Poštnina plačana v gotovini ^	v
A6b. poslale i grup,o - Cena 50 hr____________________	TRST, nedelja 17. oktobra 1965	Leto XXI. - St. 247 (6225)
Ob desetletnici smrti videmskega nadškofa E. Nogare
(Spominsko pismo slovenskih
Prejeli smo obširno pismo slovenskih vernikov v Beneški Sloveniji, ki odseva točno njihova čustva ob desetletnici smrti videmskega nadškofa Giuseppa Nogara. Pismo je bilo verjetno poslano tudi na druge naslove, ki si ga morda ne bodo upali objaviti. Naš list ga zato objavlja, ker prikazuje strašno stisko velikega vernega dela našega ljudstva, ki v Beneški Sloveniji še ni popustila. Kar se dogaja na tem področju v Beneški Sloveniji, je krivična zapostavljenost slovenskega jezika v cerkvi, s stališča vernikov pa še hujše: napuh dela italijanske duhovščine z nestrpno zaverovanostjo v lasten jezik, pa čeprav v škodo neitalijanskih vernikov. Vsekakor se slovenskim vernikom dogaja krivica in zato pismo objavljamo.
V videmski pokrajini smo mi, aktivni katoličani, ob koncu letošnjega septembra z raznimi spominskimi govori, s članki v katoliškem glasilu «La Vita Cattolica», s knjigo, ki je vsebovala njegov življenjepis, z razstavo za duhovniške poklice in z molitvami v videmskem semenišču in po raznih naših cerkvah obhajali spomin na žalostni dogodek, ko smo pred desetimi leti v decembru 1955 izgubili svojega dušnega pastirja Giuseppa Nogara, ki nam je bil celih 27 let duhovni nad-pastir.
Rajnki nadškof Giuseppe Nogara je prišel k nam v zmešanih razmerah fašizma 25. oktobra 1928. Bile so pri nas čudne razmere tudi v cerkvi, ker se je prednik nadškofa Nogare nadškof Anastazij Rossi obračal nekako na stran fašizma in potegnil za sabo še del duhovščine, ki je že bila itak, kakor je včasih navada ob mejah, nacionalistično navdahnjena. Velik del duhovnikov, predvsem Pa naši slovenski duhovniki po slovenskih duhovni j ah Beneške Slovenije pa niso hoteli o nestrpnem in nekrščanskem duhu fašizma nič slišati.
Zategadelj smo se po odstranitvi nadškofa Rossija razveselili tembolj novega nadškofa Giuseppa Nogare, ki je med prvimi svojimi pastirskimi deli Prav rad dal svoj imprima-tur za novo izdajo slovenskega katekizma leta 1928. Čeprav je bil fašizem že 6 let na vladi, ko je Giuseppe Nogara prevzel 25. oktobra 1928 težko mitro videmskega nadškofa, in so že Po drugih diocezah Furlanije in Julijske krajine divjale gonje fašističnih federalov proti dušnim pastirjem v Gorici, Trstu in Istri, ali pa so pod pritiskom fašističnega režima zavzemali njihova mesta svojih prednikov nevredni apostolski administratorji ali pa celo škofje, ki so šli v škodo ne-umrjočih duš svojih slovenskih vernikov predaleč v popuščanju nasproti nekrščanske-ntu fašizmu, se je pa nadškofu Giuseppu Nogari posrečilo, da je do leta 1933 odvrnil naj-nujše napade videmskega fašizma proti slovenskim duhov-nijam v videmski pokrajini.
Zato se slovenski verniki slovenskih duhovnij v Kanalski dolini in Beneški Sloveniji strinjamo glede teh prvih petih letih njegove visoke pastirske službe od 1928 do 1933 s prikazom, kakor ga je dal o njem njegov naslednik sedanji videmski nadškof Giuseppe Zaf-fonato v posebni spominski številki krajnega tednika «La Vita Cattolica»: «Kakšen zgled neizmernega zaupanja v Boga •n v ljubezen do Boga,» piše cisto pravilno za to prvo dobo delovanja nadškofa Nogare njegov naslednik, «nam je zapustil monsignor Nogara.» Mi slovenski verniki se tudi popolnoma strinjamo z njim glede nadaljnje vsebine njegovega članka, ko opisuje neumorno in nenehno potovanje nadškofa Giuseppa Nogare po videmski nadškofiji, ko je v vojnem času obiskoval bombardirano mesto Videm in ponujal z resnično pastirsko ljubeznijo svoje življenje okupatorju za svoje sinove.
Kdo se izmed nas ne bi tudi strinjal s spominskim govorom prečastitega gospoda Pa-squala Margretha v videmskem semenišču, kjer je bilo med čez 300 zbranimi, od rajnkega nadškofa Nogare posvečenimi duhovniki, tudi precejšnje število slovenskih duhovnikov, ko je poudarjal znanstveno dejavnost in široko razgledanost nadškofa Nogare, kakor je razvidno iz njegovih
vernikov v Beneški Sloveniji)
zbranih spisov? Delimo mišljenje govornika Margretha, ko je odkril del zaupnega delovanja rajnkega nadškofa, da med vojno sicer ni mogel aktivno podpirati partizanskih formacij, pač pa da je on sam dal privolitev v to, da so nekateri duhovniki opravljali versko službo v partizanskih osoppov-skih formacijah. Kako nam je žal, da ni bilo rajnkemu nadškofu mogoče poslati še v partizanske formacije, ki so izšle iz vernikov slovenskih duhovnij in se potikale po ozemlju Beneške Slovenije, zvestih slovenskih duhovnikov, da bi o-pravljali versko službo med nami v slovenskem jeziku in s slovenskimi katekizmi in nabožnimi knjigami, ki so jih odobrili on sam in cela vrsta njegovih, od vseh ljubljenih prednikov.
Prišel pa je avgusta 1933 kot strašna strela v najhujši hudi uri prefektov brezbožni ukaz, da morajo v 30 še preostalih duhovnij ah od vseh 53 slovenskih duhovnij Beneške Slovenije prenehati slovenske pridige, slovensko petje v cerkvi, slovenske skupne molitve vsega ljudstva v cerkvi ter celo branje svetih evangelijev, a tudi verouk v slovenskem jeziku bi moral izginiti.
Vemo prav dobro, da je tudi rajnkega nadškofa Nogaro ta nekrščanski udarec fašizma proti najbolj zvestim slovenskim vernikom videmske pokrajine hudo prizadel in je to dal razumeti naj ožji svoji okolici in tudi nekaterim zaupnim slovenskim duhovnikom. Vedeli smo, da se je rajnki nadškof Nogara pred prihodom v Videm izkazal na odgovornem mestu kot teološki profesor in vzgojitelj mladih duhovnikov v milanskem semenišču in nato še na bolj odgovornem mestu kot generalni tajnik ((Ustanove za širjenje svete vere« (O-pera della propagazione della Fede) in smo zato njegovo umikanje pred nepopustljivo silo fašizma smatrali kot diplomatsko akcijo, da reši katoliško Cerkev, njeno organizacijo in vernike še pred hujšim nasiljem.
Nas vernike je tako prizadelo to nekrščansko preganjanje našega materinega jezika v cerkvi, da smo pritisnili na naše duhovnike, da morajo seznaniti s to brezbožno akcijo videmskega fašizma Sveto stolico v Rimu.
Naši duhovniki so nas ubogali in vložili spomenico o vsem, kar so uganjali fašisti proti našemu materinemu jeziku v cerkvah Beneške Slovenije. V pozni jeseni 1933 so nas duhovniki obvestili, da je 31. oktobra 1933 za kongregacijo izrednih verskih zadev odgovoril nadškof Pizzardo in povedal, da Sveta stolica ne more nič napraviti, ker fašistična vlada noče popustiti, da bi se še lahko obračali v svojem materinem slovenskem jeziku k Bogu. Italijanska fašistična vlada stoji kar na stališču, da so slovenski prebivalci Beneške Slovenije že nad pol stoletja italijanski državljani in da morajo zaradi tega obvladati italijanščino in se ne smejo več z Bogom meniti v svojem jeziku: niti moliti k njemu in niti se spovedovati v svojem jeziku.
Po tem pismu nadškofa Piz-zarda od svete kongregacije za izredne verske stvari nadškofa Nogaro ni bilo več spoznati. Še tistega kratkega povzetka pridige v slovenskem jeziku, da bi mi, preprosti slovenski verniki, vsaj nekaj razumeli, ni dopustil, pa čeprav je fašistični prefekt to še dopuščal.
Pač pa je rajnki nadškof Nogara le spoznal, da verouka ni mogoče učiti naših preprostih hribovskih kmečkih otrok v italijanščini, ker ne bi razumeli globokih verskih resnic in bi ostali v svoji duši pogani. Zato je slovenskim duhovnikom dovoljeval, da so verouk prav nekaj malega učili s slovensko materino besedo in pojasnjevali italijanske besede očena-ša, zdravemarije in rožarja ter šest božjih resnic in vse božje zapovedi.
Mi verniki smo takrat razumeli, da se je moral rajnki nadškof hudo ustrašiti, ko je nadškof Pizzardo pisal tisto pismo, da se s fašizmom ni šaliti. Tudi mi preprosti verniki smo hodili k njemu, pa nas ni hotel sprejeti, a tudi duhovnikov se je otepal, ker ni vedel, kaj bi jim rekel, ter je v tistih odločilnih urah za ra-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Predsednik republike Saragat je te dni na uradnem obisku na Poljskem, kjer so ga zelo toplo sprejeli. V petek je Saragat obiskal Krakovo, včeraj pa zloglasno nacistično taborišče smrti v Auschvvitzu, kjer se je poklonil žrtvam nacističnega terorja. Na sliki zgoraj levo Saragat, desno predsednik poljskega državnega sveta Ochab. Spodaj dvorec v Varšavi, kjer sta se sestali italijanska in poljska delegacija.
Posledice
kolonialne dediščine
Podedovana kolonialna struktura gospodarstva je poglavitni problem, s katerim se bori Indonezija. V indonezijskem gospodarstvu je na prvem mestu kmetijstvo, potem pa prideta eksploatacija in izvoz surovin. Narodni dohodek na prebivalca je pod 100 ameriškimi dolarji.
Za kmetijstvo so značilna velika plantažna posestva v državnih rokah in zelo drobna, zaostala zasebna gospodarstva. Skupna proizvodnja (na plantažah in zasebnih posestvih) je znašala leta 1960 (v 1.000 tonah) : sladkorja 670 riža 8.100, čaja 44. kave 78, koruze 2.486, palmovega olja 141, kopre 105, gume 629 in paradižnika 2.708 tisoč ton.
število plantaž se je zmanjšalo od 2.402 v letu 1938 na 1.100 v letu 1963. Tudi pridelek vseh kmetijskih kultur je manjši, predvsem zato, ker je manj posejanih površin. Tako je bilo leta 1963 za 20 odst. manj kavčukovih površin kot leta 1938, pri čaju 50 odst,., pri kavi tudi 50 odst., pri sladkornem trsu 35 odst in pri tobaku 75 odst. manj. Skupna proizvodnja na plantažah je bila leta 1963 za 66 odst. manjša kot leta 1940. Izvoz kavčuka je bil leta 1960 za 20 odst. nižji kot leto dni poprej, skupna kmetijska proizvodnja pa je bila leta 1963 za 16 odst. nižja od proizvodnje leta 1962.
Zaostalost kmetijske proizvodnje je razlog za precejšnjo nestabilnost te gospodarske panoge. številne plantaže so zanemarjene, naložbe za njihovo obnovo majhne, protislovja med veliki posestvi in razdrobljenimi majhnimi gospodarstvi pa zelo velika. Razen tega je pridelek močno odvisen od vremena. še vedno bistveno nespremenjena kolonialna struktura vsega indonezijskega gospodarstva v marsičem vpliva na njegovo odvisnost od svetovnega trga in podrejenost vsem njegovim spremembam.
Zadnja leta je za Indonezijo še posebno hudo to, da se stalno zmanjšuje proizvodnja kavčuka, najvažnejše izvozne postavke, in riža, ki je najvažnejša hrana. Naraščanje riževega pridelka zaostaja za naraščanjem prebivalstva. Zato je indonezijska vlada prisiljena nameniti vsako leto 140 milijonov ameriških dolarjev za uvoz riža, čeprav nujno potrebuje devizna sredstva za nakup kapitalne opreme in za razvoj industrije.
V začetku leta 1964 Je bilo vsega skupaj okoli 80.000 državnih podjetij, ta pa so delala komaj s 40 odst. zmogljivosti. Ta sektor indonezijskega gospodarstva je najbolj občutil pomanjkanje nadomestnih delov za stroje in opremo. Zato je vrhovno gospodarsko poveljstvo sredi leta 1964 priporočilo, naj ne bi ustanavljali novih ((ljudskih podjetij«, dokler se tista, ki že delajo, ne bodo usposobila za normalno delo in pro-
lllllllllinillllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIUIIItlll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|trrlllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||irillllllllllllItllllllllllll|||||||||MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII«IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllinillllllllll1Ullllllllllll
ZAKLJUČEN OBISK PREDSEDNIKA REPUBLIKE NA POLJSKEM
Predsednik Saragat
včeraj poklonil
se je
žrtvam nacističnega terorja v 0swiecimu
Objavljeno uradno »poročilo o obisku - Ochab povabljen na uraden obisk v Italijo
VARŠAVA, 16. — Predsednik republike Saragat je zaključil svoj uradni obisk na Poljskem. S tem v zvezi so objavili tudi uradno sporočilo, ki pravi med drugim, da je Saragat povabil Ochaba, naj obišče Ita-
lijo.
Davi je predsednik republike Saragat obiskal nacistično uničevalno taborišče v Oswiecimu (Auschwitz) skupno s predsednikom poljskega državnega sveta Ochabom. Predsednik si je podrobno ogledal taborišče, kjer so nacisti pomorili tisoče in tisoče antifašistov vseh narodnosti. Predsednik je položil venec pred zid, kjer so še sledovi krvi ustreljenih. Zatem se je podpisal v register obiskovalcev. Ob vhodu v blok štev. 11, ki se imenuje «blok smrti« je imel predsednik republike priložnostni govor. Med drugim je izjavil: «Ne bi mogel govoriti v tem kraju žalosti, smrti in žrtvovanja, ne da bi v imenu italijanskega ljudstva izrekel zahvalo poljskemu ljudstvu, ki je bilo v stoletjih bolj kakor katero koli drugo ljudstvo prizadeto zaradi viharjev zgodovine in katerega mučeništvo je v zadnji svetovni vojni doseglo višek. Toda vedno je gledalo svoji usodi nasproti z neuklonljivim pogumom, z vero v vrednote življenja
in končno je dočakalo, da je njegovi borbi sledil preporod, ki ne bo več zašel. Slava poljskemu ljudstvu zaradi tega zgleda ljubezni do lastne domovine, ki se ni nikoli povezala s sovraštvom do domovine drugih. Poljsko ljudstvo je oplemenitilo svoje borbe z duhom, ki je stremel k idealu človečanstva, ki zajema vse narode in vsa ljudstva.
Osvviecin je kot najvišji simbol te univerzalnosti Poljske tudi v bolesti in žrtvi. Na tem kraju so namreč žrtve vse Evrope, pobratene v žrtvi z neskončnim številom poljskih žrtev, zapečatile s smrtjo pakt solidarnosti proti vojni in krutosti nacistične di-takture in so zasejale v vest človeštva seme preporoda, miru in sloge.«
Zatem je predsednik govoril o krutQsti nacizma in je dejal da je potrebno spominjati se vseh grozot, zato da ostane v spominu, kar se je zgodilo in kar se ne bi smelo zgoditi, da ostane stalni spomin, zato da se grozote nacizma nikoli več ne ponovijo.
Dalje je Saragat izjavil, da je nauk, ki Izhaja iz Oswiecina, nauk zaupanja in poguma. Tisti, ki so skušali ubiti človeka, jim to ni uspelo, temveč so ga napravili še močnejšega, še plemenitejšega. Tisti, ki so skušali uničiti vrednote človeštva, so nevede zasejali seme njegovega slovesnega in velikega preporoda. Oswiecin je ponovno pokazal, da nobeno brezno grozot ne more uničiti človeštva in premagati volje človeka, da živi v svobodi, dostojanstvu ln pravičnosti.
Poleg tega Je Oswiecin nauk miru In ne sme se pozabiti, da je bil nacizem najbolj nečloveško zlo in da svet ne bo mogel nikoli več dopustiti njegove navzočnosti. Pri tem pa je predsednik dejal, da se nikakor ne sme istovetiti nacizem z nemškim ljudstvom.
Zatem je predsednik v svolem govoru poudaril potrebo prizadevanja za mir, za nadzorovano razorožitev in je poudaril nujnost, da Združeni narodi dobijo na razpolago silo, «ki bo mogla vsem vsiliti zakon pravice«.
Svoj, govor je predsednik zaključil z besedami: ((Spričo življenj, ki so se žrtvovala za uni-
verzalne ideale, ni nobenih razlik. To, kar združuje tiste, ki so umrli tu, je mnogo važnejše od razlik jezika, narodnosti ali vere, ki so jih prinesli s seboj, ko so prekoračili prag tega strahotnega kraja«. Pri tem pa je predsednik dodal, da se vendarle še posebno spominja Italijanov, ki so umrli v tem taborišču.
Po slovesnosti se je predsednikov sprevod vrnil v Krakovo Pozneje sta bila Saragat *n prea sednik Ochab z drugimi osebnost mi gosta na kosilu, ki ga je priredil predsednik ljudskega sveta v Krakovu Skolički, ki je v zdravici toplo pozdravil Italijanskega predsednika in poudaril važnost njegovega obiska. Predsednik Saragat se je zahvalil za topel sprejem. Popoldne se Je Saragat vrnil v Varšavo in zvečer je priredil v italijanskem poslaništvu večerjo predsedniku Ochabu in drugim poljskim osebnostim.
Uradno sporočilo o Saragato-vem obisku na Poljskem poudarja, da je obisk potekal v prisrčnem in iskrenem ozračju in da so si državniki izmenjali poglede na važna vprašanja, ki se tičejo miru in varnost! v Evropi in na svetu, ter so temeljito
pregledali odnose med obema državama.
Med razgovori sta obe strani poudarili, da bosta še dalje aktivno delovati za mimo sožitje in sodelovanje med narodi ter za zmanjšanje napetosti v mednarodnih odnosih.
Obe strani sta izrekli zaskrbljenost zaradi sedanjega stanja v jugovzhodni Aziji, zlasti pa zaradi dogodkov v Vietnamu. Enn in druga stran sta obrazložili svoje stališče glede tega in ugotovili nekatere razlike pri ocenjevanju nekaterih plati tega področja. Obe strani pa poudarjata koristnost nagle in mirne rešitve v Vietnamu na podlagi ženevskih sporazumov, ki naj temelji na načelih neodvisnosti prizadetih držav in nevmešavanja v njihove notranje zadeve.
Obe strani pripisujeta posebno važnost nalogam Združenih narodov za ohranitev miru in za krepitev mirnega mednarodnega sodelovanja.
Italija in Poljska sta tudi kot članici ženevske razorožitvene konference poudarili prepričanje, da je koristno doseči sporazum
izvodnjo. S posebnimi težavami se srečuje tekstilna industrija, saj izkorišča komaj 30 odst. vseh zmogljivosti. Hkrati uvaža Indonezija vsako leto okoli 121 milijonov metrov raznega tekstilnega blaga. Resen problem je izredna podražitev bombažnega prediva.
Nafta ima važno vlogo v gospodarskem življenju te države in je važen vir dohodkov in zaposlenosti. Skupna proizvodnja surove nafte je znašala leta 1961 — 21,267.000 ton. Prvega novembra leta 1960 je izšla vladna uredba, po kateri je eksploatacija zemeljskega plina in surove nafte izključno v pristojnosti indonezijske vlade. S tem so bili še zlasti prizadeti interesi Velike Britanije, Nizozemske in ZDA. Junija leta 1963 je sklenila Indonezija v Tokiu sporazum s petrolejskimi družbami Caltex, Stanvac in Shell, po katerem bo v 15 letih nacionalizirala vse rafinerijske naprave in distribucijo nafte na svojem ozemlju. Družbe so obdržale samo še pravico eks-ploatirati in izvažati surovo nafto ter iskati nova ležišča.
Politika soočenja z Malezijsko federacijo je še prav posebno negativno vplivala na gospodarski razvoj dežele. Posledice so bile za Indonezijo dvojne. Prvič je Indonezija izgubila najvažnejšega partnerja v svoji zunanjetrgovinski menjavi, kajti nad 40 odst. njene trgovine je potekalo prek Singa-pura in Malaje. Drugič pa so Združene države Amerike odpovedale ekonomsko pomoč Indoneziji, ker je predsednik Sukamo napovedal politiko ((uničenja Malezije«, to je seve Indonezijo zelo prizadelo, saj je dobivala vsako leto v raznih oblikah okoli 80 milijonov dolarjev ameriške pomoči.
Inflacija, ki je dosegla leta 1964 že pretiran obseg, je vsekakor naj občutljivejši problem, s katerim se srečuje indonezijsko gospodarstvo. Medtem ko je bilo leta 1961 v obtoku komaj 5 milijard rupij, jih je bilo konec leta 1963 že nič manj kot 260 milijonov, konec leta 1964 pa po nekaterih podatkih celo okoli 400 milijard. Spor z Malezijo je povečal inflacijski pritisk, toda glavni vzrok za ta pojav so stalno visoki izdatki za vojsko, pa zmanjšanje proizvodnje in državnih dohodkov.
Indeks cen kaže, da stalno in zelo hitro naraščajo, če bi indeks cen za leto 1958 označili s 100, potem bi bil leta 1962 že 582 in leta 1963 celo 1.254.
Vse to priča o neugodnem gospodarskem položaji! v Indoneziji in o tem, da so res lahko nastali zaradi ekonomskih problemov tudi veliki socialni in politični konflikti.
v. s.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Rasistični
odpor
Sistem rasne diskriminacije majhnega števila belih priseljencev nad domačim prebivalstvom v Južni Rodeziji je problem, s katerim se že več let ukvarjajo razni organi svetovne organizacije. Medtem ko četrti odbor generalne skupščine Združenih narodov tudi 1»-tos razpravlja o razmerah v tej britanski koloniji, o odgovornosti britanske vlade za odnose v tej deželi in o poteh, ki bi pripeljete to ozemlje do neodvisnosti, je doživela v Londonu popoln neuspeh konferenca, ki naj bi določila način in pota za preobrazbo te britanske kolonije v Jugovzhodni Afriki v samostojno in suvereno državo, lan Smith, šef rodezijske samoupravne vlade bele manjšine, Je zavrnil Wilsonovo zahtevo za razglasitev rodezijske neodvisnosti : sprejem obveznosti, da se bodo ustavne pravice, ki jih uživajo zdaj samo beli priseljenci, razširile tudi na domače, afriško prebivalstvo. Kot nasprotni ukrep je Smith sporočil namero svoje vlade, da sama razglasi neodvisnost Rodezije ter izstopi iz Common-vvealtha in šterlinske cone. Tako se je kolonialna politika forsi-ranja neenakopravnih odnosov in evropskega prebivalstva na račun domačega prebivalstva obrnila proti svojim izvajalcem.
Vse to priča, da stopa rodezijska drama v novo obdobje polno nasprotij in protislovij! Ce bo Smith poskušal uresničiti svoje namere, potem bi se ta protislovja lahko spremenila v krizo večjih razsežnosti. V nezavidljivem in protislovnem položaju je predvsem Velika Britanija, če ji državni in politični interesi še tako močno narekujejo, da posreduje v Ro-
(Nadaljevanje na 2. strani)
NA POBUDO AMERIŠKIH ŠTUDENTOV
Protestna zborovanja v raznih mestih ZDA proti ameriški vojni v Vietnamu
* ,• \
Protestna zborovanja so bila tudi v Rimu in v drugih državah - Ameriška letala bombardirala kamboško vas - ZDA zgubljajo v Vietnamu v odstotkih več letal kakor v drugi svetovni vojni
oporišča, da so Izgube ameriških letal v Severnem Vietnamu v odstotkih viSJe kakor v drugi svetovni vojni. Pripomnil pa Je, da so manjše od Izgub med korejsko vojno. Danes Je severnovletnamska tiskovna agencija sporočila, da so včeraj sestrelili nad Severnim Vietnamom tri ameriška letala.
Francoska družba «Michelin» je sklenila ukiniti dejavnost največje plantaže gume v Južnem Vietnamu, ki Je oddaljena kakih 50 kilometrov od Sajgona. To so sklenili zaradi vedno večje dejavnosti osvobodilne vojske na tem področju.
Kamboškd radio Je danes Javil, da Je pet ameriških ln južnovlet-namsklh letal včeraj bombardiralo ln obstreljevalo kamboško obmejno vas Ba Tu. Radio Je dodal, da
WASHINGTON, 16. — V okviru dneva protesta proti vojni v Vietnamu so bile včeraj in danes v raznih mestih ZDA demonstracije. Prva večja demonstracija je bila včeraj v Chicagu. Več tisoč študentov s kalifornijske univerze Berkeley je te sinoči demonstriralo proti vojni v Vietnamu. Študentje so šli z baklami v sprevodu po ulicah in so bili namenjeni k vojaškemu oporišču v Oaklandu. V sprevodu je bilo okoli 10.000 oseb. Demonstrante je ustavila policija, zato so odšli pred občinsko palačo v Be:keleyu, kjer so se nekateri namestili, da ostanejo vso noč. Na univerzi v Berkeleyju (ki je ena od sedmih univerz, ki sestavljajo kalifornijsko univerzo), je 27.000 študentov.
Podobne demonstracije so bile na univerzah v Chicagu, Michiganu, Portlandu in S. Barbari (Kalifornija). v Detroitu, Koloradu in na univerzi v Teksasu.
LONDON, 16. — Britanski odbor za mir v Vietnamu, »odbor stotih« in zveza mladih komunistov «o organizirali 36-urno demonstra. cijo pred ameriškim poslaništvom iz protesta proti vojni v Vietnamu.
Na Trafalgar Square je danes demonstriralo več tisoč oseb proti ameriški vojni v Vietnamu. Nocoj je šla po glavnih ulicah ba-klada, ki so jo organizirale razne organizacije, ki protestirajo proti vojni v Vietnamu. Davi je delegacija angleškega odbora za mir izročila ameriškemu poslaništvu pismo s podpisom nekaterih laburističnih poslancev in s katerim pozivajo amerišno vlado, naj odpre pot za ustavitev sovražnosti, s tem da ukine bombardirani v Vietnamu. Ves dan so šte Vilne skupine korakale pred a-meriškim poslaništvom in nosile table s pozivi na mir v Vietnamu
RIM, 16. — Nocoj je bilo v palači Brancaccio zborovanje v okviru dneva protestov proti vojni v Vietnamu. Zborovanje je organiziral rimski univerzitetni odbor, Udelt-ŽU' so se ga univerzitetni študentje ln profesorji ter številni predstavniki političnega in kulturnega sve-ta. Govornik! so poudarili potrebo pobud za ustavitev vojne v Vietnamu Pozneje so zborovalci šli v sprevod pred Kolosej.
Protestna zborovanja proti vojni v Vietnamu so bila tudi v številnih drugih državah.
SAJGON, 16. — Ameriški bom o-n tki »B-52« so davi ponovno bombardirali področje 500 kilometrov eevernovzhodno od Sajgona
Preteklo noč so bili novi spopadi med partizani in sajgonskimi četami ob ustju reke Mekong. Skupna kakih 100 sajgonskih vojakov Je padla v zasedo na področju 200 kilometrov Jugozahodno od Sajgona blizu kamboške meje Skupina Je utrpela hude izgube, čez poldrugo uro se Je skupina, sajgonskih vojakov spopadla s partizani v pokrajini Vlnh Blnh. Med partizani Je bilo 28 mrtvih
Načelnik glavnega štaba ameriškega letalstva Je danes izjavil, nekaj pred odhodom v Tajlandijo, kjer sl bo ogledal ameriška vojaška
so bili pri tem štirje mrtvi, deset oseb pa je bilo ranjenih. Skoda Je ogromna.
De Gaullov sestanek z Amerjem
PARIZ, 16 —■ General de Gaul-le je sprejel danes v Elizejski palači podpredsednika ZAR maršala Amerja in se z njim pogovarjal eno uro. V istem času sta se sestala tudi francoski in egiptovski zunanji minister.
De Gaulle in Amer sta govorila o mednarodnem položaju zlasti o Srednjem vzhodu in nato o odnosih med Francijo in ZAR. Predvsem sta govorila o možnosti francosko - egiptovskega sodelovanja na vseh sektorjih.
Pozneje je bilo v Elizejski palači kosilo, na katerem je de
Gaulle govoril o morebitni skupni akciji «med novo Z AR in novo Francijo«. De Gaulle je govoril o realistični francoski politiki in izjavil, da za zbližanje Francije in Egipta »služi politično razumevanje, toda služijo tudi človeški stiki na vseh ravneh, na kulturnem, gospodarskem, znanstvenem in tehničnem sektorju«. Amer je v svojem odgovoru poudaril važnost obnovitve francosko - egiptovskega prijateljstva.
Zatrjuje se, da je Amer povabil de Gaulla, naj obišče Egipt in da je de Gaulle vabilo načelno sprejel.
Resolucija o Rodeziji
NEW YORK, 16. — Afriško-azij-ske države so pripravile resolucijo, s katero se poziva Velika Britanija, naj po potrebi uporabi o-
SZ se bo udeležila konference za finančno pomoč jugovzhodni Aziji
Konferenca se bo začela v četrtek • Pripravili bodo statut banke za azijski razvoj
WASHINGTON, 16. - Sovjetska zveza je sprejela udeležbo skupno z nekaterimi zahodnimi državami, med katerimi ZDA, na konferenci v Bangkoku, ki bo pripravila program za finančno pomoč jugovzhodni Aziji. To je danes sporoči! predstavnik ameriškega departmaja za zaklad.
Konferenca se bo začela v četrtek in bo pripravila statut banke za azijski razvoj. Pomočnik državnega tajnika za mednarodne zadeve je izjavil, da je Sovjetska zveza sklenila poslati svojo delegacijo na konferenco, ter je izrazil upanje, da bo. Sovjetska zveza med podpisnicami statuta banke, ki ga bodo morali odobriti parlamenti držav, ki bodo sodelovale pri ustanovitvi banke.
Predsednik, Johnson je nedavno izjavil, da bodo ZIDA dale dodat-1 no finančno pomoč azijskim državam, in je bil povabil Sovjetsko zvezo; naj!ft|yr','tišmfl‘S(ftlWuje.
Bivši predsednik mednarodne banke in Johnsonov posebni svetovalec Eugene Black je pred nekaj dnevi sporočil, da se ZDA obvezujejo dati na razpolago 200 milijonov dolarjev za novo ban-
•iiMNininiitHMiiiiimiiiitiiiimmiMitiiiiiiiHtiiiiiiiiimiiiHitiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniii
PRED OBISKOM V BEOGRADU
Moro je sprejel veleposlanika Duccija
Onečaščen partizanski spomenik
RIM, 16. — Predsednik vlade Mo-) je danes v palači Chigi spre-sl italijanskega veleposlanika v •eogradu Roberta Duccija. Jasno s, da Je obisk beograjskega vele-oslanika pri Moru v zvezi z bližjim odhodom Italijanskega mini-trskega predsednika v Beograd. Predsednik vlade Je sprejel tudi kupino parlamentarcev in osebno-
• soniiBut. 4. *»V tonu JO iVAVJ'
i sprejel predsednika zveze nepo-ednlh obdelovalcev Bonomija.
Bonomija.
V ponedeljek ob 17.45 se bo v alačl Chigi sestala vlada. Edina 3čka dnevnega reda Je proučitev roblemov, ki se nanašajo na skup-
0	tržišče.
Tajnik KD Rumor Je v in-srvjuju za tednik «Europeo» dgovoril na osem vprašanj, ki ; predvsem nanašajo na teme, katerih bodo razpravljali na pri-odnjem zasedanju glavnega odbo-
1	KD v Sorentu. Rumor govori -edvsem o strankah, poudarjajoč, i so in ostanejo nosilne struktu-
demokratskega režima stranke, »sti pa govori o Krščanski demo-acijl. Glede stališča KD do mo-bitne združitve med PSI in >DI, odgovarja Rumor, da gre za
0	izmed novosti, na katero KD ■da z velikim zanimanjem. Si-r zadeva zanima v prvi vrsti so-ildemokrate in socialiste, ven-r Je Rumor ocenil morebi.no ružitev kot pozitivno dejanje, ede na socialistični kongres je imor dejal, da so stališča KD o neljnlh problemih vsem znana.
1	vseh kongresov, je dejal, se lčakuje predvsem Jasnost.
Zvečer pa je imel Rumor govor
vsedržavnem zasedanju vodite-sv KD. V tem govoru je delo-s skoraj ponovil nekatere trditve, Jih je postavil že v omenjenem tervjuju. Zaključne seje sta se leležila podtajnika stranke Forla-in Galloni, minister Jervolino, »dtajnik Oliva, odgovorni za urad idlteljev Vincenzo Russo, odv. orlino, ter štirje referenti: sen. edici, odv. Sabadin, prof. Parril-in Corona.
Kongresa za gradbeno industria-iacijo se je v imenu vlade ude-žil podtajnik v ministrstvu za vna dela Danilo De Cocci, ki je ed drugim dejal, da bodo grad-:na podjetja, tudi srednja in ajhna, samo s povečanjem svoje oduktivnosti s pomočjo indu-rializacije ter bolj*e organizaci-dela lahko prebredla težave, ki istajajo zaradi povišanih stroškov.
Vlada skuša z raznimi pravočasnimi ukrepi pospeševati proces industrializacije na področju gradbenih konstrukcij.
Organizacija FAO Je ob svoji 20-letnici sklicala svetovno zborovanje mladine v Rimu. Ob zaključku del zasedanja, Je mlade udeležence sprejel minister za kmetijstvo Fer-rarl-Aggradi, ki je v nagovoru dejal, da je temeljna obveza našega časa in skoraj zgodovinska nujnost, premostiti razlike in pregraje med rasami, verami in narodnostmi. Se bolj moralna kot pa gospodarska je obveznost, da so problemi vsakogar obenem problemi vseh in da moči vsakogar ln vseh delujejo za premostitev nekaterih temeljnih problemov, ki sedaj še motijo človeštvo. V imenu vseh mladih, ki so bili navzoči, je odgovoril univerzitetni študent iz Malija.
V	uvodniku, ki ga objavlja «So-cialismo democratico«, piše poslanec Orlandi pod naslovom «Pota miru« o potovanju Saragata na Poljsko ter pravi, da Je demokratska Italija — ki Ji komunisti očitajo statičnost in odsotnost — v resnici prva od zahodnih držav, ki pričenja stik ln razgovor, ki gotovo ne bosta mogla biti brez koristi. V uvodniku je Se rečeno, da obisk predsednika lepublike na Poljskem ter bližnje potovanje predsednika vlade Mora v Jugoslavijo potrjujeta vlogo demokratske Italije v svetu, ki gre naprej in se preoblikuje.
V	skupnem poročilu sindikatov se objavlja, da bodo v dneh 18. in 19. oktobra profesionalne bolničarke pri Rdečem križu Italije stavkale. S tem hočejo protestirati proti Rdečemu križu, ki še zdaj ni uredil ali pa vsaj ni začel izvajati nekaterih določb, ki so že bile potrjene. V dneh stavke bo bolniška oskrba skrčena le na najhujše primere
TRIDENT, 16. — Grdo pobalinsko dejanje je bilo v preteklih dneh izvršeno na Monte Grappa. Neznanci so streljali v spomenik, ki so ga postavili preživeli pripadniki partizanske brigade «Mat-teotti« v spomin tovarišev, ki so padli pri nacifašistični raciji septembra 1944. Spomenik je poškodovan na več mestih. O tem nesramnem dejanju je v Tridentu poročal bivši poveljnik brigade •Matteotti« Livio Morello, ki je stvar prijavil karabinjerjem ter sodni oblasti v Bellunu. Spomenik Se nahaja v kraju Valdomela in da je podkovan, so najprej o-nazili nekateri lovci.
ko, t.j. 20 odstotkov predvidenega začetnega kapitala milijarde dolarjev. Black je dodal, da bodo ZDA dale na razpolago dodatnih 100 milijonov dolarjev kot posojilo za ustanovitev sklada kreditov za regionalni razvoj jugovzhodne Azije, s pogojem, da se druge države obvežejo, dati na razpolago enake prispevke.
Večina evropskih držav (z izjemo Francije) in Kanada ter trinajst azijskih držav je napovedala udeležbo na konferenci.
Ni vse v redu z raketo «Titan»
CAPE KENNEDY, 16. — Največja raketa «Titan 3-C«, ki so jo izstrelili včeraj, kroži okoli Zemlje in na nje) je- še vedno pritrjen satelit, ki bi se bil moral ločiti in začeti krožiti po drugem tiru. Rakete,, »Titan« ,bi morala postaviti na dva ločena tira dva poizkusa satelita. Satelit, na katerem so številni aparati, pa se ni ločil od nosilne rakete. Drugi satelit, ki je pravzaprav kovinasta krogla, pa verjetno kroži po lastnem tiru, vendar pa niso mogli tega ugotoviti, ker so se aparati na njem pokvarili.
Predstavnik NASA je Izjavil, da nekateri aparati na satelitu «OGO-2», ki so ga izstrelili včeraj, ne delujejo redno in da so se morali zato odpovedati nekaterim poskusom.
stično vlado in tistega dne bodo konservativci mogli pobrati plodove svoje dejavnosti«.
Tisočlonske rakete za potovanje v vesolje
MOSKVA, 16. — Frofesor Petrovič je na tiskovni konferenci izjavil, da bodo v prihodnjih desetih letih uporabljali rakete težke tisoč ton na elektro-kemijsko-je-drski pogon. Z raketami bodo izstreljevali v vesolje posadke desetih mož. Profesor je dodal, da v Sovjetski zvezi že pripravljajo te načrte. Rakete se bodo vračale na Zemljo, s tem da bodo ob povratku v atmosfero odprle velika krila in bodo rahlo pristajale na tleh. Petrovič.. j$, (Jejal, da bodo v .desetih letih imeli civilno floto raket, ki bo lahko povezovala Moskvo in Vladivostok v 30 minutihri
V Sovjetski zvezi so danes izstrelili nov satelit »Kozmos«, ki je 92, te vrste. Na satelitu so številni znanstveni aparati za vesoljska raziskovanja, ki redno delujejo.
rožje v Rodeziji, naj ukine ustavo iz leta 1961 in naj v najkraišem času organizira novo ustavno konferenco, ki naj pripelje do splošnih volitev in k nagli neodvisnosti toga ozemlja. Resolucijo bbdo predložili odboru za skrbništvo.
Neredi v Argentini
BUENOS AIRES, 16. — V zadnjih dneh je bilo več neredov, med katerimi so se spopadli peronisti in njihovi nasprotniki pred hotelom, kjer stanuje tretja žena bivšega predsednika Perona, ki je pred dnevi prišla v Argentino. Vče. raj je morala nastopiti policija, ki je demonstrante razganjala s sol-zilnimi bombami.
Zaradi ponavljanja incidentov je ravnateljstvo hotela pozvalo Peronovo ženo, naj zapusti hotel; preselila se je v drugi hotel.
Včeraj popoldne so nastali incidenti tudi v poslanski zbornici, zaradi česar je bila seja prekinjena. Skupina peronističnlh poslancev Je namreč zahtevala za nocoj posebno zasedanje, na katerem bi proslavili 17. oktober 1945, ko Je Peron prišel na oblast.
Notranji minister je zagotovil, da se Peron ne bo vrnil v Argentino. Predstavniki demokratične revolucionarne fronte so bili sporočili notranjemu ministru zaskrbljenost zaradi dogodkov v zadnjih dneh, potem ko se je vrnila Peronova žena, in zaradi peronlstičnega zborovanja, ki je določeno za nedeljo, in na katerem mislijo proslaviti 17. obletnico Peronovega prevzema oblasti.
Po posvetovanju s predsednikom mio je notranji minister sporočil, da vlada razmišlja o možnosti, da pozove Peronovo ženo, naj zapusti Argentino, in prav tako razmišlja o morebitni prepovedi jutrišnjega peronlstičnega zborovanja.
Neki minister je danes izjavil, da so pri preiskavi v hotelu, kjer je bivala Peronova žena, našli orožje.
Zaključen kongres konservativcev
LONDON, 16. — Danes se je zaključil kongres angleških konservativcev. Zaključni govor je imel Ed-ward Heath, ki je kritiziral laburistično vlado. Dejal je, da Je «ma-lo oseb napravilo več kakor Wil-son, da škodujejo šterlingu«. Trdil je, da Je «s pretiravanjem o 800 milijonih šterlingov primanjkljaja povzročil veliko škodo naši valuti«.
Heath je dejal, da Je konservativni kongres praktično pripravil pet načrtov za prihodnjo konservativne vlado: 1. Načrt, da se vsem, ko bodo upokojeni, zagotovi individualna in ne anonimna podpora. 2. Prenosljivost pokojnin, tako da bodo upokojenci res zavarovani. 3. Pomoč mladim poročencem, da kupilo hišo po dosegljivi ceni. Zagotoviti vsem mezdnim delavcem blaginjo z ustalitvijo cen. 5. Največja zaščita potrošnikov.
Kar se tiče Rodezije, je Heath pozval Smitha, naj se odreče enostranski akciji, in je pripomnil, da mora opozicija pomagati, da se
najde rešitev s pogajanji.
Zatem je Heath govoril o mednarodnem položaju in Je pripomnil,
da Je treba približati dan, «ko bo britansko ljudstvo sodilo laburl-
BONN, 16: — Kancler Erhard je napravil nov poskus rešitve politične krize. Liberalnemu voditelju Mendeju je ponudil ministrstvo za razorožitev, ki bi ga eventualno ustanovili. Toda vodstvo liberalne stranke je to ponudbo zavrnilo. Pri tem se poudarja, da zahtevajo liberalci visoko mesto v novi vladi za Men-deja. Do sedaj ni torej še na vidiku sporazum.	; *
NEW YORK, 16. — Bivši glavni tajnik ameriške komunistične stran, ke Robert Thomson "je1 preteklo noč umrl v svojem stanovanju v New Yorku. Thomson je bil leta 1939 obsojen skupno z desetimi drugimi člani stranke «zaradi prevratne dejavnosti«. V zaporu je bil tri leta.
iiiimifiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiMmiitmiiiiMtiiimiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiii
Sukamo ukazuje vojski naj sodeluje s komunisti
Vojska aretirala Aidita na Javi?
DŽAKARTA, 16. — Predsednik Sukamo, ki Je Imenoval generala Suharta za vrhovnega poveljnika vojske, mu Je ukazal, naj sodeluje s komunisti za vzpostavitev reda v Indoneziji. Med slovesnostjo, ki Je bila danes v predsedniški palači, Je predsednik poudaril, da mora vojska delovati v skladu z uradno politiko «Nasakom» (povezava med nacionalizmom, vero in komunizmom). General Suharto Je takoj po svojem imenovanju pozval na prenehanje protikomunističnih demonstracij ln iepresalij.
Vendar pa so razmere v Indoneziji še precej nejasne. Vojska se ne pokori vedno predsednikovim ukazom. Glasilo vojske Je včeraj sporočilo, da Je visoko poveljstvo ukazalo vsem oblastem, naj razpustijo stranke, ki Jih sumijo, da so bile zapletene v državni udar 30. septembra. Muslimansko glasilo «Musa Puera« pa piše, da je bil voditelj indonezijske komunistične stranke Aidit aretiran v četrtek na Javi. Aretirali so ga vojaki.
V Džakarti pa je vojaško poveljstvo zagrozilo s strogimi 'kaznimi, tistim, ki bodo razdejali ali zažgali lastnino oseb, ki so osumljene, da
so bile povezane z državnim udarom. V zadnjih dneh so namreč demonstranti zažgali stanovanja številnih voditeljev komunistične stranke ter sedeže komunističnih organizacij.
Predsednik Sukamo Je pozval prebivalstvo vzhodne Indonezije, naj okrepi borbo proti kolonialistom do njihovega dokončnega uničenja.
Notranji minister general Sumar-no je sporočil, da so odstavili več visokih funkcionarjev, ker so sodelovali pri državnem udaru, ali pa so ga podpirali. Zdi se, da so v zvezi z državnim udarom aretirali okoli 5.000 oseb.	'
Zatrjuje se, da je vodite’,1 upora polkovnik Untung med pričanjem na seji vlade izjavil, da je bilo gibanje 30. septembra samo začetek, in Je izrekel prepričanje, da bo to gibanje zmagalo.
V Džakarti so danes javili, da bo predsednik Sukamo Jutri odprl »mednarodno konferenco za u-kinitev vojaških oporišč v tujini«. Zvedelo se Je tudi, da bo Sukamo vodil indonezijsko delegacijo na afriško-azijski konferenci v Alžiriji.
Slika je bila posneta v sredo popoldne. Drugi od leve proti desni je Combe, tretji (v cilindru) pa predsednik republike Kasavubu, ko gresta skupno v poslopje parlamenta. Prav gotovo si ni nihče mislil, da
bo Kasavubu čez nekaj minut odstavil Combeja
Priprave za konferenco
v Alžiru
AL2IR, 16. — Pripravljalni odbor za afriško-azijsko konferenco je objavil uradno sporočilo, ki pravi, da so vsi pogoji za materialen u-speh te konference. Dalje pravi sporočilo: «1. odbor se je toplo zahvalil alžirski vladi in alžirskemu ljudstvu za napore in za rezultate v okviru priprav afriško-azij-ske konference. 2. Sprejel Je na znanje, da je alžirska vlada sprejela vse potrebne materialne ukrepe, da se zajamči uspeh te zgodovinske konference.«
Po skoraj 17 urah posvetovanj ni pripravljalni odbor sprejel še nobenega sklepa glede morebitne odložitve konference. Včeraj sta prispeli še delegacij Kambodže in E-tiopije, ki sta bili odsotni.
Sporočilo se izrecno sklicuje na pooblastilo, ki ga je odbor dobil na konferenci v Džakarti aprila 1964 glede priprave «vrha». Po mnenju opazovalcev bodo kitajsko zahtevo za odložitev konference predložili prizadetim vladam, preden se pripravljalni odbor znova sestane. Ni izključeno, da bodo o tem govorili zunanji ministri, ki bi se morali sestati 28. oktobra v Alžiru. V stalnem pripravljalnem odboru je 15 članov. Ko se Je danes ponoči seja končala, so bile odsotne samo tri vzhodnoafriške države: Malavi, Tanzanija ln Zambija.
PRAGA, 16. — Češkoslovaške vojaške enote, ki se bodo prihodnji teden udeležile skupnih manevrov s sovjetskimi, poljskimi in vzhodnonemškimi vojaki, so se začele premikati proti vzhodnonemški meji.
V intervjuju tiskovni agenciji CTK je general František Sadek izjavil, da so ti skupni manevri štirih armad velike politične in vojaške važnosti.
Saragat
(Nadaljevanje s 1. strani)
o splošni, popolni in nadzorovani razorožitvi, ki je najučinkovitejše sredstvo za zagotovitev mednarodnega miru ln varnosti. Sporazumeli sta se o koristnosti nadaljevanja naporov za delne razorožitvene ukrepe, zlasti zaradi vedno večje nevarnosti širjenja jedrskega orožja. Mnenje obeh strani je, da bi vsako napredovanje pri popustitvi napetosti ustvarilo ugodne pogoje za okrepitev miru in evropske varnosti.
Obe strani sta z zadovoljstvom ugotovili stalni razvoj trgovine med obema državama, ki jo urejuje delgoročni trgovinski sporazum od 25. februarja 1965, in ugodne perspektive za prihodnost. Se posebej so proučili možnost povečanja neposrednega tehničnega in trgovinskega sodelovanja med industrijskimi podjetji obeh držav v okviru gospodarskega, industrijskega in tehničnega sodelovanja. Sporazumeli so se tudi, da bodo poskrbeli, da takoj začne delovati mešana komisija o gospodarskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju.
Sklenili so tudi začeti pogajanja za letalski sporazum.
Obe strani sta ugotovili korist nadaljnjega razvoja osebnih stikov med člani vlad v prepričanju, da ti stiki koristijo zboljšanju prijateljskih odnosov večjemu vzajemnemu razumevanju in plodnemu sodelovanju med obema državama, zlasti kar se tiče gospodarstva, tehnike, znanosti in kulture. Na obeh straneh so izrekli veliko zadovoljstvo zaradi ozračja razumevanja in iskrenosti med izmenjavo pogledov. Izrekli sta prepričanje, da bo Saragatov obisk na Poljskem prispeval k nadaljnjemu zbliža-nju in h okrepitvi odnosov med Italijo in Poljsko.
Ob zaključku obiska se je predsednik Saragat zahvalil predsedniku Ochadu za vabilo in ga je povabil, naj uradno obišče Italijo. Ochad je z zadovoljstvom sprejel vabilo ln datum obiska bo določen pozneje.
Rasistični odpor
(Nadaljevanje s 1. strani)
deziji, kolikor bi se ta njena kolonija hotela samovoljno odcepiti od Commonwealtha — temu bi težko lahko rekli drugače kot upor —, pa ji ekonomske koristi spet narekujejo, da ne zaostruje odnosov s to afriško državo, ker ima izredno važno mesto v organizaciji britanskega kolonialnega gospodarstva. Po drugi strani pa je Velika Britanija vselej uvajala oborožene akcije proti osvobodilnim gibanjem, ki so poskušala anticipirati neodvisnost svoje dežele. To kažejo navsezadnje tudi najnovejši dogodki v Adenu. Zato ne bi smelo biti prav nobenih načelnih razlogov, da se ne bi zdaj odločila za podobno akcijo tudi proti belim separatistom, razen če je pri; tem ne bi ovirala rasna solidarnost. Zato ni izključeno, da bo Velika Britanija po tolikih letih nasprotovanja Združenim narodom, da imajo pravico razpravljati o rodezijskem vprašanju, zdaj sama zahtevala njihovo angažiranje v tej krizi.
Tako nastaja praktično na jugozahodu Afrike novo nevarno žarišče in lahko povzroči resne zaplete v tem delu sveta. Zlasti bi bilo nevarno, če bi iz Južne Rodezije nastala nova rasistična tvorba,, po zgledu Južnoafriške republike. Zato je skrajni čas, da se »rodezijski problem« reši v skladu s koristmi rodezijskega naroda, z njegovim enakopravnim sodelovanjem pri določanju usode lastne države, kar je v duhu naprednega reševanja preostalih kolonialnih problemov in pri čemer vztrajajo tudi Združeni narodi.
NEDELJA, 17. OKTOBRA PONEDELJEK, 18. OKTOBRA
Radio Trst A
8.30 Kmetijska oddaja; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste...; 10.45 Karakteristični ansambli; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Kralj morja«, napisal Emilio Sal-gari; 11.50 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Odmevi tedna v naši deželi; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45 Vesele harmonike; 15.00 Revija popevk; 15.30 «Gospodar», drama v treh dejanjih; 17.30 Vokalni ansambli; 18.00 Jam session; 18.30 Kino, včeraj in danes; 19.00 Koncertne uverture; 19.30 Glasbeno potovanje po Italiji; 20.00 Šport; 20.30 Folklora v glasbi; 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Pevci in glasbila; 22.25 Večerni ples.
9.30 Oddaja za poljedelci; 12.00 Plošče; 12.15 športna nedelja; 12.30 Glasbeni vložek.
Radio Trst A
7.30 Jutranja glasma; 11.30 šopek slovenskih pesmi; 11.45 Italijanski akvarel; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Znane melodije; 17.00 Igra ansambel Carla Pacchlorila; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost., književnost in prireditve; 18.30 Simfonična dela Johannesa Brahmsa; 19.00 Kitarist Manuel Diaz Ca-no; 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti; 19.30 Orkestra pod taktirko Giannija Sa-freda in Alessandra Bevllacque; 20.00 šport; 20.35 Zvoki uglašeni na temo; 21.00 Renzo Rosselhni: Pogled z mosta«, drama v dveh dejanjih; 22.40 Rodgersovi in Kernov! motivi; 23 00 Mali bar: Igra duo Morghen-t^rilter.
12.05 Plošče: 12 20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran.
Koper
Koper
7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba; 8.00 Prenos RL; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL;
10.30	Orkester Angel «Pocho» Gat-ti; 11.15 Igra orkester Freda Gar-zonija; 11.30 Uspele melodije; 11.50 Pogovor s poslušalci; 11.55 Glasba po željah; 12.35 Tedenski pregled zunanje politike; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40 Zenski oktet iz Tolmina in kvartet Harijskih bratov iz Ilirske Bistrice; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Poročila; 14.40 Zabavna glasba; 15.30 Domače pesmi in melodije; 18.00 Prenos RL; 19.00 Eddie Calvert in njčgova trobenta; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 športna nedelja; 22.45 Nadaljevanje plesne glasbe.
Nacionalni program
7.15 Jutranja glasba; 8.30 Oddaja za poljedelce; 9.10 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Roditeljski krožek; 13.25 Glasba iz gledališč in filmov; 14.00 Operna glasba; 14.30 Zbori vsega sveta; 16.00 športna oddaja; 17.00 Promenadni koncert; 17.45 Simfonični koncert; 19.15 športna nedelja; 19.45 Glasbeni vrtiljak; 21.20 Koncert nagrajencev XII. mednarodnega natečaja za violino; 22.20 Plesna glasba.
//. program
7.45 Jutranja glasba; 8.40 Italijanske narodne pesmi in plesi; 9.00 Oddaja za žene; 9.35 Oddajali smo; 10.25 Ključ uspena; li.35 Pevski program; 12.00 Športne napovedi; 13.00 Srečanje ob trinajstih; 13.45 »Lo schiaccianoci«; 14.00 Neapeljske pesmi; 15.00 Glasba po željah; 16.15 Oddaja za avtomobiliste; 17.00’Glasba ih šport; "18.35 Vaši najljubši pevci; 20.00 Srečanje z opero; 21.00 Iz beležke «La prova del nove«; 21.50 Večerna glfcsba;1 22.00 II. naciorialnl' festival italijanske pesmi.
III. program
16.30 Glasba R. Straussa; 17.20 »Adamo ed Eva 63», komedija v 2 dejanjih; 19.15 Pregled filma;
19.30	Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 21.20 VIII. neapeljska glasbena jesen.
7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba; 8.00 Pevski program; 8.30 Poje ženski zbor iz Budimpešte;
9.00	Program na ploščah; 9.45 Poje Caterina Valente; 10.00 Operni dueti; 10.40 Glasbeni vložek; 10.45 Pevci danes; 11.00 Pevci lahke glasbe; 1150 Glasba po željah;
12.30	Vesti; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40 Operna panorama; 14.45 Zabavna glasba;
15.00	Medjimurske narodne pesmi;
15.15	Ansambli v ritmu; 15.40 Iz športnega življenja; 15.50 Deset minut z orkestrom Henryja Jero-meja; 16.00 Operetne melodije;
16.40	Glasba Georgea Gershvvina;
17.00	Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Jugoslovanski motivi; 18.00 Prenos RL; 19.00 Bert Kaempfert in njegov orkester; 19.30 Prenos RL;
22.15	Orkester Michela Legranda;
22.40	Glasba za lahko noč; 23.00 Prenos RL.
Nacionalni program
7.00 Jutranja glasba; 9.10 Glasbene strani; 9.45 Pevski program;
10.05	Operna antologija; 10.30 Italijanski in tuji orkestri; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.45 Glasba za godala; 12.05 Prijatelji ob dvanajstih; 13.25 Novi pevci; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.30 Iz albuma plošč; 15.45 Gospodarska rubrika; 17.55 Zdravniška oddaja;
18.05	Koncert godbe na pihala; 18.45 Iz italijanske glasbene folklore; 19.05 Oddaja za obrtnike;
19.30	Glasbeni vrtiljak; 21.15 Koncert operne glasbe; 22.15 Dora Musumeci pri klavirju; 22.30 Tedenski pregled književnosti in u-metnosti.
II. program
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Orkestralni koncert; 10.35 Najnovejše pesmi; 11.05 Glasba za dobro voljo; 11.35 «11 moscone«; 12.00 Pevski program; 13.00 Srečanje ob ,,fj;^jstih; 14.00 «La prova del nove«; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Italijanski narodni plesi in pesmi; 15.15 Izbrane plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Vesele harmonike; 16.50 O-perni koncert; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 17.45 «Ascanio», radijska igra; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši najljubši pevci; 21.40 Plesna glasba.
III. program
Slovenija
8.05 Mladinska radijska igra; 8.43 Iz albuma skladb za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo;
10.00	Se pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Ljubiteljem lahke glasbe; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 13.45 Od vasi do vasi; 14.00 Znamenite arije — znameniti pevci; 14.30 šport in glasba; 15.00 Poročila;
16.00	Vitomil Zupan: Arizona, Arizona; 17.05' Igra orkester Ernest Thomlinson; 17.30 Radijska igra; 18.19 Glasbena medigra; 18.30 Tuji koncertanti v Ljubljani; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zabavnoglasbena oddaja; 21.00 Simfonije Franza Schuberta; 22.10 Nočni mozaik zabavnih zvokov; 23.05 Iz sodobne solistične in ansambelske glasbe v ZDA; 23.30 Zadnja poročila.
Ital. televizija
10.15 Oddaja za poljedelce; 15.30 športno popoldne; 18.00 Oddaja za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.55 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «La donna di flori«, film; 22.25 športna poročila, nato dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 Koncert godbe na pihala; 21.55 «Za-Bum», varietejski program.
18.30 Pregled indijske kulture; 18.45 Koncert Carla Prosperija; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Koncert Wolf-ganga Amadeusa Mozarta; 21.20 G. M. Rutini, florentinski glasbenik 18. stoletja; 22.45 «Dialoghi di profughi«, od Bertolta Brechta.
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.10 Otroške igre s petjem; 9.25 Juke-box; 10.15 Iz opusa F Couoerina; 10.35 Naš podlistek; 10.55 Glasbena medigra;
12.05	Komorni orkester radia Zagreb; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slov. narodne pesmi; 13.15 Zabavna glasba; 14.00 Poročila; 14.05 Jug. godalci za jug. skladatelje; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Iz slov. zborovske ustvarjalnosti;
17.05	Glasbena križanka; 18.20 Zvočni razgledi; 18.45 Narava in človek; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrt ure z ansamblom «Three Suns«; 20.15 Koncert pianista S. Richterja; 22.10 Zveneči akordi; 22.50 Literarni nokturno;
23.05	Po svetu jazza; 23.30 Poročila.
Ital. televizija
Od 8.30 do 13.50 Televizijska šola; 18.00 Oddaja za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.55 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.45 II. nacionalni festival ital. pesmi; 23.00 Dnevnik
//. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 «Sessanta lettere d’amore», film.
SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 17. X. DO 23. X.
NEDELJA, 17. oktobra
9.30 Gremo vabit — narodnozabavna glasba; 10.00 Kmetijska oddaja; 12.00 Cirkuški deček — serijski film; 12.30 Kulturna tribuna; 17.45 Grindl — serijski film;
13.10	Danny Kaye vam predstavlja; 19.00 Glasbeni magazin; 19.54 Intermezzo; 20.00 TV dnevnik;
20.45	Polnočni gost —• TV kriminalka; 21.45 Poročila.
PONEDELJEK, 18. oktobra
10.00	TV v šoli; 17.40 Angleščina;
18.10	Risanke; 18 25 TV obzornik;
18.45	Malo za vsakogar, nekaj za vse: 19.15 Tedenski Športni pregled; 19.40 Propagandna pulz oddaja; 19.54 Intermezzo: 20.00 TV dnevnik; 20.30 Sretan SčeoaPovič: Tisto morje — TV igra; 21.30 Biseri glasbene literature; 21.45 TV obzornik.
TOREK, 19. oktobra
20.00	Včeraj, danes, jutri; 20.30 Sinjska Alka - posnetek prireditve 8.VIII.; 22.00 Poročila.
oktobra
• 10.QO TV v šoli; 15.00 Prenos športnega dogodka; 16.50 Govorimo po rusko; 17.10 Učimo se angleščine; 17.40 Tiktak:	Palčica;
17.55 Pripovedke iz Prekmurja; 18.25 TV obzornik; 18.45 Manuel de Falla: Trirogeljnik — balet; 19.15 Filmski pregled; 19.40 Cik-cak (za Zagreb); 19.54 Intermez-zo; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV obzornik: 20.40 Večerna šola — humoristična oddaja; 21.40 Pogo-
vor o slovenščini; 22.10 Zadnja Poročila.
ČETRTEK, 21. oktobra 10.00 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 11.30 Recital na grobu ustreljenih dijakov — prenos iz Kragujevca; 17 00 Recital na grobu ustreljenih dijakov — ponovitev: 17.40 Oddaja za otroke: 18.25 TV obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji: 19.10 Ljubljanski jazz ansambel vam predstavlja:	10.40 Kaleido-
skop; 20.09 TV dnevnik; 20.30 TV obzornik: 20.40 Kulturna panorama: 21.40 Tz nrh'va jugoslovanske kinoteke; 22.10 Zadnja poročila.
PETEK. 22. oktobra
10.00 TV v šoli: 1.6.40 Govorimo po rusko: 17,00 Učimo se angleščine; 17.30 TV v šoli; V’on Oddala za otroke: 18.25 tv obzornik: 18 45 Tit tribuna- 19 15 S kamero no svetu: 19.45 TV akciia; 20.00 TV dnevnik: 20.30 TV obzornik: 2.9 40 Nar-’rin — mehiški celovečerni film; 22.10 Zadnja poročila.
SOBOTA, 23. oktobra 10.00 TV v šoli; 17.40 Kje je. kaj je; 17 55 Zoki Poki - lutkovna oddaja: 18,10 v-.ekn 18.25 TV obzornik; 18.45 Kozjak! — I. del; 19.40 Cikcak; 20.Uv ri dnevnik: 20.30 TV obzornik; 20.40 Sprehod skozi čas; 21.10 Druga plat medalje — humoristična oddaja; 22.00 Dick Powell vam predstavlja - serijski film; 22.50 Zadnja poročila

W. F. H AR VEY
Preživel sem, kar menim, da je najpomembnejši dan mojega življenja, in dokler so mi dogodki še sveži v spominu, bi jih želel zapisati kar najbolj jasno. Naj kar v začetku povem, da mi je ime James Clarence VVithencroft.
Star sem štirideset let, popolnoma zdrav in nikoli nisem niti za en dan bolehal.
Po poklicu sem umetnik, sicer ne preveč slaven, vendar s svojo črnobelo obrtjo zaslužim za osnovne potrebe.
Edini bližnji sorodnik, sestra, mi je umrla pred petimi leti, tako da sem neodvisen.
Davi sem ob devetih zajtrkoval, in ko sem pregledal jutranji časnik, sem si prižgal pipo in se zamislil tjavdan — v upanju, da se mi utrne kakšna tema za svinčnik.
Soba je bila zadušeno vroča, čeprav so bila odprta okna in vrata, in ravnokar sem bil pri sebi odločil, da bo najhladnejši in najudobnejši prostor v vsej soseščini globoki del javnega kopališča, ko je misel prišla.
Potegnil sem prve črte. Delo me je tako prevzelo, da sem pustil kosilo nedotaknjeno, in prenehal sem šele, ko je ura v zvoniku sv. Jude udarila štiri.
In rezultat je bil, za tako v naglici vrženo skico, po mojem, zatrdno najboljše, kar sem bil kdaj ustvaril.
Prikazal sem zločinca na zatožni klopi trenutek po tistem, ko je bil sodnik izrekel sodbo. Možak je bil debel — grozansko debel. Meso mu je v zavojih viselo z brade in tolšča je zalivala njegov mogočni, kratki vrat. Bil je gladko obrit (morda bi moral reči, da se je nekaj dni pred tem čisto obril) in skoraj plešast. Sedel je na zatožni klopi, s kratkimi, zalitimi prsti je grabil za ograjo in zrl naravnost predse. Občutje, ki ga je razodeval njegov izraz, ni bilo toliko občutje groze, kakor občutje popolnega zloma.
Zvil sem skico in jo, ne da bi vedel zakaj, vtaknil v žep. Potem sem s tisto redko srečo v duši, ki jo daje samo zavest dobro o-pravljenega dela, odšel z doma.
Menda sem krenil z namero, da obiščem Trentona, kajti spominjam se, da sem šel po Lytton Streetu in se obrnil naravnost vzdolž Gilchrist Roada do vznožja griča, kjer so delavci polagali nove tire za cestno železnico. Odtlej pa se le medlo spominjam, kod sem hodil. Edino, česar sem se do kraja zavedal, je bila strašna vročina, ki se je v komaj zaznavnem valu dvignila s prašnega asfaltnega pločnika. Hrepeneče sem se oziral za nevihto, ki so jo obetali veliki grebeni bakrenih oblakov, visečih nizko nad zahodnim nebesom.
Prehoditi sem moral pet ali šest milj, ko me je majhen deček zbudil iz sanjarjenja; vprašal me je, koliko je ura.
Bilo je dvajset do sedme.
Ko Je odšel, sem se začel na silo ovedati. In ugotovil sem, da stojim pred cestnimi vrati, ki so vodila na dvorišče, okrog katerega je bil pas žejne, z rožami, škrlatnimi levkojami in živordečimi geranijami posejane prsti. Nad vhodom je bila deska z napisom:
CHAS. ATKINSON
ANGLEŠKI IN ITALIJANSKI MARMOR
Iz dvorišča je bilo slišati veselo žvižganje, udarce kladiva in mrzel zven jekla na kamnu.
Nenadna sila me je nagnila, da sem vstopil.
Možak je sedel s hrbtom proti meni in marljivo obdeloval ploščo čudno oživljenega marmora. Ko je zaslišal moje korake, se je okrenil in prenehal z delom.
Zagledal sem človeka, ki sem ga bil risal, čigar podobo sem imel v žepu.
Sedel je pred menoj, mogočen, slonu podoben, in s črepinje mu ja kapljal pot, ki si ga je brisal z rdečim svilenim robcem. Toda čeprav je bil obraz isti, izraz na njem je bil čisto drugačen.
Pozdravil me je z nasmehom, kot da sva stara prijatelja, in mi dal roko.
Opravičil sem se mu, da sem kar vdrl k njemu.
«Zunaj je vse tako vroče in razbeljeno,« sem rekel. «Zdi se, kot da je tu pri vas oaza v puščavi.«
«Za oazo nič ne vem,« mi je odvrnil, «vroče je pa res ko v peklu! Sedite, gospod!«
Pokazal je na konec nagrobnika, ki ga je gladil, in vsedel sem se.
«To je pa , lep kos kamna, tale tukaj,« sem rekel.
Zmajal je z glavo. «Je in ni,» je odgovoril; «površina je imenitna, kakor le more biti, toda zadaj je velika razpoka, četudi je vi ne bi opazili. Iz takega kosa marmora nikdar ne bi mogel napraviti kaj poštenega. Za poletje, kot je zdaj, bi že bilo; ta preklicana vročina ne bi nič škodila. A počakajte, da pride zima! Za kamen nič ni hujšega kot zmrzal,
da potisne vsako šibko točko na dan.vi
«Ja, za kaj pa vam bo potem?« sem vprašal.
Možak se je zakrohotal.
«Saj mi ne boste verjeli, če vam povem, da je za razstavo, pa je resnica. Umetniki prirejajo razstave; trgovci in mesarji tudi; mi pa prav tako. .Najnovejše v nagrobnikih’, veste.«
še mi je govoril o marmorih, katera vrsta najbolje kljubuje vetru in dežju in katero je najlaže obdelovati; pa še o svojem vrtu in o novi sorti nageljnov, ki jo je bil kupil. In vsaki dve minuti je popustil orodje, si otrl sijočo glavo in preklel vročino.
Jaz sem govoril malo, kajti bilo mi je nelagodno. Nekaj nenaravnega, nepreračunljivega je bilo v dejstvu, da sem trčil prav ob tega človeka.
Najprej sem se skušal prepričati, da sem ga bil že kje videl, in da mi je ostal njegov obraz, sicer ne kdo ve kako domač, v kakem zakotnem predalčku spomina, toda vedel sem, da ni bilo to nič drugega kot razumno zveneča utvara.
Atkinson je končal z delom. Pljunil je in vstal z vzdihom olajšanja.
«Na! Kakšna se vam zdi?« je rekel z očitnim ponosom na obrazu.
Napis na plošči, ki sem ga takrat prvič prebral, se je glasil takole:
Posvečeno spominu
Jamesa Clarenca Withencrofta, rojenega 18. januarja 1860 iznenada preminulega 20. avgusta 1908
«Sredi življenja smo v smrti.«
Nekaj časa sem molče sedel. Potem pa mi je mrzel srh spreletel hrbtenico. Vprašal sem ga, od kod ima to ime.
«Oh, od nikoder,« je odvrnil Atkinson. «Ime sem pač moral imeti, pa sem vdolbel prvo, ki mi je prišlo na misel. Zakaj vas pa to zanima?«
«Cudno naključje — to je moje ime.«
Atkinson je dolgo in nizko zažvižgal med zobmi.
«Pa letnice?«
«Za eno od obeh lahko govorim, in tista je pravilna.«
((Hudiča!« je rekel Atkinson.
Vendar je razumel vso stvar Še manj kot jaz. Povedal sem. mu o svoji davišnji risbi, vzel iz žepa skico in mu jo pokazal. Ko jo je gledal, se je izraz na njegovem obrazu spreminjal, dokler ni bil vedno bolj in bolj podoben izrazu zločinca, ki sem ga bil narisal.
«Vidiš, pa sem šele predvčerajšnjim rekel Mariji, je izdavil Atkinson, «da ni strahov!«
Nobeden od naju ni videl prikazni, pa sem vendar vedel, kaj je hotel reči.
((Seveda ste morali že kje slišati moje ime,« sem rekel.
«Vi pa ste me morali kje videti in ste pozabili na to! Da niste bili lani julija v Clanctonu-on-Sea?«
Še nikdar v življenju nisem bil v Clar.ctonu. Nekaj časa sva molčala. Oba sva gledala isto, namreč oba datuma na nagrobniku, in eden je bil pravilen.
((Pridite noter in večerjajte z nama,« je rekel Atkinson.
Njegova žena je bila vesela že-nička z mesnatimi rdečimi lici deželanke. Atkinson me je predstavil kot svojega prijatelja, umetnika. To je imelo nesrečno posledico, kajti ko je odnesla sardine in vodno krešo, mi je prinesla Dorčjevo biblijo in skoraj pol ure sem moral sedeti pri njej in jo glasno občudovati.
Potem sem šel ven, Atkinson je sedel na kamnu in kadil.
Pogovor sva povzela tam, kjer sva ga bila pretrgala.
(Nadaljevanje na 5. strani)
william
Shakespeare
pri
slovencili
Pri Slovenski Matici v Ljubljani je izšla knjiga:	Wil!iam
Shakespeare pri Slovencih. Knjiga je zbornik razprav in esejev, ki ga je uredil France Koblar
Ob desetletnici smrti videmskega nadškofa Nogare
(Nadaljevanje s 1. strani)
zumljivo božjo besedo v 30 slovenskih duhovnijah rajši odšel na dolgo in težko romanje v Sveto deželo.
Tudi mi slovenski verniki smo se takrat zavedali, da je bil fašizem hudo nevaren tudi katoliški Cerkvi, toda tako daleč ne more iti nobena diplomacija, da bi Cerkev smela zavračati naš boj za materin jezik v cerkvi z obtožitvi-jo, da so slovenski duhovniki polni ((predsodkov«, ker so se obrnili na Sveto stolico za zaščito svojega materinega jezika. Mi smo držali, da je Kristusov nauk »Pojdite in učite vse narode« osnovni nauk katoliške Cerkve in da bi bilo večje zlo od slehernega fašističnega nasilja, ako bi se katoliška Cerkev ne držala tega nau-da ali ga pa tudi začasno zatajila.
Prišlo je še huje po že tako hudem letu 1933. Po duhovnikih so se spravili na nas uboge slovenske vernike. Nič več nismo smeli moliti naglas in prepevati k Bogu
naše stare cerkvene pesmi. Ni bilo dovolj, da nismo smeli ne mi slovenski verniki in ne naši slovenski duhovniki imeti nobenih stikov z Bogom in Materjo božjo v našem domačem jeziku, ampak so šli in uničevali vse katekizme, molitvenike in nabožne knjige, vse, kar bi kazalo, da smo imeli v preteklih časih kakšno tiskano slovensko besedo o božji resnici in ljubezni do Boga in zvestobi do svetega očeta. Vse to je moralo izginiti in iti na ogenj, kakor da bi bila ostudna krivoverska, luteranska ali ne vemo kakšna brezbožna beseda. Sam nadškof Nogara je pomagal, ne vemo s kakšnim občutkom v svoji duši, uničevati slovenske katekizme, ki jih je še na začetku svojega nad-škofovanja leta 1928 odobril. Pobirali so katekizme po župniščih in kaplanijah, trgali molitvenike iz rok vsem nam, ko smo šli k sv. maši ali pa k nauku popoldne. Zgoreti Je morala knjižica molitev in nabožnih resnic, ki jo je izdal že 1. 1869 videmski nadškof Andrej Casasola in ki je bi-
Illlllllllllllllllinillllll||||||||||||||||||||||||||||||||||ll||l1l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||lllll||||||||||llll|llllllimillll,t|,„l,|||n
IZ POGOVORA S SKLADATELJEM PAVLETOM MERKUJEM
V Radencih in v Opatiji dve praizvedbi novih del
Komponist, ki je sedaj funkcionar za glasbeni program na radiu Trst A, ima sedaj v delu koncert za violino in orkester
Razgovor s prof. Pavletom Merkujem, slovenskim tržaškim skladateljem — tak razgovor, iz katerega naj se kaj objavi — je postal že kar tradicionalen. To se pravi, da približno enkrat na leto pregledamo, kaj se je novega nabralo v delavnici vedno zaposlenega glasbenika, skladatelja, glasbenega kritika, publicista in v zadnjem času funkcionarja za glasbene programe na radiu Trst A
Se preden preideva in me-dias res, mi ^>rof. Merku z zadovoljstvom razkaže svojo no-, vo knjižnico, prj, kateri je mojster obrtnik gior^,upoštevati nekatere posebne zahteve naročnika glasbenika. V knjižnici prevladuje znanstvena literatura ali pa kompletne zbirke, n, pr. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, Cankar i. dr.
Pomenek z Merkujem navadno načneva tako, da kar nadaljujeva približno tam, kjer sva pred letom nehala.
Zadnje leto, pravi Merku, je malo komponiral. Po kantati za otvoritev Kulturnega doma je napisal le dve deli. Eno je doživelo krstno izvedbo pred kratkim na III. festivalu sodobne komorne glasbe v Slatini Radencih. Na to prireditev ga je povabil festivalski odbor in imel je prvič priložnost prisostvovati temu izrednemu simpatičnemu in izredno dobro organiziranemu festivalu. In še preden pove kaj več o festivalu samem, hiti Merku, da bi mi izrazil svoje veliko zadovoljstvo, da je ob tej priložnosti spoznal tudi Slovenske gorice. Spoznal jih je in že kar globoko vzljubil. «Ce izvzamem Blejski kot in Julijce in mogoče še Trento, je to zame najlepši kotiček naše slovenske zemlje, ki sem ga ob tem obisku doživel v vseh jesenskih barvnih odtenkih.«
Na festivalu v Radencih so izvajali Merkujev Divertimento (šest pesmi na besedila Marka Kravosa za tenor in komorni orkester). «Ceprav bi moral,« nadaljuje skladatelj, «na prvem mestu izraziti svoje zadovoljstvo za rafinirano interpretacijo tenorista Mitje Gregorača in dognano izvedbo ansambla ((Slavko Osterc« z dirigentom Ivom Petričem, mi je — posebno pred tržaškimi
bralci — zlasti prijetno priznati, da sem duhovite pesmi Marka Kravosa uglasbil z izredn,v*i zadoščenjem, saj je bil mladi pesnik, ki se sedaj že uveljavlja v osrednjih slovenskih revijah, več let moj učenec na klasičnem liceju.« Pri tej priložnosti je skladatelj doživel tudi prvo televizijsko oddajo: RTV Ljubljana je z njim pripravila intervju in prikazala tudi nekaj odlomkov iz novega dela. Pozneje pa bodo predvajali tudi skladbo v celoti.
Merku ne štedi s pohvalo na račun festivala v Radencih. Prireditev organizira samo zdravilišče,- umetniško, vodstvo pa je v rokah festivalskega odbora, ki mu predseduje mladi Ladislav Vbro.s. Ce ima festival publiko? Seveda jo ima in ima tudi ponudbe iz celega sveta. Letos je kar deset tujih radijskih mrež odkupilo posnetke vsega festivala. Pri tem je treba poudariti, da je edini — ali vsaj zelo redek — festival, ki je posvečen sodobni, in sicer komorni glasbi.
V teh dneh, ko je v Opatiji na
programu Jugoslovanska glasbena tribuna, bo Divertimento doživel drugo javno izvedbo. Dan prej pa je na sporedu koncert zagrebškega pianista Preda Do-ška, ki je Merkujeve skladbe igral že skoraj po vsem svetu, koder je pač koncertiral. Igral bo skladbo Corale e tocca-t a. «To je kratko delo,« pravi avtor, «ki sem ga posvetil Lui-giju Dallapiccoli, da mu s tem izkažem, kako v njem cenim vrhunskega skladatelja in velikega človeka.«
Pri Merkuju najbrž nikoli ni presledka, ko ne bi imel ničesar v delu. Sedaj pripravlja koncert za violino in orkester. Tu bo treba še precej dela, ki bo trajalo tudi čez novo leto. Doslej ima naš skladatelj v svojem opusu dva koncerta, eden je za klarinet z orkestrom drugi za rog in zbor. Violine pa se je doslej izogibal, ker jo je sam študiral in mu je bilo težko pisati za ta instrument. Z nastajajočo skladbo pa se je lotil najtežje in najodgovornejše naloge, vendar pa se je tega dela lotil rad.
Človeka zanima, ali skladatelji pišejo kar tako «na slepo« ali pa že vedo, da bo njih delo izvajano. Pred leti, pravi Merku, je res pisal, ne da bi vedel, kdaj bo delo doživelo Izvedbo. Sedaj pa tako ne piše več, saj bi niti ne utegnil. Naročil za dela ima toliko, da jih komaj zmaguje.
V pogovoru se dotakneta tudi šole, namreč tega, da je Merku opustil delo profesorja na srednji šoli in se ves predal delu z glasbo. Čeprav je imel pedagoško delo, vzgojo in formiranje mladostnikov izredno rad, pa ji* vendar na šoli doživel toliko grenkega, da je kdr rad1 odšel, 1 ko mu je radijski natečaj za glasbenega funkcionarja za glasbeni program dal možnost, da se posveti delu, ki mu je zelo pri srcu. Tako ima bodisi pri izboru programa bodisi pri določanju fiziognomije širših programskih enot bodisi pri načinu predstavljanja radijskih programov možnost, prispevati delež h kulturni podobi programov tržaškega slovenskega radia.
Rr
•iiiiiiiiaimiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiimiiiimiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiidiiiiiifiiiiiiiiii!iitiiiiiiiiitiiiiuiiitiamiiiii|iiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiii|||imi|l,|,|,||,„lll
Trubarjeva biografija M. tudi v nemščini
Rupla
Pred tremi leti, spomladi 1962, je pri Mladinski knjigi izšla prva biografija o prvem reformatorju in začetniku slovenske književnosti Primožu Trubarju. Napisal jo je pok. Mirko Rupel, ki je s svojim delom zapolnil veliko vrzel, saj je moralo do izida take knjige poteči več kot štiri sto let od izida prve slovenske knjige in več kot 450 let od rojstva Primoča Trubarja. Čeprav se je že zdavnaj pokazala potreba po takem delu, do biografije o Trubarju ni prišlo, pa čeprav so se k temu delu pripravljali mnogi proučevalci protestantske književnosti. Tako se je dela loteval nemški proučevalec Trubarja Theodor Else, ki je sicer izdal Trubarjevo korespon-
Gledališče v Novi Gorici je pričelo novo sezono z večerom slovenske klasike; uprizorilo je Linhartovo «Županovo Micko« in Garrick-Smoletovega «Varha». Režiser predstave je bil Hinko Košak kot gost, scenograf Vladimir Rijavec, za kostume pa je poskrbela Marija Kobijeva. — Na sliki prizor iz ((Županove Micke«. Igrali so: Ernest Zega) Stane Leban, Sergej Ferrari, Aleksej Pregare, Metka Ferrarijeva, Tone Šolar,
Berta Ukmarjeva in Eta Coljeva.
denco v knjigi, ni pa uspel napisati biografije. Tudi profesor France Kidrič ni napravil tega, čeprav je z mnogimi razpravami, zlasti pa z izdajo Ogrodja za Trubarjevo biografijo ustvaril osnovo za življenjepis o Trubarju. Sele Mirko Rupel je na podlagi dotedanjih raziskav, svojega obširnega študija in najnovejših izsledkov, ki jih je sam odkril zlasti v Nemčiji, napisal Trubarjevo biografijo, ki je izšla v zajetni knjigi, okusno opremljena in ki je tudi na knjižnem trgu bila deležna velikega zanimanja.
Seveda pa je treba omeniti, da Je pred to izdajo Trubarjeve biografije izšla biografija o Trubarju izpod peresa istega avtorja v srbohrvaščini. Izdala jo je založba Nolit v Beogradu. Ta izdaja pa je bila prirejena namenu zbirke Portreti, v okviru katere je izšla. Za slovensko izdajo pa je pisec Trubarjevo biografijo bistveno predelal, zlasti dopolnil in razširil, uporabil najnovejša dognanja ter dodal tudi potrebno dokumentacijo in ilustracije. V besedilo pa je vpletel tudi več izvirnih Trubarjevih besedil.
Zdaj je Mirka Rupla biografija Primoža Trubarja izšla tudi v nemškem prevodu, kar pomeni ne samo priznanje avtorju temveč tudi poudarek pomena Primoža Trubarja v okviru razvoja evropske kulture. Z izrecno navedbo, da gre za prevod knjige PRIMOŽ TRUBAR. ŽIVLJENJE IN DELO je pod naslovom PRI-MUS TRUBER — Leben und Werk des slowenischen Reforma-tors (Primož Trubar, Življenje in delo slovenskega reformatorja) knjiga izšla v Nemčiji, v Milnch-nu pri založbi Sudosteuropa Ver-lagsgesellschaft. Delo je prevedel Balduin Saria, ki je, kot izvemo iz njegovega predgovora, nemško izdajo nekoliko priredil. Predvsem je, kot sam pravi, prvo polovico prevoda pripravil skupaj z avtorjem, medtem ko druge polovice ni več mogel, ker je avtorja pobrala prezgodnja smrt. Nemška izdaja je nekoliko skraj-
šana, v njej so upoštevana nekatera najnovejša odkritja; izpuščeni so odstavki, ki nemškega bralca ne utegnejo toliko zanimati, Trubarjevi citati, ki so v slovenski izdaji prevedeni, pa so v tej izdaji citirani v nemškem originalu. Nekaj sprememb je še v ortografiji. Bralec, ki bo primerjal originalno slovensko izdajo in nemški prevod, pa razlik, zlasti če ni strokovnjak, skoraj ne bo opazil. Ugotovil bo, da ima tudi nemški prevod ista poglavja in prav iste naslove kot original, da pa so iz teksta izpuščeni odstavki, ki vsebujejo nekatere razlage, zasnovane na našem gledanju in obravnavanju dogodkov v svetu. Moti morda tudi nemška transkripcija Trubarjevega imena, ki ga prevajalec z izrecnim opozorilom piše Truber, čeprav je Mirko Rupel v svojem prvem poglavju obrazložil, odkod Trubarjev priimek in kako je verjetno šele v latinskih in nemških šolah prišlo do spremembe prvotnega priimka Trobar, (To prihaja od tega, ker se je eden prednikov kot graščinski podložnik bavil s trobo). Ne-glede na to pa je treba priznati, da je bil s prevodom Trubarjeve biografije storjen pomemben korak za seznanjenje vseh nemško	beročih	ljudi	z	začetni-
kom slovenske književnosti, zlasti pa nemških slavistov. Trubarjeva biografija v nemškem prevodu pomeni tudi nov korak v prodiranju slovenske kulture in literature v svet.	Prav	v	tem pa
smo v	zadnjem	času	že veliko
dosegli.	Končno	pomeni	nemški
prevod tudi počastitev spomina Mirka Rupla in priznanje njegovemu' prizadevanju za proučevanje življenja in dela Primoža Trubarja in vse najstarejše slovenske književnosti.
Ni odveč omeniti tudi to, da Je knjiga zelo okusno opremljena in da Je v svoji zunanji opremi, tisku, papirju, reprodukcijah lepa izdaja.
SI. Ru.
la še pred prvo svetovno vojno ponatisnjena. Izgorelo Je s tem prisrčno pastirsko posvetilo videmskega nadškofa svojim sloven. skim vernikom: 'Dilecto Nobis in Christo Vener. Clero regionis Sla-vae huius Archid., salutem in Domino.’ Nekateri naši duhovniki so se zatekali k ranjkemu nadškofu Nogari, naj jim pomaga reševati slovenske katekizme in molitvenike, ^oda ni si upal rešiti jih in ja dal sleherno tiskano slovensko božjo besedo zažgati. Zato so morali slovenski duhovniki in verniki skrivati in reševati pred lastnim nadškofom svoje katoliške katekizme in molitvenike.
Naše duhovnike, ki so skrivali slovenske katekizme ali pa molili z ljudstvom, so na videmski kvesturi kaznovali z »diffido« ali «am-monizione«: od profesorja Ivana Trinka, sedemdesetletnega teološkega profesorja, pa do najmlajšega kaplana, ki je komaj prejel mašniško posvečenje.
Od avgusta 1933 pa do septembra 1943 nismo mi slovenski verniki videmske naškofije slišali skozi deset let nobene božje besede v materinem slovenskem jeziku. Ali naj še zdaj povemo, kakšne so bile stotine naših spo-evdi, posebno starejših ljudi, ko drug drugega nismo razumeli?!
že med zadnjo vojno, v zadnjih dveh vojnih letih, so se spet slišale slovenske molitve po padcu fašizma z septembru 1943 in so odmevale pod cerkvenimi oboki naše vroče molitve in pesmi v našem materinem jeziku. Rajnki nadškof Nogara pa še v teh dveh letih med vojno ni ničesar javil, da ukazi nekrščanskega fašističnega režima ne veljajo več glede prepovedi slovenskih pridig, molitev, petja in nabožnih knjig.
Septembra 1945 je po končani drugi svetovni vojni, ko je stala večina hivših fašističnih voditeljev — in videmski prefekt iz avgusta 1933 — pred epuracijskimi komisijami nove povojne demokratične Italije, poslal predsednik vlade in notranji minister Ferruc-cio Parri videmskemu prefektu in vodilnemu politiku demokristjan-ske stranke dr. Candoliniju točna in jasna navodila, da se mora v polni meri spoštovati «il diritto a! culto« slovenske narodnosti v okviru italijanske države. Videm-S?« ptehftt dr.,„Oidulini je z okrožnim pismom Gab. nr. 4569 1945 izrecno sporočii tudi cerkvenim krogom v videmski pokrajini, da mu notranji minister v Rimu naroča naslednje:
»Intendo che sia rispettato il di. ritto al culto della nazionalita slava nelPambito della vita dello Stato italiano e in tal senso dar6 disposizioni.«
Nadalje sporoča videmski prefekt in demokristjanski voditelj dr. Candolini v svojem okrožnem pismu še to prošnjo notranjega ministra in predsednika vlade: »Vi prego di valutare debitamen-te la portata delle dichiarazioni che nelTagosto u. s. emetteva in proposito il Consiglio dei ministri.« V navedenih izjavah italijanskega ministrskega sveta je med drugimi narodnostnimi pravicami točno izraženo tudi to: »Dopuščena in zajamčena bo uporaba neitali Janškega jezika pri verskih obredih.«
Mi preprosti slovenski verniki smo takrat s trepetajočim srcem pričakovali, da se rajnki nadškof Giuseppe Nogara vsaj takrat, po analogiji na ubogljivo izvrševanje ukaza, ki ga Je izdal fašistični prefekt v avgustu 1933, odloči in javno odredi «uporabo neitalijan-skega jezika pri verskih obredih«, kakor se je izjavila prva povojna italijanska vlada v avgustu 1945 v duhu demokracije in svetih kanonskih načel katoliške Cerkve. Žal smo bili grenko razočarani tudi v nadaljnjem pričakovanju skozi deset let njegovega pastirjevanja v dobi povojne demokratične Italije od 1945 do 1955 da bi izdal kakršno koli navodilo ali vsaj nalog, da bi se spet vzpostavila uporaba slovenskega materinega jezika vernikov v tridesetih cerkvah Beneške Slovenije, kakor je bilo pred nekrščanskim ukazom fašističnega prefekta avgustu 1933.
Rajnki nadškof Giuseppe Nogara je grešil, da je deset let po vojni gledal skozi prste in dopuščal, da so njemu podrejeni italijanski duhovniki v tridesetih navedenih duhovnijah in tudi v številnih drugih slovenskih duhovnijah z ogromno večino slovenskih vernikov še naprej izvajali nekatoliške ukaze fašističnega prefekta. Ti duhovniki se niti v enem primeru niso naučili materinega jezika slovenskih vernikov in so zato na zelo sumljiv način opravljali zakrament svete izpovedi. Polni napuha ob preprostem materinem Jeziku slovenskih vemi-nikov so te vernike držali daleč od božjih resnic in poznanj in od pravih versko občutenih molitev in pesmi ter od globoko verske povezave z duhovnikom.
Najmanj, kar Je mogoče očitati rajnkemu nadškofu Nogari, je to, da Je molčal k tujemu grehu fašističnih oblasti in da so italijanski duhovniki skozi deset let grešili prav do njegove smrti, ker so se kar naprej ravnali po določilih brezbožnega fašističnega ukaza.
Ko so v torek 13. decembra 1955 položili v hladno kripto videmske stolne cerkve 83-letno trudno telo nadškofa Giuseppa Nogare, je padla na njegov grob poleg težke marmornate plošče še senca, ki je ne bodo mogli odgnati ne sila in ne vsi panegiriki in spominski spisi o njegovem sicer visoko požrtvovalnem 27-letnem pa-stirjevanju nad videmsko nadškofijo. Ta senca se nenehno dviga iz duš že umrlih ali še živih slovenskih vernikov in zasenčuje sicer svetli spomin rajnkega nadškofa. ker Je tako slabo čuval dediščino slovenskih duhovnij v svoji diocezi, jo zapravil leta 1933 ter je v zemeljskem napuhu privzgojene superiornosti italijanskega jezika ao ponižnih slovenskih vernikov ni skušal reševati niti v povojnih demokratičnih letih.
Slovenski verniki pa vseeno goreče molimo ob njegovi desetletnici za njegovo dušo, kljub hje-govi veliki zgodovinski krivdi, da je sprejel v varstvo trideset slo venskih duhovnij, a izročil svojo mu nasledniku Giuseppu Zaffona-tu komaj kakšnih deset duhovnij s slovensko materino besedo v cerkvi. V svojih molitvah prosimo Boga, da bi bil rajnkemu nadškofu Giuseppu Nogari milosten sodnik, ker ni z dovoljno pastirsko gorečnostjo zavzemal za materin jezik svoje pastirske črede. kadar je to bilo mogoče.
Slovenski verniki v Beneški Sloveniji pa molijo tudi za svojega sedanjega nadškofa Giuseppa Zaf-fonata, da bi ga razsvetlil sveti Duh, da bi spoznal, da ni na pravi poti pravega pastirja, ko ne dovoljuje, da bi se pri njegovih pastoralnih obiskih in birmah molilo, pelo in pridigalo v slovenskem materinem ieziku vernikov, ampak izrecno ukazuje, da se mora v njegovi navzočnosti slišati samo njegov jezik. Ne priželijo mu slovenski verniki njegove nadškofije, da hi prišel tudi on v zgodovino kot tisti, ki je v preostalem ducatu slovenskjh duhovnij dal postopoma likvidirati slovenski jezik v cerkvi, ali pa ker je kot predpostavljeni nadpastir molčal k tujemu grehu svojih nacionalistično vzgojenih duhovnikov, ki se niso hoteli naučiti jezika svojih vernikov in so samo-lastno odpravili sveto spoved v jeziku slovenskih spovedovalcev, odpravili verouk nedolžnih sloven. skih otročičev v jeziku njihovih -mater’’in odpravili rofarje in oče-nnše in zdravemarije v jeziku vernikov. Sarfib;cto prosijo slovenski verniki Božjega Stvarnika, da bi bil njihovemu nadškofu milosten sodnik, ko bo stopil pred njegovo obličje in bo moral odgovarjati, da je odtujil Njegovo cerkev vernemu slovenskemu ljudstvu, kateremu ni niti privoščil, da bi, kot vsa ljudstva na zemlji, bilo deležno milosti svete md^e v lastnem materinem slovenskem jeziku.
Slovenski verniki molimo tudi za vse italijanske duhovnike med nami, da bi jim naša molitev pripomogla, da se otresejo naglavnega greha napuha, ki so se ga navzeli ne po lastni krivdi v nacionalističnem okolju, in mislijo, da se je mogoče v naši Italiji, še posebno pa v videmski diocezi obračati k Bogu m Presveti Devici Mariji samo v italijanskem jeziku, ki ga tudi mi cenimo in ljubimo le malo manj od našega materinega slovenskega narečja, ki je morda zanje res nekoliko nerodno, a za nas edino, ki nas približuje Bogu in Materi Božji.
Se posebno goreče pa molimo za redke naše slovenske duhovnike, da bi vzdržali v službi božji v jeziku naših mater in po nauku katoliške cerkve in svetega očeta, da bi nam dobivali vse potrebne nabožne knjige za naše in naših otrok duševno zdravje: katekizme in molitvenike ter cerkvene pesmarice v jeziku naših slovenskih mater.
Vsi slovenski verniki v videmski nadškofiji molimo za zdravje Nie-gove Svetosti Papeža Pavla VI, da bi mu Bog dal moč, da uresniči vso veliko zamisel enciklike Pacem in terris, ki jo Je postavil vsem ljudstvom sveta in tudi nam veliki njegov prednik Janez XXIII. Moliti bomo morali še bolj vneto in predano, ker se še ni umaknila nestrpna nacionalistična mračna senca nad videmsko nadškofijo kot slaba dediščina nacionalističnih časov celo pred svetimi oltarji.
Zatekali se bomo vsak dan' k molitvi, da se okrepi jo na'o duše in da ne omagajo v boju za sveto vero v naših krajih, da se mi in naši duhovniki ne bomo sramovali našega preprostega materinega Jezika in da se ne bomo bali predlagati in poročati po resnici Sveti stolici vse, kar se pri nas v videmski diocezi dela nasprotno od svetih kanonskih načel glede uporabe našega slovenskega narečja.
Učili bomo moliti tisoče naših otrok iz vseh naših 53 zapostavljenih slovenskih duhovnij Beneške Slovenije in molili bomo z njimi, da bodo nekateri od njih po posredovanju Matere Božje deležni duhovniškega poklica in da bodo vsaj oni v »Slaviji Italiani« pripomogli do uveljavitve velike enciklike »Pacem in terris«.
SLOVENSKI VERNIKI
BENEŠKE SLOVENIJE V VIDEMSKI NADŠKOFIJI
DVE LETI PO TRAGEDIJI V DALLASU
Po soglasnem sklepa družine Kenned; se mora Jacqueline ponovno poročiti
Lastnosti, ki bi jih moral imeti bodoči Jackiejin mož - Pisana družba, ki se zbira okoli Jackie - V tej lepi ženski je dvoje narav - Mike Nichols, najresnejši kandidat za bodočega moža, a brez «blagoslova» Kennedyjev
Pred kratkim je bil v graščini Hyannis Port velik posvet članov družine Kennedy. Ker ima ta družina močan vpliv v ameriški družbi, bodisi v gospodarstvu bodisi v politiki, je vzbudil ta sestanek precejšnjo pozornost. Novinarji so oprezovali okoli graščine, da bi kaj izvohali. Obetali so sl pač kako senzacionalno vest No, nazadnje se je izkazalo, da niso Kennedyji razpravljali na svojem »generalnem posvetu« o nobeni politični zadevi, marveč so bile to pot na «dnevnem redu« zgolj zasebne družinske zadeve, šlo je pravzaprav le za to, da bi se pomenili o vdovi pokojnega predsednika Johna Kenne-dyja.
Družina Kennedy je zelo številna in so se tega posvetovanja udeležili vsi, razen — Jackie. Čeprav je Jackie, odkar je postala član te velike družine, takorekoč «z dušo in telesom« kennedyjevska, vendarle živi, vsaj odkar je vdova, še vedno nekoliko po svoje. V marsičem se namreč razlikuje od Kennedyjev. Ima nekoliko drugačne poglede na življenje in tudi njeno zanimanje je v marsičem usmerjeno drugam.
Čeprav izhaja tudi ta mlada vdova iz premožne družine, ni pri njej denar in bogastvo, u-gled in prestiž vse. V svojem 15-sobnem stanovanju na vogalu Fifth Avenue in Centralpar-ka v New Yorku posveča večino svojega časa otrokoma. Z njima se največ ukvarja, ju spremlja v šolo, hodi z njima na sprehod v park, Ju nadzira pri učenju ipd. Potem tudi sprejema v svojem domu številne prijatelje. K.njej zahajajo: Karin Kan, izmaelitski bog, znani bogataš in ladjar Onassis, modni kreator Oleg Cassini, novinar William Wal-den, slikar Bouvier de Ca-chard, dirigent Leopold Bernstein, televizijski zvezdnik Bob Vaughn, Frank Sinitra in drugi. Zelo pisana družba, vsekakor. A prav ta kozmopolitska družba je Jackie močno všeč in v njej se zelo prijetno počuti. Pogovori s temi zanimivimi ljudmi, glasbeniki, igralci, slikarji, pevci in drugijni u-metniki izpolnjujejo Jackie njeno osamljenost in ji nudijo zadovoljstvo. Snov, o kateri v taki družbi razpravljajo, jo zanima, ji prija in jo veseli. Le o politiki Jackie ne mara nikoli govoriti.
In morda je prav ta Jackie-jina družba sprožila družinski posvet družine Kennedy. Morda se Kennedyji boje, da bi si Jackie izbrala prav enega od svojih prijateljev za očima «Kennedyjevih» otrok.
Zaradi tega se je «klan Ken-nedy» soglasno zedinil v tem, da se Jackie mora ponovno poročiti. Tak je bil sklep ti-, stega »generalnega posveta«, ki je trajal nenavadno dolgo.
O tem, da se mora Jackie ponovno poročiti, so si bili vsi Kennedyji brž edini. Saj so vsi priznali, da je zares nesmiselno zahtevati od komaj 35-letne, očarljive in inteligentne ženske, da bi do konca svojega življenja morala ostati vdova.
To je res. Toda s kom? To je sedaj zelo resno in važno vprašanje. Kdo naj bi postal naslednik njihovega Johna?
Zdi se, da je skoro ravno
tako težko najti za Jackie primernega drugega moža, kot za princeso, ki naj bi nekoč zasedla prestol.
Po mnenju «klana Kennedy» bi moral kandidat za Jackie-jinega moža imeti posebne lastnosti. In takega bo kaj težko najti. Vsaj ne takega, ki bi v njem bile vse združene.
Predvsem bi moral biti katoliške vere, kajti vsi Kenne-dyji so vzgojeni v katoliškem duhu in so na moč ponosni na to, da je bil prav eden od njih prvi katoliški predsednik Združenih držav. Dalje bi moral biti samski, ali vsaj vdovec. Nikakor pa ne ločen.
Poleg tega bi moral biti premožen. Celo zelo premožen. Jackie je namreč sedaj zelo bogata. Ko se je poročila s pokojnim Johnom je dobila od svojih staršev lepo doto, po svojem pokojnem možu pa je
tudi podedovala kar precejšnje imetje. Ce bi se torej Jackie sedaj poročila z manj premožnim možem od sebe, bi ga imeli vsi Američani za navadnega dotarja, čeprav ima Jackie še toliko drugih vrlin, ki bi mogle slehernega moškega privlačevati, tudi če bi bila revna. A prva je brez dvoma njena lepota ,saj velja Jackie za eno najlepših ameriških žen.
Končno pa bi moral ta bodoči Jackiejin mož imeti rad otroke. Le tako bi mogel zadovoljivo nadomeščati njenima otrokoma očeta.
No, zadnji in morda ne tako malo važen pogoj Kennedyjev, pa je, da bi moral biti pristaš demokratov. Kajti vsi Kennedyji so člani demokratske stranke in pokojni predsednik je znal tako spretno nastopati, da je vzbujal sim-
NAVPIČNO: 1. šiljasta nemška pisava, 2. poslanec, oglednik, 3. pristanišče ob Finskem zalivu, 4. prehod dneva v noč, 5. nemški meščanski filozof in filolog (Georg), 7. srednjeveško orožje, 8. livada, 9. glavno mesto romunske pokrajine Moldavije, 10. žival, ki živi pod zemljo, 11. začetnici italijanske pesnice, 14. sladek južni sad, 16. francoski fizik, eden od izumiteljev parnega stroja (Denis, 1647-1712), 18. popularni ameriški filmski igralec (Cary), 20. junak, 21. samec domače perjadi, 23. glavno mesto zahodnoevropske države, 24. neurejenost, zmešnjava, 26. prodajalec medu, 27. tovarna av-
.....................................................................................................................
VODORAVNO: 1. veda o germanskih jezikih in književnostih,1 12. sodobni slovenski slikar in ilustrator (Nikolaj), 13. vrsta fino-mehanične delavnice, 15. mestece v Boki Kotorski, 16. sloj, 17. začetnici upravnega središča Primorskega, 19. ime bosenskega pisatelja Samokovlije, 20. otok v Velikih Antiljah, 21. dvojica, 22. moška oseba v Steinbeckovem romanu »Vzhodno od raja«, 23. žensko ime, 24. redovnica, 25. sto kvadratnih metrov, 26. ime filmske igralke Schell, 27. kraška črnina,
28. pokrit hodnik na železniški postaji, 29. dvig, 30. stanje, razvojna stopnja, 32. Jurčičeva povest, 33. izguba bitke, 34. zalega,
35. različna goltnika, 37. vstaja, punt, 38. beležnica, 39. že umrla popularna ameriška filmska igralka (Belitida), 40. prtttSilnica, 41' človek, ki deduje, 42. težko oklop-no vozilo, 43. kratica za ((teniški klub«, 44,- Zbirka listin, 49? vrsta1 trušča, 46. majhna državica v Pirenejih, 48. evropski veletok, 49. babilonski kralj, ki je razrušil Jeruzalem in odvedel Jude v suž-nost.
jf*	2	3	k	5	4		7	5	9	10	11	L	
iT~						1	i3~					ih	L
15~					a	14						T~	W
				3	20					S!	21		
			3	Sl					K	\%			
W~		S	24					1	37				
i		25					E	29					
30	31					a	32					I	
33					3	j$i					e	35	34~j
37 »I 11) H		iv j;		3	36		•TJ 1 -	-		e	39		• .
w~			I	M					SS	1!			
		3	n					m	JT				
1							g	ko					
	n								■				..		
tomobilov v Kopru, 28. otok v Egejskem morju, 29. mesto v zahodni Istri, 30. napon vseh moči pred koncem tekme, 31. glavno mesto Kansasa v ZDA, 32. latinsko ime za dajalnik, 34. pas 12 ozvezdij, v katerem imajo nekatera ozvezdja živalska imena, 35. veliko pristanišče v severozahodni Italiji, 36. sto arov, 38. lani umrli veliki indijski voditelj, 39. glavno mesto Bolivije, 41. skupno ime za notranje telesne organe, 42. ime slovenskega pisatelja Seliškarja, 44. ameriški humoristični pisatelj in dramatik (George), 45.
glas, zvok, 4?- oznaka za neznanca, 48. kratica za delniško družbo.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Zagreb, 7, klada, 12. akromat,, 14. Oleron, 15. svila, 16. Romeo, 18. no, 19. maža, 20. Aaron, 21. kad, 22. era, 23. ornat, 24. Sava, 25. hi, 26. april, 27. reka, 28. Jalta, 30. opeka, 32. Stina, 34. Anton, 36. spak, 37. Lasta, 39. OM, 41. opij, 42. Golia, 43. Igo, 44. rak, 45. pojav, 46. ozon, 47. Er, 48. Miran, 49. aroma, gO. strela, 52. igralec, 54. tarča, 55. Donato.
A
R
G
0 A A V T
1
KONČNO SEJE HERAKLEI **'
PRIKAZAL NA POVRŠJU
•»A »A p®»fclLA
NEZAVESTNO UEJZONO
JE PRINESEL NA BREG.
LJUDJE SO NAVDUŠENO
POZDRAVLJALI REŠITELJA.
PRIJAM,NAMESTNIK TROJANSKEGA KRALJA V SICEJU, JE HERAKLEJU NA ČAST
PRIREDIL ARGONAVTOM GOSTIJO.
TODA SLAVLJENEC SE NI MENIL ZA ZABAVO NJEGOVO NEPRE'/ MAGLJIVO SRCE JE BILO
PREMAGANO. t-n
O
\\Wjf	i MM
NERAKLEJ GA JE PROSIL ZA NJENO ROKO, TODA LAOMEDON ga JE ZAVRNIL PROTI NJENI VOLJI JE HE JZONO
TAKOJ ODPELJAL S SEBOJ.
patijo celo pri pristaših republikancev.
Seveda so to le «sklepi» »klana Kennedy», in niso o tem z Jackie nič govorili. Nič je niso vprašali, kaj ona sama meni o tem, kako ona na vse te «lastnosti svojega bodočega moža« gleda. In ako vobče misli na to, da bi si koga izbrala.
Čudni so pravzaprav ljudje. Lahko bi trdili, da so včasih prav kruti, vsekakor pa nepravični. Ko je Jackie kmalu po pogrebu svojega moža, odpotovala iz Washingtona v New York, so jo mnogi zaradi tega obsojali, češ da je brez srca. V resnici pa je bila zadeva čisto drugačna. Iz Washing-tona se je preselila zato, ker so jo radovedneži in senzacij željni ljudje na vsakem koraku nadlegovali. Ni imela miru /nikjer. Zato se .je morala takim nadležnežem umakniti.
Jackie Kennedy se je ob strašni tragediji v Dallasu vedla kot velika junakinja. Ko se je John zrušil pod kroglami v njeno naročje, ni potočila nobene solze. Le zaječala je. Svojega ranjenega moža je spremljala v bolnišnico, bila je pri njem, ko so ga umirajočega operirali in tudi ko je zatisnil oči. Ves čas je bedela ob pokojnikovi krsti, trdno je stala ob Johnsonu, ko je prisegal. Peš je šla za krsto, ko so jo iz Washingtona peljali na pokopališče v Arlingtonu. Nobene solze ni nihče uzrl v njenih očeh ves ta čas. Ni pokazala niti najrahlejše šibkosti, ko se je preselila v svoj novi dom v WashingLopu .in ga uredila popolnoma po okusu svojega umorjenega moža. Hotela je ostati v njegovi bližini in vzgajati otroka V'nj^gotfčm duhu. Toda morala je zbežati pred netaktnimi in brezsrčnimi ljudmi, ki ji niso dali miru ne doma ne v javnosti.
A sedaj jo obsojajo, ker ni kazala v javnosti svoje žalosti. Kako lahko je izjokati vso notranjo bol! A Jackie ne pozna solz. Zna se premagati, potlačiti v sebi žalost, ki je je polno srce in kazati na zunaj veder obraz. Jackie ni tako hladna kot je videti. Lahko bi rekli, da je v njej dvoje narav : ena, kakršno pozna ves svet, smehljajoča, brezskrbna, vesela, skoro srečna. Taka se kaže v javnosti. Drugo pa poznajo le redki. To je nje izraz, poln žalosti, z očmi, v katerih se zrcali neskončno trpljenje. Da Jackie trpi, ve najbolje njena oskrbnica, ki jo je že večkrat videla jokati, ko je zrla v sliko svojega nesrečnega moža.
A čas zaceli še tako globoke rane, zbriše najhujše bolečine in lajša še tako veliko gorje. Od tragedije v Dallasu Sta minili že skoro dve leti.
In sedaj je moč brati v velikih svetovnih ilustriranih časopisih, da si je Jacqueline Kennedy že našla moškega, ki bo, vsaj tako zatrjujejo »najzanesljivejši viri«, njen drugi mož. To je Mike Nichols, star 33 let, filmski producent in režiser. «Visoka newyorška družba« v kateri Je Mr. Nichols zelo priljubljen, ga ocenjuje za genija. Ne ve pa se, ali se nanaša to na njegove poslovne ali osebne uspehe.
Vsekakor bo nekaj resnice v teh govoricah, kajti Jackie, ki je doslej le redkokdaj zahajala v družbo in še to samo ob resnih priložnostih, se je nedavno pojavila v svetli obleki v spremstvu Mr. Nicholsa v nekem nočnem lokalu.
Kdo je ta Mike Nichols? V nekaj letih je imel precej u-spehov kot filmski režiser in nazadnje tudi kot producent. Imenujejo pa ga upravičeno selfmademan, saj se je v kratkem povzpel od navadnega pomivalca posode do milijonarja.
Leta 1935 je prišel v Jiey/ York, čeprav je sin nekega zdravnika, brez beliča. Leta 1950 se Je zaposlil v neki restavraciji kot pomivalec posode. Pozneje je napredoval za natakarja. Potem je nastopal kot igralec. Leta. 1960 se je vrinil v neko filmsko podjetje in že tri leta pozneje je obogatel ter postal milijonar.
Jackie in Mike sta se seznanila na neki domači zabavi, ki jo je priredila njena sestra
kneginja Lee Radzivvill. Od takrat se zelo pogosto shajata.
Kaj poreče k temu «klan Kennedy»? Saj nima Mr. Nichols skoro nobene od lastnosti, ki so jih postavili za pogoj bodočemu Jackiejinemu možu. Ni katoliške vere in še dvakrat je bil že poročen po vrhu.
Tako je, če kdo v takih zadevah »dela račune brez krčmarja«, v tem primeru brez Jackie. Najbrž se bodo morali Kennedyji kar sprijazniti z njeno odločitvijo, če bo ona pri tem vztrajala.
S. A.
Nihče ne vidi v srce vdovi Jackelini
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlllllllinillllllllllMIllllllflllllllliMnilllllllllMlllllllilllllllllllllllllllllllllllllIllIlIllllIlliiiillliiiiiiiiiiiiiimilllllllllllll
Cerkev in zaviranje rojstev
Razni sociologi in statistiki napovedujejo, da bo konec stoletja na svetu okrog 6 milijard prebivalcev in da se bodo najbolj pomnožili ravno na Kitajskem. Zato bo nastalo vprašanje, kako bodo teh 6 milijard ljudi prehranili. 2e sedaj vlada v mnogih krajih v Indiji huda lakota in umre vsako leto zaradi pomanjkanja nešteto ljudi. Zato so no svetu z zanimanjem pričakovali, kakšno stališče bo zavzel do tega vprašanja vatikanski koncil v Rimu. Nekateri so namreč pričakovali, da ne bodo na njem izrecno dovolili zanje zloglasne «pilule» (sredstva za preprečitev zanositve, ali kakor pravijo temu bolj učeno za kontracepcijo). Tisti, ki so upali, da bodo morda v Vatikanu zaprli eno oko gle-de teh pilul, so se sklicevali tudi ria obisk papeža Pavla VI. lani v Indiji, ki je imel priliko videti na lastne oči, kako živi ljudstvo v najbolj revnih predmestjih, kjer se otroci v velikih množicah kar valjajo pb cestnem blatu. Vsa ta pričakovanja pa so bila seveda velika utvara, ker.se, Cerkev ne more odreči svojim naukom, ali kakor bi se sodobno reklo, ((ideologiji«. Odklonilna stališče do nadzorstva rmd '(rojstvi' je prav pred kratkim ponovno pribil papež Pavel VI. med svojim govorom v Združenih narodih, v katerem je predvsem poudaril nujnost ohranitve miru. Papež je rekel namreč delegatom: «Ne pospešujte nadzorstva nad rojstvi, marveč poskrbite raje, da bo dovolj kruha za vse.« Potemtakem bodo maltuzia-nisti precej razočarani.
Glede stališča katoliške Cerkve do vprašanja nadzorstva nad rojstvi je izšla pred kratkim v Har-vardu (ZDA) knjiga «Contracep-cion« (Kontracepcija), ki stane o-sem dolarjev in ki jo je napisal profesor prava na kolidžu «Notre Dame« John T. Noonan. V knjigi poudarja, da je za rimske katoličane kontracepcija najbolj kočljivo versko vprašanje. Avtor se vpra. šuje, ali lahko papež Pavel VI. spremeni nauk svojih predhodnikov ter v imenu Cerkve privoli v uporabo sredstev za preprečevanje rojstev razen vzdržnosti (konti-nence)? Med debato, ki se je razvila po vsem svetu o tem vprašanju, je imelo le malo katoličanov možnost, da bi proučili vse, kar so papeži in teologi iz prejšnjih stoletij dejali o nadzorstvu nad rojstvi. Sedaj se jim nudi knjiga, ki jim odkriva poglede Cerkve na to vprašanje. Prof. Noonan je na-
nizal vrsto dejstev iz cerkvenega nauka o nadzorstvu nad rojstvi, od geneze do genetike. Pisatelj je s tem dokazal, da je katoliški nauk stalno obsojal kontracepcijo, vendar prihaja do sklepa, da bi se stvari utegnile menjati. Seveda je napisal knjigo pred zadnjimi izjavami glede tega vprašanja in se je tudi on malce utvarjal.
Noonan pravi, da je treba gledati napad Cerkve na kontracepcijo v zgodovinskem okviru kot odgovor na posebno izzivanje. V prvih dveh stoletjih krščanske zgodovine so morali cerkveni voditelji braniti množitev ljudi proti krivoverskim manihejcem in gnostikom, ki so videli v svetopisemskih priporočilih o devlštvu zapoved, da se morajo vsi vzdržati spolnega občevanja v celoti. Kristjani so pa morali braniti svetost življenja tudi proti poganskemu Rimu, ki je pristajal na splave in kontracepcijo kot splošni način življenja.
V prvih časih jq Cerkev smatrala ta stališča proti spolnosti za nenaravna. Ko so določili, kaj so smatrali za naravno, so se teologi ravnali po ideji Stoikov, to je da je narava pogojena po svojih smotrih., Torej, kakor je oko služilo; za gledanje, tako so spolni organi služili za množitev. In sicer samo za množitev. Tako je mučenik sv. Justin v II. stoletju po Kr. pisal: »Mi kristjani sklepamo zakonske zveze samo zato, da rodimo otroke.« Mnogo bolj strog pa je bil glede tega sv. Avguštin. Rekel je: »Ce zakonska soba ni za spoče-njanje otrok, je samo kraj greha... možje so nesramni ljubimci, ženske pa hotnice.« S tem je sv. Avguštin namerno pretiraval, da bi poudaril, da je svetost zakona v cilju, da se iz njega rodijo otroci. Sv. Tomaž Akvinski, najgloblji katoliški mislec Srednjega veka, je dejal, da je kontracepcija ((žalitev Boga«. Toda kljub temu pravi Noonan, da so razni sholastični teologi iz 13. stoletja začeli opuščali Avguštinova stroga stališča, po katerih je spolno občevanje, če mu ni namen množitev človeškega rodu, velik greh Učitelj sv. Tomaža Akvinskega sv. Albert Veliki je dejal, da utegne imeti spolno obče. vanje tudi samo v sebi kak namen, saj ga je zaukazal Bog. In medtem ko so cerkveni možje ža časa renesanse še vedno obsojali kontracepcijo, so nekateri ((napredni« misleci začeli govoriti o človeških vrednotah spolnosti. V 15. stoletju je Martin le Maistre iz
Pariza formalno izjavil, da je spolna sla pozitivna dobrina. Kolum-bov sodobnik John Major iz Škotske je rekel, da ni bolj greh občevati za užitek kakor «jesti lepo jabolko, ki nam ugaja«.
čeprav so se zgodovinske okoliščine, ki so povzročile nasprotovanje Cerkve proti kontracepciji polagoma spreminjale, je uradni katoliški nauk, postal še bolj togo or-' todoksen, pri čemer se je opiral na pravno teologijo, ki je poudarjala naravno pravo s stališča Cerkve.
Leta 1930 so v posvetnih krogih sprejeli nadzorstvo nad rojstvi kot nekaj popolnoma naravnega in to stališče so sprejeli celo na konferenci anglikanskih škofov v Lam-, bethu. Kljub temu pa je papež Pij XI. obsodil vse oblike nadzorstva nad rojstvi z ostrimi besedami in ga imenoval «pogubo za moralo«. Njegova enciklika «Cašti Con-nubli« je bila vrhunec cerkvene obsodbe nadzorstva nad rojstvi. Pet let pozneje je nemški teolog Herbert Doms predlagal personalistični) teologijo o zakonu, ki je poudarjala, da ima ljubezen prednost pred prokreacijo. Vfltikžn je kri-ti?irgl,, njegove teorije, vendar je za odtenek spremenil svoje stali-šče glede zakona. Papež Pij xn. je sicer odločno obsodil »pilulo«, vendar je dodal, da je .občevanje osebno dejanje, ki v skladu z besedo iz Sv. pisma' zdrugi dvoje oseb v eno samo telo.
Na tretjem zasedanju vatikanskega koncila so trije kardinali in en patriarh odkrito priznali hude motnje vesti, ki jih povzroča tradicionalni nauk Cerkve med milijoni poročenih katoličanov. Posredno je to priznal tudi papež Pavel, ko je imenoval papeško komisijo izvedencev, ki bi mu pomagala formulirati sodobna načela o krščanskem zakonu. V zvezi s tem Noonan ne izključuje, da bi se Cerkev končno le prilagodila časom Pii tem pravi, da je nanra-vila že precej poti ■ nasproti snre-jetju načela, da imajo lahko poleg množitve važnost v zakonu tudi druge osebne vrednote ter je že zdavnaj opustila srednjeveško gledišče, da je občevanje med nosečnostjo enak greh kakor kontracepcija. Noonan zaključuje v svoli knjigi, da je velika zmota mešati ponavljanje starih formul z življenjskim zakonopa Cerkve. Cerkev je na romarski poti ter sta njena milost in modrost stalno naraščala. Pri tem pripominja,' ria bosta naraščali tudi v prihodnosti. ■
Veljaven od 17. do 23. oktobra 1965
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vaši čustveni sestanki so pod močnim vplivom zvezd. Polni boste zagona in očarljivosti. Imeli boste mnogo uspehov v ljubezni sploh. Zelo se boste zabavali s prijatelji. Na delu boste nekoliko neodločni.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Te dni bi se morali počutiti boljše volje zaradi srečnih odnosov. Z ljubljeno osebo boste morali vsekakor pojasniti neko zadevo.	Zelo ugodni so prija-
teljski odnosi s starejšimi osebami, ki imajo več izkušenj kakor vi.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Ljubezenski odnosi bodo zelo zmedeni. Ne boste vedeli, kam bi se obrnili, ker vam bo preveč	oseb posvečalo pdzor-
nost. Cas je ugoden za prisrčne prijateljske odnose. Potrebna pa bo precejšnja »diplomacija«, da se ne pokvarijo.
RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Cas Je zelo ugoden za uresničenje dolgotrajnih želja. Naleteli boste na prisrčna čustva, razumevanje in ria vse to, kar bo okrepilo vašo domišljijo. Prijateljem pripravite kakšno veselje, s čimer se boste z njimi še bolj tesno povezali.
LEV (od 23.	7. do
22. 8.) Sedaj	posta-
ne čustveno življenje za vas zelo važno in preboleli boste vso žalost preteklih časov.	Tudi	v družabnem	življe-
nju boste imeli mnogo uspehov in vas bodo občudovali. Na delu se bo položaj polagoma izboljšal.
DEVICA (od	23. 8.
do 22. 9.) Ne	smete
dobesedno vzeti tega, kar vam poreče ljubljena oseba. Pomisliti morate, da niso	vsi	tako občutljivi	kakor
ste vi in zato vas lahko kakšna stvar neprijetno zadene. Zadovoljstvo boste našli v družbi iskrenih prijateljev.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Bodite vedno podjetni, posvečajte pažnjo svojemu partnerju in vedite, da je treba odnose vedno gojiti, tudi ko se zdijo najbolj utrjeni. Možna so nova poznanstva, ki bodo napotila k trajnemu odnosu. Pojdite na potovanje.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Skušati morate dokončno urediti svoje čustveno življenje. Lah, ko se poglobijo dosedanji odnosi, lahko pa se navežejo bolj srečni odnosi z drugo osebo. Zlasti same osebe bodo lahko napravile dobro izbiro.
STRELEC (od 22.11. do 21. 12.) Skušajte obvladati položaj in se bolj zanimajte za osebe, ki so vam drage. Polni boste očarljivosti in uspehov, zaradi česar boste pretiravali in povzročili ljubosumnost ljubljene osebe. Zelo prijetno srečanje s prijatelji.
KOZOROG (od 22. 12. do 21. 1.) Čustveno življenje je ppd zelo naklonjenim vplivom zvezd. Okoli sebe boste imeli mnogo ljudi, ki vas imajo radi. Z njimi boste mnogo razpravljali in prišli do ugodnih zaključkov. Na delu morate razčistiti svoj negotovi položaj.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) v čustvenem življenju bo vladala v začetku tedna napetost in boste morali biti zelo pozorni, da se ta napetost ne bo še bolj zaostrila. Prijatelji vam bodo pokazali mnogo razumevanja. Na delu nastanejo spori.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Na splošno bo položaj dober, čeprav boste preživeli trenutke melanholije in brezupa. Ne bodite preveč občutljivi in poj dite v družbo s svojim življenj skim tovarišem oziroma tova rišico. Navezali boste nove pri jateljske stike.

IH
J	^..-.. L



liiii




mmrm


I;Xv.;.v.v.v
LETOŠNJA TRCATEV JE BOLJ ŽALOSTNA
..^



to, kar nam
demokraciji, rodi v duhu
: . ■'
»cine v sekcijah PSI, ki so se zaključile z zmago pristašev znane Lombardijeve skupine, ki je dobila 72,5 odst. vseh
TEDEN
Deželni svet se je v minulem tednu sestal samo enkrat v sredo, ko je odobril dva zakona o prispevkih za javna dela in ko so odborniki odgovarjali na številna vprašanja svetovalcev, ki so zadevala vprašanje vrtcev ONairc (dr. Siškovič), vprašanje razlaščanja za naftovod (dr. Skerk), vprašanje o krizi gradbene industrije itd. Predvsem Pa je deželni svet odobril zahtevo o kontingentu cenejšega bencina za tržaško področje a pri tem zavrnil misovsko spletko v avezi z dovoljenim uvažanjem bencina v rezervoarjih iz jugoslovanskega področja. Pri glasovanju se je več kot polovica svetovalcev vzdržala, odbor sam Pa je bil tudi proti predloženi resoluciji, ki pa je vendarle dobila 23 glasov in bila sprejeta. Mnogo bolj važno pa je dejstvo, da je bil v prvi deželni komisiji sprejet, oziroma o-dobren zakonski osnutek v zaščito narodnostnih manjšin, ki ga je predložil dr. Škerk in za katerega so glasovali vsi razen misovcev in liberalcev. Dežela bo osnutek sedaj poslala vladi, da ga predloži parlamentu. Zakonski predlog obsega 2 člena in v 1. členu so navedeni členi kazenskega zakonika, Po katerih naj se kaznuje vsakogar, ki javno žali izročila, jezik in kulturo narodnostnih in jezikovnih manjšin ter vsakogar, ki javno hujska k narodnostni ali plemenski nastrpno-sti in sovraštvu. V petek pa so so v Rimu sestali predsedniki deželnih odborov s posebnim statutom in si izmenjali razna Vprašanja, ki so skupna vsem deželam. Prva deželna komisija je razen tega odobrila še dva vikonska osnutka, 3. in 5. komisiji pa sta na skupni seji razpravljali o osnutku zakona o Prispevkih za gradnjo bolnišnic.
Pokrajinski svet se je sestal v Ponedeljek na prvi seji svojega jesenskega zasedanja. Na njej je predsednik povedal, da je vladni komisar dr. Mazza sporočil, da je komisija za Trst odobrila kritje letošnjega primanjkljaja pokrajinske uprave v skupnem znesku 685 milijonov Ur.
Na seji tržaškega občinskega odbora je župan dr. Franzil sporočil, da bo v novembru prišel v Trst minister za proračun Pie-raccini, da se osebno seznani z vprašanjem ladjedelnice Sv. Marka in z vprašanjem gradnje avto ceste Videm-Trbiž.
V	sredo in v četrtek je bila tudi na tržaškem stavka e-lektriškega osebja, ki pa zaradi prekinitve dela v velikih industrijskih obratih, ki porabijo največ toka, sploh ni prizadela prebivalstva, razen delavcev v industrijah, ki niso mogli delati in ki sedaj zahtevajo plačilo dnevnic. V sredo zvečer pa so šest ur iz solidarnosti stavkali tudi uslužbenci Prevoznega podjetja Acsgat, za-r?di česar je bil ustavljen ves mestni promet
Tudi v minulem tednu je bilo v našem mestu nekaj vsedržavnih in mednarodnih kongresov. Najprej se je v nedeljo zakl jučil deželni kongres CGIL z izvolitvijo novega vodstva, nato se je v torek na univerzi zaključilo VII. zasedanje o zavarovalstvu, v četrtek pa se je Začelo vsedržavro zasedanje o Urbanistiki, ki je nomembno z asti zato, ker sovpada z gospodarskim načrtovanjem in urba-n^fčno ureditvijo v n-ši deželi.
V	petek je bila v sejni dvo-r!’ni obč'nskega sveta seja izvršnega odbora mlad!nske kon-zulto, na kpteri so orisot-i ponovno izvolili predsednika in izvršni odbor, ker je prvotno lzvoifcni predsednik, član ACM, P3dal ostavko. Za novega ored-ssdob-a je bil 1^-o’jen predstavnik Delavske zbornice (CTSL), i ot Slovenec pa je v izvršnem ‘■''boru Igor Kuzmina, ki je Predstavljal M’adin«ko iniciati-’°. Predsedniki Italijanskih ka-m ških organizacij so se odpo-v^eli zastopstvu v izvršnem odboru.
Šolski skrbnik dr. Tavella je Priredil v torek tokovno konferenco, na kateri je podal podatke o številčnem staniu učencev in dijakov na italijanskih m slovenskih šo’ah, o stanju u-čilric, in med drugim povedal, da bo o ustanovitvi slovenskega strokovnega zavoda odločala mešala italijansko-jugoslovan-Ssa komisija. Izrazil je tudi mnenje, da je sedai za sloven-s 'a šc‘e preveč didaktičnih ravnateljstev.
Predstavnik SS. dr. Simčič je naslovil na tržaškega župana vprašanje v zvezi z industrijam področjem na Krasu in Zahteval od njega intervencijo, da se ta pobuda ne uresniči.
Tudi pretekli teden so se nadaljevale predkongresne skupščine
glasov.
V S’ovenskem klubu se je z družabnim večerom začela 4. sezona v mali dvorani Kulturnega doma je otvorilo svojo Predavateljsko sezono Sloven-planinsko društvo, v Verdiju pa je z velikim uspehom
gostovala sovjetska folklorna skupina «Beriozka».
V	preteklem tednu je bilo na Goriškem večje število stavk, nekatere kategorije pa so začele z agitacijo Med najpomembnejše sodi stavka delavcev državne službe za proizvodnjo in distribucijo toka ENEL. V Gorici so stavkali samo delavci bivšega podjetja SELVEG, ki spada sedaj pod ENEIL. Sprva so stavko napovedali tudi delavci mestne e-lektrarne, ki je vključena v občinska podjetja, pa so jo dan poprej odpovedali, ker so medtem podpisali tovarniški sporazum. Zaradi stavke .ie primanjkovalo toka zlasti večjim obratom kot je CRDA v Tržiču in SAFOG v Gorici. Lastniki nekaterih tovarn v Tržiču so prav tako za dva prekinili proizvodnjo ter poslali delavce za dva dni na počitnice. V SELVEG v Gorici sta dva vojaka upravljala stroje, medtem ko so v mestni elektrarni pognali dva pomožna motorja Diesel, tako da se na Goriškem pomanjkanja toka skorajda ni opazilo.
Po dve uri so v sredo stavkale tekstilke iz Podgore. Stavka je trajala po zadnji dve uri vsake izmene. Proglasile so jo vse tri sindikalne organizacije, ker zahtevajo izplačilo proizvodne nagrade, priznane z delovno pogodba. Delodajalec je pripravljen plačati samo una tantum, vrhu tega pa se izgovarja s krizo in žrtvami, ki jih je storil za zaposlovanje delovne sile.
V	petek so stavkali delavke in delavci slaščičarskih podjetij, ki so zaradi ugodnosti pri nakupu sladkorja razmeščene na področju proste cone v Gorici. Zahtevajo obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. Tudi to stavko so soglasno proglasila vodstva vseh treh sindikalni organizacij. Z agitacijo pa so začeli tud gradbeni delavci, ker FILLEA — CGIL zahteva zvišanje mezd za 12 odsto, zagotovitev minimalne mezde v višini 80 odsto ter ureditev kvalifikacij ter drugih vprašanj. Tri dni so končno stavksile tudi otroške vrtnarice, uslužbene pri ONAIRC. Stavka Je bila splošnega značaja, proglasile pa so jo vrtnarice, zato ker ustanova nima dovolj sredstev ter bo morala nekaj vrtcev zapreti, če ji država ne pomaga s finančnim prispevkom.
Kar zadeva slovensko narodno skupnost naj omenimo predavanje Pietra Castell”-. ravnatelja milanske revije «Aggim-namenti sociali« o katoliških vidikih enciklike Pacem in terris. Ravnatelj je določil pojem manjšine, ki je teritorialno sestavni del matičnega naroda, pa živi v drugi državni tvorbi, ter poudaril, da se člani narodne skupnosti ne smejo odtujevali, ker jo sicer začno ogrožati. Sprva z narodno manjšino je element miru, tena se je srvsdM tv/i Janez XXIII., ki le v encikbki kar na treh mestih obravnaval to vprašanje.
Na včeralšnji seji pokrajinskega in jutrišnji seji občinskega sveta v Gorici je glavna tema čitanje programske izjave in njena obravnava.
Upravni svet konzorcila za industrijsko ceno v Tržiču je odobril splošni in delni načrt ter ju p-oslal deželni upravi, da, iz sredstev 12 milijarde lir za pospeševanje industrijskih con dodeli sredstva tr-šiški. Upravni svet je odobril tudi osnutek pogodb, ki bosta urejevali odnose med konzorcijem in zemljiškimi lastniki kakor odnose med konzorcijem ter industrijci, graditelji obratov na področju industrijske cone.
Samo 120 tisoč stotov grozdja letošnji pridelek na Goriškem
Nadaljuje se akcija za uresničenje zamisli o gradnji zadružne kleti
Po vinogradih na Goriškem so povečini že zaključili z letošnjo trgatvijo. Letos to opravilo ni bilo nič kaj veselo, saj je pridelek grozdja mnogo nod običajnim povprečjem, ker ga je poleti večkrat prizadelo neurje s točo. Nekateri vinogradniki iz Steverjana in drugih briških predelov so nam povedali, da njihov pridelek ne dosega niti polovico običajne letine. Grozdje je zadnje čase precej gnilo in marsikje ie slabo dozorelo. Nekaj je njegovo kakovost sicer izboljšalo lepo vreme v oktobru, vendar je to vreme prišlo skoro mesec dni prepozno.
Po prvih cenitvah pokrajinskega kmetijskega inšpektorata letošnji pridelek grozdja ni presegel 120 tisoč stotov in vina bodo pridobili komaj okrog 90 tisoč hi. Sladkorja vsebuje
grozdje okrog 18 odst. in bo torej tudi vino še kar dobro. Zasluga za boljšo kakovost gre tudi izboljšanim vinogradom, kjer vinogradniki vedno v večji meri odstranjujejo trte slabše kakovosti ter jih nadomestuje-jo z boljšimi vrstami.
• Kmetovalci, vinogradniki, vrtnarji, cvetličarji, živinorejci! Kar potrebujete, naročajte in kupujte pri Kmetijski zadrugi v Trstu (Ul. Foscolo 1).
Prejšnji teden ie bilo na sedežu trgovinske zbornice v Gorici ponovno oosvetovan e predstavnikov tistih ustanov in vinogradnikov, ki so zainteresirani pri gradnji zadružne vinske
kleti. Predsednik pripravljalnega odbora prof. Marsano je ob tisti priliki poudaril, da obstaja možnost da bodo dosegli potrebno na.inižje število članov, ki bodo dali v zadružno klet vsaj 15 tisoč stotov grozdja letno, kar je nujno potrebno za rentabilno obratovanje kleti. V ta namen so razširili tudi področje, s katerega bodo sprejemali člane. Poleg vinogradnikov iz Brd bodo vključeni tu-
Sestanek komisije za razdeljevanje podpore kmetom
V sredo se je sestala v Trstu pokrajinska kmetijska posvetovalna komisija, ki je razpravljala o vprašanju razdeljevanja pomoči kmetom, ki so bili prizadeti zaradi neurja 4. in 5. julija. Za prizadete kmete iz tržaške pokrajine je na razpolago 7.750.000 lir. Najbolj so bila prizadeta nekatera področja v miljski in nabrežinski občini. Predloženih je bilo približno 500 prošenj za skupno 130 milijonov lir škode. Z razpoložljivimi sredstvi za pomoč bi torej krili le približno 6 odst. prijavljene škode.
Na omenjenem sestanku ‘e bila izvoljena komisija, v kateri so razen pokrajinskega odbornika za kmetijstvo tudi
di vinogradniki iz predelov ob predstavniki kmečkih organiza-
neposrednem vzr.ož;u briških gričev.
V kratkem bodo začeli s ponovno propagandno akcijo na tem področju in če se bo do novega leta prijavilo dovolj članov, bodo poskušali uresničiti ta načrt že do prihodnje trsat-
cij in kmetijskega nadzorništva. Ta komisija bo proučila vse prošnje in na podlagi kriterijev, ki lih je odločila komisija, predlagala, kako naj se podpore razdelijo. Prizadeti kmetje, ki so zaradi slabe letine še bolj oškodovani, pričakujejo, da se
ve Do začetka t.es?a meseca so; delo komisije ne bo zavleklo z vpisanimi člani že dosegli! in da b0 podpora v kratkem količino 10 tisoč stotov grozdia. razdeliena
OPRA VILO V KLITI
MFf1
Stalno je treba potapljati «klobuk» nad črnim moštom

Iz nabrežinskega okoliša
Starše otrok srednje šole skrbi vprašanje strokovnega šolanja mladine, ki namerava v ta ali oni poklic. S tem šolskim letom so namreč prenehale strokovne šole kar pomeni za mladino, ki ne misli nadaljevati študija na srednlih šolah, resno zapreko. Takšne mladine je pri nas (v naši ob čini) razmeroma visok odstotek Kje naj se ta usposablja? Slovenskih strokovnih zavodov šs ni kljub tolikim opominom in prošnjam. To je tako važno vprašanje, da bi ga bila morala šolska oblast že rešiti. Pa so še druge šolske zadeve, ki kažejo, kako trmasto počasen je birokratski šimel in se prav nič ne zmeni, če je to v velikem nasprotju z brzino tekoče stvarnosti.
Stavka kamnosekov v državnem merilu ni še premaknila industrijcev, da bi delavcem priznali boljše mezdne in dru ge pogoje za njihovo naporno delo
} • Najboljše kmetijske stroje vam nudi po ugodnih cenah Kmetijska zadruga v Trstu (Ul. Foscolo l).
V okviru 8. slovenskega šport nega tedna je bila na pobudo športnega udruženja Bor v ob činskem tekmovalnem bazenu v Trstu plavalna tekma Med toliko tekmovalci so nastopili tudi Nabrežine! in se odlično izkazali ter odnesli največ uspehov (52 točk) Mladim športnim plavalcem naše priznanje in čestitke. Učencem in dijakem pa želimo, da bj se or * i. o odlikovali tudi v šoli.
Iz nedeljskega uvodnega članka «Nova krivice« smo razbrali, 0 si tud: šolska oblast privošči igro z našo usodo in nam, če in kjer le more, vrže polena pod noge. Tudi naši občani s svojimi dnevnimi brieami so sami opazili, da je tudi v naši občini glede našega šolstva nekaj narobe. Naš človek je razsoden, zna stvari pravilno primerjati in je, kar se tiče naših pravic, zelo tenkočuten. Zato slišite takšnole mnenje: Nikjer ne pridemo v navzkrižje z zakonom in vršimo svoje dolžno-posteni državljani. Iz vzrokov se nam ne da pritice'5 Slišimo enakopravnosti, zbližar.-ju med nar enciklike «Mir na
zemlji* i.e. Mnogi ukrepi šolske nizaclja kot je konzorcij razla-oblasti se nikakor ne ujemajo ščencev zaradi naftovoda. Pa
s temi načeli.
Tako meni naše preprosi o ljudstvo. Njegova sodba ni nikoli jalova, ker se ravna po pravilu, da zalezejo le dejstva, a ne sladkobna širokoustnost.
Opažamo, kr' o se določeni krogi zanimajo r.e samo za našo obalo (breg), marveč tudi za zemljišča ob cestah, ki jih smatrajo primerna za gradnje v pridobitne namene. Tako nre-ti predvsem dvojna nevarnost: izgine ta naša najtrdnejša o-snova (zemlja) in — kot kaže praksa— tudi izkupiček zanjo. Pa so v tem še druge nevarnosti.
Trgatev je pretežno že za nami. v nekaterih primerih za nekaj dni prezgodaj. Je Dač stara bolezen, da drug potegne drueeea za sabo. Letos pa le služilo za opravičilo gnitie grozdja. Je to sicer res, a ne tako splošno. Končno pa — zvonjenje po toči ne zaleže. Eno vprašanje oa še stoji pred vinogradniki, in sicer to, da je in bo v kleti potrebna velika previdnost in prizadevnost za pravilno ravnanje z moštom (vinom), sicer bi znala letina nedozorelega in nagnitega grozdja marsikomu napraviti preglavice. V zadnji nedeljski številki «Primorskega dnevnika* smo brali opomin v dveh prispevkih; v posnetku predavanja vinarskega strokovnjaka inž. Grgiča in v članku «Ob zaključku osmič* Oba sta namenjena napravi čim boljše in zdrave kaplje, da ne bodo opeharjeni niti potrošniki niti vinogradniki. Vsakdo naj — kolikor še ni — v lastnem interesu to v kleti upošteva. Treba se je držati načela, da je le dobro blago vredno dobrev-’ olačila. Od tej priliki moramo navesti mr.enje naših kmetov, ki se jezijo, da ni od kmetijskega nadzorništva nikoear, ki bi se zanimal za letošnjo vinsko letino, jih poučil o pravilnem ravnanju z moštom In nodobno.
sla prihitela k r.am predstavnika odbora za pomoč razlaščencem in na ne preveč primeren način primerjala ta odbor s konzorcUem. Gospodarji so se vpisali v ta odbor. Bilo s to zadevo kakor koli, a mi se vprašujemo, če je bila ta dvojna pot res potrebna. Ali se ni dalo niti v tem enostavnem primeru, ko gre za kmečko gospodarsko zadevo, dobiti enotnosti, ki bi nedvoumno bila vsestransko bolj koristna ! Mislimo, da ni to v interesu naše narodne skupnosti in navdarja no nečem, kar se s tem prav nič ne sklada.
Med našo mladino so dobri pevci in je res škoda, da ni v njeni sredi nikogar, ki bi jo v petju vsaj malo Vsfdil. Tu pa tam slišimo kakšno novp cerov-ško, se pravi iz naših tal zrast-lo pesem. Skušali bomo to narodno blago zbrati in ga. če bo vredno tudi objaviti.
Želimo si še več takih strokovnih predavanj in razgovorov
Na pobudo Kmečke zveze je > cejšnje zanimanje za taka pre-
inž. Stanislav Grgič v torek zvečer predaval o umnem kletarjenju v gostilni Guštin v Zgoniku, v sredo zvečer pa v občinski čitalnici v Reonu. Obeh predavani se je udeležilo precejšnje število vinogradnikov, ki so z velikim zanimanjem sledili besedam predavatelja in si zapomnili njegove nasvete ter priporočila, da bi, kljub slabi letini, lahko imeli kolikor toliko dobro vino.
Po predavanju je sledil razgovor in vinogradniki so postavljali vprašanja o stvareh, ki so značilna za posamezna področja. Vsi so bili zelo zadovoljni, da so slišali besedo strokovnjaka in se z njim Dogovorili no domače o svojih problemih.
Tudi v drugih krajih je pre-
davanja Za letošnjo trgatev, ki je že pri koncu, ie sicer že prepozno, za opravilo z moštom in vinom, za jesenska in zimska dela v vinogradu pa bi bila predavanja z razgovori med vinogradniki in strokovniaki zelo potrebna ir. koristna. Ta potreba, kot smo že večkrat poudarili, je letos še bolj občutena zaradi siabe letine. Vinogradniki so seveda zaskrbljeni, saj je v nekaterih predelih našega ozemlja vino glavni vir dohodkov. Spričo tega ie zelo čudno, da se kmetijsko nadzorništvo za vse to skoraj ne zmeni, ne prireja predavani ,,r,e nudi- vinogradnikom potrebne pomoči in nasvetov. Glede tega Je slišat! precej pritožb. Zato pa so tembolj potrebne, koristne in pohvale vredne pobude Kmeč-
CEROVUE
Menda Je zaradi nameravane naftovodne napeljave v malokateri vasi na tržaškem Krasu prizadetih toliko gospodarjev kot pri nas. Le-ti so takoj razumeli. da more njihove interese najbolje zaščititi ustrezna orga-
iiiiinuiiniiiiuimiMiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiimmiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiimiiiiniiiiiiiiMiitiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Z OPČIN
Izgubili smo vzornega mladinca
Nepopisno hudo je bilo vsem, ki so v ponedeljek popoldne spremili na zadnji poti mladega
že mrtev. Kako bi bilo mogoče opisati občutke ubogih staršev ob tej grozni nesreči. Zdrav in vesel je odšel, da opravi voja-
Kljub visoki starosti je bil vedno pri dobrem zdravju in je obdeloval svojo zemljo, le noge so mu zadnje čase nagajale.
svoj rojstni dan, je bil veselo razpoložen in se je pripravljal na trgatev. Pred nekaj dnevi na je nenadoma opešal in so
ško službo, vrnil pa se je v svoj Ko je 19. septembra praznoval
rojstni kraj po šestih mesecih ‘	J— '■*	----
in to samo, da ga položijo za vedno v domačo zemljo.
Poslednjič so se lepega jesenskega popoldneva poslovili od j ga morali odpeljati v bolnišnico Stojana njegovi starši, sestrica, sorodniki, prijatelji in znanci.
Vsi, ki smo bili navzoči smo občutili, da smo s Stojanom izgubili dobrega, veselega, poštenega in zavednega Slovenca in mladinca, ki je toliko obetal. Naj mu bo lahka domača zemlja, težko prizadetim storžem in sorodnikom pa izražamo naše globoko sožalje.
M. M.
KROGLJE
V sredo je v tržaški bolniš niči umrl v starosti 86 let Ivan Kocjančič, po domače «Spen-
Stojana Pečarja, ki so ga pri-1iz Krogelj štev. 11. V petek
Med prizadetimi lastniki zaradi gradnje naftovoda je tudi Karlo Mahnič, ki ima svojo domačijo ob križišču ceste Domjo-Dolina-Mačkovljc. Bil je v prvem seznamu razlaščencev in je seveda že dobil dekret o razlastitvi. Za gradnjo naftovoda mu bodo vzeli hišo in skupno 3915 kv. m zemljišča. V razlastitvenem dekretu mu ponujajo 640.000 lir za hišo in 1.97.000 lir za zemljo. Nič čudnega torej, da je Mahnič odkionil tako ponudbo in se pritožil na sodišče, da mu določi pravično
odškodnino za hišo in zemljo.
peljali iz Ternija, kjer bi motal odslužiti svoj vojaški rok.
Stojan se je rodil 8. avgusta 1944 v Trstu. Živel je s starši na Opčinah, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Nato je dokončal slovensko nižjo gimnazijo pri Sv. Jakobu v Trstu. Že v mladih letih je bil Stojan priden in ubogljiv otrok ter je po tej poti nadaljeval tudi kot dijak in mladinec. Vsi prijatelji in mladi Openci se ga dobro spominjajo, ker je rad zahajal v družbo, kjer je s svojim veselim značajem zabaval druge in se tudi sam poveselil. Ker je znal igrati na harmoniko, so ga večkrat povabili na razne šolske in druge prireditve.
11. maja t.l. se je Stojan odpeljal v Bologno, kamor so ga poklicale vojaške oblasti. Tu so ga določili, da bo odslužil rok v Temiju. Tudi pri vojakih je bil Stojan zelo priljubljen ter so ga imeli radi ne samo tovariši, temveč tudi nadrejeni.
Zadnje pismo, ki ga je napisal staršem, nosi datum 29. septembra. V njem je Stojan javljal svojim staršem, da je z njim vse v redu in da se ima dobro. Povedal je, da so bile tudi tam pri njih velike poplave ter da so oni, kot vojaki, pomagali ljudem pri reševanju življenj in imetij.
V petek 8. t. m. so karabinjerji na Opčinah sporočili staršem da je njihov sin hudo zbolel. Oče in mati sta se takoj odpeljala v Terni, toda njun Stojan je bil
popoldne so pokojnika pripeljali v K rogi je, od koder smo ga spremili na njegovi zadnji poti na dolinsko pokopališče
Istočasno je bil tudi pogreb pokojne Urše Kocjančič vd. Jer-cog, Kocjančičeve sestrične, ki je umrla tudi v sredo v starosti 80 let. Na dvojnem pogrebu je igrala godba z Brega, pevski zbor V. Vodnik pa je zapel nekaj žalostink.
Ivan Kocjančič je bil najstarejši vaščan in so ga dobro poznali v vseh bližnjih vaseh.
Kot najstarejši sin je Ivan ostal na domu in ie skrbel za kmetijo, 24 let pa je bil zaposlen v tovarni Gaslini, kjer je bil delovodja. Žena Ana Marija roj. Strajn mu je umrla pred 8 leti. Imela sta 9 otrok, od katerih so 3 umrli v otroških letih. Trije sinovi so bili v partizanih (Danilo je padel v borbi, Viktor pa je umrl pred nekaj leti zaradi posledic vojne).
Pokojni Kocjančič je z velikim veseljem obdeloval svoje vinograde in je bil večkrat nagrajen za svoja vina Steli smo ga med čitatelje našega dnevnika in pred tremi leti se je udeležil, kljub svoji starosti, izleta, ki ga je Primorski dnevnik organiziral, po Dalmaciji.
Naj mu bo lahka zemlja, svoj cem pa naše sožalje.
ke zveze, Zveze malih posestnikov, gospodarskih in prosvetnih društev.
Pričakujemo, da ne bo ostalo le pri predavanjih o kletarstvu in vinoeradništvu in da bomo v prihodjih mesecih imeli tudi predavanja o živinoreM o cvetličarstvu. o kmetijskem gospodarstvu. o zadružnih oblikah samopomoči itd. Tudi taka predavanja in razgovori bi bili zelo koristni.
PRAPROT
V predzadnjem tednu preminula 76-letna Jožefa Dorbež j« trila— uravnovešena,	razsodna,
mirna in delovna žena. S temi vrlinami je tJaže kljubovala težkim življenjskim izkušnjam, s kakršnimi se je v polpretekli dobi morala spoprijeti vsaka kraška žena, in to že v prvi mladosti. Ta trdna in skrbna žena se je kot kmečki otrok iz družine šusterčič že zgodaj seznanila s trdnim, skrajno težavnim in večkrat nehvaležnim delom, ko je kot mladenka dnevno nosila mleko iz nlene rojstne vasi Trnovice v Trst. Dolga pot, poletje z vročino in plohami, zima z ledom in snegom — to je bi'a njena prva življenjska šola. Kot zdrava in krepka Kraševka je to preizkušnjo dobro prestala in se ie-mu poslu tako privadila da ga le vršila kot zakonska žena in tako nategnila svoj trdi delavnik do svojega 70. leta
Že samo v tem njenem življenjepisu so vklesane žrtve te in drugih Kraševk iz najstarejšega rodu. žrtve vredne vsega spoštovanja. A kaj vse še zahteva trojica otrok in kaj še vse zmore prava materina ljubezen! Zato je ta mati tudi v Praprotu kot vdova mlekarila celo dotlej, ko bi se bila lahko že od* drhnila, zato je v tem Dopustila šele, ko so ji moči odpovedale.
Kot takšna si je ta priljubljena vaščanka pridobila spoštovanje in naklonjenost tudi v krogu znank in soseščine. To se je vidno odražalo pri pogrebni svečanosti predzadnji četrtek, ko se je razen potrtih svojcev množica Pogrebcev — domačih in sosedskih poslovila od nje. Blag ji • | spomJn. Svojcem naše globoko I sožalje.
iniiiiiiiiiiuiiiiiiitiiMmiiiiiiiiiiiniiitmtiiitmirtffimiiiiiMiiinimiiittiiiniiiiiiiiiiiiniiMMiiiiiiiiuiiiiiitiiNi
lameli in
(Nadaljevanje s 3. strani)
«Ne smete mi zameriti vprašanja, «sem mu rekel, «toda ali ne veste, da bi bili kdaj storili kaj takega, za kar bi mogli priti pred sodišče?«
«Nisem na bobnu, posel še kar dobro cvete. Pred tremi leti sem za božič nekaterim čuvajem res podaril purana, toda to je tudi vse, na kar se lahko spomnim Pa še majhni purančki so bili,» je dodal.
Vstal je, prinesel iz veže škropilnico in začel zalivati rože. «V vročini Jih Je treba redno dvakrat na dan,» je pojasnil, «pa jih še vseeno vzame vročina, kar jih je bolj občutljivih. Pa praproti, dobri bog! Praproti tega sploh ne prenesejo. Kje pa stanujete?«
Povedal sem mu svoj naslov. Uro naglega hoda bi imel do doma.
«Je pač tako,« je rekel Atkinson. ((Pograbiva stvar kar brez rokavic. Ge greste nocoj domov, se vam lahko vse mogoče pripeti. Ali vas kaj povozi, potem so te večne bananine in pomarančne lupine, da
sploh ne omenjam padajočih lestev.#
O teh neverjetnih rečeh Je govoril s tako resnobo, da bi se mu bil nekaj ur poprej smejal. Toda jaz se nisem smejal.
«Na.|boljSet kar lahko storiva,# je povzel Atkinson, «je to, da ostanete pri meni do polnoči Sla bova gor in kadila; morda Je znotraj hladneje.«
V svoje presenečenje sem privolil.
Sediva v dolgem, nizkem prostoru pod ostreškom. Atkinson Je poslal ženo spat Sam pa Je na malem brusnlku vneto ostril nekakšno orodje in kadil cigaro.
Zdi se, da je ozračje polno nevihte. Te vrstice pišem na razmajani mizi pred odprtim oknom. Ena noga Je počena, in Atkinson, ki se očitno razume na svoje orodje, ml jo bo popravil, brž ko sl zgladi dleto.
Enajst Je že proč. V manj kot eni uri bom mrtev.
Toda vročina Je taka, da človeku ne da dihati.
Nič čudnega, če bi komu zavreli možgani.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17 stopinj, najnižja 12,2, o|j 19. uri 16.1, zračni tlak 1021,2 narašča, brez vetra, vlaga 72 odst., nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 19.2 stopinj.
Tržaški dneva
Danes, NEDELJA, 17. oktobra
Mira
Sonoe vzide ob 6.24 In zatone ob 17.17. Dolžina dneva 10.53. Luna vzide ob 22,21 in zatone ob 13.49.
Jutri, PONEDELJEK, 1». oktobra
Luka
V TOREK SEJA DEŽELNEGA SVETA
Razprava o dveh zakonskih osnutkih ter številna vprašanja in interpelacije
Vprašanje Seme in Siškoviia o vesteh o industrijskem področju na Krasu ' Svetovalci PSI in KD za reklasifikacijo mejnega prehoda na Učji
V torek ob 9.30 uri se bo zopet sestal deželni svet. Na dnevnem redu je razprava o dveh zakonskih osnutkih: o osnutku št. 55 o ustanovitvi deželnega posvetovalnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo ter o zakonskem osnutku št. 60, ki se tiče podpor in prispevkov krajevnim ustanovam za njihovo delovanje. Ta zakonski osnutek je deželni svet že odobril, pa ga je vlada poslala nazaj v ponovno proučitev svetu z nekaterimi pripombami. O prvem zakonskem osnutku bo poročal svetovalec Virgoli-ni, o drugem pa Stopper.
Na dnevnem redu je tudi 8 vprašanj, 17 interpelacij in 2 resoluciji.
Svetovalca KPI Šema in šiško-vič sta postavila vprašanje glede vesti o ustanovitvi industrijskega podrofja na Krasu. Ta vest je zbudila precejšnjo zaskrbljenost. Svetovalca vprašujeta pristojnega odbornika, ali ve za stvar ter kakšne ukrepe namerava sprejeti, da se prepreči, da takšne pobude neredno nastanejo in se razvijejo izven načrtov krajevnih ustanov in dežele glede urbanistike in gospodarskega načrtovanja.
Socialista Volpe in Giacomettl pa sta naslovila vprašanje na odbor in na odbomištvo za prevoze in turizem, da bi zvedela, kakšne korake nameravata storiti pri pristojnem ministrstvu, da bi obmejni prehod na Uč.ji spremenili v višji razred, tako da bi lahko potovali zkozenj tudi s potnimi listi. Na ta način bi lahko potovali v Jugoslavijo skozi Tanamejo in Žago, kar bi prispevalo k povečanju turističnega prometa v Terski dolini, ki ljudi tudi mnogo krajevnih leoot in je zato primerna za turizem. De-mokristjanski svetovalec Urli pa je naslovil na odbor interpelacijo o istem vprašanju.
Bergomas in Jarc (KPI) sta vložila interpelacijo, v kateri pravita, da je kraj Fossalon pri Gradežu utrpel najveCjo škodo zaradi toče. Zato zahtevajo zakupniki ustanove Tre Venezie, naj jih oprostijo za leti 1965 in 1966 plačila odkupa ter podaljšajo rok za ta odkup za dve leti. Ista svetovalca vprašujeta tudi, komu bodo dodelili zemljo na posestvu omenjene ustanove v Pevmi in kakšni bodo pogoji za njen Odkup.
Svetovalec Bacicchi Je vprašal deželni odbor, kaj meni glede določbe, da morajo deželne zakone o prispevkih za razvoj novih industrijskih področij predhodno odobriti organi Skupnega evropskega tržišča. Predvsem vprašuje odbor, ali ne meni, da pomeni ta postopek dejansko odpoved avtonomiji, ki Jo država priznava deželi. Nadalje vprašuje, ali ni omejevanje industrijskega razvoja do področja Mestre-Padova, ki ga predvideva vsedržavni gospodarski načrt, posledica pogojev in usmeritev, ki prevladujejo v SET.
Socialdemokrat Devetag Je naslovil na odbor interpelacijo, da bi zvedel, ali bodo v CRDA po velikih uspehih pri gradnji ladij Raffaello, Oceanic itd. še naprej gradili linijske ladje. Isti svetovalec vprašuje tudi, kaj namerava storiti odbor, da bi dovolili Gradežu, da bi odprl igralnico (kazinb) ali vsaj «dom tujcev«, kot je že bilo v načrtih rajnke Avstrije. Končno vprašuje isti svetovalec tudi, ali namerava dežela pospeševati gostovanja glpda.lt šč Verdi in Teatro Sta-bile v drugih mestih dežele in v kulturnih izmenjavah s Slovenilo in Koroško, s katerima so bili navezani koristni stiki.
ki odgovarja v občinski upravi za resor zdravstva in higiene.
Županstvo sporoča nadalje, da bodo občinske seje vsak petek ob 18.30 v občinski palači ter da ne bodo posebej obveščali občinskih svetovalcev. Pravočasno bodo sporočili samo morebitne spremembe. Te sklepe je sprejel občinski odbor na svoji seji dne 12. oktobra letos.
Predsednik Berzanti pri ministru Manciniju
Predsednika deželnega odbora Berzantija je včeraj zjutraj sprejel v Rimu minister javnih del Mancini. Med razgovorom sta se dotaknila nekaterih vprašanj, ki še posebno zanimajo našo deželo s poudarkom na prometne zveze.
Začetek predavanj o poklicnem usmerjanju
V okviru delovanja urada za poklicno usmerjevanje mladine, ki deluje v sklopu tržaške trgovinske zbornice, bo jutri ob 18. uri v kongresni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicold 5 prvo iz serije predavanj, posvečenih visokošolcem, ki obiskujejo tržaško univerzo. Na vrsti je predavanje namenjeno študentom, ki so vpisani na gospodarski fakulteti. Nastopili bodo dr. G. Aleš. sio, dr. L. Paschi in inž. S. Se-gire Melzi. Slovenskim visokošolcem, ki študirajo ekonomijo na tržaški univerzi priporočamo, da se omenjenega srečanja udeleže. V večini primerov nimajo bruci in tudi ne starejši itudentje pravega vpogleda na možnosti, ki se jim odpirajo ob izstopu jz določene univerzitetne fakultete, zato so takšna usmerjevalna predavanja prav zares potrebna.
Urad za poklicno usmerjevanje bo v naslednjih dneh priredil še tri podobna srečanja, in sicer za študente z različnih fakultet. Koledar srečanj smo sicer že objavili, na to vprašanje pa se bomo vsekakor še povrnili.
V Bologni vsedržavno zasedanje o gradbeništvu
Položaj v gradbeni fticfiištnji'1 v zadnjem času slab in kvarno vpliva sploh na vse gospodarstvo. V zvezi s to krizo je sklicala FILCA - CISL v Bologni za danes in jutri študijsko zasedanje o temi: »Sedanja vprašanja stanovanjskega gradbeništva*. Tržaške gradbene delavce, člane Delavske zbornice, bosta na zasedanju zastopala Bruno Degrassi in Marcello Favento. Jutri bo v Bologni tudi sestanek vsedržavnega sveta FILCA - CISL, ki se ga bo udeležil tudi Bruno Degrassi. Na sestanku bodo proučili pogodbeni položaj gradbene stroke s posebnim poudarkom na stavkovno gibanje delavcev cementne industrije za obnovitev delovne pogodbe ter na razbitje pogajanj za obnovo delovne pogodbe gradbene stroke.
v domačem in tujem časopisju. Turistično propagando za lepote in zanimivosti tržaškega področja bodo omenjene tri ustanove odslej vodile skupno, pod vsakim oglasom pa bdo navedene hkrati vse tri organizacije. Strokovnjaki so se med drugim dogovorili tudi o dokončni ureditvi panoramske ceste »Strada delle Ginestre* ter o ureditvi devinskega pristana in pa obširne ploščadi v Ses-ljanu.
V PRISOTNOSTI PODTAJNIKA R0MITE
Zaključeno X. vsedržavno zasedanje o urbanistiki
Nesložnost o raznih vprašanjih urbanistike v državi je ostala Zagotovilo podtajnika Romite o priornosti avto ceste Videm-Trbiž
Na tržaški univerzi se je včeraj dopoldne zaključilo X. vsedržavno zasedanje o urbanistiki, ki se ga je udeležilo okoli 500 Izvedencev in arhitektov iz vse države. Zaključna faza zasedanja se je vršila v prostorih znanstvene fakultete in v dvorani «Fellce Venezian«, in sicer ob prisotnosti predstavnika osred-
primerov predavatelji odšli iz Trsta prav tako prepričani v pravilnost svojih nazorov, kakor so bili vanjo prepričani na začetku zasedanja, kljub temu pa nikakor ni mogoče trditi, da ni bilo to zadnje srečanje plodno in konstruktivno.
Podtajnik Romita se je v popoldanskih urah sestal z deželnim taj
nje vlade, podtajnika na ministrst- nikom socialdemokratske stranke
G. Cesarejem, ter se zadržal z njim v daljšem razgovoru. Vzela sta v
vu za javna dela, Romite.
Med trodnevnim zasedanjem so prišle do izraza najnovejše smernice v urbanističnem delovanju v državi, predavatelji pa so v več primerih pokazali, da obstajajo glede najvažnejših vprašanj, ki so povezana z urbanistično ureditvijo današnjega socialnega življenja, različni nazori in nasprotujoči si interesi. Kakor je pred samim zasedanjem napovedal eden izmed najvidnejših urbanistov v Italiji, prof. Piccinato, so si strokovnjaki s tega področja danes vse prej nego složni glede kopice problemov. S tega vidika ni X. zasedanje prineslo dokončne sprave med različnimi tendencami, saj so v večini
Dražba za pralnico in kopališče na Kontovelu
Na skrbništvu javnih del vladnega komisariata je bila 14. t. m. dražba za zgraditev javnega kopališča in pralnice na Kontovelu. Dela so dodelili podjetju Josip Milič iz Trsta za 28.300.000 lir.
iiiiimitimmiiiiimiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiimiiuimiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiHiiiui
SESTANEK POKRAJINSKEGA ODBORA KI)
Blasina in Fantasia zamenjala odbornika Romana in Colauttija
Z veliko večino odobrena resolucija o nadaljevanju politike levega centra ob podpori PSDI in PSI
Dogovor o enotni turistični propagandi
Na posebnem strokovnem srečanju v Sesljanu so se sinoči predstavniki pokrajinske turistične u-$tanove in avtonomnih organizacij za turizem iz Trsta in Seslja-a dogovorili glede skupnega na-opa pri reklamnem oglaševanju
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR iporoča, da nogometna tekma slovenskega športnega tedna led ZAR.IO Iz Bazovice In 'RIMORJEM s Proseka ne bo Ob 13.15 v Boljuncu ampak na IGRIŠČU V NABREŽINI OB 10.30.
V petek seja občinskega sveta
županstvo sporoča, da bo prvo Jesenska seja tržaškega občinskega prihodnji petek 22. t. m. ob 18 30 v občinski palači na Velikem trgu. S to sejo se bo začelo redno Sk?nS^f ^®edan-*e tržaškega občin-
Dnevnl red zasedanja Je zelo obširen ter zadeva vse veje občinske uprave. Z nekaterimi predlogi, ki naj bi Jih odobril občinski svet, nastopa prvič tudi slovenski socialistični odbornik Dušan Hreščak,
mMUllllimiillillll...»...mm..,m,...............„„„„......
NA NEDAVNEM SESTANKU V VIDMU
Gradbene zadruge zahtevajo koristi od zakona o posojilih
V resoluciji zahtevajo zvišanje prvega nakazila na 10 milijard lir, od katerih naj bo polovica za zadruge
Sinoči se je v palači Diana sestal pokrajinski odbor KD, ki je obravnaval politični položaj v Trstu pred jesenskim zasedanjem tržaškega občinskega sveta.
Pokrajinski tajnik dr. Botteri Je poda’ politično poročilo v katerem je poudaril, da se najvišjd organi stranke strinjajo s političnimi pobudami tržaškega pokrajinskega vodstva. V tej zvezi je dr. Botteri navedel razgovore z vsedržavnim tajnikom Rumorjem ter s podtajnikoma Piccolljem in Scalfarom. Tajnik Rumor je med drugim izjavil: «Sklep, ki je bil sprejel v Trstu, je zelo širokopotezen na raznih ravnih ter ni izključno krajevnega pomena in odraza. Umakniti se — je še pripomnil vsedržavni tajnik KD — bi pomenilo popustiti pred opozicijo in predvsem pred MSI.
Tajnik dr. Botteri Je nadalje ugotovil z "obžalovanjem, da ni poziv vsedržavnega vodstva naletel na odobravanje odbornikov Romana in Colauttija. Pripomnil je še, da je stališče obeh v protislovju s politično linijo stranke, ki obvezuje vse vodilne člane, da podprejo politično linijo, ki Jo je izglasovala večina.
Ostavki odbornikov Romana in Colauttija nista povzročili vodilnim organom KD kakih posebnih težav, kajti s hitrim postopkom sta bi'a zamenjana z občinskima svetovalcema Blasino in Fantasio. Dr. Botteri se Je zahvalil obema za požrtvovalnost In vernost, ki sta jo dokazali stranki. Na kraju svojega govora je dr. Botteri predložil pokrajinskemu odboru osnutek resolucije glede političnega -položaja in bodočih nalog stranke. V debato so posegli: Romano, Delise Paolo Pe-corari, poslanec Bologna, de Ri-naldini, Duva, poslanec Belci, Gian-ni Bartoli, Masutto, Stopper, Bellini, Ramani, Gallopin, Rinaldi in župan Franzih
V resoluciji, ki je bila odobrena z 21 glasovi proti 7 nasprotnim, enim vzdržanim in enim naklonjenim s pridržkom, je rečeno, da KD predstavlja ((demokratsko In nacionalno jamstvo na meji domovine«. Nadalje se pravi, da je politika levega centra že porodila določene politične uspehe na podeželju (v Nabrežini ln v Zgoniku) ter da se podobni uspehi obetajo v Miljah in v Dolini. Poudarja se nadalje, da so v Gorici uspešno ponovili tržaško pobudo vključitve v pokrajinski ln občinski odbor socialističnih prvakov «ne glede na njihovo jezikovno pripadnost, ali na njihovo preteklo politično izkušnjo«.
Na kraju se v resoluciji poudarja naklep, da se nadaljuje politika levega centra ob podpori PSDI in PSI.
V	Vidmu so se sestali predstavniki deželnega zadružništva vsedržavne zadružne zveze, sindikata gradbenih delavcev CGIL, združenja stanovanjskih upravičencev iz trsta, arhitekti in tehniki, ki so proučili nedavne ukrepe vlade o okrepitvi gradbene dejavnosti, ki Je sedaj v veliki krizi. Na sestanku so sprejeli resolucijo, v kateri ugotavljajo, da gradbene zadruge v deželi Furlaniji-Julijskl krajini ne bodo imele velikih koristi od zakona o posojilih za gradnjo ljudskih In ekonomičnih stanovanj, ker bodo velik del določenih posojil spravila v žep velika gradbena podjetja.
Resolucija nadalje ugotavlja, da Je položaj gradbene dejavnosti v deželi zelo resen In da so se zmanjšale naložbe in skrčilo število zaposlenih gradbenih delavcev, čeprav so nekateri zavodi za ljudske hiše začeli z izrednimi gradnjami. Toda njihova moč je precej omejena.
V	takšnem položaju, ugotavlja resolucija, smo sedaj priča stalnemu naraščanju stanarin. Zato bi bilo tteba čimprej sprejeti ustrezne zakone o »prostih« stanarinah ter bi bilo treba še za nadalje ohraniti
((blokirane« stanarine, kot to pred laga združenje stanovanjskih upravičencev.
Zaradi tega so na sestanku sklenili, da bodo podprli vse pobude v vsedržavnem okviru, da se v zakon o posojilih za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj vnesejo popravki, in sicer, da se zviša prvo nakazilo na 10 milijard lir, da se določi polovica tega denarja za gradbene zadruge, da se izključijo zasebna podjetja iz teh ugodnosti ter da se nakažejo prispevki za nakup že sezidanih stanovanj.
Poleg tega pa organizacija stanovanjskih upravičencev poudarja, da je v Trstu še vedno okrog 50 odstotkov stanovanj z ((blokirano« stanarino, ter da večina stanovalcev z ((blokirano« stanarino pripada revnejšim slojem. Zato zahteva, da se z zakonom podaljša veljavnost »blokiranih« stanarin. Ta zahteva je sedaj tembolj utemeljena, so ugotovili na sestanku, ker so danes v Trstu najemnine sorazmerno zelo visoke. Povprečne »blokirane« znašajo 10.000 lir, proste pa 25 000 lir mesečno. Zato bi bilo treba tudi člmpre.j urediti vprašanje zakona o «pravični» najemnini.
• Tajništvo združenja Italija . Sovjetska zveza v Trstu Ul. S. Nico-16 11 vabi vse, ki se želijo vpisati na tečaj ruskega jezika in slovenščine, naj to storijo nemudoma ker se bodo tečaji pričeli prve dni novembra. Vpisovanje je v teku vsak dan od 17.30 do 20. ure.
Trčenje dveh avtov med Grljanom in Sesljanom
Na obalni cesti, približno na pol poti med Grljanom in Sesljanom, se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča. V smeri proti Ses-ljanu je 79-letni Ferdinando Feria-to iz Ul. Bramante 3 vozli svoi fiat TSf 71587 v katerem se /epe1 ljala tudi njegova 79-letna žena Vincenza Cascone. Nenadoma ie Fer ato začel zavijati na levo, ker se je hotel ustaviti na parkirnem prostoru na strani morja. To pa je bilo zanj usodno, ker le nrav tedaj 57-lefcnl Aldo Forln fz Miiana Ui. Moncalvo 72 proti Trstu pri vozil fiat 1500 MI A09731, v katerem sta se peljali njegova 34-letna sestra Umberta Forln por Favre in njena 2-letna hčerka Annalisa Zaradi trčenja so se v notranjosti avtov pobili trije potniki z Milana in Ferlatova žena. Ranjence so z zasebnim avtom pripeljali v bolnišnico kjer so Casconejevo pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja od 10 do 20 dni zaradi udarca po giavi, desnem sencu, nosu ln Izgube spom'na. Ostalim trem pa so nudili prvo pomoč. Vs! bodo okrevali v treh do petih dneh.
S tovornjaka je padel
Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 42-letni šofer Elio Fio-rese iz Bassana del Grappa, Ul. Giovanni Sonda 1. V tovarni Ve-
trobel v Industrijskem pristanišču je Fiorese pripravljal svoj tovornik VI 57405, na katerega bi morali natovoriti steklene plošče. Nenadoma je spodrsnil v kasonu, izgubil ravnotežje in padel z višine enega metra in pol. Pri tem se je pobil po levem stegnu in si verjetno zlomil stegnenico. Na Ortopedskem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti od 10 do 90 dni.
pretres nekaj važnih vprašanj z gospodarskega področja, ln sicer zlasti vprašanje nove avto ceste iz Vidma v Trbiž z nadaljevanjem na avstrijskem državnem ozemlju. Tržaški politik je predočil podtajniku Romiti potrebo, da bi gradnjo avto ceste financirala neposredno država, saj gre za delo, katerega važnost daleč presega deželne meje. G. Cesare je še omenil, da je prav včeraj na italijansko-poljskih razgovorih v Varšavi prišla do Izraza želja, da bi kmalu stekla med poljsko prestolnico in Trbižem nova avtomobilska cesta, ki bi omogočila hitrejšo povezavo med Italijo in Podonavjem.
Podtajnik Romita Je priznal, da Je treba avto cesti Videm-Trbiž zagotoviti prlornost pred številnimi drugimi gradnjami, ki jih Ima vlada zdaj v načrtu, tržaškemu politiku pa je poleg tega zagotovil, da bo vladi poročal tudi o drugih perečih problemih deželnega in še posebej tržaškega gospodarstva, tako zlasti o ustanovitvi pristaniške u-stanove in pa o potrebi po številnejših zvezah s čezmorjem.
OBVESTILO ACEGATA
Prekinjen promet na progi št. 9
Vodstvo prevozne službe Acegata sporoča, da bo za časa kolesarske dirke »Trofeja rezistence« pri Sv. Andreju prekinjen promet na tramvajski progi št. 9 med postajo Sv. Andreja in Elizejskimi poljanami, in sicer od 13.30 do 16.30 ure.
Na pločniku je padla
Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne s prognozo okrevanja v treh mesecih zaradi zloma leve stegnenice sprejeli 74-letno Antonio Safred vd. Englaro lz Ul. Žara 14. V rešilnem avtu jo je spremljala 23-letna vnukinja Silvia Ferlatti, ki je povedala, da se je njena babica ponesrečila predvčerajšnjim zvečer v litrski ulici na vogalu Ul. Vignetti, kjer je nerodno padla na pločniku. ^
Neprevidno prečkanje ceste
2rtev prometne nesreče je postala včeraj zjutraj 72-letna Mar-gherita Savron por. Saule iz Ul.
Pietraferrata 51, ki je neprevidno prečkala cesto v Zavljah blizu stavbe štev. 47. Ko je bila že sredi cestišča, je udarila v levi prednji blatnik fiata 500 TS 46142, ki ga je proti središču vozila 25-letna Maria Luisa Talamini iz Ul. Pola 25.
Zaradi nenadnega sunka je Savro-nova padla vznak in se pri tem hudo pobila po zatilju ter izgubila spomin. Z rešilnim avtom so ponesrečenko odpeljali v bolnišnico, kjer so jo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo.
iiiimiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivfiiiimiiiiiimiiitiiiiimiiiiiiiiifiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiHiimii
Nesreča gradbenega delavca
Na gradbišču v Ul. Felluga se je včeraj zjutraj ponesrečil 29-letni delavec Firminio Sverzut iz Ogleja, Trg Kapitlja 11, ki je zaposlen pri gradbenem podjetju Comar iz Ul. Valdirivo 36.
Sverzut se je okrog 8. ure povzpel na 4 metre visok zidarski o-der in začel s svojim delom. Nenadoma pa je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil ravnotežje ln strmoglavil v globino. Sverzut je pri padcu udaril z glavo v kup kamenja, ki je stal pod odrom1-in si; pri tem povzročil globoke rane po lasišču, se pobil po glavi, po levem sencu in po ustnicah. Delovni tovariši so mu priskočili na pomoč ter mu pomagali v zasebni avto, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico. Na nevrokirurškem oddelku se bo ponesrečenec moral zdraviti 20 dni.
Ani in Rihardu Miliču iz Prebenega se je v nedeljo rodil krepak sinček
MARINO
Noni, sestre, brat, svakinja, svaki in nečaki jima iskreno čestitajo in želijo obilo sreče malemu Marinu.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
16. oktobra 1965 se Je v Trstu rodilo li otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 77-letnl Oreste Oltre-monti, 74-detni Antonio Degrassi, 56-letni Giovanni Rupena, 79-Jetna Gio-vanna Canolanl vd. BortolM, 80-letna Lucia Knapich por. Tomsa, 89-letna Gisella Windzpach por. Cosolo, 82-letna	Marija Krasovic	vd'.	Ščuka,
70-letna	Catenna	Debelil	vd.	Terzi,
72-letnt Giuseto Ghersa, 84-1 etna Lui-gla Zorzenon,
OKLICI: Telefonist Glorglo Lesu-rum ln uradnica Luciana Caranzulla, uradnik Fletro Paulini ln uradnica LlMana	Bertoli,	uradnik	Jan	Huls-
man in	uradnica	Renata	Urizlo, me-
hanik Sergio Maurich m gospodinja Adriana Zingarelli, slaščičar Arturo Carlo Grazio ln gospodinja Angelina Ikac, trgovec daudio Leban ln uradnica Gelsomina Manzi, pleskar Sergio Moratto ln gospodinja Isabel Gomez Villagran, elektromehanik Nino Ferro In baristka Claudia Forza, strojni oficir Federico Sablich ln gospodinja Maria Caris, prodajalec Mario Cocolo ln gospodinja Maria Glo-varniki 1, trgovec Umberto Menghinl ln učiteljica Maria Grazia Liveris, pomorščak Mario Colla in gospodinja Agostina Costa, električar Michele Messere ln šivilja Concetta Somaio-Iochio, trgovec Francesco Levacovlc in delavka Marcede Carl, elektromehanik Dlonisio Bortolutti ln gospodinja Maria Lulgia Fabjan, elektromehanik Giordano Generuttl in prodajalka Maria Pia Cossutta, mehanik Luigi Scherlaval in čistilka Feden-ca Sirca, pomorščak Bruno Berlin-gerio in gospodinja Maria Arcangela Amato, barist Vittorio Mallardi in baristka Giuliana Rampln, trgovec Gualtlero Pelloni In šivilja Charlotte Zorn, študent Alberto Zingarelli ln gospodinja Antonietta Dl Glorglo, mehanik Silio Pellizzaro In prodajalka Sonia Bandi, mehanik Mario Castellana in delavka Marinella Zibani, pleskar Aguilino Puzzer in delavka Graziella Marchesl, študent Luigi Carlucci in gospodinja Antonietta Damato, šofer Maurizio Car-bonarl in gospodinja Anna Maria Pecchiarich.
LOTERIJA
BARI	80	69	14	39
CAGLIARI	63	24	29	65
HRENCE	80	21	23	29
GENOVA	75	72	16	55
MILAN	48	87	6	6«
NEAPELJ	17	46	16	40
PALERMO	11	2	31	72
RIM	26	4	31	58
TURIN	15	49	87	55
BENETKE	15	41	18	83
57
56
75
32
:m
4
12
28
14
DNEVNA SLUŽBA LEKAHN
AUa Salute, Ul. Glulia, 1, Benussl, Ul. Cavana 11, Picclola, Ul. Orlam 2, Vernari, Trg Valmaura 11, D’Ambro-sl, Ul. Zoruttt 19/c, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Ravaslnl, Trg Liber-tš 6. Testa d’oro. Ul. Mazzini 43 Od 13. do 16. ure Alla Salute, ul. Glulia 1. Benussl, Ul. Cavana 11, Picclola, Ul. Orianl 2, Vernari, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN D’Ambrosi, Ul Zoruttl 19/c, Croce Verde, Ul. Settefontane 39. Ravaslnl, Trg Liberta 6, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
LADJE V PRISTANIŠČU
Gorenjska, Vis (Jug.), C Colombo, Europa, A. Cosulich, Esqu-ilino, Vul-canla, Saipa II, Eros, A. Lol'11 ghettl, Brlck VII, Capraia, Salaria (It.), Cheviot (Br.), Mustafa (Tu), Axum (Et.), Arda (Bu.), Coral (Pa.), T. Stavros (Ma.), Bremerhaven, Ca-lipso (Gr,).
OB 20-LETNICI ZAVODA
Intimna slovesnost profesorskega zbora trgovske akademije
Profesorski zbor trgovske akademije je imel sinoči v prostorih gostišča pri Subanu intimno večerjo ob 20-letnici ustanovitve zavoda. Kot izreden gost se je prisrčne intimne slovesnosti udeležil tudi prvi ravnatelj zavoda prof. dr. Rudolf Perharve.
Med slovesnostjo je povzel besedo sedanji ravnatelj akademije prof. dr. Vlado Turina, ki je 20-letnico ustanovitve zavoda povezal z 20-letnico osvoboditve in pri tem omenil, da je zavodu izdala krstni list takratna ZVU in da je bil ta dokument zelo kratek, saj je nosil samo naslov ((Okrožnica št. 77» in datum 8. okt. 1945. Posebej se je ravnatelj zahvalil prvemu ravnatelju prof. dr. Perhavcu za njegovo pionirsko delo pri zavodu in za njegovo zvesto in zgledno ravna-teljevanje, ki je trajalo skoraj eno destletje in to v časih, ko njegovo delo prav gotovo ni bilo lahko. S toplimi besedami se Je zahvalil tudi celotnemu profesorskemu zboru in osebju zavoda za njegovo požrtvovalno in strokovno dognano delovanje in izrazil željo, da bi se to in tako delovanje še nadaljevalo za še večji napredek in še večje uspehe naše trgovske akademije ki je v 20 letih svojega obstoja dala naši slovenski skupnosti in vsej naši družki že toliko sposobnih abiturientov.
S P D T PRIREDI
od 26.12.65 do 2.1.66 zimovanje na Livku; na razpolago bo tudi smučarski učitelj. Vpisovanje v Tržaški knjigarni, kjer dobite tudi vsa pojasnila. Vpisovanje bo trajalo le do konca tega meseca!
Razna obvestila
Slike, ki jih je posnel naš fotoreporter 9. t.m ob priliki srečanja bivših članov mladinskih društev v dvorani na stadionu Prvi maj. so na o-gled v Tržaški knjigarni, Ul. sv Frančiška 20.
• • •
Tržaški filatelistični klub »L. Košir« bo imel jutri, 17. t.m. od 10, do 12. ure, redni sestanek v prostorih kluba, Ul. Montecchl 6. Dospele so novitete Vabljeni filatelisti začetniki .
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel
priredi v nedeljo, 24. t.m. Izlet v Benetke ln Padovo. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva.
ŠIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
ENAL0TT0
Natečaj št. 42
ZMAGOVITI STOLPEC
Bari..........80	2
Cagliari	....	63	2
Firence	. . a >	80	2
Genova	....	75	2
Milan .	* » . .	48	X
Neapelj	....	17	1
Palermo	. g s .	11	1
Rim...........26	1
Turin.........15	1
Benetke	. . s s	15	1
Neapelj II ...	46	X
Rim II.........4	1
#
PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z 12 točkami
11 točkami
lir	437.800
10 točkami
lir 32.000
Dokončne kvote določi osrednja komisija
*
Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade
JEJLETTRO
HARHET
di VALERI0 SPETTI
PECI NA PREMOG IN KE-R08EN PRIZNANIH ZNAMK »JUNO« — «WRM MORNIG« — «RAICHON» — »OLMAR«
PRODAJA TUDI NA OBROKE, DO 24 MESECEV
TRIESTE — TRST Strada Vecchia deli’ I strla 2 tel. 812238 (na trgu pri Sv. Ani)
<UNIVERSALTECNICA>
RADIO — TELEVIZORJI — AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATIČNI PRALNI STROJI — HLADILNIKI — ELEK-TROGOSPODINJ8KI PREOMETI CANDY — REX — CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji
UNIVERSALTECNICA Trieste — Trst Corso Garibaldi št. 4 tel. 41-243 ln Trg Goldoni št. 1
Danes v nedeljo,
17. t. m.
PRI JAZBECU V TUPELCAH (pri Štanjelu)
SRNJAK S CMOKI
Slovenski klub vljudno vabi vse svoje stare In nove prijatelje na dobro kosilo in prijetno popoldne!
Gleda[išča
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi
na predavanje, ki bo v torek, 19. oktobra t. 1. ob 17. uri v Mali dvorani Kulturnega doma o
SIMONU GREGORČIČU
Predavanje bosta podala z besedo in sliko (120 diapozitivov) prof. Slavko Kretič in Rudi Hoenn iz Nove Gorice. Priporočamo obisk predvsem dijakom srednjih šol.
Vstop prost
KINO SKEDENJ
predvaja danes, dne 17. t. m. z začetkom ob 14. uri barvni film:
Voglio essere amata in un letto (Tottone
(Hočem biti ljubljena v medeninasti postelji)
Igrata:
DEBBYE REYNOLDS HARVE PRESNE
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Ivan Cankar obvešča, da se bo v kratkem začela v društvenih prostorih baletna šola.-In formacije In vplsovanie otrok od 6 let starosti dalje na sedežu društva vsak večer od 18. do 19, ure v Ul. Montecchl 6/IV.
Kino - fotografski material
SE G Ul IN
Trst, Ul Mazzini 53 Telefon 733-361
vabi prijatelje ln znance, naj ga obiščejo
EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA
TRIESTE — TRST UL. S. FRANCESCO 44 TEL. 28-940
Takojšnja izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA in trokolesnih tovornih vozil A P E v kateri koli kraj v Jugoslaviji.
Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov in pribora »PIAGGIO«
Mali oglasi
IŠČEMO ELEKTHISKEGA VAJENCA
Tel. 94-240 od ponedeljka dalje PRALNI STROJ »HOOVERMAT1C« malo rabljen, prodam — tel. 46-825 ali pa naslov na upravi »Primorske ga dnevnika«.
POL-DELAVKO IN VAJENKO Išče frizerski salon — plača dobra. Tel, 36-664, od ponedeljka popoldne dalje.
ZLATE predmete, ure, prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri komlsionarju DARVVIL, Trst, Piazza S. Giovanni 1.
V SKLADIŠČU D. K O Z U L I C A TRST, Ulica Machiavelli štev 12 za direktni Izvoz po eksportni ceni dobite pralne stroje REX. CANDV in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo V skladišču nasproti dobite konfek cijsko blago; plašče kožuhe (bunde) hlače itd
Sintetične preproge
ln preproge za hodnike iz pia stike »BALATUM« ln »MERA KLONa. Moderno pokrivanje podov z gumo «MOQUETTE» ln ploščico kRIKETT« m »ARMSTRONG« Bežna vrata »ROLLPORT«, beneške zavese (tende veneziane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R. P. IIALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel 95-919
VERDI
Danes ob 16. uri v gledališču Verdi zadnji nastop sovjetskega baletno-tolklornega ansambla »Berliozka«. Pri blagajni gledališča so v prodaji se razpoložljive vstopnice.
* • •
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje sprejemanje abonmajev za operno sezono 1965-66. Dosedanjim a-bonentom bo dovoljeno podaljšanje abonmajev v mejah možnosti do 23. oktobra, po tem roku pa bodo njihov; stari abonmaji zapadli in bodo na razpolago novim prosilcem. Vse Informacije daje gledališka blagajna, telefon 23-988.
AVDITORIJ
Pri blagajni v galeriji Protti se jutri začenja prodaja vstopnic za tretji in zadnji koncert avtonomne ustanove gledališča Verdi po znižanih cenah, ki bo v četrtek ob 21. uri v Avditoriju (vhod iz Ul Tor Bandena). Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Bruno Marllnottl, sodeloval pa bo pianist Alessandro Specchi. Na programu so dela: De F rila — Tri je plesi iz baleta «Trio-gelnik«; Ravel — Koncert za klavir in orkester; Čajkovski — Šesta simfonija (patetična).
Kino
Nazionale 14.30 «7 uomini d’oro». Eastmancolor ftsssana Podesti, Philippe Leroy, Gastone Moschin.
Arcobaleno 16.00 «Berlino, appunta-mento alte spie».
Excelsior 13.30 «La nave del folli«. Jose Ferrer, Simone Signoret. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 13.30 «Prima vittoria«. John Wayne. Prepovedano mladthl pod 18. letom.
Grattadelo 14.00 «11 piacere e l’amo-re». jane Fonda, Chaterlne Spahk. Techmcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom
Alabarda 13.30 «La collina del dlso-nore«. Sean Connery. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Filodrammatico 14.30 rSpionagglo a VVashington«. Technlcolor Patrlcia Crowley.
Aurora 15.30 »Agente 077, misslone Bloody Mary».
Cristallo 15.00 «Te la sent> stasera«. Technlcolor. Debbye Reyno!ds.
Garibaldi 15.00 »Duello al sole« Te-cnicolor Gregory Pečk, Jennifer Jones. Prepovedano mladini pod |6. letom.
Capitol 15.00 «Come uccidere vostra moglle«. Technicolor. Jack Lem-mon. Virna Lisi.
Impero 15.00 «Uno sparo nel bulo«.
Vittorio Veneto 14.00 #La notte del-l’iguana». Richard Burton, Ava Gar-dner. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14,30 »La vera storia di Jess M bandito«. Technicolor Robert VVagner. Jeff Hunter, Hope Lagde. Zadnji dan.
Astoria 14.00 «L'uomo di Rio«, Technicolor.
^stra 15.30 «L'uomo che non sapeva an>are». Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 14.30 »Scusa, me Io presti tuo, marito«. Technlcolor. Rorfiy Schneider, Jack Lemmon.
Ideale 14.00 «11 mondo tra le mle braccla«. Gregory Pečk, Ann Blyth. Technlcolor.
Skedenj 14.00 ((Voglio essere amata In un letto d'ottone». Technicolor. Debbye Reynolds, Harve Presne.
Našim naročnikom na zbirko «100 romanov« Cankarjeve založbe sporočamo, da smo prejeli vse romane letošnje zbirke, in sicer:
Flaubert: GOSPA BOVARY Hemingway: KOMU ZVONI Hamsun: POTEPUHI Gide: VATIKANSKE JEČE Gogolj: MRTVE DUŠE
Knjige lahko prevzamete v prihodnjih dneh v
Tržaški knjigarni,
Ul. sv. Frančiška 20
Tel. 61792
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina predrage s* stre Nine daruje Anica Lorenzi 1.00 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina dragega n« čaka Branka Popoviča darujeta Tonf ka in Emil Colja 3,000 lir za športn združenje Bor.
V	počastitev spomina Stojana Pe čarja, daruje družina Simonič 1.0!) lir za Glasbeno Matico.
Po dolgi bolezni je preminil naš dragi
Edvard Malalan
Pogreb bo v ponedeljek, 18. t. m. ob 15.45 Iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost k cerkvi na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo starši, strici in drugi sorodniki.
Primaria Impresa Zlmolo
Z A M V A L A
JOŽEFO BABUDER
Posebna zahvala darovalcem cvetja ln vsem, ki so poči stili njen spomin.
Žalujoče družine PETAROS, ŽERJAL in LONGi Boršt, Materija, 17. oktobra 1965,
ZAH VA L A
Iskrena zahvala vsem, ki so nam stali ob strani ob izgubi dragega očeta, tasta, deda in pradeda
IVANA KOCJANCICA
Posebna zahvala vsem darovalcem vencev in cvetja, godbi in pevcem in vsem onim, ki so ga spremili k večnemu počitku.
ŽALUJOČI SORODNIKI
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Sodna obravnava o tragični smrti Luča Žnideršiča pri trčenju v avtobus
Šofer avtobusa oproščen zaradi pomanjkanja dokazov - Zastopnik zasebne stranke izpodbijal pričevanje duhovnika De Santija
Na kazenskem sodišču Je bila včeraj razprava proti 43-Ietnemu šoferju Luiglju Radiniju po rodu « Umaga, ki stanuje na Senenem trgu l. Radini je bil obtožen nenamernega umora in povzročitve telesnih poškodb, ker je zakrivil hubo prometno nesrečo, pri kateri se Je 7. maja lani smrtno ponesrečil vzletni Lučo Žnideršič iz Barko-Velj, Furlanska cesta 231.
Vsem je še živo v spominu pretresljiva prometna nesreča, pri kateri je v najlepših letih izgubil življenje Lučo Žnideršič, ki Je bil stavec v naši tiskarn!.. Tistega večera okrog 22.30 se je Žnideršič s svojim avtom fiat 1100 TS 20819, v katerem so se peljali tudi njegov 5o-letni oče Karel Žnideršič, 52-let-hi Alojz Martelanc s Furlanske ceste 213 in 60-letnt Stanislav Starec * Furlanske ceste 475, izpred stavbe občinskega trošarinskega urada na Furlanski cesti, odpeljal proti Proseku. Toda le 240 metrov dlje se je pripetila strašna nesreča. Žnideršič je silovito treščil v avtobus Podjetja «La Carsica« TS 28015, ji ga je nasproti privozil Radini. Nesreča se je pripetila na kratkem Odseku ceste med dvema ovinkoma.
Pri nesreči 'se je Žnideršič najhuje poškodoval in je pol ure po sprejemu v bolnišnico podlegel hudim zadobljenim poškodbam. Njegov oče in druga dva potnika pa so se ranili po glavi in udih in so se morali v bolnišnici zdraviti od naj-mani 15 do največ 25 dni.
Agenti prometne policije so na
kraju nesreče uvedli preiskavo. U-gotovih so, da Je neposredno po trčenju Žnideršičev avto zaneslo nekaj metrov nazaj, da se je z zadnjim delom zaril , v skalo nad cesto, avtobus pa je po 15 metrov dolgem zaviranju, s prednjimi kolesi zavil na levo in se z levim prednjim kolesom naslonil na levi rob ceste, kjer je obstal počez cestišča.
Pri zaslišanju je Radini povedal, da je vozil po desni z brzino največ 30 do 35 km na uro. Trdil je, da ko je pred ovinkom, ki zavija na levo, videl luči nasproti prihajajočega avta, signaliziral s hupo in z lučmi. Nesreča pa se je —po njegovih trditvr.h — pripetila, ker je Žnideršič vozil pomaknjen na levo. Zdi pa se, vsaj tako je na včerajšnji razpravi povedal odvetnik Miani, ki je zastopal zasebno stranko, da Je Radini hotel «rezati» ovinek.
Iz pričevanj potnikov v Znider-šičevem avtu pa je razvidno, da je avtobus privozil nasproti s prižga nimi dolgimi lučmi. Vsi so si bili edini, da so trenutek pred trčenjem, zagledali pred seboj ostro svetleče luči. Ni torej izključeno, da so luči delno oslepile Žnideršiča, ki se je zato morda za nekaj centimetrov pomaknil na levo.
Včerajšnja razprava je pravza prav slonela na pričevanju 44-let-nega duhovnika Antonia De San til« po rodu iz Buj, ki stanuje v Križu 557/b, ki se je vozil takoj za avtobusom proti mestu. Ma-
li I \» IKIS>. rKOSKM
predvaja danes, dne 17. t. ni. z začetkom ob 16. uri barvni film:
DDPO RIFiFI Topkap:
po znanem romanu «The Hght of day»
Kitit itn Surinah
predvaja danes, dne barvni film Metro:
17. t. m. z začetkom ob 16. url krasen
? ammutinati del Bounty
(UPORNIKI NA BOUNTYJU)
Igrajo:
MARLON BRANDO TREVOR HOVVARD RICHARD HARRIS
Jutri, v ponedeljek, dne 18. t. m. z začetkom ob 18. uri ponovitev barvnega filma Metro:
Cii ammutinati del Bounty
(UPORNIKI NA BOUNTVJU)
lo prej je zaprosil šoferja, da ga pelje v mesto in sedel na desni sedež fiata 600. Priča je povedala, da je razločno videl avtobus pred seboj, ko je vozil z ugasnjenimi notranjimi lučmi, signalne luči pa so bile prižgane. Duhovnik je tudi povedal, da je avtobus vozil največ 45 km na uro, kljub temu, da šofer avta v katerem se je peljal, ni mogel prehiteti avtobusa, ker so stalno prihajali nasproti avtomobili. Na tragičnem ovinku pa je De Šantl, ki je sedel na desni, razločno videl Žnideršičev avto, ki je z veliko brzino in pomaknjen na levo prihajal nasproti. Trenutek pred trčenjem je celo imel razločen občutek, da se bo nekaj zgodilo in je celo zakričal «na pomoč« ali nekaj podobnega. In res se je zgodilo. De Santi je izstopil iz fiata 600 in pohitel k ranjencem, da bi jim nudil duhovno pomoč.
Sodnik Rossi je odslovil pričo in dal besedo odv. Mianiju, zastopniku zasebne stranke, ki je v svojem govoru spodbil marsikatero trditev De Santija. Kako je mogel duhovnik razločno videti dinamiko nesreče, ko se je to zgodilo ponoči in je on sedel na desnem sedežu fiata 600. Pred njim je vozil avtobus, ki je širok kar dva metra in pol, zato se zdi bolj neverjetno, da je priča mogla kaj dosti videti, razen zadnjega dela avtobusa.
Odv. Miam je nato povedal, da so res bili Žnideršič oče in sin. Martelanc in Starec v neki csml-ci, vendar so tam popili morda dva kozarca vina in ne več. Iz zdravniških spričeval ranjenih potnikov v Znideršičevem avtu tudi ni razvidno, da bi bili v stanju alkoholne opojnosti. Odv. Miani je v nadaljevanju svojega govora sodišču tudi dokazal, da Žnideršič ni mogel voziti z veliko hitrostjo, ker Je bil prevozil le 240 metrov od mitnice j do kraja nesreče, zato je morda dosegel hitrost največ 45 km na uro Te ugotovitve je odv. Miani tudi dokazal z izidom tehničnih po-iskusov, ki jih je pred nekaj dnevi na istem kraju opravil izvedenec.
Odvetnik Miani Je nato postavil svoje zahteve v korist zasebne stranke. Od sodišča Je zahteval, da obsodi Radinija na povrnitev škode Znlderšičevl vdovi in otrokoma ter Martelancu, Starcu in Žnideršiču v skupnem znesku 25 milijonov lir in pol ter na plačilo stroškov odvetnika zasebne stranke.
Spregovoril je nato javni tožilec dr. Ballarin, ki v navedenih dogodkih ni uvidel Radinijeve odgovornosti. Radini Je pač avtobus- vozil na desni strani In ne prenaglo, zato Je sodišču postavil svojo zahtevo, da Radinija oprosti zaradi pomanjkanja dokazov. Oglasil se Je nato odv. Tamaro, ki je branil Radinija in se v glavnem naslonil na priče vanje duhovnika De Santija ter zahteval, naj sodišeriCTeCe popolno oprostitev.
Sodniki pa so v glavnem sprejeli tožilčevo zahtevo jlni JR«dln 1 ja opro stili zaradi pomanjkanja dokazov.
PROGRAMSKA IZJAVA POKRAJINSKEGA ODBORA
Prisotnost narodne manjšine narekuje zaščito njenih upravičenih zahtev
Za program je glasovalo 15 svetovalcev KO, PSI, PSDI in SOZ proti 8 KPI, PSIUP in PLI, vzdržal se je eden od MSI - Odnose z Jugoslavijo je treba okrepiti in razširiti na kulturnem in gospodarskem področju
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes, dne 17. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni Pa-navision film:
IL MONTE Dl VENERE
(VENERINA GORA)
Igrajo: ELVIS PRESLEY — GLENDA FARRELL — ARTHUR O’ CONNELL
Predsednik pokrajinske uprave dr. Chientarolli je na sinočnji seji pokrajinskega sveta v Gorici preči-tal dolgo programsko izjavo levega centra, ki bo tvorila podlago za delo pokrajinskega odbora. Njegovim izjavam je sledila debata, v kateri so se oglasili predstavniki vseh strank, ki so zastopane v pokrajinskem svetu. Sledilo je glasovanje pri katerem se je za program levega centra izreklo 15 svetovalcev (KD, PSI, PSDI in SDZ), osem jih je glasovalo proti (KPI, PSIUP in PLI), vzdržal pa se je predstavnik misovcev.
Predsednik je uvodoma poudaril,
llllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllHimiHIIIHIIIItM
V Piranu razgovor o turističnih vprašanjih
Včeraj so predsednik občinske skupščine Piran ing. Zlatko Pajk in njegovi ožji sodelavci posvetili malone ves dan razgovoru z novinarji o problematiki turizma in gospodarstva v zvezi z gospodarsko reformo in zaključkom glavne turistične sezone. Razgovor, ki se je začel ob 10. uri na sedežu občinske skupščine, se je razpotegnil ves dopoldan, vendar se je omeji skoraj izključno na probleme, ki so posredno ali neposredno povezani s pospeševanjem in nadalj-njim izboljšanjem turistične dejavnosti na področju občine Piran in slovenske obale. Bilo je sicer govora tudi o nekoliko bolj odmaknjenih perspektivah v zvezi z razširitvijo gostinske zmogljivosti na področjih občine Piran, še več pa o bližnji prihodnosti, predvsem o tem, kako bi se turistična sezona čim bolj podaljšala. V ta namen bodo služili na eni strani razne prireditve ter novi športni in zabavni objekti, ki jih imajo v načrtu sama gostinska podjetja, na drugi strani pa režim cen. Glede tega je bilo rečeno, da bodo v prihodnji glavni sezoni cene gostinskim storitvam ostale enake letošnjim, pred in posezonske cene bodo za 20 do 30 odst. nižje, izven sezone pa bo popust še veliko večji.
Piranski gostitelji so nato novinarje pospremili na krajši ogled obalnega pddrpčja, kjer se je na ladji poprejšnja diskusija spremenila bolj v pomenek in izmenjavo misli, kar se je nadaljevalo tudi med kosilom.>,v restavraciji hotela »Palače«.
ter priljubljenii igra O l) P I! T O

PORTOROŽ
PORTOROSE
ROULETTE CHEMIN DE EER RA ECA R A TRENTE ET QUARANTE CELO LE T O
GRILI BAR - CABARET - STRIPTEASE
ATMOSPHERE PARISIENNE
V HOTELU « RIVIER A > PORTOROŽ
TRST
Ul. BoCCP' ■* Telefon 28-373
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje tudi v inozemstvo
PROIZVODI
ZERIAL
DOMAČI
INOZEMSKI
in
TOVARNE «MEBL0»
iz SOLKANA pri NOVI GORICI
IAL
POSAMEZNI DEU POHIŠTVA
UVOŽENO POHIŠTVO
POHIŠTVO ZA SOBE IN PREDSOBE
SPREJEMNE SOBE -KNJIŽNICE
SPALNE SOBE
DNEVNE SOBE
KUHINJE
SPLOŠNA IZBIRA POHIŠTVA
VAS VABI da si ogledate
NOVO RAZSTAVO POHIŠTVA
v Ulici Madonnina 18
TRST
RAZSTAVA VAS BO ZANIMALA 00 PRVEGA 00 ZADNJEGA NADSTROPJA
NAJNOVEJŠI SISTEM PRODAJE: KUPEC IZBERE IN KUPI SAM
da se pokrajinski odbor pri svojem programu ne more oddaljiti iz okvira, ki ga postavljajo obstoječi zakoni. Za nas je posebno važna točka, ki govori o zaščiti narodne manjšine in o odnosih s sosedi:
((Predvsem, želimo poudariti, je dejal predsednik, kar je bilo rečeno že na prejšnji seji sveta, glede prisotnosti narodne manjšine, ki narekuje spoštovanje in zaščito njenih upravičenih zahtev na pozitivni demokratični osnovi in v skladu z ideali nove Evrope, združeni v miru in v bratstvu narodov»
Pokrajinski odbor namerava nadaljevati tudi z vrednotenjem vloge Gorice kot mostu do sosednih narodov predvsem zaradi njene zemljepisne lege. O važnem problemu odnosov ob meji je treba govoriti še s posebnim poudarkom v okviru politike rimskega zunanjega ministrstva. Te odnose je treba vedno bolj zboljševati zlasti z nadaljevanjem sestankov z upravitelji bližnjih jugoslovanskih področij. Na teh sestankih je treba pospeševati rešitev problemov v skupnem interesu. Med temi so kulturne izmenjave, izboljšanje sporazumov za maloobmejni promet, okrepitev medsebojnih komunikacij itd.
Pri splošnih programskih smernicah je predsednik poudaril namen, da bodo nadaljevali z akcijo za ozdravitev pokrajinskih financ, z urejevanjem cestne mreže, kar velja zlasti za ceste v Steverjan in Doberdob kakor tudi za ureditev turistične ceste na tem področju ter za realizacijo avto ceste Villes-se-Gorica in njeno nadaljevanje proti Ljublani.
Na področju programa za gospodarsko in socialno načrtovanje je obljubil, da bo delo uprave bolj v skladu s potrebami skupnosti. Pokrajinska uprava bo posredovala za nadaljnje omiljenje vojaških služnosti. Omenil je važnost prisotnosti državne industrije na Goriškem, go-riške proste cone, krožnega sklada in davčne olajšave za tržiško področje ter s tem v zvezi prizadevanje za polno delavsko zaposlitev.
Program omenja tudi gradnjo protoslnhrotrona in nadaljevanje akcije, da se ga zgradi pri Doberdobu. Prav tako bo treba posredovati za ustanovitev goriškega izboljše-valnega konzorcija na Krasu.
Glede kmetijstva obljublja program nadalje pospeševanje živinoreje in zadružništva, pomoč dijakom kmetijskih šol in pomoč kemičnemu zavodu v Gorici.
Nadalje je poudarjena potreba pospeševanja turizma na Krasu in v Brdih, v Tržiču in Gradežu. Za te in druge probleme se bodo za sredstva obrnili tudi na deželno u-pravo. V okviru razpoložljivih sredstev bodo vodili tudi socialno politiko.
Pri debati je najprej spregovoril za KPI svetovalec Menichino, ki je kritično presodil program, ga ocenil kot nezadostnega in napovedal, da bo njegova skupina glasovala proti. Za PSI je dr. Macoratti kritiziral nekatere izjave desne in leve opozicije ter dal pristanek na glavne smernice programa, ki je bil sporazumno izdelan. Prof. Kran-ner od SDZ je omenil programsko izjavo glede slovenske narodne manjšine ter poudaril, da je plod sporazuma štirih strank. Govorili so še drugi svetovalci in vsem je odgovoril predsednik Chientarolli z dodatnimi pojasnili nekaterim programskim točkam.
Sledilo je glasovanje po katerem so nekaj pred 20. uro prešli na dnevni red upravnih zadev.
Pogreb zavedne žene Karoline Kreševec
por. Kreševec. Na zadnji poti Jo je pospremilo veliko število prebivalcev z Oslavja, kjer je pokojnica stanovala s svojim možem Jožefom, iz Pevme, Steverjana in drugih krajev, kar je najboljši dokaz za njeno splošno priljubljenost. Svoje otroke je vzgojila v zavednem slovenskem duhu, saj so nekateri izmed njih aktivno sodelovali v osvobodilni borbi. Družina pokojnice je vsak dan prebirala naš list.. Prizadetim svojcem izrekajo sožalje vaščani in znanci, pridružuje se jim tudi naše uredništvo.
ZAGOTOVILO IZ RIMA
Mednarodni blagovni promet preko goriške železniške postaje
Državni podtajnik za promet on. Mannironi ,jc včeraj poslal predsedniku pokrajinske uprave dr. Chientarolliju brzojavko, v kateri mu sporoča, da se pripravlja ukrep za uvedbo mednarodnega tranzitnega prometa preko goričke železniške postaje za živino pri uvozu in izvozu iz vseh držav kakor tudi za drugi blagovni promet med Italijo in Jugoslavijo.
Ta ukrep bo prinesel večji železniški promet, kar bo ugodno vplivalo na razvoj krajevnega gospodarstva.
Dr. Chientarolli je poslal Manni-roniju zahvalno brzojavko ter poudaril važnost tega ukrepa za gospodarstvo Gorice in pokrajine.
SEJA OBČINSKEGA ODBORA
Gorica bo uradno prisotna na proslavi v Marzabottu
Na proslavi 20-letnice odporniškega gibanja jo bo. zastopal odbornik Fantini - Stroški za javna deli
Na zadnji seji občinskega odbora, ki JI je predsedoval župan Martina so sklenili, da bo goriška Občina sodelovala na proslavi 20-Iet-nice odporniškega gibanja v Marzabottu: občino bo zastopal odbornik Fantini, tja pa bodo ponesli tudi občinski prapor.
Na seji so poročali razni odborniki o svojem delu, odbornik De Simone o finančnih stvareh, odbornik za vzgojo Agati pa o dobavi kruha občinskim otroškim vrtcem in o nakupu učil zanje. G. Antoniettl Panzera, vd. Calabrese so znova zaupali didaktično nadzorstvo nad otroškimi vrtci.
Odbornik za osebje Candussi je predlagal predčasne periodične poviške osebju ob rojstvu otrok, izdelali so načrt o predvidenih nadurah v obdobju oktober — december in dodelili službena mesta otroškim vrtnaricam v letu 1965-66.
Kar zadeva javna dela je Lupie-ri poročal o strošku 425.000 lir za javno razsvetljavo v Ul. Monte Fe-sta, 425.000 lir za ureditev pločnika v ulicah Colobini, Nizza in S. Ilario ter 1.8 milijona za ureditev Ul. Scogli.
Občinska seja bo jutri zvečer.
31. oktobra uradna otvoritev letališča v Ronkah
Upravni svet julijskega letališča v Ronkah je sklenil, da bo 31. oktobra uradna otvoritev letaliških naprav, ki so jih namestili v prvi fazi izgradnje. Z njimi je mogoče pristajanje različnih letalskih modelov. Ko bodo pristajalno stezo podaljšali na 2.300 metrov (stroške za to delo bo prispevala država),
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMN
VAŽEN SKLEP OBČINSKE SEJE V S0V0DNJAH
32 srednješolcem bodo izplačali 723.000 lir za potnino in knjige
Zaprosili za delovišče na cesti Rubije-Vrh-Povišek odstotka Butkoviču za. terjanje mitnine
Na petkovi seji občinskega sveta , Žerjal. Seja se je začela ob 20. url,
v Sovodnjah so razpravljali o po-1 zaključila pa • ob 22. delitvi denarnih sredstev dijakom, ki obiskujejo obvezno srednjo šolo in višje šole.
V občini Sovodnje je 24 dijakov obvezne srednje šole, ki bodo deležni podpor iz javnih sredstev. Za knjige bodo prejeli 185.000 lir, za potnine pa 246.000. Za potne stroške bodo diiaki prejeli enkratni znesek 9.000 lir, če stanujejo v Sovodnjah, oziroma 15.000 lir, če bivajo na Vrhu.
Za podporo pride nadalje v poštev 6 višješolcev, in sicer Ceščut Vera, čeudek Metoda, Prinčič Josip, Ceščut Zora, Marušič Antonija
in Pelegrimi Edi Vsak izmed	v civilnl bolnišnici so nudili pr-
njih bo prejel po 9.000 lir za pot vo Pomoč M.lutinu Klajnščku s in 30.000 lir za knjige. Drugima!	Štev- 3. Padel je z moto-
dvema, in sicer Lorenzu Ceščutu
Padec jugoslovanskega motociklista
V civilni bolnišnici v Gorici so včeraj nudili prvo pomoč Rudolfu Lahu. staremu 66 let, bivajočemu v Volčji dragi. V Ul. Santa Chia-ra ga je povozil avtomobilist Uber-to Mazgon star 28 let. Lah je pa del z motocikla ter se pobil po glavi.
Nesreča v Števerjanu
in Giovanni Purcio pa bodo izplačali za potnino in nakup knjig 29.000 lir.
Po proučitvi izdatkov in dohodkov v poslovnem letu 1964 so izbrali za preglednike računov letošnjega poslovnega leta Friderika Hmeljaka, Vita Primožiča in Viljema Fajta. Napravili so prošnjo za novo delovišče na cesti Rubije Vrh, za katero bi država potrošila 600.000, občina pa 50.000: delovišče bi trajalo 51 dni za 10 oseb.
Izterjevalcu mitnine Karlu Butkoviču so sklenili zvišati odstotek od 10 na 20; Butkovič pobira denar od nakopanega peska pri Soči.
Organistom in cerkovnikom bodo izplačali enkratni znesek 90.000 lir. V sovodenjski občini so trije organisti in 5 cerkovnikov.
Na pokopališču v Pevmi so po- Ob koncu so sklenili plačati dokopali 75-letno Karolino Komjanc, l sedanje bolniške stroške Viktorije
mimimiiiiuniiimiiiiMiiiniiiiiiiiuMNiHiiMiiiiHimRiiiHHiMiiMiHiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiMiiiiimiiiiiiiiiuiiiini
Vceraj-danes
ROJSTVA, SMHT1 IN POROKE
Od 10. do 16. oktobra se je v go-riški občini rodilo 31 otrok, umrlo je 13 oseb, poroke so bile tri oklicev za 6.
ROJSTVA: Cristina Minai, Denis Zonch, Corrado Colaianni, Laura Canciani, Cristina Pavesi, Flavto Simsig, Aurora Terčelj, Marlsa Cec-cotti, Mariagrazia Luciani, Paola Parisi, Paolo Iordan, Micaela Di Blas, Emanuela Ballig, Martina Ce-chet, Llvio Finotti, Daniela Silvestri, Mauro Battara, Alessandro Fe-ruglio, Stevano Bigarlni, Anita Pavlin, Maria Elisabetta Zamar, Flavlo Mosetti, Gianpaolo Lovisini, Lucia Landri, Monica Lippolis, Diego Bal-laben, Sofia Delneri, Cinzia Peres-soni, Paola Del Neri, Antonella Gru-sovin, Flavio Spessot.
SMRTI: trgovec 82-letnl Enrico Mattioni, upokojenec 67-letni Antonio Ricco, 76-letni Modesto Erminio Gianesini, gospodinja 75-letna Čarobna Komjanc, por. Gressini, 86-letna Adalgisa Cognis, por. Cu-lot, 75-letna Orsola Cumin, por. Zampar, upokojenka 74-letna Fosca Percovich, por. Persi, upokojenec 77-letni Santo Salvador, upokojenec 73-letni Andrea Marchi, gospodinja 80-letna Orsola Canziani, por. Ier-covig, upokojenec 69-letni Giovanni Prelazzi, 66-letna Anna Pipan, gospo-
dinja 77-letna Maria Petejan, vd. Malic.
POROKE: bančni uradnik Ezio Tommasini in gospodinja Giuseppi-na Saito, trgovski pomočnik Italo Manicco m pletilka Claudia Mor-san, karabinjer Mario Seghetta in tekstilka Anna Velušček.
OKLICI: karabinjer Gino Roncuc-ci in gospodinja Caterina Fattori, Claudio Rivolt in trgovska pomočnica Irene Hlede, pek Libertario Bertelli in gospodinja Antonia Zo-goni, pleskar Dario Gabrielcig in gospodinja Cecilia Loddo, mehanik Antonio Balblnot in gospodinja Giorgetta Ferelli, tehnični uradnik Benito Zuppel in učiteljica Merce-de elemente.
Prosvetno urastvo »Oton Zupančič« iz Standreža priredi v nedeljo 24. oktobra enodnevni avtobusni Izlet po Dolenjski. Odhod iz Standreža ob 4. uri zjutraj. Izletniki bodo obiskab Ljubljano, Dolenjske toplice, Otočec, Pleterje, Novo mesto ter se ob 20. uri vrnili v Ljubljano; odhod iz Ljubljane ob 23. url. Voznina 2.800 Ur. Prijave sprejema Karel Nanut In Anton Volčič.1
cikla na Bukovju ter si prebil ustnico Nesreča se je pripetila nekaj pred 7. uro. V civilno bolnišnico ga je spremila njegova sestra.
Deklica se je oparila z vrelo vodo
Z vrelo vodo se je včeraj polila tri In pol leta stara Mirella Clan-cich iz Ronk, cesta proti Doberdobu 18. Prizadejala si je opekline prve in druge stopnje; v bolnišnici v Tržiču so jo pridržali na zdravljenju.
bodo mogli pristajati tudi razni reaktivci kot «Viscount» ln drugi. Otvoritveni svečanosti bodo prisostvovali predstavniki rimske in deželne vlade.
Obvestilo Kmečke zveze kmetovalcem iz Doberdoba
Kmečka zveza iz Gorice poziva vse lastnike zemlje, ki se razprostira na področju, katerega so z zakonom določili za prizadetega med letošnjim poletnim neurjem, naj se v sredo 20. oktobra zglasijo med 18. in 20. uro v prosvetni dvorani v Doberdobu, kjer jim bodo izročili obrazeec za prijave škode. Obenem naj pridejo ta dan v prosvetno dvorano tudi kmečki upokojenci, ki imajo ženo v breme, da bodo sestavili prošnjo za zvišanje pokojnine za 2.500 lir. S seboj naj prinesejo družinski list, sestavljen za družinsko doklado, ki ga dobijo na občini, ter pokojninsko knjižico.
v C urici
CORSO. 14.30:	«Shenandoach, la
valle deironore«, S. Stewart in D. McClure; barvni film
VERDI. 14.30: «Agente 007 — mli-sione Goldfinger«, Sean Connery in G. Frobe, ameriški barvni film; zadnja ob 22. url.
MODERNISSIMO. 14.00: «11 Terzo glorno«, George Peppard in Eli-sabeth Ashley, ameriški barvni film, mladini pod 14 letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 15.15: «La dea della cit-tfe perduta«, Uršula Andress ln Peter Cushing; ameriški barvni kinemaskopski film.
CENTRALE. 15.00: «11 flglio rapi-to« — Joselito in L. Lamarque. Crnobeli španski film.
v Tržiču
NAZIONALE. «Stallone selvaggio«, George Montgomery ln Diane Brewster.
AZZURRO. «Agente 009 missione
Hongkong«, Stewart Granger, Rossana Schiaffino in Margtt Saad.
EXCELSIOR. »Slalom«, Vittorlo Gassman in Daniela Binachi.
PRINCIPE. «50.000 sterilne per tra-dire«, Clift Robertson ln Jacquea Hawklns; 'Barvni film.
v Run kub
RIO. «Agente 007 dalla Russia con amore«, Sean Connery; barvni film.
EXCELSIOR. «Spionaggio senza
fronUere«, J. Maris.
t’ A uri E urici
NOVA GORICA: 17. oktobra nem-ško-jugoslovanski film »Med Jastrebi« (Winnetou III. del), 19. oktobra češki film «Zlata praprot«, 20 in 21. oktobra ameriški film »Morilec stanuje na št. 21«.
ŠEMPETER:	17 oktobra španski
barvni film »Potujoči pevec*, 19. ln 20 oktobra ameriški barvni film «Vlomilec», 21. oktobra ame, riški film «Morstd orel«.
SOLKAN: 17. oktobra jugoslovanski film «Ljubka lažnivka«.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO*, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43.
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 17. oktobra Je v Gorici odprta cvetličarna MICHELI FER-DINANDO, Ul. XXIV Maggio 22,
tel. 23-39.
Mali oglasi
V Števerjanu sta se včeraj poročila Ana Sošol iz Grojne in Ferrante Urši; čestitajo jima prijatelji in znanci.
V družini
ELDE in VILKA NANUTA se je rodila zdrava in brhka hčerkica. Srečnim staršem čestitajo prijatelji.
ntuuA se roaa.ii *o v ollžmi Gorice: enonadstropna hiša in gospodarsko poslopje (vinograd, travnik itd.). Naslov na upravi Usta.
GORICA — ODDAM 1-2 prazni sobi
solidnemu intelektualcu v pokoju. Po želji tudi penzion. Ponudba pod «Stainost». Naslov na upravi lista
TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 18,2 stopinje ob 13.40, najniija 3,4 stopinje ob 3 ponoči; povprečne vlage 80 odstotkov.

PRALNI stroji, avtomatični tn superavtomatičm -HLADILNIKI - ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA -Ekskluzivno zastonslvu In zaloga
0 KRAINER & C.
GORICA. Ul Kastello 41 tel Ž03U
in nova trgovina
CORSO ITALIA 13. Jel 87375
Po želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji NAJNIZJE C E N E
Vi
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPRE VOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZ1ANA
GORICA - UL Duca d‘Aosta 180 - Tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVCI Ž VSAKOVRSTNEGA
ARETTA
ULTRA T H1N
med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo « L A CLESS1DRA> Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IM POR T f>rotlaja na veliko in drobno rvonPT Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! LAIUKI Izreden popust — Garancija —
(Zrn n d TJ n tol	Tik ob Jezeru s 403 posteljami C
IIU»c*	TERMALNO KOPALIŠČE, 23 stop.
toplote Z MEDNARODNA KUHI-^TllPT Tl p\\ DJ NJA z KRASNA BLEJSKA JE-® 1 \/i LllVEl^ '•* 'PO SEN Z Priporočamo se za obisk.
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
NOVA TRGOVSKA HIŠA VELEBLAGOVNICE
nama
TRGOVSKA HlSA

___LJUBLJANA
v LJUBLJANI, na Titovi cesti (nasproti pošte) Sest prodajnih etaž
10.000 artiklov za dom — družino — gospodinjstvo — Šport — letovanje itd.
V	(I. nadstropju velika Izbira
USNJENE KONFEKCIJE: plašči - kostumi — suknjiči — jopice itd.
V	pritličju
USNJENA GALANTERIJA: torbice — kovčki — potovalke — denarnice — rokavice — pasovi itd.
Obiščite tudi našo poslovalnico «ELITA» v Čopovi ul. 7,
v kateri boste prav tako našli veliko izbiro moške in ženske usnjene konfekcije
10% popusla pri nakupu b tujo valuto
OBIŠČITE
CASINO OPATIJA
CASINO UMAG
Grand Holci «Adrialic»
ROULETTE - CHEMIN DE FER NIGHT CLUB Z INTERNACIONALNIM PROGRAMOM
ODPRTO VSAK DAN
DOMAČI NOGOMET
V	NABREŽINI
ob 9.15 za mladinski turnir PRIMORJE - CREMCAFFE’
ob 15 prvenstvo II. kategorije PRIMORJE - FORTITUDO
V	BOULNCU ob 10 za mladinski turnir
BREG - FORTITUDO
ob 11.30 prijateljska tekma BREG - ROIANESE
ob 13.15 izločilna tekma 8. slovenskega športnega tedna PRIMORJE - ZARJA
V. UL. FLAVIA ob 10.30 prvenstvo II kategorije LIBERTAS - JUVENTINA
KOLESARSTVO
DIRKA PO LOMBARDIJI
KOŠARKA
VARŠAVA, 16. — Izbrana reprezentanca Evrope je premagala v Krakowu španske košarkarje Real Madrida s 101:83 (38:37).
Simpson z naskokom prvi na cilju v Comu
COMO, 16. — Današnja mednarodna kolesarska dirka po Lombar diji, 59. po vrsti, se je končala z zmago svetovnega profesionalnega prvaka v cestni vožnji Angleža Toma Simpsona. Ta je prišel na cilj 3’U” pred Karstensom, Stalinskim, Motto in Poulidorjem. Dancelli, ki je privozil na čelu glavnine, je prispel do cilja s 3'36” zamude.
Vrstni red na cilju je naslednji:
1- Tom Simpson (VB), ki je prevozil 266 km v 6 urah 47’, s povprečno hitrostjo 39,213 km
2.	Karstens (Hol.) z zaost. 3’U”
3.	Stablinski (Fr.)
4.	Bitossi
5.	Motta
6.	Poulidor (Fr.)
7.	Dancelli z zaost. 3’36”
Sledi skupina z Dancellijevlm časom.
TCHIS
VERONA, 16. — Danes se je nadaljeval dvoboj moških reprezen tanc Italije in Francije.
Izidi:
Di Maso (I) - Montrenad (F)
6:3, 6:4, 6:4
Pietrangeli (I) - Jauffret (F)
6:1, 6:2, 6:0
Olivierl (I) - Caimo (F)
6:4, 6:1, 6:1.

CAGLIARI - BRESCIA Sbardella
FIORENTINA - MILAN De Bemardls
FOGGIA - CATANIA Orlando
INTER - TORINO Lo Bello
JUVENTUS • ROMA Motta
LAZIO - LANEROSSI VICENZA Marengo
NAPOLI - ATALANTA Francescon
SAMPDORIA - BOLOGNA Angonese
SPAL - VARESE Vitullo
BUGA
MANTOVA - LIVORNO Torelli
MESSINA • REGGINA Fiorani
MODENA - LECCO De Robbio MONZA - PADOVA Canova
PALERMO - REGGIANA Nobili«
PIŠA - TRANI
Fiduccia
POTENZA - ALESSANDRIA D’Auria
PRO PATRIA - NOVARA Picasso
VENEZIA - CATANZARO Frullini
VERONA - GENOVA Di Tonno
A SKUPINA
c:
= s =
SOLBIATESE - TRIESTINA Giunti
CRDA - CREMONESE Concina
IVREA - COMO Ghirardello
MARZOTTO - ENTELLA Stagnoli
PARMA - MESTRINA
Bosso
PIACENZA - LEGNANO
Valagussa
RAPALLO - BIELLESE
Campanini
TREVISO - SAVONA Bianchi
UDINESE - TREVIGLIESE Ma gnani
ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
nudijo vse hotelske usluge.
Priznana domača in Inozemska kuhinja.
Telef. 21 in 51 Priporočamo tudi obisk hotela
((Planinski orel» v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangrtom
B
O
V
E
C
Obiščite slovito RESTAVRACIJO
BELVEDERE
nad IZOLO
MEDNARODNA IN DOMAČA KUHINJA IN IZBRANE PIJAČE — DNEVNO ZABAVNA IN PLESNA GLASBA
NOVA GORICA - I'el. 21044 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu.
TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne informacije in vam hitro in solidno organizirajo Izlete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge.
Hotel TRIGLAV«
KOPER — TELEFON štev. 16
Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt. nočni bar s programom.
Priporočamo svoje obrate «GIU-STERNO» z olimpijskim bazenom ter restavracijo «RI2ANA» s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki.
Oglejte si najlepše podzemsko čudo na svetu
(POSTOJNSKO JAMO®
OBISKI VSAK DAN OB 8,30, 10,30, 13,30, 16. In 18. url. Izredni obiski po dogovoru z upravo.
Obiščite tudi ŠKOCJANSKE JAME PRI DIVAČI Obiski ob 10. in 15. url vsak dan.
PARK HOTEL
BLED
TELEFONI 284 — 338
•	200 LEŽIŠČ • RESTAVRACIJA
•	KAVARNA • NOČNI BAR
•	HOTEL ODPRT CELO LF.TO
V sestavi PARK HOTELA .19 tudi SPORTHOTEL NA POKLJUKI in IZLETNIŠKI DOM V RIBNEM.
VSI OBRATI POSLUJEJO CELOLETNO
RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI
«S0ČA»
KANAL - TEL. 8
HOTEL
L K V
LJUBLJANA
VOŠNJAKOVA I
TELEF. 310555
Telegram LEVHOTEL Telex JUGOSLAVIJA
KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji ■ Restavracije -Restavracijske terase Slaščičarna Dancing kavarna Zabavni program ■ Aperitiv bar Razgledna terasa • Terasa za sončenje Banketne in konferenčne dvorane Čitalnica Frizerski salon • Menjalnica -Informacijska služba Taksi služba Podzemeljske garaže • Lasten parkirni prostor ■ Prlstajališče za helikopterje Boksi za pse • Hladilnica za divjačino.
Hotel JELOVICA - Bled
«A.» KAT.
NOVOZGRAJENI HOTEL Z VSEM SODOBNIM KONFORTOM MEDNARODNA KUHINJA IN DOMAČE SPECIALITETE
Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik
Vas lepo In poceni postrežeta
HOTKI. Sl.ni\l LIH H Ul Al
■miiHi
sc
HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM £a • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN S BANKETNI PROSTORI	5»
................. Restavracija «SEMPETER»
Šempeter pri Novi Gorici tel. 21458 Vedno dobro pripravljene domače Jedi in druge specialitete, pristna vina in druge pijače.
V moderno preurejeni restavraciji vam bo prijetno.
Vsako nedeljo ples!
TURISTI. IILCTNIKI, OBIŠČITC GORNJI POSOČJU
MEBLO
MEBLO
trgovina s pohištvom na drobno
NOVA GORICA — KIDRIČEVA ULICA 18
PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO, ITALIJO IN DRUGE DRŽAVE.
NUDIMO: spalne sobe, dnevne sobe, omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti «JOGI» več tipov.
IZKORISTITE 10°/o POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI Z PREVOZNI IN CARINSKI STROSKI SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DRŽAVE Z SPEDICIJSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI Z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DOSTAVO NA DOM IN MONTAŽO.
Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
ZDRAVI BOLEZNI PREBAVIL 2E PREKO 300 LET. Vse Informacije v zvezi zdravljenja dobite v zdraviliško gostinskem podjetju, Zdravilišču ali pri Turističnem društvu Rogaška Slatina.
PARK HOTEL GORICA
■ NOVA GORICA - TELEFON 21442, 21462
t tvojim, uh.uti restavracijo.	til KOLODVORSKE R f S T A V R TJA
kavarno ■ Prvarairedna kuhinja	" '0,1
m ,.'(•<• ver er raten ponedeljka
ter gostilna PK« HHftSIU
Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA — TEL. 313133 priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo. Terasa .— Vrt. — S terase lep razgled na Ljubljano.
HOTEL «ZVEZDA> KOBARID
s sobami z eno in dvema posteljama, tekoča mrzla in topla voda, centralna kurjava — skupaj 54 ležišč. Streže s prvovrstnimi vini; specialitete; soška postrv ln divjačina. V pet km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži pa lepe kopeli. Cenjenim gostom se priporoča za obisk.
SPIOSNA PLOVBA Pl RAN
vzdržuje s svojimi tovorno-potniški-mi ladjami:
redno linijo okoli sveta • redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.001) do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
»SPLOŠNA PLOVBA*, Piran Žu pančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477

BLED vabi
Hoteli ob Jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila
L i	in „ Zj	'jfer
ter čolnarjenje po Jezeru
GOSTINSKO PODJETJE	[{ (J
priporoča ODLIČNE SPECIALITETE IN IZBRANE PIJAČE V VSEH SVOJIH OBRATIH.
» Piran, tel. 73-313
Nočni bar «TR1 PAPIGE» v Piranu z mednarodnim artističnim programom. Odprt je vsak dan razen srede.
HOTEL GALEB	tel.	21605
RES TA VRA CIJA RIBA»	.»	21182
KAVARNA «L0ŽA»	»	21198
RESTAVRACIJA «TAVERNA»	»	21322
Priporočajo svoje gostinske usluge - Cene zmerne
JOHN DE MEYER
LJUBEZEN PETNAJSTLETNIH
ZGODBA 0 PRASTARIH ŽENSKIH ZVIJAČAH
« Joj, ti, to bi bilo imenitno.))
Nekaj časa je bilo slišati iz kuhinje žvenketanje posode. Potem sta se fant in dekle vrnila v jedilnico.
«Nan?»
((Prosim, Freddy?»
«Kaj bi — bi ti odslej... bi šla vedno z menoj ?»
Zgoraj v spalnici je Walter skočil iz postelje. «Tole bi pa tudi mene zanimalo!))
Vdano se je tudi Emily spravila iz postelje. «Nikdar ne bi bila mislila, da moram tako paziti na svojega moža,» je zastokala. Skupaj sta se splazila na hodnik in sedla na najvišjo stopnico.
«Ne vem, bom vprašala mamo. Pa ravno zdaj ima toliko skrbi.» Molk in globok vzdih.
«Mislim, da je za dekle najtežji čas, če ima njen oče že skoro štirideset let.»
Emily je ravno še pravočasno in zelo odločno popadla Fen-tona, ki je že hotel poskočiti.
«Da, bi rekel,» je odvrnil Fred-dy sočutno. «Nan?»
«Prosim, Freddy?»
«Bi se ti zdelo zamalo — mislim, ali bi imela kaj proti, če bi te poljubil?«
«Kaj pa misliš, Freddy, saj vendar gori luč.»
«Je ne moreš ugasniti?«
«To se pa ne spodobi.«
«In če jo jaz ugasnem?«
«Tega ti pač ne morem za-braniti, Freddy.»
Tišina. «Zdaj jo poljublja!« je zasikal Fenton na svoji stopnici. Emily pa je v temi poiskala njegovo roko.
«To... to je bilo sijajno, Nan. Ne bi hotela vedno z menoj hoditi? Zdaj si me pa še ti poljubila.«
«Pa še kaj, Freddy. Ti si me poljubil.«
Walter Fenton je začutil, kako ga je nekaj dvignilo s stopnice. Med odhodom sta čula poslednje besede mladega para:
«Joj, Nancy, ali je bilo imenitno.«
«Lepa hvala za prijeten večer, Freddy,» je odvrnila Nan-cy kot dobro vzgojena deklica.
Komaj so starši spet smuknili v posteljo, je že prišla Nan-cy po stopnicah. Po prstih se je priplazila do vrat in jih previdno malo odprla.
Prispevajte ;ea DIJAŠKO MATiICO!
□
«Mama, še bediš? In atek, ali spi?« je zašepetala.
Emily je prižgala luč. «Je bilo lepo, ljubica?«
Nancy je bila videti nekam slovesna, razburjena in ponosna. ((Strašno lepo je bilo, mama, in šla sva tudi v jedilnico...«
«Te je poljubil?« je vprašal Walter Fenton.
«Seveda me je poljubil, atek,« je rekla Nancy vsa začudena. «če se kakšna punca ves večer trudi, da je s kakšnim fantom prijazna, potem že mora tudi on nekaj storiti, da ji izkaže svojo hvaležnost.«
Walter je iznenaden strmel v svojo hčerko. Malce ga je prizadelo, da mu je preprosto in brez oklevanja povedala resnico. «če bi bil jaz svojčas svojim staršem povedal, da sem poljubil dekle, bi me pri živem telesu odrli.«
Nancyjine oči so postale vedno večje. «Ojej, atek, potem si jih pa gotovo strašno dostikrat nafarbal.«
Walter Fenton se je zarežal.
«Kaj imaš Freddyja rada?«
«Freddyja? No, ja, saj je čisto v redu.«
«Ga ljubiš?«
«Kaj pa še, atek,« je odgovorila Nancy trezno. «Ne bi rekla.«
«Meni se pa zdi, da si kar lepo plesala za njim.«
«Kaj hočeš, atek, enega fanta pa že moram imeti, kajne, mama?«
«Seveda,» je pritrdila Emily ravnodušno.
Nato je Nancy poljubila očeta in mater ter izginila. Komaj so se zaprla vrata, se je Wal-ter že okrenil k svoji ženi.
«Povej no, Emily, kaj sva se midva tudi na tak način našla?«
Emily je ugasnila luč. «Wal-ter Fenton,« je rekla strogo, «kaj se res ničesar več ne spominjaš?«
Walter Fenton je strmel v temo. Obupno se Je trudil, da bi se spomnil, kako je že bilo tedaj? Toda nič mu ni pomagalo — ni se mogel spomniti.
(Konec)
UKKDN1ŠIVO: TRST - UL MONTEUCHI B, II TELEFON «3-808 U) M638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvin Pelllco 1 II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrtletna »250 lir. polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 Ur - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50 - din, mesečno 1 000 - in letno 10.000 din - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiskB Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana. Star) trg 3/1, telefon 22-20?, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGI.ASI Cene oglasov: Za vsak mm * širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur. - Mnli oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške ln goriške pokrajine se naročajo pri upravi
— Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socletš Pubblicitš Itaiiana«. — Odgovorni urednik:
osmrtnice 150 STANISLAV RENKO - Izdaja tn
Ur. — Mali oglasi 40 Ur tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst