Vodnik po RTV sporedu Kulturni koledar Wm (M28. §_ ,-r; serijski ITALIJA II__________________ 7.00 Jutranji program; 8.30 Bolj zdravi bolj lepi; 9.00 Srca na morju, italijanski film; 10.35 Risanke; 10.55 33; 11.05 Psiholog za vse, serijski film; 11.55 Poldne je; 13.00 TV dnevnik; 13.30 Poldne je; 14.00 Ko se ljubi, serijski film; 15.00 Srebro in zlato; 16.55 Iz parlamenta; 17.00 Poročila; 17.25 Lepa Italija; 17.45 Jeziček na tehtnici; 18.30 Športna poročila; 18.45 Hunter, serijski film: 19.30 Horoskop in šport; 19.45 TV dnevnik in šport; 20.30 International hotel (film); 22.30 Poročila; 22.40 Najemnik; 23.00 Chiappala, chiappala; 23.20 Poročila in vreme; 23.50 International doc club; 00.40 The rocky horror picture show, ameriški film RADIO PRVI PROGRAM (Krvaveč stereo 91,8 MHz) 4.30 Jutranji program - 6.50 Dobro jutro, otroci — 8.05 Za knjižne molje — 8.30 Instrumenti se vrstijo - 9.05 Glasbena matineja — 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba — 11.05 S poti po domovini — 11.30 Danes smo izbrali — 12.10 Pojemo in godemo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Domača glasba — 13.00 Danes do 13.00 — 13.30 Čestitke poslušalcev — 14.05 Mehurčki — Jovan Jovanovič-Zmaj — 14.20 Mladi mladim — 14.40 Ra- dijski Mehurček — 15.15 Radio danes. radio jutri — 15.30 Dogodki in odmevi — 16.00 Od melodije do me-lodije — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 Minute za jazz — 18.30 Na ljudsko temo — 19.00 Radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč. otroci — 19.45 Novo iz studia 26 — 20.00 Poezija in glasba slovenskih umetnikov — — 20.25 Z našimi interpreti: Tomaž Lorenz, violina — 21.05 S knjižnega trga — 21.30 Kruno Ci-pci: odlomki iz. opere »Doktor Petelin« — 22.00 Zrcalo dneva — 22.30 Znane melodije — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni program (studio radia Maribor) DRUGI PROGRAM ______ (Krvavec stereo 98,9 MHz, Krim stereo 93,5 MHz) 5.30 Val 202 - jutro - 8.00 Val 202 — dopoldne — 13.00 Danes do 13.00 - 13.00 Val 202 - popoldan - 15.30 Dogodki in odmevi — 19.00 Radijski dnevnik — 19.25 SOS — v sredo obujamo spomine — 20.30 Melodije po pošti — 22.00 Zrcalo dneva — 22.15 Druga godba revije Glasbena mladina TRETJI PROGRAM (Krim stereo 96,5 MHz) 16.00 Dober dan — 16.05 Pol ure za šanson — 16.40 Književnost jugoslovanskih narodov — 17.00 Heribert Svetel: Višnjani. posnetek opere SNG Maribor — 18.55 iz opusa Josepha Haydna — 19.32 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 19.47 Glasbene miniature — Umetniški večer tretjega programa — 20.00 Radiotcka: Henrik Ibsen: Nora - 21.30 Ars antiqua — Renske glasbene slovesnosti — 21.55 Glasbena medigra — 22.00 Odprt termin — 23.00 Glasba pripoveduje (O. Respighi. G. Mahler. P. Mihelčič) — 23.55 Lirični utrinek RADIO MARIBOR_____________________ (UKV 93,1 in 90,4 MHz in SV 558 KHz) 4.30 Prenos sporeda RTV Ljubljana — 7.15 Dobro jutro — 9.00 Izbiramo za vas — 10.05 Mavrica — 12.05 Naši zbori — 12.30 Mavrica — 13.00 Jaz sem si pa nekaj zmislil (kontaktna oddaja) - 14.00 EPP in glasba - 14.30 Poročila, osmrtnice, obvestila in zabavna glasba — 15.30 Dogodki in odmevi — 16.00 Želeli ste. poslušajte — 16.30 Dnevnik radia Maribor — 16.45 Osmrtnice, obvestila, glasba — 17.00 Priljubljeno — 17.30 Portret — reportaža — 18.00 Literarna oddaja - 18.15 S koncertnih odrov — 19.00 Večerni radijski dnevnik RADIO GLAS LJUBLJANE_____________ (102.4 MHz) 6.00 Dobro jutro, Ljubljana — 6.45 Novice — 7.20 Jutro je lahko tudi takšno — vaš kontakt — 8.00 Odgovorni odgovarjajo — 8.15 Naj naj pesem - 8.45 Novice - 9.15 Odgovorni še naprej odgovarjajo — 9.30 Kam danes v Ljubljani — 9.55 RGL kronika — 10.00 Zadnji odgovori ter konec jutranjega programa RGL 10.15 Dopoldanska tema ali kontakt — 11.00 Novice — 11.15 Glasbeni program — 12.15 Vaše mnenje o — 13.00 Novice — 14.30 Glasbeni termin — 15.20 RGL komentira in obvešča — 15.30 Glasbeno govorni termin — 17.15 »Pet in Petnajst« — 18.40 Izbor naj naj pesmi (do 20.00). RADIO KOPER ' (SV 549 KHz, UKV 88,6 - 93,8 — 8,1 - 100,3 - 100,6 - 104,3 — 107.6 MHz 6.00 Glasba za dobro jutro — 6.30 Jutranjik - 7.00 Druga jutranja kronika — 7.30. Poročila in pregled tiska — 8.00 Prenos II. programa RL — 13.00 Danes na valu radia Koper; Od enih do treh — 15.30 Dogodki in odmevi — 16.00 Glasba po željah — 16.30 Primorski dnevnik - 17.30 Poročila — aktualna tema — 18.00 Če bi zvoki govorili — 18.35 Popevke po telefonu — 19.00 Radijski dnevnik RADIO ŠTUDENT _________ (89,3 in 104.3 MHz) 13.00 Vžig — 14.00 Dogajamo in odmevamo — 15.00 Kosilo nekega molja: Usodne odločitve. Dnevnik uživalca mamil. Kosilo z večnim mladeničem - 16.00 Tolpa bumov: Chep Khaled And Safv Boutclla - Kutche (emi) (1) - 17.00 RŠ rešeto - 19.00 Potop 2. februarja Sonce vzide ob 7. uri 24 minut, zaide ob 17. uri 8 minut. Dolžina dneva — 9 ur 44 minut. LJUBLJANA 10.35 Počitniški spored - To je. . Zakaj, zakaj?: Angleščina: Afrika: Po savanah Tanzanije I.: Risanka: Začimbe iz vsega sveta: 12.30 Poročila: 12.35 Počitniški spored: 15.15 Noč in dan. ponovitev: 17.15 TV dnevnik 1: 17.35 Sozvezdje. serija za otroke: 18.05 Številke in črke. kviz: 18.25 J. Austen: Prepričevanje, angleška nadaljevanka; 19.10 Risanka: 19.30 TV dnevnik; 20.00 Spekter, poltični magazin: 21.05 Zabavna oddaja: 21.50 TV dnevnik; 22.10 Noč in dan — Zvezdne steze. Zgodba o HoIlvwo-odu: Rock telegram oddaja: 13.30 TV dnevnik: 14.00 Servisna postaja, serijski film: 14.30 Kvarkov svet: 15.00 Premiera: 15.30 Italijanske kronike; 16.00 Risanke: 16.15 Big!, oddaja za otroke: 18.00 Poročila: 18.05 Jutri poročena: 19.30 Knjiga prijatelj: 19.40 Zgodilo sc je na jutrišnji dan: 20.00 TV dnevnik: 20.30 The Shaggv D. A., ameriški film: 22.05 TV dnevnik: 22.15 Pusti ali podvoji: 22.25 Podelitev zlatih plošč CBS: 23.25 Košarka: Scavolini — CSKA Moskva:. 24.10 Poročila: 00.25 Svetovno prvensvo Vail: smuk za ženske (Oddajnik Krvavec — 5. kanal, pretvornik Krim — 31. kanal) 8.05-13.10 in 16.05-23.40 Teletekst RTV Ljubljana 8.30 Počitniški spored 8.35 Mačkon in njegov trop: Najdenček 9.05 Periskop: Prekmurje 10.05 Kam. kje, kako med počitnicami 10.10 Rastoče težave Jadrana Krta, angleška nadaljevanka 11.00 Safari v mestu: Jegulje in galebi. angleška poljudnoznanstvena serija 11.30 Risanka 11.35 Čarobna mitnica, ameriški mladinski film 16.30 TV dnevnik, mozaik 16.45 Po sledeh napredka 17.15 Portret Aleca Guinessa. ameriški dokumenarni film 18.05 Divje rože: Lokvanji 18.25 Otroci glasbe, ameriška zabavnoglasbena oddaja 18.45 Vrtec na obisku: Nekaj za deževne dni 19.05 Risnka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV dnevnik 20.05 Tednik 21.00 J. B. Priestlev: Zbledeli blišč, angleška nadaljevanka 21.50 TV dnevnik 22.00 Retrospektiva jugoslovanskega filma — 30 let nagrade Jelen. Vlak v snegu LJUBLJANA II (Oddajnik Krvavec — 21. kanal, pretvornik Krim — 44. kanal) 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.10 Čas, ki živi — Po poti slavne Štirinajste 18.45 EPP 18.50 Beaver Creek: SP v alpskem smučanju - smuk (Ž) - kombinacija, prenos - reporter: M. Žibrat 20.05 Plesni nokturno: On 20.15 Mostovi 20.45 Oči kritike 21.15 Ptice na Kosovu: Kolegi, dokumentarna serija 22.00 Pogledi, oddaja.o kulturi ZAGREB I_________________ (Pretvornik Krim — 37. kanal) 8.20 TV koledar; 8.30 Sozvezdje. serija za otroke; 9.00 Počitniški spored — Risanka: 15 minut o jazzu; Ljubitelji narave: Rav Goodwin: Floki II.: ZAGREB BB (Oddajnik SIjeme - 27. kanal, oddajnik Učka — 28. kanal) 17.45 TV koledar: 18.00 Regionalni programi; 18.45 Oddaja dneva; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Zabavni program; 21.00 Odprta knjiga; 21.30 Umetniški večer KOPER (Oddajnik Nanos — 27. kanal) 13.40 Juke box: 14.10 Nogomet; 16.00 TV novice: 16.10 Športni dogodek; 18.50 TV novice: 19.00 Odprta meja; 19.30 TVD stičišče; 20.00 Serijski film: 20.30 Košarka; 22.15 TV novice; 22.25 Športni pregled: 22.45 »Mon-gol-ficra« - oddaja o nogometu: 23.15 Golf *- svetovni pokal AVSTRIJA 1 (10. kanal) 9.05 Povabilo h kuharskemu omizju; 9.30 Zemlja in. ljudje; 10.00 Šolska TV; 10.30 Argumenti; 12.10 Takrat; 12.15 Klub za seniorje; 13.00 Poročila; 13.10. Mi; 16.30 Am. Dam. Des; 16.55 Mini čas v sliki; 17.05 Niklaas. deček iz Flandrije, risana serija; 17.30 Beg z Luciferjem, družinska serija; 17.55 Uspavanka; 18.00 Mi; 18.30 \Vichertovi iz soseščine, serija: 19.57 Šport; 20.15 Harald Juhnke: Dobrodošli v klubu: 21.45 Studio lota: 21.55 Moj stric — gangster; 23.45 Naj večji ljubimec na svetu; AVSTRIJA II (24. kanal) 15.55 Takrat: 16.00 Wurlitzer: 17.10 Rumena reka: 18.00 l-2-X; 18.30 Lokalni program; 18.55 SP v alpskem smučanju 1989: Smuk za kombinacijo (Ž). iz Vaila; 19.57 Kulturni magazin; 20.15 Domača reportaža; 21.05 Hotel, serija; 21.55 Dunajski operni ples 1989: 22.40 Čas v sliki 2; 22.55 SP v alpskem smučanju 1989:23.15 Man-nix. serija ITALIJA I______________ .7.15 Jutranji program: 9.40 Moja sestra Sam. serijski film; 10.00 Vidimo se ob desetih: 11.55 Poročila in vreme: 12.05 Via Tculada 66. zabavna ITALIJA II______________________ 7.00 Jut anji program; 8.30 Bolj zdravi bolj lepi: 9.00 Pokalica z mento. film-komedija: 10.35 Risanke: 10.55 33; 11.05 Mladi in najmlajši: 11.35 Psiholog za vse: 11.55 Poldne je: 13.00 TV dnevnik: 13.30 Poldne je: 14.00 Ko se ljubi, serijski film: 15.00 Srebro in zlato: 16.55 Iz parlamenta: 17.05 Enkratni sodnik Franklin, serijski film: 17.30 Zdravnik v živo: 18.30 Športna poročila: 18.45 Hunter. serijski film; 19.45 TV' dnevnik in šport; 20.30 Štiri ženske zgodbe, italijanska tv serija; 2.10 Politična tribuna: 22.40 Najemnik: 23.25 International Doc Club: 00.15 Srečanje v kinu RADIO PRVI PROGRAM (Krvavec stereo 91,8 MHz) 4.30 Jutranji program — 6.50 Dobro jutro, otroci — 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 8.35 Pesmice na potepu — 9.05 Glasbena matineja — 10.00 Dopoldanski, dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba — 11.05 Naš gost — 11.30 fzbrali smo slovenska skladatelja: Srebotnjaka in Kozino — 12.10 Pojemo in godemo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Domača glasba — 13.00 Danes do 13.00 — 13.30 Čestitke poslušalcev — 14.02 Jezikovna oddaja — 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti — 14.40 Radijski Merkur-ček — 15.15 Radio danes, radio jutri — 15.30 Dogodki in odmevi — 16.00 Od melodije do melodije — 17.00 Studio ob 17.00 - 18.05 Minute z Big-bandom RTV Ljubljana — 18.30 Zborovska glasba — 19.00 Radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč. otroci — 19.45 Z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 Četrtkov večer domačih pe- smi in napevov — 21.05 Literarni večer: Mimi Malenšek — 21.45 Lepe melodije — 22.00 Zrcalo . dneva — 22.30 Glasbena podoknica — 23.05 Literarni nokturno — Botho Strauss: Mladi-mož — 23.15 Nočni program ‘ i DRUGI PROGRAM____________________ (Krvavec stereo 98,9 MHz. Krim stereo 93,5 MHz) 5.30 Program 202 — 5.30 Val 202 — jutro - 8.00 Val 202 — dopoldan — 13.00 Danes do 13.00 - 13.00 Val 202 — popoldan — 15.30 Dogodki in odmevi — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Jazz na II. programu — 21.00 Vi izbirate — jaz izberem — 22.00 Zrcalo dneva — 22.15 Pesmi svobodnih oblik TRETJI PROGRAM (Krim stereo 96,5 MHz) 16.00 Dober dan — 16.05 Poje basist Friderik Lupša — 16.30 Radijska šola za višjo stopnjo: Geološke značilnosti planetov — 17.00 Spoznavajmo glasbeno umetnost — R. Schumann: Manfred. uvertura, op. 115. Simfonija št. 2 v C-duru. op. 61 — 18.05 Svetovna reportaža — 18.25 Komorni koncert z laserske plošče: Brahmsovi Sonati za violončelo in klavir (Rostropovič. Serkin) — 19.32 Slovenska in svetovna zborovska glasba: skladbe Emila Adamiča in Leoša Janačka — 20.00 Koncertna sezona J RT: Zagrebški simfoniki RTZ. dirigent Saša Britvič. solist Aleksej Starodubrovskij. klavir — 22.00 Vprašanja znanosti — 22.20 Pogledi na sodobno umetnost — 22.40 Stoletje improvizirane glasbe RADIO MARIBOR____________________ (UKV 93,1 in 90.4 MHz: SV 558 KHz) 0.00 Nočni program (Radio Maribor) — 4.30 Prenos I. programa radia Ljubljana — 7.15 Dobro jutro — 9.00 Marjanca — 10.05 Mavrica - 10.30 Portret — Reportaža — 11.00 Mavrica — 11.15 Novo. najnovejše — 12.05 Zabavna glasba — 13.00 P. P. 121 — 14.00 EPP in glasba - 14.30 Poro- čila. osmrtnice, objave glasba — 15.00 Nove note — 15.30 Dogodki in odmevi — 16.00 Želeli ste. poslušajte — 16.30 Dnevnik Radia Maribor — 16.45 Osmrtnice, obvestila, glasba — 17.00 Pokličite 5 13-555 (kontaktna oddaja) — 17.30 Zimzeleno — Šanson — 18.00 Mladi - Mladim - 19.00 Večerni radijski dnevnik RADIO GLAS LJUBLJANE (102.4 MHZ) 6.00 Dobro jutro. Ljubljana — 6.45 Novice — 7.20 Jutro jc lahko tudi takšno — 8.15 Naj naj pesem — 8.45 Novice — 10.00 Konec jutra na RGL — 10.15 Gost v živo. kontakt — 11.00 Novice — 11.15 Za glasbeno redakcijo — 12.15 Vaše mnenje o. .. — 13.00 Novice in poročila — 14.30 Glasbena oddaja — 15.20 RGL komentira in obvešča — 17.15 »Pet in petnajst« — 19.00—20.00 Glasbeni thc cnd. RADIO KOPER (SV 549 KHz, UKV 88.6 - 93,8 — 8,1 - 100.3 - 100.6 - 104,3 — 107.6 MHz 6.00 Glasba za dobro jutro — 6.30 Jutranjik — 7.00 Druga jutranja kronika — 7.30 Poročila in pregled tiska — 8.00 Prenos II. programa RL — 13.00 Danes na valu radia Koper: Od enih do treh — 15.30 Dogodki in odmevi — 16.00 Glasba po željah — 16.30 Primorski dnevnik — 17.30 Poročila — aktualna tema — 18.00 Mladim poslušalcem - 19.00 Radijski dnevnik RADIO Š+UDENT___________________ (89.3 in 104.3 MHz) 13.00 Vžig - 14.00 Dogajamo in odmevamo - 16.00 Tolpa bumov: Me-gadcath - So Far So Good So.NVhat (capitol) (1) - 17.00 Joculator- 18.00 Nove plošče — 19.00 Predstavljamo: Istvan Kovač Tickmavcr - Špes — 21.00 četrtkov večer: Partiji sc obrača, mladini sc obrne! — 23.00 Al-ter lestvica RŠ - 24.00 Potop PETEK, 3e februarja m ;n Sonce vzide ob 7. uri 23 mi- i mit, zaide ob 17. uri 9 minut. J Dolžina dneva — 9 ur 46 I i minut. I LJUBLJANA zAtmm is___________ (Oddajnik Sljeme — 28. kanal, oddajnik Učka — 29. kanal) 17.45 TV Koledar: 18.00 Regionalni programi: 18.45 Kritična točka: 19.15 Iz sveta znanosti: 19.30 TV Dnevnik: 20.00 Zabavna oddaja: 20.50 Skupščinska kronika: 21.25 En avtor, en film; 21.50 Razkošje v travi. Ameriški film IC@P£it 11.35 Poldne je: 13:00 TV dnevnik in Diogen: 13.30 Poldne je: 14.00 Kose ljubi, serijski film; 15.00 Srebro in zlato: 17.05 Enkratni sodnik Franklin. serijski film: 17.30 Bolj zdravi bolj lepi: 18.30 Športna poročila: 18.45 Hunter. serijski tilm: 19.30 Horoskop. serijski film: 19.45 TV Dnevnik in šport; 20.30 Računam nate; 22.00 Poročila; 22.10 Posebna informativna oddaja; 23.10 Poročila in vreme; 23.35 International doc elub; 00.25 Čarovnik iz Lublina, ameriški film. (Oddajnik Krvavec — 5. kanal, pretvornik Krim — 31. kanal) 8.05. - 13.25 in 16.05 - 23.45 Teletekst RTV Ljubljana 8.30 Počitniški spored 8.35 Mačkon in njegov trop: Mravljinčar na obisku 9.00 Periskop: BiH 10.15 Kam. kje. kako med počitnicami 10.20 Rastoče težave Jadrana Krta. angleška nadaljevanka 6/6 11.10 Safari v mestu: Zatočišče v parku, angleška poljudnoznanstvena serija 11.35 Risanka 11.45 Klovn na severnem tečaju. Romunski mladinski film 16.30 TV Dnevnik, mozaik 16.45 Tednik 17.35 Mostovi 18.10 Drejčck in trije marsovčki, lutkovna serija 18.30 Zlati dež. danska nadaljev-naka 1H-55 Mali koncert. S. Collery: Re-verie et schcrzo 19.00 Risanka 19.17 Naše akcije 19.30 TV Dnevnik 20.05 Naš edini svet. Kutumbara: Ljudstvo, ki se bojuje, angleška dokumentarna serija 20.40 Detektiva iz Miamija, ameriška nanizanka 21.50 TV Dnevnik 22.00 Nočne poteze, ameriški film LJUBLJANA Bi (Oddajnik Krvavec — 21. kanal, pretvornik Krim—44. kanal) 16.00 Beograd: tenis za Davisov pokal Yu : Danska, prenos 18.50 Vail, SP v alpskem smučanju — smuk (M), kombinacija, prenos 23.30 Tenis za Davisov pokal — Yu : Danska, posnetek 0.00 Satelitski programi — poskusni prenosi IA6RIB * • (Pretvornik Krim — 37. kanal) 8.20 TV Koledar: 8.30 Oddaja za otroke; 9.00 Počitniški spored; 10.30 Poročila: 10.35 Počitniški spored: 12.30 Poročila; 12.35 Rimske počitnice. ameriški film: 14.30 Počitniški spored: 15.15 Noč in dan: 17.15 TV • Dnevnik: 17.35 Oddaja za otroke; 18.05 Številke in črke: 18.25 Narodna glasba: 19.10 Risanka: 19.30 Dnevnik: 20.00 Detektivka iz Miamija: 20.55 Ljubo doma. kdor ga ima. humoristična serija; 21.35 TV dnevnik: 21.55 V petek po deseti: 22.55 Noč in dan (Oddajnik Nanos — 27. kanal) 13.40 »Mon-gol-fiera« — oddaja o nogometu; 14.15 Košarka; 16.00 Gote-borg. tenis — Davisov pokal: Švedska—Italija. prenos : 19.00 Odprta meja; 19.30 TVD Stičišče; 2G.00‘Se-rijski film,; 20.30 Goteborg, Tenis — Davisov pokai. prenos; 23.00 TV Novice; 23.10 Športni pregled: 23.30 »Sottocanestro« — oddaja o košarki AVST Ul JA 1 (10. kanal) 9.05 l-2-X; 9.30 Ruščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Prestolonaslednica. ameriški film; 12.15 Domača reportaža: 13.15 Mi,: 16.30 Am, Dam, Dcs; 16.55 Mini čas v sliki: 17.05 Mikijeva in racmanova predstava, risanke; 17.30 Curiositv show; 17.55 Uspavanka; 18.00 Pogledi s strani z dunajskega opernega plesa 1989: 18.30 VVichertovi, iz soseščine, serija; 19.57 Šport; 20.15 Ah. ti ljubi. Harry. tv film; 21.35 JoUy Joker; 22.20 Štirje za Teksas, ameriški film; 0.15 Ni dima brez ognja, francoski film AVSTRIJA ii (24. kanal) 15.55 Takrat; 16.00 WurJitzer; 16.45 Bela hiša, stranski vhod. serija; 17.30 Jezero bobrov; 18.00 Šport: 18.03 Dvakrat sedem; 18.30 Lokalni program; 18.55 SP v alpskem smučanju 1989 - smuk za kombinacijo (M), iz Vaila; 19.57 Kulturni magazin; 20.15 Možgani; 21.20 Smučarski cirkus: 21.50 Pogledi s strani; 22.05 Šport; 22.45 Mainz ostaja Mainz. kos poje in se smeji ITALIJA! 7.15 Jutranji program; 9.40 Moja sestra Sam. serijski film; 10.00 Vidimo se ob desetih; 11.00 Strasti, serijski film; 11.30 Vidimo se ob desetih; 14.00 Discoring; 16.00 Risanke; 16.15 Big: 18.00 Poročila; 18.05 Jutri poročena; 19.30 Knjiga prijatelj; 19.40 Zgodilo se je na jutrišnji dan; 20.00 TV Dnevnik: 20.30 Mali veliki človek, ameriški film; 22.50 TV dnevnik; 23.00 Govoril sem s Sirenami; 24.00 Poročila; 00.20 Otrok devetde- setih let ITALIJA IB_______________ 7.00Jutranji program; 8.30 Bolj zdravi bolj lepi; 9.00Visoke četrti. Italijanski film; 10.20 Risanke; 11.05 Wann — Wo — Wic. nemški jezik; ftADi© PRVI PROGRAM (Krvavec, stereo 91,8 MHz) 4.30 Jutranji program - 6.50 Dobro jutro, otroci — 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Babica pripoveduje, mi ji pomagamo — 8.35 Mladina poje — Zabavne pesmice pojeta otroški in mladinski pevski zbor ljubljanskega RTV. Poleg Pedenj peda lahko prisluhnete še švedski Ko si srečen, češkim in bolgarskim ljudskim in nekaterim pustnim pesmim, — 9.05 Glasbena matineja — 10.00 Dopoldanski dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba — 11.05 Za starejše občane — 12.10 Pojemo in godemo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Domača glasba - 13.00 Danes do 13.00 — 13.30 Čestitke poslušalcev — 14.02 Gremo v kino - 14.40 Radijski Mer-kurček — 15.15 Radio danes, radio jutri — 15.30 Dogodki in odmevi — 16.00 Od melodije do melodije — 17.00 Studio ob 17.00 - 18.05 Vodomet melodij — 19.00 Radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci — 19.45 Z ansamblom Jožeta Kampi-ča - 20.00 Oddaja za pomorščake — 20.30 Slovencem po svetu - 22.00 Zrcalo dneva — 23.05 Literarni nokturno: Ruža Tremski-Gradišnik: Pesmi — 23.15 Nočni program (studio ladia Koper) DRUGI PROGRAM (Krvavec stereo 98,9 MHz, Krim stereo 93,5 MHz) 5.30 Program 202 - 5.30 Val 202 — jutro — 8.00 Val 202 — dopoldan — 13.00 Danes do 13.00 - 13.00 Val 202 — popoldan — 15.30 Dogodki in odmevi — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Stop pops in novosti — 22.00 Zrcalo dneva - 22.15 Radio Študent na našem valu TRETJI PROGRAM_________________ (Krim stereo 96,5 MHz) 16.00 Dober dan — 16.05 Od uverture do plesa (Schubert. Bruch, Shopin) — 16.30 Radijska šola za nižjo stopnjo — Oddaje iz ciklusa Babica pripoveduje - 17.00 Koncertni solisti: Samo Vremšak, bariton, Hubert Bergant, orgle — 18.05 Likovni odmevi — 18.25 Iz opernega sveta - 19.30 Simfonični koncert slovenske filharmonije, dirigent Janos Kovacs, solist Vladimir Vaskresenski, klavir (posnetki z dne 12. 12: v GD) - 22.00 Radijska igra — Gordana Milinovič: Čarovnica — 23.00 Šestnajst strun — 23.55 Lirični utrinek RADIO MARIBOR (UKV 93,1 in 90,4 MHz in SV 558 KHz) 4.30 Prenos sporeda RTV Ljubljana — 7.15 Dobro jutro — 9.00 Po doma- če — 10.05 Mavrica — 10.30 Countrv leksikon — 11.C0 Mavrica - 12.05 Mavrica — 13.00 Kadar boš na rajžo šel — 14.30 Poročila, osmrtnice, objave. glasba — 15.00 Želeli ste, poslušajte — 15.30 Dogodki in odmevi — 16.00 Želeli ste. poslušajte — 16.30 Dnevnik radia Maribor — 16.45 Osmrtnice, obvestila, glasba — 17.00 Po Jugoslaviji - 18.00 Kultura — 18.30 Iz naše produkcije — 19.00 Večerni radijski dnevnik RADIO GLAS LJUBLJANE (102.4 HHz) 6.00 Dobro jutro, Ljubljana — 6.45 Novice — 7.20 Jutro je lahko tudi takšno — vaš kontakt — 8.15 Naj naj pesem — 8.45 Novice — 10.00 Konec jutranjega programa — 10.15 Gost ali vaše mnenje o... - 11.00 Novice — 12.15 Športni utrinki - 13.00 Novice in poročila — 14.30 Glasbena redakcija — 15.20 RGL komentira in obvešča — 17.15 »Pet in petnajst« — 19.00—20.00 Glasbeni the end. RADIO KOPER (SV 549 KHz, UKV 88,6 - 93,8 — 8,1 - 100,3 - 100,6 - 104,3 — 107,6 MHz 6.00 Glasba za dobro jutro — 6.30 Jutranjik — 7.00 Druga jutranja kronika — 7.30 Poročila in pregled tiska — 8.00 Prenos II. programa RL — 13.00 Danes na valu radia Koper; Mladi val radia Koper - 15.30 Dogodki in odmevi — 16.00 Glasba po željah — 16.30 Primorski dnevnik — 17.00 Jugoton — 17.30 Poročila — Aktualna terna — 18.00 Zborovska pesem — 18.30 Popevke po telefonu — 19.00 Radijski dnevnik— 23.00 Nočni program radia Koper RADIO ŠTUDENT_____________________ (89,3 in 1043 MHz) 13.00 Vžig — 14.00 Dogajamo in odmevamo— 16.00 Tolpa bumov: Istvan Kovač Tickmayer - Špes (muzička omladina Vojvodine) (1) — 17.00 Jo-culator — 18.00 Nove plošče: DJ — ma-ster Rolando — 19.30 U — skala rides again - 21.00 Govorni odprti termin — 22.00 Jazzy godba: VVladimir Estra-gon - Alfred Harth - 24.00 Zatemnitev Velo oddajah # 22.00 TV IJ Nočne poteze ameriška barvna kriminalka (1975) Arthur Penn je ameriški filmski režiser, ki zgodovine filmskih žanrov ni jemal s samoumevnostjo, ampak jo je s svojimi filmi sooblikoval. Tudi s filmom Nočne poteze se je Penn opredelil do ameriške filmske zgodovine, do trdega detektivskega romana, predvsem do slovite črne serije. Pennov filmski detektiv je v težavah takoj, ko prevzame na prvi pogled preprost primer. Poiskal naj bi 16-Ictno hčerko nekdanje filmske zvezdnice. Punca je pobegnila od doma. Najde jo na Floridi pri očetu. Toda, ko je primer rešen, se stvari šele zares zapletejo. Režija: Arthur Penne Igrajo: Gene Hackman, Jennifer Warren, Edward Binns__ Vei o oddajah sobota, 2S. januarja • TV!J Igrali §e treba madžarsko-ameriški barvni film Karoly Makk je ugleden režiser, ki je v svoji tridesetletni karieri pomagal oblikovali sloves madžarskega filma. Poskusil se je tudi s koprodukcijskimi posli. Film Igrati je treba že v zasnovi ni imel ambicij, da bi presegel površno zabavo. Po ameriškem vzoru je posnel film o znanem broadwayskem igralcu, poročenem s prav tako znano in uspešno pisateljico gledaliških del in scenarijev. janski igralec, dobi vlogo, zapeije svojo lastno ženo... Režija: Karolv Makk Igrajo: Maggy Smith, Christopher Plummer, Adolph Green, Elke Sommer nedelja, 29. januarja Velika pričakovanfe britanski črno-beli film (1946) Med množico režiserjev, ki so snemali filme po Dickensovih romanih, je bil najuspešnejši prav David Lean. Leta 1946 je bil njegov film pravo odkritje, pokazal je namreč, kako se lahko obsežno literarno tkivo prevede v film, ki traja bori dve uri. Izjemen je že prvi prizor, ko mali Pip obišče mamin grob in na pokopališču sreča pobeglega kaznjenca... Prestrašen pomaga kaznjencu, potem pa na to skoraj usodno doživetje pozabi. Povsem ga prevzamejo dnevi, ki jih preživi pri gospe Havisham. Hiša starejše gospe je čudno zanemarjena, toda za Pipa je vse to malenkost, kajti v hiši živi zala Estella. Ob njeni poduhovljenosti in ljubkosti si zaželi, da bi postal gentlemen. In nekega dne se mu želja izpolni. Neznani dobrotnik mu zagotovi dovolj visoko rento, da lahko v Londonu zaživi gosposko življenje. Ob vsem pa Pipa muči, kdo je njegov skrivnostni dobrotnik. Mnoga znamenja, tudi njegova zaljubljenost v Estello, mu pravijo, da je to gospa Havisham... Režija: David Lean Igrajo: John Mills, Anthony Wa-ger, Valerie Hobson, Jean Simmons • 22.20 tvlj « 12.30 TVLJ Uli ameriški barvni film (1952) Brez male Francozinje, kot pravijo Američani Leslie Caron. si filma Lili sploh ni moč zamisliti. Gre za preprosto zgodbo, ki pa očara prav zaradi plahega dekliča, sirote, ki se znajde sredi popotujoče karnevalske skupine in začne počasi dojemati življenje in ljubezen. Zakon je očitno v krizi. On se vse bolj opija, žena pa hoče za vlogo v novem filmu mlajšega, primernejšega igralca, s katerimi bi posneli film v Budimpešti. Njen mož se ne vda. Z novo masko in lasuljo se predstavi kot mlad itali- Lili najprej očara spreten in šarmanten čarovnik, ki nastopa z lepo pomočnico, vendar v resnici zaradi oboževalk noče priznati, da je to njegova žena. Lili je na dekle močno ljubosumna a še vedno verjame v svoje sanje. Sredi tega zapletenega sveta so njene edine prijateljice lutke, skozi katere pa dekletu piha na dušo in jo tolaži njen občudovalec, ki pa se v svoji zagrenjenosti, ima namreč pohabljeno nogo, medtem ko je bil pred leti slaven plesalec, noče razkriti. Režija: Charles Walters Igrajo: Lesiie Caron, Mel Ferrer, Jean—Pierre Aumont — ponedeljek, 30. januarja m 19.00 TVLJ II Po brezkončnosti sveta: Zeleni pekel Amazonije potopisna reportaža Amazonija, velikansko področje, ki meri sedem milijonov kvadratnih kilometrov tropske džungle, močvirij in številnih rek, je največji zbiralnik sladke vode na svetu. V ta zeleni pekel, kakor mu navadno pravijo, se je napotila odprava Po brezkončnosti sveta. Z letali, čolni, peš, še najmanj z avtomobilom, saj je ta svet skoraj brez cest razen ob robu pragozda. Perujski in bolivijski del Amazonije še nista docela uničena s sodobno industrializacijo in nenadzorovanim sekanjem gozdov. Tu še naletite na skoraj divja indijanska plemena, ki globoko v džungli živijo svoje prvobitno življenje lovcev in ribičev. Dandanes je tu še neko drugo življenje. Na obronkih zelenega pekla so največji svetovni nasadi koke, globoko v džungli pa kokainska mafija s skrivnimi laboratoriji, 'improviziranimi letališči in zasebnimi vojskami. Bolivija je danes vodilni izvoznik belega prahu, ko-kainove »pate«. Samo pokrajina Cha-rarc pošlje na trg letno 80.000 ton surove koke, polovico svetovne proizvodnje. Vse je v rokah mafije. Računajo, da je njihov zaslužek dvakrat večji od legalnega državnega dohodka Bolivije. To je beli pekel Amazonije. Oddajo Maria Salctta iz zagrebške televizije so poslovenili v uredništvu izboraževalnih oddaj. torek, 31. januarja # 16.45 TVLJ Gulhreiieva potovanja ameriška barvna risanka Ameriške risanke vedno povezujemo z imenom VValta Disneya. pa vendar ne gre metati v isti koš vseh, ki so pripomogli k tolikšni popularnosti risanih junakov kot so npr. Miki Miška ali Popaj. Brata Max in Dave Flei-scher sta oba starejša od Disneya in sta se že med prvo svetovno vojno poskusila z.zvrstjo animiranega filma. Ob prodoru zvočnega filma je Dave celo patentiral izboljšavo za tonsko snemanje. Tudi njun Popaj in njegovo dekle Oliva sta se rodila že davnega 1933. leta. Dave in Max sta bila edina, ki sta zmogla vsaj do začetka 2. svetovne vojne kolikor toliko uspešno konkurirati veliko bolj agresivnemu, poslovno uspešnejšemu očetu Miki Miške Waltu Disneyu. »Gulliverjeva potovanja« sta posnela 1939, spodbudil pa ju je velikanski uspeh Disney-eve Sneguljčice iz 1937 (prva barvna celovečerna risanka). Prvi del znane Svvifftove mladinske povesti predstavlja Gulliveija med Li- Iiputanci. torej človeškega velikana med čisto majčkenimi človečki. Flei- scherja sta izbrala ta motiv, da bi predstavila galerijo novih, nadvse zabavnih likov. Gulliver ima težko nalogo, da spravi s poti kraljestvi Malega Kralja Liliputancev in temu sovražnega kralja Bomba in tako omogoči srečo princesi GIory in princu Davidu. Televizija si pridržuje vse pravice do morebitnih sprememb programa! sreda, I. februarja O 20.05 TVLJ Uradna veraiga argentinski barvni film (1985) Po dolgotrajnem obdobju nosilne vojaške diktature v Argentini, so ljudje končno lahko zaživeli civilno svobodo. V domovino so se pričeli vračati begunci, tisti, ki so bili prisiljeni h kulturnemu molku, so lahko znova spregovorili. Med njimi tudi Luis Pu-enzo, ki je po vojaškem puču leta 1976 zapustil argentinsko kinematografijo, leta 1984 pa se je vanjo vrnil in pričel snemati pretresljiv film o posledicah vojaške vladavine — Uradno verzijo. Luis Punezo pravi, da je bila v času diktature Argentina razdeljena na žrtve in krvnike, danes pa vedo, da so bili isti ljudje oboje hkrati. Eno najbolj krutih, nečloveških dejanj v času vojaške diktature je bilo izginjanje oseb, idejnih nasprotnikov. Ljudje so izginjali v skrivnostnih okoliščinah kot žrtve skrivnih, dobro organiziranih odredov. Za tiste, ki jih je mlelo uradno, javno kolesje nasilja, je še bilo nekaj možnosti, da se izve kaj o njihovi usodi, tisti pa, ki so bili žrtve odredov, so izginjali brez sledu. Rezultat so tisoči nepojasnjeno izginulih, za katerimi svojci še danes poizvedujejo brez večjega uspeha. To ;e ena izmed najbolj bridkih travm današnje Argentine. Režija: Luis Puenzo Igrajo: Hektor Erterio, Norma Oleandru), Chcla Ruiz... četrtek, 2. februarja O 22.00 TVLJ Vlak v snegu jugoslovanski barvni film (1976) Leta 1963 je dobil hrvaški režiser Mate Relja za film Nevama pot v Benetkah posebno nagrado za mladinski film. In vendar je moral na naslednji film čakati kar 13 let. Leta 1976 je znova segel po priljubljeni mladinski literaturi. Tokrat je za izhodišče izbral pred 40 leti napisan Lovrakov roman Vlak v snegu. Učenci na učiteljevo pobudo organizirajo na šoli nekakšno samoupravno zadrugo. Ko se z vlakom vračajo iz Zagreba, tja jih na obisk povabi založnik mladinske revije, se znajdejo v snežnem metežu. Vse zaplete, ki nastanejo zaradi ujme, premagajo brez pomoči odraslih. Ob vseh napetostih je v pripovedi dovolj prostora tudi za otroške igrivosti in humanost, ki je všeč tako mladim kot starejšim gledalcem. Prodiranje v vesolje Profesor Dušan Petrač je višji znanstveni sodelavec Jel Propulsion Laboratorv na tehnološkem inštitutu v Pasa-dani v ZDA. Kot fizik, specializiran za razmere, ki vladajo v vesolju (ekstremno nizke temperature, breztežnost), opravlja temeljne in uporabne raziskave predvsem za potrebe civilne vesoljske agencije NASA. Že od leta 1973 nepo- sredno sodeluje pri poskusih v breztežnostnem laboratoriju, pri poskusih z raketami, vesoljskim taksijem in umetnimi sateliti. Je prvi kandidat slovenskega rodu za polet v vesolje. Raziskuje predvsem nestandardne probleme, ki jih znanosti in tehniki postavlja človekovo prodiranje v vesoljski prostor. Odlikoval se je pri razvijanju sistema za hlajenje infrardečih detektorjev s tekočim helijem piri temperaturi le nekaj stopinj Kelvina. Agenciji NASA je dokazat, da je njeno hlajenje napačno in sam predlagal rešitev, ki je preprečila neuspeh okoli 200 milijonov dolarjev vrednega satelita. Raziskuje in načrtuje tudi opremo in postopke za uporabo v breztežnostnih razmerah, usposobi! pa se je tudi za kan-didata-znanstvenega spremljevalca za polet z vesoljskim taksijem. Tej možnosti se seveda ni odpovedal, saj je bil ob enem takih poletov že rezerva. Polet v vesolje bi bil zanj nagrada za izredno pomembno znanstveno delo. ki ga je opravil na »trdnih tleh«. Povzeto po knjigi S. Sitarja Sto slovenskih znanstvenikov. Fizik Dušan Petrač se je rodil na današnji dan leta 1932 v Kropi. V ljubljanskem Eksperimentalnem gledališču Glej bosta konec tedna dve retrospektivni predstavi, ki sta nastali v produkciji EG Glej. . V soboto. 28. januarja, ob osmih zvečer, bo na sporedu predstava Stroj Hamlet (Hcincr Mullcr). v kateri nastopajo Matjaž Tribušon. Vesna Jev- Priporočamo za branje: Drago Jančar TRI IGRE (Dedalus pedlec, Klementov padec. Zalezujoč Godeta) Ko prebiram drame Draga Jančarja. skoraj takoj pozabim, da gre za drame. Osebje dovolj malo in njihova govorica je dovolj tipično prirejena, da je te tri igre mogoče brati tako tekoče kot dobro prozo. Za knjigo dram je to neobičajna prednost. Osnova Jančarjeve dramatike je razmišljujoči posameznik intelektualno humanističnega videza. V Dedalu-su je to arhitekt, v Klementovem padcu pa filozof in planinec. Glavni junak je obdan od nekakšnih žensk, vendar je vseeno ali so te ženske hudobe, tako kot v Dedalusu. kjer glavnega junaka obkrožata paznica in zapornica. ali pa izrazito mila bitja, kakršni sta obe študentki v - Klementovem padcu. Razmišljujočcmu junaku je potrebno dodati ženskega antipoda, da mu predstavlja dušo. V luknje med razglabljanji je najboljše postaviti žensko. ki jih š čustvenostjo in'občutljivostjo zapolni. Bolj kot Jančarjevi junaki razmišljajo. manj so pripravljeni kaj ukreniti. Razmišljanje je vedno znova razlog, da sc z njimi kaj dogodi. Junaki imajo mnogo idej in prebliskov, do kakšnih zaključkov se pa ne dokopljejo. Usoda misli sama namesto njih in jih muči. ker se sami česa posebnega ne spomnijo. Ne zato. ker Jančar ne bi znal misliti: pač pa zato. ker je zelo previden in zelo neodločen. Ravno njegova simpatična neodločnost pa je tisto, kar ustreza našemu času. Živimo v družbi. ki se skrajno težko odloči za karkoli in ki je razvila vrsto mehanizmov, ki ljudem omogočajo, da odločitve sprejemajo nekako kolektivno in zelo počasi. Odločnost je dandanes ne samo redka, je nezaželena. Družba Hamletov pač potrebuje Hamlete, zdaj bolj zdaj manj tragične. Jančar se izredno spretno seli v preteklost. vedno toliko, da je že v zgodovini. vendar še vedno blizu sedanjosti. Čas, ki ga prikazuje, nikakor ni več v direktni zvezi s sedanjostjo, obenem je pa tako blizu, da v njem ne moremo videti zgolj metafore za sedanjost. Preteklost oblikuje tako spretno. da dobi neko psevdohistoričnost. zanimivo, vendar nebolečo in prijetno zmerno aktualno. Arhitekt iz petdesetih let je toliko oddaljen od svojega lastnega časa. da tudi z našim nima kdo ve kaj skupnega. Klement, planinec in filozof, je tako nekaj vzvišenega, da bi lahko padel v prepad že v prvem dejanju, saj •kaj drugega od njega tako ali tako ne moremo pričakovati. Brezčasnost tudi odvzame plastičnost ustanovam zaprtega tipa. Pri Jan- čarju najdemo zapore, ki niso zapori, norišnice, ki niso norišnice, udbovce, ki niso udbovci, ženske, ki so intelektualni pripomočki, in junake, ki vneto razlagajo, da so junaki in jim to kdo-vezakaj še verjamemo. Jančar nadaljuje Dominika Smoleta in Primoža Kozaka - seveda veliko bolj premišljeno. Tudi kot pesnik je izrazito nadarjenejši in pri tem sc nadarjenost spreminja v bleščečo spretnost. Jasno je. da ne more ubežati prelepi klasicistični maniri svojega časa. tisti isti tako žlahtni in cenjeni maniri, ki jo je sam najbolje oblikoval. FRANČEK RUDOLF Gledališče Mušičev«! Gospa ministrica v MGL Konec naslednjega tedna, v četrtek, 2. februarja, pa spet vsi v Mestno gledališče ljubljansko. Tam bodo kof 5. premiero v letošnji sezoni uprizorili menda najboljšo komedijo Branislava Nušiča »Gospa ministrica«. V njej se Nušič duhovito in hkrati bridko ponorčuje iz vrtoglavih posledic pretirane ambicioznosti, ki so nam tudi v našem današnjem vsakdanu še kako dobro znane. In ob vedno večji pomembnosti takih imen, kot so Raisa Gorbačova, Barbara Bush, bo veijet-no zanimivo videti, kaj se zgodi, če pri nas kaki gospe ministrici stopi slava preveč v glavo. Predstavo, ki bo hkrati počastila tudi 50. obletnico Nušičeve smrti, režira Miran Hercog, dramaturg je Jure Gantar, sceno in kostume je oblikovala Eka Vogelnik, glasbo je napisal Gregor Strniša, gib oblikuje Tanja Zgonc, lektorja sta Majda Križaj in za angleščino Philip Burt, prevod pa je oskrbel Milan Jesih. V naslovni vlogi bo nastopila Nika Juvan-Kalan, ob tej pa še velika večina igralskega ansambla MGL: Silvij Božič, Violeta Tomič, Srečo Špik, Evgen Car, Marko Simčič, Nada Bav-dež, Marjana Klanšek-Jaklič, Franc Markovčič. Janez Eržen. Tomaž Pipan, Maja Boh, Milan Kalan, Slavko Strnad. Maja Šugman, Majda Grbac, Nadja Strajnar, Julija Guštin, Ivan Jezernik. Jože Mraz, Saša Miklavc. Jože Lončina. ILGIVV9|«GIUIV«a nikar. Tanja Zgonc. Mateja Bučar. Brane Potočan in Sinja Ožbolt. V nedeljo. 29. novembra, ob desetih zvečer, pa bo na ogled Apokalipsa Stanka Majcna. Igrajo Brane Grubar. Milan Štcfc. Marinka Štern. Pavle Ravnohrib. Uroš Maček. Damjana Černe in Srečo Špik. Obe predstavi je režiral Matjaž Zupančič. Top Hit Game v Ljubljani V KUD France Prešeren v ljubljanskem Trnovem bo v soboto. 28. januarja. od osmih zvečer naprej, na sporedu gledališka predstava Top Hit Game v izvedbi Podjetja za proizvodnjo fikcije. Premiera Hrestača v Mariboru V soboto, 28., in*, v nedeljo, 29. januarja, obakrat ob sedmih zvečer, bosta v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru prvi dve predstavi baleta Hrestač. O delu P. I. Čajkovskega smo že pisali v prejšnji številki Petkovega tedna, zato naj tokrat le ponovimo, kdo vse je pripravil mariborsko uprizoritev. Režiser in koreograf je bil Waczlaw Orlikowsky, dirigenta sta bila Samo Hubad in Boris Švara, sceno in kostume si je zamislila Vlasta Hegedušič, koncertni mojster je bil Mirko Petrač, zborovodja Branko Rajšter. Asistenti koreografa so bili Maja Srbljenovič-Turcu, Marin Turcu in Vasile Solomon. Veliki Kikiriki v Veleniu V mali dvorani doma kulture Titovo Velenje bo v soboto. 28. januarja, ob'desetih dopoldne in. popoldne ob treh nastopil lutkar Nace Simončič s predstavo Veliki Kikiriki. To je igra o dedku in babici, ki se malo važita. malo igrata, pa o putki. petelinčku in požrešni lisici. Primerna je za otroke med četrtim in osmim letom starosti. Nema Irke, tokrat Zrečah V večnamenski dvorani zreškega hotela Dobrava bo v ponedeljek. 30. 29. januar Janez Krstnik Novak Pevec in violinist Ni znano, kje se je Janez Krstnik Novak glasbeno šolal in kompozicijsko izobrazil, čeprav rezultati njegovega ustvarjanja dokazujejo, da je odlično obvladal svoje delo. Vse do odkritja Novakove uglasbitve nekaterih prizorov iz Linhartovega dela Veseli dan ali Matiček se ženi leta 1952 v hiši v Gradišču, ki je nekoč pripadala skladatelju, so Novaka viri omenjali le kot avtorja kantate Krains Emp-fmdungen (1800). Kantata se sicer ni ohranila, sodeč po libretu pa je izrazito domoljubna, polna vdanosti vladajoči cesarski hiši. Sklepamo, da je bila komponirana v zgodnjem klasicističnem stilu. Odkritje tako dolgo založene partiture je to domnevno ne samo potrdilo, ampak obogatilo slovensko kulturo vsaj z dveh vidikov: izpopolnilo je naše vedenje o literarnih prizadevanjih slovenskega preporodnega kroga in hkrati bistveno pri- ko so gostovanja tujih operi-stov s prikazovanjem komičnih opernih zvrsti — opere buffe, singspiela in opera co-mique — že utrdila sodobne stilne nazore. Novak je bil po poklicu sicer uradnik, a kljub temu povsem predan glasbeni muzi — glasbeni diletant v pozitivnem pomenu besede. Povzeto po knjigi A. Rijavca Slovenska glasbena dela. Janez Krstnik Novak se je rodil sredi 50-ih let 18. stoletja, umrl pa je na današnji dan leta 1833 v Ljubljani. V___________J spevalo k zvočni podobi klasicizma na naših tleh v času. januaija. ob sedmih zvečer, na spore-du komedija z naslovom Nema frke. Nastopila bosta zagrebška igralca Martin Sanger (Dudek) in Smiljka Bencet. Glasbeni dogodki Recital Marine Horak V mali dvorani Cankarjevega doma bo v sredo, 1. februarja, ob pol osmih zvečer, klavirski recital Marine Horak. Umetnica bo predstavila dela F. Shuberta, J. Matičiča, M. Lipovška in E. Griega. Marina Horak je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa je odšla na izpopolnjevanje v tujino. Kar deset let je živela v Londonu, kjer je delala kot pedagoginja in pianistka. zdaj pa prebiva v Miinchnu. Že na začetku svoje glasbene kariere je dobila več nagrad in ta priznanja so ji odprla pot na koncertne odre v skoraj vseh evropskih deželah, gostovala pa je tudi na Daljnjem vzhodu, v Avstraliji in Novi Zelandiji. Marina Horak se sicer posveča pedagoškemu delu in pripravlja mednarodne Seminarje. kljub temu pa ostaja koncertiranje njena glavna dejavnost. Razen v domovini bo nastopila letos še na Norveškem. v Švici. Franciji. Nemčiji, Veliki Britaniji, v Avstriji in Italiji. Klasike v Mariberu V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru bo v Četrtek, 2. februarja, ob pol osmih zvečer, koncert Komornega orkestra SNG Maribor. Solista bosta Yfrah Neaman, ki bo zaigral na violino in kitarist Darko Petrinjak. Na sporedu bodo skladbe, ki so jih napisali H. Purcell, R. de Visee, M. Berkeley in N. Paganini. • Riceardo Zadra v Novi Gorici V kulturnem domu v Novi Gorici bo v ponedeljek, 30. januarja, ob pol štirih popoldne, koncert italijanskega pianista Riccarda Zadra. Glasbenik pa bo nastopil tudi istega dne zvečer, in sicer ob osmih v knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu. Riccardo Zadra se je rodil 1961. leta v Bolzanu, kjer je z odliko in častno diplomo končal študij klavirja pri profesorici Lvdiji Conter. Kasneje se je izpopolnjeval pri znamenitih klavirskih pedagogih, med njimi [e bil tudi profesor Carlo Zecchi. Doslej je samostojno in kot solist koncertiral z različnimi orkestri v vseh pomembnejših italijanskih kulturnih centrih, snemal pa je tudi za številne radijske in televizijske hiše. Dela tudi kot pedagog na bolzanskem konservatoriju C. Monteverdi. Pianist je že v svojih mladostnih letih osvajal prva mesta na italijanskih pianističnih tekmovanjih v Tarantu. Rimu, v Firenzah. v La Spezii. pa tudi v tujini: v Innsbrucku in v Leobnu. Leta 1984 je osvojil najvišje priznanje na mednarodnem tekmovanju v Bolzanu. lani se je udeležil mednarodnega tekmovanja v Sydneyju, kjer je bil drugi, prejel pa je tudi tri posebne nagrade: nagrado občinstva za najboljšega pianista, nagrado strokovne žirije za najboljšo interpretacijo avstralske glasbe in še nagrado orkestra in žirije za najboljšo izvedbo klavirskega koncerta. Riccardo Zadra se bo v Novi Gorici in v Tolminu predstavil s skladbami, ki so jih ustvarili Liszt. Ravel, Busoni in Stravinski. Trnova: KOB in Demolitian Ge^up V zloglasnih prostorih KUD France Prešeren v Ljubljani bosta v naslednjem tednu dva rok koncerta. V petek. 27. januarja, ob devetih zvečer, bodo zagodli Demolition Group, v četrtek. 2. februarja, prav tako ob devetih zvečer, pa bosta v Trnovem gostovala dunajska rockerja. ki nastopata pod imenom KOB. Koncert v KUD France Prešeren so pripravili ŠKUC Art rock. CIDM in seveda delavci trnovskega društva. i,§ubečwra: Marijan Smade Vzadružnem domu v Ljubečni bo v petek. 27. januarja, ob petih popoldne. nastopil slovenski muzikant Marijan Smode. Razen tega, da bo pel in pihal poslušalkam na dušu. bo tokrat Smode predstavil tudi svojo novo kaseto. Prireditve O naravni in kulturni dediščini V kongresni dvorani hotela Radin v Radencih bo v petek. 27. januarja. ob petih popoldne, predavanje etnologa dr. Janeza Bogataja. Govoril bo o narvni in kulturni dediščini in o spominkih v Pomurju. Pieter ttiolstein v Modemi galeriji V ljubljanski Moderni galeriji bo ob tam postavljeni razstavi z naslovom Pomen risbe v torek. 31. januarja, ob šestih popoldne, tudi predavanje. Govoril bo eden izmed razstavljalcev. nizozemski umetnik Pieter Holstein. Somrakov in Astdrefašev Nori orkester V' soboto. 28. januarja, ob enajstih dopoldne, bo v okviru otroške matineje v Cankarjevem domu na ogled predstave Nori orkester avtoijev Igorja Somraka in Jožeta Andrejaša. Zgodba je taka: nori dirigent sestavlja orkester in zato povabi prijatelja kavboja. Ker pa kavboj ne zmore igrati vseh glasbil, prosi za pomoč pri igranju otroke. Nori orkester bo igral v okrogli dvorani Cankarjevega doma. Murska Sobota: e političnem pluralnemu V galeriji Miška Kranjca v Murski Soboti bo v petek. 27. januarja, ob šestih zvečer, javna tribuna o političnem pluralizmu. Zadevo je pripravila Književna mladina Murska Sobota, na tribuni pa bodo sodelovali Dimitrij Rupel, Franc Tomšič;, Janez Janša. Geza Bačič, pa tudi predstavniki Slovenske kmečke zveze. Alpinista o gadralnem padalstvu V kulturnem domu KUD Zarja v celjskih Trnovljah bo v petek. 27. januarja, ob šestih zvečer, predavanja dveh alpinistov - Sandija Marinčiča in Vlaste Kunaver. Svoje pripovedovanje o alpinistični odpravi na Trisul v Himalaji, o spustu s Himalaje z jadralnimi padali in o jadralnem padalstvu nasploh bosta obogatila z diapozitivi. s filmom (Super 8) in z video filmi. Za tiste, ki alpinizem in jadralno padalstvo bolj slabo poznajo: Vlasta Kunaver je tudi svetovna prvakinja med ženskami, saj ima višinski rekord v spustu z jadralnim padalom. Doktor družbenopolitičnih znanosti Konjicah bo v petek. 27 januarja, ob sedmin zvečer, literarni večer. Gost bo pisatelj Toae Partljič, ki bo predstavil svoja knjižna, gledalška in filmska dela. Artemida, ki ima svoje domovanje -- Artemidinem dvoru v Slovenskih Dr. Zdravko Mlinar sodi med začetnike sociološkega študija v Sloveniji, bil pa je tudi prvi predsednik Društva sociologov Slovenije. Dal je pobudo za združitev študija sociologije, političnih znanosti in novinarstva, kot prvi v Jugoslaviji je uvedel predmet sociologija lokalnih skupnosti, zasnoval in predaval pa je ruralno sociologijo in razvoj jugoslovanske družbe. Kot predsednik Jugoslovanskega sociološkega združenja je aktivira! in vsebinsko razširil delovanje te organizacije. Hkrati deluje kot koordinator Sekcije za družbeni razvoj. V Mednarodnem sociološkem združenju ISA je deloval kot podpredsednik Raziskovalnega komiteja za socialno ekologijo. Na svetovnih kongresih ISA v Torontu, Uppsali, Ciudad Mešiču in Nevv Delhiju pa tudi sicer je vsebinsko zasnoval ter organiziral in vodil številna soci- pro- storske sociologije, družbenega razvoja ter vlogo in razvoj družbenih znanosti, še posebej socilogije. V sociološko teorijo je vnesel izvirne koncepte, npr. kolektivni potencial, tangencialno koalicijo ter podal svoj vzorec družbenega razvoja. Njegova »razvojna logika družbenih sistemov« (soavtor) je bita sprejeta kot izhodišče za vrsto aplikacij v mednarodnem merilu. otoška posvetovanja. Proučuje predvsem Keramična fleimnsses iff §.@šte§g?isf V Mayerjevi viii v Šoštanju bo od ponedeljka, 30. januarja, do nedelje, 5. februarja, keramična delavnica. Mentorica bo Dubravka Urban, prireditev pa je pripravila Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Številke in žrike v Regsšid Siestami V Kristalni dvorani zdravilišča v Rogaški Slatini bo v soboto, 28. januarja, ob osmih zvečer, javna finalna oddaja Televizije Zagreb z naslovom Številke in črke (Brojke i slova). Borov® gostihrenie V Bodoncih na Goričkem bo v nedeljo. 29. januarja, od jutranjih ur naprej, prireditev z imenom Borovo gostiivanje. To je star prekmurski predpustni običaj, ko nevesto poročijo z borom iz bližnjega gozda. Kilio v ICrass|53l V kranjskem mladinskem kulturnem centru Carnium bo v petek, 27., in v soboto, 28. januarja, filmski maraton. Na ogled bodo filmi, v katerih je bil glavni junak Roman Polanski — kot režiser, scenarist, ali pa celo igralec. Povzelo po Zborniku SAZU ob 50-lcinici (Ljubljana, 1988). Dr. Zdravko Mlinar se js rodil na današnji dan leta 1933 v Žireh. Petkov program sc bo začel ob štirih popoldne, ko bo najprej na sporedu film Nož v vodi, ob petnajstih do šestih zvečer bo na ogled Ples vampirjev, ob osmih zvečer pa šc film Rose-marvjin otrok. Petkov spored se bo končal s projekcijo Macbetha. Ta film bodo zavrteli ob četrt na enajst ponoči. V soboto bo ob dveh na sporedu Kitajska četrt, ob četrt na pet popoldne Podnajemnik, ob pol sedmih zvečer pa si bodo ljubitelji filmov Romana Polanskega lahko ogledali Tesso - čisto žensko. Ob pol devetih zvečer bodo na sporedu Pirati, petnajst minut do polnoči pa še Polanskega zadnji film z naslovom Ponorel. Seveda gre v Camiumu za video maraton in klasične filmske projekcije. Premiere v idssu V ljubljanskem otroškem kinu Mojca bo v petek, 27. januarja, ob pol štirih popoldne in ob pol osmih zvečer premiera ameriškega pravljičnega filma z naslovom Princesa nevesta. Prvi dan novega kinotečnega tedna bo na sporedu francosko-itabjanski film iz leta 1966 Moški preveč, ki je nastal po romanu Jeana-Pierra Cha-broia. Pripoveduje o upornih partizanih, ki napadejo in osvobodijo dvanajst na smrt obsojenih tovarišev, mednje pa je zašel še trinajsti — Mou-chartf. Nihče ne ve, Če je miroljuben in nekateri mu grozijo, drugi ga branijo, vendar pa bo usodo doživljal obenem s skupino, sodeloval v spopadih, v umiku upornikov pred nemškim obročem... Sobota bo namenjena miadim gledalcem, saj bo na sporedu ameriški film Pomladi življenja, posnet leta 1946, ki je prejel dva oskaija - za barvno fotografijo in scenografijo. Igrajo Gregory Pečk, Jane Wyman, Claude Jarman ml... Je prisrčen film o divji naravi in življenju v njej, življenju med živalmi in med njimi, o dečku Jodyju in njegovem srnjačku Slaku, f rpli©ii|@ bedi piisiifo niMefisikw@! In z veselim srcem ga nosi s sabo, kamor boš šel in... To ni Cankar. Še posnemanje Cankarja ni. Je spakovanje. AGRFT V, akademija, ki v slovenski kulturni svet vsako leto katapultira določeno število »kadrov« (kajti na šoli se gojijo kadri), ki naj z ognjem in mečem (ampak to je le neustrezna metafora), s krvjo in znojem (to je socrealistična metafora), brez užitka zase (to je asketsko navodilo tistih, ki ne marajo niti sami sebe) stopajo po tem trnovem, izprijenem... svetu, in mu prižigajo lučke upanja. Skratka: naj igrajo, režirajo, in dramat-izirajo (ali mogoče — iurgirajo?). Da bi to čimbolje znali in umcli, se morajo pridno učiti. Za popisovanje mukotrpnega, trudapolnega in vsekakor blagodejnega študijskega procesa je vsa petkova priloga prekratka. Zato bomo ometli samo zgornji dve pedi zamašenega dimnika. Študentje omenjene organizacije morajo vsak semester pokazati, kako so napredovali. Pripravijo semestrske produkcije AGRFT V. Letošnje produkcije so se iztekle sredi tega tedna. Prvi letnik je svoje talente pokazal z improvizacijami in variacijami, drugi letnik s Cankarjevim Jakobom Rudo, prvi del tretjega s Shakespearovim Hamletom, drugi del pa z Romeom in Julijo istega gospoda dramatika, del Četrtega je uprizoril Sartrovo dramo Za zaprtimi vrati, 'drugi del pa Kroetzovo Moško stvar. Samo četrtemu letniku je podeljen privilegij, da lahko svoje predstave pripravi na pravem odru, v pravem gledališču: Sartre v okrogli dvorani CD. Kroetz v Gleju. Vsi nižji letniki morajo svoje Hamlete in Jakobe stisniti v majčkene, zadušljive in neznosne učilnice klavstrofobično majhne AGRFTV. Mogoče je takšna vzgoja pravih umetnikov: učenec igre, režije ali dramaturgije se mora pripraviti na najslabše. najhujše, najrevnejše, da bo potem sposoben delati veličastne stvaritve. ki bodo narodu v ponos in slavo, in dotok Prešernovih nagrajencev. Mogoče pa bomo spet uvedli partizansko gledališče, kjer sta dovolj zanos in predanost višji stvari - oder je štor, kulise bukve, scenski efekti dež in grom. šepetalka pa sedi na smrekovi veji. (Se na robu dvajsetega stoletja v širjavah slovenskega kulturnega prostora n c bi dalo najti gledališča, ki bi bilo pripravljeno skleniti pogodbo z AGRFTV, da hi imeli vsi študentje človeške razmere vsaj za svoje praktično delo? Ali pa je tudi ta šola bolj spakovanje.) DANICA PETROVIČ 31* iemgssr J@že Sllvsiik Flour, uran in okolje lože Slivnik se je s svojimi dosežki v kemiji žlahtnih plinov uvrstil med vrhunske raziskovalce lega področja v svetu. Slovensko fluorokemijo je dvignil na najvišjo mednarodno raven in se zlasti odlikoval na področju fluoriranja viso-koradioaktivnih snovi. V tehnologiji predelav uranove rude v začetnem delu jedrskega gorilnega ciklusa je prvi na svetu razvil postopek izluže-vanja brez odpadnih voda. Skrb za okolje je bila enakovredna sestavina njegovega znanstvenega dela že v času, ko se je sodobna ekološka zavest šele rojevala. Leta 1972 so ob rudniku urana v Žirovskem vrhu postavili pod njegovim vodstvom polindustrijsko napravo. s katero je slovenski skupini uspelo, kar se je drugim zelo utopično: razvili so izvirni postopek za predelavo rude ob kroženju tehnološke vode v zaprtem krogu. Recikliranje je bilo potrebno zaradi varstva okolja. Osem zahodno-nemških univerz je Slivnika povabilo predavat o teh dosežkih, njegovo tehnologijo pa so pričeli uporabljati tudi drugod po svetu. Danes deluje v sklopu, rudnika urana Ži-rovski vrh modema tovarna za predelavo uranove rude do »rumene pogače«. Povzeto po knjigi S. Sitarja Sto slovenskih znanstvenikov. Kemik Jože Slivnik se je rodil na današnji dan leta 1930 v Radovljici, 2. februarja leta 1983 pa se je v Kliničnem centru v Ljubljani odločil za skrajni korak. ljubezni med njima, ki jo mora končati boj za golo preživetje... Film pa seveda ni namenjen samo mladim, ampak tudi njihovim staršem., ki so ea, številni med njimi, zagotovo že videli, vendar si gaje vredno ponovno ogledati. Tudi to nedeljo bo v kinoteki (tako kot prejšnjo) glavni igralec pravzaprav letalo znamke boeing. Tokrat bo na vrsti film Brodolomci iz boeinga 727, v katerem igrajo Jack Lemmon, James Štev/art, Brenda Vaccaro, Joseph Cotlen, Olivia de Havilland... Privatno letalo z gosti in z umetniškimi zakladi zadene v naprave za črpanje olja in pristane pod vodo, na pesku. Začne se histerija, reševanje. Gostujoči zvezdniki nastopajo v filmu, v katerem nimajo kaj početi. Prvi dan počitnic ljubljanskih in okoliških šolarjev, ponedeljek, bo v kinoteki prinesel Stana in Olia, Charleja Chaplina, Bustera Keatona. Film Trideset let smeha iz leta 1962 in je pravzaprav zbirka nemih komičnih filmov, ne najbolj zabavnih, vendar je zgodovinsko pomembno delo, kopije pa so kakovostne. Za torek je pripravljen najprej ameriški film iz leta 1954 Mi nismo angeli, v katerem so zaigrali Hu«sphrey Bo-garl, Peter Ustinov, Aldo Ray, Joan Bennet... Pripoveduje o treh kaznjencih, Iti so pobegnili.s Hudičevega otoka. Albert nesi s seboj v košari prijateljico, strupeno kačo. Skrijejo se v hiši neuspešnega trgovca, ki trepeta pred obiskom lastnika in njegovega nečaka. Ubežniki, ki so ga nameravali najprej okrasti, mu pomagajo________ V torek ob 22. uri bo na sporedu italijansko-francoski film iz leta 1963 Rogepag, omnibus s štirimi zgodbami: prvi je naslov Devištvo, drugi Kmečki piščanec, tretji Novi svet in zadnji Skuta. Tudi za sredo sta pripravljena dva filma. Prvi bo Ponosni opornik iz leta 1958, posnet v ZDA, v katerem igrajo Ailan Ladd, Olivia de Havilland, Da-, vid Ladd. Pripoveduje o času po ameriški državljanski vojni, ko se južnjak potika po severnih državah in išče zdravnika, ki bi mu ozdravil nemega siria. Zaljubi se v kmetico, sinu pa se nenadoma spet vrne glas. Vse se zgodi, kot pričakuje gledalec. Drugi bo film iz leta 1927 Dolge hlače, prav tako posnet v ZDA. Zgodba: Fant z dežele preživlja hude trenutke v mestu, ki ga ni vajen. Zadnji v tem kinotečnem tednu bo PgjBBUSK Mmšl Stalinovi vnučki Prvi slovenski partijec je pred dnevi dejal, da je Jugoslavija preprosto lahko le demokratična skupnost — socialistična in samoupravna — ali pa je ne bo. Tako je sevemoslovanski šef partije brez okraskov povedal, da bo Slovenija le ena republik avnojske Jugoslavije, in nikoli le na transilvanski način oblikovana provinca nove Romunije; po možnosti še pod duhovno perutničko kakšnega novega Velikega vodje. Tako je Milan Kučan, če sem ga prav razumel, povedal tudi tole: četudi so Stalina že davno zabetonirali pod kremeljski zid, pa pri nas ne le da njegovi učenci in apostoli po duhu še žive — imajo že tudi svoje otroke. Da ne bo prehudo, pustimo tiste stare staliniste iz 1948. leta — spreobrnjene in nespreobmjene — tokrat pri miru. Lotimo se tistih, ki jih danes imenujemo »ncostalinistc« — to pašo tisti, ki menijo, da je za Jugoslavijo rešitev ena sama partija, močna in edino zveličavna, ki si brezprizivno jemlje oblast, in ki edina pozna vse zapovedi — te so napisane na ploščah novega Mojzesa — in gorje, kdor jih prekrši. Taka partija naj bi takoj narediia veliki red, ki bi z ljudmi naredil približno tisto, kar je nekoč veliki biblijski vesoljni potop — ostali bodo le pravoverni. Za take sorte socializem pa Slovenci nismo, vsaj v veliki večini ne. In zakaj ta »v veliki večini«? Zato, ker imamo tudi na Kranjskem svojih zagovornikov Velike partije za izvoz. V času priznanja političnega pluralizma so sc malce potuhnili in čakajo na svojo priložnost. Znano pa je, da se mora človek bati tistih psov, ki ne lajajo, se pravi potuh. Če sc še malo pomudimo pri Kučanu. Pravi, da nas Slovencev nima nihče pravice naganjati iz države; če bo sila, bomo spokali sami. Dodal bi, da to ne velja le za Slovence, ampak za vse, ki v Sloveniji živijo, pa tudi za vse Jugoslovane, ki se po noven ne želijo imenovati Novoromuni. Če je Slovenija, res tržno naravnana, predlagam tole: vsi. ki so za socializem in pluralizem (ne boste verjeli, toda to gre res skupaj), lahko ostanemo skupaj in smo Še naprej Jugoslavija. Skrite malikovalce Velike partije in Velikega vodje pa lahko s Kranjskega izvozimo na tržišča, kjer jih bodo znali pametno uporabiti. In ko bodo »vsi Stalinovi vnučki lepo na kupčki.« se lahko zaradi mene imenujejo tudi SR (Samostojna Rdeča) Slovenija. Le na svoje naj sredo, pa dobro naj sc imajo. PRIMOŽ KALIŠNIK ameriški film Dama s kamelijami iz leta 1936 z Greto Garbo in Robertom Tavlorjem v glavnih vlogah. Lahkoživa dama in ljubiteljica petičnega barona se zaljubi v mladeniča, ki jo že dolgo obožuje, vendar njegov oče od nje zahteva, naj se tej lju*pezni odpove ... Razstave LJUBLJANA: Koncertni atelje DSS — Sabfra Hajdarevič, razstavišče Cicero ČGP*Delo - Peter Adamič, Bežigrajska galerija — Silvia Are Popovič, galerija Kompas — Peter Ma-zev, galerija Slovenijales—trgovina — Milan Jenko, galerija Lerota — Bojan Kovačič, galerija KUD France Prešeren — Iztok Osojnik, Dušan Pirih-Ha p, galerija Krka - Gorazd Satler, Mestna knjižnica — razstava ob slovenskem kulturnem prazniku, Pionirska knjižnica — razstava Svetloba, slika, sporočilo Ančka Gošnik-Go- dec, Pub lik arijsko delo delavcev Pionirske knjižnice. Mestno gledališče ljubljansko — 2. februarja ob 18. uri bo otvoritev razstave Brigite Požegar-Muiej, galerija Equma — Jože Barši, Mirko Bratuša, Roman Makse, Marjetica Potrč, Lujo Vodopivec, Dušan Zidar, galerija Vodnikova domačija — Rudi Simčič, galerija Feniks — Ivan Picelj, Slovenski etnografski muzej — razstava Risani zapisi, galerija Lek- — Ema Ham, Mestna galerija — Olaf Globačmk, Mala galerija — Sergej Kapus, sejna dvorana Mestnega sveta ZS Ljubljana — Karmen Goričar, Modema galerija — razstava Pomen risbe, KI C Križanke France Ahčin (umetnik razstavljene eksponate podarja mestu Ljubljana), Cankarjev dom — razstava Odšli kave in zamisli (fotografije). 1. februar BŠesž Arni« Neoromantični realizem Arnič je bil sprva pod vplivom Brucknerja in ruske peterice, sčasoma pa izoblikoval svoj izraz, ki bi ga lahko imenovali neoromantični realizem: »Nekje sem bral, da je glasba abstrakten pojav. Sam sem povsem drugačnega mišljenja. Na glasbo gledam kot na enega najmočnejših izrazov človeških čustev. Glasba je tista vrednota, ki človeka plemeniti, zato tudi ne more biti abstraktna. Človeku mora dati doživetja, ne sme se naslanjati zgolj na razvoj muzikalnih principov. Če bi razumel glasbo kot abstrakten pojem, bi negiral čustva. Vsa moja čustva in občutja pa se oblikujejo na domači grudi. Le tako nastane lasten izraz, svojstven glasbeni jezik, ki ga je mogoče ustvariti le v stiku z domačo zemljo,« torej je Arničev cilj realistična pro-gramatika, ki izvira iz ljudskih pripovedk, podob slovenske gorske narave in neposredne angažiranosti umetnika glede na okolje, v katerem živi. Zato je glasbena oblika pri njem bolj ali manj svobodna, saj bi ga sicer vezala v izrazu. Je melodično razpreden in se razpleta v izrazitih gradacijah, harmonsko bogat, ljubi drzne formulacije, tematsko pa je soroden Bravničarju. Povzeto po knjigi A,- Rijavca Slovenska glasbena dela. Skladatelj Blaž Arnič se je rodil 3 /. januarja l. 1901 v Lučah v Zgornji Savinjski dolini, umrl pa je na današnji dan l. 1970 v Ljubljani. V J MARIBOR: Umetnostna galerija — razstava Likovno življenje v Mariboru 1945 — 1955. Fotosalon — Fabri-zio Resca (fotografije), galerija Ars — Druga grafična mapa. galerija Meblo — Slavko Toplak, galerija LM — Mersad Berber, Pokrajinski arhiv — razstava Vloga generala Maistra v prevratnih dogodkih na Štajerskem CELJE: Muzej revolucije — Srečko Šo benie ILIRSKA BISTRICA: galerija Ba-ladur — Jože Ciuha KOPER: galeriji Loža in Meduza — Ivan Seijak-Čopič KRANJ: Mestna hiša - razstava Gradovi na območju Kranja LAŠKO: razstavišče Laški dvorec — 27. januarja ob 17. uri bo otvoritev razstave Simona Seraeca MURSKA SOBOTA: galerija KC Miško Kranjec — Mebrned Zaimovič NOVO MESTO: tovarna Krka (poslovni prostori) — Edvard Starc PIRAN: Mestna galerija — 28. januarja bo otvoritev razstave Pavleta Zamarja-Zappe RADENCI: hotel Radin - Hua (Jing ROGAŠKA SLATINA: razstavni paviljon zdravilišča — Miodrag Na-gorai TITOVO VELENJE: razstava Slika na papirju (didaktične zbirke — razstavlja enaindvajset avtoijev) ŠKOFJA LOKA: galerija Ivana Groharja — Boris Zsplatil f &ms v maskah Tenis top klub iz Mengša prireja skupaj s športnim centrom Fittop začetne in nadaljevalne teniške tečaje vsak dan od ponedeljka do petka (med počitnicami). Termin za nov tečaj je od 30. t. m. do 3. februarja. Prijave v recepciji športnega centra Fittop in po telefonu 737-324. Tečaj je brezplačen! 6. februarja (ob 8. uri) bodo začeli tudi šolo tenisa. Vse prijavljene bodo poprej preskusili in potem oblikovali kakovostne in starostne skupine. V stroške šolanja oziroma treningov bodo vračunali vse funkcionalne stroške, razen teniške dvorane, ki jo daje športni center Fittop brezplačno. Prijave prav tako v recepciji športnega centra Fittop in po telefonu (061) 737-324. 4. in 5. februaija bo odprto prvenstvo dvojic-rekreativcev (v maskah). Druge informacije po telefonu (061) 737-324. BABIČINI KUHARSKI gfesmig Sedma Rekreacijske prireditve v feferssarfss V koledarju prireditev odbora za množične tekaške prireditve Smučarske zveze Slovenije so za mesec februar naslednje prireditve: 5.2. — rezervni termin, 5. 2. — Po lovskih smučinah za memorial Rada Pehačka, 12. 2. — 14. Trnovski smučarski maraton, 12. 2. - Interski Fono Camia v Fomi Avoltri (Alpe — Adria Loppet), 18. 2. — smučarski tek Golf 89, 19. 2. — tek treh dežel, 19. 2. - tek Livaija, 26. 2. — Bohinjski tek, 26. 2. — memorial 26 zmrznjenih partizanov v Mrkopolju. m&m križanke, humor wmm Mlečna koša Polij 1/4 litra kaše z vrelo vodo, jo splakni nato še z mtzlo in odcedi; stresi jo v lonec in prilij 1/2 litra tople vode. Ko se je kaša 10 minut kuhala, ji prilij 1 liter toplega mleka, osoli in kuhaj še 15 minut. Ko streseš kašo v skledo, jo potresi po vrhu prav malo s cimetom in sladkorjem ter z nastrgano čokolado ali pa jo polij z razgretim surovim maslom. Ako imaš zadosti mleka, kuhaj kašo na samem mleku, ker je tako okusnejša in redilnejša. Pri kuhi upoštevaj tudi to, da ni vsaka kaša enaka, temveč da popije nekatera več mokrote kot druga. Medica vabi ras Čemšeniške pianino Planinsko društvo Ljubljana matica pripravlja v soboto, 28. januarja, izlet na Čemše niško planino. Odhod iz Ljubljane bo ob 8. uri z avtobusom do Trojan: Za v nedeljo, 29. januarja, pa so v društvu pripravili zimski pohod na Kriško goro. Odhod bo ob 7.45 z avtobusom do Golnika. V ponedeljek, 30. januarja, ob petih popoldne, bo v dvorani Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani (Mi--klošičeva 24) planinski večer. Kazali bodo diapozitive. Izief s konien Konjeniški klub Kranj, svoje pro->■ store ima v nekdanji stari opekarni v Bobovku. vabi k učenju jahanja, rekreacijskemu in turističnemu jahanju z izleti po bližnji in daljni okolici. Prijave vsak dan od 14. ure naprej. Zdravju aaprafi Planinsko društvo Polzela vabi na Goro Oljko pod geslom »Zdravju naproti«. Izlet bo v nedeljo. 29. t. m., izhodišče pa je železniška postaja Šoštanj (ob 8.30. po prihodu vlaka iz Celja). H. 0. SLOVENSKI RAZGLEDNIKI f@HM& in Ana nad Belo krajina Bela krajina je s severne in zahodne strani obdana s hribi, ki sežejo ponekod čez tisoč metrov. Na njih vrhovih in pobočjih se kar vrstijo razgledniki: Suhorje, Svetica in Jugorje, Lokvica in Brezova reber, Sv. Lovrenc in Mirna gora (1047 m), Sv. Jurij, Naklo, Rožič vrh, Mavrlen, Doblička gora, Tanča gora/Rodine, Sv. Peter, Cirnik, Sv. Fabijan__Vsa ta razgledišča so v glavnem sredi vinogradov in sadovnjakov, med zidanicami in vikendi. Danes smo izbrali Rodine nad Tančo goro (ne gre jih zamenjati z vasjo Rodine, ki leži malo bolj severno, nad železniško postajo Sela pri Otovcu). Nad cesto, ki se vije mimo Dragatu-ša, iz Črnomlja v Vinico, se na zahodnem robu Bele krajine dviga kar mogočna in gozdnata Poljanska gora s svojimi enakomerno visokimi vrhovi, visokimi nekaj nad 800 metrov. Pod to goro in malo nad cesto je po vrta častem in deloma peščenem in deloma ilovnatem pobočju raztresena vas Tanča gora in nad njo ne visok (253 m) holm ki se imenuje ali Rodine ali pa kar Sv. Tomaž. Gotska cerkev je zanimiva in urejena, ne hrani pa kaj posebnega. Poseben pa je razgled, ki naprednost Skladatelj in pianist Pavel Sivic je eden zadnjih slovenskih glasbenih enciklopedistov, vsestransko izobraženih razumnikov, ki se vsaj v dveh točkah povezuje s svojimi francoskimi kolegi izpred dveh stoletij — s svojim racionalizmom in naprednostjo. Nekoč je izjavil: »Mislim, da se morajo pri vsakem ustvarjalcu odražati novosti, ki jih tok časa vnaša v umetnost. Če je genialen, jih sam pomaga odkrivati v prepričljivi obliki. Če pa je le povprečno talentiran, se mora z njimi vsaj po svojih najboljših močeh spoprijeti. S tem mislim na skladateljevo vest, se pravi, na poštenost, ki ne dopušča slepega posnemanja vzorov, pač pa narekuje tenak posluh za novosti in poskus vživljanja vanje.« Kamor sežemo, vedno najdemo bio — in bibliografska dejstva, ki podpirajo in pričajo o prej omenjenih značilnostih: široka glasbena iti neglasbena izobrazba, ki ga ob študiju germanistike, klavirja, dirigiranja in kompozicije vodi na študij v Prago, nato pa skoraj 50-letno razdajanje, ki ga ne more prekiniti niti nemško niti italijansko vojno ujetništvo. Povzeto po knjigi A. Rijevca Slovenska glasbena dela. Pavel Šivic se je rodil na današnji dan leta 1908 v Radovljici. se širi po dobršnem delu Bele krajine, tja do Črnomlja in Kanižarice, na Dragatuš, Veliko Bukovje in Plešvico nad Adlešiči, pa tudi na domala skrit in vijugast tok Lahinje in njenih pritokov, ki vto izpod Poljanske gore. Vas je slikovita: hiše. zidanice in vikendi stoje na stopnjah, ki se kakor stopnice dvigajo ena nad drugo tja gor do zgornje ceste, ki vodi čez Poljansko goro v Stari trg ob Kolpi in Pred-grad. Tam na vrhu, malo nad cesto, stoji na še lepšem razgledišču (343 m) cerkvica sv. Ane. Nad njo pa bukove in kostanjeve hoste ter grmičasti stelj-niki. Zapišite si: jeseni je treba sem, ko so kostanji in gobe in ko grozdje zori. Lepše, če ne kar čudovito pa je na pomlad, ko Tanča gora s svojimi Rodinami vred cvete in cvete! Se in še! Najprej češnje in višnje, pa jablane, hruške in breskve. Tudi orehov ni malo, da o trti niti ne govorimo. Pokličite po telefonu (na primer gostilno, 068-57-309), da ne boste hodili na te Rodine pred cvetjem ali pa že po njem. Kake posebne gostilne (razen v Dragatušu pri Štefaniču) tam ni. a ne bo težko kogarkoli prepričati, da vam bo ponudil kozarček domačega za pokušino. Dobro rdeče vino je tu doma, saj ima za »podlago« celo vrsto grozdja: kraljevino, belico, španjolo, zeleniko, lipovko, kozje zizke. baho-rico, portugalko, žametno črnino in modro frankinjo. Skoraj prevelik in prepisan izbor! DRAGO KRALJ Mettedna V Logatec Rimski Longaticum je nastal v časih, ko so bili naši kraji še zelo redko naseljeni. Ob stari cesti Emona — Aquilea so postavili poštno in pre-nočevalno postajo', ki je počasi, v dolgih stoletjih, ki so sledila, prerasla v trg. današnji Logatec. V bližini Longaticuma je takrat potekala zidana obrambna linija proti barbarom. Od 6. stoletja dalje so se ob tej najpomembnejši povezavi naših krajev z Italijo naseljevali tudi Slovani, ki so staro rimsko ime poslovenili. Sicer pa ima Logatec še nekaj imen, ki so jih uporabljali v srednjem veku; Loeach, Logatz, Logatsch in Logacz. V 10. in 11. stoletju je logaško ozemlje pripadalo oglejskim patriarhom, pozneje pa so se kot zakupniki gospostva Logatec zvrstile najrazličnejše plemiške rodbine. Z razvojem trgovine je imelo vaško naselje ob prometni cesti vedno večji pomen. Glavna dejavnost, prevozništvo in tovorništvo, je prinašalo dober zaslužek, predvsem zakupniku gospostva. V trgu je kmalu zraslo večje poslopje, imenovano »uradna hiša«, dom plemiških gospodarjev.To je logaški grad. ki stoji še danes. Prvotna »uradna hiša« je z menjavanjem lastnikov spreminjala tudi zunanjo in notranjo podobo. Upravitelji logaškega gospostva, lastniki gradu in posestev, ki so večkrat preveč obremenili kmete z davki, pa v gradu niso imeli vedno mirnega sna. Kmetje so se nekajkrat pritožili, ker gospoda ni upoštevala dajatev, zapisanih v starih urbarjih. Ker pritožb niso upoštevali, so se nekajkrat uprli, leta 15 15 pa so se udeležili vseslovenskega kmečkega punta, za kar so še 1527. plačevali »'puntarski pfenig« kot kazen za upor. Poleg večnih sporov s fevdalno gospodo so nad kmete prihajale še druge nadloge. V 15. in 16. stoletju so Turki večkrat napadli Logatec, pogosto so razsajale bolezni, veliko škode pa so napravili požari. Največji požar je bil leta 1876, ko je zgorelo 64 stanovanjskih hiš in 112 gospodarskih poslopij. Še so dobre gostilne Pri treh kostcanfih Gostilničarji so v starem Logatcu dobro živeli. Prevozniki so bili dobri * in stalni gostje. Gostilna Pri treh kostanjih je še iz tistih časov. Ker pa je v zadnjih letih vse manj gostov, se je sedanji lastnik Duško Kajtez odločil prepustiti gostilno mlajšim, podjetnejšim ljudem. Zaradi menjave lastnika bo gostilna naslednjih dvajset dni zaprta, v tem času pa bodo predelali in obnovili prostore. V prenovljeni gostilni bo nova in pestrejša ponudba, ki bo prav gotovo spet privabila goste. Od starega bo ostalo le še ime: Pri treh kostanjih. Ko so leta 1855 zgradili južno železnico. je bilo nenadoma precej manj zaslužka s prevozništvom. Prebivalci so se začeli ukvarjati s poljedelstvom živinorejo in sadjarstvom, za dodaten zaslužek pa so še vedno po malem tovorili blago, predvsem v Idrijo. V drugi polovici 19. stoletja so začeli nastajati lesni industrijski obrati, ki še danes poganjajo kolesje logaškega razvoja. V. Z. Logatec v 17. stoletju 3. februar Mira Danilova Gledališka igralka in pedagoginja Mira Danilova (rojena Cerar) je začela nastopali že pred 1. svetovno vojno. Kariero je nadaljevala v Danilovem Malem gledališču in bila članica ljubljanske Drame od leta 1918 do upokojitve leta 1952. Šolala se je i’ gledališki šoli Združenja gledalskih igralcev v Ljubljani in na dunajski glasbeni in gledališki akademiji. Sprva je igrala otroške, mladostne in sentimentalne vloge, po vrnitvi z Dunaja pa je postala najbolj prvinska in eruptivna interpretinja karakternih vlog. Za njen razvoj so pomembni tedaj vodilni režiserji C. Debevec, B. Kreft in B. Gavella. Pod njihovim vodstvom je dosegla vrh v 2. desetletju obdobja med obema vojnana. Gavella je opozori! na njeno nadarjenost za komedijo, pod njegovim vodstvom je izoblikovala Violo (Shakespeare, Kar hočete), uvedel pa jo je tudi v Krležcvo dramatiko. (vloga Melite v’ Ledi in Lavre iz dela v V agoniji). V Debevčevi režiji je uspela v psihološko poglobljenih likih Cankarjevih, Zupančičevih. Schillerjevih, Shakespearovih in dram Dostojevskega. V Kreftovi režiji je ustvarila podobo Svete Ivane v istoimenski Shawovi drami, ki velja za enega njenih najvidnejših doseiko. Posvečala se je tudi pedagoškemu delu na AGRFT v Ljubljani, kjer je bila sprva honorarna predavateljica, nato pa izredna profesorica. Za umetniško in pedagoško delo je dvakrat prejela Prešernovo nagrado (1948 in 1955) in Borštnikov prstan (1973). Povzeto po 2. kr.jigi Enciklope-dije Slovenije. Mira Danilova se je rodila 3. junija leta 1899 v Ljubljani, kjer je tudi umrla na današnji dan leta 1979. gLfuhlicsncz Januarja so ob sobotah od 7. do 19. ure odprte naslednje trgovine z živili: Center: Mercator. Trg MDB 1. Emona. Ilirska 4 in Mercator. Puharjeva 3 (od 7. do 21. ure). Šiška: Loka, SP Komandanta Staneta 5. Emona. Dravlje. Mercator, Celovška 104, Mercator. Celovška 30 a. Šentvid: Emona. Prušnikova 89, Mercator, Vižmarska pot. Vič: Mercator, SP Riharjeva. Mercator. SP Vrbovci, Žito, Tržaška 90. Rudnik: Mercator-Sadje zelenjava. Dolenjska 78. Bežigrad: Mercator. Pribinova 5. Mercator, Tomačevo 12. Emona. Savsko naselje. Emona, Vodovodna, Nama. Ruski car. Moste: Mercator, SP Fužine. Mercator, SP Zaloška 87, Emona. Štepanjsko naselje, Emona. Nove Jarše. Polje: Mercator. SP Vevče, Mercator. SP Za-dobrovska 29. Medvode: Loka. SP Preska. Nedeljske dežurne trgovine: Od 7.30 do 11.30 so odprte: Mercator, Miklošičeva 7 (Savica). Emona. Titova 25. Delikatesa, Titova 28, Kiosk M-ŠZ, Zaloška je odprt od 12. do 16. ure. Albin Štih. Jezero 43. Podpeč-Preserje (sobota od 7. do 13. ure, nedelja od 11. do 16. ure). Imaš-Imam. Celovška 61 (od 9. do 12. ure). Loka pri Mengšu, mini market (od 8. do 12. ure). Bonboniera (Celovška 117 in v Kliničnem centru) od 12. do 16. ure. Trgovina Fortis na Hošiminhovi 9 je v soboto odprta od 7. do 12. ure in od 14. do 22. ure. v nedeljo od 9. do 12. ure. Blagovnica: Januaija je dežurna blagovnica Cenfromerkur od 8. do 19- ure. Cvetličarne: V soboto so odprte: od 6. do 20. ure Orhideja v prehodu Nebotičnika, od 7. do 20. ure Cvetlica na Titovi 3, od 6. do 16. ure Mirta v Kliničnem centru, od 6.30 do 19. ure Sanoflora, Tugomerjeva 2 in od 9. do 16. ure Spominčica na Zaloški 2. Vesna, Prušnikova, od 7. do 15. ure in Lokvanj, BS3, Reboljeva 7 (do 13. ure). V nedeljo so od 8. do 12. ure odprte cvetličarna Orhideja v prehodu Nebotičnika in Androtič na Miklošičevi 34, od 13. do 16. ure cvetličarna Mirta v Kliničnem centru in Spominčica na Zaloški 2 in Lokvanj. BS3, Reboljeva 7 (od 9. do 12. ure). Zdravstvo: Nujna ambulantno-medicinska pomoč v Ljubljani za odrasle deluje neprekinjeno v Urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice). Nujna zdravniška pomoč na domu, tel: 323-060. Zobozdravstvo: Nujna zobozdravstvena pomoč ponoči, ob nedeljah in praznikih je v prostorih novega ZD Center. Metelkova 9. vsak dan od 19. do 23. ure. ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 23. ure. Lekarna: Vsak .dan je nepretrgoma dežurna Centralna lekarna na Prešernovem trgu 5. Bančne storitve: V soboto do 19. ure in v nedeljo od 8. do 11. ure je odprta Mestna hranilnica v Čopovi 3. Popravilo osebnih avtomobilov: AMZ Slovenije, Titova 138. tel: 987, vsak dan od 7. do 20. ure (vlečna služba in intervencijska pomoč). Informacije o prevoznosti cest tel. 341-341 (od .5. do 21. ure). Celjje Trgovine: V mesecu januarju je v Celju dežurna samopostrežna Soča v Stanetovi ulici. Odprla je vsak dan od 7.30 do 20. ure, razen ob nedeljah, ko namesto nje dežurajo druge prodajalne. Tako od 7. do 11. ure mesnica v Linhartovi ulici, prodajalna Štručka in stojnica na tržnici. Med 13. do 15. uro je ob nedeljah odprt še kiosk ob bolnišnici. Zdravstveni dom: Dežurna služba je v celjskem zdravstvenem domu urejena neprekinjeno. Od 8. do 18. ure dežura ob nedeljah tudi zobozdravstvo. Koper Trgovine: V soboto so do 18. ure odprte samopostrežne trgovine Emone-Jestvine na Titovem trgu in v Olmu in Nanosa Preskrbe za garažami Slavnika v Semedeli. Do 18. ure odprti tudi prodajalna kruha in mlečnih izdelkov na tržnici in prodajalna sadja in zelenjave — Jagoda - v Kidričevi ulici. Zasebna trgovina z živili v Santorijevi ulici pri porodnišnici v soboto dela do 20. ure. v nedeljo pa od 9. do 16. ure. Pošta: Poštni center ob avtobusni in železniški postaji v soboto dela do 19. ure. s tem da blagajno pošte zaprejo uro prej. \ nedeljo pošta dela od 9. do 11. ure. Banka: Bančne storitve v soboto do 18. ure opravljajo v poslovalnici SB Koper v Kidričevi ulici. SCrssitf Trgovine: Ob sobotah so do 17. ure odprte — v Kranju: pri Pctrčku, pri nebotičniku, Storžič. Planina center. Britof. Labore. Preddvor. Kočna na Jezerskem. Grintovec, Cerklje, Jesenice. Tržič in Kranjska Gora. Emonin market v Stražišču je vsako drugo soboto odprt tudi popoldne. Ob nedeljah od 7. do 11. ure Delikatesa Kranj, v Zvirčah pri Tržiču pa zasebna trgovina Mavrič od 9. do 12. ure. Lekarna: Ob sobotah do 13. ure, po tej uri izdaja zdravila na recept dežurna ekipa lekarne Kranj, do ponedeljka zjutraj. Zdravstvo: Do 13. ure ob sobotah rentgen, laboratorij in ambulanta otroškega dispanzerja. Urgentna ambulanta ima stalno zdravniško ekipo. V zobni ambulanti poliklinike Kranj dežurajo ob sobotah do večera. Maribor Stalni dežurni trgovini: Tima-MM market. Gosposka 21 in Tima-OCM, Partizanska 29, od 7. do 21. ure. Sobotne dežurne: Tima-OCM, Proletarskih brigad 23, od 7. do 19. ure, Tima-OCM. Ljubljanska cesta 7. do 15. ure, Tima-OCM, Partizanska 29 od 7. do 21. ure, Tima-OCM, Svit. Glavni trg od 8. do 20. ure, Tima-MM Market. Gosposka 21. od 7. do 21. ure. Nedelja: Tima-OCM. Ljubljanska od 11. do 15. ure. Tima-OCM, Partizanska 29 od 8. do 11. ure. Tima MM, Ljubljanska - (bolnišnica), od 11. do 15. ure. Tima TMI Košaki, Vodnikov trg od 7. do 11. ure. ABC Pomurka. Ruška 97 od 7. do 11. ure. ABC Pomurka, Vodnikov trg od 7. do 11. ure, ABC Pomurka. Slivnica, od 7. do. 11. ure, ABC Pomurka Sladki Vrh. od 7. do 11. ure. Lekarna: Glavni trg (tel. 27-934) dežura do ponedeljka zjutraj. Vlečna služba: Avtovleka Trčak. Meljski hrib 25. tel. 211-319, neprekinjeno. AMZS na Ptujski cesti 40 v Mariboru (tel. 987). Kiosk Dela: V nedeljo je odprt na Partizanski cesti od 8. do 20. ure. Cvetličarne: V soboto od 11. do 18. ure in v nedeljo od 9. do 11. ure dežura cvetličarna Zala, Trg revolucije 4. Novo mesto Trgovine: Novo mesto: Emona Dolenjka mar- _ ket, Ragovska cesta (sobota do 19. ure), Mercator Standard, Glavni trg (nedelja od 8. do 19. ure), Šentjernej: Emona Dolenjka market (sobota do 19. ure), Dolenjske Toplice: Mercator Standard prodajalna Rog (sobota do 19. ure), Žužemberk: Mercator KZ Krka - samopostrežba (sobota do 19. ure). Straža: Emona Dolenjka — market (sobota do 19. ure). Banke: Jugobanka, Komandanta Staneta (sobota od 7.30 do 11.30). Beograjska banka. Glavni trg (sobota od 7. do 10.30), Ljubljanska banka. Kettejev drevored, Trdinova cesta in Cesta herojev (sobota od 7. do 12. ure). Lekarna: Komandanta Staneta (sobota do 13. ure), dežura v soboto in nedeljo ves dan. Cvetličarna: Tina Badovinac, Glavni trg 14 (sobota do 13. ure in nedelja dežurstvo od 8. do 19. ure. telefon: 26-943). GG — Glavni trg 1 (sobota do 19. ure). Pošta: Sobota od 7. do 13. ure, nedelj? od 9. dp 11. ure. Zdravstveni dom: Stalno dežurstvo, telefon 23-880. Reševalna postaja, tel: 94. j&urske Sebofds Trgovina: Dežurna samopostrežna trgovina Dom na Lendavski cesti je odprta v soboto od 6.30 do 17. ure. v nedeljo pa od 7. do 11. ure. Zdravstveni dom: Nepretrgoma imajo dežurno ekipo, v soboto dela tudi dežurni ptroški zdravnik v otroškem dispanzerju. zobozdravnik dežura tudi v nedeljo. Lekarna: Za vse Pomurje je neprekinjeno odprta osrednja lekarna na Kocljevi ulici v Murski Soboti. lasevj® Trgovine: V soboto popoldan je v Trbovljah dežurna trgovina Valandovp v Ulici Sallaumi-nes. v Zagorju pa trgovina Živa. Trgovina Jane Draško v Orehovici pri Izlakah je odprta v soboto od 10. do 19. ure. v nedeljo pa od 10. do 14. ure. Trgovina Kržišnik na Kolodvorski v Zagorju je odprta ob sobotah in nedeljah od 8. do 12. ure. Minimarket Čosič na Vrcskovem v Trbovljah je odprt v soboto od 9. do 18., v nedeljo pa od 9. do 12. ure. Trgovina na Dobovcu je odprta v soboto od 9. do 17., v nedeljo pa od 8. do 11. ure. Zdravstvene ustanove: Ves konec tedna lahko najdete zdiavstveno pomoč v vseh treh zdravstvenih domovih, trboveljski otroški bolnišnici in trboveljski lekarni. 26.1.1989 SOLATA KORENJE ČEBULA KROMPIR RADIČ JAJCA JABOLKA GROZDJE POMA- RANČE LIMONE M ili JUfuji/ilfrTii) JB— LJUBLJANA 6000-9000 3000-4500 1000-3000 1500-3000 18000-32000 450-800 2000-3000 2500-3000 7000-7500 8170 Na tržnicah cene določajo branjevke same. zato so dokaj različne. Pre-cejšnje razlike pa so tudi. če primerjamo. po koliko prodajajo sadje in zele-njavo v posameznih krajih. MARIBOR 5000-9000 3000 1800-2000 1800-2000 15000 700-850 800-2400 2500-3000 7500 6700 CELJE 7000-1X« 2000 1700-2000 2500 10000-15000 500-SG0 1200-3000 2500-3000 8000 8000 MURSKA SOBOTA 6900-7000 1500-2500 1500-2000 1300-1500 - 500 1880-3000 2500-2800 6300-7000 6400-8000 NOVA GORICA 7700-10000 2500 1400 2530 - 680 2000-2800 2800 7940 7030 NOVO MESTO 6000 2500 1800 1600 - 650 2300 2500 5000-7000 8000 Prilogo ureja Niko Lapajne KOPER 8000-16000 3000-6000 2000-4000 2000-3000 12000-14000 800-1000 1500-2000 7700 9050