V globdki žalosti trepeče že teden dni duša našega naroda. Streli, iki so runičili v Marseju v torek, 9. oktobra, dragoceno življenje našega viteškega ikralja Aleksandra I., so globdko ranili dušo našega ljudstva. Na tragičen način smo zgubili ikralja, ki je bil v njem utelešen viteški duh junaštva, tolikoIkrat posvedočen v vojnih težavah in strahotah. Umrl je vladar brezprimerne požtrvovalnosti in ljubezni do domovine, čigar srce je bilo polno hrepenenja in stremljenja za dobrobit naroda in napredek države. Ugasnilo je življenje suverena, ki je z velikim osebnim ugledom, vsestransko preizikušeno modrostjo in diplomatskim taktom stremel z vsemi silami in delal na vso moč, da s*e ohranijo miroljubni odnošaji z vsemi državami Evrope. Pred to veliko izgubo ikl-onLmo svoje glave v nemi tugi. Našo težko bol nam lajša isikreno sočutje vsega kulturnega sveta. Ni ga naroda v Evropi, iki bi ne bil po svojih poklicanih zastopniikih izrazil isožalje naši vzvišeni vladarski hisi, odnosno naši vladi. Časopisje v v&eh državah piše o pokojnem našem fcralju v besedah največjega spoštovanja ter priznanja njegovih izrednih osobin. To &o kapljice tolažbe, iki padajo v grenki kelih trpljenja in žalosti. Prenašajmo svojo bol mirno in dostojanstveno! S svojo mirnostjo, iki jo zunanji svet občuduje, najboljše dokažemo zunanjemu svetu, vsem prijateljem, pa tudi neprijateljem, da smo olikan narod in da je naša država urejena in močna. Nad ipreranim grobom viteškega kralja mo'limo in prosimo Boga, naj bo milostljiv aijegovi duši ter naj obilno poplača vsa Tijegova dobra stremljenja in dela, ki jih je izvršil za blaginjo države 5n naroda in za ohranitev miru v Evropi. Hkrati ga prosimo, naj izlije obidico milosti nad našo državo. Slava vitškemu kralju Aleksandru I. Naj živi Nj. Vel. ikralj Peter II. V naslednjem podamo urejen pregled dogodkov zadnjega, za našo držaivo in naše ljudstvo taJko usodnega tedaia. Svoji prejšnji številki, ki je že bila iztiskana, smo dodjali posebno priloIgo, iki smo v njej obvestili svoje čitateije o tragičnem dogodku v Marseju. Naj temu obvestilu sledi niz dogodkov v podrobnosti! Uradno poroCilo o atenfdfn. Francosko notranje ministrstvo je izdalo o marsejskem atentatu naslednje poročilo: »Ko je ikralj Aleksander stopil na suho, se je pozdravil najprej z zunanjim ministrom Barthoujem, iki mu je prišel naproti v spremstvu generala Georgesa in ikontre-admirala Berthelota. Po pozdravu, ki je bil zelo prisrčen, so sedli ikralj in njegovo spremstvo v avtomobile. Avtomobilov je bilo šest. V prvih dveh »o bili policijski uradniki, za njimi se je vozil 'kralj Aleksander z g. Barthoujem, ki je posadil kraljevskega gosta na svojo desnico. Od pristanišča do borznega poslopja je miinila vožnja brez pripetljaja. Šele, ko je avto zavil proti prefekturni palači ter je bil oddaljen ikakšnih 100 ikorakov od borznega poslopja, je množica pritisnila, da je nastala življenjsko nevarna gnefia. Policijski ikordon je tedaj začel popuščati. Iz doslej nepojasnjenih vzrokov se je prav edaj primerila nenavadna reč. Na vogalu Borznega trga je začela prepir skupina kakšne petorice moških in žensk. Prepir je prlt&gnil pozornost policije nase in ta tr<H nutek, iko je vozil avtomobil z Nj. Vel. kraljem v počasnejšem teku, je izrabti atentator, ki je planil iz množice proti avtomobilu. Napadalec je držal v obeh rokah samokrese. Kakor se je pozneja ugotovilo, je imel pri sebi tudi bombo. Spretno se je otresel stražnikov, ki so mu hoteli zastaviti pot, ter skočil proti avtomobilu, iki se je tedaj pomikal 3 hitrostjo ikakšnih 10 km na uro. Trenutkoma je planil zločinec na stopnico vozila, oddal najprej več strelov proti policiji, potem pa se je obrnLl v vozilo ter začel streljati na kralja. Prva krogla je zadela kralj^ v ramc, naslednji dve v srce in v trebušno votlino. Četrti in peti strel sta pogodila Earthouja, kateremu sta krogli razbili laket. Nasproti ikralju je sedel general Georges, iki je dobil tri strele. Vs^. to se je jdigralo tako ^o, da je množica kakor onemela stala prikovana na mestu. Šele po 12. ali 13. strelu se je posrečilo šrferju avtomobila, ki se je bil medtem ustavil, da je prijel atentatorja za vrat tcr ga z udarcem pobil na tla. Tedaj so ga obstopili policisti, a bilo je že prepozno. Polkovnifc Piollet, ki je jezdil na levi strani kraljevega avtomobila, pripoveduje, da je v trenutku, iko je avtomobil zavil iz ulice kraljice Elizabete proti Borznemu trgu, videl, kako se je iieki moški utrgal iz množice, obšel straJ&ika, se sunkovito pognal pred njegovega konja, napravihovinek ter se zavihtel na stopnico vozila. Polkovnik Piollet je sicer skušal obrniti konja, da bi prestregel napadalca, ni pa več mogel preprečiti, da ne bi aten.tator vtaknil roko skozi vrata kraljevega avtomobila. šele iko so počili streli, je Piollet potegnil sabljo in zamahnil dvakrat po zločincu. Ta se je zgrudil na tla, a tudi na tleh ležeč je še vedno streljal. S temi kroglami je ranil dva policista in neko žensko. Policija je v trenutku, ko je bilo že vse 'končano, spoznala nevarni po'rožaj. Nastopili so stražniki na konjih j.n potisnili množico nazaj. Morilca so dvignili in ga odnesli v kiosk na Borznem trgu, kjer ga je množica naekočila in se zncsla nad njim, da je pozneje izdihnil. Ko je zločinec opravil svoje ogabno delo ter je videl, da je ranjen s sabljo na čelu, si je vtaknil v usta cev samokresa, da bi se usmrtil. Toda revolver so mu izbili iz rok, nakar so ga šele, linčanega do nepoznanja, izročili v roke varnostnih organov. Množice se je polastilo nepopisno razburjenje. Avtomobil s kraljem in Barthoujem je krenil na prefekturo, ikjer so že čakali vojaški zdravniki. Njihova umetnost je bila to pot zaman. Kralj Aleksander je izgubil toliko krvi, da je že težko sopel. Pristopila sta zunanji minister Jevtič in pariški poslanik dr. Spalajkovič. S počasi izgovorjenimi besedami »Čuvajte Jugoslavijo!« je naš veliki vladar izdihnil svojo plemenito dušo, soproga prefekta gospa Jouonot, pa mu je zatisnila oči. Zunanjega ministra Barthouja so pa medtem v drugem avtomobilu odpeljali v bolnišnico, kjer je živel še kakšni dve uri. Ker jeizgubil dosti krvi, so se zdravnifci odločili za preliv ikrvi. Upali so namreč, da mu bodo na ta način rešili življenje. Toda operacija ni uspela. Barthou je, tik preden se je onesvestii, vprašal zdravnike in spremljevalce s tresočim glasom: »Ali je kralj ranjen?« Odornili so mu, da ni. Nato je dejal vidno pomirjen: »Hvala Bogu, da sem le samo jaz ranjen.« Kmalu nato pa je izdihnil.« 0 liiorilcu. Oseba morilca je še vedno zatemnjena. Policij^ka preiskava je ugotovila, da je imel češkoslovaški potni list in da ni bil jugoslovanski državljan. Podatki potnega lista pravijo, da je rojen v Zagrebu, a pristojen v Prago, po poklicu trgovec, živeč v Zagrebu. Potni Hst je bil ta)ko ponarejen, ikakor da mu ga je izstavil češkoslovaški konzul v Zagrebu. Bil je veljaven za potovanja v vse evropsike države, izvzemši Rusijo. Jugoslovanski vi^um, najbrže takisto ponarejen, je bil iz Zagreba ter nosi datum 30. maja t. 1. Potni list vsebuje naslednje zabeležbe: 26. sept. 1934 prekoračcnjc jugoslovanskc državne meje v Mariboru, isti dan vstop na avstrijska tla v Špilju. Dno 28. pept. je potni list vidirala švicarska obmejna policija v Buchsu, isti dan tudi francoska obmejna kontrola v Vallorbeu. V potnem listu je bila nalepljena prava atentatorjeva slika. Na levi roki je imel moriler tc^virano mrtvaško glavo z geslom: »VMRO«, organizacije macedonsfcih strahovalcev »Svoboda ali smrt«. Revolver, s katerim je Peter Kelemen umoril kralja in Barthouja, je repetirna pištola najmodernejšega sistema, nemški patent »Parabellum«, ki lahko odda zaporedoma 20 strelov. Kar se tiče osebe morilčeve, je gotovo, da Kelemen ni njegovo pravo ime. Kakor kažejo znaki, je atentator Kelemen znani makedonski terorist Lada Georgijev, doma iz južne Bolgarije. L. 1920 je ubil v Bolgariji Hadži Dimova ter bil zaprt do leta 1930. Nato jc radi umora Tumanova pobegnil iz Bolgarije, pa se zopet vrnil ter stopil v shižbo voditelja makedonstvujuščih Vanče Mihajlova. Leta 1932 je definitivno zapustil Bolgarijo. Potem je sodeloval v Pavelič-Perčecevi teroristični organizaciji ter učil člane te organizacije metanja bomb, polaganja peklenskih strojev in vršenja atcntatorskih napadov. Pri atentatu na našega kralja je imel več sodelovlacev, ki povečini pripadajo navedeni teroristični organizaciji. Policija je doslej ugotovila, da je bilo vpletenih v atentat najmanj 5 zarotnikov. Mra§|lc@ wlioĄ@ prcd nirlvashsiii otirosn. V sredo, 10. okt., ob 5 ^jutraj je prispela Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu gdč. Grujič, polkovnika Naumoviča in ministra dvora Antiča na železniško postajo v Marseju. Na postaji so Nj. Vel. kraljico pričaikovali zunanji minister Jevtič, jugoslovans-ki poslanik v Parizu dr. Spalajkovič, maršal dvora Dimitrijevič in prefekt Jouonot z drugimi osebnostmi. Nj. Vel. kraljica je segla prisotnim v roke, nato pa se je odpeljala z avtomobilom v spremstvu gdč. Grvijič, ministra Jevtiča in soproge prefekta v prefekturo, kjer je počival blagopokojni kralj Aleksander. Kraljica Marija jc pristopila k mrtvaškemu odru, pokleknila in molila kakih 20 minut. Nato ss je v spremstvu gdč. Grujič umaknila v stanovanjske prostore gospe Jouonot, kjer je ostala vse dopoldne. Predsednik republike Lebrun je prispel v Marsej ob 10 predpoldne. Na kolodvoru je bil sprejet skromno. Pričakoval ga je samo francoski mornariški minister Pietri. Predsednik Lebrun se je takoj odpeljal na prefekturo, kjer je imel kratko sejo z ministri Herriotom, Tardieujem, Pietrijem, Jevtičem in Antičem. Nato se je predscdnik Lebrun podal v rdeči salon prefekture, kjer jc bila kraljica Marija. Predsednika Lebruna so pri obisku spremljali šef protokola Fouquires, vsi ministri, generali in admirali. Predsednik Lebrun je kraljici izrazil iskreno sožalje, nakar sta sc oba podala v dvorano krefekture, >ki je bila medtem spremenjena v mrtvaško kapelo. V kapoli sta bila postavljena dva ikatafalka. Na desnem je ležal kralj Alek- sander I. v admiralski uniformi, pokrit z jugoslovansko zastavo, ves v vencih in rožah. Na levi ob njem je ležal minister Barthou, pokrit s francosko trobojnico. Kraljica je pokleknila in s predsednikom Lebrunom nekaj oiinut molila. Nato sta se oba še poklonila' zemskim ostankom francoskega zunanjega ministra Barthouja. SlOĄ® od Plcirscls. Po komaj 24urnem bivanju na francosikih tleh se je pokojni vladar Jugoslavije vrnil v svojo ljubljeno domovino. Po 12. uri so kralja pbložili v krsto. Temu aktu sta pvisostvovala francoski predsednik Lebrun in kraljica Marija. Krsto so dvignili generali francoske armade in jo odne3li v avtomobilski furgon. V prvi avtomobil sta sedla predsednik Lebrun in kraljica Marija, v ostalo dolgo vrsto avtomobilov pa so sedli miuistri Herriot, Tardieu, Pietri, Jevtič, Spalajkovič in Antič. Žalnega sprevoda se je udeležil tudi predsednik francoskega parlamenta Ferdinand Bouisson, nadalje marsejski prefekt io marsejski župan. Desettisočei-e množice so stale v najgloblji tišini ob slraneh ceste, po kateri se je pomikal žalni sprevod. Ihtenje ss je slišalo od vsepovs<xl in tiho so mahljali z belimi robci v slovo vladarju, ki so mu bili pred enim dnevom vzklikali v iskrenem navdušenju. Truplo blagopokojnega so zanesli na »Dubrovnik«, ki je že čakal v pristanišču, ves odet v žalost. Kako urugačna bo pot v domovino . . . Mornarji so imcli solze v očeli, jugoslovanski in francoski tovariši. ln menda ni ostalo suho nobeno oko, ko je Francija vračala »Dubrovniku« najdražji zaklad svojc zavcznice. V sprevodu od prefckture v pristaniščo sta kraljica Marija in predsednik francoske republike sedela v istem avtomobilu. Vlado sta zastopala ministra Herriot in Tardieu, ki sta držala žalne trakove poleg števihiih admiralov in generalov francoske vojske in mornarice. Pravoslavni duhovnik Segebian jc molil molitve ob kraljevi krsti. Ko so truplo postavili na »Dubrovnik«, je kraljica Marija pokleknila ob prav tako klečečem predsedniku Lcbruim, mecltem, ko jc vojaška godba tužno svirala Cbopinovo »Smrtno koračnico«. »Dubrovnik« je takoj dvignil sidra in se odpeIjal v Jugoslavijo, spremljan od velikili francoskih križark »Duquesne« in »Col bert« ter od dveh velikih rušilcev. Topovi so zagrmeli, Ijudstvo pa ni hotelo zapustiti obalo, ko jc jugoslovanska bojna ladja s svojim dragiin bremcnom tiho, tiho odplula iz pristana na visoko morje, tja proti Jugoslaviji, domovini kralja — ujedinitclja . . . Kaho so hralja Pefra II. obvesfili o smrii otefa. Nj. Vel. kralj Peter.II. je študiral V zavodu Saint Rovdu blizu Londona. — Vest o marsejskem atentatu je prišla v, zavod že zvečer, toda oblasti so bilo mnenja, da naj se prvomu sinu umorjenega kralja ne sporoči strašno dcja-» nje šc tisti večer, marveč drugo jutro.: Ravnatelj zavoda sam je dobil nalogo,' da mlademu kralju na pivinneren način1 pove, kaj se je zgodilo. To je storil rano zjutraj ob pol sedmih.Kralj Peter je ta(koj vstal, iko so ga poklicali, in prišel y salon, kjer ga je pričakoval ravnatelj zavoda. Ko mu je po ovinkih povedal, ikaj se je zgodilo z njegovim očetom, sprva mladi kralj sploh ni razumel, za kaj gre, marveč je pogledoval ravnate¦lja s plašnimi očmi. Šele nekaj časa na to je, ves bled in drhteč, glasno zapla'kal. Takoj so pospravili vse njegove stvari v zavodu in jih prenesli na avtomobile, on sam pa zasedel drugi avtomobil in se je z ravnateljem odpeljal v London. Ko je avtomobil odpeljal, so tšolski tovariši mladega jugoslovanskega ikralja še globoko spali in niso ničesar vedeli o žalostnem prizoru, iki se je odigral v mirnem šolskem poslopju, niti o žalosti, iki je zadela njihovega šolskega druga, niti o težkcm bremenu, ki je to jutro leglo na njegove rame. Kralj Peter II. se je v Londonu takoj odpeljal v jugoslovansko poslaništvo, kjer ga je pričakoval poslanik dr. Grujič z vsem osobjem poslaništva. Nekoliko pozneje je kralja spremljal v hotel, kjer ga je že čakala romunska kraljicamati, iki je njegova babka. Tam se niso mudili dolgo in je kmalu oddrvel avtomobil proti postaji Victoria, kjer je bil pripravljen poseben vlak za kralja in za njegovo spremstvo. Na kolodvoru so se od njega poslovili zastopnik angleškega kralja Jurija, zastopnik predsednika vlade, vojni minister in prvi lord admiralitete ter ves diplomatslu zbor. Pred postajo je v nemi tišini mirno stala večtisočglava množica, iki se je tih-o odkrila, ko je Uel jugoslovanski kralj mimo, domov kropit truplo svojega vclikega očcta. V Pariz je novi jugoslovanski kralj v spremstvu romunsike kraljicc matere prispel 11. oktobra ter počakal prihoda s.voje matere, s katero se je odpeljal v Jugoslavijo. Narodno predsia^nišfro prcišnjemn in sedanjemu hraSjH. V četrtek, 11. oktobra, se je vršila v Beogradu skupna seja senata in narodne skupščine, fci jo je vodil predsednik senata dr. Tomašic. Tajnik Kovač je v grobni tišini prečital najprej sporočiio kraljevske vlade o smrti kralja Ale'ksandra, ikakor tudi da prevzame oblast prestolonaslednik Peter, sedaj Nj. Vel. kralj Peter II.; nato je prečital oporoko pokojnega kralja, s katero so imenovani člani regentskega sveta (namestnišf,va za mladoletnega kralja). Ko so bi!i ti dokumenti prečitani, je predsednik ginjen in globdko pretresen sprogovori) o življenju in smrti kralja Aleksandra. Sledila je prlsega zvestobe scnatorje\f in poslancev novemu vladarju Petru II. Medtom ko so senatorji in poslanci podpisovali prisego, se je pripeljal pred sikupščinsko poslopjc Nj. Vis. knez Pavle, ki je bil v nniformi ikonjeniškega podpolkovnika kraljevsko garde z lento Karadjordjevičeve zvezde in z adjutantskim znaikom na dcsni roki. Pred vhodom sta ga pričakovala ostala dva člana namestništva: dr. Radenko StanIkovič in dr. Ivan Perovič ter trije nadomestniki: generalTomič in senatorja Ivo Banjanin in dr. Zec. Dr. Tomašič je nato kraljeve namestnike pozval, naj pred narodnim predstavništvom slovesno pri&ežejo na ustavo in naj prisego tudi podpišejo. Kraljevi namestniki so to storili ob največji tišini dvorane in galerij, iki so bile zasedene od diplomatskega zbora, časnikarjev in občinstva. Po prisegi so dvorano zopet zapustili med ploskanjem vseh prisotnih. Seja narodnega predstavništva je bila nato preikinjena. Po desetminutnem odmoru je dr. Tomašič nadaljeval sejo te? prečital zakonski predlog, iki ima samo en člen in ki predlaga, naj se pokojni 'kralj v uradnem nazivu odslej nazivlje pod imenom »Viteški ikralj Aleksander I. Zedinitelj.« Narodno predstavništvo je predlog z vzklikanjem enodušno odobrilo. Narodno predstavništvo je končno svojega predsednika dr. Tomašica pooblastiilo, da v imenu obeb zbornic izrazi sožalje kraljici M^iriji, kralju Petru II. pa zagotovilo vdanosti in zvestobe. Po zaprisegi kraljevih namestnikov in narodnega predstavništva je predsednik ministrskega sveta stavil fcraljevemu namestništvu na razpoloženje svoj položaj in položaj vsega kabineta. Kraljevo namestništvo je sklenilo, naj kravljevska vlada ostane na svojem položaju. Povratf,h mrtvega ftralia f domovino. Naša vojna ladja »Dubrovnik« je v spremstvu odrejenih francoskih ladij v petek prispela v italijansko vodovje. Ob 14. uri je italijanska vojna divizija, obstoječa iz križarke »i\.lberico da Chiusano« in li drugih vojnih ladij, odplula iz Messine naproti jugoslovan• kemu vojnemu brodu »Dubrovniku«. Z »Dubrovnikom« se je italijanska moraarica srečala na odprtcm morju. V -premstvu »Dubrovnika« pluje franco^ka križarka »Golbert«, na ikateri potuje francoski mornariški minister Pietri. Po predpisani častni salvi se je italijanska vojna divizija pridružila žalnemu sprevodu ladij. Ob 15. uri je tužni sprevod ladij plul skozi morsko ožino pri Messir.i. S trdnjave San Ranieii je zagrmelo 11 topovskib strelov, na stolpu pa sta se dvignili jugoslovanska in italijanska zastava na pol droga. Ob obali se je zbrala veliika množica ljudi, ki je nemo stala, dokler niso ladje izginile v daljavi. Italijanska bojna divizija je spremljala »Dubrovnik« do 3olnčnoga zahoda, nato pa- se je častna esikorta umaknila. »Dubrovnik« je nato nadaljeval svojo vožnjo v spremstvu francoske križarke »Colbert« tcr italijanske križarke »Alberico da Chiusano«. Ko je »Dubrovnik« s truplom umorjcnega kralja plul po Jadranu do splitske luke, so vse angleške vojne ladje, vsidrane v raznih jugoslovanskih jadranskih lukah, izkazale čast telesnirn ostankom vitoškega kralja. V nodeljo, 14. oktobra, ob pol 7. uri zjutraj, je »Dubrovnik« v spremstvu naše vojne mornarice, ki mvuje šla nasproti, in ob gromenju topov prispel v splitsko luko, kjer so vse '.adje dale čast z zastavami, spuščenimi na pol droga. Istočasno &o zagrmeli topovi v Beogradu in na sedežih bansikih uprav. Split je mrtvemu kralju priredil sprejem, ki je bil veličasten in žaloben obenem. Posmrtne ostanke viteškega kralja je sprejela kraljevska vlada, predsedstvo senata in narodne skupščine, uradne osebnosti, vojska in mornarica in ogromna mnažica ljudstva, ki je v nemi žalosti defilirala mimo krste, katera hrani posmrtne ostanke kraljeve. Ob 10. uri je posmrtne ostantke kralja Zedinitelja odpeljal dvorni vlak, ki je ob 21.40 prispel v Zagreb, ikateri je mrtvega kralja sprejel najdostojnejše, odet v Crnino, izražujočo globoko žalost vseh slojev ljudstva. Ko so ljudske množice v nemi žalosti 'korakale mkno krste, je z obrazov odsevala globoka tuga, iki je dokaz, kako priljubljen je bil viteški vladar med hrvatskim ljudstvom. To se je tudi pokazalo na vseh železniških postajah, skozi katere je vozil vlak s posmrtnimi ostanki kraljevimi. V Beograd je dvorni vlak prispel v pondeljek ob 13.40. Po žalobno-veličastnem sprejemu na postaji v Beogradu so posmrtne ostanke prenesli v spremstvu vojskc in sredi ogromnega špalirja vojske, šoi in meščanstva v stari dvorec, ikjer so bili položeni na mrtvaški oder. Tam je umrli kralj ležal v torek in sredo, obdan od neštetih vencev, rož in cvetlic. Potrte od globoke žalosti, so se mu iklanjale ljudske množice, skazujoč mu f tem globoko spoštovanje in iskrent hvaležnost za vse, kar je za državo ii. ljudstvo storil in pretrpel. Dr. Koroščevi sožalnl Drzoiafhl fyfeg®Ąa udeležDa pri žainih svečan®§fita Ą Splifu in Deoaradn. Gospod dr. Anton Korošec, bivši ministrski predsednik, je poslal Nj. VeL kraljici Mariji naslednjo sožalno brzojavko: »Njenemu Veličanstvu kraljici Mariji, Marseille. Globoko sočustvujem * strašni nesreči in prosim Boga, da v teh težkih dneb tolaži Vaše Veličanstvo in kraljevski dom. — Dr. Anton Korošec« Predsedniku vlade g. Uzunoviču jo poslal g. dr. Anton Korošc? slodečo brzojavko: »Gospodu preds3dniku ministrskega sveta Nikoii Uzunoviču, Belgrad. Občutim globoko žalost in želim, da bl prebrodili težke dni v zakonitosti in miru. — Dr. Anton Korošec« V ncdeljo se je dr. Korošec udcležil na čelu bivšili raiiiistrov žalnih svečanosti v Splitu, da se pokloni posmrtnim ostankom blagopokojnega kralja. Prisostvoval je tudi prenosu krste do ko lodvoi'a. V pondeljek zjutraj se je odpeljal v Beograd, da v imenu Slovcncev prisostvuje pogrebu Nj. Vel. kralja Izjavil jc časnikarjem naslednje: »Ko objokuje mrtvega kralja vsa Jugosla vija, jo treba vse pozabiti. Treba je delati in živcti z-a Jugoslavijo!« Naša kraljeva rodblna. Od leve na desno: kralj Aleksander, Tomislav, Peter, kraljica z Andrejem.