Telefon št. 119. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1*25 Din. DELAVSKA POLITIČEN DNEVNIK Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Upr<./a: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20’— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din za inozemstvo mesečno 32'— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane r— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust. St. 73. V Ljubljani, sreda 31. marca 1926. Leto I. smernice po naših zmagah. 2a dobtr ueriar — hitra rešitev. Ves socijalistični pokret zadnjih dveh let v Evropi zavzema uspešne dimenzije in socijaliizein si osvaja pozicije v najbolj zakrknjenih, najbolj zastarelih in nazadnjaških državah. V državah, o katerih bi svoječasno niti sanjati ne mogli, imajo vlado v rokah socijalisti in povsod žanjejo uspehe in si osvajajo zaupanje, ki jim jamči, da bo pokret le še naraščal in poplavil vso Evropo. V Jugoslaviji je bil socijalistični razredni ipokret umetno in špekulativno razbit v različne delavske frakcije, ki same zase niso pomenjale in vsebovale inikake večje skupine, životarile so in hirale, delavstvo je bilo pa izmoz-gavano in prepuščeno na milost in nemilost raznim pijavkam in krvnikom in z žulji delavstva so je jugoslovanski in slovenski kapitalizem prav čedno in izdatno redil in že je triumfiral, da je delavcu za večno uklenil v suženjske verige in ga za večno priklopil k svojemu stroju, smatrajoč delavca itak za manjvredni del stroja, ki naj prav tako strpno niha in giblje, kot jerme-nje in koiesje stroja. Delavstvo je v molku umiralo, kopalo in rilo v zemljo, stalo ob stroju, se potilo na cesti, v plavžih in žagah, v dušah jim je že zamiralo življenje, upanje, kot otrplo se je že zdelo, dokler ni zazvenel v srcih klic, išči si rešitve sam, upanje brez volje je utopija, misel brez dejanja je jalova, dejanje brez moči je trhla zgradba; a kje iskati moči za silna in trdna dejanja, ki naj sezidajo za večnost odporno stavbo, kako se izmotati iz tisočerih okov, katere je kovalo tisočletje in jih koval sigurno in trajno razvoj kapitalizma? In delavstvo je pogledalo vase, pretehtalo svoje moči in silo svojih dejanj in utripati je jelo v dušah spoznanje, zdravo in sveže, prepojeno s čustvom enotnosti. Pregledal je delavec delo sodelavca, pogledal bedo sodelavca, težave in nadloge in tudi verige sodelavca je spoznal in spoznal, da ga teže kot njega. Spoznal je, da se verig ne more ne on sam, ne sodelavec sam otrasti, spoznal je, da je za osvoboditev mogoča le vzajemna pomoč in vzajemna sila. Iz tega spoznanja je vzikli-lo upanje in je vzklila ljubezen do sodelavca, vzniknila pa tudi sila, ki je vzajemno rasla in rasla v tisočih srcih, rešimo se in rešimo se vsi, k rešitvi nai nas pa vodi enotna ideja vodnica. *n ta ideja vodnica, temelječa na raz-l,*M' zavesti, na gledanju skupnost-,u nteresov vsega delavstva, na poj-akuipnostnih vprašanj trpin- vseh^icer1^’d.elavsty°’ "c uveljavilo,’ tIa svoi« slh‘ svojo besedo ” SVOJW V0,J° ,n Strnjeno delavc* ■ • -i ■ ■ avstvo si je osvojilo svojo lllkStltUiCljo »Dolnji 1 , , . klavsko zbornico«, strnjeno de avstvo je v ujo svoje najboljše zastopnike, ki imajo resno voljo, zasledovati Tespičnc koristi delavstva, to pa zato, ker sami poznajo delavstvo v vseh težavah m potrebah v vseh slabih in dobrih lastnostih. »Delavska 'zbornica« je dane« prava delavska ustanova in zmaga delavstva v ostri in napeti borbi za »Delavsko zbornico« je viden znak in razveseljiv pojav, ki točno podaja sliko soci-jalitstičnega potreta in delavske zavesti v Sloveniji. V dobi živimo, ko so-cijalna zavest prehaja v zdravo fazo razumevanja resničnih socijalnih nalog, odklanjajoča, utopizem in oportunizem. Po zmagi soci jalističnega enotnost-nega nastopa v »Delavski Zbornici«, je V petih dueli odobrena prodaja Omiške tovarne. — Leta Čakajo invalidi na svoje pravice. — Zastonj terjajo delavci socijalno- politične pravilnike. — 150.000 dinarjev pa maže uspešno uradna kolesa. — Pritožbe revnih in poštenih pa se kupičijo po belgrajskili uradih. Marsikatero življenje, marsikatera družina je propadla, ker so zastonj čakali na belgrajske rešitve. VPOKOjENCi BREZ POKOJNINE. Na tisoče štejemo lahko slučajev, ko so čakali vpokojeni učitelji, onemogli uradniki mesece, mesece, cela leta na svoje težko in s stradanjem prislužene in zaslužene pokojnine. Koliko je slučajev, ko so vpo-kojenci prej umrli, preden so dobiii prvo pokojnino. VDOVE, SIROTE BREZ VZDRŽE-VALNINE. Gladovaie so in gladujejo invalidske vdove m sirote padlih invalidov. Za domovino so dali smrt, po smrti ia je glad in beda ugonabljala njihove otroke in nedolžne sirote. IMA VREMENA! V zadnji vasi vedo, da je princip uradnega poslovanja v Belgradu obeležen v paroli: ima vremena! Na teni principu, na tem načelu propada gospodarsko življenje, brez- poselnost in revščina je posledica te belgrajske parole. ZA DENAR PA HITRA REŠITEV! Za cementno tovarno v Omišlju je moralo ministrstvo trgovine dovoliti. prodajo. Pa glejte čudo! Dne !7. avgusta 1923. leta je prispel akt v ministrstvo za trgovino in industrijo. — Že 22. avgusta 1923 je bil akt v ministrskem svetu, prihodnji dan popoldne pa je ministrstvo izdalo pismeno rešitev. VZOR ADMINISTRACIJE! Kdo more trditi, da to ni vzorno poslovanje? V petih dneh rešitev! Posebej pa bodi še omenjeno, da sta se v treh dneh izjavila za prodajo še ministrstvo za vojno in vojni generalni štab. * KORUPCIJA SE RAZKRIVA. Zato pa očita Pašičev sin, da je to stalo družbo v Omišlju „samo“ 150,000 Din. Pa za tovarno in bogate delničarje je bila bržčas taka kupčija s tako horendno provizijo ugodna in dobra. Proračun 12 hi poi milijard sprejet. ODGODITEV NARODNE SKUPŠČINE. Relgrad, 31. marca. Na včerajšnji sejii narodne skupščine je bila zaključena že par mesecev trajajoča razprava o proračunu za 1. 1926.-1927. ob (burni debati An protestih •opozicije. Po razpravi je radikal-isko-radičevska večina, ne da bi upoštevala predloge opozicije isoglaisno (Sprejela proračun ter sklenila, da se narodna skupščina odgodii do cine 5. maja t .1. Oipozicija je že na dopoldanski seji zahtevala, da naj skupščina zaseda do pravoslavne ve-Jitke noči, toda večina je zahtevo en e i g' i en o oclik 1 o ni 1 a. V finančni debati je opozicija izlaisti grajala, da je minister vstavil v proračun več dodatkov in popravkov, ki jih ni niti predložil narodni skupščini, na kar ise je .Stoja- l>o 'kratkem presledku pokret ovenčal z novo, še anačilinejšo zmago, z zmago pri občinskih volitvah v Trbovljah. Zmaga jc tem očitnejša, ker so hoteli osvojiti trboveljsko občino razni razdirajoči elementi, demokratski tlačitelji delavstva in klerikalni pobožnjaški, zakrinkani pristaši prav istega kapitala, ki tako nečuveno krivi hrbtenice delavca in ga tira v trajno bedo in smrt. Trboveljska zmaga je ponoven dokaz, kje je rešitev delavstva, kje je iskati elementarnih sil, ki bodo, enkrat tudi krvosesu kapitalizmu zavile vrat in prevedle delavstvo li končni zmagi na vsem svetu in tudi v Jugoslaviji. Zmago socijalistične vzajemnosti in trezno premišljeno potezo te vzajemnosti, bi nasprotno stranke zatajile in zamolčale, zavile bi jo rade v mi-sterijozno zavijanje in podtikava jo naši fronti prenapeto agitacijo in vse nečednosti, ki so razjedle in demoralizirale nje same in so njihov patent in njihova sredstva v vseh prilikah. Vsi ti kriki in jadikovanja so vzdihi onemoglega v lastni nemoči, so pobožni vzdihljaji, češ, volilni red je bil tak itd. Ne ozirajmo se na ogabne očitke, pozabimo in prozrimo vse pobožne vzdihljaje naših klerikalcev, 'ki so vse mesece kričali o svoji zmagi, držimo se svoje ravne, v skupnost začrtane linije in korakajmo v enotnost usmerjeno cesto h končnim zmagam, 'ki niso več daleč. Delavstvo pa, ki še okleva in ki se še oklepa kot privesek kapitalističnih meščanskih strank, naj ve, naj spozna, da je le v marksistično socijalistični enoti zmaga in le v tej rešitev iz naših neznosnih kriz. Delavstvo, 'ki še okleva, naj se odpove svojim izkoriščevalcem in jim naj ne bo samo volilni materi jal, stopi naj v skupno fronto, da bo končna zmaga res skupna delavska zmaga. In čim bolj strnjena bo naša vrsta, čimprej pridemo do zmage, eim-prej zasije tudi mam sobice svobode, in bomo mogli iz sence sužnjosti in zatiranja stopiti na dan in izpregovo-riti veliko besedo odrešenja delavstva. Obup v stran, poguma v srce in na delo za skupnost, na delo za našo zmago, vsi v skupen boj proti kapitalizmu. Zadnje naše zmage so garancija, da smo na pravi poti. clinovič opravičeval, da je bivši finančni minister dr. Kumanudi tudi delal tako. Opozicijonalnii klubi so po sprejemu finančnega zakona spodali protestne izjave, v 'katerih obsojajo proračun etletni ječi se sam izključi od sveta. ZA VELIKONOČ bo izšel naš list v večjem obsegu in močno pomnoženi nakladi. Poleg drugega pestrega gradiva iz našega delavskega gibanja v Sloveniji, v celi državi ter inozemstvu, poleg aktuelnih člankov o sodobnem političnem socijalnem, gospodarskem in zadružnem stanju bo vseboval tudi lepo izbrano literarno prilogo. S to številko bo pričel izhajati tudi nov podlistek. Opozarjamo na to že danes vse naše delavstvo in sploh vse čitatelje. Uboga državna para. Niso več daleč velikonočni prazniki in ni več daleč do prvega, uradništvo se je veselilo obojega. Zlasti še letos, ko je velika noč že 4. aprila, torej v dneh, ko je vendar v žepu še nekaj beličev za tra-dicijonalni velikonočni priboljšek. Ali glej čudo, med uradništvo, zlasti med uradništvo, katero je podrejeno prosvetnemu ministru, je bušila vest, da ne dobe plače prvega,' temveč šele 10. aprila. Plače uradnikov itak niso tako mastne, in ne tako visoke, da bi koncem meseca imeli ‘kak prihranek, zlasti kočljivo in včasih celo usodno je pa za uradnika, če za praznike nima toliko, da bi ugodil vsaj detajlno svoji družini, recimo z nekaj piruhi in skromno potico. Mnenja smo, da se z zavlačevanjem izplačila itak majhne plače pri uradništvu zaupanje do državne uprave le ubija in uradništvo tira v upravičeno kriitikarjenje in nezadovoljstvo. Vajeni smo bili, da je država navadno najbolj solidno izplačevala uradništvo in da se ni nikdar kaj takega pripetilo, kot se obeta sedaj. Sicer te vesti še niso povsem potrjene, verjetne so pa, ker se j>e v tem začelo šušljati na merodajnih mestih, vsaj na takih, ki urejajo izplačila in Jri so vsaj delno informirani o namerah posameznih ministrstev. Če je torej vest resnična in če uradništvo res šele prejme plače 10. aprila, je to ne-čuveno šikaniranje uradništva, ki naj v stalnem strahu pred redukcijami ne dobiva še svojih iprisluženih plač v določenem času. V drugih državah takih metod ne poznajo in jih niso poznali, pri nas se pa še vpričo takih bahamo z izborno civilizacijo in visoko (kulturno stopnjo. Žalostno pa je, da uradništvo ne more priti do spoznanja in ne zna najti poti, ki bi ga vodila k rešitvi in je še vedno privesek posameznih strank, katerim slepo služi po inspiracijah strankinih šefov in zastopnikov. Splošno kreditno društvo v Ljubljani ima za seboj že 27-let dela. Od 1. 1912 jo vodijo naši zadrugarji. SVo-jo gospodarsko misijo: pomagati v zadrugi se nahajajočim delavcem, nastavljenemu in uradnikom, vrši to Splošno kreditno društvo v Ljubljani v polnem obisegu. Za leto 1925 se je vršil občni zbor 19. marca kot vsako leto. Zadruga šteje 592 članov, ki so vplačali na deležih Din 64.779.37. Samo v 1. 1925 je pristopilo na novo 33 članov. Predsednik zadruge zadr. Anton Kristan se je v pozdravnih besedah spominjal ustauovnika dr. Majarona, ki je že 27 let v upravnem svetu Splošnega kreditnega društva v Ljubljani jn že od 1. 1912 neprestano deluje z nami v prid in procvit zadruge. — Zadruga je imela v prošlem letu prometa 14 milijonov dinarjev. Hranilne vloge znašajo Din 1,263.311. Rezervni sklad zr.aša Din 46.081. Prebitek za minulo leto Din 2,719.82. Od izstopivših članov odbora sta bila soglasno znova izvoljena zadr. Anton Kristan in Šime Jurčič, na novo zadr. Franjo Vilhar in Emil Podkrajšek. V nadzorni odbor so se izvolili: Lovro Gabršček, Andrej Bradeško, Josip Udovč, Karol Tekavc, Miha Rožanc in Franc Miš. — Splošno kreditno društvo ima svoje poslovne prostore na Aleksandrovi cesti 5. Krvavi odmevi po radikalskem zborovanju. V Prijedoru je bilo radikal-sko Zborovanje, kamor je prišlo precej ljudstva tudi iz okolice. Po zborovanju so seveda krenili oduševljeni stran-karji v gostilne in se tam prav čedno nadelali in se v posameznih gručah vračali pozno ponoči domov. In zgodilo se je, da je radikalska gruča naletela na zemljoradniško gručo, psovali sta se nelkaj časa, radikali so di- rektno zahtevali naj zemljoradniki pristopijo v njihov tabor in čisto razumljivo, spopadli so se. Nekaj jih je bilo laže, nekaj teže ranjenih, eden je pa obležal na cesti Jn v nekaj dneh umrl. Tako daleč so torej privedli ljudstvo politični demagogi v politično nestrpnost, da v politični zaslepljenosti pobija kmet kmeta in delavec delavca, voditelji se pa na tihem smejejo in vesele svojih uspehov. Nesreča pred glavno pošto. Včeraj ob 1. pop. se je zgodila pred glavno pošto v Ljubljani težka nesreča. Po Dunajski cesti je pridrvel voz, v katerega je bil vprežen močan, zbesnel konj. Na vozu sta sedela trgovec s konji Kodelja z Viča in mešetar Vojska. Skušala sta .sicer ustaviti, konj je pa drvel blazno naprej, ter se pri glavni pošti tako naglo okrenil, da sta oba voznika zletela z voza, Kodelja je padel s tako silo na rob pločnika, da d je prebil lobanjo. Vojska je pa prišel pod voz. Bil je le lahko poškodovan. Prvo pomoč je nudil ranjencema dr. Krajec. Pripeljana sta bila nato oba v bolnico'. Kodeljevo stanje je skoro brezupno. Rakovec Bogomir je izgubil listnico z železniško legitimacijo in to, ko se je vračal z dramatske prireditve »Svobode« iz Šiške. Kdor jo je našel, se vljudno naproša, da jo proti primerni nagradi izroči uredništvu »Del. Politike.« Hercegovski vedeževalec S. Mani-godic se je v celi Hercegovini proslavil kot najboljši vedeževalec in prerokovalec. Vešč je baje napovedati vso usodo, ki človeka čaka v bodočnosti in usodi seveda ni mogoče ubežati. Nedavno je prerokoval nekemu trgovcu, da se v kratkem poroči, pa kmalu tudi loči. Trgovec se je resnično kmalu poročil, pa prav tako kmalu spodil iz hiše mlado ženo. V trdni veri v prerokovalca se je trgovec znova napotil k njemu in zopet poslušal svojo usodo. Prerok mu je natvezi 1, češ, da mu bo pokradenih .mnogo ovc in jagnjet. Trgovec je verjel in res mu je v kratkem zmanjkalo lepo število ovc. Slučaj je naznanil orožnikom in zaslišan je bil Manigodič; • kajti orožniki ne smejo verjeti v proroštva. Vedeževalec je pa orožnikom natančno obrazložil in opisal, na kak način jim bo mogoče zajeti zlikovce. Orožniki so delali po njegovemu nasvetu in našli so tatove in našli so ovce. Od tedaj pa uživa vedeževalec še večji ugled. Vprašanje pa je, koliko časa bo še trajal ta ugled, ker zna se zgoditi, kot se je zgodilo dostim vedeževalcem, da pridejo tudi temu na sled in odkrijejo vse njegove sleparije. Avtomobilska nesreča. V bližini Vukovara je zmlinčila lokomotiva avtomobil, ki je 'zavozil na železniški tir. Zatvornice po krivdi železniškega čuvaja niso bile zaprte. Izredno srečo so imeli potniki v avtomobilu. Bili so trije. Lokomotiva je avtomobil popolnoma razbila, potniki so se pa vsi čudežno rešili, čeprav je bil avtomobil zaprt. Čuvaja so zaprli, avtomobil je pa neraben in ima lastnik 75.1KM) dinarjev škode. Na Glincali je v skladišču mila •Gazela« izbruhnil požar; ljubljanskim in okoliškinr gasilcem se je posrečilo požar omejiti in tudi preprečiti. Škode je 7000 Din. Za Veliko noč se razni tatici in tatice skrbno pripravljajo in ker ne gre drugače, si /»kposojujejo« brez vednosti gospodarjev. Zlasti kokoši so takim tatičem nevarne. Zadnje dneve se tatvine kokoši kar vrste. Belgrajska policija je objavila zanimivo statistiko, iz katere je razvidno v kakšnem obsegu se v Belgradu veseljači in tudi p (p iv a. Irz statistike posnemamo, da je bilo letošnjo zimo samo v Belgradu izdanih 535 dovoljenj za veselice v raznih lokalih. To je nov balkanski rekord. Usodna zamena. V Grebušnici pri Šibeniku je hotela posestnikova žena ■Ivana Peren utolažiti žejo. Natočila si je v kozarec lizola in mislila, da je vi-po in lizol v dušku tudi izpila. Vsa pomoč je bila neuspešna in žena je tekom pol ure podlegla bolečinam. Stran 4. ..DELAVSKA P O LITI K A“. Štev. 7 3. Tiskovni sklad. Tiskovni sklad — dvajsetinprvi izkaz. Za 'tiskovni sklad so polasti: Ši-balt Franc Din 2, Mežnar Jurij Din 2, Krajnc Marko Din 2, Mlinar Jakob Din 2.50, Prepotnik Vinko Dim 3, vsi T’ž Črne, Zadnji izkaz Din 1689, skupaj Din 1700.50. Šport« Nočni tek. V soboto, dne 27. marca je priredil ASlK Primorje nočmi tek skozi Ljmibljamo, pri čemer sta sodelovala tudi dva maša sodruga-člana SK Svoboda in sicer z usipehom. Progi sta bili dve — daljša in krajša, ter so atleti tekmovali na progi, katero so si izibrali. V obeh kategorijah sta zmagala lahkoatleita AiSK Primorje im sicer v prvi kategoriji Slapničar, v drugi pa Močan. V lahkoatletski panogi zaznamuje naš klub tudi nekaj napredovanja, škoda le, da se tej vrsti športa polaga tako malo brige. Pri tej prireditvi sta tekmovala tudi dva naša sodruga Gaberšek in Zeme. Prvi je dokasal svojo kvaliteto ter prišel kot tretji na cilj. Pričakujemo, da se bo Gaberšek podvrgel intenzivnemu treningu in uspeh mu bo brezdvomno zagotovljen. SK Slovan : SK Svoboda 16 : 0. Naša Svoboda je doživela v nedeljo hud poraz, ki pa ne znači, da bi bilo moštvo popolnoma slabo. Pomisliti moramo, da je imel nasprotnik doslej več prilike za nastope ter s tem mogočnost trdega treninga. Poleg tega pa je nastopil kompleten, kar pri Svobodi ni bil slučaj. Kljub rezultatu se je videlo, da ima moštvo Svobode nekaj vrlo dobrih moči. Le treninga, sistematičnega vež-banja je treba in šlo bo. Svobodo je tudi oviral razmočen teren, na katerem so se Slovanove! boljše znašli. delavske domove na Glincah, v Šoštanju in drugod, dividendo maj da! Brez dividende ni nič!« Drugi jih pravilno pojmujejo, češ: kaj bo tistih par krajcarjev, ki pridejo na enega, glavno je, da imamo veliko, mogočno in zaupanja vredno organizacijo, ki bo kmalu v stanju, da izvršuje vse svoje naloge. Razveseljivo je sicer, da ise tako vneto diskutira o vrednosti konzuma; žalostno pa je, da se čujejo takšni nazadnjaški nazori, kot da bi bila navadna »šta-cuna« vzor .za organizacijo. Ne, to ni —; prava, naša zadružna organizacija je »Konzumno društvo za Slovenijo,« ki se ga moramo vsi okleniti in delati, da se razširi in poveča svoj delokrog. Kje bi imeli mi na Jesenicah svoj »Delavski Dom«, če bi ne bilo »K o niz. društva za Slovenijo!! Kje bi imeli svoja zbirališča? Ali nais preteklost res ni nič naučila? Maribor. Jesenice — Sava. Zadnje čase naši sodrugi mnogo razpravljajo o konzumnih društvih in o tem, kakšen pomen imajo za delavsko ljudstvo. Nekateri mislijo, da je naloga' kouz, društev, da 'dajo povračila (dividende), drugi pa povsem pravilno tolmačijo naloge konz. društva kot delavske organizacije, ki naj krepko organizirajo konzumente, da bodo mogli kot organizirana grupa preiti h produkciji ter se lotiti cele svoje naloge. Nekateri se zaganjajo v konzumno društvo za Slovenijo, češ: »čemu zida Še vedno ni potrjen proračun. Maribor se torej nahaja od 1. marca dalje v ex lex stanju. To se pravi: Veliki župan še ni potrdil občinskega praračuna in davkoplačevalcev ne more mihče siliti, da še dalje plačujejo občinske doklade. Prav se jim bo zgodilo, če se bo kdo po tem ravnal. Dobro bi bilo, da bi se za to pozanimalo notranje ministrstvo. »Železničarski vestnik« prične s 1. aprilom izhajati v Ciril, tiskarni in bo glasilo klerikalne prometne zveze. Izhajal bo baje vsakih 14 dni. Tudi ta vestnik ne bo rešil Žebota in njegovega mandata pri bodočih volitvah. Železničarji, 'ki so svojeas še verjeli Že-botu in dvakrat zmotno celo zanj glasovali, so danes zopet organizirani pri nas in na prste lahko prešteješ danes v delavnici pristaše »Prometne zveze«, za katere bo Žebot izdajal svoj list. Zdi se, 'da je to nadomestilo za »Stražo«, ki je bila za župnike in klerikalne bogataše preveč delavska, za železničarje pa preveč klerikalna. Na dveh stolih se ne da sedeti, zato je tudi ta poskus loviti kaline že vnaprej ponesrečen. Otresajo se ga. Umirajoča »Straža« skuša braniti klerikalno stranko, češ, tudi klerikalci so vedeli, da je Krepek nesiguren in so zato sami opozorili invalide ,da ga »pode. Nič. ne pomaga, gospodje. Krepek je uganjal gotove stvari že pred leti 'in tudi za te so klerikalci vedeli in so ga vendarle trpeli do danes na vodilnem mestu v svoji stranki. Je sicer to neprijeten tuš iza stranko, ki doživlja zadnje čase poraz za porazom, vendar ji je to škodo pri- zadejal njenj lastni funkcijonar in se more zato edinole njemu zahvaliti. Neumnost, Klerikalni župan je kriv, ker pozablja od danes na jutri na občinske sklepe in da se še vedno podnevi pometa. »Straža« pa kliče policaje na občinske delavce, češ, da preveč prašijo ipri pometanju ulic in ogrožajo ljudem zdravje. Take neslanosti moreš samo v klerikalnem listu čitati. Sedaj bi naj razen občinskih gospodov delavce komandirali še policaji vsled županove malomarnosti, ki bi moral že zdavnaj izvajati občinske sklepe in odrediti ponočno pometanje ulic, ki ga žele tudi delavoL Bolj pametno in tudi potreb no Ibi bilo, da bi klerikalci klicali sanitetno oblast ina pomoč, ki naj v tem slučaju navije ušesa županu. Prva stanovanjska hiša, ki se po vojni zgradi -v Mariboru s prostovoljnimi prispevki najširše javnosti, bo glavni dobitek dobrodelne loterije Doma ubogih. — Odbor je .na svoji zadnji seji sklenil, da naj se začne z gradnjo te hiše takoj po Veliki noči. — Občinstvo vabimo, da po svojih močeh podpre to koristno akcijo in kupuje ter priporoča srečke. Vse informacije se dobe v pisarni gradbene firme inž. Je-lenec in inž. Šlajmer, Vetrinjska ul. 30. Težko je izdihnila .izdihnila pa le. Reptil vseh reptil ov in izmeček časopisja je bila »Mariborska Straža«. Toliko časa je blatila in opravljala poštene ljudi, da so se z gnusom obračali od tega lista tudi najožji pristaši klerikalne stranke. Trivialnost, lažnjiva ppdtikovanja in brezvestno zavijanje resnice je bil program tega lista in človek bi moral pasti na isto nizko kulturno stopnjo, če bi se hranil samo .s hrano, katero je nudil ta list, kajti vsaka beseda je bila že laž zase. K mizi se je moral vsesti samo n»ki precej znani gospod iz Cirilove tiskarne, napisati 10 vrst v klerikalno »Stražo« in že je bilo tiskanih deset laži in hudo prizadetih nekoliko ljudi. Ker pa piše ta gospod tudi občinske vesti, je razumljivo, da zavija in laže, blati ter natolcuje samo naše socijali-stične občinske svetovalce. V svoji predzadnji številki, v kateri bi se 'bil moral list pripravljati na svojo 'zasluženo smrt, je še lažnjivo okrcal s. Ošlaka, češ, on se ipere pred javnostjo, ker ga je sram, da je v občinski seji — vsled županove nerodnosti, tega ne pove — razbil klop. Vsi vedo, da je »Straža« to že enkrat trdila in da je s. Ošlak ravno proti tem lažem nastopil, obsodil lažnjivo »Stražo«, pustil v javni seji protokolirati svojo izjavo, da je bila »Stražina« vest zlagana, izmiš- ljena in tendenci j ozna. Pokriti je hotel list samo svojo smrt in zatajiti smrt, pral sebe in dr. Leskovarja. Za tak list je edina rešitev — pogin. Po 1. aprilu bodo ali lagali dalje v »Slovencu« ali pa bodo morali z lažmi prenehati, kar bo v uteho vsem poštenim ljudem. Ptuj. Da podjetniki ne morejo tako delati s svojimi zaposlenci, kakor bi se jim poljubilo, naj služi v dokaz naslednji slučaj. Znani podjetnik v Rogoznici pri Ptuju je nenadoma brez odpovedi odpustil svojega delavca. Delavec pa je zahteval od njega 14-dnev-no mezdo, katere mu podjetnik ni hotel izplačati. Obrnil se je na s rezko poglavarstvo, ki je poročalo o zadevi na inšpekcijo v Mariboru. Ker v Ptuju ni obrtnega sodišča in tudi v Mariboru ne, se je delavcu nasvetovalo, da toži na izplačilo mezde podjetnika na civilnem sodišču. Delavec, katerega je zastopal s. Mar, je vložil tožbo in dne 11. marca 1926 je bil delodajalec obsojen na plači loJ) iti 200. Interesantno pri tej razpravi je bilo, da je delodajalec trdil, .da je delavcu pravočasno odpovedal. Ni pa mogel inavesti datuma odpovedi, prič tudi ni bilo jasnih, ker nekatere so govorile v prilog podjetniku, ravnotoliko prič pa v prilog delavca. Sodniku ni preostalo drugega, kakor da je moral porabiti § 273 e. pr. in po prostem prevdarku' razsoditi v prilog delavca. — Ta pravda je dokazala, da se tudi delavcu nudi pravica, ako je toliko zaveden, da si jo poišče. Ženski shod, ki se je vršil dne 28. marca t, 1. v Ptuju, je (bil povoljno obiskan. Navzočih je bilo 40 žen in deklet. Shod je poselila tudi Sodražica Tominčeva iz Maribora. Prav poljudno je razpravljal o pomenu žene v zgodovinskem razvoju s. Mar, o trpljenju žene v pretekli vojni pa s. Gabriel. O pomenu organizacije je govoril sodrug Potrč. Navzoče žene so sklenile, da se ustanovi v Ptuju tudi ženska politična socijalistična organizacija in so obljubile, da bodo prav .pridno konkurirale z moško. V priprti vi Jalni odbor iso bile izvoljene Sodražice: Podlaha, Kosmat, Bratuša, Nedelja, Maričič, Šegula Štefka, Perša in Hvalec. V 'kratkem se bo vršil ustanovni občni izbor. — Tako, le čvrsto na delo. Kakor je že stari izraelski Bog rekel Adamu, da človeku ni dobro samemu biti, tako pravimo tudi mi: Z združenimi močmi proti našim izkoriščevalcem in nasprotnikom na pomoč svojim možem in tovarišem. SSEi?3BI K°rl Marks: Odprodaja RAZREDNE BORBE Nil FRANCOSKEM OD 1848 — 1850. V srbskem prevodu, s predgovorom sodruga Živ; te Milojkoviča, je izšlo to znanstveno delo utemeljitelja socializma. Delo je tiskano v 5000 izvodih in se dobi v administraciji Radničkega Jedinstva po znižani ceni 15 Din, preje ‘20 Din. Naročila je pošiljati na: Administracijo Radničkega Jedinstva Belgrad, Dalmatinova ulica štev. 54. 158 zimsko blago in ostanke v lastno izgubo. Vse drugo blago pa po zelo znižani ceni. 99 SsntpetBrsIti bezar Ljubljena. Martinoua n. B. Produkcija - krema za čevlje. Zahtevajmo in kupujmo vedno n povsod le »Produkcijo kremo" za čevlje. 130 I Konzumno društvo za Sloveniji: 1 registrovanii zadruga z omej. zau. u Ljubljani | 15 osi sprejema j hranilne »loge S Dobro znakapljica se toči kakor Vam je znano v Kersnikovi ulici št 5. na dvorišču, kjer se dobijo najcenejša in najboljša „da!matinska vina*'. Mrzla jedila kakor tudi večkrat na teden morske ribe na razpolago. — Čez ulico 1 Din cenejše. — Za obilen poset se priporočata 164 Bnaca Lasan. Naročajte in širite »DEL. POLITIKU"! um cm bcj « »ks m m in jih obrestuje po zelo ugodni obrestni H meri. S £8 m aa Pojasnila daje ravnatetjstvo, Ljubljana Vil, Zadružni Dom. n m Makulaturni papir se proda po 4'— Din za 1 kg Več se poizve v upravi lista. ios m r? SPLOŠNO KREDITNO DRUŠTVO V LJUBLJANI 'n Aleksandrova cesta 5 r. z. z o. z. Ustanovljeno 1. 1898 | SPREJEMA POSOJUJE I hranilne vloge na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. na menice, zastavna pisma in lombard po ugodni obicst. meri. Pisarna: Ljubljana, Aleksandrova cesta. Ste v. 5 ........ . i . | ■ finr-innnrirrr-nrii n _i imijilT . Ml« (davni in odgovorni urednik: Rudoli Golouh. — Izdala konzorcij ..Delavske Poilttke" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani, lisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Zb ♦IsVnrno odgovoren Mihael Rožanec