Naročnina mesečno 25 Din. /.u inozemstvo 40 Din — no* deliska iziluja celoletno % Din, za inozemstvo 1201 )in Uredništvo |e v Kopitarjevi ul ti/lll Teleloui uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2944 in 2050 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št lO.hV) in lO.Vto za inserote; Sara levo štv 7565 Zagreb štv. VJ.01I. Prmra-Dunoi 24.797 Uprava: Kopitarjeva h. telelon 2992 Izhaja vsak dan ziuiruj. razen pomlelika in dneva po prazniku Naša na' veef a s?fa V tako hudih časih, kakor jih preživlja evropski človek danes, je potreba po dobrem časopisu posebno velika. Nikoli se ne čuti blagoslov prstenega tiska, ki pogumno zagovarja pravico in preganja temo, tako močno, kakor v dobah, ko vladata socialni kaos in splošna desorientacija v najosnovnejših vpraSmjih •življenja. V lako strašno razrvanem času kakor je sedanji, ko na poli človeštva ugašajo zadnje zvezde, bi bilo treba — da se poslužimo znanega reka — dober dnevnik ustvariti, ako bi ga ne bilo. Moč iu čar pisane besede iz peresa spretnega, z v. ii vlakenci svojega bitja z življenjem okolice zvezanega in iz Ideje črpajo-čega časnikarja presega vsako silo na svetu. Aktualnost in ustvarjajoča ter predvidevajoča sila izobraženega časnikarja ima neprimerno večji vpliv na usmeritev duha nego znanstveno strokovničarstvo, ki je večkrat slepo za tvorne sile življenja. Globokega etosa prešinjena vrstica dobrega dnevnika, ki si šteje v dolžnost, da čitatelja vzgaja, premore več ko moralni pouk. ki se podeljuje po obveznem naročilu, ker je za pravega žurnalista samo no sobi umevno, da daje svoji besedi umetniško obliko,.ki dušo nagiba k dobremu in vrednemu po svoji lepoti. Ko so odpovedali meči branivcem najvišjih dobrin naroda in so poklicni državniki izčrpali vsa svoja sredstva, je uvodničar dnevnika navdušil ves narod za nove žrtve in zopet zbudil njegovo odnorno silo. Duhovito pero svobodoljubnega Gorresa je Napoleonu več škodovalo nego mraz sneženih ruskih poljan, kar je tiran na sveti Heleni sam priznal. Naj bodo časi še tako kritični, s-ocialne stiske še tako ostre, duhovna zmeda še tako velika, dokler razpolaga narod z dobrim časopisjem, s pogumnimi kulturnimi delavci, ki so se posvetili častnemu poslu novinarstva, tako dolgo še ni izgubljen. Vsaka doba nove zgodovine nam to dokazuje ob vsakem narodu. Nepodkupljiv dnevnik ohranja čut za poštenje sredi najhujše korupcije; neustrašen časnikar je jez, ki ga ne more podreti nobeno nasilje; časnik, ki ga vodijo in pišejo možje visoke moralne kulture, ustavi val še tako velike pokvarjenosti, da ne razje narodu duše. Nobena sila iie more potlačiti glasu časopisja, ki brani pravično stvar in čuva te»neljne vrednote človeškega in državnega občestva. Zakaj na goli besedi ni ničesar ležeče, ampak na duhu, ki veje, kjer hoče, ki si nadeva lahko tisoč oblik in se ne da vjeti ter pronicuje ljudsko dušo že po najrahlejšem dotiku. Načelen časopis je taka sila, da ga neobhodno potrebuje tudi tisli, ki se, recimo, z njega politično ali versko smerjo povsem ali deloma ne strinja, ki mu je časopis sicer napoti, ker uresničenje njegove politične ali kulturne zamisli več ali manj ovira. Zakaj? Zato, ker predstavlja moralen faktor, ki se ne sme prezreti, ako nočemo prizadeti škode splošnemu blagru, zato ker je p štena opozicija, ki se poslužuje v borbi ,fair p!aya', neobhodno potrebna za korekturo vsakega mišljenja in ravnanja, ker je vsaka etično utemeljena kritika pozitiven faktor javnega življenja, kar so najkulturnejši narodi Evrope vedno razumeli. Časopis pa, ki se vsakemu položaju prilagodi, ki danes ,načeloma' opravičuje, kar je včeraj istotako ,načeloma' za netal, ki mu vodilo ni neizpremenljiva moralna norma, ampak kakišenkoliže interes, le izpodkopuje zdravo narodno življenje. Zato je treba blagrovati narod, ki ima dobro časopisje. Kakšno neizmerno korist ima na primer od svoje dnevne publicistike angleški ali francoski narod! Čeprav so danes tudi v teh dveh državah, ki sta kljub naglemu razvoju industrializma po nekem čudovitem kon-seivatizmu ohranili od vseh evropskih držav največ smisla in čuta za vrednote tradicije, časopisi po večini v rokah velefinančnih kon-cernov, je vendar spoštovanje Angleža in Francoza pred besedo visoko kulturnega publicista, ki predstavlja premoč duha nad časnim gmotnim interesom in minljivimi cilji te n!i one politične smeri, tako globoko, da vedno najde odlično mesto v vsakem dnevniku in v vsaki stranki in si izsili veljavo. Zasluga te žurnalistike je, da sta angleški in francoski narod kljub navalu novodobnega materializma, ki ljudi zasužnjuje, očuvala svoje tradicionalno Bvobodoljubje, značajnost naroda in spoštovanje tako lepih form življenja kakor moralnih Idealov narodne duše. In zato novinar v francoski in angleški družbi zavzema tudi tak odličen položaj in se njegovo delo ceni, ker je oblikovavec, tvorec in vodja, ne pa rokodelec in orodje v službi kakšne interesne skup ne, ker zna čuvati svojo svobodo v kakišnihkoli razmerah in pod vlado katerekoli stranke. Kar se tiče tiska slovenskega katoliškega ljudstva, se moremo ponašati z njim pred vsem kulturnim svetom. Letos bo minulo šestdeset let, odkar je izšla prva številka našega dnevnika. Vsako človeško prizadevanje se mora preboriti k resnici po napakah, zmotah in stianpotih, toda, če je prizadevanje pošteno, čc je zrastlo iz ljudske duše in se od njenih etičnih globin ne loči, bo vedno zopet našlo pravo pot. Naša katoliška žurnalistika, kateri so posvečale svoj trud vedno le najboljše moči našega pokreta, v odločni in neprestani borbi zoper zmote in blodnje, ki jih je zanašal v naš narod tok časa, ni samo varovala osebnih vrednot in vrlin nasprotnika, ampak je tudi znala ceniti istino, ki se skriva na dnu vsake zmote, in se je uinuo okoriščala z vsako nozitivno Belgija sta poti ft federalizmu F.amščini enakopravnost zagotovljena - Dvojezičnost v državni upravi Bruselj, 12. marca. fr. Razprava o jezikovni uredbi je bila v poslanski zbornici zaključena. Zbornica je »prejeta zakon, ki uveljavlja popolno enakopravnost ilamščine in francoščine v javnih uradih in predstavlja pravo revolucijo državne birokracije. Poslanska zbornica šteje 88 Flamcev, 73 Valoncev in 26 poslancev iz Bruslja, kjer prevladuje francoščina. Glrsovanja se je udeležilo 105 poslancev, in sicer je 122 poslancev glasovalo za zakonski predlog in samo 19 poslancev proti. Že iz dejstva, da je bilo za predlog oddanih toliko glasov, je razvidno, da je jezikovni boj med Flamci in Valonci že skoro ponehal in da je zmagala tudi pri Valoncih struja, ki je za to, da se llamščini podeli popolna enokopravnost v javnosti. Tudi razprave v zbornici so bile dokaj mirne. V političnih krogih pričakujejo, da bo senat na intervencijo mi-dstrskega predsednika Renkina sprejel zakon brez rsake korekture. V smislu zakona se bo Belgija razdelila v tr ipravna področja, in sicer v Flamsko, kjer bo uran ji jezik flamščina, v Valonsko s francoščino in v Bruselj, kjer bosta v rabi oba jezma. ro novem zakonu ima vsak državljan pravico napraviti vloge na državne urade v materinščini in vsak državni urad, vštevši ministrstva, jc dolžan odgovoriti na vlogo v jeziku, v katerem jo bila sestavljena. Radi tega se bodo osrednji državni uradi delili v dva velika oddelka, in sicer v francoskega in flomskega. To je tudi potrebno zato, ker je zmagalo načelo, da niso višji funkcijonarji več dolžni znati oba jezika; za karijero v državni službi do najvišje stopnje zadostuje znanje enega jezika. Prav glede tega vprašanja, ali naj se zahteva za višje uradnike znanje obeh jezikov, je bila razprava zelo živahna. Bivši minislrski predsednik J a »par in ludi ministrski predsednik Renkin, sta zagovarjala znanje obeh jezikov, lo je dosedanje stanje; vendar je zbornica z dvetretjinsko večino sprejela reformo, ki zahteva samo znanje enega jezika. Mimogrede bodi omenjeno, da je propadel poizkus, da bi so v pokrajini Arlon, kjer govori ljudstvo francoski in obenem neko nemško narečje, uvedla v državne urade dvojezičnost. Kljub temu ostane v veljavi v osvobojenih okrajih Eupen, Malmedy-Saint-Vith uporaba nemščine v nemških občinah. V političnih krogih so splošno mnenja, da pomeni nova jezikovna uredba prvi korak k popolni decentralizaciji državne uprave in avtonomiji dežel, ako ne celo korak k federalizmu. Iz praktičnih in finančnih razlogov se bo kompetenca krajevnih oblastev povečala, ker bi sicer bilo Ireba vzdrževati ogromen birokratski aparat pri osrednji upravi, da bi se vsaka vloga lahko rešila v jeziku, v katerem je bila napravljena. Jezikovna uredba bo kaj kmalu sprožila vprašanje ustavno reforme. Splošno mnenje je, da je Belgija na poti k federalizmu, kar pomenja konec notranjim bojem in s tem veliko notranjo okrepitev države. Te dni je bil objavljen definitivni izid ljudskega štetja, ki se je vršilo 81. decembra 1030. Prebivalstvo Belgije znaša 8,092.000, medtem ko je bilo pred 10 leti 7,486.000 Belgijcev. Prirastek znaša 8.4 od sto. Zanimivo je, da je število rojstev v flam-kili pokrajinah razmeroma veliko večjo kakor v valonskih. Od prirastka 626.000 je 386.000 prebivalcev flamskega pokolenja. Število Valoncev se ne množi tako hitro, radi omejevanja rojstev in izseljevanja v Francijo in severne kraje Belgije, kjer se čedalje bolj koncentrira belgijska industrija. Doslej jc prišel na vsakih 40.000 prebivalcev 1 poslanec in da bi število poslancev ostalo islo, je treba ta količnik dvigniti na 50.000. Valonci so proti vsaki reformi v tem pogledu, ker se zavedajo, da bi število njihovih poslancev v tem primeru padlo. Nod!mo Vam 7$ nagrad Pregledovanje in sera tov za naš razpis nagrad se danes zaključi. Vsak in vsaka naj glasuje! Glasovnice moramo prejeti najkasneie do 18. t. m. Usodna odločitev Hitler pripravlja državni udar Berlin, 12. marca. Ze nekaj dni je zaradi ju-trajšnjih volitev alarmirana vsa nolicija. Ne samo Berlin, temveč vsa država se nahaja v nekakšnem bojnem stanju. Po mestu kroži policija na avtomobilih, od časa do časa se prikažejo po mestu patrulje na kolesih. Poleg tega patruljira policija tudi peš. Opolnoči stopi zopet v veljavo prepoved javnih demonstracij. Že več dni se širijo po mestu in p" vsej državi vesti, da nameravajo hitlerj^vci v primeru, da bi Hitler pri volitvah propadel, s silo zavze,! oblast in uprizoriti nekak pohod v Berlin po fašističnem vzorcu. Te govorice nastale v zve»i z vestmi, da se napadalne čete narodnih socialistov že več časa intenzivno vadijo in prirejajo prave vojaške vaje. Veliko pozornost je zbudila tudi vest, da jo policija v Ludvvigshafenu odkrila pravo tvomico bomb, ki jo je vodil neki inženjer, pristaš Hitlerjeve stranke. Kako je javnost zbegana zaradi govoric o bližnjem državnem udaru, priča tudi okrožnica, ki jo je izdal pruski notranji minister Severing na podrejene policijske urade. Okrožnica se glasi: Ze več dni se širijo med prebivalstvom govorice, da nameravajo nekatere radikalne skupine, predvsem narodni socialisti po predsedniških volitvah izvesti državni udar. Naloga policije je, da prepreči širjenje takšnih govoric. Nalagam vam. da zatretc vsak poizkus motnje miru in reda že v kali. Zadušiti je treba brezobzirno vsako nasilje in to (udi z uporabo najostrejših bojnih sredstev. Policijski upravniki so osebno odgovorni za to. da uporabi policija v ta namen vse svoje moči in vsa bojna sredstva, ki jih ima na razpolago. Nocoj bodo ob 8 zvečer ponovili Hindenburgov volivni govor, ki so ga posneli na gramofonske plošče. Govor bodo prenašali po radiu. Ze prvi prenos je napravil na nemški narod izreden vtis. To je razvidno tudi iz pisanja listov, ki pripadajo Ilindenburgovim nasprotnikom. Tako piše »Deutsche Allgemeine Zeitung,', da je res usodno, da je nastal med možem (Hindenburgom) takšnega razuma m mislijo, naj je bila kakršnegakoli duha otrok. Meriio za presojo vsakega pojava nam je bila vedno le lastna vest, ravnajoča se po onih objektivnih vrednotah, po katerih živi v svojem religioznem in moralnem pa javnem udejstvo-van ju od veka naš narod. In tako bo ostal nas katoliški slovenski tisk vedno voditelj v službi naroda, po svojih silah seveda, pa naj bo v viteški borbi z načelnim nasprotnikom ali pa v potrpljenju s sitnim nergaštvom, ki se obeša na malenkosti. Slovensko ljudstvo pa se mora še bolj zavedati, kaj pomeni zanj časopis, ki brani njegov značaj in moralno kulturo v prid vsega jugoslovanstva, ki skuša vedno utrjevali vrednote, katere so vsem Slovencem brez razlike skupne in služi edino Ie diktatu osebne krščanske vesti in narodne duše. Cenimo svoj krgčnnski narodni tisk. trud onih, ki polagajo vanj svojo dušo, svoje najboljše! takšnih dejanj in na drugi strani med milijoni, ki so duhovno njemu pripadali, prepad, ki se zdi nepremostljiv. Tudi nemški nacionalisti čutijo, da bi bilo njihovo mesto na strani Hindenburga. Vse kaže, da bodo nemški nacionalci v primeru, da bi llindenburg nc bil izvoljen pri prvem glasovanju, glasovali pri drugem skrutiniju za Hindenburga in ne za Hitlerja. Tako je polkovnik Dtlsterbrrg v svojem zadnjem govoru zopet grajal netaktno postopanje Hitlerja pri pogajanjih, ki so se vodila med narodnimi socialisti in nemškimi nacionalci. Izvolitev Hindenburga v drugem skrutiniju je torej zagotovljena. Velika nervoznost Berlin, 12. marca. tg. Zadnji dan pred volitvami državnega predsednika so vse stranke napele svoje zadnje moči, da dosežejo zmago, in povsod jo videti veliko nervoznost. Po berlinskih ulicah je vse polno letakov. Unter den Linden in na drugih širokih cestah so od enega kraja do drugega razpeti široki letaki, ki nosijo v velikih črkah ime llindenburg Na kiioskih so nalepljene slike Ilindenburga v nadčloveški velikosti, ravno tako pa tudi slike Hitlerja in Thiiltnanna. Na hišah na Potsdamskem trgu so ogromni plakati, ki vabijo za Hindenburga ali Hitlerja. V delavskih okrajih pa vise povsod rdeče zastave s podobo Thalmanna. Nad mestom krožijo neprestano letala, ki mečejo letake. V okolici Berlina je opoldne strmoglavilo letalo narodnih socialistov, pri čemer sta bila ranjena dva lc-talca. Povsod ugibajo o tem. kako bodo koncile to volitve. Stavijo se velike stave. Berlinska policija je strogo pripravljena. Na vseh važnih križiščih so postavljene močne čete policije, na konjih in s kolesi, motorji in avtomobili. Vse policijske vojašnico so pripravljene na boj. Med prebivalstvom je pomešanih mnogo policijskih uradnikov v civilni obleki. Volivna prop'noza Berlin, 12. marca. ž. Nemški narod bo jutri volil predsednika države. Iz vse države prihajajo danes alarmantne vesli zaradi nevarne propagande, ki jo razvijajo narodni socialisti v provinci še bolj kakor v Berlinu. Za propagando uporabljajo vsa sredstva. Pristaši bivšega ccsarja, finančniki in težka industrija daleč prekašajo agitacijo naj! olj radikalnih komunistov. Agitacija narodnih socialistov presega vse meje. Metode volivne borbe bodo pospešilo razvoj, ki ga predvidevajo v političnih krogih, in sicer levičarske radikalne reakcije in desničarskega radiknlncga fašizma. Kar se danes dogaja v Nemčiji, ni ničesar drugega Inkor razgi-banje komunističnih in narodnosocialističnili man. Gre sedaj za to, koliko komunislov bo prešlo k narodnim socialistom, oziroma koliko hitlerjevcev bo prestopilo h komunistom. Ta problem je edina jasna točka v temnih volitvah. Gre za to, koliko bo imel Hitler glasov in koliko jih bodo imeli komunisti. Vse kaže, da bo Hindenburg izvoljen šele pri drugih volitvah, in sicer s precejšnjo večino. Splošno se računa, dn bodo narodni socialisti imeli pri volitvah 11 do 12 milijonov glasov, kar pomeni, da bo za Hindenburga ostalo 14 do 15 milijonov in ne, kakor se je prvotno računalo, 10 do 16 in pol milijona glasov. Narodni socialisti pa nasprotno računajo, da bodo imeli že pri prvih volitvah absolutno večino in da bo Hitler izvoljen. Kar se tiče komunistov, so široke delavske mase smatrale za nepotrebno, da postavijo samostojnega kandidata. Komunisti so kljub temu postavili svojega kandidata in računajo, da bo dobil okoli 7 milijonov glasov, ker bodo za njega glasovali še oni socialisti, ki so s Hindenburgovo kandidaturo ue-zadovoljni. Ffiriiitir^ou poziv Berlin, 12. marca. A A. V govoru, ki ga je včeraj imel zn ponovno izvolitev Ilindenburga za predsednika Nemčije, je kancelar Briining ostro nastopft proti metodam, ki se jih poslužujejo nacionalisti v volivni agitaciji, ter pozval Nemce, naj store svojo dolžnost in naj s svojimi glasovi pripomorejo k zmagi človeka, ki je simbol nemške enotnosti, slavne prošlosti in bodoč« ga preporoda Nemčije. — Vse ie modove London. 12. marca. ž. Današnji tisk posveča veliko pozornost predsedniškim volitvam v Nemčiji. Vsi listi prinašajo obširna poročila iz Nemčije, iz katerih je razvidno, da jc zasigurana Hindenbur-gova izvolitev vsaj pri drugih volitvah. Listi nagla-šajo veliko osebno žrtev, ki jo daje za nemški narod stari llindenburg. Konservativni Morning Post imenuje Hitlerja kot reprezentanta upornih čutov v povojnem razvoju zgodovine v Nemčiji. Ta reakcija jo razumljiva, njena poguba pa je v tem, da ni v njej niti ene konstruktivne ideje. »Dailv Herald - pričakuje ponovne volitve, v kateri bo zmagal llindenburg s pomočjo nemških socialnih demokratov. Vendar je precej sumljivo, če ta rezultat ne bo imel usodnih poslcd«'- za bodočnost, ker ni izključeno, da bo izvoljeni llindenburg lepega dne imenoval Hitlerja za državnega kanclerja. fcai to gjomen« ? Dunaj, 12. marca. ž. ('njo se, da jc za danes in jutri določeno, da morajo biti vse heimvvehrovskc borbene organizacije na Dunaju in na Štajerskem v pripravljenosti. Francka se vrača k starim zvezam Pariz, 12. marca. Ig. Ker se strogo molči o včerajšnjih izjavah Tardieuja pred senatom in v zunanjem odboru, se doznava samo iz uradnega komunikeja, da se je govorilo o srednji Evropi, o načrtu obdonavskih držav, reparacijah, medzavez-niških dolgovih, razorožitvi, o organizaciji francoske poročevalske službe v inozemstvu iu o konfliktu v vzhodni Aziji. Z ozirom na današnji razgovor z angleškim zunanjim ministrom o donavskem načrtu in o reparacijskem vprašanju je izrazil predsednik željo po obnovi stare Mcntante cordialec, ki je še vedno najboljša podlaga za politični red v Evropi. Tudi Romunija za do<;avsho umi o Budimpešta, 12. marca. ž. »Magyar Orszag- pri-j naša izjavo romunskega zunanjega ministra Ghiko. Ghika je govoril o razorožitveni konferenci in veruje, da bo dosegla pozitivne rezultate. Ta sporazum bo pomenil nov napredek v zmanjšanju oboroževanja. Skrajni čas jc, da se tudi narodi, ki živijo danes nn ozemlju bivše avslro-ogrskc monarhije, sporazumejo v gospodarskem pogledu. Skrajni čas je, da se te države zganejo in prouče možnost za ustvaritev podonavskega bloka. V zadnjem časti se mnogo govori in piše tudi o personalni uniji med Madjarsko in Romunijo. Tn akcija po mojem mnenju ne bo uspela. Takšna zveza je onemogočena z vojaškega, jezikovnega in družabnega stališča. Politika Madjarsko napram Romuniji je pred vojno pustila zelo težke spomine, ki no danes šo vedno na pot L Briandov pogreb Ogromna udeležbo ljudskih mas - Tardieujev govor t' ar iz, 12. marca. tg. Vse ulice in vsi trgi, po katerih sc ic pomikal sprevod za pekojnim Brian-dom od Quai d'0r6aya do malega pokopališča v PaJsvju v bližini Trocadera, so stale nepregledne mno.ice občinstva, ulične svetiljke so bile zavite v črno. Pri slavnostnem loku bo bili postavljeni zvočniki, da je ogromna množica lahko poslušala Tardieujev govor. 'Ze od zgodnjih jutranjih ur dalje so neprestano valovile ogromne množice Brian-dovih častilcev iz vseh družabnih krogov mimo odra v urni dvorani, da še enkrat vidijo pokojnika. Iz Ženeve so dopoldne dospeli na pogreb angleški zunanji minister sir John Simon, dalje sir Erik Drumond kot zastopnik tajništva Zveze narodov, belgijski zunanji minister Hvmans, španski zunanji minister Zuleata, španski poslanik v Parizu Madariga in drugi, katere sta sprejela na kolodvoru Paul Boncour in pravosodni minister Renauld. Sir John Simon je imel že dopoldne napovedani važni razgovor z ministrskim predsednikom Tardieujem o velikih tekočih zunanjepolitičnih vprašanj. Žalni go\ or, ki ga je imel danes dopoldne ministrski predsednik Tardieu, je bil prav za prav pledoyje za francosko zunanjo politiko, Tardieu jc začel govor s tem, da je op:®ova! razvoj Brianda kot ustvaritelja miru na znotraj in potem kot zaščitnika francoske varnosti. Reke! je: Tekla so leta, tedaj je vlada neke sosednje države pokazala v svojih izzivalnih proračunih svoje prave namene, ki eo se dve leti pozneje uresničili, ko je izbruhnila vojna. Da doseže Francija zunanjo varnost in da varuje zunanji mir, ie predlagal Briand načrt zakona, da se uvede v Franciji triletna vojaška služba, in sicer ravno pred volitvami, ne da Sefo finančnega odbora Belgrad, 12. marca 1. Finančni odbor narodne skupščine je danes končal s proučavanjem zakonskega predloga o sprejemu davčnega zakona. Za poročevalca je bil imenovan poslanec Oto Gavrilo-vič. V zakonskem predlogu kraljeve vlade je fin. odbor izvršil samo nekatere manjše spremembe, ki so večinoma političnega značaja. Med drugim je finančni odbor izvršil sledečo spremembo: Prvotni predlog predvideva zmanjšanje davka od čistega katastrskega dohodka in sicer v višini 20 odst. Finančni odbor je to spremenil v sporazumu s finančnim ministrom in določil, da se davek na čisti katastrski dohodek zmanjša na 10 odst. — Finančni odbor senata je danes dopoldne začel s proučevanjem proračuna z« leto 1932-33. Finančni minister je prisostvoval tej seji in podal obširen komunike o finančnem položaju, nakar se je začela diskusija. — Poseben odbor, ki je bil imenovan za proučava-nje zakonskega predloga o likvidaciji žitnega režima, jo danes dopoldne po zelo živahni diskus:ji. katere se je večkrat udeležil tudi minister zn trgovino in industrijo, načelno sprejel zakonski predlog. Samo en član odbora, in sicer Tošo Rniič, se je vzdržal glasovanja ter je izjavil, da bo zavzel svoje definitivno stališče v posebni debati v ple-numu narodne skupščine. Vojni ukaz bi "apeliral na popularnost med narodom. Po vojni je bil Briand za to, da se svet med seboj pomiri in da bi vsakdo lahko mirno živel doma. Začela se je kazati Briandova evropska figura, deloma meseca januarja 1921 kot iniciator sankcijske politike, deloma pa od leta 1925 dalje kot zns>topnik politike sprave. Francija je v zadnjih 13 letih storila vse, kar je bilo v njeni moči, da uresniči mir. Francija se ima zahvaliti Briandu, da je interpretiral enotno voljo Francije. Splošna linija organizacije miru, ki jo je zasledoval Briand, je linija Francije. To Francosko linijo je bilo vedno odločno videti v času Clenienceaua v versaiUski mirovni pogodbi, v čase. Herriota v ženevskem protokolu, v Briandovih časih v iokarnski pogodbi, in tudi dar.css je ta politika ostala ista z našim lanskim memorandumom in našimi predlogi, ki jih je naša vlada prejšnji mesec predložila ženevski konferenci. Briand ni želel niti priporočal najmanjših žrtev na poliu vojaških jamstev. I3riand je z ozirom na nezadostno organizacijo miru vedno zahteval najprej varnost, kar je bila njegova maksima. Na05 glasovi soglasno sprejela, dn se podeli pokojnemu Briandu največje francosko počeščenje s tem, da se ukleše na vsa javna poslopja, da jo bil Briand zn Francijo zaslužen mož. Glasovanju se je odtegnilo 100 poslancev desnega krila. Poudarja se, da jc Briand v času najbolj tragičnih ur v vojni pred Verduuom in Solunom ohranil isto energijo volje in isto delavnost, knkor jo je pokazal pozneje v službi miru. 2857 JASTREBI NAD KREMLJEM Belgrad. 12. marca. i. Vojaški ukaz: Zm zdravniku 43. pešpolka v garniziji Slavonske Požege je imeuovan sanitetni poročnik dr. Avguštin Rutar. Za vršilca dolžnosti na torpedovki T 1 je imenovan poročnik korvete Ivan Oslerc. Nn torpedovko »T br je pozvan poročnik fregati* Vinko lludeček. Na torpedovki T 8 je nastavljen za poročnika fregate Oton Ljubeč. Na podmornici Osvetnik je nastavljen poročnik fregnie Skufcn Alojzij. V strojno šolo kraljevske mornarice je pozvan poročnik fregato Stanko štiglir. V vojaškem pomorskem nr-zenalu jc imenovan za strojnega poročnika Franc Marele. V mornariški oddelek na Ohridskem jezeru je imenovan strojni poročnik Vinko Peterlič. V stalno mornariško bolnišnico je imenovan višji voj. uradnik ekonomske stroke Filip Krpan. Za liidro-pilota 20. vodne eskndre je imenovan poročnik fregate Jožko Kvas. Za hidroizvidnika I. vojne eskadre je imenovan poročnik korvete Jože Placeljan. Zu člane izpitne komisije za čin aktivnega in rezervnega sanitetnega majorju je imenovan intendantskl major Ivan Jane. V izpitno komisijo za čin aktivnega -trojnega kapetana je imenovan med drugimi r*zer\ni kapetan U. razreda Valter Kure. Za namestnika tega člana pa je bil imenovan kapetan (I. razreda Benkovič Ivan in inženjerski kapetan II. razreda Terjtotec Alojzij. Spremembe v finančni službi Belgrad, 12. marca. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja so v resoru finančnega ministrstva premeščeni: v finančno ministrstvo, davčni oddelek: škofljek Konrad, finančni tajnik, do sedaj pri inšpektoratu v Somboru, Muha Ludovik, finančni tajnik, do sedaj pri inšpektoratu v Mostarju. dr. Štefan Žu-panič, finančni tajnik, do sedaj pri finančnem rav. nateljjtvu v Skoplju; v dravsko finančno ravnateljstvo v Ljubljani: dr. Ernest Kotnik, finan-čni svetnik, do sedaj pri finančnem inšpektoratu v Vranju, Viktor Jurko, višji finančni tajnik, do sedaj pri finančnem inšpektoratu v Prevaljah, Ivan Predika-ka, finančni tajnik, do sedaj pri finaonem inšpektoratu v Mariboru, dr. Aleksander Podobnik, finančni tajnik, do sedaj pri inšpektoratu v Zaje-čaru; v drinsko finančn-o ravnateljstvo v Sarajevu: Filip Lovič, do sedaj pri finančnem inšpektoratu v Vukovarju, Voj a Vutež, višji finančni tajnik, do sedaj pri inšpektoratu v Tuizli; v finančno ravnateljstvo v Podgorico: Luka Potočnik, finančni pristav, do sedaj pri finančnem ravnateljstvu v Sarajevu. Vinogradniki proti proktbiciji Pari«. 12. marca. AA. Mednarodna konferenca vinogradnikov je končala dela in sprejela 11 resolucij. Med drugim priporoča konferenca skupni nastop vseh vinogradnikov proti pmhibiciji. Akcija naj bi bila zasnovana na mednarodni podlagi. Posebna resolucija je proti visokim carinskim postavkam. druga protestira proti pokvarjanju vina iu proli nelojalni konkurenci, priporoča zaščitne znamke, organizacijo kredita. S tem v zvezi naj bi Društvo narodov posredovalo mednarodni kredit in kredit za propagando vinske potrošnje. Delegati zlasli zastopniki iz Jugoslavije, so izjavili, da so z delom konference zadovoljni. Šanghaishe razvaline Gospa Andrče Viollis, poročevalka Petit Pa-risien.v na Daljnem vzhodu, je obiskala po Japoncih zasedeno Sanghajsko predmestje Capej. — Ubogi Capej! Kako je postal pust, brezbeseden in mrtev! Dolgi kilometri kadečih se razvalin, razdrtega zi-dovja, samih železnih okostnjakov nekdanjih velikih stavb nas spremljajo ob poti. Redko kdaj se nenadno prikaže slučajno ohranjeno pročelje. Nato se zopet vrstijo pošastni kupi cementa in zdrobljene opeke. Ognjeni jeziki včasih švigajo iz raz-poklin v zidovju. Pešec potrebuje močne podplate, ker koraka ves čas po debeli plasti stekla, zadnjih ostankih nekdanjih oken, ne da bi govorili o ne-številu nevarno ostrih kosov bomb in granat. Smrad prenapolnjenih in razdrtih greznic stoji v zraku, in se z njim meša Se groznejši smrad po razpadajočih mrličih. Nihče ne ve, koliko vojakov in slučajnih žrtev so zasule razvaline! Jame od izstrelkov so temeljito razrile tlak, a kljub temu vlada velik promet. Mimo hitijo belo rdeče zastavice n\tomobilov z japonskimi častniki, vojaški kolesarji in z mrliči natovorjeni težki avtomobili, fiipod bele bombnževine štrlijo in se tresejo noge ubitih: ležijo kakor polena, v več vrstah na vsakem vozu. Mnlokatera hiša je srečno prestala obstreljevanje in požar. Odprta napol razdrta stanovanja kažejo drobce nekdanjega pohištva. Po trgovinah ležijo pokvarjeni ostanki blagn. Pred slaščičarno leži v pesku poinandrana zaloga angleških slaSčic, ter so vmes posejane gumijeve žoge iz bližnje trgovine z igračami... Povsod se potikajo jate mrSavih psov. Nepreviden potnik lahko zaide v nevarnost: v Hang-tiaju razgraja namreč steklina. Boljšo je narediti ovinek in se izogniti srečanju... Dospeli smo do razvalin Severnega kolodvora, ki so ga tako dolgo branili kitajski vojaki. Naš čas je res poln čudežev! Kdo bi mislil, dn bodo izkazali ti razcapani, slabo oboroženi oddelki toliko poguma? Nikoli niso dobivali nobene plače, vodno so bili samo v nadlogo izsesanemu prebivalcu ter z mirno vestjo zapuščali enega generala in inarširali k drugemu, ki jim je več obljuboval. Japonci so bili trdno prepričani, da bodo Kitajci pobegnili kakor zajci, čim bodo začuli velike oblegovalne topove. A ljubezen do domovine je nepričakovano obrodila pogum in vztrajnost. Kitaj se je zavedel, da je v nevarnosti. Kako pomemben je In dogodek, in koliko elementarnih posledic bo imel. Žalostno opazujemo krvavo rojstvo novega Kitaja. Povsod so razmetani ubiti kitajski vojaki. Zraven leži nesrečni kuli v plavi delavski noši: najbrž ga je zadela slučajna krogla, ko je hitel poiskat zavetišče. V trske zdrobljen vlak s prekucnjenim strojem leži na progi... Onstran kolodvora je videti manj razdejanja. A vse ozke uličice, ovinki, zagate so zagrnjene z bodečo žico in vrečami peska. Vsaka hiša je bila trdnjava. Japonci bodo morali veliko delati, da bodo odstranili te utrdbo. Prebivalstvo, ki jo čakalo v notranjosti hiš na konoc bitke, zdaj plaho gleda ven. Ljudje, ki so dobili japonsko propuslnico, prihajajo, da bi ugotovili izgube. Ženske rešujejo tule z ob-leko in kitajske grozno umazane prešito odeje. Smešni stnri Kitajec poskakuje od veselja, rožlia s ključi in pripoveduje vsem, ki gu hočejo poslušati, da ,je njegova koča popolnoma nepoškodovan. A žena zraven stoji nepremično kakor kip in v obupu gleda kup starega želez«, vse, kar je ostalo od njene domačije. Dve debeli solzi privrojrf iz njenih poševnih oči. Otroci se igrajo: gradijo iz vreč s peskom svoje mule trdnjavice in poskušajo posnemati vojno. Življenje počasi obuja žalostne razvaline. To je vojska... šanghaj, 12. marca. ž. Predstavniki vlade v Šanghaju so pripravljeni sprejeli japonske pogoje zit premirje, ki jih je japonska vlada predložila in objavila v Ženevi, vendar pa pod pogojem, da Japonska ne bo slavila nobenih drugih pogojev politične narave. Dunajska vremenska napoved. Podnormalna temperatura bo trajala dalje, najbrže bo še vedno oblačno. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno s padavinami. Počasi se bo zjasnilo. Zmerno hladno. BELGRAD V FILMU. Danes sc predvaja v kinu »Ljubljanski dvor« film o naSi prestolnici. Cene 10, 5 in 3 Din. Predprodaja vstopnic od 10 do 12.30 in od 18 naprej. Rdeči gospodje v Moskvi so delali račune o uresničenju svojih načrtov po komunističnem programu brez krčmarja. Kaj jim poniagn vsa oblast iu vsa nasilna sredstvo, s katerimi morejo pač neomejeno gospodariti nad imetjem, življenjem in smrtjo ruskega prebivalstva, nikdar pa ne nad njihovo vestjo, nad njihovimi dušami. Vse časne dobrine —■ drugih ne priznava in ne zmore —, ki jih obeta komunizem delavnemu človeku, ne more v njem vzbuditi vere in ljubezni, premagati njegove osebne sebičnosti. Zato v ruskem komunističnem raju,, kjer bi moralo veljati kakor nikjer drugod geslo: Vsak za vse in vsi za vsakega, v resnici nihče ne mara delali za splošnost, marveč misli le vsak sam nase. Zato poka v rdečem družabnem redu na vseh straneh, še predno je svojo stavbo dogradil, in nad rdečim Kremljem se zbirajo jastrebi, gotovi plena. Te misli se vsiljujejo ob poročilih in kritikah na zadnji splošni konferenci boljševiške stranke, ki se je vršila dne 17. februarja letos v Moskvi. Konferenca, na kateri so govorili odgovorni strankini voditelji Molotov, Ordsoniludze, KujbiSev, Rudzutak i. dr., je morala ugotoviti in priznati, da se del petletnega načrta, ki je bil določen za I. 1931., nikakor ni uresničil, marveč so uspehi zaostali še daleč za onimi 1. 1930. Za vzrok tegn neuspeha v industriji in kmetijstvu so vodilni rdeči možje označili popolno pomanjkanje discipline med delavstvom, poteni nesposobnost komunističnih obratovodij in pasivni odpor med kmeti in delavci. Ljudje in vodje prihajajo nn delo, kadar se jim poljubi in ravno tako zopet odhajajo.« Ravno-dušnost nasproti državni lastnini je zavzela posebno v kolektivih oblike, ki so naravnost groteskne, smešne. Koleklivirani kmet, ki danes nima nič več, kar bi bila njegova last, se ravna po načelu: >Kar ni moje, me ne briga.: Kolektivist dela le toliko, kolikor neobhodno potrebuje zase. Kar ostane, bi moral dati državi, a zato raje ne pridela. Podobne težnje se uveljavljajo v industriji. Ves uspeh, ki so ga dosegli z umetnim preganjanjem delavstva na izdatnejše delo, je bij v tem, da se je povečini naredilo celo več, nego je bilo predvideno, a kakovost dela je dosegala komaj 30 do 40 odstotkov zahtevanega. Tako je n. pr. že-lezolivarna v Povolžju »Prerod izvršila 1055.7 odst. proizvajalnega progrnmn, toda HO odstotkov izdelkov so morali izločiti kot izbirek! V mnogih industrijskih panogah, posebno v strojnih tovarnah in v pridobivanju sirovin, so proizvedli samo neznatne odlomke po načrtu določenih množin. Ogromna motorizacija rdeče armade, dalje ve-leobrat v poljedelstvu s pomočjo traktorjev zahtevata toliko kurilnega olja, da zaostaja pridobivanje nafte za 5 milijonov ton petroleja. Podobno je tudi železna industrija izvršila načrt le do polovice. Program težke industrije, je bil določen na 9 milijonov ton jekla, a je od lega izvršil samo 35 odstotkov. Premogovniki kažejo isto sliko: zn l. 1981 je bila predvidena za 47 odst. višja produkcija, zvišanje pa je znašalo v resnici samo 8 odst. To jo naravnost polom spričo dejstva, da je vlada I. 1931. investirala v premogovni industriji več- novih miljard rubljev. da so premogovniki že do 40 odsl. melloriziranl in dn so odprli celo vrsto novih premogovnikov, v katerih dela na slotisoče delavcev. Najobčutnejšn rana v boljšcvlškenr gospodarskem sistemu so pn pač železnice. Pred leti je sovjetska vlada pooblastila prof. Lonionosova, da nakupi v Nemčiji in tia Švedskem nekaj lokomotiv. Lomonosov, v. Meck in drugi železniški strokovnjaki so tnkoj izjavili, da so te inozemske lokomotive zn ruske proge pretežke in da bi se morale najprej proge poraviti. Sovjeti so te nasvete prezrli, nakar je prišla katastrofa in se je pokazalo, da so nove lokomotive za ruske proge v starem stanju neuporabne. Vlada je dala nato Mečka in druge železniško specialiste enostavno ustreliti, češ da so namenoma oškodovali državo. Ta Stalinova napaka so še danes bridko maščuje, ker leži in propada po kolodvorih na prostem milijone ton žita in industrijskih izdelkov, ker ni ne skladišč ne vo-zovnega materialu za prevoz. Odločilno za sovjetski sistem [in je poljedelstvo, in lo povzroča boljševikom največje težave. Celokupni pridelek ruskega kmetijstva 1. 1931 je v primeri z I. 1913 nazadoval za 20 odslotkov, in to kljub traktorjem, umetnim gnojilom, nepretrganemu delovnemu času (dnevno In nočno delo) v dobi selVe in žetve, vkljub ■ideološkemu vplivanju na mase in preobrazbe stnregn Adama po .smernicah novega preroka Ljenina. Čeprav imajo kolektive že 117.000 hektarjev, sp obdeluje manj zemlje nego 1. 10131 Pred vojno je bila Rusija prva izvoznica žitu, danes pn še za domače potrebe ne pridela dovolj, n vendar izvaža žito, da bi dobila sredslvn za plače inozemskih vojaških izvedencev in industrijskih strokovnjakov ler za stroje v oboroževalni industriji. V Povolžju, delu Sibirije in severnem Kavkazu slrada na milijone koleklivi-stov, ker jim je vlada pobrala iz kašč zadnje stole žita; v tem pn se prodaja na žitni borzi v Berlinu ruska "ž po nemogoče nizkih cenah, in to s podporo nemških oblasti! To dejstvo je povzročilo med nemškimi naseljenci v Povolžju in drugotr silno ogorčenje in odpor. Ogromna avtomobilska tovarna v Nižnjeni Nov« gorodu, ki bi mogla izdelati letno po 100.000 avtomobilov, je dovršena, n ne obratuje, ker manjka strokvonjakov in surovin. V mamutskem podjetju Balahna za izdelovanje celuloze, ne delajo po cele tedne, ker dovažnjo premalo lesa in šote, dasi loži podjetje sredi gozdnate pokrajine. V petletnem načrtu je do 1. 1931 približno 900.000 km avtomobilskih in drugih cest, a doslej so jih zgradili le 5000 km. Računi ne gredo in ne gredo vkup. Na čelu vodilnih obratov stoje ljudje, ki o gospodarstvu nimajo pojma; trusti drug drugemu ne zaupajo in se prepirajo med seboj; osebna pobuda se pobija, odgovornosti ni. Delavci trumoma de-zertirajo z dela. Tako se boljSeviski režim po 14 letih nepopisno krvavega gospodarstva bliža svojemu gospodarskemu polomit. Velikih besed in načrtov mu ni manjkalo, a v bistvu je bil zmoten, puhel ln gnil. Človeštvu ni prinesel drugega nego slabo izkušnjo, ki jo je moral drago plačati ogoljufani ruski narod. Žito za Avstrijo Belgrad, 12. marca. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je avstrijsko finančno ministrstvo dne 27. februarja t. 1. odobrilo, da se sme iz jugoslovanskega kontingenta 5000 vagonov uvoziti 1000 vagonov pšenice v Avstrijo po železnici in ocariniti na avstrijskih obmejnih carinarnnh v Pliberku, Podrožčici in Spilju. Gospod, antanta na Balkanu Sofija. 12. marca. ž. Na iniciativo turške vlade so bodo v najkrajšem času začela v Carigradu pogajanja med predstavniki grške, turške in bolgarske industrije za ustvaritev ekonomskega načrta. V Skupni kolaboraciji teh držav bi imel ta načrt za cilj skupnega gospodarskega sodelovanja teh treh držav. Vilal VoduSele: ~~ Nedeljske misli Cerkev s svojim cerkvenim letom skoro prisili človeku, da te uživi v posamezne doqodke ir Je zusovega Url jen ja, dn se utopi v Njegovo v esc-Ije in Njegove žulosti. Z današnjo nedeljo smo pričeli dobo, ki jc popolnoma posvečena Jezusovemu trpljenju. Ozrimo se malo nazaj. Na postno ubranost so nas pripravljale lri (predposlne) nedelje. Lelos smo nujnost tega prehoda iz božičnega veselja v postno resnost ie bolj občutili, saj sla si malokdai Uoiič in Velika noč tako blizu kakor letos. Postni čas pa je bil do današnje nedelje odločen strogemu zatajevanju in očiščevanju. In ko smo se že otresli posvetnih misli in želja, se lahko čisto uto-pimo v Jezusovo žalost, in trpljenje, ki bo doseglo svoj višek v velikem terlnu. V tem času je cerkvena liturgija izredno bogata in globoka, z<: trpljenja in vrli-kega trdna) in Tomaževo Hojo zu Kristusom. OIj teli knjigah »<' vsaka druga brted* onemi.