MIBIISIMIIIIinillllll GLASILO SZDL LJUBLJANA- BEŽIGKAD BČAMOV BEŽIGRAD, aprila. Na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine Ljubljana-Beži-grad, ki je bila tokrat v novem družbenem centru krajevne skupnosti Borisa Kidriča, so odborniki z nekaterimi popravki in dopolnili posameznih členov soglasno sprejeli novi občinski statut. Nova občinska ustavna listina poudarja predvsem nekatere značilnosti občine, ki so za njen nadaljnji razvoj bistveno pomembne in hkrati uzakonja vlogo občinske skupščine kot temeljno družbeno politično enoto v okviru komune. Vsem delovnim ljudem v naši občini čestitamo za praznik dela 1. maj in občinski praznik 9. maj. Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad I Občinski komite ZK I Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZZB Občinski sindikalni svet Občinski komite ZMS Občinski odbor RK Občinska zveza DPM 600 pripomb in dopolnil ^ 2e oktobra 1962. leta Je bil pripravljen prvi osnutek novega občinskega statuta, o katerem so potem razpravljali občani. V zelo široko zasnovani javni razpravi o prvem osnutku, ki je trajala vse do aprila meseca lani, je sodelovalo skoraj 8.000 občanov na zborih volivčev, na Javnih tribunah, v delovnih organizacijah in drugih javnih shodih. 2e k prvemu osnutku občinskega statuta so bežigrajski občani prispevali 357 spreminjevalnih pripomb in dopolnilnih predlogov. Najpogostnejše pripombe občanov so se •nanašali na družbene službe in pravice občanov do izkoriščanja srrdstev teh služb, v največji meri socialnega varstva. K drugemu osnutku občinskega statuta, o katerem Je na različnih zborih po še nepopolnih podatkih sodelovalo nad 5000 občanov, smo dobili še 248 novih pri-pripomb in predlogov. Po tako razčiščenem tekstu in pripombah, ki so govorile o zborih volivcev in krajevni skupnosti, pred vsem v zvezi s preskromnim upoštevanjem predlogov in sklepov ten organov neposrednega samoupravljanja v komuni s strani občinske skupščine, smo dobili dr gi osnutek ali končno redakcijo občinskega statuta. Skoraj dobra tretjina vseh pripomb in spreminjevalnih predlogov pa je vsebovala pretežno stilistične, smiselne in jezikovne popravke posameznih stavkov, besed, členov in formulacij. Občani so med drugim predlagali, naj bi bil 9. maj hkrati občinski in mestni praznik. Dosedanji občinski praznik pa naj bi se omejil na okvir kraja ali krajevne skupnosti. Ta odločitev je posebej pomembna zato, ker jo pravilno, da ima mesto skupen praznik, ne pa vsaka mestna občina posebej. Bežigrad — ' stanovanjska občina Občinski statut posebej obdeluje tista področja, ki so za našo občino značilna in specifična. To so spričo intenzivne in perspektivne gradnje stanovanj na mestnem območju občine predvsem komunalna dejavnost, stanovanjsko gospodarstvo >in čim racionalnejše izkoriščanje zemljišč v te namene. Prav tem področjem posveča naš statut - več podrobnih določil, ki natančno urejajo pravice in dolžnosti občanov, delovnih organizacij, komunalnih organizacij, krajetrnih skupnosti — vse do občinske skupščine. v ®bčina so občani primerih — praviloma morajo r od spodaj navzgor, Prav zato so no obdelane vse oblike najbolj n nega samoupravljanja in odločai canov, kot so zbori volivcev, refe in krajevne skupnosti do občinsk seme. Med najpomembnejše "v »gavjih sodijo določila, ki zavezu vseh °m^kU^uin0 ln niene organ nj-i mpg°Clh oblikah pravočasne njajo občane z različnimi zadev Pred,1108'6?"0 ali neposredno z fkier. m te, obUke dela bomo n memo V??'1"1 oMinsklm statutor merno bolj spoštovati kat dosl eSiS Pv'enekatenml odgovori dovolim rvm? j h’ mkakor niso komnin °bCanov ne bo moč vi Je "sedi Postaviti pred dejstvo, č Ijate i»v,onl Vei kaj odločati, le šo nova nJf0 P0 "liu volji, temveč j: ^uje ^knr \iS^a 0m0R0Ca ^ da aknL?.k0r „tudl °Wlnsko sku in neha"" VpUvaj° na sleherno Pomeni j! / 10bčmskem mer lahko do, kat.erega koli v; stališče arnCj0 P02*!*^ ali ni K0t droban Primer naj samo za še aprila meseca so razpravljali o gradnji1 nove šole, medtem ko vemo, da so strokovnjaki že osvojili koncept, po katerem bodo šolo tudi zgradili. Torej ne glede na pravilnost ali nepravilnost takšne odločitve, gre tu za princip, odslej ustavni princip spoštovanja želja, zahtev in pripomb občanov k takšni odločitvi, ki nikakor ni majhna. Materialna osnova samoupravljanja O samoupravljanju nikakor ne moremo govoriti, če le-to nima ustrezne materialne osnove. Prav zato statut v prvem poglavju najprej govori o družbenoekonomskih odnosih in materialnih sred- stvih občine, s katerimi občani kot člani organov samoupravljanja v občini tudi upravljajo. Tu statut določa oblike in načine te materialne oblike samouprav-Ijalskih pravic in dolžnosti občanov, Pri tem gre za določila o občinskem proračunu, skladih občine, načinih njihovega izkoriščanja, predvsem pa določila, kako se ta sredstva formirajo in sprejemajo in kako pri tem sodeluje najširši krog občanov kakor tudi njihovi samoupravni organi. Občinska skupščina — statut Sprejem in potrditev občinskega statuta Je samo dejanje, enkratno dejanje, delo pa s tem nikakor še ni končano. Sele sedaj se bo zares začelo dokaj važnejše delo pri uresničevanju sprejetih načel. Sedaj je predvsem važno, da bodo vsa ta določila čimprej našla svojo mesto v življenju — v vsakdanji praksi! Določila statuta v marsičem obvezujejo občinsko skupščino in njene organe, da bodo sprejeta določila spoštovali in upoštevali pri svojem delu. Statut nikakor nt nespremenljiv In absolutno trajna listina, vendar pa uzakonja predvsem našo današnjo stopnjo materialnega rizvoja in družbenega samoupravljanja. fl. Lapajn* PISMA BRALCEV Zakaj tako? Tovariš urednik, Prosvetno društvo Savlje-Kleče se že vrsto let udejstvuje na raznih področjih kulturne dejavnosti. Delovalo je v nekdanjem zadružnem domu, ki je bil last zadruge na Ježici. Društvo je pred dvema letoma postalo lastnik tega doma. V domu delujejo še druge organizacije: SZDL Savlje-Kleče, aktiv Zveze mladine in odbor Rdečega križa. Kljub temu, da je v stavbi precej prostorov, pa morajo vse te organizacije uporabljati le klubsko sobo, kjer so razni sestanki, vaje dramske skupine, družabni večeri, predavanja itd. V tem prostoru je tudi televizor. Rajko Vavpotič — organizacijski sekretar Na zadnji seji občinskega komiteja ZK so Izvolili za novega organizacijskega sekretarja ObK ZK Rajka Vavpotiča. Dose-danji organizacijski sekretar Bruivo Pečuh je odšel na novo službeno dolžnost. Rajko Vavpotič je bil rojen 1939. leta. Končal je srednjo kmetijsko šolo. Služboval je v Kmetijski zadrugi Črnuče. Bil je član Krajevnega odbora SZDL Črnuče in občinskega odbora SZDL Ljubljana-Bcžl-grad. Nazadnje je bil sekretar osnovne organizacije ZK v Kmetijski zadrugi Črnuče. Rajko Vavpotič sc je pred kratkim vrnil iz JLA, kjer je končal šolo za rezervne oficirje. Ob občinskem prazniku — 9. maju Vam želi veliko osebnih in delovnih uspehov UREDNIŠTVO »ZBORA OBČANOV« Za vse seveda ni dovolj prostora. Prosvetno društvo je že leta in leta prosilo Občinski ljudski odbor Ljubljana-Bežigrad, da bi priskrbeli stanovanje za stranko, ki je sedaj v domu. Z izselitvijo stranke, bi dobili nujno potrebne prostore. Po petih letih obljub je ostalo vse pri starem. Mislim, da bi morali čimprej rešiti ta problem, da dobimo prostore, ki so nujno potrebni tako prosvetnemu društvu kot ostalim organizacijam na terenu. Slavko Plahutnik Savlje 38 Tomaž Supančič V aprilski soboti nas je prerano zapustil podpredsednik obšinskega sindikalnega sveta Ljubljana-Bežigrad Tomaž Supančič. Njegovo življenje je bilo kratko, saj je moral končati svoje delo, ko je doživel komaj 27 leto. 7. aprila smo se od njega zadnjikrat poslovili. Težak je spomin na človeka, ki mu zdravje ni dovoljevalo, da bi ustvaril tisto, kar Je želel sebi in delovnemu človeku. Noben slučaj ni, da je tako mlad prišel na dolžnost, s katere je za vedno odšel. Kljub njegovi mladosti, je bil zrel človek in je razumel potrebe delovnega človeka in delal v želji, da jih ta tudi doseže s svojim delom in s svojim odnosom do družbene stvarnosti. Ko mu je okupator v najlepši mladosti razdvojil družino in odpeljal oče-ta v internacijo, je začel misliti na resničnost takratnih dogajanj. Sprejel je dogodke med vojno, kot mladenič že kot resen človek, ki so se mu vtisnili v spomin, predvsem pa obeležili njegovo delovno pot. Razmere mu niso dovoljevale drugih pogojev, odšel je v Tovarno Elma, kjer se je izučil za orodjarja. Svoj poklic Je ljubil in ga izpopolnjeval. Kot tak je dobil zaupanje v delovnem kolektivu, kjer se je pozneje zaposlil in postal v Tovarni kovinske galanterije predsednik mladinske organizacije. Njegovo aktivno in resnično spoznavanje pogojev delovnega človeka mu je ustvarilo zaupanje v delovnem kolektivu in izvoljen je bil za predsednika centralnega delovskega sveta Tovarne kovinske galanterije. Izkušnje, ki so mu jih te dolžnosti dajale in odgovornosti, ki mu jih je narekoval delovni kolektiv, so njegovo življensko pot usmerile k vedno večjim in višjim ciljem, dati delovnemu človeku njegove pravice pri upravljanju s proizvodnimi sredstvi in proizvodnimi dobrinami. Politične organizacije so ugotovile, da je njegov obseg dela postal za njegovo aktivnost, resnost, predvsem pa organizacijsko sposobnost preozek in so ga poklicali na odgovornejše mesto. Izvoljen je bil za tajnika občinskega sindikalnega sveta občine Bežigrad in pozneje za njenega podpredsednika. Na tem mestu je pokazal vse vrline delovnega človeka, posebno pa komunista, saj je svoje naloge reševal z odgovornostjo, ki Jo mnogokrat ni pripisovati mladeniču, ki sl ureja svoje življenje, družino in družbeni položaj. Ob vsem delu pa ni pozabil na svojo družino. Tak nas je zapustil Tomaž Supančič in 'spomin na njega, njegovo delo bo ostal nepozaben. STATUT OBČINSKI PRAZNIK KOMUNALNI PROBLEMI Na zborih volivcev, ki so bili na koncu meseca marca, so razpravljali predvsem o novem statutu občine. Seveda je bilo dosti govora o perečih problemih zlasti s področja komunale. Volivci niso bili povsem zadovoljni z odgovori na vprašanja, ki so jih zastavili na prejšnjih zborih volivcev. O statutu so posebno obširno razpravljali na zborih volivcev v krajevni skupnosti Bežigrad, Boris -Kidrič in Stožice, zelo temeljita pa je bila razprava v Savljah, Savskem naselju in »Stadionu«. Domala povsod so volivci zahtevali, da 68. člen statuta bolj konkretno določi naloge oziroma dolžnosti ob skrbi za člane ZB. Na vseh zborih volivcev — z izjemo Stožic — so predlagali, da naj bo občinski praznik 9. maja. Edino v Stožicah so predlagali, da naj bi bil občinski praznik 7. september, 9. maj pa praznik Ljubljane. Volivci v Beričevem menijo, da občinska skupščina premalo skrbi za informacije glede arondacijskih postopkov. Zahtevali so, da se predstavniki občinske uprave udeležijo prihodnjega zbora volivcev ter pojasnijo razna vprašanja s področja financ, kmetijstva in komunale. V Tomačevem so poudarili, da že drugič zapored ni bilo predstavnikov občine Bežigrajčani so močno motorizirani Bežigrad vsekakor lahko uvrstimo med najbolj »motorizirane« občine v Sloveniji. Na 11 prebivalcev odpade en osebni avtomobil. V začetku aprila je bilo registriranih 3156 osebnih avtomobilov, 320 tovornjakov in 700 novih avtomobilov. Vozniško dovoljenje Ima 4957 občanov; v mesecu marcu se je prijavilo 98 novih voznikov. na zbore volivcev. Menili so, da zanimanje za zbore volivcev pada, ker se problemi, ki jih obranavajo, ne rešujejo. Volivci v Dolu so sklenili, da se vas Videm preimenuje v Dol. V Savskem naselju so predlagali, da mora občina predvideti določen rok za proučitev družbenega plana, zlasti osnutka proračuna, da lahko volivci pridejo na zbor volivcev s konkretnimi predlogi. Na zboru volivcev v krajevni skupnosti »Boris Kidrič« so volivci menili, da ne kaže dajati v razpravo zadev, ki so že rešene. Ponovno so namreč razpravljali o gradnji osnovne šole »Mirana Jarca,« na koncu pa so dobili pojasnilo, da je »Metalna« v Mariboru že pričela izdelovati konstrukcije. Volivci na Ježici menijo, da je rekreacijski center nujno potreben in naj se zanj zagotovijo sredstva, želijo pa se podrobneje seznaniti s splošnim načrtom, finančnimi pokazatelji ter roki glede na etapno gradnjo. Vsklajevanje dela na področju rekreacije Na prvi seji odbora za družbene službe delovnih organizacij pri občinskem sindikalnem svetu Ljubljana-Bežigrad so razpravljali o programu dela na področju rekreacije. Seje so sc udeležili tudi predstavniki Turističnega društva, Sveta Svobod in prosvetnih društev, Občinske zveze za telesno kulturo itd. Odbor za družbene službe bo vskiajeval delo na polju rekreacije, kjer je bilo doslej vse premalo povezave med delovnimi organizacijami In društvi. Ugotovili so, da je za Bežigradom dovolj možnosti za sistematično organizirano delo, bodisi pri pripravi izletov, kulturnih in športnih prireditev, letovanj, taborjenj itd. Skupno delo vseh organizacij bo zlasti obogatilo vsebino rekreativne dejavnosti. KOORDINACIJSKI ODBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBCfHE LJUBLJANA-BEŽIGRAD čestita za občinski praznik 9. maj. Krajevna skupnost Boris Kidrič, Vojkova 1; Krajevna skupnost Bežigrad, Smoletova 16; Krajevna skup no st. Črnuče; Krajevna skupnost Savsko naselje, Belokranjska 16, Krajevna skupnost Stadion, Staničeva 17; Krajevna skupnost Stožicc, Titova 201; Krajevna skupnost Ježica — Mala vas, Ježica; Krajevna skupnost Beričevo; Krajevna skupnost Podgorica; Krajevna skupnost Dol pri Ljubljani; Krajevna skupnost Savlje-Kleče, Savlje; , Krajevna skupnost Tomačevo-Jarše, Tomačevo. Cement-Opeka LJUBLJANA, Kurilniška 10 a Specializirano trgovsko podjetje z grad-berjim materialom na debelo Ih drobno oskrbuje vse vrste potrošnikov ter se priporoča gradbenim podjetjem, stanovanjskim skupnostim, hišnim svetom in ostalim potrošnikom. Drogerija Jelka TITOVA 75 Priporoča svojim strankam in poslovnim prijateljem veliko izbiro kozmetiko in parfumerije, plastične galanterije in kemičnih preparatov za gospodinjstvo. X)OOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO000| ; V*cfeZcyoVOi* za ODGOVARJA IVAN DIMNIK bor Občanov Kmetijska zadruga v Črnučah sklepa kooperacijske pogodbe s kmeti za vrtnine in za živino. Letos so za živino sklenili 125 pogodb, za zelje, krompir kumare itd pa že čez 250 pogodb. Zadruga bo vse pridelano prodala trgovini na debelo. Kam in kako proda zadruga in živino in vrtnine, je povedal upravnik zadruge IVAN DIMNIK. — Komu prodate zelje? — Zelje najprej skisamo, šele na to ga prodamo veletrgovini »Prehrana« in »Mercatorju« v Sloveniji, nekaj zelja pa prodamo tudi v druge republike. Prav tako je tudi s krompirjem. — Kdo odkupuje živino? — Kar je sklenjenih pogodb, smo jdh sklenili s Tovarno mesnih izdelkov in »Emono«, živino, ki nam ostane, potlej, ko spolnimo pogodbene obveznosti, prodamo krajevni mesariji v Črnučah. — Kaj se zadrugi bolj splača, meso ali povrtnine? — Na vsak način odkup živine. — Lani je bila letina zelja precej obilna. Kako je s prodajo kislega zelja, ki ste ga kisali v lastnih obratih? — Zelja je veliko ostalo. Zadrugi ga je ostalo neprodanega 4 vagone, kmetom pa 15. Skupaj je to 150 ton. želeli smo ga prodati po vsaki ceni, pa nd šlo. Zakaj vam je zelje ostalo? — S »Prehrano« smo imeli pogodbo, da bo »Prehrana« že do 1. otecembra lani odkupila 30 va-■ gonov, z »Mercatorjem« pa smo imoli pogodbo, da bo odkupil 10 vagonov. V resnici pa smo ga prodali »Prehrani« le tri vagone in prav toliko »Mercatorju«. — Ali zelja niste mogli prodati, ker je bilo slabo? — Ne, prav obratno. Vse naše zelje je odlično, vendar se je »Prehrani zataknilo pri Izvozu. Doslej nismo Imeli zaradi neustrezne kvalitete še nobene reklamacije. — Zakaj ga niste prodali drugam? — Letos je bilo spomladi solate dovolj. V Slovenijo so prihajali vagoni in vagoni zelene solate iz Dalmacije. Kdo bi naj potlej pojedel toliko kislega zelja? — Po koliko bi sedaj prodali zelje? — Damo ga tudi za 40 din, ali pa tudi po 35, le da se ga čim-prej znebimo. Pogodbo smo sicer sklenila za 55 din, vendar se ga moramo sedaj znebiti, da bomo lahko v Jeseni naredili novega. — Koliko pa je ostalo krompirja? — Približno za štiri ali pet vagonov. — Ali ste že sklenili nove pogodbe s »Prehrano«? — V pogodbi smo se domenili, da bomo prodali 200 ton zelja, 100 ton po določeni ceni 55 din, ostalega pa po dnevnih cenah. — Ali boste zeljarno razširili? — V načrtu imamo, da bi zgradili še tri bazene, skupno Jdh bo tako 12. Ob enkratnem polnjenju bomo lahko kisali 220 ton zelja. Lani pa smo imeli v Tomačevem obrat za 100 in v Dolu obrat za 50 ton kislega zelja. J. VETROVEC XOOO<)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC^^( Sole brez ustanovitelja Za Bežigradom so štiri strokovne šole: gradbeni šolski center, Center strokovnih ol, PTT šola in oddelek »Iskre«. O nji-ovi problematiki je nedavno razpravljal tpvf s ? šols,,vo' Ugotovili so, da nekatere sp'011 nimajo ustanovitelja in da šnin n kai^ra na slabšem kot osnovne Pri VDružbeno upravljanje ni urejeno. tlr„ 'uanciranju sodelujejo vse ljubljan-n-iAr , cme- za šolstvo meni, da bi o ,a e vse te šole financirati zbornice, (sni StVa na^ bi dajala predvsem podjetja n - „ ,2a V2g°jo kadrov lahko namenijo ' ter občine ^ brut;to osebnih dohodkov) Urbanisti ne mislijo na igrišča za telesno vzgojo pripravlja sesta-skin-inr, drhanisti in zastopniki krajevnih fieri«,' St ' Obravnavali bodo gradnjo Ibanish' na.kate5e vse Premalo mislijo ur-fseji in sicer: nižinski, sred- zv; ‘Wnxl’ Cn,uf*“' Ška. Ježi.,. .Pccdmcslje, Peter I., Sp. Si-[tastrske ni '•* ^4o2'ce. Za vse ostale ka-Beričcvo K! V' Nadgoriea, Podgori-jJc bila n “"če, Dol in Podgora pa »l}# ddstotk'0 , s£v'ca> in sicer od :iš do 0(1 do se plača dohodnina po stopnji — 30.000 9 % 30.000 50.000 10 % 50.000 80.000 U », » 80.000 120.000 12 »o 120.060 160.000 14 % 16.6.000 200.000 - 16 % 200.000 ' 250.000 18 % 250.000 300.000 20 » i 300.000 490.000 22 n 400.000 500.000 24 % 500.000 600.000 27 »/» 600.000 700.000 20 % Za vse vrste prispevkov za socialno zavarovanje se do sedaj še predpisujejo akontacije, tj. vsaka po 23 odstotokov od lanske odmere — 26,54 odstotka od katastrskega dohodka — ker so priprave o višini stopenj še v teku. Spremenjene uradne ure občinske skupščine Od 1. maja dalje je delovni čas občinske skupščine Ljubljana-Bežlgrad za sprejemanje strank V SREDAH POPOLDNE OD 16. DO 18. URE. S X. majem so vse ljubljanske mestne občine prešle na 42-urni delovni teden. Uradne ure za stranke se ne spremenijo, razen tistih služb, ki so sprejemale stranke vsak dan. Uprar.ni organi občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad poslej ne bodo delali ob sobotah. Za sprejemanje vlog in za informacije pa bo ob sobotah ob 8. do 12. ure uvedena dežurna služba v sprejemni pisarni. Delovni čas za sprejemanje strank je torej: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN PETKIH OD 8. DO 12. URE, OB SREDAH OD 16. DO 18. URE. Seja Zbora delovnih skupnosti Kako do večjih osebnih dohodkov Janšova bo Samova • Janšev še, sam()3LVa Ubca se b0 °df>lej imenovana Tu Ul'Ca' Tako bo ulica °d križi-Za v Sišk-0V* ces£t do železniškega prela-:'Volivcev * imela Ie en0 ime' Na Predlog9 pazum ,. sta Se 2a takšno odločitev spo-^^adion1 kra^evn' skupnosti Bežigrad in Bežigrad, aprila — Problem najnižjih osebnih dohodkov je moč rešiti le z ekonomskimi ukrepi. Enostavno povečanje plače prav gotovo ni pot, ki naj pripelje do trajne rešitve problema nizkih osebnih dohodkov. To so ugotovitve s seje Zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, ki so jih udeleženci podkrepili z vrsto primerov iz prakse. Ponekod so ukinili delovna mesta, kjer so imeli delavci najnižji zaslužek: skupni zaslužek ostane isti, razdeli pa sc na manjše število delavcev. Seveda pa jim pripada le, če dosežejo enake proizvodne uspehe, kot prej s številnejšo ekipo. Večja produktivnost rešuje problem najnižjih osebnih dohodkov tudi v tekstilni industriji. V tovarni TOPS so organizirali tečaje za delavce, ki so s težavo dosegali norme in so zato manj zaslužili. Udeleženci so v razpravi opozorili, da tudi neprimerna delitev sredstev med družbo in gospodarskimi organizacijami povzroča probleme v gospodarstvu. Zbor delovnih skupnosti je razpravljal še o novčeni realizaciji v prvem četrtletju. Tromesečna realizacija sc je v primerjavi z lanskim letom povečala za 62ll/fl. Z večanjem življenjskih stroškov, katerih rast lahko nenehno zasledujemo, se Večja pristojnost svetov Občinska «dlok „ skupščina je sprejela tudi atl)jnost «ve,tl0si1 nekaterih zadev v pri-,a Muči,, s„Ctov občinske skupščine. Na ' s bod0 oh? „m°čno poveča vloga svetov, snnj s Podroif,11 0 vrsli konkretnih vpra-Poflargj >cja obče uprave financ, go-PBtire tn ’ tanovanjskib zadev, šolstva, j. zdravstva. . 'mevni rei tn ^ Večkr, I)unje Ščurkove«, ki zaseda več kot 500 kvadratnih metrov itd. Skratka, šola ima prostorov dovolj, le šoli niso namenjeni. In če naj bi bil v šoli kabinetni pouk, kar je želja vseh staršev in seveda tudi prosvetnih delavcev, bo potrebno prej ko slej te prostore spet vrniti šoli. Za pouk, ne za stanovanja. občinska skupščina zato dala sredstva. Zakaj mora nekdo plačevati 700 in drugi na primer 100 din? Oba sta učenca, v šoli bi morala biti enaka tudi po prispevkih. Ali je upravičeno, da Petrov oče plačuje malico tudi sosedovemu Janezu? Menda ne, cena bi morala biti enotna, čim nižja in ekonomsko upravičena. Cernu pomaranče? Zakaj ne mleko in kruh? Paštete, ribji namazi, hrenovke, šunka... ne spadajo v šolsko malico, če naj bi bila malica otroku primerna za primerno ceno. STO MILIJONOV ZA PREUREJANJA Sedemletni plan predvideva, da bo z obnovo šolskih prostorov porabljenih 100 milijonov din. To je velika vsota. Kako jo bodo potrošili? Prva dela se že bližajo kraju. Najprej so začeli popravljati izrabljeno centralno kurjavo, kmalu bodo na vrsti garderobne omarice za vse učence, povečali bodo zbornico, v razredih bodo montirali več svetlobnih teles, namestili bodo vratarsko ložo, pred šolo bodo položili asfalt, obnovili bodo vso razmeroma zastarelo napeljavo. Najpomembnejša pridobitev za učence bo verjetno prav razsvetljava, saj je menda sedaj v razredih le od 80 do nekaj več kot 90 luxov, moralo pa bi jih biti 250. Tako slaba razsvetljava povzroča neprecenljivo škodo in bi kazalo, da bi se najprej uredila razsvetljava v razredih. POVPREČNI UČNI USPEHI Starši bežigrajskih otrok so vse preveč zaposleni in sc čedalje manj posvečajo družinskemu življenju. Prav pri dijakih iz materialno urejenih družin se opaža, da je staršem vse preveč važno vse drugo in da so otroci potisnjeni ob stran. Toplina v družinah izumira, namesto nje preveva družine pehanje za denarjem. To je ena plat medalje, druga pa jasno dokazuje, da so učenci preobremenjeni oziroma da je učni program prenatrpan. Vse to so vzroki, da so učni uspehi prvega polletja povprečni in kažejo na to, da bi morala šola v večji meri nuditi posameznim učencem dodatno pomoč. IN SPET PROSTORI Čeprav je dodatna šolska pomoč učenju nekaterim učencem zelo potrebna, se o tej pomoči več govori kot pa nudi. TEŽAVE Z MALICO Na šoli menijo, da je vzgojno varstvena ustanova »Dunja Sčurk« za šolo ovira, vsaj kar zadeva mlečno kuhinjo. Zaradi varstvene ustanove šola nima svoje kuhinje, vzgojno varstvena ustanova pa pripravljanje malic smatra za vir zaslužka. Zato imajo na tej šoli stalne težave z malico. Morda se je zato, morda zaradi česa drugega, šolska malica podražila za vse tiste, ki zmorejo plačevati od 600 na 700 din na mesec. Več kot polovica učencev plačuje 700 din na mesec, 184 jih plačuje po 600 din, 42 po 500, 41 po 400, 17 po 350 din itd. Zakaj različne cene? 24 učencev resda prejema malico zastonj, vendar za te plačuje krajevna skupnost, ki ji je Ovira so prostori. Dokler sta ne šoli dve izmeni, je vsaka misel na resno »izven-šolsko« delo z učenci obsojena na propade. Doseči bi morali najprej vsaj eno in pol izmenski pouk. Učencev je iz dneva v dan več, med njimi tudi iz dneva v dan več takih, ki bi jim bila pomoč potrebna. Za rešitev tega vprašanja je odločujoča gradnja nove šole na Brinju. Le-ta bo sprostila kapacitete na šoli ^______ dr. Vito Kraigherja in tako ustvarila pogoje, da se bo uredila tudi pomoč pri učenju. GOBARJI, ŠAHISTI, FOTOGRAFI... Pionirji in mladinci imajo veliko veselje z delom v krožkih. Teh je cela kopica in vsi so dokaj dobro obiskani. Šahovski krožek, kjer si mlade glave bistrijo um, je razdeljen na mlajšo in starejšo skupi no. V dneh ko smo obiskali šolo so se že pripravljali za tekmovanje. Nič manj zanimanja ni v fotografskem krožku. Po- RAZREDU ŠOLE DR. VITA KRAIGHERJA sebnost med krožki pa je na vsak način gobarski krožek. Strokovnjak jim v dneh, ko gobe ne rastejo, razlaga o posebnostih gob, o terenih, kjer rastejo, o tem, kako se jih med seboj loči itd. Tako pozimi in v zgodnji pomladi, brž ko pa bodo gobe pognale, bodo mladi gobarji poskusili gobarsko srečo in znanje v gozdovih v okolici Ljubljane. Že sedaj pa sc živo pomenkujejo o razstavi, ki jo sami pripravili. Pionirke sc uče je kupila pletilne pletiljam delo že lež lije ■njo hodijbite ■Jen v krožkih plesti, šoUza stroje in gre mladil O kar hitro od rok. Filok: onirji pa seveda sodelujejo tudi kot p^nov ninci, taborniki, radioamaterji itd. ®je tovrstno izvenšolsko dejavnost je na š<*-ak dr. Vita Kraigherja dokaj dobro urejen* Osr I. V. jevi IjJetr SLAB UCIMI USPEH V OSEMLETKAH Je vsa Čel V bežigrajski občini bi morali imeti še’ šest osemletk, da bi uredili osnovno šolstvo. Premalo prostora v šolah je eden važnih zunanjih vzrokov za slabši uspeh učencev. Sem lahko prištejemo še po-manjkaje pomožnih učilnic in' učil. Na skupni seji Sveta za šolstvo in Sveta za varstvo družine, kjer so obravnavali učni uspeh v šolah, so ugotovili, da so med notranjimi vzroki za neuspeh predvsem prenatrpan učni načrt, pomanjkanje učbenikov ter preobsežen predmetnik in deloma premalo strokovni kader. Uspehi na osnovnih šolah v pvem pol- Ipre n in nos letju sicer niso zaostajali za uspehi 'pri! okrajnem ali republiškem merilu, ^kol trebna pa bo širša analiza otrok,ki v š°! V ne uspevajo. Čestokrat so temu vz socialne razmere. Svet za šolstvo d) meni, da bi morali bolje izvajati doji nilni pouk, za pomoč slabšim učeno pa bi se morale zavzeti tudi organizaO Zveze mladine, DPM in krajevne skup' Nova šola v Podgorici; J-JVL-žiO AS* IVA IIA v i < sti. Ena glavnih nalog staršev pa bo, Pjjpri vzgojiti otrokom delovne navade. Zla^dn pri {jijakih na gimnazijah je opaziti, 'lov so premalo vztrajni in da se ne znaBira učiti. j*gr izn ;rc , Ski od- Tnc Otroci iz Podgorice in Šentjakoba morajo hoditi v višje razrede osemletke 5 4nii' daleč na Črnuče; šolarji iz bližnjih vaši Pšate in Dragomlja (občina Domžale) pa °^str skujejo višje razrede osemletke v Domžalah, do kamor imajo 4 km poti. Na tem Pjjf3 ročju bo potrebna nova popolna osemletna šola. Zanjo se zanimata obe občini: Bežigf^^e in Domžale. J Področje na levem bregu Save, kjer ležijo vasi Šentjakob, Podgorica, Brinje in Soteska, zadnje čase vedno večkrat omenjamo. Ker se vsled naglega širjenja mesta Ljubljane nekateri objekti gradijo izven mesta, je za to področje vedno več zanimanja: tamkaj že stoji tovarna »Belinka«, na Polju pri Podgorici pa gradijo atomski reaktor. Stanje šolstva na tem področju je neurejeno in zaskrbljujoče. Pred vojno je bila v Šentjakobu osemletna osnovna šola, ki pa po lokaciji in ureditvi ni ustrezala potrebam. To so poskušali popra- ve; ar .ta viti z gradnjo nove šole v osrednji 'l™ Podgorica, vendar pa zaradi strankarska I partikularističnih razlogov do uresničuj8*' te ideje ni prišlo. Prebivalci vasi PšataJnii Dragomelj, ki so bili do tedaj tudi vez*j na šolo v Šentjakobu, so se odločili, ^ bodo zgradili svojo osnovno šol. Zaf*: skromnih sredstev, ki so jih imeli J razpolago, pa Je bila nova šola že ^ otvoritvi premajhna. Pouk v nižjih razredih Je zdaj zah pomanjkanja prostora in učnega kombiniran: v enem prostoru istočasno poučuje dva razreda. ni potrebno še posebej poudarjati sla", strani takšnega pouka. Posledice se Jr 1 bolj očitno pokažejo, ko otroci prestop^ča v višje razrede, kjer zaradi slabš"ro osnovnega znanja Je s težavo sledljlju pouku in tako dostikrat brez svoje k*’.*'3 M kad1! uč«8 de ponavljajo razred. Značilno je”, d»Jp teh krajev (čeprav so tako blizu Ljub1', ne) le redko kdo uspešno konča t'1,6k visokošolske študije. jce O šolstvu so občani že večkrat razpr*!*’!] Ijall na zborih volivcev. Tudi oba Sol8^. odbora (Šentjakob in Pšata) sta na sK"jor ni seji analizirala sedanje stanje; ufTC. vili so, da je sedaj na tem področju Y šoloobveznih otrok. Ta številka pa jj! zaradi novih industrijskih objektov 1 leta v leto večja. 2e sedanje število šoloobveznih otlJgR opravičuje gradnjo nove šole v PodgotLp, ki leži .v središču tega območja. Z tl0Jn< šolo bi razbremenili tudi osemletki J Črnučah in v Domžalah, ki že postoJ^tju pretesni. ^ |ci FIZIKALNI POIZKUSI PRIVLAČIJO DIJAKE IN JIH N AVAJAJO NA SAMOSTOJNO DELO IN MIŠLJENJE Ta načrt ne bo lahko uresničiti, "Jm občina nima na razpolago dovolj fiJ^idi nih sredstev za razvoj šolstva. Ohra^ j-,, joče pa je dejstvo, da je nova Sola miva tako za občino Bežigrad kot j Domžale in bi si stroSke za gradnjo ko razdelili. Prav bi bilo, da svet za šolstvo občinski skupščini Ljubljana BežiT«^ prouči stanje šolstva na tem območj11 ini predlaga ustrezne rešitve. Ce že tl ležijo na robu naše občine, naj ne 1®*^ tudi na robu naših interesov. F. Mff*8 Povečanje zmogljivosti na 15.000 obrokov dnevno Nova družbena prehrana Današnja kapaciteta družbene prehrane ne ustreza več potrebam dnevnega porasta novih abonentov. V glavni sezoni obrat ne bo zmogel prevzeti vseh naročil, posebno še ker je maksimalna zmogljivost kuhinje približno 4.000 dnevnih obrokov, predvidenih pa je že nad 6.000 dnevnih obrokov. Povem naj še, da servis družbene prehrane nima regresa ali dotacij razen dotacije za gradnjo, ki jo je prejel od okraja Ljubljana. Za modernizacijo tega obrata ne dobi kredita, druga gostinska mreža pa redno prejema kredite za adaptacijo in opremo. Menim, da vse premalo polagamo pozornosti družbeni prehrani, ki daje nad polovico vseh obrokov gostinskih . storitev za Bežigradom, posebno pa še našemu delavcu. Nobenih skrivnosti ni, zakaj smo prišli do takšnih uspehov in predvsem do nizkih cen; dobra organiza- Prav zaradi resnih problemov družbene prehrane za Bežigradom je krajevna skupnost »Boris Kidrič« zasnovala široko akcijo za rešitev tega problema. Na širšem Stanku zainteresiranih delovnih organi-cij in občinske skupščine Ljubljana-Be-žigrad je prišlo do enotnega gledanja o nujni potrebi razširitve družbene prehra-' ie, za gradnjo potrebne zgradbe z resta-racijo in sodobno kuhinjo. Večina gradbenih podjetij: Gradis, 'ehnika, Obnova, Slovenija ceste, Sava, ežigrad in druge gospodarske organizacije so ponudile finančno pomoč za gradnjo sodobne družbene prehrane z kapa-idtciteto 10—15.000 dnevnih obrokov. Predvidena je tudi posebna kuhinja in jedilnica ollza mladino. W. Občinska skupščina je že predvidela ri lokacijo ob novi Linhartovi cesti v okviru ihnovega občinskega centra Nova lokacija Jftje izredno primerna za ves Bežigrad, ;olkakor tudi za del centra mesta in Ježice, n« Osnovan je konzorcij za gradnjo pri kra-’. jevni skupnosti »Boris Kidrič«. Pričakujemo, da bo v najkrajšem času uredil vsa še nerešena vprašanja in še letos pričel z gradnj onove družbene prehrane. Dosedanje delo družbene prehrane ,« Za Bežigradom je samo ena družbena prehrana s klasično opremo in neprimernimi poslovnimi prostori. Krajevna skupnost »Boris Kidrič« je vložila vse svoje prizadevanje, da so prostore preuredili, kolikor se je pač dalo. ^ j v letu 1960 je krajevna skupnost pre-r vzela družbeno prehrano v skrajno zane-^marjenem stanju. Hrana se je kuhala v Mbrzoparilnikih, neurejena so bila skladi-'ejPča> prostor za pripravo hrane in jedil-Ofnica. Svet krajevne skupnosti je po vseli' stranski razpravi in ugotovitvi potreb jHjrišel do zaključka, da je potrebno 8jPružben° prehrano reorganizirati in de-“lovnemu človeku nuditi dobro in ceneno iSlhrano. Tako so v razdobju 1960—1964 .izgradili pri obstoječi stavbi prizidek v izmeri 100 kv. metrov v treh etažah, kjer >|je prostor za pripravo hrane, deponija za Jkrompsr itd. Pločevinaste krožnike in f skodelice so zamenjali z porcelanastimi in • odstranili vso neuporabno kuhinjsko opre-,mo. Brzoparilnike so zamenjali z sodob-Mnimi kotli, nabavili so elektroprekucnik, [>l%troj za rezanje mesa in sočivja, stroj >o»za lupljenje krompirja itd. Zgradili so r«Večjo hladilnico (30001 kapacitete), uredili sanitarije in garderobo, nabavili dva dostavna avtomobila, zamenjali zastarelo valnotranjo opremo itd. Ki> Krajevna skupnost je v tem času inve-SiMstirala za družbeno prehrano skupaj 20,3 a »milijona dinarjev. jsi 0 OPOLDNE PRED OBRATOM DRUŽBENE PREHRANE Podvojeno število pripravljenih obrokov Krajevna skupnost posveča posebno skrb razvoju družbene prehrane, kar dokazuje porast zmogljivosti. Število obrokov, ki jih pripravijo, se je v dveh letih podvojilo. Pri nenehnem porastu cen pa se cene v družbeni prehrani niso bistveno spremenile. Vsi obroki hrane so pripravljeni za težkega delavca (približno 3500 kalorij) in v zadostni količini. OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA cija poslovanja, nabava živil pri grosistih, povečano število obrokov in kvalitetna hrana znižujejo režijske stroške. Samci in delavci pa tudi vse več družin se vedno bolj poslužujejo družbene prehrane. V letu 1961 smo izdali 50.000 zajtrkov, lani pa že 90.000, število toplih malic je poraslo od 240.000 na 408.000 kosil od 109.000 na 280000 in večerij od 60.000 na 152.000 obrokov. JOŽE ČRNUGEU KMALU PROSPEKT JEZICE V letu 1962 so v naši občini zabeležili 7392 nočnin, od teh 4,005 nočnin tujih gostov. Lani je število nočitev poraslo na 27.790; nočitev tuji!} gostov je bilo 12.365. Na občnem zboru Turističnega društva Bežigrad so . poudarili, da ima'naša občina odlične pogoje za razvoj turizma. Ob Titovi cesti, ki pripelje v Ljubljano množico tujih turistov, bo potrebno urediti vrsto naprav in objektov, ki bodo služili turistom: gostinske obrate, parkirne prostore, trgovine, avtoservise itd. Posebno pozornost pa bo treba posvetiti komunalni ureditvi, predvsem urejenosti stavb in okolice. Osrednji objekt bežigrajskega turizma je vsekakor rekreacijski center ob Savi. TEKMOVANJA V TEDNU RDEČEGA KRIŽA nJ.. košnji Teden Rdečega križa, ki bo v *«jfasu <)C* 3- do 9. maja je posvečen napo-Ji«v0n? bdečega križa v.a solidarnost med in narodi' obeležuje ga pa tudi pro-« ičlTi 20-letnice Jugoslovanskega Rde-§ ^r,za In "Dneva mladosti.« mLko fre,*°VIVmi pro«rami »Tedna« dejan-ttl sko pričenjamo s proslavlianiem on t ™^cije RKf zato b^j Sož: P^”°.s>t za 8,3 intenzivnejše izvajanje delov->l^‘h P^gramov in priporočil zadnje skup-Rdečega križa Slovenije, ki usmerja ^OL.amzacij0 Rdečega križa na delo v kra-1 skupnosti in k reševanju njenih Bririirr-^T' v tesnerri sodelovanju z vsemi i drnsirm družbenimi silami. JkakniPnm3m^ne^ dan v tednu bo vse-,tr,4ea kri*«' ma,i ^ Modna rodni dan Rdeče- ^ItlProeramn SaJ n* ta tian PolcS izvajanja ^ Programa na večini šol, sprejmejo mladi- i organizacijo Rdečega križa. J daie praz'n°vanje dneva mladosti 'JcUdhiS POUdarek aktivnostim spe- ki vključujejo ^dina RK t0, b0sta Podmladek in mlu-,6jnoslaRif d®J®vnosti° mnogo dopri- SloverdL8'?™08!,,0^0™. Rcleeet!a hrl' p.'na!oge Rk v kro?0dcrt'ala ^ 'Opredelila ,(Jzala tudi ootrfth?jeVm skupnosti in naka-f, f miadka inP po vefi^ aktivnosti podani Gladka n S RK' Organizacije Pod- re^« vrsto^akUvno"6, ^ S° razvile ^ Solah vnosti, ki prispevajo znaten Udeleženci občnega zbora so v razpravi poudarili, da v rekreacijskem centru manjka predvsem nočitvenih kapacitet, organizirati pa bi morali tudi ržzme izlete, zabave in podbbno. Na ta način bi dalj časa zadržali tujega turista, domačim gostom pa bi lahko nudili kaj več, saj se rekreacija ne začne in konča pri gostilni. Turistično društvo Bežigrad bo v prihodnje tesneje sodelovalo s krajevnimi skupnostmi, sindikati, zvezo prijateljev mladine in drugimi organizacijami, več pozornosti pa bodo posvetili tudi propagandi. Med drugim že pripravljajo prospekt Ježice. Za predsednika društva so izvolili "rian-ca Plazarja. delež pri oblikovanju zdravstvene in socialne zavesti, želimo pa, da bi pionirji in mladinci to svoje znanje v večji meri prenašali tudi izven šole na domove In okoliše, kjer preživijo pretežni del svojega časa. Ob začetku stalnejšega in sistematičnej-šega dela 1 podmladka in mladine RK v krajevni organizaciji razpisuje Glavni odbor RKS tekmovanje v počastitev 20-letnice RK in Dneva mladosti. Tekmovanje ima namen spodbuditi prizadevanje podmladka in mladine na vasi, iz industrije Sol> za konkretne akcije v krajevni skupnosti v najtesnejšem sodelovanju s krajevno organizacijo RK in drugimi zainteresiranimi činitelji. Tekmovanje bo nosilo geslo: »AKCIJA PODMLADKA IN sti«DINE RK v KRAJEVNI SKUPNO- Za tekmovanje so izbrane samo konkretno dejavnosti, za katere mislimo, da se v današnjih pogojih morejo razvijati, in sicer: — Akcija za higiensko urejanje soseske: urejanje vasi, stanovanjskih naselij, poti igrišč, telovadišč, in drugih objektov. — Vse oblike pomoči bolnim, starejšim in invalidom — Pomoč pri otroškem varstvu (dnevna letovanja, pomoč zaposlenim staršem*. — Konkretna realizacija zaključkov predkongresnih konferenc mladine RK (sodelovanje pri reševanju rpoblemov, ki so vezani na življenjske in delavne pogoje mladine: prehrana, prostori za vozače, higiensko varstvena zaščita mladih delavcev in vajencev). — Zbiranje zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev (oblika pridobivanja denarnih sredstev). — Prirejanje riizstav zdravstveno-vzgoj-ne literature in zgodovinskih materialov RK ter o aktivnosti organizacije v preteklih dvajsetih letih, Razpečavanje vzgojne literature RK. Tekmovanje bo trajalo od 15. aprila do 15. oktobra. Ob zaključku tekmovanja bo Glavni odbor RK nagradil najboljše šole in krajevne organizacije RK v skupnem znesku 300.000 din. Prva nagrada znaša 70.000 din druga 60.000 tretja 50.000 dinarjev in štiri nagrade 30.000 dinarjev, Ker je podjetje »GOSAD« prispevalo za nagrado še 200.000 dinarjev, — se število nagrad temu primerno poveča. Občinski odbor Rdečega križa Bežigrad pa bo še posebej nagradil najboljše šole, če se ne bodo mogle vključiti v nagrado Glavnega odbora RS. Tekmovanje bo usmerjeno predvsem na izvenšolsko dejavnost v času počitnic. Takrat se v krajevni skupnosti zbere vsa mladina Iz vasi, industrije, šol In študentje, Zato bodo marsikje meseci dopustov In počitnic pomenili obdobje naj večje aktivnosti. A. G. ANKETA o družbenih centrih FRANC BAVCON, železničar: Domovi družbenih organizacij so nam vsem potrebni. Posebno nam pridejo prav, kadar ima mo sestanke družbenih or ganizacij. Člani društev v Savskem naselju smo šele tako dobili svoje pro store, in to brezplačno. RADOSLAV PIŠKUR, fotograf: Začetek., dela družbenih centrov je bil iober, treba pa bo odpraviti nekatere hibe, predvsem bodo morali ljudje iobiti občutek za organi-jacijo. IVAN ROBAVS, absolvent gozdarske fakultete: Mladina ima v družbenih centrih svoje zatočišče, tu se neposredno vzgaja in zabava ob igranju šaha in gledanju TV. JOŽE TERAN, dijak: Družbeni center je vsekakor zelo koristna pridobi-T tev tudi za mladino, tu se lahko sestanemo, saj je tu edini prostor, kjer se lahko zberemo. JANEZ LUZAR, uslužbenec: V družbenem centru v Stožicah ni dovolj pestrih oblik izživljanja Manjka še več predavanj, sicer pa je center kar v redu. DANICA GOSNIK, uslužbenka: Centri so velika pridobitev, šele sedaj so dane možnosti, da delo vseh mogočih organizacij kar najbolj pestro zaživi. JOŽE CRNUGEU, taji nik krajevne skupnosti Boris Kidrič: Centri so več kot nujni, saj 18 let nismo imeli prostorov, sedaj pa želimo, da se jih občani čimbolj poslužujejo. MAJDA TUR1C, uslužbenka: Družbeni centri so zelo pomembni za razvoj družbenega življenja na področju posameznih krajevnih skupnosti; še jih je treha razvijati. JOSIP COGA, upokojenec: Družbeni centri nam omogočajo, da lahko v prostem času spremljamo oddajo tv in s prijatelji pokramljamo v prijetnih prostorih. Sele tako smo dobili v Savskem naselju-prostore za sestanke. PAVLA KORENČA, uslužbenka: Zdi se mi nuj- no, da obstajajo družbeni centri, saj je le tako mogoče koordinirano delo med posameznimi družbeno političnimi organizacijami. RUDI BUTINA, promet ni uradnik: Zelo pozno smo dobili družbene prostore. Ker ni bilo prostorov, je precej trpelo politično življenje. Končno pa je v teh prostorih tudi mladina dobila svoje prostore. Pomembno je klubsko življenje. j§PS MARTINA PAVLIC, U-siužbenka: Zdi se mi, da je center precejšnega pomena za mladino, treba pa je poskrbeti še za obliko dela centrov: filmi, predavanja... Tovarna nogavic »Tonosa« v Savljah. Z Jurijem Drametom, direktorjem tovarne, sediva pri »obvezni« kavi in se meniva. Kar tako, beseda da pač besedo. O vsem, največ o tovarni, o delavcih, o plačah, o skrajšanem delovnem času, o novih izdelkih, o načrtih, ki jih imajo... Kar tako, ker da beseda pač novo besedo ... V vitrini vidim nogavice v okusni in lepi embalaži in nekaj fotografij manekenk, oblečenih v hola-hop nogavice. — Ali veliko porabite za reklamo? — vprašam. — Vsako leto imamo odobrenih In namenjenih za reklamo pet milijonov, pa jih nikoli ne porabimo. Bolje je dosegati uspehe s kvaliteto. — En mesec imate že proste sobote. Kako ste prešli na 42-umi tedenski delovni čas? tri — Septembra lani smo začeli sestavljati elaborat. Sestavili smo posebno komisijo (v njej so bili delavci, tehnolog, računovodja ...), ki je proučila vse možnosti in nam sporočila: Tovariši, takole: Zdaj norme prekoračimo za 20 odstotkov, če bi jih prekoračiti še za 12 odstotkov lahko preidemo na okrajšani delovni čas. Vsi v podjetju, delavci najbolj, so vzeli stvar resno in uspeh ni izostal. V razdobju od decembra lani ito marca letos smo norme presegli kar za 38,8 odstopa, torej ne le za 12 odstotkov čez 20 odstotkov, ampak kar za 18,8 odstotka več. S tem smo dosegli postavljen pogoj in s prvim aprilom smo prešli na krajši delovni tednik. Storilnost ni nič padla in vse je v redu. Da pa je vse še lepše: V prvem tromesečju lan! smo imeli 200 delavcev, zdaj pa jih imamo le 176. — Kako pa delavci, so zdaj bolj zadovoljni? sobote — Kaj bi ne bili. Tri sobote s'o prosti, četrto pa delajo, bruloprodukt ne bo nič manjši, ker pa nekoliko pridne-je delajo tudi ni nič hudega- Tak je bil pogoj: če hočemo delati manj časa, moramo takrat delati več in bolje. Mislim, da to ni nikomur odveč. — Ali zdaj zaslužite prav todiko kot prej? — Nikakor. Zdaj zaslužimo več. Lani je bila v našem podjetju povprečna plača okrog 34.000 din, letos pa gremo že na približno 36.000 din. Večinoma zaslužijo delavci kar dobro. Pred kratkim smo plače regulirali tudi tistim, ki so zaslužili nekoliko slabše, saj smo jih zaposlili na ustreznejših mestih. Začeli smo delati namreč nekaj novih artiklov: telovadne trikoje, različno žensko perilo, otroške majice ... — Koliko artiklov delate zdaj? prosti — Manj kot včasih, pa še manj jih bomo. Včasih smo izdelovali kar 30 različnih izdelkov, prešli pa bomo le na 13 izdelkov. Edino tako bomo lahko svoje artikle pocenili in ostali konkurenčni. Da o večji kvaliteti pri bolj specializirani proizvodnji ne govorim. Kljub temu bo naš letošnji brutopro-dukt znašal kar 630 milijonov dinarjev in del tega celo v devizah. — Vsako podjetje ima načrte in težave ... Pa vi? — Notranji transport, ozko grlo v šivalnici, premalo ustreznih strojev. Težav, kolikor hočete. No, pa bo šlo. Del tovarne bomo preuredili in uvedli tekoči trak, stroje tvorno dobili... Upajmo, da se nam bo oboje posrečilo še letos. Kljub skrajšanemu delovnemu času seveda ... Veste, pri nas ne poznamo poti nazaj. EVGEN JURIČ Seja Zbora delovnih skupnosti Kako do večjih osebnih dohodkov? NADALJEVANJE S 3. STRANI I V končni vrednosti vsakega izdelka je zajeta tudi vrednost dela, ki je bil potreben za izdelavo tega izdelka. Ker pa v proizvodnji ne nastopa ena sama oseba, temveč je končni izdelek produkt dela več oseb, od direktnega proizvajalca — enega ali več — mimo vseh pomožnih služb (skladišče, nabava materiala, odprema itd.) do uprave podjetja. V vrednosti vsakega izdelka je torej zajeta vrednost dela vseh, ki direktno ali Indirektno sodelujejo pri njegovi izdelavi. Ce sedaj samo enemu teh povečamo brez razloga vrednost njegovega dela, moramo istočasno povečati tudi končno vrednost Izdelka. V tem trenutku pa se ^znajdemo v začaranem krogu. Povečana cena izdelka povečuje življenjske stroške, ti pa nižajo realno vrednost osebnih dohodkov. Da bi f korigirali tako znižano realno vrednost, osebnih dohodkov, bi morali zopet korigirati nominalno vrednost, kar bi zopet privedlo do višanja cene izdelka, kar bi zopet znižalo realno vrednost osebnih dohodkov itd. S povečevanjem cen izdelkov pa nižamo realno vrednost osebnih dohodkov vseh kategorij, ne samo najnižje, pač pa je pri teh problem vedno najbolj akuten, ker ogroža življenjski minimum. Iz vsega navedenega sledi torej, da z enostavnim korigiranjem osebnih dohodkov na 25.000 ne bomo dosegli trajne rešitve; nasprotno, v najkrajšem času bomo niorali reševati tudi problem osebnih dohodkov višjih kategorij. Kje torej najti rešitev, da bi kljub temu odpravili najnižje osebne dohodke? Možnosti je seveda več. Prva in pravzaprav edina možnost je povečanje delovne storilnosti, ter vzporedno s tem seveda tudi povečanje osebnih dohodkov. 2e prej smo ugotovili, da se vrednost dela ne more spremeniti, če se ne spremeni kvaliteta ali kvantiteta dela. Ce dobi danes neki delavec npr. za izdelavo 20 kosov nekega izdelka 20.000 osebnih dohodkov, lahko dobi 25.000 din osebnih dohodkov praviloma le, če izdela 25 kosov. V tem primeru ostane vrednost dela v enem kosu nespremenjena. Ce pa prejme delavec za izdelavo 20 kosov nekega izdelka enkrat 20.000 din, drugič pa 25.000 din, je vrednost dela v enem izdelku enkrat 1000. din, drugič pa 1250 din. S povečanjem vrednosti dela pa moramo nujno povečati tudi končno vrednost izdelka, kar pa, kot smo že vi- deli, niža realno vrednost osebnega dohodka. Ce pa hočemo povečati osebne dohodke, ne da bi istočasno povečali produktivnost alijpa ceno, moramo sredstva za tako povečanje dobiti pač kje drugje. Edini vir takih sredstev pa so skladi gospodarske organizacije. S tem pa osiromašujemo sredstva za razširjeno reprodukcijo oziroma zmanjšujemo možnost nadaljnega razvoja podjetja. V nekaterih primerih lahko vodi to do popolne ohromitve razvoja nekega podjetja, kar je posebno pereče pri slabo akumulativnih gospodarskih organizacijah. Kritje povečanega dela osebnih dohodkov na račun skladov je torej lahko samo prehodnega značaja, posebno ker nam nudi možnost hitrega ukrepanja, je pa ekonomsko povsem neutemeljeno. Prvi dve varianti povečanja osebnih dohodkov, prva v pozitivnem, druga pa v negativnem smislu, nam nudita možnost hitrega reagiranja oz. korigiranja. Tretja varianta pa je dolgotrajnejša, vendar ekonomsko utemeljena in v kombinaciji z prvo varianto tudi trajna. Kot že omenjeno, sodeluje v proizvodnem ciklusu nekega izdelka več oseb Vzemimo za primer, da sodeluje v proizvodnji nekega izdelka neposredno in posredno 14 oseb, ki za to delo prejemajo določeno kvoto osebnih dohodkov. Ce sedaj izključimo iz tega proizvodnega postopka z boljšo organizacijo ali mehanizacijo ali celo avtomatizacijo določeno število oseb, se kvota osebnih dohodkov v vrednosti ni spremenila, pač pa se je spremenilo število oseb, ki v tej proizvodnji sodelujejo. Ker se sedaj enaka masa deli med manjše število proizvajalcev, je delež vsakega od njih večji, oziroma se ta sproščeni del lahko uporabi za povečanje osebnih dohodkov, predvsem najnižjih. Iz tega izhaja, da je vsekakor gospodarneje sredstvo skladov porabiti za modernizacijo proizvodnje in boljšo organizacijo, kar posredno vpliva na boljše osebne dohodke, kot pa ta sredstva porabiti za začasno izboljšanje osebnih dohodkov. Edina »slaba« stran te variante pa je v tem, da traja dalj časa, da zahteva temeljite analize in priprave ter seveda tudi investicije. Jasno izhaja iz vsega navedenega, da lahko dosežemo trajno boljše osebne dohodke le s povečano delovno storilnostjo, Član Slovenskega okteta Tone o turneji po ZDA Slovenski oktet — umetniški ansambel znan danes že. skoraj po vsem svetu, so ustanovili na željo slovenskih izeljencev v Ameriki, z namenom, da bi jim prinesli- slovensko narodno pesem, kar pa je uspelo šele lani — po dolgih dvanajstih letih. Pred tem so nastopili že v skoraj vseh evropskih državah in celo na Kitajskem, njihovo pesem so poslušali ljudje v največjih koncertnih dvoranah na Dunaju, v Pragi, Moskvi, Leningradu, Kijevu, Londonu, Parizu, Bruslju, Berlinu, Rimu, Šanghaju, Pekingu... in šele lani, kjer so prvotno mislili startati, v New Yorku, Chicagu, Los Angelesu, San Franciscu, Torontu in kdo bi še našteval... Turneja zares vredna naziva svetovnega potnika! Zato prepustimo besedo o potovanjih kar tovarišu Kozlevčarju. 31 ur v zraku — Gotovo boste o Vaših dolgoletnih potovanjih lahko povedali nekaj superlativov? — Menim, da je bila naša najdaljša pot doslej na Kitajsko, ko smo na retp-ciji proti Pekingu preživeli v zraku skupaj kar 31 ur, preleteli pa 10.500. km. Veliko smo prepotovali tudi z vlakom, toda na sedanji ameriški turneji smo se vozili iz Chicaga preko Colorado Spring-sa in Denverja v Pueblo v zvezni državi Colorado nepretrgoma kar 32 ur. V avtobusu smo jedli in spali, pri tem pa smo občudovali čudo ameriške avtomobilske industrije, saj motor vseh 32 ur ni utihnil, le na tri ure so menjali šoferja. Na tej turneji smo dosegli tudi največjo nadmorsko višino doslej in pa brzino. Iz Denverja smo leteli v Los Angeles s 168 potniki in 8 člani posadke z najnovejšim reaktivnim potniškim letalom Boeing 720 Golden pet (Zlati reaktivec), z brzino 1100 (!) km na Kozlevčar pripoveduje Naš občan svetovni potnik uro in na višini 14.000 m. Los Angeles je zaradi znanega potresnega področja pozidan samo z nizkimi zgradbami in je zelo obsežen, tako, da se nam je zdel gledano s te višine, kot da obsega področje od Jesenic do Zagreba. — Kaj ste v Ameriki še posebej občudovali? — Vsekakor prekrasne niagarske slapove in pa naravne lepote posemitskega narodnega parka, ki obsega po pripovedovanju, področje kot pri nas 30 bohinjskih kotov, ja zaščiten in se prične nekako 250 milj od San Francisca. V tem parku' smo res lahko občudovali ogromna drevesa — sekvoje, stare 3800 (!!) let. Nekatere merijo v premeru do 14 metrov in ker še rastejo, so jih prevrtali in skoznje speljali cestp. Nepopisne naravne lepote so tudi v Coloradu. Tu so nam pokazali cowbojsko naselje, kot jih vidimo v uiestern filmih, vse originalno s šerifom in divjimi konji. Znamenitost je najvišji most Ropal Gorge zgrajen kar 350 metrov nad kanjonom reke. V kanjon, kjer se tesno z reko prebija tudi železnica, se lahko spustiš z dvigalom in uživaš fantastičen pogled ki pa jo nekje pogojuje tudi boljša orgu nizacija dela, boljša mehanska opremi!) nost in dognan proizvodni postopek. VNOVČENA REALIZACIJA V PRVEM ČETRTLETJU Zbor delovnih, skupnosti občinske skuf ščine je na zadnji seji razpravljal poki problematike o nizkih osebnih dohodki tudi o rezultatih gospodarjenja v leto! njem prvem tromesečju. Osnova za razpravo so bili podati družbenega knjigovodstva, ki govore1 tem, koliko sredstev so gospodarske org* nizacije prejele na svoje žiro račune. 7' podatek za letošnje leto se primerja! enim podatkom za lansko leto ter podi ki za plan 1964. Obravnava se torej * sam podatek. Res je, da je en sam potf tek razmeroma skromen, ima pa to prti nost, da je v zelo kratkem času na ra' polago, ter na nam na enostaven naS z dokajšnjo točnostjo prikaže določe* stanje v naših gospodarskih organizaciji1 Zbirni pregled tromesečne realizacij nam kaže, da se je ta povečala pri preteklemu letu za 62 odstotkov, ožil* ma je letni plan izpolnjen s 24 odstoff Tako visoko preseganje lanskoletnih i sežkov je značilno za skoraj vse gosi darske organizacije, saj je od 73 le J takih, ki niso dosegle lanskoletne rest zaclje ter 18 takih, ki so letni plan izp« nile z manj kot 20 odstotki. Idealna izp« nitev plana bi bila 25 odstotkov, ker P moramo vsekakor računati z vplivom s zonskih nihanj, lahko štejemo 20 ^ stoikov izpolnitev plana kot realno. Panoga industrije 1 je v primerjavi lanskim letom dosegla za 24 odstotke večjo realizacijo, medtem ko je plan J polnjen le z 19 odstotki. Na tako nizk izpolnitev plana vplivajo predvsem 1J111 Ijanske mlekarne, kjer je v planu zaje* tudi interna realizacija, medlem ko vv P; datkih banke ni, ker se pač promet odvi) le interno in se v banki ne evidentiP Ce v zbirnih podatkih ne upoštevali Ljubljanskih mlekarn, je panoga in* strije dosegla 22 odstotkov letnega pla* Zelo visoko povečanje lanskoletne re»' zacije izkazuje panoga gradbeništva, k j* je letošnja realizacija kar za 81 odstotk6 večja od lanskoletne ter je že izpoliv nega 25 odstotkov letnega plana. Na t** ugodne rezultate vpliva predvsem vnov^ vanje lanskoletnih terjatev, saj vemo,® je bila gradbena dejavnost v prvih t* mesecih minimalna. Tudi ostale panoge kažejo v zbiri« podatkih ugodne rezultate, saj je ^ npr. v trgovini letos realizacija večja P lanskoletne za 63 odstotkov, v'obrti' 52 odstotkov in v gostinstvu za 39 odstc kov, ter je bil plan izpolnjen v trga vij s 24 odstotki, obrti s 25 odstotki in v P stinstvu s 23 odstotki. Ti podatki nam kažejo, da se naše *' spodarstvo, gledano s stališča pora5* vnovčene realizacije, razvija v skladu predvidevanji družbenega plana. hi) nad seboj: navpične sklade kanini^ sten in seveda kot nitko, vitek preko kanjona. V Coloradu tudi ni ® bena posebnost, če cela čreda udonfš~ Jiih jelenov zaustavi ves promet, ko Pr> kajo cesto. — Ali po vsem tem lahko izluščit*! kaj, kar je na Vas naredilo morda J reden vtis? ZDA v številkah — Da, ogromna letališča na prim*!. Chicagu, Los Angelesu in San Francij, ki vsako sprejme in odpravi na m*', do 40.000 (!!) letal najmodernejših o™ in sposobnosti. Pristaniške naprave ! Evropejca nekaj novega in se skoraj l dajo opisati, skratka pripelješ se z K lom tako rekoč v letališko restavratf Ker je v mestih že nemogoče najti f. štor za parkiranje, so si trgovci' pomagati. Zgradili so ogromne saVidr. strežne trgovine vzdolž cest, ki vodijo', mesta. Eno takih sem bolj občudovali radi nepreglednega števila 60.000 avlO^ bilov, ki so parkirali vzdolž velikega f. kirnega prostora pred objekti trgoM Ob sobotah je namreč v Ameriki 0^ nakupovalni dan v tednu in tedaj se , le kolone gospodinj z avtomobili ude", pohoda na samopostrežne trgovine. Ce^ iz mest so speljane v več nadstrofK zuifaj pa sem videl tudi po 18 stez t’"5 redno, po devet v vsako smer. S etn ne smem pozabiti omeniti vtisov ob Ji gledu na New York s 102 nadstr% velikega nebotičnika. Za nas uavOj, zemljane, ki smo vajeni pritličnih s**) vanj, je to res edinstveno doživetje ; ne bi mogel ničesar več povedati. — Ali ste opazili tudi kakšno stvty katero bi se kot Evropejec težko vi' Amerika in Amerikanci — Ljudje imajo res vse lepo uren vse mehaifizlrano in avtomatične so ra) vse gospodinjske naprave. Vendar j to dosežejo, je vsepovsod velika, neus^' ] na včasih celo kruta borba za za5!,Lt za dolar. Vsepovsod vlada dolar. Te,y dela je tak, da človek ni več pod« Podjetje Dinos ) ; želi vsem ; delovnim ljudem srečen Prvi maj E __________ i ^...■....... Požarni bazeni po potrebi Dokaj urejena preventivna služba ima precej zaslug za to, da na področju bežigrajske občine ni prišlo do večjih požarov. Izkušnje o potresu v Skopju pa | govore, da je ob velikih katastrofah, ko se pokvari vodovodna napeljava, največ-r krat moč črpati vodo le iz požarnih bazenov. Glede na to, da je slab tudi pritisk I vode na hidrantih', so strokovnjaki za požarno varnost opozorili, da so bazeni — zbiralniki nujno potrebni. Tudi za gradnjo teh objektov bo potrebno najti sred- f ________________ tovarna kovinske GALANTERIJE LJUBLJANA f Čestita za občinski praznik 9. maj in želi nadaljnjih delovnih uspehov. * 5 človeku, saj mora v tem zapletenem brzlnskem delovnem procesu postati l robot, drugače izpade iz velike teki Kdor se poda v ta vrtinec, mora vzt jati, sicer ga vsaka lagodnost ali nep mišljena poteza lahko požre. Srečal s< Beograjčanko, ki je poročena in še nel let dela v izseljenski organizaciji. Vs dan se vozi na delo z avtomobilom 5- un zjutraj 120 km daleč, kar za ar riške pojme niti ni tako daleč vrači se z možem domov zvečer ob’ is i Od utrujenosti ne najdeta časa niti, bi se kaj pomenila med seboj; da bi sestala s prijatelji k »pol litrčka«, I včasih doma na Rožniku, sploh ni go ra. Tako gre do sobote vsak dan. V Be£ T SVETU KOT IX ~ ihm SlovonsL leta Tone Kozlevčar. Foto: I M A I Pred nekaj leti je kolektiv podjetja »Odpad« dosegel v letnem proizvodnem programu milijardo prometa in se je s tem uvrstil med največja podjetja za promet z odpadki v državi. Z razširjanjem tržišča, asortimana blaga, s izpopolnitvijo mehanizacije in s splošnim povečanjem proizvodnje v industriji, so rasle tudi odkupljene količine odpadnega materiala in z njimi vred letni promet. Tako smo v letu 1962 zabeležili že dve milijardi celokupnega prometa, lani pa smo ga povečali še za pol milijarde. Letošnji plan podjetja je 2.9 milijarde dinarjev in vse kaže, da bo kolektiv »Odpada«, ki se je lani preimenoval v »Dinos«, v prvomajskih praznikih slavil novo delovno zmago: dosegel bo v prvih štirih mesecih milijardo dinarjev prometa, kar zagotavlja, da bo plan zanesljivo dosežen in celo presežen. Morda na prvi pogled te številke ne povedo mnogo. Ce pa pomislimo, da kolektiv odpremi letno nad 7 milijonov kilogramov železnih ostružkov v vrednosti komaj 68 milijonov dinarjev, 3 milijone kilogramov črepinj stekla v vrednosti 24 milijonov, nad milijon kilogramov kosti v vrednosti 16 milijonov dinarjev, pa vidimo, da se milijoni počasi stekajo in da je zanje treba vlagati veliko truda. Tudi starega železa zbere kolektiv ogromne količine, ki pa dobijo pravo vrednost šele po opravljenih procesih v skladišču. To so zlasti rezanje železa z avtogenskimi napravami ali električnimi škarjami, s hidravličnim stiskanjem pločevine, s prebiranjem drobnega kovnega železa itd. Prav tako so potrebna še posebna dela pri tekstilnih, papirnih odpadkih in barvastih kovinah, da postanejo surovine za takojšnjo predelavo. Vsa ta delo so dokaj naporna, večkrat nevarna in zaradi prahu In oksidov, zdravju škodljiva. Zahtevajo pa seveda tudi precejšnje poznavanje tehnologije. Za delavce pri teh delih prireja podjetje posebne tečaje, ki jim po izpitih zagotovijo kvalifikacijo. Z zadovoljstvom pa ugotavljamo, da je kljub dosti težkim delovnim pogojem velik del kolektiva nad deset let v tem podjetju. Centralni delavski svet sl prizadeva, da s postopnim mehaniziranje* odpravlja najtežja delovna mesta, da zboljšuje delovne pogoje, kjer je to le mogoče in da postopno rešuje pereča stanovanjska vprašanja. V osnutku statuta so še posebej začrtani cilji podjetja za dvig življenjske ravni zaposlenih delavcev, ki jih bo v določenem časovnem razdobju možno d*eči ob vsestranskem prizadevanju organov upravljanja in vseh članov kolektiva. R E H RAIMA Ljubljana nase samopostrežne in ostale trgovine so bogato založene. POVEČALI SMO IZBIRO BLAGA. ZA OBISK SE TOPLO PRIPOROČAMO. Čestitamo k prazniku občine UUBLJANA-BEŽIGRAD! Pazi kako gori luč »Skrbimo za brezhibno in pravilno upo,-rabo svetlobnih teles na vozilih«, je geslo prometno vzgojne akcije zveznega značaja, ki traja od 1. aprila do 1. julija letos. Komisija za vzgojo in varnost prometa pri Svetu za splošne in notranje zadeve je poslala vsem delovnim organizacijam, šo-lam in krajevnim skupnostim program za to akcijo, ki naj še poudari dejstvo, da je tudi od pravilne in brezhibne uporabe svetlobnih teles odvisna varnost prometa na naših cestah. V okviru te akcije naj bi pogosteje pregledovali svetlobne naprave na vozilih predvsem v podjetjih, ki imajo večje število motornih vozil. Komisije, ki jih bodo ustanovili v podjetjih, šolah in krajevnih skupnostih, naj v tem času poskrbijo tudi za kolesarje. V programu so tudi predavanja s filmi. Voznike motornih vozil naj bi nenehno opozarjali, da skrbijo za svetlobna telesa na vozilih in te naprave pravilno uporabljajo, predvsem da pravočasno zasenčijo luči pri srečevanjih. Večkrat je prav zaradi tega v nevarnosti človeško življenje. boto pa se prične nova dirka, za košček prostora med tisoči prav takih, v naravi čim dalj iz mesta. Slovenci pa so zrumi kot zelo marljivi in smo srečali precej premožnih družin. Družinska hišica velja 12.000 % notranja oprema 8000 J, avto pa 4000 dolarjev. Plače nekvalijiciranih delavcev so 150—500 dolarjev mesečno. Na-jemnina za stanovanje v mestnih blokih s štirimi sobami pa znaša kar 600 dolarjev na mesec z vso opremo. Kosi-lo v restavraciji kot je »Slon« nas je ve- vraciii°n do!arlev’ v sam°P°strežni resta-ie zn ?? V ,k0Sn° stoje Priv°ščiš lahko Plačaš 10 rfninT' lrenočevanje v hotelu plačaš 10 dolarjev. Tudi potovanja so bi- la zelo naporna, Največkrat smo prispeli koma} neka, minut pred koncertom in povabljeni smo bili na številne bankete in sprejeme, tako da smo res komaj čakali povratka, da bi se enkrat oddahnili. Slovenski oktet in njegova pesem Se in še bi lahko pripovedoval, toda tovariš Kozlevčar se je moral odpraviti na vsakdanjo večerno vajo za nove nastope. Program je res velik, stalno morajo imeti izvežbanih okrog 300 pesmi, ki jih pojo v 13 jezikih in vse je treba znati na pamet, brez teksta v rokah med koncertom. Marsičemu se je treba odpovedati m živeti le za pesem, vsi morajo biti stalno v »kondiciji«, kot bi se reklo v šponnem žargonu, prav kot vrhunski .portniki, saj morajo do potankosti za vsak koncert naštudirati 30 pesmi. i udi letošnji program nastopov Slovenskega okteta jc obsežen. Za zdaj imajo na programu dva koncerta v Ljubljani. V marcu so že peli skladbe mojstrov baroka in renesanse. Junija pa. pred odhodom na tradicionalne dubrovniške poletne igre, bodo nastopili v Filharmoniji s sporedom slovenskih narodnih pesmi. Sodelovali bodo še na festivalu v Monte-earlu, na krajšo turnejo pa bodo odšli se na Norveško in Zahodno Nemčijo, verjetno pa tudi na Dunaj. Popularnost okteta se je še posebej povečala, odkar pojo tudi pesmi drugih narodov. Zato vabila prihajajo od vsepovsod. Koliko in kako Slovenski oktet v tujini cenijo, da ne govorimo o izseljencih, poslušalci ne dokazujejo samo z aplavzi, ampak tudi z izredno gostoljubnostjo na vsakem koraku, letalu, ladji, vlaku, avtobusu in hotelu, povsod kjer potujejo ali se nastanijo. Skoraj redno so gostje na posebnih sprejemih, ki jih posebej zanje pri-rede kapitani na ladjah in avionih, seveda pa si izjemoma smejo ogledati tudi vse prostore, kar drugim ni dovoljeno, kar spet kaže, koliko so povsod navdušeni nad njihovo pesmijo. Prešernova nagrada Sam tov. Kozlevčar pa je bil še posebej deležen občudovanja vsakokrat, ko je odpel »Ribničana«, tako da so ga povsod utrujenega lovili, da bi ujeli njegov avtogram. Tisočkrat in tisočkrat se je moral podpisati na najrazličnejše rekvizite, ne samo na papir. Seveda so morali enako breme svoje popularnosti prenašati tudi ostali člani okteta. Vsem članom Slovenskega okteta želimo, da bi še dolgo peli in s svojo pesmijo ponesli del{ naše slovenske zemlje med tiste rojake v tujini, ki jo najbolj potrebujejo in da bi jih še dolgo utrujali s prošnjami za avtograme, še posebej pa čestitamo slovenskem oktetu k letošnji Prešernovi nagradi. J. KOMAN KOLEKTIV Obrlno komunalnega podjetja „Dimnik<< Čestita vsem občanom za praznik občine Bežigrad. Naj povem za začetek: pišem na pisalni stroj, na katerem piše »Tops-M-l«. Navadil sem se nanj in všeč mi je. Razen, mene piše na take stroje še tisoče ljudi po Jugoslaviji in mislim, da so tudi oni zadovoljni z njimi. To so domači pisalni stroji, narejeni v Savljah, v naši občini. Torej praktično: delajo jih naši znanci z ulice, naši sosedje, naši občani. Kaj ko bi jih šel obiskat in pogledat kakšno tovarno imajo in kako delajo? Pred tovarno me je ustavil možak z vratarsko kapo na glavi. Povedal sem mu svoje želje in poslal me je v upravo podjetja. — Kako je pri vas z osebnimi dohodki? — sem vpraševal. — Lanski povprečni osebni dohodek je bil 40.600 dinarjev na zaposlenega. Prime, ri, da so delavci zaslužili manj kot 25.000 dinarjev, so bili zelo redki. Letos kaže, da bo še bolje. Ce bomo izpolnili plan vsaj 100 odstotno, predvidevamo, da bo letošnji poprečni mesečni zaslužek kar 50.000 din. Ta uspeh je še večji in po. membnejši če upoštevamo, da imamo že od decembra lani 42-urni delovnik. Potem smo se menili le še o tem. Prijazni ekonomist iz razvojno-investicijskega oddelka, Milan Tratnik je pripovedoval: — Čeprav lani nismo bili »predvideni« za to, da bi prešli na poskusno obratova. nje v skrajšanem delovnem tedniku, se nam je to le posrečilo. Bili smo celo med prvimi v Ljubljani. Novembra lani smo delali zadnji mesec »po starem«, pa še v novembru je toliko praznikov, da smo rezultate tega meseca upoštevali pri »zares-nem« prehodu na 42-umi delovnik, na katerega smo prešli v decembru, ko smo za sobota to dobili dovoljenje. Priprave na prehod so se pri nas začele že lani v juliju. Najprej smo s pomočjo statistične službe zbrali podatke, da bi ugotovili, kakšne možnosti imamo. Vzporedno s temi analizami smo delali tudi plan za letošnje leto in smo tako lahko oboje vskladili. Skraj. Sani delovni tednik v naši tovarni smo osnovali predvsem na spremenjenem teh. nološkem postopku, na drugačni organizaciji tega postopka, na izkoriščanju strojnega parka in na višji strokovni usposobljenosti pri nas zaposlenih delavcev. Proste imamo vse sobote, zato pa imamo nekoliko krajši odmor in nehamo z delom šele ob 14,15. uri. V to obliko smo šli zato, ker veliko naših delavcev vozimo v službo z avtobusi, ker je pri nas zaposlenih veliko žensk (50 odstotkov), ki jim pride prosta sobota najbolj prav in ker lahko ob sobotah najbolje opravimo remotna dela. — Kako se je 42-umi delavnik obnesel do sedaj? je nedelja — Ce primerjamo letošnje rezultate z lanskimi, je ocena: zelo ugodno. Lani je bil mesečni bruto-produkt približno 181,5 milijona mesečno, letos pa je okrog 207 milijonov mesečno, čeprav so prvi meseci že po pravilu najslabši. Sicer pa za sedaj deloma »skrajšano« šele poskusno, saj še nismo dobili odločbe zvezne komisije za stalen prehod na 42-umi tedenski delavnik. Poslovil sem se. Ko sem odhajal sem na dvorišču srečal delavca in ga vprašal, kako mu ugaja novi način dela. — Odlično, je dejal, zdaj je moja sobota že v petek, v soboto je nedelja, nedelja pa je praznik. Mislim, da se bomo vsi toliko potrudili, da nam ne bo treba nič več delati ob sobotah. EVGEN JURIČ maj Pazite - inšpektorji! BEŽIGRAD, aprila. Bilo je ondan — v soboto navsezgodaj. Gospodinje, obložene z zajetnimi cekarji in polnimi mrežami, so hitele nakupovat. Pri mesarju je bila dolga vrsta ... V potrošniškem centru prav tako ... Le zakaj večina ljudi nakupuje prav v soboto dopoldne? In prav tedaj so sc med kupce in prodajalce vmešali še inšpektorji in no\inarji. Se teh je bilo treba, si je mislil marsikdo tisto soboto dopoldne, rekel pa ni nihče ne črne ne bele, razen tiste tovarišice v potrošniškem centru v Savskem naselju, ki nas je nič kaj ljubeznivo povabila: — amesto, da tukaj sitnarite in iščete dlako v jajcu, raje pomagajte postreči strankam, da ne bomo tako dolgo čakale!« Je tehtal, kakor je bilo označeno na njem, nič manj kot 86 kg Na njem pa ni bilo niti datuma niti žiga proizvajalca. Veterinar in tržni inšpektor sta ga takoj zaplenila. Usedla sta se za mizo in se lotila zapisnika ... Nad velikim kolobarjem »razočaranega« sira so nas jezno opazovale razbite steklenice piva in njihove še cele sorodnice iz vrst steklene embalaže... — Kje pa imate kakšno shrambo in garderobo, je bil radoveden eden izmed nas? — ČJimamo, nimamo, kakor vidite, je brez besed skomizgnila z rameni prodajalka in se ozrla na plesniv strop ... — Kaj vse prodajate v tej mlekarni? — Salamo, sir, mleko, napolitanke, kruh ..., smo si odgovorili kar sami, le malo ozreti smo se morali okrog sebe. Kruh slej ko prej prijemljejo tudi tod še z rokami, kljub temu, da neprestano ugotavljamo, da je takšen način prodaje vse prej kot higieničen, če že nič dKigega ne. Na zaboju jajc, prvovrstnih jajc z oznako »1A«, je bil kot proizvajalec označen nihče drug kot Jugoslavija, sicer pa nobenega žiga, ne firme proizvajalca ali kakšna podobna malenkost, ki je sicer obvezno predpisana za prodajo slehernega blaga za široko potrošnjo! In spet zapisnik. Za njim pa obvezna kazen, le koliko časa Se? MESARJEVA TEHTNICA LAZE Potrošniški center ob Titovi cesti št. 89. »Grmada«. K mesarju smo zavili kot »boljše stranke« pri zadnjih vratih — z dvorišča. Kakor v Savskem naselju nas je tudi tu na dvorišču pozdravilo tihožitje PLESNIV POTROŠNIŠKI CENTER Najprej smo si kot prvo žrtev Izbrali potrošniški center v ulici Majke Jugovičeve v Savskem naselju. Bilo nas je šest. Pripeljali smo fe v dveh ničesar hudega slutečih ličkih, ki pri vsej akciji pravzaprav nista bila neposredno udeležena. Le popeljala sta nas od ene trgovine do druge ... Toda, naj se vam najprej predstavimo: občinski tržni inšpektor, Alojz Veber, občinski veterinarski inšpektor, Marko Lokar, pooblaščeni občinski Veterinarski inšpektor, magister Pužan Pirih, občinski sanitarni inšpektor Vinko Sivko, novinar Janez Snoj in še zapisnikar te akcije, ki Je sem in tja napel tudi svoj Objektiv, podpisan na koncu te nič feaj vesele zgodbe. — Potrošniški center pred nami (Savsko naselje) je tipičen predstavnik pospešene gradnje, ki sploh ne ustreza najosnovnejšim sanitarnim predpisom, je za uvod dejal Sanitarni inšpektor. — Nima ustreznih garderob za uslužbence, niti primernih skladišč, zato kakor vidite, imajo improvizirano skladišče kar pod milim nebom. Vso trgovsko dejavnost v tem centru ima v zakupu »Grmada«, poslovna enota trgovskega podjetja Mercator. Za prodajnim pultom oddelka potrošniškega centra s splošnim blagom smo se najprej zaleteli v zaboj plesnivih in gnilih limon ter banan. Nedaleč stran sta jima delala družbo soda odprtega zelja in kisle repe, ki bi ju kazalo vsaj primemo zaščititi (pokriti) pred prahom. Tudi jajca na prodajnem pultu so bila zamazana in ne-sortirana, kar vsekakor ni v skladu z veljavnimi sanitarnimi pred piši... Za prodajnimi in skladiščnimi policami, dodobra založenimi z različnim špecerijskim blagom, smo nehote naleteli na napol prazno skodelico črne kave, ugasnjen cigaretni ogorek, ostanke kislih kumaric — skratka vse je kazalo, da je nekdo tod pred kratkim napol pomalical. . . Salati so delali družbo razmetani kosi obleke, papirnate vreče, močno zaprašene in praz ne steklenice ter kdo bi vedel, kaj še vse. V vrsti pred edino prodajalko je čakalo 25 gospodinj in deklet. — Običajno strežemo štiri, nam je povedala prodajalka. — Pa prav danes.... kakor vidite sem sama ... ZALOGA MESA NA TLEH . Strop vsega potrošniškega centra je sivo črne barve. Zaradi slabe ventilacije in izolacije ga je napadla črna plesen. Najmočnejša je plesen po stenah in na stropu v mesnici. Sveže in suho meso, cunje, noži, časopisi., ,, kar lepo na tleh. — Toda, kam pa naj damo vse to, saj nimamo nikjer nobenega skladišča ... Ostro inšpektorjevo oko se je ustavilo na tehtnici. — Stehtajte meso še enkrat! Dober dekagram manj, kot prvikrat! Zakaj? Mesar, sekač je negodoval... — Pri vsakem potrošniku takole po en dekagram, ne! Kup suhega mesa iz Krmelja brez potrebnih etiket oz. plombe z deklaracijo proizvajalca! Inšpektor ga je takoj zasegel in prepovedal nadaljnjo prodajo tega mesa ... Zapisnik. Razen tega v mesnici tudi niso imeli hladilnih omaric za sveže mesne izdelke. Rezultat: prepoved prodaje svežih mesnih izdelkov: tlačenke, hrenovk... in še in še, kdo, le kdo.bi lahko vse to zapisal! NAPOLITANKE, SALAMA. MLEKO V mlekarni smo se najprej zagledali v ogromen kolobar sira, ki Portret akcije Za potrošniškim centrom ob Titovi cesti 89 smo so tistega sobotnega dopoldneva srečali tudi z možakom na sliki. Pol-tovomi avtomobil je zavil na dvorišče In na hitro ustavil. Z njega so skočili štirje možje, med njimi tudi On. S tovornjaka so začeli razkladati solato v zabojih, krompir in drugo. Pri tem se je tako lepo kadilo, zakaj tovornjak je bil vse prej kot čist. Ker smo jih opazovali, so še z večjo vnemo zavihteli nekaj zabojev na tla. V fotoaparatu je nekaj škrt-nllo. Tedaj pa se Je oglasil mož, ki si ga lahko ogledate na sliki: — Kdo U je dovolil slikati, takoj daj film ven, pri priči ga boš dal, če ne ti bom čreva potegnil na sonce. Ker mu, kakor Je očitno iz posnetka in vseh ostalih fotografij, nisem odstopil filmskega traku, Je zagrozil skupini inšpektorjev, ki so ob strani preprosto obnemeli. — Se bomo žc Se videli, pa kje drugod. .. No, in se vidimo! Imena in priimka »pri-! Jaznega« moža žal nismo utegnili spoznati, morda pa ga bo le kdo izmed naših bralcev in pa kdo od uprave trgovskega podjetja »Grmada« oziroma »Mercator«?! Niko Lapajne praznih zabojfl*rja dragih odpadi ce‘ia galerija trenutni Predmetov in stvar V pretesni r#110 se skoraj zaletelifanega gosta, ki je sfpoma- 6-'Loj, led<“ lepo pripravljeno*^^9 je razjezil jrpc* tor ..., in m*ev™-je zagrabil z* J /J mesa in ga seKa eu' _ Jje že. - s™di' ; nare-smo ugotavljaj nik. d:l nedolžen o>Tmesa dar m videli-e ne ^e’ t0 ;slabše smrd.! Kup j pred kakovosti je b%tnlca? strojem za tržnl Točna, lepo 'M inšpektor. L9 Jn_ - Kaj pa Cit, t0. špektor je šeljjca po. da na drugi Cba kazala drugacAj za^e. sekača sta jo češ še la premikati 10;: kaza-pred dobro" i® ta ... m vas — Pred rofckagra-že kaznoval a^jiica le ma manj, ki fpa ne, na vaši strada kaže je dejal iiišJ*o težo. stranki lažno, kapram tako pri vstf manj... Mesar: — Tehtnic* • Stranke: a seka- — Ni res! l*.a teht-ča premikala 1 nieo. nega, ker so jih kar nekaj hkrati, kot je to pri nas že utrjena navada, preprosto pleskali in hkrati sprejemali goste. Zakaj pa ne? Tako ubiješ kar dve muhi na mah. Zadovoljiš nepotrebno inšpekcijo, pa še goste in blagajno ..., torej tri muhe na mah. KAJ PRAVIJO INŠPEKTORJI Dušan Pirih, pooblaščeni okrajni inšpektor, magister veterine: — Kljub vsemu, kar smo videli danes, pomeni urejenost naših trgovskih lokalov vendarle do-ločen napredek v primerjavi s prejšnjimi leti, vendar pa so še zmeraj daleč od tega, da bi bili lahko z njimi zadovoljni. Predvsem stare, klasične mesnice nikakor ne ustrezajo sodobnim higienskim principom. Se posebej neopravičljivo pa je, da so novi potrošniški centri premajhni in nimajo vseh prepotrebnih prostorov: skladišč, umivalnic, garderob, itd. Taksni nefunkcionalni potrošniški centri so zrastli zaradi tega, ker pri načrtovanju le-teh niso sodelovali strokovnjaki (trgovski, sanitarni in drugi). Kar zadeva veterinarsko inšpekcijo lahko v kratkem pričakujemo v Ljubljani morda že prihodnji mesec veterinarski center, ki bo neodvisno in strokovno močneje ter s tem učinkoviteje vplival na kakovost živil v naših trgovinah. Marko Lokar, bežigrajski občinski veterinarski inšpektor: — Razdrobljenost in neučinkovitost našega dela je na dlani: vsaka mestna občina Ima svoje inšpekcijske službe. Inšpekcijsko delo bi moralo biti bolj enotno za vse mesto, ker bi bilo s tem uspešnejše, ter bi hkrati odpadlo nepotrebna dvoj- »Skladišče« za potrošniškim centrom na Titovi cesti 89 Pavle Stular, referent za blagovni promet občinske skupščine Ljublja-na-Bežigrad Roman Mlakar ter sekretar krajevne skupnosti Savsko naselje Blaž Veber. Ugotovitve komisije so naslednje: Komisijski ogled se je izvršil za- Inspektorji: Alojz VVeber, Vinko Sivko. Dušan Pirih, 'udi v za$|j.mesa lam je a, kar |ar. Na * Inšpektor: on-stop — Torej •* za kaže napak ijran; dekagram, kUji.. in Prijava ponovno kazen! Sekaj J dopol-haljo in užalfj dneva zapusti"**' ko- V razsckotyr<'i,no. sov obleke, Pro' V neposrednij storna slačil®' MESNICA ure- V mesnici. E)’1 119 jeni mesnici smo se hladilniku j® pa nikjer ncf — Do OS! zmanjkalo 5® L smo ga ime«®..vfa-podobne tu kega svežegi' Em°- di v Stožic** c. "V V°0veda PreJ „k0'>v, ne mimo kdo % n nih bazenov, da bi doživaf Ra' h‘ frnsV °str« menda letos S , let ne bo 4^ inšpektorjev« n ^ karkoli poaguharin dilnika sm® pa grah, ki pa T ne bodo P^jostišča osebje samo'Uh ^ Vsa ostal*/bJ df) so v starih fjpodob-mo obiskal* i bili kaj apn» rft. rarsrs: sk ni ukrepi, ki naj bi v kali zatrli vsakršno malomarnost ali nepravil-nost v prodajanju živil za široko potrošnjo. Tu se takoj postavlja vprašanje financiranja takšnih inšpektorskih služb, ki so nerešljive. Pri našem delu gre tudi za enotne kriterije kaznovalne politike in ukrepanja, ki žai pri današnjem sistemu dela niso zmeraj enaki. Alojz IVebcr, bežigrajski občinski trzni inšpektor: — Vse pomanjkljivosti malomarnosti In podobne nelepe pojave-in lastnosti poskušamo sproti odpravljati, vendar vsega zaradi naj večkrat objektivnih vzrokov zares ni mogoče doseči. Mesarje kar naprej kaznujemo zaradi goljufanja pri tehtanju, ponekod pa tudi nobena kazen več ne zaleže. Pri taksnih primerih bi morala podjetja odločneje ukrepati, kot je bila praksa doslej, če želimo, da se kaj takega ne bo več ponavljalo v tak--n: i razmerah, kot so prepogosto-k ‘l .5u cmeraj — kljub denarnim S st ,3ih °Vjafino izrekamo. niX"ktmk°' bež;gr^ki sanitar- — Res je, da ponekod beltio nrn store m strežejo gostom, vse hkru ČkfT0ha kaji,h0Č0t0’ mi zahtevamo čiste higiensko urejene prostore is- očasno pa podjetje ne sme zapre-ti lokala, ker mu tega he dovoli ustrezen občinski organ. Mislim, da Je med posameznimi občinskimi službami premalo koordiniranega dela, ki bi oilo za uspešnejše de-10 naše inšpekcije nujno potrebno. Vehka večina ali praktično vsa prostoraihZaT?lŽl8rad°m 50 v starih Stalin r 0 naJ prl tak*nem stanju uveljavimo vse sanitarne “pe "mo m čisto urejenih gostišč, kuhinj, skladišč, kleti, itd? N. LAPAJNE &rsNiK prejsnjega 16 Jote Rener, upravnik centra Marko Lokar radi upravičene kritike potrošnikov Savskega naselja, katera kritika je dobila izraz tudi na zborih volivcev. Ugotavlja se, da je bil potrošniški center že v začetku tako po kapaciteti, gradbeno tehnično in funkcionalno higiensko neustrezno zasnovan in tudi zgrajen. Prvotno je zgradbo prevzelo od investitorja, t. j. Občine, Trgovsko podjetje »Bežigrad«. Grmada je stavbo prevzela in je v zvezi z odločbami občinske sanitarne inšpekcije v zadnjih letih odpravila nekaj pomanjkljivosti. Ukinjeno je tudi točenje alkoholnih pijač v bifeju. Komisija ugotavlja, da se glavne pomanjkljivosti ne more odpraviti z običajnimi ukrepi, ampak da je potrebna posebna investicijska študija, ki naj predvidi zvišanje kapacitete glede na znatno povečanje števila prebivalcev, sanacijo glavnih gradbeno higienskih pomanjkljivosti, ureditev zadostne kurjave, izolacijo ter parno zaporo sten in stropov, ureditev tlakov, ventilacijo stranskih prostorov vključno hladilne komore in funkcionalno ločitev bifeja od prodajnih prostorov. Investicijski program mora predvideti razširitev kapacitete potroš- MODNA OBLAČILA i Industrija konfekcije LJUBLJANA ZA NOVO SEZONO SMO PRIPRAVILI BOGATO IZBIRO ŽENSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE. ZA NOVO POMLAD — POMLADANSKI PLAŠČI IZ NOVE TKANINE TERITAL-HOHAIRJA. MODEL DIANA BO NAVDUŠIL VSAKO ZA MOŠKE LETNE OBLEKE IZ MODNIH KVALITETNIH TKANIN diamant ŠPORTNA KOFEKCIJA ZA IZLETE, DOPUST IN WEEKEND OBIŠČITE PRODAJALNE INDUSTRIJSKE KONFEKCIJE V LJUBLJANI, KRANJU, 2ALCU IN 2IREH. niškega centra, dogradnjo potreb nih skladišč po vrstah artiklov, vključno posebnega skladišča za embalažo, zadostno garderobno kapaciteto, posebno deponijo za smetnjake in druge odpadke, garažo za priročna vozila in vozila uslužbencev ter potrošnikov, sanirati je streho ljubljanski klimi primemo, in odstraniti higiensko pomanjkljivost, ki jo predstavlja dimnik v bližini bloka. Nujno je urediti ustrezno zavarovanje živil, zlasti onih za neposredno uživanje, prod kapljično infekcijo in urediti prodajo raznih živil, posebnih duhov in posebne mikloflore, da ne more kvarno vpli vati drago na drago. Predvideti je poseoen prostor za čistilke, za osebje pa je predvideti v sklopu garderobnih prostorov posebne sanitarije. Komisija se je zedinila, da je podjetje dolžno do konca meseca junija tega leta izvesti investicijski program z osnovno dokumentacijo ter ga predložiti pristojnemu forumu zaradi strokovne potrditve. Sporsdno je ukreniti vse potrebno zaradi pridobitve potrebnih finančnih sredstev. Za iz vršitev navedenih ukrepov in del je zadolžen direktor poslovne enote Jože Rener. K prazniku občine čestitajo: Kmetijska zadruga ČRNUČE »KAMIN« JEŽICA Tovarna nogavic »TONOSA« LJUBLJANA SAVUE Trgovsko podjetje »PETROL« LJUBLJANA SLAŠČIČARNA BEŽIGRAD TITOVA 101 »KONSTRUKTA« Podjetje za projektiranje LJUBLJANA, Titova 48 Komunalno podjetje ŽALE LJUBLJANA KLEPARSKO INŠTALATERSKA DELAVNICA LJUBLJANA Samova ulica 12 'ZMobBanovJ »Zbor občanov«, glasilo občinskega odbora SZDL Ljub-liana-Bežigrad, ureja uredniški odbor: glavni urednik Miran Blaha. odgovorni urednik Niko Lapajne; Ivan Vinkler. Joško Pirnar, Blaž Veber. Ančka Čerin, Jože Velrovec, Janez Snoj; za upravo odgovarja Marica Grabenšek. Rokopise in slike' pošiljajte na naslov: »Zbor občanov«, Ljubljana, Parmova 41-1. Časopis izhaja enkrat mesečno. Poštnina plačana v gotovini. Cena izvodu 20 din, letna naročnina 160 din. Tekoči račun pri NB 600-15-603-64. Tiska CP Delo Skupščina Zveze združenj borcev Kako je s standardom naših borcev 280 delegatov je skupno s predstavniki vseh oobčinskih družbeno političnih organizacij in predstavniki skupščine občine Ljubljana Bežigrad prisostvovalo dobro pripravljeni konferenci Združenja borcev NOV občine Ljubljana-Bežigrad. Delegatom in gostom je Združenje še pred konferenco poslalo obširno poročilo o delu v pretekli enoletni dobi, na sami konferenci pa so vsi navzoči dobili še referat o nerešenih problemih in bodočih nalogah združenja. Organizacija ZB je bila zelo aktivna in se ponaša z lepimi uspehi, čeprav ni izvršila vseh nalog, ki si jih je naložila v začetku leta. Zelo pomembna ugotovitev je, da je bilo članstvo Združenja družbeno politično bolj aktivno, kar se je zlasti pokazalo v času pred volitvami v republiško in zvezno skupščino. Vse krajevne organizacije ZB so imele tudi do 96 odstotno obiskana lastna predvolilna zborovanja, kjer se članstvo ni seznanjalo samo z novo vlogo skupščin in novim sistemom volitev, temveč je sprejemalo tudi naloge, ki naj bi zagotovile, kar največjo udeležbo na volitvah tako samega članstva kot tudi ostalih občanov. Občinski statut in ZB Družbeno politična aktivnost članstva je med drugim prišla do izraza tudi pri obravnavanju osnutka statuta občine Ljubljana—Bežigrad. Rezultat takšnega prizadevanja je bil, da je komisija za statut občine Bežigrad nekajkrat spreminjala določila o skrbi občine za takšne člane ZB in njihove svojce, ki ne dosegajo zadovoljivih življenjskih pogojev. Predlogi članov ZB so na zborih občanov dobili polno podporo Bežigrajčanov in zato je skupščina občine Bežigrad sprejela tak statut, v katerem so člani ZB obravnavani tako, kot si je Združenje želelo. Med lepe uspehe Združenja je šteti tudi tekmovanje v čast občinskem prazniku, kjer je sodelovalo 140 mladih Bežigrajčanov in 80 članov Združenja, nadalje, svečana podelitev 366 odlikovanj za zasluge v času NOB, sklep skupščine občine Bežigrad, da bo letos začela graditi še 20 novih stanovanj za člane ZB, lepo izvedene žalne komemoracije na Zalah in Gramozni jami na dan mrtvih, organizacija tehničnega sekretariata za vse tri borčevske organizacije, to je ZB, ZWI in SROP, ki ima službo vsak dan, nadalje, hitro izvršen popis vsega članstva s številnimi vprašanji in razdelitev novih članskih knjižic in končno, zalo dobro obiskane letne konference krajevnih organizacij ZB. Svoje naloge je Združenje izvrševalo v glavnem preko komisij, ki obstajajo pri vsakem krajevnem in občinskem odboru. Zelo aktivne so bile one komisije, ki so reševale razne materialne, stanovanjse, socialne in zdravstvene težave članov ZB. Te komisije so priganjali k delu člani s prošnjami, druge komisije, ki so si same naložile konkretne dolžnosti, pa so ene manj, druge več odpovedale. Stanovanja, stanovanja ... Največ in najtežje delo so imele komisije, ki so reševale stanovanjska vprašanja članov ZB, Proučevale so 230 prošenj za stanovanja, mnogo stanovanj prosilcev pa so si tudi ogledale, da bi lahko bile pri delu kar najbolj objektivne. Ker bo že konec maja tega leta dograjeno 40 novih stanovanj za člane ZB v naši občini, so pripravile konkretne predloge, kdo naj bi novo stanovanje dobil. Ker so med prosilci za nova stanovanja tudi taki, ki so zaposleni, so dosegle, da je skupščina občine Bežigrad sprejela Odborniki so pa M nekatere funkcije prenesli na skupen organ ljubljanskih občin (n. pr. nri-Javna in odjavna služba), seveda pa le, če bo takšno delo cenejše. Predsednik skupščine Jože Pogačnik je govoril, da uprava prehaja v novo fazo razvoja. Močno se je izboljšala struktura kadra, saj v upravi dela vedno več ljudi z visoko šolsko izobrazbo. sklep, da bo gradila stanovanja tudi za tiste upravičene prosilce — člane ZB, ki so zaposleni v majhnih gospodarskih organizacijah in ne samo za nezaposlena člane. Komisije, ki so reševale socialno zdravstvena vprašanja, so skupno s komisijo za vprašanja članov ZB pri skupščini občine Bežigrad, dosegle, da imajo letos zagotovljenih 10 milj. din za socialne potrebe, dočim je bilo lani za te potrebe na razpolago 6 milijonov 300.000 din. S posredovanjem teh komisij je šlo lani 196 članov ZB na večdnevno okrevanje, 43 članov so preskrbele stalno mesečno občinsko priznavalnino v višini od 5 do 15.000 din, 11 otrok članov ZB so preskrbeli sredstva za pomoč pri šolanju, za novo leto pa so obiskale in obdarile 144 bolnih članov ZB. Nadalje je komisija pri skupščini občine Bežigrad obiskala 135 družin borcev in aktivistov, da bi ugotovila, če prejemajo zadostno pomoč družbe in v upravičenih primerih dosegla večjo pomoč. Zelo odgovorno delo so imele komisije za reševanje prošenj in pritožb članstva. Komisija pri občinskem odboru združenja je mimo drugih vlog rešila 145 prošenj za priznanje posebne delovne dobe. Pri tem delu je komisija ugotovila, da so prošnje vedno slabše dokumentirane, bili pa so primeri, ko so prosilci hoteli z grožnjami izsiliti pozitivne rešitve. Ugotovili so tudi, da prosilci in priče še vedno ne razlikujejo, kaj pomeni aktivno in organizirano delovanje in kaj sodelovanje v NOB. Uspešno sodelovanje s šolami Komisija za razvijanje tradicij NOB niso izpolnile vseh pričakovanj, vendar je opravljeno delo tako kot delo komisij za spomeniško varstvo dobro ocenjeno. Organizirale so sodelovanje s šolami, vendar pomoč šolam s strani ZB ni bila dovolj velika. Kljub temu so bežigrajske osnovne šole in gimnazija organizirale 44 predavanj za učence in dijake s tematiko NOB. Nadalje so organizirale 34 izletov v partizanske kraje in muzeje, učenci in dijaki pa so napisali 2205 šolskih in domačih nalog s tematiko NOB. V razpravi je prišla posebno do izraza premajhna povezanost te dejavnosti zdru- Menil Je, da za inšpekcijsko službo p> trebujemo ljudi predvsem z visokimi moralnimi in strokovnimi kvalitetami in potlej naslov: občinska ali medobčinska inšpekcija, ni več tako pomemben. Odbornik Janez Menard je poudaril, da so nas reorganizacije v upravi veliko stale; vsako spremembo je zato treba temeljito proučiti. ženja z mladinskimi organizacijami. Pred- . stavnik Zveze združenj borcev NOV okra- . ja Ljubljana tov. Stane Bobnar je to vprašanje še posebej obrazložil in pouda- J ril, da ne smemo mladino z razglasom | postaviti pred dejstvo, da lahko, če jim J je NOB pri srcu, tekmujejo tako in tako. J Mladina naj sodeluje že v začetku vseh i priprav s tem, da se jim da kar največje možnosti za uveljavljanje njihove inicia- t tive. Zgodovinske komisije so odpovedale skoraj v celoti. Zaradi tega je bilo v referatu o nerešenih problemih in bodočih na- ' logah združenja rečeno, da je poživitev Sj delovanja na področju zgodovine NOB ena najvažnejših bodočih nalog, ki jo pa brez novih organizacijskih oblik in prijemov in brez izdatnejše pomoči občine ne ; bo mogoče izvršiti. Standard borcev NOB Precej na široko so bila na konferenci obravnavana vprašanja standarda član- ;f stva ZB v zvezi z majhnimi osebnimi do-hodki in v vezi s stanovanji. Iznesena J so bila mnenja, da so osebni dohodki v višini 26.400 din, ki pripadajo zaposle- J nemu članu ZB z določenim stažom, po- j stali nekakšno merilo za zadovoljiv stan-ji dard, kar pa sploh ne ustreza razmeram, v katerih živimo. Povprečni osebni dohod- j ki v Sloveniji so 34.000 do 35.000 din in j prav zdaj pa na veliko ugotavljamo, da i imamo vsi delovni ljudje prenizek stan- jj dard. Kje so v zvezi s tem ostali borci s svojim standardom? Konferenca je podprla mnenja IS SRS, j da bi borci NOV morali imeti najmanj tak- f šne dohodke, kot jih imajo kvalificirani ? delavci. Standard, gledan skozi stanovanjske raz- j mere, je na konferenci predstavljal os-8 rednji problem. Zanimive so bile števil-. . ke, ki so govorile o tem, kako rešuje- m jo te probleme članov ZB delovne orga- 4 nizacije. Od 41 vprašanih delovnih orga- n nizacij jih je odgovorilo 32. Teh 32 delov- 1 nih organizacij je lani potrošilo 40, 800.000 j din za stanovanja članov ZB, poleg tega pa so 29 članom ZB dali kredite za indiv. gradnjo v povprečju po 850.000 din. Lani je dobilo nova stanovanja 16 članov ZB,. NADALJEVANJE na 18. STRANI Odbornik Ivo Poznik je povdaril, ds občani zdaj vrsto zadev opravijo na občini (prijave, volilni Imenik, vojaščina, registracija avtomobilov itd.), medtem ko so prej hodili od urada do urada po vsem mestu. To nam je uspelo urediti pred nekaj leti in vsake spremembe bi morali preštudirati. Predsednik Zbora delovnih skupnosti Ivo Klešnik se je zadržal na delu poročila, ki govori o pomanjkljivosti v gospo- ; darskih organizacijah. Omenil je tudi delo gradbene inšpekcije,ki odkriva velike napake arhitektov. Problem potem takem začnemo reševati pri repu, ne pa na začetku. Odbornik Pavel Avbelj je menil, da 1)0 v upravi prav gotovo še prišlo do sprememb, ki pa bodo ekonomsko utemelji* s ne (ukinitev okrajev, zmanjšanje števi- | la ol>čin itd). Občinska uprava je dosegla lep napredek, ker se je predvsem približala občanom. Odbornik Janez Dremelj je poudaril, da ima občinska uprava neposredni stik z občani in zatorej lahko hitre ukrepa. Odbornik inž. Boris Zalokar je, govoreč ; o investicijskih vlaganjih dejal, da j« skrajni čas, da se pravočasno zagotovi tehnična dokumentacvija, ne pa da na že zgrajenih objektih ugotavljamo napake. - Odbornik inž. Oton Križan Je podčrtal, t da prenos nekaterih zadev na sveto zahte* i va dinamično delo svetov. Večkrat ni edina rešitev povečanje števila uslužbence? > v občinski upravi, pač pa se da veliko narediti tudi s sodelovanjem vseh organov. STATUTI Ivan Zorman, predsednik odborniške ko- j misije za končno redakcijo občinskega statuta, je seznanil odbornike s poprav* ki, dopolnili In stilističnimi spremembami ’ v tekstu novega občinskega statuta. Obsežno delo v zvezi s statutom je sedaj končano in ta najpomembnejša listina samoupravljanja v občini Je pripravljen*® za tisk. Komisija za pregled statutov delovnih organizacij ugotavlja, da doslej še 26 do* lovnih organizacij ni predložilo svojih sta* \, tutov, čeprav bi Jih morali izdelati do 9-aprila. V statutih nekaterih delovnih organi* zacU so natančno popisali organizacij0 del* ter vsa delovna mesta. To vsekakof ne sodi v statut, temveč v poslovnik. No* . katere organizacije dajejo upravnim oA* : borom večji pomen, kot pa ga Je pred* | videla ustava in ustrezna zakonodaja. Slatute šol In vzgojno varstvenih usta* nov pregleduje posebna komisija pri sv** ’ tu za šolstvo. Ugotovili so, da so ti sli** | tudi sestavljeni nestrokovno ter da neenot* 4 no obravnavajo učno obveznost, organ® i upravljanja itd., kar pa nasprotuje zako* nom. Omenjene delovna organizacije bod° morale statute uskladili, nakar Jih bo oh* , ruvnavala občinska skupščina. 'j razpravljali o upravi BEŽIGRAD, aprila. Osrednja točka dnevnega reda 15. seje občinske skupščine je bilo poročilo uprave občinske skupščine. Odborniki so sklepali še o novem delovnem času upravnih organov skupščine, poslušali poročila komisij za statute ter potrdili zaključni račun občine za leta 1963, zaključni račun šolskega sklada ter davčni zaključni račun. Obsežno poročilo uprave občinske skupščine Ljubljane-Bežigrad za leto 1963 prinaša vrsto podatkov o delu posameznih oddelkov občinske skupščine, obravnava organizacijo uprave, sistematizacijo delovnih mest, problematiko kadrovanja, materialne pogoje poslovanja, odnos uprave do občanov itd. Posebno poglavje pa tvorijo poročila inšpekcije za delo, sanitarne tržne, gradbene in veterinarske inšpekcije. DVE URI RAZPRAVE Odborniki so več kot dve uri razpravljali o delu občinske uprave. Prinašamo nekaj poglavitnih misli iz razprave. Predsednik Občinskega zbora Slavko Oblak je dejal, da se vprašanje šolstva, prosvete, kulture in telesne vzgoje obrav navajo premalo analitično, ter zato sveti in občinska skupščina, dobijo premalo izčrpno sliko problemov s tega področja. Glede inšpekcijskih služb (v mestu Ljubljani) je pripomnil, da bi dobili morda najboljšo rešitev, če bi občine sodelovalo na tem področju, saj bi tako zagotovili sialno učinkovitost inšpekcijske službe. Odbornik Jože Dolenc je pripomnil, da delo občinske uprave ni mogoče pravilno ocenjevati, če upoštevamo, le količino opravljenega dela, ne pa probleme, ki jih obravnava. Odbornik ing. Mitja Klopčič je omenil, da bi kazalo prenesti na krajevne skupnosti določene dejavnosti občinske uprave ki so najbliže občanom f n. pr. obravnavanje prošenj in pritožb). Na drugi strani Delati moramo tako, kot govorimo! Sekretar ObK ZK Janez Železnik govori o predkongresni aktivnosti BEŽIGRAD, maja. Ker bo letos novembra VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, smo obiskali sekretarja občinskega komiteja zveze komunistov Ljubloana-Beži-grad Janeza Železnika in ga zaprosili, naj nam pove nekaj osnovnih nalog, ki naj bi jih reševali komunisti v naši občini v okviru predkongresne dejavnosti. — O problemih in vprašanjih, ki izhaja-jajo iz smernic za osmi kongres zveze komunistov Jugoslavije, smo že precej razpravljali na zadnji seji občinskega komiteja in na posvetovanjih s sekretarji osnovnih organizacij ZK v gospodarskih organizacijah, zavodih in terenskih organizacijah, kjer smo poskušali konkretno opredeliti posamezne naloge. — Katere so bistvene naloge komunistov v predkongresnem obdobju? — Eno izmed osrednjih vprašanj je prin-cipialno Izhodišče ekonomske politike, ki se kaže preko nadaljnjih smotrnih investicijskih vlaganj. Prenekatere investicije doslej največkrat niso bile ekonomsko dovolj utemeljene, zato tudi niso dale pričakovanih rezultatov. Izbojevati moramo predvsem koncepcijo cim racionalnejših investicij. To je naloga komunistov v vseh organih delavskega samoupravljanja. Oni morajo biti v prvi vrsti pobudniki, da gospodarske organizacije na teh osnovah revidirajo svojo investicijsko politiko in da hkrati realizirajo tiste investicije, ki omogočajo boljše izkoriščanje že obstoječih zmogljivosti, boljšo organizacijo in sodobnejšo ter učinkovitejšo delitev dela in njegov končni uspeh. Kaj hočem povedati s tem? Nove investicije morajo biti plod ekonomskih ana-^ ki, bodo zares omogočile boljše izkoriščanje že obstoječih kapacitet, zakaj le iako lahko pričakujemo umirjenost cen in njihovo stabilizacijo na našem trgu. — Kakšnih nalog naj bi se še komunisti lotili v predkongresnem obdobju? — Posebno poglavje naših prizadevanj v sedanjem obdobju je reguliranje minimalnih osebnih prejemkov naših delavcev in uslužbencev. Komunisti v sindikalnih organizacijah si morajo prizadevati, da bi tudi v tej smeri čimprej naredili odločilen korak naprej. 13 odstotkov ?seh zaposlenih v naši občini še zmeraj prejema manj kot 25 tisoč dinarjev mesečno — pretežno v industriji in gradbeništvu. Da bi tudi tem delavcem čimprej omogočili minimalne mesečne prejemke, ki bi zagotavljali primerne življenjske pogoje delovnemu človeku, si moramo prizadevati, da odkrijemo in izkoristimo vse notranje rezerve, zmanjšano neopravičene izostanke z dela, kakor da tudi številne bolniške staleže zmanjšamo na minimum. Z boljšo notranjo delitvijo dela, pripravo dela in organizacijo proizvodnje, bomo marsikje še občutno povečali produktivnost in s tem odkrili skrite rezerve, ki so nujni pogoj za višji zaslužek delavcev. Pri tem je brez dvoma silno pomembno vprašanje strokovnih kadrov v naših delovnih organizacijah, ki bi jim morali, če hočemo še napredovati, posvetiti več pozornosti kot smo jim doslej. Pri produktivnosti ne gre več toliko za fizično povečanje obsega dela, temveč predvsem za tehnologijo proizvodnje, organizacijo in pripravo dela. Prav zato morajo komunisti bolj odgovorno sodelovati pri vključevanju strokovnjakov v te oblike neposredne proizvodnje in skrbeti za perspektivno pomla-janje kolektiva z novimi strokovnjaki. Pri tem mislim v prvi vrsti na štipendiranje. Marsikatera delovna organizacija v naši občini sploh nima ustreznih strokovnjakov, ki bi bili za modernizacijo proizvodnje nujno potrebni, medtem ko so dru- ge prizadevajo, da vključujejo v svoje vrste mlado tehnično inteligenco. Studijska priprava proizvodnje — tehnologija — je bistvene važnosti na današnji stopnji našega industrijskega razvoja. Kolektivi Tops, Elma, TKG, IMF se zavedajo resnosti takšne politike, ker vedo, da bodo le s strokovnjaki in njihovim delom še lahko bistveno' povečali proizvodnjo in končni učinek svojega dela in s tem svojega in družbenega standarda nasploh. — Kadrovske službe v gospodarskih organizacijah se marsikje ne zavedajo resnosti svojega dela. Kaj menite o tem? — Pravi oblikovalec kadrovske politike v delovnih organizacijah bi moral biti delavski svet, kadrovske službe pa le realizator teženj in zahtev delavskega sveta. V ta namen moramo pri občinski skupščini ustanoviti posebno strokovno službo, ki bi analitično obdelala in oblikovala kadrovsko politiko za vse delovne organizacije v občini, jih na ta način opozarjala na pomanjkljivosti v tej zvezi in jim s tem seveda nudila strokovno pomoč. Komunisti ne smemo nikdar apriorj zagovarjati politike, ki jo oblikuje delavski svet. Pri tem moramo zmeraj imeti pred očmi, če je politika delavskega sveta zares v skladu z interesi in željami celotnega kolektiva. S tem nikakor ne bi hotel .zmanjševati vpliva dejavskega sveta in njegovih odločitev, žetim le poudariti kritičnost komunistov pri presojanju posameznih problemov. Tudi vprašanju odgovornosti morajo komunisti posvetiti vso skrb. Takšno odgovornost bo najprej izoblikoval delovni kolektiv sam, če se bo le zavedal vseh negativnih ali pozitivnih posledic skupnih ukrepov ali napak pri odločanju, investiranju, delu itd. — Kako si boste prizadevali, da bi vse te in podobne težnje uresničili? — Občinski komite ZK bo v kratkem organiziral celo vrsto posvetovanj z ožjimi specializiranimi vprašanji za posamezna področja, v maju in juniju. Aktivi komunistov iz gospodarskih organizacij, samoupravnih organov, šolstva, kulture in prosvete, itd. bodo na teh posvetovanjih razpravljali o svojih povsem specifičnih problemih in skušali najti najugodnejše rešitve. Tu bomo morali izdelati jasna stališča, ki jih bomo morali potem tudi dosledno izvajati. — Kako bi v nekaj besedah strnili bistvene naloge komunistov v predkongresnem obdobju v naši občini? — Menim, da je ena izmed najodgovornejših nalog komunistov v delovnih organizacijah, da s svojim vplivom in aktivnim sodelovanjem dosežejo, da se bo vsa naša ekonomska politika odvijala dosledno :n preko samoupravnih organov in sevida s tem preko čimvečjega števila delovnih ljudi v posameznem kolektivu. Le tako si bomo zagotovili, da bo interes najbolj neposrednega proizvajalca za uspeh lastnega dela in dela celotnega kolektiva postal stalen in hkrati onemogočili razne tehnokratske in birokratske težnje in rešitve posameznih problemov in se s tem izognili negativnim posledicam. Komunisti imamo pred lastno organizacijo polno odgovornost, da sprejeta in splošno znana stališča v predkongresnem obdobju uresničimo, to je, da jim damo življenjsko moč. Nikakor ne smemo govoriti eno, delati pa povsem drugo. Takšne pojave, ki so žal le še prepogostni, moramo povsem in čimprej črtati iz naše prakse. O vseh teh problemih in vprašanjih se bomo izčrpno pomenili tudi na občinski konferenci ZK, ki bo v prvih dneh junija meseca, in na kateri bo sodelovalo 115 delegatov iz naših osnovnih organizacij ZK, je ob zaključku razgovora za »Zbor občanov« še dodal Janez Železnik, sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov naše občine. » N. LAPAJNE Teden mladosti Letošnji praznik mladih bo imel predvsem delovni značaj. Odbor za proslavo Tedna mladosti pri Obe. komiteju ZMS je Pripravil vrsto tekmovanj in prireditev, ki so že tradicionalne v naši občini. Potrebno bo pregledati uspehe in neuspehe, ki so jih dosegli mladi proizvajalci v tekmovanju za dvig produktivnosti dela. Prav tako bo potrebno pregledati, kako potekajo po šolah priprave za vstop v tekmovanje za dvig učnega uspeha. Ti dve obliki dela Zveze mladine Slovenije v gospodarskih organizacijah odnosno v šolah, dobivata v zadnjem času vedno večji poudarek in naj v bodoče postaneta stalni oblUu našega dela. Tradicionalna bo štafeta — za razliko k° letos medbbčinska. Dogovorili smo se z občinami Kamnik in ponižale za skupno štafeto, ki se ji bo v Črnučah priključila še naša iz Dola, Be-nčevega in Podgorice. Tekmovanja na športnem področju se bodo letos odvijala v mesecu maju in bodo zajela vso mladino na področju občine. Posebno pozornost je v letošnjem letu vzbudilo veliko zanimanje za ta tekmovanja, tako, da smo dobili na ObK ZMS za nogomet kar 18 prijav, za odbojko 8, za strelstvo 13, za košarko 9, za rokomet C’ za namizni tenis 13, in za šah 11 ekip. Torej bo v raznih tekmah v času tek-“Udvanja sodelovalo okoli 1000 mladincev ln mladink. -A2 teSa lahko zaključimo, da je nhiiv mlac*tno veliko zanimanje ^?javnosti in lahko se tudi tak r i f 6 111 kako 50 ta mladina u kogar m A1 )Tectaa ™ladosti' k0 1 »r,® , ’ m Ul jo organizirano usmei ravnA6?111 izživljanju. Mislimo, d PosveHM6”1 obLikam v bodoče pot ni mJ 0 .veliko več pozornosti tudi s M ,lnske Zveze za telesno kulturo. urganizi™?fn.°!?'nJem tC!?a Praznika Zveze tUdi sPreJeme v organi •teme r>A jd!ne slovenije. Priprave za jah b ,Solah 111 gospodarskih orgai Pfedčasnn V tekU; vse kandidate ZMS P™ SV0™*" z delom in jeha ' A aV tak° pa b°mo za vse nove uTrju e na^u organizacije organ noSSh* ?PM 111 Zavodom za j daje »Poe»st0 v Aku Poprav« x no ookiir. ka znaš«, ki bodo nar nju gos£Sl usmerJanJu in spo: b°do prAkS v naSt obflni' Zai( 111 «o ueenTO osm‘h raz ndnosno pred lzbiro po* riSjih šolahio nadaJevanJem Studi; dvorani zakih.zL ^a,Pa bo v fest d° o d go varili o 01 f!nale, na katerei J le na ista vprašanja najboljše ekipe iz vsake šole za občinskega zmagovalca. Zaključna akcija in obenem tudi zaključek praznovanja bo 23. maja. Ta dan bomo posvetili delovnim akcijam. Opravljali bomo zemeljska dela v Rekreacijskem centru. Po delovni akciji bo brigadirski večer, podelitev nagrad in pokalov. Mišo Lipuš Poletna vročina 1942. leta je mehčala asfalt ljubljanskih ulic. Odtisi Številnih vojaSkih čevljev italijanske soldateske so ostajali na razgretih ulicah. Le malo prebivalstva je bilo v tej opoldanski vročini videti na cestah mesta, obdanega z bodečo Hco. Še U, redki, so se previdno ozirali naokoli. KakSen je komaj opazno prikimal znancu in že pohitel. Za vogali so oprezale itaUjdnske patrulje. Pot na kvesturo pa je bila kratka. V okupiranem mestu je bil dan enak dnevu. Vsaj tako so sprva menih Italijani, dokler niso m svoji koži občutili pest Osvobodilne fron-[e’ ™ >e bila Ljubljančanom edino upanje svetle prihodnosti. Tistega zgodnjega jutra so bile trgovine se zaprte. Tu in tam je kdo izza zavese skrivoma pogledal na ulico. Le policijske patrulje so oholo križarile po cestah. Rado jih je ie pravočasno opazil in hitro zavil Julij v stransko ulico. Debele znojne kaplje so mu polzele po čelu. Mrazilo ga je. Ranjeno roko je stiskal pod suknjič. Razmišljal je. Nevarno je bilo z okrvavljenim suknjičem hoditi po cestah. Prijemala ga je slabost. Kam? K Vlasti Brelihovi, pomagala mu bo. Poravnal je suknjič in škrtnil z zobmi. P je občutil kiselkast okus. Ves prejšnji dan ni ničesar zaužil. čas je bežal. Trgovine so že odpirali. Ljudje so hiteli po skopa živila. Obrazi mimoidočih so se mu zdeli kot zmečkan časopisni papir. Vendar je v njih opazU droben nasmeh borbene Ljubljane. Srečno je prišel na tedanjo Dunajsko cesto, zavil v Linhar-toro ulico in kmalu potrkal na vrata Vlaste Brelihove, članice SKOJ. Obšla ga je slabost, moral se je nasloniti. Ali je doma? In če je ni, kam? Potrkal je vnovič. Tiho so se odprla vrata. Pred njim je stala Vlasta. Pogledala ga je in brž potegnila v sobo. »Ranjen si«? ga je vprašala zaskrbljeno. »Sedi, prinesem ti kozarec vode in te za silo obvežem. Potem stečem še v lekarno. Čimprej pa morava k zdravniku « Počasi je izvlekel roko izpod suknjiča. Zdelo se mu je, da so zaškripali zlomljeni členki. Trudno je sedel. Rahlo ga je prijela za ranjeno roko, mu jo sprala in v naglici obvezala. »Dobro bo,« je tiho dejal in vstal. »S teboj pojdem v lekarno.« »Ne, Rado, sama pojdem. Pohiti v Baragovo semenišče, tam so naši. Takoj pridem za teboj. Na varnem boš.« Na dušek je izpil kozarec vode in odločno stopil za Vlasto. »S teboj pojdem!« Ko sta stopila v lekarno za Bežigradom, je bila skoraj prazna. Čudno ga je spreletelo. Ko pa je videl miren Vlastin obraz, se je tudi sam pomiril. »Zavoje za prvo pomoč, prosim,« je zahtevala Vlasta in pomolila prazno torbico čez prodajno mizo. Magister jo je vprašujoče pogledal, vzel torbico in vanjo stlačil zavoje. Kako sta si oddahnila, ko sta bila zopet Ha cesti. Hitela sta proti Baragovemu semenišču. »Se malo sreče!« je vzdihnil Rado in že sta stala pred italijansko patruljo. »Osebne izkaznice!« je zasekal v sončen dan oster glas. Vlastin Obraz je ostal negiben. Brž sta jih pokazala. »Se torbico V pokažite!« se je zaslišalo ti drugič. Radu so potne kaplje stopile na čelo. Z zdravo roko je segel v žep in stisnil napeto pištolo. Karabinjer je pobrskal po torbici, v so bili zavoji in druga ženska drobnjarija. Vrnil jo je in osorno ukazal: »Avanti!« Prav počasi sta odkorakala naprej. Noge so jima bile vendarle nekam težke. Končno sta prišla do semenišča. Počakaj me, poskusila bom dobiti zdravnika. Kmalu se vrnem. Končno sta zavila v Marijanišče, kjer je bila italijanska ambulanta. Rado se je nasmehnil Sprejela ju je zdravnica dr. Ivan-. čičeva-Siladijeva. Bežno ga je pogledala v obraz in odpravila bolniško sestro v pisarno. »Hitro pokažite roko, sami smo.« Ko si je ogledala roko, je zamrmrala: »Grda rana. Lokalne anestezije vam ne morem dati, vodijo strogo kontrolo. Boste vzdržali brez injekcije?« Rado je prikimal, čeprav je čutil želodec v grlu. Zdravnica je rezala in poravnavala členke. Končala je. Se, »hvala«, in zapustil je ambulanto. V žepu pa je imel še napotnico za rentgenski pregled. Tvegal je. Pregledal ga je italijanski rentgenolog. »Hm, kaj ste pa delali, gospod?« »Voža mi je padla na roko in mi jo skoraj zmečkala.« Doktor ni vprašal nič več. senci Radova bolniška pot s tem še ni bila zaključena. Vlasto je skrbelo, ker ni dobil injekcije proti tetanusu. »Morava najti zdravnika, da ti jo da,« je Vlasta prepričevala Rada. In res. Ko se je mrak prav počasi gostil nad Ljubljano, sta že hitela po Dunajski cesti Vlasta in Rado. Ustavila sta se pred stavbo, kjer je pisalo: Zdravnik, dr. Arko. Pogledala sta naokoli in stekla po stopnišču. Vlasta je pozvonila. Odprl jima je sam doktor Arko. »Pozna sta,« se je začudil in ju povabil v ordinacijo. »Nezgoda?« Pregledal je poškodovano roko. dal injekcijo proti tetanusu in se nasmehnil. Nič ni vprašal. Zdravnik je bil in spoznal se je na rane. Potrepljal je Rada po ramenu in pripomnil: »Se na previjanje morate hoditi! Srečno!« Za njima so se zaprla težka vhodna vrata. Stala sta na ulici in zrla v zatemnjeno mesto, ki je v sponah noči vendarle živelo. (Iz spominov Rada Jelinčiča) VLADO FIRM Tobačna tovarna — Ljubljana Filter 120 Nord-Mentol Filter 65 šport-filter Tradicija — kvaliteta — tradicija — kvali maj Jugoslovanske športne igre Jugoslovanski kongres za telesno kulturo Je priporočil čimbogatejše oblike in vsebino telesno kulturnega dela in poudaril enotnost naSe telesne kulture. To je rodilo idejo o Jugoslovanskih športnih igrah, kot enotno, množično in v zaključnih nastopih tudi kvalitetno telesno kulturno manifestacijo. Letos se začnejo jugoslovanske športne igre v občinskem merilu, nadaljevale se bodo v naslednjih letih v okrajnem, republiškem in zveznem merilu. Široke možnosti Značilnost dosedanjega dela v naši občini je bila v tem, da je bilo delo kampanjsko: vsak je d-elal za sebe, zaradi česar se ni moglo dobro izvajati rednih programov dela v mnogih telesno-vzgojnih organizacijah. Prav v tem bi morala biti največja razlika v delu osnovnih organizacij. Jugoslovanske športne igre naj zajamejo celotno javnost, ki jo povežejo ter istočasno tudi omogočijo redno sistematično delo osnovnih enot. Jši v občini Jugoslovanske športne igre naj prikažejo telesno kulturo na določenem področju (v šoli, telesno vzgojni organizaciji, delovnemu kolektivu itd.), in sicer preko raznovrstnih športnih tekmovanj, nastopov, manifestacij, razprav o problemih, s katerimi se srečuje- DRŽAVN1 REKORDER - V telovadnici Partizana na Ježici je bilo republiško prvenstvo v dviganju uteži, član TAK Litostroja Jože Juretič je postavil nov državni rekord. Odlično se je uvrstil domačin Mitja Zatler, ki je zasedel drugo mesto v perolahki kategoriji. Na sliki: Jože Juretič. Foto: Jože Koman mo vsak dan prt delu itd. Poudariti hočem, da naj se v JSl vključijo prav vsi, ki dela- jo v telesni kulturi v kakršnokoli panogi: atletiki, smučanju, plavanju, streljanju, košarki, odbojki, namiznem tenisu, dviganju uteži, planinarstvu, taborništvu, gimnastiki itd., skratka v vseh tistih oblikah telesno vzgojne dejavnosti, ki Jo že do sedaj gojijo V telesno vzgojnih organizacijah, šolah, delovnih kolektivih. Jugoslovanski ljudski armadi itd. Osnovna In prva naloga JSl je zajeti čim širši krog prebivalstva, posebno pa mladino v najrazličnejše oblike telesne kulture. JSl morajo rešiti še nekaj drugih problemov: kako v največji meri izkoristiti razpoložljive kapacitete objektov in igrišč, ki so v okviru telesno vzgojnih organizacij, šol, delovnih kolektivov itd. Kako skrbeti za dosedanje objekte in urediti vrsto primi, tivnih igrišč za množično telesno kulturo, kjer se bo zato pokazala potreba in interes. Izvesti posebno v osnovnih, enotah: na terenu, šoli, v delovnemu kolektivu, ustanovi, JLA čim večje število tekmovanj, ki naj bodo po vsebini in kvaliteti, privlačna za vsakogar, ki si želi telesno krepiti in išče zdravega športnega užitka. Spodbuda za sistematično delo Istočasno s tem delom naj se utrjujejo na le osnovne telesno kulturne organizacije — (TVD Partizan., športna društva in klubi) - Pionirsko tekmovanje v šahu Občinska zveza prijateljev mladine je organizirala ekipno tekmovanje v šahu. Nastopilo je 24 ekip bežigrajskih šol. Najboljši so prejeli pokale in diplome, igrali pa bodo še na sektorskem prvenstvu. Rezultati — mlajši pionirji: 1. Osnovna |ola Borisa Kidriča, 2, OS Maksa Pečarja; mlajše pionirke: 1. OŠ Maksa Pečarja, 2. OS Borisa Kidriča; starejši pionirji' 1. OS Borisa Kidriča, 2. OS Mirana Jarca; starejše pionirke: 1. OŠ Danile Kumar, 2. OŠ Vita Kraigherja; mladinci; 1. OS Borisa Kidriča, 2. OŠ Maksa Pečarja; mladinke: 1. OS Danile Kumar. ampak tudi športna društva, aktivi in sekcije na šolah, v delovnih kolektivih in drugod. JSl so sestavljene iz dveh delov; prvi del. povezuje z rednim delom. To so tekmovanja, ki lahko potekajo v daljših časov-, nih razdobjih in na mnogih krajih, drugi del pa je zaključna manifestacija, ki bo časovno čim bolj združena in na enem kraju. Kot zaključne manifestacije telesno vzgoj. ne dejavnosti po posameznih panogah: atletiki (krosi, atletske discipline), plavanju,odbojki, smučanju, gimnastiki, košarki, streljanju Itd., bodo v občinskem merilu v tistih krajih naše občine, kjer je ta dejavnost najbolj razvita in kjer so dani pogoji (igrišča, prostori), ali pa tam. kjer je potrebno neko panogo popularizirati. JSl naj bi se delile v letne, jesenske in Zimske igre. Letni del bi trajal od konca junija, jesenski del se začne v septembru. Apeliramo na vse telesno vzgojne delavce na šolah, vodje v delovnih kolektivih, na mladinske aktive in ostale, ki delajo na te-lesnovzgojnem polju, da se pomenijo z mladino, s svojimi člani, v kateri obliki dejavnosti se bodo vključili v to tekmovanje. Na primer, da se bodo vključili v JSl tako, da bodo nastopili z ekipo odbojke, balinarsko ekipo Ud,, da bodo zgradili primitivno igrišča v tovarni, da bodo nabavili /a tiste, k Imajo interes za namlznj tenis, potrebne rekvizite itd., ali pa bodo skupno s šolo ali telesno vzgojno organizacijo pomagali zgraditi potrebna športna igrišča, kjer se bo mladina telesno krepila ter jo bomo s tem odvračali od pijančevanja in drugih zdravju škodljivih oblik. Vse tiste šole, delovni kolektivi in druge organizacije, ki nimajo ljudi, da bi lahko pomagali mladim, ki se želijo udejstvovati v telesni kulturi, naj se obrnejo na terensko organizacijo, če ta obstoji, ali pa direktno na občinsko zvezo za telesno kulturo, ki bo v vsakem primeru priskočila na pomoč v organizacijskem in strokovnem pogledu. Silvo Čebulj Finansiranje in ocenjevanje Organizafor iger bo občinska zveza za telesno kulturo, ki jih bo pripravila skupno z najmočnejšimi osnovnimi organizacijami ob Sama tekmovanja ne bi smela zahtevati prevelikih sredstev. Za posamezna tekmovanja In ostale oblike dela naj bi nosile stroške osnovne enote. Manifestativni del pa bi finansirala'občinska zveza za telesno kulturo. Tekmovalci in ekipe naj dobe častna priznanja (dikiome). medtem ko naj bo osnovna tekmovalna enota ob zaključku iger nagrajena po najboljšem uspehu z materialno nagrado. Ocenjevanje tekmovalnih in ostalih uspehov bo po posebnem točkovalnem uspehu, ki bo upošteval v prvi vrsti množičnost, tekmovalne uspehe itd. Propozicije za tekmovanja bo pripravila občinska zveza za telesno kulturo; dovoljevale bodo zelo elastično spreminjanje programa in obliko tekmovanj, Ker bodo JSl vključile večje število šolske mladine, druge mlade športnike in . starejše člane, bo potrebno tekmovanja deiiti po kvalitetnih ir« starostnih grupah. OTROŠKE IGRE Domala vsa nova naselja v bežigrajski občini so brez igrišč, kjer bi se lahko mladina zabavala in krepila, Urbanisti so pozabili na mlade športnike. Mladina si pomaga po svoje: stara košara na polomljenem kolu in igrišče za košarko je pripravljeno. — Eden od ciljev Jugoslovanskili športnih iger je tudi, vključiti v redno, sistematično delo množico mladine in otrok, BILTEN PARTIZANA Pr! nas že vsi večji športni kolektivi izdajajo tudi svoja glasila. Redki ali pa celo n«i-znani so primeri, da se za tak način propagande odloči majhno društvo. Pri Tvb Partizan na Ježici pa so se namenili, da bodo za redno seznanjanje članov in javnosli iz. dajali večkrat v letu svoj list. Pravzaprav so led že prebili, saj so že izdali prvo številko in ji dali Ime »Bilten«.. Za začetek obsega 10 strani v ciklostilu. To je res hvaležen In hvalevreden polskus« da društvo stalno seznanja javnost o svojem delovanju, namenjen pa je posebno tistim, ki bi radi preko Biltena bolj v podrobnostih spoznali trud Partizana, ga znali bolj ceniti in kolektivu tudi na vse načine skušali pomagali iz vsakodnevnih težav. List bo Imel nekaj stalnih rubrik, v katerih bodo poročali n delu posameznih sekcij, v vsaki izmed številk pa je napovedana še posebej reportaža o eni ekipi. Tako Je v prvi številki opisano delo in razvoj košarke na Ježici, za katero menijo, da je na Ježici edina panoga doslej, ki ne gre rakovo pot, kot so šlo nekatere, ampak gre strmo po poti napredka ter stalno pridobiva nove aktivno privržence in mnogo simpatizerjev, seveda pa Je eden smotrov lista, vzbuditi zanimati te tudi za ostale športe, ki Jih v društvu že gojijo in pa za tiste, kjer bi mladina pokazala interes, da Jih prične tudi gojiti Odbor, ki je pripravil prvo številko Biltena, na že v uvodu poziva vse člane, da sodelujejo s svojimi prispevki v listu. Mislimo, da Je zamisel o tzdajajnju lista res odlična in upamo, da bodo Bilten znali člani pravilno razpečavati, to Je prav med tiste, ki ne vedo dosti ali prav nič o razvoju telesne kulture in o težnji za razširitev, saj bodo na ta način svoj smoter tudi dosegli, Morda se bodo ob izidu lista za tak način obveščanja odločili tudi drugi športni kolektivi v občini In drugod, s tem pa bi napravili še korak naprej — spoznali bi se bolj med seboj tudi neposredni rivali med tekmovanji in pred njimi ter tako morda znali drug drugega Uidi bolj ceniti, če bi spoznali specifičnost problemov, ki jih imajo posamezni športni kolektivi v celoti, kot tudi posamezniki. J. K. KRAJEVNE SKUPNOSTI NAJ POMAGAJO STRELCEM Pred kratkim se jo sestal novoizvoljeni Občinski strelski odbor Ljubljana-Beži-grad. Za predsednika so izvolili Marjana Kobentarja. Sestavili so tudi nekaj komisij, in sicer komisijo za organizacijo in propagando ter gospodarsko in tehnično komisijo. Letos bo najvažnejša naloga občinskega strelskega odbora dograditev strelišča za malokalibrsko puško, poživiti bodo morali tudi delo nekaterih družin, ki šibkeje delajo. Poudarili so tudi, da bi morale krajevne skupnosti več pomagati strelski organizaciji. M, B. I ■j i Pomlad pred durmi športnikov ZAČETEK PRVENSTVA « Tia »me;sec se bo pričela prvenstvena dirka v KošarkarsitU1 in odbojkarskih ligah, kjer 0 letos delovalo sedem ekip iz bežigrajske mi* *’ '11<>l)le pomladne sapice prinesejo vsakikrat zvrhano mero nc-sidi * Ja 111 Pri^kovanj. Borba za točke tv> me<\. naJ,Joij razburljive dogodke, odlič^a>raV na^bo^Si ne Pr©jo^e olimpijskega tovorikali bodo letos segale Partijah® ek»pf,? 2enska košarkarska vrsta Uzana z Ježice bo Igrala v republiški nastonoiV3*,^ 1 JwP}!Wi8kl konkurenci bosta grad^n pii1,<.0db0^karekl mo5tvi OK "Beži-bosta rtif'an <-'rnuCe- V okrajnih ligah In KK ,SI^nskl cl'ipi Partizana Ježica »Stiuiinr,^6 'gr^?a"' ter mlacilnski moštvi ICK stadiona« in Partizana Ježica. Naprosili smo kapetane moStev in trenerie vanje!'1' P0Ved0 ka1 ° PrlPrav^ na keBka0ž^ev«lra ZaCe,k0m P"«nstvene dir- P,'r?r‘izan Je?lca - ženska košarkarska druvo',«fltopa dve lcti: kanska uvrstitev -'ugo "lesto v okrajni ligi. voHn^1^!1™ eki[>e Nevenka Pregelj: »Zado-ovira .^nnslumi pripravami. Zelo nas na prav j biri-hAna te,,ovadniea; ko pridemo zimski se kar težk© znajdemo. V nad TrigUvom™ blla na'f*><,1J vesela zmage •HipraiSe K^’1-nisem Pritakovala, da bomo nj| dnov«KrajlJcanke s takšno razliko. Zad-fietkom prvemst™1 n« Preostanejo pred za-za temelm •* ’ bora« "»orali Izkoris I I še v^nljL‘ PrlPrave. Prepričana sem, da ob očarale.«resnosu vseh igralk, ne bomo raz" R^!ie™.lLSlUPe. L<>vro Močnik: »s pripravami v,”n°.P ^ ^koj po končanem lanskem prvi nstvu. Trenutno imamo M igralk. Trenin-?.* J*0, mofcno okrnjeni zaradi premajhne teio-vadnlce, k: nam ne dovoljuje uigrati ekipo. Odigrali smo tudi vrsto prijateljskih tekem *nJi0z!ala sredina« ali pa 'PortU šc bliže vrhu. Mcseca junija nas čaka še ena preizkušnja, J'* Je še posebno vabljiva: v' Slatini Kadencih o repubUšito prvenktvo za mUdinkc. Lani sedlV1 'ovrstnem tekmovanju naša ekipa ia-nem mesto- Ob kolikor toliko ugod- ita i več m .J’a b01110 skušali letos doseči še j ‘vt.. ludi najvišji naslov ni nedosegljiv.« Br*d?id^.OSSarsikl ku'b -Bežigrad« (bivši »Te-nvrstitev clanska odbojkarska ekipa: lanska v - sesto mesto v republiški ligi. »ojkarsk« mo\tva ‘ng. Prano Miklavc: »Od-ler»itJ!11” ^ ■no^tvo -Bežlgrad« sestavlja is stonala '«' Se ,>rcd kratkim na- skih .a,i najvidnejših slovenskih odbojkar-n ekipah; mnogi so često oblekli tudi reprezentančni dres. Zdaj pa Wm lem _ vrprečna starost igralcev znaša 31 let — »ni službene obveze, ne dopuščajo več zahtevne” ga In smotrnega treniranja, zato je zdajšnjemu moštvu dandanes moto: rekreacija in tekmovanja le v republiškem merilu. Iz opravičljivih razlogov nastopa ekipa zelo redko V .P!,lM>'Ivi sestavi. Odlika moštva je rutina. Pridobljena z dolgoletnim nastopanjem, srčnost ter seveda predvsem veselje za odbojna' ,?lavna pomanjkljivost pa Je slaba fiz.č-nja K<>nulclia - posledica nerednega trenira- tekmovalni sezoni ima moštvo niožnerida>’ kljub naštetim težavam lepo VeiHibUšiij dai/'aSede eno pr'ih treh mest V n«"'-*'* moram, rit,?sn111 Mm vcC moške in ženske Izživljanje« ^ nudlu zares koristno športno vkipaf^ntk? ^rbuCe ~ članska odbojkarska mesto. ians>kl debut v republiški ligi - 10. 1moasm^ns^n?,itvikrSfndii Kn<>:, : "Letošnjo zi-•ovadnlrl iid!eb'>hra* PriPravljall v novi te-dovoltiv«* , ^ na treningih je bila va- “?®.tl,dl v ^ski odbojkar-dovoijeA ‘eJ P,ata za praznik občine 9. maj! kolektiv 7pdne skupnosti Ljubljanica-Sava Čestita'' tU a ’ Crtomirova 4 0bčtaeČit,nhnoLm^" vs.em Maj Elektro Ljubljana poslovna enota UUBUANA-OKOLICA Parmova 33 — 5. trakt energijo m m široki potrošnji, projektiramo dimo električne vode in naprave, v razdelilnike in transformatorske ] Papirografika trgovina s papirjem in grafičnimi potrebščinami na veliko LJUBLJANA, Resljeva 30 čestita za občinski praznik 9. maj! Cestno podjetje Ljubljana Stolpniška 10 v Čestita vsem občanom za praznik občine 9.maj Elektrotehna LJUBLJANA, Parmova 33 Trgovsko uvozno in izvozno podjetje z elektrotehničnim materialom. Čestita vsem občanom k prazniku občine Bežigrad. Ob občinskem prazniku čestita vsem občanom in priporoča svoje posebne telefonska- usluge, ki vam jih nudi na klicnih številkah: 08 — razna obvestila, informacije, 06 — predaja telegramov po telefonu in 05 — točen čas. BELINKA tovarna elektrokemičnih izdelkov UUBUANA-ŠENTJAKOB Vsem občanom čestitamo za praznik 9. maj. ONPZ Železopromet Ljubljana, Podmiiščakova is Želi ob občinskem prazniku vsem svojim članom, poslovnim prijateljem in ostalim občanom mnogo uspehov v razvoju socializma. . L unp INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA, Crtomirova 6 prej Toplovod — Elektrosignol Vsem občanom čestitamo ob 9. maju - občinskem prazniku Opekarna Črnuče Ljubljana, Črnuče 197 Iskreno čestita vsem občanom k 9. maju — prazniku mesta Ljubljane. Priporočamo vsem graditeljem naše kvalitetne opečne izdelke. Delovni kolektiv Zavoda SRS za rehabilitacijo invalidov Čestita vsem občanom za delavski praznik 1. maj in jim želi še mnogo delovnih uspehov. Podjet|e ia Izgradnjo industrijskih objektov LJUBLJANA, Parmova ulica Industrijski biro Cestna vsem poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom za praznik dela 1. mai. INDUSTRIJSKI BIRO, PODJETJE ZA IZGRADNJO INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV LJUBLJANA, PARMOVA 33 — PREVZEMA V IZVEDBO INŽENIRINGE KI OBSEGAJO IZDELAVO TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, NADZOR IN VODSTVO NAD GRADBENIMI IN MONTAŽNIMI DELI, ORGANIZACIJO DOBAVE OPREME TER PREIZKUS IZPOLNITVE JAMSTVA DOBAVITELJEV, VODSTVO NAD POSKUSNIM OBRATOVANJEM IN NAD PRIČETKOM REDNEGA OBRATOVANJA OBJEKTA TER SKRB ZA PRIUCITEV KADROV INVESTITORJEV. KOLEKTIV VELETRGOVINE A S T R A Kupujte vedno v engros oddelkih in poslovalnicah veletrgovine ASTRA. V LJUBLJANI IN V KRANJU Priporoča: usnje in potrebščine, tesnila, gumijeve izdelke, tehnični tekstil, vrvar-ske izdelke, zaščitna sredstva, plastične mase. plastično, usnjeno, tekstilno in kovinsko galanterijo čestita za 1. MAJ delovnemu ljudstvu. »projekt - Nizke zgradbe« LJUBLJANA, Parmovo 33-111' TELEFON 32 029 * I Z V R S 0 J E PROJEKTNE NALOGE ZA: CESTE, MOSTOVE, VODOVODE. KANALIZACIJE, HIDROCENTRALE, MELIORACIJE, REGULACIJE, PRISTANIŠKE ZGRADBE, VISOKE ZGRADBE. ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ. KRAJEVNA SKUPNOST »BEŽIGRAD« čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela 1. MAJ. Nudimo vam naslednje usluge po najugodnejših cenah: pranje perila, krojenje in šivanje ženskih oblek, zasteklevanje oken in vrat, pleskarska in soboslikar-ska dela, oblaganje tal in stopnišč s plastičnimi masami. ' ^ Vsa naročila sprejema uprava servisov, Smoletova 16, tel. 30-431. Podjetje za gradnje in melioracije »AGR00BN0VA« LJUBLJANA, črtomirova 8 PROJEKTIVNI BIRO ing. arh. Blaganje Dušan LJUBLJANA, TITOVA 48 Telefon 32-725 za občinski praznik Čestitajo »M0T0UNIVERZAL« Podjetje za projektiranje DKW servis »KONSTRUKTA« LJUBLJANA, ČRTOMIROVA l LJUBLJANA, Titova 48 bVe sTiLa V dvorani »Svobode« Smoletova 16/1 so vsako sredo ob 19. uri in ob nedeljah ob 10. url dopoldan predstave celovečernih filmov. Spored: • sreda, 6. maja: mehiški film »Pustolovec« nedelja, 10 maja: ameriški film »Norčije v operi« sreda, 13. maja: Švedski film »Vojni zločinci« nedelja, 17. maja: ameriški western: »črni narednik« sreda, 20. maja: ameriški kriminalni film »Nepoznani iz Nord E.v preša« nedelja, 24. maja: ameriški film »Na divji zapad« sreda, 27. maja: francoski film »Hirošima, ljubezen moja« nedelja, 31. maja: ameriški wcstcrn »Rio Bravo«. Turistično društvo Bežigrad razpisujo nagrade za najbolj estetsko urejeno okolje družbenih in zasebnih zgradb. J Nagrade so sledeče: za krajevne skupnosti 70.000, 50.000 in 30.000 dinarjev; za hišne svete 50.000, 30.000 in 20.000 dinar-\ jev; za zasebnike 20.000, 15.000 in 10.000 dinarjev; Turistično društvo Vas vabi k sodelovanju. Prijave pošljite takoj na naš naslov: Vjkova 1 (Dom krajevne skupnosti »Borisa Kidriča«, telefon 31-491. Razpis traja od 1. maja do 31. oktobra. Skozi Bežigrad gredo kolone motoriziranih turistov. Omembe vredno je tudi število nočitev v naši občini: lani jih je bilo 27.500, od teh 12.555 nočitev tujih gostov. Tujcev bo odslej še vedno več, saj je avto-camp na Ježici, ki bo sodobno urejen, že v mednarodnem seznamu campingov. Tujci si ogledajo in pobliže spoznajo tudi način našega življenja. Pri tem ne smemo pozabiti, da poleg modernih komunikacij, trgovin in gostišč, merijo našo kulturo predvsem po urejenosti naših bivališč Sodelujte tudi vi v akciji za lepoto naših Siaselij že v začetku turistične sezdne. Nova šola v Radmirju Gradbeno podjetje Bežigrad čestita vsem poslovnim prijateljem k prazniku bežigrajske občine. industrijsko gradbeno podjetje E R A D LJUBLJANA / S S svojimi enotami: GRADBENO VODSTVO LJUBLJANA, GRADBENO VODSTVO JESENICE, GRADBENO VODSTVO MARIBOR, GRADBENO VODSTVO CEL ' GRADBENO VODSTVO RAVNE, GRADBIŠČE ZALOG, GRADBIŠČE KOPER GRADBl' ŠČE KRANJ, KOVINSKI OBRATI V LJUBLJANI IN MARIBORU, LESNO INDUSTRIE SKI OBRAT V ŠKOFJI LOKI, OBRAT GRADBENIH POLIZDELKOV V LJUBLJANI BIRO ZA PROJEKTIRANJE, ŠTUDIJ IN RAZVOJ TER STROJNO PROMETNI OBRAT Zeli vsem poslovnim prijateljem mnogo uspeha ob občinskem prazniku. LESNINA Ljubljana Nudi sodobno in kvalitetno pohištvo vseh vrst: spalnice, kuhinjsko opremo, kombinirane sobe, šolsko in gostinsko pohištvo, delovne kabinete, leseno galanterijo. Vsem delovnim ljudem čestitamo praznik dela 1. maj. Tovarna kovinskih in plastičnih izdclk*' TUBA LJUBLJANA, Kamniška ul. 20 Proi.zvaja: izdelke iz plastičnih tubo — svinčeno in pokositrcne za farfl1! cevtsko, kozmetično ali kemijsko strijo, kakor tudi izdelke iz aluminija I cinka v obliki raznih lončkov in stro^J za kondenzatorje, za elektro in radio * dustrijo. Krajevna skupnost »Boris Kidrič« v Ljubljani ima v svojem sestavu »Upravo servisov« z naslednjlni enotami: — gradbeno-komunalni servis, — kleparsko-instalaterski servis, — mizarski servis, — pečarski servis, — pleskarski servis, — servisna šivalnica, — servisna pralnica, — vrtnarski servis, — družbena prehrana, — žaganje dr. Naročila sprejemamo v upravi servisov Linhartova" ul. št. 16. tel. 37-275. Prevzemamo vsa naročila za razna vzdrževalna dela in druge storitve. Cene storitev: Za za hišne Za vse občane svete druge kvalificiran delavec 450 600 650 težak 350 45C 500 kvalificirana šivilja 250 350 400 Žaganje drv 400 500 550 Priporočamo se za vašo naklonjenost in vaša naročila. Krajevna organizacija SZDL terena $ ris Kidrič« obvešča člane, da ima od^ svoje prostore v Domu krajevne skup^ sti »Boris kidrič« v Vojkovi ulici št j prltličje-soba št. 6. Prosimo člane SZDL, da poravnajo f narino vsak prvi ponedeljek od 16- < 18. ure. Podjetje DINOS odkupuje staro že$j! kovine, krpe itd. Zbiralnica odpadnih s, rovln v Kurilnlškl ulici štev. 18 (na k9^ Parmove ulice) sprejema vsak dan (riUl zadnje tri soboto v mesecu in ob n , ^ah) od 6,—14. ure. Zbiralnica na Titovi cesti štev. 108 Pečniku v Stožicah) sprejema vsak tek od 7. do 17. ure. Papir (časopise, revije) odkupuje rja jetjo tudi na domu. Kdor ga ima da mu ga Jo težko odnesti, naj spb1®/ svoj naslov na telefon štev. 32 414. J