Naročnina
Dnevno laidaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
meseCno 33 Din nede't»ka Izdaja celoleno vjugo-»lnvlfl 80 Din, za Inozemstvo JOO D
o »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po I 50 In 2 D, veCIl oglasi nad 43 mm višine po Dln2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po tO Din □ Pri večjem O naročilu popust
Izide ob 4 zlutraj
rožen pondeljKa in dneva po prazniKu
cdnlštvo /c v Kopitarjevi ulici št. G 111 koplal se ne vračalo, nefranltlrana pisma se ne sprefemafo * Uredništva telefon štev. SO, upravnlštin štev. 329
narod

2S3
Uprava le vKoptlar/evl ul.št.b Čekovni račun: Cfubl/ana štev. 10.G50 in 10.349 xa Inserate, Saralevošt. 7563, Zagreb št. .79.01 J. Vrana Iti Durial št. 24.797
U
jjsjsai^^ij'
Ko je Stjepan Radič pod obtožbo veleiz-•ije sklenil v zapoi-u sporazum z vladajočo
sko radikalno stranko, so njegovi .pristaši
iv	rjevali, da ne pomeni nobene kapitulacije, ir rveč da je velik korak naprej na poti do
jolnega sporazuma narodov v naši državi.
. Pucelj, Prepeluh, Kelemina in ostali so
tšali javnost prepričati, da sporazum sloni
»seljački« politiki, da gospod Radič torej
v	bistvu ni nič odnehal od svojega kmečkega demokratičnega programa. Ker sta obe stranki sklenili, da bodi sporazum tajen, so nekateri Radiču tudi verjeli, misleč, bogvekakšno modro in dalekovidno državniško potezo da ie njihov mojster s tem sporazumom napravil. Mislili so celo, da je Radič s tem sporazumom Pašiča prevaril, da je radikale ujel in da mu je dana s tem sporazumom možnost svoj se-Ijaški program stopnjema še boij uspešno izvajati nego bi ga mogel direktno s propagando republike, člcvečanstva in federalizma. Ljudje naj bi verjeli, da sporazum pušča odprta vra-tica, da se dosedanja velikosrbska, imperialistična, centralistična in militaristična politika naše države evolucionira v demokratični smeri, v smislu sporazumnega sovladslva Srbov, Hrvatov in Slovencev, na podlagi popolne enakopravnosti vseh treh narodov, ki naj vsak kot samoupravna celota tvorijo eno državo.
Tako so Radičevci v pravem pomenu besede farbali svoje volivce.
Zdaj, ko je Nikola Pašič, sit Radičevih ekstratur, ta sporazum objavil, pa je ta laž hvalabogu razkrinkana. Radič ip sklenil s Pa-šičem sporazum, v katerem se Hrvati in Slovenci kot enakopravna faktorja v tej državi niti ne omenjajo. Radič tu ne sprejema samo državnega edinstva. marveč se izrecno postavlja na stališče, da samo en narod vlada v tej državi, da torej ni govora o treh enakopravnih narodih, da z eno besedo sploh ni podlage, da se govori o sporazumu v pravem pomenu besede, kajti tam, kjer je en sam narod, je narodni sporazum protislovje samo v sebi, nesmisel. Torej je Stjepan Radič sprejel natančno isto politično načelo, ki ga je vedno po-vdarjal g. P r i b i č e v i č. Tako Radič ni sprejel samo vidovdanske ustave po njenem besedilu, tako rekoč formalno kot stopnjo, ki se da prekoračiti — kakor so nam skušali dopovedati »Dom«, »Narodni Dnevnik«, »Kmetijski M?t« — ampak tudi po njenem duhu, ka-v-. to sporazum izrecno pravi. Kajti rečeno je, da so se Hrvati izpreobrnili k vidovdanski ustavi kot osnovi države, na katero bodo odslej gledali kot na edino pravo! Tu torej ni govora o kaki možni evoluciji z vidovdanskega unita-rističnega in centralističnega stališča k revi-zionističnemu, avtonomističnemu ali celo federalističnemu, marveč ravno narobe! In ta preobrat se Hrvatom imputira ne kot prisiljen po dejstvih, ampak kot rezultat »prepričanja in čuvstvovauja«! Da, celo več pravi sporazum: da se ima unitarizem še poglobiti, da se imajo dosledno temelji, katere je vidovdanska ustava postavila, še globlje zapičiti v zemljo in da ima vsa bodoča poslavodaja iz njih izhajati. V tem duhu se ima izvajati tudi zunanja politika. Niti ene same najmanjše možnosti ne pušča ta sporazum, da bi se ustava revidirala — kajti tudi glede tega so skušali radičevci javnost farbati — ampak nasprotno vsako revizijo in to ravno v bistvenem pogledu naravnost izključuje, vsako tendenco k čimvečji politični, narodni in gospodarski samovladi pa imenuje »težave ,ki so ovirale pravilni razvoj naše države.« In lo so radičevci v imenu hrvatskega naroda podpisali! Notabene, sporazum nnqer ne govori o Hrvatih kot narodu, seveda je potem čisto naravno, da se jim ne priznava samouprava ali kakršnakoli samostojnost odločevanja, ker so le mehaničen del ene same nediferencirane mase v državi, ki jo vodi gospod Pašič v smislu velesrbstva.
»Sporazum« pa ne nosi na sebi tudi nobene sledi kakšne »seljačke« usmerjenosti, kakor je sam Radič opetovano trdil. Kot centralističen je žc sam po sebi nedemokratičen, pa tudi samo na videz ni v njem formulirana nobena seljačko-rlemokratična tendenca, če izvzamemo, da se omenja zakon o agrarni fe-formi in izsušenju močvirnih tal, ki pa je itak sama obljuba in švindel. Edina reč, ki nekoliko po demokratizmu diši je, »da bodo oblasti Pravično in človeško postopale proti vsakemu«, kar se pa samoposebi razume in je le velika sramota za vodilne osebe v naši državi, 5e se mora taka fundamentalna zahteva v osmem letu obstoja države SHS še posebič formulirati.
Gospod Radič je torej resnično kapituliral, kapituliral na celi črti in sprejel kot temelj državi v celoti politični program gospoda Pašiča in svojega največjega nasprotnika Sve-tozarja Pribičeviča. Stjepan Radič si je s tem sam roke popolnoma zvezal in zalo je naravno, da v osmih mesecih, odkar je s Pašičem v špa-noviji, položaja v naši državi ne samo ni zbolj-
šal, ampak še znatno poslabšal. Smo v popolnem političnem in gospodarskem razsulu. Gospodje okolu »Narodnega Dnevnika« in »Kmetijskega lista« pa imajo zdaj priliko izprašati svojo vest in si odgovoriti na vprašanje, katera politika je bolj prava: dosledna, odkrita in pošteno politika SLS ali pa vijugasta, neiskrena in lažna politika gospoda Stjepana Radiča.
kapitulacija
Belgrad, 17. febr. (Izv.) Objava sporazuma je vzbudila veliko senzacijo. Sporazum se zelo komentira in se splošno označuje, ne kot sporazum, marveč kot kapitulacija. Objava sporazuma je pokazala, da so bile resnične naše trditve, da je sporazum RR navadna kapitulacija radičevcev. Pašič ni prav nič popustil, Radič pa jo sprejel program narodnega bloka. Pristal je na vidovdansko ustavo in na politiko radikalov. Zapustil je hrvatski narod.
Samostojni demokrati naglašajo, kako mučna jo Radičeva kapitulacija. V krogih ostalih političnih strank prevladuje prepričanje, da bo imela objava sporazuma na ljudstvo velik vpliv in radičevci ne bodo mogli več agitirati, da niso kapitulirali in da niso centralisti. Radičevi agitatorji še vedno širijo med ljudstvom prepričanje, da ne priznavajo vidovdanske ustave, ampak da je sedanji sporazum samo taktika in da bo čimprej prišlo do reakcije.
Radičevi listi niso priobčili besedila spo-
razuma, ker bi to izzvalo velik odmev v krogih Radičevih pristašev.
Zagreb, 17. febr. (Izv.) Današnji »Hrvat« priobčuje besedilo sporazuma in ga obširno komentira. Naglaša, kako je Radič postal iz republikanca monarhist, iz pacifista milita-rist. Radič se je odrekel vsemu. Sedaj nima več pravice govoriti o hrvatskih težnjah in jih zastopati. Objava sporazuma mu zapira usta.
Zagreb, 17. febr. (Izv.) Današnji Radičev »Dom*: še vedno trdi, da krize ni in da je ue bo, ker je vlada tako trdna, in tako solidna, kakor še nikdar ni bila. Ostro napada poslanca H o h n j e c a radi njegovo interpelacije o nunciju. V »Domu« se prav nič ne govori, kaj bo z odstopom ministra Maksimovi-ča, o katerem je prej »Dom« toliko pisal. Prav tako ni nobene besede o odstavitvi splitskega župana Peroviča. Tudi besedilo sporazuma ni »Dom« priobčil. Nič ne piše, zakaj ni Radič kralju poročal o svojem potovanju.
Ji
v radikalnem
LJUBA JOVANOVIČ PROTI STJEPANU RADIČU. PAŠIČEV GOVOK O »SPORAZUMU«.
Belgrad, 17. febr. (Izv.) Dane-s popoldne je bila seja radikalnega kluba, ki se je končala ob 8 zvečer. Kot prvi je govoril Ljuba Jovanovič, ki je zahteval pojasnil glede objavljeuja sporazuma. Posebno vprašanje je stavil, ali je Pribičevič vedel za usodo, ki se mu pripravlja. Obžaluje, da se ni sporazum izvršil v celoti, posebno ker se niso sprejeli vsi zakoni. Misli, da je temu kriv ministrski svet. Skupščina ima namreč dvetretjinsko večino, ki jo sposobna za delo. Ministrski svet pa ji ne da prilike delati. Obžaluje, da se niso izvršile občinske volitve. Napada Radiča in pravi, da njegovo obnašanje kaže, da ni vreden visokega mesta, katerega zavzema v naši državi.
Potem je govoril minister za pravosodje Marko G j u r i č i č. Kratko je odgovarjal Jovanoviču glede na predložitev in sprejetje novih zakonov, posebno kar se' tiče sodnih zakonov. Vsi ti zakoni so že v ministrstvu pripravljeni.
Bivši minister Velja V u k i č e v i č se strinja z Jovanovičem. On se je večkrat obračal na Radiča radi njegovega obnašanja med ljudstvom in v narodni skupščini. Tako bi se ne smel obnašati kot minister. Kar se tiče dejstva, da se sporazum ni izvršil, je on mnenja, da ni kriva vlada, nego tisti ljudje, ki ovirajo vse delo v vladi. Vukičevič je označil delovanje Stjepana Radiča tako, da ustvarja njegovo delovanje anarhistično stanje v naši državi, ki je podobno tistemu, ki je vladalo pred revolucijo v Rusiji. Od vlade je zahteval, cla v interesu mirnega razvoja in napred-
ka države napravi konec takemu slabemu delovanju Stjepana Radiča.
Poslanec Milorad V u j i č i č se pritožuje, da zakonodajni odbor ničesar ne> dela. Misli, da je vzrok v tem, ker vlada nima večine v njem. Zahteva, da bi vlada to vprašanje čim povoljnejše rešila.
Nato je govoril ministrski predsednik Nikola Pašič. Poudaril je, da je obvestil Pribičeviča o vseh fazah pogajanj, ko je pa videl, da se smatra Pribičevičeva osebnost kot ovira sporazuma, je rekel Pribičeviču, naj se umakne. Pribičevič pa se ni umaknil, ampak jo prešel v ostro opozicijo. Se nedavno se je Pribičeviču svetovalo lojalno drža-nje, ker so radičevci sprejeli program narodnega bloka. Zalo ni primerno, da Pribičevič napada sedanjo vlado. Govoril je o važnosti sporazuma.
Pašič je nato prešel na tezo o ustvaritvi uaše države in senžermensko pogodbo. Pašič je potvarjal zgodovinska dejstva in trdil, da se je naša država ustvarila z milostjo zavezniških velesil, ki so bile ob priliki pogajanj za senžermensko pogodbo z ozirom na velike ^ vojne žrtve Srbije, in ker so bile nasprotne ustanavljanju malih držav, privolile, da se ustanovi naša edinstvena država. Treba je, da čuvamo državno edinstvo, ki mora ostati. Zato je ta sporazum velike važnosti. Izvajati ga moramo v smeri centralizma in nespremenljivosti vidovdansko ustave. Radičevci bodo morali izvršiti vse, kar se bo od njih zahtevalo.
DR. TRUMBIČ V ZADEVI R ADIČ-PELLEGRINETTI. — OSTRI SPOPADI Z RADIČEM.
— PREDSEDNIK SKUPŠČINE OPOMINJA RADIČA RADI NEDOSTOJNEGA VEDENJA.
Belgrad, 17. februarja. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine jc govoril dr. Trum-b i č. Ostro je kritiziral državno gospodarstvo. Pri tako važni razpravi ni navzočen niti finančni minister. Proračunsko vprašanje je dosti važnejše nego urejevanje dolgov v Ameriki. Misli, da bi bilo treba zadeve v Temcš-
varu in Washingtonu rešiti že preje, kakor je to običaj v vseh parlamentarnih in demokratičnih državah.
Nadalje je govoril o Radiču. Radič jc moral obljubiti, da nc bo govoril na skupščinah. Minister prosveie Radič se jc pred svo jim odhodom v Dubrovnik razgovarjal z zu-
čiča in Trifunoviča. Ker je odpotoval z vednostjo ministrskega predsednika, ministra za vere, namestnika zunanjega ministra in ostalih ministrov, ima narodna skupščina pravico, cla to vprašanje razčisti. Obžaluje, da vlada ni takoj storila potrebnih korakov, ampak da je molčala in da molči še danes. Ako je bil poslanec sv. stolice v resnici tak, kakor trdi minister za prosveto, potem bi bili naši odgovorni činitelji dolžni postopati tako, kakor zahteva slučaj. Ako pa navedbe prosvetnega mmistra niso resnične, potem je treba dati zadoščenje, do katerega iina nuncij pravico. Med Trumbidevim govorom je prišlo do
nanjim ministrom Ninčičcm, ministrom za vc- 1 ostrih spopadov. Radič je vpadal v besedo,
re Trifunovičem. Na potovanje jc šel zato, da	Predsednik ga jc moral večkrat opomniti radi
bi stopil na prste papeževemu nunciju Pcllc-	nedostojnega obnašanja.
grinettiiu. S tem je spravil v zvezo tudi Nin-	Po Trumbičcvcm tfovoru ie dobil besedo
Radič, ki je v svojem govoru nametal polno fraz, v katerih ni bilo nič stvarnega in je jasno pokazal, da jc popolnoma odstopil od svojega prejšnjega programa in da je postal popoln centralist, ki se Pašiču popolnoma uklanja.
Resnica o potovanju papeževega nuncila.
Belgrad, 17. febr. (Izv.) Današnja »Politika« priobčujo z ozirom na incident, ki je nastal vsled potovanja nuncija Pellegrinetti-ja in Radičevega govora, izjavo kanonika bel-grajske nadškofije Vlasiča, ki je spremljal Pellegrinettija na potovanju. Vlasič izjavlja, da je odšel Pellegrinetti v Dubrovnik na iz-rečno prošnjo škofa Marčeliča. Namen potovanja je bil popolnoma verski, brez vsakih političnih tendenc. V izjavi pravi: Ko je prišel nuncij že v Dubrovnik na svečanosti svetega Blaža, je hotel videti tudi razne kraje mesta in otoke. Povsod so ga zelo navdušeno sprejeli. Govoril je v domačem jeziku. V Ko-torski je bilo navzočih mnogo pravoslavnih svečenikov. Nikdo ni videl v njegovih govorih kakšnih političnih tendenc, niti kake naperje-nosli proti komurkoli. — Kdo more zahtevati, da bi nuncij Pellegrinetti moral sedeti samo v kabinetu in se baviti samo z diplomatskimi posli. V cerkvenih zakonih je jasno označena funkcija poslanika Pellegrinettija. On mora paziti na dobre odnošaje z vlado, pri kateri je akreditiran, paziti mora na nadškofe in bdeti nad katoliškim ljudstvom in stalno poročati sv. Stolici. Da se spozna z ljudskim življenjem, mora priti z njim v stik. Tako končuje izjava.
Ie HPŠ!
Zagreb, 17. febr. (Izv.) Te dni sta Bari« in Šimrak priredila več shodov HPS: v Slo-kovcih, Apatiji, Ludbregu, Subotici, Martijan-cih in drugod. Najbolje je uspel shod v Ludbregu, katerega se je udeležilo nad 600 ljudi Radičevci v Ludbregu preje sploh niso dragim strankam pustili sklicevati shodov. V celem ludbreškem glavarstvu pa je sedaj položaj tak, da radičevci trumoma prihajajo v HPS. Predsednik organizacije HSS je pobegnil, ker ni mogel prenašati reakcije, ki je nastala proti njemu. Vsi prebivalci obsojajo vi-dovdansko ustavo.
VeiiSco ogorčenje proti Plamencu.
Belgrad, 17. febr. (Izv.) Preteklo nedelje se je vršil v Belgradu protestni shod proti reaktivaciji Jovana Plamenca. lzvrševalni odbor tega shoda je poslal vsem v Črni gori izvoljenim poslancem: Drljeviču, Davidoviču. Joviču, Stojadinoviču, Milanu Tomiču, Ivano-viču posebno spomenico, v kateri zahteva uničenje odloka, da se Plamenac imenuje v pomoč ministru v Pragi. Od imenovanih poslancev zahtevajo, da toliko časa ne prestopijo praga skupščine, dokler se ta naredba ne uniči. Za Plamenca zahtevajo, da se postavi pred sodišče in da se pozove na odgovornost za vsa tista dejanja, ki jiii je storil od 1. 1913 pa do danes.
PAVLE RADIČ PRI KRALJU.
Belgrad, 17. febr. (Izv.) Nocoj je bil Pavlo Radič v avdienci pri kralju, da ga obvesti o svojem potovanju v Prago, kjer se bo sestal z bolgarskimi in poljskimi zemljoradniki.
SKUPŠČINA CENTRALE INDUSTRIJSKIH KORPORACIJ.
Belgrad, 17. febr. (Izv.) Včeraj se je pričela skupščina centralo industrijskih korporacij Skupščine so sc udeležili zastopniki raznih industrijskih korporacij iz cele države, dalje načelnik oddelka za izvedbo mednarodnih pogodb dr. R y b a f , pomočnik trgovinskega ministra Gospodnctič, pomočnik prometnega ministra P o p o v i č , ravnatelj oddelka za zunanje pogodbe K u k i č , glavni ravnatelj za neposredne davke L c t i c a , načelnik trgovinskega ministrstva Todorovič in drugi.
Posebna dclegacija bo predložila ministru za socialno politiko želje industrijccv. Razpravljali so o carinski politiki, o neposrednih davkih, avtonomnih dokladah, taksah, o prometnih tarifih, o stanju naših prometnih sred stev itd.
eben odbor jc izdela! --
"CSOiUCIJC, Ki SC
tičejo vseh aktualnih industrijskih vprašanj. Predložene rcsolucije jc skupščina sprejela.
Podpira Ste naše dllako.
Francoski	\
parlamentarizem v krizi.
Zaključek finančne debate v ibornicL
Nekateri ministri Briandovega kabineta so že v pondeljek grozili z demisijo, če zbornica ne sprejme vladnih predlogov. Minister C h a u t e m p je svojo demisijo že napovedal v >Echo de Pariš«. Briand pa je vsem članom kabineta zagrozil, naj nihče ne misli, da bo imela demisija posameznega ministra v parlamentu kake posledice, ker bo vsako ministrstvo takoj zasedel z novo osebnostjo. Briand vztraja. Ve, da njegov poraz pomeni za Francijo več kot običajni padec vlade. Pomeni no-dogledni padec franka, zmešnjavo v franco-skoin narodnem gospodarstvu, pomeni novo volitve v skrajno razburljivem in neugodnem času in s tem najbrže krizo francoskega parlamentarizma, ki najbrže ne bi prestala brez silnih udarcev za francosko ljudstvo in najbrže ne brez krvi.
Briand ve, da ga i opozicija i vladna skupina smatrata za najsposobnejšega francoskega državnika, zato se ne meni za glasovanje, ki je po večini zanj negativno. Prevzel je žalostno dedščino, razdrapano državno gospodarstvo, ki ga najbolje obeleži dejstvo, da ima Francija pri četrti izpreinembi vlade sedaj sedmega finančnega ministra.
Res je; težko stališče imajo tudi poslanci. Francoski dolgovi so tako veliki, da bi novi davčni zakon — ki je sedaj v debati — občutno podražil prav vsa živila, prav vse najnujnejšo življenjske potrebščine. Doumerjev načrt je povzročil prvi štrajk večjih in manjših trgovcev v Parizu. Ko je dežela zvedela, da se podraži sol, kruh in tobak, je bilo seveda vse pokonci. Zato sta Doumer in Briand iskala vse mogoče kompromise in pustila, da se je vsak Izgovoril kakor in kar mu je bilo na srcu. Pustila sta vse mogoče izpreminjevalne predloge, da so sami dokazali svojo nemogočnost.
Sedaj se je zaključil prvi del boja. Danes lačne senat in potem zopet zbornica.
Finančna debata v francoski zbornici se je končala s tem, da je zbornica v torek ob 7 zjutraj odglasovala končno finančne predloge, ki jih je sprejela v specialni razpravi in izrazila vladi zaupnico z 258 proti 145 glasovi. Briand je izjavil, da sprejeti predlogi še daleč ae pomenijo izenačenja državnih dohodkov z ^datki.
V	zadnji nočni seji se je še enkrat sestal finančni odbor, da sklepa o Doumerjevem predlogu »plačilnih kolekov«. Doumer je slovesno zagotavljal, da so bo s tem davkom preprečila vsaka nadaljnja inflacija in da je s tem odstranjena in onemogočena finančna kriza.
' Kljub temu slovesnemu zatrdilu je finančni odbor odklonil Doumerjev predlog s 13 proti osmim glasovom. 6 članov se je vzdržalo glasovanja Ta predlog je odklonila tudi zbornica. Zbornica pa je odobrila davek na izvoz z 285 proti 171 glasovom. Socialisti so ta davek pobijali do zadnjega. Glasovanja so se vzdržali. Na predlog finančnega odbora je zbornica v največji zmedi in prerekanju odobrila del davkov, ki jih je predlagal bivši finančni minister Loucheur, in sicer tistih davkov, radi katerih je Loucheur padel.
V	četrtek prične senat razpravljati o finančnih predlogih. Časopisje naglaša dejstvo, da je vlada zahtevala za izravnanje proračuna, kakor tudi za amortizacijo kratkoročnih posojil odobrenje 8.8 milijard frankov. Po tritedenski razpravi pa jo zbornica z največjo težavo odobrila komaj 1.8 nvljarde. Senat mora sedaj veliko luknjo zamašiti z novimi predlogi. Najbrže bo senat priporočil zbornici, da sprejme posamezne predloge sedanjega ali prejšnjih finančnih ministrov. Po razpravi v senatu bo Briand ponovno stopil pred zbornico in ponovil, kar je rekel predvčerajšnjim: »Sedaj sprejmite, ali pa takoj demisijoniram.«
Pariz, 17. febr. (Izv.) Novoizvoljeni poslanec T a r d i e u je znani sodelavec Clemen-ceaujev in njegova desna roka pri sklepanju miru v Versaillesu. Opozicionalno in vladno časopisje poudarja, da bo Tardieu v zbornici takoj igral odločilno vlogo.
TuršJCe meje.
Ameriški admiral Bristol, francoski komisar Henri de Jouvenel in angleški poslanik Lindsay se te dni sestanejo v A n g o r i, da se posvetujejo s turškim ministrskim predsednikom Kemal pašo. Francoski komisar hoče doseči končno ureditev meje med An-goro in Sirijo. Glavno točko razprav pa tvori mosulsko vprašanje. Po poročilih »Timesn« upajo Turki, da bo o tem vprašanju mogoče sedaj mirneje razpravljati, ker so so francosko-turški odnošaji mnogo poboljšali. »Times« pozivajo Francijo, naj opusti svojo trmo v tem vprašanju.
PONAREJEVALCI ZLATNIKOV.
Amsterdam, 17. febr. (Izv.) Policija je odkrila ponarejevalce francoskih zlatnikov, med njimi glavnega storilca Coene. Zlato so dobivali iz Anglije in ga pošiljali nato v Francijo potom aeroplanov, kjer 60 potem iz zlit-nine iz zlata in niklja Izdelovali zlatnike.
BREZPOSELNOST NA ANGLEŠKEM.
London, 17. febr. (lev.) Itevilo brsr.po-eftlnih je bilo dne 9. februarja 1.164.900, kar pomeni Bazadovanje za 00.780 »d prednjih podatkov.
K občinskim volitvam
Nenadoma so bile razpisane volitve v romunske občinske in komilatske zastope. Nihče jih ni pričakoval. Opozicija je bila prepričana, da si vlada, ki je jeseni doživela poraz pri voiltvah v kmetijske in gospodarske zbornice, ne bo upala stopiti drugič pred volivce. Komaj je stopil v veljavo novi zakon o občinski in komltatski upravi in vsakdo je pričakoval, da bo vlada, ld nima za seboj zaupanja ljudskih mas, pustila kake dve leti, da se nova uprava vživi in upelje, potem pa bo ob ugodnem trenutku razpisala volitve in tako dobila občine v svojo roko za celih osem let.
Javnost je bila šo vsa v fantaziji o odstopu romunskega prestolonaslednika in raz-govarjala o vsak dan smešnejših komentarjih, ki jih je časopisje objavljalo o tem dogodku. Opozicija je imela opravka s časopisno cenzuro in obenem trdno verovala na skorajšnji padec vlade. Saj so nacionalisti že sestavili ministrsko listo in program nove vlade, ki da bo nastopila za Bratianuom.
Prevejani ministrski predsednik je bolje poznal razpoloženje mas. Ljudstvo že desetletje ni imelo izvoljenih občinskih zastopov, je bilo z začasno občinsko upravo skrajno nezadovoljno, si je občinskih volitev iskreno želelo in jih težko pričakovalo. To je vedel Bratianu. Vedel je pa tudi, da bo v tistem trenutku, ko bodo razpisane vloitve, izginilo med ljudstvom zanimanje za vse druge pojave v javnosti in državi, le lokalni neposredni interesi bodo stopili na dan. Na to je tem bolj sigurno računati pri ljudstvu, ki je po toliko-kratnem razočaranju izgubilo že vse veselje do državnozborskih volitev in ves interes za državno politiko — občinske volitve pa so nekaj novega.
Pri takem položaju so seveda občinske volitve učinkovale kot bomba. Opozicija, ki je sanjala o vladi, je v konsterniranosti segla po skrajnih sredstvih, da se vzdrži, oziroma da pokaže svojo moč. Dočim so se pogajanja za fuzijo nacionalistov s caranisti vlekla poprej že dve leti in niso vodila do nobenega uspeha, je bil sedaj dogovor čez noč podpisan in razglašen. Pridružila se je tudi skupina generala Avaresca in celotna opozicija je sklenila enoten nastop proti vladi. Pri vsem tem je igrala odločilno vlogo preplašenost pred nenadnim Bratianovim razpisom — drugače si ni mogočo razlagati — kajti razmere v opoziciji niso danes prav nič drugačne kot so bile pred dvema letoma, ko bi bil enoten nastop imel odločilne posledice tudi v državni politiki.
Ta teden se volitve vrše in v soboto bodo menda zaključene. Nekatere rezultate smo žo objavili. Najbolj zanimivi bodo rezultati v mestih v novo pridobljenih pokrajinah. Tod bodo odločevali Judje in narodne manjšine. Narodnim manjšinam je vlada pristrigla peroti s tem, da je že z zakonom določila, da so člani občinskih zastopov poleg izvoljenih, tudi voditelji gotovih upravnih državnih uradov. Vlada se zaveda, da si naklonjenosti narodnih manjšin, zlasti na Sedmograškem in v Bukovim ni pridobila. Vendar je skušala pridobiti njihove glasove z vsemogočnimi obljubami in Koncesijami.
Senzacijo je vzbudil pakt, ki so ga liberalci sklenili z mndiarsko narodno stranko. Če bo ta pakt vlada držala, je s tem prelomila z vso dosedanjo politiko proti tej manjšini. Pakt je bil sklenjen in podpisan 2. februarja. Vsebuje 14 točk. Po tem dogovoru obljublja vladna stranka Madjarom, da bodo dobili pravico mad-jnrskega jezika pri vseh upravnih in sodnih oblasteh prve in druge stopnje povsod, kjer so Madjari v večini ali imajo vsaj 20 odstotkov prebivalstva. Za Mr.djara se šteje vsak, ki izjavi, da pripada tej narodnosti, tudi Judje. Madjarske cerkve dobe popolno avtonomijo, vrne se vse premoženje madjarskih cerkva in cerkvenih občin. Madjsrskim kulturnim društvom, gledališčem, šolam in drugim prosvetnim združenjem vrne vlada vse konfiscirano premoženje, zlasti poslopja in druge nepremičnino in jamči vsem tem organizacijam svoboden razvoj. Vsi zakoni in ministrske naredbo so morajo objavljati tudi v madjarskem jeziku. Agrarna reforma se ne izvede nad posestvi pod 30 johov, oziroma, če bi bilo to nemogoče, morajo sedanji lastniki dobiti za odvzeto zemljo odškodnino po dnevni tržni ceni. Vlada mora skrbeti v Sedmograški in Banatu za madjnrske sodnike, vpisi v zemljiško knjigo se izvršujejo na zahtevo v madjarskem jeziku. Vlada dopušča madjarske firme in označbe nlic in vladna stranka se zaveže, da bo v madjarskih mestih glasovala za madjarskega župana.
Razumljivo je, da je ta pakt v romunski javnosti dvignil silno razburjenje. Opozicija ga izrablja med romunskim prebivalstvom v agitacijo proti vladni stranki. Liberalni voditelji že hite izjavljat, da pakt ni podpisan, dočim druga stran odločno trdi, da pakt obstoja in da so le pod tem pogojem Madjari glasovali skupno z liberalci. Vsekako jc pakt značilen za manjšinjsko politiko Madjarov in politično moralo vladne stranke.
Neposrednih političnih posledic teh volitev še ni mogoče presoditi. Opozicija se nadeja, da bodo pokazalo vsnj tolik odpor proti sedanji vladi, da *• kralj ns bo upal Bratianuu dati vodstva prihodnjih drZavn»zborskih y«litev. T« je	Knjti Bratianu že sednj progla-
ša, da opozicija zastonj pričakuje državnozbor-
ske volitvo, ker jih ne bo, ker liberalci hočejo brez volitev vladati vsaj še dve leti.
Romunsko ljudstvo, ki je izgubilo že vso vero v parlamentarizem svoje države in postalo v veliki meri brezbrižno za politično delo, bije ta teden obupen boj za zadnji ostanek svojega vpliva v politični upravi — boj za občino. V soboto bodo volitve razen kakih izjem končane. Želimo, da bi bile te volitvo korak tega zatrtega naroda k oprostitvi iz pesti aristokracijo in vezi samopašne veleposesti in kapitala.
Madjarska afera.
Vaszonyjeva atentatorja.
Madjarski parlament, odkar obravnava ponarejevalsko afero, ni več podoben parlamentu. To je samo zbor divjih kričačev in pretepačev. Opozicija ne neha vpiti: »Pfuj, demisionirajte!« Vladne stranke pa prirejajo bolj smešne kot resne ovacije, da bi parirale nastop opozicije. Divjo sliko je kazala zbornica, ko je pretresala atentat na poslanca Vaszonyja. Opozicija je dolžila vlado, da hoče atentat slikati javnosti in inozemstvu kot majhen poccstni incident brez rveze s sedanjim stanjem, zlasti pa brez zvc.ia s ponarejevalsko afero, dasi je jasno, da jc bil Vaszo-ny napaden, ker je kot član parlamentarnega preiskovalnega odbora ostro nastopal proti osumljencem, ki so prijatelji sedanje vlade in njene večine.
Na tej seji je bil najzanimivejši govor poslanca Rassay, ki je pokazal zanimivo sliko obeh atentatorjev. Atentatorja sta Ludvik Varaay in Franc Molnar. Oba sta znani osebnosti. Varnay je zadnje dni organiziral po deželi mlade ljudi in jih formiral v čete, češ, da gre za veliko narodno manifestacijo. Za kaj mu je šlo, to doslej še ni znano. Varnaya je državni upravitelj Horthy odlikoval z naslovom junak (poseben naslov za odlične bojevnike Horthyjevih belih čet), Molnar pa je aktiven član organizacije probujajočih se Madjarov. Isti Molnar je bil vsled zločina ponovne goljufije obsojen na dve leti težke ječe in pet let izgube državljanske časti, toda dejansko ga ni dosegla nobena pazen, ker ga je budimpeštansko državno pravdništvo am-nestiralo. Državno pravdništvo se v dotičnem amnestijskem odloku sklicuje na odlok, ki izrecno izvzema od vsake pomilostitve vse tiste zločine, ki so napravljeni iz koristolovnih namenov. Odlični prijatelji — med njimi vojni škof Zadravecz — so vložili na drž. upravitelja tedaj prošnjo za pomilostitev. Te prošnje Horthy še do danes od 1. 1920. ni rešil.
Poslanec Payer je pri tej ugotovitvi vzkliknil: Nekateri ponarejajo, drugi kradejo, tretji pa goljufajo. Lepa banda.
Nova osumljenca grof Teleky In baron Lang.
Tu so se raznesle vesti, da je v ponareje-ralsko afero zapleten tudi legacijski svetnik romunskega poslaništva v Parizu baron Baltazar Lang. Lang naj bi bil tisti človek, ki ga aretirani Jankovicz navaja v svojem dnevniku, da sta se sestala na Dunaju in skupno delala načrte o razpečevanju ponarejenega denarja. Na zadnjem sestanku sta sc madjarski poslanik v Parizu ICoranyi in Briand predvsem bavila z Langovo vlogo v ponarejevalski aferi.
Mnogi sumijo tudi grofa Telekyja, da je bil neposredno zapleten v afero. Izpoved tajnika Raba je sum potrdila. Grof Emerik Ka-roly v javnem pismu izjavlja, da mu je znano, katere visoke osebnosti, ki doslej še niso aretirane, nosijo še velik delež krivde. Javnost tolmači, da jc Karoly pri tem mislil na Te-letkyja. Teleky se je sestajal tudi v Berlinu s ponarejevalcem Schulzejem.
Na pritisk francoskih kriminalnih organov sc je izvršila tudi hišna preiskava v Ge-rosovem stanovanju. Tam je policija našla dozo za cigarete z napisom: »Vsevedežu Gero njegov iskreni prijatelj grof Pavel Teleky.«
Pod težo vedno novih sumljivih pojavov je včeraj Teleky na policiji izjavil, da ga je Windischgratz pred leti res obvestil, da namerava iz nacionalnih motivov začeti ponarejati franke, da pa kasneje ni nič vedel o celi stvari, dokler ni škandal izbruhnil na dan. Javnost pričakuje, da bo grof Tcleky v najkrajšem času aretiran.
Preiskovalni odbor narodne skupščine bo te dni končal svoje delo in 6estavil poročilo. O vseh sejah se vzdržuje popolna tajnost. Opozicija bo skoro gotovo sestavila oddvo-jeno mišljenje.
Francoski delegati izjavljajo, da z rezultati preiskave še vedno niso zadovoljni. Zastopniki francoske narodne banke hočejo na vsak način še ugotoviti, kam je izginilo 6000 komadov novčanic, in kam je prešel usodni kliše. Zastopniki naglašajo, da ne smejo zapustiti Madjarske, dokler zadeva ne bo do konca pojasnjena.
»Bratovska zveza«.
Berlinski »Vonviirls« objavlja senzacio-nelnc vesti, da je na Madjarskem prišla na dan trjna zarotniška organizacija, ki nosi naslov »Bratovska zveza*. »Bratovska zveza« ima namen s tajnimi sredstvi ln po tajnih potih doseči tiste madjarske zunanjepolitične cilje, o katerih v javnem življenju ne bo mogoče niti razpravljati, niti pripravljati sc nanje. Predvsem naj bi »Bratovska zveza« imela j vse pripravljen®, da v ugodnem trenetkm za-j sede tista ozemlja, ki co po svetovnem pre-' vratu bila odtrgana »d bivšega kraljestva ia
dodeljena drugim državam. Značilno je, da ▼ tej »Bratovski zvezi« sede lepe vzajemnosti pristaši vseh strank, zastopniki vlade in opozicije. Predsednik »Bratovske zveze« je grof Pereny, člani izvršilnega odbora pas Arpad Gailoviczy, Ludvik Fischer, Julij G8mb8s, Slg-mund Endre, Deziderij Kovacicz, Aleksander Mandoky in Nikolaj Majtehny. Član te tajne organizacije je tudi grof Bethlen, bivši policijski šef Nadossy, zaprti vodja kartografič-nega instituta general Haits, in tudi škof Zadravecz. Enakopraven član teh visokih gospodov v »Bratovski zvezi« je tudi znani mo-rilcc Ivan Hejfas in vodja operacijskega oddelka v vojnem ministrstvu polkovnik L. Fischer. »Vorwarts« trdi, da je Fischer dejanski inspdrator in vodja ponarejevalske afere in da je »Bratovska zveza« tisto gnezdo, kjer se je skoval peklenski načrt za ponarejanje tujega denarja.
* * *
Budimpešta, 17. febr. (Izv.) Pri pojasnilu o napadu na poslanca Vaszonija je notranji minister Rakovski izjavil, da bo policija storila pri preiskavi popolnoma svojo dolžnost. Ne bodo kaznovani samo dejanski krivci, temveč tudi oni, ld so bili pri napadu udeležen1 kot povzročitelji in zasnovatelji.
Budimpešta, 17. febr. (Izv.) Na današnji skupščinski seji je prišlo do burnih prizorov in velikih nemirov, ker so opozicionalni poslanci interpelirali, kaj misli vlada ukreniti proti demonstracijam, ki se pripravljajo kot znak zaupanja do ministrskega predsednika Bethlena. Socialdemokrat Payer je dokazoval, da se demonstracije spretno organizirajo in da so dobili migljaj, da se teh demonstracij udeleže tudi državni uradniki. Opozarjal je, da bi mogle demonstracijo za vlado izzvati v inozemstvu mnenje, da ogrski narod simpatizira s ponarejevalci. Ko jo dobil besedo grof Bethlen, so ga poslanci sprejeli a klici: »demisijonirajte!« Bethlen je rekel, da vlada o demonstracijah nima še nikakih uradnih poročil in da demonstracij ne misli prepovedati. V zbornici je bil velik nemir in so opozicionalni poslanci opozarjali vlado, da mora računati na protidemonstracije.
Budimpešta, 17. febr. (Izv.) Parlamentarni preiskovalni odbor je imel danes sejo od 5 do 9 zvečer. Odbor je razpravljal o atentatu na člana tega odbora posL Vaszonyja in zahteval, da se uvede stroga preiskava, ker je bil napad izvršen predvsem radi tega, ker je poslanec ostro zahteval, da se preiskava proti ponarejevalcem izvede odločno in natančno. Na seji sta bila nadalje zaslišana Teleky in Gombtts. Prihodnja seja je sklicana zd'3,8. fo bruarja.
Zanimiva izjava avstrijskega
kanclerja.
Dunaj, 17. februarja. (Izv.) Na današnji seji parlamentarnega odbora za zunanje zadeve je podal poročilo o zunanjepolitičnem položaju kancler Ramek in je pri tem govoril tudi o zadnjem Mussolinijevem govoru. Poudarjal je, da je avstrijska vlada vedno spoštovala tuje zadeve in priznavala Italiji njeno pravico na južno Tirolsko. Če je Mussolini trdil, da iščemo sovražnosti, jc ravno nasprotno res, ker smo vedno hoteli imeti najboljše odnošaje do svojih sosedov. Zato smo vedno spoštovali vse pogodbe, tudi ono, podpisano v San Germainu. Mussolini je pozneje svoje izjave omilil in rekel, da Italija ne misli biti ofenzivna, da bo samo branila, da se sedanje stanje nc spremeni. Avstrija naj bo prepričana, da ne bo noben italijanski vojak prekoračil Brennerja. Avstrijska vlada je pomirljivo izjavo g. Mussolinija vzela na znanje. Minister Ramek je nadalje izjavil, da bo v kratkem obiskal Berlin. Nemčija je edina soseda, kateri po vojni še ni bil izvršen noben obisk in bi bila anomalija, če bi se v to nc porabila prva priložnost, ki se bo nudila. Glede priklopitve k Nemčiji je kancler izjavil, da ve, do kakšnih težkih posledic bi to dovedlo Avstrijo. Vlada bo predvsem izpeljala trgovsko pogodbo z vsemi sosednimi državami in bo s tem dokazala, da ji je za prijateljske zveze z vsemi sosedi. Najprvo bo sklenjena trgovska pogodba s Švico.
GRČIJA PLAČUJE!
Sofija, 17. febr. (Izv.) Grška in bolgarska vlada sta se dogo\ orili, da bo Grčija plačala od Društva narodov določeno odškodnino radi vpada v Demir Kapu v obrokih. Prvi obrok bo Grčija plačala takoj, drugi obrok pa šele J. marca 1927. Kot prvi obrok bo morala plačati 15 milijonov levov.
NOVE ZRAČNE LADJE.
WRshingtcn, 17. febr. (Izv.) Ameriški proračun določa za zgraditev novih zračnih ladij tekom 2 let 100 miljonov dolarjev kredita. Zgradili bodo 2 zračni ladji, ki bosta po velikosti presegali ladjo »Slienandoah«. Poleg tega bodo zgradili 100 aeroplanov.
MRAZ NA SEVERU.
Berlin, 17. febr. (Izv.) Vsled mraza v so-vernih delili Evrope je zopet zamrznilo morje in je več parnikov prišlo v težek položaj. O dveh nemških parnikih ni nobenih porodil in jih smatrajo za potopljene.
Kupu ste srečke m Orlovski staiosi!
A Pojasnilo in odgovor nam je dal včerajšnji »Narodni dnevnik« na naš torkov članek o slovenski fronti, v katerem smo med drugim izrazili tudi mnenje, da gre vsak slovenski intoligent, ki se zaveda svoje narodne dolžnosti, danes lahko z SLS; kar je toliko in toliko slovenskih inteligontov, sledeč sVo-jemu zavestnemu slovenskemu prepričanju in zavedajoč se potrebe, da se čim bolj okrepi slovenska front«, tudi že storilo. Po naših mislih jo torej že dovolj, da je tu pozitivna slovenska zavest; iz te zavesti le more dozorevati in je pri tolikih slovenskih inteli-gentih že tudi dozorelo spoznanje, da je njihovo mesto tudi politično danes tam, kjer' je ogromna večina slovenskega naroda. — »Nar. dnevnik« pa tega no uvideva in piše: »Taka misel bi so mogla propagirati samo za slučaj, da bi imeli tu res slovensko stranko, ki bi tudi vodila samo vseslovensko politiko. Taka stranka pa SLS ni, ker njeno načelo je še vedno, da je vsak Slovenec tudi katolik, in da je samo v skladu s slovenskim programom, če se ta krije s katoliškim.« — Konstatlramo, da gre v predmetu naše debato x »Nar. dnevnikom« zgolj za vprašanje enotne slovenske fronte v s vrbo izvojevanja avtonomije za Slovenijo. Mi vsaj smo »N. D.« tako razumeli, da zastopa tudi o« to misol. Naj se torej drž! tega čisto državopravnega, oziroma političnega vprašanja, ki ni s katolicizmom v nikaki direktni zvezi. Gre tu za enotno slovensko fronto, nič drugega; ker le na tej fronti je mogoče izvojevati Sloveniji položaj, ki jej gre, in ki ga pod centralizmom nima in nikoli ne bo imela. Ostani nvo torej na tej čisto politični podlagi, razpravljajmo o slovenski fronti, in pustimo tu na strani vse momente svetovnega naziranja. S tega stališča smo torej izrazili mnenje, da ne more biti za slovenskega Inteligenta, ki mu je kaj do slovenstva in njegovib najbistvenejših interesov, nobenega pomisleka in zadržka, da ne bi se orientiral na stran SLS. Toliko »Nar. dnevniku« v pojasnilo, da se bomo bolje razumeli.
movice
Helena KoHer in predsednik Cottfidgo.
Slika predstavlja slavno slepo pisateljico in boriteljico za ženske pravice Heleno Keller s predsednikom Coolidgom v Washingtonu.
man«
Dr. M. Malnerio
Divna je naša Boka Kotorska. Presenečen gledaš z ladje lepa mesta ob njenih zalivih, posebno v notranjih, občuduješ velike, prelepo, v benečanskem slogu zidane palače, ponosne balkone, na galerijah stebrišč slonečo terase, dvo- in trinad.stropne hiše ob beli cesti kraj morja, starinske božje hrame z visokimi stopnišči in belimi ograjami na njih.
Še v svečanu rumene na drevesih oranže ist citrone, šetajoč se po obali ob lepih solnč-nRi dnevih vdihuješ kot balzam mehak zrak in obSuduješ to veličastno naravo. Z visokega krova »Bistrice« -— bele ladjo — kroži tvoj Pogled po ogromnih skladih sivega razbrazdanega skalnatega gorskega venca, ki obdaju Boko z opikim, zelenim pasom njivic in vinogradov, z logi oljk, kostanjev, murv, oranž, ci-tron, pinj, smokev in lovorja. A tam na jugovzhodu zre na ta divni svet orjak I,ovč®n, s «neženo č opico, sloneč kot naš starodavni Klek. V ognjeni rožnati barvi žaro vzhodni vrhovi tega gorskega venca ob zahajajočem »olncu.
Toda iibo je v toj deželici, vse tiho. liho. Tudi ladjo, hrti poix>brodi plovejo neslišno, resno, žurno, skoro bi rekel plašno; kot da bi se iu nc hoteli dolgo muditi.
Pristopiš v Porastu k eni izmed najdonosnejših p«.iač. Vrata so zaprta; okna niti nimnjo lesenih dolov, Mize pristopiti ne mo-% uobette atrnai, noter pogledati ne mo-
k Materinski dan. 25. mnrea bodo vsa društva Javantinske škofije proslavljala materinski dan, dan naiiih slovenskih mater. Vsi člani po vseh društvih tekmujejo med seboj, kako bi kolikor mogoče vzneseno in prisrčno pozdravili svoje matere v prosvetnih domovih. Po vsej pravici, saj naši društveni hrami dobivajo ogenj in ljubezen do prosvebiega dela iz največjega hrama prave krščansko prosvete in ljubezni, ki je vzidan v arcih slovenskih mater. Iz njih se nevidno preliva v naše društvene sobe, po njih raste in pada. Zato naši mladi člani vedo, da nobena njihova proslavitev ne bo zadosten izraz časti in dike naših mater.
ic Umrla jo drve 15. februarja v Zgoniku pri Proseku (na Primorskem) gospa Karlina B u t k o v i č, mati župnika Petra Bulkoviča, pisatelja in urednika (»Domna«). Bila je prava slovenska mati: delo in skrb je bilo njeno življenje, ljubezen in vedro lice ji je bila luč v vseh borbah. Mo&ia, prava svetopisemska žena, ki ni nikdar klonila pod križem, zaeno pa nežna kot dete. Kdor jo je kdnj videl in užival njono gootoljubje, ki za gosta ni poznalo moj«, kdor je v tem, od let rasoranem licu gledal veseli trepet pravega kraškega smeha, ta je ni več pozabil. Počivaj v Bogu, ti plodna slover-eka korenina! Ua bi nam rodila primorska tla šo takih! — Pisatelju sinu Petru pa naše gorko sožalje!
~k Odlikavanje. Predsednik ČRS dr. Ma-saryk je podelil don J. Biankiniju kcmaader-sfci red Belega leva. To odlikovanje sta imela dosdej v Jugoslaviji samo kralj in prof. Cvijič.
■A* Beda slov enakih promogarjev. V an-traoitndi premogovnikih v Panami traja Strajk že celih šest mesecev. Na delavstvo pritiska velika beda. Prizadstih jc tudi veliko slovenskih družin s številnimi otroci. »Amer. Slovenec« je uvedel zanje pomožno akcijo.
■jfc Iznajdljivi fan'jo. V nekem kraju so fantje na pustni torek popoldan oblekli konja v maškaro, na glavo so mu nataknili smešno živalsko masko, na hrbet pa so mu privezali sledeč velik napis: »Zakaj ne kupim srečk za Orlovski stadion? Zato, ker sem pustna šemak Konj/- so vodili po vasi, pri tem pa so prodali blizu 200 srečk.
k Mohorjev* iimrba je imela letos v Raki 80 članov, torej dobra 2 odstotka. Ker pa niso bili izkazani, se je koledar zanje posebej tiskal in so ga doMli za nameček vsi člani vezanega. Zato pa bo letos narastlo njih število na 3 odstotke.
•k Roko mu je odresuda. Sredi gorjunsko-ga gozda v tako zvanih Kobilah stoji cirkular-na žaga lesnega podjetnika g. ' Heinriharja, kjer se ja pripetila pretekli petek težka nezgoda. 18 letni delavec Jože Golob je imel opravka na skladu parketnih desk. Pri tem so se deske nepričakovano zrušile, zaradi česar je Golob priletel pred cirkular tako nesrečno, da mu je dobesedno odrezal desno roko v zapestju. To je že drug slučaj nezgode, ki se je pripetila na tej žegi. Ponesrečenca so prepeljali v kandijsko bolnico usmiljenih bratov.
k T&tvina na vl&ka. Med vožnjo z Zidanega mosta v Ljubljano je bila ukradena Marku Brniču iz Livna usnjena listnica, v kateri je imel pot bankovcev po 100 francoskih frankov, bankovec za 1000 Din, 12 bankovcev po 100 Din in dva potna lista na imeni Marko Brnič in Josip Brnič, oba vidirana od francoskega konzulata v Zagrebu.
•jir Ponesrečen rudar. V ljubljansko bolnico so pripeljali rudarja Tomaža Potočnika iz Ilomberga. Mož ima težke poškodbo na desni roki in po obrazu. V rudniku je predčasno eksplodirala mina, ko je mož še pospravljal na mestu razno orodje.
reš. Tu ne prebiva nihče. Fač je nekdo na terasi, s papirji v roki in s svinčnikom, gleda v te papirje in premišlja. Mimo pride sosed, rekoč: »Kaj premišljaš in študiraš te razvaline? Poruši raje vse!« Mož na verandi pa mu odgovori: »Čemu? Snj se da vse še popraviti! Niti samega kamenja ne dam za pol milijona!«
Ozreš se natančneje po mestu: tudi veliko drugih hiš je zaprtih, nekaj jih je celo brez streh; morda jih je zapuščenih več kot tretjina...
Grom dalje ob morju- k dvonadstropni palači. Nnd vhodom starinski napis in grb. Stopim noter skozi odprla vrata. Tudi tu je vse prazno, zapuščeno... Majhne, obokane starinske sobe s kamenitim tlom. V prvo in drago nadstropje ne morem, ker ni stopnic; vse pramo. Pogledam še v zadnjo sebo v pritličju. še dosti svetio! Toda kaj je to? — — Stara, črna, zlato obrobljena, ua pol odprta, kovkvasta, zunanja — mrtvaška rnkev!--
Zato da jo slika popolna: podoba smrti, zakletega gradu!
Pozneje mi je posedal ribič, da jc to palača conte Visooviča; ona rukev, ki je služila za prevažanje umrlih rodbinskih članov, se je nahajala prej v zgornjih prostorih; pa se je strop udri in rtikev je padla s stropom vred v pritličje.
Na pobočju hriba za Per.vtom re dviga proti nebu vitek kameni t viole — ?■ »biskupske« cerkve! Pa saj je za 2i kvijo spodaj tudi videti cerkev s glavno ladjo, zazidana od vseh str;
k Ukraden vol. Posestniku Alojriju Au-
žlovarju na Brezju pri Sv. Križu jo bil ukraden iz hleva beloaivkast, tri in polletni vol, vreden 5000 Din. Sled vodi čez Dolo in Sa-poto proti Vrhovem. Po sledi se je poznalo, da je bil en sam tat, ki je nosil kovane čevlje št. 38.
k Siečo dosasote v bogati loteriji »K&tol. prosvetnega društva v Sv. Potru pod Sv. gorami«, katera vsebuje 250 dragocenih dobitkov v vrednosti 50.000 Din. Z srečko, ki stane samo 5 Din morete zadeti krasne dobitke kot: pohištvo iz češujevega lesa, šivalni stroj »Sin-ger«, vrečo 20 kg kave, pitanega prašiča, 200 1 vina, balo platna, salonako uro, vrečo moke, obleke, perilo, čevlje, odeje, servise, moško kolo, daljnogled, zaboj mila itd. Da so z razpecavo srečk čim prej konča, dobi v»ak-do, ki naroči 10 Brečk, tri srečke brezplačno. Pišite potom dopisnice na »Loterijski odbor v Sv. Petni pod Sv. gorami«, ln naročite čimveč srečk. Srečkam se priloži položnic« za plačilo. Ne odlašajte!
•k Tačka n«3r«ia na beljrajski aestpi žo-leznioi. M moli pondeljek j® v Belgradu prišel pod cestno železnico 151«tni dijak MUorad Mi-loževič. Tramvaj mu je odreaal obo nogi jml kolenom. Dečka so prenesli v bolnico, kjer je pa v par minutah izdihnil. Miloševič se je bil hotel tramvaju isojniti in skočiti čot progo, pri teui jo pa padel in predan se je mogel dvignili, je pridrvel tramvaj in ga povozil.
-k Objava. Radi p^množitvo stanja rib prepovedujem izvrševanje ribolova na v?a dosedaj izdana dovoljenja v revirju kranjske mestne občine št. 14. Kokra, od Pavfilarjeve-gn jezu v Kranju do jezu tovarno Zabret v Britofu ter vseh njenih pritokov, pripadajočih temu revirju. Obenem opozarjam vse ilegalne ribiče tega revirja, ki so se dosedaj vedno zanašali na odpustljivost prejšnjega zakupnika, da jih fcodo moji nadzorovalni organi brezobzirno zasledovali in ovadili orožništvu. — Kranj, 17. februarja 1926. — Rudolf Jeglič, zakupnik ribolova Kokra št. 14.
•k Prodaja čevljev tovarn Peter Kozina in Ko. po znižanih cenah v trgovinah Aleksandrova cesla 1 in Breg 20 se izjemno podaljša do konca tega meseca, ker se do sedaj ni moglo vsem odjemalcem postreči. na kar se
opozarja cenj. občinstvo.	1043
*
Uživati naslade ni Slovenka znala,
dokler čokolade »Mirim« ni poznala 1 *
Če ti pustni hopsaaa in bal Živcc je in mošnjo končal, Z zadnjim cvenkom porožljaj, Novo moč ti dal bo *Buddha« čaf
0 Amundienavo ekapedioijo na Severni
tečaj bomo videli v petek zvečer ob 8 v Ljudskem domu pri XII. Prosvetnem večeru v skioptičnih slikah. Predaval bo priznani predavatelj g. prof. Š a r a b o n. Ker je vprav v teh dneh postala erkspedicija na severni tečaj zolo aktualna zadeva, zato bo g. predavatelj hkrati podal tudi zgodovinsko genezo vseh ekspedicij. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni Prosvetne zveze na Miklošičevi cesti št. 7.
© 700 letnico sv. Frančiška Asiškcga bodo slovesno praznovale vse ljubljanske pro-svotne in verske organizacije v nedeljo 21. t. m. v veliki dvorani »Uniona«. Začetek ob pol 6 zvečer, konec ob 7. Na sporedu so god-bene točke, solospevi, slavnostni govor in predavanje s skioptičnimi slikami o kulturnem delovanju oo. frančiškanov med Slovenci. S tem sc začenjajo po naših društvih proslave na čast socialnemu svetniku sv. Frančišku.
ne moreš priti blizu! Samo glave stebrov pričajo o nekdanji klasični lepoti.
Morda jo veselej.ši pogled na mor jo? Glej tam dva prijazna otočiča! Toda tudi tu se nahaja na prvem otoku — zapuščen samostan ...
Prelepa pa je cerkvica na drugem otočku, zidana v bizantinskem slogu. Čudovita je legenda o cerkvici Sv. Gospe in povest o postanku tega otoka, narejenega umetno sredi nad morskimi globočinami. Cerkvico krasi 49 slik umetnika Trifoua Kokalje (1061 do 1713), Peraščana. — Vse polno zaobljublje-nih zahvalnih srebrnih tablic, s podobo ladje na viharnem morju... Na praznik Sv. Gospo, dne 15. avgusta vsacoga leta, pa oživi ta otoček; takrat se pripelje sem na ladjah in barkah toliko naroda, da ni za vse niti prostora. Ta cerkvica hrani čudovito podobo Matere božje z Jezusom v naročju, vse obloženo z zlatom in srebrom, da se vidite samo obe glavi; a na diademu bere;; v gotici pisane besede: »Ave Maria, gratia plena!«
Skrivnostno zgodovino ima tudi od Pe^-rastn 5 km oddaljeni Risan, kjer je preživela na »carini« svoje zadnje dneve ilirska kraljica Tevta. En del mesta leži pod morjem. Pravijo, da je videti ob lepem in mirnem vremenu razvaline hiš in zvonika na dnu morja. Ribič pa, ki je tam česlo lovil ribe in globoko metal mreže, pravi, da ni opazil nikoli kaj tncega; pač pa, da je videti s hriba, kadar zavlada popolna tišina nn morju, prazno morsko dno. Valovi so gotovo pokopali pod seboj vse hiše in stavbe in izravnali morsko dno...
O Vstopnico za veseloigro s petjem v potih dejanjih »Številke gospe Rožmarinke«, ki jo vprizori Ljudski oder v Ljubljani v nedeljo ob pol 4 popoldne, se dobe od danes naprej in sicer čez dan v društveni nabavni zadrugi v Ljudskem domu, II. nadstropje, od 5 do 7 zvečer pa v pisarni Ljudskega odra, I. nadstropje. Občinstvu se nasvetuje, da si preskrbi vstopnice že v predprodaji.
0 Slov. kat. akad. stnro-.instvo v Ljubljani. V petek 19. t. m. ob 8 zvečer predava v Akademskem domu — dvorana — Miklošičeva cest« 5, dr. A. Brecelj: »Problem Slove-nov v Italiji«. Vabimo vse člane, akademike in po njih vpeljane poslušalce. — Odbor.
O Kiilturao-politični klnb. Sklicujem se-stanek za danes ob pol 6 v klubovi sobi (Akademski dom). — Predsednik.
O Muzejsko društvo za Slovenijo ima svoj redni občni zbor 5. marca 1926 ob 17 v mali posvetovalnici mestoega magistrata. Dnevni red: 1. Poročila funkcionarjev, 2. volitve, 3. alu&jjnosti. — Tajnik.
O Sr»5ke za Orlovski stadion se dobe tudi pri upravi »Slovenca:. Kdor jih naroči pismeno, naj piše na Orlovsko podzvezo v LJubljani, Ljudski dom ali na Društveno nabavno zadrugo iatotam. Na deželi se dobe srečke pri vsakem orlovskem odseku in orli-škem krožku ter pri hranilnicah. So po 10 dinarjev.
O »Pri Štrajseljcu«, slaroznani gostilni na Poljanr.h, je bila v torek zvečer mala hišna alavnost. Izvršilo se je namreč slovesno odkritje originala slike »Štrajzelj«, ki jo je bil nedavno prinesel »Ilustrirani Slovenec«. Pa jo tega slavnostnega večera bilo tam zbrano veliko omizje stalnih gostov v prijateljski zabavi, kjer se je v prisrčni slovenski domačnosti manifestirala vsa velika priljubljenost Jožeta Kozaka in njegove g. soproge — staršev naših pisateljev Juša in Ferda Kozaka.
O Društvo za gradnjo delavskih hiš je imelo svoj občni zbor dne 15. t. m. Dolgoletni člaa in predsednik društva Josip Kosler je zaradi obolelosti odložil predsedniško mesto, kar je odbor z obžalovanjem vzel na znanje in ga je izvolil za časlnega člana društva. Na njegovo mesto pa je bil izvoljen za predsednika g. Fran P e t e r c a , trgovec in veleposestnik v Ljubljani. V odbor pa je bil soglasno kooptiran g. Jernej Kopač. Društvo je v svojih skromnih razmerah napredovalo tako, da se bo v najkrajšem času zopet pečalo z vprašanjem graditve delavskih stanovanj. K sreči ima društvo v zadostni meri na razpolago gradbenega sveta in zadostno mero razumevanja za te potrebe in tudi' prihranjenega kapitala.
O Državna posredovalnica za delo v Jjjub-Ijani. V času od 31. januarja do 6. februarja je bilo razpisanih 57 prostih mest. 119 oseb je iskalo dela, v 33 slučajih je urad posredoval z uspehom in 13 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 6. februarja je bilo skupaj razpisanih 410 prostih mest, 687 oseb je iskalo dela, v 346 slučajih je urad posredoval z uspehom, 87 oseb je odpotovalo.
0 Zatiranjo gosenic in drugega škodljivega mrčesa. Mestni magistrat ljubljanski opozarja posestnike in najemnike zemljišč na tozadevni razglas, ki je nabit po mestu.
O Vlom v Aloševčevi ulici. V hiši št. 29 te ulice stanuje Ana Pelkovičeva, ki vodi gospodinjstvo svojemu stricu Jakobu Malovrhu. P končanem kuhinjskem delu je pustila zvečer kuhinjsko okno odprto, da se kuhinja čez noč dobro prezrači. Ko pa je prišla zjutraj v kuhinjo in pogledala skozi okno, je opazila, da je k oknu prislonjena lestev. Takoj nato je ugotovila, da jih je poselil ponoči neljub obiskovalec. Tat je k sreči ostal samo v kuhinji, ker si bržkone ni upal naprej in je odnesel samo nekaj obleke in perila.
O Poskusen samomor. Josip Kovač, delavec in čolnar iz Podpeči, jo prišel k po;est-
Tudi nekdaj bogato mesto Prčanj, pa Dobrota iu Ljuta, celo Muo napravljajo utis zapuščenih mest.
Tukaj toliko praznih hiš, drugod pa stanovanjska beda.
Ni je več — nekdanje bogate pomorske aristokracije! Parobrod je izpodrinil jadrenja-čo iii izpodrezal domačinom vir dohodkov in blagostanja; lastniki so se deloma izselili, bogatejši celo na Angleško, hiše so začelo propadati in prebivalstvo je obubožalo.
A kmet je ostal na svoji skalnati grudi. Vse upa na boljše čase.
Tam v ozadju, na obali resnega Kotora, čujee z broda doneti zvonka povelja slovenskega strojnika g. Ferlež;:, ki zabija z nadčloveško močjo železobetonske stebre v odporna morska tla, polagajoč mestu in okolici boljšo bodočnost.
A v vosebjših, manj ostrih in manj vlažnih zalivih Boke manevrijajo brodovi naše mlade mornarice, sledeč poveljevanja morda pretežno — slovenskih častnikov ...
nsot«. |.rr/.»od«Je KO	||n0 P-M"-'"' • " ^ .vifanlna
:nil /.ni ni
iii^ls^^SS-iHH
niku Ferdinandu Žitniku v Črni vasi 48 na obisk k njegovemu sinu. Povedal je, da je našel, ko se je vračal s čolnom iz Ljubljane domov nasproti hiše št. 10 nekega mladega moškega, ki je bil že do ramen v vodi. Veslal je k njemu in ga potegnil iz vode. Mož je bil že popolnoma nezavesten. Prepeljal ga je na drugi breg, kjer so nato s pomočjo tovarišev prenesli nezavestnega utopljenca v bližnjo Žitnikovo hišo. Ker ga nikakor niso mogli spraviti k zavesti, so poklicali stražnika, ki je poklical rešilni voz in so odpeljali moža v bolnico. Tam so ugotovili, da je ponesrečenec neki Vladimir Privšek, bivši slaščičar v nekem ljubljanskem hotelu. Ko so mu v bolnici izprali želodec, so ugotovili, da je pil neko strupeno tekočino in se je hotel uato še utopiti. Kaj je napotilo fanta do tega brezupnega koraka, ni znano. Privšek je iz-ren vsake nevarnosti.
O Tatvini koles. Iz garaže »American moto rs < v Ljubljani je bilo ukradeno Ignacu Trampužu kolo znamke »Kinta«, vredno 2000 dinarjev. — Nekemu trgovcu z Gorenjskega pa je bilo ukradeno kolo med tem, ko je na-kupoval v neki trgovini razno blago in je pustil kolo zaklenjeno ob vhodu trgovine. Kolo je znamke >Puch«, vredno 2250 Din. Tat je odpeljal tudi zavoj perila in blaga, ki je bil privezan na kolesu.
O Izgnana je iz policijskega okoliša ljubljanskega za nedoločen čas Terezija Sadar, doma iz Škocjana, samska perica, ker je bila že večkrat kaznovana radi tatvine in goljufije.
O Žepar v gostilni. V reki ljubljanski gostilni je bila izvršena predvčeranjim izredno predrzna žepna tatvina. K nekemu gostu se je pridružil mlad človek in je trdil, da ga dobro pozna, vendar da se že nista dalj časa videla in ga gost več ne spozna. Med vedno bolj živahnim razgovorom pa je ukradel neznani znanec gostu iz notranjega žepa suknjiča listnico, v kateri je imel mož 800 Din gotovine in več trgovskih in drugih listin.
□	Odličen gost v Mariboru. Včeraj je dospel semkaj belgrajski nadškof Rafael Rodič in se je nastanil v mariborski škofijski palači.
□	Volivni imeniki. Volivnik imenikov za mestno občino mariborsko okrožno sodišče ni potrdilo, ampak je naročilo magistratu, da jih na novo prepiše. Magistrat sestavlja sedaj nove volivne imenike. Obenem bo naložena tudi posebna kartoteka volivcev.
uQ Porotno zasedanje se prične 1. marca 1926. Po javljenih slučajih bo tudi to porotno zasedanje primeroma kratko.
□	Petkov prosvetni večer radi tehničnih težkoč ta petek odpade.
□	»Sovraštvo«, delavsko igro v 3 dejanjih, bo vprizoril »Ljudski oder« v Mariboru v nedeljo 21. februarja ob pol 8 zvečer v dvorani Zadružno-gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6. Vstopnice se dobe v predpro-daji v pisarni Prosvetne zveze.
□	Poroka. Danes se poroči v stolnici g. 'Anton Arzenšek, železniški uradnik v Mariboru, z gdčno Marijo Safrin, zasebnico.
□	Postne pridige. V stolni cerkvi se vrše postne pridige in sicer vsako nedeljo ob 1,7. uri.
□	Proslava Matije Gubca se je po na-redbi prosvetnega ministrstva vršila na mariborskih srednjih šolah v torek 16. t. m. z enournim predavanjem o Matiji Gubcu.
□	Razmeroma miren predpust ima zaznamovati letos splošna mariborska bolnica. Vendar enkrat, ko niso klicali težko poškodovani fantje v poznih urah vse mogoče ljudi na pomoč.
□ Informiranost »Jutarnjega lista«. O zadnjem Aljaževem večeru poroča — post fe-stum — še »Jutarnji list« poročilo, da ga je priredila podružnica SPD v Mariboru. To bodi poročevalcu odpuščeno, ker ne gre za
prireditelja, ampak za stvar. Drugo pa je, da nam servira osebe, ki jih pri nas ni bilo in prezre one, ki so ravno pri nas govorili. Upamo, da ni bilo namenoma!
□	Predavanje g. poslanca Pušenjaka v naSi Politični šoli v obeh dveh oddelkih je bilo strogo stvarno, dokazano s številkami in podkrepljeno z dolgo prakso g. predavatelja v finančnem odboru. V prvem oddelku je raz-motrival proračun na splošnost, v drugem oddelku pa je podal izčrpne podatke o davčni obremenitvi Slovenije v primeri z ostalimi pokrajinami naše države, o gospodarskem položaju države, sedanjem proračunu v primeri z drugimi državami, finančnem zakonu — skrpucalu vseh skrpucal! Stvarno predavanje g. poslanca je našlo odobravanje v srcih vseh posetnikov našo politične šole.
□	Higijenski tožaj Ljudske univerzo v Studencih in Ptuju. Ljudska univerza v Mariboru bo šla s svojimi predavanji tudi v okolico mesta in na deželo. Priredila bo začetkom marca higijenska predavanja v delavskem predmestju Maribora v Studencih v sokolski dvorani. — Isti teden se bodo vršila enaka predavanja v Ptuju. Predavajo zdravniki, ki so nastopili že na higijenskem tečaju v Mariboru. Predavanja bodo spremljana s filmi. O njih bomo še sporočili v prihodnjih dneh.
□	Nadalini program Ljudsko univerze. V petek 19. t. m. se bo vršil v običajnih prostorih koncert harfnega tria Lukež, Skačej, Ve-sely. Na sporedu so razne kompozicije Bacha, Dostala, Lukeža in drugih skladateljev. Koncerta te vrste še v Mariboru ni bilo, zato je pričakovati, da bo vzbudil obilo zanimanja.
—	V pondeljek 22. t. m. pa se bo pričela nova serija predavanj pod naslovom »Francoska revolucija«. Obsegala bo vrsto predavanj, deloma s skioptičnimi slikami. O tej zanimivi in skrbno pripravljeni seriji bomo še poročali. Prvo predavanje, ki bo v pondeljek, dne 22. t. m., bo imel vseuč. prof. dr. Ljudevit Hauptman. Njegovo predavanje »Politični in kulturni položaj Francije pred revolucijo« bo uvod v ta ciklus. — Za petek 26. t. m. je kot izredno predavanje na vrsti predavanje prof. arh. Rada Kregarja iz Ljubljane o pariški dekorativni razstavi z novimi skioptičnimi slikami.
□	Prvo dejanje carinske afere pred sodiščem. Na pepelnično sredo je stal pred mariborskim okrožnim sodiščem g. Milenko Mate-jič, bivši sotrudnik oziroma urednik »Balkana«. O znani carinski aferi je »Balkan« priobčil zloben članek, kjer napada slovenska obla-6tva in sodišča, da se vmešavajo kot nekom-petentna v carinsko zadevo in označil kot akt protisrbske gonje, dasi je v carinsko afero zapleten le en Črnogorec, pa noben Srb. Trdil je, da so Srbi brezpravni in da se jih ne ščiti. Po objavi tega članka se je pripeljal v Maribor. Na policiji je najbrž dobil podatke v carinski aferi. Nato je šel k Hobacherju in ga nagovarjal, da mu da 15.000 Din, pa bo zanj ugodno pisal v časopisju, če mu pa ne da, da bo pisal drugače. Navedel mu je sličen slučaj v Zagrebu, kjer je pisanje dotičnemu trgovcu pomagalo. Hobacher se je posvetoval s tovarišem Knezom, ki mu je svetoval, da naj vrže Matejiča čez prag. Ko se je drugič Matejič vrnil k Hobacherju, se je ta pustil pregovoriti, podpisal je menico za 5000 Din. To menico je Matejič indosiral svojemu znancu v Zagrebu za 3000 Din, ki je menico ob dospelosti iztožil.
—	Matejič se je zagovarjal, da mu je dal Hobacher le posojilo, česar pa mu žal senat ni verjel in ga je obsodil na šest mesecev radi hudodelstva izsiljevanja.
Carski mojster v Celju, ki je bil tudi soustanovitelj te zadruge in obenem prvi predsednik. Ves dolgi čas obstoja te zadruge je bil vesten in nepristranski ter eden najbolj požrtvovalnih delavcev. Razumljivo je, da ga je predsednik zadruge g. M. Hohnjoc, kipar v Celju, pozdravil in počastil z lepim nagovorom. Nato je predsednik zadruge orisal delovanje te organizacije v preteklem letu in moral žal poudariti dejstvo, da zadruga ne dobi dovolj zaslombe pri merodajnih oblastvih. Ravno mali obrtniki izvršujejo v naši državi eno najbolj socialnih del, ker se bojujejo z velikim kapitalom in je mogoče le tedaj doseči uspehe, ako je njih delo solidno in ceno. Tudi vzgajajo za poštene obrtnike otroke takih staršev, ki bi sicer v svojem siromaštvu ne megli teh otrok preživljati. Tozadevno se je tudi sprejela resolucija, ki je bila odposlana na velikega župana v Maribor.
& Ribeo in murke so danes v Celju zelo iskana hrana. Na pustni torek so se naši meščani precej naveselili, kar je pa mogoče v naši alkoholni deželi le tedaj, ako ss zavžijo tudi nekaj kapljic. Na pustni torek popoldne je bilo po naših ulicah precej hrupa in šuma, povzročenega po sicer zelo neokusnih maskah. Večinoma so se maskirali. mladi fantje in dekleta iz revnejših slojev, ki si niso mogli privoščiti poseta kakega maškeradnega .plesa. Tudi policija je imela precej dela, ker je morala prehrupno in preglasno nedostojno nastopanje raznih mask ublažiti z začasnim
1 zatvorom.
j -©" Naraščaj celjskega Orla priredi v soboto 20. t. m. in v nedeljo 21. t. m. telovadno akademijo z raznovrstnim sporedom (aekla-macije, proste vaje, vaje na orodju, razne skupine itd.). V soboto se vabijo samo starši naraščajnikov. V nedeljo pa je prireditev za splošno občinstvo.
Himen. Poročil se je vrl naš somišljenik in član Dramatičnega odseka g. Gustelj Novak, sedlar, z gdčno Ljudmilo Adamlje, hčerko posestnika in Idobučarskega mojstra iz Trbovelj.
Pobiranje pisem iz nabiralnikov. Prebivalstvo bi rado vedelo, kdaj se na Vodenski pošti pobirajo pisma iz nabiralnikov.
Pustna nedelja se je pri nas odigrala ne samo v veselju, nego je imela zraven tudi težke posledice. Najbolj jo bo občutil še mlad fant S i m š e k iz Žabje vasi. Več oseb se je že proti jutru, ko so šli od maškeradne veselice v Sokolskem domu, vsedlo v avto in se v
veselem razpoloženju odpeljalo s polno brzino proti kolodvoru in nazaj. Ko je privozil avto do pošte, se je zadel v ograjo naprave za žično železnico, odnosno v skladišče za cementni kamen in je ob strani stoječega Sim-ška pritisnil ob plot. Dobil je težke notranje poškodbe. Sin g. Letnika Ivo je odnesel močne otekline nad očesom, drugi pa so odnesli iz nesreče precejšen strah. Simška so tako} odpeljali v bolnico. — Nadalje so nesramni pretepači močno ranili na glavi občinskega redarja Franca Grosarja. Ko je prišel v službi v gostilno Počivavšek, sta ga napadla brata Novak iz Žabje vasi in ga tolkla z nogami razbite mize, katero sta razbila, po glavi. G. Grosar leži v domači oskrbi, Novaka pa sta bila aretirana in oddana sodišču.
Umor prišel na dan čez 16 let. V tukajšnji okolici v občini Veternik so našli 1. 1909 v hiši posestnika Franceta Jevšnika vžitkarico, staro okrog 70 let, na strop obešeno. Ker so bila okna in vrata dobro zaprta, vrata celo od znotraj zaklenjena, se je mislilo, da se je ženica sama obesila. A glej, čez 16 let se je odkrilo, da se je izvršil zločin! — Pred par dnevi je lastna žena ovadila pri tukajšnjem sodišču svojega moža Franceta Jevšnika, da je on 1. 1909 zadavil vžitkarico in nato na strop obesil. Vrata pa je na umeten način za seboj zaklenil. Povod ovadbe je bil ta, da je imenovani s svojo ženo živel v vednem prepiru, jo tepel in končno tudi njej grozil s smrtjo. Ker se je pa bala smrti, je raje svojega moža ovadila.
Tukajšnja čitalnica je vprizorila na Svečnico v prostorih g. Fr. Gučka igro »Rodoljub iz Amerike«. Dne 7. t. m. pa ravno isto igro v Lesičnem pri g. Kolarju in dne 14. t. m. zopet pri g. Fr. Gučku. Za to igro so bile dolgotrajne priprave in govorice ter smo res mislili, da bo čitalnica kot kulturno društvo vprizorila nekaj, kar bi bilo za naše kraje in mladino vzgledno in podučljivo. A varali smo se. Take igre nimajo nobene kulturne vsebine in na mladino nič vzgojno ne vplivajo. Zato bi bilo želeti, da učiteljstvo pri takih stvareh ne bi sodelovalo.
Shod SLS. V nedeljo, dne 28. februarja se vrši pri nas velik shod, na katerega že sedaj opozarjamo čitatelje, da agitirajo in vabijo. Na shodu govorijo poslanca Škoberne, dr. H o d ž a r in drugi. Shod je gospodarskega pomena in se bo razpravljalo o davčnem bremenu in o drugih važnih vprašanjih našega okraja.
lllionske goljufije v Berlinu.
BERLINSKA MESTNA BLAGAJNA OGOLJUFANA ZA 10 MILIJONOV ZLATIH MARK.
Kolektivna zadruga rokodelske obrti v Celju je imela dne 14 t. m. občni zbor. Ta občni zbor je bil 40 ti od obstoja zadruge. Edini član, ki je od početka bil nepretrgoma včlanjen v tej zadrugi, je bil M. Alcibler, lon-
Berlin, 17. febr. (Izv.) Več mestnih uradnikov je izvršilo na škodo mestne blagajne ogromne goljufije. Škoda mesta zuaša blizu 10 milijonov zlatih mark. Trije glavni povzročitelji — mestni uradniki — so zbežali v inozemstvo. Toda prizadetih je še več drugih mestnih uradnikov. Goljufija je slučajno prišla na dan. Glavni zločinci so: mestni nadzorniki Gotfrid Schulz, Gerhardt in Timon. Goljufali so več let zaporedoma. Goljufi so uničili vse akte in priloge, tako da se povzročena škoda more samo približno oceniti. Vsi uradniki so bili zaposleni pri mestnih blagajnah. Zaračunavali so zemljiški davek od pristojbine od prodaje poslopij. Goljufali so na sledeči način: Ko je bila kupčija za hišo sklenjena in se je kupec javil pri pristojnem uradu za ugotovitev davka ua prirastku imovine in drugih pristojbin, so uradniki njegovo izjavo protokolirali, izračunali davek, sestavili potrdilo o plačilu, denar pa so utaknili v lastne žepe. Kupec je s tem potrdilom mogel izvesti prepis v zemljiški knjigi. Sodnija goljufije ni mogla opaziti, ker je bilo potrdilo čisto
pravilno. Čez nekaj časa so mestni uradniki zahtevali, da jim sodišče predloži zadevne spise. Sodišče je seveda mestnim kot davčnim uslužbencem to takoj ugodilo. Pri tem pregledovanju so uradniki ponarejena potrdila spravili s sveta. Prigoljufani denar so naložili v inozemskih butkah. Izdala je vso stvar ljubica enega izmed goljufov, ki jo je njen kavalir zapustil, da se s tem maščuje nad njim. Državno pravdništvo je izdalo tiralico za ubeglimi. Mislijo, da so odpotovali v Italijo.
+ Pravoslavni nadškof v ječi. V Atenah so zaprli pravoslavnega nadškofa Grigorija, sedaj župnika pri ruski cerkvi Sv. Varvare. Oblasti so ga obdolžile »praznovanja božiča in
novega leta po starem koledarju.« Nadškof je v ječi v samotnem zaporu. Metropolit Antonij v Srem. Karlovcih je brzojavno naprosil atenskega nadškofa in ministrskega predsednika v imenu škofovske sinode Ruske pravoslavne cerkve v inozemstvu, da se zaprti nadškof oprosti, ker ni zagrešil ničesar protikanonske-ga in je tudi nezakonito zaprt.


Dr. A. V. — Maribor:
O
Leta 1925. je izšla v Monakovem pri Rudolfu Rotherju znamenita knjiga pod naslovom »Aus dem Leben eines Bergsteigcrs«, ki jo je spisal svetovnoznani alpinist dr. Julij K u g y , morda najboljši poznavalec Julijskih alp. Knjiga mora zanimati tudi slovenske planinske kroge. Saj je spisana z veliko ljubeznijo do naših Julijskih alp, popolnoma objektivno in v pesniško-dovršenem slogu. Knjiga šteje 340 strani, 8 poglavij s predgovorom, literarnim kazalom ter 62 umetniških slik in fotografij.
Dr. Julij Kugy je bil rojen 1. 1858. v Trstu, kjer je obiskal ljudsko šolo in gimnazijo. Od L 1876. do 1881. je študiral na pravniški fakulteti na Dunaju ter je bil promoviran leta 1882. za doktorja prava. Ze 1. 1883. mu je umrl oče, vsled česar se je moral posvetiti vodstvu domače trgovine ter je postal tako šef znane trgovske tvrdke v Trstu. 2e v rani mladosti se je začel zanimati za lepoto narave, za prirodoslovje, botaniko in geologijo ter se je kmalu posvetil planinstvu. Ko je bil še na gimnaziji v Trstu, je bil tam profesor Rudolf Baumbach, pesnik »Zlatoroga« fn velik ljubitelj naših planin. Kugy se je seznanil z Baumbachom že v očetovi hiši. Med obema je nastalo resnično planinsko prijatelj-
stvo, ki je bilo odločilno za cclo Kugyjevo življenje. Dr. Kugy je sicer nemškega mišljenja. Vendar pa nikjer ne sili svojega nacionalizma preveč v ospredje. Nasprotno. Zastopa pravilno mnenje, da se morajo kolikor mogoče ohraniti domača imena gor in rek, ker so najboljši izraz ljudske duše in krajevne zgodovine.
Dr. Kugyjeva knjiga je namenjena predvsem mladini. Spisal jo je v vojnem času leta 1917. na pobudo svojih prijateljev, ob koncu svojega visokoplaninskega delovanja. V uvodu poudarja Kugy, da se je izogibal filozolič-nemu razmišljanju o alpinizmu, o bistvu, pomenu in upravičenosti planinstva. »Moja knjiga ni športna knjiga. Tudi ni vodnik ali kažipot. Zahvala je in visoka pesem v čast in slavo naših planin. Pri meni je bilo planinstvo srčna potreba. Slišal sem klic in sem mu sledil. Drugače nisem mogel ravnati.« — Knjiga je prekrasen slavospev o lepoti naše ožjc»domovine (Julijskih alp) in narave sploh.
V prvem poglavju opisuje Kugy svojo mladeniško dobo, izlete v tržaško okolico, na Klek pri Ogulinu (1182 m), Bjelolasico (Veliko Kapelo 1533 m), na Dobrač (2167 m), na Krn (2245 m). Leta 1875. začne pravo planinsko delovanje Kugyjevo, Prvič obišče Črno prst (1844) in Triglav (2S63 m). V tistem času je bila pot na Triglav še zelo naporna. Naslednja leta obišče Mangart (2678 m), Jp.lovcc (2643 m), potem Hochtor (2573 m), Groii-glockner (3798 m). Wiesbachhorn (3570 m).
Drugo poglavje Scabiosa Trenta in tretje o Julijskih alpah sta najlepši v celi knjigi. To je kos naše zemlje, našega divnega planinskega neba, naših prekrasnih planinskih rož! Leto za letom prihaja K. v naše Julijske alpe v družbi svojih zvestih vodnikov iz Trente (Andreja Komaca in drugih), odkriva nova pota, opisuje lepoto teh divnih gorskih krajev (Škrlatica 2738, Triglav 2863, Klone 2643, Razor 2601, Prisojnik 2547, Bovški Grintovec 2344, Mangart).
Po Kugyju je imenovana ena izmed najlepših poli na Triglav, ki vodi iz Trente. Sploh jc kazal K. veliko zanimanje za lepoto naše Trente in Zlatorogovcga kraljestva, četudi sc mu ni posrečilo doseči višek planinskih uspehov na Triglavu in premagati severno triglavsko steno.
V drugem delu opisa Julijskih alp (za-padnih) se odlikujeta zlasti Kanin in Montaš (Jof del Montasio, 2752 m). Opis drznih tur v zapadnih Julijskih alpah, osobito odkritje novih poti v tem delu spada brez dvoma med najbolj zanimiva poglavja turistike. Saraoza- ! vestno zaključuje K. opis Julijskih a!p: »Jaz j vem, kaj sem tukaj. Jaz vem, da nc umrem j tako hitro v teh gorah in v teh dolinah. Tu ! in tam se ohrani moj spomin od roda do roda, in četudi popolnoma zamre osebni spomin name. moje ime se bo razlegalo po teh stenah kakor pravljica. In ko sc bo nekoč vršil veliki nlaninski ogled, sc orikažem na svoiem
me3tu ter Vas bom vodil kot Vaš praporščak sveti Mihael, Ve slavne čete Julijcev!«
V četrtem poglavju opisuje K. Dolomite in Karnijske alpe, v petem poglavju ( v ledu in snegu) švicarske in tirolske alpe.
Že leta 1885. je bil K. prvič na Ortlerju (3902 m), 1. 1886. pa ga vidimo že na vrhu Monte Rosa (4635 m), kamor so pred njim prišli le najbolj drzni turisti, kakor n. pr.' Ratti (sedanji papež!), Graselli in Rey.
Seveda je prišel tudi na Mattcrhorn (4482 m), na M-ont Blanc (4810 m), dalje tudi še na Gran Paradiso (4061 m), Monte Viso (3841 m) in celo v gorovje Dauphinč v Franciji. Sploh je bil K. v visokih Švicarskih in Tirolskih alpah ravnotako doma kakor v Julijskih alpah. Fotografije iz teh krajev so najlepše v celi knjigi.
Sledi šc življenje slavnega vodnika Jožefa Cronna iz Courmayeura pod Mont Blan-com in končno opis Črne prsti, Golice in Fer-šivca.
Slike so deloma tudi od naših domačih amater-fotografov, Kunavcrja in Brinška.
Ako bi bil knjigi dodan šc zemljevid naših alp, ki manjka, in ako bi se v knjigi primerno occnilo tudi delovanje S. P. D. ter zasluge tega društva za odkritje vzhodnih Julijskih alp, bi bila knjiga res popolna.
Knjiga bo vsakemu planincu mila in draga ter bo zlasti mladina rada «egala po nji.
Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo.
Letnik 4.-6. (1923—1025). — Glasnik Muzejskega društva je po dveletnem presledku zopet izlet. Kljub temu, da razpolaga uredništvo z obilico gradiva, pa gmotna sredstva ne dovoljujejo rednega izdajanja lista. članarina pokriva komaj tretjino stroškov, vse drugo mora nabrati odbor.
Glasnik obsega dve polovici; vsaka je zase :elota in poeebe paginirana.
A.	Zgodovinki del. Urednik dr. J. Mantuani, ta etnografijo dr. Niko Zupanič. C4 str. — Umrli sgodovinar prof. dr. Fr. Kos nadaljuje svoj članek: K zgodovini Gorice v srednjem veku. Tu našteva prebivalce iz 14. veka in deloma iz 15. vska. — Dr. Mantuani popisuje izkopavanje »Prazgodovinske gomile na Kočevskemt. j. v vasi Gorenje (Obern). Gomila je iz Hallstattske dobe in dokaz, da je bila te v oni dobi kočevska pokrajina naseljena. — Dr. Mantuani nadaljuje s priobčevanjem >Seznama muzejskih slik od št. 61 do 165. — Dr. Štele je odkril doslej neznanega slikarja Jerneja iz Loke, ki je deloval v prvi polovici 16. veka. Slikal je na pr. l. 1526 v cerkvi sv. Daniela pri Volčah in 1. 1534 pri sv. Ožbaltu nad Škofjo Loko. — Dr. Mantuani priobčuje po daljšem uvodu o pomenu inventarjev r.a kulturno zgodovino inventar Volbenka Nikolaja grofa Auorsperga z Mckric, umrlega leta 1759. V »Slovstvu« poroča dr. Mantuani o »Buličevem zborniku«■, ki sta ga uredila Abramič in Hoffkler. —
V	»Zapiskih« se spominja dr. Drag. Lončar rajnega egodovinarja prof. dr. Kosa in našteva njegove spi-*e. Ivan Vrhovntk poroča o cenitvi zapuščine 1.1754 umrlega ljubljanskega kanonika dr. Jan. Jak. Rchil-linga, ki sta jo izvršila slikar Valentin Mencinger in stavbar Perski. Iz cenilnega zapisnika je razvidno, da je imel Schilling lepo zbirko slik. — Miroslav Premrov priobčuje >Drobiž iz vatikanskih arhivov« iz Hrenovih časov.
B.	Prirodoslovnih del. Str. 84. Uredil dr. Fran Kos. — Prerrmo umrli dr. Fr. Megušar priobčuje razpravo: O barvi in njeni irreminjavi pri malem klenu. Pisatelj popisuje in kaže v barvnih slikah, kako spreminja riba klen barvo na črni, rumeni, sivi in beli talni podlagi. — Dr. Avg. Munda: Kal-o uspevajo sulci v naših vodah. Sulee živi v Donavi in njenih desnih pritokih, ne pa levih, menda zato ne, ker mu ugaja le voda, ki teče po apnencu. Pri nas doseže dolžino 110 cm in težo 18 kg, v Donavi pa še več. — Dr. Fran Kos: Prispevki k morfologiji in biologiji archianelida Polygordius triestinus Wol-tereek. Tega vozle tvorečega do 2.5 mm dolgega firvi so opazili v tržaškem zalivu šele 1. 1899, ime pa so mu nadeli 1. 1902. Pisatelj govori o najdišču, podaja morfološki pregled in prilaga ekaloška in fiziološka opazovanja. — Roman Kenk: Nova vrsta paludikolnih trikladov is Slovenije. Pisec je zasledil pri študiju favne črvov vrtinčarjev v Sloveniji novo vrsto trikladov Dendroccelum spino3ipenis n. sp. — Dr. Kos: *Bksotrohofora v planktonu triaškega zaliva v lasu izven običajne rojne dobe.« Pisatelj objavlja svoja opazovanja v tem oziru in sklepa, d« trditve nekaterih prirodostoveev o zelo omejeni rojili dobi niso istinite, ker je mnogo izjem. — Lju-levit Kuščer: Jamski mehkužci severozapadne Jugoslavije in sosednjega ozemlja. Od 1. 1835 so opazovali prirodoslovci jamske mehkužce (polže), toda v zadnjih 70 letih se je v tej stroki komaj kaj novega našlo oziroma na tem polju storilo, če izvzamemo Wagnerjevo sistematično uvrstitev jamskih mehkužcev in ugotovitev nekaj novih vrat. Pisatelj je sestavil na podlagi dosedanjega gradiva pregled tega, kar vemo danes o mehkužcih nsših kraških jam. — Ferd. Seidl ocenjuje več spisov geološke vsebine, dr. Fr. Dolšak Iiayekovo knjigo: Pflanr.sn-geographie von Steiermark; dr. Ko« Montagujevo razpravo o sesavcih Jugoslavije. Montagu je tu iz-fledil eno novo vrsto in več povrst žužkojedov in glodalcev. — Dr. Dolšak se spominja botanika J. A. Bcopalija (r. 1723) in našteva njegove zasluge za našo botaniko, dr. Fr. Kos pa prirodoslovca Simona Robiča (r. 1824). — Dr. Kos objavlja zapiske o ptici čebelarju in dr. A. Ku?čer daje navodila za izsledovanje in nabiranje mehkužcev v jamah. — društvo je vredno vsestranske podpore.
Cfuhlfzzn&Tte.® ©lecfMče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
četrtek 18. febr.: ANA CHRISTIE. Red C:
Petek 19. febr.: Zaprto (generalka).
Sobota 20. febr.: Zaprto. (Ob pol 8 zvečer DESETI
BRAT v operi.) Nedelja 21. febr. ob 3 pop.: OBRT GOSPE WAR-RENOVE. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Zvečer zaprto. (Ob pol 8 DESETI BRAT v operi.)
Opera.
Začetek ob pol S zvečer.
Četrtek 18. febr.: ZVEDAVE ŽENSKE. Red F. Petek 19. febr.: VEČNI MORNAR. Red A. Sobota 20. febr. ob pol 8 zvečer: DESETI*BRAT. Proslava 50 letnice umetniškega delovanja g. Antona Danila. Izven. Nedelja 21. febr. ob 3 pop.: TRUBADUR. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven Ob pol 8 zvečer: DESETI BRAT. Proslava 50-letnice umetniškega delovanja g. Antona Danila. Izven.
Sprememba opernega repertoarja. Ker je operni tenor g. Knittl bolan, se poje v petek dne 19. t. m. mesto napovedane ^Tescc« opera »Večni mornar« za red A. Opera >Tosca pride v repertoar prihodnji teden.
Maribor&lio glečllšč®
Repertoar:
Četrtek, 18. febr. ob 20: HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA. — C. Petek, 19. febr: Zaprto.
Eobota, 20. febr. ob 20: CIGANI. — A (kuponi). Nedelja, 21. febr. ob 15: ŽLAHTNI MEŠČAN. —
Zniiane cene. Zadnjič v sezoni. Nedelja, 21. febr. ob 20:'STAMBIJLSKA ROŽA. — (Kuponi.) Gostovanje g. Vekosl. Janka, čim« ljubljanske opere. Ponedeljek, 22. febr.: Zaprto.
Gostovanje g. V. Janka v >Stambvlslci roii<.
V	nedeljo, dne 21. februarja bo gostoval v opereti »Stambulska roža« v vlogi »Ahmed-Bcg« g. Janko, ki je igral in pel pri nas v lanski sezoni to vlogo t jako l«pim uspehom. Opozarjamo cenj. občanstvo, ia bo g. Janko gostoval v tej vlogi samo enkrat.
1. javili komorni vrler gojencev konservalorija so vrši v ponedeljek, 22. t. m. ob 20 zvečer v dvorani Filharmouične družbe. Na sporedu so tri sonate, sompozioije skladai«ljev Beethovna, Cesar Francka ln Dvoiaka. Podrobnosti o tem več»ru javim*.
£fud&l€i oder
v Ljubljani
Nedelja 21. febr. ob pol 4 popoldne: ŠTEVILKE GOSPE ROŽMARINKE, veseloigra • petjem v petih dejanjih.
Vegfcnik »ItupSiine dnhovnikev TIT reda sv. franžiška v lavantinski škofiji, leto III.. št. 1, jo izšel v Mariboru v Cirilovi tiskarni v novi pornno-že/rii obliki na 16 straneh. Do sedaj je izhajal samo parkrat na leto na osmih straneh, od sedaj naproj bo izhajal stalno štirikrat na leto. Nova oblika in vsebina ga zelo priporočata. V vseh svojih člankih in noticah diha iskren duh duhovne o b n ov e , ki ji hoče dati globlje temelje so-sebno t duhovščini in po njej v slovenskem ljudstvu. V jedrnatih in peotrih člankih rese brazda v dušo, g. Č e d e razvija Slomškovo versko oaeb-nost, dr. Tomaži č razpravlja o metodi duhovnih meditacij, dr. K o v a č i č poziva k obnovi v Fran-Siškovem duhu in dokazuje njegovo sorodnost z duhdrnimi borbami našo dobe, dr. C u k b 1 a govori o ar«niolaki uniji za duhovnike, urednik Vestni I; a Jožef Mirt opozarja na temeljno nalogo III. reda, na karitativno delo. V drobnih novicah je vso polno zanimivega materiala o n».ših domačih bratovščinah, kongregacijah in drugih sredstvih duhovno obnove. List j® prepolroban in najlepši plod obnovitvenega gibanja, ki plove zadnja leta v naši Sloveniji.
Naš Dem, list za ljodsk« prsarrto, 1. XVIII., št. 2. Druga številka po svoji vsebini prekaša prvo, list gre naprej. Vsi članki in vsa vsebina to dokazujejo od dr. Koroščevih mi?ll o naši občini, prof. Prijatelja izraja.tij o prosvetnem delu, dr. Vebletove razlage o društvenem pravu pa do kratkih vspodburtnih noti« v dekliškem tn moškem kotičku, kjer poziva NaS Dom fante, topole naših ravnin ln smreke naših planin na delo. Posebno zanimiv je topot pesniški del, pesmice in kritika na platnicah so prvovrstne. Če ostane Naš Dom tak, kakoršen je zdaj, mora prodreti v zadnjo slovensko kočo, tako lep je.
MIh OMO
SOLNCE UTRIPUE.
Žc zverdoslovca Kepler in Tycho de Brahe sta govorila o »dihanju« solnca, Francoz Flam-marion je izpremembe solnčnega obsega natančneje preiskoval in jih imenoval »utripanje solnca«. Trdil je, da sc obseg solnca periodično krči in zopet širi. Ta pojav da je solnčni življenjski ritem, utripanje srca. Večina astronomov je te trditve zavračala in do zadnjega časa je svet mislil, da so Flammarionove trditve pravljica.
V rimskem observatoriju pa so ta čas že skoro sto let na tihem študirali ta pojav, prej di Legge in Respighi, od 1900 dalje pa Armel-lini. Ta sedaj objavlja rezultat dolgoletnega opazovanja, ki potrjuje Flammarionove trditve. Razlika med največjim in najmanjšim obsegom plinaste krogle — solnca je sicer tako majhna, da je s prostim očesom ne moremo opaziti, vendar je pa enkrat premer solnca za četrtino zemeljskega premera manjši kakor drugič.
Solnčni obseg doseže svoj višek nekako ▼sakih štirinajst let, poldrugo leto potem, ko solnčne pege skoro popolnoma izginejo; dvanajst let se potem solncc zopet krči in eno do dve leti prej, nego doseže obseg najnižjo stopnjo, je tudi solnčnih peg največ. Takrat solnce peša.
15 vozov zlata.
Moskovski listi prinašajo čudno vest. — Sovjet vasi Aktena AktjubLnske pubemij® je naprosil oblasti za dovoljenje, da podere cerkev, pod katero je baje zakopano 15 vagonov zlata in srebra. Ta zaklad so baje pripeljali trij® tujci 1. 1871., ko je osvojil general Sko-belev Turkeslan. Tujci so se bali zasledovanja in so zakopali ponoči zlato v skupno gomilo in ga zasuli s stotinami trupel tujih vojakov. Dva izmed njih sta pozneje bila ubita v obmejnih bitkah, tretji pa je povedal stvar sinu pred smrtjo. Sin ni hotel verjeti, ker je stala takrat pod nekdanjo gomilo že nova cerkev. Kmetje, ki so zdaj zvedeli za skrivnost, nočejo izdati točnega nahajališča zaklada drugače kakor pod sledečimi pogoji: 25 odstotkov zlata naj dobi kirgiška republika kjer stoji cerkev, 50 odstotkov Zveza kmečkih zadrug v Aktjubinsku jn 25 odstotkov potomci one rodbine ki je ohranila skrivnost. Bog ve, kaj jo resnice na tej povesti, nedvomno pa bo podrta omenjena cerkev, in to bo vsekakor velik uspeh boljševikov v Aktjubinski guberaiji.
VOLK IN KMET.
Huda zima je letos napodila ruske volkove iz go»dov na ceste. V okolici Pskova ob državni meji, so odvzele oblasti kmetom vse puške. To je skoraj stalo življenje nekega Tenšina. Sel je proti domu ie gozda že t mesečini « sekiro za pasom, ko jo zagledal, da mu sledi volk. Kmet se je ustavil in si je na-tlačil pod kožuhom polne nedri krme, ker je bliru stal stog. Ce se je približal volk, ki je vedno bolj mlaskal z zobmi, je kmet prižgal takoj kos krme. Prišel je že skoro do vati, ker »e volk boji ognja, a tu mu je zmanjkalo vžigalic. Obupani Tenšin se je spustil v beg, volk pa ga je dohitel in ugriznil v nogo. Tenšin j« padel, n je prijel sokiro in pričel klatiti po napadajočem volku. Po več ponesrečenih udarcih je volku vendar odsekal uho. Cvileči ropar je zbežal proti gozdu. Sepajoči in krvaveči Teiisin pa j« komaj prikievsal domov.
Šolstvo ln v&goja
Avstrijsko šolstvo - evropski. škandal.
Mož, ki pomeni v avstrijski javnosti več nego mnogo drugih, grof Resscguier, se je oglasil 25. novembra 1925 v »Reichspožti« s člankom »Dunajska šolska reforma — evropski škandale. Dunaj je seve merodajen v modi, zato tudi v šolstvu, ker je »ljudem lastno, da vsako novo igračo priporočajo« (Shakespeare). Več ali manj se izvaja povsod, kar sta si na Dunaju izmislila dva socialdemokratska šolnika G15kl in Fadrus. Ako je dunajska šola evropski škandal, ,«o bo kmalu moglo reči Isto o vseh naših šolah. Kaj pa ve grof Resseguier povedati?
Postava predpisuje nravno versko vzgojo! Katoliki so se mogli s to postavo zadovoljili, dokler so imeli katoliškega vladarja in vlado, ki jo imela kaj ugleda in moči (sedanja je samo še strašilo v zelniku, na katero so usedajo ptico in jo onesnažijo). Danes so je vse sprevrglo! Danes se hoče vzgajati nenrav-no in brezversko. Katoliška šolska organizacija zahteva katoliško šole za katoliške otroke. (KrSčansko-socialna stranka pa zahteva, da so ji podvržejo vse drugo organizacije, ter izjavlja o šolstvu kratkomalo, da se no da nič doseči.) Naši politični zastopniki, ki pa šo vedno niso zmožni predložiti dotični postavni predlog. Tako ogorčeno piše predsednik katoliške šolske organizacije. »Reichspošta« stvar objavlja — a stranka molči!) Razmere po deželah so boljše, zato pa so na Dunaju tem slabše. Škandalozne dunajske razmere nas šiloma ženejo proti odločitvi in stavijo skrb za šolo na čelo vsem drugim skrbem avstrijskih katolikov. Dunajske šole so postale strankarska naprava, ki vzgaja otroke v sovraštvu in v boju vseh zoper vse. Podpredsednik dunajskega šolskega sveta (G18kl) je mož, ki nima nobene primerne izobrazbe, da bi vodil in pospeševal šolstvo, nikdar in nikjer se še ni znanstveno ali vzgojeslovno odlikoval, a se ga kot demagoga boje v naučnem ministrstvu kakor medveda (tako piše Resseguier in »Reichspošta« to prinaša, kršč. soc. stranka pa molči). Le-ta podpredsednik nastopa brez ozira na katerikoli predpis, brez ozira na katerikoli paragraf, in v tem boju nenravne brez-verske šole zoper ministrovo nravno-versko bi imel vse na svoji strani, ko bi stvar ne bila tako krvavo resna!«
Resseguier navaja potem svoje podatke: 1. veliko število socialdemokratskih ali vsaj omahljivih učiteljev je dobilo o pričetku šolskega leta miljonsko darove z utemeljitvijo, da tso se posebno trudili izvajati Gloklovo šolsko reformo«. Zapisnik odlikovanih pa je strankina tajnost. Kulturen škandal ie, ako hoče stranka z denarjem uveljavljati svojo strankarske načrte. Tako nizko ni učiteljske časti še nihče cenil!
2.	Med učnimi in šolskimi knjigami se nahajajo tako umazani spisi, da šolski knjigi niso več podobni. Knj'ga >Wiener Schieksale« (Weyrich) n. pr. pripoveduje, da >so s© dunajski dominikanci veselili muk obsojenih čarovnic«. Povest »rajski vrt« je umazano erotična in nmogo mest in podob je takih, da bi se knjiga bolje prodajala na kolodvorih, ne pa v šolah kot otroško berilo.
3.	Na Dunaju jo začel izhajati časopis »Gottlose Jugend« (Brezbožna miadež), ki se razdeljuje med šolarje. Skoro vsi otroci, ki so organizirani v »Kniderfreundu«, nosijo znamenje svobodomiselcev, pozdravljajo »Freund-schaft« in pojo blasfemične pesmi. »Tuje brez-verstvo so je zaneslo med naše ubogo ogoljufano avstrijsko ljudstvo« pod krščansko-soci-alnim naučnim ministrom I
4 GlOklov načrt reforme srednjih šol se je odklonil od vsega znanstvenega sveta in nazadnje še od šolnikov v Erlangenu. A Glokl eksperimentira naprej in dela iz svojih meščanskih šol splošne srednje šole. Diletantizem eksperimentira tu s trmo ignoranta in se ne zaveda, da so smeši pred strokovnjaki. Zato se sprejemajo v dunajskih tovarnah mladi delavci le po izkušnji, pri kateri so hoče delodajavec prepričati, zna li mladi človek pisati in računati ali ne?
5. Surovost otrok po postopanju zdravnikov in zdravnic, telovadnih učiteljev in učiteljic grozno napreduje. »Tudi vsak pošten socialni demokrat mora biti ogorčen, ako se otroci v šoli spolno tako poučujejo, da zagorelih lic beže iz šole! Svinjarija je, ako glavni učitelj razredu ukaže, naj se vsi slečejo, svinjarija je, ako pri igrah »Kinderfreunda« 12 leten fant nag leta med dekleti. Hudobija je, ako na dekliški šoli preiskuje dekleta zdravnik, fante pa zdravnica! Kultura Kafrov ja, ako se gospa dr. Streicher po telovadbi z vsemi dekleti popolnoma sleče, da se okoplje v tuš-kopeli. Škandalozno je, če gospa dr. Friedmann pri vstopu v razred pozdravlja samo »Freund-sehafte! Ta doktorica je preiskovala fante za kilo, in ko jo neka mati ugovarjala, jo je na-hrulila: »Ze zopet taka bornirana ženska!« Radi teh slučajev so so ljudje pritoževali. Dunajske šolo in njihov tuji voditelj so postali evropski škandal!«
Ko ti mladi junaki pridejo v srednje šole, ne vedo z njimi profesorji ne kaj ne kam? >Reichspošta-: objavlja dne 26. jan. 1020. poročila srednjih šol: Profesor nemščine piše: >U5enci so tako raztreseni, da je duševna koncentracija ali zasledovanje gotove misli nemo-
goča. Nad vse pomanjkljivo je poznanje elementarne učue tvarine, ki jo inora učenec prinesti s seboj in se mora na srednji šoli znova začeti s poukom. Od 42 dijakov ni večji del zmožen prepisati štirih vrst brez napake i deske! Pišejo pa izredno počasi. Najpreprostejših slučajev pravopisa ne znajo razločevati in ne zapomnijo si ničesar k Profesor matematike pa pravi, da »učenci dane naloge ne morejo in ne znajo pravilno ponoviti, ker jim je spomin zaostal (ob der Verkiimmerung des Gediichtnisses). Šteti ne znajo prav nič, zato pa so med poukom vedejo popolnoma prosto (in volliger Ungebundenheit). Zunanjega redu, brez katerega ni mogoč noben pouk, ne poznajo nobenega«. Šolnik si lahko misli, kakšen js pouk v takih razredih! Glflkl pa naprej drzno poroča o sijajnih uspehih svojih srednjih šol in bati se je, da bodo ti duhoviti dijaki pozneje z svojimi sijajnimi spričevali izpodrivali druge, ki so pošteno delali.) Profesorji opozarjajo, kako bo vse to pogubno za poznejšo stanovsko življenje mladih ljudi, če srednje šole tega ne zatrejo.
Socialna demokracija pa na te očitke odgovarja samo, da je pač treba preurediti — ne njihove ljudske — marveč nesocialistične srednje šole.
S takim šolstvom padamo poldrugo tisočletje nazaj v razmere, ki jih opisuje sv. Avguštin: Apud Carthaginem foeda est et intempe-rans licentia scholasticorum. Jrrumpunt inpu-denter et propo furiosa fronte perturbant or-dinem. (Conf. 5. 8.) Avguštin je pred temi šolarji zbežal iz Kartagine. To lahko stori tudi posamezni profesor, država pa no moro bežati pred svojo mladino, ampak jo mora ukrotiti. Gorje nesrečnemu ljudstvu, ki se da voditi od takih ljudi, gorje pa tudi tistim, ki so bili postavljeni, da napravijo red, pa pravijo: »Lev je zunaj, ki bi me lahko zadavil.« (Sap. 26, 13.) »Pax< — lepa beseda na grobih mučeni-kov bo grd očitek ljudem, ki so miru na ljubo pozabili storiti svojo dolžnost.	mg.
ŽENSKE V DRIJŠVU NARODOV.
V raznih komisijah Društva narodov deluje že precejšnje število žensk. V najnovejši oddelek za otroško in mladinsko varstvo so poklicali tri ženske: Charlotte Whitton iz Kanade, ki je članica kanadske vlade, .Tulijo La-throp iz Združenih držav in Heleno Burnieu, belgijsko socialistinjo; vse tri so si že pridobile velikih zaslug na polju otroškega in mladinskega varstva. — Ga. Ema Freundlich, Dunajčan-ka, predsednica mednarodne zadružne zveze,' t ie članica komisije za svetovno - gospodarsko konferenco.
GOSPODINJSKE ZBORNICE.
Avstrijsko ženstvo zahteva, da se ustanove gospodinjske zbornice. Zbornice so zamišljene kot javne ustanove, ki naj branijo koristi gospodinjstva v narodnogospodarskem in pravnem življenju. Ustanovo naj se preizkuševali-šča za tehnične pridobitve, v kolikor bi mogle služiti gospodinjstvu, in skrbi naj se za njihovo razširjenje. Poseben oddelek gospodinjskih zbornic naj se peča z gospodinjsko vzgojo, drug oddelek s preiskovanjem živil, posebne posvetovalnice naj gredo gospodinjam na roko z nasveti itd.
ZA IZENAČENJE PRAVIC OBEH SPOLOV V AVSTRIJSKEM DRŽAVLJANSKEM ZAKONIKU.
Poslanki Adelheid Popp in Gabriele Proft sta vložili v avstrijskem parlamentu predlog za preosnovo avstrijskega splošnega državljanskega zakonika v tem smislu, da se izenačijo pravice in dolžnosti obeh zakoncev — moža in žene. Zakonski načrt določa, da sta mož in žena enako obvezna, da vsak po svojih močeh prispevata za gospodinjstvo, oba sta tudi dolžna, da toliko časa skrbita za prehrano in vzgojo otrok, dokler se sami ne morejo preživljati. Beseda »oče« v zakonskem pravu naj se zameni z besedo »starši« ali »oba zakonca«. V slučaju smrti obeh roditeljev morata stari oče in stara mati po njunem premoženjskem položaju prispevati za vzdrževanje otrok.
10. MEDNARODNI KONGRES ZA ŽENSKO V0LIVN0 PRAVICO.
Deseti mednarodni kongres za žensko vo-livno pravico se bo vršil od 30. maja do 6. junija 1.1. v Parizu. Glavne točke dnevnega reda bodo sledeče: Enak
a morala in boj proti trgovini z dekleti; enaki delovni pogoji za moške in ženske; varstvo družine; državljanska pripadnost zakonskih žena; položaj nezakonske matere in njenega otroka; ženske v diplo-matični službi; ženska policija; delovne metode ženskih volivcev; delovne metode v deželah brez ženske volivne pravice; ženske v Zvezi narodov itd. Govorile bodo zastopnico vseh narodov; na posebnih prireditvah bo kongres zavzel stališče proti Napoleonovemu kodeksu; osvetlile se bodo zasluge mož za žensko volivno pravico in delo žena vseh narodov za svetovni mir.
ŽENSKE V VISOKOŠOLSKI SLUŽBI V FRANCIJI.
Do nedavna je bila v Franciji med vie-učiliikimi profesorji ga. Curie edina zastopnica ženskega spola; v zadnjem času pa «ta bili imenovani za vseučiliški profesorici ga. Demassieux (kemija) iu ga. Labande-Janroy; (italijanski jezik).
Vera in kultura.
K poročilu o ,.Križu na gori".
Razen manjših hib, ki jih lehko vsak sam popravi, se je vrinila v poročilo grda napaka, ki tudi večine ne bo motila, a naj jo vendar popravim, V odstavku o »štirih vrstah ljudi, ki pridejo v nebesa«, se mora Gospodov izrek glasiti: »pridobite si prijateljev s krivičnim ma-monom« (tiskano je: s krivičnim namenom).
Naj o tej priliki dodam še opomnjo. Koga bi morda šc motil sv. Bernarda izrek v »Križu na gori«: »Boga moramo ljubiti brez ozira na plačilo.« Sv. Bonavcntura, tudi velik mistik, je te besede umeval popolnoma v soglasju s tem, kar je rečeno v poročilu. Ko pravi sv. Bernard — tako piše sv. Bonavcntura (In III. Sent. dist. 27, a. 2, q. 2), da moramo Bogu služiti brez ozira na plačilo, misli na ljubezen prijateljstva (amor amicitiae). Ako namreč, kakor je dejal že Aristoteles, prijatelj prijatelja ljubi brez ozira na plačilo, mnogo bolj tako ljubi človek Boga. Ta ljubezen pa ne izključuje one druge ljubezni (amor concupiscentiae), ki si želi osvojiti tisto najvišje plačilo, lei je teženju zadnji cilj. Ta ljubezen oni ljubezni v ljubeči duši ne nasprotuje.	A. U.
francoski katoliški Studence
za la?ičr?! apostol *.
Pred kratkim so imeli katoliški štu^ntje iržavnih in privatnih visokih šol iz Pai j. in okolice veliko zborovanje, na katerem so razpravljali o lajičnem apostelatu. Veliko dvorano kolegija sv. Ludvika je napolnilo več sto akademikov raznih univerz P ^dsednik skupščine Fcrnand Laudet jc L ...uj brzdal velikega navdušenja in živahnosti prekipevajoča srca mladih korgresistov. Predsednik organi-zatoričnega odseka je pozdravil navzoče in pojasnil namen sestanka. Na zborovanju sta bili predloženi 2 poročili. Prvo je obravnavalo položaj, ki naj ga zavzemajo lsjiki pri katoliških akcijah na- dolžnost lajičnega apo-stolata, katerega nujna potreba sc je na tem sestanku jasno pokazala. Drugo poročilo je govorilo zlasti o sredstvih za tako uspešno vkcijo.
Nato sc je razvila zelo živahna debata, ki jasno kaže, kako živo je hrepenenje mla- , dih duš po dobrem in po moralnem odrešenju ljudstva. Ti mladi in goreči akademiki so sc stavili na razpolago voditeljem katoliškega | gibanja za katerokoli službo. Izrekli so se, da ; so pripravljeni, iti v bolnice k bolnikom, med delavske sloje ali kamorkoli oznanjevat Kri- | ^tusa, ki sc zdi, da je svet nanj pozabil.
Nek govornik je priporočal študentom, j naj z vsemi silami delajo za duhovno, moralno in kulturno obnovo v javnem življenju, da se bo človeška družba prenovila in vrnila h Kristusu. Zborovanje je zaključil opat Courbe, ki se je zahvalil in častital zborovalcem, vzpodbujajoč jih k vnetemu delu na polju laičnega apostolata za moralno obnovo družbe in za triurni socijalnega kraljestva Kristusa — Kralja.
Naloga cfeinovnikov v ftaiitimsfei kat. akciji.
V Rimu se je te dni vršil socijalni teden rimske federacije »Societi dellaGioventu Cat-tolica Italiana«, mladinske kat. organizacije. Na predhodnih konferencah so razpravljali tudi o delokrogu duhovščine v okviru kat. akcije sploh in še posebe mladinskih organizacij. Eden izmed govornikov je podal sledeče smernice:
1. Duhovnik, kot cerkveni asistent ima t akciji čisto posebno stališče, da more tako vršiti nepristransko in uspešno težke naloge, ki jih stavi nanj tako družabno življenje v akciji kot skrb za individualno vzgojo mlade-ničev, posebno onih, kateri niso več pod varstvom družinskega nadzorstva. Ne sme zatorej prevzeti duhovnik kakega mandata za vnanje vodstvo, marveč mora biti le nekako kritje za predsedništvom, da po potrebi vsak hip poprime, kjer utegne biti potrebno brez ozira na iSrtre in trud.
1. Njegova glavna naloga mora biti ver-ika vzgoja v organizaciji, katera kaže šc mnogo r.edostatkov, kar je treba za vsako ceno popraviti,
3. Vendar pa tudi socijalne vzgoje, ki ni direktno v njegovi oskrbi, nikakor nc sme za-oemariati in to zlasti ne sedaj v teh težavnih razmerah, pri čemer naj se drži kot zanesljive poti smernic, ki jih dajo papeška navodila.
Po končanem poročilu se jc vnela živahna debata, ki je izzvenela približno v tehle mislih: Kaj je naloga duhovnikova? Rešitev duš! In zato jih je Kristus imenoval sol zemlje in luč »vela.
Kaj je namen mladinskih organizacij? Tudi rešitev duš! Zato mora duhovnik, ki mu je ta tlužba posebe poverjena, vso svojo delavnost usmeriti v dušno korist mladine. S tem, da jo bo čednostno vzgojil pred vsem za pravo ljubezen do bližnjega, s tem bo uspešno deloval tudi na človeško družbo sploh, ker ji bo predstavil obilico dobrih zgledov. Zato pa organizacije nc sme prepuJčati sebi, marveč mora neumorno zahajati k vsem prireditvam; saj s tem vrši važen del svoje pastirske siužbe. Zgodovina prvih stoletij nas uči, da so se tudi apostoli pri svojem delu zelo posluževali lajičnih sodelavcev.
50 letnica ,G®rFesges9«!schaft\
Ob enem s 150 letnico GSrresovo je 25. januarja praznovala svoj jubilej tudi »družba Gflrres«. Ustanovljena jc bila ta družba kot zveza znanstvenikov 25. januarja 1. 1876, v dobi, ko jc divjal v Nemčiji težak kulturni boj. Za namen si je stavila »zbuditi in pospeševati v vseh smereh znanost med katoliškimi N?mci«. Dasiravno so na splošno pričakovali, da družba v teh razmerah nc bo uspela, se jc neverjetno lepo in hitro razvijala. Sicer ni ta družba ravno najstarejša med znanstvenimi skupinami v Po-rsnju, je do danes vendar prekosila vse druge in sega njen ugled daleč preko nemških meja. Njihovemu »Historisches Jahrbuch« iz 1. 1880 je sledi! čez 8 let »Philosophisches Jahrbuch«. Poleg tega je družba izdajala še razne druge publikacije, s čimer si je pridobila velik ugled 1 tudi v nasprotnih vratah. Njihov »Siaatslexi-kon« v petih zvezkih se sedaj tiska že v peti izdaji.
V	družbi so včlanjeni le katoliški lajiki, ; ki so si postavili princip, da mora vsa znanost
temeljiti na razodeti rcsnici. Sestavljajo jo razni odseki: filozofski, za vsak vek en zgodovinski, juridični, politični, umetniški, literarni. His* --ričnemu inštitutu, ki ga je družba ustanovila v Rimu, so pridružil še vzhodni inštitut, ki izdeja »Orieri s cliristianus« in inštitut za proučevanje Španije.
V	septembru bo imela družba svoje letno zborovanje v Koblenzu, rcjjtncm mestu Gfirre-sovem in tudi v ustanovnem mestu družbe. To bo obenem jubilejno zborovanje.
je, da so Kitajci pogumni bolj v besedi kot v dejanju in proti oboroženi sili res niso storili tudi študentje ničesar. Ustrašili so se že plakatov, s katerimi je oblast razglasila, da bo zadušila vsako nasilje z orožjem. V Šangaju ni bila tako ovirana niti najmanjša liturgična kretnja in služba božja ni bila še nikoli bolj številno obiskana.
Vse, kar so študentje napravili, je bilo to, da so imeli par govorov in delili svoje spise. Nabili so tudi nekaj plakatov, a so jih ljudje kmalu raztrgali. V Honanu }e prišlo pa tudi do krvavih spopadov. V Kantonu je kazalo, da bo položaj precej težak, toda priplula je francoska ladja z admiralom Bazirom, ki je tamkajšnji vrhovni francoski vojaški poveljnik, in to je tako uplivalo, da je policija takoj odredila stražo, ki jc zavarovala stolnico in ▼ mestu je vladal popolni red.
Iskem.
Na Kitajsk em se že dlje časa v zvezi z gibanjem proti tujcem in tujemu političnemu ter gospodarskemu vplivu javlja tudi gibanje zoper krščanstvo, misijone in duhovnike, naj pripadajo katoliški ali protestantski veroizpovedi. Protikrščansko agitacijo podpira boljše-viška Rusija, ki se poslužuje pri tem kitajskih študentov. Vse to gibanje vodi generalna štu-dentovska zveza, ki se jc s svojimi surovostmi žc zelo proslavila. V Čank-Čou so iz anglo-kitajskega kolegija pred kratkim nasilno izgnali angleški prezbiterijanski misiion in prizadejali poslopju velikansko škodo.
Glavni namen tega gibanja je izruvati iz kitajske duše vsako sled krščanskih idej in sc otresti prav vsakega krščanskega upliva. V spisu, katerega so razdali o priliki božičnega praznika na stotiseče, so razupili krščanstvo kot masko svetovnega imperijalizrna, da ni znanstven, da usužnjuje šibkega, da meša nc-godne možgane mladih študentov, da podpira razbojnike in roparje, da si nasilno osvaja kitajsko zemljo in da ovira svoboden zakon. »Do dna je treba izbrisati iz kitajskih ta! vsak krščanski upliv.« Vidi sc t.nkoj, da re poslužujejo kitajski študenti proti krščanstvu bolj-ševiške ideologije.
Ob Novem letu pa so starišem in vzgojiteljem poslali smernice za 1, 1926. Najprej je treba odvrniti vso mladino od krščanske šole in krščene izključiti iz vseh javnih služb. — Krščanske diplome in spričevala se ne priznajo, država pa naj vzame vso šolo v svoj monopol.
Bati se je, da se bo to tudi vresničilo, kakor hitro bo zgini! vsak upliv tujih sil. Saj so časopisi že poročali pred par dnevi, da je naučni minister v Pekingu pristal na zahtevo študentov, ki so pridrli nadenj v velikem številu kot zastopniki mnogih organizacij, da se prekine verski pouk v teku treh dni in da se zapro misijonske šole. (Zgodilo se jc to 5. februarja. La Croix.)
Za Božič so že vnaprej napovedali študentje, kaj bodo vse počeli in da ne bodo pustili izvršiti nobenega obreda. Kjer so imeli prvo besedo študentje, je še šlo, toda po nekaterih mestih je pa nastopila policija; znano
-f Kardinal Beulloeh j Viv«S f. V Madridu je umrl dne 14. t. m. kardinal Giovanui Boulloch y Viv6, nadškof v Burgo«u. Rojen je bil leta 1864. v Valenzi; kardinal je postal pod Benediktom XV. leta 1921.
-f Kardinal Bdmnnd Dalbor t- Minolo soboto je v Poznanju umrl kardinal Edmund Dalbor, gnezensko-poznanjski nadškof. Pokojni kardinal je bil rojen leta 1869. v Ostro-\vu na Poanrnjskem; za kardinala ga je imenoval "snedikt XV. leta 1915. Bil je mož velikih čednosti, predvsem pa sta ga odlikovali skromnost in ljubezen do bližnjega.
+ Visoka šola sa slopco. Slepci so na splošno zelo vsdoželjni, a kdo skrbi za njihovo duševno hrano? Ljudje z zdravimi očmi se ne menijo dosti zaaje. — Prvo avstrijsko društvo slepcev je sedaj uredilo na Dunrju v Himmel-pfortgasse Šolo za odrasle slepce, v kateri bodo vsi dunajski slepci, ki se za to zanimajo, našli po angleškem vzorcu pouk in nadaljnjo izobrazbo v različnih panogah znanja, pa tudi družabnost in razvedrilo v krogu slepih tovarišev in tovarišic. Upajo, da se bo iz teh začetkov razvila prava visoka šola za slepce. Mislijo tudi na ustanovitev kluba slepih.
-f- Šah in boIjSevisem. Znano je, da se v sovjetski Rusiji ne sme vršiti noben poklic brez državnega dovoljenja; brezpomembno je, ali je potem tisto delo umetniškega ali znanstvenega značaja. Izpeljava tega boljševiškega državnega načela je šla še tako daleč, da je postavljeno celo poklicno igranje šaha pod državno kontrolo. Na ta način so bili vsi Šahovski mojstri, v kolikor so pristojni v sovjetsko re- i publiko, proglašeni za državne uradnike. S tem pa so tudi podrejeni pansevjetski šahovski sekciji, ki se je kot oddelek ministrstva za ljudsko izobrazbo ustanovila v Moskvi. Ta sekcija ima tudi pravico določati, cko sme kak ruski šahovski mojster sodelovati na kateremkoli inozemskem šahovskem turnirju. Ravno sedaj je bil poclan primer uporabe te pravice po imenovani šahovski sekciji. Ruski in obenem svetovni šahovski mojsler Bogoljubov ne sme sodelovati na bodočem mednarodnem šahovskem iurairju v Semmeringu, ker mu je prepovedala to pansovjetska šahovska sekcija v Moskvi. Razlog za to prepoved leži v tem, ker stoji omenjeaii turnir pod pokroviteljstvom avstrijskega naučnoga ministrstva. Pri tem pa sovjetska vlada niti no misli povrniti ruskemu velemojstru materi jelno škodo, ki mu je povzročena radi trde in stroge prepovedi.
+ Najbeljšo plačana x«suka na sveta. Da je to Američanka, ni treba posebej poudarjati. Ime ji je Dcris Reid, a po poklicu je risarica modnih modelov. Nastavljena je v nekem modnem ateljeju proti mesečni plači 100.000 dolarjev.
-j- Grozovit umor sa Dunaju. Pred dunajsko poroto stoji 58 letni Kari Htibscher, M se zagovarja vsled podlega umora svoje žene. Neke noči je ženo ubil z lopato, pa jo pustil ležati v postelji in je še 14 dni mirno spal poleg mrtvega trupla. Zagovarja se, da ga je žena v kritični noči zasmehovala in da ji je v
Komunistična demonstracija v Bevlinu.
Pogajanj* au odpravnino bimšim nemškim knezom so rtala povod za komuiiiaticiAo demonstracijo v Berlinu, med katero so precej značilno propagirali razlastitev posestev vladarskih rodbin. Med drugim so priporočali nnči n, kako je Rtt«ija postopala uaj>rwn svojim
knezom.
skrajnem razburjenju zadal smrtni udarec z lopato. Ker sodni senat sumi, da so vzrok tega strašnega čina tudi perverzna nagnenja, razprava tajna.
UpropaKanie Slovenije,
(Govor poslanca dr. A. G o s a r j a v nar. skupSSinl 4. februarja 1926.)
(Konec.)
Trdote dohodninskega davka.
Prihajajo pa pri vsem tem v poštev še druge stvari, ki jih je prvotni zakon predvideval in ki veljajo formalno še danes. V § 173. zakona o osebni dohodnini je bilo določeno, da se pri osebah, ki nimajo več kot 4000 ti. kron dohodkov — in to so bili že precej lepi dohodki, ki odgovarjajo našim 48.000-G0.000 Din - da se torej pri teli osebah, če imajo več kot dvoje otrok, odračuna za vsakega otroka ena dvajsetina dohodkov. Na ta način se je človeku s 7 otroci in do 4000 kronami dohodkov odtegnila ravno ena četrtina njegovih dohodkov, tako da ie plačal dohodnino samo od 3000 kron. Ce je'imel človek z 7 otrok samo 2000 kron, kar so bili razmeroma tudi še lepi dohodki — to odgovarja našim 2000 Din ua mesce — pa je bil tega davka sploh popolnoma prost. Sedaj pa pojdite v Slovenijo in poiščite človeka, ki ima 7 otrok in 2000 Din dohodkov na mesec, pa da ne bi plačeval osebne dohodnine. Vsa ta določba o olajšavah, ki jo je zakon predvideval, Je danes popolnoma iluzorična, kajti 8000, oziroma 2000 Din, kolikor znaša danes meja, da se § 173 še vpošteva, mora imeti danes vsak človek, in t0 ne na leto ampak na mesec, £o hoče živeli. Gospodje, tu notri, da »e ta meja ni povišala vsaj na 20.000 do 30.000 Din, tiSi zopet eden glavnih virokov, zaradi katerega se borimo proti trdotam sedanje osebne dohodnine. Kajti olajšave zakona o osebni dohodnini so faktično dar.es brez veljave in zato povzroča ta davek ravno največjim siromakom, ljudem, ki no morejo preživljati svoje družine niti za silo, največjo krivico. (Fr. Smodej: To pomeni davek iv> otroke!)
V naslednjem paragrafu 174. zakona o osebni dohodnini ja določeno, da se pri osebah, ki imajo do 10.000 zl. kron dohodkov, upoštevajo različne nesreče ali bolezni v hiši, ali dejstvo, da otroci Študirajo v drugem kraju itd., kakor n. pr. v slučaju, če ima oče posestvo na deželi, otroci pa se šolajo v mestu. V tem slučaju se je to upoštevalo in se je davek znižal za 8 stopnje. (Ivan Ves©-njak: Danes je pa to ne olajševalna ampak obte-ževalna okolnostl) Meja do katere se take okol-nosti vpošievajo, se je enkrat povišala in sicer še v Avstriji na 18.000 kron. Ko pa se je eksistenčni minimum zvišal in so se uzakonili še različni pri-bitki na osebno dohodnino, je ta določba ostala kljub vsemu neizpremenjena, tako da danes ni nikogar, ki bi mogel biti v slučaju kake nesreče deležen kake olajšave. Nasprotno, dogaja se, kakor jo omenit kolega Vesenjak, da se študiranje otrok v mestu smatra kot obteževalna okolnost, češ če kdo lahko vzdržuje otroke v mestnih šolah, je to le znamenje, da ima še visoke dohodke.
Gospodje, tu se vidi, da so bile olajšave, ki jih jo zakon za osebno dohodnino prvotno nudil, zmerne in previdno odmerjene in niso puščale nobenih vrst korupcije. Pač pa so samO dopuščale možnost, da se resnične potrebe, resnične težavo posameznih davčnih obvezancev primerno upoštevajo. Vsega tega sedaj ni in v tem tiči gliivni vr.rok, da se tako pritožujemo proti strogosti tega davka. Že v začetku svojega govora sem povedal in poudarjam to še enkrat, da je naša dežela tako svanega malega človeka, dežela siromašnih ljudi. Zato je večina naših ljudi najtežje prizadeta baš zato, ker se olajšave, ki jih prvotno zakon določal pri njih, kljub smešno nizkemu eksistenčnemu mrlnumu niti najmanj ne upoštevajo in ne uvažu-jejo. Tu notri je jedro vsega zia.
Drugih podrobnosti, ki se tičejo dohodnine same, ne boni omenjal. Kot kuriozum naj kratko pripomnim s&mo lo, da se dohodninska lestvica, ki je bila prvotno čisto naravno izračunana v kronah, bere še danes v kronali. Če ima danes nekdo plačati dohodnino od 50.000 Din, se falciično davek ne odmeri cd tega zneska, marveč od 200.000 K. Razlika pri progresivnem naraščanju tega davka je prav znatna. Tako torej imamo vrh vsega še to posebnost, cia se človeku dohodninski davek odmerja v kronah, čeprav danes živimo sicer v dinarjih in še teh nimamo nikdar dovolj. (Dr. Ho-džar: Ce bi trgovec ali kdo drugi sestavljal dane® svoje račune v kronah, bi ga zaprli.)
Glavni razlogi, da so borimo danes proti osobni dohodnini so torej kratko tile- Eksistenčni minimum jc štirikrat prenizek. Davčna lestvica se ni prilagodila eksistenčnemu minimumu, pri čemer bi se davčne stopnje znatno znižale 3. Lestvica se še vedno bere v kronah, kar že itak previsoko davčne procente še zvišuje in 4 da <?o — kar je zelo važno — vse davčne olajšave, ki jih je zakon o dohodnim prvotno predvideval in ki so se še med vojno upoštevale, danes popolnoma iluzo-rične , in jih ni nihče več deležen.
»Slovenija jc bogata.«
Če potem kdo prihaja pa trdi — tudi to je bilo danes zjutraj že omenjeno — da je Slovenija begata in da lahko plača, potom bi imel tudi na lo nekaj odgovoriti. Rekel sem že, da ravno narobe, Slovenija ni bogata, marveč je dežela malega človeka, dežela povprečno siromašnih ljudi. Radoveden sem v čem vidijo nekateri, ki prihajajo od tu v Slovenijo, naše bogas'vo. (Dr. Jakob Hodžcr: V snažnoafi!) Zdi se mi, da U gospodje smatrajo Slovenijo za bogato radi tega, ker ne vidijo v Sloveniji ljudi, ki bi hodili okrog napol nagi ali lu bi od njih visele samo eunie. Zdi se mi, da nas smatrajo za bogate, ker vidijo, da eo naše hiše lepo pobeljene in dobro vzdrževane, ker vidijo po hišah preprosto pa čedno opravo, česar morda drugod ne najdejo. Zdi se mi, da smo ftm bogati, ker so naša pota kljub vsej rnteeriji, hi vlada v tem ceiru tudi že pri nas, kolikor toliko vzdrževana v rodu itd. itd. Toda, goepodje, če kdo resno misli, da je vse to znak br>gastva, se silno moti
Gospod jo, če smatra kdo te pojave kot zaa» bogastva, potem bi moral n. pr. ludi takole sklepat*: Našega tudi najrevnejšega kmeta skoro »e vidite, da bi vlRČil okrog polomljen voz. Če se m« zlomi n. pr. ročica, jo nadomeoti z novo. Če se mu pokvari kaj drugega, popravi, in tako ima naš kmet svoja vosilla v redu in dobro ohranjena. Po zgornji logiki bi torej morali sklepati, dn je naš lunotič bogataš, naš minister, minister našo kr;>-ljevske vlade, ki se vozi v napol nov;m, p« že napol polomljenem avtomobilu, p« siromak. (Ve-9®k)«t.) To je iitina. Pri nas no vidite polomljenih vot, tukaj pred samo skupščino lahko vsak čas naletite na kak polomi ion minintrnki avtomobil Toda is tega, če pri nas vladata red in snaga, če je pri nas to in ono lepo popravljeno, ne morete sklepati na bogastvo, ampak na kulturo našegs naroda, (živahno pritrjevanje in ploskanje na le-
Aho pa morda kdo mM, da m moramo co-
vrniti nazaj v čas«, ko jo bilo tudi pri nas tako kakor ponekod drugod, potem rnoiram imenovati to cinizem, ki ga z vso odločnostjo odklanjamo. (Ponovno živahno pritrjevanje in ploskanja na levici.)
Pa če bi bilo tudi res, da je Slovenija bogata, ne sledi iz tega, da bi jo morali gospodarsko zadaviti. Nasprotno, potem bi bilo ravno v interesu fiskusa, da to bogastvo primerno ščiti in varuje. Dedič, ki je dobil lepo posestvo po svojem očetu, v hlevu dobre molzne krave in lepo rejene konje, bo to posestvo, če je pameten, ohranil v dobrem stanju ter ne bo pustil krav in konj shujšati. Če ne bo storil tega iz ljubezni do živine in posestva, pa bo ravnal tako iz praktičnih razlogov, ker ve, da so to viri dohodkov, ki koristijo njegovemu gospodarstvu in ker ve, da si mora te dohodke ohranili, ako hoče svoje gospodarstvo vzdržati v redu. Če bi bilo res, da je Slovenija bogata dežela in da plača lahko nekaj več kakor druge pokrajine naše države, petem tudi iz tega še ne bi sledilo, da se more pri nas narodno gospodarstvo uničiti. Zakaj posledico takega uniče-' vanja bodo jako težko ne sr.nio za prizadeto osebe, temveč tudi za finančni tisku« eam. (Klici: Tako je.)
Drakonska davčna praksa r Sloveniji.
Ker moram svoj govor skrčiti, hočem lo Se na kratko omeniti tudi nato davčno prak9o. V tej namreč tiči drugi vzrok, da se tako pritožujemo proti dohodnini. Naš finančni delegat se žilavo brani, če hoče kdo naprtiti njemu krivdo za posledice, ker se pri nas davčni vijak tako navija. Vendar pa tudi sam priznava, da j« osebna dohodnina svojevrsten davek, ki zahteva tako od davčnega aparata kakor tudi od davčnih obvezan-cev veliko intelektualnih in moralnih sposobnosti. Sam citira v svoji brošuri »Zakaj se ljudje' upirajo dohodnini?« nemškega profesorja Wieserja in imenuje osebno dohodnino mestni davek, to se pravi davek, ki se lahko izpeljo v mestu, na deželi je pa to težavno. Naš delegat priznava končno sam, da pri kmečkih ljudeh mnogokrat ne preostane drugega, nego da odloči glede dohodkov »cenitve oko«. To se pravi, da je cenitev odvisna v glavnem od davčnih uradnikov. Če je to istina, potem sklicevanje naših davčnih oblasti, češ da jim zakon tako ukazuje, ni povsem upravičeno, ker krivda no leži vedno v davčnem zakonu, ampak mnogokrat tudi na tistih, ki pretirano ocenjujejo naše blagostanje. (Ivan Vesenjnk: Še bolj neopravičene so pa tajne okrožnice.)
Danes zjutraj smo slišali, koliko plačamo davka pri nas in koliko v drugih pokrajinah. Jaz sem ta davek izračunal v procentih. Srbija je plačala 120% tega, kar je določal proračun. Hrvatska 130% proračunjene vsote, Bosna in Hercegovina 149, Vojvodina in Dalmacija pa 183%- To je največ. Za tem šel© pa prido Slovenija z 204%. (Klici na levici: Čujmo, čujmo!) Rad bi vedel, zakaj je treba, da so pri nas davki več ko dvakrat večji, kot so proračunani. Gospod finačni delegat so izgovarja, da ni mogoče v naprej natančno določiti, koliko bodo znašali dejansko plačani davki. Ne trdim, da se morajo dejanska vplačila popolnoma zlagati s tem, kar je predpisano. Mislim pa, da ni prav nobenega razloga, da bi morala biti ravno pri nas največja razlika. (Klici na levici: Tako je!)
Na kratko bi omenil še tole: Imamo slučaje, jaz jih bom navedel samo par, ki jasno kažejo, kako preobremenjeni eo naši davkoplačevalci. Tako n. pr, poznam malega trgovca, ki ima na mesec pramet« za 40.000 Din. Pred vojno je ta trgovec plačal 4 zlate krone, danes pa mora plačati . 20.000 Din, Ne vem, zakaj je tega treba. Nek znan pod jetnik "— nimam prav nobenega razloga, da mu ne bi verjel — mi je pravil, da so mu naložili čez 300.000 Din dohodnine, ki so mu jo potem znižali na 295.000 Din. Ker tega ni mogel plačati, so mu hoteli prodati na dražbi hišo, navsezadnje pa so so zadovoljili z 20.000 Dim. (Franc Kromžar: To je navaden rop.)
Ne bom silil, da bi navedel še vse druge zglede, ki jih imam pripravljene, ker nimam za to dovolj časa. Vendir si pa upam na splošno trditi, da jo tudi naša davčna uprava v veliki meri sokriva naših obupnih gospodarskih razmer.
Ker žalibog ne morem svojih izvajanj končati tako, da bi povedal vse, kar sem mislil, ugotavljam na kratko samo to-le dvoje: Prvič Slovenija jo preobremenjena in to preobremenitve nismo prinesli s seboj, marveč smo ta bremena dobili po tukajšnjih reformah davčne zakonodaje. Drugo, kar imam posebno ugotoviti, je to, da leži krivda na pretiravanju našega davčnega vijaka r veliki meri tudi na naših davčnih organih, na naši davčni upravi. Zaradi tega posebno polagam gospodu ministru na srce, (la si to vprašanje tudi s te strani nekoliko natančneje ogloda in da primerna navodila davčnim oblastem v Sloveniji. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na levici.)
Zborovanje Centrale industrijskih korpo-racij v Belgradu. Dne 16. t. m. se je začelo v Belgradu zborovanje Centrale industrijskih korporacij. Prvi referent je bil glavni tajnik g. G. Curčin, ki je poročal o položaju našega gospodarstva, nadalje o vprašanju kreditov za našo industrijo in o izdajanju industrijskih obligacij. Drug referat je bil o socialni zakonodaji. G. dr. Gregorič je referiral o carinskem vprašanju, kjer je bilo največ debate o carini na premog in o zaščiti mlinarske industrije. Zadnji referat je bil o prometnih vprašanjih. V diskusiji o navedenih zadevah so sodelovali tudi zastopniki slovenske industrije, zlasti podpredsednik Centrale gosp. dr. Windischcr, nadalje g. inž. M. Šuklje. Kongres se zaključi 18. t. m.
Prva bilanca velike banke v Zagrebu. Hrvatska sveopča kreditna banka d. d. v Zagrebu objavlja izmed velikih zagrebških bank prva svojo bilanco, iz katere je posneti, da je znašal čisti dobiček za 1. 1925. 7,284.037 dinarjev (za 1. 1924. 8,065.274 Din). Kapital banke je 37,500.000 Din. Bilanca je značilna. Pričakovati je tudi manjše dividende kakor za leto 1924.
Rezultati žrebanja vojne odškodnine.
Dne 16. februarja se je vršilo prvo žrebanje dobitkov 2Y,% rente za vojno škodo. Zadele so: 1,000.000 Din obveznica 130 serija 3528; po 500.000 Din 854 serija 1852—440. Nadalje je bilo izžrebanih 5 dobitkov po 200.000 Din in 10 po 100.000 Din, 20 po 50.000 Din, 50 po 20.000 Din in 100 po 10.000 Din.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. z. z o. z., sklicuje za 4. marca 46. občni zibor (bilanca, delna volitev načelstva in nadzorstva).
Dobava drv. Armijska intendantura v Skoplju poziva vsa večja šurnska podjetja, da pošljejo 19. t. m. svoje pooblaščene zastopnike na prvo ustno licitacijo, ki sc bo vršila pri armijski intendanturi v Skoplju radi dobave 26.800 metrov drv.
Skladišče Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru, Kmetijska družba za Slovenijo jc ustanovila v Mariboru na Meljski cesti skladišče, v katerega je odposlala že več blaga.
Konlercnca o prodaji occtne kisline. V Belgradu se vrši te dni konferenca, in sicer v ministrstvu trgovin? in industrije, o prodaji ocetne kisline. Na konferenci bodo zastopane zainteresirane zbornice in ministrstvo trgovine in industrije.
Stanje posevkov in živine v januarja 1926. Poljedelsko ministrstvo objavlja, da je bilo v januarju letos stanje ozimne v celi državi dobro. Stanje živine je bilo povoljno. Hrane je dovolj. Od kužnih bolezni se jc na nekaterih krajih (tudi v Sloveniji) pojavila svinjska kuga.
Fuzija v ameriški industriji pinalaih strojev. Ic Newyorka poročajo, da sta se fu-zijcmirali dve svetovno znani tvornici pisalnih strojev Smith & Bross in Corona. Tvornici bosta tudi naprej izdelovali svoji marki. Kapital njihov je 12 milijard dolarjev, delavcev imajo zaposlenih 31.000.
Bilanca ameriške zunanje trgovine — pasivna. V mesecu januarju letos je izkazovala bilanca ameriške zunanje trgovine prvikrat deficit v znesku 15 milijonov dolarjev.
Produkcija petroleja v Romuniji. V letu 1925. je znašala produkcija petroleja v Romuniji 2,314.000 ton napram 1,851.000 tonam v letu 1924.
Zlato v obtoka v Švici, Iz Berna poročajo, da se je začelo zopet prikazovati zlato v denarnem prometu Švice.
Borao
Dne 17. februarja 1926.
Denar.
Zagreb. Beriin 13.519—13.559 (13.51—13.55), Italjia 228.77 —229 97 (228.83—230.03), London 278.18—277.38, Newyork 56.672—56.972 (56.657— 56.957), Pariz 207.50-209.50 (205.44-207.44), Praga 168.18-169.18 (168.10—109.10), Dunaj 7.988— 8.028 (7.982-8.022), Curih 10.94-10.98 (10.94-10.98).
Curih. Belgrad 9.125 (9.125), Italija 20.94 (20.94), London 25.25 (25.255), Newyork 519.25 (519.10), Pariz 18.85 (18.87), Praga 15.375 (15.375), Dunnj 73.05 (73.05).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.47, Kodanj 184, London 34.49, Milan 28.59, Newyork 709.50, Pariz 27.05, Varšava 96.50. Valute: dolarji 709.50, angleški funt 34.44, lira 28.50, češkoslovaška krona 20.97.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 76—78, vojna
odškodnina 275—278, zastavili listi 20—22. kom. zadolžnice 20—22, Celjska 200—204, Ljublj. kreditna 200 den., Merkantilna 100—105, Slovenska 50 den., Kreti, zavod 175—185, Strojne 125 bi., Vevče 110 den., Stavbna 90—100, šešir 115—120, zaklj. 115.
Zapreb. 7% invest. posoj. 77—77.25, vojna odškodnina 280.50—281, Hrv. esk. 121—122, Kred 130—132, Hipobanka 66.50—67.50, Jugobanka 105 —106, Praštediona 965—970, Ljublj. iureditna 200 den., Slavenska 50—51, Eksploatecija 32.50—35, Šečarana 420—445, Nihag 35 bi., Gutmann 320 bi., Slavo* 150 bi., Slavonija 42.50—44, Trbovlje 370 den., Vevče 110 den.
Dnnaj. Podon.-savska-jadr. 744.000, Alpir.e 261.000, Greinitz 128.000, Kranjska industrijska 340.000, Trbovlje 487 000, Hrv. esk. 140.000. Ley-kam 156.000, Jugobanka 133.000, Hipobanka 82.000 Mundus 960.000, Slavonija 53.500.
Blago.
Ljnbljftua. Les: Hrastovi hlodi od 25 eni naprej, media 35 cm, I., II., fco vag. namembna postaja 2 vag. 450—450, zaklj. 450, smrekovi hlodi od 25 cm napr., media 35 cm, 4 m dolž., fco namembna post. 2 vag. 225—225, zaklj. 225, bukova i drva, suha, fco naklad, post. 2 vag. 20—20, zaklj. 20, bukova drva, suha zdrava, 1 m fco vag. meja 25 den., hrasrtova drva, suha, zdrava, 1 m, fco vag. naklad, post. 1 vag. 17.50—17.50, zaklj. 17.50, hrastova drva, suha, 2/» meterska, */> podmeterska, z odpadki od dog, do 15% okroglic, fco vag. Postojna tranz. 21.50 bi., bordenali smreka, jelka, na živ rob rezani, s tolerance male oblico. 20X21, 20X 24, 24X30, 28X32 c.m. cd 4-10 m, prim. »sortirani, fco vag. naklad, post. 425 den., letve, smreka, jelka 25-45, 4 m, fco vag. nsldad. post. 435 den., hrastove podniee 43 mm 2.65 m in 53 mm 2.80 m, od 18—28 cm, fco vag. Postojna tranz. 1300 bl„ hrastovi neobrobljeni plohi 90, 110, 130 mm, od 2.50—6 m, večina nad 3 m, od 80 cm šir., fco vag. Postojna tranz. 1100 bi., remeljni, smrekovi in borovi, 7-7 in 8-8 cm, od 4.0, 5, 5.50 in 6 m, fco vag.
Postojna tranz. 600 bi., orehovi plohi, neobrobljeni, obeljeni, od 40, 60, 80, 100 mm, večina od 40 in 80 mm, od 1.50 m napr. od 5 m, fco vag. nakl. post. 1400 bi., fco skladišče Sušak 1500 bi., bukovi železniški pragovi: 2.51 do 2.60 m, 18XX28X14 cm 80 den., 2.45 m, 12X22KX12K cm fco nakl. post. 25 den. — Premog: Kal. ca 7000 antracit, Orle, fco vag. Škofljica: kosovec za 1 tono 500 bi., kockovec za 1 teno 450 bi., orehovec za 1 tono 400 bl„ zdrob za 1 tono 350 bi. Kal ca 4800, fco vag. Ormož: kosovec nad 00 mm za 1 tono 260 bi., kockovec 35-60 mm za 1 tono 240 bi., orehovec "0-35 mm za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 mm za 1 tono 190 bi. Kal. ca 8500, fco vag. Novo mesto: kosoveo za 1 tono 170 bi., kockovec 100 mm za 1 tono 150 bi., orehovec 50 mm za 1 tono 140 bi., zdrob za 1 tono 130 bi., rovni za 1 tono 120 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, fco nakl. poet. 295 bi., pšenica sremaka, fco vag. naklad, post. 290 bi., činkvantin Belje, par. Ljubljana 232.50 bi., činkvantin merkantilni, par. Ljubljana 227.50 bi., polčinkvnniin novi, par. Ljubljana 202.50 bi., koruza času prim. suha, fco vag Ljubljana za marec 2 vag. 154—154, zaklj. 154, koruza času prim. suha, fco slav. post. 123 bi., koruza času primemo suha, fco cag. ban. post. 118 bi., koruza inzulanka, času prim. suha, fco vag. medjimurska post. 165 bi., koruza umetno sušena, fco vag. bačka post. 142 bi., koruza umetno sušena, fco Postojna tranz. 182 bi., koruza (Mahlmais), fco bar post. 1 vag. 155—155, zaklj. 155, koruza (Mahlmais), Zagreb par. 2 vag. 167.50—167.50, zaklj 167.50, ječmen, 62 leg, fco vag. bačka post. 155 bi., ječmen spomlad, pivovarn., ti<>-07 kg, par. Ljubljana 260 bi., oves rešetani, fco slav. post. 190 bi., oves se-me®Bki madj. Ligovo, fco Čalcovec 300 bi., ajda domača, fco vag. prekm. post. 260 b!., rž domača, fco vag. prekm. post. 210 bl„ rž, 71-72 kg, par. Lj. 220 bi., proso rumeno, fco vag. prekm. poet. 21Q bi., proso rumeno medjim., fco Ljubljana 220 bi., otrobi drobni, pšenični, fco vag. naklad, post. Vin-kovci 115 bi., otrobi drobni, pšen., par. Ljubljana 140 bi., jezice, zlatom mene, fco vag. dol. post. 250 den., konoplja v steblih, fco vag. slav. post. 90 bi. — Gradbeni materijah Ia Pcrtlnndcement »Salona-Tour«, fco vag. Solin: v jutavrečah po 50 kg 40 bi., v papirnatih vrečah po 50 kg 45 bi., v sodih po 150, 180, 200 kg 52.50 bi.
N&zzncmiln
TJdruženje jngoslovenskih inžonerjev in ar* hitektov, sekcija Ljubljana, priredi 7. strokovno predavanje v petek dno 19. februarja 1926 ob 20. uri v svojem družabnem lokalu v Ljubljani, Kongresni trg 1, II. nadstr. (poslopje »Kazine«). Predaval bo g. dr. ing. Miroslav Kasal o »Eksperimentalnem reševanju statično nedoločenih sistemov z uporabo aparature Nupubest«. Vabljeni so so člani in po njih vpeljani gostje. — Upravni odbor.
TlM. V'!:r' tMf
Velika planina. (1555 m). Vremensko poročilo od 17. fnbr. ob 6 zjuiraj: —6° C. Sneg pršič! Nebo jasno. Smuka srednja.
l*®lč£ve€iovanfa
Isgnbila se je rjava listnica s sivo legitimacijo na ime Franc Sedlar iu raznimi važnimi listinami ter manjšo vsoto denarja. Pošteni najditelj se naproša, da legitimacijo in listine vrne na upravo »Slovenca«, denar pa lahko obdrži.
Izgubila so je v »Kazini« črna torbica. Najditelja prosim, naj vrne vsaj torbico in ključe proti nagradi na upravo »Slovenca«.
Meteorološki zavod v Ljubljeni, dne 16. februarja 1926. višina barometra 308'8 m
Op«zovera|a
kril
I fa»l
Baro-meier
Toplola I .Kela
Veter In brzina v m
»■BUJIHMfl.
Oblačnost 0-10
Padavin
Vi sla
i tnrsž.na v mm slo 7-1
LlistoSians (sivoree)
Zvgrzti BclaratS
Gret". - J3uft-!'«vHin« Ps-Egm
765-6 765-5
763-2
764-4
765-8
765-5
766-8 7660
762-9
763-3
3-5
3-6 7-0
4-2 3-0 0-0 3-0 2-0
5-0 3-0
78
79
70 84 78 82 86 78 83
NNW 1—2
E 0-1 NNE 1—2 mirno
S 0-1 mirno WS 2—4
10 10
9 6
10 10 10 10 0 10
rosi
megleno dež
dež 0-4
0 0
0 0 0
dež 1-0
Barometer je reduciran na morsko gladino.
CTagaBMttnOTomBaKEEBirr.«
0
200
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
Ta posebnost ni mogla začuditi ljudi, ki so šli pred kratkim mimo gorkih vrelcev ob Vajkati. Vedeli so, da je ves ta osrednji del otoka Ika-Na-Mavi čisto ognjeniški. To je pravo pravcato sito, skozi katero uhajajo podzemeljske pare po vrelih izvirkih in po solfatarah.
Paganel je bil vso deželo natančno proučil. Opozoril je torej tovarišle na vulkanski značaj hriba. Maunganamu je bil eden od številnih stožcev, ki so po osrednjem delu otoka, to se pravi, Maunganamu je bil ognjenik bližnje ali daljne bodočnosti. Najmanjši mehanični pritisk bo zadostoval, da zazija na na njegovem sivkastem pobočju ognjniško žrelo.
—	Prav imate, Paganel, je djal Glenarvan, toda nevarnost ni nič večja kakor pri Dunkanovem kotlu. Tale zemeljska skorja je precej trdna stena 1
—	Vse prav, je dodal major, toda vsak kotel, pa naj bo še tako trden, se nazadnje vendar razleti, čeprav po dolgem času.
—	Mac Nabbs, je dejal Paganel, saj ne pravim, da bi rad ostal na tem-le hribu, kaj še! Naj mi dobrotno nebo pokaže stezo, po kateri moremo uiti, takoj ga zapustimo.
—	Oh, zakaj nas ne moro Maunganamu sam spraviti odtod, je vzdihnil John Mangles, saj je vendar v njegovih bokih nagromadene toliko sile! Pod nami je zaprtih, izgubljenih mogoče na milijone konjskih sil. Naš D u n c a n bi ne rabil niti tisoči del toga, tla nas popelje na konec sveta!«
Ko je John Mangles omenil Duncana, s« j« Glcnarvanov obraz zatemnil, žalo«t mu je legla na dušo. Naj je bil njegov lastni položaj ie tako brezupen, je vendar čeelo pozabil na«© in »loval za ne-
srečno posadko, ki jo je zadela tako zla usoda.
_ Tako je torej zopet tonil v žalostnih mislih, ko je prišel na vrh Maunganama do tovarišev v nesreči.
Komaj ga je lady Helena opazila, mu je pohitela naproti.
^ — Dragi Ervard, je spraševala, ali ste si ogledali naš položaj? Ali naj upamo, ali naj se bojimo?
—	Upajmo, upajmo, draga Helena, je odgovoril Glenarvan. Divjaki ne bodo nikoli prestopiii prepovedano črte. Tako bomo imeli časa več kot dovolj, da si izmislimo načrt za beg.
—	Sicer pa, je dejal John Mangles, saj nam Bog sam veleva, naj upamo.«
S temi besedami je izročil kapitan gospe Glenar-vanovi listič iz svetega pisma, kjer je bilo brati že omenjene vrstice. Mlada žena in ubogo dekle sta bili duši, ki sta radi upali, ki sta bili trdno prepričani, da nebo ne pozabi nikogar. Zato sta tem raje spoznali v teh vrsticah prst božji, ki jim kaže na gotovo rešitev.
—	Sedaj pa kar v Udupo! je veselo velel Paganel. To je naša trdnjava, naš grad, naša obodnica, naša delavnica! Tam nas ne bo nihče motil. Gospa in gospodična, dovolila, da vaju popeljem v našo krasno prestol ico.
Vsi so radi sledili ljubeznivemu Paganelu. Ko so divjaki videli, da hočejo ubežniki znova onečastiti svetišče, ki je bil na njem najvišji tabu, so začeli strašno streljati in še strašne je tuliti. Na srečo niso šlo krogle tako daleč kakor kriki. Padle so na sredo gore, glasovi pa so zamirali v daljavi.
Lady Helena, Mary Grantova in oatali obleganci so z veseljem ugotovili, da je maorska praznovernost še vedno močnejša kakor njih jeza, in g* umirili. Vstopili so torej v grobnico.
Ta udupa zelandskega glavarja j« bila navadna ograda, ograjena z rdeče pobarvanimi koli. V lesu so bil! vtetovirani pomembni liki, ki so pravili o ime-mtnosti in »lavnih delih umrlega. Od kola do kola
so viseli venci amuletov, nabranih školjk ali kamenčkov. V notranjščini je pokrivala tla preproga zelenega listja. V sredi je majhen griček pričal, da je bil tarn pred kratkim izkopan grob.
Tu notri v Udupi je bilo glavarjevo orožje: njegove nabite puške, njegovas ulica, njegova krasna kamenita bojna sekira. Poleg puške je bila položena vrečica s smodnikom in kup krogel, kolikor jih je treba za lov po večnih loviščih.
—	Glejte, cela orožarna, je dejal Paganel. Mislim, da jo bomo mi znali bolie porabiti kakor pa umrli. Res krasna misel teh divjakov, da vzemo s seboj na oni svet tudi orožje!
—	Oho, pa še iz angleške tovarne so te-le puške, se je začudil major.
—	Tako je, je dejal Glenarvan. Po mojem mnenju je kaj bedasta navada, da darujejo in prodajajo divjakom strelno orožje! Rabijo ga seveda za to, da se branijo nadležnih gostov, in prav imajo. Te puške pa nam bodo najbrž še prav prišle.
—	Še bolj prav pa nam bo prišel tale živež in tale voda, ki so jo dali rajnemu glavarju na pot v večnost.
Priznati je treba, da so sorodniki in prijatelji umrlega svojo dolžnost vestno izvršili. Nakopičili so v Udupi živeža, da ga je bilo desetorici zadosti za dva tedna ali pravzaprav umrlemu za vse večne čase. Hrana je bila vsa rastlinska: užitne praproti, krompir, domača vrsta kakor tudi ona. ki so jo prinesli na Novo Zelandijo Evropejci. V velikih vrčih je bila čista voda, ki mora biti pri vsakem zelandskem obedu. Ducat lepo spletenih koškov je bil opolnih zelenih j gumijevih ploščic, za katero ubežniki niso vedeii, 1 kako naj jih porabijo.
Tako so bili V9aj za nekaj dni varni pred lakoto i in žejo. In res si niso dali dvakrat reči, naj prikraj- | sijo glavarja za njegovo hrano.
Glenarvan je vzel iz zaloge potrebni živež in ga ! izročil coscodu Olbinettu v kuharsko obdelovanje. '
ISIEII5:
HU
S S
aS tn
•SP B
• r— % • r-<
s
t» ■*-' => XJ
« S ® E gf 8
v N
8 '5
a O
>NI O,
■ r™•
B > O
H N
.4 4)
.3 fe
13 N 3
JC
e >
2	-o
M
3	s
0 .J
g
N
0) >
>-4 O M
c	I
• »M
Q	d
2	5
3
N
<U
© ©
ca. . a
1" ®
o 00 > —
- u
5-°
S <2
K © br.
N "3 ■ u
o taS
U
I**
(y US a js
>
N
O
i*
a
«9
a «
HIEIHE =811=811
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*50 ali vsaka beseda SO par. Najmanjši 6 Din. Oglasi nad devel vrstic se računajo više.	Za odgovor znamko I
Gospod išče SOBO
r navad, najemnino. Ponudbe upravi pod Toso K.
Lepe debele BUKVE
ima naprodaj Janez Jam-nlk, Huda Polica, pošta Šmarje - Sap.	1056
Dobro vpeljana, že 30 let obstoječa
trgovina čevljev, usnja, čevljar, potrebščin in čevljarska OBRT
/Sčero pridno in pošteno
izobraž. gospodično
lc trem otrokom (starost 4—6 let), ki bi znala nekaj šivati in pomagati pri bišnem delu. Hrana in stanovanje v biši. - Po-izve se v upravi »Slovenca« pod št. 1060.
Tovarna PAPIRJA
išče strokovne moči. — Cenj. ponudbe z ozna-čonjem dosedanjih nameščeni in prepisi spričeval pod šifro: »Za—7659« na »PUBLICITAS« d. d. — Zagreb, Ganduhčcva 11.
Prodajalka
pridna in poštena, želi premen^ti mcsio. - Pismene ponudbe na upravo lista pod: »Nujno 1031«,
: T. RABIČ *}
o, Ljubljana <$/
Vsakovrstno
zlato
po najvišjih cenah cerne, juvolir, Ljubljana Wolfova uliea štev. 3.
P0LEN0VKA
Potrti globoke falosti naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob 21. uri, previden s tolažili svete vere, v 71. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal naš ljubljeni oče, gosp.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek ob 8. uri zjutraj na pokopališče st. Marjete v Dolu.
Videni, dne 16. februarja 1926.
Žalujoči ostali.
ZASTOPNIKA
Iščemo v vsakem kraju. Pripravno za vsakogar. Potreben kapital 100,— Din. Lep zaslužek. Ponudbe pod »Postranski zaslužek« na »Propaganda«, reklamna družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/11.
Zahtevajte povsod )l\
fci zanesljivo in popolnoma pokonča mrčes (ščurke in rusc). Škatlja 250 gr velja 15 Din. Ako ne pomaga, vrnem denar. — i Pošilja po pošti :
Lekarna Krajčovič, Vukovar.
namočena "^C
Fr. Kham
Ljubljana nasproti hotela »Union«.
A. SMŽIVIK
železnina Ljubljana. Zaloška cesta
Ljubljana, Dunajsli« cesta 4lcv priporu a
zeiofno Kiihturo
latera l.rcp.a itlodrr inučin.ui« odvajalno. Naroiila s« loJno izvršujejo.
ckesiog-Oebin
VPollova ulica l/ll. - feltlon r>r
NA OBROKE
dobijo
: ČEVLJE :
čT7i •	i j . državni in zasebni na-
Svilene in spomladanske , ,.tiiencj prj M. TREBAR
— Ljubl'ara — Sv. Pe-[tra cesta it. 6. 907
od 120 Din naprej pri poroča modni salon M. JEGLIČ, LjubUana, Slomškova ulica 27.	758
Zcradi pomanjkanja prostora se ugodno proda
naviial.stfo
za motorni pogon in pogon na nogo ter tudi več pleiilnih STROJEV od St 5—10 in široke od 20 do 45 cm.	1C07
naročnino
Bamočena, se dobi vsak dan v trgovini
Kovačič in Japelj
Ljubljana Kongresu! trg št. 19.
Erivsko - lasničarska DELAVNICA
gospode in dame, dobro vpeljana, sredi Dra-žkovičeve ulice, za gotov denar takoj ceno naprodaj. - KUHTIČ, Zagreb, DraSkovičeva 36. 1055
Zatekel se jo rujav lovski PES z znamko 143. Dobi se v Tomačcvem št. 9.
Kupi se
en enovprežen in en dvo-prežen voz »DIRA.« v dobrem stanju. Ponudbe na upravo lista pod Šifro: »DIRA«, 1063
Zalivala
g. proti Jankoviču za cerkveni obred, zastopnikoma univerze in juridične fakultete, pcvcem akademikom, predvsem pa akad. društvu »Jadran« za častno stražo, korporativno udeležbo in častni prenos krste do groba, predsedniku sveta slušateljev, zastopnikoma društva juri-stov, »Triglava«, podružnice ferijalnega saveza, poverjeništvu ferijalnega saveza za Slovenijo, starašinstvu ferijalnega saveza in starašinstvu zveze »Jadrana«, nadalje za v srce segajoče nagrobne govore g. juristu Mačku in g, Jelencu, konečno godbi »Sloga«, vsem darovaleem vencev in šopkov in vsem, ki so spremili predragega nam
Jankota
na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo za mnogoštevilna izražena sožalja.
Rodbina:

Naznanilo preselitve,
Cenjenim odjemalcem naznanjam, da sem preselil svojo podružnico iz Prešernove nlice št. 26 v svojo lastno hišo
poleg mesarja Marčana.
Priporočani se še v nadalje
Parma pakarirsa Jean Schrej nasl
ii lupili liri
NAPRODAJ LESENA STENA
deloma s steklom (za pisarne) ter ca 200 m=
PLOHOV za podnice
(rabljenih). Vprašali pri: Žitni zavod, telefon 243.
nn,n\n! f prodajamo naslednjo dni parlijo šatuij z našimi prvovrstnimi in
8 žem9r ,e V8?li,mu naJeniu odjemalcu dana možnost dobiU, poleg nase prvovrs.tlC m cen^e pa.funierije, v srečnem slučaju
1,QC 0,000 dinar e/.
J pt^iV^ Ž,atulii- 80 nab£ia„; 1 ve!ikn steklenica Eau de Colognea prima, 1 Poudre des Perles F,ne?, I CrSme Ninette. I Shamp.oing, 1 D,7odout pastj za zobe in I parfumska esenca „Le R«ve«. Vse to ta neverjetno nizko ceno 150 dinarjev
mesto 250 Din, ako nam pošljete denar vnaprej. (Po povzetju 5 Din več.) Inta esertom dovolj« emo vsatso kontrolo Srečke zamenjavamo na naže stroike do konca kola, vkolikor'ne bi bile prej
izžrebane.
kraljevi SHS dvorni dobavitelj.
Pošljite denar takoj na naslov; DEPOT DBIflY, LTUBLJHNJ1 1/49 ___ker e število Sntn!) omeir.io.
/epa HISA pri kolodvoru, sposobna za kolodv. restavracijo, 6 sob, kuhinje, pralnico, 2 kleti, lep vrt, 2 njive z novim gospod, poslopjem. Dalje ne tam proda: gosp, poslopje s trgov, lokalom, skladišče, klet, novo ledenico z ledom, hlev za 4 konje, veliko podstrešje, popol. zaprto dvorišče. Cena po dogovoru. - Natlov pove Karo! BPvEZNIK, Celfe, Dolgcpolje nI. 1. 1057
Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani) Karol Č«&
JUGOSLOVANSKA KNJIGAM V UMUMl
priporoča:
T.	^jimo in negujemo
domače ptice. Sestavil A. Rlivnik. Din 3.5—. vezano Din 4(r— Slovenstca kuhailc*. Priredila S. M. Felieila Kalinšek. Z mnogih mi slikami v besedilu in večbarvnimi tabelami. Sedma izpo-polnjena izdaja. Elegantno vezana Din 16,,-—.
praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujemo in kra-D«^«*1"^ P-redl1 S?" Humek' Dm	vezano Din 40'-.
KraKmcnl sad ar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 barvan mi prilogami in «2 slikami v besedilu. Priredil M. Humek. Vezano Din »r—.
Priredil jTC"'	J° ^^ "
NaU^^^.?n<7^^"TPnl,'U^,un,0!, JaI,Sa- Tre,i° iK(l8J° Priredil Fr. Ro-jina Z dodatkom Albertijev-Znlderiičev (A.-Z.) panj in kako v njem čebelarimo. Priredil M Humek L)in 24 -
mn,'h in žilnih izkušnjah prireau J. MajSlč. Dia 30 —, teaano Din jO'—.
t vsemi pripadajočimi stroji — se radi bolezni UGODNO PRODA. p^M, se tudi v najem trgovaki
lokal z delavnico ozir. skladiščem. M. BLAZNIK, školja I.oka.
Ponud
Je na 1066
aaaaaaaaanaaacjaDDa
0
Zakaj Ker
je bil Dunajski jesenski sejem 1925 tako vspešen?
na Dunaju, trgovskem središču srednje Evrope, ponudi 7000 raz-stavljalcev svoje izdelke v največji izberi ln po najnižjih eenah!
Zato obiščite
D
n
10. Dooolskl mednarodni selem S
7.—£3. marca 1926. pj
Posebne prireditve:
Mednarodna razstava avtomobilov in motornih koles. »Elektrika v poljedelstvu".
Lovska razstava. Razstava hranil in nasladil.
Nikakega vizuma ta potni list! S sejmako izkaznico in potnim listom prost
prehod če« mejo! Vozne olajšave na jugoslovanskih in avstrijskih železnicah kakor tudi na Donavi.
Pojasnila vseh vrst in sejmske izkaznice sc dobe pri
^ Wleraer Plesse A. Wlcn m
: j	in pri Častnih zastopstvih v Ljubljani:
n	Avstrijski konsulat, Turjaški trg 4,
rt	Zvoza sa tujski promet, Alekiandrora «. 8,
jj	Josip Zidar, Dunajika c. 31.
arrac3C3cr3CTr3C3aac3C3C3C3C3C3c
n
Zdravje je po! bogastva!
Za uspešno duševno in telesno delo, ter za uspeh v življenju sploh je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo.
Ne mučite svoje telo pri vsakem koraku s trdim usnjatimi petami, ker one provzročajo močne potresi jaje.
Nosite tudi Vi
Palma-kaučuk podplate in pete.
Vi se potem ne bodete hoteli nikakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku.
Palma-kaučuk pete so trikrat tako trpežne in še ceneje kot usnje.
Zato!
opažate, da se Vašemu podjetju od strani občinstva posveča mnogo manj pozornosti, kot »te pričakovali v začetku?
ker se premalo ali pa morda celo nič ne poslužujete reklame v časopisu. Poskusite in prepričali se boste o resničnosti reka: Kdor ne oglašuje, ne napreduje!
£lll~IIIEIII=lli=IIIEIII=|||=lli
BBB
Vabilo
na
čni zbor
f£ni<et$!c<e posojilnice ljubljanske ©!«olfce,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
v Ljubljani
ki bo v četrtek 4. marca ob i5 v sejni dvorani posojilnice v Ljubljani, Dunajska c. 18.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo ravnateljstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev letnega računa.
5.	Razdelitev dobička.
6.	Volitev predsednika, podpredsednika in treh članov načelstva.
7.	Volitev treh članov nadzorstva.
8.	Predlogi zadružnikov,
V Ljubljani, dne 15. februarja 1926.

s5g»
OBČINSKI ZASTOP NA VRANSKEM javlja tužno vest, da je gospod
Franjo Presečnik
notar in župan občine Vransko
danes preminul.
Za blagor naše občine vedno vnetemu in velezaslužnemu pokojniku bodi na tem mestu ohranjen naš hvaležen spomin.
Vransko, dne 16. februarja 1926.
Občinski zastop.

Izdajatelj: dr. Fr. &ul«fee»
Urednik: Franc Tersedlav,