Edini slovenski dnevnik -s v Zedinjenih državah. Velja za vse leto. • i $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki, The only Slovenian dau> 1 in the United States :- JŽL Issued every day except Sundays and Holidaysjjj 3E3Č? 1LEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND^ NO. 127. — ŠTEV. 127. NEW YORK, MONDAY, MAY 31, 1915. — PONEDELJEK. 31. MAJA, 1915. VOLUME XXm. — LETNIK XXHI. iVSTRIJCI SO SE UMAKNILI Z DESNEGA BREGA REKE SOČE PROTI UTRJENIM POSTOJANKAM NA LEVEM BREGU. ZOPETNI NAPAD NA BENETKE. SLABOTNA OFENZIVA. }LASOM ZADNJIH POROČIL SO SE UMAKNILI AVSTRIJCI Z DESNEGA BREGA SOČE TER JE BO VRŠILA PRVA BITKA NA LEVEM BREGU, ZA POSEST VIŠIN, KI ZAB RAN JU JE J O >OHOD DO TRSTA IN DRUGIH MEST V ISTRI IN DALMACIJI. — ITALIJANSKI KRALJ NA | FRONTI. NOVI AVSTRIJSKI TOPO VI. OPERACIJE V JUŽNI TIROLSKI. — ITALIJANI POROČAJO, DA SO ZAVZELI ALO IN DA PRODIRAJO SEDAJ PROTI TRIDENTU. — PRAVI ODPOR AVSTRIJCEV IN NEMCEV SE NI SE PRIČEL. Rim, Italija. HO. maja. — Z vo-iftkfjra stališča ni bil prvi tedett vojskovanja /a Italijo posebno u-kjh"Š»*h. Lahko s»' pa rt-«".*, da je to kar se je doseglo, vibiulilo zaupati v Kimu iti po celi deželi. Vedelo se je. da sta imeli Avstrija in Nemčija v me*»-eih pojra-jaiij * Italijo dosti rasa. da se vojaški pripravita ter utrdita mejo proti Italiji. Nameravalo se je celo udreti v Italijo t«»r pričeti z ofenzivo v severni Italiji. Dejstvo pa. da so italijanske čete prekoračile mejo ter udrle v avstrijsko ozemlje, je napolnilo z zaupanjem deželo. ki je prepričana, da bo ita-luA/jsko orožje zmagoslavno. rW>jsva, da so avstrijski aero-plani obstreljevali Benetke, ni napravila noltcnega utiša, ker so I-t ali jati i vedeli, tla bo to mesto, ki leži v neposredni bližini Avstrije, predmet prvega napada ml strani avstrijskih zrakoplovov. Podadmiral Thaon di Revel, načelnik mornariškega generalnepa štaba, je objavil, da se je ujelo neki avstrijski hidro-aeroplan na iztočni italijanski obali. Ta vest je vzhutlila veliko radost. Vojno ministrstvo je objavilo iledeče ofieijelno poročilo: Na tirolski in trentinski fronti se nadaljujejo boji artile-rije. Italijanska je postavljena na višinah pri Tonale ter pri Aftiago in precej poškodovalo avstrijske utrdbe Luserna. Runa in Spitzver-le. I>ne 27. maja se je pričela naša infanterija pomikati proti Ala. Po zavzetju vasi Pileante. kjer se je nahajalo par avstrijskih za kopov. smo zavzeli Alo ter se tam utrdili. Boj je trajal od poldne do no«"-i ter so bile naše izgube le malenkostne. — Na kranjski fronti so nada-Ijuje uspešno z akcijami, vendar pa ovira posta megla vse večje opera.-ije. Na furlanski fronti so izvedli naši vodljivi zrakoplovi več uspešnih poletov na sovražno ozemlje ter povzročili veliko škodo. Stroga cenzura poročil glede vojnih dogodkov. ' Rim, Italija, ."JO. maja. — Vojno ministrstvo je odredilo najstrožjo cenzuro »rlede e«r. Ku-ski infanterijski polk štv. 171. j-* uničen. Zapadno in južno od reke Sie-nave ni sovražnik več nadaljeval z napadi. Ob gorenjem teku reke Dubu-e. kjer so stali Rusi nekaj časa v ofenzivi, smo odbili vse napade in začeli prodirati. Ko smo ARTILERIJSKI DVOBOJI. Iz Londona se poroča o majhnih uspehih na angleški strani. Nemški aeroplan izstreljen iz zraka. zasledovali sovražnika, smo vjeli j namerava sovražnik obkoliti Pr-kakih -UX) vojakov in zaplenili | zemvsl. nato pa zavzeti Lvov. Na precej vojnega materijala. Nemška ofenziva. Dunaj, Avstrija, 29. maja. — Avstrijsko vojno ministrstvo poroča : . ^ Včeraj so Rusi v Galiciji pri reki Lubaezowki vprizorili več napadov na naše postojanke, toda mi smo jih uspešno pognali v beg. Na vzhodnem bregu rek«' San so začele naše in nemške čete z o-fenzivo. Ob gorenjem teku reke Dnjester prav dobro napredujemo. Dunajsko poročilo. Dunaj, Avstrija. :>0. maja. — Vojno ministrstvo naznanja: — V ozemlju vzhodno od reke Sati jc položaj neizpremenjen. Naša ar-tilerija obstreljuje železniško proge, ki veže Przemysl in Grodek. lete 6. avstrijskega armadnega zbora so zaplenile 27. maja osem ruskih topov. Na Rusko Poljskem se ni ničesar posebnega prigodilo. General Mackensen. Berlin, Nemčija. 29. maja. — Na jugovzhodnem bojišču so si priborili Nemci in Avstrijci zadnje dni precej lepih uspehov. Sedaj so začeli prodirati v obliki klina proti ruskemu centrumu. Rusi si na vse mogoče načine prizadevajo. da bi to prodiranje ustavili, toda kakor sedaj kaže. se bodo morali umakniti še bolj pcoti vzhodu in prepustiti zaveznikoma Przemysl. V bojih se posebno odlikuje armada generala Mackense-na. ki ima nalogo osvojiti Prze-mvsl in zasesti mesto Lvov. Del železniške proge, ki veže ti dve mesti, je že v nemških rokah. Rusko poročilo. Petrograd, Rusija, 30. maja. — Nemci in Avstrijci nadaljujejo s svojo ofenzivo severno in južno od Przemvsla. Ruski generalni štab je pripoznal. da so se morali Rusi na več mestih umakniti. Sovražna artilerija je s tako silo ob- južno rusko fronto je dospelo zadnje dni več novih artilerijskih in kavalerijskih divizij, vsled česar ne preti Rusom v tem delu nobena nevarnost. Po novi metodi. Petrograd, Rusija. 30. maja. — Iz glavnega stana ruske armade poročajo: Zadnje dni si je sovražnik na vse načine prizadeval, da bi obkolil Przemysl. Do 20. maj so se vršili ob reki San silno vroči boji. ki so pa potem nekoliko ponehali. Naslednje štiri dni je sovražnik poskušal začeti z ofenzivo proti severovzhodu in jugovzhodu. Ko je izpremenil svojo fronto, je dirigiral vse svoje čete proti zapadu. z namenom, da bi nas preslepil. Mi smo dobro vedeli, da se ni začel umikati, zategadelj smo pa tudi popolnoma izpreme-nili svojo taktiko. Ze 24. maja je začel general prodirati proti našim strelnim jarkom ob reki San. Kakih stotisoč mož s tisoč topovi je prodiralo na 15 milj široki fronti. Ker smo imeli v rokah par zelo važnih in dobro utrjenih strategičnih posto-, jank. smo ustavili sovražniško prodiranje in ga na nekaterih mestih celo pognali nazaj. Boji pri Sed-il-Bahru. Carigrad, Turčija. 30. maja. — Po bajonetnem napadu so zavzeli Turki danes sovražniške strelne jarke pri Avi Bumu. Pri Sed-il-Rahru je prodrlo naše desno krilo zavezniško bojno črto nekaj važnih pozicij. Nad sovražniškimi strelnimi jarki se je pojavil neki turški zrakoplovec in metal bombe na angleške pozicije. Berlin, Nemčija, 30. maja. — Vojno ministrstvo j«' objavilo sledeče poročilo: ''Francozi so napadli krog polnoči naše postojanke severno od Iier Iloudt farme, iztočno od Yser-prekopa po pripravljalnem artilerijskem obstreljevanju, ki je trajalo deset itr. Ta fraiieoski naskok se je odbilo na celi fronti. Med prekopom La Hassec in Arras so se vršili le artilerijski boji. Pariz, F raneija. 30. maja. — V današnjem ofieijelnem poročilu se glasi, da se ni pripetilo na fronti ničesar novega. Angleško poročilo. London, Anglija. 30. maja. — V današnjem poročilu se glasi, da so imeli Angleži izza zadnjega poročila z dne 26. maja nekaj majhnih uspehov iztočno od Fe-stubert. Neki angleški aeroplan je izstrelil iz zraka neki nemški ae- j plan v bližini Mooralede. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni z Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE. Dogoditi se zna, da avstrijska pošta ne bode delovala ob italijanski meji, to je za Goriško in mali del Primorja, a za notranje dežele kakor Kranjsko, Spodnjo Štajersko itd., pa bode promet o-stal neoviran. Ako se pa pripeti, da v kakem kraju denar ne bode izplačan, ga pošiljatelj dobi povrnjenega. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati. |POZOR! Cenjenim odjemalccm muma. njamo, da nam je zaloga importi ranih KOS popolnoma posla. Slovenic Publishing Co. Cene: 5 10 15 20. 25. 30. 35. 40. 45 GO 65 60 65. 70. 75. 80. 85. 90. 100 110 .90 1.75 2.60 3.40 4.25 5.05 5.90 6.70 7.55 8.25 9.10 9.1)0 10.75 11.55 12.40 13.20 14 05 14.85 16.50 18.15 K 120.. 130. 140. 150. 160. 170. 180 190. 200. 250. 300. 350. 400. 450. 500. 600 700. 800. »00. 1000. 9 19.» 21.4£ 23.1C 24.78 26 4C 28. C 5 29.7C 31.3E 33 0C 41.26 49 Rt 67.75 66.0( 74.25 82.5» 99 01 115.61 132.0( 148.5* 163.0f Ker se cene sedaj j ako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas. TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ARETIRANI MORILCI. Vroča bitka pri Leonu.Villove čete so imele baje precejšnje izgu-— Železniški promet se zopet vrši. Washington. I). <\, -jf). maja. _ Predsednik Wilson jc prišel njič do zaključka, tla se mora :e v nekaterih pokrajinah zavladala lakota. bode poslala ameriška družba Rdečega križa v tJalvestoji. Laredo in E1 Paso velike zalojre živil in drugih potrebščin. Eliseo Arredonno, tukajšnji Carranzov zastopnik, je izjavil, da bo tudi Carranza podpiral to pomožno akcijo ill da bo šel Amerika ncem pri njihovem človekoljubnem delu povsod na roko. Washington, 1). r.. ;{Q. maja. _ Iz zanesljivega vira se je doznalo, da iz Vera Cruza pošiljajo fižol v Kubo. dočim vlada v krajih, ki le pet milj oddaljeni od ( ar-ranzovega glavnega stana. lakoM. V glavnem mestu Mehike ni mogoče kupiti skoraj nobenega živeža. Železniški promet med Mexico City in Vera Cruzom. se zopet vrši. El Paso, Tex.. 30. maja. — Vojaki 1."». zveznega kavalerijskega polka so aretirali tri Mehikance, ki so zadnji teden umorili živinorejca (J. Ilnbera in čuvaja -Jo-sej »ha Sittersa. El Paso, Tex., 29. maja. — Pri Leonu se je vršila izvanredno vroča bitka, v kateri so bili Carranzo- vi vojaki zmagovalei. Vili va armada je baje izgubila preko M:H)0 mož. Filipinsko vojaštvo. Washington, 1). C., :i<). maja. — Vojni tajnik Garrison je odredil, da bo sedanje čete na Filipinih nadomestilo nekaj polkov iz Texas. Premeščen je se bo izvršilo še pred mesecem oktobrom. Turško junaštvo. Pariz, Francija, .'10. maja. — V zadnjem poročilu, ki ga je izdal veliki francoski generalni štab. je omenjeno, da so se v zadnjih bojih na Galipolisu Turki izvanredno hrabro obnašali. — Turki so se neprimerno junaško borili — pravi poročilo — in so prestali nečloveške napore. Kljub temu se pa niso mogli ustavljati naši premoči, ampak so se morali umakniti. 80,000 Turkov na Galipolisu. London, Anglija, 29. maja. —-Tukajšnja Rcuterjeva agentura je dobila iz Aten brzojavko, ki naznanja, da šteje turška armada, ki se nahaja na Oalipolisn. 80,000 mož. Število turških čet v Kavkazu ni znano. Iz vsega je razvidno, da so poklicali Turki iz Kavkaza veliko število svojega vojaštva, ker je njihova glavna naloga, da branijo Dardanele pred zavezniku V Kavkazu stoji turška armada v ofenzivi. Zadnje dni je dobila nekaj ojačenj iz Sirije. GLAS NARODA, 31. MAJA, 191 Si. 'GLAS NARODA" (Slovenec Daily.) Omvdd %nd published by th« Kotertic Publishing Co. 'a corporation ) r - A NK 3AK2ER, Presajeni « LOUIS BENED1K, Treasurer. C PWt of Business of the corporation and addresses of above officers : IS Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N, Y. Ca celo leto velja list xa Ameriko in Canado........................$3.00 • pol It-ta....................... 1.50 m *eto zt% m^to New York................4-00 po! leta mesto New York ... 2.00 " i vropo ta v«e ieto...........4.50 * " " paleta..........................2.55 "četrt leu........................1T0 "GIAS NARODA" izhaja vsak dan izvsemdi nedelj in praznikov. " -GLAS NARODA" ( Voice of the People") !*»u«d every day except Sundays aud Holidays. , Subscription yearly $3.00. »rtUemewt on xrewiunt Dop-«i tref pod)~aa in osobr . „ . popolnoma stemnilo, v vasi je vse selja utripalo srce. — Podružnica ... , . - , , • 01 .i- 1 , i utihnilo m dobro sem cul uro. ki slovenske Lage prav dobro liapre- - ... , j - „ , - C . . I.ie bila v cerkvenem zvoniku v duje. Zadnjo soboto smo ime;i se- TT , , . - , . - , . ... . dlrabusicah. Slo je ze proti enaj-jo, katere se je udeležilo precej- . . , 7 , 1 ... - - .. , , t,, sti. ko sem sedel pod ono veliko tsnje število rodoljubnih Sloveu- ... . , 1 , „ Ti . . . .... . , , .. staro jelšo 111 dremal. Ne vem v eev. Pri tej priliki smo dobili tudi .... , , , . , , . i resnici, kako dolgo sem sedel on- pravila. ki so jako dobro sestav- .. . . , , • . , i-iiii 1 Idi. ko me konecno vzdrami hlad. ljena, tako da jih lahko vsak na v , , ... ,, . , . v 1 1 - - ! > stanem, drgnem si oei, metltem prvi hip razume. — Nadalje je . .. ■ . _ . , , - - - u T- pa bije v stolpu enajst. To je pa bila parada za južni Robev cesti, 1 , \ „ . A _ , , - . . * -i- 1 - tako otožno in zategljivo, kakor kjer so ze v tretjič postavili kriz w francoskima milijonarjema, Mar-quettu iii Jolietu. ki sta stopila na tem prostoru leta 17G3 na suho. Križ je bil že dvakrat uničen. Nekateri domnevajo, da so ga u-ničili Nemci, ki ne morejo ničesar trpeti, kar ni nemškega. Pri bi zvonil mrliču. "Ura duhov!"* si pomislim ter se oziram okrog sebe in po sebi. toda povsod je bilo tiho. otožno, samo nad mlinom je hrumela voda z jeza. Pa sem se vsedel znovič in si podprl glavo. Bilo mi je nekako tužno tej priliki se je prodajalo ruskej^1 0 l^1 ln tfm srbske, angleške, francoske in niestu. katerega sem meriške zastavice. Nastopilo jelse ogl1biil vse,sv:je ^Ijcnje Saj tudi več govornikov. — V krat-iJP onth ntonil° z? tol,ko ljudl* A kem bomo imeli jugoslovanski ;to ra je proglasil pred 50 leti vrstro uspela. Iskrena hvala to", nadaljuje Mlakar. "Kaj ne .1 .«!■!..gl. de Anglije. Slednji vsem. ki so se v tako velikem šte-iki drugega kakor utopljenec! To- . j.» s!..ril to napako, da je izja- vilu udeležili veselice. Pozdrav! da nisem izgubil zavesti; mirno !, da je prišt-1 prirastek v dobro Poročevalec, razredom, ki so že itak v pose- slil. da mi j.- samo sanjalo. Toda bruna so jela ]iokali znovič. sem že vstal, drgnil si in dobro videl. In ves sem se tresel od groze; na jezo sem videl dvoje ognjenih očes kakor uva leskeča se oglja, ki sta oglju podrobno žarela.*' "Toda pojdite, kaj vse pripovedujete?" se je čudil kmet. "Jaz sem takoj vedel, kaj je Povodnji mož. Spisal Podravski. ze i celega narodnega premoženja. Narodno bogastvo Združenih /av je znašalo leta 1850 nekako 1 demtisoč milijonov dolarjev, v itero svoto se ni vračunalo dav->\ prosto posestvo cerkev, do-.'delnih zavodov in tako dalje, o leta 1S60 se je povečalo to na-m1ik> bogastvo 11a IG milijonov > 1 a 1 jev in leta 1870 jih je bilo 24 tisoč milijonov. Tri deset-tja pozneje, leta 1900, je znalo naše narodno bogastvo žo 82 - >č milijonov, leta 1904 žo 100 -m" milijonov in leta 1912 je po- . . . . . , majhne lesene prpiee, ozirajoč se sem se prekrižal. Vedite, s tem se tudi duh prežene ter nima moči do človeka. Takoj pa je nekaj štrbunknilo v Hornado, jez jo zaškripal in znovič je bilo tiho kot poprej. Samo v jezu je voda zamolklo hrumela." "Torej mi povejte sedaj, ali ni bil to utopljenec?" vpraša ga zavestno Mlakar, ko mu kmet. za- Danes želar Mlakar, ki je bil star strasten ribič, ni spal tako, . . kakor ponavadi, ni spal vso noe, It(>pljeu v nush' ne odvrne ki jo je prebil s svojim ribarskim .w ... . orodjem na bregu reke Homade, Dnigaee ni moglo biti, ako ki teče poleg male vasi. Bilo je v poste v te oci m skok v vodo , izpregovori ta napo- zgodaj in že je stal sredi vasi pred 1 hišo, pušil mirno tobak iz svoje. sled. na 175,000 milijonom "Z Bogom!" povzame Mlakar okrog po hišah, kjer so ljudje Že m z urnimi koraki, ne glede na vstajali. Bil je to starec zelo medle po- ) si je misliti resnični polt besed, a lažje, če se to. razdeli sorazmerno med I staye' kl sTe ^ radi starosti že 1st v o. Leta 1850 je prišlo mo,'no na2lbal k vo osebo v Združenih dr- Je bll° žolto' prepreženo z vraski-dolarjer in leta I860 nn' toda z dobrotlji- ,skočila ta svota na 514 do- Vltn lzrazo™ v polu ga slih očeh. v. Leta 1870 je prišlo na vsa- plavo mu pokrival velik klo-lavo šele $524 in leta 1880 buk' kl ^ bl1 s,cer že PreceJ Lcta 1890 se je prekoračilo l*en ln — kako da ne bi? A pri tem še kje! Ali mi verjamete, da sem bil pri tem jezu?*" Grubie izbtili nanj oči in usta se mu za polovico odpro. "Pri jezu si bil?" In ne čakajoč odgovora. je povpraševal dalje: "Ali nisi bil ondi pod staro jelšo?*' "Bil sem — a čemu me vprašaš ? *' "Radi tega. ker sem šel tjekaj sam kakor prst z 0111111 mačkom, ki so 1111 ga nasvetovali za bolnega simi. ln zdelo se mi je, kakor tla bi bil omli nekdo sedel pod staro jelšo." Mlakarju j.* zašumelo v glavi. Izgledalo je uprav tako, kakor v mlinu, ki začne mleti, pa prazen nima kaj mleti. In njegov pogled je počival na Grubičevem licu. "A koliko je bila ura, ko si šel preko jeza?" "Na hrubašičkem stolpu je ura odbila enajst.** "Prji moji veri! Jaz sem uprav ob tem času videl na jezu utopljenca . .. *' "Hm. jaz sein zopet videl nekaj pod staro jelšo, j.a sem si takoj mislil, da je to utopljenec.'* "Jaz bi ne bil verjel, da u-topljenec, toda po teh očeh in po onem skoku v vodo." "Aha. to je bil maček! Pozabil sem bil vzeti meh s seboj, šele potem mi je to prišlo na misel, toda nisem se hotel vrniti, da se ne bi zgodila nesreča. Mislil sem si. da mačka na rami lahko prenesem. Toda ne! Komaj sem dospel k jezu, začni je maček nemara vodo hrumeti ali kaj drugega, pa se je jel zvijati in praskati. Na jezu sem obstal. Krepko sem držal mačka, da mi ne bi ušel. Že sem hotel iti dalje, toda medtem sem pogledal pod jelšo. Videl sem, da se je ondi nekaj zibalo in na misel mi pride utopljenec. Gospod Bog! Stal sem kakor primražen. maček se mi jo izmuznil iz rok — in hup! planil je naravnost pod jez. Jaz pa sem hitel nazaj k Mi-kovu, odkoder sem nesel mačka, in vrnil sem se šele ob času, ko se je že danilo." "Ti si nekako babjeveren", jame ga oštevati Mlakar. "Čemu bi moral biti to prav utopljenec? Toda z menoj — bilo je to kaj drugega, te oči. ta skok v vodo!" In starca sta se smejala drug drugemu. "Jaz pa", odmaja z glavo Mlakar. "že od ranega jutra hodim po hišah in razlagam ter pripovedujem — a evo. tu ga imaš!" Popoldne je Mlakar odšel k jezu. da pobere svoje ribarsko o-rodje. ki ga je pustil ondi vsled strahu ponoči. Naj si je že bil na onem jezu pravi utopljenec, ali naj si je bil Grubie, se je on vendar nekako neveselo in bojazljivo oziral proti oni strani. ah 2 svojo starost, odrine dalje. Izginil je skozi duri bližnje kmečke hiše, kjer se je valil iz dimnika proti jasnemu nebu stolp belkastega dima. Tudi ondi je pripovedoval svoj nočni dogodek. Nato je Mlakar obiskal še ne- koliko hiš. Čez trenutek je vedela izpod njega so že vsa vas, kaj ga je doletelo po-s srebrnimi nitmi,noči. da . .rje zmišala ta svota $103<3. k"kali dol^v . XT ^ _ . ^ u.v t let pozneje je znašalo pre-,obllno preprezeni lasje. Obleko je Na dvorišču pri Grubicu ga je •nje posameznega $1165. Leta imel labto; na sebi je imel debe- napadel z lajanjem velik bel pes smo se povzdignili do svote lo platneno, plavkasto pobarvano .Dunčo, toda ko ga je spoznal, je s in leta 1912° smo dosegli j"kazajko", kratek jopič, običaj- j nehal lajati ter mahal z repom. >jo točko $1<>65 za vsakega ino kurtka imenovan, staro, že o-.^Uakar je pogostoma obiskoval guljeno, toda snažno oprane "raj- starega Grubiča, ki je zahajal k co, zatlačeno za platnene lilače, j njemu večkrat na pogovor. Pobožal je psa po glavi in šel v sobo. Grubič je imel bolnega sina; sedel je napol oblečen in na postelji, držeč v ustih kadečo se pipo. "Pozdravljam te, Janko! Dobro, da si prišel." "Saj sem si mislil, da te najdem doma", reče Mlakar ter mu "Sedaj imaš dovolj o/koga, žensko in otroka, ki živi Združenih državah. Kako bogati pa šele bomo, če ) vojna v Evropi trajala še ne-ij časa! Pa prenehajmo! Treba je spo-lali, da smo le nominelno bogati, a smo v resnici velikanski reki nimamo v resnici ničesar, ta 1912 je prišlo na vsakega k a v Združenih državah gla- ki so tičale v obnošenih škomjili. Nestrpljivo je postopal precej časa z mesta na mesto, pa kar naenkrat se je zravnal ter šel k bližnji kmečki hiši, kjer je pred durmi zagledal gospodarja. "Bog vam daj dobro jutro!" ga je pozdravil že od daleč. "Bog vas usliši! Bog vas usli-iradne cenitve $1965. Ta ši!"' odvrne mu kmet, pritiskajoč poda roko se je do leta 1915 gotovo se s prstom v pipi tleč tobak. "A skrbi." a hočemo računati le kako, da ste, gospod Mlakar, da-i "Imam jih, imam, in kdo ve, |nes vstali tako zgodaj? Ali ste kako dolgo bo še trajalo. Pri nas vsako osebo pride torej dolgo ribarili sinoči!" sedaj ni najbolje. Včeraj nas je in na zakonski par brez "Ribaril? To se ve, da sem ri- obiskal zdravnik, ki pa je nena-otrok $4000. Na vsakega otroka baril. Toda le poslušajte: Zlod vadno zmajal z glavo. Ljudje so pnde istotako $2T«X) in družina s me je zanesel prvič v mojem živ- mi svetovali še nekaj — pravijo, tremi otroci bi bila potemtakem ljenju tjakaj k mlinu, kjer že ves naj ujamemo mačka ter položimo v posesti $10,000. I čas, odkar ribarim, šo nikdar ni- sinu njegovo toplo kožo na prsi." Kj* pa je ta denar! Radi bi vi- sem bil. Šele včeraj popoldne sem Grubič utihne ter se zamisli, deli onefa — seveda s par izje- zablodil tjakaj. No, mogoče, da je Mlakar je prisedel bliže k poste-xnami, — ki bi mo|rel na vsakega tako moralo biti. Ni mi dalo mirujlji in si jel prižigati pipo, ki mu slojih otrok položiti $2000 in tudi dokler nisem zanesel tjekaj vseh je bila ugasnila, zase in /eno! ribarskih inštrumentov — tako "Kaj ti si pa danes tako dolgo Bofati smo, res, a denar ni naš. je imenoval Mlakar svoje ribar-jspal?" je dejal Grubiču, toda le Mi smo ga sieer pridobili, ker mo-, sko orodje — ter sem se pripravil j tako, da je nekaj rekel, re le delo ustvariti vrednosti. V za lov. O tem mestu ljudje pripo- i "Zato, ker si danes zgodaj žep so ga pa utaknili Rockefeller \ vedujejo marsikaj, in povest, daj vstal. Gotovo sinoči nisi lovil in prijatelji. Ti g* pa drže in pa baje ne pomeni ničesar, da je le rib." ne bodo pustili toliko časa iz rok, izmišljena. Toda pravim vam, da Že je bilo dobro, Mlakar je sa- dokler m ne bo narod sam strez- temu ni tako, da nekaj vendar mo čakal na te besede Sedaj je kron Tehtala je nad 13 kilo mil ter uvedel nov družabni red! tiči v tem. Dobro mi je bilo zna- lahko 'gramov zvišal, $2000. Na $2000 Raznoterosti. Praški kruh. V posebnem razglasu se obrača mestni fizikat v Pragi na Češkem proti nezdravemu kruhu, ki resno ogroža zdravstveno stanje prebivalstva. Fizikat konstatira izrecno, da kruh. ki ga pečejo praški peki. povečini ne ustreza zakonitim predpisom ter vsebuje zdravju škodljive primesi, tako da se po ugotovitvi zdravstvenih oblasti želodčni in črevesni katarji v Pragi znatno množijo. Preiskava je dognala, da pečejo mnogi peki kruh. ki sploh ne vsebuje nikake pšenicne ali ržene moke, temveč sestoja iz zmesi fižolove moke in v oblicah kuhanega in razmečka-nega krompirja, kateri je primešano nekaj koruzne moke in zmlete žagovine. Praski listi zahtevajo, da se peke, ki izdelujejo tak kruli, tako kot prave zastrup-Ijevalce ljudstva aretira in radi zločina proti varnosti življenja obsodi. — S tem pozivom praških listov prebivalstvo soglaša tudi po drugih krajih in zahteva uvesti kar najstrožjo kontrolo obrtnega izdelovanja kruha. Dunajski peki uporabljajo na primer zelo pridno stare zaloge moke za živinsko krmo ("št. 8"), ki daje kruhu neprijeten grenek okus. Seveda so dognali tudi že slučaje, da je bila primešana krušni moki "skromna porcija gipsa", fino zmletega peska, lesa itd. Gos za 50 kron. Na trgu v Plznu na Češkem je bila prodana pred nedavnim ca-1 som nenavadno težka gos za 50 Kako delajo koruzni kruh. Avstrijska namestništva so izdala sledeče navodilo o vporabi koruzne moke: Čista koruzna moka je kot nadomestilo za kruh najbolj užitna v obliki polente. Polenta se pripravlja na sledeči način: V en liter osoljene vode. ki mora zelo vreti. se polagoma vsiplje 1 liter koruzne moke ter neprenehoma meša, da postane zelo gosta. Potem se obrne z lopa-tieo ter mečka, dokler ni masa t rila ter se loči od robov. Potem so polenta kot trdi kolač prevrne iz lonca. Na stenah lonca ostane skorja. Vsega skupaj mora tc vreti HO minut in se more jesti topla ali mrzla. Najboljši se pripravi polenta v bakrenem loncu na odprtem ognju tako. da objema plamen vso posodo. l)o zdaj se še ni posrečilo napraviti dobrega kruha iz čiste koruzne moke. Poskusi v tem oziru se nadaljujejo in se bodo najboljši recepti eventualno še objavili. Po sedanjih poskusih se more koruzni kruh napraviti le. če se primeša koruzni moki najmanj ena tretjina pšenične ali ržene moke. Zames naj se napravi iz drož pšenične moke ali pa tudi iz mešane moke. Koruzna moka se mora pred vporabo brezpogojno politi z nekoliko vrele vode. Če se pri-dene 1 do diamalta in največ -ir<~ zdrobljenega sladkorja. s. kruh boljše peče. Šoli se pridem 11 od sto. Namesto diamalta si lahko pridene tudi namizno olje. Iz testa naj s^ napravi štrut-a ter »lene ta, ko je vshajala. na razbeljeno pločevino ter eno uro peče. — Gospodarsko stanje Italije. V minolih osmih mesecih fi nančnega leta 1914—191"» so zna šali skupili dohodki Italije, iz-vzemši carine na žito, 13.225,000 lir. Ako primerimo to svoto s fi nančnim letom 1913—1914. znaša jo dohodki za 30 in pol milijona manj. K temu treba prišteti še u-padek, ki se ga pričakuje iz carine na žito. tako. »la j<- računati zmanjšanje »loho»lkov za 6S in pol milijona lir. Najobčutljiveji je upadek dohodkov pri užitnini. ker se je uvoz izredno zmanjšal in ker je produkcija žganja in sladkorja padla. Tu znaša upadek 48 milijonov lir. Davek na pro dukcijo sladkorja je padel od 9C na 79 milijonov lir. V obče se more reči, da se je užitnina v vseh področjih jako zmanjšala. Temu nasprotno pa so nekateri državni monopoli pokazali povišanje dohodkov za 16 in pol milijona lir. Tako ima mala loterija povišek za 66.000 lir. tobak za 16,000.673 lir. Monopol soli pa kaže upadek za četrt milijona lir. Skupni dohodek iz monopolov v teh osmih mesecih je znašal 361.-028.000 lir, nasproti 364.567 tisoč lir v istem financijclnem razdobju minulega finančnega leta. Tudi davki na nepremičnine so donesli za 23.497.000 več nego v istem razdobju minolega finančnega leta. Pošta, brzojav in telefon kažejo upadek 1,250.000 lir. Če bodo financijalne razmere v Italiji tako trajale dalje, bodo do hodki koncem tega finančnega leta kazali upadek za najmanje sto milijonov lir. Vila Malta. Med najznamenitejše in umetni ško najpopolnejše palače v Rimu spad pač vila "Malta". Danes se takorekoč pogledi vsega sveta obračajo na to palačo, kajti tu je stalno prebivališče nekdanjega nemškega kancelarja kneza Bue Iowa, ki je med sedanjo vojno prevzel diplomatično zastopstvo Nemčije in zastavlja vse moči. da ohrani Italijo nevtralno. Vila "Malta" je bila v starih časih last francoskih minoritov. Leta 1789. je bila lastnica te palače vojvodinja AVeirnarska, Amalija, potem je postala last švedskega kiparja Bystroema in je 1. 1827. prešla v posest bavarskega kralja Ludvika I. Ta je tekom svojega življenja 52krat obiskal Rim, kjer je rad pozabil na svoje kraljevsko dostojanstvo ter se je udeleževal vseh norosti, ki so jih uganjali nemški umetniki in je je z njimi pohajkoval tudi po zakotnih krčmah. V tej vili je bil marsikak umetnik po več mesecev gost bavarskega kralja in prihajali so na kraljeve oficijalne priredbe tudi papeži: Pij VIII.. Gregor i j XVI. in Pij IX. Ravno za to palačo je stanoval znameniti kipar Thorvaldsen in zgodilo se je vsak čas, da je kralj pri oknu' žvižgal Thorvaldsenu in ko se je; ta prikazal, ga je povabil na ' j bed. Toda ti veseli časi so minuli, j Kralj Ludvik je leta 1851. izgubil -krono in vila je prišla v posest' reda malteških vitezov, ki so jo t leta 1873. prodali ruskemu grofu Bobriuskemu. Ud tega jo je kupil leta 1909. knez Bnelow. ki se je po svojem odstopu o»l kance-larstva. stalno naselil v Rim. pač tudi iz ozirov na svojo ženo. ki je rojena Italijanka. Akademik T. Korš. Dne 1. marca umrl je član ruske akademije T. Korš. ki je pred leti vzorno preložil Prešernove poezije na ruski jezik. Rojen je bil 23. aprila 1843. v Moskvi. Njegov oče in njegov stric sta bila ugledna pisatelja in sta imela velik vpliv na razvoj ruske inteligence. — Oče je pripadal znani Stakovičevi skupini, kateri so pri padali tudi znameniti Hercen. veliki kritik Belinskij. pesnik Ne-krasov, pisatelja Turgenjev in Goučarov. zgodovinarja Solovev in Čičerin ter drugi. Sedaj umrli Korš je bil najprej profesor k! sične filologije na vseučilišču v Moskvi in je 1. 1900. postal pravi član akademije znanosti. Poleg raznih filologičnih razprav Korš obelodanil celo vrsto prevo »lov grških in latinskih pesnikov ter vse najodličnejše perzijske pesnitve. Korš je bil vedno prijatelj slabih, dasi po rodu Veli-korus. je ve»lno jrojil iskrene simpatije za ukrajinsko gibanje, je vedno interveniral pri vladi za Ukrajince in se tudi v listih in v posebnih spomenieah zanje zavzemal- Ko je moskovska policija pred nekaj leti nastopila proti u-krajinskemu gibanju med visoko-šolci, se j»- Korš za pr«'ganjane visokošolt-e tako zavzel, »la bi bil kmalu službo izgubil in s«- j.- imel le svoji veliki znanstveni veljavi zahvaliti, »la j«' dobil samo oster ukor od ministrstva. L. 190>. v Moskvi ustanovljeno "Obščestvo za slovansko kulturo"' je Korša izvolilo za predsednika in ostal je do svoje smrti duša tega društva. Na njegovem grobu je v imenu Ukrajincev govoril pisatelj l\-t-ljura. O Korševem prevodu 1'n-šernovih poezij na ruski jezik smo govorili tedaj, ko je ta knjiga izšla, hvaležno pa se spominjamo prelagatelja tudi sedaj ob njegovem grobu. Proti muham. Bnlgarski medicinski svet je izdal brošuro, v kateri priporoča razna sredstva za pokončavanje muh. ki so največji; prcnašalke nalezljivih bolezni. S pokončavanjem muli pa se ne sme čakati poletja ali celo jeseni, ampak se mora začeti takoj, ko se pojavijo prve muhe. Kdor spomladi eno muho pokonča, jih tisoče pokonča! Ameriška križarka nasedla. Washington, I). (;., 28. maja. — Križarka Združenih držav 'North Carolina' je nasedla v zunanjem pristanišču Aleksandrije, Kgipet. Kapitan Oman je sporočil mornariškemu departmentu, da križarka ni poškodovana. V Aleksan-drijo jc dospela križarka "Des Moines", da pomaga nasedli kri-žarki. Stavka premogarjev v Ohiju. Steubenville, O., 28. maja. — Tristo premogarjev Majestic rova je danes zastavkalo. Rov je last Blair Coal Co., Blairmont, ter se glasi, da so si pridržali posestniki eelo plačo za zaostalo najemniuo. Premogarji so zabredli v dolgove radi stavke, ki se je ravnokar končala v iztočnem Ohiju. Pri poravnavi so obljubili posestniki rovov, da bodo milo postopali pri odplačevanju dolgov, a sedaj so zaplenili cele plače. Teddy Roosevelt padel s konja. V Sagamore Hill na Long Is-landu je padel Teddy s konja ter si je zlomil eno rebro. Moral je v posteljo ter ni pustil vesti o nezgodi v javnost. Konečno se je pa vendar izvedelo. Sedaj je že v toliko okreval, da bo mogel danes odpotovati k svojim sorodnikom in prijateljem v New Orleans, La., ter se tam zdraviti. IZUCENA BABICA se priporoča slovenskim in hij skim ženam. Rojakinje v ok« North Chicago in Waukegan, kadar potrebujete babico, me p J kličite na telefon 1544 R. Katarina Terlep, 643 Cummings Avenue, (27-5—2-6) Waukegan, IT MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915 so vendar enkrat dospele. Danes smo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor želi dobiti 6 knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1915; 2. Mesija, 1 zvezek; 3. Mladim srcem, 2. zvezek; 4. Zgodovina slovenskega naroda, 4. zvezek; 5. Slovenske večernice, 68. zvezek; 6. Duhovni boj (molitvenik), naj nam dopoilje SV* 1 DOLAK. "M Knjige odpošljemo, ali po po iti, ali ekspreaom. ■lov. PubUskia* Oo. NASI ZASTOPNIKI, kateri bo pooblaščeni pobirati narc nlno za "Glas Naroda" ln knjige, tor tudi za druge v liftžo strol spadajoče posle: Jenny Lind, Ar k. In okolica: Mlcfcac Cirar. San Francisco, CaL: Jakob Lovi Denver, Colo.: John Debevc ln A. Terbovc. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, J. Rojtz, Frank Janesh in John Germ. Salida, Colo, in okolica: Ixmta stelio (The Bank Saloon). Walsenburg;, Colo.: Ant. Saftlcb Frank Blatnik. Clinton, ImL: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Kuc Aurora, DL: Jernej B. VerblC, aurora Ave. Gglesby, 111.: Matb. Hrlbernlk. Depne, 111.: Dan. Badovlr" 1 Chicago, I1L: Frank Jar,___" La SaUe, 1U.: Mat. Kom p. JoLiet, 111.: Frank Lauricb, John Zaj letel In Frank Bamblch. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, I1L: Frank Petkov gek Matb. Ogrln. So. Chicago, lil.: Frani Čeme Rudolf Požek. Springfield, IU.: Matija BarborK Frontcnac, Kan*. In okolica: Fri Kerne. Mulbery, Kana. ln ekollca: Marti Kos. Calumet, Mich. In skeUea: Pavel .-sbaltz in M. F. Kobe. Detroit, Mich, in okolica: Joaept •ilasiC. Manistique, Mich, la skollea: Bj Sotzlan. So. Range, Mich, in okolica: a. Llkor IS. % or ara. lfina. r Joslo Flutina Chisbolm, Minn.: K. Zgonc, Jakot Petrich in Frank Žagar. Doluth, Minn.: Joseph S bara bon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Got M. L. Kapsch, Jos. J. Pesbel in ii. Perušek. Eveleth, Min.: Jnrlj Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel Bibbing, Minn.: Ivan PouSe. IviUville. Minn.: Joe Adamicb. Nasbwauk, Minn.: Geo. MauniM Virginia, Minn.: Frank HrovaVKb. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Fails, Mont.: Math. Uriel {•409 N. Ctb Ave. Brooklyn, N. ¥.: Alojzij CeSarek Leo Štrukelj. Little Falls, N; Y.: Frank Gregorl Cleveland, Ohio: Frank Sakser, Marlnčič, Chas. Karlinger ln Jake lesnik. Barberton, O. in okolica: Alois Bi ant. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collin wood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okolica: John Ki 1735 E. 33. St. Yoongston, O.: Ant. KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolica: M. Klaj 'ich. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleterfiek. Bnrdine, Pa. in okolica: John Ke MJfolk. Conemangh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge. Fa.: Anton Jerlna. Canonsborg, Pa.: John Kokllch. Bronghton, Pa. in okolica: A. Dei tar. Dacragb, Pa.: Dragutln Slavic. Export, Pa. in okolica: John Prostori Forest City, Pa.: Karl Zalar In Tr\ naših slovenskih vojakih. Vojni dopisnik budimpeštan-' skejra madžarskega lista *A Nap* (Dan) je v družbi z drugimi eas-... #i t mkarji obiskal severno bojišče, kjer se bori tretja armada. O ob-! iskii poroča: Armadui poveljnik general lioroevie je sprejel časni-1 karje zelo prisrčno in jim predstavljal nase polke, ki so prestali zadnji čas hude, vroče boje in so kot zmagovalci izšli iz njih. Naj-J prvo so gostje obiskali tretji ar-' madni zbor. kateremu poveljuje! korni poveljnik feldmaršallajt-nant Krautwald pl. Amrau. t ete tretjega armadnega zbora — ve-činoma slovenski polki — so vojaki prve vrste, izhorai junaki. I cvet in jedro naše armade. Ti ju-1 uaki >o doma n Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in Priinor-skega. Borijo s«' z neprimernimi junaštvom ter /. navdušeno požrtvovalnostjo oran i jo mejo (!>-(Tako sodi Madžar o slovenskih i vojakih, ki s«* morajo boriti za j koristi Madžarov in Nemcev in kij se jih pošilja v najnevarnejše po-! »tojanke, dot"*i m se madžarske polke pošilja v bolj varne kraje.) Štajersko. Pisma z bojišča. Fran Slavi,*, četo vodja topil ičarskega polka.! doma iz Dobrave pri Kri/iveih.' piš<* svojim domačim s Nevernega! bojišča: Kakor Vam je znano, ta j strašen boj traja že dolgo, dolgo! časa. Jako malo nas je, ki smo; zdravi ostali tukaj celih o«t*m me-j Beeev. Veliko je že pokopanih, veliko ranjenih in bolnih, ki ležijo po bolnišnicah. Jaz sem š«* dose-daj zdrav in čvrst. Tudi mislim, da Vam je že znano, kako se naši vrli Slovenci hrabro bojujejo, posebno h7. pešpolk in naš 8. topni-čarski polk. Naši se lw>rijo, da je strah in groza. (Žal, da za tuje koristi!) Toda upanja na konec še nimamo. Ni »«• zadosti prelite krvi. ne počiva še zadosti naših bratov na bojišču. Dosti sem že prestal, a dosti več ne bom mogel, ker s« čutim či*to prebujenega. Zato se poslovim od Vas, ker pri vsakem pisanju si moram misliti, da je morda zadnji t%Z Bogom". — Pran Vošner. lovec, piše svoji -»estrični Mariji Vošner pri gospej M. Dobili k v Smartnu pri Slov. Gradcu s severnega bojišča: Zadnjega februarja zjutraj nam je Šlo slabo; bil sem dvakrat ujet, pa >ein dvakrat ušel, kakor Tudi vsi drugi, nazaduje sem še pa dva Rusa ujel. Sem si že mislil, da boni moral v Sibirijo ali pa na oni svet, a hvala Bogu, sem še ostal zdrav. Slovenski fantje in možje smo krepke nravi. — Fran Potrč od Svl Barbare v Slov. gor., dragonee v Karpatih, ki je od začetka vojne v vojaški službi, piše domačemu nadučitelju sledeče: Bred kratkim sem dobil povelje, pregledovati varnost naše okolice nekje v Karpatih. Zato mi je bila dolžnost jezditi ob robu nekega hriba in iskati sovražnih čet, oziroma patrulj. Ob pobočju nisem nič posebnega opazil, da bi ni i bilo treba nujno poročati, zato jo polagoma krenem {»roti vrhu grebena. Kaj sedaj ! Tu namreč zagledam na par >to korakov štiri kozake na konjih. Namah se odlo-čim, jahati za obronkom hriba v njih bližino, da jih hipoma izne-nadirn. presenetim in ujamem ali pa postrelim in premagam. Na mojo veliko srečo n»e niso opazili in tako sem jim hitro prišel tiho za hrbet, ko so iskali in gledali na naše čete. Zdaj zakričirn "roke vrh ", držeč napeto puško pred •»eboj. Kozaki nehote, primorani po tem presenečenju, so roke vsi kvišku dvignili. Jaz od razburjenja nisem čutil kape na glavi. Hitro jim poberem puške in sablje ter jih ženem > konji vred k svojemu oddelku, kjer sem bil z začudenjem veselo sprejet. Moj ponos je bil tako velik, da bi bil najraje za vriskal. Moj poveljnik me je takoj pohvalil in pozneje sem dobil hrabrostno svetinjo. Karol Klobučar, ki je pride-ljen kot narednik pri štabu ljubljanskega infanterijskega polka št. 27. doma iz Središča, ter se nahaja na južnem bojišču, piše svoji sestri med drugim sledeče: Tvoje pismo v abstinenčnem kuverta sem dobil, toda ti nauki niso za I f..... I vojsko. Rad bi poznal ouega, ki ljaui, a ko je izbruhnila vojna, so pri 10 do 15 stopinj mraza odklo- jo ustavili. 'ni gorak gorak čaj ali kupico do-] Profesor F. Seidl, o katerem !brega vina in pije mrzlo vodo, ki smo že poročali, da se je preselil 1 je povečini inficiraua in se sme iz Goriee v Novo mesto na Doleuj-• piti samo kuhana. Mi smo veseli,' skem, je bil prišel v Gorico leta če dobimo špeh. čebulo in za drag^ 1^7. po smrti Frana Erjavca; jdeiičir bosansko slivovko. Torej nastopil je za njim ine-to na gori-take kuverte shrani za boljše ča-jški višji realki in se nastanil v se. Kot rojak najznamenitejših njegovem stanovanju ter ostal v vinskih krajev ne bom sovražil njem do svoje preselitve iz Gori- nikdar kupico dobrega vina. Tukaj sedaj uživam krasoto bosanske romantike. Vojaški šotor in ce, torej celili 28 let. Za Slovencem Erjavcem jc prišel leta 1SS7. na realko Slovenec Seidl. L 191 o. pred šotorom gorko ognjišče, bu- pa je sledil Slovencu Nemec. kov panj kot stol in kolena uado-mestujejo mizo. V prostih urah hranim ptičke, ki so se prezgodaj preselile iz južnih krajev. Pojo mi vesele pesmice in oznanjajo spomlad. Vzlic snegu so dnevi že precej gorki. toda noči tem bolj hladne. V višini okrog 14ta imela plačati Alfred Lenassi in dr. R. Luzzatto 600,000 K. To ja zahtevala Banea Commereiale v Trstu. Branila sta se plačati to. Sodnije v Gorici in v Trstu so ju obsodile na plačiio. na Dunaju pa je kasaeijska sodnija razsodila, da nista dolžna plačati one svote. Banea Commereiale radi te pravde stroškov več tisočakov. Prestolonaslednik beter. Prestolonaslednik nadvojvoda Karol Fran Josip je prevz.-l mesto kr-T-nega botra sinčku pokojnega tir. Andreja Sosiča, ki se je porodil šele po smrti svojega na južnem bojišču padlega očeta. Dr. Sosič je bil izredno priljubljena oseba v narodnih krogih tržaških Slo-vencev. Otrok je pri krstu dobil ime Branislav Andrej. Prestolonaslednik je poslal kot dar kr-ščeneu zapestnico z začetnicami svojega imena. Prestolonaslednika je pri krstu zastopal naduči-te!j Gorkič. Odlikovan po smrti. Cesar je podelil goriškemu padlemu rojaku Egonu Gabrijelčiču, nadporoč-niku polka št. sinu velečisla- nega rojaka Mihe Gabrijelčiea, c. k;-, dvornega svetnika na Dunaju, v priznanje njegove izvanredno hrabrosti ter za pravi junaški čin, ki ga je izvršil v noči od 8. na t), februarja s tem, da je na čelu treh stotnij, ko jim je bil poveljnik, odvzel Rusom z naskokom važno višino-postojansko, visoki red železne krone z vojno dekoracijo. Žalibog je moral pri tem pustiti svoje mlado življenje v neizmerno žalost svojih starišev. brata in sester, ki plakajo za vrlim in blagim sinom oziroma bratom. Dejstvo, da je bil podeljen mlademu nadporočniku tako visoki red, dokazuje to, da je veljal za enega najboljili. Večna škoda, da ni doživel te redke časti. HRVATSKO. Tisza proslavlja Hrvate. V ogrski državni zbornici je ministrski predsednik grof Štefan Tisza proslavljal tudi junaštvo Hrvatov v sedanji vojni. Ta pohvala je tem važnejša in več vredna, ker prihaja iz ust Tisze, ki velja kot človek, ki postavlja svoje madžarstvo nad vse. Govoril je: "Ne moreni zamolčati, da tudi nemadžarski deli tega naroda kažejo v tem velikem času sijajne dokaze svoje domovinske ljubezni. (Dolgotrajno odobravanje.) Gotovo mi bo vsak član te zbor-niee pritrjeval, če svoje domoljubno veselje posebno poudarim, ker je na teh junaških bojih imel bratovski narod hrvatski svoj najsijajuejši delež. V ogrski zgodovini so sijajni, pa vedno slavni oni listi, ki jih je spisala skupno prelita kri ogrskega in hrvatskega naroda." Hrvati trdno upajo, da bodo besedam sledila v miru tudi dejanja in da bo Hrvatski zasiguran svoboden narodni razvoj. (Če le bo! Tisza je Tisza, sovražnik vsega Slovanstva!) DALMACIJA. Po vojnem pravu ustreljen. V Dubrovniku so nabili sledeči razglas: Vaso Milisič, rojen v Gacki, okraj Trebinje v Hercegovini, pristojen v Dubrovnik, okraj Dubrovnik v Dalmaciji, 31 let star, trgovec v Dubrovniku, je poizkušal dne 3. aprila t. 1. v razgovoru z drugimi osebami nahujskati proti enotni zvezi monarhije in p^oti oboroženi sili na zaničevanje in na sovraštvo in je bil zato po prekeih sodu deželnobrambne-ga sodišča c. in kr. trdnjavskega in vojnopristaniškega sodišča v Ercegnovem dne 9. aprila 1915 obsojen na smrt. Razsodba se je izvedla dne 10. aprila 1915. Deželno brambovsko sodišče e. in kr. trdnjavskega poveljstva in vojnega pristanišča v Ercegnovem. Pšeničen kruh zaplenjen. V Splitu so dobili pri pekih bel kruh. katerega so prinesli stranke pekom za peči. Kruli so vzeli, dve osebi so aretovali. druge so.dobiie denarno kazen. BOSNA. Preki sod preglasen. Tz Sarajevu poročajo, da je vrhovni poveljnik nadvojvoda Friderik izdal objavo, s katero se proglaša preki sod za Bosno in Hercegovino. Preki sod je odrejen za vse zločine proti vojni sili države, radi zaljenja veličanstva in radi vseh zločinov proti državi, vele-izdaje. punta itd. dalje radi zločina umora, uboja, zažiga, poškodovanje tuje lastnine, tatvine (nad 1000 kroni. pa tudi. ako storjeni ti zločini proti osebam ali predmetom, ki pripadajo vojaki ali se porabljajo v vojne svr-he: odredbe o prekosodnein no-stopanju >e raztezajo tudi na poskus, na sokrivdo in na soudeležbo pri zločinu. i Alffl 70iit0 postati samostojen tClhP iMn^far (anM I Varujte svoje zdravje. \ v najrodovitnejSem .ieiu Združenih držav zahtevajte zastonj m poštnine prosto podrobnejših pojasnil. Lepe delavske prilike. Naslovite: Zastopnik Magnolia Springs Land Co., 1593 — 3rd A»e.. New York. N. Y. Kje se nahaja FLOR MAN KOM-PARE.' P.iva že 126 let v Združenih državah. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča, ali naj se sam javi na naslov: Max Florjančič. Box 175, Moon Run. Pa. (26-5—2-6) Kadar ste bolni >n potrebujete pomoti, takrat zaupno obrnite do nas, da vam poma-gaoo z dobrimi evropskimi ptd. zdravili Ako vam niso druga zdravila pomagala, zato ne obupajte, evropska zdravila rojaki hvalijo kot izvrstna za vse bolezni. N'a sto in sto zahval nib pistni smo prejeli, ko se ijud je ozdraveli od dolgoletnih bo iezni. Zdravnik specialist za Spolne in kronične bolezni ura duje od »» pop. v M Manufac ture Esldc -11 Zdravniški svri vsakemu zastonj 1K»I- 1.EKARN.4. P O. Bos s i o. Milwaukee. Wn < 1 išče se pošteno dekle za v prodajalno, katera nmra znati pisati. Stara mora biti 20 let ali neka j več. Plača po dogovoru. Pisma pošljite na John Drop, ttox 70. Kxnort. Pa. (31-o—1-fi) < 1 A i < ; Vojska uniči vse, ne uniči pa kakovosti in dobrote vina iidelanega i* pristnega ohijskega grozdja po vinarski tvrdki Louis Knaus 3908-3916 St. Clair Ave. N. E.t Cleveland, O. največja »loven-ka vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vina sledečih vr^t in cen: Delaware...........ft.oo pa!on j Iwea............65-7('c. galon Katawba.......75— galon | Rudeče..........— gaion Navedene cene veljajo za naročila od 1" galon naprej. Pri manjših nr.roOilih je cena vina po dogovoril. Vojni davek na vino je v navedenih cenah ie uračunan. Vina so popoinoma naravna za kar tudi jamčim. V zalogi imam tudi žganja po »tarokrajskem načinu žeana kot DROZENKO in TROPIXOVEC. Naročila ee izvrše »orno proti predplačilu. Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj. Ra">-te ti>čno in solidno postreženL 1 PRVA HRVASKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI priporoča te TBena Slovenskim tam-bnralkim zborom, kakor tudi posameznikom, ki lju. | bijo tambuie, V j tej tevarsi se izde- j lnjejo tam bare po i n^jnotejlm ai*te-mu in BAjpop^Mj-ilk ni—tafiikih mm-Žrtih. OkraSene ao z biseri in vsakOTnt- aim i roitmL Velika zaloga vsakovrstnih godal in najboljših gramofonov ter finik sloveuskih p!oSč i. L d. Veliki ilnstrova-ni cenik s slikami polljem vsakemu aaatonj. Ivin Benčič N54 SL fllmlmi OUo. At«.. ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNIŠTVO NE UREDNIŠTVO. T >r ^m ^nn« m • /v Kaj pravijo pisatelji, u knjipo, mora nehote jwimisliti, da se bližajo človeštvu lx»Ijši r-sisi. Kratkonialo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobov -.k i: To knjizo 1 *i človek najrajše poljubil. V dno srea me je pretn»slo, ko sem jo prebral. štajerski pisatelj 1'eler KoscK^fr pi>»e: Se«]el sem v nekem pozdu pri Krieclach in wiu bral knjlio z naslovom "Doli z orožjem!" Prebiral s-rn jo dva dneva neprenehoma in s»-»laj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem jo prebral, sc-in zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, tla bi jo Imela vsaka knjigarna, o je tudi v Bolah ne smelo manjkati. Na svetu so druži*?, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jib kdaj bral.... C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar ao Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans Land (na sbo»■ prfs»ta borit moj vibo>ri Kuhan in brat Gilrias. Daj mu yiua^ro nail sovražniki in privedi ga zdravega na/.aj med nas. — Auien! Nato je vstala ter šla preko sobe k oknu. Bila je polna luna in vse je bilo kot obiito z mesečino. Ko j.teeu St. (iurlott. se je zbirala na zeleni ravnini, dvajset milj od lam. čudna družba. V sredi družbe je sedel post aren. mož, s knjigo roki ter čital na glas. Krog njega pa se je zbiralo osem človeških posta v. Nekatere so mu zrle preko ramen, druge so sedele na travi. Citalee bil mojster Arfoll. ostali pa njegovi učenci. Najstarejši je bil dobrodušen, a precej omejen kmet, star nekako petindvajset let. ki je nosil na glavi kučmo iz bobrovine. do-« i t ii j*- bila ostala obleka običajna bretonskih kmetov. Sedel je s odprtimi usti in očmi. tip radovednosti in omejenosti. Poleg njega i<- bil vitek mladenič kakih osemnajst let, z kratko pristriženimi lasmi. Itil j«' kot prvi poljski delavec ali pa sin kakega kmeta. Po-b*g teb sta sedeli dvt- deklici z velikimi čepicami in cokljami. Naprej od teh sta bila dva dečka iti konečno, zroča preko ramen mojstra Arfolla, en deček in ena deklica po šest let, ki sta tvorila zelo komično skupino. Rila sta namreč opravljena prav kot odrasli, kar j<* konstratiralo z njunimi majhnimi telesci. CW»a otroka sta bila resna kot so odrasli kar je še povečalo komični utis. Po deželi naokrog je bilo videti hišice, iz katerih so bili prišli ti učenci. Tišina je vladala v krogu in mojster Arfoll, sedeč na štoru, je mogel videti v daljavi morsko obal, zastrto z lahno ko-preno megle. Sempatam po ravnini se je dvigal kak menhir (navpično stoječ kamen) ali pa dolmen (horizontalen kamen, položen na dveh navpičnih). J Mojster Arfoll je prenehal citati. Obrnil se je proti deklici ter * smehljaje rekel: 1 — Sedaj, mala Katel, čitaj za menoj! i Dekliea je prišla bližje ter sklonila malo glavico nad knjigo. S t očmi pa j.' sledila prstu mojstra Arfolla. ki se je počasi, pomikal I po vrstah. liil j«* Novi Testament, preveden v moderno francoščino.j Ko je prečitalu en stih. napol v francoščini, napol v bretonskem' narečju, jo je učitelj pohvalno pogladil po glavi. I — Dobro! — je rekel in Katel je zardela veselja. Nato je poskusil m uspehom. Njegova fram — Počasi, moj Robert! — je rekel učitelj. Robert je Čital bolj počasi, a ucpeh ni bil nič večji. Ko je prišel na vrsto odrasli kmet. je storil še slabše kot Robert. I Njegov izgovor je bil naravnost barbarski. Kljub temu pa je bilo videti, da je z veseljem pri stvari. Ko so se Katel in drugi smejali njegovim napakam, se je le popraskal za ušesi in prav nič ni bi! videti slabe volje. Bil je naravnost prizor za slikarja. Solnce je osvetljevalo srečno skupino in njega žarki so padali na zmučeni obraz mojstra. Ko so prišli vsi na vrsto, je vzel mojster Arfoll knjigo sam v roke i ter pričel citati naglas 14. poglavje evangelija sv. Luke in sicer i primero o možu, ki je priredil gostijo. Vsi so poželjivo poslušali. Ko je bilo povesti konec je rekel' mojstre Arfoll: ' , — Sedaj pa molimo! Vsi so pokleknili krog njega, od male Katel pa do okornega t kmečkega fanta. In mojster Arfoll je molil: — Prosim te. ulij svojo milost v srca teh otrok, o Gospod! — Da ne bodo v času. ki pride, spoznavali Antikrista in ne Tebe. Tvoja pomoč naj bo z njimi in Tebe naj spoznajo, da ne bodo hodili po svetu kot divje zveri. Razsvetli jih. kajti oni potrebujejo Tvoje, luei. Amen! I či jih. kajti voljni so učiti se. Amen! Ojaei jih da! ne bodo poklekali pred malikom ali pred podobo kakega zlega j eloveka. Amen! Naj spoznavajo njih duše skozi celo življenje veliko oznanilo ljubezni, nakar se bodo združili z teboj, ko poteče njih' življenja dan. Amen! Amen! Kadarkoli je rekel "Amen", se je Katel vedno hitro pokri-za a. Nobenemu izmed učencev se ni zdela molitev mojstra Arfolla čudna ali različna od drugih. Nato so vsi ustali ter se zgrnili krog mojstra Arfolla v solnem luei. — Dosti je za danes. — je rekel ter držal pri tem svojo roko na glavi Katel. — Jutri, otroci, se bomo zopet sestali na istem mestu. — — Mojster Arfoll. — je vzkliknila mala Katel. — Kaj pa je, dete? — je vprašal mojster. .. ~/Mati so hudi' ker niste Prišli nič k nam. odkar ste v Traoni-h Rekli so mi. naj vam povem, da imajo par usnjatih črevljev za vas---in še več. Mojster Arfoll se je prijazno nasmehnil. — Povej materi, da bom danes zvečer prišel. to ni lpP°- — je vzkliknila ena izmed starejših deklic. — Obljubili ste teti Noli, da boste pri nas! To je rekla odločno, a vendar dvorljivo. — Bomo videli, bomo videli! — je ponavljal mojster Arfoll. — se.laj pa hitite domov, kajti je že zvonilo poldne. Minuto pozneje je bila šola razkropljena in mojster Arfoll je ostal sam na svojem mestu. odmorom; drugič v hlevu; tretjič zopet ua deželni cesti, pod kakim znamenjem. Njih plača je bila slaba: pet centov lia mesec od vsake družine, kjer so poučevali. Razventega so dobivali tudi naturalije. — slanino, med, platno in žito. Povsod se jih je dobro sprejelo pod streho in uživali so gotovo spoštovanje pri nevednem j ljudstvu. Hodili so od vasi «.lo vasi. dokler niso bili preslabi, da bij še nadalje korakali peš. Nekateri njih so si v starosti preskrbeli kecra oslička ali mulo. Ko so pa še bolj oslabeli ter se postarali, so postali berači po poklicu in hodili so od vrat do vrat, proseč ubogaj me. Strupeni dih revolucije pa je ponietel s temi potujočimi uči-t.-lji in večina njih je izginila za vedno. Tekom zadnjih let Cesarstva. ko je pričel Napoleon igrati ulogo zaščitnika Cerkve, pa so se ne-rateri zopet pojavili t^r pričeli vršiti svoj stari posel. V času Revolucije je moral biti mojster Arfoll star kakih ■rideset let. Noben v tem delu Bretonske pa se ni spomnil, da bi bil videl njegov obraz preti pričetkom novega stoletja. Ko se je prvič prikazal, je bil priletem. resen mož. ki je nosil v svojem obrazu sledove nekega strašnega dogodka. Več njegovih izjav in izrekov je bilo tako divjih, da se je večkrat dvomilo o njegovi zdravi pameti. Nihče ni vedel, če j«- kedaj študiral v kakem semenišču in niti za to se ni vedelo, če je rojen Bretonee. Splošno se je glasilo, da je preje bival v velikem mestu in da je tam tekom dobe terorja toliko doživel, da je osivel, dasiravno še mlad. (Nadaljuje se). Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vse bolezni moftke, Ženske in otročjo. :«4i:CMt Ofeio St., [AlW,h.«y] N. S. Flttebw* 'Muusti Hotala Pavline« — Kar iter. LLt ta 4 fttUo naravno do moie hiSe HARMONI ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) MMMkšMMkM^JOhM^ hH.ib.i] Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako sa ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v train naJ sih HASSAN PRF.MTJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO.. Prodom Dept. 490 Broome St., New York, N. Y. (Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.) X&33 vel in Katel je zardela veselja. uali deček, z manjšo pozornostjo in slabšim eoščiua je bila povsem nerazumljiva. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih drža?, Volikosfc Jo 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Kusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. NaroČila in denar pošljite nat Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Najmodernejša. TISKARNA "GLAS NARODA" izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih J^risjt w AiitiMi »rartU, Ta n&ro£iU po«Uit«:ug Slovenic Publishing 82 Cortlandt Street, New YoA^N. Y. M , jr V V - M ji - . — ♦ * ' v - ? • - 7 ' * -Pred veliko Revolucijo je bila Bretonska polna potujočih učiteljev. vzgojenih od Cerkve, ki so potovali od vasi do vasi, od farme do farme m učili otroke. Bili so povečini taki. ki niso mo-li' dovršiti svojih študij, da bi postali duhovniki. Njih življenje "je 1 VEČJI in bilo naporno, hrana slaba ter so predstavljali neko vrsto beračev. I 1 oucevali so ob vsaki uri in v vseh razmerah. Včasih na polju, med BOJ AKT, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAJCENEJŠI DNE VNESL NARODA", NAJ «» euMlfiTc. V »o»r»T# __ jmMo pottj«, ker n» le na« II * Um »oa!« Ik m**J ▼ m. N« laitMa t««. V poprar** vnaia kraajafc« kakor m Inn ter raianaat pe «ela ittave kru a.SaTJal* JOHN WENZEL, ItlT S. if. 11. Cleveland. Ohio. Za slovenske grafofonske plošče, Columbia grafofone, zlatnino in srebrnino obrnite se name. A. J. TERBOVEC, Frontenac, Kana. C7—11 v sob) IfilfiifiSSffiffiSifiSlfiSifiifiSfiSfiifiifilfii Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE. "Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne, vesti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Thi Bureau of Industries ud Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali i katerimi se je slabo ravnalo. Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije v naturalizacij Bkih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandn ali pri Barge Office. DRŽAVNT DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor)1 BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 2< East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne In ▼ credo »večer od 8. do IS. ura POZOB ROJAKI! Najbolj u-• peš no rr a-zilo za žen-ake in moške laue. kakor tudi za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni. Kosti in doltri lasje. kakor tudi moškim krasne brke in brada in n p bodo odpadali in ne osiveli. Revrnatizem. koetibo! ali trgranje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in grinte. potne noge, kurje oči, bradovice, ozebline ▼ par dneb popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišit« takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB \VAHČIČ, 1093 E. 64th St, Cleveland, Ohio. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH- r Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesiL Obsega 11 raznih zemljevidov, ■a ZOtih straneh in vsaka stran je IQI pri 13J palca velika. Cena samo 25 centov« Manjši vojni atlas ob«ega devet raznih zemijevidor aa 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo IS centov. Ts! zemljevidi bo narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezna države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov la mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas Pri večjsaa odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. a®®® NAJBOLJŠA SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA 1 •1 ^........—, Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Gena t platnu vezani $1.00. Rojaki ? Cleveland, 0. dobe isto t podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Qair Ave., N. E. (ipagnie Generale TransaiMip parobrodna družba.) Dlraktn erla do Havre, Pariza, Svita, laomasta lo LJubljane aa *ra rtiaka "L a SAVoar a* <*a vfiafcs m "LAUMtAiNM aaliwfrU'I a 'U-mir.s / lnlHllIliUat« tUcago", "li Iotom", 'lockaukeai" ta "Wagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl Okesebron^h Baildinf. Faltnl parnlkl odplujejo vedno ok sredah ia ST. m.m. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino« Do iobregaf sem [se prepričal, daj dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej nI nobenega dvoma za pošiljanje denarjev [sorodnikom in znancem ▼ staro domovino. 100 K velja sedaj $16.50 s poštnin^j vred« FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. _____