87. StnlltL I MQii!, t pmM|riiv R. iprth LMo. »Slovenski Narod* velfa po pošti: za Avstro-OgiBko: cdo leto skupaj naprej . K 28•— I po! leta m m . . . . 14 — ćetrt leta . .... 7-— pa rnesec m «... 2*50 | *a Nemčijo: cdo leto naprej „ . . . K 33 — za Amciiko In vse druge dežele: celo !cto naprej .... K 38.— Vpraianjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. fjpravvtttvo (spodaj, dvor!5čc levo). KcaDova ulica &t 5, teJejn 4t 39. Isbaja vs«k daa iv»3»r izricati a«i«M* ta prasalko. In^erati se računajo po porabljenem prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po 8 vin!, dvakrat po 7 vin., trlkrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih inssrcijah po dogovoru. Na pismena aaro!i!a brez istodobne vposiatv* mroČntns se ne ozira. „ffaroina tUkarni0 tolt!oi šl 89. UpravnUtvu naj se poši;ja;o naroĆnine, rek'.a nacije, inserati t. t d., to te administrativne stvari. .Slovenski Naroć* velja t Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi po nj : eelo leto naprej . . . . K 26*40 polleta „ ..... 1320 četrt leta „ ..... 6'60 na mesec......» 2'20 Posamoras SUvilka ralfa 10 vinar[ev. Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ae vračajo. Uredntttoo: Knaflava ulica at 5 (v pritličju levo,) telefon £- 34. Dunaf, 14. aprila. (Kor. urad.) tradno se razglaša: VZHODNO !N JUGOVZHODNO BOJIŠĆE. Nobenih po&sbnth dogođfcov. ITAL1JANSKO BOJIŠCE. Včeral so razvijali IiaUjani živahno, a brezuspešfio ict2!£ko deto-vanje. Sovrsžse flotilje, ki so vdrle pri Pteveh in rroti Vipavski do!:nl, 's& r,~" !el^?~.* "'■cmslf. Neko ita?r'c;:-sko Šetalo ie vri Dornbergu padlo na tla. Letaici so mrtri. V prostoru pri Prošeku in pri Piranu so prfsflti! nali obratnbni topovi ietaSa, da so se vr-H!!a. Bombe itelrlcnskzh letalcev nlso Iiae!e nobenegs usoe!ia. Naš! Ictalci so inađli več taborišč v bsralrah na froriškem. Namestnik načelnika greneralnega štaba pl. Hofer, frol. DunaL 15. aprila. (Kor. urad-) Bradno se porGča: VZHODNO BOJISCE. Mčesar noročat?. ITALIJANSKO BOJfSCE. Naši cddelki so vdiii iz tolmir-||Eesa mostisča v itaii&nsko oporl-Šce pri Ci^Lnju, prem%a!i posadko |er se vrnlJi z 12 vjet-mi. JUGOV2HODNO EOJI5ČE. Zapadno od Korice so prepmKH n^^l odilelki sovražne prednje strast iz več kra.i^v. Namestnik racelnika ^neraine^a štaba pL fi 6 f e r. frrJ. S^ffefi lirUililk^ BflFSn^ Radinu [iiO'JlM; MllUiiiu. Eerolin, 14. a?r;!a. (Kor. urad.) Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJISČE. Arir.adna skupina Dresto-lonaslednika R u p r e h t a. C'ivcrovifeoUno od Arrasa iti ob Scarpi je nasrc'a vce^al pavza v bo-fci. Coii noti iugu pri Croisiiiesu in Buiiccc-urtu *k> napada!! Angleži po jnočni streislii pripravi večkrat bfez-aspcsno. V sanku za n^fnti so *hn pri-z^dejrJe naše čete precejšijle 'zz^te. Na chch bregovlh Soimic so sn-p;fe močne sovražr.e ssie zvečer zo-pet pro(i našim pozicijam pri St. Ouentinu. Napadi so s^ z velikimi iz-Scibsmt ponesrcčili. Nasprotnik ie pustU tazi 3 čnstnike ia rad 2G0 irož vjčtffa v nsžlii rokah. Od 7. aprila sein obsireljuje sovražnn artiljerija vseh kaUbrov broz ubire notranie deie mesta St. Ouenttn. Justična palaca, katedrala in m29ti!a hlsa so že močiso poškodovane. Fronta neir.ške^a presti lonaslednika. Od Soissonsa do Reimsa in v zapadnem deJu Champasne se bore ar-tillerve nadalk z vso silo. Francozi so izi;ost2vHi Msiorlčr.e 3^vbe v Reliiisu s teni, da so v njih blizini postavili batertfe. našemn uč*Dki#oče-mu offrdn. A r rn a d n a fronta general-feldrnaršala vojvode Al-brehta Wiirteniberškega. V Vogezih so pripeQale naše čete ro šunka 20 vfetlh iz sofražnlfc Jar- kov. Na vse] zanadni fronti, zlasii v bajrih odsekih. je vtećalo stopnjeva* no delovanje ietafeev. Nasprotniki so fesuiiii v zračnern napadu 12. apnla 11 in 13. aprila 24 ietal in 4 privezne balone. Sovražno letaisko floiiljo smo nad Douajem uničili. Lovski Ie-talsk! oddeleJi pod ritinclsiroin von Richthohioin ?e sara zbii 14 letsT, od katerih Je zbil vodiioij 3, poroCaiii Wolff pc 4 letsfa. VZIIODNO BOJI^CE. Na nekaterih delih fronte Ie ruska r.rtllienia živahno strcl*a!a. Delo-van^e v predpcju ?e ost\\o sia-botno. MAKEDONSKO BOJiŠCE, Nfčesar novecs. Pr\i reneralni kvartim: rroisfer v. L u d e n d o r f i. Đerofin. 15. aprila. (Kor. ura*!) Woifiov urad poroia: .Veliki &Ia\-n: stan: ZAPADNO BOJIŠCE. A'rmadna skupina jt e n e r aI-f e 1 d m a r s. p r c s t o 1 o n a s 1 e d -cika Ruprehta Bavarskega. Pri Dixci"ndnu in južno od Yp«"e63 včasih žirzhno stre!|5mje. Na bojišču pri Arrasu fe pr'Šlo vsled prcttiesiiivs nr.«e lor.^ crte scverno cd Scarpe ie do malih, za sovražrfka Izsub oolrAh bolev. Od nizine Scarpe do ieieznlce Arras-Canibrai so ^e vršili včeraj dD^oldne S:!?u boji. V go^ih mas^h ^o več-krst naučile anglct;-?:e iLviTije: vse-fei 5t:o ;*.r. 3 lirv^vim! ?zjr::T\-trn* za-vrsIlL Poleg vdilciSi žrtev so utrpe*! Angleži vsl^c! Stinai na*in čet za nfkni še 300 vfetih in 20 sCroJirih pyšk. Arnadna skupina n e rn s T: e-ga prestolonaslednika. OJ Sotc^csisa d> peiniss in v z?r3d^i C!iairp2«iii div^a 3ft;!jcr!> s>a b'tka še nadal)^. Teži; i Trancoski bcins oger.i ie razdejal v Laonu \3ć poslapJ;, A r m ci d n a skupina vojvode W i: r t c r; h c r s I; c £ a. V malo odsekfh žSvahen tonav-ski oseci Lasina podvzetia na se-verovznodn? fronti Verd?Tna in pri Ban tla Saptu v Vr^ezih ?o !?rines!a p!on?i in vci vyzl:h. V Artr:^:, oo A!«:-?!, v Ch2?n-psr:r»; !n južno cd Vogezov re!o žf-^ ahno Ict£iJs?vo dcNvanJc. Ang^ži, Francozi in Amerikanci so rz^ubili v zraku 171et2!. s£?tre!ien!h * t^l 4 teta-Ia ter 2 r<-?ve?ria hafene:. Rst^ofster baron v. P'oVhefe.^ !c zb«! sv^.?ctra ^4., poročrJV Schafer svc^ejra 13. in J9. nastrrotr'ka. Iz tref? leralskah Ho-tilj, ki so včerajj nap^dle Fr^lburg, smo strmosrtevHi 3 angleške Ietrlce. VTTfOHNO BOJT?Cr3. Po!o5ff| fe nelzpre^ecfen. ^ia:;i:Dongko bo;ižc^. Razcn ni^iečega O'Tn?3. v loku Crne nobenih fcislvcnih do^odkov. Prvi generalni kvartirni mojster p. Ludendorff. siemffio vMm poračiio. Berdin. 15. aprila. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča. dne 15. aprila zvGCor* Ob Scarpi raalobojncga delovanja, severno odce-ite Đapaume - Cambrai živa h n i b o j L Včasih do s kraj ne sile stopnjevani artiljerijski boj ob Aisni in v zapadnem delu Champagne iraj*. Na vzhodu ničesar bi-stvenc^a. ^nim^p nnavp siiioiiii m\\\ mtr ^sHlOiiiig liliOlc llUlEijb BlllJlJi 0111. ODGOVOR AVSTRO - OORSKE VLAL^L 1SX IZJAVO PROVIZO- RiCMi RUSKE V1AUL Diinaf, 14. ikrila- C. !t. brzojavni kor?sr»unccnč::i v~zd je po-oblaščcn razglr-siti sledrće: Vlada avfir>ogrske monarhije je izvede!.a za izjavo provizo- ricne ru>#ke vlade, priobčcno dne II. nprila t. 1. iz nje je razvfdela. da Rasija r^e zasiciuj^ namena »^Dspodovati nai clr'-^-mi narndi, njim vzeti njili nare dno dcdžčino in na5iino Lascr.ti uje rvemlje, ne- ro da hoće provzraćii! trajen mir na podlaei pravice mirodov, da določijo sami svojo itsodo-, Avstro - carska >iada je iz trga razviciela, da žeh" provir>orič-na ruska vlada doseći cilj, k i se z njenim krije, ki ga :z c. in kr. minlster zunnirih dcl v svojom, cr.c 31. inarca t. 1. pricbčenem r^3£O*rorn oznaci! kot vojni ciljavstro-ogrskc monarhije. LaM:o 55c torej pribijc, d a s t r c 1:1 it a avstro - ogrska i u provizorična ruska vlada na enak način za m i r e m. e n a k o čast n im za oba d c 1 a. za mirom, kateri za-ETotovi, kakor Je rečeno v mirovni nsnudbi Av?.tro - Ogfrske in njeni-ivh zavez^lc z dne 12. decembra 1916. obst?nck. čast in rnožr^st rarroja vojsieunčih se držav. Te-c«aj izrečeno prepričani© zavezni-kov, da se daja brezu izjavi pro-vizori?-!- rufke vlade v pomnoženi moči. Kcr je s tem vsemu svetu in zlisti niskim narodom jasno pred oči rostav]ieno. da Rusija ni več prisiljena se boriti za svojo obrambo in za svobodo svojih narodov. ne more biti te/ko, najti ?pričo te enakosti v ciljih zavezniških vlad ir riT?ke rrovizoriČne vlade pot spomzumljmj*. tem mnnj, ker % o j i Nj. Veličanstvo c n -snr a v ?> t r i j s k I in apostolski krali o^rski v s o g 1 a ? -Ju z v I 2 d a r j i. k i s r> z njim z vezan i. željo, živeti v hodoče v mirn i n prijateljstvu z zadovoljnim, v r. voiih n o t r r. n j i h i n z u -v. a n i i h ž i v 1 j e n s k i h po-rojin, varnim ruskim narodom. CESARJEVE BESEDE. Budimpešta 14. aprila. Bjorn F5jorn5on (norveški pisatetj in po-litiTr). ki crc» je te dni cesnr ^prejel v LaksciibTTrr;!!, je o t?j a^d^'enci po-vedal poročevalcu ^Az Ps^a^ slede-če: Govori 1 sem že tuđi z drugimi kronanimi knezi, a še rrikdar s kra-Vjciv. kakršen je Vaš. Krali Karei je govori! z ve!iT:o odkritosrčncsrjo in preseiec eri sem bi i. da koraka tako t~<\v> na r.vc'j cilj, kako vse* ve in kako jasno vse vidi. kako dela vesel in živahen je in koliko mlade sile je v njem. Kar je kralj rekel. tesra se-^eda ne smem povedatf. a kaj h o-c f*. to 1/Gin no^'cdal: rr i r. Zdaj mir. poziieje š? mnogo dragecra. same velike in dobre stvari. Eno izjavo pa moram povedati: %Jaz sem bf! sam zunai v strelskem jarku«, je rekel kralf. >bil sem priča, ko ie bil vo»r'\ zadet v trehuh in se je krvav podrl. V e m, k a i je vojna, vcm, kako je strašna, vcm torej. ka! nomeni mir. Mir, to ^ V . 1 ll. . NEMCUA ZA MIR Z RUSUO. Berolin, 15. aprila. (Kor. urad.) *Norddeutschc Alijr. Zr^.- pi§e: Pro viaorična vlada v Petrogradu je dne 10. t m. ra^jlasila izjavo, k i v b i -stvenih točka h soglaša z večkrat opetovanimi izjava m i Nemčije in njenih z a v e z n i c. V zmislu teh izjav stremite obe stranki Ie za tem, za-sigurati svojim narodom obstoj, čast in svobotien razvoj. Centralp.e države niti ne želijo da iz.ide ruski narod iz boja ponizan ali v svojih življenskih pokojih ogrožen. One nišo nameravale se dotalcniti časti ali s\obode ruskega naroda ter nimajo druge želje, kakor živeti v miru in prijateljstvu s svojim zadovoljnim sesedom. Pri tem Nemčija niti ne m:sii na to se vmesavati v nova ureditev ruskih razmer ali pa v uri, ko se poraja ruska svofcoda, Rusljo zrova ogro/nti. Rusko uradna pore-čilo z dne 11. t. m. se moti, ako smatra, da je bilo vojaško podjetje nemškili čet (zavojevanje aporišča Toboli ob Stohodu. Op. ur.), ki ga je diktirala neobhodna lokalna omeje-na taktična potreba, večje vojno de-janje splošnes. aprila? Pri lastnih njegovih za-veznikih! Anglija, Fraricija^ Italija in pridruženi jim aHiranci so odklcniv-ši mirovni predlog centralnih držav, popolncma jasno povedali, da ri skleni1! mir Ie pod pogojem, da se Nemčija oropa pokrajrn, ki ji po pravu pritrcejo. da se Avstrija razbije, Turcija potisne iz Evrope ter v Mali Aziji v večjem obsecru razkosa. Ruski narod — nikdo ne bo ksj dru^^ga prJčakoval — hočs ostati z\est svojim dolžnostim napram zavezniliom. Toda ruski narod naj ve, da morajo njegovi sinovi se nadalje se boriti in umirati, ker hočejo tako njegovi zavezniki, da vresm'čijo svoje lastre osvajalne in aneksijske nacrte. To je vzrok, z^kaj da Rusija strada in trpi, mesto da bi $e veselila svoje izvojevane nove svobode in se posvetila v mirnem sožitju s svojiini so»edi delu naprcdka in idealom č!o-veštva. ^Rusija nima cilja, rospodov^ti r.ad drugimi narodi, jim vzeti njihovo narodno dedščino in nasilno za-sesti tuje ozemlje. tem več hoče do~ seci na podlagi. da naj imajo narodi sami pravico določiti svnja usedo. Obramba naše narodne dedsčine 7a vsako ceno in osvobojenje dežele iz rn!; sovražnika, to je pr>glavitna na-loga našega vojaštva.« Tako se glasi v bistvu izjava ruske vlade objavljena dne 11. aprila t. m. Kdor hoče mir, mora tuđi hoteti o njem govoriti in razpravliati, je de-jal zunanji minister grof Čzernin v svojem razgovoru z urednikom »Premdenblatta* dne 30. marca. Temu načelu je ostala monarhija zve-sta, kn odgovarja v sporazumu s svojimi zavezniki ruski provizorični vladi s posebno izjavo, ki pomeni važen in dalekosežen ko-raknapotikmiru. Kakor na bojisčih, tako je rudi na diplomatič-nem pozorišču inicijativa povsem v naših rokah. Izjava naše vlade konstatira, da soglaša vojni cilj avstro - ogrske monarhije popclnoma z vojnim ciljem provizorične vlade. Po besedah grofa Czernina je naša vojna cbrambna vojna, katere namen je zagotoviti svobodni in nernotent razvoj nicmar-hije. Čim debimo garancije za naš obstanek in čim opustijo sovražniki svoje proti nam naperjene uničeval-ne nacrte, ni nobenc ovire \-eč, da ni se ne posijali za čafeten mir. Te Czerninove besede so v izjavi naše vlade že podcrtane. Monarhija in njen? zavezniee nimajo nikakih agresivnih namenov proti Rusiji in ruski narod nima povoda, da bi se še nadalje vojevai. ker nima, ako so centralne države proklamacijo njegove vlade prav razumele, drugega voj-nega cilja, kakor je vojni ciij avstro-ogrske monarhije. Naš cesar, njegovi zavezniki in vsi narodni centralnih držav žeiijo živeti z ruskim narodom v mini in prijateljstvu. Monarhija nudi I?usiji mir. Demokratična ideja, ki je zmagala na Ruskem, je porazila tuđi avtokratič-no-iinpcrija3i$tične nacrte starega režima in ruski narod se je prosto-voljno odrekel osvojevalni politiki. Za to je naslovljena naša ponućba predvsen na njega in žito je pot z Duflaja v Petrograd sedaj najbiižja pot k miru. Napačno bi bilo dodinevanjc, da računa naša vlada na separatni mir z Riisijo. Nemška oficijelna »Nord-clcutschc All^enieine Ztz."> pravi iz-recno, da nikdo ne pričak^ije, da bi se Rusija izneverila svojini zavezni-kom. Ruska demokracija se re more omadeževati z izdajstvom in varali bi sami sebe, ako bi naivno pričako-vali, da bo Rusija takorekoč če7, noč zapustila sovražni tabor. Tuđi je nesporno, da se po izjavi naše in ruske vlade krijejo obojestranski vojni cilji sicer v principu odklanjanja aneksi-ionistične politike, da pa glede konkretnih mirovnih pogojev se ne vlada ponolna jasnost. Treba bo še razbistriti pojme, ki jih rabi ruska vlada, ko govori o »narodni ciedŠčini«, o »pravici narodov. da si sami določa-30 svojo usodo« in treba bo trgoto-viti. kaj razrme Rusija pod ^aneksijo-. Miljukovova razhga te besede nas nikakor ne mare pomiriti. r.Teob-hodna posledica naše mirovna izjave bo, da pridejo vsa ta vprašanja v diskusijo — pri nas in pri sovražni-kih: govoriti in razpravljati o miru pa se pravi se miru približavati. In to ie pač glavni namen rreve mirovne pobude, ki jo je dala monarhija s svojo izjavo. Ruski narod je danes med vsemi sovražniki najbolj dostopen mirovni ideji: zato se obraća naša izjava nanj ter ga pozivija. da naj pre-misliuje, ali je še potrebno nad^lino preiivanje krvi. Centralne države mu pravijo, da mu liočejo biti zopet prijateljice, mu dokazujejo, da resno hočejo mir. S tem ojacijo njegove lastne pacifistične želje in so mu mogočna moralična opora, ako se od-Ir^či za energično mirovno akcijo med svojim i zavezniki. Cim doseže Rusija, da se bo tuci ostala ententa odrekla aneksijonističnim nacrtom, fakrat bodo padie prve, glavne ovire miru. Oficijelna mirovna izjava naše vlade s poudajkom naglasa ime našega cesaria. Že iz te^a je jasno raz-videti. da ie tuđi tokrat sam cesar inicijator velike ideje. V razgovoru r i»orveškim časnikarjem Bjornom Sjornsoncm je poudaril cesar: »Alir, to je kar želim!« in označil rnn je svoje iaeje za čas po vojni, velike in cobre nacrte. Cesar hoče mir n£ zu-naf — vsi narodi mu navdušeno in ivaSežno pritrjujefo. Cesar pa hoče to rrifu izvršiti tudf še druge velike in dobrs stvari. Kdo bi dvomil, da rnu je rredvsem v mislih blagodejen mir v državi sami, med nfcf avimi narodi? Ako pravi izjava ruske vlade, da naj tvori podlago svetdviiega mini, 3Tran z; •ALOVK/fSK) NANHCT, on« f&. aprila I^fT. O/. St V, pravica narodov, da sami odločajo o svoji usodi in ako potrjuje naša izjava, da se vojni cilji obeh držav kri-jejo, potera je jasno, da je ideja demokratičnosti in ravnopravnosti zrnagala tud! pri nas in đa.4* postalo vprašanje reorganizacije države v smislu narodne avtonomije, (v kate-tI se najbolje izraza pravica narodov, da sami odločajo o svoji usodi) ter demokratizacije državnegra ustroja res najbolj perece in najbolj nujno. Potem je jasno, da je nadvladi enega naroda nad drugimi in vsem s to idejo zvezanim nacrtom za ved-no odklenkalo in da bo sklepala mir s svobodno Rusijo avstro - ogrska monarhija svobodnih narodov. Vse to nam pravijo bcsede o velikih in dobrih idejah cesarja in kralja Karla, ki hoČe svojim narodom prinesti zu-nanji in notranji mir. Odgovor avstro - ogrske vlade na izjavo ruske vlade je dokument neprecenltivega historičnega pome-na. Naj bi bil magna charta mini in svobode, ki sta brat in sestra ene ve-fkc matere — pravičnosti. Grof Czernin o bližajoccm se miru. Dunaj, 14. aprila. Zunanji mini-ster grof Czernin je pisal dunajske-mu županu pismo, v katerem pravi: Zavest, da prebivalstvo Punaja in kakor mislim ćele monarhije, odobrava mojo politiko, mi daje garancijo, da nadaljujem pot, po kateri sem krenil. Strahovita drama sveto v ne vojne se bliža svojemu konc u. Ta konec bo za monarhijo časten mir, ker narodi Avstro-Ogrske v ^koraj tri-letni borbi, da ne morejo biti nikdar premazani ali uVučeni. GIBANJE ZA MIR N\ RUSKEM. Bern, 14. aprila. (Kor. urad.) »Echo de Pariš« riše: S tem da se odreka knez Lvov osvojitvam, prav gotovo deluje za mir. Ako Rusija respektira neodvfsnost Turčlie, potem Je predvsem njena dolčnost. da porazi Neničijo, brez ozira na to. ali se vztraia pri testamentu Petra Velike-ga ali ne. To je predpogoj miru. Bern, 13. aprila. (Kor. urad.) Ve-fiina francoskega časopisa prav nič ne razpravlja o manifestu provizo-iične ruske vlade. Zlasti molčfjo veliki informacijski listi. Pač pa neka-fceri strankarski listi, zlasti »Ranpe^. >RadicaI«, »Victoire« ne prikrivajo. da so francoski politični kro^ri v velikih skrbeh. Herve p?š~ v »Victoire zelo pesimistično. Oštro napada ru-slre ekstremne kroge ter pravi, da se nahafajo, kakor se /dl. šepodvp!ivor" nemških socijalističnih teorif. Ideja separatnega miru ima v deiavskem in vojaškem odboru trdovratne zagovornike, !n ker so to Junak i marc-nfh dni, jim mora vlada prizanašati Upari Je treba, da bo vlada pacifiste spreobrnila. Berlin, 14. aprila. Listi poroča'r tz Petrograda: Kongres de?avskih delegatov je sklenil pozvati vse demokratične orerarr'zaciie v vojniočiV: se državah, da naj pri svojih vladah teposlujejo izjave proti osva^alni po-litiki. Petrograd. 13. aprila. (Kor. ur.N Petrogradska brzojavna aeenturr •V seji delavskeg*a in vojašVesa ->d-bara te predlagal poslanec dru ore d<* me Čeretelij revolucijo, ki pravi m dx.: Revolucionarni ru^ki narod hr nadaljeval svoja stremljenja za rmr na podlagi bratstva Tv enakostj svobodnih narodov; vlade naj se oficijelno odre-, čejo aneksfjonistfčnemu programa kar lio močno sredstvo za k^r>eanr vojne pod enakimi pokoji. Dokler V pogoji nišo vresničeni, fn dekler se yojna nadahu je, tako đolsro prizna-va ruska demokracija. Q*a bi bil prelom fronte in poneharie njene od-pome sile usodepolen udarec aa stvar svobode. Vsled tega podivlja kongres delavskega in voja-škega odbora rusko demokracijo, da naj mobilizira vse razpoložljive sile naroda na vseh poljih narodoveea življenja, da ofači fronto in zaledje. Justični mfnister Kererjski -je iz-Javfl: Veličina revolucije obstoji v tem. da je ž njo stopila ruska derno-kracija na plan in da njena n a -vzočnost spreminja cilrj v o j n e. Demokracija Domeni svobodno prijateljsko skusnost narodov v hnenu bratstva fn svoneđe. Seveda so trenutku ko je treM Sčititi lastne interese in tak trcnutek je se-daj tu. Rnska dcmokraciia |e zavrgla vsa gesla aneksi j o n i s t o v. Doklrr pa ne s'fš'mo nn f?s?fh mejah besed? »?drekamo*se afie-k^ilam«, tako ćolgro moramo ost? ti m\ .v-ojem mestu. ćn branimo ^volfndo (jorri^vine. Padi krv!, ki so }o prelili na?H funaki na fronti, jim inoramo sleđftf na zacrtani potf ?ti se potrtiđiti. da ostanemo neodvisna. mo brz^favr^ sjrentvira dementtra vest vetro$r2\*k*vi r>oro-čto »Times«, da ie (Leiavski in vojj*- Ski odbor zahteval udeležbo na rla-di in naznaniL, da hoće poslati svoje delegate v Stoclsholm, da razprav-Ijajo o miru. Res je le, da je odbor naznanLJ vladi ustanojritcv informacijske pisarae, ki bo informiraia zu-nanje časopise, zlasti socijalist i čno časopisje o dogodkih v Rusijt KodaoL 13. aprila. (Kor. arad.) >Berlingske Tidende« javlja iz Stockholma: Švedska socijalista B r a n t i n g in Rvden sta prispe-la včeraj iz Petrograda v Ha«paran-do. Izjavljata, da obstoja na Ruskem močno pacifistieno gibanje. Kodanj, 14. aprila. (Kor. urad.) Iz Petrograda brzojavljajo: Tu vr-šivši se kongres lokalnih dravskih svetov je vladi čestitat,, da ie opustila aneksijsko politiko in ji je obljubi! podporo delavskih strnnk 7a izvršitev dri^ih točk njenega programa. VAŽNO POSVETOVANJE DELL-GATOV RUSKE ARMADE. Milan, 15. aprila. (Kor. nrad.) »Corriere drila sera« poroča iz Pc-ttobrada: Okro?: 20. aprila se vrši v Minsku velik sestanek zastopnikov vseh na fronti se nahajajočih armađ. ki bndo razpravb'ali o odnošajih med provizorično vlado ter delavskim In vojaškim odborom, o sklicanfu tista-vodajneea zbora, ustraju nove ustave ter o m i r o v n i h p o k o j i h. Se-stanek bo najbrž izredne-ga neposrednega pomena. LNTENTA BO SVOJE VO.fNf! CI-LJE ZNOVA FORMULIRA! \? BeHin. 14. aprila. »Berner Inrel-jiijenzblattc poroča: Ruska rrovlzo rična vlada z zavezn?škimi kabine^ živahno diskutira vprašanie revi-z i j e v o j n i h c i 1 j e v . ki jih je en-tenta svoj čas sporočila predsedniku Wilsoru. Ruska vlada je zaveznike rpozorila, da je cd tega vprnsanja r.dvisno njeno stalisce k lordonski DO5Todbi, ki je bMa podpisana pod Ma rim režimom. Tuđi predsedn'r: V. il *on se ramerava baje pridruž'ci lor-'Jonski konvenciji le pod po^mem Ja ententa svoje vojne cilje t a k o i znova formulira in obi a vi. Uspeh socijalista Brantfnga. KodanJ, 14. aprila. (Kor. uradJ Berlin^rske T'dende« javljajo iz Stockholma: Tukajšnji listi napada- o Erantinga zaradi nje^nvega pot^-vanja na Rusko in zaradi »k^ristne nropagande«, ki jo glasom erttentne-T2 časopi<;ia tam razvija in ki je ime Tr> ta uspeh, da se je več ruskih pri- ateljev miru prelevilo v prepričane -ristaše vojne stranke. Vesf o separatn:h posr^lanfni med Turčilo in Rusiio — ireresnfčna. Carigrad, 14. aprila. (Kor. ur.) >Agence Milli« je poeblaščena izjaviti, da so popolnoma izmrsliene in -:euteme!jerie vesti, da bi bil ruski unanji min'ster MUJukov pod rokr ••tavil turski vladi gotove predioge Tlede svobode morskih ožin in bo--iočrcsti Armenije. RađiKalci zrht^v^^o MltjiiKavo deniisffo. Stockfiohm, 14. nprila. Pe^uta iia dclav^Kt^a in voja^ke9:n odTinr? -"e zchtevcla od "*?3^? demisijo zuna ieg-a ministra MiljuVova. Uoyd George RmerLki. Amsterdam, 13. aprila (Kor. ur.) V Londonu je Llovd George nagovo-ril družbo ameriske^a kluba med L'rueim tako-le: Jaz sem prvi angleški minister. :i pozdravlja ameriški narod kot so-i)ajevnika. Udeležba Amerike je sto-rila, da je ta vojna boj demokracije !)roti voiaskcnro samodrštvu. Seda-iji boj je bol za svobodo. Amerika 'zpočerta ni poznala pravega znača-a vojne, ni \redela kaj je Evropa zadnjih 50 let trpela s stra!*Tpruske vo-;aške kaste. Pruska ni nikakr^na država, marveč ena sama armada. industrija, sole, visoke sole, vse je Ie v službi ene edfne misli, da naj se svet nodvrže njeni vojski. Cesar, pijan svoje vojaške sile. je hotel vsiliti svetu spoznanje, da je Potsdam novi Si-nai. Tako ni bilo nikjcr mogoče delo za javni bla^or. Tak te bil položaj pred vojno. Sedaj borno s pomočjo Amerike zma-g^ali v bitki pri Arrasu. Amerika se udeležaje te bitke z municijo, stroji in jeklom. Najbolj značilna za Prusko je iznajdba Hindenburgove crte sko-z\ ozemlje tujega naroda, katero mo-rejo prebivalci prekoračiti le z ne-vamostjo za svoje življenje. Tako crto so potegnili že pred 50. leti. Pred malo leti je moral v resnici pustiti francoski minister svoje mesto. kef je bil prekorači! na franeoskih tleh crto, ki je vsled pruskega tlranstva obstoj^fa. Končno pa je vendar spoznala Evropa, da naj bo ta crta olT mejali Nemčije. Nemčiia je predočila Zedfnienhn državam, da se merejo njeni podani-ki voziti preko Atlanskega oceana amno aa svofo Betarnoit Brez svarila so bile ameriške ladje potopljene in so poginili ameriški državljani. Te-daj je spoznala Amerika pravi na~ men Nepčije In je nastopila, nasto-pila hitro. Ove đejstvi dokazuje ta, da je ta vojna vofna na svobodo: Nastop Amerike In ruska revolucija. Hindenburg je mislil, da bo podmorska vojna izloćila Anglijo iz boja, predno bo Amerika pripravljena. Va-ral se je. Hindenburg tuđi misli, da Amerika nima ladij, da bi poslala čete na bojišča, Će bo čez leto dni pripravljena. Vsi ravezniki, pred vsem pa Francoska in Angleška, morajo skrbeti za to, da se bodo izkazali ti računi za napačne. Pot do zrnate se da izraziti le v besedah: Ladje, ladje in še enkrat tadje. Amerika namerava zato zgradi-ti lfM>0 ladij po 3000 ton za Atlantski ocean. Počasni smo, pa sigurni Po-čaši in v zmotah smo dospeli do sem. Amerika pa lahko prične. kjer ^mo danes. ne kjer smo bili Dred tremi leti. Naš današnji kora'* nam 'ahkr> da gotovo zmago. če ta korak odložimo na jutri, zadostuje morda. da prepreci katastrofo. Amerika nam nomaea dobiti ono veliko bitko pri ArrasM, ustvarila je topove *n municijo ter dala Jeklo. da moremo iaz-^eiati nem^ke okope in raztrgati je-klene žice. Hud dan \e bil za vofaSko ?o-snodstvo na Pniskem. ko ie izzvafa veliko reptibb'ko na za nadu. Mi ve-mn, da bo Amerika, ker se je odiooila 7a udeležbo pri vojni, pri tem vztra-»Ja. Vo:na bo zmagovita, toda Še froL važno je. da bo vzrasel 'z te?a IMa^odejen mir. Veselim se ameriške oormči. se bolj pa me vesei!. da je dobila Amerika sedaj pravico do so-oosvetovania pri mirovnih pogojih. Konfcrenca bo ndločala o usod? narc-dov in o razvoju človestva zii bo/ ve l^ako do^go. Končno je govoril Še o Turci]!, o cjvob^itvi Rusije izpod tiranstva n o večnem rniru. O^^ifracija čet Zed!n}enih držav. Ženeva, 14. aprila. Pariški listi poroeajo. da bo maršal Joffre takoj odpotoval v Ameriko, da organizira ^ete Zedinjenih držav. Viviani, ki je bil od ameriške vlade tuđi povabljen, se še ni odločil. Baje je francoska vo-iaš^a r isija pod Joffrejem že odšla v Air. e riko. VVashington, 14. aprila. Ameri-'ka vlada se bo posluževala tuđi za-p'cnjcnih nemŠkih in avstrijskih tr-^ovsl:ih tadij ter namerava opremiti več ladij za obrežje za oceanske vožnie '^eneva, 13. aprila. Poslanec Tardcu pravi v »Petit Parisienu«: ?o ćosedanjih izkušnjah je neizogi-ben fiasko intervencije Amerike, če ie v. tvari ententa centralne organizacije za pravično razdelitev vseh ^aročil v Ameriki, namesto da dela-}o entfntrse države druga drugi kon-rurenco. 5 tem se goji spekulacija v \meriki. Na noben način pa ne sme !ondor<;ka centrala sama odločati o iTpr>rahi ameriških ladii. Ententi ie '^eba zamašiti izpad 6 milijonov ton. Francoska mora poslati tehnike v \meriko. ker in^a -a tehnično neza-dostne motorje in letala. V/ishin^ton, 12. aprila, (K. ur.) Vojni denarternertt je storil vse po-rrebno, da ski*c> nol inilijona prostn-vol'crv. ? katerirni ho.žfjo danolniti nrmi^n in narodno garc'a Lorrjwt 12. arnTa. (Kor. urad.) Adn ir?l S^n, ra""!T^dnejsi artHj*-rist rmrriške mornarice, je dosrel v 1 one" on. Tevtonska stremljenja. Amsterdam. 14. aprila. (Kor. u.) "TI- ^s* poročajo \z Washingtona: Vr'r.^ki strokovnjaki so mnenja. da bi ^'lo z ozirom na ^^ložaj na Kubi, v Mehiki in Centralni Ameriki ter z 'zir^rn na očitno tevtonsko strem-!jen?e provzročiti krog in krog Ka-raibskega morja nemire, nespametno zman:šati Že ita1^ majhno število vo-:?.štva. Na papirju šteje regularna voj'ka 100 000 mcž. Dvomljivo pa je. ali je v trenutku na razpolago nad 50.000 mož. Tuđi število narodne garde je. s 120.000 razpoložljivimi mož-mi. Če se večina porabi za domaco policijsko službo, rrav nizko. Kar se tiče možnosti nemških zarot, vlada v ćobro podučenih krogih mnenje, da je bil govor predsednika z razloča-njem med nemškim narodom in nem-ško vlado namenjen, da pomiri duhove. Provzročilo Ie očividno neso-glasje med voditelji tevtonske prr> pagande in med ortodoksnimi Nemci ter bolj liberalnimi nem^kimi Amerikanci. Izvoz Zedinienfh držav v nevtralne države. London, 14. aorila. »Morning Post« izve iz Washingtona, da je predJaga! senator King. da zahteva senat od trgovskega departementa Intarmacilc a amerilkem blagu, ki je tokom vojne prihajalo preko Švedske^ NorveSke, Danske, Nizozemske in Sviće v Nemčijo. K i n g j e i z j a -vil,da namerava predlagati,danaj seostavl ves izvoz v nevtralne državejcl trffujeiozNemčijo. Predsednik novo ustanovljenega departementa za preskrbo živil je predlagala đ a naj se prepove transport ^ivil v nevtralne države, kimeje na Nemčijo. »New-york Times« predlagalo, da naj se poveri Amerikancem v nevtralnih državah. ki me je ob Nemčijo, straža ob meji. Ti bi morali skrbeti, da pre-neha vsako trgovanje z Nemčijo. Ce bi se te dežele branije, naj se jim po-poinoma odreže dovoz iz Amerike. Nemci v Ameriki. Rerolin, 13. aprila. Iz Ženeve poročajo. da je bilo v Hoboknu vpi-sanih 10.000 naturaliziranih Nemcev v listo onih NovoaTncrikancev, ki naj dobe nova bivališča, ker se smatra Moboken kot vojno or-močje. V Chi-cagu je bilo aretiranih 40 Nemcev haje ker so nameravali atentat na municijske tovamc in železnice. Prvi teden je bilo aretiranih 1350 Nemcev. Carranza proti Zedjnienim državom. Ženeva. 14. aprila. »Petit Pari-sien* poroča iz NVashingtona. da namerava Carranza prepovedati izvoz petroleja. To bi smatrali v Ameriki za kršenje nevtralnosti. Lvonski list »Progres^ pa poroča, da je Carranza do sedaj kazal veliko zmernost, zato u pa Wilson, da do te prepovedi ne bo prišlo. BRAZ ILIJA. Pariz, 14. aprila. »Petit Parisien« poroča, da bo Brazilija samo preki-nila zveze z NemČiio, ne bo pa napo-vredala vojne in ne zaplenila ladij. Bazel. 14. aprila.. »Havasa« poroča 12. t. m. iz Rio tie Janeira: Re-snme uradnega sporocila časopisja rravi: Z ozirom na dejstvo, da je dognala preiskava in razmotrivanje, kakor je brazilsko poslanistvo v Parizu brzojavilo o torpediranju parrri-ka »Parana«, da se je ladja vozila z zmanjšano hitrostjo pri polni raz-svetljavi in da je nosila ime »Brazi-h'ja«, nadalje z ozirom na dejstvo, da ladji, glasom soglasne izpovedi moštva, ni bilo ukazano, da naj se ustavi, z ozirom na dejstvo, da je bil parnik torpediran in da je dobil pet strelov iz topov ter da podmorski čoln pri reševanju ni pomagal, z ozirom na vse te otežujoče okolnosti in v soglasju z brzojavko, poslano od brazilske vlade 13. februvarja po-slaništvu v B^rolinu. pretrga brazilska vlada stike z Nemčijo. ženeva, 13. aprila. >Echo de Pa-t*t5^ nor^ča: 7di se, da je Brazil na ^oH oprezna kskor Wfson. Nemških T^dij v svo.ifh pristaniščih noče za-r»1eniti, ker se bn]U ^^ bf iih morala nrepii^Hti ertenti. Brazila pa hoČe ^m;*trati !adj> le za eraranoijo za ^voje toroe^Jrane ladje, kar je v Londonu n^tr'lo i?č^r\. Nctnc? v BrazUiH. Iz Rio de Janefra poročajo. da ie bra^iiRki nota o nrekinlenju dir^-mit!čn:h 5tikov z NeričUo provzrn-či}?> n-r»fTT^i>Tio navduš?ri". Nemš\? nos'ir^ se hn haje ođpeTja! v Mon-tev'drto. V PetrnpoHsu so Nemci zc v t^rek oMejjali poslanstvo, da za-htcvajo potrte liste. Nemci v Porto Af^re v ptn Orande do Sul so imeli t!»ino zb^ovanie, dti sk^enajo o na-^torjv. Vemcev, katerih ie na Jugu Hrariin«* prav mrn^o. Nemški list v Pio de Jane?™ »e bil i^tavflen. Argentinca. Buetios Aires, 13. aprila. fKor. urad.) »Acence Havas«. Argentinska vla^a ne bo nnđala nradne izfave ne-vtralnosti. Drži se svofejra odobrava-nm r^^tora Z<»d:r|enih dr^av proti Nemcijf ter smatra svojo tozadevno noto za zadostno. Položaj na zapadu. Iz vojaškega razmotri van ja: Angleži so bili primorani, napraviti bojni odmor približno na tretjini svoje napadalne fronte pri Arrasu, da bi potem, ko bi bili Nemci potis-njeni nazaj v crto Oavrelle - Mon-chy, spravili naprej svojo tcžko artf-ljerijo in nadomestili močno oslabljene napadalne vrste svoje infanterije s sv$žlmi silami in rezerv. Vporaba bojevnikov mora biti ogromna, ker so poslali na bojišče doslej okoli 20 do 25 indijskih divizij. Potrebni odmor je pokopa! vse upe sovražnika, da bi mogel doseči kolikor toliko poni emben uspeh in najpametnejše. kar b? mogli storiti Angleži. bi bilo, da prekinejo bitko in tako sledijo vzgle-du modrega Cadorne, ki je po treh ali štfrfh brezusnešnih bojnih dneh na kra§ki fronti imel navado, uvi-devšu da ne doseže prebitja, zame-njatl sabljo lopet x dež&ikom. — Med Soissonsom fn Rebusom divja artiljerijska bitka dalje. Tukaj in v zapadni Champagni zadeva francoski val na jako močno agresivno nemško obrambo, iz česar je pojašnjeno dolgo trajanje artiljerijske bojne priprave. Beroibi, 15. aprila. (Kor. urad.) Wolffov nrad poroča: Angleško uradno poročilo z dne 14. aprila poroča, da so Angleži zasedli več vaši v prostom pri Arrasu severno od Scarpe. Gre za vaši in pokrajine, ki so jih bili Nemci že prei več dnevi neopaženo od sovražnika In brez te-gub na svoji strani prostovoljno opustili. Naše patrulje so jim prepustile te kraje ter jim prizađejale občutne . izgube, vjele so ćelo nekaj mož. Pri nadalnjem prodiranju so prišli Angleži v ogenj naše artiljerije, ki jim je prizadejala velike izgube. Ang]e-ško Časopisje govori o prebitju Hin-denburgove crte. Poskns Angležev pa je bil namerjen na staro crto, ki smo jo držali od 1915 in se je, dasi-ravno je dcsesrel krajevne uspehe, oopolTiotTia fn končno ponesrečiL Nejasno je, kaj misli angleško časo-p:sie pod Ffindenburgovo crto/ kec so vse crte Hindenburgove. Jnžno od Scarpe so se držale na§e hrabre čete uspešno v težkih bojih včeraj-šnjei?a dneva v vseh poziciiah ter v ?ztrgale nasprotniku na eni točki v Huli borbi zopet tal. Sevemo od St. Ouentina smo prepustili sovražniku po boi u kraj Fayet, ki leži pred našo crto. Plen iz bojev pri St. fhtentinu 13. t. m. se je zvišal za 4 strojne pu-?ke in 18 mitraljez. Artiljerijska bitka na fronti ob Aisni tn v Champagni je ponoči ponehala ter se danes zjutraj veckrat zopet pričela. So-vražna fnfanterija ni nastop!Ta. Naše čete so izvršile na raznih točkah uspešne šunke. NemšVa fjrotiofenzlva na zapada« Rotterc??tn, 14. aprila. »Havas« poroča, da so Nemci severno od Concvia le Chateau prešli v protuofenzivo. Angleški oddelki, ki so bili orodrli vzhodno od Bullecourta m pil Croizellesu. so se morali vsled nemskega protinapada umakniti. ENGLESKO URADNO POROCTLa 12. aprila zjutraj. Vzeli smo dve važni postojanki v sovraž-nih crtah severno od hrbta Vimy na obeh straneh kraja Souchez. Dva so-vražna napada na severnem koncu hrbta Vimy smo zavrnill. Vreme je mokro in viharno. 12. aprila zvecer. Naše čete so vzele danes popoldne južno ocl ceste Arras - Cambrai vaši Heninel in \Vancourt ter meječe utrdbe v na-skoku, prekoračile reko Cojeul ter zasedli visine na vzhodnem bregu. Čez dan smo nadalje napredovali severno od Scarpe in vzhodno od hrbta Vimv. Poročilo o naših uspehih pravi, da je hrbet zasiguran in da smo ojačili pozicije. Tekom patrulj-skih podvzetij zadnjo noč severovz-hodno od Epechyja, pri čemer smo vjeli nekaj mož, je prišel močen so-vražni oddelek v učinkoviti ogenj naše infanterije ter imel močne izgube. V bojih 9. Jn 10. f. m. smo vjeli vojake vseh pešpolkov šestih nemških divizij, namreč 97. rezervne divizije, 1. bavarske rezervne divizije, 14 ba* varske divizije, 11. divizije, 17. in 18. rezervne divizije. Število vjetih od vsake divi "i je znaša nad 1000 mož. 13. aprila zjutraj. Zadnjo noč smo izvršili napad med St. Ouentinom in Cambrajem ter vzeli v hudem boju sovražne pozicije na obsežni fronti od severno od Hargi-courta do Metz en Couture. Sedaj imamo v rokah Sart fermo na levo od gozda, vas Gouzeaucourt in gozd Oouzeaucourt. čez noč so izvršile naše Čete jugozapadno od Loosa itspesen napad. Sovražna kritja smo obmetavali z bombami ter napravili veliko škodo v obrambnih napravah. 13. aprila. Vzhodno in severo-vzhodno od hrbta pri Vimyju smo nritiskali na sovražnika na ćeli fronti od severno od Scarpe do južno od Loosa. Zasedli smo vaši Bailieul, Willerval. Vimv, Petit Vimv. Oiven-chy en Gohelle in Angres ter zavze-li sovražne jarke severovzhodno ođ Loosa. Južno od ceste Arras - Cam-hrai smo za vzeli Wancourt ter prodrli na obeh straneh Hindenburgove crte do točke 7 rmtj Jngovzhodno od Arrasa. Skupno število od p-ričetka operacij dne 3. aprila vjetih šteja 13.000 mož, vštevši 285 častnikov. Vplenili smo 186 topov, 84 možnarjev in 250 strojnih pn§k. Poleg tega smo unfčili in s topovskim ognjem pokopali mrmnro topov in mornarjev. ter njih število še ni znano. Mnogo vple-njenlh topov smo z uspehom uporab-Ijall proti sovražniku. FRANCOSKO URADNO POROČII.-O. 13. aprila popoldne. Med Sommo in Oi$o so nanadli Francoz1 dopoldne nemške pozicije južno od St. Ouentina* vzeli kljub ljutemu od-poru več črt jarkov med cesto La (57. Stev. »aLUV£NSKJ nakuu\ uu« i<5 aprila 1917. Stran 8. Fere - St. Ouentin ter pripet]all naza] mnogo vjetih in strojnih pu§k. Južno od Oise so prodrle naSc prednje Čete vzhodno od Coucy la ville ter vjele več mož in vplenile vojni materija!. Artiljerijski boj v pokrajini Aisne in v Champagrni. V okolici Verduna sta se ponesrečila dva nenadna napada Nemcev v našem ognju. Na ostali fronti je bila noč mirna. 13. aprilazvečer. Južno od St. Ouentina traja boj pred pozicija-mi, ki so iih bile naše čete zjutra] za-vzele. Sovražnik se trdovratno upi-ra. Naša artiljerija obstreljuje silno remške naprave med Sommo in Oiso. Južno od Oise in severno od Ailette smo uspešno izvršili delna podvzetja. tekom katerih smo vjeli ffS mož. Artiljerijski boj ob Aisni in v ChampagnL portugalske čete na zapadni fronti. Iz Lizbone poročajo, da se portugalske čete že aktivno udeležujejo bojev na zapadni fronti in da se te transport druge portugalske vojaške ekspedicije pod eskorto angleških rušilcev in torpedovk izvršil brez-bibno. Portugalski finančni minister Costa se je izrazil, da imajo Portugalci sedaj na zapadni fronti eno divizijo, da pa bodo imeli v kratkem tam armadni zbor 60.000 mož ter da Portugalska Iahko nošib'a na fronto vsak mesec po 6000 popolnoma oboroženlh mož. BOLGARSKO URADNO POROČILO. 12. aprila. Makedonska fronta. Med Ohridskim in Pre-spanskim jezerom streltanje straž. V loku Crne živahen artiljerijski ogenj s presledki. Na ostalem delu fronte slabotno delovanje topov. Severo-zaoadno od Dojranskega jezera in v ravnini pri Seresu proti Kepriju so poskusili angleški izvidniki prodreti, mi pa smo j'h z ognjem zavrniti. — Romunska fronta. Pri Mah-imidiji streljanje med stražami. Pri Tulči in Izači osamljeni streli topov, Francosko uradno poročfio. 12. aprila, Orijcntska armada. Po obsrreljevanju z gra-natami s stmpenim plinom je sc-vražnik napadel v okolici Budemni-ce, Srbi pa so ga vrgli nazaj. Od časa do časa silno artiljerijsko delo-vanie na raznih toekah fronte. K1TAJCI ZA BALKAN? London, 14. aprila. Glasom »Ja* pan Daiiv Mail« je sklenila Anglija s Kitajsko že januarja pogodbo za na* bor 200.000 kulijev za Balkan. Ko so bili odnošaji med Kitajsko in Nem-čijo še dobri, je dajala Kitajska en* tenti vojasko pomoč. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 13. aprila. Na trentinski fronti 12. aprila artiljerijsko delovanje v Adižki in v dolini Pellegrino (Avi-sio). Naši topovi srednjega kalibra so izvedli učinkovit bobnajoči ogenj na kolodvor v Kaljanu, od koder je bil naznanjen intenzivni vlakovni promet. Na masivu Co'bricona (visoki Cismon) smo razdrli preteklo noč s protimino galerijo min, katero je bil sovražnik izkopal pod naŽimi izpo-stavljeniml postojankami. Robove rup so zasedle naše čete in jih okopale. Na jnlijski fronti artiljerijski dvoboji pri Plaveh. vzhodno Vrtojbice in v severnem odseku na Krasu. Mali sovraini napadi pri Dolju (Tolmin) in na pozicijo, katero smo 7. t. m. severno Hudegaloga na Krasu zased-h\ so bili gladko zavrnjeni. Davi so vrgla sovražna letala bombe na vodovod pri Cedigoru. Izgube ita!;?anske trgovske mornarice. Curin, 14. aprila- Izgube italijan-ske trgovske mornarice v mesecu marcu se cenijo na okroglo 290.000 ton. RUSKO URADNO POROČILO. 12. aprila. Na zapadni fronti, na romanski m kavkaski fronti ogenj oušk in pođvzefja izvidnikov. Kritični dnevi za Jpansko. Ženera, 14. aprila. Madridski list »Kl Liberal« poroča. da bo Š panika zarad! torpediran ja parnika San Fu?gencio,ki je bfl z 2000 temami premota na poti iz Newcastla v Barcelone, samo protestirala. Žeaeva, 14. aprila. »Fitfaroc pri-r^čuje madridsko brzojavko, Id pra-vt izrecno, da živi španska sedaj V najtežjem momentu krize od začetka vojne. Slfi'ait! H 0) OTlM li niiđiuil M njiil uto)! Rane polffi&K vesti. — Predseđstvo poslanske zbornice. Ker je pričakovati, da bo skli-can državni zbor# dosedanji pred-sednik poslanske zbornice dr. Syi-vester pa se je predsedstvu odpove-dai, je postalo akt u valno vprašanje, kdo naj bo izvoljen za predsednika. Med nemSkimi nacijonalci je moćna struja na delu, da bi bil izvoben ce-lovški poslanec Dobernig in »Ta-gespošta« ima smelo čelo trditi, da bi vsa zbornica in vse stranke Do-bernigovo kandidaturo z veseljem •pozdravile. Rcs, velika smelostl = Češki svaz in ruska revolucija. Predsedstvo in parlamentarna komisija češkega sveza sta imela te dni seje, na katerih sta razpravljala 0 ruski revoluciji ter o zmagi demo-kratov in parlamentarne misli na Ruskem. Svaz se je izreke! za to, naj se rudi v Avstriji demokratizira parlament in revidira ustavo v zmi-slu samouprave narod ov, čoš, da je to najnujnejše vprašanje ter priđe država po tej poti do uveljavljenja narodne in socijalne pravičnosti. Zato je treba, da ni vlada vezana na nobeno stranko, nego narodno popolnoma nepristanska ter naj se ne glede na predn^ojc kake stranke, odpre pot delovanju parlamenta, kar je mo^oče, če se ne zajebi resno Će-1o z enostran^kinr* odredbami na polju nac^jor???"^ r*>'?t:ke. = Osrrska or-^!c:*a. P s^a^d ETofje Aprorsvi, A^drassv. Aladar Zichv in Mihael Karolv so izdali komunfke, v katerem je rečeno, da so se z ozirom na zadnjo izjavo jfro-fa Tisze zopet oglasili za av.dtjenco. Kralj je sprejel srrrifa Zichvia. Na podlaci te avd?ience raz??l»šaio rečeni pos!anci. da imajo vt'<. da njihovo prizade'-nnje na u?tanm*!tev koalicijske era nrnfctrstva uf v na-sprotjuznaziranji Nj. Ve- 1 i č a n s t v a. = Socijalni dcittnkratio ?n mir. Neravno je. da hrenene srvcii^lni demokrat je po miru in da h\ tuđi kaj prmasrsli. da bi se dosesrel. Odkar je zmag*la niska revolucija, se posebno £?Hiejo: morda tuđi res mislijo, da imajo kaj vpliva na ruske socijaliste. Nemški vlsdni sociialist Schei-demann pripravlja nekako socijali-stično akcip za m:r in zdaj sn se du-naj.ski socija!istt Ad^rr, Rermer in 5eitz peliali v Beroln. da se z njim domenijo. 5-veda že!? v$zx. da M fmel' kaj uspeha, arrtpak vcrjetno nif da bi jfa doser!!. = Venezuela «i CoTtiniMja. Tz Berna poročajr> 14. aprila. Ver.ezue-la in Columbija sta izvolili Švicarski rvezni svet za ra^sodnika v svojih sporih zaradi meje. Odlikovanje. Dv^mf svetn^k c. k~r tržaškecra narre^trrfštva dr. Egon baran Olanz p 1. C i c h 2 je odlikovan s konturskim križem Fran Josfpovega reda z vojno đekoraeip. OglasD se }e iz Ita'fjsnsVegii vjetniitva neki Ferrucio Furlani iz Gorice. P^eči križ v Švici porača to h'rnesti K]a^«:;e. sedaj strr'Tioči na Vicu pri Lluh}i2mi. Pr>r roča se nam. da fe nmr! v umnholni-d v Feldhofu pri Gradcu p. Anton Lavrenčič. župski iz Dr>b?rd^ba. Ko je bil pregnan z r«xlnih tal se je bil nastanil v Domžalah na Kranj-skem. kler Je ime] grostHno. Potem je bil poklican v vojno službo m sedaj je došlo žalostno noračilo da je pre-minul. Ime! fe nekaj nad 40 let. Naj počiva v miru, preostalim naše so-žalje! V Trstu ie umrlo v času od 1. do 7. t. m, 129 eseb rodilo se jih je 30. Umri Je v Trstu v koTrtumačni bclni§nici RdeČega križa pešec strel-skeg'a p. št. 5 Josid M a v e r. Zatplemba premoženja. Tržaška dežolna sodnija je odredila zaplembo premoženja Nfkole Deflna, trgovca, pristojnegra v Kof>er. in njegove Žene Pije. nadalje zaplembo premoženja đr. Renata J e 11 e r s c h i -t z a, bivšega magistratnesra tajnika v Trstu; vsl trije so osamljeni zločina prot! vojni sili države. Zaflle-njeno ie tnđi premoženje Josipa De-icnlbusar iz Chioprfsa v Turla-nijf. ker je osumljen zločina vele-izdale. Za vzpostavftev tospodarskeca fhrijerrfa v Trstu, Na Dunajn se je te dni vriila v dunajslri trsrovski zbornici v navzočnost! tržaškega na-mcfftnftai barona Frles-Skeoeja kon-J ferenca o bodoči vzpostavitvl gospo-darsketra življenja v Trstu. Po govoru namestnika, ki je poudarjal potrebo sodelovanja vseh interesiranih činiteljev in zagotavljal vsestransko vladno podporo, se je sklenilo, da naj se že v najkrajšem času ustanovi organizacija, ki naj bi obsegala za-stopst\-o delavstva vseh pridobitnih panog in tržaške občine ter naj bi že sedaj, v najožjem stiku z namestni-štvom in ostalimi krajevnirni oblast-mi, pripravljala gospodarsko obno-vitev Trsta po vojni. Sleparlje z dobavo živil na RekL Porocali smo že, da je policija pri-jeia dve ženi in dva u radnika, ker so izvnbljafi iz lahkovemih ljudi denar pod protvezo. da iim nabavijo razno-vrstna živila. Doslej se je dosm^lo, da so na ta način prisleparili 61.000 kron. Svojo mater Tereziio Pelicoa išče Ana Peršič iz Šempasa pri Gorici. Prizadeta naj naznani svoj naslov Posredovalnici za gonške be-gimce v Ljubljani, Dunajska cesta 3P/T., da ta Iahko potem sporoči njeni nčeri. Beeuncl iz Istre naj naznanijo svoje naslove Posredovalnici za ?o-ri§ke be^unce v Ljubljani, Dunajska costa ^S/L, da Iahko sodelujejo pri akciji reševanja od be^uncev y domovini nnsčenetia blajra. Kdor je to-rej pustil v domovini kaj blaga, naj r***>*rn svoj naslov. Dnevne vesti- — Odlikovanje. Zlati zaslužni križ s krono na traku hrabrostne kolajne je dobil čmovojniški inženir-porfx^nfk Viktor Tumšek, profesor na obrtni Soli v Ljubljani. — Oosnod ofcraku Klavar v p. Gustav de* Cott je bjl poklican v ku> ratorij za službeno preskrbo invalid-nih častnikov, ki ga ustanovi vojno ministrstvo na Dunaju. — Iz ita!i|aa$kega vtetnistva so se oglasili m pošiljajo pozdrave: kor-poral Karei Terpinc, korooral Franc Kosern, narednik Stcfan 5noj. Ant^"Ti Jakin. korporal Anton Cerne, četo-vor»i3 Oron Reil, korporal Gresror Dolar, četovo<1j3 Matiia Dežnvui, te5.Tt"ik Tranc Rozina, korp-^al Jo-sTp Trojer. korporal Iv?.n Klcšrik, kon>°rai Franc Ferlič, desetnik Anton Rački, korporal Josip Z^onc. če-tr.»v r»dja Ivan Jež. Čet^vrvdja Josip Furlan. desetr»'k Franc PeTman. ^'Or-V^r*] Ivan Bem'k. infanterist AVha-eT 5!tko m četovndjs* F^treib^rt VIslt. Niih naslov: Anton Jakin. priprionicre (*1 (merra, Avezzano. 6 - riparto, Italia. — Voi'šV? pordravl. S tirolskih srež^kov r^.^iliaio znancem in de-H»bm ?ti č?*at*1ierr »S!ov. Narnda--* w*v"*>se nn^7rrve. To^r-jnrii t^?k!h Harr>* K^r^o^al J^Vob O?i^eV \>. r^TIa, nređ—o^tfr Pavel Jeriha iz Tadvora pH T frM?f»r»f, nredm^ister Tv^n V'^^ik «7 Maribora^ FT*r»nc ^re«rnr'^ '? Sma^te rri Tolminu, Fr?n? ^n^nirif !7 Kre^e nri lolminu in ?tofan Arb°iter Iz Ptnja. — Voj?«ka pisma. Iz Prage po-šiljajo pozdrave: Ivan Kumar iz Ljubljane. Jož?« Martin iz Trsta, An-dre1* Le^an fz TolmiTM. Fra^c Pohar 17 (lonce. Jo7r Ve^i u Prošek?.. .?o?e Karlir iz Trsta. Franc ^a^ar iz T juT-Jar.c. Ivan Zu~:=^ ?z Trebnjega, Fr?ric Jančar ?z Ljubljane, se^aj vsi v rrzen. ni b-r>lnfšn-;ci ^t. 6, Pra&a, ^Ižkov, soba št. f>A. — Z ehrtrz šofe v Lf.iV!|anl. Po-roc'beno rastavljeni učiteljici na c. Vr. obrtni §oli v Ljubljani Ana Schmiedt in Klementina Hro-v a t i n sta imenovani za učiteljici v desetern činovnem razredu na tej soli. — Za člasheno dramatične ve-Čore v dežc'riem glec'atiiču, ki se bodo o<>^ibel!c bivši d-nmar, 81 let. Dne 11. aprila: Jakob Troha, I užitkar, 78 let. — Ivan Caharija, de-lavec, 57 let. — Josipina Žižmond, posestnikova žena, 55 let. Izđajattli In odgovorni arednllt: Valeatfa Kopitar. Lastalaa bi ttek »Naradae ttekaraec Prosto »operno, ako zasluženo grlo in goitanec zopc; očistimo z ir-plakovanjem $ Fellerjevim razkra-jajočim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko Elsa-fluid, ki služi izborno kot čisteče in razkužujoce sredstvo ust, grla in vratu, ter pozivi obtok krvi v nežnih sluznicah ter jih napravi boij odporne proti prehiajenju. — 12 steklenie za 7 kron 32 vinariev franko posije le-karnar C. V. Feller. Stubica. Elsa-trg 2.38, Hrvatsko. Tukaj naročite tticfi lahko Tellerjeve mro odvaiajo-če rabarberske krogljice z znarr.lco Hlsa-krogljice, 6 škatljic franko 5 K 57 v. _________ (ve) '|ftan Marott, LJublJtna, \9 S*Bwawafca 1085 u imdi 1*0 ae dat* te. P* ptetl M v. frt. RaHtpk terfftol ; l*ro*s \rf" Skrajsanje noge nevldfte. jB»r jf Hoja elastična in Uhka. * M\ i Vsak čevelj unor^hen. Gratis hre^uro i po^lir Ext«nsJon, d. đr. z o. z. Frankfurt - am Wen, E:cherahe!m 5t. 37. 932 i---------------------------■ ------------------- i Poštena in zanesljiva :služkinja ; 86 Spre|»e tmkoj proti dobri plači. — Poiasnila qo dnb^ iz priiazooiti 1 ttferlal &BUa H#*evmr, St. Petra •••ta 18. 1228 1 m poMi MM z ob?sko^2P'em strank dobi lahko inteligentna moška mol. 1237 Pooudb« pod šifro „IO11 na upr. »Slov. Naroda«. BVT sa sprejma takoj ^5» proti dobremu plačilu, stanovanju in hrani v hiši Z^lasiti .7 ogrsk« kr«naa|ak« plssmsk« saaaik^ samo 1 dan v kursu. Spomtn na junaške c'ase. — Cena ne-rabljene 1 ^avJL -JL ^"9 a> (potamozno). Pojasni'a daie alsama dr, Ivaaa TAvfcar, ^▼•tal^ia ▼ L]opl!aai, So^im nliaa 2. 1173 Novo dvoiioleso moika bi ienska 0 trpetaoi *• ataro prađvofao praroattfco. V lalofi laiaai Tad takla kataaUtalb ItiktlM la v**m ouiaiiao „WMMmmmu ilvalaia stra|«T, tndl a kaMaata« salaloo. Pri^orofa se *Iiudr»o F. BATJEL ] " LjublHiif, Stari trg 28, Kupujem in proSajam: boditi aokUtra, aMdaalM, ie-lomav aailce, aora^laa, aroft]«v fmšrnh^ star ioMTp fpiok tu, kar {• aafn&a] N Itl ftaro. Obenem kupim staro zebovje. Posrediiiern za hiše, zemljišta iid. Albert Derganc taivaa Ia kaaaaal|aBtraal atariaar Ljubljana Frančiškanska ulica 10. motpjje: tekom, «oo • a w—*iT*mk, dogo 2 1 pr»-stavm«! nahMvtji* vrste. 7/i konjak« mo£I; saVaVsaWsaa^ a^saaaA BB^BaaVaVBsaa^saka^. 9 ai^ailaaal ^^^^a^^^s^a as^Bf aaaaaa^ aas^B^BBav^B^B^p^B^ai^pf m* a\aju I vVP| n»oč ; fasarasaaaal, lsiasl motor, 4 konj-ske moći, pri prav «n xa vsakega obrtnika ali trn. mlatiInico. — Motorjt so v dobrem stanju tesuii« rabljeni trio p« asal aa svaasf. Ratante« te !«¥• in ogleda sci HM jiafičifld MartinCt 1 Turdka A. ZSSChkO na^nania žaloatno vest, $ da je njen dolguletni, zvesti prokuriat, go*pod ! Ui Klemeiittdi * dane« ob 9. uri zvečer nepričakovano preminnl. 2 Tvrdka ohrani blagetnu pokojnika Časten spomin. LJUBLJANI. 15. aprila 1917. BltS |gn|ug| 9kVMflta> NtfM pogrdni vmi f Upitni. • j j MaHfs ?Cgorek» nazeanja v svojem in t imenu svojih I otrok Adate3 Miroslava in Earia, ter vseh ostalih sorodnikov I pretužno vest, da ujen dobri soprog, ozir. oče in stric, gospod I ravi<2ent daietfia naklade I dacp&s dne 16. aprila eh 4. uri rjurraj po dolgi, težki bolezni I previđen s tolalili sv. vero, bofuvdamo preminul. I i Pogreb nepezabnega pokojnika se vrSi v torek dne 17. i aprila t. 1. ob 2. uri pope'dne iz hiŠe žalosti Gorjupovm ulica g | šter. 4. na pokopališče k Sv. Križu. I I Sv. maše zadušnice se bado slulile v raznih eerkvsh. I Prosi se tihega sožalja. i V LJOTLJANI, dne 16. aprila 1917. I | Potrti neictnerne žalosti naznanjamo tužno vest vsem I aoi»dJiScom, pttiate^em in znancem, da je na£a iskreno Ijubljeca I sop^Oga, mati, bćl ociroma sestra, teta, svakinja, gospa Roza Pstross roj. Kos I ^J?**^ "ff^ ***—"^ prcv^eoa s sv. zakramenti ▼ 24. letu I ^^aa uBaoaa^ oaaa o© ^^fc ^^© pcaoiaa# awao ▼ vospooti I I *a>fe. it4s | I*cgreb oepozaboe drage pokojnice se vrši v nedeljo. dne | 15. arr:Ia 1917 ob 8. uri zjutraj ia se položi h vecaemii po- i čitka oa —^ij1^ pokopal»*6e. I BOR HRIO, da« 1* «p*U 1917. J Karei PstrQSSt c. kr. gozdar, sopreg Eaial in Čila, otroka. I I ValaatfD in AmaMla Saa, ttarši. Marf|a ■ratalah roj. I Kaa« IHattM Baa, acitm. I I Vsem snrodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretresujočo | I vest, da je na5a ljubljena hči, sestra in teta, gospodična G Klementina Novak I vzgojtteljica i ■ B I dne 12. t. m. v Gizela-bolnici v Celju, po sprejemu sv. zakramentov za 1 I umirajoče po težki bo'eznt. mirno v Gospođu zaspala. 1 I I I 1DRIJA, 13. aprila 1917. I p Rodbina Novak. I i 1 Irez pesebn*aa ebftsttt«. ■ ttvstni pogrtfeni ztved * l]ubt]»iw. Okrafml koalur dr. Bogumil Se neko vi 6 in njegova žena Olffm naznanjata, da je njuna ljuba dvojčica J^L arija i danes tso dolgf, težki boltzni poletela k nebeskim krilatcem. j Pogreb bo v pondeljek dne 16, aprila 1917, ob 3. uri popoldne iz hiSe Stev. 10, Pračakova ulica. | V UUBLJANr, dne 15. aprila 1917. | Prosiva tihega sožalja- i Biti posebnega obvestila. Viktori(a Štrltol roj Javan naznanja v svojem in v ! i meo u svojih otrok Nikota, Staakata in Viđa ter ostalih sorodoikov pretresujočo, vest, da je njen iskrcnoljubljeni, dobri soprog, oziroma skrbni oče, brat, stric in svak, gospod Anton Stritof 1 a* kr. ravnatelj IL dri, gimnazije ' v soboto, dne 14. aprila 1917 ob 7. uri zvečer, po kratkem r bolebanju nenadoma preminul. § Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v ponedeljek, dne I 16. aprila 1917 ob 6. uri popoldne, iz hiše smrti Ciril-Metodova ± ulica št 13 na pokopališče k Sv. Križu. | Sv. ma§e zadužnice se bodo darovale sr veČ cerkvah. - V LJUBLJANI, dne 15. aprila 1917. \ Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. ?. i jČebuleek | i dol6l!oa9 travns, vrfesa !n bFa'eina c¥di!!ČĐ^ | j gemaaa na debala la drobno prlporoča j Scvcr S Urbanic, Volfova u!. 12. !_________________________ ____ ___ Zdravnikz^lodr.T fa poaebaoat telodčnega Hkerja ix zdravihtih rastiin, katerl izborao vpllva proti sls^oetijn v želcden ter radi tega v nober»:. družini ne U anal maajhnti. ISezila za kolesa! PriporoČam cen^enemu občinstvu »vojo zalogo sveto vno zaanih Humber - koles d»i)e vm kotosarsk« potrebiiine » mehanRno delavnko Fran Floriančli