it«vilke pp^ naslova sa dan, ko ^^ TT A ^^ lkT A M ^ ^T^k.TF^k A fl u HttTvrt^T^^^^^^ll Vaša- ^xa poteče. V teh časih I ■ -v- ■ . / 1 | ml /1 ■ ■ ■ ■ /1 na dan dobivate... ^ 1. ^ianja cen, potrebu- j I \J| 1 iilL; 1 / I W r\ ))& few York.—Kljub temu, da je policijska sila v Harlemu zelo ojačana odkar se dog-jajo tam ved ni napadi in umori, je bilo čez nedeljo izvršenih več nadaljnih ubojev ter napadov na bele moške in ženske. En policaj je streljal za mladini zsimorškim napadalcem in ga je smrtno zadel, toda bi bil kmalu tudi sam postal žrtev, ker fant je streljal naizaj in je šla krogla .policaju skozi čepico tik ob laseh. V Newarku, Wew Jersey, so imefji polica ji opn*vka z črnimi vojaki, ki so prišli domov na do-ipust. Fantje so se malo napili in potem zašhtev»li, da se jim da vseiga zastonj ali pa ibodo vpri-zorili napad n» mestno policijo. PoEciji se je posrečilo zadevo spraviti v red preden je prišlo d-o resnejših posledic. Mehiški delavdi za ameriško poljedelstvo Mexico Ciity, 19. marca. — okrožje Los Anjgelesa bo poslanih nadaljnih pet tisoč mehi-skih. delavcev, da se odpomorei pomanjkanju delavcev na farmah v tem. krajrfjŠeststo Vi petdeset delavcev je že podpisakt' kontrakte. VESTI iz JUGOSLAVIJE Tagespost od 1. februarja L 1943 poroča, da je Heimatbund povsod v Dolnji (slovenski) •Štajerski priredil svečanosti o priliki 10-letnice Hitlerjeve vlade. * Angleški list Sunday Times poroča, da Nemci zdaj grade o-brambne linije v Vardarski in Moravski dolini, kakor seveda tudi povsod na dalmatinski o- bfcili Jadranskega morja. * General Bader, vrhovni po-j veljnik nemških vojaških sil v Jugoslaviji, je zagrozil srbskemu narodu, da bo dal streljati po 100 srbskih osebnosti za vsakega okrajnega načelnika, ki bo zapustil svoje mes^o; za vsake-j , ga župana ali občinskega pred-l j sednika, ki bi se pridružil Mi-hajlovieu, bo ustreljenih po 10 I f>rtoov. iZa sabotažna dela so Nemci že dozdaj streljali po 100 oseb. Deutsche Zeitung in Kroa-' tien piše dne 31. januarja: V l petek so vkorakale nemške čete v BFhač in očistile mesto roparjev in upornikov. Lažna sovražna propaganda je trdila na radiu, da. so uporniki zadržali nemške vojaške sile. Te laži je zdaj razkrinkal vstop nemških čet v Bihač, fci je bil v zadnjem času središče i,n sedež vrhovnega poveljstva upornikov. —jie. Srbi kupili cerkev v New Yorku New York. — Srbska pravoslavna cerkev za Zdr. države in Kanado je kupila takozvano Trinity Chapel, na zapadni 25. ulici v New Yorku. Cerkev je bila dograjena v letu 1855 in j« menda takrat stala en milijon dolarjev. Naciji iztrebljajo cftgane London. — ONA poroča, da je sedaj v teku iztrebljevanje evropskih ciganskih rodov in to početje je del Tasnega programa, ki stremi za tem, da se uniči vse one narode, katerim Hitlerjeva vlada ne priznava pravice do obstanka. Okrog 630 tioč ciganov, ki so živeli v Srbiji in Bosni, je bilo dozdaj poklanib, kakor poroča londonski list "Standard." — Kakih 262 tisoč rumunskih ciganov ie (bilo odpeljanih na Južno Poljsko, kjer se jih si-1 stematično iztreblja. V Bel-gradu je posetona kla- i vnioa za cigane, poleg onih, v I katerih pobijajo in koljejo Sr-! be in žide. To je povedal neki jugoslovanski kirurg, ki je pobegnil iz Jugoslavije. Na Češkem, so spravili vse cigane v kaznjen&ka taboriSea in ma. 'Madžarskem, snujejo postave, s katerimi se bodo sfru-šali znebiti cigamov, katerih i<- majo preko tristo tisoč. v Eden od (nemških (časopisov je dal sngesijo, naj se cigane, kar jib bo še ostalo izseli v Indijo — ko bo to zavzela Nemčija. ________lu^i m zvečer. BRITANIJA BI RAZOROŽILA NEMČIJO, KAZNOVALA KRIVCE, TODA BI PREPREČILA GOSPODARSKI POLOM DEŽELE Lwnidkxn, Anglija. — Yisoouint Simon, lord kancelar v lordski zbornici, je podal pred to zbornico obris Ibritskih načrtov in natner glejde Nemčije po vojni. Ti načrti in r.amere so zapopademi v naslednjem: namignil, da se vrše med pred-stavnki angleških dominijev, ter predstavniki libežnih evropskih vl"ad in angleške vlade saane raizgovori glede tega kako se bo moglo najuspešnejše izvesti kaznovanje hi prijetje' osiščnih kriminalcev po vojni, i Vsi predstavniki bolj ali| manj soglašajo v tem, da se ne bo vprizarjalo fcaikUi velikih javnih obsodb, ampak, se bo vodilne kr minalce, Če se ujame i žive, spravilo v poaaibnost brez šuma. Ravnotako se smatra, da bi bilo najpi^imeilneje ako ee vse druge krivce sodi na sodiščih v kra j "»h ali deželah, kjer bodo prijeti in sicer naj bi prišli ali pred ovilno ali pa pred vojaško sodišče, kakor bi pač to določili tisti, ki bi jih prijeli. Po zmagi »zaveznikov bo Nemčija docela razorožena in onemogočilo se ji bo, da? bi se mogla sipet oborožiti. Deželo tie bo očistilo vse vodilne nacij-s&e navlake, toda na noben način, pa se ne bo dopustilo, da bi Nemčija prepadla ekonomsko, ker bi to pomenilo nevarnost za njene sosede. Tudi ne bodo zavezniki vršili nikakega maščevanja nad nemškem narodom s tem, da bi vpri-earjali masne moritve, našlo pa se bo način, »po katerem bc prišel v roke pravici vsak krivec, ki je pomagal moriti in mučiti ljudstvo po zasedenih deželah, ter pleniti blago in i-metje. Simon je dejal, da so namere angleške vlade v tem oziru ulične mnenju Stalina. Tudi je tJ - ------^HlUJU "Nemci so sol zemlje," je dejal kajizer Viljem II. "Mi Nemci moralno in intelektualno nadlkriljujemo vse druge ljudi. — Nam ni nihče enak." (La^on, v letu 1868.) "Mjale države, zato ker so majhne in torej šibke, nimajo pravice do obstoja sporedno z velikimi državami." (Tre it seli-ke, nemški zgodovinar in pisa-telj.) ^ * Privlačljivost oboroževanja bo v veljavi do konca Človekove zgodovine in v tem leži svetom vojne." (Treitschke.) . "Pomnite, da ste izbrano ljudstvo. Gospodov duh je prišel nad me, z»to, ker sem vls>-dnr XenKW. Jaz sem orodje Vsemogočnega, njegov meč in njearov agent. Gorje m smrt vsalkemu, ki se bo protivil moji Senator zahteva preiskavo Landovega urada mornariške komisije "Washington, D. C. —Senator Aiken (rep. Vermont), je tekom svojega govora v senatni zbornici zahteval, da se preišče in pregleda delovanje urada mornariške komisije, kateri na-čeljuje admiral Emory S. Land. Senator trdi, da lastniki ladjedelnic. ki dobivajo vladno subvencijo, delajo velikanske pro-fite od katerih ne plačajo dohodninskih davkov. Senator je prinesel te stvari na dan ravno, ko je predsednik Roosevelt predložil senatu v potrditev nominacijo admirala Landa za nadaljnje službovanje v omenjeni komisiji. Senator je dejal, da je kontroler general Warren obtožil komisijo, da ne vodi svojega dela v interesu javnosti. Ko je senator končal ie RUSKE ŽENE MNOGO POMAGAJO V VOJNI volji. Gorje in smrt vsakemu, ki ne verjame, v moje poslanstvo . . . naj poginejo vsi sovražniki nemškega naroda. Bog boče, da so uničeni, Bog, ki v3m govori iz mojih ust, vam ukazuje, da vršite njegovo voljo. '1— (Kajzer Viljem II. svoj'm. četam v letu 1914J "Prepustite usodo Tretjega rajha meni . . . jaz sem vodja nemškega ljudstva. Bog me je nabral za to poslanstvo . . . samo jaz sem vodja ... ti boš moral pristati na naše zahteve, ali pa boš poginili — kakor bo pogrnil vsak, ki mi bo na poti"— (Adolph Hitler pastorju Nie-moelkrju.) To so cilji Nemčije, v preteklosti in v sedanjosti. Steinbeck dobil razporoko Salinas, Cal. — Znani pisatelj John SSteinlbeck, ki je zaslovel, ko je dal na knjižni trg sroje literarno delo, ki je pri-l kaznovalo življenje delavcev na ameriškem jugu, takozvanih "oakijev", je pred nekaj dnevi dobil 'dovoljenje za postavno ločitev od svoje žene, pravzaprav je ločitev menda zahtevala žena zaradi tega, ker je John gledal za neko brhko blon-dinko v Hollvwoodu. — Mrs. Seinbeok bo dobila od svojega moža $220,000 vrednosti v denarju in posesti. Kot iagleda je opisovanje mizerije in socialnih krivic prineslo Ste nbeeku lepih denarcev. dejal načelnik senatnega trgovskega pododseka, Bailey, (de-tmolkrat N. C.), da je general Lamd velik mož in skoz in skoz poštenjak. Na Kavkaau okoli Kubana so Rusi zasedli važno železniško križišče iSlavijansk, 45 milj severovzhodno od Novorosiska ter več velikih obljudenih krajev. Polnočno poroč:lo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, da so bili db Don ecu Nemci, ki jim poveljuje feldmar-šal Fritz ErHi von Manstein, popolnoma vstavljeni in d* se črta trdno drži proti vsem sovražnim napadom. Včerajšnje poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, da je rdeča armada, ki v dveh smereh prodira proti Brno len sku včeraj osvobodila nad 40 krajev in v treh dneh pobila nad 5500 Nemcev v bitki severno od Brianska, na jugu ob Donecri pa trdno drži svoje postojanke. Nemško poročilo pravi, da je nemška armada cfo Don ecu vdarila proti Kursku. 120 milj se- LEWIS SE MOGOČE PODA PREDSEDNIKOVI ZAHTEVI New York, 23. marca. — Danes je izgledalo, kakor da se bo John L. Lewis morda podal zahtevi predsednika Roosevelta, d»a se na polju premoga nadaljuje z obratovanjem neglede na potek razgovorov, ki so v teku glede podaljšanja kontrak-ta in povišanja plač. Lewis je ponudil operatorjem severnega predela mehkega prmoga predlog, po katerem bi ostali premogarji na delu do konca aprila pod sedanjim kon-traktom, morebitni povišek plače aH izboljšanje delovnih ur pa bi bilo vključeno v kontrakt pozneje samoobsebi. verno od Harkova. Moskva sama priznava, da je Kurak v veliki nevarnosti. V prodiranju proti Smolen-oldne in 7vwpr Ruske žene, ki gkrbe za živež za rdečo arm ado, glodajo na rdibe, ki go jih vjeile na obre-i žju polotoka Kamčatke v Sibiriji. NEMCI SO SE ZMTROM SMATRALI ZA NADLJUDI Vzlic trdim dejstvom,ki jih imamo vsak dan pred očmi, je treba nekaterim ljudem neprcmeOionia dopovedovati, da je vojna ter dla naše vojaške sile «toje naispmti nmogo-brojnemu in raznodikemai sovražniku. Dopovedovati jim je treiba istotako, da se daiKišnja Nemčija prav nič ne raz-likuje od one, ka je povzročila zadnje svetovno klanje. Da je to resnica, naj potrdijo sledeči citati: Višje proti severu, komaj 65 milj severozapadno od Gabesa pa so ameriški prednji oddelki, katerim poveljuje general Geo. S. Patton, potisnil'i slpozi že včeraj zavzeti Maknassy in dospeti na višine, ki obvladujejo planoto ob obrežjiu in obrežno cesto severno od Gabesa, po kateri se bo feldmaršal Rommel najbrže skušal umakniti proti severu. Da bi kar najbolj mogoče er-vstavil ameriško napredovanje pri Maknassvju, je Rommel s tanki in infanterijo vda-rUt na ameriške postojanke nižje proti jugozaipadu pri E1 Guettarju. toda napad je bil odbit in uničen ill je bilo več sovražnih tankov. Druge sovražne čete pa so napadle pri Ha-djeb el Aiounu. 23 milj severozapadno od Faid prelaza. Alžirski radio poroča, da je glavna 'Montgomervjeva osma armada prebila najmočnejši del Mareth črte ob obrežju ter naglo prodira po odprtih planjavah proti Gabesu. Neko poročilo iz Madrida, ki se naslanja na porjiilo u Al žira, pravi, da se gTevn* Kommelova armada urnika od Mareth črte proti severu. Mareth črta sicer še ni po pol-nomii rjrabita, toda je že prebita na več kraj ill in Angleži so zavzeli močne postojanke v črti, ki je v mnogih kra jih zelo široka. V vseh teh bojih uporabljajo zavTe®niki zelo veliko aeropla-nov, ki napadajo sovražne postojanke na oeli tuniški fronti, poleg tega pa so včeraj tudi bombardirali Palermo na Siciliji. Samo včera j je bilo uničenih 26 sovražnih aeroplanov, Ravozniki so jih izgubili pa sedem. Gen. Montgomery je pričel pri napadu na Mareth črto z mnogo hujšim artilerijskim o-gnjem kot pa pri El Almeinu v Egiptu, kjer je prisilil lansko jesen feldmaršala Rommela na dolgo umikanje. Dosedaj so zavezniki vjeli 3000 sovražnikov, večinoma Italijanov. Neko poročilo pravi, da Itiljam navadno vržejo o-rožje proč in se predajo. «BLAS waioDA" - Hmr Imk - -GLAS NARODA" _ttica m na PMTUi • >wMd IM PBMttM tir Slovwle PvMUMac Company, (A Oorporatlaa} rrmak Sakaer, President; Ignac Hote. TrMuttrar; tompb T«jaha. Sae. PUea «C In i li i m oC tte eorponUda ud >Jf1r>—e oT abov« ufHlim «m wmt ista mm. nsw ro&K, n. x. SOthYear "Glaa Rand«" Is tsned tmry day onpt Batvdm Bnwlaji Botecripdoa Yearly N . A&rmtHmmmt am Agnmmmt ti«UMi velja Ust m Ameriko Id Kaaado aa pol lata H-j « «em lets $L0Ol — Si New York aa eele leto IT.—; aa pol leta f&OQ. Za lee—it i ■ aa eelo leto ft.—j as pal leta 9&80. -Glaa Naroda" tahaja vsakl daa liiiinB eobot , aedsl) la prasaQwv HUI NABODA". tM WB8T 1Mb Ml 111! I. MBW YOBS. K. 1 Telepheoe: CBebea 1-1141 Rdeči Križ pomaga najti zgubljene sorodnike v inozemstva -_j --- m_ 4 I i . * • ^ . y • 1 * A if WEDNESDAY, MAXfcCH24, 1943 i RAZGLEDNIH 1 Pile Ansa P. Krasna WtiiBOyyK L " Moccasin ali Venerin copatek kor če koga s svojo umetnostjo razveselijo. Na desno m levo bi radi trosili lepoto in vrednoto umetnosti samo, da bi svet ne bil tako pust in čemeren in slabo razpoložen. Zakaj vendar ne dajo svete umetnikom če*, ti bi ne ustvarjali vojsk m groze, ampak bi širili lepoto umetnofrti med fjodi, umevanje prave u-metnosti in duhovne lepote pe plemeniti doiba. Vsaj naši v Jugoslaviji bi morali z ozirom na zbliž&nje troimenega naroda vposiiti naše umetnika za delo zfoliianja. To pravim zato, ker vidim, da naši umetniki nimajo nobenih neprilik m nobenih predsodkov v kolikor se vprašanja naroda tiče. Na« Bogdanieh pravi, da se s Slovenci tako dobro razume, da mu je vseeno, če govori slovensko ali pa hrvatsko. Ker ima rad gtesfoo in petje ter veselo družbo, kakršno se najde med Slovenci, se tam gor v ie-lespetn okrožju Miimesote kar i inncwro drži med Slovenci, ter tudi črta slovenske liste in knjš- Bogdanich tudi poena prav dobro Matijo Pogorelo*, o katerem pravi, da je njegov velik prijatelj m potem pove kako sta pred 25 leti veslala po min-nesotskih jezerih, pravzaprav je veslal Bogdanich, Pogorelec pa je bil za kapitana. To je bilo na Ely, Minn., in kakor je razvdno iz tega kar piše Bogdanich, je Matija Pog^reiec tudi že v trstih časih bil navdušen za dbiranje zgodovinskih stvari, ker prav;, d"- je kapetan po otočja tam gor okrog iskal indijanskih kosti. Tako sem zopet napisala nekaj nadaljnih besed o tem vrlem "Licatiti, ki je. kakor sem videla v našem e obrnite na: JOHN i»MHH. lie,WW. CSni BL, New lat V naravi raste cvetika, ki se ji pravi po ameriško "Wy's slipper" jpo indijansko "roooca-sin", po latinsko 'reginae" in po slovensko bi se ji reklo "Venerin copatek", ker grška beseda, ki označuje to rožico je "cypripedium", kar pomeni toliko (loot čeveljček ali oopatek za boginjo lepote, Venero. Latinski izraz pomeni, d* je bila roža smatrana za kraljico rož. •Gor v mrzli Minnesoti imajo oči vidno tudi velik rešpekt do te ljubke divje cvetke, ker ."lady's slipper" je državna I cvetka MHnaesote in prav zato I je menda is«iš umetnik, Joe. Bogdanich, o katerem sem v tej koloni ie (prej aiekwj najpkaia, izbral prav to rožo-orhidejo, ■ (po svoji obliki precej sliči or-|Wdeji) katero je upodobil na i platnu in mi jo je poslal v spomin. Poleg mi je poslal nekaj opisa o tej cvetki, katerega sem zgoraj podala, nekaj pa še sama dodala. J No, vidite, najboljši ljudje na svetu 90 umetniki^ kot jaz že I itak vedno trdim. . Oni nišo prav inič sebični « svojo umetnostjo, I ampak jih nič bolj ne veseli, ka- 1 eksplodirala mina, ki je raznesla vojaški avtomobij, v katerem se je vozil poročnik, ki je bil generalcSv ddber prijatelj. Poročnik je bil ubit, trije drugi možje pa so bili ranjeni. General je bil na štiridnevni inšpekciji tunizijske fronte in je hotel pregledati tudi teren, ,koder so položene mine. Ves j *as je spal in jedel z vojaki n* fronti ter se ni hotel posložiti ncibenih komodnosti m je tudi venic Publishing 0a SI« Wee* lath St, New ¥ert ŽIVA OMAMA ... ki se je razvil« U danatnjlh vxnemlHjivlh dnevnih vaetll Ravno ta trenutek . . . Je bU unlfiea aa> cljaki vodaikl vlak! Kavno to sekundo ... J* nacUako sklaOlMe zletalo v srak! Življenja, Uttbecen. boj ... a boreaaol ae auerUd naroda, ki nofte umreti! C HETNIKS ! BORECt SE GtTERLCI v Srbiji, Bom t Ji. Hercegovini. Hrvatski, Sloveniji, Dalmaciji — ■ PHILIP DORN :: ANNA STEN Martin koslcck GLOBE Theatre Broadway In 40tt» St., New York ZANIMIV FILM. Zelo CT.nkniv film po imenu "The A|oon Down" ho prikazovan prvK prideoei prihodnji pefcefk due 26. t. m. in sioer v Brvfcdi l^ieatre na 49th St in Broadway v New Y zanimiv, ter ne tbo nikomur žal, ki si ta film ogleda po zelo amemi vstopnini. Naj bo še omenjeno, da zgoraj imenovano | gledališče je odprto že ob 9.30 55jntraj, ter «e filmske slike pri-' kaan je jo neprenehoma poeno ! zvečer. Ta fikn sem imel priliko fxxlpisani opaaovati sinofi j kot v ievanredni predstavi. I A. F. Svet. ZBOR RUSKIH KOZAKOV. Slavni aO^br donskih ko®a-' kov se aedaj nahaja v New Yoifca in ho 26. 27. in 28. mar-1 oa v Metropolitan Opera na Broadway in 40th St., priredil vtilike koncerte. Njihov vodja je Serge Jarov. Začetek ho vbak večer ob 8.30. Med drugimi pesnimi bo iboor pel tudi ''Oolnar na Yol-gi", "Pesem step", "Ave Maria/* "Večerni tvonovi,** "Dve kitari*' itd. Zbor bo pfl | tudi več najnovejših sovjet-' I sk:h pesmi. 'L Vstopnice so po ljudski oeni: 35 emtov, $1.10, $1.65 in $2.20. J Ne zamudite te lepe priložnosti in pridite pos^nšat »lavni dbofc- danskih koosakov. . General Oiraud komaj ušel smrti •» Iz glavnega črtana zaveznikov v Severni Afriki je prišla vest, da je general Giraud pretekli teden komaj ušel smrti, ko je ravno par Čevljev pred njim >_ ^i- oecemlbra 1942, je Bdeči Kaii oskrboval nič manj kot 318,550 teh dopisjov, povprečno 35,000 poiavedb in dopisov na zn4sec. NfeStofliko tednov na-zaj se je navalilo na glavni ' atan Ameriškega Edeoe^a Križa kar 7.500 odgovorov na poizvedbe in dopket. Ko je vojna raapodila milijo- 1 ne ljudi in raosgnala družine, < najti posamezne ljudi je velika 1 naloga. Radi tega ni ve^nT mogoče dostavljati dopise in najti izgubljene ljudi. Poškilite se uradnih tiskovin. Ako hočete, da ee kdo najde, navedite zadnjo adi**o, za katero znate. Bdeči Križ sam sicer ne oen-l zurira, ampak vsi dopisi in po-izvedbe so podvrženi strogi eenatrri toliko tukaj kolikor v inozemetvn. Ako vai dopi* je n nam ar jen v ozemlje, zasedene od Oeišoa, nikar ne omenjajte finančnih poslov, poslovnih raofmer, voljne, vremema, epi-d«ntije ali boleanL Ne j*osbu-šajte poslati pravniško infor-' macijo ali poofclastiFa.. Ne po-; Šiljajte dopise na en naslov s prošnjo, naj dotičnik daJje sporoči. Ko ste odposlali podzvedhkv ali dopis potom Rdečega Križa ne bodite nestrpni za odgovor.' Dostikrat treba mnogo tednov mesecev, oelo leto dni in še. več, p red no poročila kaan prtc-dre. Naslovdjena oseba je morda odšla stran m jo je vojna kam aapodila^ Ne pišite poizvedovalni enoti v Washingtonu. Vprašajte vedno lokalni urad Rdečega Kriia. Dopisi smejo biti pisani v tujem jeziku, morajo biti pa spremljani od angleškega prevoda Da je Rdeč Krž v stanu nadaljevat svoje čJovečan&ko delovanj?: vsepovsod, je odvisno j od radodarnosti našega ljudstva, Mi vsi moramo prispe-, vati, tako da to delo more na-' daljevati brez prest^rika tekom bodočega Jeta. Nepotrebno trošenje denarja v vojnem Času je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vaše dolarje, zato kupujte vojne bonde, name-[ sto, da troSite denar po nepo-1 trebnem. L _______• JJuanrm UIAV«) mi \ droge sorodnike, ki so se 'rngor 1 bžie veled vojne T Ali bi vi 1 radi izvedeli, kje eo, in si z nji- c mi dopisovali T Ako je temu i taiko, Ameriški Rdtči Krii vam ; more pomagati. s Po izvodov ajna enota (Inqui- t ry Unit) Ameriškega Rdečega i Krila je ded svetovnega komu- i nikaci>kega sd^tema, sestavljenega od društev Rdečega i Križa vsega sveta. Ta sistem, 1 ki deluje poHom Mednarodne- : ga odbora Bdečega Križa v 1 Genevi, sega preko sovražnls- i kih črt, dostavlja dopi&e v zasedene pokrajine in oelo prodi- ] ra v taborišča'intemirancev. < Ta shižlha se v®držuje iiz skla- : dov Bdečega Krina in je povsem brezplačno na razpolago : potom podružnih društev Rdečega Križa žirom dežele. Del 1 je splošnega programa organi- i z&oije, za katerega se nahira 1 vojni sklad za leto 1943 v zne- J1 agku $125,000.000. Poizvedovalne enote Rdečega Križa so že naSa mnogo ' družin v Evropi in drugje za 1 sorodnike, živeče v Združenih : državah, ki so bili v skrbeh za 11 nje. V nekema slučaju je nekdo poizvedova? za mater in sina, ki ju je invazija Podjske odgnala z domačih tal Rdeči Križ je nadel njun sled najprej v Bresilavi. Od tam ju je za-eh doval preko LMova do Berlina. Potem sta bila ločena in končno so našli fantka v Teheranu in Iianskem in mater v < Samarkandu t Aaijatski Rusiji. Po pooblastitvi e Etrami cenzurne oblasti, Ameriški Rdeči Krii ^luži kot posredovalnica za dopisovanje med posamezniki v Združenih državah in ljudmi v deželah, zasedenih od Osišča. Potom slojih 5,755 lo-i kalnih društev in 6,000 pod rožnih uradov, ki so raztreseni Sirom Združenih držav, AJmeri-ški Rdeči Kiiž sprejema po* izvedovanja o osebah v ino-aeimtvu in jih prepošilja Mednarodnemu odfboru Rdečega Križa v Gknevi na Švicarjem. I Is Geneve se prošnje za poizvedovanje prepošilja jo dru-št*cm Rdečega Križa v dotič-' nih deželah. . i - Dopisovanje med Ijnckni, ki stanujejo v Združenih državah in njihovimi prijatelji, otirosna sorodniki v zasedenih deželaj se vrši v obe smeri potom u-radnih tiskovin za civilno dopisovanje. Dopis sme vsebovati le družinske vesti brez vojaške vrednosti in je omenjen na 25 besed ter se mora pisati na eni strani tiskovine. Na obratni strani je prostor za odgovor naslovnika. Toliko pošiljatelj , kolikor naslovnik piSe,-ta fostnoroČDO. Osefba, ki je zaprosila za poizvedba dobi od#*rcr potom lokalnega društva Rdečega Kriza. {Poizvedovalna enota Rdeče-era Križa je bila ustanovljena koncem leta 1939. Tekom de- piiftil pod parofo 3^57 ino-zemcev in brezpogojno izpoati-Uv 1.151 drugih, po natančni preiskavi vsakega posameznega slučaja. Generalni pravdnik je Mkel, da je ojegova odredba v vsakem slučaju Sledila po zaslišanjih pred lokalnimi odbori, katerim je poverjeno zasliševanje isovražnih inoeemoev, in po primernem priporočilu a strani istih, ti odbo:i so sestavljeni od odličnih državljanov v rasnih krajih sirom Zdr. držav In njihov sklep pregleda urad za tentrolo sovražnih inozemcev v vojni diviziji, katera je pod vodstvom načelnika Ed. J. Bmiea. Rekel je, da preostane Se p riHiino 500 posamez* INVESTIRAJTE V \MERIKO __ Ecrum UNITED STATES WAR SAVTNQh SSNIIH hi STAMW nih eluČajev, Id čakajo na kocino rešitev. , f IZ WA&HINGTONA. , Generalni pravdnik Bdddle je objavil, da do dne 15. marca 1943 jc odredil internacijo 4,163 inoeemcev», «ovražniškega pri-padništva, ki jih je federalni 1 preiskovalni urad FBI zajel od pioglasitve vojne naprej. Izmed interniranih inozemoev je tudi nekoliko urednikov in izda tel j.v tojej«wčnih častmi-1 sov, ki so priobčevali čtivo v J prid OsiSča. -Eden izmed teh je ■ . bil antiran pred enim tednom.' Njegov časopr« je ponatiskal propagando v prid sovražniku in čtivo, ki je imelo namen tz-podkupavajti ameriški' vt jni napor . r Tekom iste dobe je Mr. F. Biddle, kakor je on izjavil, iz-1 BLIŽAJO SE ODLOČILNI DOGODKI Velika zaveznica ofenziva v Tuniziji se je pričela, Mont-gomeryjeva osma armada nabija n»a Mareth črto od jugovzhoda in jo je (blizu obrežja že prebila. Na severu se (bore Angleži, da se pola ste B'zerte; v osrednjem kraju Tunizije pa so pričeli z visokih hribov procfcrati Amerikanci proti morju v na~ menu, da Rommelovo severno armado odreže jo od južne, ki se bori Ob Mareth utrjeni črti. V teh bojih gre za posest oelega južnega obrežja Sredozemskega morja. Pred žtirmi meseci in pol je bilo osišče v oblasti 1300 milj 3500 milj dolge ga afriškega sredozemskega obrežja. Francija, ki je bila pod Hitlerjevo dblastjo, ps je držala v svojih rokah 2000 milj afriškega zapadoega obrežja. Sedaj ima ossče v svojih rokah samo 400 milj obrežja v Tuniziji in tuka? so pričeli zavezniki z vseh strani pot'ska ti Nemce in Italjan* proti morju. Poglavitni namen zaveznikov je pognati Rommelovo armado v morje. Kadar se to zgodi, bodo imeli zavezniki zopet odprto Sredozemsko morje za plovbo in si bodo tako prihran ki za zalaganje armad na Osrednjem Vzhode 12,000 mid j vodne poti okoli Afrike. Iz Afrike bodo mogli zavezniki tudi vpa&ti v Evropo, kar je gotovo mislil tudi Churchill, ko je rekel, da Afrika ni sedež, temveč samo odskočna deska za zavezniško armado. Osškim armadam v Afriki poveljuje, kot znano, nemški fc^maršal Erwin Rommel, ki se gi je oprije! priimek puščavski lisjakkagti je zelo zvit in zna posebno manevrirati s tanki ter spretno »najde kako slabo nasprotnikovo točko, na katero vdari z veliko slo, kakor se je zgodilo v februarju pri Gafsi, kjer je pognal Amerikance nazaj kakih 40 milj. Tedaj so se ameriški generali zmot li, kajti pričakovali so Rom-melov napad malo višje na severu in so se nanj tudi dobro pripravili. Rommel pa je izvohal slabo zavarovano »mersko točko in nenadoma vdaril s težkimi tanki. Amerikanci so imeli le malo majhnih tankov, vsled česar se niso mogli bran:ti in so se morali umakniti. Sedaj eo se Amerikanci vrnili in potiš-j nili Nemo« še čez črto, s katere je vdairl Rommel. Feldmaršal Rommel je prišel v Libijo v februarju leta 1941, ovenčan s slavo, ki si jo je iztekel v Franciji, da prevzame poveljstvo nad italjansko že aek) pretepeno armado. S seboj je pripeljal nalašč za puščavske boje IzveSbano armado Afrika Korps, S to armado je potisn'1 angleško osmo armado 430 milj nazaj, je dospel v Egipt in bil od Aleksandri je oddaljen samo že milj. j FeHmaršalova zvezda je pričela bledeti ob 10.20 zvečer 28. oktobra, ko je general Montgomery pričel svojo ofenz'vo s strahovitim artilerijskim ognjem 3. novembra je pričela Pommelova armada bežati; 8. novemlbra je izvedel, da so se v I F*-ancoski Severni Afr ki izkrcali Amerikanci in Angleži. In tako je prišel v klešče. V svojem trm-fcn iz Egipta v Tunizijo je moral prepotovati 1300 milj in se slednjič »družil z nemško armado generala von Arnima. Sedanja fronta proti njemu teče v loku, ki je dolg 400 nil j. Od vseh ?trani pritiskajo nanj zavezniške armade, za hrbtom pa :n>a morje. Na severu je angleška armada pod poveljstvom generala Andersons m pritiska v smeri proti Bizerti in Tunizu; v cen-t'*umu. v *redin; Tunizije je ameriška armada pod vrhovnim zavezniškim poveljnikom generalom Eisenhower jem, na jugu pa je genersl Montgomery, ki ravno sedaj razfltrja Mareth črto in io je blizu obrežja tudi prdb'1, na jugu pa jo je obšel iu je njegova armada le več milj za črto. Ob strani Amerikan-cev se bore tudi Franoom in ravno na tem kraju so zsvezntri zadnje tri dni največ neipredorali. Pommel se nahaja v kleščah, iz katerih se more izvit? samo, ako orenreči Amerlcarcem, da ne pridejo do morja in s t"m presekajo njegovo armado na dvoje. To pa mora storiti t^koj, ali p« ge umakniti bolj proti severu ter skrajšati bojno fronto te? se postaviti v brni v severnem kotu Tunizije. S tem pa bo svoj konec samo zavlekel, kajti v Tuniziji ga 1 Čaka gotov poraz. ~ I Najboljši prijatelj ▼ nesreči vam je! SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA r PODPORNA USTANOVA i Sprejema možke in ženske v letih od I 16. do $0. in otroke do 16. leta starosti, j ČLANSTVO: 60,000 I • PREMOŽENJE: $ 10,000,000.00 ^ ■ ■ 1 Za ožje informacije glede zavarovanja s I vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ I Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, IH. -GLAS XAamur ^Tiwr i i i WEDNESDA^-MAj^p-24,1943 T^XC 7 ' __TOTAEOTME* h. HWfc V VAŠI BLIŽINI JE ROJAK, KI NI SE NAROČEN NA BLOVENSKI DNEVNIK. — KOT ZAVEDNI SLOVENEC, ALI MU NE BI IZROČILI TO SVRHO, DA SE NAROČJI? NAZNANILO in ZAHVALA Globoko potrtega, srca namamjnm, da je kruta aort pretrgala nit življenja naSeoro ljubljenemu sopran odruma oSe*« Karol-u Vidmar"* • - " 'I L ' ■ Umrl je 19. februarja, 1943 po kratki In mučni bolestni; star je bil 41 let. Pogreb se Je vrSil 22. februarja s »v. mašo. Pokopan Je na katoliškem pokopali&ču v St. Catharines Pokojnik je bil rojen 10. septembra 1002 v jm Dolenj- skem, kjer zapufiča dva brata, dva brata pa v Clevelandu; tukaj pa zapudča mene Žalujočo soprogo, sina in hčer. Vence ao darovali: družina Zgonc, Mr. la lira. Slooek, Mr. bi Mrs. Koral. Mr. in Mrs. Stanek, bratje Brajer. clrufitvo Novo Mesto St. 112, John Tegel. družina Meatek, družina Joe Progar, družina Prank Rezal, družina Joe Primožič. Mr. in Mr*. Geo. Breach, družina Šuštar bi Spola r, od Slnvt-ncev iz Toronta; d ruti na Mate*?, Nick Mosta L, od Sltnenaklh Farmarjev Iz 8t. Catharine«, družina John Cesar, aestrične in sorodniki Hočevar in Keuik, sis in kči, družina Saje, družina Mož'.na, Joe Kezar, Joe, Betty Novak, prijatelji iz Hamiltcna, družine Žalec, FarkaS in 2lčkar. Slovenci Is Toronto, In Slovenski Farmer j i. Hvala vsem. ki so ga oblakaM » bolnišnici in ki ao ga spremili na njegovi zadnji pod Če Je slučajno kdo Izpuščen, ga proMm, da ml oprcatl. Preljubi soprog, kako strašno je prazna hl&a. odkar Te ni ▼«£ med nami ali Tvoj spomin bode ostal v naJUb srcih, dokler bodo utripala in dofe*.er se ne snidemo nad zvezdami. Lahka naj Ti bode kanadska zemlja! ! Žalujoči ostali: ;; EMA VIDMAR, soproga"; / ' EDVARD, frfii4; KRISTINA. bčL - Beamrrllie, Ont, Canada, 11. aMTca. 1943. f StopjuvoL v JCanadL ST. CATHERINES ZABAVA f Slovenski farmarji in deiav--ci iz okolice St» Catherines, .priredijo hišno zabavo, kali&-ra 6e ba vršila v Jordanu faumi, oziroma v hiši nam dobro poznanih prijateljev Flot in Ktwntp v 4c4x?to, dne 27. marca. Pričetek 'bo ob 8. uri zvečer. Cisti dobiček iz te zaba-ve je namenjen v pomoč So-j vjefrski Brtimji. Radi tega pozivamo vse Slo-1 vence in Hrvate, kakor tudi vat druge Slovane od blizu in dali: č, da nas ctmenjenega dneva posetite Ikar v največjem šte-1 v?!u, da se skupaj razveselimo. Če je mogoče, pripeljite s seboj tndi vaše prijatelje. Če se nos vec udeleži dmenjene zabave, bi lahko bil tudi hcfljai tfBpeh. Torej pomagajmo našim slovanskim bratom prav 5 sedaj, ko so v na jvečji potrebi, ;da la^fe zdrobijo krvnikov o moč in njegov hitlcrizem. Zato t se priporočamo za obilnio, ude-lležbo. Za dobro po«trei3bo bodo Skrbeli farmarji. • John Cesar, St. Catherine, Oni Can. RUSKO POROČILO 0 BOJIH V JUGOSLAVIJI. Uradni ruski vojaški kocra-j rti k v, objavljen 14. marca, po-: roča naslednje o bogih v tjngo-' sla v i ji: "Jugoslovanski guerika ab •prizadeli Nemcem težke iqgutbe I v bližini kraja Mlinište. ! "V zadnjih bojih v teh kra-' jih, jugoslovanski patrriotij pobili j^lbSžno 200 hitlerjev-i cev. V bližini krajev Sedlo in! Mali hig je bilo ubth 139 italijanskih častnikov in mož. i i Gtter&ci so zajeli 40 strojnic m odvzeli italijanskim, okupatorjem velildo število municije." BEGUNCI V GORAH. Kemcl ao prevzeli oblast v •jtafmih predelih Hrvaške oa-| kraj Save, kjer ao prej gospodariti Italijani in izdali povelje, v kater^pi groze s smrtno 'j tkateni$c vsakomur, ki bi se II upiral; vse hiše, v katerih bi! 'našli orožje ali municijo, bodo • 'porušene. . Velike skrbi povzroča ogro-5 mno Število beguncev, baje » približno 36,000 žen in otrok, j ki «o iz Bosne in Hercegovine A m-M&icnjK AW A mftTTT ODBOR ZA PREHRANO. Ottawa. — Department za zunanje zadeve je naznanil, da je bil imenovan odbor oamih elanov, od katerih štirje so A-meričani, štirje pa Kanadčani. Ta odbor ima nalogo pospešiti živežno produkcijo v času vojne. njeni odlfcr je bil se- ' stavljen potem, ko ©ta imela razgovore o produkciji živeža minister Gardiner bi pa ameriški poljedelski tajnik Wick-ard. PET05ČKE SO PRISTOPILE K MLADINSKI ORGANIZACIJI RDEČEGA KRIŽA, i Med zadnjimi miadimi re-krutinjami mladinske organizacije Bd.čega kriza, zna-, ne petoičice iz Callanderja: Marie, Yvonne, Emilie, Cecilie in Anneta. Dekletca so pod-I pisala svoja kuena na vpisne listine t.r eo obljubile, "da bo-_ do storile vse, kar bo v njih moei, da ee bodo ravnale po '{pravilih in predpisih za zdra-!vje tter pomagale drugim, ki; r.bodo potrebni njih tozadevne ' tf -mnoči." ' i ' • . „ . i Dekletca so bila vpisana v organizacijo v Dionnovi privatni ssoli za petorčke in so zelo ponosne na gumbe mladinske organizacije Rdečega križa, katere smejo zdaj nositi. V, Kanadi je vtpisanih če« 300 tisoč Šolskih otrok v to organi-] ; zaeijb. I --.-- KANATtA POTREBUJE NA-\ DOMESTKE ZA NARKO- ' TIČNA ZDRAVILA. • i * i / Toronto. — Zavezniški voja-jki, ki-prodirajo v kraje, kjer j km prt ti nevarnost malarije, l nosijo sedaj s m boj majhne . paečioe totaguina, katerega . uporabljajo jjrotfi džungijiaki , nxrfelici in malariji. To nar-. kotitjpo sredstvo jenadpme»ti: . lo 'za kvinin. katerega ni mlcči s dobiti odkar so Japonci zasedli Javo. Učinek tega zdravite je Mi, toda Irdba ga je jetnati v večjih kolieinah. V kanadskih laboratorijih so neprestano na delu'znanstveniku ki skušajo nadomestiti «e-daj nedoseigljive drevesne hi-bade iz drugih krajfv z domačimi nadomestki in uspehi «o zadovoljivi. Iz Južne Amerike se tudi dbr važa Inbad drevesa cinchona, razne pole kaše delajo tudi z irskim tmahom, ki raste ob mete^kem obrežju. . Drva je treba pripraviti laiadski Vestnik Poročila is raznih naselbin, kjtr bivajo in delajo Slovene! 'v Zavezniški odnošaji vznemirjajo Kanado bfla An^ija v bajnem metežu »e čisto sama. Talko niso bili na primer borbeni Francozi prav nič obveščeni ; o angl§&ko-am,eriških načrtih o invaziji Severne A-frike. Avstralija je tudi nekam nervozna, ker se jo ne -upošteva, kot bi se moralo v tam ozku. Tudi način kako se dela>o naprti za pfcvojno pomoč rnesnim deželam kaže, da Kanada ni vključena v vsem tem pohiamnSna zaveznica ali partnerica. . •Ker pa noni oziru podložna kakemu dragemu domini ju, bodisi oziroma na domače ali vnanje zadeve.. Druži jo, kot lestaie britako domini je v skupno in« svobodno zvezo narodnih enoti zaprisega kroni. t ' Premier je posebno povdaril to radi tega, 'ker je opozicija v zboniioi U- kazala na veet- iz Washirvgtona, v kateri je bilo rečemo, da Kanada ne kaže dovolj hrbtenice v svoji zunanji politiki, kar draži ameriške /političarje^ ki pravijo, da je Kanada ob pondel jkih, torkih in sredah del britanskega imperija, oib četrtkih, petkih in sdbotah sledi aorteraki liniji, ob nedeljah pa je samostojna država. Prepirier Mackenzie King je dejal, da je Kanada vse dni v tednu samostojna država in kot taka je vedno imela pred seboo cilj izvojevanja zmage in sodelovanja z zavezniki in to je, ob kratkem, njena vnanja politika, kateri Kanada zvesto sledi slednji dan v tednu, ter tudi tmnogjo irfcvnje kot zavez-nia na strani zrduženih narodov. Državni department Združenih držav priznava Kanado v tem smislu in če je glede tega kaj konfuzije med washingtoo-Fkimi "ipolitikaSi,'* tedaj te rnarji in drugi aiA> hoteli ee-T kati lesa po nizki oeni. Ako' se torej že ariaj ne. poskrbi za kurivp, ki ga bo prebivalstvo potrebovalo prihodnjo zimo, tedaj lahko zaloti Kanado za-i res resno pomanjkanje kuriva sredi hude kanadske zime. i Pojasnjeno je bilo tudi, da trsti, ki š« pomišijajo glede napiavljanja drv radi bojazni, da bi nasekanih drv ne mogli spraviti domov, so lahko brez skrlbi, ker vlada bo po-ekribela, če treba, da bi se poslalo voznike s trnki, da bo les pravočasno spravljen iz goezda. Rojake prosimo, ko pošljejo sa naročnino, -da se poslužujejo — UNITED STATES odroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno prepelje preko Perfi^sfeega «r liva in po morski pot^ ki pe^j« do Mnrmansfca. * Naciji so po radiju dejali da njih tozadevni protesti niao pri Japoncih dozdaj še prav nič zalegli, ter niso mogli spremeniti stališča japonske vlade v tem oziru. Nemški diplomat umrl V Madridu je umrl nemški poslanik Hans von Moltke, star ; 58 let Von Moltke je stopil v \ diplomatsko sfrribo že leta 1913 I in je bil poafcrtk v Atenall te nato v Istanbulu. Ob izbrobu prve svetovne vojne je stopil v armado in se je boril do konce . ' Po vojni je zopet stopil v diplomatsko službo in je bil po*taofjk v Varšavi, ko je Hitler wW aa ' Poljsko. Njegov stari stric grof Hal- i muth von Moltke je btl povefj-. nik nemške armade v ne*nS^t>-francoski vojni leta 1870. piibežali v Črno goro in zdaj tavajo po gorah in gozdovih ter se hranijo največ s koreninami in zelišči. Nobenih poročil ni o tem, da bi neniške čete prodirale v smeri proti vzhtdu pač pa 60: Bolgari znatno ojačili svioje sile, nastanjen^ na jugoslovanskem ozemlju. — JIC. Naciji protestirajo | proti Tokiju j Kakor je zabeležila radijska t postaja CBS., so naciji vložili' protest proti politiki Tokijaj zaradi svdbodnega prevoza ruskih ladij skozi japonsko vodovje. Te ladje vozijo vojni materi jal in druge potrebščine iz Amerike v Sibirijo. Nemška radijska oddaja, ki ' je bila usmerjena na Evropo, je poudarila, da se prevaža na • ruskih ladjah, ki voeijo po Pa- • orfiku v Sibirijo, skoro ravno ► toliko vojnega materijala iz A- > merike v Rusijo, kakor se ga OČIVIDEC PRIPOVEDUJE 0 RAZMERAH V DOMOVINI PRED NACI-FAfilSTlCHIM VPADOM IN POZNEJE "Ko smo šli v morje bridkosti" Spisal Rev. K. Zakrajiefc Knjiga "K» sm« šli v mar je bridkastin pripoveduje, kaka J« Hitler nastavljal limanice in zanjke** in pripravljal p" *a JuCmUvmc ta nJttMra 4rianrs ie dolga prej Ink jo jo Z napadoo je odprl zatvornke. škod katera oo je pritelo raattw ti "morje bridkosti'* na Slovenijo In ostalo Jugoslavije. Kakor strašni "UntvernT ao Nemec, Italijan in Madžar planili na Ml« ljudi In njihovo sonljo. Pisatelj pravi: — Prepričan sem, da sem svojim ameriškim rojakom relo ustregel s tem, da sem to poptnl, toko je do vsega tega prišlo in kako ae je godita. Kjer po Ameriki sem o tem predaval, so ml bili posluSalci hvalelnl za ta pojasnila. Ta knjiga pa omogočuje, da bodo ta pojasnila prišla v vse naselbine. Knjiga je fino izdelana, Ima 207 strani in je vezana v platnu. Stane $2.50 Pottnina In zavarovalnina plažam. Naročite knjigo — "KO EMO ŠLI V MORJE BRIDKOSTI". — Vsak Slovenec U motal čfeatt to žalostno sgodovinsko zgodbo slovenskega naroda. — Naročite jo lahko pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York City _ NOVA BOJNA LADJA ZA ZAVEZNIKE Prva bojna ladja, ki je bila zgrajena v ladiejedel,mci v Avstraliji, rueilec War- ramtmga, na poiticusni vožnji. KUHARSKA KNJIGA: HMu i Recipes sf Ali tir®! Nations ^ItVK REC£PTI VSEH NARODOV , Stape samo $2 J** STJCnjiga je trdo vezana in ima 821 stranici Recepti so napisa« ▼ angleškem jesikn; ponekod p&ao tudi v jeziku naroda, Umu j« kaka jed posebno v navadi Te knjiga j« nekaj posebnega a one. ki ee saoimajo sa kunaaje in se hoiejo ▼ njem čimbolj lsveibati in lspopolnitl. pri " ^ KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO 216 West 18th Street New York, N. 1 KarkJlaawl Lake. — Nadzor- i nica takajšnjega okrožja, Ann J Shipley, je povedala, da je ] Mlada dala vsem incetnka in'i d.Tigiin občinaim ter okrožjem i nalogo, da poskrbe, da se pre- < bivaktvo koliklcr mogoče «do-ži » kiwivoin za prihodnjo trimo že iwdaj, ker se pt-ičaknje i občutno pomanjkanje kuriva, i {Na podlagi vladnega opoao- ; rila se je torej dolr*Slo% da se ' da preibivaisfcvu v tem kraju < na ranjpolago goedne deleže, da si >fa|o tako mogla slednja dru-•auna napraviti potrebnih drv za druigo zimo. . Nekateri so bili pod napačnim vtisom, da hočejo okrožne Oblasti pričeti nekakšno trgovino s sekanjem lesa, oziroma drv, posebno še, ker se je lee za kurivo podraLi. Ho pa se ni »godilo earao v tem kraju, ampak po celi Kanadi. . Vlada je informirala krajevne oblasti, da bodo oene lesu revidirane in ko bo zopet določena stalna ali najvišja oena, se bo lahko prvfclo 8 sekanjem. Gena lesu ee je svilala zato, da se bo njog-lo! gozdarskim delavcem, ki bodo tekali drva, plačati primemo mezdo. Kanadi bo prihodnjo zimo primanjkovalo premega zaradi prometnih težkoc na morju, drv pa se tndi ni napravilo toliko, kot bi bilo treba, ker far- (WEDNESDAY, MARCH 24, 1943 . IN ODPEL JE PEVEC Pdkojmenru. John Potuskn v apiotnim napisal LEO ZAiKBAJŠEK. HLAB NABODA" wlliill_ ■^Taskent-| Huska povest iz dni velike lakote. Napisal: ALEKSANDER NEVEBOV 26 "Tudi jaz sem lačen," je priznal Miška. "Trpeti zarast" "A tit*' "fV> dva dni sem trpeL" .Miška ni hotel dražiti sodraga. Prepričevalno je mahnil l g-lavo: **Potrpiva." N a postaji so mužiki naglo poskakafi s streh. Ostala vta tajno Miška in Trofim ter mrtva kmetica z žoltirni zobmi. Polna luna, ki se je dvignila visoko nad postajo, je tz mehkim 5 vifccm objela mrtvo telo in se zagledala v odprta u*ta. M ink i je ji,stalo strašno, a Tnofim je tmiirno rekel, "Midva ne zletzeva doli, a na drugo streho se tako hitro ie vopnaš. Ostaniva tukaj. Se, 'bojiš mrtvih?5' i "A tit" "Zakaj bi se jih 'bal? Ne vstanejo več." \"lak ni dolgo w?tal. V temi so zamahali s svetilkami okrog lokomotive, odbijači so udarili drug ob dragega in v u TY>da nikdo, niti eden se ni ustavil. Vsak je od daleč pogledati in te obrnit Tiiofim tmajaje; z glavo, reče: "Zviti so h-udiči! Ne potegneš jih." 2e se je poleglo veselo razpoloženje. Suknjič se je izkazal dab. In v tem obupovanju se ja vsiljevala misel: ni-koar ga ne prodal. Niti za tisoč niti za petsto. V tem trenutku pa je prišel r klica jSvoje britve in svojih tslkarij kot pravi realistični olbrtniik, zbiral bi bil "dajme", kvodre in dolarčke in jih pridno nosil na kupček, kot to delajo tisoči ijjegovih poklicnih tovarišev, in bil bi ugleden in spoštovan član človeške družbe. Tlcda ker je bil Tojen umetnik in je imel umetniško dušo, ter je zato ljubil svoibodo življenja in petje bolj, kot vse drugo na svetu, je naravno bil v neprestanem konfliktu s praktičnimi reafnostmi vsakdanjega življenja, ki zahtevajo, da se stanarina plača z dolarji, a ne s petjem, da se hrana in obleka kupuje z denarjem in ne s petjem, da ga celo na subway ne apus*te brez petice. pa Če bi jim deset pesmi zapel. Najbrže je celo večkrat poskusil spremeniti isvoje življenje, a ni pa ni šlo . tKot pevec je bil rojen, kot pevec je živei in kot pevec je Potušek uimrl. — "Pevec živi in umrje brez denarja." * Nekako poldrugo leto je od tega, ko je "Slovan" nastopil na neki večji prireditvi v New Yorku, Ikjer je bilo več odličnih tujcev navlaočih. Med pevci je bil seveda tudi pokojni Potušek. Po nastopu me vpraša sodnik Haokemburg: "Kdo šolanja mu manjka. Koliko bi bil na takem mestu lahko storil za vas Slovence, za Jugoslavijo in za nas vse Slovane. Res škoda. Dobil »em vtis, da je kak zdravnik »li profesor. Slovani imamo toliko talentov, ki so ostali zakopani in neiz-j brušeni diamanti. Upajmo, da ipride čas, ko se bodo diamanti izkopali in iabru^ili in se zasvetili v srvej krasruti, da jih bo videl in občudoval cel svet." (Nadaljevanje prihodnjič.) § THE NEW ENCYCLOPEDIA of ^ MACHINE SHOP PRACTICE £ CC spisal znani profesor na Stavcu ^ CQ Institute of Teehnolocy w ancMilnl )> O Gteorge W. Barnwell mmmmrnmammmmmmmmammm^^mm Podlago u meha- => ^^^^^^^ Cena $1.98 N 2 Ne glede na U, mil ste fiele poCetalk, Vam b« ta knjic« 7n * »do koristna ln mnogo rredna. NAROČITE JO DANES! C, SLOVEN I C PUBLISHING COMPANY 218 WEST 18th STREET SEVl YORK CITS je oni odlični stari gospod s sivo brado in lasmi? Markant-na oeebnctet je. Bad bi ga pozna!?. Le kje dobi tak glas pri svoji starosti ?" Povedal sem mu kdo Ln kaj je, in v glavnih potezah orisal njegovo tedanje bedrfc> življenje. "Kolika škoda, da ta člo-j vefk ni imel prilike, da bi bil irtšodal svoj glas. Bil bi lahko to drugi Caruso. Vse ima: glas, osebnost in obnašanje, da bi lahko za^raeimal najvišje mesto v glasbenem svetu. Le zlepa utrudil. Kot pravi umetniški talenti, je tudi Potušek rad uhajal na svfoja pota, tudi pri petju. Zato je rad dodajal svoje varijante melodijam in besedam, če je mogi. (Kljufb svojim sedmim križem je tudi Se plesal kot dvajsetleten fant. In kako je plesali Ni še poeeibno dolgo tega, ko »em mu skoraj zavidal. In tudi pri ptfesu je hotel biti izjema. Zelo rad je delal razne plesne figure, zamahe in skoke, iz česar se je dalo soditit da je "fant" veliko preplesal v svfcv jem življenju. In če rečem, da je. Potušek še nedavno tako dobro plesal, da bi od marsikoga, ki je imel skoro polovico manj križev, spravil v koš, in da nisem od nobene njegove so-pAesalke čul pritožb o njegovi plesni spretnosti in fineei, sem s tem dovolj jasno označil njegove telesne moči in njegovo duševno razpoloženje . In kadar ni bilo drugih pevcev okrog njega, ki bi mu pomagali, je, če je bil zadostno raajficložen, s svojim petjem in tudi igranjema, sam za/baval cela omizja in tudi celo dvorano, kajti, kjer je bil Potušek, tam jo moralo biti glasno, živahno in veselo. Kislih obrazov, dolgočasja, tihote, poJUtičnega modrovanja in resnosti ni imel rad. Vse H> mu je bilo zoper-no, kajti to ni bilo v soglasju z njegovo naravo. Njemu se je hotelo veselja in smpha. petja in življenja, kajti Potušek je bil človek posebne vrste, Človek posebnih teženj in posebnih nagnjenj. Bil je, kaikor navadno in na kratko rečeno — iumetnik. In umetniki so, kakor znano, za navadne Zemljane — čudni ljudje, 3d v splošnem drogaoe misTijo, drmrnče delajo in drugače živijo. Nobena beseda pri njih nič ne ra-lwe. noben opomin nič ne izda in nobena iakusnia jih ne izuči. Svojeglavi in trmasti so, neradi se podvržejo disoijpjini, pravilom in določbam in navadila hočejo vedno imeti svoj prav. Posledica tega je, da so prav često navtzkriž s svojimi učitelji, dirigenti in pevovodji, a tudi z marsikom drugim. So pač bili ustvarjeni po nenavadnem in posebnem kopitu, a si zato ne morejo prav nič pomagati. -Zato ne morejo biti taki, kot drugi, a drugi ne morejo biti taki, kot so oni. Ja-boiko ostane jabolko in hruška ostane hruška, pa če nam je prav ali ne. Dobro pa je, da to razumemo in to tudi upoštevamo. Pokojni Potušek je bil določen od usode, da bo rojen pevec ato ne zato, ker je Potušek ta-1 ko hotel, temveč, ker je usoda tako hotela, In ker je bil oib rojstvu določen, da bo pevec po glasu, duši in značaju, je bilo njegovjo življenje ena sama dtl-ga pesem, sicer često žalostna in grenka, a pel jo je vseeno,, in pefeemi in petje sta mu bila življenje. Oboje je on neizmerno ljubil — življenje in petje. Potušku kot pevcu ni bilo za denar. Zahteval je zase samo krog 'poslušalaev, ki so znali ceniti njegov glas in mu dali nekaj priznanja, pa jim je pel in pel, da so ee čisto prej oni naveličali poslušati, kot on pe-V takem razpoloženju se ni on prav nič menil, kje bo dotični večer prenočeval, kje bo nasTednji dan bcsil in večerjal, kajti on je bil, kakor pravi pesnik: "Sem pevec in peti — mi vse ne na sveti." ■Kakor umetniški temperamenti v splošnem, je tudi Potušek živel trenutku, v katerem se je Slučajno nahajaL Kaj bo prinesla naslednja ura. .Uolgo je pei in k po je pel s svojim vistkim tenorskim gla-sobu. Pel je prav do svoje sourti, do svojega 75. leta. Tako dolgo v pozno jesen je pel ta slavec, da smlo se čudili, kje dobiva ayoje moči, evoj glas in »voje navdušenje. Nositi na svojih ramah dolgih in težkih sedem k riižev in kljub njim peti z ognjevitim navdušenjem dvajsetletnega mladeniča in peti neumorno in z zanosom, prijatelji, to je izreden slučaj, to je brez dvoma čudovit pojav. Saj še ni taiko dolgb od tega, ko sm(o ga videli na odru s visokim ciTindnom na glavi, v fraku in s palico v roki in veliko rdečo rožo na prsih v proizvajanju raznih kupletov, ki so bili zanj nalašč napisani, kot na primer: "Ko smo bili o-troci še mali", "Sem fant ve^ sel in zdrav in mlad", "A me-I ni je prav maDo mar, če nisem multimilijonar" itd.. Z vjsami svojimi sedmimi križi se je tako vživel v pomen in melodijo teh (pesmi, jim dal toliko zdrave in resnične mimike, da je moral gledalec hote ali nehote uvideti v proizvajanju izreden igralski in pevski talent, ki se da meriti z enakimi v najboljših ameriških gledališčih. I jo bodimo stvarni in pravični in to pripoznajmo. In kadar je pel v zjboru, če je bil pravilflc* razpoložen, in če je bila pesem po njegovi vo-ilji, je maloštevilni tenor v polni meri odtehtal dosti številnejše droge glasove, pa naj je bilo po njegovih ramah šest ali sedem križev. V svoj pevski element pa je Potušcik prišel navadno po končanih progtramih in na prireditvah bree programjov. Včasih je sam pri kakem omizju pričel petje, ali pa se je pri-dn^.il skupini, ki se je pripravljala k petju, kajti kjer je bilo petje, tam je bil »Potušek. in kjer je bil Potušek, tam je bilo petje. V njegovi družbi je bilo kot da «e je zatvornica pri jeom dvignila. Pesem za pesmijo se je vretftla in donela po dvorani, ali po parku. Ni mu jih izletpa zmanjkalo in ni se NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben ...in ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaie svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA ^ Sestav sveta abecedni seznam f tLZZJZl dežel, provinc-navaja površino, U sblrka je taka popolna, da j* a mkfta ne- prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Evropa (danm), osrednja Evropa (ob Izbru- hu vojne), Angleško otoij«. Francija, Nem- Seznam meat in treov-navaja Hi*. Italija, Švica, Uolandska, Belgija. Šved- . | j w aha. Norveška. DanAa, Unija sovjetskih saeja- ime kraja, okraj, m državo, Pfe- Hstllnita republik. Bolgarska, Bumunfka, Joco. bivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v pol- . r ponska, P win k Joins Amerika (severni rtel). nih barvah, V8ega skupaj 56; ce- Jnina Amerika (jninl dH), Afrika. Severna U, J 'U ko«, Amerik«, Kansda. Združene driave, Mehika. O- vrsta narodnih barv. »rednja Amerika in Zapadna Indija. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo 8 starim štetjem. -SEDAJ Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Jk Ta atlas, kt sam sebe popravlja, Ima namen ■ ■ Jf f-£~k<\r reSlti marsikatera nasprotujoč« al rprašanja. m W i/lAJ \ ki nastanejo v raznih razgovorih. Strani so db skladi^e svetovnega tnanja in podajajo raa- se£soet aemlje, prvine aonteexa sestava, pokra- PO POSTI jlne in globotlno oceanov ln jner. dolgi»st najdaljših. rek to prekopov, porrftno poglaFltnib V URADU — 35 CENTOV otokov tn vtankont ■▼etovtiJb gora. Tu so od{»- . .__ »ori na mnoja danaSuja vpraSanJa. "BfflBaB^^^MBra^ - 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET ^ NEW YORK, N. Y. fBttWOTUP L.