Poštnina p>a?ana v gotovini. XIV., štev. 129 Ljubljana, nedelja 4« junija 1933 Cena 2.— Dir L-t<.avu»uu. LijuDijana, CkJiaiijeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 31114, 3125, 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čisto 78.180, Wipn št. lOfi.241. jNaJočnintt znaša ai&accuo uui l..,.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor, Gosposka ulica 11. Teleton št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tartfu. Na pravi poti V četrtek zaključena praška konferenca Male antante je brez dvoma najpomembnejši mednarodni dogodek bin-koštnega tedna in eden najvažnejših v zadnjem času sploh. Trajno in na odličnem mestu pa bo zabeležena v zgodovini srednje m južnovzhodne Evrope. Zaman skušajo zagovorniki revizionisti-one politike omalovaževati praške sklepe. Zaman iščejo znakov neodločnosti m nesoglasja vsi oni, ki .jim osamosvojitev podunavskih držav ne gre v račune. In zaman dvomljivci in nergail nervozno obračajo komunikeje o konferenci. da bi odkrili čim več nepopolnosti. Praško zasedanje Male antante je zgodovinski dogodek in pomeni pričetek nove etape v razvoju Srednje Evrope. Seveda bi bilo naivno misliti, da so fe vsi objavljeni dalekosežni sklepi rodili kar v teh treh. štirih dneh v Pragi. Taki prevrati ne nastajajo čez noč. Tudi sklepi, sprejeti v Pragi, so dozorevali že dalj časa in dozoreli pred sestankom konference. Pomen praske konference pa je v tem, da so bile vse te dozorele odločitve na njej točno formulirane in definitivno odobrene; zato tudi s polno pravico nosijo praško ime. Nov, odločen in nedvoumen odgovor fo dobili iz Prage revizionistični propa-gatorji. Mala aruanta je že sama začela z velikopotezno revizijo, toda na onem področju, kjer ne ruši ničesar in ne ograža nikogar, na področju gosp. reorganizacije srednje in vzhodne Evrope. Res bo za izvedbo gospodarske skupnosti Male antante treba še precej časa in zelo mnogo truda; praktični razvoj gospodarske Male antante bo zares počasnejši nego mislijo oni, ki si naivno predstavljajo tak proces v naglih, skokovitih spremembah, pa zato dokazujejo, da je cilj sploh nedosegljiv. Toda ravno razvoj politične Male antante nam je najpoučnejši primer in najboljše jamstvo. Mala antanta je danes več kakor navadna zveza držav. Ona tvori novo mednarodno politično enoto, kakršne dosedanja državno politična veda še ne pozna, ki pa jo je ustvarilo življenje in ki je močna realnost, čeprav za njo še ni imena. Ako pa bi kdo pred leti prerokoval tak razvoj, bi ga proglasil'" za viopista. Zato lahko, kljub vsem velikem. na prvi videz skoro neodstranlji-vim oviram, s polnim zaupanjem gledamo tudi v razvoj gospodarske skupnosti Jugoslavije, Češkoslovaške in Ru-munije. Nova politika Male an+ante, ki se od obrambnih in diplomatskih ciljev obrača k ustvaritvi pozitivne skupncrti med tremi državami z več ko 50 milijoni prebivalcev, zares pomeni veliko revizijo srednjeevropskega stanja. Pomeni prelom s prejšnjo defenzivno politik j, ki se je zadovoljevala z varovanjem mirovnih pogodb in z diplomatskimi koncesijami.. Mala antanta je že na predzadnji konferenci odločno stopila v ofenzivo. Njeni uspehi so vidni: Kje bi bila danes Evropa s svojimi krimskimi pakti«. če se ne bi zoper diplomatske ma-hinacije in mir ogražajoče rovarj>nje krepko postavila Mala antanta? Če se bo kdaj uresničil Briandov sen o Pan-e v ropi, sp bo izpolnil samo preko takih miroljubnih zvez. ki skušalo na do^če-nih zemljepisnih kompleksih rešiti ne samo osnovna državno politična, marveč tudi gospodarska vprašanja. Malo pred letošnjo Veliko nočjo je sani Benito Mussolini spisal za angleške liste članek o Mali anfanti, v katerem je skušal utemeljiti svoie dvome o njeni življenjski sposobnosti. TrdH je. da je ta zveza preveč raznolika, da bi jo mogla še tako dobra politika držati za daljšo dobo. Praška konferenca je ciala tudi g. Mussolini ju nov odgovor. ,>agoslavria. Češkoslovaška in Romunija so \rsaka zase, v svoji notrami strukturi in vse skuoai. v svojem mednarodnem sestavu, dovoli fr&ne. da prekrižajo vse račune onih iluzion-*°tov ki "i. sli jo, da se daio državr* merniki lažie prestavljati kaVo*- mejniki med dvema kmečkima sosedoma. Rekli smo že. da veliki preoVr-eti ne dozorevalo ep^ noč Za+o ^ riro*-'« a1™ ■je kdo razparan ali se + f>1-»r>,a ^<>1a. ^a se Mala antpnta ni 9 P~'->clro in PP lo 7 pijci-in V ^'»""^nri ai-tnaciii bi Ma'" a^apta. a^o bi n vVHiirily tiT-li r« Mo'«» pri^^nt^ i-n r e* V^i T^^crl^ OU trcoi "no c ^r>- 11C no Vi o m t-^r-^-^oiTTO + T ^eoViripi Volike m1 V mo^ \fnlo an- fantf) i p P"1 np nV.r-+r-.-i? col C"TVi n/-,-lnn r>~ cv" A^k rv^lfn Va -U„;J,m; ''-'o r> Ur-T. ^V, Tr^ n*4-? 'O- hiM n« ~ v-o črni /->Vi« /*-?■»€» .1 „ i ; 1 o r, - 1 1..-.1-- ' r> rs ^ ipn ,1 r> e* i—• ^ *-r> ei 1 c n ^ -ri ■—) .-v... *v. r> »•— r> 4 . pO^O"' 1—» -N —- J „ j-1------i.---!' r\ Pakt velesil zopet v zraku Nemčija hoče na vsak način doseči revizijo mirovnih pogodb in se zaradi tega opira sprejetju izpremenje-nega pakta - Do sporazuma je še daleč Zaradi teii težkoč je bila snoci nenadoma sklicana v Parjzu angiieško-irancoska konferenca. Udeležili so se je ministrski predsednik Daladi&r, zunanji minister Paul Bon-cour. tajnik zunaniiega ministrstva Leveč s francoske ter angleški odpravnik poslov Campbell z angleške strani. Konferenca je trajala globoko v noč in je bila prekinjena šele po polnoči. Posvetovanja so potekla brezuspešno. Po konferenci je Campbell izjavil novinarjem, da se bodo morala pogajanja še nadaljevati, Daladier pa je hitro pristavil, da bo treba še dokaj časa predmo bo prišlo do sporazuma. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, se bodo prihodntji teden, verjetno šeie v četrtek znova sestali v Parizu Daiadier, Paul Bon-cour, Londonidenrv, Eden in Norman Daviš, da nadaHjujejo pogajanja. Francoska poslanika v Rimu in Londonu sta dobila nova navodila. Pariz, 3. junija. Francoska vlada Je sklenila dostaviti državam Male antante iormel-no noto, v kateri bo podala svečano Izjavo glede garancij za nedotakljivost državnih meja brez predhodnega soglasnega sporazuma z vsemi prizadetimi državami. Ob enem bo francoska vlada v tej novi noti izjavila, da ne bo nikdar pristala na pogajanja o teritorialnih izpremetnbah, če bi se taka pogajanja poizkušala pričeti v okviru pakta velesil, marveč bo vztrajala na tem ,da se taka pogajanja vrše samo v okviru Društva narodov ter da se pritegnejo k njim tudi zastopniki Male antante. 0 vsebini te note bo francoska vlada obvestila tudi Rim. Berlin ln London. Značilno je. da odpor proti paktu velesil v Franciji sami čimdalje bolij narašča. Na čelu kampanje proti paktu je bivši ministrski predsednik Herriot. ki je ob enem predsednik zunanjega odbora poslanske zbornica. Herriot se odločno izjavlja proti sprejetju tega pakta in naglasa, da je za Francijo mnogo boliie, da brani svojo zunanjo politiko pred Društvom narodov, kakor pa na tajnih konferencah velesil. Njegovemu 2 tudi republik a n- Pariz, 3. junija, r. Težkoče, ki so nastale v zaključnih pogajanjih za sklenitev pakta velesil, so mnogo resnejsše narave, kakor pa s; je v začetku smatralo. Danes niti v Parizu. n?ti v Londonu več ne prikrivajo, da na podpis pakta v bMžnjih dneh ni več misliti kn tudi v Rimu prizmavajo, da bo treba novih razgovorov m posvetovanj, da se odstranijo nastale težlkoče. To potrjuje zlasti tudi dejstvo, da je bil govor, kil ga je nameraval imeti Mussolini danes v italijanskem senatu, in v katerem je name-varava'1 obrazložiti osnove pakita velesil, nenadoma odgoden za nedoločen čas. Težkoče so nastale v prvi vrsti zaratU nenadnega odpora Nemčfje, ki se protfvi predvsem onim izpremCnjenim določbam prvotnega osnutka pakta, ki so bile sprejete na pritisk Male antante in na zahtevo Francije hi ki Izključujejo diktaturo velesil v pogledu revizije mirovnih pogodb. Prav tako se protivj nemška vlada določbam člena 3 osnutka pakta, ki se nanaša na nemško razorožitev in vprašanje nemške enakopravnosti. Po tem členu bi s-3 Nemčija obvezala, da izvede popolno raz» orožitev v smislu sklepov razorožitvene konference v popolnem sporazum« z ostalimi velesilami, ki se obvezujejo, da Izvrše progresivno razorožitev v etapah. Prav tako obstojajo težkoče tudi glede člena 16, pakta Društva narodov. Francija zahteva, da se določbe tega člena, kj se nanašajo na sankcije zoper napadalca, sprejmejo Ker predstavljajo nemške zahteve oči-vidno tendenco Nemčije, da hoče za vsako ceno Izsiliti revizijo mirovnih pogodb v smishi že znanih napovedi nemških narodnih socialistov, ki Jih podpira tudi Italija, se Francija odločno protivi sprejeti nemške zuhteve. Francoski krogi opozarjajo predvsem na to, da bi sedai, ko je Mala antanta že dala svoj pretanek na pakt velesil mogle take izrrenrembe izzvati nov odpor ne samo Ma^e antante, nego tedti vseh d'u-gih držav, ki bi se čutile s takimi sklepi prizadete. To ra bi namesto pomiri on j a Ev-ropc izzvalo le novo vznemiri eni e in le še povečalo nezairpanie med narodi, ki naj bolj ovira politično in iidacijo Evrope ________ ... . nazjrantjti sta se prldr-ž gospodarsko k on s o- | ski centru m in desnica, z njim pa svinpa- tiziraio tudi levičarji Madžarska In Mala antanta Dr. Jevtič: Od Madžarske je odvisno, ali se hoče pridružiti skupnemu naporu za obnovo Srednje Evrope pe. Ozdravljenje Srednie Evrone se more doseči v prvi vrsti z reševanjem gospodarskih vprašanj. Pri praških razgovorih ni Budimpešta, 3. junija. >Aiz Est« objavlja izjavo, ki jo je dal njegovemu praškemu dopisniku v zvezi s sklepi Male antante j u gostov em ski zunanji minister dr. Bogoljub Jevtič o možnosti sodelovanja med Malo antanto in Madžarsko- Med drugim je dr. Jevtič dej®!: Ni samo prazna fraza politika, ki je sodeloval na neki konferenci, ako rečem, da so me praški razgovori navdali z zadovoljstvom ne samo s stališča Male antante, marveč s stališča vse Srednje Evrope. V splošnem političnem :n gospodarskem kaosu, ki že leta sem stalno vznemirja te pokrajine Evrope, je bila praška konte« ene a Male antamte kakor luč v temi. Pomen te Konfereice se bo pokazal v polnem obsegu že v bližuji bodočnosti Praška konferenca ni bila negat«/na. Mala antanta mora zavzeti svoje stališče k vsem vprašanjem, ki se pojavljajo ra dnevnem it'u in morejo biti škodljiva za mir Evrope. Zaradi tega smo morali precizirati svoje stališče tudi do onih držav^ ki so se postavile up. stališče potrebe re-vizie. Konferenca v Pragi je predvsem ugotovila, da za c.ri države Male antante vprašanje revizije s-ploh ne obstoja, odnosno da se more o tem vprašanju razpravljati samo v taki meri. kakor io dovoljuje Društvo narodov. Fo tej izjavi Male antante je sodelovanje v Srednji Evropi mnogo lažje. C v rs* o sem prepričan, da je napočil najiboliši trenutek za prijateljsko sodelovanje med Madžarsko in Malo antanto. Rezultat razprav v Pragi ie v vsakem pogledu ligo en za Madžarsko Mala antanta hoče z vsemi sosedi živeti v miru in prijateljstvu, izogibati se hoče vsakemu sporu, ker je njen edini cilj, da postane izhodišče za tako organizacijo miru v Evropi, ki bo obsegala vso Evropo Tej organizaciji se lah«o pridruži ne samo Ma džarska, marveč tudi vsaka druga država. ki ji je do gospodarskega in politične ga ozdravljanja Srednje in Vzhodne Evro- niti ene države Male antante vodila ani-možnost do Madžarske, kajti vsi dobro vemo, da je tudi Madžarska podvržena usodi podunavskih narodov. Prav posebno moram na.glasi.ti, da želi tudi Jugoslavija, prav tako kakor ostali dve državi Male antante, sporazum z Madžarsko. Smatramo za potrebno, da tudi Madžarska sodeluje pri skupnem delu za obnovo Srednje Evrope. •Izjava ju gosi oven skega zunanjega ministra je naletela v političnih, zlasti pa v gospodarsKih krogih na velik odmev. Zlasti gospodarski krogi poudarjajo, da bi bil čas, ua se pokopljejo politični spori ter da se pristopi k tesnejšem« gospodarskemu sodelovanju, ki se samo po sebi vsiljuje na vsakem koraku Mala antanta in Italija Praga, 3. maia. r. »Narodni Osvobodzeni« je objav-il kratek intervju, ki ga je jugo-siov. zunanji minister dr. Jevtič tik pred vojim odhodom dai njegovemu poročevalcu. 0 jasgoslovensko-itaiijanskiih odinošajih je minister izjavi!: »Za obnovo dobrih od-nošajev med Jugoslavijo, odnosno Malo antanto in Italijo ni nikakih ovir. Nasprot-stva so predvsem psihološike narave. Jugoslavija ni opustita nobene prilike, da bi prispevala k izbohjašnju mednarodno političnih razmer, kolikor se nanašajo nanjo in na Italijo.« Poročevalcu »Lidovih Novi,u« pa je minister dr. Jevtič izjavil glede istega vprašanja: »Ne samo mi Jugo-sloveni, marveč vsa Mala antanta je pripravljena sporazumeti se z Italijo. Defini-tivni rezultat tega stremljenja pa ne zavisi od nas in ni naša krivc^, če dosedanja pogajanja za zbližanje niso rodila dovoli konkretnih sadov«. p^vvt .t-l-i/^-on-lii 1. S« .-'mi 'rt ►enpu bo šel razvo;' pa je pred vsem odvisno od Rusije same. Če bo nadaljevala miroljubno politiko, kakršno zastopa sedaj v Ženevi, bo to samo po sebi dovedlo do tesnega sodelovanja z Malo antanto, ki je najjaeji steber miru in glavni stvarilec nove Evrope. »Ne ustvarjajmo novih mej, saj v nobenem primeru ne bi mogle prinesti ozdravljenja. Delajmo na to. da obstoječe meje postanejo čim manj otipljive: ustvarjajmo preko niih gospodarsko in duhovno skupnost « Ta.ko nekako v,- zunanji minis'er Titulescu zavrnil ma-džarske novinarje, ko so v Pragi silili <'arp z znanimi reviriini^tj^nini gesli, tn VTa'p antanta no 'e'"1 b^odah že dela in daie r>f>j ia'o v obljubljeno deželo napredka in sreče. DollSuss v Rimu Daljša konferenca z Mussolinijem — Pred podpisom novega konkordata Avstrije z Vatikanom Rim, 3. maja. n. Snoči ob 19.15 je prispe! z letalom v Rim avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss. Spremljal ga je pravosodni minister Schuschnigg. Na rimskem letališču ga je sprejel minister Balbo. Dopoldne je bil dr. Dollfuss v Vatikanu, kjer ga je sprejel državni tajnik kardinal Paccelli. Kakor zatrjujejo vatikanski politični krogi, bo konkordat med Avstrijo in Vatikanom že jutri podpisan. Opoldne je sprejel dr. Dollfussa v avdi-jenci italijanski kralj. Konkordat med Avstrijo in Vatikanom bo podpisan najbrže šele v ponedeljek ali v torek, ker so za končnoveljavno formulacijo potrebna še pogajanja. Popoldne je imel dr. Dollfuss svoj prvi razgovor z Mussolinijem, ki je trajal več ur, a se bo najbrže še enkrat sestal s šefom italijanske vlade. Politični krogi na-glašajo veliko politično važnost tega razgovora, ker Mussolini z zanimanjem zasle- duje notranjepolitični razvoj v Avstriji v zadnjih treh tednih. Vsekakor podpira prizadevanja avstrijske vlade za ohranitev samostojnosti in neodvisnosti Avstrije, ve se pa tudi, da polaga veliko važnost na dobre odnošaje med obema nemškima državama v srednji Evropi. Zaradi tega smatrajo za verjetno, da bo Mussolini deial za odstranitev napetosti med N mčijo in Avstrijo. Smatrajo celo za mogoče, da se bo ponudil za posredovalca. Gotovo je vsekakor, da bo Mussolini poizkusil vse. da se med Dunajem in Berlinom vzpostavijo normalni odnošaji. To mnenje diplomatskih krogov potrjuje tudi krščansko-socialni »Neuigkeitsueltblatt«, ki ima zveze z avstrijsko vlado, ki prav tako piše o posredovalni vlogi Mussolinija med Nemčijo in Avstrijo. Dr. Dollfuss se bo vrnil na Dunaj najbrže v sredo ter bo po dveh ali treh dneh odpotoval k otvoritvi svetovne gospodarske konference v London. Kulturni boj v Španiji Zaradi uveljavlfenja novega zakona o redovih groze španski škofje s protiukrepi — Papeževa enciklika proti španski vladi Madrid, 3. junija. AA. Ker je »Gaceta de Madrid« objavila zakon o kongregaci-jah, ki je s tem postal obvezen, so španski škofje objavili danes kolektivno protestno izjavo, ki so jo podpisali vsi nadškofi in škofi. Škofje izjavljajo, da je španski laji-cizem prišel v napad in da je po sprejetju ustave zagrešil »e nove kršitve in krivice. Razveljavil je enostransko dosedanje pogodbe s katoliško cerkvijo, ukinil proračunske izdatke za duhovnike, sprejel zakon o ločitvi, kršil pravice cerkvenih pokopališč, nazadnje pa je sedaj sprejel zakon o kongregacijah. Izjava pravi nadalje, da se novi zakon ne bo mogel uveljaviti proti pravicam cerkve. Škofje zahtevajo, naj vlada razveljavi vse ukrepe, ki so v nasprotju z integralnimi pravicami katoliške cerkve na španskem. Na kraju napovedujejo sankcije proti vsem, ki bodo izvajali te zakone proti svoboščinam m pravicam katoliške cerkve. Med sankcijami je tudi izobčenje iz katoliške cerkve. Vatikan, 3. junija. AA. Papež je izdal važno encikliko o sedanjem položaju katoliške cerkve na Španskem. Enciklika obsoja najnovejši španski zakon o kongregacijah, ki ga proglaša kot največjo žalitev ne samo vere in cerkve, temveč tudi načel civilne svobode, na katere se opira nova španska vlada. Sv. oče smatra zato za svojo dolžnost, da vnovič izpregovori. Njegova beseda ni naperjena proti političnim reformam. kajti cerkev soglaša z vsemi vladnimi oh'ikami in z vsemi civilnimi ustanovami pod pogojem, da so zavarovane pravice Boga in krščanske vesti. Papež poudarja na kraju, da so španski katoličani za ohranitev reda in socialnega miru. Moratorij za nemške dolgove v inozemstvu Zaradi pomanjkanja deviz bo Nemčija prihodnji teden proglasila transferni moratorij za svoje dolgove Berlin, 3. junija d. Kakor je izjavil predsednik državne banke dr. Schacht novinarjem, bo Nemčija v prvih dneh po binko-štih proglasila za svoje inozemske dolgove transferni moratorij. Ali bo moratorij popoln ali pa samo delen, za sedaj še ni gotovo. Dr. Schacht se bo jutri in v ponedeljek udeležil pogajanj v banki za mednarodna plačila v Baslu ter bo šele po svojem povratku v Berlin sprav;] zadevo pred državno vlado, ki bo določila podrobnosti moratorija. Kakor zatrjujejo, postopa državna banka v tem pogledu v soglasju z zastopniki upnikov, ki so v skupnem komunikeju ugotovili, da je Nemčija upravičena izvesti pkrepe za zaščito še obstoječih deviznih zalog in za njihovo povečanje. Komunike, ki ga je odobrila konferenca upnikov, pravi o transfernem moratoriju med drugim: V razpravah je bilo ugotovljeno, da so se rezerve zlata in deviz državne banke tako zmanjšale, da bi bilo pri nadaljnjem nazadovanju popolno funkcioniranje dr- žavne banke kot osrednjega novčaničnega zavoda znatno omejeno, zaradi česar je potrebno. da se postopno zvišajo, s čemer bi se podprla državna banka v svojih prizadevanjih za ohranitev stabilnosti nemške valute. Nadalje je bilo ugotovljeno, da zahteva padanje presežka nemške plačilne bilance zaščito in razširjenje nemške devizne zaloge. V zvezi s tem komunikejem državne banke o bodočem nemškem transfernem moratoriju je izjavil dr. Schacht. da se bo stabilnost nemške marke ohranila v vsakršnih okoliščinah. Državna banka ne bo dopustila, da bi nemški varčevalci in nemško prebivalstvo še enkrat doživeli izgube zaradi inflacije. Ako svetovna gospodarska konferenca ne bo razjasnila položaja v vprašanju nemških dolgov, se more po njegovem mnenju smatrati bodočnost izvrševanja nemških obveznosti glede mednarodnih dolgov kot zelo gmotna, vendar pa tudi v tem primeru ne bo nobene nevarnosti za marko, ki je v polni meri zaščitena z devizno zakonodajo. Nesoglasja v angleški vladi London, 3. junija, n. Zunanji minister Simon je poslal tajniku angleške spodnje zbornice pismo, v katerem kategorično de-mantira vest, da bi bil podal demisijo. Nacionalna vlada je bila sestavljena pod gotovimi pogoji, izmed katerih doslej še nobeden ni bil kršen. Laizacija nemškega centruma Berlin, 3. junija, g. Ožje predsedništvo centruma se bo pod vodstvom bivšega državnega kancelarja dr. Briininga sestalo po binkoštnih praznikih v Kolnu. V središču posvetovanj bo reorganizacija centruma Od dobro poučene strani se doznava. da se vodijo sedaj med Vatikanom in vodstvom centruma pogajanja, ali ne bi bilo bolj primerno, da bi se katoliška duho\'ščina umaknila iz prve parlamentarne fronie centruma. To bi pomenilo, da bi cela vrsta vplivnih centrumaških poslancev, kakor na primer prelat Kaas. dr Leich. Ulitzky in drugi odložili svoie mandate. Bivši finančni minister Kohler. ki je član centruma. je bil v Karlsruhe aretiran Uradno poročajo, da se je to zgodilo zaradi njegove osebne varnosti, ker se je zbirala pred njegovim stanovanjem velika množica in je prišlo do protestnih demonstracij, ki so očividno v zvezi z objavo pisem med bivšim baden-skim ministrom Remeleiem m Kobleriem I Nemški bojkot Avstrije Dunaj, 3. junija d. Kakor poročajo, so nemške letalske družbe pričele bojkotirati avstrijsko letališče v Inomostu, kjer so doslej nemška letala za Italijo pristajala na podlagi posebne mednarodne konvencije. »Wiener Tag« pristavlja, da gre za novo sovražno dejanje proti Avstrijie in pričakuje, da bo avstrijska vlada protestirala v Berlinu. Snoči je v domu narodnih socialistov v Favoritu eksplodirala bomba. Policija je že izvršila mnogo hišnih preiskav, da bi izsledila atentatorje Materialna škoda je velika, človeških žrtev ni bilo. V spopadu med narodnimi socialisti in heimwehirovci v Linzu je bilo ranjenih 7 oseb. Pet hitlerjevcev je sodišče obsodilo na daljšo zaporno kazen. Nov polet okoli sveta .Venyork, 3. junija AA. Letalec James Mattern je odletel ob 4.20 sam na polet okrog sveta z letalom »Stoletje napredka«. Letalo je rdeče-belo-modro pobarvano. Mattern bo skušal doseči nov svetovni rekord v poletu okrog sveta. Sedanji rekod sta dosegla letalca Wiley Post in Harold Gat-ty. Okrog sveta sta letela 8 dni, 7 ur '.n M minut. Tik pred poletom je Mattern izjavil. da bo letel iz Newvorka preko Har-bourga in Irske do Berlina, nato pa v Moskvo in preko Sibirije do Noma Fairbank-sa. Edmontona. Alberte in Newvorka. Uspeh za uspehom zanje hdor se ob vseki priliki poslužuje t.Jutrovega" malega oglasnika. Danes 480 ponudb in povpraševanj. Anton Lajovic: Hitler in njegovo Naš trinajsti velesejem Včeraj dopoldne je bil v navzočnosti ministra gosp. Iv. Pudja otvorjen letošnji ljubljanski velesejem Čez Neančiio in ves nemški narod grmi ogromno gibanje, čegar čarodejni početnlk in vod -te'i je Hitier. To gibanje nosijo močna mamljiva gesla, odeta v idealistični plašč etičnega stremljenja po očiščenju in duhovnem preiti o vWenou nemškega narodnega življenja. Nemci sami občutijo to veliko gibanje kot neko, vso bodočnost v bolj rožnati luči obetajočo duhovno prerodrtev in 'kot pravo renesanso nemškega duha. Toda prerodi.'tev v kakšnega novega duha v kako novo bitje in ži-tje? In renesanso, v 'katerega prejšnjega duha novo oživitev? Nikomur ni boli kot nam Slovencem, ki 'smo bili dolga sto-lecja zasužnjeni nemškemu dr ž a \t. emu in danhovnemu gospod« t vu. •ob nrrnem in pravičnem gledanju znano, da 'je nemški narod po svojih najboljših mo->7.e h ustvaril tvo-rbe. ki so znamenite ali četo neminljive in edinstvene kuitome ki ci-•vilizacijske vrednosti. Toda, če sedaj, svobodni. motrimo iz da'tjaive z mirnim pogledom današnje življenje nemškega naroda, vidimo v rsjem tragično razklanost Ne.kr francoski žurnaiist je giedajcč se-to se vedno znova povrača k tei oboževanki. Le duh pa rab? svobodo za svoj razmah, a duh je stvar osebe posameznika. Z a. t o ne ceni svobode tisti, ki hoče z organizacijo in strumno disciplino strniti ljudi v eno gručo, da bi s skupno silo lahko pritisnil na nasprotnika. Cm stmrreša je organizacija in čr>m bolj je eliminiran svobodni, duh posameznega podrejenca v organizacijo, tenn večja je tudi m;ena udarna sila. ki je tem tPčinkm-Heiša, čim boli je približana mehanični ob'iki akumulacije mehaničnih energij. Prav to zaupan:«e in vera v učinkovitost T»rua d"iigi strani sto. kar vede Nemca čtrv-stveno do tega. da lijufci bc'!i dPsciplino kot svobodo. A ves Hitlerjev pokret gre za tem. da strne čezdalje večjo n-možino Nemcev v e*io in isto sikusrvio smer. Im ze'o skladno z nj ;hovm češčen.:em brnita'ne sile se je krvt akcijska srrenn:ca pri njih pojavilo gesto, ki ga ni lahko prestaviti na stovenšči-no. geslo »Gcic.bsolial.tung«. To bi se reklo po naše. ker je beseda vzeta iz e'ektro-mehanike. vključitev na isti tok. Kam pa je naperjena smer te istotokovne vk'i:«!Č;tve? Mar nasproti notranjim strankarskim nasprotnikom, ko je baš najmočnejša m naiboije organizirana Hitlerjeva strankarska nasprotmca. socialn o-demokratska strart'!i. da jim je bilo globoko škodovalo. Zavreči da ie treba torej recipirano rm-iKo ind'vidna.! i stično pravo in se vrniti k staremu germanskemu pravu, katero je za temeH zlasti kmečkega življenja jemalo rodbno n ni krneti razbijalo z individua-l-iodar.ska •z.p.remerrlba outi takoj po vsem ■svetu. Tem maffli bi se torej dalo doseči ■to baž v nemškem narod«, ki je v civfitea-torionem in tehničnem oziri med prvimi narodi .in kijer so baš vsa komunikacijska sredstva izpopolnjena do skrajnih, danes do«eg-liivih mer. Ta »zaščita« jem'1;« nemškemu kmetu ■vsak osebni in zemljiški kiredit, jem"je mu možnost preselitve na kak kraj, ki bi mu •boljše prijal1, in ga enostavno priklene na •zeim&jo. Če vzamemo, da je ta kmet maki talentiran, ni mogoče od njega pričakovati tisrte posvežitve sil narodnih, na katere hitkrizem računa. Če ie pa tak zaščiten kmet nadarjen, bistroumen m podjeten, mu je s to »zaščito« odvzeta možnost, da uveljavi svojo podjetnost in bi-stirouimnost, zakai njega čaka neprestano le obdelovanje lastne zemlje. Tako pomeni ta »zaščita« tzoiaciijo vsega zaščitenega nemškega kmečkega "tam in ohromitev njegovih duševnih eneržij. Utegnil hi kdo reči, saj se taka škoda, če bi se re»s zgodila, nc tiče drugega kot samo nemškega naroda. Toda, če pogledamo na široko, vidimo, da nima noben narod interesa na tem, da • niegov sosedni narod duhovno ohromi, pa četudi bi bila ohromitev samo delna. V istem času, ko se je pojavila ideja o pravni zaščiti nemškega kmeta, pa je prišlo še do nekih drugih pravnih manifestacij hitferjevcev, ki utegnejo biti za nas še zanimivejše, šlo je za veliko skupno manifestacijo rajhovskih in avstrijskih juri stov, na kateri je neki nadprezident Kube kot glavni govornik (v Berlinu 13. V.) izjavil po časopisnih poročilih tole: »Sodnik bodi pravičen, toda mjegova objektivnost imej meje tam, kjer gre za vprašanje naroda; življenjske interese naroda mora sodnik brezobzirno staviti nad formalno pravo.« Kaj se pravi to praktično? Tem idejam dati izraza recimo v kazenskem pravu kot zakonodaiec, ne bi bito nič posebnega. V kazenskem pravu se da.jo napraviti norme, ki lahko ščitijo vse važne interese naroda in d.ržave celo do finih potankosti. Mnoge države imajo posebne kazenske zakone v zaščito države. Mailo boli čudna in kritična pa postane stvar, če naj bo to hiferjevsko geslo uporabljeno v civilnih sporih To geslo bi praktično pomenilo, da izgubim vsako pravdo, če kot Ne-Nemec pridem v spor z Ne;mccvm pred takega nemškega sodnika, ki sc drži Kuibeieve smernice. Zakaj prav biizu je misel, da je v iuterasu nemškega naroda, če zmaga v pravdi Nemec. Se hujša ie stivar. če bi kort inozemec pri-šel v spore z Nemoern in pred nemškega sodnika. V takem sliuča-ju je moi sigurni d e' e ž p r ed n emš'k im s odn i-kom: b r ezp r a v-nost. Jasno je. da je taka orientacija v pravu diiiamentratoo nasprotna pojmu prava, isto-vel naš praktični jnrist tedaj in še •dolgo Doslej, skoraj vse do dandanes, v •vseh teh t?ko živlienrako važnih vprašanjih pravi božii volek. ki je mislil, da je ■storil vso svojo dolžnost, če je kot rre.i, ■z nosom zapičenim v paragraf, ostal isti življenju odtujeni besedobrbec. kakor ga 5e bila naučit'a biti absolutistična Avstrija. Skrajni čas je, da se zavedamo potreb •novega časa in da se pozornost našega učečega pravništva in pa tudj praktičnega pra vrvištva z vso silo obrne od zgolj besednega .iiuristarenja na s oc i atoo-f tloz of i č -•no naziranje prava, države in dražbe. Zahvala inozemskih književnikov Skupina inozemskih književnikov, udeležencev kongresa PEN-kluba v Dubrovniku, ki je obiskala zadnje dni Slovenijo, je naslovila na ljubljanski PEN-klub sledeče zahvalno pismo: »Na koncu našega pota po Sloveniji nam ne narekuje srce samo, da Vam sporočimo, preden se razidemo v svoje domovine. «»olo zahvalo, ampak tudi svoje resnično, globoko priznanje za Vašo obilno gostoljubnost in za Vašo prijateljsko prisrčnost, ki ste nam jo izkazali, in za vse vtise slovenskih lepot, ki jih odnašamo s seboj. Deli našega pota po Jugoslaviji 90 brii podobni stopinjam po lestvici lepot in krasot, Slovenija pa je bila njihov vrhunec. Ko smo spoznavali naravo in kulturo Slovenije, smo se neprestano zavzemali nad vsem, kar nam je raznovrstnega in vzvišenega nudila prva, m nad vsem, kar smo opazili klenega in dobro urejenega v drugih. Pogosto smo mislili, da smo spoznali že najboljše, kar nudi Vaša domovina, toda vselej so zmogli Vaši tovariši, ki so nas vodili, podobni čarovnikom, odkriti pred nami še kaj boljšega. Skupno s temi popisi lepote pa pojdejo z nami spomiri na ljubeznive ljudi in na odlične književnike, ki smo jih spoznali. V prvi vrsti moramo izraziti svojo posebno zahvalo g. predsedniku dr. Izidorju Cankarju, g. tajniku Francetu Steletu, Vašemu velikemu pesniku Otonu Župančiču in vsem članom ljubljanskega PEN-kluba, ki so nam bili radodarno na uslugo. Pri slovesu i z Slovenije smo podobni golobom z Boromejskih otokov, ki jih je videl Barres in katerih peruti so bile težke v letu, — težke od dišav, ki so jih odnašale s seboj.« Za PEN-klub v Atenah: Costas Quranis, Alkis Thrvlos. Xeno Lefkoparidis z gospo, Georges Theotokas. — Rumunski center: Ion San-Giorgio z gospo. — Katalonski center: J. Foix z gospo. — Bolgarski center: Liza Bagrjana, Vasiljev. — Madžarski center: Martin Atlasz. — Bratska centra Beograd: Dragiša Vasič, Ivo Andrič, Zagreb: Bogdan Radica. Politično gibanje v ljutomerskem srezu S reška organizacija v Ljutomeru je. sklicala nedavno dva shoda: v Sv. J trnju ob Ščavnici in v Apačah. Oba sta bila izredno dobro obiskana, kar priča, da se tudi v ljutomerskem srezu dviga zanimanje za politično žividetrje. Poročali so gg. senator dr. Ploi, narodni poslanec Jakob Zemlijič in zastopnik ban. organizacije JRKD dr. Rapotec. ZfoorovaJci so pazljive sledili izvajanjem senatorja dr. Ploja, ki j« kot odličen finančni strokovnjak poročal o gospodarskem stanju naše države. Poudarjal jes da so pozvani vsi k sodelovanju za narod in državo, ki naj nas vse povede iz sedaniie dobe gospodarske in socialne krize v boK&o in srečnejšo bodočnost Narodni poslanec g. Jakob Zemliič ie v daljšem govoru ra-zpravljal o delu v Narodni skupščini, g. dr. Rapotec pa ji pozval navzoče nai se vsi organizirajo v krajevnih organizacijah JRiKD, .poudarjajoč, da se bodo le v skupnem in složnem delu rešila vsa težka vprašanja sedanjega časa. Pričakovati je, da se bo tudi pri Sv. Juriju ob Sčavrici čvrsto razmahnila vsedr-žavna stranika. K umoru Amalije Mali Novo mesto, 3. junija. Kakor je naša javnost že informirana po časopisju sta morilca brata Malija pri zločinu v Št. Vidu pri Stični rabila krinko in orožje, ki ju pa preiskovalna oblast doslej še ni našla. Pri zasliševanju, ki je trajalo vse doslej, je morilec Anton Mali končno izdal, kje je rabljene predmete na svojem begu zakopal, vendar pa njegovi podatki niso bili povsem natančni. Pri umorj je rabil krinko, žensko pokrivalo in samokres znamke »Stever«. Sodišče je naročilo orožnikom, naj navedene predmete izkopljejo in oddajo preiskovalnemu sodniku v Novem mestu. Mali jih je zakopal v vasi Grmu, ki spada pod občino Bukovec in leži ob banovinski cesti Pluska-Litija, in sicer kakih 10 m daleč od ceste ob stebru kozolca, ki je last posestnika Antona Polon-čiča iz Grma. Po dolgem iskanju so jih orožniki res našli. Stvari so bile zakopane zelo plitvo pod zemljo, kjer se je Antonu Maliju na begu mudilo ter je nekaj zemlje odkopal kar z rokami. Krinka je bila narejena iz črnega satina ter tako velika, da je morilcu zakrivala ves obraz. Pokrivalo je bilo modre barve in je imelo obliko ženske baretke. V pištoli so našli še dva naboja. Oba morilca, kakor tudi Andrejeva ljubimka Milica Golmajerjeva, so zelo shujšaH in se jim pozna, dat so prestali hude duševne boje. Preiskovalni sodnik je pričel zasliševati že priče. Bila sta zaslišana tudi oče in mati Milice Golmajerjeve. Kompenzacijska pogodba z belgijsko - luksemburško carinsko unijo Beograd, i. junija p. Opoldne sta zunanji ministsr dr. Jevtič in belgijski poslanik gref Charles de Vichne izmenjala ra-tifikacijske listine o konvenciji, s katero se urejajo trgovske terjatve potom kompenzacij med našo državo in Belgijo, oziroma med našo državo in blegijsko-luksem-burško carinsko uzd jo. Smrt pravoslavnega cerkvenega dostojanstvenika Beograd, 3. junija p. V čačku Je t&nrl žički pravoslavni episkop Jevrem Bojovič, star 80 let, brat edinega na/ega še živečega vojvode Bojoviča. Ljubljana, 3. junija. Danes dopoldne so se že v trinaj6tič odprla vrata našega velesejma, ki kljubuje s 9vojo življenjsko eilo vnem težkočam in nevšečnostim. Naš velesejem nam je tudi lotos predstavil v njomej-nem obseg.i in v svoji že tradicionalni slikovitosti in pestrosti Človek bi mislil, kaj nam po dvanajstih prireditvah more naš velesejem še novega nuditi in pokazati. Čeprav smo že razvajeni, vandar moramo priznati, da je tudi trinajsti velesejem za vsakega zanimiv in privlačen. Letošnja prireditev, ki se vrši v težkih časih in razmerah, je sama na sebi najboljše priznanje m organizatorično delo velesejm-ske uprave, pa tudi dokaz, da naši gospodarski kroei pravilno pojmujejo propagandni in kupčijski pomen te institucije. Naš ve-Wej.Hn je tudi letos zbral elito naših in<1u-strijeev, trgovcev in obrtnikov, kajti napreden in vsem teikocam kljubujoč podjetnik spoznava, da mona baš v sedanjem časj s podvojeno žilavostjo in vztrajnostjo pokazati, kako ie napredoval, kaj zmore in kr>| se je naučil. Zato žalimo vsem onim. ki sodelovali pri tej vzorni reviziji našega produktivnem d^la lepih uspehov, od noše najširša javnosti pa pričakujome. da bo znala pravilno ceniti trud in požrtvovalnost oj-ganizatorjev in razstavlja le sv. Ob 10. dopoldne «0 se prf»d velesejmskim uradom zbrali številni povabljeni gostje, da prisostvujejo otvoritvi, ki je dobila z navzočnostjo zastopnika Nj. VpI. kralja komandanta divizija gosp. Vlad. Cukavra. ministra za socialno politiko gosp. Ivana Pucljja in bana dr. Draga Mamšira. ki je zastopal častn *ga predsednika velesejma trsovinskega ministra dr. šumenkoviča, še posebno svečano obeležje. Podban dr. Otmar PirkmajfCf zastopal notranjega ministra, brigadnl general Anton Pekjč ministra za vojsko in uior narico, finančni direktor dr, Valjavec finančnega ministra, železniški direktor Josip Cagmns pe prometnega ministra. Med odličnimi gosti so bili nadalje ljubljanski župan dr. Dinko Pne, mariborski župan dr. Li-pold. ljubljanski knezoškof dr. Gregorrj Rozman, rektor dr. Matija Slavič, podpn-d sednik senata dr. Fran No rak, senator dr. Gustav Gregorin. narodni poslanec in predsednik Zveze industrijoev Anton fvrejfi, predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin » tajnikom dr. Plessom. podpredsednik Centrale industrijskih korporacij dr. Fr. Windi-$eher, nadalje češkoslovaški ganeralni konzul inž. Ševfik. avstrijski generalni konzul grof Orsini - Rosenberg. italijanski generalni konzul Umberto Natali. poljski generalni konzul v Zagrebu Albert Fiedler, ameriški konzjl v Zagrebu Egmont Tresekov. trgovinski ataše francoskega poslaništva v Beogradu M. Muzet. rumunski konzul inž. M. Jelarin in danski konzul Tomo Knez. Nadalje smo videli predsednika apelacijsksga sodišča dr. Vrančifa. predsednika odvetniške zbornice dr. Žirovnika. predsednika Zveze trgovskih gremijav Jos. J. Kavčiča, predsednika Kmetijske družbe Otona Detelo, predsednika ljubljanskega združenja trgovcev Tv. Gregorca, podpredsednika Zbornice za TOI Jos. Rebeka. predsednika društva >Krker dr. Perka, predsednika borze Drag. Hribarja, glavnega tajnika Zveze industrij-eev inž. Šukljeta. načelnika trgovskega oddelka banska uprave dr. Mama, šefa prosvetnega oddelka banske aprave dr. Marija, rudarskega glavarja inž. Strgarja, predsednika OUZD Ivana Tavčarja z ravnateljem dr. Bohinjcem, številni župane mast ter predstavnike samoupravnih oblastev in društev. Govor predsednika Bonača Kmafci po 10. uri je zbrane groste na-afovorll predsednik velesejma g. B o n a č, ki je r svojem govoru posebno pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja divizionarja VI Cii:kavca, ministra P.uelja, bana dr. Ma-rušiča, podbana dr. Pirtemajerja, generala Ant. Pekiča fin. direktorja r*c. Valjavca, žel. direktorja Joc. Cugaiusa, škoda dr. Rožmana, zastopnike konzularnega zbora, župana dr. Puca in župana dr. Lipolda, gospode senatorje in narodne poslance s podpredsednikom senata dr. Novakom na čelu, zastopnike oblastev, društev, organizacij ter zastopnike velesejma v Zagrebu. Lipskem in r Bariju. V svojem govoru je poudaril, da se po vsem svetu trudijo, kako bi omilili zlo krize, da je pa treba v prvi vrsti iskati •pomoči v svoji lastni sili. čitali smo številke o brezposekiosti v raznih državah ter smo videli, da je v nekaterih državah zajela petino in Teč prebivalstva. Pri tem smo z veseljem razbrali, da je v naši državi še najmanj brezposelnih, kar nas pa seveda ne odveze dolžnosti, da posvečamo temu vprašanju vso pozornost. Treba je zagnati velik motor, da se zopet zavrti kolo gospodarskega življenja ter oživi sedanje mrtvilo. Denar, ki se izda za potrebna javna dela, najsibodo železnice, češite itd., je plodonosno naložen. Glavno je, da se dela izvrše z domačimi rokami in z ("omači/m materijalom. če dvignemo domači konzum, če dosežemo, da ima vsak, ki je pridnih rok. svoj kruh, se bo mnogo olajšala naša skrb, kam s presežki agrarne produkcije. Pri tem je treba seveda predvsem urediti naše denarno in kreditno gospodarstvo. V okviru svojega programa vrši tudi letošnji velesejem propagando za turizem. Letos je vrsta na naši vinorodni Dolenjski. Mična in zanimiva tujsko-prometna razstava je delo agilnega društva >Krke.. Predsednik g. Bonač je izrazil svojo zahvalo za moralno pomoč i.n podporo kr. vladi, zlasti pa tako naklonjenemu in požrtvovalnemu gospodu ministru dr. Albertu Kramerju in g. min. P u c 1 j u, nadalje banaki upravi, mestnemu županu ljubljanskemu dr. Pucu in mariborskemu županu dr. 'I^ipoldu, Zbornici za trgovino obrt in industrijo, Zvezi industrijcor in našemu vrlemu novinarstvu. Ob sklepu svojih izvajanj se je predsednik g. Bonač spomnil najvišjega pokrovitelja velesejma Nj. Vel. kraTja Aleksandra, ki mu je pred očmi samo blagor naše domovine. Zaklical je našemu vladarju trikrait.ni jživijo^, ki se mu je pridružilo burno odobravanje občinstrva. nakar je vojašika godba zaigrala državno himno. Govor bana dr. Marušiča Nato je predsednik s. Bonač naprosil bana g. dr. Marušiča kot zastopnika trgovinskega ministra, da ot.vori velesejem. Ban dr. Marušič je v svojem govoru poudarjal, da moramo naše gospodarske razmere popraviti in zboljšati. Predvsem vemo, da nič ne pomaga vse tarnanje in pritoževanje, marveč da je potrebno in to je glavno, da postavimo proti tej gospodarski krizi močno akcijo, da se ji zoper-stavimo z delom, kajti delo je najboljša reakcija tudi proti gospodarski krizi. Upravni odbor velesejma je imel pogum, da je navzlic te®kem.u stanju našega gospodarstva to našo stalno institucijo vzdržal na višini ter je s tem pokazal, da pTa-vilno pojmuje vk>go dela, pokazal pa tudt zdrav optimizem, brez katerega ni ki ne more biti nobenega izboljšanja. Velesejmi so najboljši primer meriso-bojne gospodarske povezanosti vseh d.r-žavljanov. Ako kje, potem gotovo v gospodarskem delu vidimo, da je nwnogoč razmah gospodarskega življenja posameznih delov naše države brez naše narodne in državne skupnosti. Naprošene od častnega predsednika l7«b-Ijanskega velesejma g. ministra sa trgovino in industrijo g. dr. Tli je Šumenkoviča je ban dr. Marušič v njegovem pa tudi r svojem imenu čestital upravnemu odboru velesejma za pogumno delo, ki ga je pokazal pri organizaciji velesejma.. Po bano-vem govoru so si dostojanstveniki ogledali izredno zanimive razstave v spremstvu predsednikov g. Bonača m g. Avgust a Prap-rortmika ter direktorja g. d-r. Duiaria. Otvoritev tekmovanja za balkanski pokal Prva zmaga Jugoslavije Bukarešta, 3. junija, p. Na stadionu v Bukarešti je bilo danes otvorjeno nogometno tekmovanje za balkanski pokal. Ob 16.30 so pred občinstvom, katerega je bilo okoli 6000, defilirale bolgarska, grška, ju- ' goslovenska in rumunska reprezentanca, vse reprezentance so se postavile na sredi igrišča, nakar so odigrali vse štiri himne. Po govoru predsednika rumunske nogometne federacije, ki je bil sprejet z burnim odobravanjem, se je pričela tekma med jugoslovensko in grško reprezentanco. Jugoslavija : Grči*a 5:3 (3:1) Jugoslovensko moštvo je nastopilo v naslednji postavi: I>emič-Zagorac, Beloševič-Ralič, Gaver, Low-Timanič, Valjarevič, Kodrnja, Živkovič, Kokotovič. Zmaga jugoslovenske reprezentance je docela zaslužena ter bi bila lahko pri malo večji sreči še izdatnejša. Pri Jugoslovenih je bil najboljši del moštva napad, v katerem so se zlasti odlikovali Kodrnja, Živkovič in Valjarevič. V krilski vrsti je bil odličen Gaver. za katerim pa ni mnogo zaostajal Ralič. Najslabši del moštva je bila obramba Demič. Bcloševič, Zagorac. Belo-ševič je bil v drugem polčasu nekoliko boljši, ves čas igre pa je bil zelo slab Zagorac. Gole za Jugoslavijo sta zabila Živkovič dva, Kodrnja pa 3. Grško moštvo je pokazalo, da je od lanskega leta zelo napredovalo. Grki so tudi dosegli prvi gol. V drugem polčasu pa je bila njihova igra popolnoma razbita zaradi odličnih sposobnosti Jugoslovenov. Bcloševič je nekoliko blesiran ter se ne ve, ali bo mogel v tem tekmovanju še nastopiti. Kongres poštnih uslužbencev Split, 3. junija p. Jutri se bo vršil v Splitu kongres Udruženja jugoslovenskih po-fttnih, brzojavnih in telefonskih uslužben-»•ev. V Split je že danes došlo nad 300 delegatov iz vseh krajev države Ljubljanski akademiki v Beogradu Beograd, 3. junija, p. Davi je prispelo i* Ljubljane 120 dijakov, članov akademskega društva »Jadran« pod vodstvom svojega predsednika Uršiča. Na beograjski železniški postaji so jim priredili zelo lep sprejem beograjski akademiki, člani Jadranske straže in dijaškega pevskega društva *Ohi-liča«. Goste jc pozdravil s pesmijo pevski zbor »Obilica«, nato pa dijak prava Petrovič, ki se mu je zahvalil predsednik »Jadrana« Uršič. Pevski zbor »Obilica« je po govorih zapel pesem »Hej trubaču«, nakar so ljubljanski gosti zapeli lepo slovensko pesem. Goste so nastanili v Dijaškem domu na Dedinja. Popoldne so si ogledali znamenitosti Beograda. Jutri dopoldne odpotujejo v Kragujevac, v ponedeljek pa se vrnejo zopet v Beograd, kjer bodo imeli z beograjskimi dijaki konferenco o vprašanjih naših narodnih manjšin. Iz šolske službe Beograd, 3. maja p. Z odlokom ministrstva prosvete so premeščeni; Fran in Slava Lunaček i/; st. Ruperta v Mirno, Vinko in Ana Ljubič iz Koprivnika v Gradac v Beli krajini. Pavel Flere, referent ministrstva prosvete je imenovan za preglednika osnovnih šol v srezu Maribor desni breg. Klemenčič Milan je imenovan za upravitelja mestnega »Dečjega zavetišča« v Mariboru. Franja Ambrožič v Dolenji vasi pri Ribnici ie upokojena. Izgubljeno je bilo v kuverti 300 I>in od Mestnega trga do Slamič a Pošten najditelj se prosi, da vrne izgubljeno vsoto na Mestni trg št. 9. Vr«!?*^*!-!?:! n^^^ved Zagrebška vremenska napoved za danes: Stalno, mestoma nekoliko oblačno, topleje. _ Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk prevladuje nad večjim delom kontinenta, samo v južni Evropi imajo baro-metrsko depresijo, ki je nad JadransKim morjem precej izrazita. Ciklon nad Atlantskim oceanom se je ojačil in se razširil že •lo zapadne obale kontinenta. Pritisk je v splošnem poraste! za 2 do 6.5 mm, posebno v centralnih krajih države. Dunajska vremenska napoved za nedeljo. Oiba praznika bo lepo vreme. »SUTROt št 1» ■ ." . ... —- 3 " 1 ■- Nedelja, 4. VI. 1933 Zobe lahko kupite kraji in Ljubljanski velesejem Andrej Kaian ntniiiitk. \ \\ < nmiiiii tuuu miiitrjTinfifnTi b Zobni kamen — velika nevarnost! Zobje izpadajo — kolikokrat je tega kriv robni kamen, ker ga niste o pravem času opazili in odpravili! In vendar ga je tako lahko pregnati! Če redno snažite zobe s Sargovim Kalodontom, odpravite zobni kamen polagoma in zanesljivo. Pri nas ima samo Sargov Kalodont v sebi uspešni, znanstveno priznani sulforicinov oleat po dI2 Braunlichu. Pravilna zobna nega je tale: po 2x na leto k zobnemu zdravniku na pregled — po 2 x na dan Sargov Kaicdont! 1 ogied pred velesejmski urad, ko proglaša ban dr. Drago Marušič otvoritev razstave. Odhod inozemskih književnikov {Skupina inozemskih književnikov in njihovih spremljevalcev iz Beograda, ki je v torek ponoči prispela v Ljubljano, je — kakor smo na tem mestu že zabeležili — v četrtek odpotovaJa na Bled. Vreme, ki je bilo izprva nekoliko nenaklonjeno tej odlični ekskurziji, se je v četrtek ustalilo in v petek so imeli gostje na Bledu in v Bohinju krasen solnčni dan. Na Bledu so bit; sprejeti z vso pozornostjo in so se lahko preverili o prvovrstni postrežbi in zmernih cenah v tamošnjih hotelih. Bohinj jih je vprav navdušil. Naš poročevalec je govoril z nekaterimi in vsi so v superlatl-vih opisovali romantično lepoto tega edinstvenega kotička slovenske zemlje. V hotelu pri Sv. Janezu so bili odlično postre-£ani. Slap Savice je skupaj z vso mogočno alpsko lepoto Bohinja nekatere inspi-riral za opevanje naše Gorenjske. Tako se j je zgodilo, da je naposled vsa grška delegacija iz Aten ostala za nekaj dni na Bledu. — Goste so spremljali predsednik ljubljanskega kluba dr. Cankar, tajnik dr. Štele, dr. Gruden in drugi. V petek zvečer se je del gostov sestal pri Slamiču k skupni poslovilni večerji s člani ljubljanskega PEN-kluba. Ob tej priliki je imel bolgarski kritik, bivši upravnik sofijskega Nsr. gledališča Vladimir Vasiljev navdušen govor, v katerem je poudarjal potrebo tesnega kulturnega sodelovanja med južnimi Slovani. Oktet »Ljubljanskega Zvona« je med večerjo seznanjal goste s slovensko narodno in umetno popevko. Včeraj zjutraj so se gostje razšli; vsak je krenil v svojo domovino s simpatijami do naših krajev in ljudi in s trdnim upanjem. da jih bo še kdaj obiskal. Ferdo Vesel razstavlja Ljubljana, 3. junija. Po daljših letih se je Vesel zopet odločil. da razstavi večjo kolekcijo svojih del. Sicer se je zadnja leta udeležil nekaterih razstav, a vsakokrat s prav pičlim številom svojih umetnin. Sedaj pa je prekini! svoje va^e zaprto samotarstvo, ki ga pred zvedavim svetom skriva na svojem romantičnem Grumlofu in pri Kosu na Mestner- trgu je videti domala trideset njegovih del, od zadnjega desetletja preteklega stoletja pa vse do današnjih dni. vse mogočih nastrojenj v pokrajini, portretu, žanru aii tihožitju. Naj bo predmet podajanja še tako neznaten, Veselovi obrazi so živi, njegovi ljudje se gibljejo, voda teče, pokrajina diha zgodnjo pomlad.. Ne poznam nikogar, ki bi s tako čisto dušo prisluškoval tajnostim gozda, ki bi s toliko ljubeznijo in resnico razumel podati gobane, mušnice ali druge strupenjače. Ferdo Vesel je večni popotnik umetnosti, večni iskalec lenote v svojem delu, ki je umetnost sama. Razstava, čeprav majhna po obsegu, je za ljubitelje umetnosti prvovrsten dogodek. Rodil s^ je 2. decembra 1856 v P^vnu pri Stari Loki. eimnazijo in teologijo pa ie študiral v Ljubljani, kjer je bil posvečen leta 1882. Služboval je kot kaplan v Predoslj.ih, Preddvoru, Cerkljah, Trnovem v Ljubljani, 1. 18%. j«i je postal stolni kanonik. L. 1907. je bil predlagan za stolnega dekana, deželni predt-ednik pa je s svojim poročilom " naconalnem delovanju Katanovem dospel, da sa cesar ni hotel imenovati. Iz političnih razlogov ga je dunajska vlada pozneje št? enkrat odklonila in je bil šele ik) prevratu ini3novan za slolneca prosta. Ko je poslal 1. 1S00 ravnatelj Marijan išča. je v kratkem času prenov i in razširil gospodarska poslopja zavoda in je žrtvoval z a to tudi mnoizo lastnih sredstev. K prvotni stavbi na Poljanski cesti je prizidal velik konvikt za srednješolce. Po prevrata ie v Marijan <ču otvoril dijaško in akademsko men™. Nekaj časa je bil prelat Kalan predsednik Kmetijske družbe, s posebno vnemo pa se je udejstvo-val kot prede-ednik Čebelarskega društva. Več M jc bil glavni urednik »Slovenca«, dolira leta pa tudi vodja >Pomoljuba«. V pol tično borbo je poseuel najprej '"ta 1P89., ko je ustanovil Katoliško politično društvo, ki jj nasprotovalo konservativni etruji. Nekaj let je bil tudi deželni podan in ljubljanski občinski svetnik. Brezobzirna l*)!itična borba pa ni odgovarjala njegovemu značaju in se je spet popolnoma posvetil humanitarnemu, kulturnaniu in gospodarskemu delu. Vnovič se je vrnil v politiko L 1917. in je mnoeo pripomogel e neznatna pokojnina za pol veka težkega dela je značilen primer delavske bede in zapuščenosti. 40ietni delovrn jubilej Jesenice, 3. junija Iz Bohinja, ki nam je dal že lep kader poštenega delavstva, je 5. juniiJ 1. 1^93. prišel v tukajšnjo tovarno g. Medj.i Anton. V naporni livarski stroki ga že 40 let spremlja pesem večnega dela in trpljenja. Toda krepki Bohinjec ni klonil pod te/o dela. Se sedaj ga vidimo, kako mladostno in ko-renjaško hiti dan za dnem v črni delovni doni za vsakdanjim kruhom. Njegova pridna žena Ana se res lahko postavi s takim čvrstim možem. Ob 40letnici de'a mu kot našemu somišljeniku in narodnemu možu prav iskreno čestitamo! slavje v Lescah Včeraj ob 5. popoldne je umrl v Marija-nišču v Ljubljani, zadet od kapi, stolni prošt in generalni vikar ljubljanske škofije, prelat g. Andrej Kalan. Z njim smo izgubili blagega narodnega svečenika starejše generacije, ki mu še tako burni politični dogodki in spori nikdar niso mogli niti zastrniri, kaj šele zatreti zavesti in občutkov najlepše svečeniške dolžnosti. Ves čas svojega življenja je bil kot vzgojitelj in dobrotnik mladine največji, velik in priljubljen pa je bil tudi kot delavec in c-rganizator na polju splošne narodne pro-svete. Plodov i to se je udejstvoval tudi kot liodski pisatelj, pomembno pa je bilo tudi njegovo politično delovanje, ki je bilo vedno v skladu z njegovimi splošno priznanimi osebnimi vrlinami. Pravi nestor upodabljajočih umetnikov tudi v svojih zadnjih delih ne skriva svoje duševne mladosti, svojega notranjega ognja in temperamenta. Čeprav izpričujejo^ njegova dela neuinirjeni karakter, večnega iskalca resnice in lepote, je v slehernem njegovem delu toliko odličnih slikarskih kvalitet, toliko do popolnosti dognanega hotenja, da mu niti danes še ne moremo usporejati nikogar med našimi slikarji. Kdor bi hotel po kvalitetah razporejati dela Ferda Vesela, bi si naložil težko nalogo. Tudi pri umetninah, ki so razstavljene pri Kosu, se je težko odločiti, kateri bi dali prednost. Čeprav so bile posamezne podobe ustvarjene z razdobjem več desetletij, je v vsaki nekaj, česar ni mogoče opisati z besedičenjem naše običajne kritike. Za spoznavanje vrlin Veselovega dela je potreba vsakemu mnogo znanja, prav za prav mora biti gledavec sam pasivni oblikovalec, da uživa iskreno to umetnost, ki je čista in velika, najsibo pri podajanju Dar visokega botra Hrastnik, 3. junija. Visok boter sc je spomnil svojega krščen-ca in ubožne rudarske družine. Meseca novembra 1. 1930. je blagovolil Nj. Vel. kralj Aleksander prevzeti krstno botrstvo 19. otroku rudarja Franca šušterja v Hrastniku, kar smo takrat poročali. Kralja je zastopal pri krstu g. Ivan Rojnik, polkovnik 39. pehotnega polka iz Celja. Deček je dobil pri krstu ime Aleksander. V teku dveh in pol leta je prišla poleg drugih rudarskih družin tudi Sušterjeva z mnogoštevilnimi otroki zaradi rudarske stiske v veliko bedo. V hudi stiski se je obrnila rudarjeva družina na. visokega botra s prošnjo za pomoč. Nekaj dni pred birmo je stopil v siromašno stanovanje rudarja šušterja pismonoša in naštel v veliko presenečenje ubožne družine 3000 Din na mizo. Izročil je tudi od-rezek nakaznice, označen z malim žigom: Uprava dvora Nj. Vel. kralja. Lahko si mislite, kako v.jselje je zavladalo v ubožni rudarjevi hiši prav zdaj, ko ie beda najhuje trkala na vrata. Rudarjeva obitelj je visokemu botru za dar globoko hvaležna. Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežni rast, ženskega telesa, »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. tem je pa stopil v službo pri kemični tovarni. Starček je najboljši kronist razvoja hrastniških industrij. Živo se spominja, kako so gradili leta 1836. malo steklarno, štiri leta pozneje pa kemično tovarno. Spominja se na male vagončke, ki so jih po rudniškem tiru vlekli še konji, rad pa pripoveduje tudi o prvi mali rudniški lokomotivi in o pr-vtm rudniškem strojevodji Bauerheimu. V kemični tovarni je služboval pol stoletja ter opravljal vsakovrstna dela Bil je navadni delavec, konjski hlapec in tudi kur- B. KOLB 8 PREDALIČ, LJUBLJANA ŠELENBURGOVA ULICA 6 Oglejte si taborišče na velesejmu od 3.—12. junija. 7193 Takoj s prvim soncem mo-rsimo pričeti s sončnimi ko-pelmi, tedaj je posebne važnosti maža z NIGEROL OLJEM ali NIGEROL KREMO za sončenje in masažo (patent št. 5922). Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. DROGERIJA GREGORIČ Ljubljana, Prešernova ul. 5. Lepo prosvetno Vse potrebščine za Kopanje, in Ping-Pong Turistifco nogomet itd. itd. IZŠEL JE NOV ILUSTRIRAN POLETNI CENIK. RAZPOŠILJA SE BREZPLAČNO Šatori, Spalne vreče Čolni Bistvo jugoslovenskega Sokolstva Uvod v zletni mesec Jugoslovensko Sokolstvo hoče ostati last jugoslovenskega naroda, združenega v eni uedinjeni svobodni državi! En narod, ena država, eno Sokolstvo! Deklaracija iz leta 1924. v Zagrebu. Jugoslovenskemu Sokolstvu je danes predstavnik in osrednje vodstvo Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Formalno smo se združili v enotno sokolsko organizacijo na Vidov dan leta 1919, ko se je vršil v Novem Sadu L sokolski sabor. Tu so sklenili zastopniki vseh treh plemenskih sokolskih zvez — slovenske, hrvatske in srbske — njih likvidacijo in njih spojitev v eno sokolsko telo. Na II. sokolskem saboru v Zagrebu leta 1924 smo še bolj poglobili in utrdili svoje idejno in oblikovno edin-stvo, a leta 1930 smo v celoti prostovoljno prešli v novo formacijo, ki jo imenujem v prvem stavku. Take — rekel bi — zunanje naše združitve ni bilo mogoče izvršiti pred svetovno vojno, ker smo bili južni Slovani državno, politično in nacionalno raztrgani in razmetani v delce, da je nad nami lahko in nemoteno gospodovala tujčeva peta! Toda slovanski jug je bil po srcu, po duši in po mišljenju najboljših svojih sinov združen že mnogo prej, to je od časa. ko je pred TO leti našla zmagovito pot do nas sokolska ideja, ki jo je začel širiti iz zlate Prage veliki duh prvega Sokola dr. Miroslava Tyrša. Sokolska ideja je izkopala pod trdnjavami sovražnikovih s peklenskimi naklepi uničenja vsega Slovanstva nevidne rove, po katerih se je pretakala od srca do srca živa slovanska zavest, ki je imela in ima v Sokolstvu neizčrpno žarišče. Ta živa slovanska zavest, izražena in osredotočena v Sokolstvu, je imela v vidu že dobrega pol stoletja pred vojno en edini smoter: da vsemu Slovanstvu na jugu. severu in vzhodu Evrope pribori poglavitni pogoj življenja, napredka in razvoja — svobodo! Temu velikemu smotru je veljalo živeti, za njegovo uresničenje delati z vsemi močmi in sredstvi in zanj žrtvovati vse, tudi življenje. Ni na vsem svetu plemenitejšega in idealnejšega namena, nego je borba za svobodo, borba za srečo naroda, težka in ljuta borba, ker je to borba na življenje in smrt. Morali smo računati s smrtjo poedinca, a na smrt naroda nismo nikoli mislili. Življenja poedincev, darovana sreči naroda, se popenjajo v smele slavoloke, Lzpod katerih in skozi katere se vije triumfalna cesta narodove svobode in slave domovine! Posdinee umrje — pade za ideale kakor seme v plodno njivo. Narod ne more umreti, dokler nosijo in prešinjajo njegovo dušo tisti ideali, ki lian je umirajo poedincL Smrt tisočev je življenje vsem! Smrt je pravica do življenja, kakor je življenje poziv k delu n borbi. Umirati, da drugi žive, delati in boriti se vse življenje, čas in prostor od zibelke do groba uporabiti za srečo drugih, biti sam v zahtevah zadnji m prvi v ustvarjanju dobrin za druge • to je sokolski evangelij, velik, svet, neoskrunjen in neoskrunljiv' Kaj torej hočemo? — Hočemo v^ga-jati vse pripadnike jugoslovenske narodnosti in drugih slovanskih narodnosti v Jugoslaviji telesno, nravno in duševno do najvišje dosegljive popolnosti v zmislu Tyrševe sokolske ideje. Ta vzgoja se mora vršiti v narodnem, demokratičnem in naprednem duhu, stremeč za tem, da postane končno ves narod deležen te vzgoje. Vzgoja v navedenem duhu nam veleva, da se držimo z ozirom na narod^ in narodnost osnovnih sokolskih načel, kakor jih je postavil dr. Tyrš. Zato smo postali po evoluciji Jugosloveni, stremeč za tem, da ideja sokolskega edinstva prodre v ves naš narod. Sokolstvo je dolžno posvečati posebno pažnjo in največjo brigo pobijanju anacionalmh pojavov na vseh popriščih narodnega življenja in okrepitvi narodne misli v onih delih naše domovine, kjer je narod ■nod vplivom ekonomskih činiteljev m tradicij v nacionalnem pogledu še nezaveden. v Naša vzgoja je demokratična, ker ne rvozna nobene izjeme. Vse življenje naroda mora temeljiti na nravnem m telesnem zdravju. Iz tega zdravja izvira ■njegova čilost in delavnost. Sokolstvo mora biti mogočna opora vsemu stremljenju naroda po višjih smotrih, mora biti izraz njegove moči in njegove zavednosti. Vsakega svojega člana m — ker vabimo ves narod pod svoje zastave — vsakega pripadnika našega naroda hočemo vzgojiti v dobrega, telesno, duševno in moralno razvitega zdravega človeka in zavednega državljana. _ _ _ Tako vzgojno delo pa more voditi in uravnati samo duh naprednosti, ki ne priznava nobenih utesnjevanj in omejevanj fizičnih in moralnih moči, temveč to — k svobodi stremeč — zagotavlja in brani svobodo poedinca in celote. S kuturno in socialno naprednostjo se razvijajo in rastejo tvome moči naroda v svobodi, ki je narodu neogibno potrebna, ako hoče zmagovito vztrajati v konkurenčnem boju s sosednimi narodi in ako hoče sebi v prid obrniti, kar mu ponuja priroda in kar mu dajejo nove pridobitve znanosti in umetnosti. Brez naprednosti bi ostala gladina duševnega življenja vsega naroda v vedno ^ enaki preprostosti, ki bi bila priča nase nezmožnosti uveljaviti se v kulturnem svetu in v splošnem življenju vseh po- leg vseh v zmislu hotenja naprej in navzgor. Tako razumevano Sokolstvo je svobodna in samostojna ideja naše lastne nacionalne vzpodbude, na katero ne deluje noben zunanji činitelj, a ki služi edino načelu telesne, nravne in duševne krepitve naroda v znamenju večnega gibanja in načela, da nismo z doseženim nikdar zadovoljni, temveč težimo vedno za onim, kar je boljše in lepše, stopajoč od Jugoslovenstva k Slovanstvu, od Slovanstva k človečanstvu. Naše naloge stoje jasno pred nami Tu ni ugibanja, ni omahovanja, ni kompromisov. Ker hočemo mnogo, ker hočemo največ, kar more doseči človeška moč z vsem naporom svojega zdravja, smo uverjem, da narod kot celota Sokolstvo potrebuje. Kdor Sokolstvo pravilno pojmuje, ta se rad ukloni njegovim vzvišenim nalogam, ta Sokolstvu shiži nesebično, ker ve, da je v službi nacionalne kulture v najširšem pomenu te besed: Samega sebe daruje, da z bogastvom svojega, z lastnim delom pridobljenega in očuvanega zdravja bogati narod, ki mu je član. V takem delu in žrtvovanju je sokolski duh, ki naj obvlada vsakega poedinca! Ta duh naj prečisti vsak kot naše domovine, da se umaknejo vse mračne sence svetli luči spoznanja: Mi sami ustvarjamo svojo usodo in svojo bodočnost! Jugosloven se mora naslanjati sam nase in na ideale bratstva slovanskega Sokolstva, ki nas vežejo v eno mogočno telo. V svoji globoki državljanski zavesti naj vsak išče trdnih tal svoji moralni in materialni eksistenci, ki jo daje sokolski duh na razpolago narodu in domovini. Ta duh sokolski, duh mladosti ,svežosti, borbenosti, deloljub-nosti naj kakor vihar preleti vso našo domovino, da se dvigne k slavi in veličini v delu svojega Sokolstva! To hočemo! To hoteti je poziv jugoslovenskega Sokolstva, v kojega lepoto in moč naj veruje vsa domovina, da ostane blagoslovljena in zmagovita v brambi naže nacionalne in državne svo- ^ _E. Gangl Naši župani zborujejo zaradi novega občinskega zakona Dne 13. t. m. dobi novi zakon o občinah obvezno moč. Novi zakon vsebuje razne določbe in predpise, ki se bistveno razlikujejo od dosedanjih. Županska zveza v Ljubljani kot strokovno udruženje naših županov in drugih občinskih organov je prišla na srečno misel, da bo treba naše župane in drage občinske organe poučiti o novih določbah in jim raztolmačiti, katere določbe zakona bo treba takoj začeti izvajati in kako. Zaradi tega je sklicala v teku meseca junija vrsto sestankov, županskih tečajev, na katerih bodo strokovni referenti obravnavali nove določbe občinskega zakona in dajali praktične nasvete, kako je treba te določbe izvajati. Doslej so se vršili naslednji tečaji: dne 29. maja v Novem mestu za novomeški srez, 30. maja v Metliki za metliški srez in 31. maja v Črnomlju za črnomeljski srez. Sestanki so bili lepo obiskani. Na tečajih je predaval referent bonske uprave iz Ljubljane g. Franjo Gorkič o novem zakonu o občini in o občinski blagajniški in knji-govodstveni službi s posebnim ozirom na občinske račune. Na vseh zborovanjih so župani pokazali ▼eliko zanimanje za predmete, ki so se obravnavali; stavili so nešteto vprašanj, posebno glede na občinsko blagajniško službo. Zanimali so se tudi za zdrfiževanje občin, ki je urejeno po novem zakonu. Na splošno se je pokazalo, da se združitev ne odklanja več, pač pa obstajajo še nekatera nesoglasja glede poedinih primerov, posebno glede sedežev in imen občin. Upati pa je, da se bodo tudi te ovire odstranile s spoznavnostjo, tako da ne bo nikogar preveč bolelo. M Na zborih so župani izrekli tudi razne želje, ki naj jih oblastva upoštevajo. Na splošno se je izražala želja, da bi krajevna kon- BOTRI IN BOTRICE, BIRM ANCI IN BIRMANKE! ČITA JTEI Zakaj se pa tako smeješ prijatelj ? Raj tega ne veš? Včeraj sem videl v Matici izvrsten film Smejal sem se do solz vso noč tn še danes se smejem neprestano! Prijatelj oglej si še danes ta film v Elitnem kinu Matici Telefon 2124 Na oba praznika ob S., 5,- y4 8 In 14IO. zvečer Predprodaja vstopnic dnevno od 11.—12. ure dopoldne. Globoko znižane letne cene!! trola pri dravski finančni direkciji v Ljubljani, ki pregleduje občinske račune, postopala z večjo Spoznavnostjo, posebno pri računih za leti 1929. in 1930. Ce krajevna kontrola zaradi strogih zakonskih določil ne more postopati drugače, naj se izkuša v Beogradu pri glavni kontroli doseči, da se predpisi za pregledovanje računov za ti dve leti nekoliko omilijo. Gre v prvi vrsti za razne pomanjkljivosti pri kolkovanju, pri odtrgovanju poslovnega in uslužbenskega davka in nekaterih drugih taks. To so zadeve, pri katerih ni mogoče našim županom očitati, da bi namerno opustiti kolkovanje, odnosno odtrgovanje raznih taks in davkov, temveč edino pomanjkanje poznanja predpisov je temu krivo. Upoštevati je treba. da so taksni in davčni predpisi večkrat tako neiasni, da si tudi strokovnjaki v njih tolmačenju niso vedno edini. Župani nekaterih krajev so tudi proti sedanjemu načinu pobiranja prispevkov za sreske kmetijske odbore. Želijo, da bi sre-ski kmetijski odbori na podlagi svojih proračunov sami pobirali doklade na vso v srezu predpisano zemliarino v enotni izmeri v vseh občinah. Sestankov, ki so trajali povprečno po tri do pet ur, so se povsod udeležili tudi zastopniki sreskih načelstev, po večini sreski načelniki sami, ki so tudi posegali v razgovor. Sknpsana rudarskih in topilniških inženjer jev Sarajevo, koncem maja. V velikem številu so se 26. maja zbrali v Sarajevu člani Udruženja jugoslovenskih rudarskih in topilniških inženjerjev na svojem letnem občnem zboru. Iz ljubljanske sekcije se je udeležilo skupščine 16, iz beograjske 7, a okrog 40 iz sarajevske sekcije. Sarajevska mestna občina je ljubeznivo odstopila zborovalcem v ta namen v mestnem magistratu ob Miljački lepo dvorano, ki je bila že ob pol 10. dopoldne, ko jo bila skupščina sklicana, mnogoštevilno zasedena. Bili so tu zbrani iz vseh krajev naše domovine rudarski in topilniški inženjer-ji, ki vršijo svojo težko službo daleč stran od kulturnih centrov. Prav prisrčno so jih sprejeli sarajevski kolegi iz direkcije državnih rudarskih podjetij in rudarskega glavarstva v Sarajevu. V njihovem društvu je potekel zborovalcem čas ▼ lepem Sarajevu in njegovi okolici prav hitro. Skupščino je otvoril predsednik g. univ. prof. inž. V. Gostiša iz Ljubljane. Po formalnostih otvoritve je bila takoj predlagana m vihamo pozdravljena vdanostna brzojavka na Nj. Vel. kralja, kakor tudi pozdravna telegrama na g. ministra šum in rudnikov ter g. bana drinske banovine. Sledil je globoko zasnovan govor g. predsednika, ki je predvsem naglašal dolžnost rudarskih in topilniških inženjerjev do naše domovine Jugoslavije. Apeliral je na vse prisotne, da pokažejo tudi ▼ bodoče toliko solidarnosti in razumevanja do stanovskih interesov, kakor to pokazuje obilna udeležba članov. Odločno je kritiziral, da se je pojavil, sicer s strani osamljene osebnosti (nečlana), predlog za cepitev. Dokazal je, da bi taka ločitev ne pomenila regresa samo za interese članov samih, temveč za vse jugoslovenske rudarstvo vobče. Sledili so referati posameznih funkcionarjev o delu v združenju. Tajniško poročilo je podal tajnik g. inž. V. Kersnič iz Ljubljane, blagajniško pa blagajnik g. inž. L. Dular iz Trbovelj. V imenu revizorjev je podal razrešnico g. inž. G. Gogala iz Mežice. O delovanju sekcij so referirali, in sicer za ljubljansko g. univ. prof. inž. L Pehani iz Ljubljane, ki je v krasnem patriotskem govoru ovekovečil Sarajevo, kjer je vzklil sicer grozoten svetovni požar, ki pa je Jugoslovenom pokazal pot v svobodo. Za beograjsko sekcijo je podal poročilo g. inž. V. Miiller iz ministrstva za šume in rude, za novo sarajevsko sekcijo pa g. inž. N. Šinkovec, direktor iz Zenice. Nova pravila so bila sprejeta razen nekoliko sprememb tako, kakor jih je predlagala beograjska sekcija. Iz precej dolge argumentacije za in proti se je določilo, da ostane sedež Udruženja jugoslovenskih rudarskih in topilniških inženjerjev še nadalje v Ljubljani, ker je edino v tem mestu z ozirom na to, ker je tudi sedež rudarskega oddelka tehn. fakultete, podana največja možnost, da se združenje še nadalje tako lepo razvija, kakor se je začelo v zadnjih dveh letih. Za predsednika je bil izbran dosedanji predsednik g. univ. prof. inž. V. Gostiša, za I. podpredsednika g. inž. J. Taušanovič, višji svetnik v ministrstvu za šume in rude, za II. podpredsednika pa g. inž. S. Miloše-vič, inšpektor direkcije drž. rudarskih podjetij v Sarajevu. Za tajnika je bil izbran dosedanji tajnik g. inž. V. Kersnič, univ. asistent iz Ljubljane in za blagajnika dosedanji blagajnik g. inž. L. Dular iz Trbovelj. Dva člana v glavni odbor je ljubljanska sekcija takoj predlagala in sta bila izbrana g. inž. F. Loskot, ravnatelj iz Trbovelj in g. inž, I. Ivanovič, vodja studijskega oddelka v Trbovljah, dočim bosta beograjska in sarajevska sekcija naknadno izbrali svoja dva zastopnika. Potem je skupščina razpravljala o načinih, da dvigne strokovno revijo »Rudarski in topilniški Vestnik«, ki izhaja v Beogradu, na čim višjo stopnjo. Sklenilo se je, da prevzame odbor v svoj program za bodoče leto rešitev tega vprašanja, kakor tudi reguliranje odnošajev do U. J. I. i A. V znak priznanja za številne zasluge, ki s» jih je tekom svojega dolgoletnega delovanja pridobil g. rudarski glavar inž. Vinko Strgar iz Ljubljane za jugoslovensko rudarstvo in topilništvo. za akademski naraščaj in za rudarski oddelek tehnične fakultete, kjer je agilno sodeloval pri ustanovitvi, ga je skupščina soglasno in z odobravanjem izbrala za svojega prvega častnega člana. Glede mesta prihodnje skupSčine se je skupščina izjavila za Zagreb, nakar je g. predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje. G. inž. S. Miloševič je ▼ imenu sarajevskih kolegov pozval zborovalce na zakusko v restavracijo »Zagreb«, kjer je bilo izmenjanih mnogo govorov z željami čim tesnejšega sodelovanja članov v prospeh jugoslovenskega rudarstva in za obnovitev stare rudarske solidarnosti in kolegialnosti. Se isti dan so pohiteli zborovalci v grupah na krasno razgledno točko vrh Trebeviča in naslednjega dne v kopališče Ilidže in k izvoru Bosne. Prežeti nad dobrega razvoja naše rudarske in topilniške stroke so se vračali v soboto 27. maja domov, spremljani na kolodvor od številnih sarajevskih kolegov. Prekmurski dogodki Napredovanje vsedržavne stranke — Protirevizionistič-ni shod — živahno društveno življenje — Trojčki — Nesrečen alkohol Morska Sobota, 2. junija. V zadnjih dneh 90 se ustanovile tri nove krajevne organizacije JRKD, in sieir v Lu-covi (predsednik g. Kardoš Alojz), v Adri-ancih prideednik g. Kerčmar Aleksander) in v Stanjevrih (predsednik g. Bohar Adam). Lepo uspel shod sa je vršil v nedeljo v Martjancih, kjir je Številna množica na šolskim dvorišču poslušala izvajanja poslanca g. Benka, predsednika sreske organizacije notarja g. Kodra m predsednika krajevne organizacije g. Vezirja Gezo. Sploh j? bila prejšnja n?delja v znamenju shodov. Dopoldne so imela narodna društva ▼ Murski Soboti pcotirevizionietični shod. Velika Sokolska dvorana je bila polna. Navzočni so bili tndi predstavniki obla-stev s ©reškim načelnikom e- Lipovškom na leti. Zborovanji je otvoril predsednik Narodne odbrani eeometer g. Pertot, ki je naglašal, da je zborovanje naperjeno proti onim tujim diplomatom, ki hočijo izpre-membi mej. Kdor hoče biti sam svoj pospo-dar, mora braniti svojo lastnino. Kar so nam junaki priborili, bomo vedno znali branili. Z vzklikom naši veliki Jugoslaviji je g. Pertot sakljiHnl svoj govor. Za njim ji povzel besedo poslanec c. Benko, ki je ni »d drugim iisvajal: Zadnji politični dogodki kažejo, da hočejo politiki zrušiti to, kar ji naš narod priboril s neštetimi žrtvami. Dolžnost nas vseh ji, da ee ob tej uri postavimo na branik domovina. Izjavljam, da bo tudi naše prekmursko ljudstvo znalo bramrti svojo jugoslovensko zemljo in da soglasno protestira proti vsakemu Okrnje-nju naših msj. Ko se je poleglo sploSno odobravanje, je izpregovoril žjpan g. Ker d*.r med drugim: Pitnajst let po svetovnem požaru, ko je na milijone ljudi izkrvavelo tm bojiščih, se spet rožlja z orožjem. Klic po reviziji jo klic po vojni, ker noben narod ne bo odstop'1 niti pedi svoje z?mlje. Prav za prav moramo mi zahtivati revizijo in naj ta bssoda ne izgine, dokler bo le en Slovenije še živel pod tujim gospodstvom. Po govoru g. župana, ki Je izzval veliko pritrjevanje, ji g. Pertot zaključil zbor. Pred dnevi je zborovalo učiteljstvo tukajšnjega sreza v Gornji Lindavi. Zborovanja se je udeležilo nad 60 članov učiteljskega društva z g. nadzornikom Vilnarjem na čelu. Na dnevnem redj sta bili strokovno predavanj* srbskega kmetijskega referenta g. inž. Eiselta m učitelja g. Horvata, k! je govoril o psihi tukajšnjega ljudstva. Naj-privlačnejša točka pa je bil nastop mladinskega pevskega zbora iz Gornje Lendave pod vodstvom tamošnje učitsljice gdč. Anice Zupanove. Splošno mnenji je bilo, da zbor daleč nadkriljuje običajen nivo mladinskih zborov na šolah. K temu še pripomnimo, da bo v sredo 17. t. m. gostoval ta zbor v Murski Soboti. Po referatih je bil ogled vzornega Hartnerjeviga vele posest \ a pod strokovnim vodstvom kmetijskega referenta. Krajevni odbor Rdečega križa v Murski Soboti je imel občni zbor, na katerim je bil ponovno izvoljen za predsednika sreski načelnik g. Lipovšek, za podpredsednika narodni poslanec 2. Benko in ga. dr. Vali-jeva, za tajnika 2. Čižek Gustav in za blagajnika 2. dr. Grigorc Albin. V odboru so še: dr. Šerbec Jože, Heimer Oskar, Čjš Jakob, dr. Brandieu Silvij in Arvav Vin-oenc. Iz letnega poročila posnemamo: Za novo leto je obdaroval odbor 32 družin 3 perilom in živili ter ji med letom razdelil več denarnih podpor. Na lastne stroške je poslal na okrevanje v Bakarac 6 bolebn'h otrok. Tudi letos jih namerava nekaj poslati. Imovina društva znaša okrog 10.000 Din. Odbor namerava 11. t, in. prirediti dan Rdičega križa. Večje gasilsko slavje je bilo v nedeljo v Serdici, kjer je tamkajšnje gasilno društvo razvilo prapor ob priliki 2oletnice obstoja, Slavnost je ob velikem obisku občinstva ln gasilcev najlepše potekla. Čudno pa je, zakaj so prireditelji morali dobiti godbo iz Avstrije. Tudi je nerazumljivo, da načelniki nekaterih gasilnih društev še vedno poveljujejo v nemškem jiziku. Naj ta opomiri zado6tjje! V murskosoboški bolnišnici jo žm.i ovsi. neca delavca Hozjanova Ana t z čVensovc^v povila trojčke: enega fantka in dyi deklici. Novorojenčki pa so kmalu po porodu umrli. Zopet žrtev aTkohnb. Bilo je pred ko je pos?stnik Zadravee iz Lipo prišel v vinjenim stanju domov. Seveda to ženi ni bilo prav, zato ga ie nekaj ozmerjala. Mo7§ pa ji ni ostal dolžan in ji je krppko 'Odgovarjal. Ker pa so bile ženine bwde vednr« ostrejši, je mož v razburjenosti pograbil ta nož in ga zasadil žemi v trebuh, tako da ji je trebuh razparal. Nesročno žorto =v> fmv. sidje takoj odpeljali v munskosoboško bol-, nišnieo. Njeno stanje je kritično. Poslanica Rdečega kriza Organizacija RK se mora razširiti po vsej držav i. — V JotiI?« proslavimo poletni dan Rdečega križa v natfbolj oddaljene ter i^ttl tfnitst^o. kao In streže bol-likom. Riteči križ je vedno budna ustanova v sJmžbi milosrčnosti tn sočutja. V mirni debi je on prvi na delu, kadar ?re sa reševanje naroda zaradi kake velika elementarne nime ali epidemije, vsema pa Je mano njegovo težko samaritansko £eto t vojni Da more Rtleči kr 14 to (trostransko, obsežno ter nad vse častno in plemenito dolžnost izvrševati, mu je potrebno sodelovanje, močna in staina podpora vseh državljanov. Rdeči križ jo prosi in Je je deežeo na vsem svetu, v vseh državah. ▼ vseh stanovih, pri moških in ženah, pri rmovitih in revnih, bres ozira n* politično pripadnost, vero, poklic ln starost Vsak ima priliko in obenem dolžnost, da sodeluje v Rdečem križu, ireha je le »moti sočutja za nesrečnike, usmiljenja s svojim bednim bratom . Mnogi mislijo, da so x vpisom r članstvo R«dečega križa ali samo daiim ilarorn iapotoili svojo dolžnost do Rdečega križa. To je vsekakor hvale Ln priznamja vredno, toda ni zadosti, ako se hoče dejansko pomagati Rdečemu kri&a. Imamo tudi take osebe, ki bi hotele s prostovoljnim delom ali na kak drug način sodelovati t Rdečem križn, toda ne vedo, -,a koga naj se obrnejo, ker v mnogih krajih še ni odbora Rdečega križa, a tuti kjer obstojajo, niso vsi na višini svoje vzvišene naloge, da bi izkoristili v«ako prostovoljko »delovanje aH da bi pri v«ih cbčanth abutfHi pozornost in zavest o dolžnosti najširfie udeležbe ▼ prospeh Rie^ega križa. Cas. v katerem žlvfcno, Je tetak *n sen. V delu, v požrtvovalnem Izpolnjevanju dolžnosti, v samopomoči bomo našli najsigurnejšo ipot, da bomo obvladali vse neprilike. Tudi naš jugoslovenski Rdeči križ mora biti čvrst in pripravljen na vse. Potrebno mu je, da ima veliko število sposobnih zaščitnih sester, tisoče prostovo j-nih bolničarjev in bolničark za službo y bolcicah, na železniških >n parobru.lskih postajah. Treba mu je na tisoče samarja-nor za izkazovande prve moči. vrse to osobja Je treba organizirati v elinice, ki bi bile sposobne za 1elt> r slučaju epidemije, elementarnih nesreč, vojne. Treba Je nabaviti in pripraviti Jtnatne količine sanitetnega in lekarniškega matertjala za strežfbo v pomožnih posVilah in v borni-cah. Potrebno ee je pripraviti za zaščito civilnega prebivalstva p.-cd zračnimi napadi, organizirati zavetišča itd. Treba Je iti Senzacijonalni kervbojski tonfllm po slavnem romanu ZANE GHEYA Film o divjem konju, ki ga ni mogla ukrotiti človeška moč in zvijača. Ogorčena borba na življenje in smrt. Brat proti bratu v krajih, kjer prevladuje pravica močnejšega. Romantična svatba v indijanskem šotoru. Danes in jutri ob S., 5„ 7. ln 9. uri ZVOČNI KINO IDEAL Vse te velike in važne naloge zahtevajo .predvsem, » srčnoeti, tem častnejše in koristnejše ie to za ves naš jarod. Prilika za to se bo«14 r najbližjem času. V spermi« na dar. porake visokih pokroviteljev Rdečega križa, Nj. Vel. kralja Aleksandra 'I. in kraljice Marije, se bo v mesecu juniju prosiavil v vsej državi poletni dan Rdečega krfiža, dan lQn'be®ni Iti milosrčnosti, dan, ko naj bi se vsak vprašal: Ali sem iapokiii svojo dolžnoet do Rdečega križa? Prav ta dan naj ga opomni, da s svojim darom rakaže pomoč, kolikor more utrpetL Naj bi ne bilo nikogar, ne poedinca, ne društva, ne ustanove, no podjetja, ne o"oč?ne, da bi te^a dne pozabil na Rdeči križ. Darove oddajte pri krajevnem odboru, kijer ga pa še ni, na^ se zbirke pošljejjo gla-vnemn odboru društva Rde« čega križa t Beograda. Osnujte o »v Zadnji dnevi litijske topilnice Povojna gospodarska kriza je posebno hudo zadela Litijo. Dočim se drugod delo omejuje, so se tu delavnice popolnoma zaprle in delavstvo se je razkropilo po svetu. Torišča nekdanjega živahnega dela se celo podirajo. Tako so sedaj šteti dnevi litijski topilnici in bo v kratkem do tal »ostri- Za negovanje las Prhljaj izgine. Lasje ne izpadajo več. Lasje zopet rase jo. soki stopnji v teh krajih že v rimskih č»-sih. V Sitarjevcu so že Rimljani vrtali in sledili za svincem, v Maljaku, skriti dolini prečnici med Litijo in Savo, kjer je danes zaraščen gozd, pa je bila nekdaj živahna naselbina, ki je imela celo lastne sejme. Takrat so imeli v Maljaku topilnico in rude na kupe. Vse to je b-pilniških dimnikov. Trdili so, da zastruplja ajdo. Začele so se pravde z vodstvom topilnice. Kmalu pa je nastala kriza, peči so ugasnile, delavci pa so odšli s trebuhom za kruhom. Le očka Dobravec, čestita korenina. ki je »kozi štiri desetletja prižigal v topilnici luč, je še ostal za čuvarja ter gleda žalostno na ruševine. Podiranje, ki ga vodi g. Jožko Tič, po rodu iz Moravč, sicer pa član rudnika v To-puski, bo v kratkem končano. Del strojev so prepeljali v Topusko. gradbeni material pa so pokupili mnogi domačini. Tudi zadnji dnevi topilnice so dali zaslužka mnogim pridnim rokam. Jubilej dlela ženo« zemljišče, kjer sta stala nekdaj močna stavba s številnimi objekti in kjer je valovilo pestro življenje, donašajoč lepe zaslužke Litiji in širši okolici. Topilniška in rudarska obrt je bila na vi- Ljubljana, 3. junija. Ljubljanska mizarska zadruga je praznovala te dni lep jubilej: 251etnico svojega obstoja. Takrat, pred 23leti med našim obrtništvom še ni bilo posebne razgibanosti. Vendar pa so že tedaj bili ljudje, ki so znali pravilno gledati na prilike in so tudi čutili potrebo po organizaciji. Med našimi obrtniki iz mizarske stroke se je tedaj našel mlad, agilen človek, ki je prišel v Ljubljano i Vrhnike. Bil je to današnji predsednik Mizarske zadruge v Ljubljani g. Fer-do Primožič, ki je ustanovil v družbi svojih tovarišev to zadrugo. Obrtniške organizacije so priznale njegovo delo in njegove velike zasluge s tem, da so mu predvčerajšnjim izročile lepo plaketo, izdelano prav umetniško v delavnici g. Eberia. Istočasno se je vršil v Kazini tudi prijeten družabni večer, na katerem so spregovorili priznalne besede gg. podpredsednik ZTOI Rebek, tajnik dr. Pretnar, podpredsednik zadruge Ivan Praznik in mnogi drugi zastopniki raznih obrtniških organizacij. G. jubilant, Ferdo Primožič, ki še vedno vodi lepo delavnico v Trnovskem pristanu št. 4, je bil vedno napreden mož, navdušen Sokol in dober gospodar, ki je imel med županovanjem današnjega senatorja g. Ivana Hribarja besedo tudi v občinskem svetu ljubljanskem ter je kot tak veliko storil za napredek Ljubljane. Poln volje do dela in napredka pa se vedno odlično udej-stvuje v svoji stroki. Združenju mizarjev kakor tudi predstavnikom in posebno gospodu jubilantu Ferdu Primožiču veljajo ob tej priliki tudi naše iskrene čestitke. Postani in ostani član Vodnikove družbe i 9ijavo polt ustvarjal I VE A J CREME * OLJE Oboje pospešuje, da vam polt potemni, a istočasno zmanjšuje nevarnost solnčarice. Zavidali vas bodo za vašo rjavo barvo. Toda pazite dobro: nikdar se ne soln-čite z mokrim telesom, temveč si vedno PREJ vdrgnite. MVEA-KKEMA in NIVEA-OLJE »ta nenadkriljiva in nedosegljiva, ker samo ta obojica vsebuje Eucerit. NIVEA je poceni: krema Din 3.50, 6.—, 12.—, 25.—. Vedno zvest prijatelj! Tako je bilo že prej in tako je še danefi: Schichtovo terpenti-novo Krilo pomas-4 gospodinji kakor nobeno drugo, da je v hiši vse lepo čisto 1 Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih miL &CHICHT .ampak poprej za TeSfV/TERPENTINOVO MILO hvala! ST.lt-33 PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! Dijaško letovanje v Martinščici V zalivu Martinščici pri Sušaku bo tudi letos otvorjeno morsko letovišče za šolsko mladino. Namen letovišča je, da nudi dijakom priliko, da se lahko ob morju od-počijejo in okrepijo. Že s samim bivanjem ob morju ter s kopanjem, plavanjem in solnčenjem se dijaki v enem mesecu dodobra opomorejo od desetmesečnega truda v šoli. V kopališču Martinščici imajo dijaki mnogo prilike, da vsak dan ne samo hrano, in sicer obilno in okusno pripravljeno. Dijaki so v letovišču stalno pod nadzorstvom profesorjev in zdravnika. Meseca julija se sprejemajo samo dijaki srednjih šol, v mesecu avgustu pa dijakinje srednjih šol in deca obojega spola osnovnih šol. Prva skupina (dijaki) odpotuje iz Zagreba, glavni kolodvor, 30. junija ob 23.15, a druga skupina (dijakinje in deca) 31. julija ob isti uri. plavajo in veslajo nego tudi da se bavijo z raznimi igrami in športom v vodi in na suhem. Kopališče ima skupno 32 večjih in manjših čolnov, ki so vsi dijakom na razpolaganje Nadalje so tam dva igrišča za tenis in primerni prostori za lahkoatletiko in razne druge igre. Letos bosta nanovo urejena dva igrišča za odbojko in eno za basket bal. Prirejena je tudi nova skakalna deska v višini 3 metrov, ki bo služila večjim dijakom za vežbanje in skoke v morje. Nadalje so na razpolaganje riža za drsanje (Rutschbahn), gugalnica v morju, več splavov za igranje itd. Vse to daje dijakom in dijakinjam priliko, da se telesno okrepe in poleg razvedrila še možnost, da se telesno vežbajo. Dvakrat vsak mesec se priredita izleta s posebnim parnikom do Malinske, Krka, Baške, Raba in Crikvenice. Dvakrat na teden zvečer sta v parku kino-predstavi. Enomesečno bivanje v kopališču Martinščici stane 730 Din. Za izlete, kino in razne športe ni treba nobenih posebnih doplačil. Petkrat na dan dobivajo Ietoviščarji Priporočati bi bilo. da bi razne srednje šole v svojem okvirju organizirale posamezne skupine in bi to razglasile na zavodu. Kakor čujemo, je že Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani organizirala tako večjo skupino za dijakinje svojega zavoda. Za vsa potrebna pojasnila na> se obrnejo interesenti na upravo Kopališča Martinščica v Zagrebu, Mirogojska cesta 4 (Skola narodnog zdravi j a), ki tudi sprejema posamezne prijave, ki naj se v primeru, da posamezni srednješolski zavodi organizirajo take skupine, pošiljajo tem zavodom. Naš list je pred par leti organiziral več takih skupin »Jutrovčkov« za Martinščica, ki so vse dobro uspele in s tem seznanile interesente v dravski banovini s tem praktičnim, prijetnim in udobnim morskim kopališčem za dijake in dijakinje. Sedaj so seveda bolj poklicani za tako organizacijo posamezni srednješolski zavodi v banovini, ki bi s tako organizacijo gotovo našli prav dober in hvaležen odziv pri svojih gojencih. V ozemlju Počitniškega ioma na Pohorju Kakor oklep se vijejo okoli vznožja vzhodnega Pohorja terciarni sedimenti. Njih sončne lege zavzema kulturni vodnik po vsem našem tercieru vinska trta. Prehod iz terciernega vznožja je očividen po terasi, nad katero začenjajo bohoteti pohorski gozdovi, med katerimi so nasejane pohorske kmetije s sadnimi vrtovi, njivami in travniki. Središča teh samotnih ljudskih^se-lišč so cerkve, okoli njih so se razvile kot središča pohorskega prosvetnega, gospodarskega in verskega življenja male zaselške vasi. V dolgi vrsti obkrožajo, posebno močno izražene, baš južno Pohorje od Sv. Martina preko Tinj in Keblja dalje na zahod in označujejo po svoji legi pokrajinsko za pohorsko zunanjost značilno površ, katero so gornji tokovi potokov kakor Polskava, De-vina, Bistrica, Oplotnica itd. razčlenili v nebroj l.op. kotlin in grebenov. Na tej drugi pohorski terasi ali površi. ki se razprostira v višini svojih 700 do 800 metrov, leži zaselška vas Sv. Martin na Pohorju. Vsa je v zelenju, ornamentiranem po pisanem neredu travnikov in njiv. predvsem pa po mogočnih in sivih samotnih kmetijah. Pred kmetijami sadovnjaki, pred hišami lipe ali drugo povdarek vzbujajoče drevje, na robovih gozdov pa breze m v dolinah ob vodah jeseni. Severni hori-cont zastira greben Pohorja, na katerem dornuje Sv Areh, na jug in jugovzhod ra vodijo potoki Bistrica. Devina in Polskava v široko odprto Dravsko polje. Vzhodni mejniki Dravskega polja. Slovenske gorice, izginjajo v nižinah Srednjega Podonavia, medtem ko se na jugu za Halozami. Rogaško goro, Bočem in Konjiško goro pri- kazujejo s svojimi vrhovi Ivanšica, Bohor in izrastki Savinjskih planin. Na zahod pa zelenje pohorskih bukev in temina pohorskih smrek tja do Sv. Treh Kraljev, ki odpirajo pogled prav v Posavje, medtem ko čuva Sv. Urh v samotnem zatišju na frati stoletne lipe, bukve in smreke. Vse pa tako sočno in kljub trajni, peklensko delujoči eroziji in denudaciji pohorskih voda bujno in zeleno kakor more biti to le na našem Pohorju! To zelenje in sočnost so spoznali in cenili že stari Rimljani, kar nam dokazuje rimski nagrobnik, poznan arheologom pod CIL III 5292, ki je vzidan v južni steni cerkve pri Sv Martinu. Nad napisnim poljem vidimo motiv z divjačino in nad tem je v reliefu sedeči Orfej v frigijski obleki, okoli niega pa živaii, katere obvladuje m vodi s svojim neodoljivim instrumentom. Nebeški muzik Orfej na steni pohorske vaške cerkve, v katero se zgrinjajo k molitvi ljudje, ki pridelujejo kruh več kot v potu svojega obraza in katerih življenje je od zibelke do groba ena sama in dolga vrsta trpljenja, bi bila cinična satira na okolico Sv. Martina, ako ne bi moderni razvoj izpremenil lepe pokrajine. Mariborsko društvo za zaščito dece in mladine je zgradilo v Ošlju. 20 minut od Sv. Martina moderno počitniško kolonijo. Sv Martin in okolica sta z njo oživela in v pokrajino nad Bistrico in Devino je priplulo življenje, ki nas nehote spominja na Orfeja pri Sv. Martinu. Počitniški dom leži na pobočju severovzhodno pod košato kopo Proti severozahodu njive in livade sosednih kmetij, pod počitniškim domom močvirno korito potočka, ki je šele zlezel izpod zemlje, na jugovzhod pa zopet gozd. V tem gozdu je doma počivajoča mladina, v tem gozdu živi v otročji republiki življenje, kakršnega ji ne more dati ves odrasli svet. Šotori iz mahu, mostovi, ki so jih zgradili mladi inže-njerji, hiše, s katerimi so rešili stanovanjsko vprašanje itd. itd. Tukaj ni večne vsiljivosti starih, ne večnih naukov, ki jih mladež ne razume, ker so izrečeni po vsebini za druge; tukaj je deviška narava z vsem, kar otroka zaposli in napelje k delavnosti,. ki je igrača, delo. učenje in sa-movzgoja obenem. V pohorskem gozdu je mah, drevje, voda, glina, pa tudi borovnice in jagode in ostrožnice in gobe, sploh vse kar otrok rabi. Tu je godba narave, ki na isti način ravna otroka, ga dviga in vodi. kakor ravna Orfejeva plunka na nagrobniku cerkve pri Sv. Martinu z divjimi živalmi! Kadar pa zapusti deca mahovje nri počitnicam domu. se poda k šumeči Bistrici in oponaša primitivne pohorske mline, ko postavlja nove in moderne pri malih bistriških brzicah in šumikih, da tako tudi tukaj nadkrili dela iz preteklosti. Zraven pa išče življenja v kopanju, skakanju in plezanju po jesenih; kajti na jesenih se ne trgajo hlače kakor na smreki in zaradi tega je tudi nadzorstvo ob potoku bolj kratkovidno! In ko nudi tudi Bistrica premalo življenja. gre deca na izlete: k Sv. Urhu. k Sv. Trem Kraljem, k Sv. Arehu in Sv. Neži ali na Tinje. To ni pot, to je nabiranje borovnic, gob itd., iskanje, kje so debelejše 'n bolj tečne ali sveže in v tem dozdevno •zciljnem paberkovanju sadov stoji pred otroci pohorska cerkev na frati sredi smrek ali bukev. Žoga je z njimi za prve, drugi gredo lisico, tretji vlečejo most. samo gledalcev ni, ker hoče vsak biti med aktivnimi. Planinsko sonce pripeka, pot lije z obrazov, grla delujejo na vso moč in le prehitro je treba s cerkvenih frat zopet v gozd in domov v Ošelj. Gospodinja in vodstvo že pričakuje apro-vizacijska bisaga, ki ga prinašajo mladi počitničarji. Zopet bodo gobe ali borovnice! In ko se zgrnejo mladi počitničarji okoli miz k kosilu ali večerji, ko čebljajo v kratkih presledkih in v posameznih vzklikih, izrazih občutja s prestanega izleta ali trudapolnega, a zato tem uspešnejšega dela v gozdu ali pri Bistrici, takrat so kot piske okoli gospodinje! Ker mladi želodci so zdravi, sonce, voda, zrak in gozd dajejo tek; in ko ga človek opazuje, se veseli in si zaželi, da bi mogel tudi on posnemati male, iz katerih bo še nekaj, če bodo vedno tako pridno jedli. Po večerji, molitvi in igri polagoma utihnejo. Spanec jih jemlje v svoje varstvo. Utihne prvi in utihue drugi, utihne prva družba in za njo druga, mladina le še gleda drobno pred se. Ko umira dan in ko umira priroda, umira tudi mladost Večerno uspavanje in sledeči trdi. močni spanec pokli-četa zopet spomin na Oifeja s plunko tam pri Sv. Martinu. Tukaj uspava neskaljeno, mladostno uživanje prirode živahno mladino. tam uspava godba živali. Tukaj vzgaja in vodi mladost priroda, tam vodi prirod-ne ži umetnost- priroda in umetnost dva večna in neugnana vodnika mladosti! Slabo vreme je na Počitniškem domu potrebno Gozdovi in voda pa pohorske kope in cerkvice postanejo kaj kmalu novi dom počitničarjev; spomin na roditelje doma pa tone... Slabo vreme in z njim zvezano bivanje v domu pa zopet vzbudi spomin domov in mladina pošilja s podvojeno vdanostjo in prisrčnostjo domov občutke, pozdrave, poljube. Mladina najgloblje občuti dom, če ji zapremo prirodo in tako se tudi na Počitniškem domu takrat najmočneje pojavljajo domotožja. Ko pa tečejo lepi, jasni in sončni dnevi na zelenem Pohorju, takrat je mladina doma na Pohorju in odhod iz počitniške kolonije domov vzbuja ponovna in trajna hrepenenja: Zopet nazaj na sončne kope, tja k brzeči Bistrici tja v mahovje pod smrečjem in T listje pod bukvami, ki tako zelo lepo šumi, tja v lesove z njihovimi dobrotami '.n tja. tja na Počitniški dom pri Sv. Martinu na Pohorju! Jakon Škorec. Ne pozabite, kako ste trpeli in hirali pozimi! Pazite na bodočnosti f Radijoemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE Vam sigurno ozdravi revmatizem, išijas, ženske bolezni, arteriosklerozo, starostno oslabelost itd. Vse kopališke naprave so izključno na izvirkih in se polnijo z lastnim pritiskom brez vodovodnih cevi in črpalk. Zaradi tega je neokrnjeno bogastvq emana-cije in oglikove kisline. V kopališkem domu so kopeli in sobe pod eno streho. Zaradi tega je stalna zdravilna inhalaoja emanacije v vseb sobah in izredno ugodnost pri kuri. zlasti pri slabem vremenu. Pošta, brzojav. telefon. Postaja Straža— Toplice. Zahtevajte brezplačne prospektel Sezona od 1. maja do l. oktobra. 17» Domače vesti ♦ Zaradi binkoštnih praznikov izide prihodnja redna številka »Jutra« šele v sredo, ponedeljska izdaja »Jutra« pa v torek. * Sodnijska napredovanja. V 2. stopnjo 3. skupine so pomaknjeni: dr. Leopold Vi-čar, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani in starešine sreskih sodišč dr. Ivan Močnik v Višnji gori, dr. Blaž Raiman v Prevaljah, Kajetan Preme rs tem v Logatcu, dr. Josip šašelj v gmarju, dr. Alojz Lešnik v Mariboru, Božidar Romih v Novem mestu. dr. Ernest Kobe v Ljubljani, dr. Rihard Tomšič v Črnomlju, dr. Vojteh Hočevar v Brežicah, dr. Fran Ložar v Kostanjevici, Anton Potočnik v Šoštanju, dr. Slavko Šumenjak v Murski Soboti in dr. Jakob Prešeren v škofji Loki, dozdaj vsi v 1. stopnji 4. skupine; v i. stopnjo 4. skupine: Jakob Božič, sodnik okrožnega sodišča v Celju, Milan Tominc, sodnik sreskega sodišča v Stovenjgradcu; v 2. stopnjo 4. skupine Janko Miler, sodnik sreskega sodišča v Ljubljani; dr. Fran Mo- J, MAČEK LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št. 12 nudi krasne birmanske ebiekce, modre in bele, vseh velikosti. bar. sodnik sreskega sodišča v Ložu; Fran Stefanciosa, sodnik sreskega sodišča v Ptuju; v 5. skupino: Slavko Papež, sodnik sreskega sodišča v PIrškem; Josip Zor-ko sodnik sreskega sodišča v Kamniku; v 7. skupino: Ciril Lavrič, višjd ofirijal sreskega sodišča v Celju, in Janko Vaksel, višji oficijal pri apelacijskem sodišču v Ljubljani. ♦ Nov patentni Inženjer. Z rešenjem »predsednika Uprave za zaščito industrijske svojine je bil imenovan in zaprisežen •za patentnega inženjerja g. inž. Drago •Mattanovich, civilni inženjer za elektr«> tehnieearUi m »fcurj«m do- to p* iMrilli mJn« O. p. fUifoe « *r*tr*o znuafco .... 40 Din U. P. |Mk« X »U«® ta*m kx> .....si „ n. P. t t»)tr)M » vetw®0 cnunbo . . 51 „ D. P. i t ri«.t0 OTKtmifco . . 54 „ Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. * Znižane vožnje za otroke pri izletniških in kopalnih vlakih. Z odlokom generalne direkcije državnih železnic je dovoljeno pri izletniških in kopalnih vlakih, ki vozijo ob nedeljah in praznikih, odnosno po posebni odredbi direkcije državnih železnic, za otroke od dovršenega 4. leta do dovršenega 10. leta 75 odst. popusta normalnih voznih cen, tako da plačajo ti otroci polovični vozni listek, ki jim velja za brezplačen povratek. Za ostale izletnike, odnosno kopalce je pa tudi letos dovoljena samo polovična vozna cena. Ti popusti veljajo izključno za izletniške (kopalne) vlake, ki so že v voznih redih kot taki označeni; le na povratku veljajo izjemno tudi za redne vlake, ako je bil izletniški vlak na povratku odpovedan. Ako je v soboto ali ponedeljek praznik, velja izletniški listek, kupljen v soboto, tudi za povratek z izletniškim vlakom v nedeljo, odnosno listek, kupljen v nedeljo, tud; za povratek v ponedeljek (praznik). * Znižana vozna cena za obiskovalce zdravilišč in kopališč. Direkcija državnih železnic opozarja obiskovalce zdravilišč, kopališč in jezerskih krajev (v dravski banovini: Bled, Sv. Janez, potem Sv. Duh. Ukanca, Ribičev laz in Stara Fužina v Bohinju, dalje Cateške toplice pri Brežicah, Dobrna pri Celju, Golnik. Laško, Medija— Izlake pri Zagorju, Rimski vrelec pri Gu-štanju, Rimske toplice Rogaška Slatina, Slatina—Radenci, Sv. Ana pri Tržiču, Toplice pri Novem mestu in Topolščica pri Šoštanju), da imajo pravico do brezplačne vožnje na povratku le ako so bivali v teh krajih najmanj 10 dni v decembru, januarju ali februarju in se izkažejo na povratku s potrdili zdravilišč (občin) in voznimi listki, s katerimi so potovali v zdravilišča. Zato si morajo ti obisko alci zdravilišč pridržati vozne listke, ker sicer nimajo pravice do brezplačne vožnje na povratku. Oni obiskovalci imenovanih krajev, ki se mude v teh krajih v oktobru, novembru, marcu, aprilu ali maju najmanj 10 dni, pa nimajo pravice do brezplačne vožnje na povratku, ampak si morajo na VELESEJMSKA RESTAVRACIJA DOLNICAR in PRESKER podlagi potrdila o 10 dnevnem bivanju kupiti za povratek vozni listek za četrtinsko vozno ceno. Kdor prebiva v teh zdraviliščih v junij, juliju, avgustu ali septembru najmanj 10 dni, pa ima na povratku pravico le do polovične vozne cene. Za dosego tega popusta zadošča potrdilo zdravilišča (občine) o najmanj 10 dnevnem bivanju brez predložitve voznega listka, s katerim je zdraviliški gost prispel v zdravilišče. Isto velja za goste, ki se vračajo z voznimi listki po četrtinski vozni ceni. Enake popuste vsebuje železniška tarifa za poset Jadranskega morja in nekaterih drugih zdravilišč izven dravske banovine. * Absolventke trgovske ftole v Mariboru iz leta 1923. naj prijavijo svoje naši otve kakor tudi morebitne prediloge glede lOIetnice Ljubici Cinglerjevi v Mariboru, Aleksandrova 36. DESINFEKCIJSKA SREDSTVA: S A NI T O L S A N O F O R M S A N E O LI N »CHEMOTECHNA« družba z o. z., LJUBLJANA, Mestni trg 10. 7185 * Novi grobovi. V Ljubljani so umrli včeraj: trgovec g. Fran T e r d i n a, ki bo jutri ob 16. položen k večnemu počitku; upokojeni računski revident g. Viktor K a j z e 1 j, ki bo pokopan jutri ob 14.; natakar g. Ferdinand Schwarzmann, njegov pogreb bo jutri ob 18.; dijak IV. razr. realne gimnazije Stanko J u v a n c, ki bo položen k večnemu počitku v torek ob pol 15. ter soproga upokojenega železniškega strojnega mojstra Helena Za-k o t n i k o v a, ki bo pokopana jutri ob 14. v Dravljah. V Ljutomeru pa je ugrabila smrt g. Jožeta Velnarja, posestnika, mizarskega mojstra in častnega predsednika Obrtne zaduge; pokopali ga bodo danes ob 17. na mestnem pokopališč v Ljutomeru. — Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! * Slovensko planinsko društvo Je bilo opozorjeno, da člani raz,nih planinskih in tunstovskiih društev delajo težave orožnikom m vojakom obmejne čete, ko jih hočejo legitimirati ali dobiti od nijih podatka Zato nuino priporočamo svojim članom, da se na pozriv orožnikov, vojakov obmejne če,te, finančnih stražnikov in drugih organov, ki nadzorujejo mejo in meini okoliš, brez prerekanja legitimirajo, jim dado zahtevane podatke in da so z vsemi itemi organ- vljudni, kakor zahteva že družabna takt. Preipričani smo, da bo ob ta-ikem postopanju teHstov odpadlo mnogo neprijetnosti tudi za turiste same. sao ivljotdino odnašanje najde povsod dober ■odmev. ,, . * Nekaj vtisov z našega juga. S članki pod gornjim naslovom v »Jutru« sem deloma obnovil spomin na lOdnevni izlet v Južno Srbijo, ki ga je nedavno priredila oblastna uprava Užč (udruženje žel. uradnikov! Ljubljana. Izlet je uspel v vsakem oziru in udeleženci — ki jih je bilo okoli 70 _ ne morejo dovolj prehvaliti lepote in znamenitosti krajev, ki so jih obiskali. Če bodo prilike dovoljevale in bo prometno ministrstvo pokazalo tudi v bodoče* toliko umevanja za velike koristi medsebojnega spoznavanja kot ga je letos, bo društvo ob letu priredilo novo ekskurzijo, ki bo vodila v drugi smeri. (Beograd, Prahovo. Za-ječar, Niš. Kraljevo, Cačak, Sarajevo. Dubrovnik, Split) po naši lepi domovini. L. S. * Privredna banka za južno Srbijo je v konkurzu in ko so so"dmijski organi te dni prišli v njene prostore. so našli v blagajni samo 11 Din. Proti bamki. ki je znana iz sleparske afere z opijskimi tombnrdnimi krediti, je vloženih doslei že nad 20 tožb Banka dolguje med dragimi Državni hipo-tekairni banki nad 13 milijonov. Poštni hranilnici poldrugi milijon. Izvozni prometni banki pa tudi približno toliko. člani njeneara upravnega odbora so ood ključem že nekaj tednov. S Botrice in botrčkl s s ■ g peljite svoje birmanke in birmančke v ■ | Avtomatični buffet RIO | a na znani izborni sladoled. Za Vas pa ■ ® imamo pristno domačo kapljico in 2 okusen prigrizek kot sendviče, če- & vabčiče in drugo. 7277 + Redna zveza Zemun-Dunaj s parobrodi. Na progi Beograd-Zemun-Buidimpešta- Bratislava-Dunaj nastopijo 5. t. m. redno službo ekspresni parniki za potnike. Otvoritev proge ho na birvkoštni ponedeljek. Iz Beograda bo odhajal parnik vsak ponedeljek ob pol 8. zjutraj, na Dunaj ipa bo prisipel vsako sredo ob 15.15. Z Dunaja pa bo vozil parnik vsak petek ob pol 8. zjutraj in bo prispel v Beograd vsako soboto ob 20.25 To je vozni red naše rečne plovidbe, ki bo na tej mednarodni progi opravljala promet s svojima največjima parnikoma >Aleksan-der« in >Karadn ijske razprave. "v*. '' j.,/. -Vfrr-.v NA PROSTEM ,-ojaški koncert s plesom ♦ Ne mučite živali! To je raotto šeste številke naše družinske revije »Žena in dom«, ki je izšla te dni. Posvečena je živalim, našim zvestim spre.mljevalikam v lepih in hudih dneh življenja. Odlikuje se ipo mnogih skrbno izbranih člankih in slikah, in ne zaostaja prav nič 'za tuijim, uvoženim blagom, ki nas še zmeraj preplavila. V uvodu prinaša izreke slavnih mož o živalih. Sledi ikratek esej Emila Zolaja o ljubezni do živali. Prijetno je pisana Melvillova povest o prerijskem psu Mohi-kancu. Vera Gogalova priobčil je srčkani zgodbici o materi,ns-ki sreči mlade mucke Milka S trop »»nova obravnava problem odnosa človeka do živali in svetuije, kako morajo matere vzgajati otroke da bodo znali ceniti živalsko življenje. Zanimiv jo pestro ilustrirani članek o ljubezni pri živalih. Vmes pa je več kratkih zgodbic, ki prijetno vežejo vse te članke v lepo zaključeno celoto. Mrzel nadaljuje prevod romana >Marfe«, ki ga je napisala Rusinja Nina Smirnova. Dobro Se pisana novela čehinje Ane Zieglosenjeve »Ljubavnikt. Zanimiv je članek o ženah na mavricU. »žena in domc napoveduje tadi izdajo zbranih del Zofke Kvednove« naše nai-markantnejiše ženske pisateljice. Pa še dosti drugega. Modni pgle — mele prinaša najnovejše modne vzorce, razen tega pa še celo vrsto predlog za razna ročna dela. Rubrike: »Kako naj se vedem?« »Kuhinja«, »Perutninarstvoc, »Vrt« in »z» smeh« pa zaključujejo to številko. Priložena ji je tudi dirugi del Ludwigove knjige »Sinovom v svarilo«. »Žena in dom« stane s krojno polo vred 68 Din, s petimi gospodinjskimi knjigami pa 105 Din. Deset broširanih leposlovnih knjig, ki izhaiajo vsak mesec, (pa stane 100 Din, (z vezavo 60 Din več). Naroča se pri mpravi v Ljubljani, Dalmatinova 10-1. Rn » T K Vam očisti, pobarva m • * preoblikuje za m al denar KLOBUČAR KLOBUKE vseh vrst Sv. Petra c. 51 v najmodernejšo obliko. BOTRI IN BORTICE in sploh vsi, ki hočejo biti dobre volje o binkoštih naj pridejo na Glince, Tržaška v Zadražm doni k HUČU. Moške srajce po meri vam najbolje iz-gotovi tvrdka P. MAGDIČ LJUBLJANA S 8 i n ■ K 0 te ■ ■ A S Mallstovee NARAVNI dobite vedno pri tvrdki: 3 družba z o. z. LJUBLJANA VIL, Medvedova 4. Poleg »Gorenjskega kolodvora« OTROŠKI VOZIČK? S. REBOLJ & DRUG, Vošnjakova ul. 4 * Kaše gospodinje bodo im.de priliko v velesejmskih dneh poizkušati kavo, ki bo skihana s prLstno ckorijo. Ce poudarjamo pristno cikorijo. potem moramo povedati tudi lo, da je pristnih cikorij zelo težko dobiti, ker je večini t^h izdelkov pridejan ta-zen sadež. Tako n. pr. mešajo v cikorijo želod, sadje in driure sadeže, ki sicer niso škodljivi, vendar pa ne nudijo primesi ono odlično kakovost, ki jo ima absolutno čisla cikorija. Naš* domače- podjetje. Frank i dnr govi iz Novega Sada. ki 9i je nadelo nalogo, nuditi to izvrstno kavino primes vsem slojem, bo vse dni veleseima kuhalo kavo e to primesjo, tako da bodo vsi obiskovalci v stanu poizkus:ti kavo najboljše arome. Trgovci s špecerijskim in kolonialnim blagom na bodo imeli priliko v paviljonu »H« št. 65'2/5*3 si to lOO"'« isto cikorijo nakupiti, da bodo v stanu takoj post reči vsem onim. ki bodo odslej dalje uporabljali pri kuhi to izvnstno kavino primes. Opozarjamo zlasti gospodinje in kuharice, da bodo pazile v bodoče nn to, da se jim bo prodajala kavina primes v škat-liab, ki nosi na ovitku kot zaščitno znamko Slovenko v narodni noši. T*a drugi strani škatlie pa pripraven računski listek, na katerem trgovci seštejejo iznosa prodanega blaga. Opozarumo še. da je glavni zastopnik tovarne Frank i drugovi. Novi Sad, g. Vitomir Dolinšek iz Celja, ki bo ves čas vs-lesejma navzoč in gg. trgovcem na razpolagvi. * Izleti Zveze za tujski promet z odprtimi avtobusi. Prihodnji teden priredi Zveza naslednje izlete: V torek in sredo popoldne Jezersko, cena 75 Din. Odhod izpred »Putnikove« biletarnice v Ljubljani v Gajevi ulici. V četrtek 8- t. m. enodnevni izlet v Logarsko dolino, cena vožnji in prehrani 135 Dm. Odhod ob 5. od Figovca. V soboto 10. t. m. poldnevni izlet na Jezersko. V nedeljo 11. t. m. izlet v Logarsko doMno kot zgoraj, zveza za tujski promet ima letos projektirane izlete v Benetke, Gradec. Budimpešto, Dolomite, Koroško. Datumi izleta se določijo po želji pri-javljencev. Interesenti se vabijo, da pošljejo svoje naslove na gornji naslov, nakar se jim sporočijo cene in spored. Vsi ti izleti se vršijo z odprtimi avtobusi po zmernih cenah. Ravno tako sprejema gornji naslov naročila za izlete za cele družbe. * Na XIII. ljubljanskem velesejmu, ki bo iod 3. do 12. t m. bo radliijiska oddajna postaja Ljubljana pripravila v paviljonu »J* ikrasfto urejeno razstavo radijskih aparatov in potrebščin. Vsak, ki se bo na novo prijavil kot radijski naročnik, bo prejel brezplačno detektor s slušalko. * Na dopustu in počitnicah čitamo Karla Maya iz Cirilove knjižnice v Mariboru. V DANCINGU aparten družinski artistični spored s plesom ♦ Herbit novo aredsttto za iztrebljanje trave iti p!e*/ela. Herbit ima obliko finih kristalov. Dobi se čist v suhi obliki in vsebuje 99.5% Na Cfl 03. Uiporaba Herbita se je zadnja leta, ko se je rogotpvil njegov učinek, zelo razvila. Že z malo količino tega preparata lahko očistimo velike površine. En sod (100 kg) lahko uniči plevel na približno enem hektaru zemlje. Herbit se ne pokvari in se ne izpremeni. Ko se stolpi v vodi, ne kvari kovinaste posode. Raztopi se v mrzli vodi tik pred rabo. Herbit ni strupen. Herbit je najbolj ekonomično sredstvo za uničevanje plevela. Javni uradi ga rabijo v velikih množinah. Tako ga rabijo n. pr. francoske železnice na tisoče ton, da z nflim odstranjujejo rast plevela na progah. Prostor, ki ga hočemo očistiti plevela, poškropimo s Herbi-tom, katerega eimo prej raztopili v vodi, in sicer 10 do 15 gr na en liter. Za vsak kvadratni meter se rabi 1 liter raztopine. Na večjih površinah škropimo s koncentrirano raztopino, katero pripravimo iz 200—300 gr Herbita, raztopljenega v 1 litru vode. Za poškropitev velike površine zemlje uporabljamo brizgalke, 'ki jih rabi-bo za škropljenje trt. En liter take tekočine zadostuje za okrog 15 do 30 m2. Zemljo škropimo le po dežj»u ali pa, če smo jo prei zmočiii. Po škropljenju rast rumeni in plevel je zatrt ter se skoro več ne pojavi. škropljenje izvršimo lahko reuite delo svooim strojepiscem in poleg tega vi sami tnpite škodo. Pokličite specialista, ki vam xa malo denarja popravi in na nov0 ur«di vaše pisalne stroje tako, da ste vi ta v«Si strojepisci zadovoljni. Res dobro ki poceni vas posluži Ivan Lesrat. I.b pol 16., se dobe vstopnice do vštete nedelje 4. t. m. 'dopoldne v zletni pisarni Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. V ponedeljek a. t. m. bo prodaja od 10. do 12. dopoldne na zletišču pri biagaj na.h vhoda IU (poleg bivšega kino Tivolija). 5. t. m. popolnne pred prireditvijo prične poslovati vseh 6 blagajn pri vseh 3 vhodih aletnega telovadišča ob 14. Sedeži stanejo 30, 25, 20 in 10, stojišča •dijaška stojišča na legitimacije 2 Din. Priporočamo nabavo vstopnic v prodaji t naprej, odnosno na dan prireditve takoj po otvoritvi blagajn ob 14. u— Javna produkcija operne šoie drž. konservatorija v Ljubljani. Operna šola ljubljanskega konservatorija priredi svojo prvo produkcijo v torek 6. t. m. r dramskem gledališču. To je dramska produkcija. Na sporedu so 3 Schnitzlerjeve enode-janke; 1.) Razhodnja; 2.) Epizoda; 3.) Jutro pred poroko, vse tri pod skupnim naslovom Anatol. V posameznih vlogah nastopijo gojenci: Antič Karmen, Fratnik Štefka, Gnus Mira, Brišnik Miloš, piane-cki Zoran in švigelj Cveto. Nato sledi III. dejanje Rostandovega Cyrano de Bergerac. Nastopijo Antič Karmen, Rudolf Vida. Kristan Anica, Schmidt Erika, Burger Drago, Brišnik Miloš, Pianecki Zoran, švigelj Cveto in Žagar Drago. Dramatični pouk igre vodi prof. Osip šest. Operne produkcije bodo v petek 9. in v torek 13. t. m. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi, partemi sedeži so po 15, 12, 10 ta 8 Din, na balkonu po 6, na galeriji po 4 Din, lože po 50 in 40 Din .stojišča po 3 dinarje . u— O kongresu Jugoslovenskega ženskega saveaa, ki se je vršil v maju v Novem Sadu, bo poročala gospa Govekarjeva v srein, s katero se je obdarovalo 14S revnih družin in starih ženic, so prerele po potrebi od 50 do 100 Din. Vef mernikov krnmniria smo razdelili r^ed najrevnejše sloje. Kolo obenem vabi farše, da cVlajo svoje otroke za časa počitnic v prekrasni >Dečji dom Pranje Tavčarjeve v Kraljeviči ob morju. Otroci bodo nod skrbnim nadzorstvom po 4 ted.ne v juliju ali v avgustu (2 koloniji). Vožnja tia in nazaj in vsa oskrba stane m posa-Tnr-r^iosa otroka f-diiaka) po 700 T)in. Pi-fmene pri-iave na naslov: Kolo jugoslo >vrn<=.i:ih ses-ter v Ljubljani. Rimska cesta št. 9; pritličje. LTstmeno ob četrtkih o1* IS. do IS. istotam. u_ Sprejemni izpiti za I. razred bodo na T^-vi realni gimnaziji v Ljubljani. Vegova n lira 4. ?3.. 24.. 26. in 27. t. m. ProSnj* ie tr >ba oddati v ravnnteljevi pisarni 29., 21. ali 22. i. m. Frpd tem rokom in po njem s«* prošni.-* ne bodo sprejemale. Prošnje ie tr.-»-ba kolkovati 7 5 Din in jim priložiti roislne in krstne liste in šolska izkaze. Sprejemali s" bodo Rinw M renči, roieni v letih 1920.. 1021.. 1P22. in 1923.. ki so brez slabe ocene dovršili 4.. razred osnovn ? šole. u_ Volefilm >Leseni križi« (Crolx de bois), največji francoski vojni film, ki prenočuje vse grozote vojne, predvaja 7KD danes in nada.Vinje dni preko bin-koštnih praznikov. Film je tehnično na višku in drži gledalce ves čas v nadetem ra>:~>oioženjn. Povsod je imel ogromen uspeh. Predvaja se danes in jutri ot 11. dop. v Elitnem kinu Matici. u— Prosvetno društvo >Z»»ra« v Šiški bo priredilo v nedeljo 11. t. m. v popoldm-•scih urah veliko veselico na vrtu restavracije -s-Frankonanski d:vor« v ši.ški. Nastopi društveni pevski zbor, sodeluje dramski odsek društva ?Tabor Grošljeve: šolski prag in metla, Upor v šolski torbici, Dva navihana čevljar; in prizor s petjem: šola kmalu bo končana. Vsakoletne uspele prireditve iz šole napolnijo vedno dvorano, "zato tudi letošnjo najtopleje pii^oiočamo. Ceue sedežu.u 30, 8, 6 Din. u_ Pregled konj in konjskih voz za ljubljanske posestnike bo v soboto 17. t. m. na Ambroževem trgu. Prične točno ob 6. zjutraj po abecednem redu. Posesitniki naj privedejo svoje konje in vozove pred 6. na pregledovališče ter naj se uvrste po rediteljevih .navodilih. Dohod na pTegle-rlovališče bo po Poljanskem nasipu mimo bivše cukrarne, odhod pa mimo pa.rka na Ambroževem trgiu. Vsaka od.pro.iaja in zamenjava konj i.n voz do časa pregleda je nedopustna in kazniva. Kdor bi De spravi* zahtevanega v redu in pravočasno na pregled, bo kaznovan Po vojaškokazenskem zakon n. u— Vode so upadle. Na Barju so vode včeraj povsem upadle in so se vsi potoki vrnili v struge. Zdarj oe šele vidmo, ka.ko ogromno škodo je napravila povoden j na njivah in travnikih. Pofjski pridelki so do 75 odst. uničeni. Stanje barjanskega 'kmeta je obu.pno. Potrebna je res nujna pomoč. Mnogi kmetje ne zmorejo niti toliko, da bi si nabavili nov semenski krompir. Uničen je tudi fižol. Veliko škodo je po v ar er, g napravila tudi pri koruzi. 11 PRfOTI SONČNIH PEG ? ;i ORlSOL CREMFj I Falzificirani vnalinovec tudi v Ljubljani zaplenjen. Kakor smo poročali v petkovem »Jutru«, je zdravstveni referent pri sreskem načelstvu za ljubljansko okolico že pred dnevi odredil zaplembo umetno barvanega malinovca pri proizvajalcih in trgovcih na vsem svojem področju, v petek je nato tudi mestni fizik dal zapleniti falzificirani malinovec po vsem mestu. V Ljubljani je kakšnih 10 tvorničarjev malinovca in izdelek vseh, razen ene znane tvrdke, je bil protizakonito proizvajan. — Tako je glede produkcije in prodaje malinovca tudi v Ljubljani napravljen red. u— Težka nesreča. Z Rakeka so včeraj dopoldne pripeljali v občo bolnico v Ljubljano 65Jetnega posestnika Andreja Kna-pa ,očeta letalskega podporočnika Knapa, ki je postal nedavno žrtev letalske nesreče .Mož je včeraj peljal iz Cerknice na Rakek voz drv pa je prišel pod kolesa veza, in sicer baš pred kolodvorom na Rakeku. Zlomi'o mu je obe nogi, obenem pa je dobil tudi več notranjih poškodb. Iz Maribora a— Tekmovalci in gostje se zbirajo. Med drugimi odličnimi gosti in tekmovalci za prvenstvo v sabljaškcm in teniškem športu je prispela včeraj v Maribor svetovna in olimpijska prvakinja v floretu gdč. Ellen Preis-sova v spremstvu svoje profesorice ge. Min ne Werdnikove-Neraličeve, znane profesorice sabljanja na Dunaju in vdove po znanem našem rojaku g. Miči Neraliču ter svakinje g. Neraliča, ravnatelja mariborskega mestnega avtobusnega podjetja. Danes zjutraj bodo prispeli v Maribor tudi minister za telesno vzgojo g. dr. Hanžek, ban g. dr. Marušič, podban g. dr. Pirkmajer in drugi odlični gostje. a— Ljudska univerza. Nedavno predavanje našega rojaka misijonarja p Jožefa Ke-reca o njegovih velezanimivih doživljajih med Kitajci je bilo tako privlačno, da ga bo Ljudska univerza na splošno zahtevo ponovila v četrtek 8. t. m. ob 20 Istega dne popoldne pa bo predavanje tudi za šolsko mladino. Spremljale ga bodo krasne skiop-tične slike. Trgovina mestnega elektr. podjetja se je preselila na Aleksandrovo c. št. 13 pod imenom Mestna podjetja telefon št. 2523 Oglejte si veliko izbiro elektrotehničnega materijala, žarnic, tikalnikov, lestencev, svetilk, ventilatorjev, motorjev, plinskih aparatov, štedilnikov itd. 7229 a— Uspehi dinarske akcije PTL Dose danja akcija za zgradbo protituberkulozne-ga azila v Mariboru je prinesla do konca meseca maja že 44.512 45 Din PTL izreka vsem darovalcem najiskrenejšo zahvalo, prosi pa vse najemnike, da izročijo v začetku meseca svoje dinarske prispevke hišnemu lastniku, ki jih bodo nato s svojimi vred izročili liginemu inkasantu. a— Iz kaznilniške službe. Upokojeni so: podnaredmk Bizjak Anton in pazniki-zva-ničniki Bračko Rudolf, Vetrih Franc in Fer-jančič Miroslav. Iz Sremske Mitrovice je bil premeščen v Maribor paznik-zvaničnik Ba-lenovič Lovro, za pazniške pripravnike pa je pravosodno ministrstvo imenovalo: Tovornika Osvalda, zasebnega uradnika iz Kr-čevme pri Mariboru, Pistotnika Jožka, mizarskega pomočnika iz Maribora in Lešnika Otona, električarja iz Maribora. a— Temperatura na Mariborskem otoku. Včeraj dopoldne je bila zabeležena naslednja temperatura: veliki bazen 18, srednji 19, otroški 20. zrak 21 stopinj Celzija. Preiskava proti špekulantom s hranilnimi knjižicami" V »Jutru« št. 124 z dne 30. p. m. je bila priobčena na straai 4 notica pod gornjim naslovom, v kateri opisana dejanja se ne nanašajo na našo tvrdko. ki nima z njimi nobene zveze. 7274 Koznanditna družba M. JANKOLE, Ljubljana Selenburgova ulica 6-11, telefon 3052 a— V zavodu šolskih sester v Mar:!/oru bo 4, 5.. 6. in 7. t. m. ra«stava ženskih ročnin del in risb. Odprta bo vsaik dan od 8. do Vi. in od 14. do 19. Razstava bo nameščena v pritličju šolskega jtoslopa (v tr?h sobah") in v risalnici v I. nadstropju. Starše gojenk in učenk in vse, ki se zanimajo za delo na zavodu, vliudno vabimo. a— Cestni vozni red ob birmi. Predstoj-ništvo mestne policije je določilo za danes v sporazumu z zadrugo izvoščkov pri stolnici naslednji cestno policijski red: iz I. okraja desno od Slovenske ulice, iz II. okraja levo od Aleksandrove ceste, iz III. okraja brez izjeme in iz IV. okraja desno od Sa-most?nske ulice jc dovoz po Slovenski, Gosposki in Šolski ulici, odvoz pa po Gledališki ulici. Za birmance iz IT. okraja desno od Aleksandrove ceste, iz V. okraja brez izjeme in iz IV. okraja levo od Samostanske ulice pa bo dovoz po Glavnem trgu m Stolni ulici, odvoz pa po Orožnovi ulici. Ta vozni red velja tudi za avtomobile in druge zasebne vozove. a— Ukradeno tele. Iz Zagreba je prispel v Maribor nakupovat teleta trgovec z živil-no Andrej Tomas. Poln tovorni avtomobil s teleti je postavil na dvorišče Žoharjeve gostilne na Tržaški cesti. Pri odhodu pa je presenečen ugotovil, da mu je neznan tat odpeljal 500 Din vredno tele. Sigurnost pri vsakem britju . . . Izpopolnjevanja in Izkušnje decenij jamčijo za vsak »CilLLETTE« aparat ln nožlč. Vsak nožič v vsakem zavitku je nenadkrilUv. Najboljše je vedno najceneje. Nova «GTLLETTE« britvica z dolgim prerezom se prilega vsem s>GILLETTE« aparatom starega ln novega tipa. Samo prave Gillette britvice nosijo regi-strovan zaščitni znak Iz Celja e_ Celjski občinski svet bo imel prihodnjo redno sejo predvidoma v petek 18. t m ob 18. v sejni dvorani na mestnem magistratu. Dnevni red bo vseboval poročila odsekov. e_ Mnogo zagrebških izletnikov je prispelo včeraj popoldne v Ce'je in potovalo takog dalje v Logarsko dolino, kjer pričakujejo za praznike tudi mnogo obiskovalcev iz raznih krajev dravske banovine. eeeeeeeooooooo Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam Preselitev mizar, delavnice v lastno hišo v ZA VODNO ter se priporočam za nadaljna naročila, katera tiom izvrševal najsolidnejše in po zmerni ceni. URŠIČ FRANJO 7236 strojno mizarstvo, CELJE-ZA VODNA )QQQQQQQQQQQQQQ e_ Pod staro rimsko cesto ki so jo delno odkopali v petek pri gradnji kanala tik ob Mariborski cesti poleg Mestnega mlina, so našli tudi ostanke starega zidu iz opeke Po legi ceste so ugotovili, da ;e bila zgrajena v drugačni trasi nego sedanja Mariborska cesta Ker bodo odkopavali zemiio samo v določeni kanalski trasi, seveda ni misliti na obširnejše razi«KO"a-nje najdb iz rimske dobe. ki so 2 do 3 metre pod površino ceste Vsekakor pa bi bilo drasro'eno. če bi bilo mogoče dobiti primernih denarnih sredstev za strokovno raziskovanje tega terena. Finančna sre-i>-stva na žalost ne dopuščajo temeljitega raziskovanoa rimskega im keltskega Celj.i. ki hrani v sebi gotovo mnoao doslej -e-znanih historičnih zanimivosti. e_ Nabavite si nove srečke državne razredne loterije takoj v podružnici >Ju-tra« v Celju. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2 stanie barometra, 3 temperatura 4 relativna vlasa v %, 5 smer tn brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin. 8 padavine v mm -Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 3. junija Ljubljana 7, 765.3, 12.8. 79, NE1, 9, —: Ljubljana 13, 764.1 21.0, 55, S2, 7, —, —; Maribor 7, 761.4, 16.0, 50, NNW1, 9, —, —; Zagreb 7. 784.1, 17.0, 50. NB4, 9, _, Beograd 7, 762-0. 15.0. 50. N2, 8, Sarajevo 7, 763 3. 12.0. 80, mirn0, 10, —, —; Skopi je, ni depeše. Split 7, 761.0. 18 0, 50 ENE2, 9. —, —J Kumbor 7. 758 9. 19.0, 50 ESE1, 1, —; Rab 7. 763 8. 15.0, 50, NNB6, 8, _, —; Vi.s, ni depeše. Temperatura: Ljubljana —, 10.4; 23.0, — Maribor 210. 13.0, Zagreb 20 0, 18 0; Beograd 22.0. 11.0; Sarajevo 22 0. 9 0: Skoplje 21 0, Split 23.0, 16.0; Kumbor 13.0; Rab —, 13.0. e_ V celjski bolnici ®o umrli v petek 2. t. m.: 4.2 letna kuharica Marija Turnško-v-a iz Velike Pirešice, 48 letni uism.ar Fr. Rupnhk iz Lemberga pri Novi cerkvi in 5f>o!n'li z mnogimi novimi spalnicami, kuhinjami in je dilnicami. Vstop prc.st. Iz Tržiča č— Potujoča kmetijska razstava pride v Tržič na binkoštni ponedeljek z jutranjim vlakom ob tričstrt na 8 in bo takoj odprta za obiske. Zanimanje za razstavo je veliko. č— Četrti razred meščanske šole jc zaključil redni pouk. Uspehi so prav lepi. Od 19 dijakov imajo samo 3 ponavljalne izpite! Ostali so dovršili razred s prav dobrim uspehom. Mala matura se začne 10. in bo končana 16. t. m. Iz Kranj«. r— Potujoča kmetijska razstava in šola v Kranju bo stala na kranjski postaji ves dan 4. t. m. Binkoštna nedelja je kakor nalašč primerna za tako veliko prireditev, posebno še, ker bo ta dan tudi zlet kranjske sokolske župe. Otvoritev razstave bo ob 9. dopoldne. V vsakem vagonu bo tolmač. Sodelovala bosta pri pojasnjevanju razstavnih predmetov sreski kmetijski referent in njegov pomočnik in dva stalna predavatelja. Popoldne in zvečer bodo filmska predavanja iz raznih kmetijskih panog. Priporočamo številen obisk razstave in predavanj! r— Za zlet kraniske sokolske župe. ki bo dnneis in jutri v Kranju, je dovoljena č-etr-finska, odnosno jx>lovična vožnja z ob;čajn>-mi poaoii. Za legitimacijo s» zelasiti ori svojih flokolskih dmštv h. Podrte mocrofno im-n festacuo eoreni«k J2a Sokola. r_ Zvočni kino v Narodnem dottm bo predvajal na binkoštno praznike lian^a Al-bersa Mm divjesa tempa, el »mentarne sile, ljubezni in strasti »Zmaga ljubezni«. Kot dodatek najnovejša risana veseloigra s priljubi jeno miško Mickv. ——MM MED. UNIV. Dr. a. Novosellski] redno ordinira v KRANJU, Savsko predmestje 63. Z Jesenic Sresko tajniško JRKD za radovljiški srez « sedežem na Jesenicah sporoča krajevnim organizacijam v sr^zu. da bo « ne- ddt<. 25 t in. v Beogradu v-l'k) niTrfe-staciisko rborcvanje naše stranke in da je Sokolsko društvo Jesenice Danes zvečer ob 8. uri in na binkoštni ponedeljek ob y23. uri pop. burleskna opera Orfej v podzemlju Za popoldansko predstavo žel. zveze na vse strani ugodne. 7280 odobrena za del-israte iz sreza brezplačna v->žr.ja Vse Vaievne »rcanizacij ■! naj [*>«-Ijjio najkasn-»e do 6 t. m. prijave onih. ki s*: žele zborovanja udel ;ždi, »r-tekfii.u tapiik i ° lovro Humru. Jesenice Fužine. Na poznejš? prijave se ne bomo ozirali. Iz Kamnika ka_ Francoski krožek. Pravila društva prijateljev Franciie v Kamniku so bila pred kratkim potrjena in ustanovni občni zbor bo v torek ob 20. v krožkovi sobi na gutni. Iz Zagorja z_ Zdravstvena predavanja g. dr. Slavka Grutna v Sokolskem domu se bližajo koncu. G predavareli je obravnaval mnoga zdravstvena vprašanja na tako razumljiv način, da so vsi poslušalci doumeli splošno korist teh predavanj To so ukazali tudi s številno in redno udeležbo, kar je za požrtvovalnega predavatelja pač najlepše zadoščenje. Posledice praznovanj v rudniku so ver\no hujše Rudarske družine hodijo kakor v voinem času z nahrbtniki po hribih prosit za živila Vsa sreča je, da je letos mnogim posestnikom ostalo precej krompirja, s katerim pomagajo, kolikor se da. revnim rudarjem Pri rudniku sta bila ta teden že dva šihta, od petka ^o torka pa ie &r>et do'g praznik V tej jodnevni periodi bo samo šest šihtov, v drugi pa ♦u^i toliko. Na občino prihaja vedno več brezposelnih. ki hočero dela in kruha. Pridružujejo na se jim tudi zaposleni, ker z neznatnimi zaslužki ne morejo živeti Brezvestno pa je to. da nekatere osebe huj-skajo revne tjtfrii, ko bi moralo biti vendar vsem znano, da je občina v polni meri storlia svojo dolžnost. Veliko razočarani« so v četrtek doživeli rudniški upokojenci, ki so kakor po navadi od blizu in daleč prišli po pokojnino k bratovski skladnici, ki pa jim ni mogla redno kai or doslej izplačati bornih pokojnin, ker še ni bilo denarja. z— Dentist I. Hribovšek v Zagorju ne ordinira do 10. julija. Iz Trbovelj MLEKARNA LETNIK priporoča cenj. občinstvu po zmerni ceni mlečne izdelke kot čajno maslo, sir in prvovrstno mleko. O kvaliteti naj se cenj. občinstvo prepriča samo. 7223 Iz Hrastnika h— Brez pokojnine. Rudniški rentniki ter novi in stari upokojenci niso prejeli 1. t. m. rente, odnosno pokojnine, ker krajevna bratovska «k!adnica ni prejela denarji od glavne bratovske skladnice iz Ljubljane. Baje se bo izvršilo izplačilo šele drugi teden. kar se bo sporočilo priza letim s posebnim razglasom. h— Trošarino na vino in žganje morajo zdaj po odredbi banske uprave plačevati občini poleg gostilničarjev tudi priv tniki. Vsako v občino uvoženo vino in žganje se morata prijaviti v teku 24 ur Fnanč.n kontroli, sicer sledi petkratna globeli— Rudnik je obratoval pretekli redcn samo dva e ni. h— Neprevidno ravnanje z orožjem. lSIetni Miha Koritnik, delavec steklarne, stanujoč v Podkraju, se je igral s sateokre-kem, ki se mu je zdajci sprožil. K^-g1^ >3 šla pri komolcu v nadlaket in je izstopila pri rami. Prvo pomoč mu je nudil g. dr. Neuberger. ZVOČNI KINO »TEST« KOČEVJE priredi dne 5., 6. ob 4., 7. in 9. zvečer krasno Abrahamovo opereto »Pustolovina ene noči" Film je eden najlepših Iz Konpc nj— Velik shod JRKD v I.očah bo v nedeljo 2. julija po jutranji maši pred Valan-dovo gostilno. Na shodu bodo govorili narodni poslanci in delegatje sreske organizacije JRKD. nj— lz občinske uprave. V petek se je vršila seja občinske uprave. Proračun je odobren. V krajevni šolski odbor se je namesto umrlega odbornika g. Prorazila izvolil trafikant Vrhovšek Ciril. V občinsko upravo je bil namesto pokojnega občinskega svetovalca g. Prorazila imenovan od banske uprave posestnik g. Potočnik Franc, za podžupana pa g. Petek Anton. Za pomožnega tajnika se ie sprejel g. Markež Franjo ml. in je nastopil službo 1. t. m. Za gradbeni odbor je poročal o nekaterih važnejših zadevah, med drugim o sestav' regulacijskega načrta za trško občino Konjice, g. dr. Mejak Ervin. V gradbeni odpor se pritegne kot posvetovalni član stavbenik g. Gologranc France. nj— Za občinske siromake našega trga še naklonila banska uiprava 1500 Din jn >e predsednik naše občine s tem zneskom na-ikupii živeža 25 s;romako>m. ki so podporo z veliko hvaležnostjo sprejela. Vaši zobje so lahko bili dolgo let rumeni in počrneli, pa jim bo dala KOL.VNOS zopet njihovo prirodno bar-vo Ln njihov prirodnl blesk. Zadostuje, da uporabite en centimeter na suhi ščetld dvakrat na dan. V treh dneh izginejo zoprni madeži, usta so ozdravljena, dlesni so oj»-fcene, dih zopet diši. KOLVNOS antiseptično sredstvo najizdatnejše sredstvo za negovanje lob. — En centimeter zadostuje. J »Kolynos« pasta je najbolj ekonomična. Ena tuba traja del j ko dve drugi katerekoli paste. to o k o I * t v o Okrožni zlet v Logatcu Danes na prijazno Notranjsko, kjer praznuje logaški Sokol svojo 25-letnico Četrt stoletja mineva te dni, odkar je razprostrl Sokol svoja krila nad Logatcem, tem koščkom Notranjske, ki je bil deležen zgodovinske sreče, da se je rešil v zadnji uri tujega robstva. Zato se pripravljajo Sokoli in Sokolice, da pohite v Logatec. Od povsod bodo prišli, iz vsega okrožja — samo od zapada jih ne bo, zakaj tam so Sokolu krila strta... Obstoj našega društva sega nazaj v leto 1908. Prva želja, da bi se tudi v Logatcu ustanovil Sokol, je vzklila ob priliki nekega 7lcta idrijskega Sokola koncem prejšnjega stoletja, ko se je sešlo v Logatcu prvič večje število Sokolov, končno pa je prodrla jeta 1908. pod vtisom takratnega vsesokol-skega zleta v Pragi in v pričakovan ju I. zleta notranjskih sokolskih društev, ki bi se naj vršil v Logatcu. Nameravani zlet je imel namen, ponovno zbuditi zanimanje za sokolsko stvar in pripraviti ugodna tla za uresničenje želje in potrebe. Logatčani pa so sklenili, da mora imeti Sokol svoja krila v Logatcu že razprostrta, ko bodo slavila bratska društva iz Notranjske tu svoj praznik. Tako so se z vnemo in z veseljem lotili dela. V marcu je povabil načelnik idrijskega Sokola br. Julče Novak napredne domače fante na prijateljski sestanek v hotel Kramar, jim govoril o sokolstvu in jih tudi navdušil za sokolsko stvar. 12 aprila istega leta se je sešel in konstituiral pripravljalni odbor ter sklenil nemudoma sestaviti pravila in jih predložiti v odobritev vladi. V svrho, da se domačini seznanijo o ciljih in nalogah Sokolstva, sta se priredili pri Kramarju tudi dve predavanji in sicer »O pomenu telesne vzgoje« in »O zgodovini So-kolstva*. ki sta bili dobro obiskani. BOTRICE S telovadbo so takoj pričeli. Na Tollaz-Tijevem vrtu so postavili železen drog in se vadili zlasti v redovnih in prostih vajah. Telovadili so trikrat na teden. Telovadci so namreč sklenili, da bodo na dan zleta že nastopili s svojo vrsto na orodju in pri prostih vajah. Med tem časom je oblast po večkratnih zavrnitvah predložena pravila končno odobrila. Pripravljalni odbor je izda! 34. junija na prebivalstvo rodoljubni razglas in 27. junija 1908 ob 20. na predvečer Vidovega dne, se je vršil v gostilni pok. Mladnika, pozneje Jelenčevi hiši na Brodu, ustanovni občni zbor »Telovadnega društva Sokol v Logatcu*. Zbor je otvoril in tudi vodil načelnik pripravljalnega odbora br. dr. Tomo ToHazzi, takrat mladi jurist češke univerze v Pragi, danes visok uradnik v našem notranjem ministrstvu, duša našega Sokola. Na ustanovnem občnem zboru so bili izvoljeni bratje: Hodnik Franc, starosta, pok. JTIacInik Franc (Brod), podstarosta: Tollaz-zi Tomo. načelnik: v odbor pa pok. Rihar= Ivan (Gorenji Logatec), pok. Gostiša Mi-jo. pok. Korenčan Franc. pok. Kune Anton, Tollazzi .lože. pok. Mullev Gustav, šebe-nik Janez in pok. Zavrtnik Mirko: za namestnika pok. Mihevc Ivan (Dolenja vas) in Rupar Franc: za preglednika računov: Baje Anton (Trševc) in Hladnik Franc iz Čevice. Druš tvo je po ustanovitvi lepo uspevalo, med svetovno vojno je delo počivalo, po vojni je sledilo dve leti in štiri mesece tra-j.tjoče kritično poglavje okupacije. Slednjič jc Logatec dobil nazaj svojo sokolsko zastavo 26. februarja 1921, potem ko je prestala svoj začasni azil pri Sokolski župi v Ljubljani, kamor jo je spravil na varno br. Kraigher. Leta 1923. je Sokol otvoril svoj lepi. ponosni dom. žal, da je še danes v velikih gmotnih skrbeh... Tako, bratje in sestre — na svidenje danes, na binkoštno nedeljo v Logatcu! Vabimo vas bratski, da se udeležite naših jubilejnih prireditev, da bomo z zdravim optimizmom skupno manifestirali za vzvišeno sokolsko idejo miru, ljubezni in bratstva. Posvetili bomo tudi spomin na kraje Onkraj naših meja, kjer so Sokolu krila strta.. Brat Jože. Vsem bratom ln sestram! Na binkoštni ponedeljek, dne 5. t. m. se vrši kot uvod v velike sokolske slavnosti i. predzletni dan, na katerem nastopi dijaštvo srednjih in učiteljskih šol iz Ljubljane. Da bo imel ta prvi predzletni dan čim bolj svečane j-še lice, pozivamo vse brate in sestre iz Ljtibljane in okolice, ki bodo posetili prvi predzletni dan. da se udeležijo v slavnostnih krojih. Pričakujemo, da bo sleherni brat in sestra, ki poseduje slavnostni kroj smatral ta poziv, da bo brezpogojno prisostvoval javnemu nastopu v slavnostnem kroju. Sokolstvo z dežele opozarjamo, da ima za T. prednzletni dan 75-odstotni popust na železnicah. Ponovno vabimo vse brate in sestre, da se polnoštevilno udeležijo prvega predzJetnega dne in s svojim posetom pokažejo priznanje naši mladini. — Uprava sokolske župe Ljubljana. Zlet kranjske sokolske inpe. združen s tekmami, bo dan^s in jutr: ▼ "Kranju. Ob 9. pričnrio tekme za čl-n>e in članice, ob p< 1 11, ra oba *iaraSčaia. Zvečer ob 21. bo telovadna akademija pred Narodnim domom, odnosno v njem. Na binkoštni ponedeljek bo,'o dopoldne izkušme. ob ool 11. zbor n snrevod na letnem telovadišr.u, ob 11. pozdrav pred mestno hišo.. Savezno upravo bo zakopal Pam.^tn k zveznega starešine br. Lacko Križ. iz Zagreba. Ob pol 16. bo naslon na letnem telovadišeu. Nastopili bodo vst odd°!kj z vaiami za pokrajinski zlet (nad 1300) .n vojaki (okrog 600) planinskega polka iz Skof-e Loke. ki bodo izvajali Potočnikove vaie « planinskimi palicami. Moška de-ra m moški naraščaj bosta nastopila še pri raznoterostih, članstvo in naraščaja pri orodni telovadbi, sestavljena vzorna vrsta na drogu. Zaključila ho nastop skupina vseh nastopajočih, ki nanravijo začetnici Nj. Vej. kralia Aleksandra T. in kraljice Marije. Sodelovali bosta godba 40. polka Triglavskega in sodba gasilnega društva v Šenčur}.!. Za zlet je dovoljena za članstvo četrtinska, za druge udeležnike polovična vožnia. Po »ia-efoon bo narodna zabava. Iz mirenskega okrožja. Vsa društva hite s pripravam1 za zlete in nastope v juniju in jfuHJu. Po zadnjih prijavah bo zastopa- lo naše okrožje v Ljubljani 85 članov, 35 članic, 31 moškega, 16 ženskega naraščaja in 66 moške dece ter 62 ženske dece. — vseh telovadečih okrog 300, za tekme pa je prijavljenih 33 članov in 10 članic v srednjem in nižjem oddelku. Tako bo naše okrožje prav dostojno zastopano v Ljubljani, za katero se prav pridno pripravlja. Prvi praznik v okrožju bo v Trebnjem 4. junija, po ljubljanskih svečanostih pa priredi na Mirni 16. julija svoj tretji okrožni zlet. Ustanovitev nove sokolske čet«. V nedeljo priredi ptujski Sokol pešizlet y Dornavo, kjer se ustanovi nova eokolska postojanka. Za pešce bo zbirališče ob 13. pred sreeklm načelstvom. Vozil pa bo tudi mestni avtobus po znižani ceni in je za te udeležnike zbirališče ob 14. pred mestnim magistratom. 'da je prefvret po^e T. taflnika g. Kurert — Tajnik I. Službeno iz LXP. Pomotoma za 5. t m. napovedana prv. tekma Trbovlje : Rudar se bo odigrala 11. t. m. Šport Druga nočna tefcrna na H?riščn Ilirije , Po lepo uspeli prvi nočni tekmi na igrišču Ilirije, kjer je domače moštvo doseglo nepričakovan uspeh, bomo zopet imeli v gostih madžarsko profesionalno moštvo. Ilirija se je dogovorila z enajstorico I. madžarske profesionalne lige Somogv, ki bo nastopila v Ljubljani proti Iliriji" v sredo /. t. m. v nočni tekmi. Somogy igra sedaj v Italiji in se bo na povratku z Reke ustavil v Ljubljani. l'godno presenečenje, ki nam ga je priredila enajstorica belozelenih, ki so zaigrali tako, kot Ilirije že več let nismo videli, nas pa ne sme prevzeti. Forma domačega moštva je bila izredna, morali jo pa bodo potrditi pri ponovni tekmi. Tekma z bivšim amaterskim prvakom Madžarske, ki je sedaj prestopil v profesionalni tabor, bo nova preizkušnja za Italijo. Ce bo tudi v tej tekmi moštvo zadovoljilo, smemo pričakovati, da bodo tudi ostale mednarodne tekme, ki jih ima Ilirija na sporedu v poletni sezoni, prav dobro obiskane. BOTRI Službene objave LNP (Seja u. o. dne 31. maja 1933.) Prisotni gg.: Stanko, Kuret, ravn. Žetima, Jugov e c, Novak, Dorčec. Bui.jevič D., •Kralj. Logar, Malovrh, Druloivka, Vosper-mik. Upravičeno odsevani gg.: Ribar, dr. 'Kositi, ;.nž. Debefcvk, inž. Kiuliiš, Mefccer, Pe-tvaiek J.; neupravičeno odsotna gg. Friedl iim Jenko. _Na znanje se rame dopis Domžale št il 7-33. Z oziram na poročijo Mo Trbovlje štev. 91-33 od 29. maja in ker niso klubi prijavili odigravanne tekem, se kaznujejo z ukorom: Zagorje, L: ti i a in Rudar. U. o. LNP opozarja vse klube, posebno one iz Mo Trbovltie, da poslujejo po pravi-iih v izogib kazenskih posledic. Sporoča se kiubonv da je u. o. LNiP uredit tajništvo LNP v smislu skkpa redne •skupščine LNP iz L 1932. Poslovanne v novem lokaiu, v poslopju nebotičnika. Dunajska cesta, bo objavljeno, enako tudi uradne u-re, za Jdutoe, ki bi potrebovali informacij. Ugodi, se prošnji Javomika št. 41-34, od 30. maja ter dobi kkrb tozadevno še pismen odgovor. — Sprejme se predlog Mo Maribor, zapisnik 31. seje od 22. maja, ter se 'isti predi!o-ži JNS v potrditev, da se namreč izreče bojkot nad Rapid »m, Celovec Vzame se ra znanje poročilo deiegata LNP, g. Kureta o poteku konference pod-savezov, dno 21. maia t L v Beogradu. ISSK Maribor se opozarja na sk'epe seje u. o. JNS od 21, maja t. 1. — Odobri se enomesečni dopust predsedniku g. Ribafu. Na znanje se vzame dopis g. Saksode Fr., da odllaga odfborniško mesto v p. o.; na njegovo mesto se kooptira pod«. arhivar g. S:monič Rudotf. — Vzame se na znanje, Nacionalno teniško prvenstvo dravske (banovine bo o binkoštnih praznikih na te-rniškib rrostorih ISSK Maribora. Zbrali se •bodo predstavniki prvaki vseh me^t. da tc^.o državna prvakinja je prijavM-a sodelovanje. Številne prijave jamčijo za prvovrsten šport z napetimi borbami za nasilov (prvaka v tenisu. Pokrovitelj ban g. dr. iMarušič bo kot vnet prijatelj športa osebno obiskal odiločilna tekmovanja. Današnji program državnega lahkoat-letskega prvenstva je: Štafeta 4 X 100 m, troskok- met kopja, tek 200 m, met kladiva, tek 1500 m, skok ob palici, tek 10 km. Pričetek ob 15. Primorje (lahkoatletska sekcija). Vsi lahkoatlcti morajo biti danes na igrišču najpozneje ob 14. zaradi vežbanja šta-fetnih predaj. (Kolesarska sekcija.) Redni občni zbor bo v torek 6. t. m. ob 20. v restavraciji »Pri Levu«, Gosposvetska cesta. SK Ilirija. (Težkoatletska sekcija). V torek ob 19..V) strogo obvezen sestanek na igrišču zaradi dogovora o banovinskem prvenstvu. V Maribor se pozivajo: LTllsper-ger, Dn Battista, Ažman. Abulnar, Kunaver, Presetnik, Romanjak. Vrečko, Tičar. Hun-čyk, Gorjanc, Stare, Zupan. SK Grafika. V nedeljo ob 16.30 naj se javijo na igrišču Korotana (Rakovnik): Trpin, Anzelc, Mekinc, Pipan, Strohmajer, Ustnik, Vernik, Bcžan, Katavič, Potrato, Gantar, Pavlica, Martinčič, Burič. SK Reka. V ponedeljek ob 9. morajo biti na igrišču Hermesa: Pikič, Rojan, Nani, Korle. DTage. Nino, Eržen, Zinke, Broni, Ane, Pino, Dane. DOBRNA. Preteklo nedeljo je bil ustanovni občni zbor strelske družine, v katero se je vpisalo lepo število članov. Obenem smo ustanovili na pobudo sreskega veterinarskega referenta g. Šribarja iz Celja organizacijo JRKD. za katero vlada med prebivalstvom veliko zanimanje. LESCE. Šolska uprava je prejela od dra-cih nam piosetnic in po<9?tnikov iz naše bratske Češkoslovaške ob pril ki obiska Bleda za siromašno šolsko mladino znesek 1031.73 Din. Za ta bratski dar se šolska uprava v siromašne šolske mladine najprisrčnej* zahvaljuje. MALA NEDELJA. Sokoteka godba priredi v nedeljo 23. t. m. veliko tombolo. Cenjeno občinstvo se naproša, da cre nabiralcem dobitkov na roko ter pripomore do čim le*>-šega uspeha tombole. PRESERJE. 28. maja se je vršil dobro obiskan shod JRKD. ki era je otvoril g. Kovač Jakob. Nato je poslanec 2. Koman Albin obrazložil naša pereča vprašanja s posebnim ozirgom na kmeta in obračunal tudi z na- terpentinovo in navadno milo NSK Sparta. Danes ob 15.30 na igrišču Hermesa: Humar, Dolinar WohIfart, Poga-čar , Krašovec, Janez, Gane, Zupane, Jereb, Jenko, Zadnik. Jutri na glavnem kolodvoru na se javijo: Humar, Ban, Dolinar, Pogačar. Klančar, Srše, Jenko, Perko, Krašovec, Grabrijan, Jenko in Janko. Igra se v Domžalah z Diskom. TKD Atena (hazcnsks sekcija). V ponedeljek ob 9. obvezen trening za vse članice. SK Svoboda, Tržič, priredi na binkoštno nedeljo ob 16. na domačem igrišču nogometno tekmo s SK Sv. Peter iz Celovca. Ker bo tekma zanimiva, vabimo občinstvo! Iz življenja na deželi Iz Novega mesta n— Informativni sestanek obrtnikov se je vršil preteklo nedeljo ob lepem številu članov Obrtnega društva za novomeški okraj v Sokolskcm domu. Sestanek je vodil predsednik Obrtnega društva g. Andrej Agnitsch. ki je podal obširno poročilo o gospodarskem položaju obrtniškega stanu. Obširen referat o delovanju Zbornice za NAJVEČJE VESELJE TOI, ki se kar najodločneje zavzema za obrtniške koristi, je podal zbornični svetnik g. Josip Windischer ml. O zadevah okrožnega odbora je poročal načelnik g. Matko Malovič. Občinski svetovalec g. Jože Paučič pa je navzočne seznanil z občinskimi zadevami in z vprašanjem elektrifikacije Dolenjske posebno kar se tiče mesta samega. n— Kaznovan kokošji tat. Pred sodniki okrožnega sodišča se je zagovarjal star tat kokoši. 57 letni Virant Anton iz Slamčega vrha pri Škocijanu. Obtoženec je neke noči vdrl v zaprt kokošnjak posestnika Josipa Lindiča iz Jepcrjeka. kateremu je ukradel sedem živali. Sodišče, ki že dolgo pozna starega ljubitelja pitanih kokoši, je obtoženca obsodilo na 1 leto robije n— Prijet komunist. Pretekle dni je prišel mirnopeškim orožnikom v roke že dolgo iskani komunist 25 letni Stanko Radič, doma iz okolice Zagreba, ki se je dalje časa zadrževal v Avstriji. Aretiranec je bil odveden z urožniško eskorto v Zagreb. Radič je pred časom v Zenici pobegnil orožnikom, ko so ga vodili tja v zapor. Iz Laškega I_ Sokolska tombola. Dvojni užitek boste imeli na binkošti, ako napravite izlet v Laško. Poleg mnogega razvedrila, ki ga nuči to mično letaviščno mesto, bo dana obenem možnost, da odnesete za spomin iz Laškega lep dobitek s sokolske tombole na binkoštni ponedeljek ob 15. pred šolo na Orožnovem trgu. Od številnih dobitkov naj omenimo samo: vrečico srebrnikov (1000 Din), kravo, novo moško kolo, stanovanjsko opremo, sod vina, sort ja-bolčnika, svinje in še nad £00 drugih lepih dobitkov. Ne zamudite! Kako sem shujšala za IS kg v sedmih mesecih brez škodljivega stradanja Dobre dietetske SlatinsUe tablete za hujšanje. Kako delujejo? Brez škodljivega stradanja in brez gimnastike sem shujšala za 15 kg v sedmih mesecih na ta način, da sem uživala po trikrat na dan po dve S1&-tinski tableti Bahovec, ki se dobe v vseh lekarnah. Tem Slatinskim tabletam se imam zahvaliti, da sem izgubila odvisno maščobo in da se mi je zopet vrnila mladostna moč in energija, ki sem ju pogrešala že več let. % ____. 1 1 8 \ Jb l TF- v J " / »ž*' i ^^^^ • jfL" IA Želim ostati uepoznana, slikala sem se pred in po dovršeni kuri s Slatinskimi tabletami Sedaj se popolnoma lahko in naglo rešite nezdrave maščobe in obvarujete svoj obraz gub in nevšečnega izgleda, kar je posledica neprijetnega strauanja. Vzrok odebelitve je navadno nepravilno delovanje organizma. Ne da bi oslabelo vaše telo, Izgubite debelost, ako uživate Slatinske tablete Bahovec. Pričnite še danes in vrnili se bosta zopet vaša mladostna moč in energija. Počutili se boste bolje kakor v prejšnjih letih, a na teži boste izgubili vsak mesec 2 do 3 kg. In zopet boste vitki in lepi. Zdaj vas pa dela ta maščoba nesrečno. Radi bi skrili svojo zajetnost, pa ne morete. Sedaj vam ni treba več skrbeti. Slatinske tablete Bahovec pomorejo vam, da shujšate brez škode za zdravje. Slatinske tablete Bahovec so prirejene iz najboljših mineralnih soli in naravnih rastlinskih ekstraktov. Slatinske tablete Bahovec morete dobiti v vseh lekarnah. Nad učinkom teh tablet boste vzradoščeni. Zahtevajte samo originalne, prave, neškodljive Slatinske tablete Bahovec, odklonite vse nadomestke, ker ni nič uspešnejšega od teh tablet. Zdaj je čas, da se rešite svoje prekomerne teže in vsega, kar imate preveč na telesu. ENA DOZA (100 »latinskih tablet) stane Din 46__ VELIKA DOZA (200 slatlnskih tablet) stane Din 74.— Slatinske tablete izdeluje: LEKARNA M. BAHOVEC LJUBLJANA, Kongresni trg 12. Kjer druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete uspeh, Id očara. Iz Ptuja j— Tečaj za spozanavanje in pobijanje če-belnih kužnih bolezni priredi Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani pod okriljem tukajšnje podružnice na binkoštno nedeljo ob pol 9. dopoldne na osnovni šoli na Bregu pri Ptuju. Popoldne pa oo praktično predavanje v čebelnaku. Predavaia bosta g. Pcternel iz Celja in g. dr. Hribar od veterinarskega bakteriološkega zavoda iz Ljubljane. j— Ptujske občinske zadeve, v četrtek se je vršila pod vodstvom župana g. Jer-šeta občinska seja. fcupan je poročal med BIRMANCEV drugim tudi, da je gremij trgovcev vložil prošnjo, da se prepove v mestu krošnjar-jenje. Prošnja se bo odstopila ministrstvu za trgovino in industrijo. Trošarina za vino, ki se toči po vinotočih, se bo v bodoče pobirala tudi od količine nad 50 litrov. Krajniku Lovrencu se je priznala potreba za avtotaksi. Prav tako se je priznala Stuhcu Ivu krajevna potreba za prodajo toplih jedil. Vodnikova ulica se bo v dolžini 35 m na novo tlakovala. Nabava škropilnega avta se bo izvršila v lastni režiji. Avtobus »Fiat< se bo preuredil in dobi vodni tank, držeč 2000 litrov,. ki bo stal približno 5000 Din, tako da bo vsa preureditev stala samo okrog 8000 Din. Športnemu klubu i>Dravi« se dodeli igrišče na levem bregu Drave, ki ga je doslej rabil stari SKP. Za sprejem potujoče kmetijske razstave se je imenoval poseben odbor. Javno stranišče na rotovžu se iz higi-jenskih ozirov ukine. V domovinsko zvezo je bila sprejeta Kokaljeva Ana. Odseki, ki so se konstituirali leta 1928., so se preuredili in so se izvšile v vse odseke nove volitve. Med slučajnostmi se je razvila ostra borba glede preložitve sedanjega živilskega trga na novi trg. Občinski odbornik dr. Šalamun je predlagal, da se sedanji živilski trg že naposled premesti na Tyršev trg kar je že iz prometnih in higi-jenskih ozirov nujno potrebno. Trg se mora premestiti do 14. t. m. Vprašanje pa je še, če bo ta sklep obveljal, ker se je nekaj odbornikov vzdržalo glasovanja, nekaj pa jih bilo proti predlogu, medtem ko mora po štatutih glasovati večina navzočih odbornikov. j— Kino bo predvajal na binkoštni ponedeljek ob pol 19. in pol 21. filmsko opereto »Tetka Gustika komandira«. Dodatek Ufin tednik. Iz Ljutomera Ij— S pošte. Poslovni krogi so dosegli, da ie poštna direkcija s 1. t. m. uvedla na tukajšnji pošti pri telegrafu in telefonu tako zvano C-sIužbo, ki traja v času od 1. aprila do 30. septembra od 7. do 21. ure, v času od 1. oktobra do 31. marca od 8. do 21. ure. S tem je ustreženo že davni želji izvoznikov in ostalih trgovcev. BLANCA. Marljive Kolašice so nas letos preteklo nedeljo že tretjič prijetno razvedrile, ko so v proslavo materinskega dne priredile igro »Izgubljeni raj« in nastop šolske mladine. Vse priznanje! Posebno mnogo dobrega je društvo storilo siromašni šolski mladini (75 po številu), ki ji je nudilo preko zime poldansko okrep-čilo. — V nedeljo 28. maja se je vršil ustanovni zbor krajevne organizacije Narodne odbrane. Polnoštevilna udeležba je pokazala. da vlada pri nas zanimanje za to društvo. Delegat oblastnega odbora NO g. Varcazon je obrazložil ideje in svrhe Narodne odbrane. Novoizvoljeni odbor ie v dobrih rokah. — Tudi gasilno društvo se uspešno udejstvuje. V nedeljo 4. t. m. priredi letno veselico. BLED. Na binkoštni praznik bo Vino Bled predvajal zvočni monumentalni velefilm v ob-h delih »Posledn ji dnevi Pompejev«. ČRNOMELJ. Danes priredi oktet pevske-ca društva >Liublianski Zvon« v Črnomlju koncert slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Priporočamo toplo Črnomeljrem obisk koncerta. DopoMne pa poje oktet na Vinici pri slavnosF po pokoi. nadučitelju Lovšinu. ST. JAN Ž NA VINSKI GORI. Gasilska prireditev bo 11. t. m. ob priliki blaaoslo vitve Gasilskega doma. Spored: ob 10. maša pri Gasilskem domu. govori in defcla-macije, skupen obed, šaljiva itrra »Ne kliči vraga«, pevski koncert, nato prosta zabava z ribolovom, šaljivo pošto in drugim. Svira-la bo domača godba. Cisti dobiček je namenjen za nabavo gasilskih potrebščin. Poselite prireditev! je dalo za binkošti lepo, belo in čisto perilo, za to ga tudi vse gospodinje hva* lijo. Dobi se v vsaki trgovini* sprotniki. Njegovo izvajanje je doseglo veliko odobravanje. G. dr. Cepuder je pa prikazal idejne smernice jugoslovenske politike. Umestno {e poudaril, da manjkata najšir. šim slojem slovenskega naroda zadostna politična zrelost in državljanska zaves*t. Tajnik sreskega odbora JRKD g. Borštnik je nastopil kot tretji govornik. Poročal je o stanju stranke v srezu in pozival zbran? ljjdi k pristopu. Pozval je člane in prijatelje, da se udeleže 25. t. m. velikega mani-festaci iskega zbora v Beogradu REČICA OB SAVINJI. Krajevna organizacija JRKD je imela občni zbor preteklo nedeljo. Udeležba je bila prav lepa. Z eno izpremembo je ostal še nadalje stari odbor: predsednik Matck Ivan, podpredsednik Tiršek Anton, tajnik Repenšek Jože, blagajnik Repenšek Franc; odborniki: Kosi Ludovik, Počivalnik Kari, Hren Jože in Pornat Ivan: nadzorni odbor: Gajšek Martin in Vertačnik Jože. Občnega zbora se je med drugimi udeležil tudi narodni poslanec g. Rasto Pustoslemšek. Na novo je pristopilo 10 članov. Pri obširni debati je vse članstvo pozivalo odbor k nadaljnjemu krepkemu delu, kar bo odbor tudi storil. Po zboru se je vršil na prostem prav številno obiskan shod. OGLED VELESEJMA STUDENEC - IG. Gasilno drjštvo priredi 25. t. m. veliko javno tombolo in opozarja javnost na lepe dobitke, ki <*>: nov ženski šivalni 6troj, novo moško kolo. brzopralmk, voziček, podplati, usnje, čevlje, blago za moške in ženske obleke in mnogo za gospodarstvo in gospodinjstvo praktičnih predmetom v vrednosti več tisoč Din. Tablice so po 2 Din in jih je še nekaj na razpolago. Društvo praznuje letos tudi oOletnico obstoja, adruž v no z zletom ižanske gasilske župe, ki bo 13, avgusta. Istega dne bo tudi blagoslovit-ji nove motorne brizgajne s celodnevno prireditvijo. Pokroviteljstvo nad proslavo ie prevzel minister g. Ivan Pucelj. Društva ižan-eskega okoliša in sosednjih žup vabimo, d? se te proslav-« udeleže v čim večjem številu. SV. JERNEJ PRI LOČAH. Sokolski deci je bil za nedeljo 28. maja obljubljen peS-izlet v Konjice. Zaradi deževnih dni pa ie splavalo veselje po vodi. Prvo lepo nedeljo popoldne bo deci izpolnjena želja. — Četa ponovno opozarja prijatelje Sokola na naš kmečki praznik 18. t. m. — Na številno obiskanem sestanku JRKD 2S. maja v prostorih g. Vališerja sta govorila narodni poslanec g. Gajšek in tajnik sreske organizacije v Konjicah g. Žagar. — Nedavno je umrl sedemdesetletnik Ivan Les-kovar. Kratko so naznanili zvonovi prera-no smrt Ivana Lovca, posestnika iz Vrha. Obema je sledila Ivana Ratejeva, žena cestarja iz Brezja. Blag jim spomin! — Pripravljalni odbor strelske družine v Ločah je preteklo nedeljo izbral pripravno strelišče kake četrt ure daleč iz vasi. G. Ču-ček je dovolil strelski družini rarne ugodnosti na svoji zemlji, župan g. Ojsteršek in g. Waland na sta prijazno pogostila udeležence obhoda. STORE. Sokol3so društvo de fxgu marljivega in zigledmega sokolskega delavca brata Mihaela Rarnšaka. Umr-1 je r zagrebški bolnišmici, oM koder so ga prepeljali v Laško in položili k večnemu počitku. Blagi pokojnik je še dain pred obhodom v bolnišnico pomaigai! ograditi letno sokolsko telovadišče. Ostal bo vsem r blagem in častnem spominu. Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČU DRAMA Nedelja, 4.: Tartuffe. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 5.: Okenoe. Izven. Znižane cene. Torek, 6.: Produkcija operne šole drž. fcm-servatorija v Ljubljani. Izven. Znatno znižane cene. OPERA Nedelja, 4.: Andre Chenier. Izven. Znatno znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeliek, 5.: Grofica Marica. Izven, Znatno znižane cene od 30 Din navzdol. Gostuje g. Žarko Sancin iz Maribora Torek. 6.: Zaprto. Binkošti v drami. Danes bo Molierova komedija ^Tartuffe«. v ponedeljek pa Sch^in-pflugove veseloigra >0kencec. Obe predstavi sta prav izvrstni, prvo režira dr. Gavella, drugo prof. Šest. Znižane ceme. ★ Binkošti ▼ o-peri. Dan »s se poje v operi »Andre Chenier« z go. Gjungjenac, Gostičem in Primožičem v glavnih ulogah. ^Andr^ Chenier« je izvrstna opera, polna prekrasnih melodij, velikih ansamblskih nastopov in pestre instrumentacije. Uporabljeni so tudi znani nacionalni motivi. Dirigira kapelnik Stritof, režira prof- Šest. — »Grofica Mart-ca« pa bo jutri. Ulogo grofa Tasila poj i g. Žarko Sancin, član mariborskega gledališča, me6to obolelega g. Zupana je prevzel ulogo g. Magolič. Vsa ostala zasedba z go. Poličevo kot grofico Marico kakor običajno. Za obe predstavi veljajo znižane cene od 30 Din aavzdol. KULTURNI PREGLED Epilog dubrovniškeimi kongresu Po kongresu lahko nekoliko kritično premotnmo njegov potek in posledke. Vnanja stran je bila kar zadovoljiva, čeprav bi si človek s srednjeevropskimi (denimo; germanskimi) pojmi o organizaciji fcciel v podrobnostih še tega in onega, je >wndar vnanja organizacija kongresa dosegla veiik odstotek pričakovanega idealnega učinka. V sorazmerno kratkem času II. G. VVells, predsednik kongresa PEN-klubov so gostje iz inozemstva spoznali našo Dalmacijo na njenih najvažnejših točkah. S komurkoli si govoril, vsak je bil presenečen ob Dubrovniku, če ga ni spoznal že prej. Predstava . Dubravke« na prostem, tam, kjer so jo igrali pred več kot 300 leti; je navdušila vse brez izjeme, celo signora Marinettija. Posebno je zadovoljila ž;astopnike narodov, pri katerih ima tradicionalnost kulture ih nje etnografska barvitost že od nekdaj spoštljivo veljavo. Brošuri ca o »Dubravki« in nje predstava je povedala tujcru o Dalmaciji in njenem slovanskem jedru mnogo več kakor sicer izvrstna Karamanova knjiga; če so pred več ko 300 leti igrali ^Dubravko« na istem mestu in v istem jeziku, tedaj je to dokaz, da je slovanska kultura že pred tremi stoletji asimilirala tuje vplive in jih podrejala svoji jezikovni in s tem tudi duševni svojstvenosti. Uprizoritev »Dubrav-ke<- je bila resnično doživetje, z njo se je v Dubrovniku mogočno manifestirala stara tradicionalna jugoslovanska kultura, obvladujoča vso vzhodno obalo Adrije. Ne literarni vplivi in ne beneški levi ne morejo zakriti njenega jedra. Poleg vseh lepot Dubrovnika, poleg njegove mediteranske flore in južnomilega neba, poleg njegovih cerkva in palač in razgleda na neuogledno morje, pa njegovih otokov in okolice (izlet v Cavtat!), je zapustila mogočen vtisk tudi vožnja v Ko-tor združena z izletom na Cetinje. Bila je srečna misel, da so ta izlet priredili za vse udeležence kongresa. Mogočen vzpon z avtomobili po drznih serpentinah Lovče-ra, daljni pogled na morje in razgled po Boki, zelenkast odsev Skaderskega jezera na drugem obzorju, patriarhalno Cetinje s svojim bivšim dvorom, vse to je zlasti pri tujcu stopnjevalo doživetja v občutje neke legendarne dežele, polne ostrih lepot, epičnih motivov in etnografskih posebnosti. Ob obrežju stara kultura, v bližnjih planinah patriarhalen narod, ves v boju za obstoj, iščoč sredi bridkih pogojev prodirajoče civilizacije možnosti svojskega življenja. Latinskoslovaruski Dubrovnik in korenito dinarska črna gora, ta rasna spojina Slovanov s prastarim življem. Dva kontrasta, ki sta s svojo ostrino dražila duha kakor planinski veter naša obličja. In potlej Split s Trogirom. divna avtomobilska vožnja okrog Marjana, prijazni, širok ogrudn i in uslužni domačini. Pa otoška tišina Raba in slikovitost njegovih ozkih amfiteatralnšh ulic. pa Sušak z absurdno mejo ob Rječini — živa ilustracija k resnici o reškem vprašanju. To je le nekoliko točk. katerih vsaka je pomenila zlasti za one, ki so tod prvikrat potovali, doživetja svojstveno lepe zemlje, ki ima v miru in delu lepo bodočnost. Ne bi bilo prav, če ne bi ob sklepi te vranje slike kongresa omenili onega momenta, ki je zgolj človeški in vendar za civiliziranega potovalca tako važen kot mnoga duševna doživetja, namreč bivanja na parnikih »Jadranske plovidbe«. Tudi razvajeni potovalci so bili polni hvale o vzorni snagi na ladjah, o odlični kuhinji, o fini postrežbi, o prijaznosti in uslužno-sti vsega osobja od kapitana do zadnjega natakarja. V tem pogledu smo se lahko postavili pred vsakim inozemcem in ne dvornim, da je »Jadranska plovidba« ob tej priliki izvršila svoje največje propa- gandno dejanje, ki utegne še dolgo podtalno oživljati naš tujski promet. Lep je bil večer, ki ga je dubrovniška občina priredila v stari trdnjavi na Lovrijencu, katero pravkar preurejajo v restavracijo; prijeten večei po burji in plohi, ž viharnim morjem globoko pod nogami in daljnimi zvezdami med oblaki, z vonjem vode in mirte, s presenetljivo dobrim zborom du-brovniških pevcev in pevk. Najboljši vtisk je zapustil tudi sprejem v Splitu z obedom na Bačvicah in z dobrim prošekom na terasi Marjana, tik židovskega pokopališča z njegovim senčnim zatišjem in razgledom na našo »Londro«, naš sedanji in bodoči veliki Hamburg .. Po teh medlih in nepopolnih obrisih »nekongresne« strani kongresa nekoliko besed o vnanji in notranji sliki njegovega poteka. Kongres je prvotno imel lep program, ki pe se zaradi nastalih zaprek ni izvršil. Tako nismo slišali predavanja ge. Sekuličeve o smotrih PEN-kLubov; Jules Romains je opustil napovedano predavanje o individualizami in kolektivizmu, izostalo je predavanje o odnosu med pisateljem in tiskom, ki je bilo prepuščeno Nemcem, pa tudi Poljak Kaden Bandrowski ni podal napovedanega referata. Vsa idejno zasnovana zgradba kongresa se je kmalu sesula pod nasprotji, ki so pljusknila v kongres kakor veliki val, ki ga je dvignil ciklon. 2e ob prihodu v Dubrovnik so se širile vesti, da bodo službeni zastopniki Nemčije predložili kongresu neko, v »novem duhu« sestavljeno resolucijo, ki naj podminira zmerni in blagodejni internacio-nalizem pehklubskega gibanja. S predlogi njujorškega PEN-a so bili Nemci nenadno stisnjeni v škripec, ki sta ga Jules Romains in Benjamin Cremieux še ostreje napela; deklaracija Anglije, Argentine, Belgije, Bolgarije, škotske, Francije, Poljske, Romunske, češke, Slovenskega centra, Betonske, Estonske, Grške, flamskega centra, Katalonske, Palestine, Finske in jidiškega centra ga je končno zadrgnila, tako da je s Tollerjevim nastopom počilo. Od ožjih vprašanj, kakor so kolektivizem in individualizsm in podobno, je svetovni kongres književnikov nenadno zdrknil na področje današnjega političnega boja za bodočo usodo narodov in človeštva. V idiličnem osredju Bondinega gledališča, kjer so dubrovniški gospari in njih malomeščanski nasledniki nekoliko prej poslušali ognjevito Carmen Ančice Mitrovič, so zdaj književniki zaigrali dramo mednarodnega sporazuma in nesporazuma. Vsebina je znana. Zastopniki hitlerjevske Nemčije so bili moralno prisiljeni, podpisati načela, ki je zaradi njih PEN-klub nastal, ki pa jih fašistično usmerjeno »tretje cesarstvo« zametuje in tepta. Mislili so, da se bo kongres zadovoljil z njihovimi bessdami. Kongres pa je hotel zadevo konkretnejše razčistiti. Londonski PEN-klub je z Ouldovi-mi vprašanji omogočil Tollerja in Toller je izzval največji dogodek: eksodus Nemcev .njihov moralni poraz pred kongresom. Zakaj nihče ni imel poguma, da bi bil pred svetovnim kongresom književnikov pacifistične in strpne smeri zagovarjal kulturno intoleranco fašizma (hitlerjanstva), preganjanje pisateljev, sežiganje knjig in druge izraze nacionalističnega fanatizma in šovinizma. Kongres se je pretvoril v spontano manifestacijo za duhovno svobodo, v Nemčiji enako kot povsod na svetu, za načela, ki naj oblikovalce človeškega duhovnega življenja —- pisatelje, znanstvenike .umetnike — varujejo pred tiranijo sile. Zoper načela, ki narodno svoj-stvenost spreminjajo v naduto ekskluziv-nost in sramote humaniteto kot nazor slaboumnih. Kaj je bil v primeri s tem odporom zoper zatiranje duhovne demokracije in nacionalistični fanatizem, ves poslovnik, j kongresni program in ostali red! Preko i formalnega besedovanja je zavel osvežujo- J či veter aktivne volje, volje do boja, do odpora, do obrambe svobodoljubnih idealov. Ogorčenje literatov v mesecu, ko so na Nemškem gorele grmade knjig in oz-nanjevale svetu širjenje barbarizacije, ki mrzi duha in obožuje silo, je bilo več kot umljivo: neumljivo bi bilo, če bi se dubrovniški kongres omejil na »normalen« program. »Die Stimme der Wahrheit war niemaJs bequem«, je vzkliknil Toller zbranim pisateljem. Zato pa se dubrovniški kongres formalno ni zaključil tako kot bi se bil moral. (Sklep pri slabi večerji v Kuparih, kjer je štiri sto ljudi ropotalo z noži in vilicami in kjer ni bil nihče razpoložen, da posluša govornika, ni bil dovolj dostojen sklep takega kongresa!). Pred vprašanjem nasilja in duhovne svobode, t. j. pred spontano manifestacijo za prave in resnične cilje PEN-klubov, je zares moralo popustiti vse, pa tudi notranja organizacija kongresa. Za bodočnost PEN-klubov ni storil kongres nič drugega kot to, da je bil izvolil eksekutivni odbor in utrdil stare idejne temelje. V tem razrvanem in potresnem času pa je tudi to uspeh, idejno tak posledek kajpak ne pomeni mnogo. Značilno in nič kaj razveseljivo je že samo dejstvo, zakaj in kako je prišlo do konflikta v vrstah mednarodne organizacije, ki ji je obramba tega načela poglavitni smoter. Manifestacija za duhovno svobodo, za demokracijo in humaniteto je lepa, vendar bi bili pisatelji dolžni, da dado tem načelom ostrejšo času primernejšo formulacijo. Problema svobode ni mogoče socialno ločiti od problema avtoritete, in prav tu se lomi svet. V času težke gospodarske krize in socialnih pretresov je zares treba varovati stare človečanske ideale, toda današnji svet ne pričakuje čudežne rešitve od prevzvišenih idealov, marveč od konkretnih form in stvarnih dejanj. V tem pogledu je »svetovni parlament pisateljev« povedal samo najsplošnejše in se omejil na čuvstveno reakcijo zoper pojave, ki so ne všečni slehernemu resnično kulturnemu človeku. Dosegel je. da so zastopniki hitlerjevske Nemčije odšli in da je Marinetti cinično ploskal temu in-ternacionalizmu, vse drugo pa je ostalo nerešeno. Da sta Žid Asch in socialist Toller na tem razpihanem ognju grela vsak svoj pisker, ni motilo, ker je židovsko in socialistično vprašanje do te mere in meje in v tej formi zares človeško in splošno kulturno vprašanje. Opaziti je bilo, da je med udeleženci kongresa močno stopal v ospredje židovski rasni tip; tako je francoske interese naj-og-njeviteje zastopal Cremieux, medtem ko je nemške v odsotnosti pooblaščenih delegatov skušal braniti Felix Salten, oba Žida. ★ Slovanski narodi so se na cfubrovniškem kongresu premalo uveljavili, čeprav je bil letošnji zbor na slovanskih tleh. Vprašanje je, ali ne bi kazalo, da bi se v primerih, ko je kongres na slovanski zemlji, vsaj malo upošteval kakšen slovanski jezik. Drugo vprašanje je, kateri; o tem bi se kajpak morah sporazumeti Slovani sami. Drugi narodi ne bi mogh tako samoljubno zapostavljati slovanskih kultur če bi si bile naše sorodne kulture določile n. pr. ruščino za skupni internacionalni jezik. Dejstvo je, da je danes slovanska beseda na mednarodnih kongresih tako prezirana kakor, denimo, finska. Medtem ko je položaj finskega jezika brezupen, bi si bili lahko Slovani pomagali iz izolacije, če bi vsaj v takih primerih priznali široko poj-movano slovansko skupnost. Ali je tudi to »času neprimerno« ? V Dubrovniku je bila lepa prilika, da bi ustanovili podzvezo slovanskih P EN klubov, ki bi ji nemara lažje vdihnili kaj življenja in volje do gibanja kakor pred leti v Varšavi mrtvo rojeni Zvezi slovanskih pisateljev, Tako »grupiranje« v okviru Penklu-bov ne bi niti malo škodovalo zdravemu internacionalizmu te oganizacije, marveč bi ga z večjim strnjevanjem sorodnih edi-nic samo podpiralo. Brezupno je misliti, da se svet bliža kulturnemu izenačenju. Njemu se upira narava sama, čije stvarjalno načelo nasprotuje industrijskemu načelu standardizacije. Vsaka kultura je v bistvu odklon od presplošnih, izenačujočih oblik. Toda jezikovna sorodnost, kakor obstoji med Slovani, ni samo nadležen ostanek iz davnine, čeprav ni odločilna in ne prvenstveno važna za narodne stike in kulturno usmerjenost, je vendar sila, ki bi utegnila ob dobri ureditvi vzajemnih stikov med sorodnimi narodi obroditi kaj sadu tudi celotnemu človeštvu. Kaj bi pač napravili iz take skupnosti Latinci ali Germani, če bi si bili jezikovno tako blizu kakor smo si vzlic vsemu Slovani? ! In vendar — internacionalno štejemo Slovani samo toliko, kolikor stopamo pred svet s tujo besedo! Dubrovniški kongres je bil v dolgi vrsti mednarodnih kongresov vseh vrst, ki so skušali po svetovni vojni zbližati narode, prav tako epizoden kakor vsi kongresi specialistov in vsi sestanki propagatorjev lepih programov. Udeleženci ga niso zapuščali s silnejšo vero kot so jo imeli prej v srcih; vzlic vsemu hrupu ni bilo nikjer prave plamenice ,ki bi pri nji posameznik lahko prižgal skromno romarsko svečo svojega upa v boljšo bodočnost narodov. B- Borko. ZAIJPAM.IE! Da boste imeli na potu ali kadar dežuje sigurno upravljanje in čvrsto direktivo vozite izključno s balon 4»*t£fefleri PODRUŽNICA LJUBLJANA Telefon 30-01 Tavčarjeva ul. 1 Dva razgovora Elizabeta Bagrjana Ena najizrazitejših sodobnih bolgarskih poetes. Lani nam ie čitala pesmi iz svojih zbirk. V spominu mi je ostal njen žamdni glas in ž njim melodično pregibanje bolgarskega ritma, m^hki udarci rim, ki so se dotikale duše kakor akordi Chopinovih sonat, barvite slike bolgarske pokrajine, motiv o »jeklenem ptičuc, ki l^ti v Pariz, melanholična izpoved duše. ki čuti v krvi davne nomadske nagibe. Ta fina dama nosi v očeh in v izrazu obličja daljni odblesk Ori-enta. Najin razgovor f«e potekal ob pozni uri, v večji družbi, med petjem slovenskih narodnih pesmi in glasovi harmonike. — 0 svojih vtiskih iz vaših krajev naj Vam pripovedujem? Trenutno so vsi vtisk i, vsa doživetja preveč sveža in tako nakopičena. da nimam prave perspektive. Kako čislam slovensko zemljo, priča to, da sem že drugič med vami. Od lanskega leta so mi ostali boli bežni, skoraj filmski vti-ski: šla sem na kongres v Dubrovnik e trdnim namenom, da obiščem tjdi Slovenijo. Nameravam ostati še nekaj dni v Ljubljani. Na sedanji ekskurziji se nisem mogla podrobneje seznaniti z vašimi razmerami in stopiti v stike z ljudstvom. Posebno bi si želela neposredno spoznati slovenskega kmeta. Morda poidem oelo na Triglav. Pesniško me je močno zamikala legenda o Zla-torogu. Vprašal sem gospo Bagrjano. kaj je po njenem opazovanju najbolj značilno za slovensko pokrajino in ljudstvo? — To. kako ubrano sp pri vas izpopol-nfujeta priroda in civilizacija; pri nas si človek in narava v krajinski podobi in v splošni civilizaciji stojita ostreje nasproti. Vsako tuje oko mora opaziti pri vas rod. snago, disciplmo. Silno mi ugajajo majhne slovenske vasi, kakor sem jih le bežno spoznala na Gorenjskem. Tiste lesene hiše z balkoni, preko katerih se lije cvetje, me spominjajo starih planinskih vasic v moji bolgarski domovini. Velika prednost vaša zemlje je to, da ie tako snažna, sveža in sočnozelena. In literatura, gospa? — Tudi v nji se že malo spoznam in Vam lahko povem, da pripravljam večji izbor iz slovenske lirike v bolgarskem prevodi. Dneve, ki jih bom zdaj nrebila v Ljubljani, nameravam izkoristiti za to, da izberem gradivo in se pnebijem preko jezikoviih težkoč; že tu moram imeti vs,> pasmi v grobem, dobesednem prevodu. Preko zime jih bom pesniško izoblikovala in dovršila. — Katere mislim sprejeti v ta izbor? Prešerna vsekako. na Otona Zupančiča: živo me zanimajo tudi vaši povojni po^tje. Za sedaj pridno čitam vse. kar dob:m i": rok; tudi slovar sem si kupila, da mi bo v jw-moč tedaj, ko ne bo okrog men«1 dobrih slovenskih svetovalcev Prevela bom kajpak samo najznačilnejše pe«smi. one, ki bom ;z njih sama občutila sveži vonj vase zemlj-, nje barvitost in duševno posebnost vašega naroda. Prevodi bodo izšli prihodnie Ifln v antologiji. — Kaj mislim o kulturnih stikih med Jugoslavijo in Bolgarijo? To. da jih je treba čim bolj pospeševati, saj se bomo na Kul-tjrnem področiu najprej in najlažje zbližali. Pri nas vidno rase zanimanje za kulturno življenje v Jugoslaviji. Sama sem že kot dijakinja na univerzi prevajala iz srbska poeziie. ki je pri nas že dokai znana; kakor vidite, nameravam sedaj seznaniti Bolgare s slovensko poezijo, ki io v moji do- Drcbne beležke z velikega kongresa Na poti v Dubrovnik. V Korčuli je izstopila večja skupina članov zagrebškega PEN kluba. Za literaturo navdušeni otoča-ni so jo sprejeli z godbo in vzklikanje kar ni hotelo ponehati. Med izstopajočimi je bri tudi dr. Josip Badalič, znani esejist m prevajalec iz ruske književnosti, ki je močno podoben Ivanu Meštroviču. Nenadno vzklikne nekdo iz množicc: »Živel nas veliki kipar Ivan Meštrovič!« Množica se mu burno pridruži in dvojnik Ivana Mestrovi-ča sredi spontanega navdušenja zaman dokazuje error in persona — Na otvoritvenem zasedanju PEN-klub-ske«a kongte*a bi imela po programu govoriti o ciljih kluba ena najkulturnejsih jugoslovenskih žena, dr. Izidora Sekul'c-Vsi smo pogrešali njeno fino m globoko premišljeno besedo, samo Rade Drainac je telefoniral svojemu listu vsebino njenega predavanja in vest. da je bila »na kraju svog i/laganja burno pozdravljena.« y>e Sekuličeve pa sploh ni bilo v Dubrovniku, predavanja ni nihče čital in je seveda tudi ni nihče burno pozdravljal. Ali ni tako poročevalstvo več kot sur-realizem? Zdaj se ne čudimo da je g. Kaka videl med Slovenci toliko tirolskih klobukov in slišal toliko jodlarskih pesmi! * Sproti prevajati improvizirane govore v tujih jezikih na tuje jezike, je od sile težavna zadeva. V tem sta nam Jugoslovena dr. Andrassi in zlasti A. Vidakovič >-°svet-lala lice«, kakor bi rekli njuni rojaki. Toda neki nemški delegat ni bil zadovoljen s prevajanjem in je delal medklice. Popol- dne so — iz hudomušnosti, ka-li? — naprosili njega, da prevede v nemščino neki tekst, ki ga je bil pisal Jules Romains, Vsi smo mu privoščili blamažo: kopal je drugim jamo in se jecljavo, okorno sam zvalil vanjo! * Najboljša govornika na kongresu: Benjamin Cremieux in Ernst Toller. Oba sta napadalna: toda prvi je lokav in se smeje kakor Shvlock, drugi je neposreden in bojevit, toda njegova beseda bolj užiga kakor prepričuje. Wells govori slabo, kakor bi žvečil gumi; glas mu je hripav. Njegovo francoščino z angleškim naglasom so uživali s slastjo samo filološki sadisti, ki jih je nekaj na vsakem zboru književnikov. * Dunajski pisatelj Felix Salten je bil v zelo neugodnem položaju: Zjutrai je zatrjeval zvestobo Avstrijcev nemški kulturi, popoldne so ga mučila čustva židovske solidarnosti z Aschem prihodnjega dne je ploskal Tolleriu Bil ie živa podoba današnjega avstriiskega omahovanja in morda je baš omahovanje zgodovinska naloga Avstrijcev. * V Greto von Urbanitzky smo bili mnogi nekoliko zaljubljeni, dokler nismo izvedeli, da jo zamenjujemo z njeno tajnico. * Jo van Amers Kiiller se je ob eksodusu Nemcev tako razburila, da nam je bi! žal za vlogo mirne, dostojanstvene ženske-pi-sateljice, ki jo je dotlej igrala Zakaj neki je. tako navdušena za hitlerievce? Nekdo je pravil, da jfc to eden redkih inozemskih avtorjev, čijib naklada pod Hitlerjem vidno raste. Kazmerje med pisatelji in naklado pa ni tako, da bi ga človek v nič deval. Toller je pripovedoval, da v Nemčiji pripravljajo bojkot vseh onih (avstrijskih, švicarskih, češkoslovaških i. dr.) založnikov, ki bi izdajali še nadalje spise, s katerimi je »tretje cesarstvo« obračunalo na grmadi. Karkoli bo izdal založnik takih spisov in avtorjev, vse bo na indeksu. Ta izjava je vzbudila tako ogorčenje, da so klici »Fi« in »Pfui« vznemirili celo zvesto germanofilsko dušo Holandca dr. \Vester-mana. Pisateljem zares ne more biti vseeno, če se sežigajo knjige na grmadi: kjer gori papir, je treba stopiti le še nekoliko korakov naprej, pa bo zopet gorelo tudi telo. Neka poljska pisateljica je želela, da bi jo kdo fotografiral skupno z nemškim delegatom dr. S. P. — Moj list mi je naročil, da se moram vsekakor fotografirati » mit einem Wun-dertier«. Gospa piše fantastične romane. Dubrovniška favna ji ni nudila velikih senzacij, večje je našla med kongresno favno. « Na idilični uprizoritvi še bolj idilične »Dubravke« se je pripetila ta-le idila; Skozi okno starega uvora, tam, kjer je steno na gosto zarasla košata rastlina, je splezal pod veje rastline igralec z masko in kostumom starega satira Nenadno je skočil izpod zelenja majhen, bister deček, ki je preplašen kakor zajec padel v roke rediteljem in redarjem. Deček se je bil po-čenil pod rastlino in zavzeto gledal, kaj se dogaja na trgu pred dvorcem; kakšna čuda, kakšne lepote! Nihče ni vedel, da je pod zelenjem naravnega pozorišča skrita takale stvarca, ki ni sodila med sodelujoče. Vsi pa smo v njegovem pogumu, njegovem samozatajevanju in ljubki zbeganosti občutili več ko tristoletni dih iz zelene Du-brave: lokavega, bistrega »pastirja«, ki je premotil mnogo silnejše, da je lahko ohranil svoj svobodni prostorček. * Pred uprizoritvijo »Dubravke« med deseto in enajsto uro ponoči pod vedrim du-brovniškim nebom so se navalu silne množice vdale vse slabotne in neizkušene ovire; človeku so se kar smilili oni, ki so delali red. Ves Dubrovnik je hotel videti »Du-bravko« pred dvorcem! Množica je bila tako razdražena, da se je zdelo; Zdaj pa zdaj bo nastala javna pobuna. Začenja se revolucija! Tedaj je dejal neki Anglež; _ Blažen narod ,ki se ne upira zaradi kruha in krize, marveč zaradi dobrega prostora pri gledališki igri! * G. Marinetti je navede ploskal krasni Gunduličevi pesmi; O l'jepa, o draga, o slatka slobodo, Dare najviši, koj' Bog nam je do ... Sva srebra, sva zlata, svi ljudski životi, Ne mogu bit plat tvoj' čistoj ljepoti... (Citiram po spominu!) Spomnil sem se, kakšne odmeve je nekoč vzbujala italijanska renesanca na vzhodni obali Jadrana in kakšne vzbuja fašizem danes ... Dubrovniška svoboda, stara Gunduliče-va pesem pod lepim južnim nebom, mi je še dolgo zvenela v ušesih Njena misel je ostra kot veter s hercegovskih planin in vabljiva kakor morje, nebo in ljubezen ... movini vse premalo poznajo. Med najmlajšimi književniki v Bolgariji jih je čedalj« več. ki se zanimajo za literarne razmere v Jugoslaviji. Upam, da se bodo naš; kulturni stiki razširili in poglobili ... Jon San — Giorghi Svetski gospod, romunski pesnik. dn». matik in znanstvenik, profesor germanistike na univerzi v Bukarešti. Pozna »Jutro« in je ljubeznivo ugodil časnikarski zvedanosti. Vtiski Romuna o Jugoslaviji? — Rad Vam odkrito priznam, da mi je Jugoslavija bila doslej samo geografski pojem in da sem jo poznal zgolj kot zaveznico svoje domovine. Sedaj se mi je nudila prijetna prilika, da prepotujem znaten del njenega ozemlja in moram priznati, da sem presrečen kakor le redkokdaj. Romantična lepota Dalmacije me je navdušila, alpska mogočnost in civilizacijska višina Slovenije napolnila z občudovanjem. Imel sem priliko spoznati skoraj ves Parnas jugoslovanskih pesnikov; knjige, ki smo jih dobili na pot, so pri meni že zdaj opravile svojo nalogo, to se pravi: obrnile in napotile so moje literarno zanimanje tudi v vašo književnost. Prevodi gospe Lili Nowy iz slovenske lirike so me tako ogreli, da bom na njihovi osnovi pre-vel v romunščino večje število vaših pesmi. V jeseni nameravam v Bukarešti javno predavati o literarnem življenju v Jugoslaviji. Sicer pa Vam povem brez laskanja, da sem bii v Jugoslaviji od dne do dne bolj začuden, kaj vse premorete in kakšna bodočnost se vam obeta. Prav vesel sem. da sem lahko spoznal poleg južnih lepot Dalmacije tudi slovenske planine, pa vašo staro, vedno rastočo ci**ili-zacijo. Teh nekoliko ur na Bledu se ml Je za vedno vtisnilo v spomin. Sem star in strasten potovalec. toda povem Vam, da doslej še nisem našel v Evropi tako imet-nega letovišča kot je Bled. Njegova originalnost me je tako navdušila, da bom prihodnie leto prebil več tednov na Bledu. V vaši deželi sta se narava in civilizacija divno Izrazili in uravnovesili. — Hoteli bi vedeti, kaj sodim o kongresu PEN-klubov v Dubrovniku? Zdi se mi, da je vladala v njegovem vodstvu malce preočitna ner-. oznost in da njegov nemirni potek nikakor ni v skladu s po-mirjajočim, blagodejno zmernim in ubranim okoljem častitljivega Dubrovnika. Mi-ster Wells je vodil kongres z nekakim suhim, specifično angleškim humorjem, ki se na tem mestu in v takem položaju nI nič kaj obnesel. Mislim, da je bilo tudi tu mnogo hrupa za nič, veseli me pa, da je zmagal duh PEN-kluba! — še o mojem literarnem delovanju? Delujem v dveh smereh; literarno in znanstveno. Literarno kot lirik, dramatik ln prevajalec, v liriki priznavam modernega duha, vendar v razumni formi ;• v tem pogledu bi skoraj rekel, da sem klasicist. Spajati klasičnega in modernega duha —■ to se mi zdi edina pravilna pot med staro in novo poezijo. Kot prevajalec pravkar pripravljam romunsko antologijo Goethe-jeve lirike. Kot dramatik sem pričel nastopati 1. 1923. z ekspresionističnimi poskusi. odtod sem prešel h karakterni drami in komediji, kakor ju gojim v zadnjih letih. <1 najnovejšei.^ času so uprizarjali v Bukarešti dve moji komediji; eno teh »Mož dneva«, bo najbrž prihodnjo jesen uprizorilo zagrebško gledališče. Znanstveno se udejstvujem modernem raziskava-nju literarnih pojavov in vrednot, pri čemer mi je kot germanistu najbližja nemška literatura. Spisal sem celo vrsto romunskih in nemških razprav o nemških pesnikih, že nekaj let pripravljam večje delo o Goetheju ki se bliža dovršifvt ln bo izšlo ob istem času v romunskem in nemškem jeziku. — O kulturnem zbližanju med Romun! in Jugoslovani mislim to-le: Ne bi bilo odvišno ne za vas in ne za nas. Medsebojno spoznavanje bi nam utegnilo odkriti marsikaj, česar nam zapad ne more nuditi .Mislim, da bi naše politično zavezništvo bilo trdnejše, če bi ga položili tudi na osnovo duhovnega zbliževanja in sode- lovanja ... B. Borko. A. Gabrlček: Vekoslav Spinčič in goriški Slovenci Veliki pokojnik prof. Spinčič je živahno deloval tudi med goriškimi Siovenci, da je ohrani! med njimi za vedno hvaležen spomin. Goriško osrednje semenišče je delovalo tudi za Trst in Istro, in tu se je pripravljal za duhovniško službo tudi Spinčič. Njegovi sošolci so pripovedovali, kako kipeče naroden je bil mladi semeniščnik Spinčič. V semenišču je imel kar svoj slovanski klub, v katerem je mlade slovenske tovariše navduševal za hrvatsko knjigo in slovansko misel, posebno pa za zvezo med vsemi južnimi Slovani, ki smo en narod. V knjigi »Goriški Slovenci« je na strani 152 poročilo o njegovem prvem javnem nastopu v Gorici dne 21. junija 1871. Ta dan je bila v semenišču slavnostna »beseda* na čast papeževe 251etnice. Prostorna obed-nica je bila spremenjena v gledališko dvorano. Po vseh oknih so bili prosojni napisi v staroslovenskem, novoslovenskem, hrvatskem in italijanskem jeziku, na odru pa še v latinskem, grškem in hebrejskem. iMed raznimi točkami sporeda omenjam le, da jc imel bogoslovec Fran Vidic slovenski govor, Vekoslav Spinčič pa je govoril o temi: »Koliko jc stanovitnost papeža cerkvi koristna«. — Naš sloveči Andrej Ma-Tušič je pisal o tej slavnosti v »Novicah« in je dejal med drugim, »da je venec lepega večera odnesel hrvaški govornik Vjeko-slav Spinčič. To vam je bila mila, sladka hrvaščina, tekoča z zgovornih ustnic jako prikupljivega mladeniča. Takega ploskanja, hogme, nisem še slišal nikdar kakor le med in po tem govoru«. Nekje sem te dni čital v nekrologu o Spinčiču. da je šel jeseni istega leta na Dunaj in šele potem v Prago na vseučilišče. To pa ni res, kajti že isto jesen je bil na vseučilišču v Pragi. V »Spominih« Ivana Hribarja čitamo na strani 59 iz leta 1871. tudi tole: »Istega leta je prišlo na vseučilišče tudi nekaj hrvatskih dijakov, med njimi Matko Mandič in Vekoslav Spinčič. Shajali smo se v kavarni »Angerer« na Po-riči . . . Mnogo navdušenja za narodno delo je vladalo takrat med nami. Zlasti sta bila navdušena imenovana dva hrvatska dijaka ter sta delala načrte, kako probu-diti Istro. Nam, ki nismo od blizu poznali razmer, se je to zdelo nemogoče, vendar jima nismo jemali poguma, temveč smo ju bodrili na delo. Kasnejši dogodki so pokazali, kako pravilno sta sodila . . .« Leta 1875. je bilo ustanovljeno v Kopru (po zaslugi slovenskega dež. šol. nadzornika Antona Klodiča-Sabladolskega moško učiteljišče s slovenskim, hrvatskim in italijanskim učnim jezikom. Ker tam ni bilo niti slovenske niti hrvatske ljudske šole zi, vadnico učit. kandidatom, so na hitrico nalovili za prvo leto štiri otroke jetniških stražarjev, a pozneje je postala ta vadnica važen zavod za naše koprske rojake. Ta šola je dala narodu marsikakega narodnega delavca. Na njo so poslali za učitelja Benedikta Poniža, skrajno narodnega in nepopustljivega moža, ki je bil ob enem izvrsten pedagog. On jc poučeval tudi slovenščino v prvem tečaju učiteljišča. (Poniž živi še danes v pokoju v Ljubljani.) Aii na to učiteljišče je prišel takoj tudi mladi profesor Vekoslav Spinčič, ker je lahko poučeval v vseh treh učnih jezikih. Tu je imel Spinčič pod svojim blagodejnim vplivom veliko število poznejših učiteljev tudi na Goriškem, da največje število je bHo ravno za Goriško. Tu je bil tudi moj profesor. Predaval je zgodovino in zemljepisne. In kako je predaval! Kar požirali v no njegove besede, ko nam je predaval o minulih zgodbah slovanskih narodov. Tako nam je znal vse to povedati, da se je prijelo naših mladih duš! Znal je razplam-titi mlada srca za razne zgodovinske značaje, znal je z zgodovinskimi podobami tako globoko posaditi v resno poslušajoče duše vzvišeno ljubezen do domovine, da r.jegovi učenci nikoli ne pozabijo lepih ur zgodovinskega pouka. Dijaki brez izjeme so ga jako spoštovali in ljubili, in bil jim je nekak vzor rodoljubnega in za svoj narod gorečega moža. Kadarkoli mu je dopuščal čas, je bil na deželi med narodom, kjer stanujejo sami Slovenci. Ves okraj je kar prerodil. Zato ni čuda, ako ga je koperski okraj 1. 188Z izvolil v deželni zbor, kar se je ponovilo tudi pri splošnih volitvah 1. 1883. (Koperski dijaki so bili v vsej okolici Kopra njegovi najboljši agitatorji.) Laška večina pa jc brez slehernega razloga razveljavila njegovo in Mandičevo izvolitev. Toda hvaležni rarod ju je zopet volil. L 1882. je bi! imenovan za okrajnega šolskega nadzornika v koperskem in volo-skem okraju, kjer je bil Lahonom trn v peti, velika sreča pa za slovensko in hrvatsko šolstvo. Neprestane intrige lahonstva, oprte ob nainestniško palačo v Trstu, so dosegle. da je bil ob začetku !. 1S89. premeščen na žensko učiteljišče v Gorico. Vsa Istra je bila razburjena. Kastav in Buzet sta ga izvolila za častnega občana. Vsa dru štva, občine, vplivni možje so mu pošiljali zaupnice in zahvalnice. Zahrbtni namen je bil pa ta, da bi ga s tem odpravili iz deželnega zbora, češ, s službo v Gorici je izgubil domovno pravico v Istri in s tem pasivno volilno pravico. Ta namen pa se je izjalovil, kajti s častnim občanstvom je zadobil vse pravice v Istri. Gorica pa mu je zaklicala: Dobro nam došel! — Komaj se je tu dobro oddahnil, že so mu naprtili predsedstvo Čitalnice in načelstvo podružnice CMD. Takoj je ustanovil tudi žensko podružnico. DTužabno življenje se je s Spinčičem nenavadno poživilo. Čitalnica in obe podružnici sta jako živahno delovali. Čitalniške »besede« so bile sijajne, kajti Spinčič je znal pridobivati sodelavcev in posebno vrlih sodelavk. Kjer je potrkal on, je našel povsod prijazen odmev. Koncem leta je bil Spinčič izvoljen celo v istrski deželni odbor, za kar mu je dal goriški dež. šolski svet — odpust. Neki goriški krogi so želeli, da bi bil Spinčič premeščen, ali ta pobožna želja se jim ni spol-nila. Ali spletkarji niso mirovali in spleli so mu pozneje še večjo neprijetnost. Preden je odšel, je še vodil občni zbor Čitalnice. Njegov govor je bil plamteč, podžigajoč, in ostal je vsem udeležencem v globokem spominu. Na njegovo mesto je bil izvoljen za predsednika prof. Ant Santelj, oče prof. Saše v Ljubljani, in za tajnika Andrej Gabršček. Na občnem zboru moške podružnice OMiD se je Spinčič definitivno poslovil od goriškega delovanja. Predsedstvo je prevzel po njem dr. Anton Gregorčič, jaz pa tajništvo. V »Soči« je priobčil Spinčič svoje slovo od Gorice: Pozivlje goriške Slovence in Slovenke, naj delujejo na dosedanji podlagi ter ga ohranijo v blagem spominu, kakor se jih bo vedno najgloblje spominjal tudi on. V jeseni 1. 1891. so izvojevali Istrani ogromen uspeh proti lahonskim metodam »osar tutto«. Izvolili so namreč po neizmerno hudih bojih za državni zbor dr. Matka Laginjo proti kandidatu namestnika Rinal-dinija — markizu Polesiniju. Rinaldini je takrat s svojim postopanjem kompromitiral državno avtoriteto. Ljudstvo je bilo nad njim silno ogorčeno. Spinčič je ljudstvo miril pred vsakim nepremišljenim korakom in obljubil je, da pošlje pritožbe ljudstva naravnost na Dunaj. On je bil takrat že drž. poslanec. To je storil Spinčič z obširno brzojavko, ki je bila poslana Rinal-diniju v običajno poročilo. Toda Rinaldini ni pozval Spinčiča, da se opraviči, marveč se je maščeval nad njim in našel v takratnem dež. šol. svetu goriškem zveste sodelavce. Tu je pozval Spinčiča na odgovor zaradi besed, ki jih je govoril poldrugi mesec poprej v Zagrebu. Rinaldini je za vse to takoj izvedel, saj je točno poročal takratni Jakicev list »11 Diritto Croato«. Maščevanje Rinaldinijevo je torej kronal dež. šolski svet goriški na poročilo slov. odbornika dr. Nikolaja Tonklija. Vsi ostali člani so si meli roke in rekli: Ako slovenski odbornik predlaga, da Spinčiča odslovimo iz službe radi veleizdajalskih besed v Zagrebu, zakaj bi si mi delali težko vest?.... Spinčič je bil kar kratkomalo brez pokojnine odpuščen iz državne službe. Goriški Slovenci smo se sramovali. V deželnem zboru goriškem je bila takoj podana ostra interpelacija, ki so jo podpisali le štirje poslanci, kajti večino je imel do leta 1895. še vedno Tonkli. V državnem zboru je sledila ostra interpelacija češkega poslanca Eima, ki sta jo poleg mnogih Jugoslovanov podpisali tudi Masarvk in Kramar. Spinčič sam je podal po poslancu dr. Pattaiu pritožbo na državno sodišče proti ministru baronu Gautschu. Na javni razpravi je govoril tudi Spinčič sam (bil sem tudi jaz navzoč). Govoril je briljantno. ostal je moralni zmagovalec, ali sodišče se je izmuznilo, da ni kompetentno soditi v tej zadevi. Češki poslanec in poznejši minister dr. Pacak je podal v državnem zboru nato predlog, naj se izreče o tej žaljeni imuniteti državnega poslanca. Namesto obolelega Pacaka je govoril o njegovem predlogu prvi dr. Herold. Iz njegovega govora je svet šele izvedel, kaj je Spinčič zagrešil. Navajal je razloge dež. šolskega sveta, češ da je v Zagrebu govoril tudi to: »Da/ Bog, da mesto zagrebško, ki je danes moralno glavno mesto vseh Hrvatov, čim prej postane tudi v materialnem oziru glavno mesto našega naroda Živel Zagreb, živela Hr\'at-ska/«... Da, ali meni dež. šolska oblast goriška, da naj se raztrže in razdeli Hrvatska? je dodal dr. Herold, ki je nadaljeval: »Spinčič je rekel tudi te grozne besede: Postavili so med nas ograje, da bi delili naše dežele in jih držali razdeljene, ali te ograje ne bodo nikdar mogle ▼ nas zadušiti skupnost misli in čustev. — Želimo, da kakor ste nas danes ▼ tej dvorani združili župan in mestni zastop, da se združimo vsi v širšem smislu pod jedno strehol Za Spinčiča je govoril z žgočo satiro tudi poznejši dunajski župan dr. Lueger, tako, da je bil večkrat klican k redu med splošno veselostjo v dvorani. Toda za predlog Pacakov takrat ni bilo večine v drž. zboru. Poljska šlahta je šla z vlado. Toda vlada je le uvidela, da je bila napravljena usodna pogreška in je potem Spinčiča upokojila s polno pokojnino. Slovensko ljudstvo je dalo 1. 1893. odgovor pri volitvah v deželni zbor, ko je Ton-klijeva stranka propadla na vsej črti. Med neštetimi ponesrečenci Jotrovega nezgodnega ra varovanja ni bilo niti enega, kjer bi od ZOTarovttetae »Triglav« tepiačana ia»grew— vsote po Din 10.000.— ne pomenila sa preostale veliko, če ne vsega. Noro&te »Jutro«, zagotovite svojcem podporo. Ulični promet v prestolnici Beograjska mestna občina je v zadnjem času precej žrtvovala za povzdigo prometa mestnega občinskega tramvaja. Otvorili sta se dve novi progi, na Cukarioo in na Dedinje. Prva, ki vodi v industrijsko predmestje, je bila že zdavnaj potrebna zlasti delavstvu, ki je zaposleno tamkaj, pa stanuje v drugih mestnih predelih, druga pa je, dasi v veliki meri rabi prebivalstvu ob cesti na Dedinje, vendarle v prvi vrsti nekaka izletna proga, ker Beograjčani zelo radi zahajajo na Dedinje, najlepšo točko prestolnice s kraljevim dvorcem, ki s svojo mično okolico in lepim razgledom vse-naokoli dan za dnem privabi tja gor stotine in stotine domačinov in tujcev. Zelo neugodno pa je bilo doslej poskrbljeno za zvezo med središčem mesta in savskim pristaniščem. Edina tramvajska proga, ki je vodila mimo pristanišča, je bila krožna proga št. 2., s katero se je morala iskati zveza sli na >SIaviji«, ali pa na Kalemegdanu, seveda za plačilo novega listka, ker beograjski tramvaj ne pozna »prestopanja«. Tako je vožnja iz središča mesta, n. pr. s Terazij do pristanišča, trajala vsekako dober četrt ure in stala najmanj 2.50 Din ali 3 Din, torej toliko, kolikor vožnja s parnikom iz savskega pristanišča do Zemuna. Ker v Beogradu ni tramvajskih čakalnic, je zlasti ob slabem vremenu zelo neprijetno čakanje na zvezo na »Slaviji« in na Kalemegdanu. Uprava mestnega tramvaja je že takoj tedaj, ko se je regulirala Prizrenska ulica, ki vodi izpred »Moskve« navzdol k trgu na Zelenem vencu, in se je tudi uredila terasa na vogalu ulic Prizrenske m Balkanske, položila dvojen tramvajski tir, ki vodi po Prizrenski mimo Zelenega venca, po Jug Bogdanovi in Črnogorski v Kara-gjprgjevo, ki vodi mimo pristanišča. Toda ta nova, tako potrebna proga se ni mogla izročiti prometu, ker se zaradi telefonske in brzojavne mreže, ki je razpeta tod, ni mogel namestiti zračni tramvajski električni vod. Šele sedaj se je premestila telefonska in brzojavna mreža, nakar je tramvajska uprava nemudoma namestila svoj električni vod, tako da je sedaj mogoče otvoriti progo. Kakor rečeno, je proga dvotirna, toda za sedaj se more uporabljati samo en tir. V gornjem koncu je doslej preprečeval uporabo drugega tira hotel »Balkan«, ki pa se je sedaj začel podirati in bo torej ta zapreka v kratkem odstranjena. Ostane pa še zapreka v dolnjem koncu, v Črnogorski ulici, kjer dve hiši zapirata tir. Kakor marsikje drugje, zlasti pri zemunskem mostu, se je dogodilo tudi tu, da je mestna občina začela graditi hišo s streho, ne pa s temeljem, da ni poskrbela pravočasno za odstranitev najvažnejših ovir, da ni izvršila pravočasno razlastitve zasebnega zemljišča, ki je glavni predpogoj za izvršitev njenih javnih del. Mestni očetje beograjski mislijo pač nekoliko prehitro, ko gledajo samo v cilj, ne pa tudi na pot pod nogami, ki vodi do njega. ~S anatorium Emona Ljubljana Komenskega ti Oskrbnina (stan, hrana in postrežba) dnevno: Din 75.— Zdravnik: DR. FR. DERGANO šef-primarij v p. Dogodki za mejo Spet je lepo na Jadranu! šibenik, konec maja. Umirilo se -je morje, spet je gladina vsa mehka in bdaga. Svetlika se kakor svila. Vsi odtenki modre barve _ od najtemnejše do svetle, skoro že belkaste — se prelivajo na njej v čudovito samosvoji igra-vosti oblakov. Toplo je spet. Ali oblaki ne dajo soncu, da bi razlilo svoj čar na -Jadran. Zmagalo pa bo — če prej ne, za Bin-košti gotovo. Da boste vedeli dama in da vam bo v tolažbo: dežja je bilo letos tudi v Dalmaciji več kakor se spodobi za solidno hro-ščevo (in vrnu tega še sveto) leto. Tamle okrog Velike noči sonce in pomlad kakor v paradižu — ves čas nato pa vremenske nevšečnosti, kakor si jih na Jadranu le ne morete želeti. Občuten hlad ka^kor jeseni; bunja, da so se krepko majali tudi panniki večjega kalibra; še grmelo je nekajkrat. Vse do zadnjih dni je nebeški vremenar zdaj pa zdaj odprl zatvomico. Zaman ves up popotniku, ki je ubegnil iz Ljubljane pred barjanskim vesoljnim potopom, da bi na Jadranu planil naravnost v topli objem sončne luči in slanega morja. Vso pot same povodnji. Slovenske reke in potoki polni do roba; od Karlovca sem je Mrežnica zaliiLa tiste tihe dolinice; in nazadnje — prosim vas — povodenj še v Liki: pod Gračcem se je voda jedva odtekla, ondotno prostrano polje je vse rja-,o in opnstošeno. V Dalmaciji povodnji ni Lilo, ali — kakor rečeno — nebeške naga- jivoe-ti takisto dovolj. Pa o tem bodo itaik še udeleženci kongresa Pen-Miibov kaj na-pisaJi, da bodo letošnje kaprice snetega Petra na Jadranu razglašene po vsej Evropi. Zdiaj .je glavno, da se vse obrača na bolje. Spet je čaroben pogiled s terase zelenega šubičevca. Po celo popoldne lahko tu sediš in se ne nagledaš bizarne lepote, ki jo je tu skrojila in razmetala svojeglavna natura. Tu spodaj pod starimi trdnjavami starinsko mesto s svojo slavno katedralo. Slikovita z-mes treh dominantnih barv: belo kamenje hiš in ograd, živo rdeče strehe iin vsepovsod zelenje, močno in sočno zelenje vrtov, borovcev, ci.pres. Po vrtovih se v,prav zdaj po deževju bohoti vse obififje povrbnine. Mandljeva drevesa že nosijo plodove. Zelo obložene sanokve (petrovke) bodo že če>z mesec dni dale zrel sad. Trs-je je odevetelo; ni več onega finega re-6ednega vonja, ali zato zdaj prijazno in mnogo obetajoče bingljajo številni grozd-ki, dolgi že domala celo ped. Intenzivno opojno dehti prekrasni peri-voj Ves je nanovo ozelenel. S spomenikom sitarega Tomasea vred spokojno zre doli na šibeniški zaliv in sprejema vsakega gosta z ladje brezprimer.no gostoljubno. Ničesar ne more lepše izpopolnjevati harmonije morja, kakor ta ljubki mali park. Zato je vedno poln čebljajočih svojih vsakdanjih obiskovalcev im vsak gost od srca rad poišče v njem vsaj nekoliko osvežujočega oddiha. Nu, zaenkrat je gostov hudo malo. Ali prihajajo vendarle. Vsaj mimogrede, na potovanju z ladjo ob obali. Pcanorski promet ee razvija tiho, čisto brez hrupa in navala. Oni dan se je tu ustavila lepa jahta »Ricrn« Seveda smo jo ogledali kar moč natančno. Bog zna, karteri angleški siromaki se vossijo z njo, so ugibaj i ljudje. Pa je bil saimo en Anglež, en Francoz, trije Grki m dame z tujimi. Pa petnajst ali dvajset mož posadke in postrežbe. Za tukajšnji svet, ki zna r s*i živeti tudi z enim samim dinarjem, je kajpada vendarle pravcato čudo, da si mala družbi ®e»jitnikov najame jahto in križa-ri z po morjih, koder jo je volja. Italijanski parniki seveda še vedno vw?r-fcujejo redni promet ob naši obali. Praznt so. Porazno prazni. Deficit kar očitno rase v milijone. Ali italijanska trmogilavoart je naravnost poučna. Ni mogoče trditi, da hi zato naši parniki bili kar preobloženi. Tudi še ni prava sezona. Vendar pa je na naših ladjah še vedno vsaj po nekaj potnikov zlasti se tujci vozijo po naših parai-krh. Tovorni promet se po malem oživlja. Od časa do časa odtovori s seboj kak naš ali italijanski tovorni orjak svoUih 700 vagonov lesa ali bauksita. Vendar še vedno čakajo boljših ča-sov ijekateri veliki naši 'tovorni parobrodi, zasidrani drug ob drugem tam gori za ribarnico, rjavijo in umirajo v imenu krize... Včasi se močno raz-giblje gladina šibeniškega zaliva. Na krajši poset priorjejo naše 6ive vojne ladje, zasidrajo se nato v bližini ljubkega polotoka Mandaline, kjer gospoduje sredi krasnega barvnega parka slavna naša morna- FaStzem na Goriškem Na poslednjem zborovanju fašističnih oblastnikov na Goriškem, ki se je pred kratkim vršilo v Gorici, je znani pokrajinski tajnik Avenanti podal daljše poročilo v položaju fašistične stranke na Goriškem. Med drugim je uvodoma cinično poudaril, da »ljudem in tudi duhovnikom v nobeni deželi ni dana tolika svoboda kot baš v Italiji in še posebej v goriški pokrajini, pa da so minili veseli časi, ko je v neki tuji in bližnji državi neki prelat skušal sprožiti proti fašizmu politično kampanjo zaradi dozdevnih krivic, ki naj bi se bile zgodile goriškemu ljudstvu in duhovščini slovenskega pokoljenja. Dotični prelat je moral celo pripoznati, da se je zmotil, ko je krivdo pripisal fašistični Italiji«. S tem je menil pastirski list iz leta 1931. in zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. O številčni moči fašističnih organizacij pa je iznese? naslednje podatke: »Soška« legija fašistične milice šteje 1282 črnih srajc m ISO častnikov pod vodstvom mili-čarskega konzula Di Pasquala. Poleg nje obstojajo oddelki obmejne, gozdne, železniške in protiletalske milice. Ženska fašistična organizacija šteje 37 sekcij in 6 krožkov v goriških mestnih okrajih. Zanimivo je, da o moški in mladinski »borbni« fašistični organizaciji ni iznescl nikakih podatkov. V »BalilTi« je organiziranih 1932. 1. 18 tisoč avangardistov (13'M). moške dece (8272), »mladih« Italijank (736) in »malih« latlijank (SOfrS), 1931. L 12.967. 1930. 1. pa 4040. Avangardisti in moška deca so razdeljeni v 6 legi i, k? iih vodi 41 miličarskih častnikov, 42 fašističnih zaupnic in 397 učiteljev. V fašističnih strokovnih organizacijah (statalni in parastatalni nameščenci) je včlanjenih 4208 ljudi, v kulturnih (»Dopo-lavoro«) pa 6712. Vseh »dopolavorov« je 79. V sindikalnih organizacijah ie vpisanih nad 20.000 ljudi, od teh v kmečkem sindikatu 1184. Zadrug (med katere prišteva tudi slovenske zadruge op. ur.) je 218, od teh 152 mlekarskih, 8 drugih produktivnih, 25 konsumnih in 33 kreditnih (kmečkih po-soiilnic in hranilnic). Končno so v svoiih društvih organizirani še bivši prostovoljci, vojni invalidi, vojni odlikovanci, bivši alpinci, financarji, ka-rabinjerji, »bersalierji« in topničarji, družine v vojni padlih bojevnikov in vojne sirote, skupno okrog 5000 ljudi. Pomorsko letališče v Trstu Na 18. obletnico vstopa Ttalije v vojno so priredili fašisti tudi v Trstu razne manifestacije in zborovanja, ki v ostalem ljudem že do skrajnosti presedajo. Med drugimi so se vršili tudi javni nabori fašističnih avanguardistov. Nekoliko bolj zanimiva pa je bila nedvomno otvoritev velikega pomorskega letališča v prosti luki. Pravijo, da bo letališče služilo izključno civilnemu letalskemu prometu. Letalski promet v Trstu kakor vsak drug promet — žal tudi po zaslugi rimskega režima — nima bodočnosti. letališče pa je tako zelo obsežno (2800 kvadratnih metrov), da nihče ne more dvomiti, da sega njegova svrha tudi preko civilnih potreb. Letališče so gradili celih 20 mesecev m je opremljeno z vsemi modernimi pripravami. V tržiški ladjedelnici so o priliki omenjene obletnice splovili ▼ morje novo 640-tonsko podmornico »Nereide«. Posvetil jo je administrator goriške nadškofije mons. SirottL Vojaška komisija v Tolmina 2e nekaj dni ae mudi r Tolmina velika vojaška komisija, sestavljen« iz okrog 150 italijanskih generalštabnih častnikov, med katerimi so trije generali m ceia vrsta polkovnikov. Nastanjeni »o r posameznih tolminskih hotelih in prenočiščih. Častniki pripadajo vsem vrstam vojske, predvsem pa gorski in poljski artileriji, pehoti, letalskim četam, alpincem itd. Komisija je razdeljena v več odsekov. Častniki se sta'no odpravljajo v hribe na mejo, kjer proučujejo strateške položaje, pregledujejo ceste, mostove in razne vojaške naprave. Častniki si ogledujejo tudi nekdanjo fronto pred 18. leti. Pred dobrim tednom dni so imeli v prostorih tolminskega občinskega urada plenarno konferenco, na kateri so površno proučili zbrano gradivo in se posvetovali v nadaljnjem delu. Tudi v Sv Luciji je nastanjenih nekaj teh častnikov Na razpolago imajo okrog 25 vojaških luksuznih avtomobilov. Posebno mnogo se voziio na šentviško gorsko planoto in na Cerkljansko. Vojaška avtomobilska tekma Italijanske vojne oblasti so priredile pred dnevi vojaško avtomobilsko tekmo, da bi tako preizkusile eventualno mobilizacijo motoriziranih vojnih sil Tekem se je ude- riška šola. Ta nam daje leto za letom sijajne jadranske stražarje. Letošnji novinci ee pravkar dan za dnem vežbajo po zalivu Veslajo v treh velikih čolnih: žvižg na žvižg, zamah za zamahom. Do pasu goli, vsi zagoreli eo kakor iz brona. Vse simpatije so na strani naše mornarice. To se je dovolj manifesfcamtno pokažejo tudi preteklo nedeljo. Bila je dopoldne sokolska svečanoat s prekrstitvijo Kolodvorske ulice v Put Miroslava Tyrša. Popoldne je sledila na Poljani, na velikem tukajšnjem promenadnem trgu javna telovadba. Ob prisotnosti več tisočev gledalcev so nastopili dijaki in dijakinje srednješolskih zavodov, razni sokolski oddelki m vimes tudi mornarji z vesli in brez njih Gledalci pri nobeni točki dovolj obširnega sporeda niso šiedili s pohvalo, ali mornarici so priredili ovacije. Te so sicer itak običajne; a4i tokrat so imele povsem drug pomen in so sijajno nadomestile vsak protestni zbor proti blazni pohlepnosti revizi-onistov. V ostalem: vse mirno je tod. Dobivamo pravo poletje, otvorjaimo kopalno sezono na prelepem polotoku JaSriji. Mali parnCk, ki vzdržuje zvezo g kopališčem, obratuje že od pretekle nedelje, ali zaenkrat prevaža samo še nas, »tujce«. Domačega meščana ne stpraviš v vodo, preden mu ne začne sonce prigrevati, do obmemoglosti. Mi te drugih krajev pa od samega veselja, da f» je vreme prevedrilo, pogumno skačemo r objem Jadrana, če vas pot nanese mimo, pridite pogledat! —jdr— ležilo 166 vojaških tovornih avtomobilov, in sicer po pol sekcije vsakega izmed avtomobilskih ccntrov v Turinu, Alessandri-ji, Milanu, Veroni, Trstu, Bologni, Floren-ci, Rimu, Bariju, Napolju, Vidmu, Paler-mu in Cagliariju. Cilj je bil v Tržiču. Vsak avtomobil je moral r polni voini opremi prevoziti 1000 km Rezultati pa so bili zelo slabi. Med potjo so imeli avtomobili mnogo defektov, tako da so morali njihov t naprej določeni istočasno prihod v Tržič odgoditi za celih 24 ur. Izpred sodišča Pred sodišči na Goriškem se je v zadnjih dneh vršilo spet več procesov proti Slovencem, ki so bili obtoženi zaradi bega čez mejo, zaradi orožja, naborov in vseh mogočih sličnih razlogov. Zaradi bega čez mejo je bil 23 letni Josip Bolhar iz Prclesja pri Anhovem v Kanalu obsojen na 6 mesecev zapora, 4'W) lir denarne kazni in sodnijske stroške. Sojen je bil v kontumaciji Iz enakih razlogov sta bila v kontumaciji obsojena Julija Bren iz Duplega pri Vipavi na sodišču v Ajdovščini na 6 mesecev zapora, na sodišču v Gorici pa 30 letni Avgust Martinuzzi iz Št. Petra pri Gorici na 9 mesecev zapora in 4^00 lir denarne kazni. Sodišču v Ajdovščini so ka rabin jer ji izročili 2> letnega Viktorja Kreka i z Rihem-berka, ki so ga aretirali, ker se ni odzval pozivu k naborom. V Slapu ob Idrijci so finančni stražniki na ovadbo nekega policijskega konfidenta aretirali kmeta Franca Kofola, ker je baje na svojem domu skrival orožje. Pri hišni preiskavi so na dvorišču pod nekim hlodom res našli zarjavel sažer za naboje, kakršne so rabili za stare avstrijske puške. Kakor vse kaže, so mu neznanci to orožje« podtaknili. Financarji pa so Kofola kljub temu izročili sodišču, ki ga bo v kratkem sodilo. Končno je didaktično ravnateljstvo (šolsko nadzorništvo) v Rihemberku prijavilo sodišču v Ajdovščini 10 posestnikov, češ da so svojo deco odtegovali fašistični asimilaciii v šoli. Obtoženci so Leopold Kavčič. France Hmelak, Tvan Ščuka, Ivan Birsa. .Tosip Mihelc, France Vodoni-rec, Andrei $krt. Anton Rirsa, Anton <*"e-hron in Jakob Čebron. vsi iz rihemberške občine. Smrtna nesreča z granato Bliža Vodic sta se ponesrečila pred tednom dva delavca iz Grgara. Našla sta staro avstrijsko granato, ki sta jo skušala demontirati. a jima je v rokah eksplodirala. Eden izmed njiju, ki doslej še ni bil identificiran. je bil na mestu ubit, drugi, po imenu Lojze Škert, star 44 let, pa je bil težko ranjen. Prepeljali so ga v smrtno nevarnem stanju v goriško bolnišnico. Oblasti so uvedle preiskavo. Avtomobilska nesreča idrijskega odvetnika Tdrijski odvetnik dr. Vogrič je bil preteklo soboto s svojim osebnim avtomobilom po opravkih v Sv. Luciji. Na ovinku ceste, ki vodi proti postaji ra železniški tovorni promet, mu je nenadoma privozil nasproti neki drug avto, ki jc trčil vanj 7 vso silo. Vendar dr. Vogrič ni bil poškodovan. Dobil je le neznatne ureze od drobcev razbitega stekla. Toliko večja pa je materialna škoda na njegovem avtomobilu. Obiščite letovišča na našem morju S MAKARSKA Morsko kopališče in letovišče na podnožju Biokova (1762 m). Divna plaža (1500 m), kristalno čisto morje, krasen borov gozd ob plaži. Izvrstna studenčni-ca, električna razsvetljava, dnevne zveze s parobrodom s Splitom in Metkovičem v dveh urah. Kopanje brezplačno. Prospekte ln informacije daje brezplačno Kopališno povjerenstvo. 167 Baška, hotel Grandič morsko kopališče. Poceni bivanje, prospekte gratis. 179 Hotel Lončarič, Selce prt CrikvenicL Renomiran. Obiskan od Slovencev. Vsaka soba s teraso. Elektrika. Voda. Domača in dunajska kuhinja- Pension Din 65.—. Prospekt. 16& OMIŠ PRI SPLITU HOTEL BELLEVT'E, nova stavba, tekoča voda. Penzijon Din 60.— do 80.—. Za daljše bivanje zahtevajte specialno ponudba 120 Omišalj - Hotel Učka z dependanco »VILA LOVORKA« z lastnimi kopališči in prhami. Zmerne cene. Zahtevajte prospekt! 177 Zapravljive Kanadčanke Sodišča v Montrealu (Kanada) so se ba-vila te dni prav resno z vprašanjem, da-li bi ne odrekla poročenim ženskam, ki zapravljajo gospodinjski denar na stavah pri konjskih dirkah, pravice do izpustitve iz preiskovalnega zapora proti primerni kavciji. V zadnjih letih se Kanadčani čedalje pogosteje obračajo na policijo in sodišča, da bi vzela v strah njihove žene, ki zapravljajo zadnje pare z omenjenimi stavami. Policija je pred kratkim izvedla poskusno racijo na žene, ki delajo svojim možem na ta način sive lase, in je izvršila tudi celo vrsto nenadnih hišnih preiskav. V neki hiši v Montrealu je presenetila kar 17 poročenih žensk, ki so sedele pri telefonu in sklepale stave. Oblasti so sklenile sedaj proti temu zlu energične ukrepe. Kraljestvo usode Prvi znaki poletja Navadno nas solnce opozarja na bližajoče se poletje; ko pričnejo solnčni žarki z enakomerno toploto ogrevati našo od zime obledelo kožo, si pravimo: kmalu bo poletje! Letos pa nas solnce vara, verjeli bi, da sploh ne bo poletja, če nas ne bi nanj opominjala zelenje na prostem in pa — moda. Večinoma bodo nove obleke svetle in prijazne, prave glasnice poletja. Poudarjale bodo rafinirano enostavnost, katere učinek bo še povečala ta ali ona originalna podrobnost. Tvoriva poletnih oblek so prav različna in se ravnajo po okolnostih. Fino platno fulard ali pike prištevamo k najbolj priljubljenim, moderna pa so tudi prozorna volnena blaga, ki jih je moda prinesla nalašč za poletne modele. Videli bomo tudi mnogo temnejših oblek, zlasti v popoldanske svrhe, vendar pa zahteva moda, da v tem primeru okrasimo obleko s svetlo garnituro. Oblika razširjenih ramen je še vedno priljubljena: dosežemo jo z majhnimi kepi, raglanskim krojem ali s širokim »Bertinim« ovratnikom. Popoldanske obleke so precej dolge, često jih okrasimo s cvetličnimi venci, da se zde bolj praznične. Zanimivo je, da ostanejo moderni izrezi, zapeti tesno ob vratu, ter dolgi, oziroma vsaj na pol dolgi rokavi. V trotteurske svrhe je najbolj prikladen kostum z majhnim bolerom, ki ga izdelamo iz lahkega poletnega blaga. Krilo je povsem gladko, bolero pa ima mesto rever-jev in na robu trlčet-t dolgih rokavov progo iz belega jakeja. Pisana bluza je iz progastega pikeja in ima dolge rokave (1. skica). Sploh se bel pike s pridom uporablja za okras bolj športnih modelov. Nazobčan ovratnik, isto takšne manšete in proge na žepih izvrstno pristojajo k elegantni obleki iz grobo tkanega temnordečega platna. Posebna zanimivost te obleke so rokavi, ki jih moremo nositi dolge aH kratke. Dolgi rokavi so namreč pritrjeni pod kratkimi rokavci na ramenih tako, da jih moremo vsak hip sneti. Na ta način imamo dvojno obleko, ki je dandanes jako praktičen (predzadnja skica). Tudi poleti je črno-bela kombinacija najbolj elegantna. Za popoldne si ne morerro misliti bolj okusne obleke, kakor je črno-beli model na naši drugi skici. Obleka je iz črnega satena in ima zanimiv stranski del v obliki serpentine. Iz belega svilenega pikeja je enostranski rever, ki se takisto postrani končuje v zanimivo kravato, iz istega tvoriva pa so tudi izredno originalni nabrani balončki na koncu poldolgih rokavov. Balončki se pričenjajo na komolcih s Od leta 1813 odlično belo platno progo iz pikeja, ki se končuje v ljubko pentljo. Popoldanska obleka, ki jo moremo obleči tudi v večerne svrhe, ie obleka iz svilenega gaza na naši zadnji skici. Tudi ta obleka nam nudi zanimivo barvno kombinacijo. izdelana je namreč iz temnomodre-ga gaza, dočim so cvetlični venci na kepu in na žepkih ter ozki pasek i z, svetlomo-drega organdija. Obleka je sicer povsem gladko ukrojena in je prav zaradi te svoje enostavnosti tako elegantna. Kombiniran kostum je zaradi svoje živahnosti priljubljen za izlete v svežo naravo. Posenbo posrečena je sestava, enobarvnega in karirastega tvoriva, in sicer tako, da sešijemo jopico iz enobarvnega tvoriva, opremimo pa jo s karirastimi reverji, ki soglašajo s karirastim krilom. Čepica iz karirastega tvoriva še poveča učinek tega ljubkega kompleta. Izdelamo ga iz enobarvnega platna in karirastega kretona. Domača obleka Poznamo različne domače obleke, vendar pa se v glavnem delijo v dve vrsti: v do- mače halje, ki jih oblečemo zjutraj in ki niso za oči gostov, in pa v domače obleke, ki so tako elegantne, da lahko v njih tudi sprejemamo obiske. Zanimivo obleko te vrste vidimo na naši skici. Posebno originalni so na obleki široki, kockasto izvezeni rokavi. Kocke izvezemo z voino, in sicer v diskretnih kontrastnih barvah. Zanimiv način vezenja je vezenje v luskina-stem vzorcu, ki ga kaže naša skica. Zdravniška posvetovalnica Šivilja. Če izvira odebelina spodnjega dela života od preobilne podkožne masti, se ta lahko zmanjša z masažo in primerno telovadbo. Steznik Vam bo postavo gotovo izboljšal, samo mora biti dobro ukrojen, da ne bo pritiskal na notranje organe. St. B. Ker je pri pasji steklini inkubacijska doba, t. j. čas od infekcije pa do izbruha bolezni, jako različen, zato se — vsaj teroretično — ne more izključiti možnost infekcije, čeprav pod opisanimi okol-nostimi ni verjetna. Da boste pa popolnoma sigurni, Vam priporočamo, da psa uradni živinozdravrvk preišče in Vam izda tozadevno potrdilo. Jelena. Sredstva, ki se priporočajo za povečanje dojk, vsebujejo večinoma redilne snovi in kjer je vzrok malih dojk v slabi prehrani, tam tudi pomagajo. Kjer je pa vzrok v splošni zmanjšani funkciji žens«cih organov, tam so pa bolj na mestu hormoni teh organov (ekstrakti jajčnikov). Zaradi masaže je pa najbolje, da se obrnete na dobro izvežbano maserko, ki eventualno po zdravniškem navodilu primerno masira. Revmatizem. V Čateške Toplice greste lahko brez skrbi. Zaradi krčnih žil se pa posvetujte še s tamošnjim zdravnikom. Vsekakor Vam pa priporočamo, da nosite elastične nogavice. 5. M. G. Operacija odebelelih kosti na nogi se lahko izvede v vsaki bolnici ali privatnem sanatoriju. V prvem slučaju bo operacija in oskrba nekaj cenejša, v drugem nekoliko dražja, zato je pa celo zdravljenje bolj udobno. Natančnih cen Vam pa seveda ne moremo povedati. Pri normalnem poteku lahko zapustite bolnico v 8 do 10 dneh. Kragujevac. Ni izključeno, da je od ka-pavice, ki ste jo imeli pred 10 leti, četudi ni bila infekcijoznega značaja, še ostanek, ki povzroča omenjeno periodično nastopajoče vnetje. Dobro bi bilo, da se izcedek mikroskopično preišče. L^mijte se večkrat z redko rastopino hipermangana, in nama-žite vneto mesto s kakim nevtralnim mazilom (borvazelin). Za notranjo desinfekcijo se pa priporoča helmitol. H. B. Zgaga, t. j. prevelika množina kisline v želodčnem soku, je v Vašem slučaju gotovo v vzročni zvezi z rano v črevesu. Treba je torej predvsem to zdraviti. Hrana naj bo mešana, bogata na beljančevini in masti. Priporočajo se kure z oljem, majoneza z rumenjakom, mesnate jedi. Ogibati se je treba kislih jedi, špinače, sladkorja. Kot pijačo Vam priporočamo rogaško slatino. Bolečine v kolku. Opisane bolečine so lahko prav različnega izvora in je zdravljenje mogoče samo na podlagi točne zdravniške preiskave. Priporočamo Vam predvsem rentgenološki pregled z bolnici. M. H. Če ste dolgo dojili, je prav lahko to vzrok, da še ni nastopilo perilo, posebno, če ste še slabokrvna. Skrbite torej za krepko hrano, priporočamo Vam tudi sedeče kopeli. Če pa kljub temu še ne bi dobili perila, morate k zdravniku, ker je mogoče kakšna organska napaka po sredi. B. M. iz S. Opisane bolečine na ramenu in okolici so lahko revmatičnega izvora. V tem slučaju Vam priporočamo vroče ob-kladke. Ker so pa te bolečine lahko tudi znak kakšnega notranjega obolenja, Vam svetujemo zdravniško preiskavo, posebno če imate zvišano temperaturo, če kašljate in če hujšate. L. A. Da preprečite nadaljnji razvoj krčnih žil, Vam priporočamo, da nosite elastične nogavice. V koliko bo večtedensko terensko delo škodovalo, zavisi tudi od splošne konstitucije; na vsak način pa glejte, da se lahko večkrat vležete, da si odpočijete nogo. I. E. M. Mozolce in črne zajedavke na obrazu odpravite na sledeči način: Umivajte se večkrat temeljito s toplo vodo in al-kaličnimi mili, nakar je treba kožo z grobo brisačo dobro zbrisati. Razen tega obrišite prizadeta mesta večkrat na dan z alkoholom Črne pike pa odstranite s sledečo mastjo: Vodikovega oksida 5 gr, vode 15 gr, lanolina 30 gr. K. L. Z. Na rdeče lise na obrazu in rokah vplivajo zelo energično alkoholne raztopine solne, dušikove in salicilne kisline. Koža izpočetka pordeči, potem pa kmalu pobledi. Pri uporabi moramo biti previdni, ker povzroča to zdravljenje včasi bolečine. Dobra zmes je: 3 gr solne kisline, 25 gr vinskega špirita. 25 gr rožne vode, 2 gr raztopi, gumi arabikum. To pripravljeno zmes na-mažemo s krtačo na pordela mesta polti in jo narahlo natremo, da ostane le fina plast raztopine na koži. A Z. Imenovane pilule so gotovo neškodljive, v koliko bodo pa tudi koristile, je odvisno od bolezni, za katero jih mislite uporabljati. Parne kopeli z mrzlim tušem Slatinske tablete za hujšanje odstranijo vso preobilno totščo m Vas napravijo vilke, mladostne in lepe. Apoteka BAHOVEC, Ljubi j ana poživijo obtok krvi in so pri sicer zdravi konstituciji priporočljive. Predvsem mora pa biti srce zdravo. Z. C. Oteklino na nosu, ki je nastala zaradi poškodbe, odpravite najbolje z masažo in diatermijo. Zatekle veke so znak očesnega katarja, posebno če se zjutraj sprimejo. Preiskava po okulistu bi bila na mestu. Kamilčne kapljice so za ohranitev svetle barve las prav dobre in popolnoma neškodljive. Radio Nedelja. 4. jnnija. LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Azija se probuja. Inž. Lupša. — 9: Prenos iz stolnice. _ 10: Prenos skupščine JRKD iz ba- rajeva. — 12: Čas. plošč?. — 15: Kmetijsko predavanje. — 15.30: Fantje na vasi, vmes harmonika. — 16.30: »Roksi«. - 20: Pevski koncert g. Julija Betetta. - 22.45: Koncert orkestra balalajk z velesejma. — 21.30: Čas, poročila, radio-jazz. Ponedeljek. 5. junija. TJURLJANA 9: Versko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. —- 10: O ženski emancipaciji in ženskih službah. — 10.30: Mednarodni dolgovi in svetovna gospodarska konferenca. — ll: Radio - orkester. _ 12: Čas, poročila, plošč?. — 15: Kmetijska ura. _ 15.30: Prenos z velespj-ma. — 16.30: Zabavno štivo. — 17: Radio-orkester, vm.es samospevi g. Zupana. — 19 30: Sokolske telovadne vaj5. — 20: Prenos opere iz Beograda. — 22.30: Cas, poročila. nlošče. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 15: Orkester balalaik. — 16: Pesmi. — 16.30: Orkester. — 20: Prenos ooere lz gledališča. — ZAGREB 12: Nabožna glasba na ploščah. — 17: Plesna glasba. — 20: Prenos oper* iz Beograda — Lahka glasba. _ PRAGA 19: Pesmi. _ 19.30: Prenos opere »Halkac iz "lodališča. — 22.30: Plesna glasba. — BRNO 19: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 17: Koncert solistov. _ 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22.15: Godba za ple«. — DUNAJ 9: Orgle. — 9.30: Vojaška godba. — 12: Orkestralen koncert. — 15.15: Komorna glasba. — 16.40: Popoldanski koncert. — 19.05: Klavirske skladbe. — 20: Operpta -Orlov. — 22.15: Godba za — BERLTN 20.10: M^šan program. — Plesna glasba. — K<% NIGSBERG 19.05: Koncert na orgle. — 20: Pranos operet*. — Ple=na "lasba iz Berlina. — MttHLACKER 19: Vesela medigra. — 20: Prenos operete iz Frankfurta. — 23: Plesna glasba iz Monakovega. — Torek. 6. junija. LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Potovanje po Jugoslaviji (V. Pirnat). — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče,' borza. — 18.30: Koncert balalajk z velesejma. — 19.30: Naša mala letovišča. — 20: Sokolske telovadno vaje. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Cas, poročila, plošče. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 15.30: Klavirski koncert — 16: Lahka godba — 19.50: Jugoslovenske pesmi. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncert rjskega pevskega zbora (cerkvena glasba). — 21.30: Koncert komornega tria. — 22.40: Plesna glasba. _ PRAGA 19.10: Konc-rt iz Brna. — 20.25: Galantne sonate starih španskih mojstrov. — 21: Orkester. — 22.15: Moderna muzka. — BRNO 19.10: Pesmi. — 20.25: Prenos programa iz Pra-ee. — VARŠAVA 17: švedska glasba. — 18: Lahka in plesna godba. — 20.10: Ooera >Chopin< — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.30: Otroški koncert. — 17.25: Pevski in klavirski koncert. — 19.10: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 20.45: Moč Babenb-r-žanov. —.22.15: Ciganska godba iz Budimpešte. — BERLIN 20.55: Zborovsko pe-tje. — 21.i0: Lahka glasba. — 21.40: Respighi: Concerto Gregoriano za violino in orkester. — Nočni koncert. — KfiNIGSBERG 20.50: Zabaven program iz Gdanskega. — MQHL-ACKER 20: Anekdote. — 20.55: Zabaven program na ploščah. — 23: Pesmi. — Sreda. 7. jnnija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45. Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Angleške plošče. — 19: Junaki današnjega časa. — 19.30: Literarna ura. — 20: Na pragu novejše glasbe. — 20.30: Večer sodobne slovenska glasbe. — 20.40: Prenos iz Beograda: dr. Vošnjak »Iz istoriie jugoslovenskog zadrugarstvac. — 21.30: Čas, poročila, radio - orkester. Štfcfančič: Lujo Težak je izviren greh. še posebno težak za današnje dni. Vsa teža njegovega pro-kletstva, njegovo uresničenje je z vso silo zadelo našo dobo. Zemlja je skočila iz tečajev in se je ustavila. Zdi se, da je obstala k nesreči ravno na glavi... Kar je bilo včeraj belo, je danes črno; včeraj še up — danes obup. Tesnoba in obup sta zavladala vsepovsod — vsak človek je Babilon zase — Mojster Jakob je bil vdovec in je imel tri sinove. Vsi trije so biti še prav mladi, ko jim je umrla mati; najstarejšemu, Lu-ju, je bilo tedaj komaj dvanajst let. »Ka.j storiti sedaj,« je pomislil mojster Jakob, »kako nai vzgajam paglavce sam, ko pa imam tako malo časa za take posle?« In mojster Jakob je pn tej misli na-gnbančil čelo, oči pa je uprl v tla, kakor da bi bil od nekje spodaj pričakoval odgovora. »Bo že kako.« je sklenil mojster Jakob svoje razmišljanje in zamahnil z roko po zraku, »ni vrag, da se jih ne bi iznebil!« Najmanj je oče maral Luja, ki je bil po njegovem mnenju nekoliko prismojen. Ista čustva je goji i sin do očeta. Tega pa mojster Jakob Dikakor ni mogel razumeti, čeprav je o stvari razmišljal na vse pretege. Posledica tega razmišljanja je bilo samo še večje sovraštvo med njim. In Jakob je svojo očetovsko dolžnost še vse bolj te- meljito izpolnjeval in nikakor ni skoparil z leskovko... Zvesto se je držal pregovora, da šiba novo mašo poje. Marsikatero uganko je že rešil mojster Jakob s svojo bistro glavo, da pa svoje leskovke ni mogel tano uglasiti, da bi od nje odmevala melodija ljubezni, tega pa nikakor ni mogel razumeti... Ampak to nič ne de, saj pravi četrta božja zapoved: »Spoštuj očeta in mater« — in spoštovanje je tudi nekaj, čeprav ni ljubezni... Še preden je bil Lujo dovršil štirinajsto leto, ga je oče da! v poboljševalnico. Ne zato, da bi se ga iznebil; nikakor ne. Oče mu je želel le dobro in hotel je imeti le dobro vzgojenega sina. Poboljševalnica je bila po mnenju mojstra Jakoba kakor nalašč za ta namen... Sam se ni hotel več ukvarjati s sitnostmi vzgoje, pa ga je vtaknil v poboljševalnico. Njegova velika očetovska skrb mu je narekovala, da je storil tako. Po dveh letih je krojaški mojster tam nekje izpod Krima na priporočilo zavoda vzel Luja za učenca, ia ga izuči krojaške umetnosti. Lujo je od mojstra pobegnil že po nekoliko dneh. Nikakor se ni mogel sprijazniti s tem. da bi ga zmerjali z nič-vrednežem in ga žalili zaradi tega. ker je bil v poboljševalnici. Sicer si je Lujo prizadeval dopovedat' ljudem, da je pošte njak in ne delamržnež vse zaman. Rekli so mu. da ne more b'ti kaj prida, kaiti brez vzroka ga oče ni vtaknil v poboljševalnico. Bruno in Slavo, mlajša brata, sta imela doma takisto prijazno življenje. Oče jima je pripeljal domov mačeho, sam pa se je še zmerom potikal ko poprej po gostilnah in se družil z raznimi lahkoživimi ženskami, medtem ko sta sinova hodila za svojim klavrrim športom — beračenjem, da si napolnita prazen želodec. Taka je bila vzgoja mojstra Jakoba. Leta so tekla, časi so se izpreminjali in sinovi mojstra Jakoba so postali možje. Brez poklica Kaj bi jim poklic — danea bi jim bil morda v spotiko. Mojster Jakob je bil meoiem že v drugič vdovec in se je v tretje oženil. Samo dva meseca manj je bilo njej od Luja. Luju je danes devetindvajset let in je brez posla, na cesti. Kakor je še toliko drugih doma in po svetu. Mojster Jakob pa živi s svojo tretjo ženo življenje sitega in s samim seboj zadovoljnega moža. V vinskem razpoloženju rad pripoveduje o Luju. da je malo prismojen in še, da je pijanec, zato da nima sreče... Mojster Jakob ga je bil zato poslal v poboljševalnico, Luja se pa dobra vzgoja ni hotela prijeti, nikakor ne. Cisto vesf ima Jakob, kar se vzgoje tiče. če pa Lujo noče postati človek, ni to njegova stvari Mojster Jakob bi rad pomagal Luju, pa ni v njegov' moči: samo sedemsto dinarjev da zasluži na teden. Oni dan so sprehajalca" v Tivoliju zadržali mladega moža baš v trenutku, ko je nameraval skočiti pod brzi vlak. Gotovo se je bil naveličal življenja, ki je danes to- likim ljudem samo še v breme. Bil je Lujo. Pomislite ljudje, dobro premislite: ali je prav. zadržati človeka, ki mu ne puste živeti, zadržati ga v trenutku, ko se hoče s skokom pod vlak rešiti silnega gorja, ki ga prinaša naša doba in ko je moral še prej izvojevati v sebi težko borbo za tako odločitev? Zakaj mlademu človeku, polnemu moči in nad se ne da kar tako umreti da se ta moč zlomi in da se ubijejo vse nade v mladem srcu. je pač treba zvrhano mero v krvi. Zadržati ga, ljudje, in ga na novo prepustiti usodi brezposelnega na cesti, v vsej zapuščenosti, umirajočega gladu in prežeoajočega, ne da bi mu kdo pomagal, je 'svojeglavost. Mojstra Jakoba je malce d-rnila novica. Marsikatero uganko je še rešil mojster Jakob s svojo bistro glavo, da pa ie nje gov sin Lujo tak ničvrtdnež. tega pa mojster Jakob ne more razumeti. Višinsko zdravilišče-kopa-lišče Klein Kirchheim na Koroškem, v višini 1100 m, z radioaktivnim vrelcem, ki je po radioaktivnosti in zdravilnih učinkih enak znanim gasteinskim vrelcem. Posebno ugodne cene pred in po glavni sezoni. Prospekte in pojasnila daje zdravilišče Ronacker. 269-a S A H Urejuje dr. Milan Vidmar Ljubljanski šahovski klub je za binko-štne praznike organiziral pohod v Zagreb. Izbrano njegovo moštvo se bo tam udeležilo državnih medmestnih tekem. Gotovo se bo dobro odrezalo. škoda, da se naš vodilni klub sicer ne razvija tako ugodno, kakor smo upali, »e vedno razsaja v njem stara kronična bolezen. Pa je težko, definirati jo. Pravega, polnega življenja klub ne zmore. Kje bo tisti lepi časi, ko smo imeli nad vse živahne klubove večere v »Narodni kavarni«. * Gospod Vukovič se je v svoji rubriki zopet obširno bavil z menoj, zdi se mi, da me ni razumel. Morda zato, ker pišem slovensko. Očita mi pa zopet nove stvari. Na primer to, da se nisem hotel udeležiti turnirja v Crikvenici. Tega turnirja se nisem udeležil, ker ga ni bilo. Toda prišli bodo mogoče drugi nacionalni mojstrski turnirji. Ni izključeno, da se jih ne bom udeležil, že vnanrej povem lahko razloge in prepričan sem, da mi jih nihče ne bo zameril. Med velikimi mojstri sem edini amater, šahu sem moral odmeriti le majhen del svojih dni. Navezan na svoje vsakdanje delo, hodim na turnirje samo takrat, ko imam dopust. V mojih letih je nevarno zamenjavati oddih z naporom šahovskega turnirja. Izreden dopust je mogoč. Za udeležbo na velikem mednarodnem turnirju je prav gotovo upravičen. Poseben dopust za nacionalen turnir je mogoče tudi opravičljiv. Včasi niti potreben ne bi bil, ker bi savez lahko preložil turnir v univerzitetne počitnice. Toda g. Vukovič ne bo nikdar razumel, da so mi elektrotehnični problemi brez primere zanimivejši od onih, ki bi mi jih prinašali nacionalni turnirji. To sploh niso problemi. Saj vem, da sem v državi najmočnejši. Zakaj naj se borim za mesto, ki ga itak že imam? Nacionalen mojstrski turnir mi ni zanimiv. Bil bi mi zabava. Zabavni so mi pa strokovni problemi še bolj, pa še brez primere važnejši. G. Vukovič bi rad poskušal svojo srečo v domačem turnirju. Nočem mu biti zapreka. Toda objekt poskusov mu ne morem biti, čeprav mi g. Vukovič to reč zavija v zastavo narodne dolžnosti. * V posvetovalnih partijah, ki jih je letos spomladi priredil veliki »Wiener Schach-klub« je nova, zelo važna obramba dami-nega gambita prišla v debato. Zato prinašam še eno partijo iz serije. Beli: E- Grunfeld in H. Wolf. črni: dr. Becker in dr. KaufmaJin. 1. d2—d4 Sg8—f6 Moderna obleka stare otvoritve. 2. c2-—c4 e7—e6 3. Sgl—f3 d7—d5 To je stari odklonjeni damin gambit. 4. Lcl—g5 Lf8—b4-h Začetek nove obrambe. 5. Sbl—c3 d5Xd Črni sprejema gambit naknadno. 6. Ddl—a4 + --- Dunajčani so preizkusili tudi 6. e2—e3 in 6. e2—e4. 6.------Sb8—e6 7. e2—e4 Lc8—-d7! Grozi 8----, Sc6Xb4; 9. Da4Xb4* Sd4—c2 + . 8. Da4—c2 h7—h6 9. Lg5—cl2 --- Lovec ne sme na h4: 9- Lgo—h4? g?—• g5; 10. Lh4—g3, g5—g4 in kmet na d4 j« izgubljen. 9.------Lb4Xc3 To ni dobro. Kasneje so našli boljšo po. tezo; 9.---. Sc6—a5! 10. Ld2Xc3? --- Tudi to ni dobro. Z 10. b2Xc3 bi belj dosegel boljšo pozicijo. 10.------b7—b5 Ta poteza slabi dammo krilo. 11. g2—g4 --- Kaj vraga! 11.------DdS—e7 12. a2—a3 a7—ao 13. Sf3—eo --- Beli se hoče iznebiti skakača na c6. 13.------Sc6Xe5 14. d4Xe5 Sf6Xg4 15. Dc2—e2 De7—h4 Grozi 16.---, Sg4Xf2; 17. De2Xf2, Dh4Xe4+ in 18.---, De4Xhl. 16. Thl—gl h6—h5 To ni najboljše. Dobro je bilo: 16.-- —, Sg4Xh2! 17. Tgl—M, Ld7—c6; 18. Lfl —g2, 0—0. 17. h.2—h3 Sg4—h6 18. TglXg7 Ld7—c6 19. Lfl—g2 Th8—g8 20. Tg7Xg8-i- Sh6Xg8 21. a3—a4 Dh4—g5 22. Kel—fl Sg8—e7 23. a4Xb5 Lc6Xb5 24. b2—b3 ? --- Partija ima dovolj napak. Zakaj ne igra beli 24. De2—e3! Igrana poteza izpodko-pava pozicijo belega tabora dodobra. Z veliko energijo koraka sedaj črni v zaključni napad. 24.------Se7—g€! Skakač grozi vdreti na f4. 25. b3—b4 Ta8—d8! Ojačena grožnja: 26- ----, Sg6—f4; 27. De2—f3, Td8—d3. 26. De2—e3 Dg5Xe3 27. f2—e3 --- Zanimivo! Končnica je izgubljena za belega, toda samo zaradi tega, ker stoji beli kmet na b4 in ne na b2. Zato je bila 24, poteza belega huda pogreška. 27.--- a5Xb4 28. Lc3Xb4 c4—c3+ 29. Kfl—el c3—c2 Sedaj grozi Sg6—h4. 30. Lg2—f3 Sg6Xe5 31. Lf3—e2 Lb5Xe2 32. Kel Xe2 Se5—d3 Smrt se bliža. 33. Lb4—d2 c7—c5 34. Ld2—cl c5—c4 35. Ke2—d2 Sd3Xcl-F Konec' Na 36 Kd2Xcl sledi seveda 36. ---, Td8—dl 4- in 37.---, TdlX al. Beli so se zato vdali. PLANINSKI DEKLIŠKI POČITNIŠKI DOM Reichenau a. d. Rax (Semmering) šport, f tenis, plavanje). dopomočni pouk v jezikih, cene času primerne. Pojasnila: Villenpen-sionat B. Frevlers Nfg. A. Metzger. Wien Xni. (Alt Hietziner). Maxingstrasse 6, Telef. R 35-2-75. 7202 Gospodarstvo Narodna banka kupila za 33 milijonov Din zlata Iz najnovejšega izkaza Narodne banke cd BI. maja je razvidno, da je zlati in devizni zaklad v zadnji četrtini maja nazadoval za 6.8 na 1907.3 milijona Din. Devize, ki ee ne eštejejo v podlago, pa so izkazane le za 0.9 milijona Din nižje, kakor zadnji teden m tnašajo S4.5 milijona Din. Iz sprememb posameznih pofstavk podlage j^ razvidno, da je Narodna banka kupila v inozemstvu za okrog 33Vs milijona Din zlata. S tem nakupom v rvezi se ie devizni zaklad zmanjšal za 40 milijonov Din in znaša le še 111 milijonov. Naša Narodna banka spreminja očividno svoje devizne rezerve v zlato in prehaja vedno bolj na sistem izključno zlatega kritja, kakor to delajo tudi mnozc druge novčanicno banke. Naš zlati zaklad znaša sedaj 17% milijonov Din, njegova prava vrednost pa je. ?e upoštevamo še 2s.an/o premijo, višja, nam- okrog 2310 milijonov Din. Iz izkaza je nadalje razvidno, da je vw>-ba kovanega denarja ponovno dvignila za 40 milijonov Din in znaša sedaj 248 milijonov. Menična posojila eo se le za malenkost povečala. in sicer za 0.4 na 1998.9 milijona Dtn, lombard pa j.3 ostal v glavnem nespremenjen. Obtok bankovcev, ki je v tretji četrtini ma-fp dospgel novo rekordno nizko stanje, se Je ob koncu meseca nekoliko povečal zaradi račjih dvigov z žirovniii računov. Dvignil so je za 32.5 na 4453.4 milijona Din in je s°daj ra 488 milijonov Din manjši neco je bil lani ob tem času. Obveznosti na pokaz pa so se istočasno zmanjšale za 62.7 na 943.9 milijona Din. Predvsem so sj skrčile žirovne vkr tre, in sicar za 50.0 na 277.4 milijona Din. Tudi obveznosti z rokom so se skrčile za 10.5 na 1286 milijonov Din. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah se je za malenkost povečalo od 3526 na 35.33 %>, kritje v samem glatu pa se i3 zaradi povečanja zlatega zaklada dvignilo od 32.47 na 33.27%. Stanje na dan 31. maja je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stenju od 22. maja); aktiva; podlaga 1907.3 (— 6.8), od tega v zlatu 1796.0 (+ 33.5), v valutah 0.01 (— 0.15), v devizah 111.2 (— 40.1); kovani d mar 247.7 (+ 40.4); devize, ki 63 ne vštejejo v podlago 34.5 (— 0.9); posojila na menice 1998.9 '(+0.4); lombard 326.0 (—); stari državni dolg 1813.8 (+ 0.2); začasni avans glavne drž/blagajne 6iX).0 (—); pasiva: obtok bankovcev 4453.4 (+ 32.5); obveznosti na pokaz 943.9 (—62.7), od tega nasproti državi 7.5 (— 1.9), po ži-rovnih računih 277.4 (— 50.1). po raznih ra-činih 659.0 (— 10.7); obveznosti z rokom t286.0 (_ 10.5). Kompenzacijski posli z Madžarsko in Poljsko Ravnatelj našega zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Jurij Tomičič se je pretekli teden, mudil v Budimpešti in Varšavi, da se podrobno dogovori z mero-dajnimi krogi glede izvajanja kompenzacijskih poslov. Z Madžarsko smo, kakor znano, sklenili dodatni trgovinski sporazum, ki je 15. maja stopil v veljavo. Po tem sporazumu se bo vsa medsebojna trgovina vršila v okviru kompenzacij. Ravnatelj dr. Tomičič se je v smislu tega dodatnega trgovinskega sporazuma sporazumel z madžarskim zavodom za pospeševanje zunanje trgovine, da se iz splošnega sistema kompenzacij izvzamejo z naše strani rude, ki se bodo izvažale le v kompenzaciji za oljna semena in nekatere druge predmete. Uvozna dovoljenja za kontingente bo dajalo v Madžarski trgovinsko ministrstvo preko svojega zavoda Dogovorjen je tudi zelo enostaven način kontrole na naši strani, ki bo uveden v obliki pravilnika. Ta pravilnik bo predložen te dni v odobritev našemu ministrskemu svetu in bo stopil v veljavo 15. t. m. Predlagano je, da se v našem Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine ustanovi poseben odsek, čigar delo bo kontroliraj poseben odbor predstavnikov gospodarskih ministrstev in Narodne banke. Prošnje za izvoz in uvoz v kompenzacijskem prometu z Madžarsko naj bi se pošiljale zavodu. Novi odsek bo pristojen tudi za ostale kompenzacijske posle, ki jih bomo sldenili še z drugimi državami. Dr. Tomičič je tudi v Varšavi razpravljal o ureditvi kompenzacijskega prometa. Jugoslavija je že na prvem mestu v prometu, ki gre preko Poljske družbe za kompenzacijsko trgovino. Poljska se zlasti interesira za naše sadje. Po vtisih, ki jih je dobil dr. Tomičič v Varšavi se naši izvozniki premalo zanimajo za plasiranje jugoslovenskib proizvodov na poljski trg. Gospodarske vesti = Za povečanje našega izvoza v češkoslovaško. V Brnu posluje zadruga izvozaii-kov in uvozinikov ^Kompensa^ r. z. z o. z., ki se peča s pospešivaviem oiednarodme izmenjave blaga. Zadruga stremi zlasti ndon 17.53. New-Tork 437. Brusni 72.05. Milan 26.865, Madrid 44.20, Amsterdam 208.075, Berlin 120.60. Dunaj 58.25. Slockholm 89.90. Oslo 89.42, Kobsnhavn 78.10. Praga 15.40, Varšava 58.05. Bukarešta 3.08. Blagovma tržišča Les. Pretej1^ teden je bilo precej povpraševanja po tramih običajnih dimenzij, medtem ko ie povpraševanje v fiterjih in bor-domalih izostalo. V mehkem lesu se išče kakor dtosedaj IM. vrsta, vendar pa blago \z S'oveni'!e ne mo-r; konkurirati blagu iz oGrskega Kottarja. V bukovim je dobra kontiiunukrtiura, pač pa primaniitkune suhega blaga. Razen običajne bukovine, pari ene in nep-arjene, se išče'jo metftšča in bukovi stebrički prvovrstne kakovosti. V hrasto-vini pa je pofožaj nespremenjen. V og&ju i,n drrvah vlada popoka staigniacija. ŽITO -f Chicago. 3. maja. Začetni tečaji: P3e-nica: za julij 73.50. za september 75.50. za december 78.125; koruza: za julii 44.75, za september 47.375, za december 50.25; oves: za julij 24.50, za december 27.375; rž: za julij 60.75, za september 62.25, za december 64.75. POZOR! POZOR! V gostilni PAVSEK šmartinska cesta 26, se toči od danes dalje najboljši cviček po Din 10.—, čez ulico Din 8.—. prvovrstno belo vino, bizeljsko po Din 10.—, čez ulico Din 8.—. Poleg teh se toči izredno dober jeruzalemski rizling in črnina po Din 12.—. Prepričajte se sami o izborni kvaliteti in nizkih cenah. 7224 MARIJA JUVAN. Birmanska darila po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar Ljubljana, Sv. Petra c. 36 Orožarna J. PASTUOVIC ZAGREB, Zrinje-vac 15. Vodilna trgovina orožja, municije in lovskih potrebščin. Lovskim in strelskim udruženjem 5 do 15% popusta. Zahtevajte novi cenik od maja 1933. Prvovrstna francoska kolesa Viktor Bohinec, Ljubljana Tyrševa (Dunajska) cesta št. 21 6561 Prvič se dobi v Ljubljani PRISTNO BOLGARSKO ROŽNO OLJE NA VELESEJMU v paviljonu 302 in 651 7279 V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat in svak, gospod Viktor Kajzelj rač. revident v pokoju dne 3. t. m. po kratkem, mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 5. junija t. 1. ob 2. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. junija 1933. 7276 Globoko žalujoči ostali. BORZA ROB£, DELA IN POSESTI »Jutrov« mali oglasnik donaša vsakomur velike koristi. ZASTOPNIK dobro vpeljan pri odjemalcih, išče zastopstvo. Ponudbe na Jugoslovensko Rudolf Mosse a. d. Beograd, poštni pret. 409 pod »175«. 7210 HOTEL BELLEVUE se priporoča cenj. gostom, botrom in botricam. Priznano izvrstna kuhinja in iz-borna vina ter pivo (ležak). Lepe terase s krasnim razgledom na mesto in planine. Lepo urejene tujske sobe, celi pension od Din 50.—. <267 ZELO PRIJETNO BIVANJE ZA LETOV5ŠČARJE telefon interurban 3042 POJASNIL* Da ne bo nepotrebnega razburjenja, sporočam, da sem bil vsled zelo čudnega obnašanja nekaterih sprehajalcev čez moje posestvo, ki so mi s svojim početjem napravili občutno škodo na moji privatni lastnini, primoran zapreti oz. preklicati pot čez moje posestvo, katera je bila prostovoljno dovoljena le do preklica. Ljubljana, dne 3. junija 1933. 7267 PERO ŠTERK, hotelir in posestnik hotela Bellevue. 1. Zlata Venera, plastične predstave znamenitih umetnikov in mojstrov. 2. Električna milna pena, ki čudovite slike prikazuje. 3. Kolosalen Fenomen, ki za vsako osebo horoskop sprejme. Uganka zase. OGLEJTE 51 TE ZABAVNE NOVOSTI! 7271 MALO PORABI DOLGO TRAJA D O M A Č A J E Žarnica je domač izdelek, ravno tako dober kakor prvovrstni tuji izdelki. Prevzamemo zato vsako .jamstvo! Ni bolf ekonomične žarnice Zastopstvo: „UnItas" Civ. Ing. F. Manda LJUBLJANA, Šelenbur^ova ulica št. 7. Telefon 22—19. ••iSsfrf** -I .i. ' T-^ -.• .t ZAHVALA Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega ljubega in nepozabnega brata, svaka, strica in bratranca, gospoda ttiz. Franca šum. svetnika kr. banske uprave v Nisu se za številne izraze sočutja in za poklonjene vence najtopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo g. vojnemu kuratu in gg. rezervnim častnikom za častno spremstvo. Zahvaljujemo se g. podbanu, moravskemu banu, vsem gg. inženjerjem in uradnikom, dalje inženjerjem kolegom in vsem, ki so ga spremili v Nišu na zadnji poti. Najtopleje se zahvaljujemo g. inž. Lončarju in njegovi g. soprogi, ki sta nam stala v teh težkih dneh z dejanji in nasveti tako prijazno na strani. Zahvaljujemo se tudi g. dr. Novakoviču za vso skrb v bolnici. Dalje se zahvaljujemo vsem, ki so spremili našega milega brata v Ljubljani na pokopališče, posebno gg. inženjerjem šum. oddelka in kr. banske uprave, upravitelju osnovne šole na Viču g. Ivanu štruklju, učiteljstvu in učenkam. Vsem izrekamo še enkrat prisrčno zahvalo. V Ljubljani, dne 4. junija 1933. Žalujoče sestre iiu sorodniki 7263 l ,<>i Občina L.^ab! Jon« nt pogrebni za. od V najgloblji žalosti naznanjamo, da je naša nad vse ljubljena soproga, mamica, sestra in teta, gespa Antoni! roj. Pešec soproga posestnika, mesarja in obč. svetovalca danes ob 18. uri, previdena s tolažili sv. vere, po kratkem, zelo mučnem trpljenju mirno preminila. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 5. junija 1933 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Potočnikova ulica 8 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. junija 1933. FRANC ZAJC, soprog; TONČI, hčerka, FRANCI, sin in ostalo sorodstvo. V Poznate prireditve Ljubljanskega velesejma ? Da? Potem Vas gotovo zopet pozdravimo kot drage goste. Ne? Oglejte si velesejem od 3. do 12. junija ne bo Vam žal in vedno boste prihajali. Legitimacije se dobe pri biletarnah Putnika, večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih in pri večjih železniških postajah Dravske banovine. Polovična vožnja na železnicah. 6432 Velik razvoj radio industrije APARATI, KI SO DOSTOPNI VSAKOMUR Mi dajemo na trg aparate, ki so zaradi svoje nizke cene dostopni vsakomur. tako da je zdaj vsem mogoče, da se okoristijo z velikimi kulturnimi pridobitvami in razvedrili, ki jih nudijo radio prenosi. Mi prinašamo na trg: (tciie%iibfke &pxejema£ee $ 2 eCe&tionftama z zvočnikom, ki jih prodajamo na 12-mesečna odplačila po....... Vsak posamezni aparat je bil od nas naiskrbneje preizkušen ter prevzamemo za vsakega polno garancijo. Isti aparat z anodno baterijo in akumulatorjem lahko dobite na 12 mesečnih odplačil po ........... Dia 66.- Din 90.- SptejemaCec $ ž+ 1 eCekttonikami as o dre/Stfii' prffil(uiete na izmenični tok z vgrajenim zvočnikom, plačljiv na 12 mesečnih obrokov po Da bi pospešili naročila teh aparatov in tako pravočasno zadovoljili vse interesente, vas prosimo, da izvolite nižje navedeni bon izpolniti in nam dopo-slati. Ko tega prejmemo, odpošljemo naročeni aparat našemu zastopniku v vašem kraju, ki vam bo potem aparat instaliral. Jamčimo za dober in močan sprejem kakor tudi točno reprodukcijo. Din 176. Bon Prosim za čimprejšnjo pošiljatev. 1 ) 1 baterijski sprejemalec »SAVA«; 2 ) 1 baterijski sprejemalec »SAVA« z akumulatorjem in anodno baterijo; 3.) 1 sprejemalec »JADRAN« za priključek na izmenični tok; proti znanim plačilnim pogojem. Nezaželjerr-o prečrtati! Ime in točen naslov: ...............................---------------- PHILIPS JUGOSL. TRG. A. D BEOGRAD, Vuka Karadžiča 14 KUPIMO VEČJO KOLIČINO 18 IN 24 mm ESK m V KVALITETI 3. IN 4. RAZREDA. H|i| Pismene ponudbe na Interreklam d. d.. Zagreb, Masarykova 28 pod broj 62/B-2. 7207 MESTNI TRG 5//I POLEG MAGISTRATA (M>5rns LwWjbtm M^nm oosrrrtjoi! zavrni Velika izbira svile v vseh modnih oarvah, gladka ln vzorčasta. različne kakovosti, za obleke, bluze ln perilo. „Pri škofu" Ljubljana Ullfi po nizki ceni in v veliki izberi nudi Obla-čilnica za Slovenijo, Ljubljana, Tyrševa 29 v hiši Gospodarske zveze. Prodaja tudi na hranilne knjižice, članic Zadružne zveze v Ljubljani. 7255 •V VACUUM OIL COMPA^T 1». P Tovarna furnirja Iva^Zakotnik^LjulMj^a Kobaridska 45 (Za Bežigradom) nudi mizarjem raznovrstni furnir domačega izdelka po nizki ceni. Ima veliko izbero lepih orehovih korenin za moderna pohi- ( štva. Zaloga vezanih plošč in trdega pre- »TRIBUNA« F. B. I*, tovarna dvokoles In kuhanega lesa. Telefon 2379 ot,roških vozičkov, Ljubljana, Karlovška e. 4. V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, sin, brat in stric, gospod FERD1HAHD »11)211 natakar dne 3. t. m. po dolgem, mučnem trpljenju, priveden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 5. junija 1933., ob 6. uri popoldne od doma žalosti, Rožna dolina, Cesta III. št. 7, na pokopališče na Viču. Rožna dolina, dne 3. junija 1933. 7266 Globoko žalujoči ostali. Naznanjamo žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni sin, brat in stri-ček, gospod Stanko Juvanc dijak IV. razr. III. rcal. gimnazije v soboto, dne 3. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 6. t. m. ob \'2Z. uri pop. iz mrtvašnice spi. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. A V Ljubljani, 3. junija 1933. V globoki žalosti naznanjamo, da je naš nad vse ljubljeni oče in brat, gospod Franc Terdina trgovec » danes po polnoči, po dolgi bolezni mimo umrl. Pogreb bo v ponedeljek, dne 5. junija t. 1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Stari trg 17 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. junija 1933. GRETE, hči; FINI om. WALKER in GUSTI, sestn <5 Brez posebnega naznanila. 7281 ZAHVALA Vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč ob priliki izgube naše dobre ZMAGE posebno pa g. Ivanu Lenarši-č u, posestniku na Logu, gospodu županu občine Log, gospodičnama Francki Remškarjevi in Mimi Le-naršičevi za njiju pomoč, za venec, in za vsa druga dobra dela, vsem sovaščanom iz Loga za njih odkrite in tople izraze sožalja, in še vsem drugim, ki so na katerikoli način bili z nami v teh dneh žalosti, izrekamo tem potom iskreno zahvalo. Log pri Borovnici, 1. junija 1933 Drnžina Krošna. Najnovejši modeli dvo-koles, otroških m igrač-nih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev in šivalnih strojev. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franka. NA DEBELO! NA DROBNO! Vrvar&fze Ca&tne i$detke kupite najcenejše in najboljše samo v Svatt zima volna afrik motvoz platno (gradi) bičevniki, biči predpražniki juta (Hessian) novi in povečani trgovini PRVE KRANJSKE VRVARNE IN TRGOVINE S KONOPNINO Cldantič Ljubljana, Sv. Petra c. št. 31. Telef. 2441 podružnici: Maribor, Vetrinj.ska ulica št. 20. Telef. '2454. Celje, Kralja Petra c. št. 33. n epremočljive konjske_ plah te_ konopnene in gumijaste cevi ribje in gugalne mreže vseh vrst itd. ,•• .-V.v...t.'■ '. t<■ f Občina Ljwb:;emfl Mestni pogrebni lavod Naznanjamo žalostno vest. da je naša srčnoljublje-na in dobra soproga ozir. mama, sestra, teta in svakinja, gospa Helena Za kotni k soproga stroj, mostra držav, železnic v pokoju v soboto, dn? 3. t. m. po dolgi in mučni bolezni, pre-videna s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 5. junija ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Aljaževa ul. 17 na pokopališče v Dravi je. 7282 V Ljubljani, dne 3. junija 1933. Žalujoče rodbine: ZAROTNIK in BITENC. B Iz življenja In sveta Prihod sv. Duha Prizor z epsomskega derbyja Scotland Yard in svetovna gospodarska konferenca Svetovna gospodarska konferenca, ki ho združila med londonskimi zidovi tisoče naj-odličnejših zastopnikov 63 dežel, dela med drugim velike skrbi tudi Scotland - Yardu, središču angleške varnostne službe. Že pred tedni so začeli tu odbirati najsposobnejše angleške tajne detektive, da bi čuvali življenje udeležencev na veliki konferenci. Odbrali so jih po čisto novem organizacijskem načrtu toliko, da svet podobnega še ni videl. Organizacija tajne policijske službe obsega poleg Londona, vsa angleška pristanišča. To je bilo potrebno zaradi tega, ker je vodstvo Scotland Yard že pred časom zvedelo, da pripravlja cela vrsta 7loglasnih pustolovcev in vohunov svoje mreže, da bi izkoristila konferenco za svoje temne posle. Poleg tega bodo morali tajni agenti skrbeti seveda tudi za osebno varnost vseh odličnih gospodarskih voditeljev ;n njihovih spremljevalcev, ki se bodo udeležili konference. Izdatki praške občine za čistoče najznamenitejših angleških in sploh svetovnih konjskihi dirk. V ospredju zmagovalec Hyperion (X) iz konjušnic lorda Derbyja Zadnji kralj bandifov Pod giljotino ali v — norišnici se bo zaključilo zadnje poglavje evropske bandltske romantike. — življenje in grozodejstva korziškega razbojnika Andreja Spade Z aretacijo Andreja Spade, najgrozovi-tejšega izmed korziških banditov, je zadnje poglavje banditske romantike v tej deželi menda za vselej zaključeno. Njegovi prijatelji in tisti, ki so trepetali pred njim, ne morejo niti prav verjeti, da sedi že v ječi v Ajacciu, rojstnem mestu Velikega Napoleona. Tudi oblasti, ki ga bodo dale v nekoliko dneh prepeljati pod varnim spremstvom v Pariz, ne zaupajo preveč svojemu uspehu. 100 orožnikov straži noč in dan okolico ječe, kajti iz lastne izkušnje vedo, da se zna Spada rešiti iz najhujših položajev. Se vsem je v spominu velika kazenska ekspedicija 300 orožnikov', 300 policistov in čete motoriziranega vojaštva, ki je z vsem orožjem in z vsemi pripomočki moderne tehnike stikala po korziških goščavah za strašnim razbojnikom in njegovimi pajdaši. Topovi, strojnice, ročne granate, tanki, celo letala so pomagala pri tem pogonu na peščico ljudi, ujeli so trojico njegovih bratov, ustrelili so njegovega tekmeca, bandita Romanettija, toda Spade samega niso dobili v roke. Veliki pogon se je končal z dokaj klavrnim uspehom. Zdelo se je. da ščitijo krvoločnega razbojnika posebne sile iz pekla. Tedaj sta prispela nekega dne na orož-niško poveljstvo v Ajacciu dva Spadova odposlanca z nepričakovano in neverjetno vestjo: bandit se je po 11 letih grozodejstev in skrivanja nasitil svoje vloge in je pripravljen, da se sam preda oblastim. Pogoji: prvič mu morajo obljubiti, da ga ne pošljejo pod giljotino; drugič njegove brate in nekatere pajdaše, ki so bili zaprti v Ajacciu, morajo izpustiti; tretjič postaviti morajo na novo hišo roparja Romanettija, ki so jo orožniki porušili med veliko ekspedicijo, in jo prenustili neki Spadovi prijateljici. Te pogoje so gladko odklonili, ker so jih morali odkloniti, a obenem so začeli sumiti, da s Spado ni vse v redu. Nekaj časa pozneje je policija res dobila vesti, ki so kazale, da se je Spada temeljito spreobrnil. Ljudje so pripovedovali, da zahaja na skrivaj v cerkev v Ajacciu. da se spoveduje, da obiskuje v kraju, kjer živi njegov oče, na zapuščenem glavnem trgu kip katere božje in moli cele ure. Potem prebije noč v hiši svojega očeta in izgine znova v zgodnji jutranji uri Postavili so mu zasedo. Videli so ga. kako je molil z velikim križem na prsih pred svetim kipom in kako je potem izginil v hišo svojega očeta. Cela vojska orožnikov je obkrožila poslopje, dvanajst težkih strojnic je naperilo svoje cevi proti oknom in vratom. Nato je počila salva. Na vratih se je pojavil razbojnikov oče, ki so mu za-vpili, da mora njegov sin takoj ven, in sicer popolnoma nag — bali so se njegovega orožja. Nekoliko minut pozneje je bil Spada brez vsakega odpora v rokah orožnikov. Toda prva zasliševanja so napravila na njegove lovce zelo čuden vtis. Govoril je zmedeno in tako, da jih je potrdil v domnevi, ki je že nekaj časa krožila o njem: kazal je vse znake verske blaznosti. Ali pa je bilo vse le premetena, sirpulant-ska igra, da bi premotil pravico in ušel zasluženemu koncu -od giljotino? Pariški listi priobčujejo v zvezi s to senzacionalno aretacijo zanimive podatke iz pisanega življenja zadnjega korziškega bandita. Rodil se je 13. februarja 1889. v 'Ajacciu. Njegov oče je Sard, mati pa Francozinja. Prvič jo prišel v spor s pravico 1. 1918., ko je kot topničar francoske vojske dezertiral v elementarnem uporu proti vsakemu redu in disciplini. Vojno sodišče ga je obsodilo na tri leta ječe, a kmalu potem mu je amnestija vrnila svobodo. Te svobode bi se veselil še danes, da niso nekega dne v oktobru 1922. v neki kavarni orožniki skušali aretirati njegovega prijatelja Rutulija. Spada je ustrelil enega izmed orožnikov, drugega ranil in ušel z Rutulijem v goščavo. Začeli so ga zasledovati in ob vsakem spopadu je obležal kakšen orožnik, s svojim pajdašem pa se je tudi strahotno maščeval nad ljudmi, ki so orožnike pošiljali za njima. Poldrugo leto pozneje so Rutulija, težko ranjenega, ujeli, Spada pa, ki ga je branil do zadnjega hipa, je ušel. Potem je začel poleg orožnikov ubijati svoje tekmece v ljubezni in njihove sorodnike ter izvrševati roparske umore. ki so mu odnesli vse simpatije, kolikor jih je še užival med ljudmi, ki jim impo-nira »romantika« razbojniškega življenja. V posebno nemilost je prišel celo med pristnimi Korzi zlasti tedaj, ko je pri roparskem napadu na poštnega kurirja, ki voz iz Ajaccia v Lepigno, ooleg dveh orožnikov ustrelil tudi svojega starega prijatelja Vita Riccija, ker se ni ravnal po njegovih ukazih. Navzlic temu je bil v očeh ljudi cela mitična pojava in med tem ko so oblasti na njegovo glavo razpisale nagrado 200.000 fr., ga je ljudstvo, čeprav z grozo, imenovalo »kralja korziških banditov«. Sterilizacija z injekcijami Odkritje ameriškega ginekologa Znanstveni svet se je že dolgo trudil, da bi našel primerno metodo, ki bi brez operacije in brez vsake škode za določen čas, torej ne za trajno, onemogočila spočetje. Znanosti gre pri tem seveda za primere, v katerih bi bilo za žensko nevarno, če bi zanosila, n. pr. če je tuberkulozna ali kako drugače bolna. Metod za trajno odpravo plodovitosti je sicer mnogo, a nobena med temi ni priporočljiva, kajti zgodi se lahko, da bi si žena po ozdravitvi pozneje zaželela otroka, a radikalna sterilizacija ji je to za vselej preprečila. Tudi številni načini, po katerih naj bi sterilizacija trajala samo nekaj časa, se niso obnesli. Ostali so v štadiju živalskih poskusov in se iz tega ali onega razloga niso udomačili. Tem važnejša je tedaj vest, da je ameriški ginekolog prof. Baskin iz Denverja v Koloradu odkril preprost način sterilizacije z injekcijami, ki učinkujejo celo leto. Takšna injekcija imunizira ženski organizem zoper moško seme, ki ga uniči v kratkem času Učinek injekcije se da zasledovati s preprostim krvnim poskusom. Dočim živi seme v normalni krvi kakšnih šest ur, se v imunizirani ženski krvi kemično razkroji že v 15 do 75 minutah, svojo plodilno sposobnost pa izgubi še dosti prej. S krvnim poskusom je mogoče tudi dognati, koliko časa ostane ženski organizem za seme nedovzeten in po številnih dosedanjih primerih, ki jih je obravnaval prof. Baskin, traja to stanje, kakor rečeno, približno leto dni. Po tem času se spočetje izvrši lahko normalno, v primeru, da bi bila na poti bolezen ali kakšen drug vzrok, pa se lahko prepreči z novo injekcijo za nadaljno leto. Skrb za čistočo v mestu požre vsako leto ogromne vsote, kakor je razvidno iz zadevnih postavk v mestnem proračunu. Lansko leto je občina v ta namen izdala n. pr. 41 milijonov 733.00 Kč. Na račun smeti in podobnega ima mestna blagajna sicer tud i nekaj dohodkov, ki so znašali lani 9. 1 milijona Kč, a če to odračunamo. mora Praga /a svojo lepoto in snago porabiti vendarle še vedno 32.6 milijona iz lastnega žepa •— kar na noben način ni malo. Leteči lama Panšan lama, duhovni poglavar tibetskih budhistov, ki je moral pobegniti na Kitajsko, je pred kratkim prvič letel v nekem ameriškem letalu. Tudi za polboga, za kar ga smatrajo na Daljnem Vzhodu, je pomenil ta polet nepozaben doživljaj Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezlte takoj po staropreiz-kušeni »Franz Josefovi« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Američanke proti hlačam V Parizu so si izmislili smokinge in hlače za ženske, v Ameriki so se ženske te mode najprej oprijele. Sedaj pa se je dvignil tudi ameriški ženski svet, ki mu nova modna muha nič ne imponira. Pred kratkim je vodila znana newyorška igralka Mae West dobro obiskan protestni shod, na katerem je v dolgem govoru med drugim dejala, da bi bil že čas nastopiti proti posnemanju moških ,ki dela ženske samo smešne. V zadnjih desetletjih so ženske že itak izgubile mnogo na ugledu in bila bi njihova dolžnost, da bi v času hude krize ne letale za vsako modno kaprico. Namesto hlačam naj svojo pozornost obrnejo resnim stvarem, to bi bilo zanje mnogo bolj pametno. Morgan pred preiskovalno komisijo Po starem lesorezu slavnega slikarja Albrechta Durerja Led v gospodinjstvu Kako ravnati z njim, da nam koristi Led je v vročih mesecih skoraj neobhodno potreben ali vsaj praktičen pomagač gospodinje, ki lahko prepreči, da se ji živila v vročini ne pokvarijo. Treba pa ga je uporabljati pametno, kajti drugače nam ne samo nič ne koristi, temveč utegne celo škodovati. Marsikatera gospodinja skuša poleti hraniti maslo n. pr. tako, da ga enostavno položi v led S tem doseže to, da postane maslo trdo in neokusno, živil sploh ni treba polagati na led, ker ne gre za to, da iim damo nizko temperaturo ledenega kosa, ki je človeškemu želodcu neprimerna, temveč samo hladno temperaturo nekoliko stopinj nad ničlo. Led v hladilnici ima ta namen, da ji S svojim topljeniem odjemlje toploto. Hladilnica mora biti torej navzven trdno zaprta, da zunanja temperatura ne more vanjo. V hladilnici sami naj stoji led čim višje, živila in pripravljene jedi pa pod njimi. Zakaj mora biti tako, bomo hitro razumeli, če pomislimo, da se toplejši zrak, ki puhti od živil, v višini ob ledu ohladi in pade nato hladnejši proti tlom. Ko se ob živilih znova segreje, se dvigne zopet v višino, spet ohladi itd. Gospodinje, ki mislijo, da delajo posebno pametno, če polaga- jo led nizko ali ob stran, jedi pa višje, ravnajo torej baš nespametno, ker led v tem primeru ne more imeti pravega učinka. Led, s katerim si hladimo pijače, zlasti če ga polagamo naravnost vanje, mora biti na vsak način iz čiste pitne ah destilirane vode. Naravni led iz potokov, rek, mlak itd. vsebuje namreč pogostoma bakterije, ki povzročajo vsakovrstne bolezni. Umetni led je v splošnem zdravstveno neoporečen, vsekakor pa moramo paziti, da nam pijač ne shladi tako, da bi zaradi tega trpel želodec, črevesje in ves organizem. Pijača, ki je v ustih premrzla, bo gotovo škodovala želodcu. Mnogi ljudje imajo grdo navado, da si poleti polagajo na glavo vrečice z ledom. To jih trenutno ohladi — a je nevarno, ker je temperaturna razlika med ohlajenim delom telesa in drugimi telesnimi deli prevelika in povsem podobna stanju, ki ga poznamo pri lokalnih vnetjih. Tu nam vrečice z ledom utegnejo koristiti, ker izenačujejo temperaturo vnetega dela telesa na temperaturo ostalega organizma, za zdravega človeka pa je takšno postopanje nesmiselno, ker ne izenačuje telesne temperature, temveč jo dela šiloma različno, kar je istovetno r, izzivanjem umetnega bolezenskega stanja. Posetnik! velesejma! Ugodna prilika za nabavo oblačil, ter angleškega in češkega blaga v velesejmskih dneh bo pri renomirani tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA, Dvorni trg St. 3. Razstava v paviljona H 317 Prizor s senzacijonalne- preiskave proti velebankirju Morganu, bivšemu ameriškemu finančnemu ministru (desno stoje), ki je obtožen neplačevanja davkov in drugih ne-rednosti. Na levi spredaj senator Fletcher, predsednik preiskovalne komisije, poleg - - njega poročevalec senator Pecora Lasteks, produkt iz gumaste raztopine Pred nedavnim se je posrečilo ameriškemu kemiku inž. Percvju Adamsonu izdelati iz posebne gumaste raztopine novovrst-ne gumaste niti okroglega prereza, poljubne dolžine in tako tanke, da telila komaj 30 km takšne niti 1 kilogram. Ta tekstilni materal, ki mu je izumitelj nadel ime »Calteks«, ima velike prednosti pred dosedanjimi gumastimi nitmi pravo-kotalnega prereza in maksimalne dolžine 100 metrov. Pred vsem je silovito elastičen in ne izgubi te elastičnosti niti po dolgi ali neprimerni hranitvi, niti po opetovanem pranju in kuhanju, po vplivu močnih alka- ličnih razstopin ali bencinu, po Šestem sušenju ali likanju. Svojo obliko ohrani navzlic najrazličnejšim fizikalnim in kemičnim vplivom, da s© sam zase ali v kombinaciji z drugimi tekstilnimi materiali barvati, ne da bi izgubil to barvo aii svoje lastnosti. Tkiva iz laste-ksa sestoje bodisi iz lasteksa samega ali iz kombinacij z drugimi nitmi, na primer bombaževimi, volnenimi, svilenimi itd. Izdelati se dado ta tkiva tako, da so elastična na obe strani, kar je, n. pr. za športna oblačila, dostikrat velike važnosti. Lasteksne niti pa so uporabne med drugim tudi za izdelavo čipk. 75 m visoki Uenin Komisija za zgradbo palače sovjetov v Moskvi je sprejela načrt arhitekta Jofano-va. Palača bo izdelana v modernem slogu, a na njenem vrhu bo stal 75 m visok Ljeninov kip. Mafija v Argentini V njeni domovini Siciliji so mafijo menda dokončno iztrebili, toda številni Italijani, ki se izseljujejo v Južno Ameriko, so. jo presadili v Argentine. Mafija je postala v tej deželi tako nevarna, da razpravlja argentinski parlament o zopetni uvedbi smrtne kazni. V nevib okoliščinah deluje italijanska zločinska organizacija povsem po starih metodah, šoferji, sprevodniki, krpšnjarji in vratarji so njeni zaupniki, ki obveščajo voditelje o vsem, kar se dogaja. Bogatini dobivajo vsak dan izsiljevalna pisma in če jih ne upoštevajo, preide mafija k -»ener-gičnejšim ukrepom«. V prvih mesecih tega leta je mafija ugrabila že več nego tu-cat os^b in jih izpustila šele za visoko odkupnino. Toda odkupnina ne zadostuje vedno. i^red nekoliko meseci so mafioti odvedli sina milijonarja Ayerza iz Cordobe. Družina jim je na zahtevo izročila poldrug milijon dinarjev, toda mladeniča niso vrnili. Zločinci so ga bržkone umorili. Pred nedavnim so odvedli bogatega trgovca Blanca. Ker jim rodbina ni hotela poslati okrog četrt milijona dinarjev, so ga umorili in njegovo truplo so našli nekoliko tednov pozneje. Neki ženski, ki je zadela visok dobitek v loteriji, je mafija grozila toliko časa, dokler ji ni ženska izročila del dobitka. Argentinska policija vneto zasleduje zločinsko tolpo, a navzlic njenemu trudu ni videti, da bi se nadloga manjšala. Postaja celo vsak dan hujša. Drzni vlomilci V češkoslovaški javnosti je zbudil precejšnjo pozornost drzen vlom, ki so ga izvršili neznani storilci v prostore — policijskega komisariata v Chrudimu. Vdrli so vanje skozi okno na dvorišču in so na-vrtali blagajno, iz katere so odnesli skoraj 4000 Kč. Opazili so jih šele tedaj, ko so odhajali — a prijeti niso mogli nobenega. Anekdota »Gospod doktor, prosim, dajte mi kakšno sredstvo proti smrčanju.« »Nu, kaj smrčite tako močno?« s Pa še Kako! Tako, da se sam zbudim zaradi tega!« - »Nu, potem pa pojdite v drugo sobo spat!« Vsak dan ena Postani m ostani član Vodnikove družbe! »Še dva obroka morava plačati babici — potem bo otrok popolnoma naš.« tilala mcrtfia (iopaCttča DUBROVNIK GRAND HOTEL IMPERIAL, prvi na rivieri, ves evropski Somfort, cene zmerne, prospekti na zahtevo. GRAND HOTEL LAPAD cisto pri morju, v bližini kopališča Su-martin. — Cene zelo zmerne. HOTEL EXCELSIOR — PENSION VILA ARGENTINA nad morjem proti Lokrumu. Ima lastno plažo, pension po Din 90.—. PARK-HOTEL GRADAC na najlepšem mestu, pension a la carte v sezoni od Din 80,— dalje. KAVARNA DUBRAVKA-PILE je zbirališče publike ter Ima terase z razgledom na morje. PENSION »MIRAMARE« tik ob morju, lastna plaža, peusion po Din Tš.—, po potrebi pa tudi pavšalno. PENSION »VIKTORIA« na lepem mestu, lepe sobe, prijetno bivališče ob zmernih cenah. HOTEL »ADRIA« na La-padu blizu kopališča in parka, zmerne cene, srbska in francoska kuhinja, pri »čikl Slavku«. ALI POTUJETE V DUBROVNIK? Potem ae -nastanit? v HOTELU WREG G. HOTEL ZAGREB DUBROVNIK II., no-vo/grajen, blizu kopališča, s tekočo vodo. zmerne cene. FFNSION KI.OTILDE — DUBROVNIK TI., pri pristanišču, cene zelo zmerne, dobra hrana. HOTEL-PENSION »GLAVOVIČ« na otoku Lopuau nudi prijetno bivališče, zmerne cene, dobro hrano. PENSION »SUPETAR« „ SSIEBRENO, poleg Dubrovnika, plaža, park palm, pension Din 65 HOTEL-PENSION »KALAMOTA« na Ko-ločepu, 25 minut od Dubrovnika, z divno plažo, cene Din 60.— do 75.—. PENSION »SREBRENO«, poleg Dubrovnika, — brezplačno kop&HSč«, diven park, odlična kuhinja, pension Din 65.—. NA DALMATINSKO OBALO POTUJETE Z LUKSUZNIMI PARNI KI DUBROVNIŠKE PARNE PLOVIDBE. HERCEG-NOV1 PARR-HOTEL »BOKA«, modemi kom-fort, tekoča voda, steklena dvorana z ras- gledom na morje, park palm, oranž, oleandrov in magnoMje. Lastno kopališče, pension pozimi Din 80.— do 90.—, poleti Din 90,— do 100.—. rotor HOTEL »SLAVIJA«, na na.ilepžpm mestu, z modernim komfortom. split HOTEL »CENTRAL« IN PENSION »BACVI-CE«. prvovrsten re-stavrant ln kavarna. velika terasa, koncerti. M. Matič. •astnlk. HOTEL BELLEVUE, vodilna hiša, na morju, velika kavarna, elegantne sobe, upravo vodi g. F. Nevečnj. HOTEL »SLAVIJA« IN PENSION »SUPETAR«, shajališče naše in Inozemske odlične publike. HOTEL »SAVA«, hiša meščanskih zahtev, lz-boma kuhinja, čiste sobe, nizke cene. HOTEL BELLEVUE, vodeča hiša, na morju, velika kavarna, elegantne »obe. Nova uprava: g. F. Nevečnj. HOTEL »SALONAE«, najcenejši, zajamčeno čist, v centru s 40 sobami. Cene sobam od 20 do 80 Din, pension 60 do 80 Din. HOTEL NA PLAŽI, meščanski hotei na samem morju. Na zahtevo pofelje prospekte. HOTEL PENSION »RIVIERA«, KAŠTEL STARI pri morju. Odlična kuhinja. Koncerti s plesom. PENSION VrDOSEVie na otoku BOLU, pe- ščeno obrežje, blago podnebje, celoten pension z vsemi taksami Din 50. Odlična hrana ln vino. šibentk Mesto polno srednjeveških spomenikov in zgradb. Slavna katedrala Iz 15. stoletja, ki ima za krstni kamen remek-delo stare skulpture, mestno gledališče, ▼ neposredni bližini prekrasni vodopadi Krke, odlične železniške in paro-brodne zveze. hvar HOTEL »KOVAČI« na idealnem solnčnem kraju blisu kopaHiča. Cene najsmernejto. HOTEli JADRAN NA JELST ob obali ln kop»llAču. 40 lepo urejenih »6, pension počen 1. bakar Morsko in klimatično kopališče na kraju dolgega zaliva, prijetno starodavno mestece, direktna železniška zveza, po-setniki ima.io pri povrat-kn 50. odnosno 75 odst. popusta. Vse informacije daje brezplačno Drn-štvo za tajski promet. Bakar. HOTEL »JADRAN«, koncerti, dancing. šport ves pension od Din 50.— dalje, po želji »e pošljejo prospekti. crikven1ca Vodilno morsko kopališče in klimatično zdravilišče na Gornjem Ja-drann. Letni poset 14.000 gostov. 30 hotelov in pensionov. Zahtevajte prospekte od Zdraviliškega poverjeništva. krk otok v neposredni bližini Snšaka, ki je poln prijetnih letovišč. Glavno mesto Krk je starodavno in 3 nre daleč od Snšaka. HOTEL »KRK«, od Din 46,— do 36.—. HOTEL »JUGOSLAVIJA« od Din 48,— do 54.—. RESTAVRACIJA »LJUBLJANA«, od Din 48,— dO 54.—. RESTAVRACIJE »NA OBALI«, »RIBARA«, »VELEBIT«, »JADRAN«, od Din 40 — do 46.—. Domača hrana Din 22.—. Kopališč« »Dragica« ln »Jadran« po Din 1.—. Ob parku Narodna kavarna. Cene pension a so s stanovanjem in takso. HOTEL GRANDIČ, BASKA. Popoln« oskrba do Din 75.— dnevno. Koncerti ln plesi. Prospekt!. HOTEL »SLAVIJA«, MALTNSKA, lepe »obe. prvovrstna oskrba. prtiarao kops-Ukte te nlcfce HOTEL » »ZAGREB«, MALINSKA, moderni komfort, fina hrana, zmerne cene ln v bližini kopališča. OMISALJ na otoku Krku, 45 minut parobrodne vožnje od Su&aka. V mestu so naslednji hoteli: »UCKA«, »PILAR«, »SLAVIJA« in »B1SER-KA«. Informacije dajejo poverjeništvo kopališča in hoteli. HOTELA PRAG — MALINSKA in BISERKA — OMli Al J, odlična hrana, kopališč« bU-eu, smerne cene. &dra*ttna Hepaiiiea KOPALIŠČE UJME prt tanjm, nuni žve-pteRl vrelec, temperatura 57.V C. KopaliSče je znamenito zaradi prvovrstnih hotelov, parkov in odličnih restavracij. Divna okolica. Z lokalnim vlakom iz Sarajeva zveza ob vsaki uri. V polsezoni 50 odst. popost pri stanovanjih in kopaliških taksah. Prospekte pošilja uprava kopališča. kopališče slatina alkaltčno-mnriatttni let s temperaturo 42 stopinj in s hladnim vrelcem kisle vode. Odlična kisla voda za pijačo. V dobi glavne sezone Je dnevno avtobusna zveza * Banjo Luko (17 km>. Na razpolago 130 sob in 250 postelj. I.ep park in hotel. Hrana odlična in poceni. Stalna zdravniška oskrba. Zdravi se revmatizem sklepov in mišic, protin, ženske bolezni, eksndati ter bolezni želodca tn črevesja. varaždinske toplice žvepieni radioaktivni vrelec, toplota 59" C. Zdravi kronični revmatizem, škrofulozo, trganje po kosteh. Zdravljenje vse leto, izven se- zone znaten popust. — Ponolni pension s kopanjem M do 84 Din. vranjska banja sprejema tndi izven sezone na zdravljenje Ter-matizma in protina. Vse udobnosti nudi Državni hotel, ki je v istem poslopju, kjer so tudi pališča. Centralna kurjava v kooališ*u in v vsel zgradbi. V sobah topla in hladna »oda. Ves pension v Državnem hotelu stane od 50 do 69 Din dnevno. vrucica pri tesli cp mnogoštevilni topli tn hladni vrelci, temperatura tople vode 29-59" C. Voda je radioaktivna, muriatična ter je kopališče podobno Neuheimu. Indikacije: obolenja srca in krvnih teles, jeter, živcev, prezgodnje staranje, nepravilnosti hormonov zaradi raka, kožne bolezni, malarija. Zdravljenje se vrši s kopanjem v kadi in v bazenu, s pitjem sdr.mt-ne vade, dietno hrano, masažo, rdntgenom itd. Kopališče Vručica je 3 km daleč od industrijskega kraja Teslič v div-ni dolini Usore, obdano s planinami, brez prahu in megle, 230 m nad morjem. DVA NOVA HOTELA ln štirje udobni pensionl razpolagajo s 150 sobami ln 250 posteljami. Avtobusi pričakujejo gcete na železniških postajah Teslič in DoboJ. Vse Informacije daje Uprava kopališča Vrucice pri Tes-liču. krapinske toplice zdravijo protin, rpvmo, ženske bolezni itd. — Dnevni stroški od Din 50.— naprej. ijpik radioaktivni jodni vrelec, 4€ stopinj, zdravi orotin, sklerozo, reuma-tizem. sladkorne, črevesne. ledvične ln ženske bolezni. Zdravi se s pit-lem zdravilne vode in kopanjem. nt8ka banja Radioaktivna homeo-terma. značaj alkalnih voda. temperatura toplega glavnega vrelca je med 34 in 38 stopinj. Mlačni radioaktivni vrelci s pitno vodo. Zdravi se z inhalacijo. kopa-niem ln pitjem vode. indikacije: vse živčne bolezni. bolečine v sklepih, kosteh in mišicah, obolenja notranjih organov, srca ln krvnih teles, jeter, ledvic, sluznic, žlez in kote. Visoki pritisk hipertenrije se uspešno zmanjšuje. Kopališče razpolaga s prvovrstnim hotelom s 60 sobami in s tretni man Ji 1 ml hoteli. Prekrasen park z rednimi dnevnimi koncerti. Kopališče leži ra glavni progi Beogr.id-Niš-Carigrad in ima svojo železniško postajo. Z niške postaje prihaja vsakih 15 minut tramvaj naravnost v središče kopališča. Vozovi in av- tomobili so na razpolago. Državni uradniki in uslužbenci imajo izven glavne sezone 50 odstotkov popusta. rogaška slatina je kot vodilno kopališč« v državi: 1. eno najuglednejših zdravilišč za zdravljenje prebavnih organov; 2. reprezentant alka-lično-saliničnih in zemeljskih vrelcev z izviri »Tempel«, »Styria« ln »Donat«; 3. priljubljeno letovišče. Sezona: maj, oktober. nredsezona I. maj, 15. Junij, posesooa od 1. do 30. septembra. V pred- in poaesuni znatni popusti. Javni nameščenci, zdravniki te oficirji ter njihove (hm in nedorasli otroci uživajo ie posebne ugodnosti. V glavni sezoni sestanki mednarodne letoviške publike, razna razvedrila, šport itd. 14 zdraviliških hotel«* pod lastno npravo r. izbrano kuhinjo v središču zdravilišča. Slovita dietna kuhinja za diabetike, »Nova Svicarija«, kopališča, hidro-mehano-elektroterapija ln specialna medicinska ln ters-pevtična sredstva. Sest zdravnikov specialistov. Medicinsko-Kemijski laboratorij te druga vo-močna sredstva moderne b*Tneoterapije. HOTEL »OBČINSKI DOM« s 35 sobami Novo poslopje z lepim vrtom in gozdom. Telefon v hiSi. HOTEL »OZOM«. novo-s-grajen ln moderno urejen, 40 oseb. lift. tekoča voda. slovita kuhinja. Naše nalzdravllnejSe blatno kopališče »RUSANDA« MELENCI (Banat) je odprto že od 1. maja. ^Curbtiena srediiea BLED Najidealnejše vseletno letovišče. Središče zimskega športa. Sestajali-šče odlične tuje in domače publike. Popolnoma zavarovan od vetrov, na višini od 510 m nad morjem. Zaradi relativno majhne oddaljenosti od morja zelo prijetne klimatične razmere. Izhodišče vseh izletov in alpskih tur. Blejsko jezero nudi najlepše drsa- lišče, pozimi je vedno dovolj snega in solnca v romantičnem okviru slovenskih Alp te zgodovinskih krajev. Bled razpolaga s hoteli, ki zadovoljujejo vsakega poset nika. Idealen kraj si počitek in okrevanje. GRAND HOTEL »TOPLICE«, najmodernejši hotel v državi najugodnejše pavšalne cone: 10 dni Din 900 do 1000. 14 dni Din 1232,— do 1372,— *a sobo z balkonom, odlično hrano, postrežbo ln takse. HOTEL-PENSION »KTAKKL« oh jeaeru, z vrtom na obali, v predseaonl Din 65.—. v seaonl Din 80 — do 90.—. brez kurtakse. KRANJ HOTEL »JELEN«, popolnoma renoviran. tekoča voda. 50 po-«WJ. penaton od Din — do 45.— dnevno. Odlična hrana. mojstrana HOTEL »TRIGLAV« ima 70 poete!j, pension Din 40.— do 65.—, v pred-seaonl Din 35.— do 50.— dnevno. PENSION in RESTAVRACIJA SMERC, v pred- in pose zon i Din 40.—, v juliju ln avgustu od Din 50.— do 55.— dnevno. PENSION BUTTNER — SV. LOVRENC na Pohorju. znamenito leto-viiče, klimatično zdravilišče, banatska kuhinja. odprt bazen, znižane cene. zagreb HOTEL ESPLANADE pri glavnem kolodvoru. HOTEL MTLTNOT, Jela- čičev trg. HOTEL PALAČE, Stroae- maverjev trg. HOTEL IMPERIAL, Prankopanova 8. HOTEL TRI G A VRAN A, Jurišičeva 6. GRAND HOTBL, IHca «. HOTEL CENTRAL, nasproti glavnega kolodvora. RESTAVRACIJA te HOTEL »LOVACKI ROG« Ilica 14. banja luka Središče turizma Vr-baske banovine. Mesto bujne flore, gozdov, drevoredov in parkov na obalah Vrbasa. Mnogo orientalskih stavb. Džamija Herhadija je iz 17. stoletja poleg velikega števila manjših džamij ter ima popolno orientalsko obiležje. Banski dvori so središča, okrog Katerih se intenzivno razvija evropski del mesta. Muze». gledališče, bioskopf. izleti v Gornji Seher, vrelec iveplene zdravilne vode. Avtobusne proge na morje, v Jajce. Bosansko Dn-blco, Dervento, Teslič. Doboj. Petrovič, Bosansko Gradiško. Mestni avtobusni promet. jajce Zanimiva prirodna lega na jajčastem breru oh vodopadu Plive v Vr-bas z višine od metrov. Mnogoštevilni zgodovinski ostanki pričalo o burni preteklosti tega kraia. Kat?kombe. stare cerkve in džamile. Po svojih prirodr.ih lepotah slovito Jezpro je oddaljeno 10 km. Jezero slovi zaradi velikega zaroda postrvi. Na Jezeru je banovinski dom za turiste. Idealno letovišče, železniške zveze s Sarajevom. GRAND HOTEL ima 37 sob in 52 postelj. SARAJEVO Pod Trebevičem »d treh strani obdane z gorami. Mesto polno starih oriental. stavb, slovita Baš - čaršija spominja na pravi vzhodni vašar, nad 1*0 drugih džamij daje posebno čarobnost mestu, ki Je polno zelenja te drevja. Sarajevo Je sicer evropsko zgrajeno mesto z nad 70.000 prebivalci. — Med impo-zantnimi stavbami so zlasti posvetovalnica, Narodna banka, po£ta, justična palača, gledališče, cerkve, najlepši muzej na Balkanu, elektrarna in plinarna; divno urejen mestni vodovod, tramvaj itd. Tudi v najtoplejšem letnem času so noči vedno sveže. Izleti na Pale, Ro- manijo, Bjelašnlco, KI veljak, avtobusne zve ze na vse strani. skopl.ie Gospodarsko - kulturno - prometno te turistično središče vardar ske banovine. Vozel vsrl potov. Cerkev sv. Spa-sa z znamenitimi lesorezi. Mošeja sultana Mu-rata ln isa-Bega. Muze. Južne Srbije. Kopij« fresk od 12. do 16. stoletja. Prehodna točka z» zanimive izlete v samostane: Nerezi, Sv. Nikola. Markov Manastir Mateči, Matko in Sv Andrej, kakor tudi n» Ljuboten in Sar-plani-no. Tudi v samem mestu je polno starih zanimivih zgradb in trgov. HOTEL BRISTOL in SPLENDTO. moden« komfort, odlična hrana. ohrid Prastaro mesto ol Ohridskpm jezeru. k. nikdar ne zamrzne. Nadmorska višina 699 m Ugodno bivališče polet, in pozimi. V mestu so. stara trdnjava. cerkve sv. Klementa. sv. Sofije In sv. Jovana. v bližini pa znana samostana Sv Nauma in Zauma z veličastno prirodno okolico. Primerno za šport, zlasti za veslanje, plavanje in ribolov. Struga in ženski samostan Ka-lište sta tndi blizn. Pej-saži in drugo zelo zanimivo za fotoamaterje. HOTELA »SRBSKI KRALJ« tn »VELIKA SRBIJA« Imata 50 lepo tirej«*-jemih sob. bitolj Prehodna točka za brlele na Perister in Kaj-makralan. staro lepo mesto s posebno zanimivo in razkošno cerkvijo sv. Dimitrija. Drevoredi na Dragoru in ulice naokrog so polne majhnih zanimivih prodajaln. — Na^rivahnejši Je židovski* del mesta, kjer so prodajalne vsakovrstnih starin in krasnih vezenin itd. HOTEL JEFTIC. najmodernejše urejen, lep« sobe, Emerne cene. kar omogoo-a n&jprt-jetivejše bivanje. «1 vtisov z našega iu£a Prestop v Gradskem K-ior hoče v Bitolj, mora od Skoplja prevoziti še 80 km po g-lavni progi in v Gradskem ,ki ima menda v vsej Jugoslaviji najlepše postajno poslopje, bolj podobno razkošnemu gradu, kot zgradbi, kjer j c vse samo uradno in službeno, dati slovo udobnostim o mednarodnem brzovlaku. Že takoj, ko zapusti postajo, ga presenetita dve sliki, ki sta po pogledu na krasno po-stajno poslopje, še bolj mični. Na drug' rani kolodvora stoji garnitura štirih vo-: okov na 60 centimetrski progi, ki veže Gradsko s Prilepom, v okras pa je zadaj nekaj barak .izmed katerih sta dve s lab-lami označeni kot hotela. Pravijo, da je hotel : Beograd« boljši; kdor ga bo ob-i kal, naj gospodarju, ki je .sicer uslužen, toda jako počasen možak jeklenih živcev in zlate potrpežljivosti, ne zameri, če si b" moral v gneči postreči sam ali pa čakati, da bodo nasičeni oni. ki si navadno Strežejo sami. »Hotela« v G«wJskem sta sicer prazna — če ne štejem nekaj že-lezniških uradnikov, ki hodijo tja prosit Boga, da bi jih usoda kmalu odnesla drugam — in sploh ne računata na poživi, e-rje tujskega prometa. Vesela železnica (to Prilepa Drugo veselo poglavje Gradskega je ozkotirna železnic? s svojimi čari, ki jih človek do Prilepa lahko uživa celih osem ur. Mnogo dovtipov je oilo že izrečenih na njen račun, toda dejstvo je. da stvar kljub vsem ovira.m in težavam vendarle doseže svoj cilj in je za te kraje — dokler sredstva ne bodo dovoljevala izboljšanja — važna zveza, ki bo tudi pozneje, ko se do-prradi normalnotirna proga od Velesa do Prilepa, ostala važna prometna žila za vojaške namene, ki so diktirali tudi svoje-časno zgraditev. Nemci so seveda štedili materialne žrtve in so se zato vseh terenskih ovir ognili z vzponi, oziroma padci, pri tem pa škodovali dolžini in hitrosti. To ravnem pa se premika ta miniaturni vlak s hitrost,jo do 20 km in ni prav nič res, da človek lahko med vožnjo nabira rožice ob progi. Zato pa je ne-pobitna resnica, da potnik v onih predelih, kjer se železnica dviga na višine preko :O00 metrov, lahko izstopa, zapušča vlak, odide peš na prihodnjo serpentino in počaka, dokler se zopet ne snide z vlakom. Od Prilepa dalje prilep — mesto kraljeviča Marka — • s« z železni ce vidi že dolgo prej. Vlak se vije po bitoljsko-prilepski kotlini v vseh srae-leh .dokler se končno v velikem polkrogu ne spusti med bogate prilepske vrtove. V oza<-!]u se dvigaio znamenite Markove ku-le, ostanki Markovega gradu, proti jugu pa se šin bogata kotlina, ki jo namaka znamenita Črna reka, znana iz bojev za osvobojenje iz 1. 1912 in 1918. Prilep ima dve postaji, na drugi Čaka potnika spet normalnotirna garnitura in zdaj gre pot brez večjih odmorov naglo proti Bitolju. Vsa okolica je tesno združena z zgodovino osvobodilnih bojev iz l. 1912, f deloma tudi iz 1. 1918); najlepši pogled na položaje, kjer je srbska vojska l. 1912 zadala smrtni udarec turški vojski, je s postaje šemnica. šele na teh tleh, ki so bila tistega leta pod vodo, lahko človek presodi, s kakšnimi napori in kakšnim junaštvom je zagrabila srbska vojska Turka, ker bi bilo sicer nemogoče, da bi ga živa sila premaknila z onih dobro utrjenih postojank na Kjeromurici, Črnem vrhu in ObJakovskem visu. Takrat se je zrušila moč otomanskega carstva na Balkanu, tamkaj se je Srbija maščevala za Kosovo, osvobodila brate iz stare Srbije in Makedonije in doeeg-la skoraj meje Dušanovega carstva. žrtev je bilo; 5000 padlih, 18.000 ranjenih in 16.000 mrtvih zaradi ran in boleml ki vse počivajo na onih svetih tleh. Po njih teče danes udobna železniška proga, ki veže Bitolj tudi z beio Ljublja- V Brtofju Ob vznožju mogočnega Peristera na obeh bregovih reke Dragor leži starodavni Bitolj, eno naših najvažnejših mest, ki je po sedanji obmejni legi nekako podobno Ljubljani in menda prav zato še s prav posebno prisrčnostjo sprejema in pozdravlja goste s skrajnega severa. Mesto je mnogo trpelo v vojni, toda ti sledovi so zdaj več ali manj spet zabrisani in vse gre spet ko prej. Seveda je zveza z ostalimi deli države preko Prilepa in skalnatega Kozjaka tja do Gradskega mnogo preokorna, da bi moglo mesto navezati prave stike ali računati s takšnim tujskim prometom kakor ga zasluži po svojih mamenitostih. po svoji slikovitosti in po svoji lepi okolici. Ko bo stekla vani železnica iz Velesa, bo storilo nov korak za svoj napredek, ki mu je zdaj že nujno potreben. Za prehrano in stanovanje v Bitolju ni treba biti v skrbeh; pri tem pa je vendarle dobro, če človek vnaprej ve, da se je tudi tamkaj najbolje ogibati onih hotelov, kjer so lastniki preveč uslužni in zgovorni in zato pozabljajo na nekatere sicer običajne metode hotelirjev. Slučaj je hotel, da sem »padel« v hotel, kjer n. p. za topla jedila in fiksne cene niso imeli — vsaj oni večer — prav nobenega smisla; z drugimi besedami jedli smo mrzlo, cene pa so bile oni večer višje kakor sicer, v ostalem pa ni izključeno, da je bil to edini primer in je bilo prej — in bo tudi odslej — vse lepo v redu. Pax Tibi... Posebno poglavje je treba v Bitolju posvetiti očetu bitoljskih Slovencev in gostitelju vsakokratnih obiskovalcev Bitolja iz Slovenije inž. škobernetu. Njegova >Ku-la< — poti do nje ne vem, ker smo jo naskočili že v trdem mraku — je stalno zbirališče bitoljskih Slovencev, gostoljubno pa jo odpre tudi vselej, kadar izve, da so obiskali Bitolj njegovi ožji rojaki. »Pax tibi in belli ruinis«, tako jo je imenoval; svoj mir uživa tamkaj sredi bujno cvetočega drevja, nežna pesem draže-stne nečakinje mu lajša življenjske brige in težave in z zadovoljstvom zre na sadove svojih nekdanjih velikih žrtev za zedi-njenje vseh Slovanov na jugu. Mislim, da ni bilo Slovtnca — in ga ne bo — v Bitolju, ki bi ne poznal satove kule« in bi ne bil preživel tamkaj nekaj prijetnih uric. Naj bi g .inženjer, ki si je po trdih bojih izbral oni tihi griček nad Bitoljem za svoj Tusculum, užil tamkaj še mnogo zdravih in veselih let ter pripravil še marsikomu, ki ga bo morda pot zanesla iz Slovenijo v njegovo bližino, pripravil takšno presenečenje kakor ga je nam. Prišli smo kot domov in odšli težko kot z doma! Na Ohrid Kdor pride do Bitolja, bi storil usodno napako, če bi ne žrtvoval še enega ali dveh dni in se potegnil dalje do Ohrida. Tukaj še ni žplezne ceste — pravijo, da je že v načrtih in upajmo, da ne bodo ostali ne-dovršen! — in zato se je treba Izročiti s.Tugu«. Njegovi avtobusi so udobni, njegovi šoferji zanesljivi, cesta je dobra in zato je 92 km oddaljenosti prav za prav malenkost. V treh urah in pol te prepeljejo po visoki planoti preko djavatskega prelaza (1158 m) in mimo Prespanskega jezera — cesta vodi nekaj kilometrov nad njim — skozi bogati ln cvetoči Resan in dalje preko Bakovskega sedla (1180 m) v ohridsko kotlino. Neizmerno lep je pogled na mirno gladno Prespanskega jezera in pozneje tudi razgled z neštetih precej divjih serpentin nazaj na Resan in vso cesto skoraj do Bitolja. Skoda, da so ti zelo rodovitni kraji tako malo naseljeni in tako daleč od ljubiteljev planin in narave. Morda bodo kdaj tudi todi vozili direktni vlaki in vezali Ohrid s Skopljem, Skoplje pa bo imelo direktno zvezo s Ko-torom. Takrat bodo izleti na Ohrid nudili še večje spremembe, takrat bodo iz Slovenije potovali na Ohrid preko Sušaka in Kotora. Zaenkrat pa je le najboljše z »Jugom«! Posebnost Ohrida so jezerske postrvi in pa kipeče, teranu podobno ohridsko vino, za Kranjca dobrote, ki se jih ne da opisovati z dovolj slastnimi superlativi. Za izpremembo je ohridski trg založen tudi z jeguljami, ki pa vsaj nekaterim — ne gredo posebno v slast. Boljša kot v hotelih — razen Velike Srbije — sta dobra tudi Srpski kralj in novo instalirani »Turist« — in originalnejša je postrežba po »kafanah«. Greš ob jezeru, kupiš nbo — za 10 Din dobiš postrv, da bi je bil vesel sam sv. Peter — jo neseš v *kafano« in naročiš večerjo. V tem so ohridski kuharji — kuharic nisem videl — mojstri brez konkurence; že spet škoda, da ni vse to malo bližje, pa bi si vsaj za velike praznike privoščil takole ohridsko pojedino. Sicer pa, stopite kljub temu doli, ne bo vam žal, že zaradi teh čudovitih postrvi in one rujne kapljice ne. Sv. Natim Kakor je Bitolj za izletnika zveza z Ohridom tako je Ohrid zvezan s samostanom sv. Nauma. Kdor pride že do Ohrida, naj ne odide, dokler si ne ogleda znamenitega samostana sv. Nauma na jugovzhodnem koncu jezera. Gostoljubno ga bodo sprejeli, veseli mu bodo razkazali vse dragocene svetinje, ki jih čuvajo v starodavni cerkvi, poguma in vere v življenje mu bodo vlili resni menihi in kar zadovoljen je potnik, če se vrača z one nevarne poti spet veder in zdrav v ohridsko naselje. Dv. Sv. Nauma vodi 31 km dolga cesta ob jezeru ali pa vozijo čolni. Jezero je baje precej muhasto, pravijo pa, da je posebno nenaklonjeno onim, ki obiskujejo samostan kar iz radovednosti. Tamkaj je še v živem spominu nesreča, ki je pred tremi leti doletela večjo družbo diplomatov iz Albanije; samostanski arhiv hrani o tem podrobno poročilo. Ne vem zakaj, toda naša dražba je potovala z avtomobili. Vožnja je sprva prav kratkočasna, na desni je jezero, na levi položni bregovi. Nekako 10 km od Ohrida pa se začne cesta dvigati krepko navkreber. Vzpon je vedno večji, ovinki vedno ostrejši, cesta zmerom ožja. V zadnji tretjini vožnje pa postane stva*- absolutno resna. Slučaj (ta nesrečni!) je notel, da sem sedel nekako sredi ogromnega avtobusa in je oko naenkrat ugotovilo tole prečudno sliko; na levi strma skala, na desni praznota, daleč spodaj nekje — 100 na ali še nižje — pa mirna jezerska gladina. Nič ne pravim, zrak je v višinah najboljši, toda v tej sestavi ima nekam kisel okus. Najbolj se čuti ta okus na cmtrih ovinkih, ki so tako čudno enostavni, ozki in brez vsakega obcestnega kamna. Toda ti šoferji »Juga« imajo živce kot žica in roke kot stroje; tako so vozili kot sredi cvetočega drevja. In na povratku prav tako, dasi smo se iz samostan in od izlivov reke Drima, ki ima zdravilno moč, vračali razgibani novih nad in želj v življenje. Menihi pri sv. Naumu imajo mnogo prostora ha bi radi sprejeli poste; kdor utegne in želi najti pravi mir, naj stopi k njim. Ob bregu Ohridskega jezera, na izvorih čudodelnega Drima in pod samostansko streho sv. Nauma se bo na-u±il nove moči in spet zadovoljen oprta' brane vsakdanjega življenja. TakSne so prepričevalne besede naslednikov sv. Nauma in čuvarjev njegovih zemskih ostaa-kot na onem rajsko lepem kodčkn naše zemlje! "' ~ L. s- •Vas {fadrati f Dvajset kopalisčnih m^st je spletenih ▼ diven venec na jjooslovemskem gornjem Jadranu. Ze prvi pogled na eornji Jadran * zelen ?ea Gorskega Kotara objame nedosegljivo raz&ošje prirodnj lepote, ki »e izraža v vsej svoji veličini z bosato zakladnico živih barv in e smelimi kontrasti, kar pa vee tvori skupaj čudovito sliko. Na oilortni sliki pa je spet na tisoče najrazličnejših čarobnih malih slik zelenih vrtov, ponosnih temnih cipres, palm itd. Na romantični obali in po otokih je na tisoč* orekraenih kotičkov polee mnos'h doleih plaž. ki jih poznajo že vsi narodi Evrope in Amerik i. To j? neomejeno earetvo zlatega solnca. ki toplo greje blesteče pečine. Sušak je prvi biser venca kopališčnib mest. Živahno mlado mesto ima širok p®3 l*pih vil ob morju.. Kopališč* je vedno živahno in med množicami, ki se vesele lene prirode in uživajo vsakovrstna razv.edrila. se čuje mnogo evrop. jež kov. Tisočeri potniki se od hi odpravljajo proti jugu in oro-ti severu. Od obale se odmikajo brodovl. nad njimi pa krožijo galebi. Za večno zeleno kostrensko obalo zavije brod v mirni Bakars&i zaliv ter pusti za seboj idilično vas Rakarae. ki pozdravlja potnike ter jih vabi v svoje lepo kooališce pod mogočnimi kronami visokega drevja. To kopališče, je kažipot v lepo mesto Bpkar. V modrini morja se lom io prameni najpestrejših barv od malih in velikih ladij ter slikovitih bakar-sk'h hi«. Ob morju so idilična sprehajališča in korxilišča v slikoviti prrodi. Na povratku iz Bakarskega zaliva pa je ob izhodu prostrana Kraljeviča 9 starinskim Frankopan-skim gradom m z gosto hladno šumo, ki razprostira plašče svojega vonia do samega mesta in do konališča z lep mi vilami in restavracijami. Jadrnice plovejo proti otočičn Sv. Marka ter vabiio s seboj kopaloe. Tz svežega narka donijo p^smi vesele mladosti Parnik nlov* nadalje skozi romantični ozki Planinski kanil, mimo starega svetilnika ob vasici Sv. Jakoba te* ubere pot proti živi, moodeoi Grikveiiici. razkošno razprostrti ob morjo hi okrašeni z zelenimi parki, belimi ortemi obalnih promenad m z dolgo peščeno plažo. S plaž* doni godba in kakor pisane eksotične cvetlice izgledajo po njej razprti solnčniJri. Plaža je torišče veselja, smeha, igre in športa. V^ dan in pozno v noč je tu najživahnejse vrvenje in gostje zastopajo gotovo vsa Evropo. Po obalni cesti drčijo avtomobili iz Crifcvenice ▼ Selce ter se stavljajo pod teraso Rokaflia. Večno zelena obala Selc. mehka plaža in širno kopališče vrvi od zagorelih gostov, ki najdejo obilico razvedrila na obali in na morju. Lične jadrnice krožijo iz Selc do Crikvenice ali iz S^lc na otok Krk pod lepi m opevani Vrbn-ik. ki ima tudi svoje kopališče in svoj park. Pa-robrodne in avtobusne proge vežejo Selce x Novim - V modo lom. ki leži ob izhodu zelendga Vinodo-la. razdeljen na dva dela. Stari del je zgoraj okrog bele katedrale in na zidovju Frankopanskega gradj. novi del pa na drugi strani poleg kopali&ča ves v zelenilu r vrstami lepih vil in hotelov. To je elitno kopališče. Na obalni promenadi vidimo skupine najodličn^jših gostov, jadrnice pa obračajo svoja bela jadra proti otoku San Mari-n i. na katerem j^ mična kapela, v kaitero se rada zatekajo dekleta. Po enourni vožnji ob kameniti obali se približa Sen j. nekdanji tabo junaških uskokov s silnim in v -sokim Nehajgradom. Mnoge palače starih patricijčv. številni zgodovinski spomeniki, nad živahnim kopališčem stara mornarska romarska cerkev, vse to tvori zanimivo in m:čno celoto. Tu se začenja goro«tasni ^ lebit. ki ima pod seboj troje mirnih in ugodnih kopališč: Sv. Juraj. Jablanao in Karlobag. Ta kopališča obdaja veličastna priroda, ki nudi zlasti poleti najboljši odmor in neštevilne užitke na kopnem in n.-. morju. Velika prednost teh kopališč so poleg kopanja in športa tjdi prilike za lov ter za planinske in druge izlete na vse strani. Važno je tudi to, da je tu ve 22.50 Štof za damske obleke 130 cm » 29,— Creppe de Chine Din 42,— Creppe georgette » 42,— Creppe Marocain > 52.— Eponge svila » 42.— Volnen Georgette 150 cm » 56.— Volnen rips 100 cm > 40,— Štof za moške obleke > 52.— Češki kamgarn za moške obleke 95.— 'Angleško blago za moške obleke Din 200,— Preproge (tekači) 90 cm 5ir. » 24,— Preproge Bouchle » 35.— Vse vrste moške in otroške konfekcije. 7259 TRGOVCI SO NAM VZGLED Kako se da brez škode za napredek štediti. Reklama na stenskih in drugih tiskovinah izginja, ker nima stika z občinstvom. »Jutrovi« oglasi pa so od čitateljev naročeni in kupljeni in so zato stalna in najboljša vez med trgovcem in odjemalcem- Novo veselje smo pripravili! ZA ODRASLE IN MLADINO. Najnovejša športna in prometna pridobitev so: koloteki z gumijevimi obročki na 3 kolesih. Zakonom zaščiten, soliden izdelek in poceni. Uporabljajo se na vseh cestah tudi v strmini, slično kakor drsalke na ledu. Tovarniška zaloga za Jugoslavijo: FR. KOSTANJŠEK, CELJE Oglejte si to izredno novost na ljubljanskem velesejmu v paviljonu J 665. Sprejmejo se agilni in dobri zastopniki galanterijske stroke za vse banovine. 7191 U. F. NOGAVICE svilene, flor. kratke ta pavolnate, rokavice za gospode, dame in otroke, maje M deco, velike ta telovadne, samoveznice. regati, mašence in ovratnike priporoča najceneje 629® OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA, Pred Skotijo 15 VELIKE GALOPNE IN KASAŠKE DIRKE za binkošti 4. in 5. junija ob %3. url na vojaškem vežbališču pri Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani. Tekmovali bodo najboljši plemenski konji. SKUPNE NAGRADE Din 50.000.—. POZOR! POZOR! Restavracija hotela »Metropol" (Miklič) Prispela nam je večja količina prvovrstnih vin in znižamo z današnjim dnem cene sledeče: Namizno belo in črno 8.-- Din, belo bizelj-sko in prvovrsten cviček 10.-- Din, Pikerčan 12.-- Din za liter. Vse samo prvovrstno blago. Prepričajte 3e in čudili se boste dobri kvaliteti in nizkim cenam! V kavarni in prireditveni dvorani pod kavarno vino 2 Din pri litru dražje. Dnevno prenos radio sporeda v restavraciji in na vrtu. 7218 K AUlO-AKTi v NO TERMALNO KOPALIŠČE OGLJIKOVE KISLINE DRAVSKA BANOVINA Penzijske cene: v glavni sezoni: Din 70.— dnevno. INDIKACIJE: P.eYroat««»m, »hi.«, len- I PavSelo« kura nred lo po bo4«®eL. pomanjkanje teka nertoeooot, »t- I sezoni veoiii 10 do» l^noof&IeroM itd. | 600 dinajjeT. iaMevijte taSrpn« breipiaftne prospekte od potni SVSh arado-r aii od k«f>» Uečw otp-av* Ritmike Topi oe. 157 POZOR! 7216 POZOR! ČEVLJARJI, SEDLARJI in KMETJE. Velika zaloga usnja, konkurenčno nizke cene! Kopita par Din 15.—. Vse vrste konjske opreme, jermena, torbic, aktovk 1, t d. L t d. Pridite gotovo, boste še prišli k meni! FRANC JENKO, Medvode sedlar, trgovec z usnjem in čevljarskimi potrebščinami DEKLIŠKI INTERNAT >VESN* V MARIBORU sprejema učenke vseh srednjih šol. Pomoč pri učenju in skrbno nadzorstvo. 7232 Natančnejše informacije daje i avnateljstvo > Vesne«. Preproge z« hodnike nr za srajce V/ napoiJefti- t/Lor& Cene nudim oglasom ženitva ki dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglati trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din L— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-motoc, »Kapital*, »V najem*. »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »informacije*, »Živali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka aii službe, plača ga vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro aH za dajanje naslova. Vsi ortali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pnstojbma za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—t pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dtn 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Za odgovor 3 Dlll v znamkah VI ZAMORETE DOMA ne da bi zanemarili svoj redni poklic, izpopolniti svoje praktično izkušnjo s teoretičnim znanjem sodobne tehnike ali sebi zasigurati donosen položaj v industriji in tehničnih strokah z učenjem na Jugoslovenski sekciji Politehničnega instituta v Parizu, ki nudi potom pismenega (dopisnega) pouka vsaki osebi možnost, brez ozira na starost, poklic, predhodno stopnjo izobrazbe, materijelno stanje, da dobi potrebno znanje v elek-tro-strojni in arhitektonsko-stavbeni stroki in to: monterja, risarja, nadzornika, pomočnika inženjerja in inženjerja. Tečaji so pisani razumljivo in v jugoslovenskem jeziku. Po dovršitvi študija in položenih izpitih dobe učenci odgovarjajoče diplome. Vpis v posamezne sekcije se vrši stalno. Za vsa potrebna pojasnila o programu »B« itd., ki jo damo brezplačno, se obrnite na Institut Polvtechnique, 53-ter, bouie-vard Suchet, Pariš (16-e), 94 Deklica t dežele, ki Je dovršila tri razrede meščanske šole, bi se šla učit v trgovino z mešanim blagom. kjer bi imela vso oskrbo v hišL Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17121-44 fimam Vaaka btsoda 50 pa.r; u dajanje naelova aii »a Šifro pa 3 Din. fl) Poslovodjo ■a V^r*'' VMW> ? po-tvšfevom «4>re.:oiemo takoj. Ponudb« na podružnioo »Jutra« v Mer bom pod »KaikuJa-nt«. 17139-1 Prodajalko 731 samostojno vodstvo špecerijske trgovine s kavcijo do 5000 Din iščem. Mesto je takoj nastopiti. 17002-1 Mlad dimnikarski pomočnik fcrossti, poštein iD zane*-*jiv, dobi me»to. a»»!tf s* je n« naslov: Lapuh Gustav. dimnikarski mojster, Brezovica pri Ljubljani. 16043-1 Mlajšo prodajalko izvežbano v papirni stroki, sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Papirna stroka«. 17079-1 Šofer * 8 do 12.000 Dtn kavcije. dobi takoj stalno službo na popolnoma novem avtobusu. Prednost ima trezen ln pošten. Pismene ponudbe na Jovo Dukič, avtobusno podjetje, Gračac, Lika . Prodajalka starejša in samostojna, posebno izurjena v špe-ceriji ln manufakturi. dobi nameščen je v trgovini Smigovc & Kosi. Šoštanj. 17110-1 Kuharico srednjih let, dobro Izvežbano gostilniške kuhinje in gospodintstva. sprejmem v Ljubljani. Biti mora pridna, poštena. zdrava in čedne zunanjosti. Nastop 1. julija. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojna in zanesljiva«. 17052-1 Trg. pomočnika resnega sprejm-em takoj t trgovino m^šaiK-ge blaga na deželi, proti meceni plačii 300 l>n ter hrani in eta-norKiu. Ponudbe na ogl. odlieiek »Jutra« pod šifro »Stalen«. 56008-1 Gospodinjo lepe zunanjosti, do 33 let staro, sprejme gospod. Ponudbe odposla-ti na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Čedna gospodinja«. 17113-1 Za manipulacijo moškega perila dravskega it firveiga, dobro moč, ki je popo»(n«nia vvšča krojenja., šivanja in adjii^tiraTija. — Imeti mora imijišie.nBkii iinp^t. da more f.-Kmos1 nojno voditi posip. V |> .n' pridejo SAmo prvo-vmuw? iroči. Pommdbe na og'as. oddf.tek < p^d »Slavonija c. 166C4-«! Služkinjo lra okracr« kuha in snažno opravka v bolj&o hišo spadajoča hišna dela, aprejnuem. iV™ eo le na do*f»jivp#rA dekie*« z dobrimi sprič-eva-ii. Naalov r o^asnani oddelku »Jutra.«. 17132-1 Fotograf, pomočnico tw> nad 20 let floro, sprpj-nm kot labora.ntko. Po-n*»dibe pod »I^aborantka« na oznani oddelek »Jutra« 17230-1 Brivskega pomočn. on»to>er}a in frizerk«, pr-vov*r»tne moča, s znanieim tKTmvroe o®. madjarščioe, MTrejmv takofi Mediiror, fri ser, K«L 17B21-1 Učenko p™ dno. aomo^ljivo wi dolav no. poet.pnih staršev, s.prej m (»m v trgovino mreMPija b '«ga i>n točilimoo. s 15. j n-nfltjem. Hrano in sptaoovanje v hiši. Po*v»dbe na naslov: Eimiii ja Roizin, Laško. 16SS8-44 Krepkega vaienca 73 ir^^Aco ojvrt, * Hrano wn it^mrvsn -p»m v hiš* tn-p takoj J«rrn«wn Jot,p. čtr-iwvroo!,j. 16S5S-44 Vajenca Ta kroiaštvo. prid-irftg«. z npo oskrbo Sf>rpim*F]. Pn-pri Drago Tršar. krojai?t.vo. Logatec. 1~1 <52-44 Učenca ^aprojmem T trrc^Tiimo e šip^rprijskim* bia-mm. — T,inWiat», Fi>~ Hiw»a nI. 36. 17555-44 Trg. učenko t Ljtfhliani sitanujočo — siprejme v šppo«je.!no t.rjro-vroo V. Leejai, Šft!pnl«u-r »o^a 3. 1730a-44 Dekle "kfi )« «mv>awv vodiit: r« gofi^vMjin..wti-vr> im kimotijrv.. tnikoj »prf.j-nw-m na de^pio. Plač« po dogovoru. Pop-tvi-bo pod šifro: »Takoj/54« n« ofrl. OJ»ieJek »J^utrac. 17154-iJ Prodajalko mešane stoofcp, dobro m«>t»TVO, r,a d s^irojm-pm. Kaeton Tfikoj. Pomuj^be * firpc^iai faprfcera! n« Jo^ko Kra-mar, Vodic« n^d L;i>bija-171564 Za hršmka vfte t iTuttljajiFki o&oK«ri flpreij-mom vtpokojonca. — Po-mvtbp na odideiok »Jatfa* pod ji4r* »Vre«. 139891 Frizerko bol,jfeo mor. fipi€ymve fam- ski aaiom v I^j. Pomndbe n« ogiaMr oddpflfflt >J'tWs»< pod »Da-meii eaion«. t.7>18M Zaslužek dotHte takoj. Za pojasnilo pošljite znamko 5 dinarjev na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gospodinjski predmet 17322-1 G. Th. Rotman: Vrtismrcek in Šilonoska spet na dehi Prestrašena sva se spogledala. Torej s« bili vendarle vlomili! A v terr je Brkač že odklenil vrata. Zgrabil naju je In naju potegnil pred gospo Zlatogladnioo. >Midva vas nisva okrpdia, Boq nama je priča, da f»e!< sem zacvilil. >To je moral atofiti kdo drugi; midva sv<: samo okno odprla in itristavila lestev, da bi mogla Šilonoska domov!« Dtn 100.— dnevno s*slnS igovor« poverjenik i obi«kov«o j«n privatnih itr^nk m posojil«! »Kreditna ndru^a«. Ljnhsiana. pp S07. Zi-amki ta odgovori 14478-1 Gospodična 5 pfcamiško_pr3kpo, sio^von-ičfflve in nemščiine ziniožina-primemo kavoijo, dobi sinSiio. Po-mudbe n« podrnš-nčoo >Jutra« Maribor »Refctrotehmiitio podi-Mje«. 17:716-1 Nočnega čuvaja rpakojonogn oroinika iš^e tvornišk« pod jot. jo t Lj»b-ija-m. Refereoc-e J na-nedbo tiare in dan nastopa po sla.ti na ogi««:®; oddelek ►Jutra« pod šifr® »StaJmo mesto«. 16780-1 Slaščičarko M OT4 t®di nekoiik« k« hati, sprejmem preko se sije. Ponudbe t m ved bo pieše »a na«lov: J. Ravnik, slaš&ičarara na Bledu Raznašalko za trgovino, 14 do 16 let staro, uljudno tn pošteno sprejme takoj AdoJf Vatovec, Ambrožev trg 3. 173^-1 Mlad pek. pomočnik ki bi raznašaJ tudi pecivo, dobd službo. Na slov do v 9 oglasni oddelek »Jutra«. 17364-1 Prodajalka ki vloži 20—30.000 Din v zdravo podjetje, dobi stalno name&čenje. Ponudbe pod »Stalno na-tneščenje« na oglasni oddelek »Jutra«. 17383-1 Šfvilja se priporoča za perilo ln popravila po nizki ceni. Proda lepo belo krilo ln več prtov. Soklič, Ceg-narjeva 4-IL 17371-1 Pleskarske in slik. pomočnike prvovrstne. sprejmem. Jelčič Angelo. Šiška, Celovška cesta 95. 17408-1 Foto pomočnika (co) i d-^bro praikeio, pprejm« r dtaltno (^'ngho fot)p>trgwi. na ia ainat. dfla in povečavo. pormdbe na osji. odde'ok »Jutra« pod š:fro ■Izrve^ban«. 17-f26-l Natakarico aH prodajalko m po^t/i1!«* «.-prejtr,em. Po-midbs na oddplpk *,Tut.r«< pod šifno »Pri.knp. 'jiva«. 17418-1 Frizerko prvovrstno. sprejmem takoj v LJubljani. Naslov v oglasnem odelku »Jutra«. 17413-1 Prodajalci (ke) zgovorni, poklic postranska stvar — potrebujemo 4 za savsko in 4 za dravsko ban. s fiksno mesečno plačo Din 2000 in še nekal premije za posečanje tnrovce". eo-stilničarlev ln obr+ni-kov. Kavcije zmožni od Din 400 nsnrej. Ponudbe z znamko za od<»o-"*or na ood^tižntco ».Tu-tra«. Mnrlbor pod »Takojšen nastop«. 17^40-1 69. Nato smo krenili vsi štirje k Zlatoglad-nični hiši; Brkač nas je spremil. Ne morete si misliti, kak pogled nas je čakal! Vse omare, vsi prodali so bili razbiti in izpraznjeni. >Le poglejta!« je vzklikala gospa Zlatogladnica. »Za to sem varčevala vse svoje življenje!« Debele solze so ji drle po licih in se lovile v obvezi, ki jo je še vedno nosila na smrčku. Učenca spr?!mem proti mali odškodnini. Magdalen-knM^ov^rriica. Maribor, Taborska v" ca S 17132-44 Vajenec z enoletno učio dobo v ti-*rovin! z mešnnlm blagom. ki 1e ftheol^ril dva r*.Tedod5ii}e pri eamukfmi g^vpodu «1i .>wi - vdova t5rpdin:iiih let — pridna in v«« cm a, w.š:«ii, ra tod« s kavoiro. Ceinj. «wv-nrnd-bp t» og^j«^! oddo^ok »Jnatra« r>od »Kaw«i.ia/S0« Mlada intel. vdova išče nameščen Je gospo (itn je pri boljšem gospodu evont. vdovcu 1—2 otrokoma. Gre tudi Izven Slovenije. Cenjene dopise pod: »Doma-čica* na oglasni oddelek »Jtrtra«. 173S2-2 Šofer s civilnim in vojaškim lapTbom. veS* vseh oo-prarll. ig^e s!užt>e h ka krSnemkoli avtu. Naslov oove oglae. oddelek »Jutra«. 17365-2 Mesarski ki prek a jčevalsk! pomočnik premooiilii ?lin€bo. V« rfov v i>{r'asnpim oddeiko >J«tra« pod »Pride.at. 17158 S Pošteno dekie x dežHe, vajono trgovine io gostilne, išče primprno službo. Event. gre nudi t mlokamo. Zatožna položiti kavoijo. Pooa»ibe na oci odd«lok »Jutra« pod šifro »foiteoa 0&*. 16970 8 Zmožen sJaščičar ISče namefičenta. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17133-2 Kovaški pomočnic vojaščine prost, trezen, dobro izurjen, išče za takoj, kakršnokoli zaposlitev. Lojze Lopati č. Krška vas. 13005-2 Prodajalko ki Ima pravico za deli-kateso iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Oskrba v hiši«. 17001-2 Mlajša prodajalka prikupljive zunantoeti. išče mesta v trgovini z mešanim blagom. Cenjene ponudbe je poslati na oglasni oddelek Jutra« pod značko »Mlajša moč«. 17001-2 Gospodična trgovsko naobražena dobra računarica. išče službe. Gre tudi k otroku, kot natakarica ali pomoč gospodinj. Fani Goršič. Gumnišče št. 17 Škofljica. 17053-2 Gdč. izučena šivilja z gospodinjsko šolo. iš*e službe sobarice ali kaj sličnega. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17082-2 Boljše dekle ki dobro kuha in opravlja vsa dela. želi službe pri majhni, boljši družini. Ponudbe pod značko »Poštens« na podružnico »Jutra« v Trbovljah. 17084-2 Btagajnlčarka Krroftna. vsoti pisarniških TO<> siožToe. Plo«n.«B>p na oe^asmi oddelek »Ju«"*« pod »Voč>! et.na (KC&fia«. 175190-« Mladenič proM, s prro' fd tlim trg. točajetn v Av-3tr» 3, cmoicMi nemečijio, i«vf?i.b«o T rPStaTraoijjikih wi nokoJiko v kuivnjskih poslih, išče pri wirnn ^poirfitev v hoteli »S Toč.ji rKita-vTnoij.i, Na Stopi e 15. »nlijoin. Ceait»!va. isr r tvp^ta -p pe- ka.ri.ja a!i podobno. g-re pu-dl na doSeio. Ponudbo na podimrSnico »Jtitre« Maribor pod »Brer soaršev«. 17.174-2 Boljše dekie t wia-n;wn nomičine, (fre kot nata-karic« a!i eoba-rica v ly>l'jBo rostaivraoijo. Ponudbe na ogiaf-ni oddelek vjuit«« pod »Provimoa<. Perfektna kuharica žoli na poiijo v penuijon %ti hote!. Tonnudbe na o(riač»n! »Joitra« pod afro »SeM«a«. 17186-2 Korespondentka poipolnoma samostojna v slovenskem, sibohrvatskem in nemškem jeziku, vešča ste-nofrafije vn prevajanja v vseh navedenih jerakib. i dogoletno prakso. želi mosto korespontentke. Ponudbe pod »Zanpsliiva moč« na očesni oddelek »Jutra«. 17207-2 Odvet. uradnica z divNetno prakso, vešča slove.ni>ke in m-mšike nn.yrafije, išče mes^o. Po mtdbe na oglastvi oddoiek »Jutra« pod »Marljiva«. 1731©-? Sobarica marljiva, poltena in zanesljiva z lenimi spričevali. želi službe s 15. Junijem. najrale v CpHu ali bllžnli okolici. Naslov »o izve v oodruž-nici »Jutra« v C^-ti. 17101-2 Fotograf 'nja prvovrstna retu®erka in operaterka, perfektna v nesratiTrnem ,n pozitivnem delo^snlu rr, dolgoletno prakso, iš^e s 1. lutijerr trai^io nameš^e-nie. ali družsbnika s kanltalom v svrv>o otvoritve ateliela. ker pose-duie lasten obrtni list. ponudbe na po-^mSrifoo »Jutra« v l'" pod značko: mox«. 17114-2 Gosno4ična * vpčimps»čino odivet. prakso ŽPvi ki kot brpTiplač.na prak-tilkantinia v odvetniško pisarno. Oer»ionp ponudbe na osrlas. oddelek »Jotra« p>d šifro »Delavna«. 17040-2 Natakarica WTnpa«tičina, z a n va, stana 27 let, z večjo kav-eriio, dobrimi sprif (»vali, vajema tudi kot plačilna, želi prfmemiti službo v meotn ali na dežel'. Na-»topi labko takoj. Reflek-tira na boljša mpsta.. Ponudbe na og^o^ni oddelek »Jutra« pod »Za.nos !iiSva«/868«. 17318-2 Delovodja bsol v pot »trojne deio^od-s.ke ioJe v Ljubljani, vešč vseh mootaž in popra^ii parnih iti električnih s.tro-jeTT, ve'iko!etni vodja delavnice. išče primerno me sto. — Ponudbe m og'a^ni oddelek »Jutra« pod šifro »Delovodja 29«. 170Ž2-2 Odvetniška uradnica z d^enotno prakso, vešča slovenske fn nemške st«-noprafij-e .išče mesto. Ponudbe m »gia^ni oddelek »Jutra« pod »Mar!;iva«. 16086-2 Točilec dobro verzlran in simpatičen. dober, star 30 let, želi premeniti službo, zmožen kavcije. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«, pod šifro »Simpatičen*. 17256-2 Mlad fant zanesljiv in pošten, ki razume nekaj vrtnarstva Išče primerno službo. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Vrtnar«. 17281-2 Urad. sooroga srednjih let. dobra kuharica ter zmožna vseh gospodinjskih del išče mesta k starejši dami ali kot. hotelska sobarica. Govori slovensko, srbohvatsko in nemško ■Ponudbo na oe'a«n1 oddelek »Jutra« pod »Dobra moč«. 17415-2 Starejša natakarica boTpMto in poSterm. Mi prf^r-oinitB T boMSo aJi rtma — že'i r»nmoni4« m o« to. Sfrejela b: prr. hidi mos-to prodajalke v krikom kopališkem aH letovi^kom kraju TTr-v^vtpkp ali SioivenTje. P/onj. P-mndbe na oi in Gorskem kr^ar-jo. ki p^rtuj« s eegB pod.jetja. Po nmifbe na ogofni oddelek »Juira^ pod zjiaoko »315«. 16901-6 Potniško mesto ali zastopstvo za dravsko banovino, katerekoli stroke za tovarno ali veletrgovino iščem. Sem dobro vpeljana starejša moč. Po nudbe pod »Agilen« na ogl. oddelek »Jutra« Maribor. 17141- Poverjenfke m zastopnike za v^ak k-aj v državi išč n» za obirkevanj-e privatnih od jem a! cev. Velik za siužek zagio-tovljen. Samo prvovre-tne moči pridejo poš-tev. ponudbe na naslov »Atlas«, Zagreb, Jurišičeva št. 5. " 16915-5 Potnika ta prodajo čevljev iščem Ponudbe pod »Potnik 100« no 0£'at?n.i oddelok »Jii trac. 17155-5 Akviziterje iščem za prodajo kri»ha Ponudbe na o?las. oddekk »Jutra« pod »Traje®«. 17334-5 Poverjenike in zastopnike po vsej Jugoslaviji sprejme »Za. druga«. — Ljubljana poštni predal 68. Lahek in velik zaslužek. 17378-5 Zastopnika za prodajo sadnih sokov iščemo. Pomudbe na ogi oddelek »Jutra« pod šifro •Nebenartik&l«. 17423-5 Prodam Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro S Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajaujo naslova ali za šifro p* 3 Din. (6) Dobra eksistenca se nudi na »o odločenim agivntom z našimi 40 ga-1 ameriškimi prodmeti. g-o-epodinjekimi predmeti in elegantnimi novostmi. — Fiksno plačilo. — »P;fo-c. Tjrševa 36. 17359-3 Viaka Poseda 1 Din; I za dajanje naslova aH I šifre pa 5 Din. (9) | Radio Eumlg, najboljše vrste, nov 110 do 250 voltov moči, dobi vso Evropo in Ameriko, prodam. Cena 2900 Din. Ponudbe pod značko: »Nov« na podružnico »Jutra« v Celju. 17112-9 Dvoelekironski aparat elektronkami vr<-d prodam za ;!60 Din. z« ajiod-t»o baterijo zadostujejo 4 šopoe baterije. Drc.nig, Ljubij&na, Drenikov vrb. 17157-9 Pouk Ba dajanj« naslova 3 Dm. (4) Za sprejemni izpit pripravlja profesor. Vod-matska ulica 14. 16973 4 Šofer, šola E. Čeh rjrševa f Dunajska) eesta SL 36. Zah te vaj te prospekt. 20 let Legatove šole v Mariboru 1913 — 1933 Začetek enoletnega trgovskega tečaja dne 9. septembra 1933. Lastni dijaški internat. Šolski programi brezplačno. — Maribor. Vrazova ulica 4. 17146-4 Sobni akvarij z 90 cm visokim stojalom, z vložensm kamenjem (gro-to) io z vodometom (višina curka 45 can), ki delu-« samostojno, brez črpal ke ali vodovoda. Naeio-v pod tn-ačko »Akvari«. 10O4S-6 Malinovec pristen in naraven, s čistini sladkorjem vkuha.n. ie dobi na malo in voliko v lekarni dr. G. Picofrli, Ljubljana, Dunajska cesta 6. 68-6 Otroške vozičke hi kolesa kupite dobro in poceni pri S. Rebolj & drog. Vošn.a bova 4. 171-6 Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afi-noriia tata. Maribor. Po-po^-teeva oiica 9. 186-6 Usnje v«e vrste po najnižjih cenah dobite pri Viktor Legan trgovina io tovarniška naloga u«>ia. Ljubljana, palača »Du.n»v« — Beethovnova ulica. 198 6 Otroški voziček dobro ohranjen nerodno naprodaj na Domobranski e. št. 191. 17066-6 Ugodno naprodaj zidoa masivna peodel ura z '.4 bitjem, ter umivalnik z marmornato ploščo io zrcalom, oboje starinsko, dobro ohranjeno, v rokoko izdelku. Ponudbe na ogl. oddelpk »Jutra« pod šifro »Razno«. lTOTi-6 Škripec Westen, na verige 500-3. malo rabit en, poceni proda Koutny, Medvedova 28. 17068-6 Fotoaparat S X 9. nov, poceni prodam. Naslov v ofi^asTTTn oddelku »Jutra«. 17209-6 Tra verze profila 18 do 40 etn ifl v dol-žinah od 4.0 do 8.0 m na,prodaj po ugodnih cenah. Informaoiie daje Tohn. L. Žvan, Ljobi.jana. Mar-momtova 17. 17184-6 Zidna in strešna opeka vseh vrst zopet v zalogi!!' Zidna opeka starega ln novega formata, opeka za brezometno zidavo, strešna zarezna. d voza-rezna preš. in bobrasta opeka. Votla in staniča-sta opeka velikega formata (»votlenjak«. sta nlčakl v 2kratni. 4krat-ni in 6kratnl velikosti normalne zidne opeke 7» ceneno ln lahko zidov-je, ki dobro držt toploto. — Plošče za tlakovanje podstrešja, skladišč itd. Lahke eradbene pio-Sče »Porollth« v debelosti od 3. 5 ln 8 cm. cenejše in boljše kakor inozemske gradbene plošče za vse vmesne stene bres tarverz in funda-menta, za toplotno izolacijo hladnih sten in za zunanje in vnanle OPnJevarne obloge ledenih sten. — »Hourdisrodkj v Križ*v-rvISIki niks 6»'l. O?--da ti oot>o'.~a.i novo na pr oda j na Poifeotk: eosta 15(11 dpsmo 17S96-6 Košaro in otroški voziček insro.-Ho proda Kuša'. Pod- miiščakova 14. 17Jlf 6 Štedilnik rTsobhe-d) v p 1 i k, belo pm a jii ran, po-nikijojl, 7/p'o dr^bro ohraojpTi, naprodaj. Naslov v r^lasnom oddfiku »Jntra«. 17325-6 Fotoaparat modpl ' . x UfSnjat-im p+ni-;jem ™ nrmon.iar.l prodam po ni7.ki c-eni. Nas'ov pove ojriastri oddelek »Jutra c. 17372-6 Železno blagajno srednjo, kupi Korolrisr. Ljubljana. Stari trg l-II. 1741§-7 Avto-kovčeg kopnn. Pooudbe na aatto* Uarschiir»r, Ljubljana, Hrani iinečTi« ceeta št. 4, teio-fon 31-83. 16779-7 Kolesa ta bessdo. Ogia«i uo-crjaJiiega zrvačaja pc 50 par beseda. Za jan;« naslova ali n šifro 8 Din, ocipoma 5 Din. fl/1) Kolo diTka'n*> aH po'di-'sa!rvo. znamke »Pariš«, skoro novo prodam. Naslov v tvgi. ndd^ka »Jutra«. 16001-12 Pralni aparat Jotvn-ov Volldam^iif štev. 3 p^oda Tribuč, Gorice, Tr-iažka ceeta 6, telefon 17353 6 Bojler t kompletno vodogrrlno napravo proda Tribuč. Giin-ce. Tržaška cesta št po-. 6. te'of«n 36fi5. 1.73&1 -6 Vrtne stole rlo^ijvve. proda Tribuč, Glirnoe, Tržaška cesta 6 — telefon 3605. 17350-6 Vreče «!adkomo im kavn-p r>r«da Podbevšok Fiffiip, CoVvšVa cest« 1.14. 17053-6 Prodam: vitritno. škrimje, porcelan, angleški i/n kinoški im razno. Frsnikmr>9i»ka 9. Liub-Ijana VII. 1719Č-6 Obiskovalcem velesejma! Prodno odločite za nakup otomane, spa'»ipjra fo-tolja ali drvan«, b'a>'i ceni. prodam po nizki L'nbi;ana, Dolenjska c.,3, M-.-l-.a« Alojz. 17190-10 Tovorni avto IVi tonsk: prodam za ^»OO Di:i, tudi ru obroke. Ta-fekar. Prazersko. 17227-10 FN motorna kolesa po zr,lžan:h cenah razstavljena Me suni trg 17 v Ljubljani.. 17204-10 Otroška postelja lopa, poceni na-proda i v Lpavčevi ulici 2, pritličje (mestne hiše za topničar-sko vojašnico). 17297-12 Kmečko sobo originalno, zaradi odpo-tovanja prodam. Naslov v oglasnem odelku »Ju tra«. 17265-12 BM\V avto dvosr-držni, odi.rt, prod3 H. Ki-rvda, Ljubljana. Mestni trg. 1724M-JO Puch 250 ccm prodam za knjižico kateregakoli zaroda. Her-bersteinova 18. 17321-10 Limuzino Fiat 514 luksuzno opremljeno, s štirimi vratmi. z brezhibno delujočim motorjem. lepega izgleda, poraba bencina ca 10 1 na 100 km. ugodno prodam J. žirovnik. Ljubljana, Tavčarjeva 6. 17308-10 Odprt osebni avto Stirisedežnl, malo vožen zamenjam za vino ali les. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Vino«. 17356-10 Ugodna prilika! rroda se pol tovorni avto »Austro Fiat«, no-eilnost 6—R00 kg. primeren za mesarja ali peka Cena 10.000 Din. Oeloda se ga lahko v gostilni Novak. Rimska cesta 19. 17386-10 Pohištvo Na obroke' Na hranilne knjižice! šperane spalnice 3000,-pleskane 1800,- kuh. oprave 850,- kuh. kredence 450,-dinarjev. Vse drugo pohištvo dobite najceneje pri mizarstvu »Sava kolodvorska 18. Miklošičeva 6. Telefon 27-30 17286-12 Pohištvo •t trdega sn mehkega lesa ugodno kupite le pri Av-jrusit ^em^tu, Zg. Slwka 132, Vodnikova c- 17313-12 Dekliško spalnico Vrem-oma jliraTio. p*-oda Tri-btnč. GHn-c.c. Tržaška R. telefon JOffi. 17352-12 Otroška po&teliica ugodno naprodaj. Po-:zve od to 1. do 2. ure na Starem trgu štev. 71. 1-evo. 17:;%-: 2 Vsaka beseda 1 Din: za iajanje naslova ali za 8;fro pa 5 Din. /16! r Vsaka beseda 1 Din; ia dajanje naslova ali t* šifro pa 5 Din. (18) Na binkoštne praznike zopet odprta -estavraeija v K-^z.ih pri Trobcu. — S>oje goste vljiudn« vabi rev! Trobec. " Iii9t4 IS Pozor! Tam prav blizu magis-t-c-'a ob cesti h.sa mi ctoji, C lub in pa pogačo. Ta * -»'.ka se. In drug obira, »rav-n godba krasno »vira. Se priporoča C:glič, rertavrater »Pod Ska.vo«, Ji.-".ni trg ld. 17233-18 Danes vsi v gostiino Šibenik Kersnikova ulica i. Na ražnju pečeno jagnje. Dobro dalmatinsko vi no iz lastnih vinogradov. Priporoma se Bujas Martin. 17254-18 Vi vsi M hočete res dobro kapljico, pridite ter poku- si te. — Oost-ilna Jugo-slavia, Tvrševa cesta, nasproti artilerijske vojašnice. 17295-18 Koncert *a V/rok ošt-no nedeljo in -y- i.-dp-I ek na vese o zabavo vabi resta vre ktb oprav po to!« nizki coni proo« Jomp hivnis. Zz Šiška 51. pod hr.p-tm 14430-12 Pisalno mizo iz trdega le«a. dobro ohranjeno prodam. Bleiweisova cesta 20. pritličje, levo. 17300 12 Spalnici in kuhinjo zaradi pomanjkanja prostora prodam po globoko znižanih cenah. Tudi na obroke ali dobre knjižice. Vidmar. Zg. Sišfca. 17409-12. Vložne knjižice Mestne hranilnice. K m prek e posojilnice, I'rve hrvatske št-edionice nn Zadružne go-sp-^d3rske banke kuipi-mo proti takojšnji gotovini. — Posredovalci so izključen-i. Komanditn« d r a i b a M. Janko! e, Ljubljana. Še^e-n-burgova ulica št. 6/n. Telefon 30 52. KSSOS-lfi 4000 Din posojila rabim nujno, proti dobri zaranciji itn 10% obres-ti. katere plačam na.prej. Ponudbe na podrnžnioo Ju.tra v Mariboru pod »40.10«. 17129-16 50—100.000 Din poe-oj-Ma v gotovimi ali v vlogah pri Ljird Vk i in Knu-ti-ki posojilnici v Ljnb-Ijani, iščem za eno leto na veliko posoe-tvo v bližini Ljubljane, proti prvo-vreMK-mu jamstvu. — Tudi hraniJoo vlogo vrnem v 1 ietn v gotovini i-n « po!no vs.oto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ►Dm 100.CMK3«. lt©!>V!6 Starejša moška oseba 7, gotovino do 30.000 dinarjev, kateri znesek se lahko vknjiži na hišo, se sprejme na dosmrtno oskrbo. Hiša se tudi proda ali odda v najem. Naslov se Izve v podružnici »Jutra« v Celju. 17103-16 Hranilno knjižico pet do deset tisoč dinarjev Kmetske hranilnice v Celju prodam ali zamenjam za Ljudsko ali Celjsko. Eventuelno tudi za les ali manufak-turo. Ponudbe pod značko: »Ugodna zamena« na podružnico »Jutra« v Celju. 17105-16 S 100—150.000 Din pristopim k trg. podjetju. P-ogoji: garancija za vložek in osebno sodelovanje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jixtra« pod »Trgovina«. 17323-16 5000 Din posojila iščem za kratek čas. proti 100 % jamftvu. Ponudbe na »Brezskrben«. u-tra« po 17360-1 16 Vinotoč v Celju na »Starem gradu« pri Fanlnger, se danes otvoril 17102-19 Kdor posodi 25.000 dobi stanovanje za obresti. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Takoj l.V 17336-16 Kompanjona s 50.000 Din za rentabilno in razširjeno podjetje s podružnicami iščem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod: »Kompanjon 50.000«. 17382-16 Avtodelavnica obstoječa ie v** lot, ki ima tudi a-rtomobitek«" za- tsV«ps:ivo in prodajo re-zorvmh doiov išče družabnika » kaptalo-m 40^-50.000 Din v prometnem mestu dravsko bono-vime. Fvent. ip-to tudi oddam ali prodam. Ponudbe na pod ni ž. Jutra v Celjiu pod značko »Siguren zaslužek«, 16902-16 Posoiilo 120.000 Din rečem za nakup lepega po-sestva r,a prometnem kraju. TitTMm dve posestvi in hranilne knjižice. Xa«!iw v oglasnem oddelku »Jutra«. 17164-16 Prodam vlogo Zadružne gospodar, ban-ke za 12.000 Din. in vlogo Meetne za 1200 Din. Po n-ndbe na og-asni oddelek fJ-u-tra« pod »Devetdeset«. 17283-16 Potrebujete denar? Zau-pajito sploh svoje skrbi pos-vet-cvalni^i »Mar-c-tan«. Maribor, Slovenska 32. (Vpisnina Dim 10.—.) 1717-1-16 Pojasnila za brezobrestna posojjla proti 30 letmemi. amortizacijskemu odplačevanj« daje glavni zastopnik »Edinosti«. vzn jem nega gospodarskega društva r. z. i o. z. Jakob Zagode. Ljub-ija-na, Miklošičeva c. 28.1. 17231-16 Knjižico Kmetrke posojilnice — z v'ogo 8—10.000 Din kupim Saslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17294-16 Posojila proti dolgoletnemu odplačevanju. za razdolžitev, nakup najrazMfcnojžib pre mični-n !e nepremičnin, ta io-to itd., oodeljujo: »Mo-bi-lrc« ladrnga«. Ljnbljana. M^tal 25/1. Uče pov *od poverjenike! 14387-16 Kdo posodi ali odstopi vlogo 15.000 Din Ljub-lianske kreditne banke ali Mestne hranilnice na ugodno mesečno plačilo. Ponudbe pod šifro »Obrt-trgovina« na ogl. oddelek »Jutra«. 17336-16 Gotov denar posoja na ugodno odplačevanje »Zadruga«, Ljubliana, poštni predal 68. Za odgovor priložiti znamke. 17379-16 Zlatnike deset in dvajsetkronske večje število ali tudi posamezne prodam. Re-flektanti nai javijo naslov pod »Zlatniki« na oglasni oddelek »Jutra« 17421-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske. Din 6000, prodamo proti primerni gotovini. Tovarna Lutz -p?či, Ljubljana - Slška. 17404-16 8 222 33 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova «H za šifro p« 5 Din. (17) Trgovino mešanega blaga, stanovanje in krasna skladišča. oddam za malo najemnino v večjem kraju ob železnici. Posebno pripravno za prodajo deželnih pridelkov in moke na debelo. Cenjene ponudbe pod »Velik promet« na oglasni oddelek »Jutra«. 17078-17 Trgovino v Ljub!'ani oddam v najem ali prodam pod ugodnimi-Pogoji, na najiboljšem prosto m. Ponndbe na og'asini oddelek »Jutra« pod šifro Trgovina 83«. '16883-17 Gostilno z imvo-ntarjom, v bl-reini Dortroa' oddam v najini Prednost s kav^i-jo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra c. 1600!-IT Lokal in skladišč© oddam tak-oj v najem v no-pos-rc-dgni bMžiiji Vodtuik«-voga trga. NTaslov v oglas. i>dde-ltu »Jutra«. 1T196-.17 Restavracijo gor. kolodvor, Ljubljana takoj oddam. Več pri Fr. Kregar. Medvedova c. S. tel. 2444. . 17-315-17 Gradič Pafkovo na Blokah poe na podružnico »Jntra« v Maribor« pod »Dobičkan-osno«. 17131-20 Lepo vilo 14 sob, 3 kuhinje, v najboljšem Man ju. na Bledu prodam aii zamenjam za vilo »li hišo v Ljubljani. Ponudbe na ogla-s. oddelek »Jutra« pod šifro »Prilika 250.000«. 16883-20 Stavbno parček) l*po. proti jotovini prodam oa Kod«jevem. Naslov pove ogasni oddelek »Jutra«. 16026-20 Enodruž. novo vilo z obsežnim .ograjenim zemljiščem, 10 minut cd centruma Bleda proti Zasipu takoj oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »Enodružinsko«. 17087-20 Hišo ali parcelo dvo- al! tri stanovanjsko, v ljubljanski okolici aH ob Dunajski cesti, kupim- Ponudbe z navedbo cene pod sGo-tovlna 47« na otzlasni oddelek »Jutra«. 17047-20 Vinotoč vpeljan, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17046-19 Poslovne lokale obstoječe iT 2 »ob. z vodovodom, cenono, išče tari-stovski, k i* »Skala«. Pn-nu.d-be z na^-edibn cene na T. K. 3ka!a, Masarvkova št. 14/11. 17030-19 Trgovski lokal * inventarjem, dobro vpeljan. na najbolj promeitmka-_ 16S5319 Dva lokala oddam v sredini mesta — enega takoj, enega pa « 1. avgustom. Nas-lor pove oglasni oddelek »Jutra«. 16934-19 Pisarniške prostore »račne in svetle odda u va-rovainica »D n n a v« t svoji palači na Aleksandrovi ce-=ti. Informacije se dobijo istota-m v družbeni P'M vi»>l. 16035-19 Lokal oddam v Plorijanski ul. 6 Pomudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »DobeT promet«. 17397-19 Foto-trgovino visoko rentabilno s temnicami, opremo, koncesijo v strogem centru, pripravno za vsakega, tudi z malo foto-ama-tersko prakso, nujno prodamo. Potrebno ca. 60.000 Din. Cenj. ponudbe pod: »88« na oglasni oddelek »Jutra«. 17425-19 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova aH za šifro pa 5 Din. (20) Majhno posestvo prodam za 8000 Din na Dolenjskem pol ure od mesta. Poizve se pri L. K. Nove Jarše 23, Svet Križ, Ljubljana. 17434-20 Hiša s 4 stanovanji naprodaj. Pcbrežle pri Mariboru, Gubčc* ulica 68. 17134-20 Enodruž. nova hiša t.akot naprodaj za Din 26.000.—. Pobrežle pri Mariboru, Gubče~« ulica 66. 17135.20 Novozidano hišo prodam, tri sobe. kuhinja. vrt in studenec. — Pobrale pri Mariboru. Stranska ulica 17126-20 Solnčna parcela lepa lega, naprodaj tudi s hranilno knilžico N^vrKlni dom Delavska pekama, Maribor. 17140-20 Dvoje stavbišč pri Dev. M. v Polju po 850 n!, deloma njiva, deloma gozd, ob cesti blizu kolodvora ugodno na prodaj. Pojasnila daje: Jožef Zajec, posestnik. Gor. Zadobrova 8. pošta Dev. M. v Polju. 17009-20 Posestvo arondirano, 16 oralov z inventarjem vred blizu Rogaške Slatine prodam za 110.000 Dtn. Prodam proti hranilni knjižici. Ignac Krošel, Florijan, p. Rogatec. 16997-16 Posestvo 11 in pol oralov, pri 6v. Petru prt Mariboru, sa-donosnik .njive, gozd, pašniki, stanovanjsko ln vlničarsko poslopje, hlevi, vse arondirano, v najboljšem stanju, tri-četrt ure od Glavnega trga, četrt ure od mestne avtobusne postaje, naprodaj. Vprašati: Pečar, pri K<toviču, Glavni trg 23, Maribor. 17127-20 Tovarna za bučno olje * stanovanjsko hlžo, 10 let obstoječa, krasno vpeljana, izdelava mesečno 8 do 10 vagonov bučnic, lep donos, se proda zaradi starosti po nizki ceni ali se vzame držabnika s 300.000 Din. Strokovno znanje nI potrebno. Dopis na Zwitter, Maribor* Stritarjeva 5. 17142-20 Posestvo v Celju z 20 orali zemlje, hišo in gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju, četrt ure oddaljeno od centruma, proda Valentin Vede. Zagrad St. 20 pri Ceiju. 17111-20 Kupim posestvo v prometnem kraju, cena do 80.000 Din. Ponudbe z natančnim opisom in ceno na naslov: Alojz Ferenc, Mala Nedelja, pošta Ljutomer. 17150-20 Hišo z vrtom in njivami, na Dolenjskem kupim proti gotovini — ▼ ceni 8—10.000 Din. Ponudbe na podro4n;co Jutra v Novem me»tu pod šifro »Takoj II«. 16931-20 Prodam hišo v Zeleni jami. Zvezna nI. 3. Potreben kapita! 25.000 Din. 17587 30 Parcelo '»b O^ovški c«*"; do 7a-ptiž. t mneri 500m5 ki ur* m takoj. Plačljivo pol v gotovini, po! s prepi-som v'oge v Kmo.re.ki hr»ni!n »Jutra« v Novem mes-tn pod »Miroljubno^'«. J7316-20 Opekarna b'"™ večjega trga n« Stajer»kcm 7 ptannvamj-ekift biAo ugodino prodam. Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra« pod »Opekarna«. 17223-20 Enodružinsko hišo s trg. lokalom, trafiko in '.-rfvm b'%.u remiie p-odam proti gotio^-i-ni«. Na«!ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17197-20 Majhno hišico ln 1000 m« vrta v Trnovem zamenjam samo za parcelo, najrajši ob Dolenjski cesti, eventuelno tudi ceneje prodam. — Naslov: Andlovic. So-darska 2-a. 17355-20 Sredi Ljubljane prodam enodružinsko podkle«tno hišo. 4 sobe. kabinet ter veliki zasajeni vrt. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 17362-20 Novo hišo tristanovanj ska, 900 m! vrta, prodam. — Poizve se Zg. šiška 216, pod Hribom. Istotam se odda dvosobno stanovanje. 17368-20 Hišo r dobrem stanju, z dobro vpeljano gostilno, vrtom in njivami, na prometni točki, v lepem kraju Dolenjske prodam le proti gotovini. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 17381-20 Več parcel vseh velikosti naprodaj, ▼ bližini mesta, tudi proti odplačevanju, v najlepših legah. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »MoJ dom 1122«. 17399-20 Hiša vlsokopritlična, popolnoma Se neizgotovljena. katero eventuelno tudi izgotovim, ceno naprodaj. Stanovanje na razpolago. Jarše St. 64. Sv. Križ. 17123-20 Parcelo v idealni legi pod Rožnikom ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »J uitra«. 17406-20 Vila naprodaj Ugodna prodaj«-! Ugodni odplačilo™ pogoji. Dvonadstropna nova vila, komfortno opremljena, pripravna za penzijo®, g 15 sobami in pritiklina-mi — zdaj oddana za 4 stanovanja po 3 sobe s pritikli-nam-i, i l-etn-im donosom 28.000 Din, i razgledom na plažo Crikveaice, naprodaj ra 285.000 Din. Poizve se v gostilni Zulijan v Ljubljani in Crikvenici. 17344 20 Stavbne parcele v Aleševčevl ulici, m! 35—45 Din, pod mesto spadajoče, vodovod, pesek, gramoz, elektrika na licu mesta. Sprejmem tudi hranilne knjižice. Pojasnila daje Sagmel-ster, Celovška 78. 17431-20 Posestvo » lepo OTdai&n hišo s 4 hi več (»ohami, ter 10—15 oralov zemlje bi kupi'!. Obširne ponudbe z navedbo cene na naslov: Ernst. Zagreb, Draškovičev« 59/TT. 16928-20 Mlinsko posestvo n« #ta'nl močni vodi. v lepem kraju na ravnini ob glavni cesti prodam z« Din 300.000. NasViv v oglasnem oddelku »Jutra«. 16836-20 Vodno moč 120 Ks. * novim poslopjem Jn žago, v lepem kra™ na ravnini ob glavni cesti prodam za 200.000 D'n. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16837-20 Novo hišo z vrtom 2 dvosobni in 2 enosobni stanovanji, r elektrik-o i-n vodovodom v bi«i. » mirni legi. 10 minut od Kranj« prodam. — Pojasnila daje lastnik- Primskovo St. 112 pri Kranju. 10925-20 Hišo v Mariboru kupim na knjižico Spodnje Štajerske lijtidske. Pomidbe pod »80.000« na po-dru-SnifcO »Ju-tra« v Man- ____ _ boru. 17010 cesta 12. Štiristanovanj. vilo konJo».no, v cenoi"u Ljubljane in na periferiji krasno novozidano dvonadstropno hišo z dobrol/*>čo restavracijo prodam s prevzemom hipoteke, ostalo v hranilnih knjižicah. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelo rentabilno«. 17432-20 Prodam kavarno z vsemi potrebnimi koncesijama. Pogodba gotova za 5 let. Brez konkurence. Prodam zaradi prevzema drugega posla. Turška kavarna. Varaždin. 17180-20 Hišo z gostilno In trafiko v ljubljanski okolici proda za 140.000 dinarjev. Realltetna pisarna GraSek. Liublja-na. Masarykova 12. 17319-20 Parcelo na Ježici lepo. ugodno prodam. Ponudbe pod »V gotovini« na oglasni oddelek »Jutra«. 17310-20 Hotel s posestvom p-od.-Tr «'«! zamenjam v 'o-p»m r-gu za h:šo v 7,ag'e-bu. Mariboru a i L:uh"an:. Vrednost, ra 4.-*i.riiVi TVn. Pomidbe na podružnico »Jutra« v M« r'boru pod šifro »Letovišče«. 17175-20 Solnčno parcelo v Ljubljani poceni prodam Naslov v og as-nem oddelku »Jutra«. 16773-20 Manjše posestvo -v-iograd. sadovnjak, trav-1 P . nt:-ive, a nio-v« rajnko in ginnpodnrfkn poslr.ple. v neposredni Kižiinn" Maribora oeno na prodaj. — N.a <1 ov v podružni-ri ^Jutra« Maribor. 17179-20 Trgovska hiša trinad.«trofsna. s 4 t.-g-*>v-s ki mi lokali. R stanovanji in s podipri-tlič-oimi stanovanji sr<-d'l mesta v naj-l-epš-1 legi pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Na-s'ov v Dredn-išnu »S!-ov. Naroda« med S. in 13. uro 17233-20 Dvodružmsko hl51co pri Ljubi ianl. blizu Tyrše"e fDunalske) ceste 65.000 Din -proda deloma za knli^lce R°alltetn«) rv?«!arna ^ra-^ek. Li"bljana, rykova 12. 17317-20 Prodam novo enonadstropno hl-^o. Prevzeti Je dolg 90 tteoč flfnnriev, za ostalih 90.000 sorelmem knUžlce katereeakoll Bft-voda v T.nibUanl. Realltetna pisar"« GraSek. LlublJa^a, Ma.««rvkova 17318-20 Enonadstropna hiša nova, takoj narvodaj. To-tc.ve se: rodroanik. c. 9. St. 555. 17232-20 Enonadstropno hišo prodam aH dam v na:em. Vselitev in k-jšn^a takoj. Josic Pogačar, Kam-n-lk. 17^30-20 VečjU kompleks zemljišča pod Roinikom naprodaj. Ptnvbni svet. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17202-°0 D vosta novan jsko hišico tiC°dno prodam. Moste pri Ljubljani, Koroščevn 13. 173S4-20 Jmt Realitetna pisarna dru-iba 1 o. t. Ljubljana, Miklošičeva c. 4 prodaja: VILO, novo zid« no, eno-družinsko. 6 sob. krrni-fort, 1200 m' vrta, Mir' je, 360.000 Din; BI&O, novozidano, 2 dvosobni stanovanj-i, 530 m® v-ru, .20 minut od tramvaja. Din 70.000; HIoO, novozidano. šeststa-novanjsko, 400 m' vrta, Zg. Šiška, Din 150.000; HIŠO. novozidano. 4 eno sobna stanovanja, 3300 m1 vrta, pri karlovskem moe.tu. Dm 160.000; HISO. enonadstropno, trg. lokal, eno dvosobno in dve trisobni stanovanji, center. Din 200.000. HISO, novozidano, tri dvosobna stanovanja, cc« 400 m' vrta, Moste -Din 200.000; HIŠO. enonadstropno. novozidano, eno enosobno, dve dvosobni stanovanji 500 u' vrta, Zg. Šiška. 190.000 Din: HIŠO. novozidano. v surovem sta-nj-u, pod streho, 400 m' vrta, Bežigrad Din 130.000: HIŠO. novozidano. 2 dvosobni stanovanji. 600 m' vrta. Zg. Šiška, »5.000 Diu; HIŠO. novozidano, trista-jOTaojfko. 300 m1 vrta, Kolezija. Din 165.000; HIŠO z vpeljano trgovino, trg. lokal, S sobe, kuhinja, pritikMne, delavnice. 2000 m» vrta, Šiška. Din 500.000; HISO s 300 m1 veliko delavnico, trisobno stanovanje. 1200 m' vrta, bli-zxs tramvaja in kolodvora, po ugodni ceni; Parcele: KODELTEVO, 400 ms po 60 Djn; MOSTE, 434 m' po 60, in 800 m1 po 95 Din; ZG ŠIŠKA. 404 m' po 90 Din. 500—700 m« po 55 Din: TRNOVO: 600 m« *a Din 15.000, 700 m 2 po 70 Din in 550 m! za 35.000 Din; PRT MARTINOVI CESH7 750 m» po 1.10 Din m*. Poleg tega več drugih st« novanjskih, trg. hiš. ▼ mestu, na deželi, kmečka posestva, gostilne itd parcele v mestu in vseh predmestjih, v največji iT.beri, po najugodnejših conah. 17293-20 Parcelo 600 m: pri restavraciji Martin. Zg. šiška, prodam. Sv. Petra c. 87. 17242-20 Mlin za fino mletje krede. Vtaolina se išče blizu žel. postaje. Ponudbe pod Mlin«, na oglasni oddelek ?Jutra«. 17274-20 Parcelo 1000 m! kupim v bli?ini mesta z knjižico Mestne hranilnice ljubljanske Din 10.000 ln v gotovini Din 2000. — Naslov v oglasnem oddelku r.T-u-tra«. 1-245-20 Vilo kupim v Ljubljani, ponudbe t navedbo cene na o.gla-=ni od-d"'ek ».Tii-trac pod zhačko »Vila 27«. 17027-30 S tanovanje Vsaka beseda 1 Din: za dajanje nasiova ali ra šifro i>a 5 Din. (31) Udobno stanovanje 2 ve!iki.h in 1 manjše sobe oddam takoj aii pozneje na Vrtači 4. 17117-31 Stanovanje 3 parketaramh sob, kubi-nj-e in pri tik I in ze 700 Din oddam v Koleri ji. Zelena pot 6. 16932-31 Pristopajte k Druš-ru stanovanj, na 'emnikov. Gajerva ulica — Nebotičnik III. 373-31 2 komfortni stanovanji tri- in petsohno odda M varoval itiea »Dunav« v svoji palači na Al-eksa-iidrovi cesti. Informacije se dob"jo istota-m v družbeni pisarni. 17043 31 Trisob. stanovanje s predsobo, kopalnico, bal tonom i-n vsemi pritikiina mi oddam takoj ali s 1. ju-iij&m. Naslov v oglas, odde.ku »Jutra«. 17258-21 Stanovanje obstoječe iz sobe, kuh;nje in pritl-klin, oddam malo-član?kt družini v MostaJi. Oiglarjeva :!9. Vselitev je mog'>ča takoj. 1724S-31 Dvoje stanovanj cnosobnih, s prostornimi pritiiklinami, oddam p"d Roinikoni. eno takoj, eno pa z jul:jem. Nas ov pove ogasni oddelek »Jutra«. 172jI-21 Stanovanje 1 sobe in ku'hrnje — t«" prazno sobo takoj oddam na Ježici. Mala vas 42 172 47 21 Kupim stanovanje Tonudbe na oglas. oddr'ck »Jutra« pod značko »Hiša 120.000«. 17277-31 Enosob. stanovanje veliko in suho, oddc.n z avgustom blizu tramvaja v Vodmatu. Tredovičeva 11. 17271-21 Trisob. stanovanje oddam s 15. julijem. Po nndbe na oglasni odde-lck »J u-tra« pod »Trisobno«. 17069-21 Stanovanje tri- ali stirisobno, v centru mesta oddam. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod značko »Komfortno«. 17090-21 Stanovanje pet- ali šestsobno, pripravno za urad, zdravnika ali slično, oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cen-trum«. 17089-21 Solnčno stanovanje parterno. v vrtu, sesto-ječe iz 2 sob, kopalnice, sobe za služkinjo in vseh pritiklin ugodno oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Udobno«. 17091-21 Enosob. stanovanje s pritiklinami oddam v Zeleni jami, Prešernova ul. 24. Vprašati Pohll-nova ul 2. 17098-21 Kupim hišo v L:nb'jani. Plačam v gotovini takoj 150.000 Din. Ostalo po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Me=to«. 1732-4 20 Lepa stavbišča ra vile, ob nov-oprojektira-ni trHci izmed Tyrševe in Kobaridsfce ulice — ter 2 stavbišči za hiši o-b Tyrševi cesti naprodaj. Informacije v Jadraneko-podunavski banki v LJubljani. pri dir. Djinovskem. 14922-20 Sobo in kuhinjo oddam takoj. Poizve se na Sv. Petra cesti štev. r>7. 17037-31 Dvosob. stanovanje s priitr(k''ii-n«mi oddam s 1. averustom v Rož-ni dolini — ces-ta V,".9. 17018-31 Dvosob. stanovanje moderno in »olnčno, e pritiklinami poceni odda-m s 1. avgustom na Ižanski cesti St." 159. 17034-31 Dvosob. stanovanie s priitikii nami., vod ovod om in elektriko poceni oddam f 1. julijem ali pozneje v Zoletei jami — Detelova 32. 17014-21 Štirisob. stanovanie s koy»a!nioo, v sredini Ljubljane oddam e 1. avgustom 1933. Zelo ugodno xa zdravnika ali roboteh-ntka. Naslov v aglasnem oddelku »Jutra«. 16959-51 Stanovanje eno- ali trisobno, z elektriko in vodovodom oddam s 1. i-u^jem v Novem Vodmatu, Slapničarjeva n!. 10 16914 21 Sobo in kuhinjo oddam mirni ženski os-ebi. NasJov v oglasnem oddeik« »J uitrs«. 16946-31 Enosob. stanovanje s pritiklina-mi iišče raknn-sk- pftT bre* otirok. Gre tudi ra hišnfka. Cenj. j»o nud-be na ©'las®! oddelek »Jutra« p<«3 »Profes-ijo-nist«. 17169-31 Dvonadstropne hiše s trgovskimi lokali, na zelo prometnem kraju LJubljane, naprodaj — Ponudbe pod »400.000« na ogl. odd. »Jutra« 16604-20 Posestvo ali trg. pekovsko hišo kupim n« prometnem krajo ljubljanske okolice. Cena 100—200.000 Din. Ponudbe na naslov: Trfcni.k Rafael, Ljubljana, Tržaška cesta 4 17301-20 Trisob. stanovanie prostorno, s pritiklinami. balkonom, oddam. Ogled od 10. do 12. Naslov v oglasn« moddeiku »J u-tra« 17167-31 Enosob. stanovanje oddam 15. junija ali 1. jn-lija ra 150 Din. Sto žice St. 9il. . 17188-31 Trisob. stanovanie prrt.ikline, oddam takoj ali pozneje. Frankopan.sk« 9. Ljiutb! j« na 7. 17191-21 2 enosobni stvanovanii s pritiklinami, ia 200. o*. 330 Din takoj oddam oa novici, Junakova pot 55. 17253-21 Trisob. stanovanje solnčno, « kopalnico in vrtom oddam z a.vguste-n na Bleitvciiovi cesti t>TI levo. 17372-21 2 stanovanji tri- i-n dvosobno s priti-kli-nami oddam v Orlovi ulici žl. 17275-31 Enosob. stanovanje man^ard-no, oddam s 1. juiiij-em 1 aii 2 osebama v Sp. Šiški, Lepodvorek« nI. št. 30. 17280-31 Stanovanje dveh sob, kuhinje, kabineta in shrambe v I. nadstropju LjuMjana VII, cesta n. št, 63, oddam s 1. julijem. 17238-20 Trisob. stanovanje komfortno, odda.m takoj. Knezova 37, pri novi šišenski cerkvi. 171«9-21 Trisob. stanovanje le-po, sončno, z vsem ko-m-fortom, ce-n-tr. kurjavo, oddam s 1. avgustom v I^ev-stikovi ui. 35. 17199-31 V Dalmatinovi ul. oddam z avgustom trisobno stanovanje, s kopalnico Vn pri-ti-klirvami. Vprašati v Dalmatinovi u»i 5/1. 17273-21 Stanovanje 2 sob in pritikKa, vodovod. elektrika. praVca, oddGm s 1. jui^jem L,-v-»tva U. 17203-21 Enosob. stanovanje s pritiklinami oddam v šlNki, Janš*\a c-sta 14, 17330-31 Dvosob. stanovanje s prt: klinami oddaja s 1. julijem v vil: »Ml-lada« — G u'ica št. 6, pri Ku- bični tovarni. i73S3-tU Trisob. stanovanje e'"-gant.no, s kopalnico ra (560 Din oddam. Ponudbe na ogla = nt 1. -ielek »Jutra« jx>d rrjčto »šiška«. 1~303-21 Dvosob. stanovanje • kinhinjo takoj oddam r Ro<ž-ui doilni, cesta 11/32. 17313-21 Trisob. stanovanje najmodernejše — v eentra mesta oddym. Naslov peva oglasni oddelek »Jutra«. 17326-31 Stanovanje 3 sob, 2 kabinetov, stekle-, ne verande i-n kopalnice oddam z avgustom v R-j- ni u.ici 27/1 (Sen:;akcbrki okraj). 17343-21 Dvosob. stanovanje v centru oddam s 15. junijem. Naslov pove ogl. oddelek Jutra«. 17264-21 Stanovanje 4 sob, kopalnice, posel-ske sobe, prostorne predsobe in ostalih pritiklin. X. nadstropje, elektrika, plin, parketi-rano se odda s 1. avgustom. Eventuelno tudi za pisarno. — Poizve se Dvorakova ul. 3. dvorišče, pisarna. 17288-21 Stanovanje 2 sob, kuhinjo, kabineta in vseh pritiklin za "«50 Di« odda Zaje, Rofjna dolin« —-Cesta na Brdo št. 2 — pri cerkvi. 17390-21 Trisob. stanovanje komfortno, t novozgnej<-ta vili oddani e 1. julijem. — Vprašati na Tvrševi c-"-stf št. 37/11. ' I739G-21 2 stanovanju dvosobno in enosobno oddam v Kolegiji, D^-tinsk« št. 7. 17363-211 Trisob. stanovanje s pr!tik'inami v novi vili Ro-rna dolina, c. V/25 oddam 17311-31 Stanovanje 2 «K 3 sobno, oddam na Vodovudm cesti 77 za takoj. 1721-2-21 Dvosob. stanovanje solnčno, s kooelcrrco in balkonom, 5 m:ra>t od pošte oddam z avgustom. — Ponudbe na og'at. oddelek »JutTa« pod šifro »Prostorno sta-novaiiKec. 17304-2! Večje stanovanje v moderni vili 5 sob in kabinet s pritS-kliao. visoki parter, solnčna lega za Narodnim domom r uporabo vrta. e>e odda po 1. a v g n s t n. — Dopise na poštni predal 219, Ljubljana I. 15440-31 Dvosob. stanovanje komfortno, oddam takoj aii pozneje. Nasiov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 16802-21 „pokst" Realitetna pisarna družba « o. ». LJubljana, Miklošičeva e. 4 odda v najem sledeča stanovanja: TRISOBNA: Mesto 850 Din, s kopalnico 1050 Din, pri Dolenjskem kolodvoru 550 Din, Trnovo 800 Din, Moste 800 Din, pri Sv. Jožefu 1000 Din. DVOSOBNA: mestni del Rožne doline 600 dinar, Rožna dolina 4E0 Din in 500 Din, Zg. šiška 500 in 450 Din, Kodeljevo 450 Din, mesto 600 Din. ENOSOBNA: mesto 250 Din, pri Sv. Jakobu 400 Din, pri Vrtači 450 Din. Moste 285 Din, Ižanska cesta 200 Din. Poleg tega več drugih stanovanj, trgovskih lokalov, gostiln itd. 17292-21 Dvosob. stanovanie s pritik'«naTO-; oddam.- Naslov po v« ogias-n; oddelek »Jutra«. Trisob. stanovanje s priitikiinanr! oddam tak oj ali pozneje v Bolgarski 25, pri kavarn: >V;adi;.k?«. 17373-21- Stanovanje 2 parketiranih sob. kabineta. kuhinje in pri-trklin oddam. Naslov pove oglasni odd-elek »Jutra«. 17374-31 Dve stanovanji droso-hn-'. z avgusito-m odda Tri buč, Giin^e. Tržaška cesta štev. 6, t-eiefon 17354-31 Trisob, stanovanie oddam s 1. avgustom v Sta- rotovi nJioi 14. Ogledati od jsuniia naprej. 17*32-21 Enosob. stanovanje s kuivinjo oddam v Zelenvi jami. Ljijbltjanska u!. SS. 17420-31 Dvosob. stanovanje v prizemlju. v vili na Vrtači, Tobačna ul. 14. oddam z avgustom. 17401-21 Trisob. stanovanie s priniktinamn oddam v Mostah, Predovioeva 0. 17436-31 2 stanovanji dvosobno in tr-isobn-o. z vsem komfor-to-m ouidam. Poizve se v Hranilniški 8, ali v gostilni Kovačšč na Tvrševi ©es« štev. 82. 17395-31 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; n dajanje naslova aH za Šifro 3 Dia. (21-«) Stanovanje sobe in kabineta, ali dveh sob. išče-ta zakonca brez ot-rok. s 1. avgustom aH »eptembrom. Cenj. ponudbe na rta.?': o v: »Rapid«, Ljubljana, Kolodvorska ul. 35. 17029-31/a Trisob. stanovanie s kopalnico in ooselskc sobo v vili, v pajlri.ti legi poleg mestne flie-vesnice oddam za av-fpist. Ponudbe pod »Cisto stanovanje« na oglasni oddelek *Jutra« 17262-21 Stanovanje 4 »ob. kopalnice, pritikHn, z vrtom iščem med Šiško io St. Vidom za avgust. Cenj. ponudbe r navedbo cene pod »Remina« na og'asni oddelek »Jutra«. 17151-31* Dvosob. ctanovanle s kuhinjo oddam v Dolm* tin-ovi ulici v r-r ' pri-ffič-jn. « 1. n gještom. — PritiravTio tudi za trsrovsko pisarno, orir. zdravnika ali dentista. Ponudbe oa "zl. oddelek »Ju^ra« pod šifre »Dalmatinova ulica«. 17309 31 Leno stanovanje v bližini Sv. Jakoba oddam s tremi sobami, sobico, kopalnico ln druge priti kline. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17427-21 Stanovanje en-osobn.o s kabinetom. aH brez iščeta zakonca brer otrok, ra kadarkoli — do mestne meje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik«. 17394-21/« Enosob. stanovanje išče za 1. julij stranka brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelena jama ali Vodmat«. 17243-2 la Sobo in kuhinjo iščem za takoj v bližini Bežigrada. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brez otrok 41«. 17253-21a 3—4 sob. stanovanje iščem v strogem eantru, nadstropju. Ponudbe ogabni oddelek »Jutra« p«d »Ptio«. 17193-31» Stanovanje 3—a&oboo. ieče e 1. julijem d rt. ne!i*žbe»i«c. Ponudb* na oglasni odeJok »Jutra pod »Držama nradinik«. 17424-31/a Dijaške sobe VsaA.* beseda 50 pas; za dajanje naslova ali ia iifro 3 Din. (22) Srednješolca »'■žjega razreda sprejmem ia l. 1933/34 v prvovnetnu vseNtra-onko otkrbo. Kom fi>ra»o stanovanje »red Dopise Da ogla sai oddelek »Jutra« pod šifro »Srednješolec«. 17061 22 2 boljša dijaka (mji V/iamem v tfv.oro oskrbo »a prihodnje šolsko leto vestno nadzorstvo, pomoč pri učenju. Cena zmerna. Centrum. Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«. 17298-22 Vestno oskrbo H vzgojno nudim dijakinjam boljših rodbin (najraje učiteljlščnicam) po zmerni ceni. Nemščina. glasovir. Ponudba pod »Vzgoja« na ogl oddelek »Jutra«. 17328-22 2 t*or<"-'"m HIT! na d-ibro 2Tae!ov v »Jutr a c. dijakinji z v«o oek rbo io domačo hrano. — Rajnem odde'kn 17376-22 £2 M ffnB 1 Vsaka beseda 50 par: 1 dajanje naslova ali | ta šifro 3 Din. (33-a) Obrtnik hrano in ertanovaoje (<*b tramvaja) 4 dni ce dp-ntko (d-TH-vno 30 Din) pri jna-o si rodbini. — Detajlne jiinme-ne r«o-rwdbe ri» n a-»lov: »Frisei«, Koiodvor-*ka 35. 17CLS-2S/a Opremljeno sobo * v=o vkrho pri t-amo- ► ojini gospodinji išče starejši srJutr«< »ZoW> &oiidn®db>- na 0)T«.-rvi oddei-ek »Jutra« Xkk1 »Mirna«. 17206-23s Preprosto sobico dvoriščno ob tramvaju s- ?di mesta s posebnim vhodom Išče poceni »Frizer«, Kolodvorska 5S (samo pismeno). 17244-23a Iščem sobo n 2 poste+.aroa in plpktri-ko, za 200 Din za seipte®-b--. Takojšnje ponudbe na i>?.w. o.dde!ek »Jutra« pod ■načk« »5tiwi&nitki<. 17:180-2»« rijjuMiTi n Vsaka beseda 50 par: r.a daja-nje na»!o-r« »Jj w šifro 3 Din. (23) Sobo z 2 posteljama oddam takoj v Šiški. Celovška e**rta štJi*--ra«. 17076-33 Blizu univerze cd dam sobo z 1 ali 2 posteljama. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 17065-23 2 gdč. aH gospoda sprejmem z tm oskrbo t zračno is soloooo eobo po zelo »raka ceni v Elorijajj-sld ulici štev. 19/n. 15731-33 Opremljeno sobo lepo, zračno oddam. — Prešernova 2, Zelena jama. 17249-23 Sobo poceni oddajn goepodu ali gospodični. Naslov v ojfl. oddelku »Jutra«. 17:131 Gospodična s kapitalom, želi poročiti gospoda do 50 let Ponudbe na podružnico »Jutra«, Maribor pod »Poštena«. 17128-25 Drž. uradnik srednjih let. ločen brez krivde, dobrosrčen iai sol«-dem. išče primerno drnžioo. mirne narave, za jkuipao gos[»odi,nij»tvo, e-vent. zakon Dopise na og^asnij oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana«. 16906-2(5 Opremljeno sobo oddam gospodu aii goepo dičmi v Jernejevi ulici 8. nrifcličje, levo — L'ub!:ana VII. I6M3-2S Sostanovalca sprejmem z vso oskrbo, v zračno, solnčno. čistj sobo po zelo nizki ceni Flor.iančič, Florijanska ulica 19.-II., desno. 17342-23 Separirano sobico z elektrik/l nddnm ! to. ;mnnj»m. Jfariov v Djraonem oddelku »Jutra«. 17377-23 Lepo mesečno sobo e posebnim vbodom oddam. Kaivov T oglasnem nddplku Jutra«. 17341-23 2 opremljeni sobi vezani aii pOMmeOTvi. lepi in solnčni. s ooet-bnim vbodom f etop-ijic oddam ne Napoleonom -m trgu št. (VI. 17115-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, z uporabo kopp.Inice, s posebnim vhodom ter dobro domačo hrano tako) oddam ali s "15. ju-n1' em. Aleksandrova 4-TIT.. vrata 15 oalača Vlktorila. 17384-23 2 opremi l.sen i sobi elegantni, rezani ali posameTOo oddam gospodu ali dami s posebnim vhodom *akoi. Tavčarjeva ui. ii.-rr i»vo. 17414-23 Dopisi Vsaka beseda 2 Din. za dajanje naslova aii Mfr« pa 5 Din. (34) Zaročenci, zaročenke! Vpiši t« se v podpori«) lruštvo »Poroke« Ma^bor. S»ma al. 5. ki Vam trot »■očajii poroke 'iemtve) fcomixeti»o pobištvo. Za htevajte prospekt« ;«o eei pocoika. 188-24 Ločena gospa otrokom, neodvisna, z obrtjo. žeU spoznati gospoda od 50 — 60 let, državnega upokojenca. Cenjene ponudbe pod značko »Zadovoljnost 99« na oglasni oddelek »Jutra«. 16999. Sk>v. lant v Franciji želi dopisovati z mladenko 18 — 22 let staro. bttl mora čedne postave, v svrho ženltve. Slika aaželjena., na zahtevo se ista rrne. Dopise pod značko »Don n» oglasni oddelek »Jutra«. 17.000-24 Sobo s štedilnikom vodovodom. elektriko in pri tik »na mi r> d d a m f 1. juHjftm v Rotn-i dolraii — Podrožnik. 17015-88 Opremljeno sobo !e-pa.r:ra rw>, so'tvoirw>. pa r-> »t»«K', z ff. e>k't.riJ; o i.-n •»erafldo tv d d a m solidni o«ebii. Boljše dame z dofi-T';itivino piu^bo im«w> prednost. Kolodvorska nI. 11/1 d. 17250-ži Prazno sobo •ddam v Skrabče^i al. 5. 17246-23 Prazno sobo ▼ Skra.bo.ev; ailoi št^v. 5 od-ia.m o^-^b- proti oom-očt v 2<»podinjstvTi. 17246/1-1 Opremljeno sobo • po6ebnroi vbodom odda tr Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 172817-23 Opremljeno sobo a poffbirm vbodom oddam na Krakovskem na>'T>u IS 17286-33 Sobo s predsobo. pr«7.r»o, v c^otrn po ceni »ddam. — Na?lov v oglasnem od-4e'ku »Jubra«. 17234-33 Veliko sobo #ončno. s posebnim vho dr>m iz veže o-ddaro za w sarno ali bojšo obrt na Napoleonovem trgu. teto tam sprejmem dve bolj* gospodični na hrano in Wanov«aje f 1. VII. N« slov v oglasnem oddeiku »J ii-tra« 17206-:S Gospodično sprejmem kot soj ta nova!-k'j na izvrst.DO domače brano v cootru takoj ali pozneje. Naslov v ogiss. oddekn »Jutra«. 17206-ŽS Opremljeno sobo oddam takoj. Naslo-v v erlasoem oddelk« »Jutra« 17e09-23 Opremljeno sobo • posebnim vbodom in so; uporabo kopalnice takoj oddam T Ti« Da Prulah fc. 27. J66K-3S Znanla iščem že!e*n^Sk.i 'et «.:ar. ieli znanja » irospodičtMi. z nokaj pre mo7>-Tv-i;37.'-n d«\m v leoem trgm m opre- mo. D«pi.«e pod značko »Prijetne iw»aitni«e« na og:lasa)T odd-ilek ».Juitra«. i 7236-25 Gospod starejši hišni posestnik ljubljanski, s postranskimi dohodki, ločen v zakonu varan, srčnodo-ber, želi poznanstva gospodične, vdove ali ločenke, solidne, prikup-l.live in lepe zunanjosti, četudi z priveskom. Premoženje ni pogoj. Ponudbe z vpisom pod »Lep značaj« na oglasni oddelek »Jutra«. 17261-25 Družabnico katera Ima vesel i" do eost.il ne v Ljubljani *ellm. Sem sam. star 30 let. simnatičen. — Potrebno 15.000 Din. Javi naj se na oglasni oddelek »Jut.ra« pod šifro »Skuipmo živi Jen - 17255-25 »Fortuna« T/tTjbHana. pr#tni tc-e-221, koncesl on Irana nisarna za ž«»nitno no-sri~1r.T-an1e, i)"-11e tro^polrt rvroiti nla- čllu 10 Din. 17316-25 Žoie/ničar rj-rad-ir^: 17. Viatowiri"o. T"> 'nt. star. -fo-H v ^vrVio 7 ^rr.tvp. p. poštono oo.m,dfbe « ▼l^ko nfl . orf d Pk »Jutra * šifro >7, v pistf. 17138-25 Čistokrvni pekinez (chinesischer Palast-hund), 2 leti starega, proda Paullne Suppanz, Poljčane. 17081-27 Kanarčke harcerje vrvlvce (Edel-rolier), odlikovane z zlato kolajno, v Ljubljani ln Zagrebu pa s častno diplomo, prodajam od 100 Din dalje. Razpošiljam tudi po pošti. Franjo Kenič, Maribor. Trstenjakova 2-II Meljska 34. 17138-27 Volčjaka etarp_Se^a, dresiranpgB — dobrega čuvaja, proda Ko-iak Pavle, Kamnik. 0'av-ni trs. 16017 217 Srebrne lisice pjemonske žii\-al'iee u?odTl-j prodam, Oenj. ponudbe na •-^'bs. oddoleik »Jmtra« pod šifro »Srebrne !ii*:ep 16942 27 PIsahil stroj Ideal novejšega sistema, poceni naproda-j. Naslov v oglas, oddielku »Jutra«. 17270- Hladilno napravo kompletno OeUertovo, na zračno hlajenje, 6000 ka-lOrrj. prši e p o m i'n Vaš«mu birmancu je fotografija. — Foto D. Rovšek. K Mod vor-ska ui-li-a št. 35. Vam jamči sa najboljši iz.de:ek po nizki coni! 170-15-30 Trajno kodranje že od Din 60.— HrSik, Sp. Siaka, Sv. Jerneja eesta — pcJeg šoi«. U407-30 V SpUtu poceni oddam ,e[«o sobo 2 aLi 3 osebam, za junij ali sept<-mber, 5 hrano ali br<-7,. Ponudbe n« oglasni CKidelck »Jatra« pod Iifro »Spik«. 17064-36 Trajno kodranje pertjubna frlzttra 80 dinarjev. — Salon Hutar. Trbovlje. Izletniki in turisti! Komaj uro Je hoda iz Krašnje na Limbarsko goro, ki je najlepša iz-letna točka v romantičnem črnem grabnu. V Krašnji Vas z vsem postrežejo in imate iz Ljubljane ugodne avtobusne zveze. Odhod iz Ljubljane ob 8., povra-tek iz Krasnje ob 13. 17026-38 Vsaka beseda 1 Din: dajanje Da »Jutra« v Šiški pod šifro »Gorenje«. 16977 13 Vrednoti' Važno! Snažim, politlram ■r*»b;?rt30 Letovtscarjem ki pridejo na oddih v 17083-30 j škof Jo Loko se priporoča restavracija »Pri ote-tu«. s priznano dobro kuhinjo. Frana dnevno 18 — 20 Din. Dobilo se informacije za stanovanja. 17063-38 D O B E IR RADIJSIC APARAT danes ni več pri\ilegij premožnejših slojev. Cene naših aparatov so tako znižane, da si more radio vsakdo nabaviti. Izborne radijske aparate za priključek na električni tok z vdelanim zvočnikom, ali pa baterijske aparate, prodajamo že od Din 1200.— naprej. Plača se lahko tudi v 10 obrokih. OBIŠČTTE NAS NA VELESEJMU NA VERANDI PAVILJONA „M". ZAHTEVAJTE NAŠ PRAVKAR IZIŠLI CENIK. Fotoavtomat v čakalnici kina »Ideal« 6 razAličnih slik za 15 Dim. — Mal' denarja — dos-t' muz'te! 17032-30 Soboslikar. vzorci v?eh vrst na velesejmu v paviljonu »E«. 17023-30 Foto Holvnski nasproti nebotičnika (Tvr-*'tva) se priporoča Ct-nj. botrom ia bot.rram- De-o solid'Do in zmerne cene! 17031-30 Oeseda 1 Din: m dajanje naslova a!: e, Cankarjeva c. 11 17430-26 Mlad inozemec trgervsko visokošolsko naobražen Jz ugledne rodbine, želi resnega znanja t gospodično, vdovo ali ločenko s premoženjem ali trgovino. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Du-najčan«. 17338-24 Mlad gospod želi znanja z damo, ki govori nemško. Dopise na ogl. odelek »Jutra« pod »Befcanntschaft«. 17400-24 Prijateljico aH ženo, inteligentno, simpatično, samostojno damo 16če višje naobražen uradnik, 35 let star, ločen — pod »Gmotno neodvisna med seboj« na oglasni oddelek »Jutra«. 17410-24 f^fflUifi Vsaka besed« i Din: ki u^janj« naslova aH šifre pa 5 Din (25) Pekovski pomočnik star 23 let, želi poročiti gospodično staro od 18 do 30 let, ki bi imela lastno hišo z gostilno ali pa posestvo. Imam hranilno knjižico za 20 tisoč Din. Resne ponudbe s sliko pod »28-leten« na oglasni oddelek »Jutra«. 17056-25 Vdova z laotoo hišo, gostiln«, mesarijo, brez dolga, išče vsled pomanjkanja »nanj* moža, če mogoče te stroke, s kapitalom. Je na tek) prometnem kraju trga. — Ponudbe na po-druinico »Jutra« Celje pod Stf«> »Feš »1«. 17237-25 Vsaka Deseda 1 Din. ta dajanje naslova ali za šifro oa 5 Do. (32^ Na javni dražbi ugodno naprodaj: Brivska oprema, dne 4. junija 1933, ob 17. uri Ljubljana, Prisoina ul. 1. Psiha, otomana ln drugo, dne 6. junija ob 16. uri. Ljubljana, Mestni trg 11, z nadaljevanjem Tyrševa c. 33. — javno skladišče. Šivalni stroj, dne 7. junija ob 10 uri, Topli vrh 11 pri Novem mestu. Bazno galanterijsko blago in drugo, dne 7. junija ob 8. uri v Gradu - Bled. Moško holo, dne 10. junija ob 10. uri. Litija 48. Klavir. pisalni stroj, moško kolo, želerobe-tonska stroia, dne 8. Junlia ob 13. uri, Ko-niice 22. 20.000 kom. zidne opeke dne 8. luniia ob 13.. Oobrava r>ri Zrečah. WBE5m Vsaka beseda 1 Din: na dajanj« naslov« ali »a šifro pa 5 Din'. (27) Harške kanarčke od 100 Dn naprej prodaja Jož* Bitonc. Karlovška t. št. 9/TL 17119-27 Rjav pes jazbečar (dakl) o« ievi strani brez 4'ake. se je zatekel. Sporočiti d« Poljanski e. 68. 16855-27 Kokoši družino 1 ln 7 štajerske zaradi preselitve prodam. žmltek, D. M. v Polju. VpraSatl na po-stajl. 17263-27 Vsakovrstno zlato s u.puje po aajnšjih eenab CERiNE - juvelir Ljub ja-na, Wolfov« ulica S Srebrne krone staro zlato in srebro fc ti p a j e rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska ulica štev. 36 — vhod :z Vidovda.nske ceste, pri gostilno M ožina. 70 Zdravstvo Trajno kodranje 80 Din za celo glavo izvršuje Dlnter Drago rrt cerkvi Sv. Petra v Ljubljani. 17333-30 Vsaka beseda 1 Din: &a dajanje naslova ali za šifro p« 5 Din. (40) Luče v Savinjski dolini Hotel Ojstrica je najcenejše letovišče v gornji Savinjski (Mini. — SVvož gorski zrak, sprehodi po sairrekoviii gozdovih, prvoretna pitna voda in i7.iotna točka na planine. Tekoča voda za kopanj-e, t.e'pifo.D, dint-vmi a^vbobus — zvoza s postajo in Celjem. Mrzla in topla ji-dila ter prvovrstna štajerska vima vpd'no na razpolago. Penija 30 Din. Pri/j>oroča4e se Jos. in Ana Boilin. i6364-40 Za birmo elikam 20 % cenej«. Pri 12 kartah povečava gratis Foto Staut, Kolodvorska ulica 18. 16S3930 Milostiva! Vač kreneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira tvrdka L. Rot, Ljub-i-jana. Mtstni trg štev. 5. Obenem istega tekom po-k>t;a za polovično cono popravi io moder nizi t a. — Plačljivo šeie jeseni pri prevzemu. 15338-30 Slamnike najmoidoroejše nudi po nizkih cenah 7,'ifi Lanrenčič. Ljinbijsma, Mestni trg tri. 7 Preoblikovanj« 25 Din. 17307 30 Slamnike bale in barvaste ter vsakovrstna popravila dobite najceneje v salonu »Mia«, Flori lanska uUca 6. 17375-30 Vsaka beneda 1 Dir za dajanj« iMaJara ali t« šifro n« s DVi. Diesel-motor ceneno naprodaj pri Hetzelnu, umetni mlin. Košaki, p. Pesnica. 17130-29 Stroj za cufanie žime in afrika, star ali nov (Kram.pelmasc.hi-ne) kupi Štefan 2gank, sedlar. Velenje. 17013-29 Prodam ali zamenjam za ženski šivalni stroj skoro nov krojaški stroj Pfaff No, 34. Ponudbe na tajnika občine Su-hor. 17006-29 Različne stroje na sirovo olie in sesalni plim od 10 ks do 40 ks. kakor tiudi vodne turbine imam naprodaj po ugo-dni coni. IMč Vladislav, e'ok-trotehmičtio podjetje, Maribor, Aiekiandroora cesta 24. 17173-29 Najcenei?e letovišče pri Ljubljani .ie Po'hov srradec. A,ipr--^ca pokrajina. vz- prphodi. zdravilni gorski zwk, na-avne Voinplji v tekoči vod-i. Avtobusna zveza 7. Ljubljano. Dnevtia r>"n-rii.i 30 Din. — Onsit.iJče Orašič, IVuLHov eradp«". 1(5955-36 Hotel »Kvarner« na Krkn rp^vrtii-an. v VTas.rvii lo^i t*k m^rja, ).t*7n konališea. slovenska upra va. Dn p vna z Vrf^mi tuksami 00 Piju Prosipr-ikit?; brp7t>lnč.no. 1«>18-3S re: z. z o. z. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 7 Telefon 3190 6520 Peosion Fr. Skolaris »Pod Stolom« — Žirovnica Krasna f^aninska leign. Cona 40 Kn -vsa oskrba so-ba. 160H6-:)8 Letoviščarjem! V prijaznem Ljubnem pri Podnartu imam za oddati sobe s hrano. Radio in kopalnica v hiši: poleg smrekov gozd. zdrav zrak. — E. Markovšek, upok. šol. upravitelj. 17291-38 Po enega zaupnika ugledno, korektno, občevanja zmožno osebo iščemo za lahko, dobro honorirano pomoč glede urejanja plačilnih težkoč za mesta sreskih sodišč. Javite se pod »Volja« na ogl. oddelek »Jutra«. 17389-37 Vsaka beseda 1 Din. za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (371 Odložitev plačil (moratorij) Vam uve-dem, iz vsake zagate povem izhod, uspešno Vas poravnan z upniki i. dr. Ponudbe pod »K. A.« na oglasni oddelek »Jutra« 17388-37 OBISKOVALCI VELESEJMA posetite paviljon na veseličnem prostoru M. DERFEL kjer se točijo samo pristna izborila ljutomerska- in dolen jska-vina. Različne jestvi-ne na razpolago. 7269 Svetovno znani eksperimentalni psihogra-folog KARMAH v Ljubljani Obiske sprejema od 10. do 12. in od 3. do 7. ure v hotelu SOČA. Odgovarja na došlo korespondenco. Nemški poletni tečaji! Ercf. Het&ch, Graz Grieskai 46-111 Malinovec marmelada v času velesejma Din 38.— 10% popusta HO MAN, Sv. Petra cesta 83 7278 lesna industrija 5? Logat-ec ima zalogo v Ljubljani, Miklošičeva c. (palača Vzajemne zavarovalnice). 7132 Prvovrstna solidna modna tvrdka z najboljšim sortimentom v vseh ženskih in moških manufakturnih predmetih, išče za jesensko sezono v privatnih hišah dobro vp<>. ljane ZASTOPNIKE s kavcijo za prodajo proti povzetju. Ponudbe: Zagreb, pošt. pret. br. 360. 7206 VSAK NAROČNIK »j U T R A« je zavarovan za 10 000 dmsrtev! ALI ŽE POZNATE Spiegel-ov „CITR0PUR" ? Za vroče in hladne pijače, kakor tudi za okisovanje vseh jedil, katerim ste preje dodajali citronin sok ali ocet. Dobiva se v vseh drogerijah in boljših trgovinah. Samoprodaja za Jugoslavijo: J. V. POBERAJ, DROGERIJA, PTUJ. 187 Obiskovalci velesejma se vabijo na veselični prostor v paviljon FRANCA ROZMANA (pri Jerneju) kjer se bodo točila le prvovrstna pristna dolenjska, štajerska vina in najboljša dolenjska črnina. Izborne, priznane kranjske klohase, vedno na razpolago. 7270 POROČENA S»»BB.WME«JB K2I&KS Efi ■ H «1SBSBREIB ISSliBKa«! ~ a m a Gosp. VALENČAK, trgovec g in gospa MARIJA VALENČAK roj. LAGER | trgovka g MARIBOR VELENJE KONJICE * S 7283 S i m saia ar Bctasmm m-mmms-m »»»aceteesf-« DRAŽBA Proizvaja zgradbe električnih central n« vodno moč, električ. omrežja vsake vrste ter hišnih in zuman:51i inštalamj. stonovanjekib hiš, tovarn in dmsih o-bjt-kt.ov. Dobava va, konkurenčne cene. 7226 r dveh lepih parcel pri Bohinjskem jezeru, blizu hotela ZJatorog% primernih za stavbni parceli za vile, se vrši dne 14. junija 1933 ob '/210. uri dopoldne pri sreskem sodišču v Radovljici. Izmera 6.094 m-. Najmanjši ponudek Din 50.060. Informacije daje g. dr. Oton Fettich, odvetnik v Ljubljani, Dalmatinova ul. 7. 7222 BICViSIBBSK ilfillfSI E R-S'S'95 B® BH9 S S SS S R S Ml B B S® RUSI prvovrstnih znamk KRASNO STANOVANJE šestsobno, z vsem komfortom, elektriko :n plinom, solnčno in z lepim razgledom SE ODDA V NAJEM. Naslov v uredništvu »Slov. Naroda« med 8. in 13. uro. 7257 Mizarski stroji ekobelnik. tračna žaga. tresar, poravo. »troj itd. poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 166-37-29 Reprezentančno stanovanje v prvem nadstropju palače v centru Ljubljane, pet lepih velikih sob in dva kabineta z vsem komfortom in pritiklinami na razpolago za 1. avgust. Del stanovanja se lahko uporabi za pisarne, za zastopstva, eventualno se morejo vsi prostori uporabiti za poslovne prostore primernih podjetij, trgovskih družb ali za kake druge urade. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 6560 a ■ ■ ■ Št Gramofoni, radioaparati po a najnižjih cenah pri »i ■ s m s m B K 8.75 voln. deleni s svil. karo vzorci ... > 11.— najfinejši šifon brez apreture .... > 10.— §vic. etamin črn, moder, siv ... . > 12.— moiinos 75 cm.........» 4.75 angleški popelin za moške srajce . . » 18.— platno za rjuhe 150 cm......> 19.— Creppe de Chine........» 38 — najfinejše dom. platno ...... » 21,— Creppe de Chine prava svila .... > 50.— kuhinjske brisače komad.....> 5.50 bemberg svila v vseh barvah .... > 28.— platno za brisače...........> 7.— platno za damske obleke.....> 30 — frotirke...........> 8.75 blago za trenchcoat.......» 70.— gradi za žimnice ........ > 23.— prima češko blago za moške obleke . > 70.— popeiin za damsko perilo.....> 12,— najfinejši angl. kamgarn od Din 140.— naprej najfinejši svileni popelin.....> 17.50 moške športne hlače po.....Din 110.— POZOR! POZOR! POZOR! H VEČJA PARTIJA OSTANKOV ANGL. KAMGARNOV ZA MOŠKE OBLEKE. HB ___CELI OSTANEK DIN 400.— HR ^^ IZKORISTITE UGODNO PRILIKO! 5327 Vse, kar želite, lobite v »Jutrovem« naiem oglasniku PRIČAKOVANJA bodo nadkriljila izvrstna gloLabila (največje domače odpremne | ^^ tvrdke i v kealjevski jrvofero oobav1tsvj -JCHNEIDER PROIZVOD 6J.AIB11. IH PRIBORA zagreb, Nikoli iGritoPe.. - -15S- - ! .Mandoline ■ 108 - - J Harmonike -- 75.- - ' Havajske gitare. kroma!i£ne •' 'Harmonike, trube. saksofoni j i.id po najnižjih cenah. i ZAHTEVAJTE br>esplačni poučni1 ceivmicI Ako hočete imeti dobro, trpežno in po konkurenčnih cenah izvršena PLESKARSKA DELA % obrnite na tvrdko FRANC REBERNIK pleskarstvo in ličarstvo Ljubljana, Komenskega 22, Telefon št. 31—77. 6425 Provizijski potnik, elektrotehnične branže se sprejme za Slovenijo. Ponudbe pod »Elektro« na oglasni oddelek >Jutra«;. "230 Kastaly-jin dekliški počitniški dom, veliko lastno posestvo tik ob jezeru, v Unterach am Attersee i Solnograško i. Vsak šport, dopomočno poučevanje v jezikih. Pojasnila: Tochterpensionat v. Kastalv, Wien Vin., Langegasse 65, Telef. A 27-4-22. 7201 IZu gre $a Vašo Cepoto! Mil osti jI v& gospa, ne izbirajte zase pudra tako lahkomiselno! Za vsušo polt je potreben puder absolutne popolnosti. Stoletne izkušnje omogočajo Bourjois-u, da izdeluje svoje poudre v popolni dovršenosti. Bogata izbira pudrov — profinjeno parfumi rani h — kakor tudi mnogoštevilne krasne barvne nijanse vas bodo očarale in boste izmed teh našli brez obotavljanja »svoj puder«. Tn Imate priljubljene Bourjois pudre! Puder: SOIR DE PARIŠ — PRINTEMPS DE PARIŠ — MON PARFUM — PINANCfiE In ne pozabite, milostljiva gospa BOURJOIS PARFUMEUR se vedno potrudi, da ustreže vaši lepoti. Izdelovalec svetovno znanih rdečil ta obraz: Cendre de ro«e »n rouge mandarine. TRST JE ZA STROPE 185 kupujte le od domače tvornice katera EDINA izdeluje to blago JA_ nt TO I * L 1 • iz najboljšega materijala JOS. K. PUH, Ljubljana močno pleteno s pobakreno žico. GRADAŠKA UL. ŠT. 22 — TEL. 2513 Pred nakupom za birme ne premišljujte, kje si boste dobavili poceni blago ali gotove oblekce in obleke, svilene robce, klobuke, nogavice, čevlje, ampak se podajte ali pišite po vzorce in eenik Celje št. 20. ki vam nudi gornje predmete v veliki izberi po najnižjih cenah in v dobn kvaliteti. Obleke se izdelajo po meri v lastni tovarni. 6318 nikarre • ■ • i. » piliti ferij že 1 b' '. co GlRB? tanko r9lro p-e.o obrala, ne da o ga 'ar-, pa naj bo brada !a*o "Ca 0^"na -e -z bel0 čohano kg Din 44.—, belo čo-Sfc? &SS hano gosje spuhom kg Din 64.—, 84.—. Beli puh Din 160.—. Blazina, polnjena, 40X50 Din •■>.—, 60X80 Din 27.—, 35.—. Pernica polnjena 120X180 Din 90.—, 135.—, z ružirastim ali plavim inietom. Vzorci brezplačno. Odprema po povzetju. Naročila preko Din 350.— pošljemo franko. Odeje, polnjene z vato a!i puhom. Neodgovarjajoče blago zamenjamo ali vrnemo denar. H. Weiss, Zagreb, Ilica 76-e AntifumiD je tekočina, ki, uporabljana za izpiranje ust. ustvarja veiiko odvratnost napram tobaku in daje priliko tudi najbolj strastnemu kadilcu, da se na najlažji način in v najkrajšem času odvadi grde razvade kajenja Cena originalni steklenici 40.— Din. s poštnino 45.— Din. Depo za Jugoslavijo: Dvorska lekarna Bogojeviča, Skoplje Dobi se tudi v Ljubljani v lekarni g. Itamora, Miklošičeva cesta; v Murski Soboti v drogeriji Andercha Josipa u v mnogih lekarnah in drogerijah v naši kraljevini. 178 iKi.l.t.g, 1!; • Z,p>ai;nO u .p. br-z b->!eč:n. Uro-/, ovire v poklicu na«v Mini" z opora I«, »trlh avstrijskih in neio-•••!•• i-T..-.^;. : 1 -».037 in 1Ž7.330, nemški ;trsk» patem. l.jg.&T-S) ^vojeg-a trpijcir;« in neffbvt-.zno pr.-d.aam idVa,vijen:a sam (ic-bn-o v »•fdr*\h krav h: Spielfeld-Strass (Stmk.): v m* g06;.i!nr' Ka?eh! v Spil^i- r ,re 'itte U. ju n-;.a. od 8. d«) 3. ur>\ Radgona Skak.}; v biš-i ,Ki»r rf?art-i v h-!?: sro*t.rnf .1 .._ri<.-i,.. Kro-ne«. r fo- ,Iiip l(t. jiuiKja i.n v nedeljo due 11. jusua — obakrat 8. do 3. ur». Beljak (Vfllaeb): v hiši gostita« >Zma Lamin, na davnim tr«n-,. ,., v !»'»i< dolji k. dne 12. junija »d 8. do 2. ure \ enkovec (V,",v:e-m«rkt. KSmten): HauptgHata 31: v h:š: -f^tMue »'r■■ .•!'■!. Mww. v torek, dno 13. junija od 8. do**. K no vsak dan dospevajočih zahval:" > . e-m 74 i*t in trpim že 25 !'-t n-a'k-ii-i. Kor «o b:'e-nad-= cm uporab 1 ?!reir>noder-jev patent in zamorim n,.b:, hrP,- «..,,■■■ rtfl ,M» ** »jejnr« te!pij«wfi« Mi«) po,,.n!no.rila '.mc= - « u-a ^"vanje pred takim ,rMwh„.,n . m« r :,rmn< M-.-th-ia* S t n . ! e r. Xr. '0 Fn-bos- trLVrj 'f3* '<"<1 FohnMorf. SSk. r') ,a >"m Pr,?!'.','n> poi« s,n.;n jio»>rrd; opank MEHANIČNA TOVARNA OPANK IN OBUTVE Danes so po vsem svetil priznane kot najboljše in najlepše Maja-cpanke, ki jih nosijo vse elegantne dame, ker dajejo s svojo sestavo vso dražest vsaki poletni ofeleki in so prilagodene za vsako priliko in vsako žensko nogo. Pazita na Erornji zaščitni žig! Neosporno najlepše i najlekovitije ku-palište Jugoslavije za: škrofulozu, tu-berkolozu kostiju i zglobova, reumati-zam zglobova i mišica, maiokrvnost-hlo-rozu, hronične kožne bolesti, ženske bolesti, nervozu, zapalenje živaca, periferne uzetosti, i dr. Opšte poznati sumporoviti izvori i ču-veno koviljačko sumporovito blato. Za posetioce kojima ni.je potrebno le-čenje u roineralnoj vodi plaža na Drini i čuveni park sa šumom, pruža svaku udobnost, jer je Koviljača opšte poznata i kao vazdušna banja. Sezona od 1. maja do 15. oktobra. Uredan i znatno olakšan saobračaj preko Rume-Klenka-Šapca vozovima i brodovima uz i niz Savu; autobuska veza Beograd-Koviljača i Sarajevo-Kovil.jača, Tuzla-Zvornik-Koviljača i Brčko-B'ielji-na-Koviljača. U Šapcu na Savi službenik banjske Uprave gostima na raspoloženje za svaku uslugu i obaveštenje bezplatno. Cene lečenju, stanovima i hrani znatno snižene, a naročite kurtaksi. U banji: pošta, telegraf, telefon, plaža na Drini, tenis, koncerti i zabave svako-dnevno. Postoji mogučnost za sve vrste športa. Kupališni dom (Kur-salon), jedan od najlepših u srednjoj Evropi, pruža gostima svaku razonodu. Muzika prvoklas-na. Prvoklasni hoteli i vile same banje, kao i privatnih lica, obezbedjuje svaku udobnost. Dovoljan broj stanova za srednju i nižu klasu. Povlastice, za državne i samoupravne činovnike i penzionare. kao i novinare, važe i u glavnoj sezoni. Prospekte i sva obaveštenja daje Uprava banje besplatno. A. žične vloge iz lzvanredno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje. 11 WEKA", MABIBOR o. VRTNE SONCNIKF Dne 9. junija 1933 ob 9. uri dopoldne se bo vršila pri sreskem sodišču v Mariboru soba štev. 27 v konkurzni zadevi Martina in Josipine Cvilak, javna dražba posestva Jareninski dcL Podrobne informacije v zadevi daje konkurzni upravitelj dr. Kumbatovič Filip, odvetnik v Mariboru, Kralja I'otra trg 1. 7231 Izdeluje B. Fettmann Zagreb, Masarvkova 9 Zahtevajte brezplačni cenik 157 V hudih časih so »Jutrovi« mali oglasi najcenejša nakupovalni«* potrebščin. Danes priobčite oglas, jutri že prejmete številne ponud 6461 Uprava Banje. / mif&i&H odjemalcev Ima tvornica glasbil Melnei & HorolcJ, torej več ko vse druge glasbene firme v Jugoslaviji skupaj. To gotovo nekaj pomeni ln zato zahtevajte tudi Vi predvsem te tvrdke, ki ga dobite brezplačno. Nudi se Vam: Violine od Din 69'— Ročne harmoniko Mandoline „ M Gitare ,f „ Havajske gitare, saksofone, kromatlčne in klavirharmoni-ke itd. MUfzd l HttoUi tvornica glazbil In har-. , monlk, prod. podr. Maribor št. 101 tapetniško, železno in medno (me-smg) pohištvo, posteljnina, vložke, zimnice in zastori, blago za pohištvo in zavese, indanthren-barv-ne, volna, flanela, posteljne in namizne garniture kakor' *udi vsi predmeti za stanovanja, hotele in gostilne v največji izberi, po najnižjih cenah. Ceniki gratis pri SS Z M s »N Z < e n n Vi fb Z H kokošje, purje, gosje in račje, krnit M« o fP N Z N O g* naravno, s čiščeno in strojem čehano, dobavlja v vsaici mttcs'ttS as o< o N*« v £3 S O 'U MARIBOR, Gosposka ulica št* 20 CAKOVEC TeleSon štev. 59, 60, 3, 4. 15358 brejuie Davorin ttavijen Izdaja ^a ionzorcn »Jutra. Adoit Ritmika 1 /.a Narodno rlSkarno d. d. aot uatornaru, /rane Jezeršek. Za mseratni del ie odgovoren Alojz Novak. Val v Ljubljani