good fam. trade. Illness forces sale. 334-6061 (189) BARBER SHOP or FIXTURES For sale. Established business. 2507 N. Laramie. For information call 637-4570 after 6. j (190) TUDI SLEPEC RIBO NAJDE! — V čolnu sedita dva slepca in lovita ribe, med tem ko njun svetovalec in spremljevalec vesla čoln na ’5 okrov obsegajočem jezeru, na katerega bregu je bilo letos počitniško taborišče za slepe. Lep pogled, la škoda, da slepi te lepote ne morejo videti! VSE V REDU? Godbenik na levi gleda, kot bi mu ne kaj ne bilo prav. Morda je kdo od članov gčdbe višje šole iz Warrena v Ohiu tekom nastopa na Španskih sto pnicah v Rimu, kjer se je 'godba ustavila zadnje počitnice, ubral svojo “vižo”.