593
Onemil si sred govorice, razpalila kri ti je lice, ko nekdo besedico ali v nedolni ti rekel je ali.
Obutljivcu.
Gosp6da !" Ni dalo ti dalje, Med vrbami sredi ravnice
spet gdvor in dih ti zastal je. v potoku umljajo vodice;
Gosp6da, ta pes naj me blati?" uj, besni prijatelj, tje kreni
Zaklel si, izginil med vrati. in kamen tam v strugo zaeni!
ored vasi pa mlaj stoji visok in slok.
Vrh sahne na vek mu ve ne bo zelen.
Kaj mu zdaj
razcveli gaj
ob vznoju mar?
e jasni vstrepeejo vali, dno isto v vodah se zrcali; takoj pa bo sodba ti druga, e kalna razplavi se struga.
Mlaj.
Kaj je mar mu solnni ar z neba viav?
Mlaj-mrli ne uti ni e teden dni . . .
Zbor pojo
e pozno v no
bedi pod njim.
Mlaj-mrli ne uje ni e teden dni.
Jok, pokop . . . Pogrebcev trop glasn6 ihti.
Mlaj-mrli ne vidi ni e teden dni.
Joef Vole.
Vasih le na vrh zmaje z gorovja dih.
Gzdnih vil pozdravek mil mu nosi v dol.
Aj, uti nekdanjih dni povest takrat .
Joef Vole.
V
ecer.
Nad mano epet dreves krtanje rikov vmes, in hrostov brenanje, kobilic cvranje, komarjev pivpikanje in ukov skovikanje.
Po nebu pa mesec veslari
v rudeem kolobari
ter mene gleda v travi,
pa to-le mi pravi:
Aha, revni zemlje ti sine,
kaj ljubi se ti moje zlatnine?"
A jezen mu jaz prerekam: Pred zlatom nikdar ne poklekam! Zakaj, kjer je dosti zlata, prebito je tam malo duha. Zato imam raji po epih suo kot puhlo in prazno duo."
F. S. FinSgar.
Dom in svet" 1899, tev. 16.
3
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si