Poštnina plačana v gotovini
Cena Din 1"-'
Štev. 154.
V	Ljubljani, ponedeljek 11. julija 1938.
Leto III
12.000 Slovencev in Slovenk Iz Slovenskih goric, od severne meje, iz Prlekije in Prekmurja
posluša na veličastnem narodnem taboru pri Sv. Trojici v Slov. Goricah
ob prvi proslavi za dvajsetletnico svobodne Jugoslavije
Veliki govor voditelja Slovencev dr. Korošca
Ljubljana, 11. julija.
Viera, je bnu v srcu Slovenskih goric, pri Sveti Trojici, prireditev, kakršne ta prelepa obmejna pokra* jina še ni videla in je tudi najbrže ne bo v kratkem.
12.000	Slovencev in Slovenk vseh stanov, vseh starosti in od vseh strani je v požrtvovalni zvestobi v prepričanju prihitelo na narodni tabor pri Sv. Trojici, da slišijo tam pomembno besedo svojega voditelja, katerega so slovenskemu narodu dali prav ti čudoviti kraji. Požrtvovalnost, katero jc s tem taborom pokapalo delovno ljudstvo iz Slovenskih goric, iz Prekmurja, iz Prlekije in iz obmejnega predela na severu, je brez primere. Kljub silnemu ponočnemu dežju so skupine iz vseh fara hodile ure in ure daleč, nekatere po 30 km peš, da so prišle o pravem času k Sv. Trojici. Ni jih ustavilo ne deževje, ne nenadni hlad, ne slaba in razmočena pota. Vse težave je premagalo njihovo navdušenje, njihova vera za veliko stvar in volja, da s svojim voditeljem na čelu manifestirajo prav v teh obmejnih krajih za svobodo svoje tolikokrat ogrožene zemlje, za načela, za narodno in politično smer, ki jo nareka sedanjemu rodu in sedanjemu času naša preteklost Da je vera v narodna in politična načela, katerih veliki oznanjevalec je bil in je naš voditelj dr. Anton Korošec, neomajna, močnejša in odločnejša, kakor pa je bila — o tem veličastno priča včerajšnji narodni zbor pri Sv. Trojici — pričajo manifestacije, ogromne množice in njena slovesna prisega.
Glavni del in težišče vse prireditve, o kateri poročamo natančneje v notranjosti lista, je bil naslednji veliki govor našega dr. Antona Korošca:
Bratje in sestre!
Večino nas, ki smo danes tukaj, je rodila semlja med Dravo in Muro in zemlja preko Mure. 56e zaradi tega, ker .je naša rodna zemlja, jo ljubimo z vsem svojini srcem. Ljubimo jo pa tudi, ker moraš ljubiti njeno zelene doline, ker moraš ljubiti nežno valovitnst njenih gričev, posejanih s skrbno nasajenimi vinogradi, pridno obdelanimi njivami, zelenimi livadami in šumi-cami. Moraš ljubiti to zemljo med Dravo in Muro in preko Mure, ker je dala življenje temu krasnemu in dobremu ljudstvu, ki tu živi, dela in umira 'od pamtiveka. od nikogar naseljeno, od nikogar potujčeno, ampak samoraslo, kakor nje-Kovi bori in hrasti, vedno čvrsto vdano svoji veri in svoji narodnosti. Državotvorno je od kneza Kocelja, vedno politično zrelo in gospodarsko napredno. Ta zemlja je dajala kardinale in škofe sv. Cerkvi, Miklošiče in Murke znanosti, Meške in Vraze lepi književnosti. Vse to je duh njenega duha, kri njene krvi, s katero napaja svoje sinove! (Viharno odobravanje.)
Prvi v Jugoslaviji
Ta slovenska zemlja med Dravo in Muro in zemlja preko Mure vstala je sedaj prva v Jugoslaviji, da se na slovesen način spominja 20. obletnice svoje pripadnosti k svoji narodni državi. Tu stoje danes možje in žene, fantje in dekleta ne samo iz krajev ob Dravi in Pesnici, ampak tudi preskušeni ter mladi rodoljubi iz Št. lija, Marije Snežne, Sv. Ane. pa vse do Dolnje Lendave. Rodoljubjc do naše domovine, domoljubje do naše države zbralo jc nas vse danes tukaj pri Sv. Trojici v Slov. goricah. In mi vemo. da imamo tudi tehtne razloge za današnje slavje. (Navdušenje innožic traja več minut, Živioklici kralju, knezu namestniku in Jugoslaviji.)
Kockalo se ne bo več za nas!
Ta slovenska zemlja med Dravo in Muro ter preko Mure je bila pred 20 leti v veliki nevarnosti, da_ bo odtrgana od materne zemlje. Kockalo se je ia nas, kakor se jc kockalo za Odrešenikov« obleko. Vendar je nazadnje zmagala pravica in pamet. In šele, odkar je pred 20 leti prišla ta zemlja v sestav naše države, odkar beli orel Karadjordjcvičev bdi nad to zemljo in jo čuva, ni več nevarnosti za nas. (Ves tabor prireja navdušene ovacije kraljevskemu domu.) Kar je naše, ostane naše. (Viharno navdušenje.) Kockalo se ne bo več za nas! Mi s to zemljo ostanemo pri svojih bratih Slovanih. Mi ostanemo pri svoji materi Jugoslaviji! Današnja proslava je prva proslava 20 letnice našega državnega obstanka, ne samo v Sloveniji, ampak sploh v Jugoslaviji. (Množice neprestano vzklikajo državi, vladi, voditelju Slovencev. Vihar navdušenja se dolgo noče poleči.)
Ako sc ozremo nazaj na teh 20 let, lahko s ponosom in z zadovoljnostjo pribijemo, da naša zvestoba do kralja in do naše skupne velike domovine niti za trenutek ni popustila in prenehala, da jc naše razmerje do kraljevskega doma iu dg domovine bilo vedno najiskrencjc in liajprj-srčnejše. In danes izjavljamo, od nikogar prisiljeni, popolnoma iz svobodne volje, da bomo taki neomajno ostali tudi za vse bodoče čase. (Dolgotrajno vzklikanje tabora kralju in kraljevskemu domu.)
Zahvala kraljevskemu domu
Naj mi bo ob tej slovesni priliki tildi dovoljeno, da izrazim v imenu cele Slovenije svojo zahvalo in globoko veselje, da si jo ves kraljevski dom izbral našo prekrasno zemljo in vdani mu narod za mesto svojih letovanj, kralj, kraljica, knez in kneginja, vsi kraljeviči, princi in princese, vse je preko leta med nami v naši sre-d i n i. Navdaja nas hvaležnost, radost in ponos. Kako ljubezen uživa kraljevski dom med nami, o tem se je pri nas sleherni človek lahko prepričal ob komaj minulih mladinskih dnevih v Ljubljani. Navdušenja, vzklikanja, mahanja z robci in cvetlicami v prisotnosti Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, ni bilo ne konca ne kraja. Ljubljanski dnevi nam ostanejo v neizbrisnem spominu. (Val nepopisnega navdušenja je zajci tisoč-glavo množico, ki vzklika kralju, knezu namestniku in kraljevskemu domu. Nepozabni prizori.)
Vdani monarhiji
Nočemo pa izgledati, še manj trditi, da je ljubezen do kraljevske hiše in privrženost k skupni državi le nain lastna. Z notranjo zadovoljnostjo lahko pribijemo, da je že davno ona doba za nami, ko smo še čuli deklamacije, da je republika naša dika in slično. (Živela kraljevina Jugoslavija I)
Danes vsi državljani kraljevine Jugoslavije priznavajo monarhijo in ljubijo svojega kralja^ isto tako kakor danes tudi lahko pred vsem svetom trdimo, da danes ni nihče proti skupni državni zajcdnici. Od Št. lija do Djcvdjelije, od Splita do Caribroda, vsak je danes prepričan, da je ta tvorba zdrava, potrebna in modra. In kar sc končnega notranjega urejanja tiče. tem prej se bodo mnoge želje mogle izpolniti, čim bolj se bo manifestirala vse tesnejša povezanost t našo državno zajednico. (Živela jugoslovanska država! odmeva po vsem taboru in navdušenje množic se noče poleči.)
Bratje onstran meje
Današnje prilike pa nočemo opustiti, da bi se ne spominjali tudi naših bratov, ki so ostali izven mej naše države. Toda v tem oziru ne sme govoriti samo srce, ampak tudi razum! Naše narodne manjšine v drugih državah morajo hiti in ostati dobri in lojalni državljani svojih lastnih držav. Vem in prepričan sem, da sc jim v tem oziru ne more ničesar očituti. A našim manj-š i n a^n ne more nihče z a b r a n i t i — to jo splošno sprejeto in priznano načelo — da bi se ne čutili kot člani svojega naroda in nc udeleževali njegovih kulturnih dobrin. (Nepopisne prizore so zbudile to besede in do src pretresljivi vzkliki odmevajo od enega konca tabora do drugega.)
Nočemo nobenih blokov
Z vsemi sosednimi državami hočemo živeti v miru in prijateljstvu. Maloštevilni kratkovidni ljudje sicer želijo v zadnjem času, da bi naša država' šla v neke bloke in fronte. Za te fronte bi hoteli, kakor izjavljajo, preliti rclo zadnjo kapljo krvi, a kolikor jih poznamo, ne svoje krvi, ampak drugo. Širokoustneži so ponavadi slabi junaki. Tudi o naših frontaših v Španiji nismo čuli posebnih junaštev niti v njihovih lastnih samohvalah. Sicer pa si bomo s temi španskimi junaki kmalu strogo pogledali iz oči v oči, ker nam jih sedaj vračajo. (Viharne ovacije dr. Korošcu.)
Naša zunanja politika
Zunanja politika sedanje Jugoslavije je jasna za vsakogar. Mi hočemo ostati zvesti svojim sta-
rim in novim prijateljem in v tein smislu jc (udi naša deviza: Zvestoba za zvestobo! Glavni cilj in edini cilj naše zunanjo politike je: Ohraniti svoji državi sveti mir. Bloke in fronte pa prepuščamo drugim in jim samo to želimo, da sc pri tem ne opečejo svojih prstov. Vlada dr. Sto-jadinoviča pod modrim vodstvom Nj. kr. Vis. kneza in namestnikov si jo v zunanji politiki obdržala svoje stare prijatelje in si pridobila novih ter kljub zaslepljenemu nerganju nekaterih večnih nezadovoljnežev dosegla velike neprecenljive uspehe v korist države in človečanstva. (Navdušeno odobravanje.)
Notranja politika
Z ozirom na našo notranjo politiko se lahko pohvalimo, da smo zanesli v notranje razmere pomirljivost, strpljivost, mir in red. Mi smo od svoje strani ustvarili vse predpogoje za mirno rešitev vseh notranjih problemov, ki si jih upamo rešiti, ako nc že načelno pred volitvami, gotovo pa po volitvah.
Ljubljana, 11. julija.
, Danes dopoldne ob 9 je bilo v frančiškanski dvorani prvo ustanovno zasedanje Izseljenske zbornice.	Zasedanje je začel, prevzv.	škof dr.	G.
Rožman	kot predsednik družbe	sv.	Rafaela.	Izrazil je,	da morebiti pfva želja	ob	otvoritvi	zasedanja	Izseljensko zbornice ta,	da	naj Bog	da
svoj blagoslov k prvemu začetku. Iz začetka naj zraste veliko drevo, v katerega sonci se bodo d6bro"lWŽUTtli vsi številni izseljenci v tujini. Pozval je nato vse zastopnike in delegate posameznih društev, včlanjenih v Družbi sv. Rafaela,' naj oddajo svoje poverilnice. V nadaljnjem je prevzv. škof pozdravil ministra notranjih del. dr. Antona Korošca, ki je z osebno navzočnostjo dokazal, da zaupa prvemu koraku, ki ga je napravila Izseljenska zbornica, dalje je pozdravil ministra dr. M. Kreka, kateremu se je zahvalil za to, da je blagovolil sprejeti glavni govor na zasedanju, dalje ljubljanskemu županu dr. Juru Adlešiču, ki je po potovanju po Ameriki dokazal svojo skrb za naše izseljence, šefa izseljenskega oddelka socialnega ministrstva dr. Aranickega, zastopnika banske uprave. Predlagal je, da se odpošlje vdanostna brzojavka Ni. Vel. kralju Petru II., pozdravna brzojavka Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču.
Naglasil je, da imamo Slovenci veliko rano, ki jo predstavlja prav izseljensko vprašanje. 60 let smo zanemarjali skrb za naše izseljence. Odslej se hočemo z večjo skrbnostjo zavzemati zanje.
Govoril je nato minister dr. Korošec, ki je dejal:
»Kadar se postavite na železniško postajo in gledate vlake, kako stoje, vidite, kako se začno počasi premikati in nato sopihati, dokler vlak s polno paro no oddrvi v daljavo. Enako jo z izseljenskim vprašanjem. Tudi to je stalo in začelo počasi sopihati. Dokler nismo imeli svoje lastne države, je to vprašanje stalo, odkar pa imamo svojo lastno državo, jc delovanje izseljenskega vlaka hitrejše. V začetku nismo bili v izseljenskem vprašanju dovolj globoki in' široki. Kar smo govorili o njem, je bilo toliko ko nič. Danes, ko čutimo Tse bolj državno skupnost, se je izseljensko vprašanje premaknilo naprej. Zanimanje za izseljence je vso večje in večje, (»lede slovenskih izseljencev ima največ zaslug mož, ki bi ga lahko imenovali »očeta slovenskih izseljencev«, p. K. Zakrajšek. Njemu ob strani stoji g. dr. Ara-nicki, šef izseljenskega odseka v socialnem ministrstvu.
V	imenu vlade lahko povem, da smo tudi mi kot oblast njima hvaležni, da tako skrbita za izseljence. Bolj in bolj čutimo, da moramo paziti na vsako kapljo naše krvi, da moramo čutiti svojo dolžnost do vsakega teh izseljencev. Ugotoviti moramo, da napredujemo. Ustanovitev izseljenske
Kdaj volitve?
Kdaj bodo volitve? Na to vprašanje se še danes ne more odgovoriti. Lahko pa rečemo s sv. pismom: »Bodite pripravljeni, kajti ne vemo nc ure, nc dneva.« Gotovo pa je, da volitev jutri še ne bo. kakor je rekel predsednik vlade v Južni Srbiji.
t) gospodarski politiki ne bom govoril, tu govorijo dejanja sama. Centralna oblast in banske uprave se irudijo. da v merah, kakor nikdar do sedaj, zadovoljijo želje ljudstva. Ob 20 letnici naše države lahko mirno rečemo: Jugoslavija dela in napreduje na vseh straneh in na vseh poljih.
Prisega zvestobe državi
Bralje in sestre!
Prišli ste iz vseh krajev naše zemlje med Dravo in Muro in zemlje preko Muro. Prišli ste peš in na vozovih, na kolesih, motorjih in avtomobilih, prišle ste na to proslavo politične, prosvetne. ognjegasne in vse druge vrste organizacije. Jaz se vam za to proslavo v imenu predsednika vlade, ki vam pošilja srčne pozdrave, in vse kraljevske vlade, kakor tudi v svojem lastnem imenu najtopleje zahvaljujem. Ne mogla bi biti ne večja, pa tudi ne učinkovitejša!
Ponovimo danes svojo zvestobo do države ter vzkliknimo:
Živel kralj Peter!
Živel knez namestnik Pavel in kraljevska namestnika!
Živela naša država Jugoslavija!
Živela naša slovenska domovina!
zbornice je tak napredek in lahko rečemo zgodovinski dogodek. V imenu kr. vlade ji želim lep napredek in prav tako v imenu kr. vlade izrekam dobrodošlico ameriškim gostom od onkraj morja, ki jih bratsko stiskamo na svoje drugi. Pozdravljam pa tudi vas, ki se danes trudite za izseljensko vprašanje.«
Škof dr. Rožman se je zahvalil g. ministru z« odkrite besede, nato pa jo pozval ministra dr. M. Kreka, ki je dejal med d.rugini:
Nisem strokovnjak v izseljenskih vprašanjih in bi šel preko tega, da bi bfl na lem zasednaju glavni govornik. Mislim pa, da bi lahko spregovoril nekaj besed o dolžnosti, ki naj jo čutijo izseljenci proli svoji domovini in domovina proti izseljencem.
Kadar mati sprejema otroka, ki prihaja iz daljnih krajev domov, se v njej izraža vse materinstvo. Kot zasleduje mati v svojem otroku, koliko je njen, tako išče tudi domovina v svojih izseljencih sledov, koliko so še njeni. Narod je razširjena družina iste krvi, istega čuvstvovanja, istega mišljenja Kolikor sinov je v širnem svetu, toliko je luči naše narodne kulturne in narodne propagandne in kovačev naše državne in narodne zgodovine. Zato pa je naša dolžnost, da posvetimo vpraaštiju izseljencev vso pažnjo. Kajti naši so in če nastopajo povsod v svetu kot Slovenci in Jugoslovani, ostane tudi v zgodovina sveta sled za njimi. Tudi slovenski narod je pomagal pridejati 6voj kamen k obogatitvi ameriške kulture. Zato naj nad vsem delom za izseljence bdi božji blagoslov.«
Ob zaključku lisla zborovanje še traja.
Vesti 11. julija
Barcelonska vlada je razglasila prepc ed,
po kateri je pod smrtno kaznijo zabranjeno izvažati iz vladne Španije zlato, denar ali dragocenosti.
Načelnik glavnega štaba italij. fašistovske milice, general Russo, bo konec meseca obiskal Nemčijo, da se pouči o ureditvi hitlerjevskih napadalnih oddelkov.
O poslanstvu Francije v svetu, o krščan-t skom duhu in o veri je imel v soboto velik' cerkven govor kardinal iz Reimsa Suchard.
200 kni novih cest, ki bodo služile zgolj tujskemu prometu bo v enem letu zgradila uprava neapeljske pokrajine.
Dotok ljudi iz kmetov v mesta skuša zajeziti nemška vlada z novimi odredbami, po katerih se bomo smeli v mestih naseljevati odslej samo tisti kmečki ljudje, ki so oženjeni in ki se že dlje časa ne bavijo več s kmetijstvom.
Na konferenci za pomoč begucem iz bivše Avstrije še niso dosegli nič sporazuma o tem, katere države naj bi tem beguncem odprle me-'e in koliko število beguncev bi bile priprav-jene sprejeti. Beguncev se branijo vse države z utemeljitvijo, da ne potrebujejo duševnih, marveč ročnih delavcev, katerih pa med temi begunci ni veliko.
Dan nemške umetnosti so praznovali v soboto v Miinchnu s sejo umetniške zbornice, na kateri je imel svečani govor propagandni minister dr. Goebbels.
Na avtomobil ameriškega predsednika Roosevelta je hotel skočiti neznan človek včeraj, ko se je predsednik vozil skozi mesto ob La-komo. Policisti so neznanca zbili na tla. Ko so ga prijeli ni hotel povedati kaj je mislil storiti predsedniku.
Mednarodno konferenco za reševanje judovskega vprašanja naj skliče Zveza narodov, tako zahteva v svoji resoluciji kongres društev za Zvezo narodov.
Belgijski reksisti so imeli svoj kongres od etka do nedelje v Lombecku pri Bruslju. Za-Ijnčnih zborovanj se je udeležilo nad 50.000 pristašev tega gibanja, ki s viharno pozdravljali svjega voditelja Degrellea.
Romunska kraljica Marija sc zdravi y Dresden, kjer bo ostala še nekaj časa, čeprav, se jc že mislila vrniti domov.
Z včerajšnjega narodnega tabora pri Sv. Trojici: pogled aa l*os sprevoda po trgu; naš voditelj dr. Anton Korošec
• * na prostofn pri cerkvi.
govori; pogled na del množice med zborom
Ustanovno zasedanje izseljeniške zbornice
Dr. A. Korošec in dr. M. Krek o potrebi skrbi za našo kri v tujini
Ustanovno zasedanje Izseljenske zbornice
Vaino poročilo podpredsednika iupnika p. Kazimirja Zakrajška
Ljubljana, 11. julija.
župnik p. Kazimir Zakrajšek je izvajal:
Smrt je nekaj najstrašnejšega za vsakega človeka. Samo obupanec norec ali degeneriranec si sam jemlje življenje. Normalen človek ee pa bori do skrajnosti za «voj obstoj. Prav tako je pri ■a rodu.
Borba naroda za obstoj
Naš narod umira že skoraj tisoč let, ko odpada kos za kosom njegove zemlje. Šle so pokrajine daleč proti Tirolski, tja proti Nemčiji, visoko v Avstrijo in Madžarsko. Toda najhujši udarec je dobil zadnjih petdeset let s svojim izseljenstvom in z Rapallsko pogodbo. Ti dve rani sta pa zanj tako usodepolni, da sta postavili njegovo življenje naravnost v smrtno nevarnot. Življenjska temperatura ee je dvignila visoko nad 40 stopinj. Ostal nam je samo še košček bivše slovenske zemlje in nekaj nad dva milijona nas je, in še od teh polovico odrezanih od narodnega telesa za državnimi mejami in v daljni tujini. Sedaj pa, ali bomo ozdraveli, si rešili kri zunaj meja, ali 6mo pa šli. Ta milijonček v naši banovini sam ni več narod, temveč banovina. Po mo-j(-m pojmovanju, in jaz nisem pesimist, je bila naša narodna življenjsko nevarna kriza samo ob turških časih hujša.
Pomen narodnoobrambnega dela
Zato pa je po mojem gledanju v te naše razmere narodno obrambno delo trenutno najvažnejše in ee mu mora vse drugo podrediti. Kakor v tistih težkih časih, ko so zažareli po naših gričih turški kresovi, tako mora danes v našem narodu vse v obrambno delo naroda, vse naše organizacije, vse naše ustanove, vsak posameznik. Dve organizaciji imamo, ki sta sprejeli to veliko narodno obrambno delo nase: Narodni odhor in Družba sv. Rafaela.
Delo druite sv. Rafaela
Rafelova družba ima nalogo, da rešuje slovensko izseljenstvo, naše sezonsko delavstvo in naši diasporo. Narodni odbor pa naše obmejno in zamejno slovenstvo.
Rafaelova družba se zaveda v polni meri svo-svoje ogromne naloge, katero ima pri tem našem narodno reševalnem delu. V ta namen pa mora predvsem dobiti sodelovanje vseh naših narodnih sil tu doma in na tujem. Kos bo tej nalogi samo močna organizacija z mogočnim članstvom: Zagotoviti si mora poleg sodelovanja naše vlade in banovine tudi sodelovanje naših župnij, naših občin, vseh naših narodnih zvez, društev, zavodov, skratka vsega naroda. Le tako bo to zmogla. Tu so potrebna mogočna finančna sredstva, tu je treba tisoče delavnih rok.
Ustanovitev pomožne organizacije
Družba pa je videla, da vsega tega ne bo zmogla. Začutila je potrebo po ustanovitvi pomožne organizacije. In tako je prišla do sklepe, da si ustanovi organizacijo, katero ustanavljamo danes in katero imenujemo zaso privatno Izseljensko Zbornico. Toda privatno samo ea sedaj, začasno, dokler ei ne izbojuje z uradnim imenom Slovenska izseljenska Zbornica •vojega naziva. Danes smo tudi zato tukaj, da si zbornico ustanovimo, in sicer si jo ustanavljamo kot privatno ustanovo Rafaelove družbe, toda z odločno voljo, da ji izbojujemo čimprej tudi pol narodni značaj, to je od narodnih oblasti priznane ustanove. Družba sv. Rafaela je sedaj organizacija vseh župnij, občin, zvez, ustanov in društev tu doma in vseh organizacij naših izseljencev po diaspori in na tujem, ki se ji pridružijo z namenom sodelovanja.
Odseki Izseljenske zbornice
Družba sv. Rafaela ima kot takšna svojo nalogo:
1. Da pazno zasleduje vse našo izseljenstvo, bodisi trajjio, bodisi 6ezonsko, bodisi v tujini, bodisi na našem jugu, da proučuje in sestavlja statistiko slovenskega izseljenstva, iz katerih krajev Slovenije se izseljujejo, po katerih državah in HeliL sveta se naseljuje;o in da sestavi natančen seznam posameznih slovenskih naselbin, njih organizacij v verskem, kulturnem, gospodarskem in gmotnem pogledu, vodi seznam vseh njih duhovnikov, učiteljev, politikov, kulturnih delavcev. Njena naloga je, da dobi jasno sliko vseh naših slovenskih naselbin in vse slovensko naselbine
vsega sveta prav v vsakem oziru. To nalogo naj ''odi statistični odsek Izseljenske zbornice.
2. Zasleduje naj verske potrebe izseljencev, kakor je zanje poskrbljeno glede službe božje, pridig, svetih zakramentov, verske vzgoje odra-Sčenili in otrok. Opozarjati mora škofe, škofije, na njihove potrebe, opozarjati na morebitne verske gonje. Skrbeti mora za finančna sredstva za vso to versko oskrbo. To je namen verskega odseka Izseljenske zbornice.
8. Dalje mora Družba sv. Rafaela 6krbeti za narodno vzgojo naše mladine. Naši izseljenci žive raztreseno sami med tujimi narodi. Njihova mladina se vzgaja največkrat po brezverskih državnih šolah, brez verskega poduka. Zato pa so potrebni domači duhovniki in učitelji in denarna sredstva zanje. Zlasti mora pridobivati našo mladino po osnovnih, meščanskih, srednjih in višjih šolah, da se posveti 6krbi za slovenske izseljence, da si dopisujejo z njimi, da zbirajo zanje knjige in finančna sredstva. To je dolžnost in delo šolskega kulturnega odseka Izseljenske zbornice.
4. Družba mora vzbujati v naši javnosti zanimanje za važnost izseljenskega vprašanja, opozarjati mora po časopisju o prireditvah, predavanjih,	po	skioptičnih	slikah	o filmih, po brošurah in	po	člankih v	raznih	revijah na dolžnost,
da rešujmo svojo kri na tujem. To delo bo vršil propagandni odsek Izseljenske zbornice.
5. Družba mora skrbeti, da najdejo naši izseljenci v	tujini svoj	gospodarski uspeh, Srečo,
katero	so	šli iskat. Poznati	mora zato natančno
gospodarke, deilavske in gmotne razmere vseh slovenskih naselbin, proučevati zakonodajo tujih držav, v katerih so in paziti na sklepanje pogodb v zaščito naših izseljencev. To je dolžnost socialnega odseka Izseljenske zbornice.
6. Družba skuša dalje organizirati naše izseljence v tujini in po diaspori v katoliška, kulturna, gospodarska in podporna društva, da po teh društvih vrše med seboj vse drugo versko, kulturno, gospodarsko delo. To je delo organiza-toričnega odseka Izseljenske zbornice.
7. Ker so naši izseljenci del celokupnega slovenskega naroda, je tudi v vse njihovo delo, katerega vrše po raznih državah, del dela našega naroda tu v domovini. Nujno potrebno je, da imamo seznam in podatke o vsem njihovem delu v preteklosti in sedanjosti ,shranjene. Dolžnost da skrbi za ta dragoceni material, je naložena izseljenskemu muzeju in arhivu.
8. Skrb za finančna sredstva, da bi mogli delati vsi navedeni odseki, pa bo naložena gospodarskemu odseku Izseljenske zbornice, ki bo skušal izposlovati od kraljevske vlade v Belgra-du, od banske uprave v Ljubljani in od raznih denarnih in drugih zavodov in od privatnikov tu doma čim več sredstev, ki bodo na razpolago tem odsekom in bodo financirali to delo.
9. Dalje pa bo morala Iezseljcnska zbornica skrbeti tudi za odškodninske in pesrmrtninske zadeve naših izseljencev ter iskati sorodnike v tujini.
Vprašanje našega sezonskega delavstva
Zelo boleče je vprašanje' hašega sezonskega delavstva. 10—15.000 naših ljudi odhaja vsako-leto, deloma na jug, največ pa v Nemčijo in Francijo kot sezonski delavci za 6vojim kruhom; danes, ko to vprašanje ni še nič urejeno, so naši sezonski delavci brez vsakega vodstva in zaščite. Te delavce nam zastrupljajo v tujini razni agentje Moskve s prevratnimi idejami in ker niso versko oskrbljeni, nam propadajo versko in moralno. Udajajo se pijančevanju in nemoralnemu življenju, tako da se vračajo domov ne samo od nevero okuženi, temveč še bolj fizično z najnesrečnejšo moderno kugo. Cele občine nam bodo krvno zastrupili in okužili s prevratnimi protidržavnimi idejami. Do 10.000 v Franciji, veliko tisočev na našem jugu, pa vsi ti nezaščiteni nezavarovani, brez vodstva prepuščeni samim sebi, prevratnim elementom in raznim sleparjem. Do neba kriči la naša nova rana. Nujno jo zato potrbno, da' se pri izslejenski izbornici ustanovi še odsek za diasporo, kjer bodo zmožni in agilni ljudje vzeli to vprašanje v roko in ga skušali urediti tako, da bo prenehala ta naša narodna katastrofa.
Izseljenska zbornica — naš vsenarodni Izseljenski parlament
Ker so vse to narodni problemi, v katerih je zainteresirana vsa naša javnost, naša cerkev, naša država mi vsi skupno in posamezno je za to delo potrebnih mnogo pridnih delavcev, pametnih svetovalcev in idejnih voditeljev. Kakor je pri državi
potreben parlament, kjer se sestajajo narodni za-stopniik, da se posvetujej oo važnih vprašanjih države in naroda, tako je potreben poseben parlament za izseljensko vprašanje. Ta parlament pa bo prav Izseljenska zbornica.
Izseljenska zbornica bo morala zbrati za skupno delo vso naše župnije, občine, naše zveze in društva, naše razne ustanove, vse naše časopisje, skratka ves narod v posebni skupščini in ne samo pri nas tu doma, temveč tudi pri izseljencih v tujini. Izseljenci morajo priti med nas, da nam povedo, kaj in kako hočejo, da se zanje skrbi. Država lahko potroši milijone, da pošilja med nje razne svoje zastopnike, da skušajo v tujini skrbeti zanje na ta ali oni način, vendar bodo vei ti milijoni vrženi proč brez sodelovanja naših izseljencev samih; izseljenci sami si žele te oskrbe in jo prosijo. Zato mora ta ustanova, izseljenski parlament, nositi ime »Zbornica«, ki je tudi našim izseljencem po 6vojem namenu najbolj všeč. Rešitev pol milijona Slovenskega naroda in koristi stotisočev je več ko vsako malenkostno pomišljanje glede imena ustanove.
Rešimo našo kril
V tem trenutku, ko je polovica slovenskega naroda ločena od našega narodnega in državnega
telesa po mejah, in ki je razkropljen širom sveta po raznih državah je potrebno, da se zdruii ves narod v skrbi za sredstva, ki so potrebna, da rešimo kri na tujem, kar pomenja samo rešitev življenja slovenskega naroda. Za začetek bi bilo potrebno, da da država, banovina in narod najmanj en milijon vsako leto za to delo. Milijoni krvavih žuljev, ki so poslali do danoe mnogo večje vsote, kot pa je znašal ves naš državni dolg, za katero pa ni treba plačati državi nobenih obresti, da bo tudi za priboclnjost, ako to ustanovo tako organiziramo, so nam priče, kaj so izseljenci storili za nas, našemu narodnemu gospodarstvu, pa bodo tudi v bodoče prinesli novih milijonov. To bo samo majhna odškodnina za to, kar smo od njih prejeli. Morda je danes zadnja prilika v našem narodnem življenju, da se nam nudi, da se rešimo. Ce bomo to zamudili sedaj, bo morda zamujeno za vselej in mi bomo krivi lastne narodno smrti.
P. Kazimir Zakrajšek je na koncu še naglasil, da je vse sedanje delo tako lepo zastavljeno, da je treba zanje samo še pravega razumevanja finančnih krogov, če pa tega ne najde, ee prazno mahanje po vetru ne izplača, potem pa tudi ni potrebno, da še sebe same dalje slepimo tu doma in naše izseljence v tujini. Zato postanimo veliki in dajmo vse za našo rešitev ali pa mirno umrimo.
Mogočen narodni tabor v Slov. goricah
Pri Sv. Trojici se je včeraj zbralo za svoj zmagoslavni praznik
12.000 ljudi-
Vsi naši ljudje, ki žive med Muro in Dravo in po širni štajerski deželi, so prav gotovo*pri-čakovali, da bo včerajšnji tabor pri Sv. Trojici v Slov. goricah nekaj veličastnega. Oni iz širne daljne okolice, ki so se nameravali udeležiti tega velikega slovenskega tabora, kjer naj znova poudarijo svoje neomajno zaupanje v svojega voditelja ministra dr. Korošca, so sc za svojo poit pripravljali že nekaj dni prej. Ko pa je bilo vreme vso noč in v jutranjih urah tako malo naklonjeno, 60 celo prireditelji sami začeli dvomiti o večji udeležbi tabora. Toda, vreme ni moglo zadržati številnih množic, ki so ure in ure hodile peš, v dežju in razmočenih cestah, kakor da bi skušale tekmovati, odkod jih bo prišlo več.
Nihče ni pričakoval tolikih množic
Že zgodaj zjutraj se je začel počasi polniti ves prostor pod cerkvijo, po vsej glavni cesti sredi Sv. Trojice. Na raznih koncih so bila določena zbirališča za udeležence iz posameznih krajev, ki so postajala, čimbolj se je približevala 9. ura, vse bolj polna. Toliko ljudi, kakor se jih je pri Sv. Trojici zbralo še pred napovedano uro, tu ni bilo niti ob največjih romanjih — Sv. Trojica je namreč zelo priljubljena slovenska božja pot. Ves trg je bil danes nadvse praznično razpoložen. Skoro je ni bilo hiše, ki za na narodni praznik ne bi bila razobesila zastave. Na številnih krajih so postavili krasuo okrašene slavoloke, visoke mlaje. Kmalu so postala vsa zbirališča pretesna, nikjer ni bilo več prostora. Najrazličnejše noše ljudi iz posameznih naših obmejnih krajev so ustvarjale na te množice čudo vi‘o lep pogled
Krasno je bila okrašena tudi častna tribuna, ki je včeraj sprejela naše najodličnejša predstavnike iz vseh krajev, ne samo iz Štajerske. Ta tribuna je bila postavljena za ccrkvijo, na kraju, kjer je bilo določen veličastni tabor. Na njej so pili ob napovedani uri zbrani naš voditelj minister dr. Anton Korošec, minister dr. Miha Krek z soprogo, ban dr. Natlačen s soprogo, upravnik policije v Belgradu g. Ačimovič, mariborski župan dr. Juvan, okrajni glavarji dr. šiška, Eiletz in dr. Bratina, bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, šef kabineta notranjega ministrstva Jovanovič, šef kabineta dr. Mihe Kreka g. Končan, senator dr. Schaubach, glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan Ahčin, poslanec dr. Veble, predsednik Jugorasa iz Belgrada dr. Pešič, predsednik Slovenskega juga. Dušan Jankovič, podpredsednik mladinske JRZ Peter Marjano, vič, dopisnik »Politike« g. Popovič in številni drugi, katerih žal ne moremo vseh po imenu navajati.
Sprevod, ki ga tu še ni bilo
Kmalu po 9. uri se je začel veličasten »prevod, v katerega so se zlivale množice z vseh zbirališč. Tedaj je opazovalec mpgel šele dobiti pravo sliko, koliko ljudi se je lega tabora udeležilo. Sprevod je bil tako mogočen, da ga niti podobnega v tem kraju ne pomnijo. Oddelek konjenikov, narodne noše, dekleta s košarami cvetja, mogočna četa slovenski fantov, naraščajniki, gozd zastav, strumne vrste zavednih gasilcev, dvanajst godb ter nepregledne množice ljudstva iz vseh bližnjih in oddaljenih krajev, vse to se je zgrnilo v sprevod brez
GLuJhjvu*-
Potem je dvignil . ike in me ustavil:
»Poslušaj, graždanka!«
Paglavec je govoril čisto resno: »Vidiš, tole so moji prijatelji. Ce boš še kdaj zapazila koga izmed njih, da krade, zapri oči!«
Potem je stopil še bližje k meni, mi pomolil prst v obraz, kakor da mi grozi, ter dodal:
»Ce boš spet storila kaj takega, te bomo ubili!«
Presenečena sem mu dejala:
»Kaj pa, če pokličem policijo?«
Vsa tolpa se je zakrohotala, ko je paglavec odgovoril:
»Policijo? Kdo pa je tu, ki bi se je še bal?«
K sreči zame je bilo to o belem dnevu in je bilo polno ljudi blizu, če ne, se mi zdi, da bi bila preživela nekaj zelo neprijetnih minut.«
XVII. poglavja.
Življenje ruskega delavca.
Čeprav se Sovjetska Rusija baha, da je odpravila nezaposlenost, smo vendar priče čudnemu dejstvu, da se morajo delavci, ki so »zaposleni«, dan na dan boriti z vsemi močmi, da se jim z borno mezdo posreči živeti.
V nadaljnjem boste brali nekaj značilnih primerov o tem. Te sem nabral slučajno, tičejo se delavcev, ki
sem jih vse sam poznal. Primerjava njihovih dohodkov z izdatki bo jasno pokazala vse strani tega vprašanja. Kadar računate s plačo sovjetskega delavca, smete pozabiti na številne odbitke in odtegljaje, ki jih nalaga država.
Podpisovanje vladnih posojil se imenuje prostovoljna taksa, ki pa je v resnici zelo obvezna. Več kakor dva meseca pred razpisom posojila je tovarna plen razdivjane propagande, ki uporablja vsa možna sredstva za pritisk in pozivanje, da bi prisilila delavce k vpisovanju posojila. Opominjajo jih med jedjo, vsepovsod po tovami ne vidite drugega kakor lepake, ki pozivajo na vpisovanje. Pritisk je neprimerno večji kakor pa je bil v ameriških tovarnah, ko so razpisali tako imenovano »posojilo svobode«. Delavcem dajo čisto jasno razumeti, da bodo ob delo, če ne bodo podpisali. Treba je razumeti, da gre tu sicer za tako imenovano prostovoljno posojilo, ki je pa dejansko prisilno posojilo. Po treh mesecih razglasijo loterijo. Delavec, ki ima srečo, dobi nazaj svoj de-
rokov, kar znese nazadnje eno celo mesečno plačo. Teh deset odstotkov odbijejo delavcu, še preden dobi mezdo v roke.
Prav tako mu že v tovarni odbijejo od plače dohodnino, ki znaša dva odstotka ali več od celotnih prejemkov. Tega odbitka so deležni vsi delavci, tudi tisti, ki imajo najmanjše mezde. Nihče ni izvzet. Res pa je, da so delavci z višjimi prejemki močneje obdavčeni.
Vsi morajo plačati enako tudi takso za ljudsko vzgojo, ki znaša približno 2% plače. Namenjena je vzdrževanju šol. Tudi to takso od mesečne plače odtrgajo.
Prispevki za strokovne organizacije so preračunani sorazmerno z lestvico plač. Najmanjša taksa znaša, pri tistih, ki zaslužijo manj kakor 100 rubljev na mesec, rubelj, sicer pa znaša osnovna pristojbina približno en odstotek plače. Te pristojbine pobira v tovarni poseben nameščenec. Pristojbine za strokovne organizacije so obvezne, kdor bi jih ne maral dajati, izgubi mesto.
Tuji delavci, ki so samo začasno nameščeni po ruskih podjetjih, so od plačevanja nekaterih dajatev in pristojbin izvzeti.
Vsak delavec mora biti naročen najmanj na dva lista. Izbira lahko med naslednjimi časniki: Pravda, Izvestja, Večernaja Moskva, Moskovski rabo-bočij, pri nas pa smo lahko naročali še Elektrozavod, ki je bil namenjen
nar in nekaj obresti, velike množice samo za našo tovarno. Naročnina zna podpisovalcev pa se za svoje novce ša za liste 2.50 rublja na mesec, ki
lahko obrišejo pod nosom.
Odbitek za državno prostovoljno
fosojilo znaša najmanj 10% mezde, reba je vplačati deset mesečnih ob-
jih ob izplačevanju mezde takoj po-bero posebni blagajniki.
Nešteto je prostovoljnih organizacij vseh vrst. Delavci morajo biti
včlanjeni v vsaj dveh izmed njih, če hočejo biti v dobrem razmerju z upravo tovarne. Ob vsakem plačilnem dnevu zasuje delavce tolpa raznih inka-santov. Med temi društvi navedem Pomoč vasi, Autodor, družba za gradnjo avtomobilskih cest, Osoviahim za razvoj letalstva in za kemično vojno, Prva pomoč, ki je podobna nekako našemu Rdečemu križu, Zveza svobodomislecev:	Mednarodna obramba
dela ali M.O.P.R., Pomoč za mednarodne delavce, Športna zveza, Kom-somol. Razen tega jih je še cela vrsta, vse so odobrene po sovjetskih oblasteh.
Razen tega mora vsak delavec biti tudi član v prehranjevalni zadrugi. To je organizacija konsumentov, ki od članstva nimajo prav nobene ugodnosti, kakor sem mogel ugotoviti.
Naj o vsem tem navedem nekaj primerov.
M ... je bil madžarsko-ameriški delavec v Elektrozavodski tovarni. Zaslužil je na mesec po 120 rubljev. Ta vsota je bila višja od ppovprečne mezde v tovarni. Na mesec je imel naslednje izdatke (v rubljih):
Stanarina (v tovarniški hiši, kjer so stanovaja cenejša kakor povsod drugod. To so mu dali, ker je' bil tuj strokovnjak)	i	,	.	25.—™
Podpis drž. posojila .	.	•	•	.	12____
Dohodnina . ...	}	t	%	.	3____
Davek za ljudsko vzgojo	.	.	»	3.—
Prispevki za strok, organizac. .	2___
Prispevek za klub madžarskih delavcev	4.—
Elektrika > s • »	<	a	•	»	6.—
Plin	5.—
Skupaj brez hrane, obleke itd. 60.-
konca. Ko so prvi prikorakali na taborišče, se je zagnal vrvi val navdušenja, namenjen častnim gostom našega tabora, ki 60 bili že zbrani na tribuni pred cerkvijo. Premajhen je bil prostor pred častno tribuno, da bi se na njem mogle strniti vse množice, ki so korakale v sprevodu. Vzorna rediteljska vrsta, ki ji jc po taboru čestital za njeno požrtvovalno delo sam minister dr. Anton Korošec, je komaj še vzdrževala red. Od častne tribune do zadnjega prostorčka, kjer je še mogla stati človeška noga, je bilo vse strnjeno v mogočen zid teles, naših krepkih mož, fantov, žena in deklet, ki eo z nestrpnostjo pričakovali, da slišijo besedo iz ust svojega voditelja in da mu izrazijo ponovno 6vojo globoko vdanost, kakor so mu jo izkazovali tudi v časih, ki za naše slovensko ljudstvo niso bili tako rožnati, ko je ljudstvo s svojim voditeljem vred trpelo neznosno ponižanje. Ljudstvo je hotelo včeraj pokazati, da je v vseh teh temnih časih slovenske zgodovine vztrajalo in da ne bi omahnilo, pa če bi suženjstva še ne bilo konec.
Ker se vse te množice niso mogle zbrati na taborišču, so postavili na drugi strani cerkve, na.d tr^om, dva zvočnika, da bi tudi ostali, ki niso mogli bliže, mogli zasledovati potek veličastnega zborovanja in slišati navdušende govore številnih govornikov.
Pred začetkom tabora je na taborišču e častne tribune spregovoril dekan Franc Gomiljšek, ki je poudaril velike zasluge, ki sta si jih pridobila tudi za naše kraje sv. brata Ciril in Metod. Zatem je daroval 'sv. mašo stolni kanonik dr. .Josip Mirt. Med mašo je vsa zbrana množica ljudstva pela nabožne slovenske ljudske pesmi.
Začetek tabora
Zborovanje je vodil bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, ki je ob začetku predlagal udsnostns
brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ministrskemu predsedniku dr, Milanu Stojadinoviču,'notranjemu ministru dr. Korošcu pa je pozdrave s tega tabora sporočil kar na kraju samem ter ga prosil, naj spregovori. Naš voditelj je ob silnem navdušenju navzočih imel velik govor, ki ga objavljamo na prvi strani.
Med njegovim govorom je ogromna množica taborjanov ponovno dajala izraza svojemu velikemu navdušenju z gromovitim vzklikanjem. Z velikim navdušenjem pa so množice sprejele tudi vse ostale govore, ki so jih imeli predsednik mariborske Prosvetne zveze dr. Josip Hohnjec, predsednik »Slovenske straže« senator dr. Franjo Schaubach, v imenu Zveze fantovskih odsekov Mir~ ko Gcratii, za Dekliške krožke Marica Krambergerjeva, v imenu slovenske dijaške mladine akademik A. Fidelj, zastopnik Kmečke zveze .loin Špindler ter kot zadnji v silno ognjevitem govoru podpredsedniku gasilske zveze g. Snoj iz Zgor. Radgone.
Po teh govorih so se zopet ponovili navdušeni vzkliki Nj. Vel. kralju, knezu namestniku, predsedniku vlade, ministru dr. Korošcu in dr. Kreku.
V nadvse prazničnem razpoloženju so se začele okrog 2 popoldne množice ljudstva razhajati med petjem slovenskih pesmi. Od svojega voditelja ministra dr. Korošca so se še enkrat poslovile z veličastnim mimohodom na trgu pod cerkvijo. Nato je dr. Korošec sprejel razne deputacije, nied drugim tudi deputacijo iz Ptuja, ki jo je vodil župan dr. Remec. Izročila mu je originalno sodbo sodišča iz Ptuja iz leta 1901, s katero je bil dr. Korošec obsojen zaradi dveh člankov, v katerih je na6topil proti nemškim oblastnikom, na šest tednov zapora.
Popoldne se je po cesti, s katerimi je prepre-žena vsa okolica Sv. Trojice, nudila ista slika kot zjutraj, ko so številne trume ljudstva prihajale. Le s to razliko, da je bila ta pot ljudi domov podobna zmagovitemu slavju, ki ga je doživelo na veličastnem taboru. Odšli so domov s ponovno potrjeno zavestjo, da naš narod živi in da bo ostal neomajen v načelih, za katera je vztrajal tudi v najbolj črnih dneh.
Dva pota ra
V zadnjih 24 urah zaznamuje kronika kar dva požara v ljubljanski okolici. Kmalu po polnoči so bili prebivalci Zaloga alarmirani, da gori v vasi. Požar je izbruhnil v hiši posestnice Lucije Proškove v Zalogu št. 20. Hitro se je širil. Kje je požar nastal, niso mogli ugotoviti. Hišna stavba je bolj slaba. Najbrž je hotelo nesrečno naključje, da je izbruhnil ogenj. Hiša je pogorela do tal, poleg tega je zidarju Metodu Sernecu, ki je tam stanoval, popolnoma zgorela vsa hišna oprava. Škodo cenijo na 30.000 din, ki je le delno krita z zavarovalnino. Tri gasilska društva, iz Zaloga, Zgor. Kašlja in D. M. v Polju so v dobri uri požar omejila in pogasila.
Pri požaru v Zalogu se je hudo ponesrečil gasilec, posestnikov sin Anton Ložar, rojen 24. decembra 1911. v Zalogu št. 3. Ložar je skočil v vežo, da bi rešil neke stvari. V tem trenutku mu je težka opeka padla na glavo. Napol nezavesten se je splazil iz veže na prosto.
V Mali vasi pri Ježici pa je nastal požar v nedeljo zjutraj, ko so še vsi ljudje spali. Goreti
f je začela Hermanova hiša. Prvi je požar opazil delavec Rudolf Omladič, ki je spal na podstrešju. Prišel je okoli dveh zjutraj domov in je začul prav sumljivo prasketanje. Uro pozneje je začela opeka silno pokati. Poslopje je bilo že vse v objemu plamenov. Omladič se je z največjo težavo rešil in je bil sam v življenjski nevarnosti. Poklical je domače in sosede. Gasilci so ogenj kmalu pogasili. Škoda znaša okoli 50.000 din.
Od tu in tam
Veliko romanj« v Marijo Bistrico so priredili včeraj Zagrebčani pod vodstvom nadžkfa dr. Ste-pinca. Trije posebni vlaki so popeljali na staro hrvaško božjo pot nekaj tisoč Zagrebčanov, katerim so se pridružili se okoličani ter Številni romarji iz Štajerske. Med drugimi se^ je romanja udeležil tudi zagrebški župan dr. Peičič z večjim številom občinskih svetnikov. Višek je bila vsekakor veličastna procesija, v kateri je šlo okrog 6000 romarjev. Romarji se bodo vrnili v Zagreb šele danes popoldne.
Zagrebško bolnišnico usmiljenih sester so popolnoma prenovili in preuredili. Bolnišnica je last reda sv. Vincencija Pavelskega, a vodijo jo same sestre. Kakor smo že poročali, je bila bolnišnica v veliki stiski še pred nekaj meseci, ko si ni mogla izposlovati povračila dolgov države in banovine. Nazadnje se je vodstvu posrečilo dobiti od države dolžnih ‘20 milijonov in iz tega zneska je bilo mogoče poplačati vso prenovitev, ki je veljala nad 5 milijonov dinarjev. Včeraj so prenovljene prostore bolnišnice, ki bo mogla sprejeti 1000 bolnikov, blagoslovili.
Semenj za prodajanja cigank so imeli pretekli teden v Kraljevu v Srbiji. Med ondotnimi cigani se je udomačil običaj, da si mora mlad cigan, ki bi se rad poročil, kupiti svojo nevesto na trgu. Cigankin oče ne da svoji hčeri nobene dote, pač pa prejme zanjo celo nekaj stotakov ali pa tudi tisočak, če je hčerka posebno lepa. Na sejmu v Kraljevu so prevladovale >zmerne« cene: prodane so bile tri ciganke po 320 dinarjev.
Tri dame. ki so se v ne preveč dostojni kopalni obleki sprehajale po Dubrovniku, so oni dan doživele neprijetno zgodbo. Nekateri dubrovniški krogi so se pritoževali nad neokusnostjo in nemoralo, ki jo širijo ne preveč obzirni letoviščarji. Ko je policijski stražnik zagledal sredi mesta tri letoviščarke v nedostojno krojenih kopalnih oblekah, jih je vse odvedel na policijo. Ker pa je takoj poseglo vmes Tujsko prometno društvo, so vse tri dame po nekaj urah že spel izpustili.
Dra meseca je po nedolžnem pretrpel v ječi Jurij .Juhas iz Pančeva samo zato, ker je imel z nekim tatom isto ime. Novosadska policija je iskala tatu Jurija Juhasa in slednjič izvohala nekega Pančevčana istega imena. Možu ni nič pomagalo, da se je zagovarjal na vse mogoče načine. Moral je v preiskovalni zapor, kjer je presedel dva meseca. Nazadnje so proti njemu razpisali razpravo. Tam pa so vse priče soglasno izpovedale, da obtoženec ni prav nič sličen tistemu, ki ga ljudje poznajo kot nevarnega tatu. Zaradi teh izjav je moral sodnik Juhasa seveda izpustiti.
Dolg »Krivaje«, ki je znašal že 300 milijonov dinarjer, je naša država odkupila nedavno za dva in pol milijona. Že l. 1927. si je podjetje >Krivaja< najelo v Angliji posojilo pol milijona luntov šterlingov za svojo preureditev. Denarja pa tvrdka ni prejela, ker ga je pograbil generalni ravnatelj Fritz Regenstreif in z njim pobegnil v inozemstvo. Zaradi primanjkljaja te ogromne vsote je prišlo podjetje v prisilno poravnavo "ter seveda ni moglo poravnavati svojih obveznosti nasproti Angležem. Stvar se je vlekla do danes, ko je dolg 120 milijonov dinarjev narastel skoraj na 300 milijonov dinarjev* Da bi »e stvar uredila, se je naša država začela pogajati z angleško finančno skupino in dosegla, da se je dolg črtal za odkupnino dveh in pol milijonov din.
Novo topilnico antimona jc v Krupnju v Bosni zgradila družba Podrinjski rudniki d. d. Nov« naprave, ki so jih nabavili pri Kruppu v Nemčiji in v nekaterih belgijskih in če.ških tovarnah, so veljale 80 milijonov dinarjev. Topilnica bo proizvajala letno do 18.000 ton antimona.
Vrhovno sodišče v Sarajevu je potrdilo razsodbo banjaluškega sodišča, s katero sta bila obsojena na smrt na vešalih morilca šestih ljudi Giorgje Sovilj in Mihajlo Tomič. Prav tako je bila potrjena obsodba mladega Branka Tomiča, ki bo moral presedeti 14 let in pol v zaporu. Po kratkem času bodo obsodbo izvršili.
Vsa angleška sredozemska bojna mornarica bo obiskala jugoslovanska pristanišča še letos. Številne ladje se bodo porazdelile med naša pristanišča ter se bodo potem menjavale. Prvi oddelek pride na Hvar že 22. t. m. \ sega bodo angleške ladje ostale v naših vodah dober me-*ec.
Svoji ženi je odrezal nos ljubosumni kmet
Stjepan Mikulec iz Križevcev. Zmerom so mu po glavi rojile težke misli, da ga žena vara. Žena, ki je bila poštena, ga ni mogla z nobenim dokazom preveriti, da so vse take misli plod njegove razgrete glave. Pred nekaj dnevi pa je mož začel zeno neusmiljeno pretepati. Končno ji je z britvijo odrezal nos, češ da je odslej ne bo pogledal noben moški več.
Nasilnega pijanca so premlatile ženske v Aleksandrovi! pri Subotici. Aleksa K ragujev se je pijan vračal iz gostilne proti domu in se spotoma zaletel v vsako žensko, ki mu je prišla nasproti. Slednjič se je dveh celo dejansko lotil in ju začel krepko klofutati. Napadenim ženskam so priskočile na pomoč še druge ženske, ki so pijanca neusmiljeno preteple. Pod točo udarcev se je pijanec sesedel, nakar so ga razjarjene ženske še obrcale. Konec je bil tak, da so morali Kragujeva močno poškodovanega prepeljati v bolnišnico.
Dva svoja soseda sta v Slavonski Požegi ubila kmet Marko Lulič in njegov sin zaradi pogostih sporov, ki so se vrteli okrog koščka zemlje- Konec vsem prepirom sta sklenila narediti Luliča s tem, da sta v zasedi počakala na brata Antona in Florijana Galoviča ter ju s sekirami pobila do smrti. Nato sta naložila njuni trupli na voz, v katerega sta bila vprežena dva konja, in pognala. Voz sta konja kljub temni noči sama pripeljala pred domačo hišo. Pri preiskavi je prevzel vso odgovornost za zločin mladi 18 letni Lulič, da bi rešil svojega očeta pred pretežko kaznijo, kajti njega sodišče zaradi mladoletnosti ne more obsoditi na enako visoko kazen.
Svojo sestro je z britvijo zaklal Milivoj Kre-Pulj iz Petrovgrada. Milivoj je živel že dvajset let sprt s svojimi sestrami, ki niso mogle trpeti njegove žene, češ, da ni prinesla k hiši niti počenega groša. Milivoj se je pred leti sicer izselil, a se je nedavno spet priselil k svoji materi. Sestre so ga zaradi njim nevSečne žene še vedno vznemirjale. Ko se je v petek bril, je prišla nadenj najstarejša sestra in se začela z njim prepirati. Jezen je Milivoj z britvijo skočil nad sestro in jo vso razrezal, skoraj zaklal. Po storjenem zločinu se je šel sam prijavit policiji.
V počastitev ameriških Slovencev
Ljubljana, 11. julija.
Tri velike manifestacije za naš^ ameriške Slovence smo doživeli te dni v Ljubljani. V soboto zvečer je bilo v frančiškanski dvorani slavnostna akademija v počastitev naših ameriških slov. mater, ki so poslale v domovino zastopnice Slovenske ženske zveze v Ameriki. Včeraj, v nedeljo pa je bila v Polhovem grad-cu nadvse veličastna proslava stoletnice škofa Trobca, ki je bila zvezana z blagoslovitvijo temeljnega kamna novega prosvetnega doma, ki se bo imenoval »Trobcev dom«, zvečer pa je bila v dvorani Rokodelskega doma slavnostna akademija v čast farnih patronov sv. Cirila in Metoda in 60 letnice župnika p. K. Zakrajška, našega nadvse delavnega moža, ki jc 22 let preživel v Ameriki za delo med ameriškimi Slovenci, zdaj pa doma skrbi za nje kot pravi oče.
Slavnostna akademija v soboto
Sobotne akademije v frančiškanski dvorani so s svojim obiskom počastili prevzv. škof dr. Gregorij Rožman, ga. banica, g. župan dr. J. Adlešič z gospo soprogo, univ. prof. dr. Lukman kot zastopnik Prosvetne zveze, ravnatelj Izseljenskega urada za bansko upravo g. Fink, za prosvetni oddelek banske uprave g. Vagner, direktor ženske realne gimnazije g. Ivan Dolenc in drugi, seveda pa so bile polnoštevilno zastopane tudi zastopnice Slov. ženske zveze v Ameriki, katerim v počastitev je bila akademija prirejena, s predsednico društva na čelu go. Prislandovo, ki je obiskala svojo domovino s svojo hčerko Hermino, dalje pa so bile polno zastopane zastopnice naših ženskih društev in prosvetnih organizacij. Kljub vročini je bil obisk nadvse zadovoljiv.
Poleg krasnih prostih vaj. ki so jih točno in graciozno izvajale članice dekliških krožkov in mladenke in poleg pevskih točk, ki jih je v pretežni večini s svojim ubranim glasom zapela gdč. Marica Anžičeva, in ki so segle našim ameriškim gostom s svojo narodno doživljeno vsebino v globino srca, pa je spregovoril našim ameriškim materam sam prevzviseni škof dr. Rožman globoko občutene besede o silnem pomenu domovine in o naši zemlji:
Takole je govoril prevzvišeni škof: »Dragi gostje iz USA! Verjemite, da mi je tesno pri srcu, ko imam to redko priložnost, da v Ljubljani pozdravim tiste ameriške Slovence, katerim sem imel pred tremi leti priliko prinesti v Ameriko pozdravne besede iz domačih krajev. In nosil sem pozdrave od enega konca Amerike do drugega — od San Francisca na Kranjskem griču do Newyorka in Chikage. — Kot_ Miklavž sera prenašal pozdrave iz domačih krajev, in jih še bolj obložen z njimi prenašal iz Amerike domov. Ve, ste v Ameriki pripovedovale tedaj, da vsak dan misli romajo ao-mov, tja na pota, ki ste jih prehodile v svoji mladosti. Zdaj, ko ste tu, pa romajo vaše misli spet nazaj v Ameriko, kjer imate svoje družine in svoje drage. Ko ste nas prišle obiskat, ste pri nas lahko opazile velik napredek od tedaj, ko ste te naše kraje zapustile. Vendar pa je velika razlika meti nami in Ameriko; pri nas je še doma romantika, pesem, tam pri vas pa je bisnes, tehnika, pri vas, je že nekaj izrednega, če greste prirejat piknik, pri nas pa ga imajo na deželi vsak dan pri košnji. Ko ste se vozile po naših vlakih, ste občutile vročino, pri vas, pa stopite v vlak, kakor v hladno senčnico. Pri nas imamo asfaltirane ceste samo za vzorec, pri vas jih je več ko preveč. Eno pa imamo mi, kar naše izseljence vleče spet nazaj v rodni kraj. Mi imamo lep« zemljo in pesem. Lepota Amerike je res kakor šopek cvetlic, ki ga jc nekdo raztresel vsekrižem na
daljavo, pri nas pa je vsa zemlja en sam krasen šopek, en sam cvet, lepo povezan. Res je, da ta zemlja zahteva pridnega človeka. Ko se narod množi, je treba iti iskat kruha. Bog je vedel, da Slovenci ne bodo med bogatimi narodi sveta. Dal pa jim je pesem, dar in veselje za petje. S pesmijo si Slovenec sladi kos trdega kruha. Takšna je po svojem pomenu i narodna i umetna pesem. To čutimo, ko vemo, da tudi naša mladina v Ameriki ljubi še slovensko pesem in se ob njej bolj čuti Slovenca. Naša pesem je naše vCliko bogastvo in ta pesem naj bi bila med drugimi vezmi tista vez, ki naj veže drugi, tretji rod naših izseljencev v ljubezni do koščka rodne slovenske zemlje. Želim zdaj, ko vas pozdravljam, naj bi Izseljenska zbornica nekoč dosegla, da bi mogel priti vsak naš izseljenski otrok vsake počitnice na rodno domačo zemljo, da bi se tako ustvarila neločljiva vez z domovino.
P. U. Zakrajšek pa je za g. škofom govoril o velikem pomenu mater za narod, zlasti naših izseljenskih mater. Vzor take matere je predsednica Slov. ženske zveze ga. Prisland, ki je organizirala slovenske žene v Ameriki v lepi organizaciji, ki ima 10.000 članic. Če so nas letos obiskale ameriške slovenske matere in žene, hočemo drugo leto imeti našo ameriško mladino.
Obisk v Polhovem gradcu
Včeraj, v nedeljo, pa je bila v Polhovem gradcu veličastna proslava stoletnice rojstva ameriškega slovenskega škofa Trobca. Med udeleženci proslave so bile zastopnice ženske zveze iz USA: predsednica ga. Prislandova, ga. Smolčeva, ga. Šlosarjeva, urednica »Zarje« ga. Novakova ter odličniki prevzv. škof. dr. Rožman, zastopnik Prosvetne zveze dr. Česnik, okraj, načelnik dr. Počkaj, zastopnici Krščansko ženskega društva ga. upraviteljica Sadarjeva in gdč. Cilka Krekova. Navzoč je bil tudi nečak slavnega škofa preč. g. Jožef Trobec, župnik v Ameriki. Dopoldne je bila sv. maša, ki jo je opravil polhovgrajski rojak kamniški dekan in kanonik Rihar, škofu Trobcu pa je govoril domačin direktor Koritnik.
Pri odkritju spominske plošče škofu Trobcu je imel pomemben govor o slavnem možu zastopnik Prosvetne zveze dr. Česnik in prevzv. škof dr. Rožman, ki je naglasil, da je bil škof Trobec kot steber radiooddajne postaje, ki izžareva svoje žarke vseširom. Ostane naj nam na veke vzgled slovenske ljubeznivosti, nesebične skromnosti in globoke pobožnosti. Slavnost so spremljale deklamacije fantov. Lep govor je imel o pomenu dela za ameriške Slovence p. Zakrajšek.
Popoldne je bila po litanijah lepa slovesnost, ki je imela višek v blagoslovitvi temeljnega kamna za zgradbo Prosvetnega Trobčevega doma.
Ob povratku iz Polhovega gradca so ameriške Slovenke poklonile na viškem pokopališču lepe vence ameriškemu Slovencu Francu Šušteršiču, ustanovitelju »Kranjsko-slovenskih katoliških jednot v Ameriki«.
Tretja slovesnost je bila zvečer v Rokodelskem domu v počastitev 60 letnice p. K. Zakrajška. Slovesno akademijo je obiskal župan dr. Adlešič z gospo, kanonik Alojzij Stroj, direktor realne gimnazije g. Hočevar, zastopnice Slov. ženske zveze v Ameriki in drugi odličniki. Slavljenca je pozdravil g. predsednik bežigrajskega Prosvetnega društva g. Langus, ki je orisal slavljenčevo kulturno delo* češ da je p. K. Zakrajšek ameriški Krek. Prosvetno društvo pa je v zahvalo poklonilo g. p. Zakrajšku hranilno knjižico s
51.000	dinarji. Zahvalil se je p. K Zakrajšek in poklonil hranilno knjižico ravnatelju g. Sušniku
Sledilo je nekaj pevskih točk bežigrajskega pevskega zbor« pod vodstvom g. Puša in izvirno delo p. K. Zakrajška, prikupna igra v treh dejanjih »Pred kapelico«.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Nedeljski športni pregled
Tri kvalifikacijske tekme za vstop v ligaško tekmovanje so se končale_ z velikim presenečenjem. V prvi vrsti je razočarala zagrebška Con-cordija, ki je proti varaždinski Slaviji sredi Zagreba in pred 3000 gledalci izgubila prvo tekmo v razmerju 2:1. Concordija ima za drugo tekmo, ki jo bo igrala prihodnjo nedeljo v Varaždinu malo izgledov. Po vsej verjetnosti bo varaždinska Sla-vija novi ligaški klub.
V Zemunu je proti tamkajšnji Sparti igrala osiješka Slavija. Rezultat 6:0 v korist šparte je skoraj neverjeten. Tudi z naslednjo tekmo v Osijeku Slavija ne bo mogla nadomestiti velike izgube v golih in tako lahko smatramo Sparto tudi že kot novega udeleženca.
Tretji udeleženec v ligaškem tekmovanju bo skopljanski Gradjanski. V Kragujevcu se mu je posrečilo proti Radničkemu izsiliti neodločni rezultat 0:0. V povratni tekmi v Skoplju bo Gradjanski brezdvomno zmagal.
V Celju je igrala ligaška enajstorica Ljubljane proti celjskim atletikom. Zmagala jc Ljubljana kljub temu, da ni pokazala vsega kar zna. Rezutat je bil 5:3 za Ljubljano. Nemogoč pa je sodnik, ki je zelo oškodoval Ljubljančane.
Na Hermesu
Središče ljubljanskega športnega zanimanja pa so bile motociklistične tekme na Hermesovem dirkališču. Na dirkališču je posameznim točkam prisostvovalo do 5000 ljudi, kar je za ljubljanske razmere res velika številka. »Leteči Kranjec« je ponovno žel lavorike. Starič včeraj ni imel resnega konkurenta, škoda da nista dirkala Zagrebčana Vroič in Babič.
Tehnični rezultati so bili:
Ljudski motorji do 1*25 cem: 1) Tomažič Slavko, IMK Zagreb, DKW 100 ccm, 3:17.5. -— 2) Anžur Franc, M. Hermes, Ljubljana, DKW 100 ccm, 3:18.2. — 3) Mokorovič Branko , IHMK Zagreb, DKW 100 ccm, 3:18.8. — 4) Mrak Jože, Hermes. — 5) Malis Vladimir, Hermes.
Novinci brez razlike jakosti motorjej: 1) Puhar Franc, Hermes, Ljubljana, AJS350 ccm, 3:55.6.
—	2) Mihelič Jože, Hermes, Ljubljana, Puch 250 ccm, 4:01. — 3) Božič Alojz, Hermes, Ljubljana, Puch 200 ccm, 4:05.6.
Finale: i) Puhar Franc, Hermes, 4206. — 2) Pajer Polde, Hermes, 4:24.
Športni motorji do 250 ecm: 1) Dernovšek Slavko, IHMK Zagreb, DKW 250 ccm, 4:02.6. — 2) Karadžija Vlado, MK Zagreb, DKW 250 ccm, 4:06.4. — 3) Antolič Franjo, MK Zagreb, Ariel 250 ccm, 4:11.2. — 4) Hribernik Karol, Hermes, Rudge 250 ccm, 4:11.4. — 5) Kunaver Janez, Hermes, Villiers 250 ccm, 4:17.2.
Športni motorji do 350 ccm: 1) Puhar Franc, Hermes, AJS 350 ccm, 3:59. — 2) šiška Janko, Ilirija, Standart 350 ccm, 4:05.4. — 3) Mrak Jože, Hermes, AJS 350 ccm, 4:20.4. — 4) Sviber Gustav, MK Zagreb, Harley 350 ccm, 4:21.2. — Trije so zaradi padca na progi odstopili.
Športni motorji do 500 ccm: 1) Starič Ludvik, Hermes, Jap, 3:45.2. — 2) KopiČ Kralj, MK Zagreb, Rudge 500 ccm, 3:47.4. — 3) Planinc Vlado, MK Zagreb, Ariel 500 ccm, 3:49.8.
Turni motorji do 1000ccm: 1) Planinc Lado, MK Zagreb, Ariel 500 ccm, 1:46.8.
Tolažilna neplasirancev:	1) Skopec Vlado,
Hermes, Rudge 350 ccm, 4:06.1. — 2) Polak Janez, Ilirija, Puch 250 ccm, 4:08.2. — 3) Mrak Jože, Hermes, AJS 350 ccm, 4:09. — 4) Hribernik Karel, Hermes, Rudge 250 ccm. — 5) Kunaver Jože, Hermes, Villiers 250 cm.
Dirka: Športni motorji do lOOOccm: 1) Slarič Ludvik, Hermes, Jap 500 cem, 3:12.1. — 2) Kopič-Kralj, Zagreb, Rudge 500ccm, 3:39.4. — 3) šiška Janko, Ilirija, BSA 350ccm, 3:38.4.
Ta točka je bila najbolj napeta in najbolj zanimiva.
Najboljši čas dneva je dosegel Starič pri tej zadnji dirki, svojega rekorda pa ni zboljšal.
Triestlna v Ljubljani
Nocoj bo na kopališču SK Ilirije drugi plavalni dvoboj v okvirju tekmovanj za Jadranski pokal. To je v treh dneh drug zanimiv nastop gostov v Ljubljani. Triestina je najresnejši konkurent za osvojitev Jadranskega pokala. V svojih vrstah ima nekaj sijajnih plavalcev, med katerimi moramo zlasti omeniti plavalca Lucianija, ki je italijanski državni prvak v plavanju na 400 m. Poleg njega so še izborni plavalci Dezucco in pa Angelli ter Bertetti, ki je s svojim zadnjim rezultatom na 200 m prsno resen konkurent našemu Cererju.
Nocojšnji dvoboj, ki se začne ob 9 nri, bo mnogo zanimivejši kot je bil v petek. V prvem srečanju v Trstu je Ilirija dvoboj izgubila z razliko 7 točk. Upamo, da se bo Iliriji posrečilo kljub resnemu nasprotniku izvojevati boljši rezultat.
Motociklistična dirka na Jezerski vrh
Motoklub Ilirija, sekcija Kranj, priredi dne 17. t. m. s pričetkom ob 15 svojo prvo motodirko na Jezerski vrh.
Start pri štularju, cilj na vrhu.
Za to dirko vlada že veliko zanimanje. Tekmuje se v šestih skupinah in sicer:
1. skupina ljudski motorji do 125 ccm,
2. skupina turni motorji do 350 ccm,
3. skupina turni motorji nad 350 ccm,
4. skupina športni motorji do 350 ccm,
5. skupina športni motorji nad 350 ccm,
6. skupina motorji s prikolico.
Za vsako skupino so razpisana po tri darila in sicer sprejme vsak prvo plasirani krasen pokal, drugo in tretje plasirani pa častno oz. praktično darilo. Razen tega je razpisala tvrdka P. Majdič »Merkur«, trg. z železnino in olji v Kranju, krasen prehodni pokal za najboljši čas dne-
Krai	■i-.® © e S ® <S *	Tempe- ratura v C«		° * ■*-> «e «3	ot C a »ve 13	Veter (smer. laltosl)	Pada- vine	
		I d	co ( m ■»"p □ « E				E S	«3 fc- t>
Ljubljana	764-0	16-6	8-8	91	10	0	2-2	dež
Maribor	762-1	17-0	7-0	90	10	w.	2-0	dež
Zagreb	762-7	22*0	14-0	9J	10	NW,	—	—
Belgrad	758-8	24-0	1S-0	80	2	NW,	—	—
Sarajevo	757-0	24-0	16-0	60	5	NNW,	—	—
Vis	759-2	26-0	20-0	80	0	NNW,	_	—
Split	756-2	32-0	24-0	60	5	NEa		
Kumbor	756-0	31-0	24-0	70	2	SE,		
Rab	758-4	25-0	21-0	30	4	SSE,	—	_
Oubpovnll’	756-4	27-0	25-0	70	0	NE,	—	—
naj#u>cu: večinoma jasno m toplo vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od sobote do danes:	V	soboto	je	bilo	v
zgodnjih jutranjih urah lepo in jasuo. Ob 5.40 so se na zapadni strani pričeli zbirati srednji oblaki, ki so se naglo širili na vse strani in jo bilo ob 6.50 že večinoma oblačno. Ves dan jc bilo zelo soparno in pretežno oblačno, ravno tako tudi zvečer.
V	noči od sobote na nedeljo je divjala nad mestom silna nevihta. Ob 1.10 se je vlila med grmenjem in bliskanjem huda ploha, ki je trajala nad eno uro, nato pa jc do 5.50 zmerno deževalo. Ob 7.05 je pričelo zopet deževati in je v presledkih pršilo vse dopoldne do 13. Ob 13.40 se je oblačnost nekoliko zmanjšala in je posijalo sonce, ob 17.20 pa se je skoro popolnoma zjasnilo in tako ostalo tudi ponoči. V noči od sobote na nedeljo je padlo 15.6 mm dežja, ozračje pa se jo močno ohladilo.
Najvišja toplota zraka je znašala v sobolo 31 stopi n, naj višja toplota zraka v nedeljo pa 13.* stoinje Celzija.
Koledar
Danes, ponedeljek. U. julija: Pij L, papež.
Torek, 12. julija: Sv. Mohor in Fortunat.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tvr« seva cesta 43, tel. 31-41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, tel. 21-86, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 9, tel. 37-93.
Obvestila
Pisemskih pošiljk glavna pošta v Ljubljani
v torek, t. j. 12. t. m. popoldne ne bo dosiavljala niti drugače izročala v pismonoškem oddelku zaradi vršečih adaptacij v pismonoški dvorani.
Anketa za nov vozni red 1939-40 bo pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v sejni dvorani s pričetkom ob 10.
Izlet v Italijo, ki ga priredi Zveza bojevnikov 23. in 24. julija, stane samo 180 din, t. j. vožnja, avtobus, prehrana in prenočišče. — Za državno in samoupravne uradnike je dovoljen dopust in potovanje v inozemstvo z odlokom predsedniš-tva ministrskega sveta, administrativni oddelek Ad. br. 4055 z dne 7. VII. 1938. — Skupni potni list je dovolilo notranje ministrstvo Pov. I. br. 36922 z dne 5. VII. 1938. — Znižano vožnjo po že- ' leznici je dovolila generalna direkcija državnih’ železnic, komercionalni oddelek, br. 67700-38 x dne 5. VII. 1938. Na ozemlju kraljevine Italijo imamo znižano vožnjo 70% C. 312-17258-10 z dne 17. VI. 1938. Če bi kdo. razen vplačanih 180 din, potreboval še lire, naj to sporoči Zvezi bojevnikov, ker po deviznih predpisih sme vsak potnik' vzeti s seboj 300 lir in 300 din na skupni potni list. Prijave sprejema Zvdza bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica 25, samo še do 12. t. m., na poznejše prijave se ne bo oziralo.
V	pritličje Kresije se ne vselijo mestni uradi.
V	sobotni številki smo v članku »Središče Ljubljane sc prenavlja« napačno poročali, da se bodo v izpraznjene prostore po izselitvi trgovine Mayer iz.Kresije namestili mestni uradi. Res je pa, da se s 1. novembrom v pritličje Kresije vselijo druge trgovine. Ti lokali so bili že razpisani tudi v našem listu ter je za te prostore že vloženih' tudi precejšnje število prošenj, a o oddaji lokalov bo razpravljal še upravni odbor meščanske imovine.
Razprava o predlogih davčne uprave
Pred davčnim odborom se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za sledeče pridobitne stroke: Dne 25. julija ob 8 notarji in advokati; dne 25. julija ob 10 zdravniki, zobozdravniki in den-tisti; dne 25. julija ob pol 12 inženirji, arhitekti in geometri; dne 26. julija ob 8 čevljarji, krojači* šivilje; dne 27. julija ob 8 brivci, pleskarji, pečar ji* krovci, vodnjakarji, krznarji, tkalci, klobučarji* knjigovezi, kartonaže, fotografi, urarji, zlatarji, pa-sarji, razni, borzni senzali, car. posredn., umetniki* priv. učitelji, babice; dne 28. julija ob 8 modi-stinje, pletiljc-vezilje, mizarji, lesna stroka — razni, slaščičarji — medičarji, peki; dne 29. julija ob 8 sedlarji, torbarji, ščetarji, tapetniki, ključavničarji, kleparji, kotlarji, vodov, inštalaterji, kovači, mehaniki, elektroinštalaterji, zidarski mojstri; dne 30. julija ob 8 mesarji, dimnikarji, razni: (steklarji, uglašev. klavirjev, izdelov. cement, predmetov, Stukaterji, vulkanizerji, izdelov. glasbil, barvarji* kamnoseki, ekcid. tiskarne, izdel. pogrebn. potrebščin, plomb, grafični ateljeji, izdelov. kemičnih produktov, dežnikarji, uničevalci mrčesa, izdelov. luga itd.). Dne 1. avgusta ob 8 gostilne, od črke A do vštete^ črke S; dne 2. avgusta ob 8 gostilne, od črke Š do konca, delikatese-vinotoči, kavarne, trgov. z alkohol, in brezalkohol. pijačami, sodavi-čarji; dne 3. avgusta ob 8 trgovine z mešanim blagom; dne 4. avgusta ob 8 branjarije, mlekarne; dne 5. avgusta ob 8 modno blago, kramarije, manufaktura, trgovina z železnino; dne 6. avgusta ob 8 trgov, z usnjem in čevlji, trgov, z oljem, trgov, z deželnimi pridelki, vrtnarji, trgov, s suho robo in kurivom; dne 8. avgusta ob 8 galanterije, agen-ture-komisije, prevozniki, modistinje; dno 9. avgusta ob 8 lekarne, drogerije, menjalnice, kino, trafike, teh. električni predmeti, stroji in vozila; dne 10. avgusta ob 8 razna obrtna podjetja, narodj no zdravje, starinarji, urarji, zlatarji, pasarji, optiki, fototrgovine, graverji, puškarji, krznarji, razne trgovine, stavbeniki; dne 11. avgusta ob 8 trgov, z lesom, časopisi-revije, vsakovrstna podjetja, tovarne, večje in manjše.
va. Nadaljnje pokale so poklonile tvrdke B. Ran-gus, zlatar, Kranj, in tvrdka Spectrum d. d., tov. ogledal v Ljubljani.
Češki kmetje na obisku pri nas
Obiskali so Slovenijo, Hrvatsko in Primorje - V prijetni družb'
jim je prehitro potekel čas
Slovenski kmetje, povečini absolventi kmetijskih Sol. so lani organizirali poučno potovanje na Češko. Letos so Čehi obisk vrnili: z lastnim avtobusom se je pripeljalo 16 zastopnikov čeških kmetov in kmečkih organizacij v torek dne 21. junija v našo državo. Ekskurzijo so tvorili gg. Oto R i p p e r , glavni tajnik »Svaza lidovych reparu«, ki je ekskurzijo vodil, Fran-tišek Fišer, blagajnik iste organizacije in veleposestnik v Stapanicah pr Brnu. Josip Fišer, posestnik istotam, prof Josef Chybik, glavni tajnik »Svaza !idovych zemedeleu« v Bmu, z go. soprogo, Rudolf H o 1 u b in Oldrich čermak, tajnika istotam, inž. Josef C u h r a , tajnik »Jednote hosp. družstev« v Pragi, Božetek Appetauer, uradnik iste zveze iz Brna, dr. Karel Zelinka, zastopnik »Svazu lido-vych akademiku« iz Brna, dr. Jan H o m o 1 a iz Brna, Josef H orni ček, posestnik iz Ivanovič na Hani, Jaromir S m e j k a i, posestnik, Ortchov, Josef Kaiser 11 k , posestnik, Cbocen, Jan K o 1 a r i k , posestnik, Veseli na Moravi, ter organizator izleta, Josef T o m a š e k , tajnik Rišskeho združeni lidovych absolventu hosp škol v Brnu
Napovedani so bili že za ponedeljek, 20. junija, toda imeli so velike težkoče s potnim listom, tako da so dospeli na našo mejo v Št. liju šele v torek zvečer in je moral izpasti ves program za ta dan: ogled mariborskih znamenitosti, obisk Fale, tovarne dušika v Rušah itd.
V Mariboru je bil prireien češkim gostom na čast prisrčen pozdravni večer, o katerem je »Slovenski dom« obširno poročal. Pozdravni večer je izredno lepo potekel. Zahvaliti se je treba predvsem banski upravi, ki je prireditev omogočila, mestni občini mariborski in g. podžupanu Zebotu, ki je naklonil v ta namen denarno podporo, ter gg. Drolcu Vinkotu in D o b r š k u Titu, ki sta z veliko požrtvovalnostjo vodila vse priprave.
Naslednjo jutro je za češke goste daroval sv. mašo na Slomškovem grobu g. ravn. Hrastelj, in je ob tej priliki s krasnim nagovorom vzpodbujal k slovanski vzajemnosti tudi na verskem polju.
Po sv. maši so sc izletniki podali na Vinarsko-sadjarsko šolo, kjer jih je ljubeznivo sprejel g. ravn. Josip Priol s profesorskim zborom ter jim razkazal vzome šolske nasade, naposled pa |ih pogostil s kapljico iz šolskih vinogradov. Nato pa so se gostje poslovili od Maribora in odpeljali proti Ptuju. Pokrajina je bila Čehom všeč, ne pa cesta, ki je od Maribora do Ptuja tudi za naše pojme izredno slaba.
V Ptuju so na češke goste že čakali: g. župan dr. Remec, g. predsednik Čs.-jug. lige. g. ravnatelj gimnazije, g. predsednik Muzejskega društva, zastopniki ptujske podružnice ZAKŠ: preds. J. Marinič, tov. Žgeč, Habjanič in drugi ter mnogo meščanov. Po pozdravnih besedah g. župana so si gostje ogledali znameniti ptujski muzej, nato pa jim je bila v Dijaškem domu prirejena zakuska, za katero so prispevali
tamošnji požrtvovalni absolventi kmetijskih šol skupno z mestno občino.
V	Ormožu je goste sprejel g ravnatelj Kletarskega društva g. Martin Munda in zastopniki podružnice ZAKŠ: M. Puklavec, M. Skoliber, Fr. Rajh, St. Zmazek, M. Ivanuša itd
Pokozali so dragim gostom najlepše kar Ormož premore: rajskolepe rožne nasade g. dr. Brodarja, ki jih je sam vodil po svojem prekrasnem vrtu, in najboljše: »ormožana« ki je vso družbo hitro 6pravil v tako židano voljo, da so se brez prestanka vrstile zdravice, češke in slovenske pesmi, dokler ni neizprosna ura prisilila gostov k odhodu. Morali so se posloviti od veselih Ormožanov, od vrlih Ptujčanov in od slovenske dežele, ter se čez mejo — dravski most — podati v sosednjo Hrvatsko.
Na Hrvatsko
Takoj je bilo mogoče opaziti razliko: čeprav je svet na hruatski strani rodovitnejši, se vendar pozna, da bratom Hrvatom še manjka one pridnosti in čuta za snago, ki dela slovensko stran tako privlačno. Seveda so temu vzrok razmere, v katerih so živeli, pa tudi prerazdrobljena posestva zavirajo gospodarski in kulturni razvoj.
Rodovitna, a prerazkosa.ia in zato ekstenzivno obdelana zemlja sili človeka k razmišljanju o našem kmečkem socialnem vprašanju. Jugoslavija je »agrarna država«, Češkoslovaška pa »industrijska« — in vendar ima poslednja več odstotkov obdelane zemlje kot naša, a s kmetijstvom se peča le polovica toliko odstotkov prebivalstva kot pri nas. Z drugimi besedami: Jugoslaviji je treba industrije, kmečka posestva pa toliko zaokrožiti, da bodo zmožna preživljati po eno družino, ne da bi ji bilo treba kruha stradati ali ga iskati drugod.
Na Hrvatskem so se Čehi ustavili šele v Križevcih, kjer se nahaja srednja kmetijska šola in razne kmetijsko-znanstvene ustanove. Po vprav gosposki pogostitvi v šolski obednici so razkazali gostom obširna šolska gospodarska poslopja, hleve z vzorno si-modolsko živino ki pa je okoliški kmetje žal ne morejo na splošno gojiti, ker — nimajo krme, Šola ima ogromno posestvo, internata pa ne. Po ogledu šole so spremili goste do Drž. bakteriološkega in serološkega zavoda, kjer so jim obrazložili način borbe proti povzročiteljem raznih živalskih nalezljivih bolezni. Ta zavod je tako važen, da bi ga moral poznati in po možnosli tudi ogledati vsak jugoslovanski kmet.
Iz Križevcev je izletnike vodila pot v Božjakovi-no, kjer ima savska banovina ogromno veleposestvo, ki meri okrog 800 ha in na katerem se blizu skupaj nahajajo kar tri kmetijske šole: vrtnarska, vinarsko-sadjarska in kmetijsko-gospodinjska. Pri sadjarski šoli je ogromna drevesnica in trsnita, katerih pa žal ni bilo časa ogledati. Že v noči so se poslovili in odpeljali proti »stolnemu« Zagrebu.
mm
Nadzemske železniške proge v Newyorku, ki povzročajo preveč hrupa, nameravajo odpraviti in
jih nadomestiti s podzemskimi
Enako krasen in moderen pa se je zdel Čehom Zagreb tudi drugo jutro, ko 60 si ga ogledovali: stolnica, podzemska tržnica, iavne zgradbe, moderni novi deli mesta, ki kar rasejo iz tal — vse to je Čehe presenetilo, kei niso pričakovali kaj takega v — Jugoslaviji.
Po Zagrebu je češke goste vodil agronom g Lojze Sluga Dopoldne so si ogledali poleg mesta še univerzitetno dobro (veleposestvo) v Maksimiru kjer je gostom vse naprave ljubeznjivo razkazal g. inž H a n z e k in jih pogostil s svežim mlekom, iz higienične mlekarne.
Popoldne so si gostje ogledali Miillerjev breg, kjer se nahaja ogromno industrijsko sadjarstvo, kateremu najbrž v naši državi ni para. O ogromnih, vzorno oskrbovanih nasadih, ki merijo nad 40 ha, je vodil izletnike glavni vrtnar, g Beolič Josip v spremstvu Slovenca, g. Fornazariča iz Gorice, ki je tudi tu zaposlen
V orientalskem Karlovcu
Na povratku so gostje obiskali še Markovo cerkev in mesto, kjer je bi! kronan za kmečkega kralja Matija Gubec Naslednje iutro na vse zgodaj pa so zapustili hrvatsko prestolnico in se podali proti Karlovcu. Bil je petek, ko je v Karlcvcu sejem, ki so si ga češki kmetje seveda ogledali. Ogromno konj, živine, svinj, ov£j,c itd. je bilo natrpano na sejmišču, toda razen nekaj konj je bilo vse celo za naše, še toliko bolj pa za češke oči — škart. Gonijo pa živali v Karlovec na sejem zelo od daleč, ker 6e vidijo tudi fesi in bosanska noša sploh. Kričanje m mešetarjenje pa je prav orientalsko.
Kmalu od Karlovca pa se pričenja Kras,
svet, kjer raste kamen mesto kruha
V redkih kočah, ki jih je videti ob cesti, vlada revščina, da se Bogu usmili Hiše so podobne Krjav-Ijevi koči, kakor jo je Jurčič v »Desetem bratu« opisal, le s to razliko, da je Krjavelj v svoji koči prebival sam s svojo kozo, v teh kočah pa se gnete po nekoliko svinj, ovac in kokoši poleg številne družine
—	v neki koči je bilo 24 ljudi, deset odraslih in 14 otrok! Te »hiše« nimajo ne poda ne stropa, ne šip v oknih in tudi dimnika ne; seveda tudi o kakem pohištvu ni govora; le »pograd«, na katerem se v senu in capah valja truma umazanih otrok, ilovnata pečica v kotu in klada, ki služi za mize — to je vse! No, v koči je bila »moderna« naprava: kotel za žganjekuho! Človek kar ne more verjeti, da so take razmere sploh mogoče v 20. stoletju v Evropi in celo v Jugoslaviji, ob državni cesti, komai 100 km od kraljevskega Zagreba! Kraljevski Zagreb je res hrvatskemu narodu v ponos, a da take razmere v svoji deželi mirno trpi, mu je v še večjo — sramoto! Kak vtis in sodbo so si morali napraviti Čehi, ki so si par teh koč ogledali, si je lahko misliti! Dali so otrokom ves drobiž.,.
Od Plifvlc do morja nazaj v Slovenijo
Preko Slunja, katerega okolica je za turista zanimiva, za kmeta pa pusta in žalostna, se nadaljuje pot do Plitvičkih jezer. Slučajno se je motor ustavil tik pri vodopadih pod dolenjimi jezeri, sicer bi teh, zares krasnih vodnih čudes ne videli. Tako pa so gostje peš obhodili vse slapove in dolnja jezera, dokler jih ni avtobus, dohitel in odpeljal do hotela »Plitvice«. Cene v tem hotelu odgovarjajo dejstvu, da v okolici Plitvic ne zraste razen jagod nič užitnega. Vendar prihajajo v Plitvice gostje iz vseh delov sveta. Poleg češkega avtobusa se je ustavil avtobus iz belgijskega Konga v Afriki.
Po krasno izpeljani efesti so gostje v Senju, starem, slavnem a zelo zapuščenem mestu dospeli do morja. Od Senja do Crikvenice vodi cesta ob morju, a je zelo ozka ter vsa v klancih in ovinkih. Zato je moral ogromni avtobus voziti ob morju bolj počasi, gostje pa so z glavo zmajevali nad skalnato in mrtvo obalno pokrajino, ki se strmo dviga od morja. Videti tu ni ničesar, zato bo nova cesta, ki jo gradijo ob morju, marsikomu dobrodošla, ker bo skrajšala dolgočasno vožnjo.
Le od Novi-ja do Crikvenice je svet nekaj bolj rodoviten, dočim je Crikvenica sama krasen in krasno urejen kraj. Naši češki gostje pa so se iz Crikvenice peljali še naprej, do Bakra, kjer so se nastanili v slovenskem Trboveljskem domu, odkoder so dva dni delali izlete ob obali.
V	ponedeljek, 27. junija, pa so se iz Bakra odpeljali naprej na Sušak, kjer so obiskali Trsat in ogledali mesto, ki se zelo hitro razvija in postaja moderno obmorsko mesto, nato preko Delnic in Broda na Kolpi spet
nazaj v Slovenijo.	,
Klanec okoli cerkve pri Fari je bil za Češki avtobus prehud, zato je odpovedal motor in celo
popoldne so imeli gostje prisilen počitek Zaradi tega je avtobus dospel na Kmetijsko šolo Grm pri Novem mestu mesto opoldne šele zvečer, in gostje so morati tam tudi prenočiti, mesto v Laškem, kjer je bila za ta dan po programu določena večerja in prenoščišče, in kjer so gostoljubni Laščani pripravili Čehom slovesen sprejem, — žal, zaman.
Na Grmu je goste pozdravil g. ravnatelj inž. M Absec z vsemi gg. profesorji in g. ban. svetnik L. Puš. Deloma zvečer, deloma drugo jutro so si gostje ogledali šolska poslopja, po večerji pa se je razvil prav prisrčen prijateljski večer. Drugo jutro pa so se gostje odpeljali preko Krškega, Zidanega mosta, Dola pri Hrastniku, Rimske toplice in Laškega, Celja in Savinjske dolino v Ljubljano, da se udeležijo Mednarodnih mladinskih dni.
V Ljubljani so zastopnike čeških kmetov sprejeli v Centralnih vinarnah: g. ravnatelj Levičnik, kletar g. Žolnir, zastopnik mestne občine g. svetnik Jarh. zastopniki ZAKS: osrednji tajnik Knific Jože, tajnik Martinc Lojze in zastopnik ljubljanske podružnice Tribušom Ivo. V kleti Centralnih vinarn so bili gostje prijazno pogoščeni.
Naslednjega dne, na praznik 29. junija, so si gostje zjutraj ogledali pisarniške prostore Kmečke zveze, tu so jih pozdravili: g šef inž. L. Muri, g. dr. Voršič, glavni tajnik Kmečke zveze g. Milan Finec, ter tajnik Zadružne zveze g dr. Branko .Tnn.
Na Gorenjskem
Zadnji dan potovanja po Sloveniji, 30. junija, so gostje posvetili Gorenjski. Zgodaj zjutraj so se odpeljali v Polje pri Vodicah, kjer jim je domači župan, g. Janko Jerala razkazal svoje vzorno gospodarstvo in jih ljubeznjivo pogostil, nato pa so se odpeljali na Brezje, kjer so se udeležili sv. maše v staroslavni kapelici Marijini, in nakupili odpustkov.
Naslednja postaja je bil Bohinj, kjer so si ogledali Zlatorogovo kraljestvo, Bohinjsko jezero in ribogojski zavod v Boh. Bistrici. Po kosilu v hotelu Markeš pa so se vrnili na Bled, kjer so na Otoku zapisali v spominsko knjigo, da je Bled »najlepši košček sveta«. Toda tudi odtod so so morali kmalu posloviti Odpeljali so se še v Predoslje, kjer so jim pokazali vzorno gorenjsko vas Suho, nato pa so jim Predoseljčani v Prosvetnem domu priredili prisrčen poslovilni večer, o katerem sta Slovenec in Slovenski dom že poročala.
V prijetni družbi je gostom prehitro potekel čas in vidno ginjeni so se poslovili od predstavnikov slovenskih kmečkih organizacij in od vrlih Predoseljčanov ter se odpeljali proti državni meji na Jezerskem. V Celovcu iim je tajnik koroške »Slovenske kmečke zveze« g. Wuttej oskrbel prenočišče v hotelu »Sporlhotel Ifeimlinger«, ki je last Mohorjeve družbe. Naslednje jutro jih je tudi na vse zgodaj sam obiskal in jih pozdravil v imenu Koroških Slovencev.
Okrog osmih zjutraj pa 60 morali Čehi dalje
—	proti domu, zato se je poslovil od njih g. Wut-tej, dalje g. Stane Umnik, iz Predoselj, ki je šel do Celovca z njimi, posloviti pa se je moral od njih tudi njihov spremljevalec na poti po Jugoslaviji.
Radio
Program! Radio Ljubljana
Ponedeljek, 11. julija: 12 Iz Južnih krajev (plošče)
—	12.45 Poročila — 15 Najiovedi — 13.20 Salonski k var« tet — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nao. ura: ljutomerske gorice (dr. Drago Hloupek, Zgb) — 19.50 Zanimivosti (g. M. Javornik) — 20 Berlioz: Rimski karneval, einfon. slika — plošče (Umeln. koncert društvo Colonne) — 21.10 Pogled na »a*» gradišča (gl dr. Rajko Ložar) — 20.30 Koncert jahte glasbe. Sodelujejo: Tamburaški septet. sestre Stritarjeve, g. Stanko
Avgust in Rod. orkester — 22 Napovedi, poročila __________
22.15 E. Grieg: Prva in druga suita iz Peer Gynt (plošče).
Drugi program!
Torek, 72. julija: 12.00 Veseli češki pevci in godbi (plošče) — 12.45 Poročila — 18 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nao. ura: Janko Katič (Jeremija Mitrovič, Bgd) — 19.50 Zvočna šala — 20 Sup-po: Pesnik in kmet, nvert. — plošče (godbo grenadirske garde) — 20.10 Gradovi, Valvazor in nastanek renesanse (g. Jože Gregorič) — 20.30 Vsakemu nekaj (igra Rad. orkester) — 21.15 Koncert gdč. Majde Lovšetove in g. Codomila Dugana — 22 Najiovedi, poročila — 22.15 Za dober koneo (igra Rad. orkester).
Poravnajte naročnino!
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Pol milje od gradu, je kočijo dohitel Mariin psiček, katerega so pozabili. Ko je videl, kako stopa gospodarica na voz, je drvel za njo, kolikor se je spričo njegovih kratkih nožič le dalo. Zdaj je kočija ropotala počasi po klancu navzgor. Tedaj se je prikazal pes, ki je veselo lajal in mahal z repom. Večki-at je zastonj poskušal, da bi planil na stopnico.
Don Luis ni dolgo rekel ničesar. Upal je, da bo pes prišel pod kolesa in se tako najlažje pomiril. Ko je pa videl, da jih bo žival spremljala še skozi naslednjo vas, je vrh klanca odprl vrata, Maria pa je neboie poklicala psa
Z obupnim naporom je žival srečno dosegla železno 6lopnico, mahljala z repom in si prizadevala, da bi do kraja zlezla v kočijo. Tedaj pa je markiz z vso močjo zaloputnil vrata naravnost v križ.
Jutro je predrl en sam oster krik. Bil je krik bolečine, katero je Maria sama čutila. Sedela je kakor prikovana na svojem prostoru.
Kočija je že spet v polnem diru drvela navzdol Služabnika nista mogla stopiti na cesto. Mislila sta, da bodo spodaj ustavili in (»gledali za psom. A ni se zgodilo nič takega. Sancbo je očitno imel natančna navodila. Po najhuje izvoženih kolesnicah in nasipinah, po razpotegnjenih belih vaseh, čez nežne, ostrižene griče in vzdolž vinogradov so vozili v nekomerno ostri brzini proti jugu.
Služabnika st« e hudimi obrazi visela zadaj v svojih zankah. Ženski na ozkem prednjem sedežu je treslo z vseh strani, da st« udarjali druga ob drugo. Samo Don Luis je sedel zložno v globokih rožnatih blazinah in pel predse napeve iz italijanske opere Iz ene »od popolnih umetnin«, da govorimo z gospodom Ayenskim. Zdaj pa zdaj si je postregel s ščepcem njuhanca^ iz Batavie.
Ko se je Denis konec koncev prebudil, je bilo sonce že visoko in je svetlo udarjalo v sobo. Čutil se je togeg« in malo spočitega. Trajalo je precej dolgo preden se je spet spomnil vsega.
Zdrznil se je, planil pokoncu in poiskal kmeta.
Bili so prvi dnevi trgatve. Honneton je bil odšel k sosedu, da bi pomagal tlečiti prvo kad. Preteklo je skoraj uro, preden se je vrnil s fantom, katerega je poslal Denis ponj.
Honneton je bil videti kaj malo vesel zaradi motnje, in je čemer-
nega obraz« stal pred Denisom. Njegovi goli gležnji, ki so se kazali nad dolginu cokljami, so bili temnordeči, kakor da je mencal po sami krvi.
»Monsieur je poslal pome?«
»Da, pismo od danes zjutraj*
»Pismo? Ni prišlo nobeno pismo, gospod.«
»Kako, ali ni dekle prineslo nič pisma?«
»Ne, monsieur, in če naj bi bilo pismo z gradu, monsieur gotovo vd, da so gospod z rodbino odpotovali.«
Denis je vzkliknil,.ne da bi bil prej zajel sape:
»Kaj? Odpotovali? Zakaj mi niste tega povedali? Odpotovali — to se pravi, odpeljali so se v Royat?«
»Ne, ne monsieur, odšli so po poti v Issoire, danes na vse zgodaj. Videli smo iz vinograd«, ko so se peljali mimo. Vsa prtljaga je bila naložena. Odšli so.«
Denis je bil truden, obupno truden. Ježa v Marseille ga je čisto uničila. Zaradi hrome kobile včeraj je šlo vse po zlu.
Toda znamenje z dvema svečama »noči — kaj naj neki to pomeni? In zdaj odhod brez besedice sporočila?
Za božjo voljo, moral je ukreniti kaj, ni smel sedeti tu kakor bedak.
Pripeljal je kobilo iz hleva. Ob vsakem drugem času bi ga bilo bolelo srce, ko se je malo upirala pri sedlanju, ker je bila še trudna v nogah in zdelana, iod« danes ji je še tesneje zategnil pas pod trebuhom in zraven klel. Potem je planil v sobo in vzel meč in samokrese. Tudi ni pozabil prenienjati kresilnika. Videl je, kako iz okna v gradu veje zastor kakor za slovo. Vedel je, da se ne 1» nikdar več vrnil sem Nesel je svoje stvari na dvorišče in sedel na konja. Kmetu je stisnil v roko mošnjo in zabičil:
»Če bi kdo izpraševal po meni — ne veste ničesar!«
Čutil se je postaranega in samega. Odjezdil je do bregu navzdol.
Ponoči je deževalo. Pri vratih je bila luža. Konj je stopil van.io 10 pustil za seboj stopinjo, v katero st« počasi udirala voda in pesek. Oče Honneton je stal pri luži in gledal, dokler ni nežna, veselo zavita sled izginila v vodi. Potem je zadovoljno potehta! težko mošnjo v roki. To je bilo vsaj nekaj prijemljiveg«.
Na naslednjem bregu je Denis našel psa ob poti. Najprej je mislil, da ga je kočija povozila. Ko pa je natančneje pogledal, Je bilo v drobnem telesu živali nekaj tako nebogljenega, da je stopil s konja in ga 'preiskal.
Ta mrtva stvar — nekoč ga je tako živabno pozdravljala in drhtela t»d njegovo roko. In pod njeno rokol Toda povozilo ga ni, sai ni bil nič zmečkan.
S škornjem je počasi izgrebel luknjo v cestnem nasipu. S težavo se je premagal toliko, da je dvignil psa. Hrbtenico je imel zlomljeno
in sicer po udarcu, po udarcu s palico. Zdelo se mu je, da vč, čigava »alica je to bila. Previsna zemlja se je zrušila v luknjo e psom vred n ga pokrila. Denis je rušo nad njim trdno potlačil.
Upal je, da bo kočijo ujel v Iesoireu. Toda že pred nekaj urami so so peljali tam skozi.
To sporočilo ga je spravilo k pameti. Moral bo s svojimi in s konjevimi močmi štedljiveje ravnati.
Sam je poskrbel za kobilo. Razsedlal jo je in jo spravil k počitku. Sebi je dal prinesti kozarec vina in se silil, da je nekaj pojedel. Ko je popoldne jezdil dalje, je prizanašal kobili, kar je le mogel, in jo z vsemi mogočimi jezdarskimi zvijačami gnal po cesti: navzgor je šel poleg nje, ji odpel pas, ji pustil da je zdaj pa zdaj malo pila.
Bilo je tik pred sončnim zahodom, a še vedno so kolesnice, ti široki neizbrisni sledovi neusmiljeno tekle pred njim v daljavo.
Kdo je bil hitrejši: truden konj s težkim možem, ali štirje trudni konji s težko kočijo? To je bilo zdaj vprašanje.
Konec koncev je prilezel na breg, od koder je lahko videl na milje daleč po pokrajini. Kobila je globoko pobesila glavo, Denis pa je poživljivo gledal v daljavo.
Cesta je bila prazna, na daleč se je vlekla čisto naravnost naprej. Tam dalje se je izgubljala za gručo dreves, za močno izsekanim gozdom.
Denis je (o videl in brezupna utrujenost ga je prevzela.
*
Sonce je bilo ravno zašlo, ko se je kočija po povelju Dona Luisa ustavila pred gostilno. Nazadnje so zdaj precej dolgo vozili po pustem kraju; prav na koncu, morda kako miljo daleč, pa med redkimi gručami drevja, ki so se vedno bolj gostile v sklenjen gozd.
Širne gostilniške stavbe, ki se je iz njihovih dimnikov močno kadilo in iskrilo, so bile po dolgi vožnji spet prvo obljudeno bivališče.
Don Luis je bil zaradi tega zelo zadovoljen, kakor se je zdelo. Služabnik je moral poklicati gostilničarja Ko se je možak prikazal, je markiz stopil iz kočije ter se z njim pogovarjal o podrobnostih za prenočevanje.
Mario in Lucio so odvedli v sobo prvega nadstropja, od koder je bilo mogoče pregledati gostilniško dvorišče. Don Luis je prostor na kratko pregledal, dejal, da bo večerja takoj prišla, zaprl potem vrata od zunaj, vtaknil ključ k sebi in šel spet dol.
Z gostilničarjem je imel še enkrat kratek izrazit pogovor, toda menila sta se tako potiho, da niso razumeli besedice ne služabniki, ne edini mladi gost, ki je v zguljeni duhovniški noši sedel ob ognju v gostilni in obračal kopuna na ražnju.
Don Luis ga je mimogrede pozdravil s tistim spoštovanjem do vsega cerkvenega, ki mu je e špansko vzgojo prišlo v meso in kri.
»Slovanaki dom« (shaja nak delavnik ob 12. Mesečna naročnina I* Din. ta inozemstvo » Dla Uredništvo« Kopitarjeva ollra 4/TIL Telefon 4001 do 4009. Upravni Kopitarjeva mu. 4.
Za Jagaalavaaako tiskarno v Ljubljani. K. čet Izdajatelj: Ivan Rakovec. Uredniki Jože Kotiček.	^	“	*