štev. 59
TRST, v torek 28. februvarja 1911
Te&aj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
Ml eb aedeljah In praznikih ob 5-, eb paaadelJUh ak 0. ijntra|. PeBamične itev. se prodajajo po 3 nv6. (« stot) v saaogik tobakarnah ▼ Trsta in okolici, Gorici. Krug«, Si. Petru, Postojni, Seiani, Nabreiini, St. Lnogi, Tolmina, Ajdov-itini, Dornbergu iid. Zastarela tteT. p« 6 btL (10 atoi.). OQLA81 8E RAČUNAJO NA MILIMETRI ▼ Hrokoati 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi p• • ac. mm, •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih UTflior p« 20 st. mm. Za oglase ▼ tekstu Usta do 5 Trst 30 K, vsaka nad a lj na vrsta K 2. Mali oglaai po 4 stok beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprare .Edinosti". — Plačuje se izkljnfcno le upravi „Edinosti - PlaCIjlvo )■ atoZijiva a Trstu.
SPINOST
Glasilo političnega druitM „Kdinost* za Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
aa eelo leto 24 k, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
fofthe brea dopoelane naročnine, se nprava ne ozira, ■•reialaa aa aeteljeka letanje „kdnrobti" staae: sa
Mio l.u Krm S-SO, a* pel Uta Kron HO.
Tri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranka-
vaaa pisma aa aa sprejenuja la rekoflil ss M vrafiaja Naročnino, oglase in reklamacijo je potikati na upravo lista
UREDNIŠTVO: aHoa Glerjlo Galatti 18 (Naredal deta) Izdajatelj is odgovorni uradnik &TEFA.N GODINA. Lastnik konsorcg lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga s omejenim poroštvom t Trstu,
- Giorgio Galatti fttev. 18. == Poitao-hraaUaKM ralaa It 941-652. TELEFOH St 11-57.
BRZOJflUNE UE5TI.
Bosanski deželni zbor.
SARAJEVO 27. Deželni zbor je nadaljeval proračunsko razpravo. Potem ko Je govorilo več govornikov, je bila debata •dgodjena na jutri.
Avdijence.
BUDIMPEŠTA 27. (Ogr. biro). Cesaj je delil danes ob 10. uri predpoludne splošne avdijence. Ob eni Mri popoludne je vsprejel vladar v posebni avdijeftci pri dvoru akreditiranega siamskega odposlanca v Berolinu. Odposlanec je izročil svoje poverilno pismo.
Srbska skupščina.
BELIGRAD 27. Vlada je predložila skupščini zakonski načrt o proračunskem provizoriju za mesec marec.
Demisija srbskega vojnega ministra.
BELIGRAD 27. — Vojni minister Goj-taović je podal danes demisijo.
BELIGRAD 27. Predpoludne poluradno Mzglašen^ demisija vojnega ministra Goj-kovića je bila opoludne zopet preklicana. V političnih krogih se govori, da je tadementi pripisati dejstvu, da bo ministerstvo šele popoludne sklepalo o odstopu vojnega mi-■ istra.
50. rojstni dan bolgarskega carja.
KOBURG 27. Bolgarski car Ferdinand je s spremstvom dospel semkaj. Včeraj ob t. uri zjutraj je bila v rak vi katoliške terkve maša zadušnica za roditelje bolgarskega carja Ferdinanda. Potem je bila v katoliški cerkvi slovesna maša, na kateri je bil car, častniški zbor in oblastnije. Povodom 50-letnice rojstnega dne je magistrat ■esta Koburg izročil carju čestitko.
Odstop francoskega ministerstva.
PARIZ 27. Demisija Briandovega kabi-»eta je oficijelno razglašena. — Ćleni kabi-leta so se sestali ob 2. uri popoludne na posvetovanje, ki je trajalo eno uro. Nato je ■linisterski predsednik Briand predložil predsedniku Fallieresu ostavko kabineta, ki je bila vsprejeta.
Parni k se potopil. Mnogo ljudi utonilo.
CARIGRAD 27. Parnik „Hurriet", ki s« je potopil severno od Gedde, je vozil 800 oseb, to je, 600 romarjev, 180 vojakov ki 20 potnikov L razreda. Večina potnikov Je utonila.
Kuga.
KVANGČENSU 26. V zadnjih 24 urah je umrlo tukaj za kugo 75 oseb. Dovažanje blaga iz vasi je prepovedano. Trgovina počiva popolnoma. Določeno je, da se bodo vsaki teden sestali na posvetovanje ruski, japonski in kitajski zdravniki.
Berolin 27. Državni zbor je nadaljeval drugo čitanje vojaškega proračuna.
Pariz 27. Danes se je ob ogromni udeležbi vršil pogreb vojnega ministra generala Bruna. Popreba so se udeležili predsednik Fallieres, ministri in diplomatični ^bor. Ministerski predsednik Briand je imel žalobni govor. Truplo so potem pre-. peljali na kolodvor.
Rim 27. Umrl je senator general Dom. Primerano.
Petrograd 27. V paviljonu drsališča pri Simeonovem mostu, kjer je prenočilo 30 delavcev, se je prevrgla svetilka, vsled •esar je nastal ogenj. Petnajst oseb je zgorelo.
Plenarna seja avstrijske delegacije.
BUDIMPEŠTA 27. Seja je bila otvor-jeaa ob 11*30 dopoludne. Zbornica je prešla takoj na dnevni red in vsprejela proračun skupnega finančnega ministerstva. Nato je bil vsprejet proračun skupnega najvišega računskega dvora. Sledila je razprava o bo-aaaskem kreditu.
Del. Fon je otvoril razpravo. Delegat Tresić-Pavičić je predlagal resolucijo, glasom katere naj skupno finančno ministerstvo takoj stori potrebne korake, da skapno z bosansko-hercegovskim deželnim zborom izvede revizijo ustave in določi, na kak način naj bo ta deželni zbor zastopan ▼ delegacijah. Izrazil je željo, naj bo Mdi Bosna deležna vseh skupnih •arinskih dohodkov. Pritoževal se je, da služijo vse železnice v Bosni edino-le ogrskim interesom. Tendenca madjarizacije se uveljavlja povsod in govornik se boji, da pušča avstrijska vlada Madjarom svobodno roko proti dozdevnim koncesijam. Kar se liče trializma, ki bi zelo mnogo koristil v utrjenje habsburške monarhije, so kajpada sovražniki te ideje sedaj močneji, nego nje pristaši. Toda ni je sile, ki bi zamogla za
večne čase preprečiti združitev jugoslovanskih dežel.
Govornik Je omenil izvajanja dr.a Kra-mafa o vedenju Srbov v bosanskem deželnem zboru in rekel, da ga je izjava Srbov najneprijetneje presenetila. Velika veČina hrvatskega naroda vidi v Srbih brate. Cehi se zelo motijo, če menijo, da bi trializem oviral njihova politična stremljenja. Nemci niso tako naivni, da bi dali moč iz rok. Čehi pa nimajo povoda bati se trializma, kar bi Srbi in Hrvatje v trialističnem državnem ozemlju povspeševali slovanske interese.
Del. Gol se je obširno bavil z vprašanjem zgodovinskih pravnih zahtev Ogrske na Bosno in Hercegovino. Govornik se strinja s tem, da se to vprašanje ne razvije prezgodaj, vendar ne sme to vprašanje najti Avstrije popolnoma nepripravljene.
Seja je bila nato prekinjena do 3. ure popoludne. Ko je zopet pričela seja je povzel besedo del. S e 1 i g e r in naglašal, da I zastopajo socijalni demokratje temeljito stališče, naj se stvari Bosne in Hercegovine ne urejujejo v delegacijah, marveč v bosanskem deželnem zboru. Očital je vladi, da ' ne izpolnjuje svojih dolžnosti na polju socijalne zakonodaje.
Govornik je rekel, da bo možno ko-nečno ureditev državno-pravnega vprašanja Bosne in Hercegovine rešiti le s popolno preuredbo ustave monarhije.
Del. Oberleithner se je pritoževal o zatiranju Nemcev v Bosni in Hercegovini, ter zahteval od finančnega ministra, da se mora zavzeti za to nemštvo.
Del. knez Schwarzenberg je predlagal resolucijo, naj vlada »študira" vprašanje, kako bi se dalo ustavo za Bosno in Hercegovino tako predelati, da bi Bosna in Hercegovina sodelovali tudi pri upravljanju skupnih zadev.
Nato je bila seja odgodjena na jutri.
Vojni odsek.
BUDIMPEŠTA 27. — V današnji seji vojnega odseka se je razpravljalo o nujnem predlogu kršč. socijalcev glede razdelitve dobav za vojno mornarico. Sprejeta je bila resolucija, s katero se vojno upravo poživlja, da ne sme naročiti na Ogrskem več vojnega materijala, nego kolikor to spada, na ogrsko državno polovico na podlagi kvote.
Seja je bila na to zaključena.
Ogrska delegacija.
BUDIMPEŠTA 27. Ogrska delegacija je pričela na današnji seji razpravo o mornari čnem proračunu.
Proračun je bil sprejet v podlago podrobni razpravi. ___ _
Po pasivni rezistenci.
Piše dr. Otokar Rybtf.
Na zadnjem shodu pol. društva „Edinost" sem konštatiral, da je danes, v dobi splošne volilne pravice, veliko nevarneje govoriti resnico svojim volilcem, nego najvišim mogočnikom v državi, in da mora imeti veliko več poguma tisti, ki hoče k javnosti odkritosrčno govoriti, nego tisti, ki pod zaščito imunitete bodi tudi z najsuro-vejšimi psovkami napada ministre, ali celo krono.
Komaj je minolo od tega mojega izreka štirinajst dni in že sem moral resničnost istega okusiti na svoji lastni koži. Moj prvi govor v pododseku za službeno gra-gmatiko in dotična resolucija glede pasivne rezistence uradnikov v Trstu sta izzvala take napade na mojo osebo, kakor da sem zagrešil najgnusnejše izdajstvo na svojem narodu. Podtikali so mi najpodlejše namene, a najblaža graja je bila, da moj nastop ni bil oportun.
Baviti se hočem le s tem zadnjem očitanjem, ker bi le sebe samega ponižal, ako bi hotel tudi le z eno samo besedo odgovoriti na prvo sumničenje.
Kdor zahteva od poslanca, naj uravnava svoje postopanje po ozirih na oportunost, na primernost, ali jasneje rečeno: po ozirih na koristi, ki bi jih mogel nastop donesti v vsakem pojedinem slučaju, ta mora najprej jasno in nedvomno odgovoriti na vprašanje: komu na korist naj uravnava svoje postopanje? Ali se ima poslanec ozirati na svoje koristi, ali pa na koristi svojih volilcev, oz. koristi javnosti ? V dvojnem oziru je namreč oportunizem možen : oportunizem za stvar, to je oportunizem v izberi sredstev v dosego resničnih koristi za javnost, ali pa oportunizem za lastno osebo, to je: ozir na lastno popularnost.
Na vprašanje, ali se ima poslanec ozirati na javno korist ali pa na lastno priljubljenost, se bode v teoriji odgovor gotovo glasil, da ima poslanec brez pomisleka
žrtvovati tudi svojo popularnost, če s glasno, da je torej moglo zanjo glasovati svojim nastopom koristi stvari sami. V pet poslancev-uradnikov in tudi zastop-praksi seveda so ravno najglasnejši radi- nik socijalne demokracije. To glasovanje je kalci mnogokrat največi oportunisti v sla- menda najbolji dokaz, da so vsi smatrali bem pomenu te besede. Iz strahu, da izgu- resolucijo za primerno takratnemu položaju, bijo popularnost, hujskajo in kričijo naprej,! Kar se pa ni dalo javno povedati, to akoravno so v svojem srcu prepričani, da sva drugi dan — v sredo — dr. Pitacco in s tem škodujejo interesom, ki bi jih morali jaz z vso odkritosrčnostjo razložila na se-zastopati in pospeševati. Taki politiki pa stanku uradniških zaupnikov. Najino poro-takoj presedlavajo s svojim prepričanjem, čilo je prepričalo vse, tako, da bi bili ako se jim zdi, da se je mnenje velike mase vstavljenje rezistence sklenili še tisti večer, začelo gibati v drugi smćri.	Ida niso zastopniki železničarjev izjavili, da
Kako sera imel jaz postopati v kon- ne morejo privoliti brez posvetovanja s kretnem slučaju ? Ali sem se imel res udati člani svojih organizacij, ozirom na oportunost, to je: ozirom na j Vseh razlogov, ki smo jih navedli, ne lastno popularnost?	morem tu ponavljati, ker velik del sploh ne
To bi bilo za-me prav lahko in tudi spada v javnost; dva glavna pa lahko zelć prijetno. Kak aplavz bi bil jaz žel na priobčim, ker se je povsod govorilo o njima zadnjem shodu uradnikov v gledališču Ros- v poslanskih in uradniških krogih. V prvi setti, ako bi bil izjavil, da je pasivna re- vrsti so povdarjali namreč od več strani, da zistenca edino sredstvo, ki more uradnike sredstvo, ki se ga poslužujejo uradniki, ne dovesti do cilja, in ako bi jim bil v radi- škoduje toliko vladi kolikor občinstvu in da kalnih frazah obljubil, da bodo tudi poslanci je jako nevarno razburjati davkoplačevalce, njihov upor z vsemi močmi podpirali! Ali ko bodo na vse zadnje morali vendar-le bi ne bilo za-me prav komodno, če bi bil davkoplačevalci plačevati one više stroške, v takem smislu sestavljeno resolucijo stavil ki jih bo zahtevalo povišanje uradniških v prej omenjenem pododseku?	; plač. Neki poslanec na Danaju je kar očito
Ali bi pa to bilo tudi prav In po- izjavil, da se ljudstvo začenja pritoževati ne šteno?	jsamo proti vedno naraščajočim vojaškim
Po mojem mnenju je naloga poštenega zaktevam, temveč tudi proti neprestano poslanca, da v kritičnem momentu opozarja množečim se stroškom za uradnike, in je še na zle posledice, da svari, da pred vsem posebo povdarjal, da ima Avstrija mej vsemi govori resnico. In na čast vsem tržaškim državami razmerno največe število javnih poslancem, brez razlike strank, bodi tu uradnikov.
konstatirano, da so oni še pred izbruhom j Drugi razlog pa se tiče s 1 u ž b ene pasivne rezistence voditelje uradniškega gi- p r a g m a t i k e. Od mnogih strani in (ka-banja v zaupnih pogovorih opozarjali na,kor so nekateri poslanci meni zatrjevali) različne momente, ki so zlasti v sedanjem celo z uradniških krogov se je opozarjalo,
času govorili proti postopanju, zahtevanemu od velike večine uradnikov.
Ali ni bilo dovolj značilno, da se na shodu v gledališču Rossetti nobeden navzo-
da bodo vlada in reakcijonarni elementi razpravi o službeni pragmatiki, izrabljali tržaške dogodke, v svrho, da se 1 a g 1 j e uprejo vsem zbol j Sevalnim pred-
čih poslancev ni oglasil za besedo in da logom. — In to se je tudi v resnici že
m nnl m	s-t Iv j-v l« si m rit* LJ i tn rt rt /-v t /VA 4 1 /\
uradniški poslanec kat' eksohen dr. Pitacco sploh ni prišel na shod?!
Poslanci so se, dobro poznavajoč raz-
zgodilo.
Zaupniki uradnikov so — in zato jim bodi najprisrčneje priznanje in hvala —
mere in razpoloženje na Dunaju, zavedali; uvaževali, kako škodo provzroča njihovo resnosti položaja in svoje velike odgovor- 'gibanje tržaškemu prebivalstvu in so svoje nosti; uvideli so, da se tako resna stvar ne j stanovske interese začasno podredili intere-sme fruktificirati v strankarske namene, ako- j som splošnosti. S tem so si oni pridobili ravno je bil slučaj v tem oziru zelć vabljiv novo pravico do vpoštevanja svojih opravičenih zahtev, ki ne izginejo več z dnevnega reda.
V nasprotnem slučaju bi bila morda rezistenca trajala še dalj časa, ali koliko žrtev bi bila ista zahtevala! Koliko disciplinirani, premeščenj itd. bi se bilo usulo na uradnike in koliko škode bi bilo imelo trž. prebivalstvo!
Ako pomislim to, potem ne obžalujem, da sem imel dovolj poguma vstavljati se
in je žalibog zavel tudi precejšen del tržaškega tiska do tacega hujskanja, kakor ni bilo prjetno niti voditeljem uradniškega gibanja.
Svarila poslancev niso imela vspeha: nejevolja uradnikov nad cincanjem vlade, obnemoglost nasproti vedno naraščajoči draginji, je morala dobiti izraza v javnosti; reakcija proti zanemarjanju gmotnih interesov tržaških uradnikov se ni dala več za-
držati. Prišlo je do „dela po predpisih* z! skušnjavi, da bi si z demagoškimi frazami znanimi kvarnimi posledicami za javni pridobil hipno popularnost, in da mu raje promet.	'	očito povedal resnico, četudi je bila v prvem
Kdor sam živi v Trstu in sam čuti hipu nekoliko grenka, grozno draginjo, ta se temu izbruhu neje-l Po mojem mnenju se pošten poslanec volje uradnikov ni čudil; ta ga je umel in ' nima laskati ljudstvu, temveč ima eventu-spoznal opravičenim. Saj je ne samo vse i velno nastopiti tudi proti javnemu mnenju, prebivalstvo Trsta s svojimi simpatijami iz iako je isto neopravičeno ali zgrešeno. Po-početka stalo na strani uradnikov, temveč ! slanec ima biti demokrat in ne — demagog.
tudi najviši voditelji lokalnih uradov so se večinoma vzdrževali vsacih represalij.
Drugače je bilo razpoloženje na Dunaju in v drugih mestih naše monarhije.
Teh načel se bom držal, dokler bom	še
nosil breme poslanstva, kar, upam, ne	bo več dolgo trajalo.
Te besede so zapisane za tiste, ki	so
Takoj po svojem prihudu na Dunaj (v J blage volje; kdor pa, sodeč po sebi, vidi v ponedeljek 20. tek. m.) sera se moral pre-; svojem bližnjiku, izlasti pa v poslancu, le pričati, da je ne samo vlada pripravljena iti koristolovca, za tistega je škoda za vsako do skrajnosti in vporabiti vsa sredstva, da besedo, ker se noče dati poučiti in še ma-
reši svojo, itak zelć dvomljivo „avtoriteto" j nje prepričati. _
in vduši gibanje v Trstu, temveč da je tudi!
javno mnenje gibanju neprijazno. Zlasti pc i Prozj 1 f)ft \o\j jn flanPC slanci so dajali razumeti na nedvomen način,! ■ i\ts i i\u in uun\oi
da gibanja ne odobravajo. O vzrokih, v ko- i Vsi časopisi se pečajo te dni z dogodki,
likor smejo v javnost, hočem doli govoriti,	ki So se odigrali pred 100 leti in ki so
Časopisi so se na zunaj držali večinoma	imeli za posledico državni bankerot. Vojne,
reservirano, posamični časnikarji pa so v	siabo diJavno gospodarstvo in slabe letina
privatnih pogovorih neprikrito izražali svoje	So privedle državo na rob propada. Država
pomisleke o umestnosti gibanja.	sj je pomagala iz zadrege z izdajanjem pa-
V takem položaju je bilo za-me jasno,	pirnatega denarja, katerega pa je bilo
da je treba z resnico v javnost in ob enem	kmalu toliko, da že ni imel skoro nikake
omogočiti uradnikom kolikor možno časten zaključek započetega gibanja. Gotovo bi bilo bolj popularno, ako bi bil jaz v pododseku držal ginljiv govor o draginji v Trstu in pustil, da uradniki glede resničnega položaja ostanejo še naprej v zmoti.
Tako postopanje pa smatram jaz za brezvestno in nevredno pravega zastopnika
veljave več. Kako zelo je padel v oni dobi državni kredit, dokazuje dejstvo, da je bilo treba za en srebrni goldinar 14 papirnatih! Konečno je bila vlada prisiljena storiti konec negotovosti in storila ga je s tem, da je izdala za stari papirnati denar novega, tako, da je dobil za pet starih bankovcev enega novega. Seveda tudi ti novi bankovci
ljudskih interesov. Iz mojega govora in iz niso bil« enakoveljavni starim, temveč je resolucije so po mojih namenih imeli urad- j srebrni goldinar še vedno veljal dvakrat niki razumeti — in, kakor sem spoznal nego papirnat.
drugi dan iz pogovora z voditelji gibanja, so tudi razumeli — da imajo poslanci namen uradnikom pomagati, da je pa to po tisti poti, ki so jo nastopili tržažki uradniki, vsaj v sedanjem momentu nemožno. Resolucija je morala biti kompromis mej željo pomagati uradnikom in neprijaznim razpoloženjem javnosti. Le na tak način je bilo možno, da je bila resolucija sprejeta tno-
Trebalo je celega stoletja, predno so bile zaceljene rane, ki so jih prizadejale Avstriji gori omenjene nadloge, to tembolj, ker so se k gori omenjenim pridruževale vedno še nove nadloge. Posledice, ki jih je rodilo slabo gospodarstvo, pa avstrijskih mogotcev nikakor niso izučile toliko, da bi krenili na drugo pot, temveč so nadaljevali gospodarstvo po starem kopitu. Okoli leta
Biran U
»EDINOST« št. 59
V Trstu, dne 28. februvarja 1911
1830 je imel cesar Franc I. pametnega finančnega ministra, ki je rekel, da bo država, če se bo nadaljevalo s takim gospodarstvom, zopet morala napovedati bankerot. Cesar Franc I. je pa odgovoril: „Saj to ne bi bila nikaka nesreča. Ce napove država bankerot, je le tako, kakor če falira pošten trgovec. Samo treba gledati, da posameznik se izgubi preveč."
Tedaj so vladali taki nazori, zato se pač ne smemo čuditi, če ni hotel priti red v državne finance in državno gospodarstvo. Roko v roki s slabim gospodarstvom je šla politična reakcija, ki je slavila od padca Napoleona naprej prave orgije in ki je ko-nečno do vedla do revolucije leta 1848. Potem so sledile vojne leta 1859 in 1866. V obče ni monarhija v minulem stoletju takorekoč nikdar prišla iz katastrof. Konečno se je vendar posrečilo, da je prišlo ravnotežje v državno gospodarstvo. Državni kredit se je dvignil in s tem vred se je dvignilo tudi splošno blagostanje.
Ali, kakor da je nad monarhijo prokletstvo, ki ne dopušča, da bi nesrečna dežela prišla do stalnega mirnega razvoja. Prišlo je do gospodarskega boja s Srbijo. Posledice temu boju so se kazale v dveh smereh. Na eni strani je poskočila cena živil, na drugi strani je ostalo mnogo ljudi brez kruha. Potem je prišla aneksija. Računa, koliko je stala ta Aehrenthalova politika, še danes ni. A ne pogrešimo veliko, če računamo troske aneksije na milijardo kron. Kje naj vzamemo to milijardo? Deloma so bile zato spražnjene državne blagajne, deloma je bilo to pokrito z državnimi zadolž-nicami v znesku 220 milijonov kron, deloma z denarjem, ki je bil vzet iz poštne hranilnice kakor nezaložen državni dolg. Koliko znaša druga svota, to vemo — koliko znašata prva in zadnja svota, pa razun finančnega ministra ne zna nihče.
Vsekako pa čutimo posledice na vseh koncih in krajih. Koliko javnih del čaka na izvršitev, ker ni denarja v državnih blagajnah \! Zato so delavci brez dela, trgovci in obrtniki brez zaslužka. Na posledicah pa mora trpeti celokupnost ljudstva in splošno blagostanje.
Kako neugodne so danes avstrijske državne finance, se more najbolje soditi po kurzih državnih papirjev. Mej tem, ko znaša današnji kurz italijanske 3 in pol odstotne državne rente 103, iznaša kurz 4 odstotne avstrijske državne rente 93! Z drugimi besedami: dočim plačuje Italija od svojih državnih dolgov 3'400/#, mora plačevati Avstrija 4'30°/.! To govori dovolj jasno!
Primerjajoč razmere pred sto leti z današnjimi razmerami, moramo priti do zaključka, da so si te razmere slične v marsičem. Kakor pred sto leti, se čuti tudi danes na vsej črti splošno gospodarsko stisko, s katero gre vsporedno dan za dnevom veča draginja živil in drugih za življenje neobhodno, potrebnih predmetov. Le še ena nesrečna vojna, pa bi bil tu polom, kakoršen je bil oni pred 100 leti.
Italijanska strahovlada v Istri in c. kr. vlada.
Iz Dekani.
Kakor je bilo v Vašem cenj. listu že objavljeno, noče deželni odbor istrski odobriti proračuna za 1. 1911 — 14 Slovanskim občinam. Zakaj da je dež. odbor to naredil, to je obrazložil deželni odbornik Salata v časopisu „Vita autonoma", ki ga izdaja menda dež. odbor. Med drugim navaja poročevalec nekako bahato, da potem, ko so bili odobreni proračuni italijanskih občin, je prišel moment, ko so se spomnili italijanski odborniki, da ni bil predložen v najvišje potrjenje proračun občine Pula, oziroma sklep mestnega sveta za najem večjega posojila, a to vsled prigovora obeh slovanskih odbornikov, katera da sta se poslužila takozvanega „veto" ex § 32 dež. opravilnika. Poročevalec pa ne govori o tem, zakaj sta bila naša odbornika primorana to storiti ?
To sta morala storiti, ker toliko deželni glavar, kolikor župan mesta Pule, vkljub temu, da sta podpisala obvezo, da se ustanovi v Puli hrvatska šola, nočeta sedaj nič slišati o tem, in njima pri tem činu sekundira naša „pravična" vlada, ki ie temu dogovoru kumovala.
Nadalje razlaga poročevalec, kake posledice utegnejo nastati radi tega, ako se ne dovoli posojila mestu Pula in kakšno škodo bodo trpele one slovanske občine, katerih proračuni niso bili odobreni. Navaja med drugim, da so se nekatere slovanske občine v stvari proračuna obrnile naravnost na c. k. namestništvo v Trst, a da je slednje, sledeč zakonu, odstopilo te pritožbe deželnemu odboru kakor edino pristojni oblasti za rešenje tega vprašanja. Dobro! C. k. vlada nima toliko moči, da bi prisilila deželni odbor istrski, kateri protizakonito in kljubovalno zavlačuje odobrenje proračunov slovanskih občin. Ali ta c. k. vlada naj ima pre$ očmi tudi posledice te svoje obnemoglosti. Slovanske občine ostanejo res brez proračuna in dosledno tudi brez dohodkov, a tudi vlada se bo morala
obrniti na deželni odbor istrski, oziroma na italijanske odbornike, naj oni opravljajo posle prene$enega delokroga, posle, ki jih vrše sedaj občine brezplačno in ne z malimi stroški. Vsi prizadeti občinski za-stopi bodo morali radi neodobrenega proračuna ali zapreti občinske urade, ali pa najeti posojila. — Najpametnejše bi bilo, ako bi zaprli občinsko „botego" in da ne bi odgovarjati na nobeden dopis, naj ga pošlje pa ta ali ona oblast. Občine pač nimajo potrebe, da se radi kapricov italijanskih oobornikov, zadolžujejo. Svoje imetje bodo že same upravljale na ta ali drugi ; način.
C. k. vlada pa si s tem, da niti ne gane, da bi odstranila nezakonitosti in I zakonolomstva laške „signorije" istrske, daja spričevalo obnemoglosti, ali pa uživa materinsko veselje nad svojimi benjamini.
Tužna Istra.
(Priobčuje deželni poslanec V.).
II.
Naša dežela ima skoraj izključno agraren značaj. Iz tega sledi in izvira važnost kmetskega stanu. Z žalostjo moramo konstatirati dejstvo, da se ljudstvo izseljuje, ker ga domovina ne more preživljati. Ustvariti bi bilo torej take predpogoje, da se ljudstvu ne bo treba izseljevati, to je: da ako bo imelo s čim preživljati se dostojno v lastni domovini.
Že na obrazu poznaš našemu ljudstva, da — trpi. Večinoma so mrtvih oči, potrti in globoko, zamišljeni. Ne smemo se čuditi, ako se primerjajo prepogosti slučaji, da začenja ta ali oni krasti, goljufati, tihotapiti in beračiti ! Sila koia lomi! — temu ne odpomore niti strah pred peklom, niti strah pred policijo. Večina gospodarjev — če ne že kmalu vsi — je zadolžena čez glavo, tako, da jim je rešitev absolutno nemožna, ako jih oni faktorji, ki so poklicani v to, ne rešijo z umestnimi napravami. In s tem bi bilo pričeti takoj, ako nočemo, da bo — prepozno !
Istra je izpostavljena „ vsakovrstnim elementarnim nezgodam. Če je leto suho, vničuje suša vse pridelke; Če je leto mokro, pa spremlja deževja tudi toča. Pomagaj si človek. Živi, če moreš, ob takih okolnostih! Podpora, ki jo sicer dele o takih prilikah v lajšanje bede, ki se morda včasih dozdeva še precej izdatna, ne hasne nič, ker je to !e mrvica za lačnega človeka in ker je po številu premnogo prizadetih. Zato bi bilo potrebno, ustanoviti deželno zavarovalnico proti elementarnim nezgodam. O tem imam že sestavljen nekak načrt, o katerem pa ne trdim da je popolen, a podlaga bi bila morda vendar dana. Ko bi deželni zbor deloval, bi poseben odsek lahko to preudaril in bi se morda obrnil še do češkega deželnega odbora, ki bi mu poslal v pogled tamošnji tozadevni zakon, ker tam že obstoji baje taka zavarovalnica. Za Istro bi se uredil tak zakon na podlagi tega in onega ter prikrojil po naših razmerah. Tudi v štajerskem dež. zboru so razpravljali o taki zavarovalnici, a ni mi znano, če se je uveljavila.
Dalje bi v posebnem odseku preudarili, ali in kako bi se dalo istotako ustanoviti deželno zavarovalnico proti požaru. Istrski posestniki in gospodarji naj bi bili primorani, zavarovati se pri svoji deželni zavarovalnici; za druge kraje bi skrbeli dotični zastopniki. Menda nesejo vse zavarovalnice velikih dobičkov, ki hodijo po velikem v žepe nenasitnim Židom in pa srečnim — židovskim kristijanom. Zakaj bi ne imela tužna Istra takih dobičkov? Koliko inteligentnih domačinov bi prišlo do službe in zaslužka!
Glasom uradnih podatkov iz 1. 1900 je v Istri ničmanj nego 178,180.000 m8 zemeljske površine, ki ni podvržena davku. — Ako bi bila vsa ta površina le reven pašnik, bila bi gotovo obdačena, ker vemo, da se z nakladanjem davka ne štedi rado. Iz tega sklepam, da je ves ta svet tako pust in prazen, da bi ga lastniki prav lahko pogrešali. Zato naj se ves ta svet pogozdil, v kolikor se da, s primernim in vspevajočim drevjem. Ako računimo, da bi zrastlo na vsakih dveh m2 po eno drevo in da bi bilo čez 20 let vredno vsako drevo povprečno po eno krono, bi ta sedanja istrska puščava prinesla tužni Istri čez 20 let do 90,000.000 K. Še burja bi se ustrašila teh milijonov!
Istrski pašniki in planine (1.586,850.000 m2), ki so podvrženi davku, so tako pusti, da bi polovico teh prav lahko prištevali med ono površino, ki ni podvržena davku. Na tej polovici bi lovor gotovo dobro vspe-val. Le poglejmo Opatijo in drugam, kako raste to drevje in grmovje! Poleg tega, da se lovorjevo perje drago prodaja, olepšava jo tudi njegovi gozdovi vso okolico. Recimo, da donaša vsako lovorjevo drevo povprečno za pet stotink vrednosti na leto, prihajalo bi v deželo s to igračico vsako leto do 40,000.000 kron !
Naša dežela ima dokaj smokev, ki jih ubogi kmet večkrat s težavo prinaša ali do-važa v mesto samo zato, da mu jih tržni
komisar meče v vodo ali na smetišče. Največkrat jih prodaja po kroni cent, če jih noče spraviti s težavo zopet domov. Se ve, da se bode komu zdelo smešno, da se govori tu o revnih figah. Toda naj minejo enkrat časi, ko se je vedno Ie vpilo v lepi obliki, da je treba kmeta rešiti, a je ostajalo Ie pri tem in je kmet prihajal še na slabše. Istra bi mogla biti pravi bajen rajski vrt; to bi lahko dosegli v deželi, kjer vspeva celo južno sadje! Ako torej kmet ne more prodati svojega pridelka niti po kroni cent, poskrbimo, da bo znal pripraviti smokve tako, da jih bo prodajal suhe, in sicer po 20 in več kron cent.
Istotako je mnogo drugega sadja, ki kmetu malo ali nič ne hasne. Dobiti bi mu bilo strokovnjaka, ki bi ga naučil, kako je sadje konservirati ter bi mu našel in pokazal odjemalca. Ali ni razkrit v tem drag zaklad, ki je bil zakopan vsled nebrižnosti deželnih očetov? Tudi naj bi dajal nagrade za najlepše sadje ter delil med posestnike plemenite vrste sadnih dreves. To bi vam bila še-le koristonosna tekma!
•
Lega in podnebje Istre kažeta na kultiviranje zgodnjih pridelkov, ki še najbolj za-ležejo, zlasti zato, ker dozorevajo, predno pritiska suša. A zopet ima tu naš kmet smolo, ker zgodnjih pridelkov ne more vnov-čiti. Nujno potrebno bi bilo, da bi izdelali načrt, po katerem bi bila stvar organizovana tako, da bi pridelke naravnost eksportirali na določene kraje.
Ljudsko štetje.
Poziv.
S Kontovelja. Zaupnik pol. društva „Edinost-, zahteva od dotičnika med drugimi zaupniki, ki je povodom ljudskega štetja zabranil svojem očetu, da bi dal vpisati slovenski občevalni jezik in ni hotel v ta namen ni dovolili na novo izpolniti pole, naj se oglasi in opraviči svoje postopanje. Ako ne stori tega, pridemo na dan z imenom.
S čem se čutijo provocirane!!
Aleksander Žagar, bivajoči v ulicu Mo-Iin grande št. 9, je imel pri sebi na stanovanju regnicola Ivana Nao. V smislu zakona o ljudskem štetju mu ni zapisal ni-kakega občevalnega jezika. Ker pa zna Žagar samo slovenski pisati, je seveda tudi naznalnico izpolnil v slovenskem jeziku in temu dosledno je zapisal tudi krstno ime svojega stanovalca po slovenski, namreč Ivan. Radi tega so ga zvali na sekcijo v ul. Giuseppe Gatteri. — Tu so ga prijeli z vso osornostjo, češ: „Kako si upate kaj tacega, to je provokacija ! ? In potem še govorite Slovenci, da mi Italijani provokujemo ? Vi Slovenci provocirate ?
Žagar je odvrnil povsem pametno, rekši: „Če je kak Slovenec v kaki laški družini, ga gotovo vpisujejo v svojem laškem jeziku, ne da bi bila to provokacija.
Gospodje niso vedeli druzega odgovora, nego da so vsi mrmrali in da so z rudeče tinto napravili iz Ivana Giovanni.
Torej sedaj vemo, če Slovenec rabi slovenske besede, kadar slovenski piše, je to — provokacija!! Potem pa jim mi res ne vemo pomoči in naj Ie izvole vzeti na-znanje, da bodo doživljali še mnogo in vedno več tacih „provokacij". Politika, ki vidi za-se krivico že v tem, da kdo drugi vrši svojo — pravico, je politika despe-radov.	_
Domače vesti«.
Izjava. V svoji današnji seji, katere so se udeležili tudi gg. slovenski mestni svetovalci oziroma dež. poslanci, ki niso odborniki političnega društva „Edinost", je podpisani odbor vzel na znanje poročilo g. državnega poslanca dra. Otokarja Rybara o njegovem postopanju v poslednji fazi italijanskega vseučiliščnega vprašanja, kakor tudi o priliki pasivne rezistence tržaških drž. uradnikov.
Vsi navzoči so enoglasno odobrili postopanje g. dra. Rybara. Podpisani odbor — najodločneje zavračajoč napade od slabo poučene ali zlohotne strani — ponavlja tem potom gosp. poslancu izraz popolnega zaupanja v njegovo delovanje, ki je, v soglasju s programom političnega društva „Edinost", vse posvečeno koristim njegovih volilcev in tržaškega Slovenstva sploh.
TRST, dne 27. februvarja 1910.
Odbor političnega društva „Edinost".
Vodja zaderske policije. Danes odpotuje iz Trsta naš domačin višji policijski komisar gosp. dr. Alojzij Gustin, da nastopi mesto vodje novoustanovljenega državnega policijskega urada v Zadru.
x Pomnožitev prebivalstva v vsej Evropi od leta 1810 do 1910 znaša okoli 150 po sto. V sto letih je narastlo prebivalstvo : na Francoskem samo 18 po sto,
v Rusiji 200 po sto, na Angleškem 180 po sto, v Nemčiji 122 po sto, v Belgiji in na Holandskem 280 po sto. Največji prirastek izkazujejo Združene države severno-ameriške, in sicer 1505 po sto.
Seveda je pripisovati to velikansko pomnožitev pred vsem priseljevanju v zadnjih 100 letih. Ni možno trditi, da se bode prebivalstvo tudi v prihodnjih 100 letih v isti meri množilo v posameznih državah, kar kažejo števila zadnjih sto let.
Leta 1801 je imela Evropa 175 milijonov prebivalcev, danes šteje 438 milijonov.
Najmočnejši narod pričetkom 19. stoletja je bila Francija s 33 milijoni prebivalcev. Imela je največ prebivalcev izvzemši Rusijo s 36 milijoni.
Razne male državice, ki tvorijo sedanjo Nemčijo, so imele skupno komaj 25 milijonov prebivalcev. Avstro-Ogrska je imela približno isto število, Angleška pa nič več nego 16 milijonov.
Veliki ples narodnega delavstva, ki se vrši danes, na pustni torek, obeta biti res krona vseh letošnjih pustnih prireditev tržaškega Slovenstva. Ne samo, da se dobitki za loterijo, naklonjeni od prijateljev našega delavstva bolj in bolj množe, ampak tudi prireditev sama obeta biti sijajna. Omeniti moramo, da bo na galeriji postavljen poseben bufet, kjer se bodo po zmernih cenah prodajali vsakojaki pristni likerji. Srečke za loterijo se bo tudi med plesom prodajalo.
Povedano bodi, da bodo izžrebale številke naznanjene še le v prvih dneh po plesu ; ni torej potrebno, da pride tudi na ples, kdor je kupil srečko, kajti na tem se bo številke samo izžrebalo. Dobitke se bo pa delilo — kakor omenjeno — prve dni po plesu. Ples traja od 6. ure zvečer pa do petelinovega klica. Upamo, da bo to slavno občinstvo, v prvi vrsti pa naše delavstvo, v mnogobrojnem številu posetilo to zadnjo pustno prireditev tržaškega Slovenstva. Osobito še, ker se je veselični odsek NDO. v polni meri potrudil, da mu omogoči, kolikor mogoče, pravo, pristno, veselo in zabavno slovo od pustnega rajanja in veselja---
Drevi torej vsi na slovo od pusta v „Narodni domM !
Dražba lepega posestva v Dorn-bergu-Zaloščah. V Četrtek dne 2. marca t. 1. bo na licu mesta v Dornbergu dražba nekdaj občeznanemu pok. Francu Poljšaku lastnega posestva. Poslopje leži ob cesto proti Batujam, 8 minut od Dornberga na griču s krasnim razgledom po Vipavski dolini. Zraven spadajo velik vrt in lepi vinogradi v najboljšem stanju. Posestvo je cenjeno na K 32.843 in se bode prodajala na licu mesta v Dornbergu. Najmanjša ponudba je K 18.133'—.
Ker je to posestvo eno najlepših v Vipavski dolini, kar se poslopja in lege tiče, opozarjamo na to priliko občinstvo.
Hoče ostati Kalabrež! Prejeli smo: Slavno uredništvo! Sklicevaje se na §§ 5, 835, 945 pustnega zakona, zahtevam, da z ozirom na vest, ki ste jo priobčili v „Edinosti" od minulega petka, pod naslovom „Ostati hoče — Kalabrež", priobčite točno na pustni torek letošnjega leta sledeči popravek :
Ni res, da sem jaz še-ie postal Italtjnn, res je pa, da sem se jaz le vrnil v naročje matere Italije, kateri so se bili moji prednii izneverili.
Res je dalje, da sem se takoj, ko sem se začel sramovati, da bi bil Slovenec, obrnil na slovečega profesorja zgodovine dr. Friedjunga na Dunaju. Dr. Friedjung mi je tudi dokazal na podlagi dokumentov, da so moji predniki prišli na Kras iz Ogulina na Hrvatskem. Ker je takrat po uradih na Krasu bila italijanščina uradni jezik, so moje prednike pisali di Ogulino, kar je bilo pozneje, ko je prišla do veljave slovenščina, skrajšano v Dugulin.
Ko se je pa lanjsko leto Friedjung tako strašno blamiral s svojimi srbskimi dokumenti, sem začel tudi jaz dvomiti v pristnost dokumentov, ki so dokazovali, da izvira moja rodbina iz Ogulina na Hrvatskem. Zato sem se obrnil na slavnega zgodovinarja Hortisa, ki je, kakor znano, še bolj slaven nego Friedjung. Res mi je slavni tržaški učenjak dokazal, da sem potomec onega Conte degli Ugolino, o katerem govori Dante v svoji „Divini Comedii* kjer pravi:
V peklu (lnferno): „Tu dei saper, ch' io fui il Conte Ugolino
Iz tega se torej razvidi, da sem jaz pristno florentinskega (in ne kakor pravi „Edinost" kraško-kalabrežkega pokoljenja I) in sem torej' storil le svojo dolžnost, da sem zapisai za Italijane sebe in svojo družino.
S primernim pustnim pozdravom bilježim	Alojzij Dugulin,
(podpis falsificiran).
Opomba uredništva. Gori omenjeno temeljito pojasnilo nam je seveda popolnoma zaprlo sapo in mi moramo kar lepo molčati. Vendar pa ne moremo kaj, da ne bi o tej priliki omenili, da smo doznali, da je gosp. Dugulin že vložil prošnjo na pusta, kakor kralja norcev (med katere pa g. Dugulin
Danes zvečer osi na veliki: DELAVSKI PLES: v dvorani „Har. doma".
V Trstu, dne 28. februvarja 1911.
EDINOST" št. 59.
Stran III
seveda ne spada!) da bi mu zopet podal pravico do grofovstva. Pust ustreže brez-dvomno tej prošnji. Tržaški Italijani bodo gotovo zelo ponosni na tega svojega novega pustnega grofa. Mi jim iskreno čestitamo.
Slovanska Čitalnica opozarja vse one, ki mislijo vzeti lože za prihodnje slavje v soboto 4 t. m., da je na razpolago 16 lož. Lože vstopnice in sedeži so v predprodaji pri g.i Bičkovi v „Nar. domu".
Vrdeljski rodoljubi izlete v sredo po-poludne v Dolino. Odhod ob 1. uri popoludne iz vrdeljskega „Narodnega doma". Prijatelji nedolžne zabave in „meceni" dobro došli!
„Edinost" se prodaja na novo po to-bakarnah: ulica Acquedotto št. 50, ulica Giulia 44 in ulica Istria nasproti novi šoli.
XLVII. redni občni zbor „Matice Slovenske se bo vršil v nedeljo, dne 5. marca 1911 ob 10. uri dopol. v Ljubljani v veliki dvorani „Mestnega doma", Vrsta razpravam ;
1) Predsednikov ogovor. 2) Letno poročile tajnikovo za dobo od 15. marca 1910 do 1. marca 1911. 3) Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za 1. 1910. 4) Poročilo 3 računskih presojevalcev. 5) Poročilo blagajnikovo o proračunu za 1. 1911. 6) Volitev 3 računskih presojevalcev. 7) Dopolnilna volitev v odbor. (Po § 12. al. 5. drušvenih pravil izstopijo letos iz odbora gospodje: Dr. Fr. Detela, Peter vitez Gras-selli, dr. Fr. Kos, Luka Pintar, dr. Lovro Požar, Ferdinand Seidl, Andr. Senekovič, Ivan Sušnik, Ivan Subic, dr. A. Ušeničnik. V odboru pa še ostanejo gg.: Dr. Bezjak Janko, dr. Demeter Bleivveis vitez TrsteniŠki, Dimnik Jak., Finžgar Fr., Gangl E., Govekar Fr., dr. Gruden Jos., dr, llešič Fr., Koblar Anton, Koder A., dr. Lončar Dragotin Ma-selj Fr., Milčinski Fr., dr. Mohorič Fr. dr. Murko M., dr. Opeka M., Orožen Fr., Pe-rušek R., Pleteršnik M., dr. Poljanec L., dr. Sket j., Svetec L., Škerbinc S., dr. Šlebin-ger J., dr. Tavčar I., dr. Tominšek Jos., Trstenjak A., ing. chem. Turk, dr. Zbašnik Er.. Zupančič Vil). 8) Samostalen predlog g. prof. Jos. Westra in samostalen predlog g. 4t. J. Lokarja. 9) Slučajnosti.
I. poluletnik „Edinosti" 1910, ki si
ga je svoječasno izposodil v našem uredništvu neki gospod, Še ni vrnjen. Zato je isti naprošen, da ga vrne nemudoma.
Tržaška mala kronika.
Vrsta javnih nasiljij. Predsinočnjem ob 3. uri je dninar Alojz Vascotto, star 21 let. slavil svoj mali — pijanski — pust. Tulil je po ulici Crosada kakor lev v Sahari. Redar ga je večkrat zaman opozoril in slednjič, ko ga je minila potrpežljivost, S* je aretiral. Vascottu pa ni bilo to prav rač po godu in postavil se je v bran, kakor da bi šlo za življenje in smrt. Končno so ga vendar privedli na inspektorat, sicer ne tako gladko, ker je redarja po poti traktiral s pestjo. Pred inšpektorjem je zopet tuj* in klel — dokler ga niso vtaknili v luknjo.
Viljem Klarič, 32-letni dninar iz Trsta, je predsinočnjem v neki gostilni v ul. Šalice razsajal, pobil par oken in povrh še ni kotel plačati pijače. Ko ga je redar tiral na policijo, je natakar sledil obema, da bi pričal proti' razsajalcu. — Ta pa se je na enkrat obrnil, in zakadil tak sunek s pestjo v trebuh natakarja, da se je ta-Ie kar zvijal od bolečine. Na policiji se ni hotel možakar spominjati na nič.
Rajmund Rusjan, 23-letni težak iz Trsta, se je tudi predsinočojem po ulici Madonnina produciral s svojim „šusterbasom". Na poziv redarja je pričel tuliti še bolj nečloveško. Ko pa ga je redar aretiral, se je postavil v bran, obsipal je redarja z najbolj umazanimi psovkami in le po dolgem naporu je bil užugan.
Tudi pri zaslišanju je bil skrajno aroganten.
Koledar in vreme. — Danes: Roman •p. — Jutri: Pepelnica. Začetek 40. danskega posta.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne 4-11° Cels. Vreme včeraj: lepo.
— Vremenska napoved za Primorsko: Semterija oblačno -s padavinami. Zmerni
vetrovi.
Društvene vesti.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico ima važno odborovo sejo — v svojih prostorih — v četrtek, dne 2. sušca ob 5. popoludne. NaproŠeni so vsi odborniki, da se je udeležijo polnoštevilno, kei je to zad-r>ja seja pred občnim zborom.
Sokolski plesni venček se vrši danes zvečer v sokolski telovadnici. Na to prijateljsko prireditev se pride lahko tudi v narodnih nošah.
Maskirani plesni venček priredi v svojih prostorih v ul. sv. Frančiška 2 odsek »Trgovsko-izobraževalnega društva«, danes zadnji dan pusta. Ples prične ob 6. uri zvečer in bo trajal do 2. ure zjutraj. Sviral bo salonski orkester in sodelovala bo tudi šaljiva pošta. Na venček pride tudi gospod Karneval z vso družino. Vatop je dovoljen le dostojnim maskam.
Zveza jugoslovanskih železničarjev
vabi vse odbornike na zelo važno izredno odborovo sejo, ki bo danes dne 28. februvarja točno ob 7. uri zvečer.
Odbor Z. J. 1.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov ima v nedeljo 5. marca ob 4. popoludne v Sokolovi dvorani „Narodnega doma" v Trstu svoj III. redni občni zbor.
Delavsko konsumno in obrtnijsko društvo „Jadran" pri sv. Jakobu, ulica Industria Št. 657, naznanja slav. občinstvu, da priredi danes na pustni torek zabaven večer, na katerem bo sodeloval pevski zbor „Bratovščine sv. Cirila in Metoda" od sv. Jakoba. Začetek ob 8. uri zvečer.
Pevski zbor „Bratovščine sv. Cirila in Metoda" pri sv. Jakobu vljudno vabi svoje stare in nove pevce, da redno zahajajo k pevskim vajam, ki se vrše vsako sredo in petek, a izjemoma ta teden v četrtek in petek zaradi pustnih dnevov in sicer ob 8. uri zvečer v prostorih gosp. Preloga. Sprejme se tudi nove pevske moči.
Nar. del. organizacija.
Vsi odborniki skupin svobodna luka (c. kr. javnih skladišč), Lloydovega arsenala in delavnic pri sv. Andreju imajo v petek, dne 3. marca t. 1. skupno važno sejo v prostorih N. D. O, ulica Lavatoio 1, I.
Radi velikega plesa N. D. O. odpade današnja seja skupine pri Lloydu. — Istotako naznanja se vsem odbornikom in namestnikom, da odpade jutrŠnja redna odbo-rova seja, ki se bo vršila v četrtek ob navadni uri.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. Danes repriza Gounodove opere „ Faust".
EDEN. Varijetetna predstava.
DAROVI.
—	Na plesu, ki se je vršil v prid ške-denjske podružnice, so preplačali vstopnino sledeči gg.: Merlak Mihael Fežek^2 K, Ču-jec Josip 2 K, Kenda Ivan 2 K, Šuman Josip 2 K, Ivanka Sancin-Vido 1 K, Merlak Bergamoto Anton 1 K, Sancin-Toč Florjo
1	K, Grahonja Anton 1 K, Ivanka Sancin Rošo 1 K, Grbec Josipina 1 K, Pahor Miloš
2	K in Može Josip 60 stot. — Ker se niso mogli udeležiti plesa so poslali sledeči gg.: Flego Ivan 2 K, Godina-Ban Ivan 2 K, Pe-Iož Pavla 2 K, Godina-Fujo Ana 2 K, Milka in Mihael Sancin-Gapa 2 K, Sancin Antonija 1 K, Godina-Brdon Pepca 1 K, Godina Brdon Urška 1 K, Sancin-Ćočo Ivanka 1 K, Sancin-Kotal Ivan 1 K, Flego Josip 1 K, N. N. 2 K, Sancin-Jadre Ivan 1 K, Sturman Peter 1 K, Bratuš Peter 1 K, Šuman Franjo 1 K, Godina-Maticle Ivan 1 K.
Isti podružnici sta darovala g. Anton Merlak-Bergamoto trgovec K 168 in g.a Josipina Grbec 1 K kakor popust na jestvi-nah prodanih za kosila gojencev otroškega vrtca.
Pohvaliti je tudi g. Fonda-Rico Ivana in g. Godina-Ban Josipa, ki prodajata jest-vine podružnici po znatno znižanih cenah. Odbor čuti dolžnost, da se prisrčno zahvali vsem vrlim škedenjskim rodoljubom, ki vedno pomagajo, da podružnica kljubu ogromnim stroškom (kajti podružnica daja vsaki dan kosilo 150—170 otrokom otroškega vrtca) dobro vspeva. Na gori omenjenem plesu je podružnica zopet pridobila 150 K. Živeli!
—	„Šentjakobški mladini" so nadalje darovali za srečkanje sledeči gg.: Dragotin HreŠčak butiljko maršale, Perhavc Jakob 2 butiljki vermoutha, obitelj Schneider 1 vrč s pokrovom za pivo, N. N. 6 butiljk konjaka, N. N. 1 tehtnico, Križmančič & Breščak 24 parov nogavic, A. DujmoviČ 1 steklenico sladkega vina, Rudolf 2 svečnika, Just M. 1 črnilnik in 1 toplomer.
Gospodarstvo.
Sladkorni kartel odpovedan? Glasom vesti, ki prihajajo iz interesiranih trgov, bo s 1. oktobrom t. 1. odpovedan sladkorni kartel. Ako se to zgodi, bo padla cena sladkorja.
Književnost in umetnost
Dle Slaven ein Urvolk Europas. —
Pod tem naslovom je izdal c. in In1, major Martin Žunkovič knjigo, ki je izšla sedaj v Šesti izdaji v zalogi Georga Szelinski na Dunaju.
Pisatelj dokazuje v svojem delu, da so Slovani prakulturen narod Evrope. To dokazuje z mnogimi izgledi. On dokazuje, da nikakor ni res, da so se Slovani naselili šele v šestem stoletju .v Evropi. Na podlagi raznih zemljepisnih imen itd. dokazuje pisatelj, da je vse ono, kar se je dosedaj pisalo o starih Slovanih, laž.
„Slavisches Tagblatt" piše: Duh tega dela mora provzročiti novo, epohalno preme mbo v zgodovinskem čutu vseh Slovanov. Imeti mora za posledico, da se enkrat otre-semo privzgojenega čutstva lastne manjvrednosti. Učne knjige o starejši zgodovini narodov treba pred vsem z ozirom na zgodovino Slovanov temeljito popraviti, ker še le
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALSA
TRST - VIA MALCANTON - TR8T
Mnenje gosp. profesorja dr.n H. Riedinjer-ja
ravnatelja deželne porodilnice v Brnu

G. J. SERRAVALLO
Trst.
Zadoščenjem Vam naznanjam, da sem dosegel v tem zavodu, z Vašim izdelkom SERRA VALLO VO KINA- VINA Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo) mnogo izvrstnih vspehov pri bolnicah, na katerih sem opazil hitro ozdravljenje. Priporočal je bom vsakikrat, ko se bo nudila prilika.
BRNO, 14. oktobra 1895.	Prof. G. RIEDINGER.
Odlikovana pekarna In sladfflčarna
z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi - t Londonn leta 1909 —————
Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9
naznanja Blavnema trikrat na dan SV6Ž kruh.
občinstvu, da ima	—
Prodajalnica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi biškotl posebno za čaj. Ima razna fina vina ln likerje v buteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokate itd., kakor tudi vse predmete za speči. Ima tudi najfinejšo moko iz najboljSib mlinov flfl^* po aajniiji eeni. brezplačna postrežba ca čok. — Priporoča IlfnLn TliAflf • Tff| se slavnemu občinstvu z odličn. spoštovanjem V111IIU liiitlll • IIJI

Večje podjetje sprejme takoj
dobro moč
za pisarno in potovanje
od 24-28 let, samec, krščanske vere, poznati mora nemški in slovenski jezik v govoru in pisavi ter praktično trgovsko izobrazbo. — Ponudbe naj se :—: pošljejo pod: „Buro und Reise 2000" :—:
no anončno ekspedicijo: HElNRlCfl SCHALEK, Dunaj L,
Wollzeile št. 11.
HE
Simić S Co. - Zrst
ul. S. Anastasio 8-10
== OBAVLjA =====
Agenturske in komisijn. posle
Bavi se s prodajo kolonij aluega blaga ln nakupom dež. pridelkov.
g. De Vecchi 8 £. Skerl
nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst
zaloga • ovsa
klaje in otrobov.
SENO prve vrste po 7 K. Ove« Ben po 17 K. Detelja po 7'50. Ogrski oye» po 19 K. Otrobi „V" po 15-60 K. — Po 100 kilogramov Da malo za razprodajo.
Na obroke! JAKOB DUBINSKV
TRST — ulica deli' Olmo štev. 1, II. nadstropje
Na obroke ! - Trst
Vela izDera izpMjsnil oblek za gospođe in MMftna blao
ter moške In ženske suknje.
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE.
Cene brez konkurence.
Čevljarska zadruga v jfiirnu
= pri Gorici ============
Pndojolnlca čeoUeu o Trstu olo Barrlera uecchla 38
naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri in tudi vsakovrst. poprave.
Zadruga izdeluje čevlje tudi za c, Kr, vojno armado v popolno zadovoljstvo.
Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne
zamude priti v nje prodajalno.
Stran IV
.EDINOST" štev. 59
V Trstu, dne 28. febnivarja 1911
potem se bosta naša manjkajoča samozavest n tlačen narodni ponos zopet dvigala in oživljala, dokler prepričajo nauki te knjige vsakogar do najvišje planinske hiše, da je Slovan od pračasov tu stanoval, oral, sadil, sejal in žel — in ne oni, ki si je le Ba ponarejenih podlogah priredil opravl-čenje za zahlapčevanje Slovanov.
Tudi mi se na to velevažno knjigo še povrnemo.	_
Vesti iz Goriške.
x Pustni torek v Gorici. Letos bo pustni torek živahen. Osnoval se je odbor, ki priredi pustni korzo z avtomobili, ki jih je priglašenih dozdaj od 30—60. Vozili bodo od Telovadnega trga po glavnih ulicah skozi Travnik.
Nova društva. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novih društev wGlasbeno društvo Kraška silau s sedežem v Sežani; „Klub dram. diletantov" s sedežem v Sežani; „Katoliško slovensko izobraževalno društvo" s sedežem v Pliskovici (pol. okraj Sežana).
Občinske volitve v Storjah. Pozivno na notico v „Soči" dne 23. februarja štev. 22 podajamo sledeče pojasnilo. Stvar je velikega gospodarskega pomena. Občina Storje obsega dve davčni občini: Storje in Kazlje.
Odkar se je županija Storje ločila od županije Sežane, so se letni dohodki na užitnini stekali v blagajno za vsako davčno občino posebej.
V letu 1909 so upravičenci davčne občine Kazlje vložili utok na deželni odbor v Gorici proti občinskemu starešinstvenemu sklepu, tičoč se pobiranja užitnine za vsako občino za-se, češ, da bi se stekala užitnina v skupno občinsko blagajno.
Kdor pa pozna kolikor toliko naše razmere, upoštevajoč, da leži vas Storje ob državni cesti, vsled česar prihaja semkaj mnogo več tujcev, nego v stranske Kazlje ve, da ima občina Štorje več dohodkov na sa užitnini, nego občina Kazlje. Za leto 1909 so imele Štorje n. pr. približno K 1400 —, a Kazlje komaj kakih K 500 — tozadevnih dohodkov. Ker je vprašanje, kako naj se razpolaga z občinsko užitnino, odvisno od starešinstva in ker je deželni odbor utok zavrnil, so se ta potrudila, da dobijo veČino v občinskem zastopu.
Dne 13. januarja 1010 so se izvršile ■ove občinske volitve s takim izidom, da so Kazeljci na zvijačen način pridobili 8 starej-šin, a Štorje le 4. Proti temu so seveda vložili Štorijci utok, pa brez uspeha.
Dne 1. avgusta 1910. se je imelo konstituirati novo županstvo. Tozadevnih sej se pa manjšina ni udeležila, vsled česar je namestništvo razpustilo novo izvoljeni občinski zastop ter je naročilo, da se imajo vršiti aove volitve za vse tri razrede tekom 14 dni. Na podlagi starih volilnih imenikov so se vršile torej dne 16. t. m. nove volitve, fcaterih izid je tak, da biva 6 izvoljencev v Storjah in 6 v Kazljah.
Izid bi moral biti ves drugačen. V tretjem volilnem razredu je v davčni občini Storje kakih 50 volilcev več, nego v Kazljah. V drugem volilnem razredu je nekaj volilcev več v Kazljah, ali v prvem volilnem razredu je bila davčna občina Štorje v večini za eden, oziroma dva glasa. Izid ^v tretjem razredu je v prid davčne občine Štorje, izid drugega v prid davčne občine Kazlje, dočim je izid v prvem volilnem razredu za davčno občino Štorje vsega obžalovanja vreden, ker bi bili v tem razredu prav lahko pridobili vse Štiri mandate, da nista Štorska volilca Žiberna Pavel in mesar Marc Fran volila s Kazeljci.
Naj izve javnost, da je Marc pred mnogimi volilci izjavil, da nikakor noče biti voljen in da bo volil samo upravičence svoje rojstne vasi Štorje, ali na dan volitve se je izneveril ter je, hrepeneč po časti in morda tudi po županskem stolcu, izdal zaupljive volilce, ter tako prouzročil, da se žepi vsako leto za nekaj kronic zlajšajo štor-skim davkoplačevalcem.
Naj le trdita rečena v „Edinosti", da je volitev dobro izpadla, mi pa pravimo, da da nista dobila v svojem razredu niti enega štorskega glasu. Sodeč po razmerju med ■ovoizvoljenimi starejšinami bomo imeli sicer kakega imenitnega gospoda župana v Štor-jah, a užitnino zavoljo tega na nitki.
Več volilcev.
Vesti iz Istre.
Iz Kopra. (Veselica „Zvezde" v korist slovenske šole). Ker je bil dne 18. t. m. v Trstu veliki Ciril-Metodov ples, ki se ga ni mogel udeležiti vsak narodnjak iz Kopra in okolice, bodi radi oddaljenosti bodi iz katerega bodi druzega razloga, je pa tukajšnje glasbeno društvo „Zvezda" priredilo vese-■co s plesom na korist Ciril-metodo ve šole v Kopru. Zabava je napravila na občinstvo ■ajugodneji utis. Dvorana je bila polna gostov in prav lepo okrašena. Petje in tambu-ranje se je izvajalo z vso preciznostjo, tako, da se je občinstvo uprav naslajalo. Celo ■ekaj koperskih Lahov je prihitelo iz radovednosti in so, četudi nehote, morali poh-
valiti zlasti tamburanje in petje. Veseloigra je vzbudila splošno veselje med občinstvom. Hvala gre vrlim domačim diletantom pod vodstvom gospoda Briščika. Tudi mlado društvo „Branik* iz Šmarij je prihitelo na pomoč in doseglo lep vspeh, kar je dokazal velikanski aplavz od strani občinstva.
Kvintet je izvršil svojo nalogo častno. Pol ure po veselici je začel živahen ples, na katerem smo se imenitno zabavali do zore.
Društvo „Zvezda" je s to veselico pokazalo, da ni mrtvo, temveč da pridno deluje in se zaveda prevzetih dolžnosti. Zato treba izraziti laskavo pohvalo gg. predsed-sednikom dr.u Črnetu in Jejčiču, gg. vodjema Valentiču in Trohi ter vsem sodelujočim članom, ki so z neumornim delom in trudom pokazali, da „Zvezda" sveti močneje nego kedaj in da ne ugasne nikoli več.
O tej priliki vendar ne morem kaj, da ne bi izrekel svoje obžalovanje na tem, da se inteligenca vse premalo briga za naše prireditve v Kopru, ki so vse le v dobrodelne namene.
Zverinjak na Brionih. Iz Pule: Kakor ste že omenili, otvori znani Hagenbeck sporazumno z g. Kupelwieserjem na Brionih zverinjak. Z delom so že pričeli. — Že s prvimi transatlantskimi parniki dospejo baje sem prve eksotične živali. Ze meseca maja bo na velikem travniku prirejen oddelek za 200 inozemskih ptičev in mnogo antilop. Potem zgradijo farmo za gojenje nojev. Do leta 1912 bo baje zverinjak spopolnjen.
Naznanjam si. občinstvu, da sem odprl v ulici Istria St. 8
veliko pekarno in sladčičarno
opravljeno po najmodernejšem sistemu, v kateri prodajam svež kruh 3 krat na dan, — ter razne sladčice, biškote in likerje. —
Za obilen obisk se priporoča
Josip Fabjan.
Al. Repic - Trst
ulica Madonnina št. 5. Hvt. meh. delavnica za upeljavo vode in plina.
Brizgalnice in posebni aparati za preskrbo s pitno vodo na pritisk (brez vsake pripomoči), zaloge za dvorce, zdravilišča, in sploh za kraje, kjer manjka npeljava vode na pritisk. - Prodaja mrežic in cilindrov. - Sprejemajo se vsakovrstna kleparska dela. Delavnica za popravljanje. — Načrti in proračuni ■■i	na zahtevo po nizkih eenah.
Službo obC. tajnika
s plačo 1000 kron na leto, razpisuje županstvo Sv. Lucija. Prošnje z dokazi potrebne izobrazbe vložiti je do 25. marca 19 ll pri podpisanem. Nastop službe je 1. aprila 1911.
Županstvo Sv. Lucija
dne 22. febr. 1911. 325	Župan: VUGA.
Slovenci! j: Hrvati! - Srbi i - Čehi i
Odprla se je
MALA POŠTA.
Ker so nam pošle vse številke lista od 15. maja, 25. aprila, 20. novembra in 11. j decembra 1910 prosimo uljudno naše čita-j telje, ako jih kdo ima, naj nam jih pošlje; proti odškodnini.	Upravništvo. j
UMETNI ZOBJE
Plombiranje lobov
Izdiranje iobov farei vsake bolečine
V. Tuscher
v Trsta, ulica Glosae Carducci 9 nova elegantna
hrvatsko - slovenska
BRIVNICA
—— BRADIC <fc TIŠLJAR.
Urejena je po najmodernejšem načinu. — Za točno postrežbo se jamči. 31ti
Dr. J. Čer mak
: zobozdravnik :
koncesij, zobni letali
■«>■■■ ■■■■■■	HALI GSLA7I	»HHSSB 1■■■■ai
	MALI OGLASI M računajo po 4 stot besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Na]-, manja pristojbina stane 40 sto-' tlnk. Plača se takoj Ins. oddelka.	<m>\
- TRST
alioro delU	št 13. TI r>.
Krolnčnlca za civiliste in vojake ..<
Franjo Polanec
v Trstu, vim S. Giacomo (Corso) 6, IL n.
Priporoča ee slavnem občinstvu in voja&tvu za vsake-vrstna dela. Blago prve vrste, delo eslldno, cene zmene.
Mo^naniflm slavnemu obč nstvu, da bom ndZIldnjdlll imel odprto gostilno na pustni torek do 4. ure zjutraj. Sinko Kosič, via Carradorri §t. 18._292
Starejša gospa skrbna, varčna goapo-
dinja, brez otrok, ki ima več tisoč kron prem., se Želi zopet poročiti s le starejšim značaj, in simpat. go-' spod. (nad 45 L) iz boljiih krogov, ki ima dobro stalno službo in si želi dobre oskrbe in prijet, domovanja. Le prav resne in neanonimne ponudbe naj se požljejo na upravo tega lista pod tifro .STROGO TAJNO fit. 349"._349
Akademični kipar Ivan Zajec j
ustanovil je svoj kiparski atelje v Trstu pri Sv. i Ivanu (zraven cerkve) ter se priporoča svojim cenj. sorojakom na vsa v to stroko spadajoča naročila.
3j8
Kdor od
.Air Ai-
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN
pinistaJ v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd.
MLUVI ČESKY !	MLUV1 ĆESKII
rinh**nSHnro gostilna se odda v zakup. Za-! UUftJl UlUUlsd hteva se kavcija. Naslov pove j
Edinost ped St. 350.__350 j

Zagrebški ^fe*
r* ______ _____n ^
t
Pran
oooooooqqqooooooooq h o tlovarnisko ^varate
/
Dolrarna Be odd* v najem proti kavciji. Po-roKdnid ročeni imajo prednost Kje pove Edino jt pod Št. 351.	351
prfporcčirfemo Hotpriznčna
* ' pri da te k za kavo k

un nhimbn (mesečne ali tedenske). Moške na OUrOKB Obleke, blago za ženske, dežniki. Levi, Trst, ul. Antonio Caccia St. <5, I. nadstr. Edini dober kup za plačila na obroke.	354
T»>fifiijifi21 jestvin sprejme vajenca. Tedensko I ryUVIlld plačilo. Svoja hrana. Naslov pove inser&tni oddelek Edinosti.	344
Imam okolu 8 PraY "^nitnega, sladkega pro I HI d HI sekarja na prodaj. — Oglasiti se je ni Opčinah pri R. Malalanu.	3CK
Zajci
Ini	^lgijske paame, se prodajo. Šmarje
ILfl pn Sežani, gostdna.	336
lorom kovača delavca zmožne/a tudi podkova-loUOlll njQ konj in volov. Plača po dogovoru. Službo je nastopiti takoj. Zglasiti ae pri Lovru Prašnikar-ju v Dekanih pri Kopru.	328
Svetlo in likano perilo. :Kl°f S
svetlo in likano perilo, naj se obrne na zavod F. Samokez v Trstu, ulica Cecilia št. 14, pritličje. Telefon 22-69.	2003
U Inu i a 15 konj ae išče takoj. Kdo išče pove ■ HOV „Edinost" pod št. 324.	324
Ctonnuonio 8 4 »obami in z "*rtom »e lšCe OldllUVdllJU kje v Škorklji. Ponudbe na ina. odd. „Edinosti" pod „Antonović".
317
Antonio Alberti SE3:*
Trst, ulica Ponziana 665, Telefon 23—56. Zaloga in in bogata izbera vsakovrstnih kožuhov in. Prevxema naročbe in vsako popravljanje. Cisti in pere vsako vrst kožuhovine.	#575
ZALOGA PflLMflTINSKEGJI VINfl
(lastni pridelek iz Jesenic pri Omišu) 355
Filip Ivaniiević - Trst
ulica Valdirivo št. 17. — Telefon št. 14-05.
ss Prodaja na drobno in na debelo.
GOSTILNE: „Ali* Adria«, ulica Nuova St 11 in „Ai fratelli dal mati, ulica Zudecchc St. 3, v katerih
_____ toči svoja vina I. vrste. ■	....
Trm posojil, in hranilnica

V lastni blši.

Trst Plflzzn Cnserma 2,1 n- - (uhod po glaunlli stopnicah)
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in	iS
jih obrestuje l^^r im J4 j O Rentnf davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru 5°/0—66/0, na menjice po 6°/o, na zastave
po 5V,°/. in na amortizacijo za dalj-io dobo po dogovoru o o A n r
Ur&dre ure: od 9.—12. ure dopolodne in od S-—5. popoludne. Izplačuj8 »e vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno - hranilnični račun 816 004.
Ima najmoderneje urejeno varnostno oelioo za shramba vrednost, papirjev, listin itd kakor tudi hranilne puiice, s katerimi ae naju&pešnejo navajaštediti svojo deco.
Hi
Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd.
Ima zasMro Novega Pojeta Podjetja iz Trsta, Corso 49
Sprejema naročila pogrebov itd. itd.
JOSIP MRZEK, Opčine št. 170.
I revi jar niča „Aila Sartorella", Trst
I	- VIA BAKllEKA VBCOHU iT. 10 (»AflPROTI ILADĆlflAME OATTD —	-
Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moSke, Ženske in otroke. — Blago izvrstno in aV cene zmerne.