Oljalio Jugoslovanske kmetske zveze. - Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posv — Izhaja vsako sredo ob 6 zjntraj. - Spisi in dopisi naj se pošiljajo BredniStra ..Domoljuba", naročnina inezna Številka 1 Din. — V Inacratnem ddn vsaka drobna v rutica aH nje prostor 10 Din. • reklamacijo In inserati pa UpravniStvu ..Domoljuba" v Ljubljani, Kopitarjeva nllca Stev. G.
Slovenska povodenj
Slovenijo so zadele trikrat zaporedoma tako ogromne vremenske nesreče, da je po nekaterih okrajih prebivalstvo gospodarsko docela uničeno. Ni samo to popolnoma izključeno, da bi si nesrečniki sami mogli kaj pomagati, izključeno je tudi, da bi jim mogli privatniki, dasi so mnogo žrtvovali, nuditi zadostno pomoč. Stomili-jonske škode popravljali naš človek ne zmore.
Edino upanje, ki ostane, je država. Država ima dolžnost, da skrbi za splošni blagor ljudstva. In tu gre za splošni blagor, no za posamezno nesrečo tega ali onega človeka. Celi kraji so popolnoma razdejani, ljudje brez dela in brez jela, kaj je nuj-neje, kot da država priskoči na pomoč.
Tu pa se začne nova križeva postaja našega ljudstva. Centralistična vlada Sloveniji niti mačeha ni. Še mačeha reže pastorki kruh, čeprav tankega, da se skozenj vidi, centralistična vlada ji namesto kruha da kamen.
Nujni predlog naših poslancev.
Naši poslanci so ponovno vložili nujen predlog, da naj vlada za prvo pomoč nakaže 20 milijonov dinarjev, dalje da naj da brezobrestno posojilo občinam, ki so bile najbolj prizadete, ministrstvu za zgradbe naj se da na razpolago 40 milijonov dinarjev za popravo razdrtih mostov in cest, ministru za kmetijstvo se naroča, naj začne z uravnavo hudournikov, minister financ pa naj ustavi za določen čas iztirjevanje davkov.
Govor poslanca Sušnika.
Ta predlog je utemeljeval poslanec Sufaik.
V podrobnostih je naštel koliko mostov, jezov in drugih objektov je porušenih. ; Podrobnostih je opisal veliko škodo, ki jo trpijo posamezni posestniki v teh kralji. Dejal je, da je kljub navedbam le v Veliltilj. obrisih podal žalostno sliko katastrofe, ki je zadela Slovenijo.
Naše ceste in mostovi so razdrti in porušeni.
Škoda je ogromna in se še danes ne 5°re preceniti. Gotovo je, da znaša okrog w milijonov. Vsa Slovenija, je dejal po-
v Narodni skupščini.
slanec, je najhujše prizadeta. Dosedaj je vladalo v Sloveniji v gospodarskem o<ziru zapostavljanje. Vsakdo, ki je prišel v Slovenijo, je sicer hvalil lepoto naših krajev. Toda če so poslanci Jugoslovanskega kluba zahtevali kredite za ceste in mostove, ki 'rredo po zakonu, smo vedno dobili odgovor: V Sloveniji imate vendar lepe bele ceste, kaj hočete še več. Poglejte samo ceste v Srbiji. Odslej tudi ta izgovor ne more držati več. Danes so tudi pri nas ceste razdrte, mostovi porušeni. Sedaj se tudi v Sloveniji ne bo mogoče več varno voziti.
Priskočite na pomoč!
Pomoč za poplavljene kraje je nujno potrebna iz gospodarskih, socialnih in nacionalnih ozirov. Tukaj ne pomaga noben izgovor, da ni denarja. Narodna skupščina mora najti sredstva za pomoč poplavljen-cem. Če se to ne bo zgodilo takoj, polem Slovenija skoro ne bo več občudovana lepa dežela, ampak bo najbolj zapuščena pokrajina naše države.
Zato poslanec poziva narodno skup-• ščino in vlado, da sprejme predlog za pomoč poplavljencem in da sprejme nujnost tega zakonskega predloga.
Za predlog so govorili tudi hrvatski in srbski poslanci: dr. Žanič, Baljič in Dimitrij Vujič.
Radičevci in radikali proti Sloveniji.
In sedaj se je zgodilo, kar je v vsaki kulturni državi nemogoče. Radikali in radičevci, ki vedno govore, da so kmetska stranka, so glasovali proti nujnosti predloga. S tem je izdatna pomoč Sloveniji padla v vodo. Kako morejo samostojneži zagovarjati to za Slovenijo usodepolno in naravnost katastrofalno politiko? Kako more slovenska samostojna stranka, ki se šteje za kmetsko, glasovati proti nujni pomoči ubogim slovenskim poplavljencem, ki so večinoma kmetje in obrtniki?
Edina rešitev — lastno gospodarstvo.
Zadnja Žerjavova »Domovina« dopoveduje, da bi bila avtonomija Slovencem škodljiva. Sedaj pa poglejte: ko bi danes imela Slovenija avtonomijo, bi imela lastne finance, lasten denar in lastno postavodajo. Kaj bi bilo bolj gotovo kot to, da bi v slu-
čaju tako groznih nesreč naš slovenski deželni zbor najizdatneje priskočil na pomoč prizadetim krajem? Pa ne samo to! Ljubljanska avtonomna vlada bi že zdavnaj začela z uravnavanjem hudournikov in s tem že naprej preprečila velik del škode v slučaju povodnji.
Če Žerjavova »Domovina« dokazuje, da bi bila avtonomija za Slovenijo škodljiva, je to razumljivo. Zakaj liberalna stranka je bila že od takrat, ko se je zvezala z Nemci proti Slovencem, vedno proti lastnemu ljudstvu. Naravnost bedasto pa je, da Žerjavova »Domovina« hoče dokazati škodljivost avtonomije takrat, ko je najbolj očividno, kako bi edinole avtonomija rešila Slovenijo propada.
Neumno je govorjenje, da bi SLS, ko bi bila v vladi, vse lahko dosegla, kar bi hotela. Kaj pa Pucelj doseže, kljub temu, da je v skupščini do 50 poslancev radičev-ske stranke? Kaj pa je Radič dosegel? Sam je priznal na shodih v Bosni, da vlada do sedaj ni dosti naredila. Centralizem je za delo čisto nesposoben, Slovenijo pa naravnost na križ pribija. In če je Žerjavova »Domovina« še vedno zoper avtonomijo in za centralizem, je pač zato, ker je liberalna stranka vedno prva pri tistih rabljih, ki Slovenijo na križ pribijajo.
Naroda skupščina.
3.	november. Poslanec Kremžar je stavil nujni predlog, naj se plače uradnikom določijo za stalno, ker nestalnost in nesi-gurnost plač na uradništvo v njihovem delu silno slabo vpliva. Nesiguma plača še nikdar ni imela dobrih in zanesljivih delavcev.
V	finančnem odboru je poslanec Smo-dej predlagal, naj se vse razpoložljive vsote iz velikega dobička pri razredni loteriji letos nakažejo za poplavljence. Tudi ostali člani finančnega odborp so biil tega mnenja.
V	ministrskem svetu je nastala velika rabuka. Posamezni ministri so predložili proračune. Seveda je vsak segel precej visoko. Finančni minister pa pravi, da proračun ne sme iti nad 11 milijard. Nastal je prepir, ki ni prišel do uspešnega zaključka.
4.	november. Na vrsto je prišel nujni zakonski predlog naših poslancev za pomoč slovenskim poplavljencem. O poteku
te za vladni stranki skrajno sramotne zadeve poročamo na uvodnem mestu. Vlada, v kateri sedi tudi minister Pucelj, je odklonila nujnost te podpore.
Nato je prišel na vrsto vladni predlog za naknadni kredit 100 milijonov Din za železnice. Poslanec Smodej je ob tej priliki odločno grajal slabo gospodarstvo na železnicah ter nespametno premeščanje železniškega osebja. Pri železnicah je treba strokovnjakov, ne pa strankarjev.
Ta dan so se zbrali tudi načelniki ožjega opozicijskega bloka ter ugotovili, da vlada nima nič pripravljenega dela za skupščino, kateri predlaga same drobnarije. Opozieija zahteva, da se čim preje predložijo zakoni o preosnovi centralne uprave (zmanjšanje števila ministrstev itd.) in o neposrednih davkih. Od zunanjega ministra bodo zahtevali, da poda pojasnilo o zunanjem položaju.
Ministrski svet je res še isti večer vzel v roko zakon o centralni upravi. Predlog je, da se število ministrstev skrči na t2, ukinila bi se ministrstva za konstituanto, za vere, za pošte, za šume in rude, za agrarno reformo, za socialno politiko. Priključila bi sc ostalim ministrstvom.
V finančnem odboru je poslanec Suš-nik grajal ogromne vsote, ki jih država iz-meče za gledališča, zlasti za belgrajsko. Pridružili so se mu tudi drugi poslanci in obveljala je zahteva, naj gledališča postanejo avtonomna. Vlada bo o tem razmišljala.
5.	november. Na vrsto je prišel Krem-žarjev predlog o stalnosti uradniških plač. Poslanec Krcmžar je ob tej priliki ugotovil, da se je samo slovenskim uradnikom odtegnilo poldrug milijon dinarjev za poplav-Ijence, toda vlada je dovolila za povodnji v Sloveniji samo 120.000 Din in še ti niso bili menda še izplačani. Od vseh milijonskih odtegljajev pa poplavljenci niso vinarja še dobili. Ostala opozicija je podpirala Kremžarjev predlog, toda večina ga je odklonila.
6.	november. Muslimanski poslanec je stavil nujen predlog, da se v Bosni in Hercegovini odpravi tobačni davek, ki ga v drugih delih države ni. Za predlog je govoril tudi poslanec Pušenjak, ki se je pritožil, da Slovenija ne uživa ugodnosti glede sajenja tobaka. Vladna večina je predlog odklonila.
Nato je bil sprejet vladni predlog o odobritvi naknadnega kredita 100 milijonov Din za železnice.
pišejo nasprotniki.
m
Kdo ima prav? Zadnji »Kmetijski list« piše, da je SLS »gosposka« stranka. Radič pa je trdil aa enem zadnjih shodov v Bosni, da so v naši državi tri seljačke stranke, in sicer radikalna med Srbi, ra-dičevska med Hrvati in naša SLS — med Slovenci, Radič ima prav, ker je v SLS res ogromna večina kmetov. Kar se tiče »gospode« — kar končno ni glavno — pa je primeroma pri samostojnežih več kot pri nas. Pa tudi sicer ni mogel Radič prištevati naših samostojnežev med slovenske kmetske stranke, saj io se podali po-
polnoma pod — hrvatsko Radičevo komando.
Sežiganje mrličev. Ni ga dneva, gotovo pa ne tedna, da bi »Jutro« ne priporočalo stvari, ki jih Cerkev obsoja. Te dni je priobčil ta časopis dolg spis s podobami o sežiganju mrličev. Pravi, da bi bilo bolj človeško, pa tudi ceneje, če bi se trupla ne pokopavala, temveč sežigala. Cerkev sežiganje mrličev strogo prepoveduje, in prav »Jutro« — ki tudi od časa do časa zanika, da bi bil veri in Cerkvi sovražen list — priporoča sežiganje! Povsod se je še izkazalo, da je sežiganje mrličev dražje, kot pa pošten krščanski pokop, saj samo krematoriji (hiše za sežiganje), ki bi se morale sezidati in opremiti po vseh krajih, stale mnogo milijonov. Res, ne samo neukrotljivo sovraštvo do vere, temveč tudi brezprimerna lahkomišljenost narekuje »Jutru« v sedanjih, gospodarsko obupnih časih — pravljične novotarije.
Avtonomija je škodljiva. Dr. Žerjav trdi v zadnji »Dom.«, da bi bila avtonomija za Slovence škodljiva. Če dr. Žerjav meni, da se bo s iakim pisanjem prikupil slovenskemu ljudstvu, se moti. Slovenski narod ve, da je avtonomija edin trajno-uspešen izhod iz sedanje slovenske gospodarske mizerije, zato se bo bojeval za njo tudi v bodoče in jo bo tudi dosegel preko žerjavovcev in njihove »Domovine«. — Ali mislite, da bi dr. Žerjav ne bil za avtonomijo, če bi vedel, da v avtonomni Sloveniji za svojo stranko ne potegne »ta kratke«? i
Vprašanje kmetskih dolgov. Zadnja »Domovina« se poteguje za valorizacijo kmetskih dolgov, to se pravi, da bi bil kmet sedaj za toliko manj dolžan, za kolikor je narastla vrednost našega denarja, ko je najel posojilo. Stvar na sebt nI napačna, vendar naj »Domovina« tudi pove natančno, kako si jo zamišlja. Zakaj pa »Domovina« ni tega takrat zahtevala, ko so bili žerjavovci v vladi? Danes, ko liberalci vsestransko propadajo, zahtevajo žerjavovci od vlade vse, kar kdo hoče, da bi se ljudstvu prikupili. Svoj čas pa so glasovali za to, da se je krona, ki je bila vredna toliko kot dinar, zamenjala z eno četrtinko dinarja, in odličen liberalni voditelj je celo v javnosti zagovarjal predlog, da se naj 16 kron zamenja za en dinar. Liberalci so tudi odtrgali 20 odstotkov pri kolkovanju kronskih bankovcev in kljub temu, da so bili v vladi, jih niso nikdar vrnili. Tako so s kolkovanjem in zamenjavo kron napravili slovenskim kmetom stomilijonsko škodo. Danes pa zahtevajo odpis dolgov. Ogabna hinav-ščina!
»Domovina« opravičuje napade. Iz
Podvincev pri Ptuju je najbrže dobilo uredništvo »Domovine« te dni od lastnega pristaša »pod nos«, saj se v odgovoru v »Listnici« opravičuje glede napadov na duhovščino. Pa se slabo opravičuje, ker bralci »Domovine« sami vedo, da ta list, ne samo da krivično napada najboljše duhovnike, temveč naravnost ali zavito piše neresnico tudi o važnih verskih in cerkvenih zadevah, Sicer pa ne bodo podeželski naročniki »Domovine« z opomini na uredništvo« ničesar dosegli. Gospodje
Fašistovska divjanja v Gorici. Aten-tat na Mussolinija so fašisti zopet izrabili za divjanja nad nedolžnimi primorskimi Slovenci. Pred očmi žandarjev je fašistov, ska tolpa pretekli četrtek ponoči uniče« vala dolgoletno delo slovenskih rok. Raz< divjana oborožena druhal je vdrla v »Tr« govski dom« v Gorici. Tam so prostori Glasbene matice. Tu so divjaki uničili vse, kar jim je prišlo pod roko. Stole, mize, omare, glasovirje, knjige so razbili, zme« tali na cesto, polili z bencinom in zažgali, Nato je tolpa udrla v prostore Zveze pro< svetnih društev, v pisarno dr. Bitežnika, kjer so vse razdejali, kar jim je prišlo pod roke. Nato so na avtomobilu odpeljali pred katoliško tiskarno, kjer se jih je nabralo okrog 200. Imeli so s seboj tudi bencin. Tu se jim pa napad ni posrečil, ker je policija poslala v obrambo četo vojakov, ki so druhal odbili. Takšno je italijansko junaštvo! Kadar vedo, da jim oblast ničesar ne stori, Slovenci se braniti niti ne smejo — tedaj so ti črnosrajčniki junaki, Velika sramota je pa tudi za italijanske oblasti, ki še vedno govoriči o italijanski kulturi, pa pusti, da podivjane tolpe divjajo med Slovenci, ki nočejo prav nič drugega, kakor živeti in ohraniti svojo vero in materin jezik.
Mussolinija naj reši smrtna kazen, Mussolini je s svojimi ministri razglasil stroge ukrepe, proti vsem nasprotnikom fašistov. S smrtjo bo kaznovan vsak, kdor bi napadel kralja, kraljico, prestolonaslednika in predsednika vlade. Visoke kazni so zapretene za vsak upor proti fa< šistovski vladi. Ustanovijo se posebna sodišča, v katerih bodo sodniki fašistovski oficirji. Kako znajo soditi oficirji, smo videli med vojsko. Ustanovili so tudi po-
v Ljubljani imajo trdo krokodilovo kožo, framazonskega izvora.
Vestfalsko pismo. V 45. številki prinaša »Domovina« pismo nekega gospoda Avgusta iz Vestfalskega, Hvali »Domovino« in napada g. duh, svetnika Kalana, ki se trudi med tamošnjimi Slovcnci za vero in narod. — Vendar pripoveduje pi< smo, da »Domovino« čitajo tudi kalanov-ci, ki govore, da nudi ta list grdo čtivo«, — Kakor vidimo, so vežtfalski Slovenci brihtni ljudje in bi bili glede kritike liberalnega časopisja lahko dober zgled mar" sikateremu našemu »zavednemu« katoličanu.
»Ali je tako beračenje potrebno?« Tako vzklika »Domovina«, ker je pobiral neki pater prostovoljne darove za brežiški samostan, neka ženska pa za zvonove gotove ljubljanske cerkve. — Dopis je zopet jasen dokaz, da »Domovina« zagrizeno vse ogrize, kar je cerkvenega ali s cerkvijo v zvezi, — Za razne opolzke K< nematografske predstave, kamor znosijo gotovi Ljubljančani letno milijone, P8 »Domovini« ni — škoda denarja! No, »Domovina«, ali je, ali ni tako?
d Na-š kmetski koledar. Kot vsako leto, je tudi za leto 1927 izšel koledar naše Kmetske zveze. Koledar se je povsod udomačil, saj je najbolj pripraven žepni koledar. Močna vezava ga obvaruje, da sc ohrani celo leto uporaben, 48 strani dobrega papirja za zapiske zadostuje navadno vsakemu kmetskemu gospodarju. Nekaj prostora za zapiske je pa vrh tega še pri vsakem mesecu posebej. Poleg navadne koledarske vsebine in poštnih določb ima naš kmetski koledar mnogo tabel, ki jih rabi vsaka kmečka hiša. Naj omenimo nekatere: Preračunavanje pesti v metrsko mero, koliko časa traja pojatev pri domačih živalih, koliko časa so povprečno breje nekatere živali, razmerje med živo težo in težo zaklane živine, kako se izračuna kubična mera okroglih debl ali klad, koledar brejosti, stare in nove mere. V koledarju je dalje več zanimivih gospodarskih opisov zlasti iz sadjarstva. Vsem bo prav prišel članek o Vojaški dolžnosti. Kar mnogi v tej zadevi na vse strani vprašujejo, imajo tu na kratkem skupaj povedano. Vsak kmet bo dalje z zanimanjem prebral članek poslanca Ve-senjaka »Sami sebi!«, ravno tako pa tudi članek o kmetskih zbornicah. Naj končno omenimo, da ima koledar tudi vse sejme na Slovenskem. Kdor hoče ta koledar naročiti, naj piše na dopisnici na naslov: IJugoslovanska kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Pove naj, koliko Izvodov želi, pa se mu pošljejo skupaj s položnico, s katero potem na pošti koledar plača. Cena za en izvod je 10 Din. Vsak kmetski gospodar naj torej gotovo kupi ta koledar.
sebno tajno policijo, ki bo prislužkovala, kaj ljudje govore in jih ovajala. Zaprta je ysaka svoboda gibanja in zborovanja.
Vsi nefašistovski listi v Italiji ustavljeni, Vlada se silno boji resnice: Hoče, da naj vsa država tako misli, kakor ona ko-mandira. Da ne bi tudi tisti, ki niso fašisti, povedali svojega mnenja o fašistov-skih divjanjih, je Mussolinijeva vlada Ustavila vse nevladno časopisje, tako italijansko, kakor tudi slovensko in nemško. Kakšen uspeh pa bo vlada dosegla s prepovedjo časopisja, pa lahko vemo, če se n pr. spomnimo, kakšen uspeh je pri nas ob zadnjih volitvah dosegel dr. Žerjav, ker so ustavili »Domoljuba«.
Napad na italijansko vojašnico v St. Petru pri Postojni. V sredo 3. t. m. ponoči
Ie nekdo vrgel bombo v fašistovsko vo-ašnico v Št. Petru na Krasu, Ob silnem poku je bomba eksplodirala in ubila enega fašista, dva pa težko ranila. O napadalcih ni sledu.
Tudi španskemu diktatorju slaba Pfede. Ze dalje časa se čuje o zarotniškem fi|banju proti režimu na Španskem in j>)ega vodji Primo de Riveri. Te dni so ^tirali par sto ljudi, ki so v turistovskih Oblekah prekoračili mejo. Pri njih so na-bombe. Pravijo, da so hoteli zanetiti »"evolucijo.
d 501etnica Vlncencijeve družbe. Preteklo nedeljo se je v Ljubljani praznovala 501etnica Vincencijeve družbe, ki po celi Sloveniji največ skrbi za ubožce, posebno take, ki so skriti po podstrešjih in nihče ne ve o njih trpljenju in pomanjkanju. Slovesnost se je začela dopoldan s slovesno službo božjo v stolnici, popoldan pa se je nadaljevala v Marijanišču, ki je last Vincencijeve družbe in njena največja in najlepša ustanova. Udeležilo se je slovesnosti izredno veliko ljudi, skoro samo moških. Med drugimi je g. prior Učak silno lepo in nazorno govoril o značaju našega ljubezenskega dela. Prevzvišeni knezoškof dr. Jeglič pa je posebno podčrtaval zasluge in delo največjega in najbolj požrtvovalnega delavca v Vincencijevi družbi, g. prelata in prošta Andreja Kalana, ki jc kot 26letni voditelj Marijanišča zavod tako silno dvignil, da je danes največje in najboljše deško zavetišče v Sloveniji.
d Poslanec Sernec za poplavljence.
Posl. inž, Sernec in drugi poslanci Jugoslovanskega kluba so vložili na vojnega ministra radi poslednje katastrofe v Sloveniji posebno pismo, v katerem zahtevajo, da naj čimpreje odredi, da se dajo tehnične čete na razpolago za popravo prometnih objektov. Poleg tega je poslanec Sernec osebno posredoval pri ministru, ki mu je obljubil, da bo takoj dal potrebno naredbo. Istotako je posl. Sernec posredoval pri ministru Vujičiču, ki je obljubil, da bo poslal več inženirjev iz drugih krajev. Dejal je, da je že danes nakazal denar za nekatera mesta in da bo ves denar, kolikor ga ima, nakazal in da bo storil pri finančnem ministru potrebne korake.
d Izžrebani glavni dobitki loterije Društvenega doma v Trbovljah:
1.	Hiša . . . . . . št. 36.465
2.	Pohištvo .... št. 34.410
3.	Šivalni stroj ... št. 34.419
4.	Zemljišče .... št. 15.516
5.	Harmonika ... št. 30.075
6.	Kolo.....št. 15.628
7.	Zemljišče .... št. 43.330
8.	Salonska ura . . . št. 29.214
9.	Telica.....št. 1.040
10. Konjska oprema . št. 4.104
Vse druge izžrebane številke dobitkov se objavijo v prihodnji številki Domoljuba.
d »Dinarski dan«. V spomin šeste obletnice teh žalostnih dnevov priredi Jugo-slovenska Matica širom cele Slovenije dne 14. novembra 1926 zbirko v narodno obrambne namene pod naslovom »dinarski dan«. Ta »dinarski dan« je zamišljen takole: V vseh mestih, trgih in večjih krajih naj podružnice Jugoslovenske Matice ali kjer' še te ne obstojajo, druga društva organizirajo »dinarski dan«, na način cvetličnih dnevov. Prispevki naj se v steklenice ali pušice zbirajo po ulicah, trgovinah in podjetjih in zasebnih stanovanjih. Na deželi pa naj se zbiranje vrši po službi božji pred cerkvijo in od hiše do
hiše. Sicer pa prepuščamo podrobnejšo organizacijo inicijativi lokalnih faktorjev, ki naj zbirko urede kakor najbolj prikladno in koristno. Nabrane svote naj se potem nakažejo pokrajinskemu odboru Jugoslovanske Matice v Ljubljani. Prodajali se bodo odkupni znaki po 5 Din komad, ki naj jih društva naroče pri pokrajinskem odboru Jugoslovanske Matice v Ljubljani. Naj ne manjka širom Slovenije nobene vasi, nobenega kraja, kjer bi ne zbirali ta dan za naše neodrešene brate in sestre. Vsi neumorno na delo zanje. Dobrodošei je vsak, tudi najmanjši dar. — Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani.
d Prodaja in polcušanje živil. Mestno tržno nadzorstvo ljubljansko razglaša: Radi opasnosti okužitve po kužnih boleznih se razglaša: 1. Vsi prodajalci živil morajo imeti vedno čiste in dobro umite roke ter postrižene nohte. 2. Vsi mlečni izdelki, ki se prinašajo na trg, morajo biti čisti, brez smeti ter zaviti ali v bel netiskan papir, ali pa v platnene cunje, ki so se prej dobro prekuhale. 3. Mleko se sme prodajati le v posodah ali steklenicah, ki so brezhibne posode pokositrane, steklenice čisto umite. Mleko se sme točiti le s ponvicami, ki imajo dolg ročaj, tako da ne more priti mleko v dotiko z rokami. Prodajalec mleka mora imeti tudi čisto obleko, najboljše čist, bel predpasnik. 4. Kislo zelje in repa se smeta nalagati le z zato pripravnimi lesenimi vilicami. Vsako otipivanje ali poku-šanje živil na trgu je v obče strogo prepovedano, zlasti pa se prepoveduje vsako pokušanje mleka.
V izjemnih slučajih se sme pokušati: 1. Maslo, surovo maslo, sir in drugi mlečni izdelki se smejo pokušati le na ta način, da se odreže košček blaga s čistim nožem, kateri odrezek naj potem stranka pokusi. 2. Smetana, sladka in kisla se sme okusiti le na ta način, da se kane nekaj kapelj smetane iz zajemalke na žličko stranke, le izjemoma na prste. Vsakemu, ki bo dopustil, da se bo blago drugače po-kusilo, kakor zgoraj navedeno, se bo vse blago zaplenilo, proti prodajalcu pa, kakor tudi pokuševalcu pa se bo postopalo v smislu razglasa mestnega magistrata ljubljanskega z dne 10. julija 1922, Uradni list št. 77-1922, ki predpisuje za prestopke kazen do 1000 Din, v slučaju neiztirljivosti pa se izpremeni denarna kazen v zaporno po 24 ur za vsakih 5 Din.
d Na pravi poti. Piše se nam: Dragi Domoljub! Lani ob tem času sem ti zagotavljal, da se bodo ob dobri sladni letini kar polnili sodi brezalkoholnega sadnega mošta; in nisem se motil, kajti pri meni je bil blagoslov obilen: napravil sem štirikrat toliko te dragocene pijače kot lani. Brezalkoholni mošt pa so naredili v bližnji okolici še trije drugi. Razen tega pa čujemo iz Tržiča, da nameravajo ustanoviti tudi brezalkoholno gostilno, ki bo res vredna imena gostilna; da se bo človek ob vsakem času za primerno ceno dobro
Vedno najnovejše
volneno blago la ženske obleke in bluie A. & K. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10
8*
pogostil. Le po tej poti naprej do zaželje-nega uspeha!
d Pogreb narodnih junakov. V Belgrad so prepeljali rakve med vojsko v tujini umrlih srbskih narodnih borcev, med i njimi znanega vojvodo Putnika, ki je dolgo časa načeloval srbski armadi. Pokopali so jih z veliko slovesnostjo na belgrajskem pokopališču.
d Kolo časa se suče. Kdo se še ne spo- , minja, kako veliko besedo je imel v Udru-ženju jugoslov. učileljstva (UJU) svoj čas j g. Luka Jelene. To je bilo tisti čas, ko so liberalci skoro po mehikansko preganjali ; naše učiteljstvo in sploh državno uradni-Stvo. Danes pa javlja »Učiteljski Tovariš«, da je g. Jelene iz UJU — izstopil. UJU namreč noče več služiti žerjavovcem, temveč svojim stanovskim interesom.
d Proslava 40letnice kmetijske šole na Grmu se vsled splošno izražene želje preloži na nedeljo, dne 21. t. m. Spo- ! red proslave bo: ob 8 zjutraj šolska maša, ob 9-70 sprejem gostov na novomeškem kolodvoru, ob 930 položitev venca na grob prvega ravnatelja šole g. R. Dolenca na novomeškem pokopališču, ob 10 slav- > nostni govor na zavodu, ob 11 do 13 ogled [ zavoda is njegovega gospodarstva, ob 13 ' skupni obed na zavodu. — Ravnateljstvo, i d Samo še par dnj jc do 21. novembra, | ko se nepreklčicno vrši žrebanje izobraže- j valnega društva na Breznici. Zato vsi, ki še niste plačali 6rečk, ki ste jih prejeli, čim- j preje pošljite dnar za srečke, ker bo vsaka srečka neveljavna, ki ne bo plačana do 21. t. m. Če srečk ne mislite plačati, jih oimpreje vrnite, da more društvo postreči , drugim mnogim povpraševalcem. Dobit-je nad 500 v vrednosti nad 50.000 Din, in deset nagrad po pet zlatih dolarjev za najsrčnejše razprodajalce. Vsaka srečka stane samo 5 Din.
d Most na Oločak je narasla Sava deloma odnesla. Prehod nemogoč. Kdor hoče na Brezje, naj se pelje na Radovljico, ker je most pri Podnartu tudi močno poškodovan.	j
d Posvetitev cerkve. Na praznik Kristusa Kralja so v Belgradu slovesno posvetili razširjeno cerkev Kristusa Kralja. Pri slovesnosti je bil navzoč tudi papeški nuncij. Belgrajski katoličani, katerih je sedaj 20.000, so do zadnjega kota napolnili sedaj precej veliko cerkev.
d četrto letošnje porotno zasedanje se začne 22. t. m. Porotniki so že izžrebani.
d Zdravstveno stanje g. poslanca Kle-kla se je zboljšalo. Upanje je, da kmalu popolnoma okreva.
d V naši državi ječo, v Rusiji visoko državniško mesto. Po Črni gori je pred leti razsajala odmetniška banda, katero je rodil znani črnogorski zdravnik in komunist dr. Vukašin Markovič. Dr. Markovič je iz stare ruske rodbine ter bil med vojno v Rusiji, kjer je vodil srbski Rdeči križ. Po preobratu se je vrnil v svojo domovino Črno goro. Užival je md ljudmi velik ugled. Ker se mu je zdelo, da na višjih mestih črnogorske državne uprave ne Bede baš najpoštenejši ljudje, je nastopil proti njim. Zato so ga začele preganjati. To ga je tako razjezilo, da je šel v gore, nabral okrog sebe četo hajdukov ter postal strah in tre-
pet Črne gore. Naposled so ga ujeli ter spravili v Cetinje v zapor. Od tukaj je ušel, se srečno prikradel na Dunaj in od tam nazaj v Rusijo. Sovjetska vlada ga je imenovala za poslanika v Kantonu na Kitajskem, kjer je na vladi komunistična stranka.
d Sporočilo sestre sv. Male Terezije. V Čikagi so sezidali cerkev v čast sv. Mali Tereziji. Ondotni katoličani so ob tej priliki prosili še živečo sestro ljubeznive svetnice, naj jim pošlje kakšno kratko sporočilo. Sestra Pavlina, ki je prednica v nekem francoskem samostanu, je sporočila tole: »Povejte amerikanskim ženam in dekletom, če hočejo pridobiti naklonjenost Male Cvetke, ne smejo iti za modo, ki je nedostojna.«
d Hrvatski katoliški dnevnik. Hrvati so edini katoliški narod v Evropi, ki nima svojega dnevnika. Da je to usodepolna pomanjkljivost, je jasno. Sedaj se je začela akiija za izdajanje katoliškega dnevnika. Nabranih je že 400.000 Din, nadaljnjih 400 tisoč dinarjev je podpisanih. Prva številka bo izšla o Veliki noči, če bo zbranih vsaj 1.500.000 Din in če bo priglašenih vsaj 4000 naročnikov.
d Italijanski glas o naši armadi. »Cor-riere della Sera«, italijanski časopis piše o na5i armadi naslednje: Priznati moramo, da Jugoslavija z velikim umevanjem dela na tem, da postane iz države drugega reda država prvega reda (kar se tiče armade namreč. Op. ur.) Ne žrtvuje samo velikih denarnih sredstev, temveč uporablja tudi vse ustvarjajoče sile. da izvede svoje načrte. Da bi mogla jugoslovanska armada z lahkoto premagati vsako drugo balkansko armado, tudi dve skupaj, je gotovo. Toda proti velesili bi se ne mogla dosti pomagati. Mogla pa bi biti strah in velika nevarnost za vsako večjo armado, če bi se bojevala v zvezi s kakšno velesilo, kar je najverjetnejši slučaj. Pripravljenost in velikost jiigoslovanske armade se veča od leta do leta, organizacija in denarne žrtve, ki jih v ta namen doprinaša, so vedno večje.
d Resnična zgodba. Te dni se je vrnil belgrajski vseučiliški profesor s potovanja po Nemčiji. Ko so ga doma vprašali, kako mu je bilo v Berlinu kaj všeč, je mož odgovoril: ^Berlin je sijajen; vidi se, da Nemčija po vojski ni niti minute zamudila. Vse je v velikanskem razvoju. Najbolj pa mi je bil všeč v Berlinu živalski vrt, ki so ga pravkar novega sezidali ter opremili.« Tovariši so se čudili, kako da se je učeni profesor tako navdušil baš za živalski vrt. »Kaj,« jim je odgovoril profesor, »ko bi vi videli, kako lagodno in razkošno stanujejo v tem vrtu n. pr. opice, potem bi se morali vprašati: kaj je boljše: ali v Berlinu opica ali v Belgradu vseučiliški profesor?«
d Umrla je v Središču požrtvovalna prosvetna delavka gdč. Micika črčkova, tajnica v mariborski Prosvetni zvezi. Je-tika je izpodjedla mlado življenje.
d Turist se je ponesrečil na Šmarni gori. Drugi hrib Šmarne gore, tako zvana Grmada, se na zahodni strani dviga čisto navpično. Zato v jesenskem času, ko ni mogoče več v visoke gore, posečajo turisti Grmado ter se vadijo in utrjujejo v ple-
zanju po skalah. Preteklo nedeljo je ple. zal na Grmado visokošolec De Reggi. je zelo spreten turist ter je preplezal že mnogo nevarnih mest v Julijskih alpah in Kamniških planinah, pa tudi Grmado. V nedeljo pa se mu je tik vrha odtrgala skala, za katero se je prijel ter je omahnil v globino 50 metrov. Pri tleh ga je sicer ujel neki turist, a je fant takoj vzdihnil.
p Požar v Vevčah. Pretekli teden je nastal požar v vevški papirnici. Užgala se je sušilnica in potem mizarska delavnica, Požarne brambe so takoj iz vseh krajev, prihitele: iz Ljubljane, Zacjobrove-Sneber-ja, Sostrega, Zalog-Sp. Kašlja, Most, Hru. šice, Zg. Kašlja, Bizovika in Štepanje vasi, Ogenj je bil kmalu omejen. Škode je okrog 80.000 Din.
d Vihar podrl cel gozd. V noči od 29. na 30. oktobra je vihar ob cesti, ki vod! iz Vodic v Cerklje, podrl cele predele got da v smeri od Olševka do Lahovč v širjavi j 1 km. Cesta v Cerklje je bila 2 dni od drevesnih debel zaprta za promet. Drevje je vihar izruval, če ne pa zlomil. Smreke in hrasti do 40 cm debeli, so zlomljeni tik nad koreninami. Oškodovani so posestniki iz Vodic, Lahovč, Olševka in Brnikov. Enemu posestniku iz Lahovč je podrlo dobesedno ves gozd.
d Strašna s)nrt. V Žabji vasi je padla triletna Frančiška Florjančičeva. hčerka rudarja na zapadnem okrožju v Trbovljah, v sod poln vrelega luga. Nesrečnega otroka so sicer prepeljali takoj v bolnico, vendar mu ni bilo več pomoči. Deklica je imela tako težke opekline po vsem životu, da je kmalu nato med strašnimi bolečinami izdihnila.
d Velik požar v Rigoncih. V noči od petka na soboto, dne 30. oktobra je nastal v vasi Rigonce, župniia Dobova, strahovit požar, ki je upepelil 6 posestnikom vse ometje. Devet gasilnih društev iz bližnje in daljne okolice je gasilo, toda deloma brez uspeha, ker je ravno to noč divjal izredno hud vihar. Žrtev požara, ki je nastal najbrž vsled iskre iz železniške lokomotive, je postala komaj 28 letna posestnikova žena Marija Cirnski, ki je hotela iz goreče hiše rešiti, kar bi se še dalo, a se je zrušilo nanjo goreče tramov je. Potegnili so jo sicer takoj izpod razvalin, toda opekline so bile tako hude, da jim je podlegla v bolnici v Brežicah, kamor so jo takoj po strašni nesreči pripeljali.
d Predrzen vlom. Savinjska kronika beleži le malo tako predrznih vlomov, kot se je zgodil v noči od sobote na nedeljo v, trgovino g. Firška na Polzeli. Tatovi so vlomili okno z glavne ceste, razsvetljene t električno lučjo, takorekoč v sredini vasi. Z dolgim drogom so izvili križ na skladiščnem oknu. Zlezli so skozi odprtino v skladišče, od tu pa skozi trgovino v zadnjo sobo, kjer se je nahajala Wertheim-blagajna, Blagajno so navrtali in izžagali luknjo, pO; brali denar, nad 50.000 Din in še precej dragocenosti, ter odšli skozi vrata. Mim^1
Največja izbira
vsakovrstnega snkna in hlačevine m moške oblek« A. & E. 8KABEBNE - Ljubljana, Mestni t«
Vzor vseh vrst mila
je SCHICHTOVO - MILO znamke »JELEN."
Že desetletja se trudijo vsi milarji, da bi izdelali tako dobro milo, kakor je Schicht-ovo.
Kadar hoče proizvajalec mila svoje milo kar najbolj pohvaliti, tedaj povdari: »Tako je dobro, kakor Schichtovo". Kar pa Vi uporabljate, to ni samo: »tako dobro, kakor", temveč Vi uporabljate najboljše, namreč
f
Schichtovo milo,
ki je edino prevo i. znamko
JELEN".
gredo so se v trgovini pokrcpčali s sirom in likerjem. Mojstrsko izrezana blagajna, kakor tudi vse drugo kaže na izurjene svedrovce, oskrbljene s prvovrstnim vlomilskim orodjem. Blaga v trgovini se niso dotaknili.
d Vlom v Gorjah. V noči od četrtka na petek je bilo vlomljeno v trgovino z mešanim blagom v vili Pristov v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Zmanjkalo je raznega blaga v vrednosti nad 30.000 Din. Nekaj blaga so našli zjutraj pod bližnjem kozolcem. Ni gotovo, ali ga je vlomilec izgubil, ali pa ga je namenoma vrgel proč, da zmede sled. Pred nakupom manufakturnega blaga se svari. Vrata trgovine je vlomilec odprl s ponarejenim ključem.
d Dvojni umor. Iz Subotice poročajo: Na pristavi posestnika Ivana Leer v Se-"iču se je zgodil strašen zločin. Ta Leer Poseduje dve pristavi, ki ležita blizu sku-Paj- Na eni pristavi je živel Leer sam s
svojim slugo Friderikom Freitagom, drugo pristavo pa je upravljal neki Tomaž Kovač s svojo ženo in 14 letnim Angialom Imre. Dne 26. oktobra je poslal Leer Freitaga na drugo pristavo po puško, ki jo je tam pozabil. Kovačeva je puško izročila, pri tem pa se je spustila v pogovor s Freilagom, kateremu je povedala, da ima za zimo spravljenih pač tisočdinarskih bankovcev. Freitag je odšel, a tisočaki mu niso dali več miru. Nenadoma se je vrnil, odprl kuhinjska vrata in ustrelil Angiala, ki se je mrtev zgrudil. Nato je streljal na Kovačevo in jo težko ranil. Kovačevi se je posrečilo z veliko težavo, da se je privlekla na dvorišče. Freitag je šel za njo in jo z nožem še 82 krat zabodel. Nato je preiskal celo hišo in ni nič našel zaželjenih tisočakov. Medtem so prišli sosedje, katerim je Kovačeva s težavo povedala, kaj se je zgodilo in nato izdihnila. Freitag je slišal govorjenje, skočil hitro skozi okno in pobegnil
domov, kjer se je vrgel v posteljo, kakor da bi se ničesar ne bilo zgodilo. Čez pol ure pa so prišli orožniki in ga odpeljali v zapor.
d Nova roparska družba se je pojavila na Hrvatskem. V vasi Novoselec-Križ so udrli maskirani roparji v neko kmetsko hišo. Nato so drug večer udrli v pisarno parne žage, ustrelili 3 uradnike ter odnesli blagajno z 10.000 Din. Orožništvo jim bo kmalu na sledi.
d Pasji kontumac je uveden v ljubljanski mestni občini. Pes brez torbice "zapade smrti, ali pa ga je treba imeti na verigi.
d Vsem Orliškim krožkom. — Za ude-ležnike občnega zbora Orliške podzveze, ki se vrši v nedeljo, dne 14. novembra t. L, je z odlokom G. D. K. O. 10046-26 dovoljena polovična vožnja. Popust velja od 13. do 16. novembra t. 1. na vseVi progah v Sloveniji. Vsaka udeleženka kupi na odhodni postaji celo enosmerno, na obratni strani z vlažnim postajnim žigom žigosano karto, ki velja v zvezi s potrdilom o udeležbi na občnem zboru tudi za nazaj. — Občni zbor se prične točno ob 9 dopoldne, v dvorani Krekove prosvete, Poljanska cesta št. 4 (Alojzijevišče).
d Tečaj za šoferje v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani priredi dva-mesečni teoretični brezplačni tečaj za šoferje in šoferske pripravnike. Predaval bo g. ing. Štolfa, inženjer gradbene direkcije v Ljubljani. Tečaj se prične v torek dne 30. novembra t. L in sicer se bo vršil tečaj tako, da ne bo kolidiral s tečajem za elektrotehnike. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo ustno ali pismeno pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10-1, najkasneje do 27. ftovembra t. I.
d Kritičen gospodarski položaj na Koroškem. Na Koroškem je po poročilih nemških časopisov gospodarski položaj skrajno kritičen. Posebno občutijo krizo kmetje, ki ne morejo vnovčiti niti pridelkov niti živine. Kmetje se vedno zadolžujejo in nc morejo plačevati niti davkov. Eksekucije so na dnevnem redu, a so po vrsti brezuspešne, ker ni denarja, da bi se kljub nizkim cenam kupovali zarubljeni predmeti. Finančna uprava je vsled tega začela svoje terjatve na davkih intabulirati.
d Gospod z velikimi us'.i, V Reggio Emilia je Mussolini to-le rekel: »V desetih letih Italije ne bo več spoznati. Gore bomo pogozdili, polja bomo napravili rodo-vitnejša, pomnožili bomo število železnic, opremili bomo pristanišča, preoblikovali bomo politično in moralno življenje. Novi Italijan včerajšnjemu Italijanu ne bo več podoben. Danes je ves svet prepričan, da se naša, vlada ne da zrušiti.«
d Točen odgovor. Neki francoski časopis je stavil vprašanje: Zakaj je po ječah več moških kot žensk? Prvo nagrado je dobil naslednji odgovor: Zato, ker je po cerkvah več žensk kot moških.
d Živ zmaj. Živega zmaja so pripeljali te dni iz Belgijske Vzhodne Indije v Amsterdam, glavno mesto Nizozemske. Je neke vrste kušar, ki ga domačini imenujejo poljski krokodil. Dolg je 3 m ter ima popolnoma podobo starih zmajev, kot jih vidimo na slikah.	_
PRSTANI
F. ČUDEN
Preicrnova ulica ller. 1
d Pripomba k sliki požara pri Jelenu
v Noršineih. ?Novice v slikah' eo zadnjič priobčile sliko tega požara. Obenem pa se i" poročalo, 'la je požar zanetila iskra iz mlatilnice. Kakor smo sedaj dobili obvestilo, to ne bo odgovarjalo dejanskemu stanju, k' r se je okrajno sodišče izreklo, da se ni dognalo, kako je požar nastal. V toliko tudi mi popravljamo to notico.
d A. J. tiri. Nobeno uredništvo ne pri-proroči publikacije, ki se mu ne dopošlje.
d brugi letošnji novi sejem za živino se bo vršil dne 18. novembra v Se nože ti h ob Savi (železniška postaja Laze ali Kresnice). Živinorejce iz bližnje in daljne okolice na sejem tem potom opozarjamo.
d Za Miklavža dajte otrokom samo Za-dravčev prcpečenec ;Ljobekv, ki je najfinejša in najbolj zdrava slaščica, iLjubek s« bo dobi v vsaki trgovini na drobno fn debelo.	7607 (4)
<1 l'<nor Unij*/*, (irilje io neiiTilje! Prvi je-nnMki letaj krojačev, Šivilj in nešivilj se je zaključil 1 novembra. CHjisk'r.a)i to ga učenci iz Slovenije, Primorja, Hrvatske, Istre, Srbije in več kr/nfekiijonarjev in korrfekrijonark iz iJol^arije. Razstava risb modelov ob zaključku Je pokazala uspeh krojenj«. Mnogim Sivinam in krojačem je vodstvo preskrbelo službe. Da je bil kroj res dober, je doka/, oglaševanje učencev iz vseh krajev, celo razne boljše tvrdke iz Jugoslavije zahtevajo krojitelj« in krojiteljice. ki imajo ta krojni ni»lefn. Pričetek 2. tečaja je dne 20. novembra za krojače, Šivilj" in n<*ivilje z dežele in konfekcijo-narje h specialno lahko razumljivim preizkušenim krojem, kateri pri stoj a brez probe in je veliko vafcnosli za omenjeno stroko Naučite se tekom tečaja brez velikega računanja napraviti si poljuben kroj (muAterj po vsaki podobi. Zato ne pozabilo obiskati tečaja in te ugodne prilike, ker je lo zadnji tečaj v sezoni, za revnejše z znižanim honorarjem, kajti potem o<ii<ie vodstvo učilišča ket izvedenec \ Him na internacionalno razsta.-o. Učenci, ki ne morejo priti v Ljubljano na tečaj, dobe po f Kri t i učne zvezke v slovenščini. Za učence z dežele je pouk urejen tako, da imajo zveze z vlaki. Tudi preskrbimo brano in stanovanje pri zanesljivih Iji.-leh. kroji po nieii. Izdaja modnih liMov /jt krujuče 50 Din, s priloženim poukom 120 Din. Vpisovanje že sedaj. Krojno učllišče l.jubl rUia, Stari trg št. 19, — Ravnateljstvo F. Potočnik, izvedenec internacionalne rimske razstave, diplomiran z zlato mt*laJjo in naslovom krojnega profesorja	7(J!J9
NAZNANILA
JEŽICA.
V soboto 13. t. m. se bo vršilo v Društvenem domu predavanje o »Slovenski PrimorskiPridite v obilnem številu, da slišiteo naših rojakih, ki ravno te dni toliko trpe pred italijanskimi fašisti. Pričetek ob pol 8 zvečer. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike.
n Jarše pri Domžalah. V nafiem Kat prosvetnem drufitvu imamo v nedeljo dne 14. t. m. ob 3 popoldne predavanje o kamniških planinah, Bledu in Vlntgarju. Predavanje npiemljajo petje in slike, predava prof. Janko Mlakar. Pridite!
n Talcoj te odda trafika v Vevčah fitev. 44, De v. M. Polje, prikladna za kakega rokodelca ki bi j'i lahko i/.vrSeval poleg svoje obrti. Reflektanti voji ! žrtve, ki razpolagajo z lokalom in primernim kapiti* ,i naj so nemudoma Javijo v pisarni Udru-Ženju v< i invalidov. Krajevni odbor v Ljubljani.
Odbor.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO.
Vlomi in tatvine so tudi pri nas zopet na dnevnem redu. V preteklem tednu je bil vnovič na vrsti zavod sv. Stanislava. Ponoči ob pol 2 je skušal nekdo vlomiti skozi okno v pisarno upraviteljstva. Notri speči služabnik ga je slišal in z vpitjem prepodil. Po vaseh pa kradejo drva in ; premog, kjer morejo. Torej pozor! — Prvi prosvetni večer v tekoči sezoni je bil v Ljudskem domu preteklo nedeljo. Predavanje o Kristusu Kralju so pojasnjevale lepe skioptične slike, petje je oskrbe! do-dači cerkveni pevski zbor, igralci pa so ponovili učinkovito dramatično sliko »Ha-nice pot v nebesa-. — Drugi prosvetni večer bo v nedeljo 14. t. m. ob pol 8 zvečer. Predaval bo g. ekonom Markcž o svojem potovanju po Ameriki in o nje znamenitostih. Skioptične slike. Za pokritje stroškov za slike bo vstopnina sedeži 3 Din, stcjtšče 1 Din.
STRAHOTE GRADASČICE IN NJENA STRUGA.
Grozne katastrofe zadnjih tednov so nas že tako iz begale, da se že nikdo več ne spomni, da bi poročal časopisju in zunanjemu svetu o katastrofah, ki jih tu preživljamo dan za dnevom. Treba je videti te uboge in izmučene ljudi, kako prepadenih obrazov, od marsikatere v strahu in grozi prečute noči gledajo v črno bodočnost. Vsa polja in travniki v ravnini so popolnoma uničeni. Zasuti s skalami, kamenjem, gramozom, z podrtimi drevesi in drugo navlako. Mostovi razdrti. Bregovi v plazovih. Cesta na petkilometerski dolgi črti popolnoma nerabna. Nižje doli proti Dobrovi pa tudi na več krajih tako raztrgana, da ni mogoče ne z vozom ne peš priti čez. Na več krajih je na široko preplavljena, ker je Gradaščica staro strugo zapustila in udarila naravnost čez cesto. Tako tudi par njenih pritokov, kateri so ovirani radi prenizkih betonskih mostov, ki so gladko zasuti, in voda dere zraven njih čez cesto, katero je na globoko raztrgala. Ako hoče kdo na primer iti v Ljubljano, mora delati na kilometre dolge ovinke, seveda peš, ker z vozom sploh danes ni mogoče iti. Včasih se je voz za vozom pomikal po tej cesti proti Ljubljani, natovorjeni z raznim blagom. A danes? Danes je mrtvo vse.
Mnogim je voda že večkrat v enem mesecu vdrla v hiše in stanovanja, da ne omenim kleti, v katerih stoji voda stalno do stropa .Tako jim je uničila vse, da nimajo od letošnjega pridelka niti enkrat zb v lonec. Nekateri so se morali izseliti iz svojih domov, in iskati prostora in pomoči pri sosedih. Mnogi so morali živino izgnati iz hlevov, ker v njih stoji stalno voda in je ni mogoče spraviti ven, ker vedno sproti nazaj zaliva.
Vprašanje je, koliko časa bodo ljudje zmagovali na ta način? To je gotovo, da dolgo ne, in lakota, kateri že sedaj gledajo
v obraz, jih bo pognala po svetu. A kam? To je poglavje zase.
Da se reši ta dolina in prebivalstvo višje gori proti Črnemu vrhu gotovega po. gina, ni druge pomoči kot regulacija Gradaščice. Regulacijo Gradaščieg mora zahtevati, oziroma že zahteva vsa do. lina, od Viča, oziroma Ljubljane pa višjo gori do črnega vrha. To mora stopiti v ospredje, ker edina rešitev je v tem. H tenj se bo dalo ljudem zaslužka, katerega so 2g sedaj zelo potrebni, da jim ne bo treba lakote umirati, in pa cela dolina bo obvaro-vana pred poplavami, katere ji prizadevajo grozno škodo leto za letom in zadnji čas žo kar dan za dnevom. Obenem bi se popravila cesta in uredili stranski pritoki. Le na ta način bi se stvar počasi uredila in spravila v stari red in tir.
Odbori štirih občin in posamezniki, zganite se! Skličite skupen sestanek, sejo, kje v sredini te doline in posvetujte se. Izvolite odbor za regulacijo Gradaščice. Donite v ta odbor vplivne in agilne može in stvar bo kmalu v teku. Pa nikar odlašati, ker čas je zlato!	L. A.
MOŠNJE.
Pokopali smo v letošnjem novembru na okrašenem pokopališču gospo Jože'o Fatur, mater tukajšnje učiteljice Apolonijo in vrlo gospodinjo Franico Ulobočnik iz Zg. Otoka.
PREDOSUE.
Dne 24. oktobra smo imeli pri nas odkritje in blagoslovitev spominske plošče, na kateri je 72 imen vojnih žrtev. Vsa slav-nost sc je vršila v najlepšem redu. Lep sj>revcd k plošči jo pričal, kako ljudstvo sočustvuje s svojci in sorodniki padlih. Nagovor predsednika, deklamacijn deklice, lepo petje in slavnostni govor g. Simončiča, kaplana iz Kranja, vse je šlo ljudem globoko v srce. Pretresljivo je bilo tudi, ko so polagali šolski otroci in posamezne sosesko vence z ganljivimi nagovori.
SV. GREGOR.
Poročali smo že, kako zmešnjavo dela v naši občini usiljena nova šola v Dvorski vasi. Sadovi protiljudskega dela od strani oblasti se že kažejo. Mala Stura vztraja na tem, da pošilja otroke v šolo v Velike Lašče kot prej, Zlati rep in še nekaj drugih pa v šolo k Sv. Gregorju kot prej! V novo šolo v Dvorski vasi se je prikazalo začetkom šole po pet otrok v en razred — je pa celo dvorazrednica. V Dalmaciji je v okolici Šibenika 100.000 prebivalcev brez vsake ljudske šole, jo ljudje prosijo, a je ne dobe, a pri nas pa za pet otrok se ustvarja nov šolski okoliš, se plačuje učitelja in bo treba nove šolske doklade. Kdo ne bi strmel nad modrostjo in šparanjem seljačke Ra; dič-Pucelj vladel Tako se vlada in ljudi »špara«. Naši ugovori proti šoli gredo naprej do najvišjega mesta. Uspeli smo, da je nadaljno zidanje nove šole ustavljena
dokler se ne reši naša pritožba na državni svot! Vsaj toli smo uspeli! Oblasti uvideva-jo upravičenost naših zahtev, upamo, da končno zmaga naša prava in opravičena želja. Že sedaj pa se ljudje vprašujejo, kdo bo plačal velike stroške zidanja! Oh koliko skrbi, prerekanja, pisarij, jeze žalosti in sovraštva povzroča to ustanavljanje in zidanje Dvorske šole. Mi vemo, vso to je povzročila in žene ena sama oseba — pa si borno to zapomnili prav dobro!
STARI TRG PRI LOŽU.
(Povodenj.) Zadnjo deževje je zalilo nele cerkniško jezero, ampak tudi celo dolino med Šmaraio, Danami, Nadlesltom in Podcer-kvijo. 25. oktobra zjutraj je ležal po celi dolini za 2 cm debel sneg, nad novim jezerom pa so krožili — galebi iz morja. Dne 26, oktobra zvečer je voda tekla čez cesto mnl mostom v Pudobu in Kosinovo žago za en čevelj visoko. — Pri nas se je začela zadnje mesece živahna kupčija s pragovi za železnico (švelarji). Po vseh gozdih sekajo bukovino in žagajo pragove po vaseh. — Tifus še vedno neče ponehati. Zlasti vas Viševek je okužena. Ker leži ob vodi, ki teče skozi dolino, se je bati, da se okužijo še druge vasi. Prav bi bilo, da bi se zanimala in pomagala dolini ubraniti se te za-vratne bolezni tudi višja zdravstvena in politična oblast, ki ima na razpolago sredstva!
IZ MAVČIČ.
Nekdo ,ki se pri nas v Mavčičah zelo trudi in skuša na vse načine, kako in kam bi se urinil, da bi dobil več vpliva in morda celo vodstvo občine v svoje roke, priporoča ljudem »Jutro« in »Domovino«, te po njegovem najboljšo liste; dne 1. t. m. ni prišel na svoj račun; naši zavedni možje in fantje so bili drugačnega mnenja in ju-trovsko-domovinski krožek je dobil tako nezaupnico, da njegov vodja niti besede ni našel ,da bi svoj predlog utemeljil, branil ali zagovarjal Prav je povedal eden naših, če hoče ta krožek imeti tamburaški zbor, naj si ga le ustanovi, inštrumente pa naj kar sam kupi, mi mu jih ne bomo. Tisti pa, ki so je šel celo preko Save hvalit, kaj je že vse ustanovil v Mavčičah, naj si zapomni pregovor, ki pravi: Lastna h v a 1 a c e -n a m a 1 a! Mi Mavčani poznamo svoje prijatelje in jih znamo ceniti; poznamo pa tudi tieprijatelje.
IZ OBČINE RAKEK.
Živimo v znamenju volivnega boja. Najagilnejši so naši SDS-arji, ki so doslej imeli občino popolnoma v svojih rokah, SLS je imela le 4 odbornike v opoziciji. Velikansko veselje je bilo pred tremi leti, ko je pod vodstvom Žerjavovih agentov priSlo do zveze vseh »naprednjakov« in »socijalistov«, s katerimi so vrgli ob tla klerikalnega zmaja v občini Rakek. V tfeh letih so se razmere premenile. Veselje se je, kot kaže, spremenilo v mačka. Zakaj, »gospodarska lista«, ki jo je Zerja-vova demokratska lista skovala zato, da bi vlovila v svoje mreže čim več volivcev, je prav čedno gospodarila z občinskimi dohodki b — davki, tako da smo dobili v treh letih novo veliko posojilo in zvi-
šane občinske doklade. Za zaključek pa je večina drugih naprednih občinskih naših mož dala razglasiti silno moder sklep: ustanoviti hoče novo meščansko šolo, najeti zato 3 milijone dinarjev posojila in tako srečiti davkoplačevalce z ogromnim povišanjem občinskih doklad. Ker se voditelji Žerjavove stranke zavedajo, kako temeljito so jo zavozili z gospodarstvom v naši občini, zato so pričeli prvi organizirati svoje ljudi za nove volitve. Hočejo imeti prvo skrinjico in pa popolno oblast v občini. Pravijo, da bodo gotovo imeli sami večino v občinskem odboru, ker so klerikalci popolnoma na tleh in ne morejo nič več priti do moči. Kako bo s to večino, ne vemo. Vemo pa, da je med dav-koplačevavci veliko razburjenje radi meščanske šole, ki jo bo zidal prihodnji napredni občinski odbor pod vodstvom glavnega Žerjavovega agitatorja P., ki pride gotovo v občinski odbor. Postavili so ga na varno mesto v svoji listi. Kmetsko naše ljudstvo se ne briga nič več kot za davke in obresti, ker se vedno bolj zadolžujejo. Po večini se dajo voditi od Žerjavovih agitatorjev. Zato bo zmaga esde-esarjev pomenila katastrofo za večino davkoplačevalcev.
Gospodje SDS-aiji sedaj že čutijo, kako velikega kozla so ustrelili. Ed®n glavnih njihovih priganjačev je poprej tako vneto agitiral za meščansko šolo, sedaj že čuti, da ta stvar ne bo šla kar tako skozi.
To stvar je treba prej dobro preštudirati, ne pa kar na slepo sklepati. Zato volivci, odprite oči in premislite, komu bodete pri prihodnjih volitvah zaupali
občino,
GORJE PRI BLEDU.
(Povodenj.)
Sledovi povodnji, ki je zadnje dni divjala pri nas, se kažejo v obilni meri šele sedaj, ko Radovina upada. Šele sedaj se vidi, kako je izpodkopana zemlja, kako so pokončani jezovi, kar jih je še — mostov itak ni razen onega v Grabčah, ki so ga le s težavo rešili in pa Komarjeve brvi. V Vintgarju je narejena zasilna brv, da morejo delavci čez Strmo stran na Dobravo v tovarno. Drugače pa smo za cestni promet z Bledom vred odtrgani od Lesec in Jesenic. Brez pitne vode smo še vedno. Morda se bo velikemu trudu posrečilo v par dneh vsaj za silo zvezati cev, da bo vodovod služil svojemu namenu.
V petek 5. nov. je povodenj zahtevala tudi človeško žrtev. Radovina je odnesla 5 letnega dečka, sina tov. delavca iz Krnice. Truplo bo težko najti.
»Bralno društvo« je otvorilo svojo novo sezono z igro »Mlinar in njegova hči« dne 31. okt. in 7. nov. Občni zbor »Bralnega društva« pa se bo vršil v nedeljo 14. nov. 1926 ob pol 4 popoldne.
PREDOSLJE.
(Zopet požar.)
Pri nas je ljudstvo že čisto zbegano. Tekom meseca dni je četrtemu požaru sledil že peti. Zopet je pogorel pod s hlevom, čebelnjakom, svinjakom in drvarnico in sicer v župnišču. Plamen se je pokazal v
p Pašič si pripravlja pot. Pašič je silno molčeč in niti njegovi najožji prijatelji ne vedo, kakšne načrte ima. Zdi pa se, da čaka trenutka, ko bi mogel vreči sedanjo vlado ter stopiti sam v ospredje. Zato nekateri mislijo, da je najnovejši spor med radičevci in radikali njegovo maslo. Radičevski minister dr. Šibenik je namreč predložil zakonski načrt o agrarnih odnošajih v Dalmaciji. Radikali pa so odločno odklonili ta načrt. Nastal je velik kavs in ravs, dr. Šibenik je izjavil, da z načrtom stoji in pade, radikali pa so rekli, da bo o stvari sklepal radikalni klub, kjer bo seveda imel prvo besedo g. Pašič. In zna se zopet kaj skuhati. Kuhar bo to pot sam g. Pašič.
p Radič o Italijanih, Po Mussolinlje-vem atentatu so italijanski fašisti naravnost pobesneli. Razbijajo in ubijajo kar počez. Goriški Slovenci so vsak dan v smrtni nevarnosti. O teh divjaštvih je govoril v nedeljo tudi Radič na shodu v Ogulinu, Po svoji navadi je rabil precej krepke in ostre izraze proti Italiji, in zlasti proti Mussoliniju, Italijanski poslanik v Belgradu je bil seveda radi tega močno razburjen ter je od vlade zahteval zadoščenja. Naša vlada, ki je vedno takoj na kolenih pred Italijani, je v vladnem glasilu »Samoupravi« obsodila Radičevo govorjenje. Ni pa obsodila fašistovskih divjaštev v Gorici. Kdaj bo naša vlada zvedela, da na Goriškem biva pol milijona ljudi naše krvi in našega jezika?
p Rad i če v a stranka je izključila iz svoje srede dr. Josipa Košutiča, bivšega kabinetnega šefa Stjepana Radiča. To pa zato, ker se še vedno druži z dr. Nikičem.
p Proti nedelavnim ministrom. Ker se nekateri ministri čisto nič ne brigajo za svoje delo, vse zastaja v dotičnih ministrstvih na škodo države in strank. Zato so sklenili načelniki opozicije dr, Korošec, Davidovič in Joca Jovanovič, da bodo proti tem ministrom energično nastopili. LOVSKO OROŽJE in vsa popravila najceneje pri puškarjn F. K. KAISER — LJUBLJANA
noči od nedelje do pondeljka ob pol 2. Dasi so ogenj takoj zapazili, vendar niso mogli drugega rešiti kot živino in dva voza. Vse drugo je šlo do tal. Ogenj se je hitro razširil še posebno radi tega, ker je bila streha slamnata, razen na drvarnici. K požaru so prihitele požarne brambe iz Predosel}, s Kokrice, iz Šenčurja, z Visokega, iz Preddvora. škoda je zelo velika. Brez dvoma je, da te požare podtika ena in ista hudobna roka. Ljudje so zelo v skrbeli, ker nobeno noč niso varni svojega imetja. Ali ne bi bilo prav, da bi glavarstvo dalo orožništvu prav poseben nalog, da z železno vztrajnostjo zasledujejo, kje je vir te satanske hudobije. Zakaj cela kranjska okolica je v zadnjih letih polna požarov. Ali ni morda požigalec povsod ista oseba? Prosim okrajnega glavarja, da nekaj ukrene y tem oziru,	y

IZOBRAZB
Branje bresversklh časnikov
vodi v brezverstvo. Učeni jezuitski pater Pesch, ki je napisal celo vrsto učenjaš-kih knjig, med drugimi knjigo o gospodarskih vprašanjih, da vzbuja pozornost vseh tozadevnih učenjakov, je zapisal nekje:
»Večkrat sem prisiljen brati knjuge in spise, ki niso pisani v katoliškem duhu, vendar se kljub svoji bogoslovni naobraz-bi omejim na najbolj potrebno, da ne uga-eim v sebi luč svete vere.c ln prav ima ta učena mož. Saj je vera pokorščina, vera je odpoved; človek je pa že po naravi vsled izvirnega greha le preveč uporen. Zato ni nič čudnega, če toliko ljudi oslabi ali celo izgubi vero z branjem slabih knjig in časnikov.
L. 1842. so v St Galnu usmrtili nekega Petra Wasser, ker je bil ubil svojega rojaka. Kaj ga jc privedlo do tega? Zapravljena vera; vero so mu zapravili slabi spisi. Sam jo namreč izpovedal dr. Karlu Greithu: »StrauB, brezverski pisatelj me je pogubil. V mladih letih sem molil, živel sem srečno in zadovoljno. Toda Straufiova knjiga o življenju Jezusa Kristusa mi je iztrgala vero iz srca. Samega sebe sem začel prepričavati, da je vera le strašilo, da bo sodba, pekel, nebesa le izmišljotina duhovnikov. Tako sem padal vedno globlje in sedaj žanjem sad, ki so ga obrodile v meni slabe knjige.c
Branje slabil časnikov vodi v nravno propast. Anglež Mandsley trdi: * Živo opisovanje zločinca in zločinov nas vabi, da
Sosnemamo oboje. Vsak zgled je nalezljiv, deja tako obvlada naša čustva, da se jim z največjo težavo vstavljemo.« Tudi za to trditev nam ne manjka zgledov iz življenja. V letih 1886—1890. je bil postal v Parizu samomor z vitriolom ali revolverjem kot nekaka nalezljiva bolezen. Pri večini samomorilcev pa so dokazali, da je bil njihov samomor v zvezi z branjem časnikov. Podobno so dokazali, da je bilo v letih 1878—1881 toliko atentatov na kronane glave v zvezi z branjem časnikov. Podobno so se dogajali okrog 1. 1880. prav številni umori pismonošev v zvezi s poročili o podobnih zločinih v časnikih. Zastrupljenja po zgledu Nemca Hofrichterja in nečloveški umori njemu sličnega Haarmana so pa še nam v spominu iz zadnjih let.
Nič čudnega, da sta dva mlada zločinca zalučala nekemu pisatelju, ki je obiskal ječe dunajskih zaporov, da bi izvedel od njih to in ono skrivnost, katero bi potem porabil za svoj list, te-le besede: »Vi zaslužite te železne verige, ne midva! Prišla sva v to ječo le zato, ker sva bila naročnika in čitatelja vašega lista, vaših povesti, katere so naju privedle do zločina. Toda midva sva storila zločin nad eno samo osebo, vaši listki in podlistki pa slednji dan zločinsko zapeljujejo či ta tel je.«
L. 1920. je bil v Ljubljani obsojen pred poroto mlad učenec z učiteljišča, ker je za-6'
strupil svojega sošolca, na 8 let težke ječe. Pri preiskavi je nesrečnež priznal, da jo zanemarjal sveto mašo in je rad prebiral slabe časopise že v domači hiši. Oče je bil učitelj liberalnega mišljenja.
Nekai za socialiste.
Voditelj amer. del. Viljem Green je govoril na velikem delavskem zborovanju države Minesota o zaslugah papeža Leona XIII. za procvit delavskega stanu. Rekel je med drugim: »Štejem si v veliko čast, da morem v imenu stotisocev amerikansklh delavcev javno izraziti zahvalo velikemu papežu za njegovo slavno pismo o delavskem vprašanju, ki vsebuje važne resnice za delavstvo vseh veroizpovedi. Enciklika (papeževo pismo) dokazuje, da je papež Leon popolnoma razumel dober delavski pokret, ko je trdil, da bodo vse organizacije proletareev brez pomena, ako ne bodo zidane na zdravih, neizpremenljivih načelih nravnosti, pravičnosti in resnice.« Slovenski socialdemokrat bi kaj takega gotovo ne povedal, ravno tako ne Žerja-vovec. Ta gospoda rešuje delavsko vprašanje le s hudobno izmišljenimi »pape-škimi ljubicami« in s »krvavimi kardinali«.
Narodna enciklopedija SHS.
Pred seboj imamo 9., 10. in 11. zvezek tega narodnega dela, ki pod črkami I, J in K obravnava razne važne označbe in imena pokrajin, rek, gorovja, znanstvenikov in drugih od besede »Ibar«, reke v Srbiji, do besede »Kmetstvo«, po naše tlačanstvo. 336 strani obsegajo ti trije zvezki in snov iz vseh mogočih panog naših ved, upoštevaje pri tem vse pokrajine naše države. Ce premotrimo samo besede, ki se tičejo naše Slovenije, dobimo vse polno važnih podatkov, ki nas poučijo o marsičem, kar nam je bilo dosedaj malo znano.
Zemljepisno in kulturno se narg opiše Istra, Jadransko morje, Kamnik, Kamniške planine, Karavanke in drugi kraji. Zgodovinske in kulturne črtice dobimo v člankih: Iliri, Istočno vprašanje, Katoliška cerkev v Sloveniji in drugi. Opisanih najdemo tu tudi mnogo znamenitih slovenskih mož, kakor so: škof dr. Jeglič, naša slavista dr. Fran Ilešič in dr. Jagič, književnik Anton Janežič, čebelar Janša, Davorin, Ivan in Simon Jenko, Kersnik, Kette, dr. Kidrič, dr. Kimovec in mnogi drugi.
Tudi iz kmetijstva dobimo marsikatero drobtinico, ki nas zanima. Važen je opis ilirskega goveda, h kateremu spada tudi buša; kavka plava je črna trta na Dolenjskem, ki obilo rodi; vsak kmetovalec se mora poučiti o katastru itd. Hrvaško in srbsko življenje nam nudi še mnogo več snovi za proučavanje njih kulture in razvoja.
Zanimivo je to delo in izredno poučno
za vsakega, ki hoče svoje znanje obogatili s podatki iz zemljepisja, zgodovine, priro-doznanstva in drugih panog vseh treh bratskih narodov naše države. Zato ga je vsakemu toplo pripročati, saj stane vsak zve-zek komaj 40 Din. Nabavi si ga lahko potom vsake večje knjigarne ali naravnost pri Bibliografskem zavodu d. d. v Zagrebu.
Napake današnjSh šol.
Pisatelj F. Schulzo našteva v nemškem listu »Quartal - Schrift« sledeče napake ameriških šol, ki pa v mnogem oziru veljajo tudi o naših šolah:
1.	Učiteljstvo, tudi nižje, stoji preveč pod pritiskom političnih strank. Vsak, ki hoče doseči boljše ali odgovornejše mesto,
! se mora brez ozira na svojo sposobnost najprej priklopiti gotovi stranki in iskati zaslombe v političnih voditeljih. Da s tem trpi ugled učiteljskega stanu, je jasno.
2.	Druga napaka je ta, da v ameriških šolah prevladuje ženska kot učiteljica. Leta 1902 je bilo komaj 27.8 odstotkov vseh učiteljev moškega spola. Ženska seveda misli v prvi vrsti na možitev in se ne posveča šoli z isto skrbjo kot moški. Vrh tega je učiteljstvo v Ameriki — uprav zato, ker so ženske zadovoljijo z manjšo plačo — primeroma slabo plačano. Moški lažje pridejo naprej kot delavci in obrtniki, zato ne ljubijo učiteljskega stanu.
3.	Ker je le malo učiteljev vsled poklica, zato se tudi ne ukvarjajo z otroci s pravo vnemo. Gre jim za to, da jih nekaj naučijo na pamet — v ta namen se v prvi vrsti drže knjige — ni jim pa do tega, da bi privadili otroka na lastno delo in lashio razmišljanje.
4.	Odtod pride nova pomanjkljivost. Ker gledajo pri otroku preveč na spomin, premalo pa na voljo in razum, zato mu skušajo glavo napolniti z vsemi mogočimi rečmi. Odtod toliko predmetov v šoli. Odtod pa tudi nesposobnost mladih ljudi za življenje, kar pojasnjuje sledeči resnični zgled: Znana tvrdka v Newyorku je razpisala mesto za šestnajstletnega fanta, ki bi bil dober računar. V začetku bi imel na teden 10 dolarjev plače, pozneje, če se obnese v računstvu, seveda več. Oglasilo se ie 34 mladih fantov, ki so imeli vsi za se); boj javno državno šolo in par med njimi še celo neko višjo šolo. Toda 19 jih je tvrdka odslovila že v naprej, ker niso znali ne pisati, ne dobro brati. Ostalim petnajsterim je bila dana naloga, da naj izračunajo, koliko znašajo obresti za 120.80 dolarjev v štirih mesecih in 15 dneh, kar sta izračunala pravilno samo dva. Računi ostalih trinajstih so bili popolnoma napačni.
4. Glavna napaka današnjih ameriških šol — pa tudi drugod — je pomanjkanje verskega pouka in verske vzgoje. Odkar so vrgli verouk iz šol, je nemogoče govoriti o kaki vzgoji. Priča zato je zlasti naraščanje zločinov med mladoletnimi oseba; mi. Treznejši ljudje uvidevajo vedno bolj to nevarnost, žal, da je brezverstvo tako zelo zastrupilo javno mnenje, da si tudi uvidevnejši ljudje dostikrat ne upajo z vso odločnostjo zahtevati, da bodi šola zopet kakor v prejšnjih časih: verska.
Če se morski tokovi menkio.
Brali srao poročilo, da je poginilo na Japonskem pol milijona ostrig, izstavljenih za dobivanje biserov; ogromna škoda za japonsko biserno industrijo. Strokovnjaki pripisujejo to spremenjenemu toku ob obali. Tu se spomnimo na menjavo toka v Južni Ameriki leta 1891., in kako usodne posledice je imela. Ob zahodni obali Južne Amerike gre relativno mrzli Huniboldtov tok od juga proti severu. Na jugu ekvatorja pa teče topli tok El Nino. Leta 1891. — lani tudi — ni imel Hum-boldtov tok toliko moči kakor v drugih letih in je zato ekvatorialni tok segel bolj na jug. To je pomenilo pogubo ribam in pticam. Ribištvo ob obali Chile je popolnoma prenehalo, ribe niso prišle s tokom do navadne širine. Na njih mesto je prišla obilica tropskih rib. Chilenška letina je bistveno odvisna od milijonov ptic, ki živijo na skalnih klečeh ob obali. Od mrzlega Hum-boldtovega toka prihajajoči vetrovi pride-
jo na relativno vročo zemljo, se razširijo, zato tam ne dežuje skoraj nič, in od ptic odloženi gnoj, guano imenovan, ostane na klečeh. Tisoči in tisoči ptic so iskali hrano, ki so je bili navajeni, ribe namreč, pa jih niso dobili. In kar je bilo še najbolj hudo, ptice so ravno takrat gnezdile, vse je poginilo. Veselili so se le jastrebi iz Andov. Vsled toplega toka je tudi močno deževalo in je dež odnesel najmanj 35.000 ton gnana. Ker ni bilo ptic in ker je bilo preveč toplo, so se razmnožili moskiti, njim je pa sledila malarija. Torej vse polno nesreč Tudi pri nas v Evropi se prigodi včasih kaj podobnega. Leta 1902. ni bilo v Atlantskem oceanu nekaj v redu; kajti v prihodnji pomladi, ko so se polenovke dr-stile ob otočju Lofot, so imeli norveški ribiči tako slab lov, kakor že dolgo let ne. Polenovke so prišle pozno in so bile zelo slabe. Ribjega olja je primanjkovalo. Tjulenji iz Grenlandije in beli kiti so plavali daleč dol na jug v južne fjorde in so prišli celo do Škotske. Ob ruski murmanski obali prav gori na severu Evrope je pa vrglo morje na mirjade mrtvih galebov na suho.
Človek ni iz opice.
Pred dobrimi petdesetimi leti so hoteli še celo nekateri resni znanstveniki dokazovati, da se je človek razvil iz opice. Pozneje so to trosili ljudskim množicam le še nestrpni svobodomisleci. Danes pa pojema ta nauk celo na ulici, kaj šele, da bi ga zagovarjal kak resen znanstvenik. Priča za to so nam besede francoskega naravoslovca - učenjaka Th. Moreaux, ki trdi doslovno:
»V zadnjih petdesetih letih smo za* dostno preiskali zemeljsko površje, da' smemo brez skrbi trditi, da se človek nI razvil iz živali. Zasledovali smo posamezne vrste živali, kakor konja, slona in opi« co v prve početke njih postanka; vendar nismo našli prav nikjer niti sence resnič-. nega dokaza, da bi se bila ena vrsta razn vila iz druge. Konj je bil vedno konj, slon vedno slon, opica vedno opica. In še manj smo mogli znanstveno ugotoviti one vmesne stopnje, ki bi premostile prepad v raz* voju človeka iz opice.
Patrick A. Seehan:
Nociiag,
Povest irskega dekleta.
(Konce.}
Kolo časa se je potopilo v globočine zime in se dvignilo v spomlad in peletje, skoro hipoma, kajti tako kratek je prehod, tako nagla izprememba dob in časov. Znameniti dan se je približal. Potolažil sem vse dvome, odstranil vse zapreke in preostajalo je le še manj važno vprašanje, ali naj bo poreka v Corku ali doma in ali bo Kathleen družica svoji sestri. Pri prvem vprašanju sem krepko udaril z nogo ob tla. Poročita naj se v tisti cerkvi, kjer sta bila krščena, kjer sta so prvič izpovedala in obhajala ter birmala in nikjer drugje. Nisem se hotel ukloniti novi navadi, da se vrši poroka v mestu s hladnimi, slovesnimi kosili v hotelih itd. Pri drugem vprašanju smo imeli veliko sitnosti, preden smo se dogovorili, da ne bomo zahtevali od mlade Jeane d'Are, naj se kakorkoli udeleži nedomoljubne svatbe; toda ko je mlada gospodična malo kesneje spoznala, da se svet suče kot ponavadi in da se bo poroka vršila precej sijajno, četudi je ona ne počasti s svojo navzočnostjo, je bila zelo vesela, ko so jo poprosili za družico. In tako je slednjič prišel znameniti dan.
Ko smo vztrajali pri tem, da se mora poroka vršiti doma, nas je Tessie prosila s solzami v očeh, naj bo vsaj kolikor mogoče skromna. A Terence je pooblastil posestnika hotela, da poskrbi za tvarne naslade kar najbolj obilno in bogato. In kot pameten mož se je naš gostilničar stvari dobro lotil. Dolga miza, ki se je raztezala po vsej kavarniški sobi, je naravnost blestela. Takih mrzlih narezkov, okrašenih z raznovrstnim zelenjem, tako prozorne žolice, takih paštet in poddingov in tort in slaščic, tako krasnih piramid -sadja, velikih jabolk, črnega in rumenega grozdja, zlatih pomaranč in takih zlatovratnih steklenic s »šumečim vinom s Francije vzhoda«, kakor sem se jaz izrazil v svoji napitnici, ni še nihče prej videl.
Sam je bil ves pokoncu. Pripeljal je noter vse kmete in vse kmetice, ki so šle mimo oken in ki so sicer sem zahajale, da jim raztolmači svoje veliko zmagoslavje. Da, pripeljal je celo vse delavske žene in hčere, ki so prišle na svojih vozičkih nakupit skromnih potrebščin, da občudujejo to veličastno razstavo kuhinjske in drugih znanosti. Bojim se, da so se marsikomu, ki je bil navajen preproste hrane, pocedile sline, ko je zagledal toliko krasnih, mikavnih jedi. Samovi pridnosti in spretnosti sem izrazil vse priznanje. On je čast ponižno odklanjal in vse izvračal na Terenca Kaseya.
»Poglejte, gospod župnik,« je dejal, otepaje nevidne drobtine s snežnebelega prta, -jaz sem se do-sedaj že toliko naučil, da vem, kdo je pravi gospod. In Kasey je gospod. Sem prihajajo najraznovrstnejši ljudje, trgovski potniki, gospoda na ribolov, uradniki po davke, da bi jih ... pa povem vam, gospod župnik,« vrgel si je prtič preko roke in se vzravnal, »da ni vsakdo, ki nosi rumene čevlje, že gospod.«
»Kako jih pa razločite, Sam?« sem vprašal. »Vprašam vas zato, ker mi vedno sili roka h klobuku, kadar zagledam rjave čevlje, zlasti če so nad njimi še rumeni golenjaki.«
»Bog se vas usmili, gospod župnik,« je vzkliknil Sam sočutno; »ko bi vi vedeli vse, kar vem jaz .'Tisti, ki zmenjajo šest penceov, da mi dajo tri pennyje, mi delajo tudi največ sitnosti. ,Natakar, to! Natakar, ono! Natakar, to je zanič! Natakar, pečenka je sežgana! Tople vode v sobo ob šestih zjutraj! Tople vode v sobo in gorko kopel j pred kosilom!' Pri teh ljudeh bi svetnik klel in jaz nisem ravno —«
»Nič ne de, Sam, pa boste še leliko, če boste potrpeli in nehali piti limonado.«
»Kakor sem dejal, gospod župnik,« je nadaljeval, kakor bi bil preslišal moje besede, »gospod Kasey je popolnoma drugačen. V gostilni je miren kot otrok in pohleven kot ženska, da, še bolj pohleven kot marsikatera ženska, kakor, žalibog, vem. ,Sam, ali bi hoteli to storiti?' ,Sam, ali vam ne bo pretežko? In on ne stiska. ,Le shranite ta drobiž, Sam, in si kupite tobaka!' ,Nesite to domov svoji ženi, Sam! Ah, gospod župnik, jaz vem, kdo je gospod, da ga le pogledam, in Kasey je gospod!«
»In zato bo poplačan,« sem dejal, da ga izkusam. »Dobil bo najboljšo ženo, kar jih je med Štirimi Irskimi morji.«
Razno.
12.000 krožnikov na uro. V Hamburgu je bila sreili marca 1926 hotelska in gostilničarska razstava. Posebno pozornost je vzbujala vzorna kuhinja, in so imeli obiskovalci priliko, seznaniti se z obratom moderne kuhinje. V njeni službi so prav vsi tehniški pripomočki, noter do najzad-njih dni. Tako vidiš tam avtomatični sušilni stroj, ki v eni uri obriše in posuši 12.000 krožnikov. Zraven kuhinje je vzorni restavrant, prav tako a zadnjimi tehniškimi izpopolnitvami. Najnovejša iznajdba je lonec za kuhanje, kjer se električni dotok ob določenem času sam ob sebi zapre, tako da ni potrebno nobeno nadzorstvo. Ali pa, če hočeš poklicati natakarja, narediš to s svetlobnim znakom. Z razstavo kuhinje in gostilne je bil spojen višji cilj, skrb za boljšo vzgojo dobrega gostilniškega naraičaja. To naj bi bil praktičen pouk; za teoretično vzgojo skrbi višja hotelska strokovna šola v Heidelbergu.
Orgle. V glavni cerkvi v I.iverpoolu na Angleškem so posvetili orgle, ki imajo 168 registrov ln 5 manualov. Stale so 35 tisoč angleških funtov.
V Lornrno so lani dna 16. oktobra podpisali dogovor, ki naj bi bil začetek prijateljstva med Nemci in Francozi. Leto« bo v spomin nn ta vela-važni zgodovinski dogodek odkrili v sejni dvo* rani zgodovinsko ploščo, nasproti ure, ki kaže še zmeraj čas 7 ur in 85 ml-nnt; takrat je namrefi zadnji odposlanec listin« podpisal.
m
»Kes je, cospod župnik.< je odgovoril Sani malo negotov, kakor :-e mi je rdelo. >On bi bil seve lehko bolje poskrbel xase in priženil toliko denarja, kolikor bi hotel. Toda or.a je č^^ino. postavno dekle in naša !<
»Sam! sem dejal.
>Prv>jim. gospod župnik?«
»Svatba je vaina stvar: povabljena je. kakor sem slišal. vsa župnija. Upam. da se boste izkazali.«
>Ali jaz, gospod hipnik?c je vprašal Sam. kakor bi tri ta nedolžna beseda bila kaj zadela.
»Vem.« sem nadaljeval, kot da ga nisem slišal. >da ste strašno d:>ber človek, toda danes boste imeli velike kkušnjave. In gospodu Kasevu je zelo veliko ca tem. da bo vse prav in pošteno. Ali bi ne bilo žalostno,« sem rekel in se ozrl okrog z občudujočim pogledom. >če bi se pri tej veličastni, odlični slovesnosti kaj primerilo, kar bi omadeževalo čast in slavo vse župnije, da. vse dežele?«
»Da. sramotno bi bilo.« je odgovoril Sam ponižno. »Glejte! Hočem vam obljubiti v božjem imenu, da ne bom pokus.il kapljice svoj živ dan!«
Pokleknil je in jaz sem ga zavezal, da ne sme piti. dokler ne mine svatba.
Terence Kasev je točno prišel, si vse podrobnosti ogledal in pohvalil ter ves žarel sreče. Tessie je hotela skromno in ponižno iti peš v cerkev kakor vse druge neveste v župniji. A on ni hotel o tem nič slišati. Naročil je sijajno, dvovprežno kočijo iz Mallo-vra z dvema konjenikoma. Mislim, da je Tessie zaradi njiju omediela. Ravno preden so se napravili v cerkev, se je je namreč lotila lahka omotica, toda hitro se je zavedla in bila potem bolj sveža kot kdaj prej. Kako da je bila oblečena? Ah, o tem se ne menim. To vrstico bom pustil prazno. Ne znal bi si pometati s francoščino. Toda to vem. da je imela prstan, ki je tako žarel, da bi mogel razsvetliti nebeški obok, če bi ugasnile vse zvezde. Tega-le mi pa ne pripovedujte okrog: besna, nespravljiva mala upornica, ki se je poniiala za družico svoji sestri, je brez sramu nosila in razkazovala — pa ne! Tega ne smem povedati. Thade Murphv živi še vedno. Obred je bil hitro končan, hitro in molče je minila sveta maša. ki druži vsa katoliška srca »od solnčnega vzhoda do zahoda«, hitro so podpisali zapisnike in potem je Kathleen — ali naj povem? Da. povem v njeno čast — poljubila svojega svaka in ta mali čin ponižanja je izbrisal mučni spomin na nesrečno ded-K-ino sramote, ki je spremljala življenje Nodlage in njenega sinu.
Kdo je bil na svatbi? Vsakdo. In vsakdo ni bil le izborile volje, temveč je tudi čutil del prekipevajoče sreče ženina in neveste. Na Irskem imamo navado, da kaj radi spodmaknemo lestvico rojaku, ki s? hoče dvigniti do najvišjega vrhunca, četudi se pri tem pobije ali pokveči za vse svoje iive dni. Toda ko pride srečno do vrh s. vihtimo vsi klobuke in kličemo: Hura! Tako so ta dan vsi le čestitali srečnemu peru: spominu na preteklost so bili pozabljeni in prognani in upi v bodočnost so bili sebični in ti a ti. Zakf; bi karali ubogo človeško naravo vedno v najslabših, najtemnejših potezah, ko je tako lebko obrniti tudi nje lepo. dobro, ljubečo plat?
Kroaa vs^-ga je bfl »laven pevec balad — kakor kak starega-en irski bari — ravno pred oknom hotela, ki ni le pmivljil velOrib spevov preteklosti, tfcc-.eč jih je znal todi prikriti sedanjosti. Tako »eo vsaj oklepal iz prrih venov. katere edine sem Ufcikoral « tem. sem si jih zaprcEiil:
G:<ff*e in r:«?r*>iroe hi rrli vi možje, pobotajte. kak Bučne aiaj pessi mi prirra,
Opeval bom Junaka,
ki ženi »e vesel, ki ga je tekma vsaka ovenčala b častjo.
Spominjam se pa medlo, ker me je motilo žven-ketaoie k-zarcev, rajanje nožev in vilic, bučne sale in »meh veselih gostov, da so proglasili Tessijo za najbogatejšo nevesto na Zelenem otoku, kar zadeva osebne vrline — in to je velika beseda. Tako je razposajena radost naglo ratla, govorili so napitnice, prepevali pesmi, dokler ni neizbežna in neizprosna roka pokazala na uro. ko sta morala mlada, srečna poročenca oditi, da ujameta v Mallowu vlak proti — Parizu, če ne zamerite. Da. Terence ni hotel nikamor drugam. Tessie je želela v irski Killarnev, »oda on je ta predlog zaničljivo zavrnil. V veselo presotlnico morata in nikamor drugam!
Samo nekoga ni bilo sredi tega veselja — male, uvele postave, ki je jasno sijala Terencu oni poletni vOCer pod glogom v Ballinsleji. Ostala je doma in je molila za svojega otroka rožni venec. In ko so jo ljudje dražili, koliko dobrega je zamudila, je odgovarjala, da ji je njen mali. rjavi samwar ljubši kot vse razk-šje. Ko se je Tessie vrnila, da se preobleče, se je mati hitro, nakratko. ljubeče poslovila od nje. B-:jim se. da se je Kalh'een spričo tolike dobrohotnosti in ljubeznivosti svojega svaka odpovedala wm svojim načelom. Vsaj strašna beseda ovadniks-ji ni nikoli več prišla ra jezik in je ni nikoli več spekla v srcu.
Nekaj tednov p-ozneje sta se Terence in njegova mlada gospa udomila v svoji lepi hiši ob Sho-! >n-skem jezeru. On si je na vso m č prizadeval prekositi Noro in Kaihleeno. naj prideta k njima. 1 da Norah se je držala starih nasad in je bolj Iju' malo prodajalno, malo s: bo, mirni prostorček v c r-:\ . in svoj mali. rjavi samovar. k ; kam^nito palačo ob slikovitem jezeru. Razentega je v rjetno, da bo Tes-sijino pregnanstvo kratko. Lep ta Ir.-ke. njene bajae pokrajine, siare sladke vezi in j rijateljstva. ki so nanovo oživela, čuvstvo, da je doma. dobra ?rca in bratske roke — vse to je na Terenca Kaseva vplivalo. Lotilo se ga je domotoiije in zdi se mi. <ia hrepeni po strastni tekmi na starih poljih, kjer bi vihtel »v:-j s srebrom okovani lopar, ki ga mu je podaril naš klub ob njegovi poroki. Pride morda dan. ko b."> prodal svoje posestvo in hišo in si kupil malo. toplo gnezdo ob kaki opevani, žuboreči roki stare dežele. To želimo vsi. Stari red se izpreminja! lr>ka zemlja se vrača zopet v irske roke. Mnogi zapuščeni dvori po irskih tleh in mnogi podrti gradovi strme iz svojih zevajočib oken proti nv rju. kakor bi klicali izgr.anim Keltom:
»Vrnite se! Vrnite se! Vrnite se v deželo svojih očetov! Naj slišimo še enkrat v svojih sobanah mehke keltske glasove. pod svojo streho smeh vaših otrok, na svojih dvoriščih ječanje dud in brenkanje harf. krik svojih mladih mož na travnikih tam ob reki, stare, smrtnotožzie pesmi « polj. vesele isrre tam na trs t ah. s plevelom prerastlih. kamor rro naša ubita okna. Vrnite >-! Vrriie se! Dnevi so mračni in kratki, odkar ste odšli; na Ir?k?n ni solnca in noči so dolge in strašne! Na pokopališču, od meseca obsiianem. počiva jo kosti vaših dedov! Njihove nemirne duše bodijo po vseh dvorih in kočah in ječanje njihovih rfoslutih dubov se razlega r reko poij in preko hribov! Nikoli se Ee bodo umirili, dokler ne' padejo vaše sec.-ie na nj bove grobove in dokler ne uganejo vase moJitve kaior mrčen veter bršljana na razsutem
KONEC
Preden sin: dali to povest tiskati, smo prejeli rfedeče pismo, ki naj ji bo svod, zagovor ir. razlaga:
<)ZTvmai a<i>» ijj^
V G!awo«Ti sa S*ofek£ ■o dal: t delo kdfo £ bo	©0.000 't,„
2J0 m«. Tu* U .
ni vidi. x,i rt-:.« : * :•-•• v,v.ko
ratvr. \»teriand, hij. vari j. Vw-v>vt> pg M 50.000.	ir. 59.000
ton. bt *t	bil«
t «.<- u -- • ••• , »Ur ircei/is,, kojifa
TIZ—' .Te.r* pO 45
tiiU toa S*b ■■ velila. ni to '*rj cKravnem pu	r tyjo ;K>ses! in
toz./J M>1«; imecom )Ui«sti%. Lev.sthan
»ir. uklh veli!®! nor ne (rrti.jo v«, tem. t»)? kTt#j«iiu Is-tje do S. ifj ton. Prav.jo. ,ia se J .s i okrcalo	t0.
i.jue: l* nijiKn, >;>la£ajo. Vri n:r.-. eški ls.ijj f<ra»	treli
c. da ko torej s 3 že, da ■lomih •-ni: ¥■■ ',a m!> fas njih naj-•r.ia ia i,a >Sj.
yr; • ■ m.'. tu t
rs ~s ur >»•.-. ž faL \>r-
A:.r>i rraiv lir' .	naklon
di. ar
'tno cTe yI>oe-;»i J vt*^ r '.ar:: t !2 Trsta, od naj » v ;	članku
o:
ioli ii Mrttp-r» mt.T-t. Aasr.1' •':•• oblasti so ii'e jK>tudo za iz. >■ '	'irtvej.1 nmrjl
v -ho : Save soli. Zna* . : -na Mrtvo mor-.-	in s .'nih pri-
• • \ - • . Zasebna . od-
■iS 7>*
73
\i~f v; —
V.-
i n-
■■"Ct je
/d ki sw 1
vi tr'io ■ ••••;
rr>c-- - -
ali
ori-anje. :» • 'ii v • - io na ton. v«. ;a m 20 1-ja f> : .•■ ijilo. ,- Mrtvem .a' ;. bro-i i Doba-: m v-kor da o r>lo v j^rtr^i pro-s: r i.c:	■ :n pusti
c*Swke rj
1'nfti rr.frls poni"' •peki. >l »iSltU !»• jd. % črtate^ mM v Mi pro-K>'.t i-e. k: driai«
- -j — —^ . fh uak h''-o --k-^->?■ w 'j.' ..:': -!•- ::r'*topmi V' Z irC )t	BSO«*'
Jv^:. Gos* r. ali megla S mtkai u Protl
TT->r.~ j f s- nekatero
r.;-r.trt>	,la
so ^	doft,(>' n Mte v
dABifcl: iz	a D0,
rc.-,rvt..i'
stvrtf'..»:• k--*8"
T o'rciir>M fvrse >ual m njdit	...
V ij^kr-Mi-r. r,. Fr»-e^ke« y f-V.V-.i.
T T\V>.\ b£<« "
Uri. n.« i* * nJ
Glenanaar, La Shcshone, WY. Dragi gospod župnik!
Da! Jako rad dovolim. Pripovedujte mojo povest vsaki irski hiši. Jaz imam najboljšo in najljubkejšo
ženico od Floride do Vanoouverja ter pokam s prsti vsemu svetu pod nos.
Z odličnim spoštovanjem vdani Vam in zvesti
sin Nodlage.
moro rešiti. Nameril J« nanjo revolver in je za-vpil: »Hitro ven, sicer te ustrelim!« Ubogala jo ln je priplavala na breg, nakar jo je policist po> ljal k staršem nazaj.
Meh za smeh.
»Ako ni nobenega upanja, gospod zdravnik, zakaj pa ga hočete operirati?«; »Za 1000 dinarjev.«
•
Gledališka družba je napravila igre po deželi. V nekem kraju so bila prenočišča zelo draga, zato sta dva igralca sklenila, da bosta kar na odru spala. Okolu polnoči se eden od njiju prebudi, ker ga je silno mrazilo. »Ti,« pokliče svojega tovariša, »ali te nič ne zebe?« »Seveda me, kar pa ni nič čudnega, ko so vendar kulise postavljene, ki predstavljajo gozd po zimi v snegu.« »Saj res, čakaj bom kmalu pomagal.« Vstal je ter odstranil te »mrzle« kulise, postavil pa sobo, v kateri je bila naslikana peč. Nato sta zopet zaspala, a ko sta se v jutro
prebudila, sta se od vročine potila.
*
Ana: »Sem slišala, da si zaroko z Milanom razveljavila.«
Berta: »Res je, in sicer zato, ker sem sprevidela, da njegova ljubezen ni bila ona globoka, prava ljubezen, na kateri nič na svetu ne spremeni.«
Ana: »Kako pa si prišla na to?«
Berta: »Prav lahko. Vsakokrat se jc grozno razjezil, kadar ga je moj pufi 'igriznil v stegno.«
•
Lovci so sedeli v družbi. Eden je hvalil svojega psa, drugi zopet svojega itd. Končno se oglasi tudi star lovec ter pove tole dogodbico;
Pri Žvanovih je nekoč izbruhnil ogenj. Vse je letalo okolu kakor brez
Edino najboljži šiVOlllI Stroji lil KOlCSCI
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Pefelinca
Grlfzner. Adler
Najnižje cene! Tudi na obroke!
Llubllana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
glave. En otrok je še vstal v goreči hiši. Tu pa domači pes »Finetel« skoči skozi plamen ter kmalu prinese pogrešanega otroka na varno. Vse je bilo tedaj rešeno, toda »Finetel« se vrne še enkrat v gorečo hišo. Kaj neki hoče? Nikdo ni vedel odgovora. Tedaj pa pes zopet prileti ven, seveda ves osmojen in ožgan, v gobcu pa je imel, kaj mislite, kaj.,,? Ker ni nihče vedel, je nadaljeval: V gobcu je nosil zavarovalno polico, zavito v mokro brisačo. *
»Moj brat ima vodilno vlogo v tej novi drami.«
»Kakšna pa jc ta?«
»V zadnjem dejanju vodi konja preko odra.«
•
Kritik: »Ali jc njena igra naravna?«
Ravnatelj gledališča: »Naravna? Ko je sinoči igrala umirajočo mater, je agent, kateri jo je pred kratkim zavaroval za življenje za 200.000 Din, padel v nezavest.«
Agent: »Tu vam ponudim najpopolnejšo registrirno blagajno. Ta vam računa dohodke, izdatke, notira, v kakšen namen so bili izdatki in . ..
Trgovec: »Moj dragi, jaz že imam tako blagajno.«
Agent: Res? Ali smem vprašati, kako se imenuje?«
Trgovec: »Moja žena.«
*
Prvi otrok: »Pri nas smo pa dobili novega otročička.«
Za krojače!
Izišla je nova, velika
Knjiga Hrofoslva
za samouk v prikrojevanju. III. izdaja v slovenskem jeziku.
Vsakemu krojaču neobhodno potrebna ker vsebuje vse, kar mu treba vedeti. Opis knjige se dobi brezplačno pri
A. Kune, Ljubljana
Gosposka ulica 7
Drugi otrok (zaničljivo): »To ni nI«, pri nas smo pa dobili novega papa.«
Koncertni vodja; »Gospoda moja, tfo« spodična Cvilič bode pela Le enkrat še,« Sarkastičen kritik; »No, hvala Bogu,* Vodja: »Gospoda moja, gospodična bo mesto Le enkrat še, pela: Vekomaj, večno.«
Kritik je omedlel.
*
V nekem kraju na deželi bi se imela vršiti predstava, ko eden igralcev zboli. Ker je imel igralec samo eno vprašanje, so hitro vtaknili premikaea kulis v primemo obleko in naučili odgovor. Ko stopi na oder, ga vpraša drugi igralec: »Kako se počuti gospodična Elvira?« in točno jel novinec odvrnil: »Ah, nesrečna Elvira, mrtva je, mrtva.« To je bila vsa vloga. A oni igralec nadaljuje: »Kaj, mrtva, to jel vendar nemogoče..« Novinec pa se odreže: »Če meni ne verjameš, pa režiserja vpran šaj.«
---»,
Podarimo 7000 ur
Odločili smo se, da zaradi boljšega raz« širjenja naših ur podarimo 7000 ur samo proti povračilu stroškov za delo. Da orno-gOčimo nabavo dobre ure tudi slabeje stoječim, stavljamo v promet 5000 Izvirnih švicarskih moških ur v raJfinejSem nildja.stem okrovju, eleg. oblika, precizno idočih, triletno pismeno jamstvo
proti nlačiiu sirašHGv za delo Din 185"- za liomad.
Nadalje 21KK) posebno elegantnih, električnim potoni is pravkn zlatom pozlačenih ur, ki se nič ne razlikujejo od pravih zlatih ur. Te ure, ki imajo istotako izvrstno in natančno preizkušeno kolesje, in so posebno lepe, dobavljamo za dame in gospode
proti plačilu strošhos za delo Din ZZB'- za komal
istotako • triletnim pismenim jamstvom. Obenem nudimo posrebreno, zelo lepo uro, ki kaže zelo natančno, za ceno
Din 155-— za komad.
Ne zamudile te izredno prilike, ki se ne povrne veS in naročite zaželjeno uro. Dobavlja se po povzetju, carine prosto. Poštnina in zavoj 12 Din za komad. E!te&. verižica odgovarjajoča uri 45 Din.
Uhpen-Expopthsus Zilrich, flogeisangstr. 5Z/137, Švica.
Dnevno dobivamo priznalna pisma, kot je nasled-
	Ameriške zadeve oreiuie natMM ln ceno: »r. IVAN tCRNE. gospodarska pisarna. Liubljana. NlKtoštfeta cesta 6		1	moj naslov še 2 komada pozlačenih ur za gospode, ker sem s poslano izredno zadovoljen in sem se sam prepričal o njeni točnosti. Gjura Meister, trgovina rneš. blaga, Ilandca. Pisma za švico stanejo Din 3'-, dopisnice Din 1'50.
Slabi, nerazviti, bolestni otroci in taki brez teka, naj jemljo skozi 6—8 tednov redno po 3 male žlice na dan »ENERGIJ železnato kina-vlno, in dobili bodo zdravo in rdečo barvo, izvrsten tek, pridobili bodo na teži telesa in postali odpornejši proti vsem boleznim. »ENEltGIN" - železnato kina-vino je izbornega okusa in ga otroci ra i P!Je|°j.ke stekienice za 128 Din ali 6 velikih steklenic za 243 Din in 1 mala zustonj razpošilja po poŠti Laboratorij wAtOA", Sušak 4		Da je „ENERGIN" železnato klna-vino zelo dobro zdravilo, pe prepričate, ako prečitate samo nižje navedeno zahvalo: Velecenjeni gospodi Preizkusil sem Vaše železnato kina-viuo „Energin" pri mojih elabokrvnih otrocih, ki niso imeli nikake slasti do jedi itd. ter sem opazil že po uporabi prve steklenice pri svojih otrocih dober tek, dobro razpoloženje t. j. splošuo premembo tako, da se Vam tem potom zahvaljujem. Na Vaše zdravilo me je opozoril moj hišni zdravnik. Sarajevo, 4. Jan. 1923. Spoštovanjem LEONOR FEBY, železničar.		
SEMENSKO DETELJO
kupi vedno po najvišji dnevni ceni — FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta it. 36.
V materijalu in izdelavi neprelcosljl vi
šivalni stroji
KOHLEH
dobivajo se po brezkonkurenčnih cenah edino le as lO letnim jamstvom pri tvrdki
IV. AUElkHAMMER Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 3
katere ima ta tvrdka vedno v najmodernejših opremah za rodbine, šivilje, krojače in čevljarje na zalogi. Prodaja tudi na obroke.
čitajte
\107nn | Naznanjam slav. občin-j »dtllU • stvu, da je došla ogromna
množina jesenskega in zimskega blaga, katerega prodajam radi prevelike zaloge pod ceno. Pridite in prepričali se bostel Se priporočam spoštovanjem
ANTON SAVNIK, Škoija Loka.
K- Pečenko
trgovina vseh vrst USNJA ter čevljarskih potrebščin na debelo in na drobno.
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 13.
Tako krasno se pere edino ie z milom
^Gazela"
To res pravo gospodinjsko milo učinkuje temeljito in isto. časno blagodejno na vsako, tudi najfinejše perilo. Uporabljajte samo lo milo, kajli z njim prati Je prava Igrača.
Vedite pa tudi, da se v vsakem tisoCem kosu nahaja zlatnik.
Ako jja najdete, pomeni lo za Vas dvojno srečo l
Fabiani & Jurjovec
LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 5
Velika zaloga moškega in ženskega blaga
za spomladanske in letne obleke. Lepa izbira svilenih rut in šerp. Krojači in šivilje, pišite po vsoree.
C REV A
vrfaliovrfitna pu najugodnejši eeni kakor vsako leto vendno v zalogi. Kupim tudi surovi In stopljeni loj In ga plačam po najvišji dnevni eenl. Jos. Bcrgman, Ljubljana, Poljanska cesta 85.
POZOR I	POZOR I
Manufakturna trgovina.
Najboljše, najcenejše In najsolidnejše manufaktu.no :-:	blago sc kupi pri	:-s
Angelos3avu Hrastniku
LJUBLJANA, Karlovska cesta 8 (pri Jerančiču).
za /enake kostume, lep karo m Din 43 —, enobarven ievjot SO-—, karirasto sukno 53' , karirast scv|ut 60'—, močen pisan parhnnt 16'-, llanel 12-—. okstord IZ-—, belo platno 10- klot, cvllb, gradi In vsakovrstno ma-nulakturo kupite na|eene|e v veletrgovini
R. STERMECKI, CELJE št. 19.
Kadar greste v Cel|e, prepričujte se. Cenik z vež tisoč slikami zastonj. Železnlika vož-n|u sc nakupu primerno povrne. — Trgovci cngro cene.
pari8svten°o brinovo olje S^ffi T^
za kilogram. Pri veliki množini dražje. — M. KLAMMER, Dolenja vas pri Rakeku, p. Cerknica.
■■■
Zadružna gospodarska banka d. d.
Tel. §t. 57, 979 in 47Q. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.: Gospobanka.
Račun poitnega čekovnega urada za Slovenijo	V laStlli palaSi (vlS & ViS hotela „UnlOn").
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šlbenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nad Din 16,ooo.ooo-~, vloge nad Din 25o,ooo.ooo --
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaia kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoii
Amerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin.
Prodaja srečk Državne razredne loterije.
Izdajatelj: Dr. Frane Kulovee.	Urednik: Franc Zabret,	Za Jugoslovansko tiskarno: Kare'
tf '