Postninaoiafana v ?©»cvw leto IVI!. V Uubl'?m. v nedello. dne 27. januarfa 1929 Št. 23 S«. 3 otn -M. Naročnina Dnevna izdajo za državo SHS mesečno 25 Din polletno 130 Din celoletno 3c0 Din za inozemstvo meaei no in 2-50, velllcl po 3 in -I Din, V uceiln tkem delu vrstica do 10 DIe g Pr vccicm O [iarO'nu :,.opust Izide ot> 4 nuira) razen pondelIKc in dneva do prazniku UreanISivo /e v Kopitar,cvl ulici SI. 6 III Zokaplsi se ne vraCa/o. netranhlrana pisma se ne spre/ema/o ~ l/rednisiva telefon SI. 2050. upravntStva St. 232S am Borba za svobodo Ministrski predsednik Poincare in zunanji minister Briand sta se z vso silo svoje osebnosti in težo političnega vpliva zavzela, da se vsaj nekaterim redovom in kongrega-cijam, ki se pečajo s poukom in vzgojo izven Francije, zopet zakonito prizna pravica ustanavljati svoja središča v državi. Nag'ba jih k temu predvsem skrb za ugled francoske države in vpliv francoskega jezika in kulture. Po Combesovi proticerkveni zakonodaji v začetku 20. stoletja je bilo premnogo verskih redov in kongregacij prepovedanih in njihovo premoženje zaplenjeno. Veliko redov je moralo, če so hoteli obstojati še naprej, izven Franoije iskati svojih domov. A vkljub temu svoje domovine niso nič manj ljubili. Ko jc v začetku svetovne vojne klicala domovina svoje sinove od vseh krajev, so bili redovniki med prvimi, ki so hiteli domov, odkoder so bili preje po režimu in postavah izgnani. Na tisoče jih jc dalo življenje za Francijo. Po vojski pa so tisti, ki so ostali živi, še vedno morali ostati v grenki zavesti, da jim je skupno bivanje v domovini prepovedano. Katoličani so vedno bolj glasno in složno zahtevali, da se morajo spremeniti krivični in francoski domovini škodljivi zakoni. Ker redovniki niso smeli imeti svojih noviciatov v Franciji, je začelo število naraščaja vedno bolj padati in s tem tudi uspešnost in intenzivnost njihovega delovanja v misijonskih pokrajinah in drugih državah. Če vrši redovnik misijonar svoje versko apostolsko nalogo z veliko nesebično ljubeznijo in spoštovanjem do ljudstva med katerim deluje, je naravna posledica, da v dotičnem ljudstvu raste tudi spoštovanje in zaupanje do naroda, iz katerega izhajajo nesebični in požrtvovalni misijonarji, ne da bi misijonarji morali biti direktni politični emisarji svojega naroda ali države. Misijonar tujemu ljudstvu ne jemlje njegovih narodnih vrednot in tradicij, ampak mu posreduje le višje religiozne vrednote, po svojem šolskem, karitativnem in drugem često svetnem delovanju pa vrši važno funkcijo zbliževanja med narodi. Prijatelj in pospeševalec svobode in samostojnosti vsakega naroda, posreduje katoliški misijonar med vsemi v interesu kulturne vzajemnosti in mirnega sodelovanja vseh. Važnost tega dela mora zato gotovo vplivati na vse resne politike, ki jim je blagor in ugled države prva zapoved, pa čeprav po svojem naziranju nimajo umevanja za nadnaravne vrednote, ki jih duhovnik zastopa in deli. To je gotovo tudi pri tako velikih politikih, kakor sta Poincarč in Briand, vplivalo. A hudo nasprotje je nastalo na strani raznih radikalnih in socialističnih politikov. Pokazalo se je, da je pri njih proticerkveni in protiver-ski fanatizem močnejši kakor pa ljubezen do domovine in njegovega ugleda. Čeprav Francija škodo trpi, čeprav drugim narodom in rodovom ne posredujejo kulturne in socialne dobrine, to jih manj boli, kakor svobodno delovanje redov. Vsa patriotična gesla in zahteve so pri fanatikih »svobodomiselstva« pozabljene, da se le zadosti njihovemu omejenemu protiverskemu stališču. Kljub temu zmaguje trezna pamet; pravi liberalizem in vpoštevanje duhovnih in moralnih vrednot, ki jih širijo domoljubni in kulturni francoski redovi po vsem svetu. Saj je to borba za resnično strpnost in svobodo. Diplomatska imenovanja Belgrad, 26. januarja. (Tel. »Slov.«) Na predlog zunanjega ministra je Nj. Vel. kralj podpisal tale ukaz: Dr Miloje Milojevič, prejšnji izredni poslanik in opolnomočeni minister, se imenuje za izrednega poslanika in cpolnomočenega ministra v 1. I. na Dunaju. Dragomir Jankovič, dosedanji minister dvo-la, se imenuje za izrednega poslanika in opomomočenega ministra v Madridu. Dr. Josip Smodlaka, dosedanji izredni poslanik in opolnomočeni minister v Madridu, se imenuje za nominelnega in izrednega poslanika v Moskvi. Jovan Milankovič, dosedanji izredni poslanik in opolnomočeni minister 2. I. v Varšavi, je postavljen na razpoloženje ministru za zunanje zadeve. Kakor čujemo, bo postavljen za poslanika v Buenos Airesu dr. Grga Angjelinovič, bivši gradbeni minister. Naš dosedanji poslanik v Buenos Airesu Ivo Grisogono bo premeščen v Varšavo. Dr. Ilija Strnifinkovl? bo imenovan zu poslanika v Washingtonu. Naročajte ,Slovenski list4! Zaptenitev premoženja SDS Razpust političnih strank v Ljubljani Ljubljana, 26. januarja. Danes so bile razpuščene politične stranke v Ljubljani: Samostojno demokratska stranka, Socialistična stranka Jugoslavije in Narodno radikalna stranka, to so tiste stranke, ki nimajo svejega središča v Ljubljani, temveč so le krajevne organizacije. V tajrištvo SDS je prišel v spremstvu detektiva policijski svetnik Kokalj, ki je imel dekret, naslovljen na ravnatelja Juga, predsednika krajevne organizacije SDS. Policijskega komisarja je sprejel tajnik krajevne organizacije SDS dr. Rape. Kokalj mu je izročil dekret o razpustu. Sestavili so inventar društvenega premoženja, ki je bilo prav malenkostno. Razen nekaj knjig in štampiljk ni policija ničesar našla v tajništvu. Sobe, v kateri sc je nahajalo tajništvo SDS, policija ni mogla zapečatiti, ker sc jc vanjo preselila Zveza kulturnih društev, Socialistična stranka Jugoslavije zadnje čase ni imela svojega lokala v Ljubljani, temveč je bila vedno odvisna od gostoljubja strokovnih društev. Ko je komisar Kos včeraj dobil dekret o razpustu, ni mogel najti strankinega lokala. Poiskal jc dekretnega naslovljcnca Ivana Mlinarja v poslopju Dtlavske zbornice. Našel ga je v prostorih strokovne komisije. Izročil mu je dekret ter uplenil strankine šiampiljke ter čekovni račun. Enak korak se je izvršil tudi v tajništvu Narodne radikalne stranke, ki je tudi pripravila svojo likvidacijo. Razpust akademskih klubov Zagreb, 26. jan. (Tel. Slov. ) Policija je poleg strank razpustila tudi dijaške strankarske klube. Tako jo razpustila samostojno demokratski dijaški klub »Jugoslavijo«, demokratski klub »Davidovič«, narodno radikalni klub »Slovenski jug«, »Hrvatsko mladico«, ki je pohtično pristajal na federalistc, čeprav ni bila federalistična skupina. Prav tako je razpustila organizacijo, jugoslovanskih nacionalistov »Orjuna«. Kulturna akademska društva se niso razpustila. Tako so katoliška dijaška akademska kulturna društva ostala. Policija jo dalje razpustila Zvezo hrvatskih krščanskih socialistov, ker so bili politični faktorji prepričani, da jo lo politično društvo. Sklepi prosvetnega sveta Predlogi šholov sprejeti Belgrad, 26. januarja. (Tel. »Slov.«) Glavni prosvetni svet je imel sejo od četrtka do danes. V ponedeljek in tc rek se bodo nadaljevale. Pod naslovom »ekvivalencec je razpravljal o sedemdesetih slučajih, v katerih so ugotavlja enakovrednost raznih vrst šol. Na včerajšnji seji se je sklenilo, da samo dovršena popolna srednja šola (gimnazija, realna gimnazija in realka) z maturo daje usposobljenost za vseučilišče in samo napravljeni profesorski izpit pravico do profesorskega naslova. Izmed slovenskih nameščencev je bil samo en slučaj absolventa realke v Gorici, ki je prosil za pripust k dopolnitvenemu izpitu za sprejem na univerzo. Sklenilo se je, da dela izpit samo iz latinščine. Predlogi škofovskih konferenc glede na-učne osnove za verouk na ljudskih šolah so se odobrili. Nadalje se je sklepalo o raznih priporočenih knjigah za nabavo učiteljskim knjižnicam. Določili so se referenti za novo predložene učne knjige. Za podpredsednika glavnega prosvetnega sveta je bil izvoljen dr. Bosanae, rektor zagrebške pedagoške šole. Rešili so ludi nekatere prošnje za reaktivi-rsinje učiteljev izven Slovenije. Izjave škofa dr, Bonefačiča Zagreb, 26. januarja. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik je imel priliko, razgovarjati se s splitskim škofom dr. Kvirinom Bonefačičem o škofovskih konferencah v Belgradu. Škof ni želel dati nobene izjave o posetih pri posameznih ministrih. Glede sklepanja konkordata je izjavil, da do konkordata no bo prišlo tako hitro, ker je vprašanje konkordata v zvezi z mnogimi drugimi zakoni, medverskim zakonom, zakonom o agrarni reformi, šolskim zakonom in kazenskim zakonikom. Vsi ti zakoni so v zvezi z bodočim konkordntom. Zato bo treba mnogo časa za sklenitev konkordata. Ustanovitev kmetijske banke Belgrad, 26. januarja. (Tel. »Slov.«) Iz okolice kmetijskega ministrstva smo zvedeli to-le: Kmetijski minister proučuje uovi zakon, po katerem bi so ustanovila kmetijska banka, pri kateri bi bili kot delničarji: država z dotacijo, ki jo daje letno okrog 150 milijonov dinarjev. Drž. hipotekama banka, poštna hranilnica, Narodna banka, državna razredna loterija in drugi podobni zavodi. Banka bo popolnoma samostojna in bo dajala kredit oblastnim zadrugam. Banka bo eskontirala obveznice zadrug. S tem bo dobila kredit. Poleg tega pa bo zaprosila za kredit tudi v inozemstvu. Minister Framgeš je dobil polno brzojavnih čestitk nemških, avstrijskih in tujih univerz, od prolesorjev, s katerimi je osebni prijatelj. Ravno glede tega zakona je izjavil, dn s^ bo v par lednih pričelo njegovim izvajanjem. Preiskava radi gozdarskih afer Belgrad, 26. januarja. (Tel. »Slov.-;:) Ministrstva vztrajno delajo na predelavi predloženega proračuna 1929/30. A' ministrstvu za gozdove želijo preurediti sestavljanje proračuna (budžetiranje) slično onemu pri ministrstvu za finance. Tu so proračunske postavko zelo pregledno sestavljene in natančno do-Im enH po vseh panogah. Vse ustanove imajo natančno določene zneske, s katerimi lahko svobodno napravijo gospodarski program za celo leto. Tako se ne more zgoditi slučaj, da bi ena ustanova porabila večji znesek na škodo druge. To pa pomeni veliko olajšanje izvajanja gospodarskega programa in poslovanje v okviru zakona o državnem računovodstvu. Ravno to bi se hotelo doseči pri gozdarskem gospodarstvu, kjer je bil dosedaj postavljen skupen znesek, to je za vse ustanove tega področja je bila določena skupna vsota. Glede nadaljnjega dela ministrstva za gozdarstvo in rudarstvo je značilno ugibanje kakšen bo učinek oziroma uspeh preiskave osrednje komisije za dolgoročne pogodbe. Danes smo na merotlajnem mestu zvedeli, da bo ta komisija 1. 2. prenehala in likvidirala delo, naprej pa naj prevzamejo uradniki zopet eksploatacijski oddelek, ki se bo s tein bavil kot s svojim pcslom. Vprašanje uspeha le ankete, preiskave in kazni, se zdi, da je stopilo v kritičen stadij. Član le komisije je Vašemu dopisniku danes izjavil tole: >V tem vprašanju je cel kompleks problemov. Gre za bonifikacije, intenzivnost sekanja gozdov, valorizacijo, vsa ta vprašanja i so načelna. Nadalje je vprašanje, kaj bodo i storile firme, ali bodo pristale na sklepe ko-misije, ali pa sc bodo obrnile na sodišče. Nadalje, ali naj veljajo storjeni sklepi za naprej ali tudi za nazaj, ali pa naj se nad preteklostjo enostavno napravi križ.« Komisija bo vzela gozdni zakon v ponedeljek v pretres. Ko bo delo končala, bodo načrt vzeli v roke juristi, ki ga bodo spravili v juridično celoto. Težave, da bi prišlo do enotnega, ne samo okvirnega zakona, so vedno večje. UMETNIKI MED SEBOJ. Zagreb, 26. jan. (Tel. >Slov. ) Pred tukajšnjim sodiščem se je vršila zanimiva razprava med pisateljema Ahmedom Muratbego-ričem, gledališkim pisateljem, bivšim igralcem, in Milanom Begovičem, ravnateljem zagrebške drame, radi nekega njegovega članka v Savremeniku«. Tožitelja Muratbegoviča je nastopal dr. Milan Kadoševič. Toženca Bego-viča je zagovarjal dr. Nikolaj Krekovič. To-ženčev zagovornik je zahieval, da naj bi se obtožnica radi delikalnih mest ne čitala. Ker je pa senat izključil javnost, se je obtožnica vendar čitala. Nato so se zaslišrlo priče: igralka Greta Kraus, ravnatelj Bach in igralec Josip Pavič. Po zagovornikovem govoru se je razprava prekinila. Sodba so bo izrekla v ponedeljek. Ta razprava je prva po novem ti-•k(c 'ioni zakonu od (i. januarja v pisnlel-ski uprava te vKopliarfevi ui.Si.o - čekovni račun: C/ubl/ana Slev. IU.6SO tn tO.349 sa Inseiate, Sara/eve Sl.7363. Zagreb St. 39Mil. Vraga In Dunar St. 24.797 Izjave železniškega strokovnjaka Belgrad, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik se je danes razgovarjal z odločujočim železniškim strokovnjakom o programu ministrstva, o potrebah, o remeduri in spremembah ter o tem, kako naj bi se po njegovem mnenju odstranil težavni položaj na naših železnicah. Na ta podrobna vprašanja jc dobil Vaš dopisnik ta-le odgovor: »Prav za prav bi se morali obrniti na naj-kompeientnejšc mesto — na ministra samega. V sistemu današnje vlade je, da jc od ministrove osebnosti odvisno vo-dstvo dotičnega ministrstva. Če bi Vas zanimalo moje mnenje, bi ga na kratko izrazil tako-lc: Dosedaj smo ječali pod dvema jarmoma: strankarstvom in premogokopi. Stranke so s poslanskimi intervencijami tidinjevalc Ie nepo-voljno osobje. Premofokopi pa so sc obračali na stranke, da jc prišla stranka do svojega. Tako so se premogokopi, ki niso imeli dobre kvalitete, okoristili z železnico, naši stroji pa so sc kvarili. Tako smo dobivali mesito premoga gnoj. Razumljivo jc, da je vsled tega naš malcrijal, zlasti pa stroji, silno trpel. Glede ministrstva sc mi zdi dvoje vprašanj načelne važnosti: vprašanje organizacije ministrstva samega, ali naj bo ludi na čelu močna reka, ki bo koncentrirala v svojih rokah glavne niti, obenem pa bo pustila oblastnim ravnateljstvom veliko polnomoije, ali naj sc sedanje ribanje kompctenc ohrani. Pri birokratski upravi sc mi zdi najvažnejše vprašanje selekcija uradništva. Ni ga zlepa ministrstva, kjer bi bila strokovna izobrazba tako važna, in ni ga ministrstva, kjer bi služba radi nestrokovne izobrazbe toliko trpela kot železniško ministrstvo. Treba je poiskati strokovnjake in jih postaviti na mesta, za katera so sposobni. Poglejte samo, koliko jc treba dati iz državne blagajne za plače t'stim strokovnjakom-sveto-valcem, ki le malokdaj pridejo v urad. Treba jim jc pa kol strokovnjakom plačevati horend-nc plače. V tehničnem oziru se zdi najvažnejše, d.l sc odkrito pogleda v stanje, kaj imamo in kako postopamo s svojim materijalom. O tem bi Vam lahko povedal cele Zgodbe, o katerih upam, da se ne bodo več ponavljale. Zame je gotovo, da gre minister stvari do dna odločno. V tem oziru se mu čudinii Imam vtis, da je dosedaj poveljeval armadi, ne pa da jo napravil doktorat iz f;lozofiie oziroma teologije. Druga lastnost je, da išče. krivce na visokih mest'h in z njimi obračuna, in sicer brezpogojno. Lahko si predstavljate, kako zadoščenje ima s tem nižje uradništvo. Tretje je: Novi minister je mož jasnih pogledov, velikega patriotizma in mož, ki smatra dobro urejene železnico za službo državi. Opozoril bi Vas samo na kratki čas, ki ga je novi minister prebil v tem resoru. Lahko Vas za-gotovini, da se povsod čuti že njegova roka. Vzemite samo sedanje vremenske, snežne in vetrovne razmere, ki bi bile lahko neštevilui povodi, da železnice ne bi funkcionirale oziroma da bi se dogajale kake kalaslrofe. Lahko ugotovim, da sedaj kljub težkim vremenskim neprilikani se ni dogodila nobena nesreča iu da naše železnice, če pogledate v Srednjo Evropo, kjer so sneženi zameti, zares dobro obratujejo. To daje upanje, da bo naša uprava glede železnic pod novim ministrom stalno napredovala.-; Snežni zameti Zagreb, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Vsled velikega snega in snežnih viharjev je lia liški progi ponovno prekinjen ves promet. Razen tega jo prišlo do prometnih ovir tudi na su-šaški progi. Na liški progi jc sneg zametel progo na treh mestih, pri Lički Jesenici ined Gospičem in Gračacom in med Malrvanom in Zrmanjo. Zagrebško ravnateljstvo je poslalo tja več snežnih plugov, da bi progo očistili, J kar se jim pa danes ni posrečilo, tako oa so danes ni iz, Zagreba odpremil noben vlak v Split. Cetinje, 26. jan. (Tel. Slov.«) Tu se jc vreme nenadoma spremenilo. Za snežnim viharjem je nenadoma začelo silno deževati, tako da so nekatero hiše pod vodo. NOVA EVROPA« ZAPLENJENA«. Zagreb, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Danes je izšla »Nova Evropa« ( II. 19) z velikim uvodnim člaukcin »Novo stanje«, ki so ga podpisali člani »Delovnega kola Nove Evrope« umetnik Meštrovič, Milan Čurčiu, dr. Laza Popovič, dr. Ivan Politeo in dr. Ivo Belin. V tem članku ^e obravnava novo stanje in opredeljuje s tem Delovno kolo N, E.f. Policija je to številko -/»plenila. Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem Potrebna knjiga in že davno pogrešena knjiga, ki je zamašila težko občuteno vrzel. To je prvo, kar treba reči o najnovejši Erjavčevi knjigi. Vsak od nas je sicer znal in vedel, da je katoliško gibanje vplivalo naravnost od-rešilno na razvoj slovenskega naroda, loda ni bilo nobene publikacije in nobene knjige, ki bi podajala točen pregled vsega katoliškega gibanja in njegove odnošaje do drugih struj v slovenskem javnem življenju. Da je človek ugotovil tudi najmanjšo stvar, je bilo treba prebrskati cele kupe časopisov in še ni bilo gotovo, da je n<\Sel to, kar je iskal. Z Erjavčevo knjigo je sedaj ta največji uedostatek odpravljen, ker je v njej zbrano toliko materi-jala, da je prava informativna knjiga za vsa- j kogar, ki hoče v podrobnostih spoznati razvoj katoliškega gibanja na Slovenskem. Želeti bi le bilo, da bi bilo knjigi priključeno tudi zelo podrobno izdelano kazalo, da bi vsakdo m o- ! gel tudi takoj najti, kar išče. Tako bi bila Erjavčeva knjiga pravi leksikon za katoliško gibanje »a Slovenskem. Kakor je rečeno, je v Erjavčevi knjigi zbrano ogromno mnogo materiala in sedaj se šele prav jasno vidi, kako globoko je uplivalo katoliško gibanje na razvoj slovenskega naroda. Posebna zasluga Erjavčeve knjige je, d*> zlasti nazorno podaja boje, ki so jih morali voditelji katoliškega gibanja izvojevati z no-sitelji drugih svetovnih nazorov in drugih javnih struj. To nasprotje med delom enih in drugih šele posebno jasno kaže vso pravilnost idej, ki so jih zastopati voditelji katoliškega gibanja. To se zlasti tudi vidi v nacionalnem vprašanju. Od vsega početka so se postavili voditelji katoliškega gibanja na čelo širokih slojev naroda in zato so vodili vedno le narodno in pravo ljudsko politiko. Odtod njih delo za razvoj zadružništva, za dvig ljudske prosvete, za splošno in enako volivno pravico in za odpravo privilegijev nemških fevdalcev v kranjskem deželnem zboru. Čisto drugačno politiko pa so vodili njih nasprotniki. Njih vzor je bil bogati nemški meščan in zato so bili liberalci, kakor je bil liberalec nemški meščan. Bili so ponosni, da so pravi zastopniki pose-dujočih slojev in zalo so se vehemenlno borili proti zadružništvu, proti splošni in enaki pravici in zato so bili oni tisti, ki so vzdrževali moč fevdalcev v kranjskem deželnem zboru. Zlasti boj za kranjski deželni zbor je nad vse značilna slika nasprotja med liberalci in »klerikalci«, ker tu se je v konkretnih vprašanjih posebno nazorno pokazala vsa razlika med ljudsko politiko voditeljev katoliškega gibanja in samo meščansko politiko njihovih nasprotnikov. Samo naravna posledica vseskozi res ljudske poliiike voditeljev katoliškega gibanja je, da so oni tudi v nacionalnem pogledu zavzeli čisto pravilno stališče. V tem pogledu je Erjavčeva kniiga zlasti dobrodošla, ker opozarja na stvari, ki jih je današnja generacija skoraj popolnoma pozabila. Tako n. pr. ono nemoralno zvezo med Nemci in liberalnimi voditelji, ko je bilo Nemcem obljubljeno in zasigurano ne le zastopstvo v deželnem zboru, temveč tudi v Trgovski zbornici in ljubljanskem socialnem svetu. Zlasti pa se je izkazala slovenska politika voditeljev katoliškega gibanja tik pred in med vojno. Že leta 1896. je na shodu delavskih stanov dne 15. avgusta nr-stopil dr. Korošec prvič za Zjedi-njeno Slovenijo in od tedaj ni ta zahteva v slovenskih katoliških vrstah nikdar ugasla in bila veren kažipot nacionalni politiki katoliških voditeljev. Nemogoče je na tem mestu dovoljno oceniti vse velike zasluge dr. Kreka za jugoslovansko politiko, njegove .zveze s Hrvati in njegov pogumen boj na Dunaju za jugoslovanske politične ideale. Tako intenzivno je bilo vse to delo, da je bilo čisto naravno, če je majniška deklaracija v prvi vrsti zasluga katoliških voditeljev in samo dejanskim razmeram je odgovarjalo, da je bil ob preobratu dr. K<5rošec od vseh tudi od liberalcev, priznani voditelj slovenskega naroda. Dominantno pozicijo v slovenskem naro-du so si priborili voditelji katoliškega gibanja in priborili so si to pozicijo na podlagi izrednega znanja, vedno žive delavnosti in nikdar omahujoče požrtvovalnosti. Zgodovina pozitivnega dela za narod je zgodovina katoliškega gibanja med Slovenci in dokazni material za to zgodovino je Erjavčeva knjiga. Zato je Prosvetni zvezi le čestitati, da je založila to knjigo in s tem svojim dejanjem je •! proslavila svojo tridesetletnico na način, ki ima trajno vrednost. Knjigo, ki smo jo davno potrebovali, je Erjavčeva knjiga o katoliškem gibanju na Slovenskem in kdor hoče to pozitivno gibanje do dobra spoznati, mora seči po tej knjigi. Ni pa Erjavčeva knjiga dragocena samo po svojem ogromnem materialu, temveč tudi po duhu, ki je v njej. Posetmo vsled tega priporočamo knjigo vsem našim prijateljem Erjavčevo knjigo najtopleje, ker jih bo knjiga prepričala, da so na prayi poti in da so pravi delavci za napredek slovenskega naroda, ko se bore za razvoj katoliške misli mod Slovenci. Angleži o novi Jugoslaviji Izjave g.Setona Wafsona Nedavno smo priobčili obširno poročilo našega londonskega dopisnika o razpoloženju angleških krogov in o njihovem mišljenju o poslednjih dogodikih v Jugoslaviji. Angleško javno mišljenje je pravilno razumelo dogodke in ima polno zaupanje v bodočnost Jugoslavije. V »Lidovih Novinah« je v istem vprašanju objavil članek znani poznavatelj srednje Evrope in Balkana, posebno pa Jugoslavije, publicist Seton Watson. O poslednjih dogodkih v Jugoolaviji pravi: »Mi v Angliji želimo, da bi mere kralja Aleksandra uspele, ker dobro veiuo, da Aleksander niti najmanjše želje niti maJo naklonjenosti k diktaturi in da je vse to, kar je sedaj podvzel, storil iz potrebe. Intel je morda šo preveč potrpežljivosti. Politične stranke v Jugoslaviji so si učvrščevale svoj položaj na zelo lahek način, kajti nič nI tako komod-no kakor kritiziranje. Niso pa umele najti srednjo pot in niti posku|ale niso, da bi po njem hodile. Znano nam je, da so kraljev korak z navdušenjem sprejeli na Hrvatskem in v Dalmaciji, Vse se bo v teku časa razvilo iu zato nestrpno pričakujem predloge o novi ustavi. Meni je doslej povsem nejasno, kako si kralj zamišlja novo ustavo in zato je mnogo odvisno od kraljevih svetovalcev. V vsakem slučaju pa je dobro, da so v novem kabinetu odlični možje in da med naknadno imenovanimi znane osebe. Dasiravno sent v pogledu notranjega razvoja Jugoslavije v poslednjih desetih letih v svojih pričakovanjih prevarjen in vznemirjen, vendar nikdar nisem nehal čvrsto verovati v jugoslovansko edinstvo, ki je potrebno ne samo z gledišča južnih Slovanov, nego tudi z evropskega. Pred revizijo poljske ustave Predsedniku se povečaj o pravice - Vlada je odgovorna samo predsedniku Varšava, 26. januarja. Med vladnimi in opozicijskimi strankami, ki vse zahtevajo revizijo ustave, ni prišlo do nobenega sporazuma r posameznostih. To je razumljivo, ker sc vladne stranke zalo, da se da upravnim oblastem čim večja moč in vpliv, dočim bi hotela opozicija ravno ta vpliv omejiti na minimum. Zato bo pri spremembi ustave odločilno stališče predsednika Pilsudskega. Današnji poljski listi poročajo, da je vlada že izdelala svoje predloge za revizijo uslave. Ta njen načrt je Izročen pravosodne- & mu ministru Caru, da izdela končuo stiliza-cijo. Pravosodni minister se o tem posvetuje z maršalom Pilsudskim. Vladin načrt se drži v največji tajnosti in niti članom vladinih klubov ni znana točna vsebina. Po informacijah, ki jih priobčuje varšavski tisk, so glavne spremembe sledeče: Pravice in preregative predsednika republike se povečajo in razširijo; vlada je neodvisna od parlamenta in je odgovorna samo predsedniku republike; upravnim oblastem se daje višji vpliv. Druge podrobnosti še niso znane. Norosadska vremenska napoved. Oblačno. Močni vetrovi. Ponekod nov sneg. Italija in naša država Danes poteče rok za obnovitev prijateljske pogodbe nied našo državo in Italijo. Od naše strani je v zadnjem polletju storjeno vse, da bi se ta prijateljska pogodba ne samo podaljšala, marveč da bi se tudi poglobila. Vsi r.aši mero-dajni krogi so dali največje in jasne dokaze naše lojalnosti in naše iskrene pripravljenosti, da se uredijo vse zadeve, da bi med obema sosednima državama končno zavladal pravi duh čistega prijateljstva. Do trenutka nimamo nobenega poročila o stališču italijanske vlade. Gotovo pa je, da je zastopnik naše države v Rimu storil vse možne in potrebne korake, ki so bili dokaz naše lojalnosti in pripravljenosti.' To > našo lojalnost, cenili odgovorni faktorji vseh evropskih držav in svetovni tisk in prepričani smo, da jo bodo cenili tudi v bodoče. Prepričani smo tudi, da bo moralo prej ali slej priti tudi na drugi strani do take iste pripravljenosti. Največji francoski list »Tempa« posveča uvodnik pogodbi o prjateljstvu, ki je bilo sklenjeno 27. januarja 1924 in pravi, da bo v slučaju, če danes ne bi bila ta pogodba podaljšana, nastopilo v sinisiu odredb same pogodbe v treh dneh njeno razveljavljen je. »Temps« hvali nastopanje jugoslovanske vlade, ki je vedno dajala dokaze o svoji pripravljenosti urediti vsa viseča vprašanja. Koraki jugoslovanske vlade pa niso imeli pozitivnih rezultatov in jasno se vidi, da ti napori Jugoslavije niso bili dobro srpejeti. Zato misli »Temps« na možnost, da sploh ne pride do obnovitve pogodbe, veruje pa, da to ne bo izzvalo nove napetosti med Rimom in Belpra-dom. Obžalovati je treba, da se v tem oziru ni še pravočasno dosegel sporazum in da se doslej ni konsolidiralo ono, kar je bilo začeto pred petimi leti. Vendar pa to še ne pomenja, kakor da bi obe državi odklanjali sodelovanje, ki bo nasprotno v bodočnosti lahko postavljeno na so-lidnejšo podlago medsebojnega zaupanja in iskrenega sodelovanja. Tak sporazum — če bo sklenjen — bo dal stvarna jamstva za medsebojno zaupanje in bo predstavljal velik političen napredek pri čuvanju evropskega ravnotežja. Samo videti se mora, ali bo mogoče že skoro narediti ta sporazum z neposrednimi pogajanji.« Ljudstvo naj govoril Pariz, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Jules Sauer-wein piše v Matiim« o Jugoslaviji, da more država obstati samo na temelju prostovoljnega soglasja svojih narodov, ki so medsebojno izredno srečno izpopolnjujejo. Srb ima svojo trdno voljo, Hrvat je čuvstvena narava, obdarovan z živo domišljijo, Slovenec ima pa dar modre preudarnosti. Kralj Aleksander ni hotel, da bi bilo ljudstvo nemo in da bi govorili le politiki. Njegov manifest z dne 6. januarja se lahko smatra kot zapoved, naj politiki molčijo. Sedaj pa je treba pričeti z delom za zgradba Jugoslavije v bodočnosti. Ugoden potek pogajanj med Vatikanom in Kvirinnlom Pariz. 26. jan. (Tel. Slov.«) E.vcelsior javlja iz Rima, da napredujejo pogajanja meti Vatikanom in italijansko vlado. Vatikan želi, da se to vprašanje reši na zadovoljstvo vsega katoliškega sveta. Včeraj se je vršil pri Mus-soliniju razgovor o ceremonielu, ki gre papežu kot suverenemu vladarju cerkvene države. Romunsko posojilo Frankfurt, 26. jan. (Tel. »Slov.«) »Frankfurter Zertung« poroča o romunskem državnem posojilu, da bo dobila Romunija 60—70 milijonov dolarjev posojila po 7 odst. proti temu, da zastavi svoje monopole (tobak, vžigalice, alkohol in sol) in da prevzame jamstvo vsa država. Posojilo bo razdeljeno v tri dele, ki se bodo izplačali v dolarjih, v francoskih frankih in v funt šterlingih. ' Sporazum o Siriji Atene, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Pariški poročevalec lista »llestia« poreča o nenadnem od-potevanju francoskega poslanika v Angori, ki je odšel v Pariz radi dogovora med Francijo in Turčijo glede meje v Siffti. Novi nemiri v Afganistanu London. 26. jan. (Tel. »Slov.«) »Reuier« poroča iz Moskve o novih nemirih v Afganistanu. — Zveza z inozemstvom v Kabulu je deloma upcstavljena in med Kabulom in Indijo so možni brezžični pogovori. Sicer je pa ves premet močno oviran po silnem snegu. V Kabulu vlada splošna nervoznost in vsak čas se računa z možnostjo novih nemirov. Strahovita lakota na Kitajskem London, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Kreuzer poroča iz Pekinga, da vlada v severnih pokrajinah na Kitajskem strahovita lakota. Število mrličev je tako ogromno, da je nemogoče sproti kopati grobove. Mnogo mrličev leži ne-pokepanih in jih žro psi. Trume gladujočih plenijo po kmetih in silijo kmečko prebivalstvo z mučenjem, da izda morebitne skrite zaloge živil. Referenti zagrebške oblasti Zagreb, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Veliki žu-pa Maksimovič je imenoval strokovne referente zagrebške oblasti. Tako je imenoval bivšega velikega župana Uzorinca za referenta za obl. upravo, banskega svetnika Dragotina Pavletiča za gospodarstvo, b. s. Ivana Mošinskega za finance, Mahino za socialno politiko, dr. Begiča za zdravstvo, Franca Urbanijo za javna dela, oblastnega inšpektorja Kasumoviča za oblastnega prosvetnega inšpektorja. Vsi imenovani bodo ohranili svoja mesta pri velikem županstvu, ki so jih imeli dosedaj, svoje posle bodo pa prevzeli v ponedeljek. LIST MARIJE RADIČ. Zagreb, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Danes je izšla piva številka novega dnevnika »Slcbodni glas«, ki ga je pričela izdajati ga. Marija Ra-dičeva. Odgovorni urednik jc Ivica Ivičič. List je po zunanjosti in po formatu enak prejšnjemu . Narodnemu valu«. Br.iitralske vcsfi Upokojen je generalni ravnatelj poštnega ravnateljstva Gjorgjcvič. V komisijo za ureditev državne uprave je poklican pc.leg dr. Suhača, okrajni glavar iz Konjic Dragotin Trstenjak. Višji pisarniški oficij.-.i Seiko v Kamniku je premeščen k deželnemu sodišču v Ljubljani. — Soklič je premeščen iz Gornje Radgone na okr. sodišče v Kranj. Popoldne ub 5 se je vršila konferenOa gospodarskih ministrstev. Obravnavali so pravilnik o ukinitvi carine za gospodarske izdelke za izvoz in za kmetijske priprave za uvoz. Dokument o prezgodnjem veselju in prekrižanih računih Že včeraj smo na kratko omenili med tele-foo|kimi vestmi, kaj piše »Obzor«. Njegova izvajanja pa so tako zanimiva in jasna, da smatramo njihov celoten ponatis za potreben. To piše »Obzor«: »Dobro je in potrebno je bilo, da je notranje ministrstvo poslalo vsem velikim županom okrožnico, v kateri opozarja, da se »kulturna, prosvetna, humanistična, viteška in slič-na društva« ne razpuščajo, če je njih naziv hrvatski, slovenski ali srbski. Ta okrožnica je prišla baš v pravem čaeu, ker se je pričelo z gotove strani, od katere sicer ni bilo treba tega pričakovati, s svojevoljnim tolmačenjem vladne namere glede omenjenih društev in celo gospodarskih. Ljubljansko »Jutro«, glasilo dr. Žerjava, je namreč objavilo, da je vlada sklenila še tekom tega tedna razpustiti vse formalno nepolitične, dejansko pa politične organizacije, v prvi vrsti »Hrvatskega Sokola in »Orla«. Kako je prišlo »Juho« do teh informacij, ne vemo in mislimo, da ni niti važno, to zvedeti Zanimivo pa je to, da je organ dr. Žerjava našel formo o formalno nepolitičnih, a dejansko vendarle političnih organizacijah. Po tej formuli, ne bi mogla obstojati niti. ena organizacija in naj bi bila tudi vseskozi nepolitična, ker bi se ji lahko reklo, da je stvarno le politična. »Jutro« piše tako tudi v resnici v uvodniku, v katerem pozdravlja ne samo razpust hrvatskih strank in slovenske ljudske stranke, temveč se še bolj veseli, zaradi baje nameravanega razpusta hrvatskih in slovenskih kultur, nih, gospodarskih in telovadnih društev. V isti številki skuša »Jutro« prepričati svoje bravce, da samostojna demokratska stranka ne bo razpuščena, ker ni niti plemenska niti verska. Iz tega pasusa, te ne bi bilo že iz oetalega pisanja jasno, se more presoditi, zakaj se »Jutro« veseli razpusta hrvatskih saank in slovenske ljudske stranke ko tudi dozdevne namere vlade, da razpusti hrvatska in slovenska kulturna, gospodarska in humanitarna društva. To je čisto strankarski račun. Mislili so, da se bodo s tem okoristili, zlasti v Sloveniji. Toda veselje tega glasila slovenskih samo-stalcev je bilo kratkotrajno. Vlada je namreč sklenila, da razpusti sploh vse obstoječe stranke in je dala to še včeraj brez odlašanja izvesti. S tem so iz temelja presekani računi vseh onih, ki so računali, da bo z razpustom hrvatskih in slovenskih strank omogočeno drugim strankam, da okrepe svoje vrste. Sedaj je vsa stvar končana in ne bi bilo potrebno nič več reči o stališču, ki ga je »Jutro« zavzel oglede razpusta političnih strank ter hrvatskih in Slovenskih kulturnih, gospodarskih,' humanitarnih in telovadnih društev.« j Tudi ta lekcija in kcnstatacije »Obzora« je dokument, ki ne bo pozabljen, ker je rrtona-črlcn za gospode, ki so si te račune izmislili. Slovenska banka OBČNI ZBOR UPNIKOV. Včeraj 26. t. m. se je vršil v Ljubljani v dvorani OUZD od Zveze jugoslovanskih hranilnic sklicani zbor slovenskih upnikov Sla-venske banke. Zastopanih je bilo na 80 milijonov dinarjev terjatev. V smislu dnevnega reda je podal glavar upniškega odbora dr. R. Ravnihar poročilo tega odbora o stanju kon-kurza. Iz poročila je razvidno, da je do sedaj nabrano gotovine za 26/100.000 dinarjev. Današnja vrednost še nerealiziranih aktiv se ceni na približno 10,200.000 d'narjev. Pasiv, ki jih je izplačati s polnim zneskom, je za na osem milijonov dinarjev. — Upnikov s pravico do izplačila kvote je v nominalnem znesku okroglo 120000.000 dinarjev. Poročilo omenja nadalje, da je upniški odbor sklenil, da se more sedaj izplačati 13 odstolna akontacija na kvoto, ker treba od razpoložljive gotovine rezervirati gornjih 8,000.000 Din in še neke manjše zneske. Ako bi se likvidacija nerealiziranih aktiv prevajala še nadalje v konkurzu, bi se vsled velikih stroškov konkurznega postopanja in ker se vrednost aktiv vsled dubioz stalno zmanjšuje, moglo v par letih izplačati še ca 4 odstotke. Kvotni upniki bi torej dob li končno ca 17 odstotkov, ako se konkurz vodi še nadalje in bi se v istem provajala likvidacija. Upniški odbor je vsled tega mnenja in priporoča, da naj se med upniki in upravnim odborom Slavenske banke kot reprezentan-tom prezadolžene banke čim preje sklene poravnava; le-ta naj prinese upnikom izplačilo cele kvote v enem znesku, katera kvota pa mora biti vsekakor izdatno višja, nego ona, ki bi se dosegla potoni likvidacije cele imovine v konkurzu, ker je upravni odbor Slavenske banke dolžan nuditi upnikom izplačilo primerne kvote. Predsednik zbora dr. V. Gre-gorič je objavil, da mu je upravni odbor Slavenske bank« potom svojega delegata dne 23. t. m. ofiaijelno priobčil, da bo v prvi polovici februarja t 1. predložil konkurznemu sodišču ponudbo na celotno poravnavo z upniki, tako da bi upniki dobili izplačano go'.ovo kvoto in bi se konkurz dvignil. O tej poravnavi se 1 glasovalo potem na zboru vseh upnikov, katerega bo sklicalo zagrebško konkurzno so dišče. ♦♦♦♦♦♦»«♦♦♦»t................................... AH ste že poravnali naročnino? Socialna vprašanja Brezposelnost Podajamo kratek pregled o brezposelnosti v posameznih državah. Avstrija. Avstrijski minister za socialno upravo dr. Jos. Resch objavlja sledeče številke: L. 1927. je uživalo brezposelno podporo 172.000 oseb, 1. 1928. pa le 156.400. Iz tega bi sledilo, da brezposelnost v Avstriji pada To pa po mnenju dr Rescha ni res. L. 1928. so namreč stari ljudje, ki so 1. 1927. še dobivali brezposelno podporo, začeli dobivati starostno rento. Če upoštevamo, je 1. 1927. bilo 177.200 brezposelnih, 1. 1928. pa 183.800. Na Francoskem brezposelnost ponehuje. Zato sprejema Francija že tuje delavce. Anglija pa mnogo trpi na tej socialni krizi. Koncem decembra 1. 1928. je znašalo število brezposelnih že poldrugi milijon. Amerika nekaj časa ni več imela brezposelnih. Zadnje mesece 1. 1928. pa je njihovo število naraslo na 2 milijona, kakor se glase uradna poročila. V Nemčiji je koncem decembra 1928. število brezposelnih naraslo na 1,700.000 oseb, kar pomeni pol milijona več ko decembra 1927. Na Poljskem je 1. jan. 1929 bilo 188.000 brezposelnih, za 6000 več ko meseca decembra 1928, a 37.000 manj, ko 1. jan. 1928. Brezposelnost je največja v krakovskem vojvod-stvu. Opažati je, da v malih krajih brezposelnost raste, a v večjih industrijskih centrih, kakor so Varšava, Sosnovice, Lodž, pa pada. Na vsak način gospodarsko življenje šc ni stabilizirano ne v tej ne v drugi državi. Pri nas povečuje brezposelnost stalno ve'iki naval podeželskega ljudstva v industrije in mesta. S kmetov v mesta To vprašanje je že dolgo pereče, danes se morda bolj kot pred vojno. Kmetije trpe vsled pomanjkanja delavnih moči, po mestih pa brezposelni drug drugemu podajajo kljuke poprašujoč po službi, iščoč zaslužka. Mesto ima na videz res precejšen mik za poljedelskega človeka, toda ta mik je danes le navidezen in zunajen. Hlapci in dekle na kmetih imajo danes po 200 do 300 Din mesečne plače, prosto hrano (in to navadno ne slabo) in stanovanje ter še nekaj obleke in obutve na leto. Ne poznamo nobene industrije nikjer pri nas, kjer bi delavec imel saj približno tako plačo. In vendar mesto bolj vleče nase. Kmečki posel je član družine, njegovo delo nosi znake njegovega truda in njegove osebnosti; po mestih je tujec med tujci, tam se plačuje le njegova zdrava delovna sila, on iam je delodajalcu navadno postranska stvar. In vendar ljudje tega nesoglasja ne občutijo. V mesto jih žene največkrat želja po večji svobodi. In ta je navadno za mladega človeka poguba. Kmečki otroci v mestih poginjajo vsled telesne ali duševne zapuščenOsti, domača gruda pa hira, ker ni rok, ki bi je obdelovale. Ta pojav ni samo pri nas. To občutijo vse dežele Evrope. In zanimivo je, kako Mussolini hoče rešiti to vprašanje. Način, je čisto njegov. Uspeh pa — je stvar bodočnosti. Posnemamo po »Osservatore Romano«, ki se tudi peča s tem socialnim problemom. Vsak italijanski kmet, ki se hoče z dežele preseliti v mesto ter zapustiti svoj kmečki poklic, potrebuje za to dovoljenja prefekture. To je Mussolinijeva naredba. In »Osservatore« pristavlja: »V časih, kakršni so današnji, si ljudje ne dajo več z ideelnimi razlogi dopovedati, kaj je za nje boljše.« Proti privlačni sili velikega mesta pomaga le močna, zadržujoča roka postave. Danes ne gre le za to, da se zviša kmetijska produkcija, ampak je treba preprečiti kvarni vpliv velikih mest na število rojstev in moralno življenje, vsled česar je zopet treba poljedelsko prebivalstvo številčno gojiti in kulturno podpirati na vse načine. Dobro je, da se odločno omeji porast milijonskih mest. Dežela je tem bolj zdrava, čim večje in krepkejše je njeno podeželsko prebivalstvo. Na drugi strani pa ne gre le, prebivalstvu braniti dohod v mesta, ampak je treba tudi podeželskemu kmečkemu prebivalstvu iti na roko. To uvideva tudi Italija, ki se trudi z zakoni poboljšati položaj kmečkih delavcev. Tam namreč je to vprašanje daleko bolj pereče ko drugod. Nc sine se namreč pozabiti, da je Italija dežela lati-fundij, ogromnih veleposestev, katerih lastniki so plemiči. Ti žive večinoma po mestih, na svojih podeželskih posestvih pa puščajo svoje oskrbnike. Zato se bo menda Mussolinijeva odredba nanašala tudi na te velike lastnike zemlje in ne le na njihove delavce in na lastnike malih kmetij. Če pa bo lo sredstvo v Italiji doseglo popoln uspeh — o tem je danes težko govoriti. Vsekakor je to problem tudi pri nas. Treba ga bo rešiti iz socialnih, moralnih in tudi iz gospodarskih ozirov. četudi na drugi način, kakor ga skuša reševati Italija. jL^crss^r« sigurno sredstvo proti kašlju, kataru, prehladu, in-fluenci, kroničnemu vnetju bronhijev itd. Dobiva so v vseh lekarnah. Proizvaja Lekarna Arko, Zagreb, Ilica 12. Sv. Sava narodni buditelj in vzgojitelj Narodni praznik 27. januarja, spomin na smrtni- dan sv. Save, ne zbira vsako leto le naših pravoslavnih bratov k svečani proslavi svojega svetnika in prosvetitelja, marveč odkriva tudi pred vso našo javnostjo duhovni lik velikega idejnega voditelja in utemeljitelja mogočne srednjeveške Srbije — vladiko Savo. Dasi bo kmalu minulo že sedemsto let, odkar je na bolgarskem dvoru v Trnovu izdihnil svojo veliko dušo ta največji sin srbske zemlje, stoji vendar še danes njegovo delo pred nami in z občudovanjem gledamo pozni potomci na izredno osebnost kra-ljeviča-meniha, ki je s svojim življenjem in delom tako globoko vtisnil svoje ime v našo jugoslovansko zgodovino, da je prav to ime postalo simbol napredka in blagostanja. V častitljivem središču vzhodnega meništva, na meniški gori Atcs, kamor je sedemnajstletni Rastko Nemanja skrivaj pobegnil, se nahajajo prve priče njegove velike in izredne delavnosti. Še danes gre sloves o srbskem kraljeviču širom Atcsa, vse polno spominov nanj je še ohranjenih, najglasnejši spomenik pa je med njimi veliki hilandarski samostan, ki ga je Sava ustanovil in vodil. S tem samostanom, ki je kmalu postal eden največjih atoških samostanov, je utrl, Sava svojim rojakom pot na Atos, da so se mogli tu pod lastno domačo streho nemoteno razvijati in pripravljati za delo v domovini. Na vzgledu velikih solunskih bratov, ki so jih v tem samostanu prav posebno častili in na vzgledu svojega velikega rojaka so se mladi srbski menihi učili ljubezni clo svojega ljudstva, da so mu v vseh časih stali cb strani. Tako je ta važna Savina ustanova postala eno glavnih središč cerkvenega in književnega življenja srednjeveške Srbije, kjer so se vzgajali bodoči voditelji svojega naroda. .. Le nerad je Sava po dobrih petnajstih letih življenja in dela v atoški samoti zapustil Sveto goro in se vrnil v domovino, ki je nujno potrebovala njegove pomoči. V te-kih časih, ko je pretila vojna nevarnost od sosedov in so notranji boji slabili moč mlade države, je sveto-gerski asket pokazal svoje izredne državniške sposobnosti. Izravnal je spore med bratoma Štefanom in Vlkancm, utrdil stališče domače narodne dinastije, ki so ga bili medsebojni boji precej oslabili in večkrat je uspešno posredoval tudi pri tujih sosednjih vladarjih. Skozi celo cetrtstoletje je stal kot najvplivnejši diplomat tiste dobe svojemu narodu in dinastiji ob strani in se neumorno trudil za narodno in državno konsolidacijo. Po smrti brata Štefana (okoli 1. 1227) je kronal njegovega sina Radoslava za Kralja, a ko je bil ta 1. 1233 vržen s prestola in je zavladal njegov mlajši brat Vladislav, je skrbel zopet vlacli ka Sava, da je sprememba kar najmanj škodovala narodu iij državi. Pri tem delu za dobrobit svojega naroda pa je Sava posvečal posebno pažnjo cerkvenim in verskim vprašanjem. V ta namen je šel osebno v Nikejo, da je dobil od patriarha dovoljenje za ustanovitev samostojne srbske nadškofije (1219). Takoj nato se je z vso vnemo in energijo letil organizacije srbske cerkve, ki jo je razdelil na osem škofij s središčem v nadškofijski stclici v Žiči. Dal je napraviti potrebni prevod zbornika cerkvenih in svetnih pravnih predpisov (Nomokanon), ki naj bi urejeval cer- ZA P PANJ C OTROČJIH STVARI Stara fresko-slika mladega Sv. Save na gori Athosu. kvene razmere, posebne predpise je po grških vzorcih priredil tudi za srbske samostane, po svetogorskein vzgledu je uredil cerkveno bogoslužje v Srbiji. V skrbi za povzdigo verskega življenja in za širjenje prave prosvete med ljudstvom, se je neumorni vladika večkrat osebno pedal med ljudstvo. Dvakrat je napravil kano-nično vizitacijo po vsej Srbiji, učil ljudi verskih resnic in jim dajal koristne nasvete, iztrebljal slabe navade in pospeševal lepe običaje. Pri vsem tem pa slovi sv. Sava tudi kot prvi srbski književnik. Razen samostanskih pravil, ki jih je napisal za Hilandar, Studenico in karejsko kelijo, je izdal lep in jedrnat življenjepis svojega očeta Štefana Nemanje, ki spada šc danes med najboljša dela stare srbske književnosti. Z vso sinevsko ljubeznijo in prisrčnostjo nain je v tem delu sv. Sava naslikal mogočno osebnost velikega vladarja, ki jc zadnja leta preživel kot spo-kerni menih Simeon na Atoški gori. Z ozirom na vse to veliko delo, ki ga je izvršil Sava na versko-cerkvenem, državnem in političnem, kulturnem in narodnem polju, ni čudno, da se je srbski narod svojega velikega prosvetitelja s toliko ljubeznijo oklenil in da jc zvesto čuval in spoštoval njegov spmin skozi vsa stoletja do danes. Zakaj narod ni mogel po zabiti mladega kraljeviča, ki je zapustil udobnost dvorskega življenja in se s toliko vnemo in nesebičnostjo posvetil delu za časno in večno blaginjo svojih rojakov. Zato ni srbske hiše, ki ne bi poznala njegovega imena, zato vse polno pcedincev, družin, obrtnikov in vasi, ki so si sv. Savo izbrali za svojega zaščitnika. Nebroj pripovesti in legend je navezal narod na osebnost svojega svetnika ljubljenca, v katerih sc jasno razodeva veliko narodno navdušenje za svetnika, ki ga narod smatra za učitelja vsega dobrega in lepega in h kateremu se z velikim zaupanjem zateka v svojih stiskah s postom in molitvijo. »Sv. Sava, srbski učitelj, srbski pro-svetitelj, nauči me moliti k Bogu, nauči me govoriti resnico, nauči me, da ničesar zlega ne bom storil — tako in podobno moli še dandanes ljudstvo k svojemu svetniku. Sieber: Sodobni človek Stare sorte človek ozkega obzorja, ustaljenega prepričanja, ki je le počasi kaj razumel, se počasi kretal, ki je imel zmeraj dosti časa; stare sorte državljan, ki je rad kaj poklepetal in živel zmeraj enako po starih navadah — ta človek počasi izumira. Nekaj jih je še dobiti v majhnih, zaspanih mestih, kjer se more v svoji naivnosti še razmahniti. V večjih mestih ga pa skoraj ni več. V zadnjih desetih letih se je razvil nove vrste človek in če sc ne motimo, jc tudi žc zagospodoval. Ta novi človek ne pozna nič romantike, je trezen in stvaren. Tista realnost in stvarnost tega stoletja se ga drži. Novi človek ne zida v oblake in ne sanjari. Njegovo dušno življenje je le to, da računa, koliko zaslužijo drugi ljudje. Ne pozna iluzij, je večinoma brez vere. Zanimajo ga le nepoetični in vidni predmeti. Če ga že delj časa nisi videl, je prvo, kar te vpraša: »Ali ste še zmeraj v isti službi?« Čc ga pa slučajno nenadoma opaziš in — ker ga že tako dolgo nisi videl — pokažeš le za las prisrčnejši obraz kot navadno, pa že koj misli, da bi rad kaj od njega imel in zdi se, da pravi: »Na žalost nc morein nič storiti za Vas« — in je kar tuj. Če se pa nič ne zmeniš zanj, pa kar plane nate in ne odneha prej, dokler ne vpraša, če si ti tisti srečni človek, ki je zadel največjo srečko. Še nikoli ni bilo na svetu tako »pospravljenega« človeka kot jc sedanji. Pri njem je pospravljeno tudi tisto, kar je prej pomenilo čut za človeštvo. In glede čustev je isto — jih namreč sploh nima! Kadar sreča kako znanko, jo nagovori z besedami: O, kaj vidim: saj ste vsi novi!< In mu ni nič sitno, ko pri tem potipa njen plašč. Kaj drugega ga ne zanima. Ves je v gospodarskih vprašanjih in misli samo eno: Na kakšen način je ta ženska prišla do novega plašča. Če si z njim tuj, ti pravi, da si ošaben; a če si prijazen, začne kvantati; če si pa celo zaupen, pa se ti pripeti, da te že čez pet minut vpraša: »Povejte no, koliko pa prav za prav zaslužite?« Pa ga nisi prej še nikoli videl. Druga poteza novega človeka je ta, da nima nikoli nič časa. niti ne za svojo osebo. Sploh je brezoseben. Kar ga je, to je samo izvrševanje njegovega poklica — delo je on, njegov poklic mu je življenje. Čc se snide z ljudmi svoje vrste, se razgovarja le o kupčijah, plačah, dokladah, seveda tudi o avtomobilih in aparatih za radio. On ne pozna bližnjega; pozna samo — zveze. Med najmlajšimi zastopniki te dobe jc največ teh novih človekov. Ko sem se zadnjič poslovil od nekega mladeniča, ki se je odpravljal v glavno mesto, sem mu rekel: »Dragi moj, ko pridete tja, ne pozabite iti k tisti gospe in ji izročite moj pozdrav. Prav zanimiva in prijetna je in pri njej se shaja prav ljubezniva družba.« Čez nekaj tednov sem pa zvedel, da je šel ta fant naravnost s kolodvora k tisti gospe in jo prav po moderno-stvarno nahrulil: Gospod B. mi jc dejal, da moram na vsak način k Vam, da imate toliko zvezi« Pa se je še čudil ta novi človek, da ga gospa ni povabila za drugič! Kako bi sc bil šele čudil, če bi mu bil povedal, da je on človek najnovejše sorte — pravi buržujl Zakaj _ on je umetnik, ki na vse buržujc z viška dol gleda in jih zaničuje! B. Levin: Hruške Pasjukin, pisar v finančnem uradu, je nastopil dopust. Polovico svoje plače jc dal ženi, kupil je sebi čevlje in šestletni hčerki obleko, za ostali denar pa je kupil od nekega vrtnarja košaro najboljših hrušk. Prihodnje jutro je stal s košaro, polno v svileni papir zavitih hrušk, na trgu med branjevci in branjevkami, ki so prodajali brez dovoljenja vsakovrstne stvari. Prvega dne sc ni počutil baš dobro. V glavi mu je bučalo od glasnih klicev: »muholovkel«, »francoske slive!«, »svitkil«, »milo!«, »najfinejša jabolka!«. Boleli so ga boki, noge je imel vse trde, ker ni bil vajen stati. Tuje mu je zvenel njegov lastni klic: »Hruške! Najboljše hruške!« Izreden slučaj je bil, da ni ta dan padci kak emu stražniku v roke. Zato pa je mnogo prestal radi svojih tovarišev, zakaj poleg strahu pred stražnikom je imel Štefan še strah pred svojimi tovariši iz urada. Ako je zagledal v daljavi kakega moža z aktovko pod pazduho, je takoj zapustil svoje mesto in zbežal preko ceste — in za njim so zbežali vsi branjevci in branjevke, ki so prodajali brez dovoljenja. Sprvo niso odkrili krivca, toda petič pa so planili po Štefanu: Idiot! Norec!« In krepka prodajalka perutnine sc je postavila predenj in rekla odločno: »Ako nas boš ti, prokleti osel, še enkrat prestrašil, vržem tebe in tvojo košaro preko ceste!... Toda že po dveh dneh jc klical glasno in brezskrbno: Hruške! Najboljše hruške!« in ni več zbežal pred nobeno aktovko. Proti koncu dopusta sc sploh ni več razločeval od ostalih prebivalcev. Se dva dni jc imel dopusta, »Kako hitro / / aj/e novega 80 letnica uglednega šolnika in sadjarja V pokojen i nadučitelj Franc 1' r a p r o t -n i k v Mozirju \ Gornji Savinjski dolini bo obhajal jutri due 28. jauuarja svoj osemdeseti irj.stui dan. Častitljiva starost za ljudskega u. itolja, ki je delal celo svoje življenje pridno kot mravlja ter je še v osemdesetem letu tuko /.ilun iu čil, da opravlja razu« dela v svojem, uad sie ljubljenem sadonosuiku. V leni sado- nosniku, kateri \sebuje več stoliu jablan raznih najžlahtnejših vrst, katere je sani nasadil in vzgojil, se počuti najbolj srečnega in zadovoljnega. Gosp. uadučitelj Praprotuik je bil pravi ljudski učitelj. Ko se je pred štiridesetimi leli priselil v Mozirje, se je jasno zavedal svoje naloge. Pazuo je premotili razmere svojega okoliša, razumel je ljudstvo ter svoje eolsko delo podredil izključno dejanskim potrabal prebivalstva. Dobro je videl, da ni dosti samo, da učitelj vlepa suho abecedo in liladne številke, ampak da se udejstvuje na vseh poljih, kjtr more prebivalstvu pomagati kulturuo, socialno iu gospodarsko. To nalogo je dobro razumel gosp. Praprotuik. Z veliko vnemo se je lotil sadjarstva ter dosegel neprecenljive uspehe. Cela Gornja Savinjska dolina je obsajena z izbranim sadnim drevjem, ki obdaja kakor v zelenih gozdičih prijazne kmetske domove. Vzgojil je celo vrsto dobrih knietovalcev-sadjarjev. Gospod Pra-protnik se lahko ob svojem osemdeselletnem rojstnem dne\ u z zadovoljstvom v srcu ozira po *.kolišn Mozirja; povsod zadene na uspehe svojega dela. Gripo odbije o, Maš zaslužni jubilant se je rodil dne 28. jauuarja 1849 pri Sv. Antdražu pod romantično Oljsko goro v Savinjski dolini. Leta 1870 jo absolviral z odličnim uspehom celjsko gimnazijo. Njegovi starši so ga namenili za duhovnika, zato je vstopil v bogoslovje. Ker ni čutil v sebi poklica za duhovski stan, je izstopil iu se posvetil vzgoji mladine. Leia 1874 je nastopil službo podučltelja v Selnici ob Dravi. Čez dve leti je bil nameščen kot deft-nitivni učitelj v Limbušu pri Mariboru. Leta 1881 je bil nameščen kot nadučitelj pri Devici Mariji v Puščavi na Pohorju, kjer je služboval 8 let. V Selnici in pri Devici Mariji v Puščavi je imel kot navdušen slovenski narodnjak v Soli in izven šole hude narodnosine boje s tamosnjimi nemškutarji in oblastmi. Neomajen kot kraški hrust in trden kot pohorski granit je neustrašeno odbijal vse napade in v šoli poučeval kljub prepovedi v slovenskem jeziku medtem ko so v vseh šolah njegove okolice {HHičevali večinoma nemško. Leta 1880 je bil nameščen na dvorazrednici (sedaj šti-rirazredniei) v Mozirju, kjer je plodonosno deloval do upokojitve 1. 191"). Sedaj živi kot upokojenec se popolnoma zdrav in čil v krogu svoje družine na svojem vzornem posestvu v v trgu Mozirje. Povsod kjer je služboval, je imel izbonio šolo ter povsod gojil sadjarstvo. Seveda je imel najlepše uspehe v Mozirju, kjer je deloval preko 30 let. Za časa svojega službovanja je napravil 11 drevesnic, v katerih je vzgojil čez 50.000 drevesc, ki so prelepo Savinjsko dolino spremenila v ogromen sadonos-nik, kalen donaša kmetu ueprec«uljive koristi. Spisal je mnogo gospodarskih člankov za Slov. Gospodarja , Kmetovalca % Poljedelca. Koledarje Družbe sv. Mohorja.: V Popotniku je navduševal učiteljstvo za kmetijski pouk in kazal pota, kako se naj učiteljstvo približa narodu. Višjemu šol. uadz. P. Končniku je pomagal pri sestavljanju Ijudskošol-skih beril. Zbiral je uarodne pesmi za Štrek-ljeve zbirke; imena rastlin in ljudska imena raznih sadnih vrst. V znak priznanja in hvaležnosti za svoje delo je dobil več odlikovanj in diplom raznih gospodarskih uslanov. Pet občin ga je imenovalo za častnega občana. Tekom službovanja so mu šolske oblasti priznale deio z 28 pri-znalnimi dekreti. Pred par leti ga je tudi odlikoval N. V. kralj Aleksander za zasluge naH ' šolsko gospodarskem polju z zlato kolajno.. Častitljivemu jubilantu kličemo 5e na mnoga letu. Koledar Nedelja, 27. januarja. 1. predpepel. Janez Zlatoust. Ponedeljek, 28. januarja. Roger, julijan, Marjeta. — V torek: Frančišek Sal. Osebne vesti it Smrtna kosa. V cvetu mladosti je v četrtek zvečer preminul v Zgornji Šiški akademik, tov. Vinko U n k. Bil je blag značaj, marljiv, vedno vesel in radi tega splošno priljubljen, poleg tega pa delaven, da ga bomo le težko pogrešali v naših vrstah. Šele v preteklem letu je maturiral na humanistični gimnaziji v Ljubljani in se nato posvetil pravnemu študiju, pa ga jc že zalotila zavratna bolezen in ga v par dneh izmučila do smrti. so minuli ti trije tednih je premišljeval Štefan. Ako prodam še to košaro, mi bo ostala čedna > sotica. Šel se bom kopat ter bom jutri in pojutrišnjem lepo pohajkoval... In pri tem je klical glasno, mehanično: Hruške I Najboljše hruške!« Poleg njega so ležale na nekem vozičku tepe, dišeče melone, in lastnik je klical še glasneje: Melone, zrele melone!« — Hruške!« ga je prekričai Štefan. Hru .... njegov glas je obstal, začutil je, kot bi ga nekdo stisnil za grlo: nasproti njemu je stal predstojnik njegovega urada in kupoval jabolka. Koliko pa stanejo?' je začul Štefan dobro mu znani glas. Nenadoma je planil s svojega prostora in jo ubral z vsemi telesnimi silami po cesti. Za njim je zdirjala čreda branjenccv in branjevk. Štefan ni slišal, kako so ga zmerjali minuto pozneje radi neutemeljene panike, kako so mu grozili, da mu bodo polomili vse kosti, ako se še enkrat pokaže na trgu. Njemu je bilo vse eno. Stal je na oglu in zrl za odhajajočim predstojnikom. Njegove ustnice so brezupno šepetale: -Izgubljeno, vse je izgubljeno. Zapodili iu« bodo, ta sramota! Nato ga je prešinila n«ka misel in z nepričakovano hitrostjo je planil za predstojnikom, ga prehitel, se skril za prihodnji ovinek, počakal lam nekaj časa in mu prišel nato s širokim smehljajem nasproti. O dober dan, sodrug. Afanazij, baš prihajam z dopusta, šele danes sem se vrnil. In . ...?« ga je ravnodušno vprašal predstojnik. Dela sc, kot da ne bi nič razumel,* je pomislil Štefan in vnelo nadaljeval: -Danes sem se vrnii, prav dobro sem se odpočil. Le dolgočasno ie na deželi, nikakih časopisov, nikakih sestankov. Toda hrušk je tam ogromna množina. Tu sem jih prinesel tudi vam.« Ne, kako to? Zakaj?« je v zadregi rekel predstojnik. -Ne, ne, ne sinete jih odkloniti,« se je razvnel Štefan. -Hotel sem vam jih prinesti na stanovanje, tedaj sem zagledal vas...« >Toda, prosim, hruške stanejo vendar denar!« Oh, kaj denar? Z njim krmijo pri nas prašiče! Taka bogata letina! Sam sem jih izbral za vas... Ali jih boste vzeli s seboj? Mogoče voz? . . . Prosim vas le, bodite tako dobri in povejete mi, kdaj lahko pridem po košaro.« Predsednik se je zahvalil Štefanu in se odpeljal s hruškami. Štefan je šel mrk domov. Ko je slučajno segel v žep in našel v njem v svileni papir zavito zlatorumeno hruško, jo je z vso besnosljo zagnal v bližnje korito. Vrelec uporabljajte kot tiamizuo vo- do primešajte jo vinu, ker razkraja zgra« ju škodljivo vinsko kislino. Uporabi lajte jo nadalje s sadnimi soki. ker Vam daje z ujlmi pomešana najboljše brezalkoholne pijače. Vrelec ,, STYRIfl Vam z največjim uspehom zdravi želodčne čire, kakor tudi kalar želodca iu črev. je po svoji koncentraciji naj-močnejš« toseosj znana zdravilna voda. Z najboljšim uspehom io predpisujejo zdravniki pri žolčn-h kamnih, pri 7,gprt|u,pri sladkorn- Itolezui. kakor tudi pri gihtu in he- m«ini(lih. Znhtevajte R O <* 9 Š Ik O SlStlflO po vseh gostilnah in trgovinah v originalnih steklenicah. i Vrelec JONAT" it Is finančne službe. Imenovani so: za pomočnike arhivarja v II. skupini III. kategorije: Anton Lokar, Karol Podboj, Valentin Kobav in Janko Bogataj dosedanji arhivski činovniki pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, iste grupe, iste kategorije. — Za registratorje 3. skupine, III. kotegorije: Franc Kovačič in Ivan Zore, Ivan Kramar in Josip Vedam, pisarniški asistenti dosedanje delegacije min. financ v Ljubljani, iste grupe, iste kategorije. — Za protokoliste v 3. skupini, III. kategorije: Rajmund Kokot, Vekoslav Če-plak, Rudolf Večerin, Anton Bračko, Evgen Šušteršič, arhivski činovniki pri dosedanji delegaciji min. linanc v Ljubljani in Josip Na-bergoj, arhivski činovnik dosedanjega računovodstva delegacije min. financ v Ljubljani, iste grupe in iste kategorije. — Za arhivske pripravnike v 4. skupini, III. kategorije: Slavko Kugovnik in Vilko Gogala, dosedanja pripravnika dosedanje delegacije min. financ v Ljubljani, iste skupine, iste kategorije. Ostale vesti it Lastniki avtomobilov in motornih koles se opozarjajo, da vsaj do 15. marca 1929 naznanijo okrajnim glavarjem, v Ljubljani pa policijskemu ravnateljstvu vse spremembe, ki so nastale glede njihovih vozil od lani, in ki morda niso bile že prijavljene. Predlože naj istim oblastvom tudi dokazila, da so plačali predpisane takse v letu 1928. in 1929. Kdor želi, da sc mu lanske evidenčne tablice zamenjajo za nove, naj to vsaj do 15. marca t. 1. naznani zgoraj imenovanemu pristojnemu ob-lastvu, ker se kasnejša naročila ne bodo mogla upoštevati pri skupni dobavi. Za tablice, ki bi se posamezno naročale, zahteva tovarna izredno ceno, ker ima velike stroške in izgubo časa, če mora nastavljati stroje samo za poedine tablice. — Iz urada velikega župana. it Vsem, ki se hočejo udeležiti binkošt-aega romanj« na Trsatl Romanje se vrši v dneh od 18. do 20 maja t. 1. (Na binkoštno soboto se odpeljemo, v ponedeljem pa vrnemo!) Vse splošne priprave so že dovršene. Vozila bosta dva posebna vlaka: eden iz Ljubljane, drugi z Maribora. Mariborski bo vozil preko Zidanega mosta, Zagreba Karlovca, ker je ta pol za Štajerce krajša, kakor preko Ljubljane. Podrobna pojasnila so dotiskana in so se razposlala vsem č. gg. duhovnikom. Pojasnilo se na željo vsakomur brezplačno dopošlje. — Sveta vojska, Ljubljana, Poljanski nasip 10. it Tečaj zs sadjarske pomočnike (oskrbovalce sadnega drevja) se vrši letos na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Namen tečaja je, izobraziti ne prestare moške delovne moči v vseh najvažnejših sadjarskih opravilih v drevesnici in sadovnjaku,' n. pf. £ri vzgoji, sajenju, oskrbi, čiščenju, trebljenjtt, po-mlajanju, precepljanju in gnojenju sadnega drevja, pri zatiranju škodljivcev in bolezni ter pri najvažnejših načinih sadne uporabe. — Tečaj traja pet tednov in se vrši v treh razdobjih: a) tri tedne spomladi, od 4. do 23. marca; b) en teden poleti, od 10. do 15. junija in c) en teden jeseni, od 23. do 28. sep- Gripa je tu! Ne čakajte, da ludi Vas popade, temveč oborožite se, da boste mogli že prve znake pobiti. Izvrstno orožje so Aspirin tablete ker te olakšujejo glavobol, prehla-jenja, trganje po udih, revmatizem in nevralgične bolečine. Zahtevajte pristne Aspirin ta« blete v originalnem zamota JDoftt", katere te »pozna po modro-beli-rdeči varifveni /3\ znamki. tembra. Udeleženci dobe hrano in stanovanje na zavodu brezplačno. Ob zaključku tečaja delajo praktičen izpit in prejmejo spričevalo, ki jih usposablja za izvrševanje raznih sadjarskih opravil pri lastnikih drevesnic in sadovnjakov proti primerni nagradi. Prosilci iz mariborske oblasti stari najmanj 18 let, naj pošljejo pravilno kolekovane prošnje (kolek 5 Din) najkasneje do 22. februarja t. 1. podpisanemu ravnateljstvu. Prošnji je priložiti krstni list, domovnico, spričevalo o nravnosti m poslednje šolsko spričevalo. — Ravnateljstvo oblastne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. * Bankovci po 10G0 in 100 Din s preti-skom pridejo iz prometa. Narodna banka je objavila, da se umaknejo iz prometa vsi bankovci državne izdaje za 1000 Din — 4000 kron in 100 Din — 400 kron. Teh bankovcev je v naših krajih le še malo v prometu. Izdani so bili prva leta po ujedinjenju in ie na njih podpisan tedanji finančni minister dr Momčiio Ninčič. Bankovci imajo pretisk: »Četiri hiljada kruna«, oziroma »Četiri stotine kruna«. Za bankovce, ki se umaknejo iz prometa, se dobi polna vrednost pri Narodni banki v Belgradu in vseh njenih podružnicah v državi. Izmenjava bo trajala pet let. Pri zaprtju, pehanju, bolečinah v boku, bolečinah ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, ombticf, slabem razpoloženju povzroči naravna Franž-Josef grenčica izdatno izpraznjenje črev in osvoboditev tesnobnih občutkov. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josei« vodo z izbor-nim uspehom tudi pri zdravljenju trakulje. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. Veliki snežni zameti - Železniški promet oviran Od četrtka dalje skoraj neprenehoma aneži. Veliki snežni zameti so povzročili v vsej Sloveniji velikanske prometne ovire in bi bili kmalu katastrofalni za ves železniški promet. Vsi vlaki prihajajo z velikimi zamudami. Dočim je v Sloveniji zapadlo povprečno za okrog 50 cm snega, poročajo iz Avstrije, da je tam sneg še večji. V petik zvečer jc pri-vozil radi velikih snežnih žametov dunajski večerni brzovlak v Ljubljano s skoro štiriurno zamudo. Dunajski brzovlak je že v Maribor prišel z veliko zamudo, ki se je na poti do Ljubljane še povečala. Snežni plazovi na gorenjski progi. Na Gorenjskem je snežilo še bolj kot v Ljubljani. V Kranjski gori je padlo do 140 cm snega. Radi teh ogromnih snežnih mas je bil seveda najbolj oviran železniški promet. V petek pozno zvečer so štirje velikanski snežni plazovi zasuli progo med postajama Jesenice in Dobrava-Vintgar. Takoj je bila na lice mesta poslana pomoč. Železniški delavci so čistili progo neprestano do 3 zjutraj, dokler se ni posrečilo snega razkidati. Do tedaj jc bil ves promet na progi od Jesenic dalje ustavljen. Včerajšnji brzovlak Munchen — Trst je bil radi snežne lavinc na progi upoten zato preko Jesenic, Ljubljane in Postojne v Trst, mesto skozi Bohinj, Podbrdo in Gorice. Snežni zameti na Notranjskem. Komaj pa so delavci očistili progo med Jesenicami in Dobravo-Vintgarjem, je že včeraj ob 4 zjutraj dospelo od italijanske železniške uprave v Trstu telefonično obvestilo, da so snežni zameti zasuli progo med postajama Divačo in Gornjimi Ležečami. Železniška uprava v Trstu je prosila, naj se dirigirata nočni brzovlak Dunaj — Trst in Orient-Simplon vlak preko ravnokar očiščene proge Jesenice — Podbrgo v Trst. Ze v petek zvečer je ime! tržalki brzoviak proti Dunaju triurno zamudo Včeraj zjutraj se železniški upravi v Trstu še ni posrečilo očistiti zasnežene in zasute notranjske proge, dasi je bilo ves čas, od 4 zjutraj, pri delu veliko število delavcev, ter dva močna pluga. Včerajšnji jutranji tržaški brzovlak je radi tega sploh ostal in je vozil samo brzovlak iz Postojne do Dunaja. Izostali so tudi kurzni vozovi Nizza oziroma Ventimiglia -— Budimpešta in je radi .tega bil odpovedan današnji dnevni brzovlak iz Pragerskega do Velike Kaniže. Nov snežni plaz na bohinjski progi. -— Zveza s Trstom začasno prekinjena. Dočim je ponoči od petka na soboto Ljubljana s težavo vzdrževala železniško zvezo s Trstom in sicer pred 3 zjutraj izključno le preko Postojne, po 4 zjutraj pa zgolj le preko Jesenic in Podbrda, je bila včeraj ob 7 zjutraj pretrgana tudi ta zveza. Ob 7 zjutraj je namreč ogromen snežni plaz zasul tir na bohinjski železnici. Plaz je zasul progo na štirih krajih med postajama Bohinjsko Belo in Sotesko. Večjemu številu delavcev se je končno do 11 dopoldne le posrečilo odkidati sneg in očistiti progo. Štirje brzoviaki čakajo. Ker je bila proga proti Trstu včeraj ves dan pod plazom, je bila s tem pretrgana vsaka zveza Ljubljane s Trstom. Oricnt-eksprcs vlak proti Parizu in nočni brzovlak Dunaj _ Trst, ki sla bila dirigirana, mesto preko Postojne, preko Podbrda v Trst, sla morala od-stati in čakati na Jesenicah. V Podbrdu ps sta čakala Simplon-oricnt ekspresni vlak in brzoviak Trst — Munchen tako dolgo, da ;e bila bohinjska proga odkidana. Šele po štiri-urnem čakanju so mogli vsi vlaiu nadaljevati vožnjo. Kamniški vlak obtičal v snegu. Huda nezgoda je včeraj zjutraj doletela kamniški vlak. Drugi jutranji mešani vlak št. 8433 je obtičal v snegu in ni mogel nc naprej in ne nazaj. Iz Ljubljane so Kamničanu poslali na pomoč pomožni slroj, ki ga je privlekel v Ljubljano ob 9.26. Promet Slovenska Bistrica -r- Slovenska Bistrica mesto prekinjen. Na progi Slovenska Bistrica — Slovenska Bistrica mesto je včeraj prvi jutranji vlak sre- di proge obtičal v snegu. Zato >ta morala iz-ostati oba prva jutranja para meianih vlakov na tej progi. Šele popoldne se je posrečilo popolnoma odkidati progo ter reliti prvi vlak iz snega. Velik snežni plaz pri Fali. Na progi iz Maribora v Dravograd je včeraj ob 11 dopoldne velik plaz zasul železniški tir med postajama Falo in St. Lovrencem na Pohorju. Proga je bila zasuta v dolžini 50 metrov. Promet se je vršil na ta način, da so potniki mariborskega prestopili v dravograjski, potniki dravograjskega pa v mariborski vlak, ki sta se oba obrnila in vrnila na svoji prvotni postaji. Poslana je bila četa delavcev, ki je v teku dveh ur in s pomočjo dveh plugov očistila progo. Promet splošno oviran. To so le največje ovire, ki so povzročile začasen zastoj prometa na slovenskih progah. Promet pa je oviran prav na vseh progah, čeprav morda ne v tako veliki meri, kot smo navedli zgoraj. Skoro vsi vlaki v lokalnem prometu imajo najmanj po eno uro zamude, nekateri celo do dve uri. Inozemski vlaki so prihajali včeraj ves dan s tri- do štiriurno zamudo. Delavstvo dela povsod z največjo požrtvovalnostjo. Sneg kidajo na vseh progah stalno. Vae lokomotive so premljene s snežnimi plugi, vrhu tega pa orje sneg na vsaki progi stalno po en, na lastnem kolestju montiran snežni plug. Železniška uprava ima radi snežnih žametov ogromne izdatke in škodo. Snaženje prog od snega je krito s posebnimi krediti za nepredvidene izdatke. Ti krediti so se v Sloveniji dosedaj že prav znatno uporabili. Naval delavcev aa železniško direkcijo. Sneg je prišel prav menda le brezposelnim. Včeraj zjutraj se je med njimi zvedelo, | da potrebuje železniška direkcija delavce za ; čiščenje prog. Pred poslopjem direkcije v Kolodvorski ulici se je brž nabrala množica brezposelnih delavcev, ki so vsi ponujali svoje usluge in delavne moči železniški direkciji. Bilo jih je mnogo sprejetih in takoj poslanih na neočiščene proge. Naval brezposelnih na železniško direkcijo najbolje ilustrira splošno pomanjkanje dela v Ljubljani. Deieturna zamuda Orient-ekspreta. Včerajšnji Orient-ekspres vlak je prišel ob 5 popoldne v Ljubljano z zamudo 10 ur. Proga Divača — Trst očiščena. Proti večeru se je italijanski železniški [ upravi v Trstu posrečilo očistiti železniški tir med Sv. Petrom in Divačo. Železniški promet j med Trstom in Ljubljano, ki je na progi preko | Postojne počival več kot 12 ur, je bil zopet j vzpstavljen. Če ne bo na progi novih zaprek, se pričakuje normalen prihod večernega trža- i škega vlaka. Dunajski brzovlak pa je imel včeraj zopet večurno zamudo. Sankaške tekme odpovedane. Bohinjska Bistrica, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Sneg je tukaj zapadel znova en meter visoko, tako, da je sedaj snežna plast debela čez pol-drug meter. Za jutri, v nedeljo, so bile napovedane sankaške tekme. Radi zapadlega snega se ne bodo vršile danes, kot je objavljeno, temveč so preložene na prihodnjo nedeljo, dne 2. februarja. i Družina na splavu na besneči ; Drini ! Te dni se je odigral na reki Drini pre-treljiv prizor. Učitelj Babič iz Žepe v Bosni je bil s svojo ženo in z dvema malima otrokoma v Višegradu. Nato je z družino stopil na splav, da z njim odplove po Drini navzdol do Žepe. Mraz je bil oster, Drina pa deroča in ledena. Splav z družino Babiča je vodil neki izkušeu splavar, ki je srečno priplul na mesta, kjer bi se bilo treba ustaviti. Ko so se hoteli tu izkrcati, je skočil neki drug splavar na splav, hoteč pomagali splavu pri pristanku, toda pri njegovem skoku je počila vrv, s katero je bil splav že pritrjen na breg. Splavar, Babič in njegova družina so bili s splavom odT trgani od brega in prepuščeni narastli Drini. 1 Deske so se pričele druga za drugo trgati od splava. O grozni usodi, ki je pretila ponesre- j čeni družini, so bile obveščene oblasti, ki so hitro organizirale pomeč. Po bregovih Drine j so se zbirali ljudje, pomgati pa jim ni mogel nihče. S splava so se oglašali obupni klici otrok in žene. Orožniške postaje vzdolž Dri-re so sproti obveščale, kako breme nosi Drina s seboj. Končno so nesrečno družino vso premraženo in ozeblo rešili v Srebrenici. 5NAŽI VSE k Numerus clausus za odvetnike? Vlada namtrava, kakor sc čuje v poučenih krogih, temeljito spremeniti še-le pred kratkim od skupščine sprejeti zakon o odvetnikih. V vseh večjih mestih bo baje uveden za odvetnike nuinerus clausus, t. j. da bo smelo izvrševati odvetniško prakso samo določeno število odvetnikov. k Koliko ima Zagreb avtomobilov, Včeraj smo objavili število avtomobilov za Ljubljano. Zanimivo je s tem številom primerjati število avtomobilov v Zagrebu. Lani je b?!o skupaj prijavljenih na novo 247 osebnih avtomobilov, 44 avtobusov, 58 tovornih avtomobilov in 101 motocikel. Odjavljenih je bilo 270 avtomobilov. Prodan je bil 101 iz Zagreba. Koncem leta jc bilo v prometu 837 osebnih avtomobilov, avtotaksijev in avtobusov, 228 tovornih avtomobilov in 262 motornih koles. K šoferskemu izpitu je bilo pripuščenih 281 oseb. •k Elektrifikacija otoka Krka. Že dalj časa se pripravlja elektrifikacija otoka Krka. Z elektrifikacijo Baike, znanega letoviškega kraja, ki ga obiskujejo posebno Ljubljančani, so dela že razpisana. Po odobritvi dražbe se bo pričelo z delom, ki mora biti končano do začetka sezone. V Baški se namerava v bližnji bodočnosti zgraditi tudi vodovod. V mestu Krku je elektrifikacija že dovršena. Tudi v Aleksandrovem se dovršujejo predpriprave za uvedbo električne razsvetljave. k Velika poneverba v Bjelovaru. Poštni uradnik Ivan Salopek v Bjelovaru je koncem novembra meseca nastopil 20dnevni dopust ter se od tedaj ni več vrnil. Pregledali so knjige in ugotovili, da je Salopek poneveril 70.212 Din. Od svoje žene, ki živi v Varaždinu, je žc dalj časa ločen. Za Salopekom manjka vsaka sled. •k Požar v subotiški tovarni. Te dni je nastal v Subotici, v tovarni otroških igrač, last Vojislava Spitzera, velik požar. Goreti jc začelo v stranskem delu tovarne, toda radi močnega vetra je bilo vse poslopje v plamenih, še predno so prišli gasilci. Ko so prišli gasilci, so bili v veliki zadregi, ker ni bilo vode blizu, predno pa so iz oddaljenega vodnjaka napeljali vodo, je že vsa tovarna zgorela. Gasilcem se je s težavo posrečilo rešiti okoliške hiše, katerim je pretila nevarnost. Škoda je zelo velika. •k Samoumor šestnajstletne deklice. V stanovanju svojih starišev v Subotici je izvršila te dni samoumor 16!etna Ljubica Gradiča. Vzrok samoumora je dokaj nenavaden. Rahločutno deklico je zelo zabolela očetova graja radi neke malenkosti. Umaknila se je v svojo sobo ter si pognala iz očetovega revolverja kroglo v srce. ~k Ožanič pride pred državno sodišče. Sodišče v Zagrebu je na predlog državnega pravdništva sklen lo, da se odstopi spis o preiskavi proti Marku Ožaniču radi atentata na detektiva Alfreda Grauerja novemu državnemu sodišču za zaščito države v Belgradu. To bo odločilo, ali naj sc Ožanič izroči državnemu sodišču v Belgradu ali pa naj ga sodi zagrebško sodišče. V vsakem sluča;u pa se bo Ožarnč moral zagovarjati po novem zakonu o zaščiti V.nega varstva in reda v državi, ker spada dejanje, katerega je osumljen j>od ločko 7. čl. 1 tega zakona. ir Smrtna nesreča otroka. 10 letna deklica Ana Sršenova v Dubrovniku ji oblačila svojega mlajšega bratca pri ognjišču. Ogenj se je prijel oblačil in nesrečna deklica je dobila tako hude opekline, da je nalo umrla. * Vlomilci odnesli 85.000 Din. V poštni urad v Murtežu pri Šibeniku so te dni vlomili neznani tatovi. Odnesli so celo blagajno '/. zneskom 95.000 Din. Policija je vlomilcem žc na sledu. ir Maščevanje dijakov nad profesorjem. V Velikem Bečkereku so odkrili tajno društvo srednješolskih dijakov pod imenom »Na-cionalt. Cilj tega društva je bil maščevati sc nad nekim profesorjem radi krivic, ki jih je baje storil dijakom. Te dni so dijaki pričeli izvrševati društveni »programe. Razbili so ponoči profesorju vsa okna. To dejanje izzvalo splošno presenečenje in uvedena jc bila preiskava. Neki dijak, ki je bil član tega društva, je izdal vse. Šolske oblasti so takoj uvedle postopanje proti obzivljenim dijakom, ki bodo najstrožje kaznovani. •k Nesreča dveh otrok z dinamitno patro-no. V Apatinu se je to dni pripetila huda nesreča. Petletni Raimund in štiriletni Norbert, sinova apatinskega zobozdravnika dr. Franca Amanna, sta se šla igrat v skedenj svojo tete Ane Kress. Tam sta našla zarjavelo dinametno patrono in razbijala po njej. Patrona je eksplodirala in hudo ranila oba dečka. Norbert jc bil tako razmesarjen, da ga je moral oče lakoj prepeljati i. avtom v bolnišnico. Raimund pa je bil hudo ranjen v prsih. ZOBOZDRAVNIK MED. UNIV. DR. CIRIL CIRMAN MIKLOŠIČEVA CESTA 18/1 JE OKREVAL IN ZOPET REDNO ORDINIRA ★ ZA LEPO DOMAČE PETJE morale imeti Slovenske narodne pesmi, ki jih je na novo priredil strokovnjak prof. M. liajuk. Priporočajo se posebno manjšim pevskim zborom. Naročili jih morete pri Novi založbi v Ljubljani (r. z. z o. i.), knjigarna in trgovina s pisarniškimi potrebščinami. k PREŠERNOVO ZBRANO DELO v elegantni vezavi celo usnje, katero je Jugoslov. knjigarna kol založnica, lakoj po izdaji knjige obljubila, je sedaj dobiti po Din 90.— za izvod. Tako je dobila knjiga našega največjega genija tudi primerno zunanjo opremo. k PRI J A V A ZA DA VEK NA POŠLO VNl PROMET od pavšaliranih podjetij bo dobiti z julrišnim dnem v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Tiskovina bo veljala 1 Din. Temu davku no zavezani vsi obrtniki kakor ludi trgovci, ki imajo pod Din 360.000 letnega prometa. k IZ POSLEDNJIH LET KREKOVEGA ŽIVLJENJA. Napisal I. Dolence. — Ta razprava v Času, o kateri smo včeraj poročali, je izšla ludi v posebnem odtisu. V komisiji jo ima Nova založba v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19. Cena 6 Din. k OPOZARJAMO na današnji oglas novega pogrebnega zavoda I. Gajiek, Vod mat - Ljubljutm. k PREVIDNA GOSPODINJA NE KUPI zmlela kave. Videti hoče, kaj kuha. Pri 2iki lahko ugotovi, da je iz kaljenih r žen i li zrn, torej iz rži, ki krepi celotni organizem. k V ČASU EPIDEMIJE se priporoča zo desinfekcijo rok in perila ?S a n o f o r m Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. k DOBRA METODA ZA PREPREČEVANJE KATARJA V GRLU. - Ko se pojavlja hladna zimska doba, povzročuje prememba temperature posebno pri ljudeh, ki žive v mestu, znatno prehlajenje. Zelo pogosti so osobito katari v grlu. Znaki te bolezni so obče znani: hripavosl v grlu, bolečine v goltancu in hripav glas. Kako se najbolje obranimo tc nadloge P Najboljši uspeh dosežemo z onimi preparati, ki preprečujejo vnetje v objektivnem smislu, v subjektivnem pa ublažijo bolečine. Vsem tem zahtevam pa ustrezajo edine Panflavin-pastilje. k CENJENO OBČINSTVO se vljudno opozarja na inventurno prodajo ostankov purov čevljev, osobito malih številk po znatno znižanih cenah dokler zaloga Iraja v trgovini »P c ko<, Ljubljana, Aleksandrova cesta. k PRI SLABOKRVNOSTI, po prestani TEŽKI BOLEZNI, uživajte samo Chinoferrin. Dobi se v vsaki lekarni. k OPOZARJAMO na oglas Spodnješlajer-ske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega lista. k PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH, Ljubljana, \Volfova 12, prosi vljudno milodarov. mmmmmtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmm^mmmfmsSSt LOVSKI PLES Na svečnico večer sc vrši v veliki dvorani na Taboru ples, ki ga pri rede naši lovci. Ker bo zabava v znamenju lisice, bo tozadevno bogato okrašena tudi dvorana. Kakor vedno, bo ludi letos to naj-prijetnejša pred pustna zabava, kjer sc snidejo vsi lovci in njih prijatelji. Obleka športna ali navadna. Ljubljana Nočna služba lekarn. Dnevna in nočna služba: 1. Sušnik na Marijinem trgu, 2. Kuralt na Gosposvctski cesti, V noči na torek: 1. Ramor na Miklošičevi ccsti, 2. Trnkoczy na Mestnem trgu 0 Krščanska šola, podružnica za stolno župnijo ima redni letni občni zbor drugo nedeljo, dne 3. februarja ob 5 popoldne v Jugoslovanski tiskarni. O Pouk na tukajšnji realki jc radi velikega števila za hripo obolelih dijakov ukinjen do vševši 3. februarja. O Na napačen naslov je v četrtkovi številki 3Jutra nekdo naslovil notico glede pomanjkanja premoga v Ljubljani. Priporoča, da bi se gospodinje založile s kurjavo poleti in v jeseni. Kolikor razmere to dopuščajo, so to vse gospodinje žc vsako leto storilo. Zakaj pa tega ne store železnice, ki imajo proslorov dovolj, kjer si lahko za mesece in ineseco vskladiščijo premogu. In zakaj sc ne založo k premogom industrije, državni uradi in razni zavodi, ki istotako razpolagajo /. obsežnimi skladišči? Koliko pa je privatnih gospodinjstev, ki bi imela tolike shrambe, da bi si tnogla nabavili kurjave za celo zimo. Marsikdo so v svoji drvarnici komaj obrne, koliko pa jc takih, katerih cela shramba obstoja v onem zaboju! In v današnjih težavnih časih tudi ne premore vsakdo kar naenkrat par tisoč Din da si bo nabavil kuriva za celo zimo skup. Priporočati pa bi bilo tudi rudnikom, da imajo do privatnega konzuma malo več obzirnosti, kakor jo pa pokazujejo baS letošnjo zimo, ko sc je v treh jesenskih mesecih jamo iz Trbovelj izvozilo nad 17.000 ton premoga v inozemstvo, za nas pa niti kočevskega iti za nujno potrebo na razpolago. 0 Družabni klub v Ljubljani priredi 2. februarja t. 1. pričenši ob pel 9 zvečer svoj tradicijonelni zabavni večer v vseli prostorih »Unionac. Vstop le proti vabilu. Ako kdo ni dobil vabila in sc želi udeležiti prireditve, naj se zglasi nri predsedniku: .les. Or^ala, ravnatelj trgovske šole. 0 V marijonelnem gledišču bo danes popoldne prvič nastopil Gašierčok v :vRdcči kapici-. Mali in veliki iskreni vabljeni v Akademski dom ob 4. ~ Kršč. žensko društvo. 0 Ljubljanska sekcija Jugosl. historičner/a d uitva priredi v ponedeljek, dne 28. januarja 1920 cb 0 zvečer v Historičnem seminarju (univerza) svojo redno pre-lavanje. Predava r. univ prof. dr. Metod Dclenc o temi: Izvršljiva obveza k povračilu vsakršne škode v pogodbenih listinah izza 14. dO 18. stoletja (Lan'tschadpn*>unilktnusen. 0 Vrtnarsko predavanje ljubljanske po-družnTčc Sadjar, in vrtnarskega društvu se v torek, 29. t. m., radi hripe in drugih znnrek ne more vršiti in jc preloženo nn prihodnji torek, t. j. 5. februarja. © Prijava psov. Ponovno nujno opozarjamo vse lastnike In rejnike psov v Ljubljani, kateri ,1o sedaj svojih psov letos še niso prijavili, naj jih prijavijo nemudoma mestnemu magistratu (Mestni trg Stev. 2-II, »oba štev. 30 na dvoriščnem hodniku, levo) ter obenem plačajo pasjo takso za leto 1929. v znesku 100 Din za vsakega psa. Prxlrohneti so razvidne iz lepakov, ki so nalepljeni po mestu. I/<-rečno pa opozarjamo, da bo me* ni magistrat, pričensi s 1. februarjem 1929 zaračunal vsem zamudni kom pasjo takmo ti dvojnem znesku, I. j. '.'.00 Div :a vsakem psa. 0 Razočarani i/najditelj. V eni večjih ljub Ijanskin tovarn je delal pred leti mlad delavcc. Bil jc zelo bistroumen. Pri preizkušavanju raznih kovin s kislinami je slučajno prišel na misel sestaviti novo električno bileriio na nodlagi odkritja, ki ga ir napravil pri delu. Mis if in sestavljal je i hotele njegov izum odkupiti in uporabiti. Odgovora ni dobil od nikoder- Odšel je sain v Nemčijo in tam skušal uveljaviti svoj izum. Nikjer ni našel razumevanja. Le nekje v Porenju je naletel na nekega inženerja, ki je delavca razumel Povabil ga je v svoj laboratorij in mu tam demonstriral celo vrsto sličnih »izumov*, ki so vsi tako ali še bolje učinko\a'i kot njegova baterija. Razložil mu ie tudi, zakaj njegovo odkritje dosedaj še ni bilo uporabljeno v tehniki: kovine in kisline, ki bi se dale tu uporabiti, so predrage in vrhu tega tudi električni tok, dasi sprva močan, kmalu opeša. — Tudi bi bile take baterije na primeru pri telefonu ali hišnem zvoncu precej nepraktične. Delavec je spoznal, da je bil njegov trud zaman — vrnil se je te dni v domo.ino, potem ko ie vso svoje prihranke porabil v Nemčiji. Njegovo razočaranje pa ga ni zlomilo: kljub vsemu baje dela sedaj na neki novi iznajdbi, ki mora po njegovem mnenju presenetiti svet. Prijatelji g a skušajo pregovoriti, naj bi to opustil, toda iznaiditeljska volja je v njem neomajna in mož se vdaja dalje novim iluzijam. 0 Pozor na >breapuselne«! Breaposelnost je sicer precejšna, toda meti brezposelnimi je znatno Število prav temnih tipov. — Veem v svarilo koo- statiram to-le: Dne 26. t. m. se je zglaeil pri meni v uradu hreajpoeelni človek takega tipa, da bi dvbil podporo za brrapo«elne. Keir podellt«v take podpore ni bilu mogoča, je hotel, da bi mu dal prispevek iz lastnega žepa. Mislim, da se kaj takega od uradnika ne more zahtevati. — No, ko je ta iKKkpore potrebni poštenjak odšel, sem pa pogrešil svoje IVO Din, vredne rckavioel — -Mož — poštenjak komunističnih načel se je skliceval po-pml na T Naj bodo torej opozorjeni vsi uradni tovariši, ki bodo imeli opraviti i brezposelnimi ali takimi, ld iMajo ubožmh podpor, da naj za pno suknjiče. Rokavice, klobuke, morda tudi suknje, in drugo tako navlako pa denejo pod ključ. Kdo ve že naprej, s kom iuia opraviti? Stanovanja p« je treh:" sploh zaklepati, ko ae Je v javnih uradih dogajajo tatvine. — Fran Kristan. O OproMeni šofer. Pred meseci se je na Miklošičevi cesti pripetila smrtna avtomobilska nesreča. Šofer Anton K. je z osebnim avtomobilom podrl na tla in povozil kolesarja Franoa Habiča, ki je pozneje v bolnišnici umrl. Včeraj se je vršila proti šoferju K. sodna razprava. Senatu je predsedoval v. s. s. Mladič, državno pravdništvo je zastopal g. J a v o r š e k , obtoženca pa je branil dr. A d 1 e š i č. Sodišče se je prepričalo, da Šoferja pri nesreči ne zadene krivda ia ga je oprostilo. 0 Hladnokrvnost tatu. Služkinja Matilda La-vričeva pri ravnatelju Lahu v Tavčarjevi ulici je v podstrešju naletela na nekega moškega, skritega med zaboji. Služkinja je pobegnila s podstrešja, tat pa je stekel za njo. V roki je drital nekaj ukradenega perila. Služkinja se je opogumila in ga vprašala, kaj dola tu. Tat, približno dvajsetleten mladenič, je i/,javil hladnokrvno: »To le bom vseli« Služkinja se je "»'kadila vanj, tat pa se je izmuznil po stopnicah in ušel, čeprav sla ga preganjala služkinja sama in stražnik Perilo, M ga je hotel ukrasti, je odvrgel že na stopnicah O STROKOVNA ORGANIZACIJA NATAKARJEV, HOTELSKIH IN GOSTILNIŠKIH USLUŽBENCEV V LJUBLJANI priredi v vseh prostorih qr"nd hotela Union dne 7. februarja svoj 10. jubilejni valčkov ples. — K obilni udeležbi vabi veselični odbor. (S6i) O PRANJE, svellolikanje ovratnikov in vse perilo, kemično snačenje oblek: Šimenc, Kolodvorska 8. Pridite vsi na »ČEVLJARSKI PLES« ki bo -v Mestnem domu dne 2 februarja 1929 Maske dobrodošle. Maribor □ Razpust tajništva SL& r Mariboru. Včeraj do;x>ldne cb 9 se je oglasil v bivšem tajništvu SLS na Aleksandrovi cesti okrajni nadzornik policijskih agentov g- Csjuko v spremstvu okoliških nadzornikov Mjhorčiča in Gorčiča ter izročil bivšemu vodji pisarne tukajšnjega tajništva g. Marku K ranica tozadevni razpustitveui odlok. Našli pa niso ničesar, ksr bi mogli zapleniti. Tajništvo SLS je namreč že 21. t. m. prostovoljno likvidiralo in se je v njega prostore preselila tukajšnja Prosvetna zveza. □ Petdesetletnico rojstva je obhajal včeraj v krogu svojih prijateljev s[>lošuo priljubljeni ravnatelj mariborskega vojaškega urada g. Janko Jež. K petdesetletnici naee iskrene čestitke! □ Referati pri oblastnem kirmisarijatu. Referat za gradbe je prevzel sam oblastni komisar dr. Leskovar, referat za zdravstvo ravnatelj oblastnih uradov Gračner, referat za kmetijstvo Krofielj, referat za finance Ln socialno politiko šef oblastnega računovodstva Božič. ■ Q Slavnostno akademijo priredi prihodnjo nedeljo tukajšnje zgodovinsko društvo v prestavo stoletnice smrti Josipa Dobrovskega. Akademija se vrši v čitalnici študij -ke knjižnice. Slavnostni govornik bc vseučiliški profesor dr. Burian iz Ljubljane. □ Odlikovanja pri policiji. Z zlato kolajno za civilne zasluge so bili odlikovani: nadzornik Remec; kontrolni nadzorniki Kadunc, Sosič, K oz mina in Zajec; višji stražniki: Lupežič, l>ujec, Cigoj, Kretič, Gruden in Pavšič. S srebrno kolajno so bili odlikovani: viš.ji stražniki Anten Penko, Simčič, Miljavec, Mervič, Požar. Stok. Markežič, Kovačič, Ivan Mučič, Obersnel, Rudei, Gračner, Šrok in Kac. □ Nižji poštni in brzojavni uslužbenci imajo danes ob 14 v dvorani glavne pošte svoj redni letni občni zbor. « □ Krščanska ženska zceza priredi danes ob pol 17 poučno predavanje s ski optičnimi slikami. Predavanje se vrši v dvorani Zadružne gospodarske banke^ □ Sneg je tudi včeraj več nad naleiaval pravna gosto ter čisto pobelil naše mesto. Računa se, da je vteega skupaj zapadlo do 60 eni snega. Ves dan so bili mestni delavci zaposleni s čiščenjem in celo motorni snežni plug se je le s težavo in otepavajoč se z ene strani na drugo prerival skozi visoke snežene plasti. Parkrat so mu celo popokale verige lia zadnjih kolesih. Od zore do mraka so prevažali vozniki snežene mase vzdolž Vodnikovega trga proti pristanu. Po Dravi plovejo velikanske ledene plošče, ki mes.oma celo zagrinjajo njeno motno površino. Kadi visokega snega se je moral danes ukiniti avtobus na vseh podeželskih progah, razen tega na proei proti Teenu Ln Nova vasi, tako da se do nadaljnjega vrši avtobusni promet samo v Mariboru. Tudi vlaki so včeraj prihajali ves dan z velikimi zamudami. Na Pohorju se bodo dane« kljub temu vršile smuške tekme. □ Aretacije komunistov. Aretiranih je bilo več komunistov, ker obstoja sum, da so v avezi s širjenjem znanih komunističnih letakov. □ Umrli so: Antonija FHipči«, žena kovlivo-tiskarja državnih železnic. 38 let. pogreb jutri ob 15; Herman Kum.[>erg, iniener, 02 let, pogreb jutri ob 16; Ivan 1'regoršek, zasebnik, 51 let, pogreb jutri ob 17; Terezija Rodošek, viničarka, 56 let, pogreb danes ob 14; Ljudevit Esterl, pisarniški sluga dr-iavnih železnic, 58 let, pogreb danes ob 16. □ Poročili »o se pretekli teden: Anton Keve. šofer, z Marijo Stipar.ievo, kuharico; Adam Mrae, ključavničar, z Roeo Werthe>rjevo. v lagal ko; Matevž Vidmar, ključavničar dri. žeL, z Josvpino Pevhe-levo, tkalko in Josip Schabeder, kroj. mojster, i Angelo Piohiovo, natakarico. □ Pri delu i*mesietil. 68 letni delavec Štefan atnngk, ki Je zaposlen v Franzovem mlinu, je nesel vrečo iiwke po stopnicah. Pri tem mu je spodrsnilo. Pri padou si je zlomil r^ko v ramenu. Prepeljali so ga v bolnico. □ Včei-ajšnji lrq je bil radi snežnih žametov zelo ftlabo obiskan. Kmetje so pripeljali samo štiri vozove krompirja. Obisk je bil zelo slab. Pač pa so navzlic temu pripeljali "peharji 112 vozov slanine in mesa. Zanimivo je b lo gledati, kako ?>o špeharji sami oiikopavali sneg, da so lahko postavili stojnice. □ Na pol golega v snežni mri je ustavil stražnik neznanca na Aleksandrovi cesiti. Na policijskem komisar i jatu se je )>okaznlo. da gre za nekega V , ki je malo slaboumen in ki večkrat pobegne od doma, zlasti ponoči. □ Ure, zlatnino, srebrnino, NA OBROKE BREZ POVISKA, samo pri M. ILGERJE V sin, urar, Maribor, Gosposka tilica. Zadovoljstvo v hiši je le tedaj, ako -iporabltate praženc k«ve tvrdke ANTON FAZARINC, CELJE Celje 0 Odlika ponedeljkovega prosvetnega večera bodo krasne skioptične slike, nad 60 r>o številu, ki so izdelane po originalnih posnetkih g. prof. dr. Jehairtrt ia Maribora, ki se je ponovno v študijske svrho mudil v Sveti deželi. Predavatelj gospod Cestnik Anton se je zadnjega študiiskega potovanja g. dr. Jcharta udeležit in bo zato oris zanimivih pokrajin iz Palestine še posebno intere-santen. Vstopnice se dobe v Ljudski knjižnici na Cankarjevi cesti. Po dveh letih imata obračun. Marija T>o-bovičnik, ki stanuje sedaj v Gaberju, je imela pred dvema letoma lastno pekarijo in je takrat najela kot pekovskega pomočnika nekega S. Pobotala sta se radi plače t«ko, da dobi S. polovico čistega dobička od prodanega kruha in peciva. S. je kruh prodajal strankam, prejemal je od istih d-einar. po 10 dneh vestnega-- službovanja pa jo je pobrisal, ne da bi napravil z gospodinjo obračun. Dobovič-nikova ga je dolgo časa iskala, a zaman. Sedaj pa je naletela po naključju nanj v Celju, kjer je usluž-ben pri neki hiko.išnji ugledni pekarni. Seveda ga je takoj priporočila policiji, napram kateri pa S. trdi, da ji ni odnesel Din 916. kakor pravi Dobo-vičnikova, temveč kvečjemu Din 650, kolikor je pač znašal njegov 10 dnevni zaslužek. Advet"tK dr. Anton Novatan Ima syo*o Dlu^mo v Cel*u. Glavni tat $1.9 Tei st u« Dopisi Tržič Orna iaslav» na društvenem domu naznanja zopet izgubo enega izmed onih, ki so v življenju odločilno vplivali in posegali v naše društveno življenje in delovanje. V petek ob 8 zjutraj je odšel v boljše življenje g. Vinko Zupan, bivši predsednik društva sv. Jožefa, dolgoletni in nad vse agilni predsednik in na>čelnik »Orla*, odlični naš prijatelj, katerega bomo težko pogrešali v naših vrstah. Dolgo smo »e bali zanj, kruta vojna mu je pustila kal bolezni, a kljub temu nae je bridko zadela vest. da nas je moral zapustiti v najlepših letih, poki načrtov za bodočnost. Pogreb bo danes, v nedeljo ob 9 dopoldne. Tzlet t Kranj prirede vna naša kulturna društva danes [»opoldne. Ob 4 prirede v kranjskem društvenem domu aksiomi in. ki naj pokaže naše prosvetno delovanje, obenem pa se 1-edo tudi od-doKitl za potovamje, ki ga je ie pred leti priredilo bratsko kranjsko društvo pri nas. Badio v Rokodelskem dama Je kontno instaliran. Baje Je to najboljši aparat, ki j[ih ima naše mesto in okolica do seda]. Kakor čujemo, bo do danee že poginoma prirejen. Upamo, da ne bomo prevarani v pričakovanju, ki smo ga stavili nanj. Igral 1» vsako nedeljo cel dan m tudi ob delavnikih, kadar bo kak zanimiv program, o čemer nas bc sproti obveščala posebna deska, ki bo v ta na-namen postavljena na Rokodelskem domu. Na Svečnico ob 7 zvečer sc na splošno željo ponovi nedeljska dramatična predstava. Konec ob 10; toliko v vednost mnogoštevilnemu tozadevnemu povpraševanje. Kranj Kam potujemo, kam se izseljujemo. Osebni Sromet prebivalstva kranj. okraja z državami v Ivropi na splošno nazaduje, le s Francijo in čeho-slovaško kaže stalen napredek. To kaže, dn nam že naša država nudi mhogo več reči, katere je bilo prej treba iskati v tujini, ali pa, da se je blagovni promet z drugimi državami toliko poenostavil, da pri nakupu blaga ni vedno potrebna osebna intervencija. Potovnaja v tuje držtve so predvsem trg. značaj«. Posebno je živahen promet s sosednjimi državami. Vseh, na novo izdanih navadnih pot. listov je bilo 151 (214). Prvo mesto zaseda Avstrija, za katero je bilo izdanih 64 (86) nov. pot listov. Na drugem mestu je Italija, za katero je bilo izdanih 80 (62); za Italijo in Avstrijo 12 (10) potnih listov; potni list, veljaven za vse evropske države, je . dobilo 23 (29) oseb, za Cehoslovaško 10 (5), Francijo 8 (6>; za ostalo evrop. države 4 (17). Podaljšanih Je bilo 817 (406) in vidiranih 442 (598) potnih listov. Izšeljenlških potnih listov je bilo izdanih 26 (13) in sicer zn Kanado 18 (7), Zdr. drž. Sev. Amerike 8 (—), za Argentino 5 (6). Torej je bilo leta 1928. na novo izdanih oz podaljšanih oz. vidiranih 986 (1530) navadnih in izsel.jeniških potnih listov, številke v oklepaju kažejo število potnih listsv za leto 1927. Leta 1926 pa je bilo novo izdanih navadnih potnih listov 368, podaljšanih 498, vidiranih 625; izseljeniških potnih listov je dobilo 35 oseb. vseh notnih listov skupaj 1521. Torej število vseh potnih listov pada od leta na leto za okoli 300. Jezica pri Ljubljani Nor avto-promel otvori danes g. Magister iz Vižmarjev. Avto bo vozil vsake pol ure. Cena od Fi-govca do črnuškega mostu je 3 Din. Kakor smo zvedeli, bo izdal tudi mesečne vozovnice po 60 Din za dvakratno vožnjo vsaki dan tja in nazaj. Komunisti so v preteklem tednu razmetali po vaseh letake v kuvertah. Ljudje so te letake takoj pometali na ogen j, ker nočejo imeti opravka s tako stvarjo. Kronika. V naši občini je bilo v letu 1928. rojenih 60 otrok. Umrlo Je v občini leta 1928. 25 prebivalcev. Od leta 1003. jih je lani najmanj umrlo. Med to dobo pa je bilo leto 1905. najbolj umrljivo, tedaj je umrlo 58 ljudi. Za upravnika občine je veliki župan določil dosedanjega župana Severja Janeaa. Novo mesto Prostovoljno gasilno društvo v Novem mestu priredi 2. februarja svojo običajno zimsko prireditev ob 8 zvečer. Na sporedu je enouejanka »Damo-klejev meče, razni kupleti in točke salonskega orkestra. Litija Hripa — obvezna prijava. Okrajno glavarstvo je izdalo ukaz. da se mora vsak nov slučaj hripe takoj javiU občinskemu uradu. Slov. Konjice Osebne vesU. Za sodnika na tuk. okr. sodišču Je imenovan g. Anton Petrič. Premeščena sta: g. Vilko MinaU, geouie-ter, in g. Mihaeil Zorčič, protokolist, oba v Sloveni^radec. Otroška epidemija. Zadnji čas zelo straše po trgu in okolici ošpice. Nesreča. Pri sankanju si je zlomila ključnico Marija Rušnik. Pavlovo spreobrnjenje nam je prineslo uovo množino snega. * Gornja Radjjona. Jutro. , štev. 21, piše: Tukajšnji župnik g. M. Gabere se je pretekli četrtek v družbi dveh deklic od pravil na sanjkan je na Polički breg. Nesreča je hotela, da je zavozil v klanec. Prevrgli so se in si je 16 letna K. zlomila nogo, župnik pa si je spahnil roko.« — Resnica nad vse! Tukajšnji župnik je preteklo sredo, gredof iz šole na Ščavnici — na Poličkem bregu slučajno zadel na šolarje, ki so se sankali. Dve deklici ga povabita, naj se pelje /. njima enkrat. — N6sr©5a je hotela, da ste zavozili v klanec. . itd. Prosvetna zveza v Ljubljani Mali kino V filmskih časopisih se je pričelo živahno razpravljanje o ozkih filmih za male in ceuene kinoaparate. InjJ. dr. Busch piše (v £)er Bild-wart 1923, str. 699), da zadostuje širina slike 1 m do 1.5 m za precejšnje število glel Izložbeni kino v Slovenčevem« paviljonu ia Miklošičevi cesti v Ljubljani to v po'ni meri potrjuje. Slike »Slovenčevega kina« so *omaj 60 cm široke. Cesta je večkrat polna gledalcev in nekateri gledajo celo s hodnika na nasprotni strani ceste, torej iz daljave okoli 15 m. Zanimivo ji, da če gledamo žive slike (kino), ki so sicer nekoliko manjše, se nan. ven dar zdi, da gledamo predmete kakor bi bili v naravni velikosti. Te ugotovitve so važne zlasti za naša manjša izobraževalna .lruštva. Kajti z omenjenimi malimi aparati je mogoče projicirati 1.50—1.75 m široko dovolj jasno sliko in take aparate si lahko nabavi skoro vsako društvo in marsikatera šola. Uspehi pri društvih, ki so si aparat že nabavila, so ugodni. (Naročajo se pri Prosvetni zvezi v Ljtib-ljani. Cena na ročni pogon z vsemi pritikli-nami okoli 2500 Din. Na motor 750 Din več.) Prosvetna zveza bo za to Širino filma (9.5 mm) oskrbela dovoljno izbiro filmov. V 2alogi ima med drugimi tudi veliki film Napoleon. Naročenih je več prirodopisnih, svetopisemskih in šaljivih filmov. Pripravlja tudi film »Ljubljana« v dolžini, da bo tekel najmanj eno uro. Izposojevalnina pri Prosvetni zvezi za enkratno rabo eno kolo (25 minut) 15 Din. Pošilja se tudi po poiti. KnjiKoroški tečsj priredi Prosvetna zvesa za knjižničarje v soboto 2. februarja. Vsa društva saj prijavijo udeležence Prosvetni zvezi. Vsakdo naj prinese seboj eno knjigo, katetro bo na tečaju vezal, močno šivaiilo in sukanec. Tečaj se z aie ob 9 dopoldne v Akademskem domu na Miklošičevi cesti. Maskerski tečaj, kateri bo v nedeljo 3. februarja v Prosvetni zvezi, je namenjen maskerjem po naših društvenih odrih. Opozarjamo mi to vsa društva, katera naj pošljejo člana m. članico, da spopotni svoje znanje v tej stroki. Začetek tečaja ob 9 dopoldne v Akademskem drtmu Režiserski tečaj jo namenjen režiserjem po naših deželskih društvenih odrih. Dri'matična umetnost se lepo širi in ljudstvo želi vedno bolj dovr-,8e»uih in težjih del. Vsled tega je nujno, da se zlasti režiserji izvežbafo in pripravijo za svoj posel, kateri terja od njih vedno večjo popolnost. Društva uaj torej javijo zvezi imena udeležencev, kateri se nameravajo udeležiti lega tečaja. NOVOSTI LJUDSKE KNJIŽNICE PROSVETNE ZVEZE V LJUBLJANI. 3. Bojer Johan: Die Ausvvanderer. Roman. 454S. 2il96 a. Croce Benedetto: Geschlehte Italiens 1871—1915. 345 S. 877 b. Dreissig neue Erziihler des neuen RuBlaud. 776 S. 2448 a. Green Julien: Mont-Ciiiere. Roman. 335S. 2134al. — Adrienne Mesurat. Roman. 442 S. 2124 a2. Jammea Francis: \larie. 88 S. 2424 a 1. — Roslein. 108 S. 2424 a 2. — Klara. 152 S. 2124 a 3. — Das Parad ies der Tiere. 124 S. 2424 a 4. — Almaide. 104 S. 2424 a 5. Lewis Sinclair: Der Iirwerb. Roman 388 S. 2195 a 1 — Elmor Gantry. Roman. 684 S. 3195 a 2. — Dr. med. Arrowsmith. Roman. 801 S. 2195 a 8. Merežkcvski Dm.: Der Messias. Roman. 422 + 12 S. 2119 a 2 — Napolen. Sein Le.ben. 584 S. 2119 a 8. Rasmussen Knud: Rasmussens Thulefahrt. 509S. 231 b. Robakidse Grigol: Das SehlangenhenKt. Romaai des georgLsohen Volkes. 222 S. 2199 a. Trotzki Leo: Die vvirkiiche Lage in Russland. 286 S. 876 b. Zweig Arnold: Der Streit um den Sergeantea Grischa. Roman. 552 S. 2177 al Ljudska kniižnica Prosvetne zveze posluje v Akfdemekem domu na Miklošičevi cesti št. 5. vs k dan razen nedelje in praznikov od 9.—12. in. od 2—7. ure. Odvetnik Dr. AleS Peršin vljudno narnanja otvnHtev svole odvetnike o!s'rne na Kralja Petra trgu št. 2 v Ljubljani Telefon št. 22—85. Nežika, poredno dekle (Izpred sodišča.) Ni še dolgo, kar so se Nežiki odmrla vrata Jetnišnice in je po več tednih spet zadihala zr"k na svobodi. Toda dekleta kazen ni izmodrila niti poboljšala. Kar brž se je spet lot'!a t-tvine Na Gorenjskem nekje je sprva par dni služila, pa se je delu km^lu naveličali. OdSIc je iz s'užbe, heteč se peljati domov v Ljubljano do roditeljev. Am-Nežika ni imela denaria za železnico To ie previdno, toda dovolj j"sno povedala malemu 7 letnemu fantku, s k"lerim sta šla skuoaj v št^cuno po maslo. Mali Janko, ki pač ni vedel, Va^šna prebrisana tatica hodi poleg roiega, je Neriki otroško preprosto in z vso naivnostjo z"up«I, da pa taa on dovolj denarja, kaitti ima >5parovček«. Nn omari stoii tisti šo-rovčeV. da vs«o. Vo pa re m" H poslala posedat, kako ie s »ŠDore vfli-omk-vjti povedal je bil m«mi 7jcodbico o N^nki in knko mu ■> venomer pele, d i ji manfV-i 13 Din z* vlak. on r»a Ji je verno z»»n»l, kje in k»ko ie z njegovim Sna-rovcem. F:\ntek je pr tresel šmarovč^k — pa ie bil t»ra».«n! Ves mietrov za^l"d mu je uJn^dlt tatinska Netilka. — TMn ni to še vse, k»r vedo so/lnl jpvtgl o poredni deklini. Ko se je nato -es oriipeliala v LJubii^no ie n»iprei ob'si"la n«~1ro zn^o o na njenem d 3 mogla. Ver >o ie sredi Fr»r>?:sVariskefira m "»ti srečat stražnik ln jo aretiral. PHSIsi ie n-mref ž? vest z Goren^eca, ki le pole^r širwrovč'-i ved«'i rx>-ve<«.'-®m r>i"5«vn v b;š;. Pl«š'i weden sv>'"h 450 Din. Bil je b-S '!sti. V m ?P t.mel- na srbi. ko k> le sre".-il slr-Jnil,- 7"to je t^Hen t-dt l»M«> kof jirrirflal. Vo ie b:i fnm v sno^Hu v Oor<~ro'ik(vn~i tako leno in Wito tvv,)!^«,, (,1-r'vtord plašč. Nežika ie dobila z-pn,v-ra< .3 mesece ie*" In primeren ne«t Za pr-^o^V!-;? ^ jj „n obUnlbni daljSi brezplačni kvariir in tudi prisilno delavnico. So?nska brina! Infuprca1 Za oiačanie rpkonvaleseprifov ie l*borno sre»i»!vo . ier»ferrin". Vpraša« za «vet zdravnika Dobi se v vseh lekarnah. Življenje ob radiu Izpoved starca. Postaral sem se in težko nosim breme let Poldan življenja sem že davno prešel in samotno je poslalo krog mene. Vsebina življenja se je vedno bolj in bolj izgubljala, kakor potoček, ki končno usahne. Nisem imel več želja. Dan za dnevom je mineval, prišlo in minilo je jutro, prišel in minil je večer, drug za drugim, v lenobni spokojnosti. Moji nasledniki stoje zunaj v borbi življenja. Hočejo postaviti svojega moža, kakor sem jaz vedno to poskušal. — Edina svetla točka zame je takrat, ko so na lelo enkrat zbero krog mene — o božiču. Eden, dva dni traja ta višek, krog katerega se vrste vsi ostali dnevi leta. Mojo življenjsko tovarišico krije že dolgo tam zunaj ruša. Kdo ve, ali ji morda ne bom kmalu sledil. — Samoten sem in moje misli so vklenjene v najožji krog moje okolice. Sicer se čutim še zdravega na duhu in telesu. Samo peruti mojih želj me več ne nosijo kakor nekdaj, truden sem postal in se naučil odpovedati si. Večer mojega življenja nastopa. Brez trpkosti se spomnim včasih na noč, ki ne bo nikoli prestala. Moja življenjska naloga je skoro že docela izvršena. Zato sem zadovoljen in jadram mirno proti poslednjemu pristanu. Sicer je bila pot včasih težavna in neprijetna, toda miren sem radi zavesti: Skušal si storiti svojo dolžnost po svojih najboljših močeh in zmožnostih nasproti življenju, soljudem in Bogu. Takrat vstopi nenadoma čudo radija v polagoma ugašajoče žitje. Ob proslavi stoletnice smrti Beethovna se je zgodilo: Njegovo nesmrtno simfonijo, ki je ni še dosegel ali prekosil nikoli noben smrtnik, so mi nosili valovi etra. Tako si jo je moral zamisliti veliki mojster! Postane naj to njegovo delo darilo neštetim! Toda ne v prašni, vroči in ozki koncertni dvorani, ampak iz sinjih višav naj pri-pojejo nadzemski glasovi v človeška srca! Ne morem opisati občutka, ki me je navdal, ko je izzvenel mogočni sklepni stavek, »Pesem veselju«. — 2e samo dejstvo, da in kako je mogoče bilo premagati prostor, mi je vzelo besedo. Moj dotedanji mir je izginil, enakomerna gladina mojih misli se je razburkala, kakor kadar gre vihar preko mirne morske gladine. V trenutku sem bil zopet nazaj v pisanem vrvežu življenja in velikega sveta tam zunaj. Udeleževal sem se vseh velikih dogodkov na zemlji. Z mrzlično drhtevico sem zasledoval z milijoni ljudi polet grofa Zeppelina čez Ocean, meni so govorili vsi svetovni prvaki, ki so mi bile dotlej le imaginarne osebnosti, meni je govoril vsak iznajditelj o svojih izumih — skratka, bil sem povsod in vedno deležen vsakega velikega dejanja ljudi. In se ni bilo treba zato oblačiti in drenjati po glediščih, koncertih in zborovanjih v tistih neprijetnih oblekah — vse, vse so mi prinesli valovi etra domov, prav k domačemu ognjišču. Kako to duha poživi iu dvigne, koliko užitka mu to nudi! Nenadoma me je zopet imelo živo življenje v svoji sredi. Starost in zapuščenost je izginila, čutim se za trideset let mlajšega! Moje oko je dobilo zopet soj, mišice so se zopet napele, dau za dnevom mineva bežno ožar-jen s svetlo zarjo prihodnjosti — oj, življenje, kako si vendar lepo! Čudotvorec radio — ti si vse to povzročil. Hvala vsem možem, ki so ustvarili to čudo. Hvala pa tudi vsem vam, ki prinašate zopet solnce v življenje mnogih, s tem da žrtvujete dan za dnem svoje najboljše sile in razsipate zakladnico duhovnega bogastva nad milijone in milijone! Več domače glasbe f Prijatelj z dežele nain piše v imenu več izobraženih a.bonentov, ki so se obširno razgo-varjali o programu naše radijske oddajne postaje: »Naša glavna želja je: več slovenskega programa! Ali smo res tako revni glede domačih skladb, da igra radio-orkester tako red-so kaj domačega? Vse tuje! Le tu pa tam kaka slovenska pesem. Takrat je pa lepo! Zgled: v nedeljo 13. januarja je pri nas vse polno ljudi poslušalo Vidmarjeve pesmi. Nato je igral tercet iz Šiške, in sicer s početka tuje skladbe. Ljudje niso poslušali in so se pričeli razhajati. Tedaj pa zaigra tercet še dve domači pesmi — pa je na mah vse poslušalstvo oživelo in dekleta so kar zapele tisti pesmici! In kako poslušajo ljudje reproducirano glasbo (gramofon), kadar je kaj domačega! RADIO Nato pa prosimo: če že ni drugače — vsaj ob nedeljah popoldne naj se igrajo če ne, izključno pa vsaj predvsem sanio slovenski komadi! Brez skrbi trdimo, da ob nedeljah po treh popoldne posluša predvsem občinstvo po deželi. Meščani greste takrat na sprehod. Zato naj bo od 3—5 vedno kaj takega, kar ljudstvo razume! Vse imamo radi: domačo godbo in petje, pa tudi predavanja. Ne igrajte pa takrat stvari, ki jih ljudje po deželi ne razumejo: raznih uvertur, fantazij, suit itd. Kar nam ugaja, radi poslušamo tudi desetkrat in dvajsetkrat — in radio Ljubljana ne bo nič trpel na ugledu, četudi se program ponavlja. Ko je g. Ivan Noč igral na žago, sem jaz stvar razumel in užival šele, ko je kot poslednja (!) prišla na vrsto naša pesem »Vsi so prihajali..Zakaj ni bilo več domačega? Tako torej naše pismo. Ker smo slišali slične pritožbe tudi od drugod, naj nam bo dovoljeno, da odgovorimo javno. Predvsem hvala lepa g. dopisniku! Splošna kontrola je uspešno sredstvo za napredek našega radia, ki nam je vsem prirastel na srce. Torej k stvari! Morebiti je ta ali oni abo-nent že opazil, da je slovenska pesem bolj zastopana v petju nego v godbi. Stvar je namreč taka: Za petje imamo harmoniziranih ogromno narodnih pesmi, manjka nam pa slovenskih narodnih in umetnih pesmi, ki bi bile instrument irane za orkester. To je namreč posebno delo, ki ga more izvršiti le strokovnjak. Slovenskih venčkov za celotni orkester je le 5; k temu je prišteti še nekaj mešanih venčkov s slovenskimi, hrvatskimi in srbskimi pesmicami. Natisk not precej stane, kajti proda se jih zelo malo, ker imamo pač malo orkestrov in so ti — to je res in doslej skoro ni moglo biti drugače — založeni predvsem s tujimi skladbami. To so pač težave majhnega naroda! Vendar se bo pa radio Ljubliana kljub tem težkoČBm potrudil, da.bo odslej glede domače glasbe bolj zadovoljii občinstvo. Predvsem bodo odslej v nedeljo popoldne vedno na programu samo priljubljene domače pesmi. Gledali bomo pa tudi na to, da bo tudi ob nedeljah zvečer kraljevala predvsem domača pesem in domača godba. Skušali bomo torej vsako nedeljo posvetiti predvsem slovenski pesmi. Pri tem se pa seveda moramo sklicevati na dovoljenje, da se sme program — ponavljati. Sicer smo pa tudi mi tega mnenja da ljudje rajši slišijo priljubljeno domačo pesem desetkrat in dvajsetkrat nego tujo, ki ne gre v ušesa, enkrat. Ko si bo radio Ljubljana malo opomogel iz gmotnih težkoč, bo pa pričel vršiti še drugo kulturno nalogo: skrbel bo za to, da se bo' krog slovenskih pesmi, insirumentiranih /„i orkester, še znatno povečal. Prepričali smo se, da s tem izkažemo slovenski narodni pesmi veliko — da tako rečemo — uslugo: kajti odkar pošilja naš radio slovensko pesem širom sveta, dobiva radio Ljubljana od raznih drugih postaj vprašanja, ali je mogoče kupiti note za našo narodno pesem. Prišli bomo torej kmalu do tega, da bomo slišali slovensko narodno pesem iz tujine. In s tem smo že precej dosegli. Programi Radio-Ljubljana : Nedelja, 27. jan.: 9.30: Prenos cerkv. glasbe. 11: Koncert Radio-kvarteta. Vmes poje g. Gostič: A. Rubinstein: Sen; R. Straus: Tajni poziv; G. Puc-cini: Arija iz opere Manon Lescant; G. Puccini: Arija iz opere Deklica zlatega zapada; Narodne: Oj deklica povej mi to, Dolenjska; Perez Freire: Aj-aj-aj. — 15: Reproducirana glasba. — 15.30: Pisatelj Milčinski čita svoje spise. — 16: Radio-orkester. Dobri vojak Švejk, izvajajo člani narodnega gledališča v Ljubljani. — 20: Pevski večer Sattnerjevega zbora: 1. 1. Nabožne pesmi: 1. Uspavanka, samospev, Maks Reger. 2. Jobst: Velikonočna. 3 Srce Jezusovo. 4. Evharistična. 5. Roža Marija. II. Pristne svetne slov. pesmi iz polpreteklega časa: 1. Oemu sem S'ovenec. 2. Slovensko dekle. 3. Preljubo veselje. 4. Slovenec sem. 5. Kje so tnoje rožice. 0. Perice. III. Zbor Aleluja R fugo in samospevom iz o r-torija : Assumptio.-. — Radii-orkester. — 22: Poročila in časovna napoved. OKVIRNI PROGRAM OD 28. DO 4. II. 1929. Ponedeljek, 28. jan.: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved. Reproducirana glasba. 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Radio-orkester. — 18.30 Ceščina, poučuje g. Novak. — 19 Francoščina, poučuje dr. Leben — 19.30 Štiri osnovne vrste tuberkuloze, predava dr. Franc De-bevc, spec. za tuberk. bol. v Ljubljani. — 20 Večer češke glasbe II. (Komorni trio.): 1. F. Smetana: trio, op. 15 I. Moderato assai, II. Allegro ma non agitalo — Andante — Maestoso, III. Finale. — Presto. 2. Vitezslav Novak, trio quasi uiia Ballata, op. 27. — 22 Poročila in časovna napoved. Torek, 29. jan.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Radio-orkester. 19 Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik. — 19.30 Kemija vsakdanjega življenja, predava prof. Pengov. 20 Drama. — Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna na|X)ved. Sreda, 30. jan.: 12.30 Reproducirana glasba, l i Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 7o 5le m 111 borzna poročila. — 17 Radio-orkester. i" 1Pravljice pripoveduje pisatelj Milčinski. — IV srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec. — 19.30 Bretamja in Bretanci, predava dr. Brežnik. — 20 oonatni večer. Ciklus Beethovnovih vijolinskih sonat s spremljevanjem klavirja (izvaja g Jeraj). Uvodno besedo govori dr. A. Do inar. - Radio-orkester. — 2-1 I oročilo iu časovna napoved. Četrtek, 31. jan.: 12.30 Reproducirana glasba. U Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30 btanje vode in borzna poročila. — 17 Radio-orkester. 18 Cescina, poučuje g. Novak — 18.30 Izboljšanje travnikov, predava ravn. ing. R. Lah. — 19 Italijanščina, jjoučuje prof. Gruden. — 19.30 Zgodovina Slovencev, predava prof. S. Kranjec. — 20 S'ovenski akademski oktet poje narodne in umetne jjesmi. — Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved. Petek, 1. febr.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Radio-orkester. I n c Gospodinjska ura, predava gdč. C. Krekova. 19 Francoščina, poučuje dr. Leben. — 19.30 Varstvo spomenikov, predava dr. Štele. — 20 Večer češke glasbe III. Izvaja Radio-orkester. — Poročila in časovna napoved. — Sprehod po evropskih postajah. Sobota, 2. febr.: 9.30 Prenos cerkv. glasbe iz franc. cerkve. — 10.30 Osnovanje in delovanje za-druznih elektraren, predava ing. Ditrich. — 11 Koncert Radio-orkestra. — 12 Časovna napoved. — J5 Kropa: šege in običaji. — Lahka g asba. — 10.30 Francoska doba med Slovenci, predava dr. J. Mal. — 17 Recitacije. — 20 Mladinsko spevoigro: »Slava domovini« jx>je ženski zbor drž. žen. učit. v Ljubljani. — Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna nafsoved. Nedelja, 3. febr.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 10.30 Elektrika in gospodarstvo, predava ing. Ditrich. — 11 Koncert Radio-orkestra. 12 Časovna napoved. — 15 Reproducirana glasba. 15.30 Moii planinski spomini, predava prof. J. Mlakar. — 10 Reproducirana glasba. — 16.30 Predavanje. — 17 Recitacije. — 20 Pevfki večer pevskega društva »Slavec«. — Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved. Drugi programi: Nedeljo, 27. januarja. Zagreb: 11 Simfonični koncert zagrebške filharmonije — 17 Plesna glasba — 20.35 Vesela glasba — 20 Prenos inozemskih postaj. — Pra-a: 9 Cerkvena glasba — 10.30 Plesna glasba — 19.05 Vojaška godba — 21 Vesele recitacije — 21.15 Večerni koncert. — Stuttgart: 12 Promenadni koncert. — 18.45 Recitacije — 20 Mozartov večer. — Nato plesna glsba. — Toulousc: 13.45 Koncert. — 14.05 Argentinski plesi. — 22 Večerni koncert — 22.40 StrauBovi valčki. — Bern: 13 Opoldanski koncert — 16 Orkester in zbsrovo petje — 20 0|>©ra Don Juan. — Katoviee: 10.15 Služba božja — 15.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije — 20 Vesele pol ure — 20.30 Prenos iz Krakova — 22.30 Plesna glasba. — Rim: 10 Cerkvena gl-sba — 13 Trio — 20'5 Rekviem v s-nomin Verdiju. — Berlin: 11.80 Orkester — 16.30 Lahka glasba — 19.30 Predavanje o Jugoslaviji (dr. Otto Siegel) — 21 Orkestralni koncert. — Nato ples. — Dunaj: 10,20 Zboro vo jietije — 11 Simfonični orkester — 16 , koncert — 18.45 Komorna glasba — 25.15 Opereta. Najboljše radijske aparate in njih sestavne dele, zvočnike kakor tudi drugo radijsko blago Ti nudi RADIO LJUBLJANA v svoji prodajalni ob Miklošičevi cesti po najnižjih cenah in najugodnejših plačilnih pogojih. — Milan: 10 Cerkvena glasba — 12.30 Kvartet — 17.15 Ciganski orkester — 20 človek in umetnik. — Budapcst: 10 Pridiga in slui.ua božja — 12.30 Simfonični orkester — 17.30 Šport — 20.30 Griegov večer — 22 Ciganska godba. — Varšava: 12.10 Simfonična matineja — 15.15 Koncert varšavske filharmonije — 18.20 Ljudski koncert — 20 Zabava. Ponedeljek, 28. januarja. Zagreb: 17.30 Glasba iz kina Europa. — 20.30 Koncertni večer (harfa in violoncello. — 22 Prenos iz inozemstva. — Praga: 12.30 Opoldanski koncert. — 16.30 Plesna glasba. — 20 Danski večer. — Stuttgart: 13 Reproducirana glasba. — 16.15 Popoldanski koncert. — 20.15 Opera »Nočna potnica« (Bcllini). — Nato lahka glasba. — Toulousc: 21.30 Orkester. — 22 Večerni koncert. — 22.30 Violoncello. — 22.42 Valčki. — Bern: 16 Godba Aversano. — 19 Esperanto. — 19.30 Cilre. — 20 Freiburški večer. — Katoviee: 10 Plošče. — 19.10 Poljščina. — 20 Komorna glasba. — 22.30 Šport. Rim: 13 Trio. — 17.20 Koncert akademske filharmonije. — 20.45 Lahka glasba. — Berlin: 16.30 Koncert. — 17.30 Recitacije. — 19.30 Ojjera ->Ko-Pl 16 Popoldanski koncert. — 17.15 Ji>e D unaj: 11 nigskinder«. — Nato jilesna glasba. Kvartet Cerda. Brentanova pisma. — 20 Ljudski koncert. — Milan: 12.30 Kvartet. — 17.20 Petje dece. — 20.15 Beethovnov večer. — 23 Jazz. - Budapset: 12 Zvonenje. — 16 Za dame. — 17.'10 Violine. — 20 Prenos z Dunaja. — 21.30 Ciganska godba. — Varšava: 15.50 Plošče. — 17.55 Lahka glasba. — 20.30 Večerni koncert. — 22.30 Plesna glasba. Spori FRAHC BAR je največla in najstarejša strokovna tvrdka, ima najnižje cene, najboljše Radio-aparate, nov cenik. Ljubljana, Mest«! trs 5 brezplačna dostava. Pismo iz blejskega kola Bled vam nudi v tem zimskem času krasno, idilično sliko. Jezero je že od začetka meseca zamrznjeno in otok sredi njega kipi še bolj povčtarjen v sinje zimske dni. Zlasti kadar ga obseva toplo solnce, je pogled nanj uprav očarljiv. Športno gibanje se v zadnjem času tukaj izredno živahno razvija. Ustanovljen je SK , Bled z zimsko spertno sekcijo, katera je v i zadnjih nedeljah priredila par zelo uspelih | tekem. Z njimi se je mladi klub krepko in ; zelo uspešno uveljavil. Zanimanje za šport, zlasti za smuško panogo, se je zaneslo tudi že v sosedne vasi. V bližnjih Gorjah fantje pridno smučarijo, se vežbajo in tekmujejo med seboj nedeljo za nedeljo. Težišče tega zanimanja in navdušenja je v gerjanskem »Orlu«, ki bo to nedeljo priredil za svoje člane manjšo tekmo, prihodnjo nedeljo pa bo večja, glavna smučarska tekma na daljši progi. Fantje v Gorjah mislijo ustanoviti tudi svoj športni klub, ki bi se organiziral tudi v JZSS. Zdi se pa, da obstoja na Beldu nasprotno mnenje, ki zastopa stališče, da naj se navdušeni športniki iz Gorij organizirajo kot taki pri blejskem športnem klubu. S tem bi bila bolj povdarjena skupnost vseh športnikov, bila bi pa na ta način podana tudi večja razvojna možnost zimskega športa v blejskem kotu. Opozarjamo na Pokljuko, Mrzli studenec, katero ozemlje velja med zimskimi športniki za prvorazreden smuški teren, zlasti v začetku zime in spomladi, ko dolina še nima snega, oziroma je že brez njega. Prav tako kot v Gorjah so Izmed sosednih vasi posebno v Ribnem vsi in zelo navdušeni za smuko in sankanje. Šolski otroci imajo mesto telovadbe ziinsko-sportne vežbe. Podjetni mladci se pridno vozarijo po položnih brdih in poljih. Prav zanimivo jih je pogledati, kako jim vse prav pride: sani, smučke, drsalke — pa tudi ukrivljene doge iz starih sodov... Otroci se kar v šolo pripeljejo s smučkami ali drsalkami. Ta nedelja bo otrokom prinesla posebno veselje: na Bledu se bodo namreč vršile posebne mladinske tekme v smučanju. Tekma se bo vršila na daljavo treh km. Popoldne ob eni bodo mladci startali na športnem stadionu v Zaki. Prijavljenih je za te tekme že cel zbor otrok in mladine do 17 let. Tekmovali bodo v dveh skupinah. Od 8—13 let v eni, od 13—17 let v drugi skupini. Tekmo l>c priredil SK Bled za svoje člane, pa tudi nečlani se bodo lahko borili za prvenstvo. Za Svečnico pa pripravljajo agilni Blejci posebno zanimivost. Na zamrzlem jezeru, katerega ledena skorja je debela 25—30 cm, ter po njem vozijo s konji, bodo priredili vele/.a-nimivi čeglarski turnir. Doslej se je prijavilo že čez 20 tekmovalcev. Ta igra je podobna Curlingu, ki se zlasti geji v Švici. Na Bledu je ta igra med domačimi zelo priljubljena ter jo kot nedeljsko zabavo goje že dolgo vrsto let. Igra je originalna že radi forme čeglov. »Če-gel« pomeni v dialektu, ki je uveljavljen zlasti na Bledu in okolici, naš kegelj, za katerega menijo domačini, da je preveč nemškega izvora. Pustimo jim torej njihove »čegle«, ki jih razveseljujejo menda že odkar Bled obstoja. Poleti podirajo Blejci svoje »čegle« po lesenih lopah, pozimi pa na ledu merijo zajca«. So pa ti »čegli« posebne vrste, ki po obliki sicer sličijo našim splošno znanim kegljem, razlikujejo se pa od njih po tem, da so spodaj zelo ploščnati, zgoraj pa imajo lepo izobličeno os. Torej ravno narobe od kegljev, kateri imajo zgoraj debelejši del in spodaj ožjo, tudi ploščnato os. V IASTNEN DOMU RESNIČNO DOBER KONCERT SAMO Z AMPUON zvočni ko/i Igra s :>čegli« obstoja v tem, da se plo-skonia mečejo po ledu, da se torej drsajo proti zajcu (kocka), ua katerega merijo. Najprej se vrši v začetku igre spremetavanje, ki odloči in določi >partnerje<. Tisti, ki je najbližji zajcu , je prvi vodja polovice mož čegljarjev. Drugi najbližji pa je vodja druge polovice igravcev. Nato se prične prava igra. Igra se do tri in sicer ako vse tri igre dobi ena partija, se pravi, da so drugi inač in v tem slučaju se plača dvojno. Čeglarski turnir sliči nekoliko balinanju, obenem pa tudi te-lds-turnirju, samo da se pri tenisu igra bolj obširno. Pri omenjenem čeglarskem turnirju se seveda ne bo igralo za denar, pač pa je za prvaka čeglarjev pripravljeno darilo. Pri-turnirju bo sodelovala domača godba. Ta dan se bo videl na Bledu tudi prvič skyj5ring izven konkurence. Vrši se na zamrznjenem jezeru in na stadionu. Tako, glejte, poteka življenje na Bledu v (cj zimi. Na vse strani sama živahnost, sama agilnost, vse tekmuje, kdo prekosi drugega. Bled je pa za takšne stvari sploh pripraven kraj ter ga bo omenjena agilnost domačinov, če se bo vztrajno razvijala v tej smeri, kmalu povzdignila tudi v prijetno zimsko letovišče, kar seveda Bled tudi zasluži. Naj ne bo Bled samo v poletnem času naš biser in glavna točka tujskega prometa, marveč tudi v zimskem času. Za to so dani vsi pogoji. Bled. Po vseh vremenskih znakih, posebno pa po divjačini, ki se je v četrtek selila v, visokih gora v nižje hribe, je bilo soditi, da bo začelo močno snežiti. Zapadlo je novega snega skupno s starim za dober meter. To zimo smo za februar prav dobro preskrbljeni. Vreme se je opoldne spremenilo na bolje. Nebo je jedva še prevlečeno v prozorno meglico. — Mladinska smuška tekma so bo vršila ob 18. Led na jezeru je 70 cm debelo zasnežen. Nastopa pa pod Io težo že deloma vedn in tali sneg. Za drugo nedeljo oz. svečnico bo ledena skorja prem ran jena v -10 cm debel led. Mnogo se ugiba, kdo bo odnesel šampionut izmed 30 mož, ld bodo nastopili v igri • Edinki na čeglarskem turnirju. Službene objeve LNP. Zaradi zapadlega snega jo reprez. tekma LNP : ZNP, ki je bila sklenjena za današnjo nedeljo, odgodena na prihodnjo nedeljo 3. februarja. Ljubljanski igralci reprez. moštva LNP, in sicer gg. Jančigaj, Slaniič, Jug, Zemljak (ASK Primorje), Verovšek, Zupančič Lado, Košenina, Ši-ška in Dcboriet (SK iiirija) se pozivajo na kratek, toda važen sestanek, ki se vrši v ponedeljek, dne 28. t. ui točno ob 18.30 \ posebni sobi kavarne Evropa. — Poziva se SK Železničar, da nakaže tekom treh dni podzvezi protestno takso k svoji vlogi ua JNS z dno 31. decembra 1928. — Tajnik I. DANAŠNJE DRSALNE TEKME NA DRSALISČU SK ILIRIJE SK Ilu-ija absolvira danes dopoldne tri tekme v umetnem drsanju: tekmo seniorjev 1. razreda za prehodno darilo dr. G. Fuchsa, tekmo dam in tekmo juniorjev. Tekme se bodo izvedle, ako bodo vremenske razmere to količkaj dopuščale, in to v naslednjem redu: ob 0 obvezne vaje juniorjev, pribl. ob 9.30 obvezne vaje damske skupine, pribl. ob 10.1 obvezne vaje seniorjev za darilo dr. Fuchsa, ob 11 prosto drsanje vseh treh kategorij. Med 11 iu 12.30 ■ igra na drsališču godba. JZSS je za juniorsko in damsko skupino naknadno razpisal po eno darilo. — Vstopnina za tekmo je kot običajno za drsališče, odbor pa opozarja, da sezonske in dijaške vstopnice ne veljajo za leknio. Opozarja se tudi, da tekem ne bo mogoče izvesti, ako bo še naprej neprenehoma snežilo, ker vsled tega ni mogoče obnoviti ledene ploskve, kakor je predpisano za tekme. V tem primeru bo drsališče seveda splošno dostopno ludi dopoldne. Športni pregled atirinaj narodov se bo udeležilo v Zakopanih (poljska Tatra) smučarskih tekem za prvenstvo Evrope. Pri svetovnih prvenstvenih tekmah v hitrostnem drsanju, ki se bodo vršile v Oslo, Amerikanci ne bodo nastopili; njih najboljša za.-dopnika Joffee iti Gorman prestopata v profesionalizcm. Rekli smo že, da Amerika ne mara prirediti zimsko^pocrtnih olimpijskih iger I. 1982. in da jih bo priredila najbrž Norveška.; sedaj se je spet zasukalo, in jih bo priredila Kanada na jezeru Plaoid pri Montrealu in v njegovi okolici. — Francosko prvenstvo v umetelnem drsanju sla si priborila .1olyjeva in Brunet vsak zase in nato še kot par. V hitrostnem drsanju v ChamoaiLx pa Francozi niso dosegli mednarodno dobrih rezultatov; na 500 m je zmagal Tliaon, v ostalih treh tekmah pa Quaglia. — Med tednom smo napisali sedanje rekorde v drsanju; ponovimo: 5000 ni Thunberg 42.8, 1500 m Mnthiosen 2 : 17.4, •5000 m BaJIamgrud 8 : 24.2,, 10.000 m Carlsen 17 :17.4. Rekord v drsanju na 1 uro ima Holandec De Koning z 32 :370 km. — Staksrud je porabil z,; 5000 m 8 : -14.7, Amerikanec Daasnes je pa zboljšal rekord juniorjev na 500 in od 45.1 na 44.0. — Thunberg je bil na Dunaju; ko je prvi dan na 3000 m dosegel slabši čas kot Avstrijec. Pola-esek (9 : 11.2 j>roti 9 : 06, a ta čas ni bil dosežen v tekmi drug proti drugemu, temveč v tekmi časovno drug za drugim), je bilo vse dunajsko časopisje iz sebe; naslednji dan se je Thunberg re-vanširal in je bil v drsanju na 500 in 1500 m prvi. Čas 40 in 2 :30.9 je za Thunberga slab; drsališče je bilo precej zasneženo itd. Thunbergov rojak Nurmi je v Ameriki ž«; par-krai tekel; 3000 y je pretekel' v 7 : 42.4, 2500 y v (j : 48. Govoril je v radio v finskem jeziku hi je oejal, da bo zboljšal rekord t aingl. milje na 4 :0.8. — lil Quafi bo šel v Ameriko nazaj in bo skupaj z Rayeni tekmoval v teku »povprek po Ameriki«. — Nemške atlele so iznova povabili na Japonsko. — Predsednik Francoske republiko Domergue je izročil baronu Coubertinu v navzočnosti grofov llaillet-Labcnr in Clay krasen album, v katerem so jMidpisaui vsi odborniki mednarodnih olimpijskih ■ dborov od lela 1890. naprej, torej od pričetka modernih olimpijskih iger dalje. Na Francoskem je 6180 nogometnih klubov. Nekateri so izredno močni; CA Pariš more postaviti istočasno 23 moštev, Slade Franc;ais in Racing Club po 21, klub Havre 19 itd. — Angleški Co-rinlhiiins so zopet prav spredaj; premagali so klub ISnitifh Army (britanska armada) 15:4! — V Češkoslovaški je 40.000 nogometašev; v čeških klubih jih jo ea. 20.300. v nemških 11.400, v madjar-skih 18(kx v židovskih 3G0. Delovni odbor sestoji — , . n —---------< .....J:---- BluJU __ 1— 1 r, t evnuv, o lieuitc» ui x mttujmit. .navija ac iaj borila 27. febr. proti močnemu berlinskemu klubu Tonnis IkvuNsia. — Svetovno nogometno prvenstvo k 1030. bo priredila skoraj gotovo Italija. — Šved- r ska nogometna zveza praznuje letos 25 letnico obstoja. Švod Arne Borg dela novo plavalne rekorde; l'angl. miljo je plaval v 21 :06.8 itd. Kojac je plaval na hrbtu 100 y v 1 :00.6, Zorllla 400 m na hrbtu v 5:46.2. Zorilla je Argentinec. Argenthiec jo tudi črnec 1 slas. Govorili smo že o njem; jMemagat je Nemca Haymaiuia in je bil po točkah premagan od Cai-nera. Sedaj ko so bo izvojevalo evropsko lioksno prvenstvo težke teše, se je priglasil tudi Portugiz Jose Santa, 1.99 m visok orjak ; lo-ta se je bil že štirikrat boril z Islam In je zmagal po točkah dvakrat on, dvakrat Isles. Torej prav resen konkurent. Carneru no manjka bojev: pozvali so ga Diener, \Vagener hi GUhrlng! — Njih rojak Schmellng je podrl v Novvarku (pri New Yoaku) lokalnega Sam-piona Corrija Žo v 62 sekundah z k. o na tla; boril so bo So z Riskom in 0'K©llyjem, p->tem bo pa prišel za nekaj časa nazaj v Evropo. — Bonaglla je zmagal v boju jiroti Thomasu v 8. rundi, ker je ta iz opozicije do sodnika In zdravnika odstopil od n-daljnjega boja. 3. febr. se bo boril Ba-naglia z Etlennom za prvenstvo Evropo v poiltežki teži. — Presenetiki je zmaga črnca Jima Mendesa nad ciganom (Gipsy) Danielsom v 15 rundab, po točkah. — Heeney bi se rad udaril s Paolinom. — Nemška boksna komisija jo odločila da je boj med Domgftrgenom in Steinbachom -»neodločene. — Trikrat v enem tednu je zmagal Vonng Stri bi ing z k. o.; sednj ima že 100 k. o. zmag. — Zanimivo jo tole: Bili Long in Al Trout, dva ameriška črnca, sta se borila že šestkrat neodločeno; sedaj sta se spet sprijela, na 20 rund, in sta v 19. rundi istočasno drug drugega tako udarila, da sta bila oba k. o. Za NVimbledonski turnir v tenisu, ki se bo vršil na koncu junija, jo izdanih že doslej za rH).W0 funtov vstopnic. — K'želuh no bo šel v Ameriko, temveč bo treniral zi Davisov pok"l Angleže. — Pisali smo svoj ftis, da se je i »razi 1 Cochet nekam čudno o Karlu, češ. jaz bi ga že ugnal. Nato ga je Karel oozvnl, pa še Lacosfea in Tildcna zraven; jKigo.i: trda tla, vstopnina gre ia dobrodelne lrmene. Cochet je poziv že sorejel, in jo odvisno od sklepa Francosko zvezo tenisa, ali so bo tekma vršita ali ue. Cochet je namreč amater, Koželuh nrofesionnl. če se bo tekma vršila, .io bo priredil pariški Journal-. TEKME V UMETNEM DRSANJU NA BOHINJSKEM JEZERU Slovensko planinsko društvo priredi v sporazumu z JZSS v nedeljo 10. februarja na drsališču pri Sv. Janezu* ob Bohinjskem jezeru naslednjo propagandne drsalne tekme, ki so otvorjene za verificirane in neverificirane drsalce, torej tudi za drsalce, ki niso včlanjeni v športnih društvih. I. Moška in ženska tekma v umetnem drsanju za novince: A. Gospodje: Razpisane obvezno vajo: 1. loki v osmici desno naprej na ven levo naprej na ven; 2. loki v osmici d np na noter + levo np n; 3. vijuga d np v n + levo np n v; 4. vijuga 1 np v n -i- desno np n v. Nadalje prosto drsanje dvo minuti. — Dosegljivo število točk za obvezne like 84, za prosto drsanje 36, razmnože valeč 3. B. Dame: Obvezne vaje: 1. prestopni korak na desno ali levo naprej; 2. loki v osmici naprej na ven (kakor zgoraj); 8. loki v osmici naprej na noter (kakor zgoraj). Nadalje eno minuto prostega drsanja. — Dosegljivo število točk 86 za obvezne like, za prosto drsanje 24, razmnoževalec 2. II. Moška in ženska tekma za prvenstvo Bohinja. C. Gospodje: Obvezno vaje: 1. spirala d np v + 1 np v; 2. Vijuga v osmici' d tip v n + 1 np n v; 8. trojka d np v -f 1 nazaj n; 4. zanka naprej na ven; 5. protiokret d np v + 1 nz v; 6. vijuga — ds-ojna trojka d lip v n + 1 np h v. Vse vaje se izvajajo v osmici. Nadalje tri minute prostega drsanja. — Dosegljivo število točk za obvezne like 72, za prosto drsanje 48 ,razmnoževalec 4. D. Dame: Obvezne vaje: 1. loki v osmici d np v + 1 np v; 2. vijuga d np v 11 -I- 1 np n v; 3. trojka d np 11 + 1 nz v; 4. dvojna trojka d np v + 1 np v. Vse vaje se izvajajo v osmici. Nadalje dve minuti prostega drsanja. — Dosegljivo število točk za obvezno vaje 48, za prosto drsanje 36, razmnoževalec 8. Splošno, določila: Tekme se vrše po tekmovalnem pravilniku JZSS, tehnična Izvedba tekem je v rokah JZSS. Za vsako skupino (A, B, C, D) jo razpisano ono darilo za prvaka in po številu tekmovalcev 1 do 2 diplomi SPD. Prijavnina znaša za vsako skupino 10 Din in so jo mora priložiti ti prijavi. Pismene prijavo sprejema'do 9. februarja ob 10 SPD v Ljubljani, Šelenburgova ulica 1-11., ustmene prijave se sprejemajo do pričetka tekme na samem drsališču proti dvojni prijavnim. Tekme se prično takoj po dohodu dopoldanskega vlaka iz Ljubljane. Darila se razdele po tekmi v hotelu Šv. Janez. DOSEDANJI EVROPSKI PRVAKI V UMETELNEM DRSANJU. Letos ji- postal Duuajčan SchUfer evropski prvak v umetelnem drsanju. Prvič se je to prvenstvo izvojevalo leta 1891; priboril si ga je Berlin-čan Uhlig v Hamioveru. L. 1892. je zmagal Du-najčrji Engelinann, nu Dunaju. Brrba v Berlinu 1. 1898. jo ostala neodločena. L. 1894 na Dunaju Eugelmaun, I. I8G0 v Budimpešti Oger Foldvanv. L. 1896. in 1897. se lekme niso vršile. L. 1898.. 1899. in lfiOO. je zmagal Šved Salchow, v Frodhje-mu, Davosu in Berlinu. L 1901. na Dunaju Dunajčan H (Igel. L. 1802. nič. L. 1903. In 1904 Salchovv, v Petrogradu in Davosu L 1905. Dunaj čan Bo-chatsch v Bonnu. L 1906 in 1907. Salc.how, v Davosu in Berlinu. L. 1908. Dunijčan Herz v Varšavi. L. 1909. in 1910. Salchovv v Budimpešti in Berlinu. L. 1911. v Petersburgu Šved Thoren, t 1913. v Stockhrlmu Šved Sandahl, I. 1913. v Kristianijt (sedaj Oslo) Salcho\v, 1. 1914. na Dunaju Dunajčim KaOhler L. 1915. do 1921 veliki vojni in povojni odmor. L. 1922. v Davosu in I. 1923. v Kristianiii Dunajčan B6ckl, 1. 1924. v Davosu Kaeliler, I. 1925., 1928., 1927 in 1928. Biickl. in sicer v Friebergu, Davosu, ua Dunaju in v Opavi. L. 1929. v Davosu Dunajčan Schfifer. Kjer v letih Salchova ni njegovega imena, je znamenje, da ni tekmoval. Bil je nepremagljiv. Turistiha T. K. Skala. Člane., refleklanto na olajšavo pri železniških vožnjah potom JZSS pozivamo, da so zglasijo v sredo 30. t. m od 19—20 pri lov. blagajniku v kluboveni lokalu. Prineso naj seboj sliko in znesek 20 Din za izstivo legitimacije. — Dalje se poživljajo člani, ki želo naročiti novo izdajo Alpinskega vodiča >Hochtouristj (po znatno znižani ceni), da to prijavijo tekom prihodnjega tedna osebno pri lov. blagajniku ali pismeno klubovemu odboru. Plačati je na račun znesek Din 50. — Odbor. Zadnja šahovska svet. poročila Na individualnem turnirju šahovske olimpi-jade v Haagu je na prvem mestu s 13 točkami i.ma-gal mladi Holandec dr. Euvve Maks, na drugem 7,11 točkami Przepiorka in na tretjem z 10 točkami Mat-tison. Na drugem mestu prinašamo zelo zanimivo partijo iz tega furnirja. Bolj zanimiv je bil Team-turair' šahovske olimpijade v Haagu, dasi ga je oni leta 1927 v Londonu nadkriljeval. Na prvem mestu je Ogrska, na drugem Amerika, na tretjem Poljska, slede Avstrija, Danska, Švica, Čelioslovaška, Argentina, Nemčija itd. na zadnjem mestu je Španska. Naša država ni bila zastopana na tem turnirju, ker Jugoalov. šahovski savez 111 mogel linansirati ekspodicije v Haag. Pri tej priliki mimogrede omenjamo, da je dobit ogrski šahovski savez od vlade subvencijo v znesku 100.000 dinarjev. Na 5. glavni skupščini delegatov Mednarodne šahovske federacije v Haagu je bil ponovno izvoljen za predsednika dr. Itueb. Jugoslov. šah. savez je bil zastopan po delegatu Čehoslovaške. Na tej skupščini je bil sprejet pravilnik mateha za svetovno šahovsko prvenstvo in sicer v sporazumu z dr. Alje-hinom, ki jo prisostvoval sejam skupščine. Na mojstrskem turnirju v Dortmundu je na l>rvem mestu zmagal F. Sttinisch, na drugem R. Reti, na tretjem P.Johner Slede Bogoljubov, Seitz, dr. van Nilss, Spielmann itd. Na mojstrskem turnirju v Budimpešti je zmagal na prvem mestu R. J. Capablanca, na drugem F. Marschall, slede KmocJi, Spielmann, Steiner itd. Tega turnirja bi se imel udeležiti tudi dr. Milan Vidmar, ki pa je v zadnjem času odjx>vedal in na njegovo mesto je prišel Z Balla. Capablanca je na koncu turnirja prejel zlati lavorjev venec. Na mešanem turnirju v Berlinu je na prvem mestu Bcgoljubov, dalje Samisch, Grilnfeld, Kostič itd. Podrobnejšo o tem turnirju poročamo prihodnjič. 3. partija (igrana na šahovski olimpijadi v Haagu 1.1928.) 20. Del: gO 21. Dg6—h5+ 22. Lcl—h6 23. Lh6 : g7 24. Tdl—d3 Tf7—g7 Kh8—g8 Le7—f8 Lf8 : g7 Črni se preda. V naslednjem prinašamo, kratko ali zanimivo partijo, ki je bila igrana na nekem brzoturnirju v Ljubljani. Poučna je zlasti za začetnike. 4. partija Beli: Prof. J. B. Črni: N. N. 1. e2—e4 2. Sbl—c3 8. Sgl—1'3 4. LIT—b5 5. Sc3—<15 6. c2—c3 7. Lb5—a4 8. La4—b3 9. Sf3 : e5 10. Sd5-f6+ 11. Lb3:f7+mal. e7—e5 Sb8—c6 (17—J6 Lc8—g4 Sg8-e7 a7—a6 b7—b5 ScO—a5 Lg4 : dl g7 :f6 Beli : Dr. E u w e Črni: Matlison t Sgl—f3 <17—d5 2. c2—c4 Sg8—1'6 3! c4 : d5 Sf6 : d5 4. d2—d4 e7—e6 5. e2—e4 Sd5—bli 6. Sbl—c8 Lf8-e7 7. Lfl-d3 0-0 8. 0—0 c7—c5? 9. d4 : co Le7 : c5 10. e4—e5 Lc5—e7 11. Ddl—e2! Sb8—rO 12. Tfl-dl Sb6—(15? 13. Ld8—el Sd5 : c3 14. Le4 : h 7+ ! Kg8-h8 15. b2 : c3 Dd8—a."> i 6. Lnv—c2 Da5 : e3 17. De2—e 1 g7—g« 18. Sf3-g5 D08—b4 19. Sg5:f7+t Tf8: f7 Od sedaj naprej bomo prinašali vsaki mesec tudi po eno lažjo partijo za začetnike Po možnosti bomo objavljali tudi lažje probleme in studijske končnice. Problem štev. 5 Končnica od dr. B. Laskerju. (Vsled tehničnih zaprek je slika diagrama lopot izostala, kar naj p. n. čitateljl blagohotno opro*te!) Pozicija. Beli: Kh3, Lb3, pešci bi, c2, c3 in M. Črni: Ka7, Sel, pešci a6, b5, b7, c6 in <15. Črni ua potezi napravi remis. Problem štev. 6 (Iz -zbirke neobjavljenih originalov.) Pozicija. Beli: Kel, Tal, TIH, Df5, Sil, pešci a5, b2 m h2. Črni: Kd4, pešci b3, c5 in go. Beli postavi črnega v 3 potezah šah-mat. Rešitev problemov štev. 5 iu 6 v naslednji šahovski rubriki. UREDNIKOVA LISTNICA. Diagrami problemov štev. 2, 3 in 4 so bili pegrešno tiskani Da ne bo nesporazumi j on ja, vse p. n. citatelje vljudno obveščamo, da bomo ie probleme ob priliki pravilno obnovili in obenem prinesli tudi njih rešitve. Obenem zagotavljamo p. n. čilatelje, da bomo v bodoče skrbeli, da se »lični slučaji ne bodo več primerili. Gospod D., črni vrh Mat je mogoč in nicon 1. Sf2-h3, ThB—b5; 2. Tb4—c4+, Tt5-b4: 3. Tc4—c5+ mat. Slovenci v Italiji Uničevanje slovenskega tiska Kraški fašisti protestirajo v svojem listu proti slovenskemu tisku onkraj meje, ki je pričel s protiitalijansko gonjo radi plenitve slovenskih knjig na Krasu. V istem času pa fašisti priznavajo, da so Šeloviuu Pavlu v Sežani zaplenili mnogo slovenskih knjig, ki .so bile last razpuščenih slovenskih društev, in pa knjige Goriške Mohorjeve družbe, Goriške Matice in Mohorjeve družbe v Celju. Knjige goriške Mohorjeve družbe in Goriške Matice so potrjene od italijanske preiekturna cenzure, knjige celjske Moh. družbe pa že itak pregleda cenzura na meji. A za kraške fa-ših'te zakon ne velja. Prav tako so karabinerji zaplenili vso knjige Goriške Mohorjeve družbe in Goriške Matice v Temnici, Lipi in Voj-ščici. Se danes jih niso vrnili, dasi je goriški prefekt zagotovil že pred meseci, da se lvido knjige vrnile lastnikom. — Na podeStatov ukaz so v Temnici sežgali celo ves občinski arhiv, ki je bil seveda slovenski! Fašisti lio-čeje zabrisati zadnje sledi za slivenfki kulture. Ustavljeri listi >Mali list«, tednik, ljudsko glasilo. Lisi je ustanovil poslanec Virgilij Sček. Namen li- • sta je bil prodreti v tiste sloje in kraje, kamor glasila višjega tona niso splcli zahajala. Ta namen so je listu tudi posrečil. V kulturnem oziru je list slonel na krščanskih socialnih idejah. Že v prvem letu je dosegel razmeroma visoko naklado. Ko so bili ostali listi ustavljeni, je list postal edino glasilo Slovencev v Italiji. Zato je primorsko ljudstvo tem brid-keje zadela vest o njegovi ustavitvi. »Pucki Prijatelj«, glasilo narodne stranke v Istri, je ustanovil škof Mahni e 23. dec. 1899. Bil je glasilo borcev za krščanski socializem med istrskim ljudstvom. 12. julija' 1920 so fašisti razbili njegovo tiskarno v Pa-zinu.' List se je moral zateči v Trst, kjer se je tiskal do zadnjega. Istrski fašisti so ovirali na vse načine vzgojno delo tega krščanskega lista, plenili so gn na poštah in hišah in v zadnjem času mu je bila pot v Istro skoro popolnoma zaprta. Pucki Prijatelj je bil najstarejši list v Istri in je letos nastopil svoje 30. leto. Istarska Rijef«, tednik, glasilo istrskih liberalcev, ustanovljeno leta 1923. Kot priloga Pučkega Prijatelja je izhajal >Razumni gospodar«, ki ga je ustanovil g. Fran Trampuž, višji svetnik v Ljubljani in nekdanji vodja Kmetijske šole v Pazinu. »Narodni gospodar« je bil gospodarska priloga Istarske Riječi. »Ženski svet«, glasilo slovenskih žen in deklet. List je bil ustanovljen v Trstu leta 1923. Razširil se je silno naglo, posebno v Jugoslaviji in dosegel nenavadno visoko naklado. »Vei«, glasilo hrvaških žen, ustanovljeno leta 192o. Nadalje so ustavljeni še sledeči listi: Naš Tednik, Jaslice, Zbornik, Gospodarski Vestnik, Staničev Vestnik in Sveta gora. Italijanski tisk molči Prvič se je zgodilo, da ni imelo fašistovsko časopisje poguma takoj poučiti italijansko javnost o^ novem nasilju proti Slovencem. Krivica, ki se je storila Slovanom v Italiji z zatretjem vsega slovanskega tiska, jc tako huda, da sc italijanski listi niso upali takoj z njo na dan, ampak so čakali, da se javnost informira polagoma, od ust do ust. Italijani sami so namreč dobro poznali slovenske liste, vedeli so, da jc stala nad njimi stroga cenzura, da torej niso mogli ti lističi škodovati nc državi ne fašizmu; edini njihov greh je bil, da so bili pisani v slovenskem jeziku. Dasi se jc vest o novem nasilju že v soboto 12. t. 111. raznesla po vsej deželi, je italijanski listi še do naslednjega četrtka niso priobčili. (Do danes m. še ne.) Pač pa poroča italijanski tisk o »odiozni proti-italijanski gonji slovenskega časopisja«, ki sta jo naročila dr. Korošec in gen. Živkovič, da preprečita obnovitev prijateljske pogodbe z Italijo! Pcvod tej gonji je dal »ukrep proti nekaterim slovanskim časnikarjem«. To jc vse, kar povedo fašistovski listi, in da bi se glasilo fašistov še lažje izognilo resnici, dostavlja, da se jugoslovanski tisk razburja radi govora šolskega nadzornika v Sežani! Znaki propadanja Trsta. Ob priliki otvo-ritve novega pravnega leta je podal generalni državni pravdnik za »Julijsko Benečijo poro-čilo o p ravnili prestopkih v ielu 192& Ugotovil je, da število sleparij raste in da je v preteklem letu doseglo 1370. Samoumorov je bilo samo v Trstu 171. Tudi političnih prestopkov je bilo veliko; 37 obtožb so sodišča izročila izrednemu sodišču v Rimu. Bilo jc več ovadb radi širjenja slovanskih proglasov in pa radi »melanholičnega (!) slovenskega petja. — Vzrok samomorov jc zelo pogosto revščina. O samomorih ne smejo poročati. Snu 'I V n____. .r. . . , t.iaunjmi (in lomaju je umrl Jaka Skrka v starosti 90 let. V Gorici je pa umrla Terezija Abuja, mati znanih vinskih trgovcev bratov Abuja. Vatikanski jetnik Odkar je Italija vzela papežu cerkveno državo z Rimom vred, odkar je bil s kraljevim dekretom z 2. oktobra 1870 združen Petrov pa-trimonij s kraljestvom Italije in prekrščen v rimsko provinco (provincia Romana), papeži ne zapuščajo več Vatikana. Od 1.1870. dalje je živel Pij IX. kot vatikanski jetnik do svoje smrti. Njegovi nasledniki so sledili njemu. Izvoljeni in okronani za papeža so vladali in vladajo cerkev zaprti v ,vatikansko palačo, edino z vatikanskih dvoran in z vatikanskega vrta se morejo ozreti po večnem Rimu, ki na vsak korak priča s svojimi spomeniki o delu njih prednikov za večno mesto, ki je kulturno in gospodarsko to, kar je, po papeštvu. Nihče ne sili papežev, da ue bi smeli zapuščati Vatikana. Ne dela tega Italija, ne kaka druga država. Papeži sami so si od Pija IX. do Pija XI. prostovoljno naložili breme vatikanskega letalstva, ne brez osebnih žrtev za se same. In to je, Česar tisti, ki cerkvi niso prijazni in zato zanjo in njene interese nimajo srca, ne razumejo in nočejo umeti, da, papežem to skoro naravnost zamerijo. Kakor, da so si papeži vatikanskega jetništva sami krivi in kakor, da samo iz neke užaljenosti vztrajajo že sikoro 50 let na koraku Pija IX! Brezverstvu se zdi to ravnanje papežev brezplodno in brez pomena, morda naravnost smešno. Cerkev je premodra vladarica. Papeštvo ni malenkostno v svojih ukrepih. Zato tudi vatikansko jetništvo ni malenkostna in užaljeno trmasta ge,sta papežev. Katoličana navdaja vatikansko jetništvo s sočutjem. Katoliški svet zre v vatikanskem jetništvu moder in razsodnosti poln ukrep — papežem za njih osebo sicer žrtev, za njih službo m poslanstvo pa blagoslov v dobi, ko niso več svetni suvereni z lastno neodvisno državo. Vatikansko jetništvo je trajen, svečan protest zoper nasilje in krivico 1.1870. Kliče katoliškemu in nekatoliškemu svetu v spomin historično pravo papežev na ozemlje cerkvene države, posebej še Petrovega patrimonija. Sredi narodov živi in vlada v središču krščanstva papež v jetništvu, čeprav prostovoljnem. Zato narodi vedo in gledajo, da je še vedno nerešeno rimsko vprašanje — vprašanje, ki je več kakor zgolj notranjepolitično vprašanje Italije. Za prostovoljno jetništvo v Vatikanu so se papeži odlepili iz protestu zoper krivico in nasilje, odloČili so se zanje pa tudi, da dobi njihova suverenost in neodvisnost v upravi in vladarstvu svetovne nadnaravne Cerkve na zunaj izraza. Ko so imeli papeži še cerkveno državo, so bili svetni suvereni, mednarodno enakopravni vsakemu državnemu vladarju. Ta državna suverenost in neodvisnost papežev je bila očiten izraz za to, da so neodvisni in suvereni, kot vrhovni poglavarji Cerkye narodov zemlje. Dajala je narodom jamstvo, da papeži v skrbi za Cerkev in v cerkvenih poslih niso odvisni od državnih oblasti in režimov, da morejo nemoteno vršiti svojo najvišjo cerkveno službo, da morejo neovirano kot očetje vesoljstva skrbeti za dušne potrebe in koristi vesoljstva. Zato je bil tudi nastanek cerkvene države nekaj tako naravnega. Čim je krščanstvo prevzelo narode, so naredi v svojem krščanskem mišljenju začutili potrebo, da postane papež državno neodvisen, ne podložnik vladarjev, ampak državni vladar med državnimi vladarji Krščanski duh vladarjev in narodov je z državno suverenostjo, samostojnostjo in neodvisnostjo pokril kakor s plaščem le duhovno suverenost papežev, njih samostojnost in neodvisnost v vrhovni in vesoljni vladi Cerkve. Da imajo papeži popolno duhovno suverenost, da so v izvrševanju najvišje cerkvene službe neodvisni, to je' jasno katoličanu samo-obsebi, to priznava nekatolik že zaradi milijonov katoličanov! Suverenosti papežu niso hoteli jemati niti tisti, ki so'mu vzeli njegovo državo. Cavour je 28. marca 1861. izjavil v zbornici: Ako bi vsled izgube svetne suverenosti papež postal le prvi dvorni prelat v kvi-rinalu vladajočega kralja, tedaj izjavljam odkrito, da bi bila združitev Rima z Italijo ne le za katolicizem, ampak tudi za Italijo nesreča. Prav tako je ludi Viktor Emanuel 9. okt. 1870. zagotavljal v očigled oklica zediujenja Italije trdno voljo, da zagotovi cerkvi svobodo in neodvisnosti suverenega papeža. Italija je 11871. sklenila garancijsko postavo, da uzakoni neodvisnost papeževo. Pij IX. na garancijsko postavo m pristal, odklonili so jo njegovi nasledniki, in jo odklanjajo še danes. Ta garancijska postava ni nobeno mednarodno dejanje, nima mednarodnopravnega značaja iu tudi ne mednnrodne veljave. Je zakon, ki ga je sklenil italijanski parlament in ga zato prav isti lahko odpravi ali spremeni. To ne bi bih nobeno jamstvo neodvisnosti, papeži bi bili brez neodvisnega ozemlja, vsa njih neodvisnost bi bila pred svetom delo italijanskega zakona, "iijih položaj v rokah italijanskega parlamenta in parlamentarnih strank, njih suverenost milostno rezana od Italije. Taka »neodvisnost: je dejansko odvisnost Kam pa vodi politična odvisnost papeža, lo pa dovolj glasno pričajo Avignon in zahodni sluzma ter doba Napoleonova. Ako bi papeži sprejeli gn-raneijsko postavo, bi bili pred svatom ^neodvisni« podaniki Italije z Vatikanom, Lalera-nom, Castel-Gaiidolfoni in letno iisto iz italijanske državne blagajne. Zaupanje sveta vanje bi ginilo. Sčasoma bi se zajamčena »neod- visnost: izprevrgla v politično odvisnost lia strašno škodo Cerkve in narodov. Zato so papeži rajši prostovoljni jetniki Vatikana kakor neprostovoljni »neodvisnikic Italije. Tako jim veleva skrb za vtesoljstvo Cerkve in zavest odgovornosti pred Odrešenikom sveta. Neodvisnost papeževa v izvrševanju najvišje službe je zajamčena na zunaj le po njegovem »jetništvu Je prostovoljna, da. Toda da se ne zdi lcsničen jetnik Italije, ostane papež v Vatikanu. Samo hi je in se kaže neodvisnega; dokler biva tu v stalnem protestu zoper Italijo, ve svet, da je v svoji službi svoboden. Papež po milosti Italije ne bi bil katoliškemu svetu svoboden papež. »Jetnik v Vatikanu pa gleda, da zaupanje krščanstva raste. (Ililgen-reiner.) Pravi bogovi ali strahovi? - Ko se je polživalskenut — polčloveške-mu bitju začelo svitati, ko je zajel prve medle žarke razumnosti je pračlovek v grozi in strahu obstal pred silami narave. Nevihla, grom, strela, noč; vse te sile so se mu zdele kot strahovi, kot pošasti, katerim je pripisoval osebnost (um in voljo), kakor jo je opažal sani na sebi; tem poosebljenim strahom se jc človek začel klanjati, to so bili prvi bogovi, katere si je torej človek sani izmislil«, tako so modrovali racionalisti 18. in 19. stoletja, po vzorcu angleža Hume iu nemca Strauss, tako modrujejo danes pristaši magizma. Kaj pravi o tem današnja etnologija, ki proučava divje narode? Daramulun je ustvaril zemljo, drevesa, reke, ljudi; dal jc ljudem orodje in orožje in jih je učil, kako ga rabiti. Ustvaril je Mur-ring-plemena, jim ustanovil slovesno si a vi je Kuringak, pri katerem staroste poučijo fante o naukih in predpisih pradedov; svarijo jih predvsem pred nenaravnimi dejanji (prešuštvo, sodomija itd.); imenujejo pa Daramu-luna: papaug =r naš oče; pri slovesnem ku-ringalu pa ga časte predvsem kot Biambaua (gcspodarja-vladarja). Tako nam slika 1, 1(10-4 verske pojrtie prastarih avstralskih plemen anglež Hovvitt, ki je bival 40 le' med Avstralci. Amerikanska etnologa Kroeber in Di.von opisujeta vzvišene pojme Indijancev centralne Kalifornije o begu. (1. 1908). Njihov stvarnik je potom intenzivnega premišljevanja ustvaril čoln na brezkončnem morju: torej pravo ustvarjenje "iz nič; potem je ustvaril še zemlje in ljudi. Preuss (Religion u. Mythologie d llitoto 1. 1921), .ugotavlja, da je našel pri južnoameriških. zelo primitivnih Uitoto sledečo vero: Najvišje bitje Moma (=; oče) je nastalo samo od sebe, je brez žene in otrok. Ustvaril je Moma iz »nainoc (nekaj, kar ueviduo obstoja samo v mislih) svet. O piginejcili ob sredujeafriškem jezeru Kivu poroča o. Schuhmacher 1. 1925. ki je bival več mesecev med njimi, da molijo k svojemu bogu Imana: »O Mana, obvaruj naše lante, ki so šli na lov iu podeli jim bogat plen. : — Imana jim je stvarnik in gospod, kateremu darujejo v zahvalo za divjačino prvenstveno daritev, da izlijejo nekaj palmovega vina nad njo rekoč: »Hvala tebi, Mana, za hrano .. O pigmejcih na andamanskih otokih poročajo soglasno Angleži Man (1883). Portman (1899) in Brovvn (1. 1922), da časi i jo Pulugo, ki je »kakor ogenj' in neviden, se ni rodil in je nesmrten, ki je ustvaril svet iu vse, ki je milosrčen /,a trpeče in se razsrdi nad grehom, ki bo nekdaj sodnik. Laž, ubojstvo, prešuštvo in čarovništvo kaznuje Pulttga. O negrillos (pigmejcih) na Filipinskih otokih poroča 1. 1925 p. Vauoverberghe, ki je živel med njimi, da darujejo od divjačine prvi košček Najvišjemu bitju rekoč: >.Mi Ti darujemo to, gospod, da se ne boš naveličal nam dajati divjih svinj.« V posebno slovesnem nočnem obredu so nadalje zelo spoštljivo in iskreno molili k Bogu. Mogli bi navesti podobne zglede o Ainu, prvotnih prebivavcih japonskih otokov, o Buš-manih in Hotentotih, o Semang na Malaki itd. Podatki o teh narodih so iz zadnjih desetletij. So pa to narodi, katerim prisodijo etnologi najvišjo starost. Bog je tem narodom stvaritelj, oče, dobro! ni k, čuvar, sodnik; prav posebno podčrtaimo, da je ravno pri teli najstarejših narodih Bog etični zakonodajec, kateremu so ljudje odgovorni za svoja dela. Ni bil torej strah, ue kaka domišljija ali kaka bolestna prevara, ki je odkrila prvini narodom bogove v obliki pošasti, strahov, ampak ta božanstva imajo racionalen značaj. so povzročitelji svela, zemlja, sploh vsega, če.-ar bi človek si ne mogel tolmačili! Do teli božanstev se je mogel človek kot umno bitje povspeti, ker je čutil nagon, da išče povsod in za vse vzročne vezi. Človek tudi ni bil prvotno le čarovnik ki bi bil hotel neznane naravne ^iie in pojave krotiti s praznimi /a-kletvami, kot bi šele pozneje izpreinenil čarovnijo v vero. s tem, da se je ponižno vklonil višjim silam: najmanj čarovnije, magije, ma-likov itd. je prav pri najstarejših rodovih, ki smo jih nekaj navedli. Etnološki izsledki bi torej kazali v smer prvotnega, racionalnega m o n o t e i z in a, zagovornikom verske evolucije pa sVelttiemo več skromnosti in aktuelnosti in nekoliko manj apriorističnih predsodkov 1 m zvee • Olav Audunsson Z velikim romanom Kristui Lavransdatler. si je osvojila nordijska pisateljica Sigrid U n cl s e t svet. Roman, ki na lieprekosljiv način slika norveško pokrajino in diha težko srednjovekko ozračje, .te danes preveden v svetovne jezike; v nemščini je izšel že v več kot četrt milijon« izvodili. Temu velikemu epu žene je Undset postavila ob stran skromno in vendarle junaško pesem moža; trpečemu in zniagujcčemu materinstvu je vzporedila zagato in bedo kmeta, ki iz svojega elementarnega in neurejeno divjega, trdovratnega, a vendarle plemenitega srca prodre do polnosti božjega sveta. Olav Audunsson je največji roman izpovedi, ki ga ima današnja Evropa. Začenja se dejanje pri dnu in elementarnih vrelcih življenja, s krivdo in ubojem. Neizčrpna grenka ljubezen premaga sovraštvo. Olav se poroči z zeno, ki ga jc bila zapustila, a trpi pod lo težo; še enkrat vzplamtl divje življenje, a vest in zvestoba do ranjke žene ga dvigneta.preko prirodnega življenja. Olav pusti za sabo človešk > slabost, v iz-čiščenj starosti vzrasle v svet večnosti. Undset ni ustvarila za svoj novi svet popolnoma nove oblike in čislo svojega jezika, a njena iskrenost premaga vso težave in ustvari svet čudovite lepote in intenzivnosti. Vse bogastvo romana , je končno usmerjeno v religioznost. Pred krščanstvom tega umotvora je klonila tudi liberalna Kv-rcpa. Srednji vek tega romana t.bcutito vsi kot večno sedanjost, ker gre za človeka, ki jo v krivdi in mogočnosti vedno isti. O čemer dolgo razprave ne morejo prepričati, o leni prepriča tu skromna • istinitost: specifično nordijsko katoličan«,'vo, ki ga mnogi nasprotniki cerkve smatrajo za nemogoče, je dejstvo. Delo Undsetovo vpliva tako močno, ker nima napak, ki jih ima sicer rado religiozno slovstvo. Neprislnosti, preračunanega moraliziranja, odtujenosti cd življenja, neiskrenosti ni v tem romanu čisto nič. Undset sc 110 muči brezoblično z Bogom, , šo. manj se estetsko slilizirujoče dviga v religioz I nost, njena duša je d o 111 a v tem svetu, religiozna sfera jo zanjo istinitost. Zato 110 pridiga in ne moti ; dejanja s svojimi razglabljanji, temveč skromno j slike dejanje, nadnaravni svet pa postavi pred nas : kakor eksistenco drevesa. Nikoli nc ustvarja kristalnih stavb ali vzvišenih fantazij iz retorike, pri njej se svet brezpogojno uveljavlja sani. Čutnost in i sovraštvo, smrad sproščene krvi iu tenki kisli vzduh spečega treka so vsi enako resnični. Ljudje niso pobtžnjaški in angelski, temveč vedo, kaj jo boj, jeza in slrasl; grešc globoko in se teptani bore za i svcjtga Bega; kesanje jim je ležko, zamotana je i pol, a tudi neizrekljivo ečiščujoč novi dan v para-! dižu, ko so se rešili starega življenj« Undset sega i do jedra življenja 111 svela. Pripominjamo 5e, da jo Olav Audunsson izšel tudi v nemškem prevodu v štirih zvezkih (1570 strani) pri RUtten-Loening.-, Frankfurt nin Maki. X. Dobri Utrni • Boj za Materhorn jo naslov filmu, katerega fino ki teden imeli priliko oglodali tudi v Ljubljani. ,le to eden izmed onih filmov, kateri so v preteklem letu dosegli najlepše uspehe. Idealni tis,Vili jo daleko prekosil vse izdatke in ves re-klanuM-apaml, kaleri jo bil potreben za ta iilm. Ta film pa je tudi Se prejšnje gorske filme prekosil. Zakaj? Kako? Tako so se povpraševali filmski 1'abrikatiti, ko so slišali o uspehu tega filma. Kct vzrok so na\ajali: film je potegnil radi tega, ker jo posnet v čudovito lepi gorski naravi, v snegu in ledu, ob ogromnih prepadih, ki dražijo živčevje | filedplca in povzročajo senzacijo. Vsled tega so že I napovedali 7 ali 8 novih gorskih filmov, ki bodo pač samo slaijo imitacije Materhorna. Zdi se nam pa, da"leži razfbg za uspeli tega filmu veliko globljo, j Ta film sc edigrava v svežem zraku, ne samo v naravoslovnem smislu, ampak ludi v d 11 h o v 11 e m smislu. Tukaj se niso reševali problemi, ki bi bili za lase privlečeni v dejanje, tukaj se ni bleščala eleganca in luksus raznih ateljejev itd. Ta film je i bil popolnoma jasen lako glede svojega dejanja, I kakor glede atmosfero. Ta film jo dokazal, da publika ne želi več šunda in kiča, katerega kino-pod-jetniki in filmski prcducenti lako radi servirajo kino-obiskovalcem. Uspeli toga filma ie mnogim, premnogim pokazal, da se molijo, ako zatrjujejo, da morejo vsled trgovskega interesa vrteti tudi j družabno filme, ki so -/.rasli na močvirnih tleh. Boj za Materhorn je pokazal, da temu ni lako. Krik mesa jo naslov filmu, ki ga .jo ustvaril slavni Emil J.uiings že v Ameriki in s katerim si je ponovno utrl pot v ves svet. Mislim, da upravičeno. Malo je filmov, ki s lako enostavno elemen-tarnestjo prikazujejo človeka v vsej njegovi gololi in veličini. Snov je zelo preprosla, motivi so v slični obliki že često bili uporabljeni — v tem tilmu zažive živo, da človeka presunejo in so vtisnejo v spomin. Dejanje prikazuje moža, Ivi živi naivno v svojem domačem krogu, prilika nanese, da zablodi in se spozabi, nesrečen slučaj napravi, dn ga pioglase za mrtvega, on pristane na to, za svojo družino ne eksistira več; dolgo je izčiščenje in ogromno. Pripomnil bi, da se mi zdi, da prva polovica režiserju ni uspela, dejanje so po nepotrebnem razteza, ozračje je nekoliko prisiljeno in naivno, četudi je očitno, da je režiser hotel podčrtati kontrast s poznejšim. Druga polovica je neoporečna in Janings dokaže znova, kake intenzivnosti jo zmožen. Kes, lo je umetnost, za katero po vsej pravici ntoramo zahtevati priznanje in ie v taki obliki ne more nadomestiti ne gledišče, no knjiga. Odveč bi bilo, priporočali tak film, zlasli onim, ki zakrknjeno še danes omalovažujoče sodijo o filmski umetnosti. Prijatelji filma bodo sami našli pol. Ponižani in razžaljeni so film režiserja Kreda Nibla, ki je že večkrat dokazal veliko po težnost pri ustvaritvi filmskih umotvorov. Tudi tokrat 11111 je film uspel. Sicer je težko reči, kaj naj bi la film bil. Na prvi hip se zdi, do nevsiljiva propaganda mirovno ideje in dokaz absurdnosti vojne. A najbrž bi storili krivico, če ga proglasimo teiidenčnim, kajti film jo iskren in prisrčen do skrajnosti, svetovna vojna in njeno obiležje je le prilika, da avtor prikaže svejo filozofijo o človeku in življenju, ki je pozitivna in optimistična. Zato je konkretno dejanje v filmu pravzaprav le simbol So drugih splošnih in neizrečenih stvari. Morda se bo komu motivacija zdela preveč stlli/.irana, dejstvo je. da film v obstoječi obliki zapusti enoten in močan vtis, o kaki sontimeiilalnrtstt nt govora. Film jo neoporečna umetnino, režiserju so se posrečile scene, ki jih treba videti, zlasii je Nlblo mojster v razgibanju mase — a tudi sicor zna r neprikrito neusmiljenostjo prodreti do najjačjih in najglobljih momentov Človeškega bistva. Lilian Oisb je v svoji vlogi zelo dobra, v par scenah se imvzpnc do nadpovprečne kvalitete. Znova si bo pridobila priznanje javnosti, prav tako tudi ostali igralci. Film je skrbno izdelan kakor splrSno Metro-tlol l\vynovl filmi, čeprav ni tehnično nič svojevrstnegu. M. BRILLANT, L'ART CHRETIEN EN FRANCE AU XX-e SIECLE (373 str. Bl»ud-Gay, Pariš.) Znani romanopisci', esejist, kritik in urednik : Correspondentn je i b javil važno delo o tem v leo-riji in praksi danes zelo spornem problemu. Brll-lant sega v presojanju krščanske umetnosti '20.stol. in njenih tendenc zelo globoko; njemu smemo zaupali, kajti sam je krščanski umetnik, ki more najprej doumeti, kur so njegovi 1 moderni sovrstniki ustvarili v slikarstvu, arhitekturi, plastiki, umetni obrti—, često v zgražanje tistih, ki se okostenelo drže tradicije in smatrajo doslej dane obliko za večne in splošno veljavne. A prav tako treba zavrniti norce, ki se drže napredka , le stokajo in paclcajo ter ponujajo svoje diletantske izdelke. Stran tudi 7, deli, ki jih je na veliko izdelovala industrija zadnjih desetletij! Brillanl je proti naturalizmu, akadelničarstvu in puritanizmu. Zavzema se 741 krščansko ume t nost »svobode v urejenosti , ki je porojena iz veselja 111 žalosti kristjana in soglaša 7. liturgijo. V prvem krščanskem umetniku odloča genij harmonijo sam ter ustvarja delu,' ki so harmonična globljemu pogledu, neumnemu pu prikrita in nerazumljiva. 1 •rillanl prikazuje sodobno krščansko umetnost v Franciji v,vsej podrobnosti, \seli grupah in smereh, tolmači njihov razvoj ter kaže pola v boločn-l. Knjiga je pomembna teoretsko in praktično, dali more pobudo vsem, ki jim je močna krščanska umetnost bodisi predmet študija ali pa notranja zadeva. NAPOLEON MEREŽKOVSKEGA O tej najnovejši biografiji Merežkovskega, ki je izšla v nemškem prevodu pri Grethleinu v Lip-skeni, so literarna kritika izraža precej skeptično. Danes smo splošno postali nezaupni do biografij. Kajti gospodje pisalelji navadno preiščejo zgodovino zelo samovoljno in jo prikrojc tako, da človek najde v knjigi njihov jaz, nc pa resničnosti. Komaj je \V. Ilegemann s svojo liberalno-protestantsko razlago dokazal', da .Napoleon ni nič drugega kot družinski portret i/, meščanskega življenji , že odkrije Mercžkovskij v Bonapurtu poteze mističnega ruskega svetnika... Na eni strani magični človek iz Atlantide-, po drugi polovici pa je krščanski . Mercžkovskij iztakne v Napoleonovem srcu — srce ga zanima predvsem — zmes krvi iu ambrozije, ki je vir vsega, kar je geni jat nega in kar je slabega. Napoleonov konec, pa je naravnost biblično poveličan. Očitno je, da hoče M. posili razlolniačiti stvari, ki so brc/, smisla in nerazrešljive. Dostojevski in Tolstoj sla o tem povedala že globljo in jasnejše stvari. M. sestavlja svojo sliko iz tisoč podrobnosti, iz, njih hoče tio svoji volji ustvariti začrtano gnoslično figuro. To je sicer zanimivo, a dokazne moči njegova podoba nima. In predvsem je lo nasprotno od tega, iiar hoče Mercžkovskij: njegov Napoleon ni človeški , temveč tvorba čiste špekulacije. SLAVISCHE RUNDSCHAU Slavista nemške univerze v Pragi Fran Spim in tierhard Oesemann sla že poloti 1928 napovedala novo revijo, ki se bo relativno in kritično pečala 7, duhovnim življenjem slovanskih narodov.. Januarja izide prva dv jna številka tega pomembnega časopisa pri založniku WaIter-do Uruyter, Berlin. Revija ima namen posredovali med Nemci in Slovani; priznan moramo, da bo tudi nam Slovanom koristna in dobrodošla, saj jo stara naša slabost, da mora nemščina služiti za posrednika v razumevanju naših bralov. List urejujeta navedena nemška slavista, v širšem redakcijskem odboru so še drugi slavni slavisti, ki vsi žive v Pragi, razen našega Jožeta Glonarja. Sotrudnike pa ima revija po vsem slovanskem svetu, najodličnejSi učenjaki, pisatelji in publicisti bodo obravnavali aktualna vprašanja sedanjosti, ne samo literatura iu filologija. tudi zgodovina in geografija, sodobni teater in film bodo prišli na dnevni red. Program, ki ga prinaša založnik je zelo pester, uredništvo je v najboljših rokah, da smemo po vsej priliki pričakovali nekaj nadpovprečnega. Prizadete kroge nase javnosti izročilo opozarjamo na to novo slavistično podjetje, s Dvornikovič o Masarvku. Zagrebški profesor filozofije Vladimir Dvornikovič je predaval v Pragi o filozofiji in sociologiji Masaryka. Odločil Je vprašanje lako, da M. ni v prvi vrsti teorelik-mlslec in sociolog, temveč du ima vsa njegova fllo-zija svoj vir v nekom panetieizmuc. M. jc etik; vsi problemi, tudi 1 oglčn o- s p 07. n a vnoteo ret ski so pa prvem psihičnem impulzu etični problemi. M. nikoli ni zgolj teoretik, v vseh svojih rezultatih prinaša etične vrednostne kriterije, idejo višje huma-nitele. Tudi ko govori o pravicah žene, prezre globoko razliko spolov, le da more uveljavili etično-socialni zahtevek po enakosti iu enakopravnosti. Masnrvk ne fiiozofira rudi resnice samo 1111 sebi, M. je filozof čustvenosti, fiiozofira človeku na ljubo. Tu je tudi vsa skrivnost njegovega močnega vpliva in privlačnosti njegove osebnosti. Kot močna, organska filozofska osebnost zasluži naše občudovanje. (V tej čisto praktični naravnanosti filozofskih in socioloških problemov človeku na ljubo - jo bil Masa-ryku podoben ludi pokojni Krek.) H. G. Wclls — plagiator. Že marsikateremu znanemu in slavnemu pisatelju so očitali plagial. Sedaj je na vreli pesnik II. O. \Volls. Iz Avstralije je prišla na Angleško cflctelna komisija, ki ima odločili o tem, je-li tožba radi plagiala, ki jo je vložila Miss Florence Deeks proti \Vellsu, upravičena ali ne. Miss Deeks trdi, d« so \VellAove -Osnove svetovne zgodovine , ki jo pravkar vidimo v izložbenih oknih knjigarn, točna kopija enega nienih spisov. Zahteva odškodnino 109.0DO funtov štorlinzo«. Leon Daudcl. Lčon Daudet. znani fanatični rojalist, ki spada brez dvoma k najboljšim pisateljem sodobne Francije — kakorkoli sicer o njem mislimo — živi v prostovoljnem ozir. neprostovoljnem pregnanstvu v BruxeHe.su. Napisal je zoj>3t pomembno delo v štirih zvezkih Courier des Pdyp Bas . o katerem piše kritika, da je morda uiegovo najboljše. V francoski javnosti jo prodrlo prepričanje, da treba Daudetu omogočiti zopetni povratek v domovino. 2e juniju 1927 se je zanj zavzelo seciom prominentnih pisateljev, nedavno je storilo isto pet drugih umetnikov, negle le na politično prepričanje. Zopet lep zgled solidarnosti resničnih intelektualcev. Pisma Dostojevskega. Sovjetska državna zaloga namerava izdali popolno izdajo pisem Dostojevskega. Zbirko ureja S. Dolinin. izšel jo pravkar prvi zvezek, ki prinaša .pisma iz let 18'tii do 18<>'-\ Zvezek obsega 1">I> še neobjavljenih pisem, poleg tega pa še pisma, ki sla jih 1. 1888 že izdala Struliov in Miller. Pisma so no originalih popravljena in d< polnjena, pokazalo se je, da sta prva Izdajatelja h raznih vzrokov, predvsem i/, obzirnosti do vdove I) -tejevskega. mnoga mesta izpustila, s črnilom prečrtala, da, celo izrezala iu uničila. Nova izdaja je po redakciji in pripombah vzorna in neoporečna. Carigrad z grškim mestnim okrajem Tatavla, kjer je te dni požar uničil 1000 liiš. bil za moža hud udarec, a pomagati si ni vedel, ker so ostale vse poizvedbe zaman. Te dni se je Monakovčan odpeljal po opravkih v Hamburg. In ko je tako sam samcat stopal po ulicah, mu je prišel zopet na misel njegov Maksek — in v tistem hipu je zagledal pred seboj živo podobo svojega psa. Nekdo je peljal jazbečarja na povodcu — čisto takega, kakor je bil njegov Maksek! Možu je postalo vroče pri srcu in pospešil je korake. Ah, ta jazbečar niti ne spada v Hamburg, marveč v ljubo, veselo Monakovo! Nehote je zaklical: Makselk In tu se je zgodilo neverjetno! Jazbečar se je bliskovito obrnil in se začel kakor nor zaganjati proti Monakovčanu. Zaman ga je skušal njegov gospodar spraviti dalje in ga slednjič dvigniti v naročje: pes je neusmiljeno pokazal zobe. Monakovčan pa se je priril prav grozovito užaljen ter je tvrdki Kalluweit na mestu odpovedal kredit in zahteval takojšno poravnavo dolga do zadnjega vinarja. Obenem je vrnil Kalluweitu njegovo nesramno brzojavko. Pri Kalluvveitu je to udarilo kakor strela iz jasnega; saj nikomur niti v sanjah ni prihajalo na um, da bi hotel Silbersteina žaliti; nasprotno je bil Kalluvveit naročil svoji zasebni tajnici, naj pošlje bankirju za njegovo 501et-nico prisrčno častitko. In vendar je bila brzojavka z nesramno vsebino pravilno naslovljena na Silbersteina in poslana od Kalluvveita. Kakšen škrat je imel tu vmes svoje prste? Bil je ljubezenski škrat. Tvrdka Kalluweit vodi trgovino z živili na debelo. Prav tisti dan, ko ' je bankir Silberstein slavil svojo petdesetiet-| nico, je prejela večjo pošiljatev slanikov, ka-j terih kakovost nikakor ni bila sprejemljiva. Sef je zato naročil svoji tajnici, naj blago ne-| mudoma reklamira. Tajnica je brzojavila: >To-I tal verdorben, stinken, haben weder Kopf I noch Schvvanz«, kar se da v nemščini razumeti tako za drugo kakor za tretjo osebo. Pri pisanju naslova na brzejavke je pa tajnica zamenjala brzojavko o slanikih in častitko Sil-bersteinu — bila je namreč v tistem času zaljubljena! TAko se je zgodila nesreča. Da bi bila mera polna, so zamudili tudi rok za re klamacijo blaga, ki ga dobavitelj potem ni hote. vzeti nazaj. Tvrdka Kalluvveit je sedaj tajnico na mestu odpustila brez vsake odpovedi. Tajnica pa se je pritožila na delovno sodišče, ki je sedaj razsodilo v njen prid, češ, da tista pomota z brzojavko ni nič takega, kar bi opravičevalo do takojšjega odpusta, tembolj ker se je stvar z Silbcrsteinom pojasnila in poravnala, tako da je imel Kalluvveit škodo le pri slanikih. Če umre časnikar. Umrl je časnikar in prišel pred nebeška vrata. >Kdo je?« vpraša sv. Peter. Časnikar.« — »Poberi se!: zakriči Peter, »časnikarji ne pridejo v nebesa« — Zvižgaje se odpravi časnikar po stopnicah v pekel in potrka: »Časnikar prosi, da ga sprej-melek — Buin! mu zaloputi vrag vrata pred nosom: :>Časnikarjev ne rabimo!« — Sedaj je sedel časnikar na stopnice sredi med nebom in peklom in — začel izdajati dnevnik. Ni še potekel teden dni, pa je že prejel uredniški vstopnici za nebesa in peklo. * Urednik šaljivega lista je praznoval svojo 75 letnico. Med slavnos.nim obedom je vstal znan kritik, potrkal ob čašo in rekel z veliko toplino: Gospoda moja! Pijmo na zdravje našega ljubega slavljenca in upajmo, da postane tako star, kakor so stari dovtipi v njegovem listu!« * Ali veš, da je ta nepridiprav poročil tvojo hčer samo zato, da je mogel plačati svoje dolgove?-: Zakaj pa mi nisi tega prej povedal? — ^Hja, veš, tudi meni je bil namreč delžan.« do psa in je neprestano ponavljal samo eno: Maksel, Maksel, moj Maksel! Ali si res ti, ali si res ti!; Prizor je vzbudil splošno pozornost in kmalu je stal okolu skupine z Makse!-noin širok venec. Jazbečarjev gospodar je slednjič prišel do besede in jezno odrinil Monakovčanu: Pustite vendar mojega psa, kaj vam mar moj pes'?v — : Kaj, vaš pes? Kakšen vaš pes? To je moj Maksel, ki mi ga jc neki lopov ukradel!« Hamburžan je protesliral, češ, da je kupil psa na pasji razstavi v Mcnaltovu. 0 tem je imel tudi pisano potrdilo. Seveda je pa jazbečarjevo očito veselje nad Monakovčanom pričalo, da bi utegnil ta le biti njegov pravi gospodar. Hamburžan je bil slednjič pripravljen izročiti psa, vendar le proti jasnim dokazom, da je pes res Monakovčanov. Toda kje dobiti dokaze? Tedaj se Monakovčan srečno domisli: »Da, da, takoj Vam podam dokaze! Pazite! — Maksel,- — se je obrnil proti psu in mu rekel v pristnem monakovskem narečju — Dvorna pivarna je pač že zaprta! Jazbečar se je nemudoma postavil na zadnje noge in si začel s prednjimi brisati solze... Maksel, Dvorna pivarna je zopet odprla! In Maksel se je ocl veselja parkrat zavrtil na zadnjih nogah... Čudo pasje šole! Nobeden navzočih ni več dvomil, da sta se našla Maksel in njegov pravi gospodar. Hamburžan je izročil Monakovčanu povodec in psa, češ: Vaš je in k Vam spada! Zamenjani brzojavki Berlinski bankir Silberstein je nedavno slavil 501etnico svojega rojstva. Povabil je šte-v ilne goste in med obedom so glasno čitali prihajajoče brzojavne častitke. Med drugimi brzojavkami je pa prišla ena, ki je bila naravnost nezaslišano nesramna; glasila se je tako: »Popolnoma ste pokvarjeni, smrdite, in nimate ne repa ne glave.« Podpisana je bila tvrdka Kalluvveit in tov., ki je imela v Silber-steinovi banki otvorjen kredit. Ob sebi se razume, da je bil bankir nad tako >častitko« Charles Lindbergh in njegova nevesta Elizabeta Morrow. Slavni ameriški letalec Lindbergh, ki j< ket prvi prelelel ocean, se je zaročil z mlado ln bogatil hčerjo ameriškega poslanika v Mehiki D. i W. Morrovva. — Morrovv je družabnik »vetovneg« bankirja M organa. Sodobni filmski junak Časi stoodstotnega filmskega junaka sc hvala Begu že za nami — njegov naslednik je človek iz mesa in krvi - tako kramlja John Gilbert. Za publiko je bil film včasih, ko je če ljubila filmskega junaka, isto kot danes pravljica za deco. Junak je imel v vsakem slučaju vse mogoče dobre in plemenite lastnosti j in nobena pega ni smela spačiti te idealne j slike, če je hotel obdržati milost občinstva. Se-I veda je bil tudi po zunanjosti podoben princu iz pravljice. Tako pojmovanje je bilo razlog za moj neuspeh v prvih letih. Režiserji so me neprestano odklanjali, ker so bile poteze na mojem obrazu nepravilne. Danes pa nasprotno zahtevajo individualne pojave. Tak je na primer William Haines, zastopnik lahkomiselnih mladih junakov, ki nikdar ne izgube dobre volje, ki se znajdejo v vsakem položaju s svojim humorjem in spretnostjo. Dalje melanholični Buster Keaton, ki mu kruh vedno pada na tla na oni strani, kjer je namazan z maslom, dokler si kljub vsem neprilikam vendar ne pridobi dekleta. Prejšnjemu tipu je še najbolj blizu Ramon Novarro. On je docela romantičen, toda njegova duševnost je čisto drugačna. Njegovo nasprotje predstavlja Lew Cody lahkoživec — najbolj čistega realizma. Svojčas filmski igralec ni smel biti drugačen nego krasen. Tudi če se je bojeval v najbolj neprijetnih okoliščinah z zločincem, je moral biti po boju čist in lep kakor poprej. Danes sem pa igral svojo vlogo v filmu >Ko-zakk popolnoma realistično in nisem mnogo pazil na svojo zunanjost Gledal sem samo, da bi bil čim bolj gibčen in podoben pravemu kozaku. V nekem prizoru sem izgubil par šopov las ia razen tega sem bil ves okrvavljen. Po starem bi se bil moral skrbno umiti, predno bi se smel prizor nadaljevati. Nekdaj so silno uporabljali šminko, ker so posnemali gledališče. Zato so bile slike strašne in šele po letih so rešili to vprašanje. Danes zadostuje nekoliko potez ali senc. Krasno je, kadar morete slikali življenje tako, kot je v resnici. Erucsi uoitschalk s svojo vprego. Berlinski bogataš Gotischalk je slovel po svojih dirkaških konjih. Kivol je aelo razkošno. V zadnjeui čaau je zašel v denarne stiske in .se v nekem vazikošnoui berlinskem "•stelu obesil, Mete veia iivfhnhh vrvenk^s Rumunska princezi.nja Ileana kot smučax-ka na Predalu v Karpatih. Princezinja šteje 20 let. vica salonu za polepševanje in polovica operacijski dvorani. Notri so bele mize, na katere se imajo uieči igralci, kadar jim je treba pokriti telo z gubami. Zraven njih stoje posebni stoli za pripravljanje posebnih mask. Ob stenah so omare z neštevilno vrsto steklenic in posod najrazličnejših velikosti. V posebni omari sc nahajajo spet brade, obrvi, trepalnice in lasulje. Kadar angažirajo igralca za kako vlogo, ga pošljejo najprej k Cecilu Holandu. Ta ga natanko pogleda, napravi črtež za masko in našminka zvezde sam, druge igralce pr, nje-<4ov: pomočniki pod njegovim nadzorstvom. Seveda ve pripovedovati Cecil Hoiand mnogo zanimivosti o zvezdah, s katerimi je delal. John Gilbert se med svojim delom živahno zabava, medtem ko Greta Garbo prenaša vse junaško mirno. William Haines je tako vesei in zbija take šale. da imam ž njim dvakrat toliko dela kakor z drugimi, ker se moram smejati, pri čemer se mi pač trese roka. Ramon Novarro je zelo radoveden. Vedno kaj sprašuje in hoče natanko vedeti, kakšen bo na fotografiji. Lon Chaney se šminka vedno sam. Pogo-stoma prihaja k meni po šminke, ki so mu pošle, včasih pa tudi, kadar ga pokličemo, naj nam pomaga pri kaki težji maski. Večina igralcev rada dovoljuje vsakovrstne »poprave«, izvzemši gube. Za gube rabimo navadno kolodij, ki sam od sebe dela gube, kadar se posuši. Odstraniti se pa dostikrat ne da sam, ampak gre ž njim tudi košček kože. Pred kratkim sem imel prenarediti bivšega nogometaškega šampiona in sedanjo zvezdo Metro Goldwyna, Johnny Mac Brovvna za s>tarega človeka. Za gubo pod očmi sem rabil kolodij, trepalnice sem pa pokril z obli-žem, da bi lahko na nje nalepil druge. Kadar sem mu vse to odstranjeval, je bil njegov izraz vse prej kot prijazen.« Urednik nekega tednika je prejel od neznanega gospoda, ki se je podpisal za Topo-glavca, dvajset kitic dolgo pesem. Naslov pesmi se je glasil: >Zakaj nisem mrtev?« Ko je urednik pesem prebral, je srdito potopil v črnilo pero iu pisal gospodu Topoglavcu: >Velecenjeni gospod! Vedite, da zato niste mrtvi, ker ste mi svojo pesem poslali po pošli, namesto da bi jo prinesli osebuo.« Pehotna predstraža afganistanskih čet. Jazbečar in njegov gospodar O jazbečarjih, psičkih na nizkih, skrivlje-nih nogah, a z zvestimi razumnimi očmi, si pripovedujejo lovci prava, neverjetna čuda. Da je vmes marsikaj takega, kar se je zgodilo le v lovčevi domišljiji, dobremu glasu ljubeznivih jazbečarjev prav nič ne škodi. To pa, kar hočemo tukaj povedati, je čista in gola res-nica in bodi povedano v večjo čast in slavo jazbečarjev in v radost njihovih ljubiteljev. Neki dobrodušen monakovski meščan je poleg dvornega piva posebno ljubil svojega dolgodlakega jazbečarja Makselna .. Tega neločljivega tovariša so mu lani ukradli. To je Za Lubitschev film Stari Heidelberg« je moral napraviti Hoiand vsak dan brazgotine 500 statistom. Sam se poslužuje mnogo trikov pri šminkanju in eno od teh novih sredstev je dokaj neprijetno. Da bi dobil kričeče oblikovane nosove in močne ličnice, se poslužuje voska in trdi, da je to najboljši materijal za to svrho. Če hoče spremeniti dekle s kostanjevimi lasmi v plavolasko, rabi prah zlate bronce in sive lase dela z aluminijevim praškom. Košček v krog zavite žice, ki jo spretno dene igralcu na oči, napravi, da je igralec videti slep. Žica se prav nič ne vidi. V filmu Vrela kri« je imel napraviti konju brazgotino. Trdi, da je žival to laglje prenesla kot marsikateri igralec. Tudi psu Sa-hibu, ki igra v M.-G-M filmih, je napravil brazgotino. Čeprav zvezde mnogo trpe, kadar jih Cecil Hoiand urejuje , ga imajo vseeno zelo rade ter so mu celo dale priimek »hollvvood- ski čarovnik«. Holly woodsk i ta rov ui k Cccil Hoiand je pomagal Normi Shcarer iobiti olave oči in Joani Crawford je napravil mesnat nos. Kljub temu pa štejeta obe Cecila Holanda za svojega prijatelja ... Stvar se je izvršila brez bolečin in on jo je napravil v njuno korist. Oči so postale navidezno plave s pomočjo šmink, mesnat nos je pa nastal s pomočjo posebne mase. Cecil Hoiand je strokovnjak za šminkanje \ Hoilv-woodu. Njegova delavnica je podobna polo- Sneženi mož K možu sneženemu tička zletela, Pesem o mastnih črvičkihmu glasno zapela. Mož jo sneženi resen posluša, Žalostne misli pregnati si skuša. »Solnce tak' toplo je, komaj zašije, 2e mi iz rok mojih žezlo izvije. Čutim, da star sem, noge se šibijo, Pa me ti solnčni žarki morijo!- Bratec in sestrica (Dalje.) Sani so neslišno drsele po ledu. Po ledu, prozornem iu gladkem kot zrcalo. Skozi zlede-nelo krasoto kraljestva zime je trepetala pre-čudna pesem. Pesem zvončkov. Pripeti so bili ti zvončki na sani. O, in srebrni so bili! In mnogo, mnogo jih je bilo. In ko so zvonili, je jokala prečudna pesem in se smejala skozi kristalne jasnine. Bratec je sedel na saneh. In gledal okrog aebe. Jej, kako je bilo vse lepo! Vse belo. Vse blesteče. Skoro je pozabil na scstrico in nič več ni jokal. Res ne! še smejal sc je. Smejal se je malim mežičkem, ki so se prikazovali ob cesti. Veste, kar prikazali so se, kot bi jih klicala kraljica Snežna s srebrnimi zvončki na saneh. Imeli so dolge, dolge bele brade. Ha ha! Kako so se resno držali! Pomislite, brada jim je bila taka, da bi si jo ti, Dore, devetkrat ovil okrog pasu. No, pa recite, če niso bili smešni, ko so imeli take dolge brade in take re3ne obraze. — Bili so to služabniki kraljice Snežne. Z njo so hodili po zemlji in v nevidnih vrečah nosili mraz s seboj. In kamor so prišli, so ptički zmrznili in ljudje so imeli rdeče nosove. Od mraza seveda. — No, bratec je vse to gledal in se smejal. — Peljali so sc dalje, dalje — in končno dospeli do gradu. Ej, grad! Kako je bil lep! Blesteč in svetal. Skrivnosten kot njegova gospodarica: kraljica Snežna. Visok je bil, da je segal v nebo; širok, da mu nisi videl zadnjih stolpov. Bel in srebrn, da si si zakril oči, ko si ga glegal; ker so te pekle. — Torej pred gradom so se vstavile sani. Kraljica Snežna je rahlo plosknila z rokami in že so prihitele iz gradu služabnice: snežinke. Lepe deklice. Beli obrazki so se svetili. Oblekce so bile kot zvezde, iz tančic in bleska tkane. — Služabnice snežinke so legle na tla. Videti je bilo, kot bi se raztegnila od sani do gradu bela, blesteča preproga. Kraljica Snežna je dvignila bratca v naročje. O —! In takrat je padel iz kraljičinih ustnic košček ledu, maj.' kot trn, na brateove prsi. Zaril se je v toplo kežo — in že je zledenela. Segel je do srca in se zapičil vanj — in tedaj je tudi srce zledenclo bratcu. Ni bil bratac več vesel ne žalosten. Ni se spomnil vec sestrice ne solnčnih poljan. Ni se spomnil več rož, ne aolnca. Vriskati ni več znal. Smejati se ni več znal. Hrepeneti ni več znal. In s hrepenenjem mu je umrla v srcu tudi ljubezen. O--ali ni to žalostno? Dvignila ga je torej kraljica Snežna v naročje. Stopila je z njim iz sani. Stopila na bela telesa snežink in preko njih odšla v grad. Tam so jo čakale vile. Spremile so jo v grajske dvorane. Kraljica Snežna je stepala skozi nje; v naročju je držala bratci. Poiskati mu je hotela v brezmejno velikem gradu nov dom. Šla je skozi dvorano miru. Dalje skozi dvorano želja, modrosti, veselja, trpljenja, pričakovanja, ljubezni — in končno prišla v dvorano pozablje-nosti. — »Tu bo Tvoj dom!« Bratec se je ozrl. »Moj dom?« je vprašal. Pa ni bil žalosten. Imel je pač mrtvo srce. Dvorana pozabljenosti.---Joj, kako je bila žalestna! In samotna! In zapuščena. Velika je pač bila, a žalostna, žalostna! Ni imela oken. Pa je bilo v njej kljub temu svetlo. Bele stene so svetile. Po njih so se sprehajale sive sence, se prijemale za roke in zopet bežale druga pred drugo. Jaz mislim, da so bili to spomini na preteklost. Iz srede dvorane je bila položena srebrna preproga v obliki zvezde v kote. Ob stenah so stale velike srebrne omare in v njih je bilo naloženih vse polno igrač. Srebrne žoge, srebrne ploščice, srebrne paletke, srebrne zvezde, srebrni kanoni, srebrne škatlje, srebrne kocke, srebrne knjige. V eni samo omari pa so ležale velike ledene črke. Tak je bil novi dom malega bratca. Kraljica Snežna je bratca položila v srebrno posteljico, ki so jo med tem prinesle vile v novi dom. Sklonila se je k njemu in ga poljubila na čelo — o! — in umrle so mu misli. In ga je poljubila še na oči —■ gorje! In umrle so mu oči in ni poznal nikogar več. In na usteca ga je poljubila — besede so mu umrle. Ubogi bratec je bil pozabljen. Dolgo, dolgo je živel v samotnem domu. Ni vedel, kdaj je dan, kdaj noč. Ni bil ne lačen ne žejen. Ne truden. Pač pa se je igral. Najprej s srebrnimi žogami. Potem s srebrnimi ploščicami. In tako po vrsti z vsemi igračami. Nazadnje je pričel igro z ledenimi črkami. Ker pa so mu umrle misli, ni mogel in znal sestaviti iz črk nobene besede. Dolgo, dolgo se je mučil. Tedaj pa-- Kaj smo na scstrico pozabili? Pojdimo nazaj v oni dan, ko sta se bratec in sestrica igrala na solnčni poljani. Bratec se je torej skril zi beli rožni grm. Sestrica je klečala ob potoku in štela ribice. Jej, sedem jih je naštela. Še pet jih počaka, potem pa poišče bratca. — Čakala je in čakala, pa ni hotelo biti nobene ribice več. Nič ni videla, da je priplavala velika, zlobna riba in požrla vsako zlato ribico, ki je hotela plavati mimo sestrice. Dolgo je čakala sestrica; ko pa le ni hotela priplavati nobena zlata ribica več, se je ozrla. Sedaj je šele videla: solnce sc je že skrilo in je v belem cvetnem grmičju pel slavec čudno-žalostno večerno pesem. »Bratec!« Nekje v gozdu je udaril jastreb s perotmi in srnica je radovedno pokukala iz gošče. Bratec se ni oglasil. Konec sledi. Zadnjič nekoč srečam na cesti Gašperčka. Veselo se mi zasmeje, tako veselo, da sem si natihem mislil: kako lepo bi bilo, če bi nas prišel kdaj malce pozabavati! Urno stopim k njemu in ga lepo poprosim: »Oašperček, bi nas hotel malo obiskati?« Oašperček ni zinil besede. Močno je le po-khnal z glavo, tako, da me jc »cof« njegove kape požgečkal pod nosem. In izginil je. Nisem vedel, kaj naj storim. Pride Oašperček? Ne pride? Kaj bo napravil? Bil sem zato ves srečen, ko ga včeraj zopet trefain. Zopet se mi široko zasmeje in tedaj mi pove na uho: »V nedeljo ob 4 pridem v Akademski dom! Rdečo kapico sem povabil, njeno dobi o mamico in še njeno častitljivo staro mamico Vse so obljubile priti. Nato sem se lotil ..„11. .. U-l. I__1______—„ „.„__W>t.i1 Yiv|!\ ». ivimu lini acui ct ga, nu ^tviii ^ct jjuvauu. Pa }:' bil volk zelo milosten. Pomisli, bil je tako dober, da mi je takoj obljubil, da bo z največjim veseljem Še enkrat požrl Rdečo kapico in še njeno staro mamico povrhu! In to pred občinstvom! ,Več ko bo gledalcev, bolj mi bo teknilo', je dejal.« »Le to me skrbi«, nadaljuje Oašperček, »čc se bodo otroci spomnili in prinesli kaj več dinarjev, da lahko zakurimo peči. Saj veste, da sta Rdeča kapica in stara mamica občutljivi in rabita toplejšo sobo, kot ste jo imeli pri pravljicah.« Nato se je Oašperček tako globoko priklonil, da mu je spodrsnilo iu se je prevrnil v sneg. Toda bliskoma se je zopet dvignil. »Na svidenje v Akademskem domu!« je še zaklical. Potem jc izginil. Boste prišli? Solnce za§meje se, deca zaraja, Pinček sosedov veselo zalaja. Mož le sneženi prav bridko zaplaka. Zime prej kralj je zdaj — solznata mlaka. Komaj car se je oblekel, spalnik k njemu je pritekel, se priklonil je do tal, in ponižno je dejal: »Nizko ti priklanjam glavo in prinašam, car, objavo. Kaznovati me ne daj, ukaži, govorim ti naj!« — »Le govori, a resnico,« car zazelia ei v desnico, »če pa se boš kaj zlagal, koj te bičati bom dal«. Tresejo se mu čeljusti, ko di5 spalnik: »Car odpusti! Ce sem tudi grešen ves, vse kar ti povem, je res. Vsaka ve že duša živa, kaj pred tabo Ivan skriva: Ni zlato in ni srebro, Ptice-Žar je to pero« ... »Ptice-Žar pero?«... Presneto, da se upa to imeti!... Le počakaj, zviti ptič, Kmalu ti zapel bo bič!____< — »To ni nič! Še drugo huje,« spalnik tiho nadaljuje in se zvije: »Kaj za to, če imel bi le pero. Hvali se, da tudi hoče, če mu ti ulažes, oče, ti prinesti Ptico-Čar kar v palačo tvojo, car.< Ovaduh se pripogiblje, sključen k postelji se ziblje, carju je zaklad pedal, zopet klanja se do tal. * Pero gleda car z naslado, smeje se in gladi brado, konec mu odgrizne še in ga v skrinjiico zapre ter kriči hudo razjarjen (in ukaz je s tem povdarjen, da s pestjo je mahnil v zrak): — »Hej! naj pride sem bedak! * Iu dvorjani, ki tam stali, so po. Ivana bežali, Zakadili so se v tek, da so cepali vsi vprek. Gloda car prizor z naslado in od sme; a stresa z brado. Sli opazili so kar, da vzradoščen je vladar, pomežiknejo, hitijo in še enkrat se zvalijo. Prav vesel je bil spet car, vsem pokloni kučme v dar. So dvorjani vnovič stali in po Ivana bežali; toda tretjič so že sli brez neumnosti odšli. * Vrata lolpa zdaj odpira in v konjušnico udira, in bedaka urnih nog suva vsak dvorjan v bok. So pol ure ga budili, a zaman so sunki bili. Končno Ivana nekd6 vendar zbudil j., z metlo. »Kakšna sodrga nagaja? Ivan zakriči in vstaja: Če oplazi vas moj bič, vi ne bodete za nič več budili me zarnna.« Rečeta mu dva dvorjana: Car nam dal je tak ukaz, on pošilja po te nas.« .n—o u. r. — /Uin ... nu uODnii o« napravim in takoj se njemu javim,« reče Ivan še zaspan, si obleče nov kaftan, svilen pas o i rog ovije, se počeše in umije, bič za pas si vla' ne še in ko ra.a splaval je. * Ivan se pred carjem javi, se prikleni, v bek p:slavi, vpraša ga: »Kaj se godi, da me sedrga budi?« Car z očesom levim gane, v hudi jezi hitro vslane in kriči mu: »Boš molčal in takoj odgovor dal! Rak ukaz te je oblastil, da si drzno si prilastil pero naše Pliee-2ar, ki mu je lastnik ie car? Smatral me le za bojara Le povej, tatarska para!« ivan mahnil je z roko iu govoril: »Stoj! Kako, kje si kaj o kučmi zvedel? Snj ti nisem nič povedal. Mar si prerok ali kaj? No, pa me le v ječo daj, in naj me kdorkoli bije — dosti je te bedarijel« — »Odgovarjaj, sicer glej!. ..« — »Pera ni! Pa ti povej, kje bi mogel jaz imeti in odkod ta čudež vzeti?« Car z ležišča skoči zdaj, odpre skrinjo nastežaj. »Ti se upaš še lagati? To se mora kaznovati! Kaj pa to? No?« — Ivan zdaj kar sesede se nazaj, in na tla mu kučma pade. Kaj, prijatelj? Šle so nade?« reče čar: »bom ti že dal!...« — »Milost, car, vse bom prizna!) Oh, ne daj me kaznovati, nikdar nočem več lagati,« hitro se je v plašč zavil in na tla se je spustil. — »No, ker to je prvič bilo, se ti bode oprostilo,« reče car Ivanu zdaj: Jaz sem hud, da Bog ne d;ij! Veš, če v jezi zgrabim iase, tudi glava od vozla se — torej vidiš, kakšen sem! gospodarstvo Naraščanje našega izvoza Belgrad, 20. jan. Po pravkar objavljenih )*)-latkih je znašal v mesecu decembru 1928 naš izvoz 347.937 ton v skupni vrednosti 569.8 milj. Din (v novembru 1918 402.000 ton za «42 4 milj. Din; v decembru 1927 288 000 ton za 528.7 miij. Diu). Napram decembru 1927 je naš lanski deeemberski izvoz narastel za 21 9% po količini, po vrednoti pa za 7.7%. Naš najvažnejši izvozni predmet je bil tudi v decembru stavbni les, katerega smo izvozili za 109.6 milj. Din (v novembru za 95.4 milj. Din). Skupno je lani znašal naš izvoz 4,526.762 ton v vrednosti 6644.6 milj Din napram 4,251 500 tonnni Ja 6400 milj. Diu v letu 1927. Narastel ie torej po količini za 6.5%, po vrednosti pa ia 7.7%. Ker še nimamo podatkov o uvozu, ne moremo ugotovili trgovinske bilance, ki pa je že po dosedanjih rezultatih (za U mesecev) pasivna. Zadnja leta je bil naš izvoz naslednji: tisoč ton milj. Din 1926 4885 7818.2 1927 4252 6-100.2 1928 1527 6644.0 Dipl. agr. A. Jamnik: Izhod iz kmetijske krize Z našo kmetijsko iu kmetiško krizo smo žal že tako daleč, da je katastrofa in padec za desetletja nazaj neizogiben, ako so kmetje sami in vsi listi, ki jim je useda večine našega naroda mari — čimprej resno ue združijo v reševalnem delu. V izvrstni Erjavčevi obravnavi slovenskega kmetiškega vprašanja je mnogo prav dobrih nasvetov, ki pričajo o dobri opazovalni sposobnosti Lil resnem, iskrenem premišlianju pisca, kako najti pot iz zagate. Po mojem mnenju pa smo že tako daleč \ krizi, da se od več strani priporočanega intenziviranja kmetijskega obrata in fersiranega povečanja kmetijske produkcije direktno ne moremo več. lotevati, četudi bi se kmetijstvu dalo na razpolago dovolj dolgoročnih iu cenenih kreditov, dokler ne izpolnimo še drugih važnih pogojev. Pa tudi sicer so naša gospodarstva za sedanje razmere že lako obremenjeaia. da bi jim večji krediti uajbrie niti ne mogli več prav pomagati, nego bi utegnili vrv okoli vratu samo še zadrgniti. Koristiti bi mogli krediti kvečjemu v obliki čakanja plačii za umetna gnojila in nekatere druge potrebščine do jeseni. Dosega tega ni težka. Mogoče se ne motim, če trdim, da pri nas produkcija sicer res od leta do leta pada(?), a motiv ni baš tak, da bi se že bilo treba preveč ustraši-ti, kajti pridelovalec se trudi pridelovati pač toliko, kolikor mu je potrebno za dom in kolikor more primerno prodati. Spričo slabih vnovčevalnih možnosti utegne zato biti trenutno opravičena odločitev gospodarja, da za bodeče preko domače po-trebe popolnoma ali delno omeji pridelovanje dobrin, dokler se razmere ne izpremenijo v toliko, da ne prodaja v izgubo. To je prvi in bistveni varok nazadovanju proizvodnje (a tudi prvi korak 1 v primitivnost). Je začasnega značaja ter ga je mo- | goče odstraniti. Drugi vzrok padanja pa izvira iz i kapitalne revščine in ima značaj stalnosti, t. j. pro- ■ gresivnega ubijanja proizvodnje do propada. V našem primeru ne gre poglavitno za prvoimenovani j vzrok. Vendar ne bi povedal resnice, ako bi tajil i vedno širše nastopanje i drugega, ki utegne prvega kmalu pregaziti. Zato je treba biti oprezen. Pospešeno intenziviranje produkcije bržčas za ! dokajšno dobo spričo omenjenih dejstev ne bi dalo nadjanega uspeha. Uradna statistika, s katero edino moremo ope- i rirati, ni popolnoma zanesljiva, ne sicer morda zaradi nesposobnosti ali površnosti tistih, ki jo sestavljajo, nego iz mnogih drugih, deloma tudi birokratskih vzrokov. To nezanesljivost ugotavljajo tudi Erjavčeva izvajanja in res je, da so normalno naši pridelovalni povprečki dokaj večji kot jih izkazuje ; uradna statistika. V tem me potrjujejo lastne iz- i kušnje in ugotovitve v praksi. Ako tedaj od intenziviranja, združenega s pri-vzemanjera kredita pričakujemo n. pr. dvig pše- I nične povprečne letine od (okroglih) 8 q pro hektar na 16 q pro hektar, bi pri doseženih 16 q pro hektar I utegnili doživeti hudo razočaranje, ako sedanji resnični stalni povpreček ne znaša samo 8q, ampak morda 12 q ali celo več. Dvig tedaj ne bi znašat 100%, niti ne 50%, naš kalkil bi propadel. Dosli višje kot na 16 q na hektar pa povprečne žilne letine v najbližji bodočnosti ne bo lahko, pa tudi j morda ne oportuno, ali vsaj ne rentabilno — dvi- i gati. Slično velja za vse druge proizvode. Sicer pa samo golo povečavanje zlasti izvozne proizvodnje toliko časa ne more biti prav umestno, dokler nimamo urejenega rednega in po možnosti direktnega vnovčevanja. Pomanjkanje tega, je glavna naša nesreča in tudi glavni naš gospodarski greh, Iu smo ga prav sami zakrivili. Iz vsega navedenega sledi, da je pri reševanju naše kmetijske krize potrebna skrajna previdnost, da se iz krize ne napravi — propada. Lotiti se je poti, ki sem jo v raznih člankih že ponovno poudarjal in ki varno vodi iz krize, jo sigurno ozdravi, je j pa morda nekoliko počasnejša. Mislim s tem: smo-treno organizacijo in po možnosti csaj široko spe- | cializacijo itroizvodnje in organizirano, s sistemn-iiino propagando podprto vnovčevanje. Zdi se mi, da blaga nimamo tako rnalo (kljub i po razmerah prisiljenemu opuščanju nerentabilne proizvodnje) in da se bo blago takorekoč samo od sebe še pra\ znatno pomnožilo, ako kmetovalcu pripeljemo dobrega kupca in obenem dosežemo, da gre blago pravočasno ter vsaj sorazmerno dobro v denar in (ia se ne bedo brez haska izgubljale in kvarile razne dobrine že pri pridelovalcu, po skla- i diščih, na železnici itd. Prve uspehe si pri izvoznih dobrinah lahko 1 zagotovimo že do prihodnje letine, potem pa jih je možno od leta do leta izboljševali in večati, isto- j časno pa in v isti meri šele forsirati tudi uvajanje kapitalno intenzivnega gospodarstva. Le tako bo doseženo, da bo blagostanje prihajalo v deželo, ne samo v prid kmeta, ampak v korist celega naroda. Obenem bi bil po tej poti dosežen še drug narodnogospodarski uspeh s tem, ko bi si prihranili morda zadolžitev ad hoe, vsaka prihranitev pa je z ozirom na narodno premoženje — pozitivna postavka. Nočem pretiravati, vendar lahko trdim, da lahko pridemo v popolno osirotnašenje in v pravcati padec gospodarske in splošne kulture za mnoga desetletja nazaj, ako vsaj delno ne uredimo vprašanja izhoda iz te težke krize še pred jesenjo 1929. Naj nas torej leto 1929 popelje k najintenzivnejšemu delu za ureditev našega kmetijskega in kmetiškega vprašanja, ki že nosi pravi značaj narodnogospodarske nujnosti! fakovali. V prvi vrsti gre za znižanje prevoznih ta-j rif. Radi vseh teli dejstev zelo pogrešamo v kupčiji s pšenico smotrene črte ter v razvoju nje tendence s posebnim ozirom na naše domače prilike, pogrešamo zlasti še izrazite jasnosti. — Tudi koruza je čvrsta, to pa radi višjih notacij v Čikagi (začetkom tedna je notirala za marec 98J4, koncem tedna 99%, za maj začetkom tedna 100.626, koncem tedna 103, za julij začetkom tedna 102}$, koncem ledna 104) in pa radi težav pri carinjenju uvoženega laplatskega blaga, katerega zdaj ni mogoče več importirati po minimalni tarifi kakor doslej. Času primerno suha točka koruza velja 255— 257.50, sremska pa 260 in celo 265 nakladalna |>o-staja. Promet domačega blaga se je zadnji čas močno dvignil. — V ostalih prednietifi je mnlo kupčije, tudi v splošnem je njih položaj nelzpreme-njen. Hmelj V Žatcu notira tranzitni hmelj 400—800 K£ za 50 kg, v Niirnbergu pa 50—100 mark brez carine. Položaj je miren. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Hrvatski op80.28(3 Din, vloge 117 (9.2) milj.); dividenda leta 1927 20 Din (20%); Srbska hranilnica, d. d. v Starem Sivcu. Kapital 0.25 milj. Din; čisti dobiček j 1928 41.591 Din (1927 41.668 Din), vloge 3.9 (3.5) milj. Din. * * * Oblastna zadruga za kmetijski kredit v Zagrebu, sklicuje za 10. februar t 1. prvi redni občni zbor v Zagrebu. Na dnevnem redu je poleg računskega zaključka za 1928 razprava o izpremembi pravil in volitve. — Iz bilance za 1928 je razvidno, tla znašajo lastna sredstva nekaj nad 0.1 milj. Din, flečim je dalo ravnateljstvo za kmetijski kredi; 3.6 milj. Din; dolžniki znršajo v tek. računu 0.5, i*> eskontu 3.05 milj., ostali 0.07 mili., žiro-račun znaša 0.16 milj. Kavcije znašajo 10.82 milj. Din iu ne spadajo v bilančno vsoto, ki znaša z njimi vred 14 65 milj. Din. Zveza tekstilne industrije v naši državi ima 9. februarja t. 1. v Belgradu ob 16 v Centrali ind. korporacij občni zbor, kjer bodo razpravljali o položaju tekstilne industrije, o mednarodni konferenci za volno itd. Nova delniška družba. Trgovinsko ministrstvo jo odobrilo ustanovitev družbe: »Jugoslovensko irgovačko d. d.«, Belgrad, Zagreb, Ljubljana; družba se bo bavila z izvozom. Kapital znaša 5 milj. Din in sodelujejo tudi ljubljanske in skcpljanske tvrdke. Povl?-an«e kapitala: Bolhe in Ebrmmni, d. d. Zagreb od 1.5 na 6 milj. Din z emisijo SO.COO novih delnic po 50 Din nom. (za 1 staro 3 nove); emisijski tečaj 50 Din; rok od 25. jan. do 24. februarja 1929. Nova delniška družba v Belgradu je vpisana v trgovinski register: *Jugo*lovensko istočno trg. i ind. a. d. : kapital 2.5 milj. Din (2500 delnic po 1000 Din nom.). Borza 26. januarja 1929. Devizni promet postaja manjši: tako je znašal ta teden 15.8 milj. Din napram 22 8, 22.2. 26.4 in 12 milj. v prejšnjih tednih. Tečaji v splošnem izkazujejo tendenco k nazadovanju. Tržišče vrednostnih papirjev je zanemarjeno. V bančnih papirjih je še nekaj prometa, v industrijskih pa je le malo zaključkov. Edino Narodna banka beleži večji dvig, to pa zaradi di-vidende, ki bo zopet znašala 400 Din na delnico. Tečaj je v Belgradu narastel tekom tedna od 7160 na 7500; v petek v Zagrebu blago celo 8000. Za državne papirje je tendenca čvrsta, prometa pa razmeroma ni dosti. Začela se je trgovati vojna škoda tudi na kasnejše termine: včeraj je bila v Belgradu zaključena za april po 440, 441, za december po 470. Sploh vsi državni papirji radi govoric o novem inozemskem investicijskem posojilu ta teden beležijo dvige. Promptno blago v vojni škodi ie v Zagrebu naraslo od 448—449 na 455-457, v Belgradu pa od 447.50—448 na 453—457.50 ; 7 odst. inv. posojilo je v Belgradu naraslo od 87 na 88: v Zagrebu od 87 na 88.25; agrari pa v Zagrebu «1 53—53.50 na 54. DENAR Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.49, Budimpešta 90.65, Bukarešt 3.12, Dunaj 73.03, London 25.21125. Newvork 519.S0, Pariz 20 3225, Sofija 3.75, Praga 15.385. Trst 27.21375, Varšava 58.30. Madrid 84.90. Dunaj. Belgrad 1248 25, dinar 1245.50. VREDNOSTNI PAPIRJI Zagreb. V svobodnem prometu se položaj ni izpremenil na slabše. Poslovanje je bilo precej omejeno. Vojna Skoda je bila precej čvrsta. Do prometa ni prišlo. Dumij. Pod-savska-jadr. 87.30, Zivno 137.75, Jugo 10 85, Alpine 41.90, Levkam 9.30. Trbovlje 58.50, Mundus 1.9750, Slavonija 0.56. Žito Če premotrimo razvoj položaja v zadnjem tednu, vidimo, da je stala tendenca na naših domačih tržiščih povsem pod vplivom ameriških notacij ter je točno reagirala nanje. Začetkom tedna je beležila čikaška borza pšenico za marec 121 koncem tedna 126.375. za maj začetkom tedna 124.5. k-rncem tedna 129.75, za julij začetkom tedna 126.(525, koncem tedna 131.375. Na naših tržiščih je bilo dobiti pšenice začetkom tega tedna po 2-40 do 242.50 gornjebačka postaja, koncem tedna pa velja 247.50 in celo že 250. Promet s pšenico se je pri nas resda zelo skrčil, vendar je tendenca zelo čvrsta. Radi skrajno slabih dovizov vsled skoro nerabnih cest je tnalo blaga na trsru in z-to drže . trgovci tem bolj visoko ceno. Ol-jšave. kalere naj bi nudila država izvoznikom pšenice na peaiv trgovskih zbornic in zlasti vsled akcije novosadske borze, niso še stopile v veljavo, kakor so mnogi pri- Srednji devizni te*aU n» l»ubl». bon« od 21.1, do 25.1. 1929. Dne | Berlin | Ourth j Dunai London Newy<»ru Pam Praga Trs 21. 1355,— i33>. 0 iuy.\9> I 0.55 1095.90 i »0.74 i iS 0.54 — i 8(0.54 1095.% , 600.54 276.40 — 22;.6 222.60 Ibt5.60 I6K6<> ' 354."(' lo-4.- 27'.34 276.19 - — I6K6<' 168.60 J98.-2WM0 298.0,. Ce se Macedoncu vname ljubezen ... (Izpred sodišča.) Tole vam je od sile zanimiva zgodba in jx>-uona obenem. Glavna oseba je musliman Mišim Kaliman iz Pirota. Prišel vam je Mišim pred časom v Ljubljano in vsi Ljubljančani so ga poznali, ko je vneto kričal preti pošte in po drugih ulicah: »Sladoled! Današnja izdaja. Nešto za pare, nešto za novači- Tako prijetno lepo se je smehljal mladič iz Macedonije skozi bele zobe, da se je kmailu zagledala vanj zala Ljubljančanka Marica. Vnela se jo kajpak med njima vroča ljubezen, ki ni brez posledic. Mišim je moral medtem v Zaogreb, tam je ustanovil podjetje in pridno delal kupčijo s sladoledom. Venomer je mislil na svojo Marico in na dete. Pisaril je pismo za pismom v Ljubljano, tudi denar je pošiljal ljubljenki, kakor je na sod-niji povedal, sploh: bil je pripravljen Marico poročiti. Tega pa zala deklica nikakor ni marala. Tudi svoji veri bi se bil Mišim odp-jvedal in prestopil v krtoliško, tako je ljubil Marico — toda ta je bila trda, nedostopna za takšne namene. Nekaj ji je sunilo v glavo, sama ne ve, kaj in zakaj: Mi-sima ne, nikakor ne! Mišim je postal otožen v srcu bolan, zamišljen. Časih se ga je polotilo razburjenje, obup. Začel je Marici groeiti. Po telefonu je sporočil prijatelju, da je že kupil revolver in da bo Marico ubil. »Ona mora pasti v moje roke! Ce živa ne mara, vsaj mrtva bo moja, samo moja... k Marica ga je enkrat obiskala v Zagrebu, pomagala mu je v obratu rezati sladkor. Ko sta bila sama, je Mišim zavihtel dolg nož, zaškrtal je z zobmi, grdo, divjo je pogledal Marico in zakričal pritajeno nad njo: »Kaj me mučiš k Marica se je stresla od groze: »Kaj misliš, prej bi me zaklal, ne zdaj,, ko sem mati, ko imam otroka.-: »Kaj mi mar otrok. Zadavil ga bom in vrgel v Ljubljanico.« — Marica stoji pred sodnijo plaha in išče zaščite. Govori s trepetajočim glasom, časih ji gre skoraj na jok. : Očividno se boji groženj vročekrvnega Macedonca. | -Ali so bile grožnje res take, tla ste se jih resno bali?« praša Marico predsednik senata. »Seveda, gospod sodnik. Silno se bojim tega človeka. Ko jo i tudi že drugod tolkel ljudi. Dejal je: še vse, kar sem rekel, sem tudi storil, pa bom tudi to, da bos li mrtva. Nič drugega ne maram od njega, Ie mir j naj mi da!; — Mišim se zagovarja v pretrganih stavkih. Ob vsaki priliki se ozira nazaj, kjer sedi Marica, gleda jo naravnost v oči, dolgo, nepremično... Rahel smehljaj -mu pečiva na obrazu, ooa pa mu boječe odmika oči. »Nisem prišpl v Ljubljano zato, da jo ubijem. Hotel sem videti svojega otro-• ka. Bil sem hudo žalosten, ko me ni marala, pa i sem zapisal v pismo, da se bom končal. Ko sem j zapisal »mrtva«, sem mislil sebe, ona pa je napačno umela. Mi Macedcnci govorimo tako med seboj, moške in sebe imenujemo navadno v ženskem spolu,. — K razpravi so poklicali iz Pirota v Macedo-, ni j i tudi 62 letnega strica Misimovega. Tik pred j razpravo je jx>stnlo zato Misimu »slabo*, s stricem j lia hodniku bi bil rad govoril, da bi ugodno pričal i zanj. Paznik ga je odvedel ven, ko pa je vide-L, v čem ebste-ja Misimova »slabost«, ga je koj zavrnil nazaj v dverano. — Stric Ešref stopi pred senat v pokriti kapi, tudi priseči noče, ker tega ne dopušča njegova vera. »Pravi Macedonae govori uviiek i-stinu bez zakletve.« »Koliki vam je kuoni broj?< ga praša sodnik. »Ma kakvi kučni broj! Nema kcd nas kučneg broja. Moja kuča stoji u sredini grada, na češku (oglu).« Eto, tak je stric Ešref! Potem pripoveduje, da je Mišim prišel k njemu tri dni prej, prodno je bil aretiran. Dejal mu je: »Njega ču da ubijem k Mislil je njo, Marico, kajt i Msce-donci obratno umevajo spole, ženski torej v moškem. »Mi svi znamo, da on previše voli njega. Rekao sam ja njo j, neka se ga čuva.: — Tudi Misimov prijatelj je povedal, da mu je obtnženec dejal, kako da bo kmalu ubil Marico, sebe in otroka. Videl je pri njem tudi nož, zelo dolg nož. Mišim jo bil nato obsojen radi hudodelstva nevarne grožnje na 6 tednov težke ječe. Obenem se je reklo v sodbi, da se mora po prestani kazini koj cdpe-l-j-ti iz Ljubljane, da ne bo spet Marica imela pred njim strahu. Kdo je kriv? (Izpred sodišča.) Uzmovič Nace je zadnjič stal pred slavno sodnijo zaradi malenkostne tatvine, ki jo je mimogrede napravil, ko se je vračal z dela. Tam za mejo je bil namreč Nace opazil rejen zavitek, ki ga je ročno stisnil pod pazduho. V zavitku so se nahajale razne stvari, Nace je dejal, da vse skupaj niso bile počenega groša vredne. Toda smola je obstojala v tem, da sodnik ni upošteval krivde po Nacetovi cenitvi, ampak je dotične ukradene stvari pač cenil uradni sodni cenilec Janez. Nace je dobil nato tri tedne zapora. To se je Nacetu zdelo odločno preveč, pritožil se je sodniku, potlej pa je vendarle kazen obsedel Bridko pa se je potem razjezil nad cenilcem Janezom, ko ga je prvič po odsedenih treh tednih srečal v predmestni gostilni. »Ti krota si kriv, da sem toliko dobilk mu je vrgel v obraz v pričo vseh gostov. Ker pa Janez ni maral biti niti krota niti kriv Nacetovih treh tednov, zakaj cenil je stvar kot uradna oseba — je kajpak Načeta naznanil na sodniji. Ta mu je obesila na pleča paragraf 104, ki je pslošno znan in pomeni razžalitev uradne osebe. Na podlagi tega je Nace dobil še tri dni zapora. Zdaj ni črhnil besede, nemo se je poklonil sodniku, grdo je pogledal Janeza, ki je pričal o stvari, pa je mirno odšel. Morda se na tihem še jezi nad Janezom, pred paragrafom pa je le dobil rešpekt. Kibie (Izpred sodišča.) Saj poznate kibice! Kdor ima opraviti s kartami m oni, ki nima te dvomljive sreče, vsak približno ve, da so kibici ljudje, ki se vtikajo v stvar, ki jih nič ne briga ali bi jih vsaj brigati ne smela. Najmanj so kibici priljubljeni med kvartačf. Jasna stvar: kvartači so zaverovani v svojo igro, kombinacijo, razne trike, časih tudi goljufajo, v nobenem slučaju pa ne marajo, da bi nasprotniku kdorkoli pomagal v igri, bodisi z nasvetom ali kakorkoli. Taka reč, pravijo, silno razburja vsakega igralca, zlasti pa poklicnega Zakaj tudi poklicni igralci obstojajo in jih niti hi malo. — Pa so tako igrali štirje možje »šnops -. Družba je vneto premetavala karte, dobivala in izgubljala novce. Dila no malem iz svojih »firkelčkov«, zraven pa je sedel Jaka. Ta Jaka pa je znan sitnež. ki ga premnogokrat jezik srbi baš na nepravem kraju in ob nepravem času. Ti-stikral je večkrat posegel v igro in prodajal svojo modrost zdaj temu zdaj onemu. Ponovno so ga opozarjali, naj jih pusti pri miru, ker da bodo opravili tudi brez njega, toda Jaka bi pač ne bil Jaka. če bi mu take besede kaj izdale. Venomer je še mencal s prsti, tleskal z rokami, mežikal z očmi in brcal pod mizo z nogami ter počenjal še vse druge stvari, ki med igralci pomenijo svoje znake in opozorila. Ne ve se točno, kateremu so taki znaki več koristili, pač pa je vso njih škodljivost najbolj občutil Matija, ki jo žo zgubil v igri nekoliko kovačev. Matija jc najprej zarjul nad Jakom: »Kibic lialts mavek, kar pač velja med kvartači za najresnejši opomin. Toda Jaka še ni miroval. Zdajci pa je Matija pograbil z bližnje mize polno litersko steklenico in pri tisti priči je reklo pink! in že je bil liter v koscih. Jakova glava je bila seveda tista, nad čemer se je steklenica razbila nn drobne kosce. Jaka je kajpak ročno poskočil s stola, raz glavo mu je prijetno curljalo vino — potlej pa se je zgodba končala na okrajnem sodišču. Matija je trdil, da je bil izzvan, i seveda je bil, pa mu pomagal ta izgovor ni. Kibic je kibic, pa če je še tako siten, z litrom po glavi se ga kljub temu tolči ne sme, je dejal sodnik. Matija je bil nato obsojen na pet dni zapora. Naznanila l jubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. Nedelja, 27. jan. ob 15: KUKULI. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20; WOLPONE. Ljudska predstava pri znižani!: cenah. Izven. Ponedeljek. 28. januarju. Zaprto. Torek, 29. januarja. Zaprto. Sreda, 30. januarja: HERMAN CELJSKI. Red A. Četrtek, >1. januarja: UTOPLJENCA, premik-ra. Premierski abonma. OPERA: Začetek ob pol 20. Nedelja, 27. jan. ob 15 pop. AID A. Ljudska pred. pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: PRI TREH MLADENKAH. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 28. januarja ZaDrto. Torek. 29. januarja: LJUBEZEN TREH KRALJEV, premijera. Premierski abonma. Nestroy v ljubljanski drami. V četrtek, dne 31. t. m. vprizori ljubljanska drama Nestroyevo tridejansko veseloigro ^Utopljenca« (Der Ze-rissene). Kakor vsa Nestroveva dela se tudi to odlikuje po izraziti komiki. Za naš oder jc delo zrežiral prof. g. šest. posamezne osebe pa predstavljajo naši najboljši člani. Prepričani smo, da bo veseloigra v vsakem pogledu uspela. Gledališka uprava prosi p. n. abonente, da v slučaju, ako ni v naših dnevnikih red gledaliških predstav točno cznačen, pogledajo vedno na gledališki letak, ki je v vsakem slučaju merodajen iu ki je na 50 krajih nalepljen po mestu. Uprava prosi, da cenjeno občinstvo to upošteva. , Mariborsko gledališče Nedelja, 27. januarja ob 15: ADIEU MI.VII.. Kuponi. Znižane cene. — Ob 20: »UC1TELJICA:. Kuponi. Prireditve in društvene vesti »Ljubljana« ima v ponedeljek cb 7 vajo za ženski zbor, ob 8 za moški zbor. — Pevovodja. Izobraževalno drnHvo v Sv Jakobu ob Savi priredi na Svečnico 2. februarja in v nedeljo, 3. februarja, obakrat ob 3 popoldne veseloigri: »Kakršen gospod tak sluga ; in »Raztresencac. Vabimo! Šiška. Ali že veš, da priredi šišenski »C^ri dne 2. februarja 1929 ob pol 8 zvečer v saloni Dolničarja (Keršič), družabni večer? Kakor v leto, tako bo tudi letes dovolj razvedrila. Kdor Ta bave si želi, naj h Keršiču na Svečnico prihiti! Odbor. Društvo sodnih podaradnikov in slug v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor na dan 3. februarja 1929 ob 13 v justično palačo, soba štev. 28 v Ljubljani. — Pozivamo gospode tovariše, da se občnega zbora zanesljivo in polnoštevilno rdeleiie. Odbor. Naše dijaštvo Akademsko drnštvo jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani naznanja, da je na zadnjem občnem zboru bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Lah, Ivan, podpreds.: Oswald Stanko, tajnik l.: Kcmte Vilibakl, tajndk II.: Gspa-n Julij, blagajnik: Tepež Anton, knjižničar I.: Emigoj Lado knjiž. II.: Griin-feld Frane, knjiž. III.: F ur lan i Ljudmil, štreunar: Grujič Neoad, gospodar: Petelin Stanko. Prosimo cenjena društva, da vzamejo izvoljeni odbor na znanje. — Odbor. Klub »Borba« ima svoj redni sestanek v ponedeljek 28. t. m. ob 8 zvečer v lastnem lokalu. — Odbor. Cerkveni vestnih Duh. vaje tu mladeniče Marijinih družb bodo c Domu od 1. do 5. febr. Cč. gg. naj blagovolijo opozoriti družbenike. Mesečna obnova za duhovnike bo 7. februarja. Zoptl prihajajo one naše stare bolečine, kadar se vreme spremeni. Za ude, za gl >vo, za zobe, roke. no e, za celo telo. pri reumatičndi trganj b ter drugače je Fellerjev Elsafluid ono že 32 letprcs-kušeno zaščitao sr-dstvo. pravi blagodiir v hiši. Uporabi a se na '.unai in znotraj. Dobiva se povsod. iJoiskusna steklen ca o Din dvojna 9 Din. Ako m nimain narnjtito n/> nn!U vsaj za 02 Din naravnost pri lekarnarju Cvocn T. relicr. stub ca Do ija, ElsHirg. U4, Hrvatska. A za želodec: Elsa-krogljico 6 škatljic 12 Din. Mali oglati Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 SODin.Najmanjši ;rnesek 5Dir?.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši znesekiODitt.Pristojbina za šifro 2Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odqovarjamole,če je priložena znamka, Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štev.232&| Dekle pridno in zanesljivo, vajeno kuhe in vseh gospo-o dinjskih del, se sprejme lakoj. Plača po dogovoru. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. Vrtnar izučen, drž. upokojenec, oienjen, se sprejme. Brezplačno stanovanje takoj na razpolago. Plača po dogovoru. — A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška c. 21. Prekajevalca dobrega in treznega mesarskega pomočnika, izdelovalca raznih klobas, iSiem. Ponudbe pod št >720« na upravo »Slov.« Trgovsk. pomočnika mešane stroke, ca. 18 let starega, dobro izurjenega, zanesljivega in marljivega, iščem. Nastop službe s 1. marcem 1929. — Jurej Sterk, trgovec, Vinica pri Črnomlju. Izvežbana prodajalka dobi mesto v galanterijski in modni trgovini. -Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na upravo Slov. pod šifro: »Mesto prodajalke«. Čevljarskega vajenca pridnega, poštenega — vzamem v pouk. Nastop tako), drugo po dogovoru. Janko Kuhar, čevljar, Sebenje 29, poŠta Križe, Gorenjsko, Prodajakc posnemalnikov išče velika švedska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema; JEHNA družba, Ljubljana., Mestni ■ trg 25. Iščem učenca ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom, it dobre rodbine in dobrim šolskim spričevalom. Oskrba v hiši. — Alojz Remic, Dravograd. Sprejme se vajenec v trgovino z mešanim blagom; reilektira se samo na otroke boljših staršev, s primerno šolsko izobrazbo. Osebno se predstaviti ali ponuditi na naslov: Franjo Čeme, Radeče. ^frtnar. pomočnika H|Bl%o 30 let, in dva TSJM^kI 13 do 15 let, se trgovsko vrtnarstvo^^Hi morajo katoliško verni, pošteni, vzornega značaja in nekadilci. Stanovanje, dobra hrana, perilo prosto. Plača pomočniku od 400 Din dalje po pogodbi in sposobnosti. Učna doba za vajence 3 leta. Zahtevajo se dobra šol. spričevala. - Naslov: Franc Mešiček, umetni trgov, vrtnar, Beograd, Prestolonaslednika Petra ul. 2. Vajenca za mizarsko obrt sprejmem s popolno oskrbo. Oglasiti se: Mestni trg št, 18/1. Apeliramo na vse, ki posedujejo nerabne frake, cilindre ln even. druge gledališke obleke in potrebščine, da Iste blagovolijo pokloniti •li proti mali odškodnini odstopiti Prosvetnemu društvu Barje«, Ljubljana, Ižanska cesta 21. Opozarjamo / da se Jože Škofič iz Rožne doline neupravičeno izdaja za »posredovalca In koristi z nailml kli-jonti- Odpustili smo ga /.e prtu meseci, sam pa kot bivši Čevljarski pomočnik nima nobene koncesije za posredovanja. - POSREDOVALEC, realitetna pisarna, Ljub- Službeiičcjo Absolvent učiteljišča išče primerne službe. Ponudbe na upravo lista pod »Vešč nemščine«. Službo natakarice iščem; dobra spričevala. Nastop lahko takoj.. Naslov v upravj »Slovenca« pod št. 776. Službo išče 20 letni fant v trgovskem podjetju ali slično. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 797. Gospodična s 4 razr. mešč. šole in malo maturo, odlična ma-tematikarica, -želi takoj stopiti v službo, najraje za blagajničarko ali kaj podobnega; gre tudi za boljšo natakarico. Naslov v upravi pod štev. 712. Pridna pomivalka želi mesta v kaki kuhinji v mestu ali tudi izven mesta. Cenjene ponudbe prosi pod »Pridna« na inser. oddelek Slovenca. Deklica iz ugledne družine, doma iz predmestja, ki je dovršila 7 razr. osnov, šole, želi' kot učenka vstopiti v poduk v kako trgovino, najraje v mestu ali trgu. Ponudbe naj se pošiljajo na ogl, oddelek »Slovenca« pod šifro »Deklica iz predmesta« št. 677. Absolvsnt vinarske in vinogradniške šole, z večlet. prakso in prvovrstnimi spričevali, oženjen in brez otrok, želi službo oskrbnika vinograd, in kletarstva. - Sprejme tudi samo službo kletarja. - Jc zmožen najhitrejše obnove, kakor tudi vsestransko sortiranje in v dopustnih legah s plugom obdelave vinogradništva. Dobe se tudi informacije drž. višjih strokovnjakov. — Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod Pošten in trezen št. 815. Knjigovodkinja vešča vseh pisarniških del, resna in vestna delavna sila, želi mesta. -Amalija Fosnarič, Maribor, Jezdarska ulica 5. Prodajalka izvežbana, močna, želi premeniti službo s 1, marcem ali aprilom. - Cenj. ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »Poštena prodajalka« št, 814, Vrtnar mlad, šolan, s primerno prakso, želi mesta v kakem podjetju. Gre tudi za pomočnika v večje vrtnarije. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod »Dianthus« št. 813. Obratovodja z rudarsko šolo, 20 letno prakso pri premogovniku in rudniku, išče stalne službe. - Ponudbe prosim na upravo Slov. pod značko »Zanesljiv in točno« št. 810 Harmonikarji, pozor! Kdor želi imeti dobro harmoniko, naj sc takoj obrne h K. Jancu, izdelo-vatclju harmonik, Ljubljana, Bohoričeva 9, za »nove harmonike ali popravila«, ker le on dela dobro in iz dobrega ma-terijala najceneje! Dve harmoniki naprodaj, 4- in 5 vrstni, dobro ohranjeni — cena solidna. - Arzcnšek Štefan, peta mestna Iliša za Bežigradom, Ljubljana. Vijoline kitare, " citre, strune In potrebščine kupite najbolje pri M MuSfiu. Paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte sel Prav na Vas smo mislili, ko smo otvorili podružnico za naročnino, inserate in male oglase v našem dnevniku sredi mesta. Oglasite se v paviljonu ooleg Uniona na Miklošičevi cesti. Telefon 30-30. stanovanja Pošteno dekle ki je čez dan zaposleno, išče sobo s štedilnikom ali majhno žclezro pečico. v Kranju ali bližnji okolici. - Ponudbe naj se pošljejo na upravo Slovenca pod št, 1000. Išče sc stanovanje s kuhinjo in eno sobo za takoj. Cenj. ponudbe rta upravo »Slovenca« pod »Takoj« Februar Sobo večjo, solnčno, z elektriko, štedilnikom, posebnim vhodom, prazno ali s posteljami, oddam odraslim osebam ali dijakom takoj. - Smolinskf, Zg. Šiška 148, Kosovo polje. Lepa sobica z ali brez hrane, se takoj odda. Naslov v upravi Slovenca pod št. 772. Upokojenec-vrtnar dobi brezplačno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe na upravo pod »Vrtnar« 755. Za zastopnike velika okazija! Kolosalen takojšnji zaslužek! Dnevno najmanj 100 Din in poleg tega visoka provizija. Nikakega rizika -nikake kavcije! Zurabu-lovič, Ljubljana, Miklošičeva cesta. Pduk Slov. stenografijo poučujem za nizek honorar, Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 851. Oblastveno potrjena šoferska šola I. GabrrSčik, Ljubljana, Bleiweisova c. 52, prične s podukom novega tečaja dne 4. februarja, ljana, Sv. Petra cesta 18. Srebrne krone zlatnike, vsakovrstno zlato, kupim. - F. ČUDEN. Ljubljana, Prešernova. Proda se enonadstropna hiša v Novem mestu: v I. nadstropju 4 sobe in steklena veranda, v pritličju velika delavnica in 1 soba, malo dvorišče. Več pove Janko Filec, Kamnik, Šutna 49. Kmečka peč starinska — poceni naprodaj. Vprašanja pod »Peč« 760 na oglasni oddelek tega lista. Šivalni stroj »Singer« (ženski), skoraj nov, poceni proda F. R., Selo št. 45, Moste. Niktnastih novcev 25 kg, prodam. Naslov v upravi lista pod šl. 713. Hlode bnkove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana. Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. - Ponudbe upravi Slov. pod »Pisalni stroj«. Stanovanje 2—3 sobe s pritiklinami, se išče za maj ali pozneje. Ponudbe pod »Tri osebe brez otrok« na upravo lista. Odda se takoj ugodno v najem za več let lepo stanovanje, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, malega vrta, z vsemi pritiklinami, v lepem kraju v Sav. dolini, mirni stranki, katera bi lahko plačala stanovanje za par let naprej, ali se da sta-dovanje zastonj, kdor posodi 10—20.GOO Din. Denar se vrne. Elektr. luč, želez, postaja. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 801. Sobo lepo opremljeno, solnčno z elektr. razsvetljavo, posebnim vhodom, oddam s 1: febr. Naslov pove uprava pod št. 740. Gospod - sostanovalec se sprejme s februarjem, Snažna, svetla soba. Razsvetljava električna. Bližina realke. Mesečno 200 Din. - Naslov v upravi Slovenca pod štev. 818. Pisarniško sobo v drugem nadstropju s centralno kurjavo, odda s februarjem za 5858 Din na leto Pokojninski za-zavod, I jubljana, Gledališka ulica 8. Ognjevarno omaro za shranjevanje trgovskih knjig, dobro ohranjeno, kupimo. — Naslov pove uprava li=ta pod št. 718. liovorni avto /namfce Fiat 505, lin pol tonski, v popolnoma dobrem stanju, naprodaj po zelo uizki ceni. Ogleda se lahko vsak čas pri lastniku Joža Hrastclj, trgovec, Gornja Radgona Čevljarski stroj cilinder (Hohlmaschine), na levo roko, proda prav poceni Sidar, Pobicška 9 v Mariboru. 674 Lepega apna potrebujem čez leto več; vagonov. Cenj. ponudb«; z navedbo cene na: Ru,-dolf Rižnik, Dalj, Slavonija. Hišo v najem oddam lahko takoj, še novo, enodružinsko, z vrtom, v bližini Celja. -A. M u 11 j, Jesenice — Fužine 206. Odda se v najem kovačnica. Poizve se pri Ignac Kastelic, Ponova vas pri Grosupljem. Hiša pripravna za mesarsko, pekovsko ali gostilniško obrt, se odda v najem v bližini Ljubljane. Naslov pove uprava »Slovcnca« pod št. 702. Iščemo lokal tudi manjši, za detajlno trgovino, najraje: Mestni trg, Stari trg, Florijanska ulica, Pred škofijo, Sv. Petra, ali Poljanska cesta, ali v bližini. - Ponudbe na Fr. Rakovec, Šiška, Žibertova ul. 27. Večjo sobo separirano, z ali brez oprave, v mestu ali na periferiji, iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Slov.« pod »Udobno«. Posestvo 15 oralov, 1 oral vinograd, hosta, njive travniki, sadje, hiša in hlev, pitna voda in 5 minut stran kisla voda. Pol ure od Podpata. Cena 70.000 dinarjev. Polovica lahko ostane. — Dopisi na C. Erdlcn, Hrastnik. Inserat. zastopnika išče zasiopsivo. Dubet zaslužek ifl trajno zapo-slenjc. Pismene ponudbe 7. navedbo dosedanjega delovanja na oglas. odd. Slov. pod »Takoj 100«, Lokal prostoren, v mestu, pripraven za vsako obrt ali trgovino, takoj za oddati. Najemnina nizka, brez odkupnine. Naslov pove uprava Slov. pod št. 849. Več pisar, prostorov oddamo za t. avgust 1.1. Lega ugodna na promet, prostoru. - Vprašanja na Predal 169, Ljubljana. Prazna soba se odda pri kemični tovarni. - Občina Moste, Selo štev. 85, nova hiša. Prazno sobo oddam kol pisarno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 856. Bukova drva kupim. — Ponudbe na upravo lista pod »Suha« št. 840. Fotografski aparat Kupim dober fotografski aparat »Spicgelrebl Ljubljana, dne 26. januarja 1926. Žalujoči ostali. MARIJA PUT1CK naznanja, potrta globoke žalosti, v svojem ter v imenu svojih otrok GRETE, HANSA, VIL1JA in MARIJE, sinahe MILENE in vnuka HANSIJA prežalostno \est, da je njen nepozabni, srčnodobri soprog, gospod ING. VILJEM PUTICK agrar. viS. nadzornik v p., imejitelj reda sv. Save II. ki. in zlatega zaslužnega križca, vitez Franc Jožeiovega reda itd. danes ob 7, po daljšem trpljenju, nepričakovano v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 28. januarja 1929 ob 2 popoldne iz hiše žalosti. Gosposka ulica št. 15, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo k večnemu počitku. Prosi se tihega sožalja. V Ljubljani, dne 26. januarja 1929. Brez posebnega obvestila. ZAHVALA Vsem. ki ste spremili našo predrago blagopokojno, v življenju tako skromno častito sestro ANTONIJO ELEONORO MANTUAN! prednico v Lichtenthurnovem zavodu tako številno na njeni zadnji poti in počastili njen spomin, se najtopleje zahvaljujemo. Naj duh v Bogu počivajoče zre iz blaženih višav, naj blagodejno veje nad našim delovanjem in vodi še nadalje njej tako drago mladino proti nebeškim ciljem. V Ljubljani, one 27. januarja 1929. Globoko žalujoči zavod VI NOG RADARJI! Vinogradsko kolje smrekovo, bagremovo (akaci-ievo) in kostanjevo, v vseh dolžinah in množinah, se dobiva na VLASTELINSTVU MOKRICE Jesenice na Dolenjskem, žel. postaja Brežice po jako povoljnih pogojih in cenah. — Informacije na vprašanja daje dnevno vlastelinstvo. HMELJARJI! Hmelove droge (hmelovke) smrekove, jelove in borove, v vseh dolžinah in množinah, se dobijo na VLASTELINSTVU MOKRICE Jesenice na Dolenjskem, žel. postaja Brežice po jako povoljnih pogoph in cenah. — Informacije na vprašanja daje dnevno vlastelinstvo. "V {ry/ _ S v.. OZEBLINE se prikazujejo na nogah in rokah. Začenjajo se /. rdečkasto-vijoličastimi madeži in povzroče, če se zanemarjajo, težke rane. Za odstranitev o/eblin služi vroča kopeli okoli .! litre vode, v katero vsujei polno žlico sv. Roka soli za noge. Ozebli del naj se koplje suozi 20 minut, nato ga nadrgni s čistim vazelinom in ovij z mehkim suknenim blagom — Tedensko enkratna poraba sv. Roka noti za noge preprečuje tvorbo otebline. — Velik zavoj sv. Roka soii za noge stane Din 16'—. DOBIVA SE V VSAKI LEKARNI IN DROGERIJI Obfaua Uprava državnih mono|x>'ov želi dobaviti potom III. ponudbene licitacije, ki se bo vršila dne 10. februarja 1929 v pisarni uprave drž. monopolov 5000 kemad. zabojev za pakovanje cigar, papirja franko skladišča tovarne cigar, papirja. Pogoji kakor tudi vsa druga pojasnila se morejo dobiti vsak delavnik od 8 do 12 v pisarni ekonomskega odelenja. Iz pisarne uprave državnih monopolov EM br. 1111 z dne 23. januarja 1929 v Beogradu. Francoska linija - French Line Cie. Gie. Transatlantique Za Severno Ameriko iu Kanado. Havre — Newyork samo 51/2 dni Čez morie. V Južno Ameriko Argentino, Chilo, Uruguay vsak teden iz Havre: Bordeaux in Mar-il>je Cie. Chargeur-i Reunis, .Sud-Atlantiquc. Transports Maritime*. Izvrstna brana, izboraa postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brez plačno zastopnik IVAN KRAKER, LjubFans Kolodvorska ulica 35 II KUPON 1 ZA UtiANKE 1 v ■i ILUSTRIRANEM A ■j Sivvcnvu Si. 4 Hišni telefon kompletno napravo za b do 10 postaj, modernega sistema, kupimo. - Samo popolnoma ohranjene naprave ponuditi pod »TELEFON« na upravo »Slovenca«. Zahvalo ob priliki nenadne smrti našega Ijub-ljenejja soproga, očeta, sina, brata, svaka Adolfa Satflerja izrekanto vsem darovalcem vencev, društvom, pevcem, prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti. Rodbina SATTLER. Pogrebni zavod LGajšek - prevzema v izvršitev vsakovrstne pogrebe v Ljubljani in izven Ljubljane; oskrbi prevoze mrličev iz Ljubljane na deželo ali obratno; preskrbuje ckshumacije in sploh vsa v pogrebno stroko spadajoča opravila po konkurenčnih cenah ter strokovnjaško in strogo po dogovoru. Na razpolago zaprli, odprti in stekleni mrliški voz. Stajališče: Vodmat-Moste — stanovanje: Zaloška c. 1. LJUBLJANA, nasproti Splošne bolnice). Zahvala Vsem, ki so spremili našo ljubljeno mater, babico, taščo in teto, gospo Alojzijo Windischer na zadnji poti, vsem, ki so ji s cvetjem poklonili zadnji znak svoje ljubezni, in vsem, ki so sočustvovali z nami, se naj-tc-pleie zahvaliniemo. Kranj - Ljubljana, dne 26. januarja 1929. Rodbini Windischer in Dokler. Oh težki in nenadomestljivi izgubi na-VCMu šega ljubljenega soproga in predobrega očeta, gospoda JOSIPA BANDELA poštarja v pokoju bedi izrečena za vse mnogoštevilne izraze sočutja in tolažbe in sploh vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, naša najprisrčnejša zahvala. — Prav posebna zahvala bodi izrečena preč. g. župniku Barletu za njegovo dušno tolažbo med boleznijo, poštni direkci|i, celokupnemu poštnemu osobju, pošt. pevskemu društvu za ganljive žatostinke, poštnim vpokojen-cem za častno spremstvo, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnega cvetja. Ljubljana, dne 26. januarja 1926. Globoko žalujoči ostali Zahvala Za premnoge izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega srčnoljubljenega soproga, starega očeta, brata, svaka in strica, gospoda , Franci Kreča krojaškega mojstra za poklonjeno krasno cvetje in vence, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni g. zdravniku dr. Arku, cč. duhovščini, pevskemu društvu ^Slavec* za ginljivo žalno petje, stanovskim tovarišem, zastopnikom raznih organizacij ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega kojnika v tako častnem številu spremili na njegovi posla poti. — Vsem naša ponovna topla zahvala! Ljubljana, dne 26. januarja 1926. Žalujoči ostali. FRANC GLOBOČNIK kot brat in VILMA GLOBOČNIK kot žena naznanjata pretužno vest, da je njiju brat ozir. soprog, »osood luan Glc bočnih posestnik danes, dne 25. januarja 1929 ob 'A 12 dopoldne, po kratki in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, 27. januarja 1929 ob 3 pop. iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Krškem. Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah v Krškem y Kostanjevici. Krško, dne 25. januarja 1929. Žalujoči ostab'. IVAN BIZ0VIČAR VRTNARSKO PODJETJE LJUBLJANA, Kolezijska ulica 16 prip iroča svoje bogato opremljeno vrtnarstvo Kanor tudi okusno izdelane vence, šopke in trakove. Na ra/.polago ima tudi sadike naj-žiahtuejsih cveti c in vsakovrstne zelenjave, Nusaja vrte in ba koae. Letošnja pomladna špecialiteta sadike „CHABAUD N A G E L C K I " Izposoja dkoracijska drevesa. — Naročila z dežele se izvršuje,o točno in solidno. Naša draga mati, stara mati in prababica MARIJA HAMPERL je danes, previdena s sv. zakramenti, preminula po dolgi in mučni bolezni. -Pogreb se bo vršil v nedeljo 27. januarja ob 3 pop. na pokopališče v Kočevju. Kočarje, 26. januarja 1929. Žalujoči ostali. SLOVENEC.:, dne 27. januarju 1920, Stran 15, Vsem spo-dovitnim , A ffa*' odjemalcem in prijateljem! S tem Vi>m sporočamo, da gospod Mieksa Panic, Zagreb ni več naš zastopn k. Izključno pravico prodaje in zastopanja interesov svetovno znanega koncema „A fa" ima od sedaj Atfa d. d. separatorji in stroj' za mlekarstvo * Zagreb, Boškovičeva ul. 46 Prosimo Vas, da se v vseli zadevah naše s'roke obrnete na omenjeno tvrdko, in se priporočamo z odličn m spoštovanjem Aktlabo aget Alf* Sa.arator, S ockholm flittiengese Ischaft Atfa Sep »ator, W en Bergcdoifer Elsenwcrk A. G. Berge orf-Hamburg (BASTREKLA-MEBANDER) izdeluje iu T 11 dobavlja v vseli L ln JmmKSk\ barvali in širinah s tiskom ^^^PH^JhBHHMm in bi t z tiska ssc^fe^^^^SMBK/K po najnižjili V. ceni. h ZAGREBACKA PR07V0DNifl VRPCA, l. S TERM Zagreb, Martiiava 27 * Tele I. 2095 !W velike mnoline Vsanega lesa ^f pmn ,,^8oom'iQ '^"lu^u,"/« 6.00 m dolžine; kupimo tudi vse druge dimenzije, kakor tudi 18 in 24 mm deske UI/1V vrsta. Ponudbe prosimo na tvnikn ,V«ta" d. d., Zagreb, Primorska it. 1» ZNANO JE, DA SE MORE NA NAJSLABŠEM APARATU S samosariKnikov vpsrbIHvih; 1. za oarene krme 2. ia pranie perila 3. za vkuhavanie sad!a 4 za kuhame marmelade 5. za tool en>e masti /sn 6. za žgsn ekuho 7. za zoarivanje hj . sodov I s „§pccirum" d. d. I tn2 ftopisia. DuDsku in Hrsut l tvornica ugieda in brušenega stekla t titubiiana Vil ♦ se nahaja otl i. novembra J Celovška centn 81 - Telefon «343. Z Zagreb, usi ek. Središinio« ZAGREB t Zrcalno steklo portatuo steklo mašmski | steklo i—i mm. ogledala brušena v vseh J velikostih m oblikah kakoi tudi brušene | »ro/orue -ipe (Zborene plošče, vsleklevao.e Ž ° meri Fina invmlnH >gi«viala CEVMI IN OPREMO DOBITI IZREDNO DOBER SPREJEM ZASTOPA: 'ipPlSlSiifcf: " "*MUU ,:l ■;■.. . i ti", j,,« «i Pripravljen za kuho Poteg tega vedno na zalogi AlFU -ro:ni posnemainik ALFA -separator za strojni pogon ALFA -oprema za m!e' frre ALFA -brzopar n k za k mo ALFA- .rarsoor ni vrti a mleko ALF I-molzni stroji ALFA -pložev našla poseda ZAGREB, GUNDULIČEVA štev. 36 najnovejša dvokolesa. motorje, sivnlne'®' Jfijšp siroje. Otroški vozički novib modelov. in»l> avtomobil1, pneuniatika najetneja. On>ki Iranko. Pro- laja ua ob tudi moja žena od svoje tožbe napram gospe) ' Ivani Žnidarjevi in priobčujem javnosti, ki se | zanima za to zadevo, v imenu svojem in svoje ■ soproge, kakor tudi moja soproga v imenu svojem j in mojem, naloženi preklic v času, ki se je določil, I dobesedno kakor sledi: »Preklic v dnevnikih ' »Slovenec« in »Jutro« v nedeljskih in na Savi pred cerkvijo z vsebino, da vse žaljive besede, katere je govoril, preklicuje in dejanje, katerega je storil, obžaluje in se g. Ivani Žnidar toplo zahvaljuje, da je odstopila od tožbe. Preklic se mora glasiti v imenu obeh.« — Javornik, dne 27. januarja 1929. Ivan Saksida. mizarski m koisrski sfcro i ter strop za Prinrrvljen za izpraznitev Povsod tudi v na manjSi vasi iščen'0 prodajalce in zastopnike! sepatalorji in stroji za m ekarS V0 Telefon it. 67-43 Z' G1TB, Boškovičeva 45 Brrolavni našlo*: ALFA AVAL 7 z vgrajenim mo- torjem ali brez ' * njega- Dobavlja: Wslker Werke I. Wfesi X, :,3x«rburc|erilresie 14 Obisk našega jugoslovanskega zastopnika brezplačen. PuSkar kfut»ljara, Kon resn *rg iov.9 kupuje in prod ja stare puš e, samok ese ter prevzame iste v kom sijsko prodajo IUiS. I HRHiiH, IMtUMR SELENBURGOVA OLiCA ^T 6/L TELEFON iT. 2t«8 PRESERVAT FIXAT IN JSTALE POTREBŠČINE VEDNO V ZALOGI PRI gjqi'Jii:':.p"B."a» ■ ■»■ ni. •;■■ --J- in rr nr uradniki razen mene, ki so bili v službi prvega zastopstva naše države na Dunaju, so bili: podpolkovnik Matijevič, po!kovnik-/.dravnik dr. Ljudevit Jurinac, stotnik Peter Spajič, poročnika Hiuko Matijevič in profesor Milan Begovič, stotnik Mibajlo Linebach, podporočnik Viktor Rebhanj poročnik Peter Tom-še, Peter Lovišček, Oton PiŠkula, Stevo Er,-gelhart, Alfred King, Milivoj Brškovič, Anton Kajfež, Milan Maksiinovič, Mašo Georgi-jevič, a kasneje kot šef likvidacijske komisije general Uželac. Pozneje, ko so razmere to zahtevale, se je pomnožila naša iegacija tako, da je imela 120 častnikov in 1000 mož. Ker smo biii popolnoma brez vsakih denarnih sredstev, sem sklical sestanek bogatih Jugoslovanov ter jih pozval, da prispevajo po svojih močeh s prostovoljnimi donosi, da bi se moglo skraja vsaj začeti z delom, kar so, uvidevajoč nujnost razmer in neobhodno potrebo take organizacije, tudi storili. Dne 19. novembra smo dobili po posredovanju podpolkovnika Matijeviča, ki je bil do prevrata v avstrijskem vojnem ministrstvu na Dunajti, ' tri popolnoma opremljene pisarne, toda čez nekaj dni smo že na lastno pest za?edli kar veš levi del drugega nadstropja palače vojnega ministrstva in pričeli poslovati. Kasneje, ko so nam postali tudi prostori v vojnem ministrstvu pretesni in smo se poleg tega morali tudi i -seliti, smo zasegli s pomočjo dr. Ce rovi da hišo skupnega bosanskega finančnega ministrstva, Seiler-stfttte 30, v kateri je nartlp^no sedaj naSe jugoslovansko poslaništvo. "*.i zasega «« ie izvršila na ta način, da smo s pomoCjo vojakov zasedli najprej dve sobi, a v naslednjih dnoh smo pozvali vse uradništvo nemško-avstrij-ke države, da se izseli, ker rabimo prostore za jugoslovansko zastopstvo. Boječ se naših oboroženih vojakov, so Avstrijci to tudi res storili. V Kundrathstrasse v 10. okraju smo za- Dr. Emil Štcfanovič: Pred desetimi leti (Dalje.) Prvo zastopstvo kraljevine S11S na Dunaju. Dne 10. novembra je prispel na Dunaj odlck predsedstva Narodnega veča v Zagrebu, št. 46,918 preds., z dne 7. XI. 1918, ki se je glasil: »Predsedništvo Narodnog veča u Zagrebu opunomočuje gospodina Emila Ste-fanoviča, da organizira sve vojne osebe, mom-Čad i časnike, pripadnike naše države i da ili spremi za amošnji transport, a tako isto i sve zarobljenike naše narodnosti. Svetozar Pribičevič, dr. Pavelič.« Dne 18. novembra je izstavilo državno tajništvo avstrijske republike v smislu S. T. A. C. 1185, z dne 18. XI. siecleče pooblastilo, s katerim je bila vzpostavljena prva zveza med Narodnim večem in Nemško Avstrija: »Potrjujemo, da je g. Emil ŠtefanoVič na Dunaju kot poverjenik jugoslovanske vlade. Oblastva nemško-avstrijske države se pozivajo, da stopajo z njim v zvezo v vseh vprašanjih, ki se tičejo jugoslovanske države. Drž. tajnik za zunanje zadeve, Bauer. s. r.« —Po poteku dveh in pol meseca je pa potrdilo na-fco misijo tudi belgrajsko vojno ministrstvo s pvojo naredbo z dne 8. februarja 1919. g. Pov. fit. 18.'?89, in s tem dnem je prešla tudi v kouipetcnco Belgrada. Na podlagi vsega navedenega se je izvedla sledeča organizacija: Na Čelu misije je stal poverjenik kot šef, n njemu so bili podrejeni: tajnik iu referenti za zbirališče, kjer so se zbirali bivši srbski vojni ujetniki iu begunci ter ostali Jugoslovani; oddelek za prehrano, ki je imel nalogo ikri i/ ti za živež za vračajoče se vojnke in civilne osebe; prometni oddelek, ki je imel skrbeti za transporte; izvidni oddelek, informativni oddelek, kurirski oddelek ter oddelek za kolodvorske straže. Prvi častniki in segli bivše vojaške barake, v katerih je bilo prostora za 10.000 ljudi. Te barake smo preuredili in očistili, ustanovili bolnico, name- stili aparate za desinfekcijo, namestili potrebne obrtnike, uredili kuhinjo in tako preuredili ves objekt v zbirališče in taborišče Jugoslovanov. Istotako so zasedli naši častniki tudi vse. dunajske železniške postaje ter si preskrbeli potrebne lokale za svojo službo, katero so vršili dan in noč, zbirali vojake in ujetniki; naše narodnosti in jih pošiljali v taborišče. Ker nismo imeli hrane za repatriirance, smo zasedli neko veliko vojaško skladišče stotnika Mihajloviča, ki je vstopil v našo službo skupno s svojim skladiščem, pa tudi z nemSkimi vojaki in enim častnikom. Ta častnik in vojaki so prejemali po našem sklepu dvojno plačo in trikratno hrano, razen tega smo pa določili tudi našo stražo, da čuva skladišče. Tako je bilo na zelo enostaven način rešeno tudi vprašanje prehrane vrača-jočih se naših ljudi. Pozneje so nam hoteli Avstrijci to skladišče odvzeti, toda vložili smo ugovor pri tajništvu za zunanje zadeve nove nemško-avstrijske republike. V tem ugovoru smo naglasih, da je dolžnost Nemške Avstrijo, da nam prepusti to skladišče, da zamoremo prehraniti njihove bivše sodržavljane, Jugoslovane, ker bi bili sicer prisiljeni zapustiti Dunaj in zaustaviti vse transporte živil za Nemško Avstrijo, ki bi bili namenjeni iz Jugoslavije ali preko Jugoslavije čez obmejno postajo v Špilju. Nemško-avstrij-ski državni tajnik je uvidel, da je mirno in pospešeno delovanje našega zastopstva prav tako tudi v interesu njegove države in je brez obotavljanja odredil, da se nam omenjeno skladišče tudi v bodoče prepusti. Že takoj spočetka smo skušali oborožiti naše vojake, katere smo sprejeli v stalno službo, toda do zadostnega orržja dolgo časa nismo mogli priti. Ko smo pa pozneje zbrali štiri čete, od katerih je vsaka štela 500 mož, katere smo zaposlili pri striženju zbirališča, skladišč, kolodvorov, ministrstev in vseh onih objektov, kler so delovali naši častmki in vojaki, je bilo mdi oborcženje lažje, za kruh in za moko smo dobili od avstrijskih vojakov in civilistov dovolj orožja. Na ta način smo razpolagali že prvi mesec s 1000 dobro oboroženimi in discipliniranimi vojaki, katere smo mogli v nekaj dneh poinncžiti z do-šlimi ujetniki iu bojevniki na 5 do 10 tisoč mož. V oni dobi vseobče zmešnjave je to pomenilo imeti ves Dunaj v svojih rokah. Ze tak j prve dri smo objavili v vseh dunajskih in srednjeevropskih časopisih ustanovitev našega dunajskega zastopstva in zbirališča v Kundrathslrasse v 10. okraju. Da bi mogli došle vojne ujetnike odpo-sluti domov, smo stopili v stik z generarno direkcijo južnih železnic in zahtevali,' da nam da na razpolago potrebna prometna sredstva. V ta namen smo odposlali v imenovano direkcijo tudi svojo posebno delegacijo. Takoj prve dni smo stopili v stik trdi s poveljstvi večjih ujetnifkih taborišč v Nemški Avstriji, Češki in Nemčiji, in to potoni kurirjev in potoni oblasti dotičnih držav. Srbski in črnogorski ujetniki ter internirani Srbi so bili razmeščeni po sledečih taboriščih v Neniči 'i: Doberitz 9, Heilsberg 13, Selineidemflhl 18, Altdamm 12, Star gard 2072, Crossen 115, Cottbous I. 144, Cottboiis II. 5. Krankfurt a/O 396, Stralkovo 35, Spastau 58, Sagau 20. l-aunsdorf 1978. Neuhamnier 2650, DUlnien 6. Seune 28, Minden 713, Mttuster I. 43, Miin-ster II. 116, Minister 111. 170. Priedrichsfeld 639, Limburg 393, Parcbin 1998, Gustrov 6, Soltau 218, Soltau ZWgI. 21A7, Hameln 954, Hameln Zvvgl. 8. Erfurt 7, Ohrdruf 5, Cassel 42, lleubenr 101. l.echfeld 3464, Hanimelbunr 34, Landau 284. Erlangen 26. Eirhstadt 2, Tn-golstadt 3, Bautzon 151. Konigsbruck 2719, Zvvickau 35, Chamnitz 558, Eglosheim 161, Ulm 2149. Skupno 25.056. PRCSrltNOVA ulica poleg frančiškanske cerkve n. suiiNtn Lastna protokol. tovarna ur v Švici NAJVEČJA zaloga ur, zlatnine iu srebruine NI1HE CENE - SOUDNA POSTREŽBA 4 št. 1*». Kovln-ht« Bnkcr-"ostopf.....Uln « M St. Iti. Kovin »ta anker-Uoskopf. ■i ra- dlu'n t -.lik m; tn kaza c . . . . O n »S !» š». tis. Bud! bu. IS cm vi ka s prvo- vrstnim anker st ole a......Oln Ha ZAHTEVAJTE boga o itustrovani cenik s koledarjem, gratls in framo od H.SVIINER. LJUBLJANA 2 HDPUITE samo WfIT kina srebrno jedilno orodje s petdesetletno tovarniško garancijo, pri nSLITNEtt Ltnbilono Prešernovo ulico 4 SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE PERJE! Na naročila, ki se vrtijo z ozirom na ta list, razpošiljamo: Mehko purje perje .... Din IS za kg Mehko kokošje perje, belo . Din 25 za kg Mehko kokošje perje, pisano Din 15 za kg Gosje perje.......Din 80 za kg Račje perje, sivo.....Din 50 za kg Iranko Maribor, proti povzetju, vreče zaračunjene po lastni ceni. V paketih po 5 kg razpošiljamo po pošti: 5 kg purje ali pisano kokošje perje Din 110 5 kg belo kokošje perje .... Din 160 5 kg gosje perje.......Din 440 5 kg sivo račje perje.....Din 290 bruto za neto, franko po pošti, proti povzetju, ali predplačilu zneska. EXPORTNA DRU2BA MATHEIS, SUPPANZ IN DRUG, MARIBOR, CVETLICNA ULICA ST. 18. Sanatorium Dr. Hansa Graz, KOrblersasse 42. Telefon 2352. Edini zasebni zdravilni zavod za vse operativne, notranje in ženske bolezni, porodne slučaje. — Moderno urejeno. — Višinsko solnce. — Rentgen. Diartermija. — Zdravniki po svoji volji. — Cene zmerne. — Prospekti na zahtevo. — HUMANIK LIUBUAN4, OunaiSKa c. Ia, „t>eto«i<»" MARIBOR, Gosooska ulica 17 CEUE, Aleksandrova cesta 1 PTUJ, Slovenski trg, „Petovla" $$ POTREBfl^ JUGOSLOVANSKO TISKARNO V LJUBLJANI BRZOJAVKE: JUGOTISKARNA UUBUANA UMETNIŠKI GRAFiČNi ZAVOD V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MOOERNE GRAFIČNE PANOGE. VSA GRAF. OELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN PO ZMERNIH CENAH ?>» It SBBttttfiBBBBBBS BflKROTISK ♦ SVETLOTISK OFfSET IN LITOGRflFSK TiSK KLiŠARNA ♦!♦ TISKARNA ZA KNJIGO- IN UMETN.TISK 7 AH V Al A KREDITNA ZADRUGA reg. pom. blag. v MARIBORU, 4MI1THLH pri kateri smo zavarovani za doto, nam je po štirih mesecih članstva izplačala izdatne zneske kot posojilo na račun naše dote: dasiravno imamo pravico na izplačilo iste šele po osmih mesecih članstva. — Ker nam je omenjena zadruga na ta način priskočila na pomoč takoj po poroki, ko smo pomoč najnujše potrebovali, se isti srčno zahvaljujemo in jo vsakomur priporočamo, da čim prej postane član te občekoristne ustanove in si na ta način zasigura za slučaj poroke veliko pomoč. — Markovič S. Živojin, 36. peš. puk, Varaždin. — Rozman Urška, Jesenice št. 131. — Forte Ernest, Potoška vas, Zagorje. - Stern Amalija, Račje 25. - Normali Jožko, Višnja gora 3. Najvarnejše in najboljše naložite denar pri v Celiu Regls'rovanl zadrugi z neomejeno zavezo v Celju.--v lastni tilSi, Cankarjeva ulica 4 (poleg davkar.je) Stanje hranilnih vlog nad Din 70,00(1.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge Jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Posojilnica je kot kmetska zadruga prosta rentnega davka •§amoradi svoj| /AERI/AA 1839 Za gg. duhovnike! špecijalen Strichkamsrarn za obleltc, kamprarn ali Adrija za laiarje, Marfnpo ali Setland zn^uknic ter vse drugo potrebščine priporoča v nakun manutaktura Franc Dobovičnik, Celje Gg. duhovniki dobe engro* cene' Krojači pozor i Sukno, kamgarnc, koverkote. doublnc, odne in vee krojaške potrebščino kupite najceneje v ogromni tovarniški zalogi Franc Dobovičnik, Celje Zahtevmtp vzorce! Za ženine tn neveste l Poročne obloke, ter vso potreuno fclago zn balo posteljnino, odeje kupite v veliki izbiri najceneje pri Franc Dobovičnik, Celje Oglejte si veliko zalogo' Spodnještaierska ljudska posojilnica V Mariboru Reglstrovana zadruga z neomeieno zaveze Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarnr stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri ter ne odteguje vlagateljem rentnega davka dobro vpeljana na prometni cesti v Ljubljani se odda. Dopise pod „Mesar 781" na inseratni oddelek tega lista. Generalno zastopstvo tvrdke glasovirjev KANZLER Maribor, Gosposka ulica štev. 2 Edino zastopstvo vodilne svetovne znamke Lauberger & Gloss in svetovne znamke EHRBAR Obroki 400 Din navzgor Zadružna gospodarska banka a. a. Brzoav. naslov: Gosoobanka Ljublfana, Miklošičeva cesta lO Tetpfon