Stenografiji zapisnik druge seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne Sl. junija 1888. Stenogmpfufdk letidit kr ¿toeiten Sipuug bes luniuirdic« ionirtoges |u gatimif) am 81. gum 1888. Nazoči: Prvosednik: deželnega glavarja namestnik Peter Grasselli. — Vladni zastopnik: e. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Jakob Mi s si a, baron Oton Apfaltrern, dr. vitez Karol Bleiweis. baron Leopold Lichtenberg, dr. Alfons Mosché, dr. Jožef Poklukar, deželni glavar grof Gustav Thurn-Valsassina. Dnevni red: 1. Branje zapisnika I. deželno-zborske seje dné 20. junija 1888. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Priloga 2. Poročilo finančnega odseka o konvertovanji kranjskega zemljiško-odveznega dolga (k prilogi L). Obseg: Glej dnevni red. jAnroefenbe: ©orftpenber: fianbesi}anptmanu=@teliöertreter jßeter ©raffe ff i. — Vertreter ber f. f. Oiegierung: f. f. Sanbe^präfibent §Xitbrea§ ©arott SBinffer. — ©ämmt= Itc^e ätfitgiiebcr, mit 2lu§naf)me non: gürft&ifdjof ®r. Safob äJZiffta, ffiarort Otto SXpfaftrern, ®r. S’art Otitter ü. ©feimeiS, ©arott Seopolb ßidjtenberg, ®r. SttfonS 50iofdje, ®r. Sofef jßoffufar, ßanbeiL fjauptmann ©uftao ©raf ®f)urn = ©aifaffina. Sagcäorbuuttg: 1 Sefung be§ ißrotofoUeä ber I. Sanbtagäfifcung üom 20. iguttt 1888. 2. ÜÖtittljeilungen be§ £anbtag§^räjibium§. 3. SSeilage 2. 93erid)t be£ ginanäaugfdmifeS betreffenb bie Gonoer* tirung ber Irainifcfjen ©runbentlaftungSfdjuIb (pr Beilage 1). Aufjnlt: ©tel) Xageêorbnung. Seja se začne ob 30. minuti čez 10. uro. gegttm ber Snijuttg urn 10 |ff)r 30 pinutin. Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Konstatujem sklepčnost slavnega zbora, otvarjam sejo ter poživljeni gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik o prvi seji tega zasedanja. 1. Branje zapisnika I. deželnozborske seje dne 20. jnnija 1888. 1. ikiititg bež ^roioMieg ber I. £anbt«g»jt$irag bora 20. $uni 1888. (Tajnik Pfeifer bere zapisnik I. seje v slovenskem jeziku. — ©ecretar Pfeifer fiegt baš jprotofoli ber I. @t= ijung in fioneitti^er ©pracfje.) Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Ali je proti zapisniku kak ugovor? — SBirb gegen bie ghfjmtg be§ Sprotofoiieš eine (Sinluenbmtg erfjobeu? (Nihče se ne oglasi. — Sčientcmb melbet fic§.) Ker ni ugovora, konstatujem, da je zapisnik o prvi seji tega zasedanja odobren. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 2. SJltiiljeiiungett bež Sanbtagžbraiibimnž : Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Naznaniti mi je, da sta poslanca baron Lichtenberg in dr. Mosché tudi danes zadržana udeležiti se seje, in da je zbolel še dr. vitez Bleiweis in zaradi tega zadržan udeležiti se seje. Gospodje imajo pred sabo poročilo finančnega odseka o konvertovanji kranjskega zemljiškoodveznega dolga. O tem nam bode posvetovati se in sklepati. Poživljeni gospoda poročevalca, da ustno dopolnuje kratko pismeno svoje poročilo. 3. Priloga 2. Poročilo finančnega odseka o konvertovanji zemljiškoodveznega dolga (k prilogi 1.). 3. SSeilage 2. iSeridp bež g tu ait^ a 1f d) h p c ž tn Setrcff Koiibertirintg ber iiautijcljen ©rmtbeuP iafiungži^ulb (jur Žetlage 1). Poročevalec Šuklje: Slavni zbor! Finančni odsek mi je skazal nepričakovano čast, izbrati me poročevalcem o zadevi, katera je tako važna, da je za se predmet sedanjega deželnozborskega zborovanja. Prevzel sem to nalogo, dobro vedoč, s kakimi težavami se mi bode boriti. Večletni referent o zemljiškoodveznem zakladu, častiti naš tovariš gospod dr. Mosche, je zadržan, kakor znate, po bolezni. Nagajiva osoda naklopila mu je baš v tem trenutku to nezgodo, ko bi on s tega odličnega mesta z nekim popolnoma opravičenim ponosom mogel kazati na plodove one izredne marljivosti in izrednega truda, s kojim se je on baš tu istinito zasluge stekel za deželo našo. Obrok, katerega sem imel od včeraj do danes, ni bil dovolj obširen, da bi mogel dobro preštudirati to samo po sebi jako težavno stvar. Ako se sedaj lotim te naloge, rečem naravnost, da sile moje ne zadostujejo, temveč, da sem primoran sklicevati se tu na prizanesljivost in naklonjenost mojih tovarišev, ki bodo blagovolili ozirati se na jako nepovoljno razmerje, v katerem se danes nahaja poročevalec finančnega odseka. Finančni odsek stavljaVam po svojem poročevalcu troje nasvetov. Prvi se tiče dogovora s c. kr. državno upravo in se glasi (bere — fieSt): «1.) Da se prenaredi dogovor s c. kr. državno upravo z dne 29. aprila 1876, drž. zak. štev. 72, glede kranjskega zemljiškoodveznega zaklada, pritrjuje se novemu dogovoru, kot priloga navedenemu v § 1. zakonu z dne 17. junija 1888, drž. zak. štev. —. 93ef)uf§ Slbdnberung beš llberetnfommen§ mit ber f. f. ©taat§= pertnaltung bom 29. Slpril 1876, 9t. ©. 931. 3?r. 72, f>e= treffertb bert fraimfcfjeit ©runbentlaftungSfonb, toirb bent trn § 1 be§ ®efei$e§ bom 17. Suni 1888, 3t. &. 931. 9ir. — al§ 93eilage aufgefiifjrten neuen Ubereinfommett bie rramg ert|eilt» Ne bodem segal tako daleč nazaj, da bi Vas spominjal na zgodovino tega dogovora, kako je nastalo vprašanje o konverziji zemljiškoodveznega dolga aktu-elno v našem deželnem zboru dne 18. januarja 1887, ko se je naročilo deželnemu odboru, da pretehta to vprašanje, ali ne kaže, spremeniti 5% zemljiškoodvezni dolg v nižje obrestni dolg. Ne bodem se mudil pri kasnejših stadijih tega projekta, ne bodem govoril o raznih brošurah, časnikarskih razpravah, o pogajanji deželnega odbora, ustavil se bom le pri sklepih deželnozborskih, storjenih v 15. seji dne 19. januarja 1888. Takrat je bil sklenil deželni zbor (bere — liešt): «1. Zemljiškoodvezni dolg vojvodine kranjske, obstoječ iz še nerešenih obligacij vračunši premije, v skupnem znesku 3,966.508 gld. 35 kr., ki se je izra-čunil za 1. dan januarja 1888, preosnuje se v nov, davka prost deželni dolg brez državnega jamstva v najvišjem znesku 4,000.000 gld. za doštevno ceno po ne manj nego 94 gld. 90 kr. za 100 gld., koji je obrestovati po 4°/0 poluletno za nazaj in poravnati v 40 letih od dne 1. julija 1888.» V tem sklepu tiči princip naše konverzije, in, kakor Vam je vsem znano, zadobil je ta sklep tudi Najvišje potrjenje. Ali s tem sklepom še ni bilo vse storjeno, trebaio je premagati marsikatere zapreke, doseči od države marsikatero pridobitev. Prvo, kar smo storili že tedaj, 19. januarja t. 1., je bilo, da smo naložili deželnemu odboru, naprositi vlado, da pridobi temu novemu dolgu razne olajšave, namreč, kar se tiče kolekov in pristojbin pri listinah in posebno pri poravnavnib pismih, da se potem obrestim dovoli prostost dohodarine in da vlada eventuelne nove obvez- niče sposobnim proglasi k plodonosnemu nalaganju glavnic cerkva, občin, korporacij, ustanov, fidejkomisov in drugih glavnic, ki so pod državnim nadzorstvom ter da jih sprejme kot kavcije pri službenih in trgovinskih varščinah. To je bilo 'torej prvo in imeli smo v tem oziru pred seboj vzgled gorenje-avstrijskega deželnega zbora. Toda, gospdda, težave pri nas bile so veliko večje nego v Gorenji Avstriji. Izvirajo pa te težave iz onega pravnega razmerja, v katerem se nahaja dežela kranjska glede svojega zemljiškoodveznega dolga proti državi. Ta razmera je bilateralna, mi smo državi na dolgu za dana posojila, smemo pa z druge strani terjati državno podporo na podlagi pogodbe z dne 29. aprila 1876. Ako smo se hoteli lotiti konver-zijskega projekta, treba je bilo novega dogovora z državo, in računi so kazali, da bode konvertovanje ugodno za nas le tedaj, če dosežemo 5% eskomptno mero. Poleg te eskomptne mere 5% naprosili smo vlado, naj v podstavo svojega računa sprejme primanjkljej, ki se kaže pri zemljiškoodveznem zakladu v 81etni dobi od leta 1888. do 1895., v onem znesku, kakor ga je bil izračunil deželni odbor ter prijavil vladi z dopisom dne 5. julija 1887. Razloček je ta, da je naš deželni odbor kontiral ta primanjkljaj z 574.100 gld., dočim ga je vlada hotela priznati le s 498.100 gld. Torej prva diferenca je bila pri tem primanjkljaji, druga v tem, da je država hotela privoliti le 4%% pri dekurzivnem eskomptu, dočim je dežela kranjska prosila 5%. Trebalo je torej novega dogovora, s katerim bi se nadomestil stari z dne 29. aprila 1876. Ta novi dogovor nahaja se sedaj v Vaših rokah, imate ga pred sabo. Državni zakon je pooblastil državno upravo, na tej podstavi sklepati in dogovoriti se z deželo kranjsko. Razume se, da je vsak tak dogovor nek kompromis, in ne smemo in ne moremo zanikati, da nismo dosegli vsega onega, kar smo nameravali. Tiste olajšave, o katerih sem prej govoril, glede pristojbin, ko-lekov, dohodarine in glede pravne kvalitete naših obveznic, smo pač dosegli, in vlada nam je tudi privolila glede odstotne mere; ali glede računanja pri primanjkljej se vlada ni hotela udati, bilo je zaman vse pogajanje deželnega odbora, in tudi prizadevanja državnih poslancev niso tu imela ugodnega uspeha, vlada je ostala pri tem, da je primanjkljej izračunih s 498.100 gld. Razloček se kaže v tem, da sedaj dežela kranjska ne bode toliko sprejemala od države, nego se je sprva bilo mislilo. Po računu deželnega zbora in deželnega odbora bi država morala tekom teh osem let, od leta 1888. do 1895., vsako leto dati deželi naši 136.427 gld., namestu tega bode sedaj dajala le letni donesek 127.227'gld., kakor vidite, je to diferenca 9200 gld., katero bomo morali trpeti skozi osem let. Ali naposled so vender prednosti tega novega dogovora tako evidentne, da je bil finančni odsek kakor tudi deželni odbor tega mnenja, da je pritrditi novemu dogovoru. Prvič se mi naenkrat rešimo onega državnega dolga, kateri nas je zaviral zlasti pri vsaki novi investiciji; v prid kranjske dežele dobimo na razpolaganje na leto 127.000 gld., katere lahko porabimo v to ali ono investicijo, saj imamo v tem oziru še mnogo storiti v deželi naši in, kar je največje važnosti, dočim je sedaj zemljiškoodvezni zaklad zahteval 16% priklado na direktni davek, bomo odslej seveda za daljši dolžni obrok shajali z 10% priklado. Z ozirom na to ne bom obširneje utemeljeval prvega nasveta finančnega odseka. Preidem na drugi nasvet, kateri se glasi (bere — liegt): «2. Dogovor sklenjen dne 16. t. m. med deželnim odborom in zavodom «Unionbank» na Dunaji, se odo-bruje. — 5)ctS öom £attöegcut§fcf)ufie mit ber «llnionbcmf» in ŠSteit am 16. b. ÜDi. aBgefcfjioffene Übereinfommen mirb genehmiget.» Deželni odbor je namreč v zmislu letošnjega de-želnozborskega sklepa pozval in povabil razne kreditne zavode, naj vlože svoje ponudbe glede"onega novega deželnega posojila, s katerim je nadomestiti sedanji zemljiškoodvezni dolg. Dva zavoda sta vložila svoje ponudbe: unijska banka in «Länderbank» na Dunaji. Letos, 19. januarja 1888, v zadnjem zasedanji smo stavili kot minimum doštevne cene 94‘80; kakor se vidi iz poročila deželnega odbora, priloga 1., se je ta doštevna cena v obeh ofertih izdatno prekoračila. En ofert glasi se na 95'90, drugi na 95'47V2. Nastane torej vprašanje, katerej izmed teh dveh ponudeb gre prednost, potem bomo rešili drugo vprašanje, ali sploh kaže na podlagi ugodnejše ponudbe fmalizovati to konverzijo ? Kar se tiče ponudeb, mislim, da je prednost one ponudbe, katero je stavila unijska banka, očividna. Ona daje 95'50, dočim «Länderbank» ponuja le 95‘471/a. Res je razloček minimalen, pri 100 gld. le 2'/^ kr., pri celi veliki skupni svoti znaša to 1000 gld. Naposled pa je dežela naša v takem položaji, da moramo računati tudi s tako majhnimi svotami. Dalje, oferta «Länderbanke» ni bila brez pogojev, temveč zahtevala je, da bi, ako bi do konca meseca junija kurz skupne papirne rente, ki je včeraj znašal 79-60, pal na 76, ona bila opravičena odstopiti od svoje ponudbe, oziroma od storjene pogodbe. To je pogoj, kateremu se po mnenji finančnega odseka dežela ne more vdati, zlasti ne v sedanjih nestanovitnih političnih razmerah, in zarad tega je bil finančni odsek mnenja, da kaže dogovoriti se z unijsko banko in sprejeti njeno ponudbo. Vplivalo je poleg teh razlogov, katere sem že omenjal, tudi to, da je unijska banka med vsem pogajanjem in obravnavanjem v marsikaterem oziru jako uspešno sodelovala zlasti s svojimi praktičnimi nasveti. Drugo vprašanje pa je to, ali doštevna cena 95.50 sploh ni prenizka v to svrho. Skliceval bi se tukaj na sklep, katerega smo bili storili začetkom tega leta v seji dne 19. januarja 1888, ko smo za minimalno doštevno ceno postavili kurz 94'90. Kurz, ki se je sedaj faktično dosegel, je torej za 60 kr. višji in to znaša pri skupni svoti zvišek 24.000 gld. Vzemimo Gorenjo Avstrijo, kako je ona konvertovala? V lanskej pomladi, ko so bile politične razmere in vsled tega tudi razmere denarnega trga ugodnejše nego sedaj, kar je razvideti iz kurza rent in deviznega kurza, kon-vertovali so za 94.90 torej za 60 kr. slabeje kakor mi, in ako bi se mi ugovarjalo, da sedanji kurz gorenj eavstrijskih obveznic znaša 99 gld., potem treba opozarjati na to, da je v normalnih odnošajih, in ne bode se mi ugovarjalo od nobene strani, naj bode tudi praktično v takih zadevah bolje izučena nego jaz, da je v rednih odnošajih dnevni kurz vedno višji od do-števnega kurza, z druge strani pa tudi ne gre spregledati, da pripada Gorenja Avstrija najbogatejšim avstrijskim deželam, kjer je davčna sila najbolj razvita in vsled tega tudi njen kredit pri velikih kapitalistih nekoliko več tehta, nego naš. Ako se torej oziramo na to razmerje, pridemo vender do tega zaključka, da smo v finančnem odseku smatrali to pogodbo z do-števno ceno 95’50 za dovolj ugodno; v imenu finančnega odseka bodem torej tudi nasvetoval, da bi se temu dogovoru, ki je bil sklenjen med našim deželnim odborom in med dunajskim zavodom unijsko banko, od strani deželnega zbora pritrdilo. Treba se tu ozirati posebno na nestalnost našega političnega položaja, odgovornost za finančni odsek in deželni zbor bi bila prevelika, ako bi se kakemu majhnemu, morda še dvomljivemu dobičku na korist hoteli odpovedati temu dogovoru. Lahko se čez noč spremeni politični položaj denarnega trga in vsa toliko važna stvar se lahko razbije. Sedaj preidem k tretjemu predlogu, kateri se glasi (bere — lieSt): «3.) Deželni odbor se pooblaščuje, da zvrši kon-vertovanje kranjskega zemljiškoodveznega dolga v novo deželno posojilo po njemu danih navodilih. — ®er £anbešau§fd)uf§ iuirb Betrofitnadjtiget, bie Gonuertirmtg ber itamijcfjen ©runbentiafhmgsfdjuib in ba§ neue £attbe§= anief)ert nad) ben bemfelBen gegeBeneit SDirecfioen burdj= ■jufitfjren.» Tu nastane vprašanje, kaka so ta navodila, katera je imel finančni odsek v mislih, kake so bile direktive, o katerih govori odsek v svojem predlogu. Tu moram ustmeno dopolniti to, kar ni bilo mogoče vsled pomanjkanja časa povedati v kratkem pismenem poročilu. Deželni odbor se pooblaščuje zvršiti konvertovanje zemljiškoodveznega dolga v novo deželno posojilo 4,000.000 gld., katero bode obrestovati s 4°/0 in po-plačevati tekom 40 let. Po razdolžnem načrtu, kateri se je bil včeraj izročil finančnemu odseku, je razvidno, da v tej vrsti za obrestovanje in poplačevanje potrebujemo za 40 let anuiteto 201.300 gld., in sicer v dveh enakih obrokih. Finančni odsek je pa mislil, da bolje kaže dvakrat na leto obrestovati, a le enkrat na leto razdolževati, in vsled tega se spremeni ta raz-dolžni načrt v toliko, da cela anuiteta ostane nespremenjena, pri posameznih obrokih pa je toliko predrugačiti, da se v enem obroku več potrosi, ko se namreč ne bode le obrestovalo, ampak tudi razdolževalo. V tem smislu je izrazil finančni odsek svoje mnenje in meni dal nalogo, naj ga zastopam v tem slavnem zboru. Kar se potem tiče ostalih navodil, v zvezi so ta navodila z dogovorom, sklenjenim med deželnim odborom in unijsko banko. Precej v drugi točki nahajamo določbo, katera se glasi v nemškem izvirniku (bere — lie§t): «Sie Soften für bie Iperftelimtg btefer SitreS ijat ba§ Sattb Ärain ju tragen.» To je na vsak način neko breme, katero prevzame deželni zaklad, breme, o katerem sta trdila zastopnika dunajske unijske banke, da bode znašalo 5- do 6000 gld. Reklo se je sicer, da troški ne bodo tako veliki, vender se je včeraj v odseku, in sicer z več stranij poudarjalo, kako velika nevarnost preti tukaj deželi naši v slučaji, če ne bodo titri taki, da jih bode težko, menda celo nemogoče ponarejati. Čim večja je tehnika dandanes, tembolj napreduje nevarnost ponarejanja. Vsled tega se je mislilo, da kaže poseben papir narediti, kar bi se morda najložje s tem zgodilo, da se tak papir brzojavnim potom naroči pri domači Krisperje vi tovarni. Govorilo se je dalje o posebnem umetnem tisku z barvami, morda z nekako višnjev-kasto barvo, naglašalo se je tudi, naj bi se kolikor mogoče sporazumno postopalo z unijsko banko, ki je z lastnim interesom tukaj obvezana in udeležena, in naposled se je reklo, ako se tisk preskrbi v kaki domači tiskarni, da bi se tisk vršil pod nekim nadzorstvom, bodi si deželnega odbora, bodi si kakega drugega zanesljivega pooblaščenca. Govorilo se je v odseku tudi o točki tretji, in tudi tukaj se je dala neka direktiva deželnemu odboru, katera se sicer meni prav za prav nepotrebna zdi. V zadnjem odstavku dovoljuje se namreč deželnemu odboru pravica, da sme za svoj zaklad sam po do-števni ceni 95‘50 kupiti, oziroma prevzeti od unijske banke obveznice do zneska 150.000 gld. Finančni odsek je sodil, da je ta določba le na korist deželnim financam, je pa ob jednem poudarjal, da se določba ne sme zlorabiti v spekulaeijske namene, namreč da bi danes kupovali obveznice in jutri jih prodali, da si pridobimo diferenco. Mislim, da se to samo ob sebi razume, izpolnil sem pa le dolžnost svojo nasproti odseku, če to omenjam. Končno, kar se tiče še neke direktive, ki je bila včeraj nasvetovana v odseku in ki meri na to, da bi se deželni odbor sporazumel z unijsko banko v to svrho, da se jasno določi obrok glede onih kuponov, kateri se proglase zapadlim — Verfallszeit der Coupons —. Korist takega preciznega določila je tako očividna, da mi ni treba v tej zadevi več povedati, tako navodilo priporoča se samo po sebi. Gospoda moja, pri koncu sem ter kot poročevalec nasvetujem slavnemu zboru, da na podlagi predlogov finančnega odseka stopi v specijalno debato. Le nekoliko subjektivnih nazorov bi si pri tej priliki usojal tu izražati. Gospoda moja, v včerajšnji seji je naš čestiti gospod predsednik v jako toplih, navdušenih besedah bil izražal čut neomejene hvaležnosti, katera prešinja deželo kranjsko nasproti Njegovemu Veličanstvu, ki je s potrjenjem deželnozborskega sklepa in novega državnega zakona, tikajočega se našega zemljiškoodveznega dolga, z nova dokazal svojo dobrotljivost in naklonjenost nasproti vojvodini kranjski. Besede našega prečastitega gospoda predsednika odmevale so glasno po tej dvorani, vsak izmed nas je čutil isto ž njim in isti čut navlada nas gotovo tudi danes, ko bomo finalizovali to stvar. Uverjen sem, da bode ta konverzija plodonosna za deželo kranjsko v gmotnem oziru, skorej bi pa dejal, da bode še nekatere druge posledice imela in tudi te niso nevažne po mojih subjektivnih nazorih. Pri vsem delu lotili smo se tega projekta z enakim redkim, popolnoma nepokvarjenim soglasjem. Da tega ni bilo, da ni vsak izmed, bodi si te (desne — rechten) ali naše (leve — linfett) stranke spolnil svoje dolžnosti v polni meri, bodi si, da je sedel v deželnem odboru ali da je bil deželni ali državni poslanec, nikoli ne bi bili tega dosegli, kar smo dosegli. Mislim, da ta sloga v mate-rijelnem vprašanji bodi nam kažipot tudi glede bodočnosti. Političnega nasprotja iz dežele spraviti ne moremo, dokler narodno vprašanje ni rešeno in dokler ste dve politični stranki zastopani v tej deželi. Ako pa bodemo slogo in vzajemnost ohranili vsaj pri gmotnih vprašanjih, bode to soglasje navzlic svoji omejenosti blagodejno vplivalo tudi na razmerje političnih strank, na splošno politično življenje na Kranjskem. V tem zmislu končam svoje poročilo in predlagam, naj se prestopi v nadrobno debato. (Klici na levi -— Stufe linfg: «Dobro! Dobro!») Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Otvarjam generalno debato. Želi kdo besede ? glbgeodinelcr fuikntaun: Sei) Bitte rang Sßort! tgoijer Sanbtag! Sag Dtefuttat, toeltheg burd) bie Konöertirung ber (Srunbenilaftunggfchulb für bag Saab Äraüt erreicht toirb, mag nieUeid^t mandjen ber bereiten ^errett überrafdjen, berat burdj bie Umtoanb* tung ber (Srunbentlaftunggfchulb toirb tticfjt nur ber big* Ijerige Vebarf für ben ©runbentlafiunggfonb um mehr alg 80.000 ft. jährlich öerminbert, fonbern eg bleiben and) ttDcf» für aeijt Sabre, öom Saijre 1888 big 1895, bie betrage per circa 127.000 ft. jährlich frei pr Verfügung beg £)o^ett Sanbtageg, met^e ber (Staat beut neuen Uebereinfommen pfolge ai§ fReftfuböention an bag Sanb Ärain p entrichten (laben toirb. SlngefidjtS biefer Vorteile rnufg man fic^ fragen, toofjer benn biefeS günftige Efefultat fomrnt, unb man tonnte fich öieEeicbt im allgemeinen oexfuefjt füllen, p glauben, baf§ bagfelbe an§ ber Utebnction beg gingfufjeg refultirt gegenüber ben Obligationenbefitiern, inbent bie bisherigen 5% Obligationen in 4% umgetoanbelt toerben follett. Siefer Stuftest nun möchte id) entgegentreten, unb in biefent gweefe toerbe ich mir erlauben, einige giffern anpfitijren. Sen Obligationenbefitsern ntufs bag Sanb bei ber Verlofung 5 °/0 jßrämien galten, bagtt rnufg noch gerechnet toerben bie Sifferenj gtoifc^en Kmtoentiongmratje unb öfter* reichifcher SBährung, balfer fl. 110-25 für 100 fl. 93i§^er i)at ber Dbligationenbefitier alfo für fl. llO1/* Kapital 4-72 '/2 Äreujer ginfen bezogen, ba er bie entfaEenbe Kitt* fommenfteuer felbft gezahlt hat, bie Verrufung beträgt baber 4-28%, toenn bie Obligationen alg öerlogt betrachtet tourben, wag nun bei allen gefächen foCT. Sag ßanb Ärain ba* bisher öon ben Obligationen feinertei Kinfontmenfteuer gezahlt, fonbern ben entfallenben betrag ben Obligationenbefitjern abgewogen, fünftig foEen bie Obligationen öoEfomnten üon aEen Steuern befreit fein, unb ba§ Sanb übernimmt bie gahlunggpflicht für bie alten Obligationen. SBir toollen nun erheben, toa§ bem Sanbe öag (Selb foften toirb, toenn ber Vertrag mit ber Unionban! abgefchloffen toirb? gfir fl. 95-50 Kapital müffen 4 fl. jährlich ginfen bejaljlt toerben. 8m Saufe ber 40 8af)re müffen ben Obligationenbefi|ern für fl. 95 • 50 bann 100 fl. prüdgegebett toerben, folglich fteEt fich bie Rechnung fo bar, bafg bie 4’/2% Slntortifation beg Kourgöeriufteg 180.000 fl. augmadjt. SOitt bem Slbfchluffe be§ neuen ltebereinfommeng toirb bag Sanb bie entfaEenbe Kinfontmenfteuer auf fid) nehmen, foldje beträgt 66.333 fl. Sinn müffen toir redjnen, bafg bie Äoften für bie Sitreg, bie Kinlöfttnggproüifion it. fid), gering gerechnet, ungefähr auf 10.000 fl. Belaufen toerben; rechnen toir alle Saften, welche bag Sanb übernimmt', p* fammen, fo ergibt fich We Summe öon 256.333 fl. Ser* tfjeitt man biefen Setrag üon 256.333 ff. auf 40 Sabre, fo fommen für ein Salto 6408 fl. herartg, toeldhe toir p ben ginfen per 160.000 fl, für bag Slnlehengcapital öom Siominale Bier ÜMEiotten bapfcl)lagen müffen; bag ntadjt jährlich 166.408 fl. ginfen unb Äoften. guctifcb beiontmeit toir ein Kapital öon 3,820.000 fl. pgepljlt für Diominal öier ÜKiEionen, eg foftet nug alfo bag (Selb 4-357 %. 2Senn Sie nun biefen Sütggaben bagjenige entgegenhalten, toag ber Dbligationenbefitier bigfjer beiommen hat, nämlich 4 ■ 28 %, fo fteEt fid) heraug, bafg ber (Setoinn für ba§ Sanb Ärain bei ber Konöertirung felbft ein iEuforifcfjer ift. Äeinegfallg ift alfo ein Dingen für bag Sanb in ber Konöertirung ber Obligationen an unb für fich p fudjen. K» ift ber tBortpeii öielntehr bantit p erflären, bafg totr bag Uebereinfontmen mit bem Staate öom 29. Slprtl 1876, toelcheg bem Sanbe größere Vorfijeiie öerfdjafft hat, nunmehr egeomptiren unb beffett Vortbeile giffermä^ig öor ung fe^en. Von ben fed)= giger Sabren her — ich hatte bamalg noch nicht bie Kfjre, äkitglieb beg Ijöljen Jpaufeg p fein, aber id) habe bie 35er* hanblungen beg Sanbtageg gelefen — big in bie fiebgiger 8al)re hat man nahest aEjäl)riich bie Älageit öernomraen, bafg bie ©runbentlaftunggfchulb pneijme, ftatt abpnebmeit, troh ber Kinjahlungen ber 35erpflid;teten; ber ©rnnbent* laftunggfonb toar toirflid) ein Schmerjengfonb für bag Sanb Ärain. Smmer htefj eg: «2ßir fommen nicht auf, toir fön* nen bie Saften nicht tragen, toeldje biefer fjonb erforbert», benn bie Sdjitlben finb, ftatt auf (Srunb beg Slmortifationg* planeg abjunehmen, Slitfangg öon Sähe jn 8al)r geftiegen. Urfprünglid) im 8ahre 1848 ift bag Slblöfnuggcapital auf 10,473.526 fl. bemeffen toorbeit, toeldjeg fdjoit öom 1. 9io= üember 1848 mit 5 % Bedingt toerben mufgte. Saöon hatten bie Verpflichteten 4,807.308 fl., bag Sanb 4,675.743 ff. unb ber Staat für Saubemialgebüren 987.371 fl. p be* latjten. 9tun hat aber ber Staat, infolange er ben (Srunb* entlaftunggfonb felbft öertoaltet fjat, feine Veträge für ben (Srunbentlaftunggfonb feparat eingehoben unb feinen Sil* gunggfoitb gebilbet, big pm 8af)re 1852 finb feine Steuer* pfdjläge für bie (Srunbentlaftung eingehoben toorbeit, fon* bern man hat erft im Sa'hre 1852 bamit angefangen unb in fo mäßigen Veträgen, bafg nicht einmal bie grafen ge* bedt tourben, üiel toeniger ettoag für bie Kapitalg*9lmor* tifation erübrigt würbe, welche plangemäß öom 8al)re 1854 an, in 40 8af)reu alfo, big 1895 erfolgen foüte. gur ginfen* mMung mürben bie ©injafjlungen ber Berpftichteten tf)eti= trteife oerwenbet, welche ihre S'cfpib üom 3a§re 1854 btS 1873 abjutragen Ratten, üBerbieS waren bie toften ber Smrtbfübntng ber ©ritnöentlaftung ju tragen, uttb aus bieiert ©ritnben ift bie Scbttlb beS SanbeS am 1. @ep* tember 1861 an ben ©runbentlaftungSfonb, als folcber üom Saitbtaqe übernommen würbe, oon urfprüngticben 4,675.743 fl., «nüqlicfi ber fjinfen, (dfon auf 6,312.825 fl. gefttegen. ®te ©cijulb ift alfo ftatt ficf» nach bem StntortifationSplane 51t oermittbern, Anfangs immer mef)r geftiegen. ®iefeS um wachfen bat ben Herren im Sanbtage grofje Sorgen ge* macht, benn eS wäre eine 60% Umlage nur für ben ©runbentlaftungSfonb nötf)ig gewefen. ®ie f)oi)e jhegterratg würbe öfter um ©ubüentionen angegangen, worüber lange Berbanblungen fcbwebten. ©nblicf) laut im Sab^e 1876 baS Uebereinfomnten mit bem Staate ju Stanbe, weldjeS für ba§ Sanb train mit großem Bortbeite %erbunben war. Sßicbt nur bafs 00m Staate über eine Million bem Sanbe jinfenfrei überlaffen würbe, belam baS Sanb 175.000 fl. jährlich ai§ Suboention unb aufjerbem erhielt eS baS fju* geftänbniS, baf§ ber Staat alle Beträge, welche über eine Steuerquote oon 20 % üom Drbinarium bioattSgteugen, bem Sanbe gegen 5% ginfen let£>t r jebod) °l)ne B^n^eSätU,fen-Snfoweit ficb biefe Bortbeile ¿iffertnäfftg barfteilen laffen, belaufen fi* biefelben — icb habe nur etne ganj ober* flädtlicbe jRedjnung angefteüt, bttrcb baS Ueberetnloramen omn Sabre 1876. auf über brei Millionen. ®afs etu foWjer Bortbeil bamalS für baS Sanb erreicht werben tonnte, bleibt ftet§ ein Berbienft beS bamaligen «Referenten beS @runb» entlaftungSfonbeS, welcher fe£)on 1863 in f^orm eine« Sottene* UnlebenS eine 2lrt ©onüertirung beantragte; ferner muffen Wir Beute befonberS banfbar gebenten unb ber Herren, welche ihn in feinen üielfadjen Bemühungen um bte Öebttng be§ materiellen 2BobleS beS SanbeS ftetS unterftüht haben. Heber bie Bortbeile, welche un§ biefe £ranSactton m nackter Reit bietet, bürfen wir jebod) nicht üergeffen, bafg noch ein anberer ©runb üorhanben ift, baf§ bie Saft für baS Sanb firain in nädjfter 3eit fich oerminbertt wirb, nämltd), öaf« wir einen Sbril her Stbulb prolongiren, wenn wir and) fortan bie bisherigen Steuern für ben ©runbentlajatttgS* fonb ootirt hätten, würben wir im Sabte 1907 fd)on ganj fcbulbenfrei baftehen, unb bann wäre bte gludlnbe ifett getommen, in wetdjer ttnfere ^inber über btefe Betrage, bie un§ heute fo brücfenb feinen, frei üerfügen tonnten, wäbrenb wir bttrd) baS Uebereinlommen mit ber Untonbatti länger belaftet bleiben, nämlich 40 Sab^e üon bfnte an, alfo bis sunt Sabre 1928. ©in Xbeil beS BortbetleS, ben wir alfo heute oor un§ feben, rührt baüott l)er, bafs wir ttnfere fRaifolger bis 1928 mit Saften für bte ©runb* entlaftung belegen. SDiefe Belaftttng ift attberfeti» jebod) infoferne m rechtfertigen, als bie Bortbetle ber ©runb* entlaftung mehreren ©enerationen ju ©ute iontfuett, bte gegenwärtige ©eneration ohnehin fdjou burch bte ftoftett ber ©runbablöfung unb burd) ben Umftanb umfo fibwerer belaftet würbe, als bis ¿um Sabre t-852 3ar *eme ®ieu^ für ben ©runbentlaftungSfonb eingebohen würbe unb als bie RaMungen ber Berpflid)teten nicht jur Hmorttfatum beS ©anales, fonbern Sur 3mfen^lung »eflorabet werben mufsten. Bon biefem ©tanbpunfte aus tft bte fßro ongatton eine gerechte unb billige ju nennen. ®aS neue Ueberetn* lommen mit bem Staate fiebert bem Sanbe bte Bortbetle beS UebereinfommenS oon 1876 unb eScomptirt gemtffer* maben baSfelbe. ®aS Uebereinfommen mit ber Unionbanl balte icb fitr gunfiig, unb baSfelbe ift aud) fitr bie Obligatio* nenbefitjer oom Bortbeile, ba biefe bas ©apital oon fi. 110.25 fofort beiommen, uttb wenn fie bie tteuen Dbligationen nel)men wollen — ber (SmiffionScourS ift §war nocb nid)t befannt — fo merben fie jebenfaES biefelben unter 100 fl. beiommen unb baper bbcbftenS Vi o 7io°/o att ^infen oerlieren. ©S ift alfo, alleS in allem genommen, btefe SranSaction oom allgemeinen Stanbpunfte gerechtfertigt unb fitr bie ginanjlage beS SanbeS gunftig, beSbalb werbe icb bafiir ftimmen. Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Želi še kdo gospodov besede v generalni^ debati? (Nihče se ne oglasi. — Srietnanb melbet fic^) Preidemo torej v specijalno debato. Prosim gospoda poročevalca, da prebere posamezne predloge finančnega odseka. v B Poročevalec Suklje: (bere — lieSt:) Slavni deželni zbor naj sklene: 1.) Da se prenaredi dogovor s c. kr. državno upravo z dne 29. aprila 1876, drž. zak. štev. 72, glede kranjskega zemljiškoodveznega zaklada, pritrjuje se novemu dogovoru, kot priloga navedenemu v § 1. zakona z dne 17. junija 1888, drž. zak. štev. Be* bufs Slbanberung beS UbereinlommenS mit ber 1.1. StaatS* oermaltung oon 29. Slpril 1876, fR. @. BI. 9ir. 72, be* treffenb ben frainifefiett ©runbentiaftttngSfonb, wtrb bem tm 8 1 beS ©efe^eS Oom 17. Suni 1888, ?R. @. BI. 97r. —, alS Beilage aufgefitbrten netten Ubereinlommen bte Ru* ftimmung ertbeilt. Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. SBorte.) . . Prosim torej tiste gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, naj blagovole vstati. (Obvelja. — §lngenommett.) Poročevalec Suklje: (bere — lieSt:) 2.) Dogovor, sklenjen dne 16. t. m. med deželnim odborom in zavodom «Unionbank» na Dunaji, se odo-kruje. _ ®aS oom SanbeSauSfchuffe mit ber «Untonbattl» in SBien am 16. b. M. abgefcbloffene Uebereinlommen Wtrb genebmiget. Sliemanb melbet ficb Suut Deželnega glavarja namestnik Grasselli: fRiemanb melbet fi