URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 13______ Ljubljana, petek 15. aprila 1983
601.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi SR Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojenih oseb
ODLOK	'
o	pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Neprestani del kazni zapora se odpusti
Labroviču Stipetu, rojenemu leta 1909 v Splitu, se odpusti neprestani dei kazni štirih let zapora, ki bi jo v celoti prestal 22. y). 1984.
2.	člen
Izrečena kazen zapora se zniža
P u s t a k Antoniji, rojeni leta 1915 v Bračni vasi, se izrečena kazen dveh let zapora zniža za šest mesecev;
Šumenjaku Stanku, rojenemu leta 1946 v Stre-zetinu, se izrečena enotna kazen enajstih let zapora zniža za eno leto.
3.	člen
Izvrševanje varnostnega ukrepa prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije, se ustavi
Han želu Julijanu, rojenemu leta 1940 v Mariboru, se ustavi izvrševanje varnostnega ukrepa prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije, ki mu je bil izrečen za dobo dveh let po prestani ali odpuščeni zaporni kazni.
St. 25-1/83
Ljubljana, dne 4. aprila 1983.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Viktor Avbelj 1 r.
602.
Na podlagi drugega odstavka 196. člena zakona 0 sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in št. 12/82) ter v zvezi z 38. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 19/77 in št. 30/78) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
0	določitvi najnižjih pokojninskih prejemkov imetnikov Partizanske spomenice 1941, borcev španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939 in odlikovancev z redom narodnega heroja za leto 1983 I
I
Imetnikom partizanske spomenice 1941, borcem španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne
Cena 40 dinarjev	Leto XL
1936—1939 in odlikovancem z redom narodnega heroja, ki jim je bila v letu 1983 odmerjena pokojnina V nižjem znesku kot 16 893 dinarjev, kolikor je pokojninska osnova za borce pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943, se po 38. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določi republiški pokojninski dodatek v višini 100 odstotne razlike med odmerjeno pokojnino in navedenim zneskom.
II
Po določbah I. točke tega odloka se pokojninski prejemki določijo tudi imetnikom partizanske spomenice 1941, borcem španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939 in odlikovancem z redom narodnega heroja, ki so se upokojili po 1. januarju 1983, če je to zanje ugodneje.
III
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 191-05/83-2/1-1
Ljubljana, dne 31. marca 1983.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Vlado Klemenčič 1. r.
603.
Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne (Uradni list SRS, št. 28-215/69 in št. 20-171/73) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o	določitvi osnove za priznanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne za leto 1983
-	I
Osnova za priznanje republiškega dodatka za borce v letu 1983 je 15.902 dinarjev.
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 191-05/83-3/1-1	0
Ljubljana, dne 31. marca 1983.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
>	r	Vlado Klemenčič L r.
604.
Na podlagi četrtega odstavka 27. člena zakona o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št. 42/73) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni ist SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
ODREDBO
o prometu in uporabi semenskega krompirja letnika 1982
I
Dovoli se dajati v promet in uporabljati za saditev v letu 1983 semenski krompir domače proizvodnje letnika 1982 z največjim dovoljenim odstotkom okuženosti z nevarnimi virusi po kategorijah, kot sledi:
do •/.
-- Elita (E)	2
—	Original (OR)	4
—	Prva sortna reprodukcija	(PSR)	6
—	Druga sortna reprodukcija	(DSR)	8
—	Proizvodno serhe (PS)	10
II
Med nevarne viruse v smislu prejšnje točke' upoštevamo:
—	zvijanje listov (Solanum virus 14),
—	kodravost listov (Solanum virus 11),
—	težki mozaik (Solanum virus 3),
—	kombinacije Solanum virus 1 in Solanum virus 3 ter
—	črtavost (Solanum virus 2).
III
Semenski krompir iz I točke te odredbe mora biti v prometu posebej označen
IV
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-11/83-6
Ljubljana^ dne 23. marca 1983.
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predsednik
Milan Kneževič 1 r.
605.
Na1 podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi, zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 3/76 in 43/82) in drugega odstavka 25 člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
* SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za finaciranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83. 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10/83, 11/8$ in 12/83)
L V tabeli 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz
osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 3 občina Celje se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,83 nadomesti s stopnjo 1,19;
—	v stolpcu 9 stopnja 1,24 nadomesti s stopnjo
1,76 4,98 0,96 0,79 0,95 1,74 12,31;
v stolpcu 10 stopnja 5,11 nadomesti s stopnjo v stolpcu 12 stopnja 0,99 nadomesti s stopnjo
—	v	stolpcu	13	stopnja	0,81	nadomesti	s	stopnjo
—	v	stolpcu	14	stopnja	0,98	nadomesti	s	stopnjo
v stolpcu 15 stopnja 1,62 nadomesti s stopnjo v	stolpcu	17	stopnja	13.16	nadomesti	s	stopnjo
—	v	stolpcu	18	stopnja	29,68	nadomesti	s	stopnjo
29,47.
2. Pri zaporedni številki 4 občina Cerknica ser
—	v stolpcu 8 stopnja 1,65 nadomesti s stopnjo
1,58;
—	v stolpcu 9 stopnja 1,00 nadomesti s stopnjo
—	v stolpcu 10 Stopnja 5,58 nadomesti s stopnjo
—	v stolpcu 12 stopnja 0,38 nadomesti s stopnjo
0,95 5.41 0,37
—	-v stolpcu 13 stopnja 0,267 nadomesti s stopnjo 0 237;
—	v stolpcu 14 stopnja 1,22 nadomesti s stopnjo
1,19;
—	v stolpcu 15 stopnja 1,01 nadomesti s stopnjo
0,60;
—	v stolpcu 17 s"opnja 13.037 nadomesti s stopnjo 12,727;
—	v stolpcu 18 stopnja 28,707 nadomesti s stopnjo 27.937.
3. Pri zaporedni številki 33 občina Mozirje se:
—	v stolpcu 8 stopnja 0.88 nadomesti s stopnjo
0.84;
—	v stolpcu 9 stopnja 1.37 nadomesti s stopnjo
1.31 5,83
0,34 0,29 1,22 1,00
—	v	stolpcu	10	stopnja	5,88	nadomesti	s	stopnjo
—	v	stolpcu	12	stopnja	0,38	nadomesti	s	stopnjo
—	v	stolpcu	13	stopnja	0.31	nadomesti	s	stopnjo
—	v	stolpcu	14	stopnja	1,15	nadomesti	s	stopnjo
—	v	stolpcu	15	stopnja	1,29	nadomesti	s	stopnjo
—	v stolpcu 17 stopnja 12.24 nadomesti s stopnjo 12,16;
—	v stolpcu 18 stopnja 28,56 nadomesti s stopnjo 28,13.
4.	Pri zaporedni številki 38 občina Piran se:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,00 nadomesti s stopnjo 0,90;
—	v stolpcu 10 stopnja 4.87 nadomesti s stopnjo
4,77;
—	v stolpcu 17 stopnja 13.02 nadomesti s stopnjo 12,92;
—	v stolpcu 18 stopnja 28,93 nadomesti s stopnjo
28,73.
5.	Pri zaporedni številki 44 občina Ribnica se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,12 nadomesti s stopnjo
0,95;	'
—	v stolpcu 9 stopnja 0,99 nadomesti s stopnjo 0,95;
—	v stolpcu 15 stopnja 1,30 nadomesti s stopnjo
I,	15;
—	v stolpcu 17 stopnja 11,91 nadomesti s stopnjo
II,	74;
—	v stolpcu 18 stopnja 27,86 nadomesti s stopnjo 27,50.
II.	V tabeli pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodkov« se:
1.	Pri zaporedni številki 3 občina Celje:
—	v stolpcu 3 stopnja 10.97 nadomesti s stopnjo 10,58;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,23 nadomesti s stopnjo 0,21; .
2.	Pri zaporedni številki 4 občina Cerknica:
—	v stolpcu 3 stopnja 11,47 nadomesti s stopnjo 11,23;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,30 nadomesti s stopnjo
0,28.
3.	Pri zaporedni številki 33 občina Mozirje:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,21 nadomesti s stopnjo 9,47;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,27 nadomesti s stopnjo
0,23.
4.	Pri zaporedni številki 44 občina Ribnica:
—	v stolpcu 3 stopnja 11,41 nadomesti s stopnjo 10,40.
5.	Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,23 nadomesti s stopnjo
0,21.
III.	Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15. dan po objavi v Uradnem Ustu SRS.
Št. 420-15/82
Ljubljana, dne 8. aprila 1983.
Direktor v
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
war»mT «**.«
606.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uPorabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81, 34/82, S7,32. 71/82. 77/82) izdaja Republiška uprava za druž-^ene prihodke
ODREDBO
0	spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih raču-n'h za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prišpev-kov Ig osebnega dohodka za financiranje družbenopo-Htlčnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje /-bi m ih stopenj davkov in prispevkov iž osebnega do-°dka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in ^Unoupravnih interesnih skupnosti na področju druž-betv'h dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83,
4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10/83, 11/83 in 12/83) se v tabelah točke 2:
—	pri zaporedni številki 3 občina Celje stopnja 13,16 nadomesti s stopnjo 12,31;
—	pri zaporedni številki 4 občina Cerknica stopnja 13,037 nadomesti s stopnjo 12,727;
—	pri zaporedni številki 33 občina Mozirje stopnja 12,24 nadomesti s stopnjo 12,16;
—	pri zaporedni številki 38 občina Piran stopnja 13,02 nadomesti s stopnjo'72,92;
—	pri zaporedni številki 44 občina Ribnica stopnja 11,91 nadomesti s stopnjo 11,74.
Št. 420-15/82
Ljubljana, dne 8. aprila 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
607.
Na podlagi 147. člena ustave SR Slovenije v zvezi s 5. točko 72. člena dogovora o temelj ih. družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 1-33/81) in 136. členom zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3-249/81) ter
42.	člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št 34-2067/81) sprejmejo.
Gospodarska zbornica Slovenije Izobraževalna skupnost Slovenije Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije Izvršni svet Skupščine SR Slovenije Socialistična zveza delovnega ljudska Slovenije Zveza sindikatov Slovenije Zveza socialistične mladihe Slovenije Raziskovalna skupnost Slovenije Telesno-kulturna skupnost Slovenije Skupnost socialnega skrbstva Slovenije
DRUŽBENI DOGOVOR
o gradnji domov učencev in študentov v obdobju 1931—1985
1.	člen
Za zagotovitev potreb združenega dela po kadrih in da bi omogočili učencem in študentom nadaljnje izobraževanje v programih usmerjenega izobraževanja, se udeleženci tega družbenega dogovora zavezujejo, da se bodo vsak na svojem področju skladno s svojo družbeno funkcijo, prizadevali Za nadaljevanje družbeno usmerjene aktivnosti pri združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v SR Sloveniji v obdobju 1981—1985 po programu, ki ga je skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije sprejela na 22. seji dne 25. decembra 1981.
2.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora ugotavljajo, da se za izpolnitev programa iz 1. člena združujejo sredstva:	v
— 0,292 % od bruto osebnih dohodkov iz dohodka, ki ga na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije
'za obdobje 1981—1985 delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela izločajo v sklad solidarnosti in vzajemnosti,
—	letnih anuitet in obresti na podlagi samoupravnega sporazuma o dodatnem izjemnem posojilu prizadetim zaradi potresov na območju občine Tolmin in Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 13-1332/78),
—	iz sredstev, ki jih za gradnjo domov namenijo izobraževalne, raziskovalne, zdravstvene, telesnokul-tume ter druge samoupravne skupnosti ter združenja,
—	iz sredstev tistih OZD in družbenopolitičnih skupnosti, ki so glede na svoje kadrovske potrebe še posebej zainteresirane za zagotovitev nastanitvenih kapacitet v domovih za učence in študente.
3.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora se zavezujejo:
—	da se bodo zavzemali za pravočasno in dosledno združevanje sredstev,
—	da bodo v skladu z razpoložljivimi sredstvi pospeševali pričetek, potek in zaključek gradnje domov v okviru sprejetega programa gradenj,
—	da bodo od investitorjev zahtevali dosledno izvajanje sprejetih normativov za graditev in opremo domov, ukrepov za varčevanje z energijo in uporabo domačih gradbenih materialov in .opreme.
4.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije se zavezuje, da bo na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 zagotovila nemoten priliv sredstev v višini 0,292 °/o od bruto osebnih dohodkov, ki jih delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih skupnosti izločajo za gradnjo domov.
5.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije se bo zavzemala za dosledno realizacijo sprejetega programa gradnje domov za učence in študente in prek medobčinskih gospodarskih zbornic sodelovala v gradbenih odborih.
Prav tako bo Gospodarska zbornica Slovenije dajala pobudo za ^dodatno združevanje sredstev tistih OZD, kjer realizacija programa izgradnje domov ne zagotavlja v celoti njihovih potreb po kadrih.
6.	člen
Družbenopolitične organizacije, udeleženke tega družbenega dogovora, se zavezujejo, da bodo svojo aktivnost in aktivnost družbenopolitičnih organizacij v občinah usmerile v:
—	ustrezno in pravočasno kadrovanje v gradbene odbore,
—	sprotno spremljanje in preverjanje s tem družbenim dogovorom sprejetih obveznosti,
—	dajanje pobud družbenopolitičnim skupnostih! za zagotavljanje komunalno opremljenih zemljišč za gradnjo domov,
—	dodatno združevanje sredstev v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih, kjer program izgradnje domov he zagotavlja v, celoti potreb združenega dela po kadrih.
Zveza socialistične mladine Slovenije bo orga-: nharala delovne akcije mladih pri urejanju zunanje
ureditve domov.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se zavezuje, da bo:
—	v okviru poročil o izvajanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 obveščal Skupščino SR Slovenije o izvajanju programa gradenj domov za učence in študente,
—	dajal priporočila in predlagal ukrepe za nemoteno uresničevanje programa gradenj domov.
8.	člen
Udeleženci si bomo prizadevali, da bodo posebne izobraževalne skupnosti, zdravstvene skupnosti v SRS, raziskovalne skupnosti v SRS, telesno-kulturne skupnosti v SRS in skupnosti socialnega skrbstva v SRS v samoupravnih splošnih aktih s svojega delovnega področja opredelile potrebne kapacitete v posameznih domovih in sodelovale v gradbenih odborih.
, 9. člen
Izobraževalna „ skupnost Slovenije se zavezuje, da bo:
—	sprejemala letne programe gradenj in usmerjala združena sredstva,
—	spremljala uresničevanje programa gradenj domov in udeležencem predlagala ustrezne ukrepe,
—	preverjala skladnost investicijskih programov z normativi za graditev in opremo domov
10.	člen
Udeleženci soglašajo, da se z združenimi sredstvi v okviru programa financira izdelava projektne dokumentacije. vsa 'gradbena in obrtniška dela, vključno z notranjimi instalacijami, zunanja ureditev in priključki, oprema ter gradbeni nadzor.
Financiranje pridobitve in komunalne ureditve zemljišča zagotovi družbenopolitična skupnost.
Cena gradbenih clel se letno valorizira na podlagi cen, ki so uradno (Zavod za cene SR Slovenije) ugotovljene za posamezno leto.
11.	člen
Priprave in potek gradnje posameznega doma vodi gradbeni odbor.
Pobudo za imenovanje gradbenega odbora da investitor pristojni skupščini občine.
V gradbeni odbor so obvezno vključeni delegati: občinske izobraževalne skupnosti, občinske stanovanjske in komunalne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij občine in tistih organizacij združenega dela ter samoupravnih ihteresnih skupnosti, ki dodatno združujejo sredstva.
12.	člen
Naloge gradbenega odbora so zlasti:
—	sodeluje pri pridobitvi komunalno urejenega
zemljišča,	*
—	sodeluje pri izdelavi investicijskega programa, spremlja izvajanje gradnje in redno obravnava poročila*' nadzornih organov,ter daje smernice za njihovo delo,
—	daje predhodna soglasja k pogodbam z izvajalci del,
—	skrbi za racionalno porabo sredstev in kvaliteto gradnje ter predlaga ustrezne ukrepe,
—	poroča d poteku gradnje odboru podpisnikov oziroma posameznim udeležencem tega družbenega dogovora.
».člen
Za uresničevanje tega družbenega dogovora udeleženci ustanijvijo odbor, v katerega vsak imenuje svojega predstavnika.
Sedež odbora je pri Izobraževalni skupnosti Slovenije. Odbor udeležencev družbenega dogovora izvoli na svoji prvi seji izmed sebe predsednika.
14.	člen
Naloge odbora udeležencev so zlasti:
—	skrb za dosledno uresničevanje programa gradenj domov,
—	skrb za obveščanje o uresničevanju programa gradenj domov.
15.	člen
4
Vsa strokovno-administrativna in tem podobna dela za potrebe odbora udeležencev tega družbenega dogovora opravlja skupna strokovna služba Izobraževalne skupnosti Slovenije.
M.tien
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščenci vseh udeležencev.
v	17. člen
K temu družbenemu dogovoru lahko pristopijo pod enakimi pogoji in postopku tudi drugi zainteresi- . rani udeleženci.
18. člen
Družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Udeleženci: Gospodarska zbornica Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, Telesno-kulturna skupnost Slovenije in Skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
608.
Na podlagi 4., 11. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27-72 in 8/78) ter 54. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni Ust SRS, št, 2/78, 35/81) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 44. seji dne 22. marca 1983 sprejel
SKLEP
0 javni razgrnitvi predloga spremembe in dopolnitve Urbanističnega programa mesta Ljubljane in Urbanističnega načrta Medvod — za potek dvostopenjskega 100 KV daljnovoda na odseku Povodje — meja občine Kranj
1
Javno se razgrne predlog spremembe in dopolnitev Urbanističnega programa mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/72) in Urbanističnega načrta Medvod (Urad-ni list SRS, št. 12/77), ki ponazarja potek dvosistem-skega 400 KV daljnovoda na odseku Povodje — meja °bčine Kranj.
Predlog dokumentacije je pripravil Zavod za iz-Sfadnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem — LUZ, pod številko projekta 3064 v januarju 1983.
2
Dokumentacija iz 1. točke tega sklepa se javno f^zgrne v prostorih Krajevnih skupnosti Medvode, Rlrniče, Smlednik, prostorih SOb Ljubljana Šiška in ^ Prostorih Magistrata za 30 dni od objave sklepa v Uradnem listu SRS.
Št. 355/1-83
Ljubljana, dne 5 aprila 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Dore Dovečar 1. r.
609.
Na podlagi 12. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana je skupščina Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana na seji dne 29. marca 1983 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana za leto 1982
1
Zaključni račun Medobčinske	zdravstvene skup-
nosti Ljubljana za leto 1982 izkazuje:
din
1.	skupne prihodke	62,385.706
2.	skupne odhodke	54,298.116
3.	višek prihodkov	8,087.590
2
Višek prihodkov iz	prejšnje	točke	v znesku
8,087 590 din se prenese v otvoritveno bilanco za leto 1983.
-	3
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-1/82
Ljubljana, dne 29. marca 1983.
Predsednik skupščine Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Franc Svetelj 1. r.
610.
SKLEP
Sklep o določitvi enotne poprečne prodajne cene t m8 stanovanja, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodeljevanju posojil za individualno gradnjo v letu 1983, ki ga je sprejel odbor za graditev pri skupščini stanovanjske skupnosti Ljubljana, in je bil objavljen v Uradnem listu SR Slovenije, št. 9, je
dne 30. 3. 1983 potrdil zbor uporabnikov skupščine Stanovanjske skupnosti Ljubljana.
Predsednica
zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Kristina Zupančič 1. r.
CELJE
611.
Skupščina občine Celje je po 15. členu zakona o Urbanističnem planiranju (Uradni list SR Slovenije, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji zbora združenega dela in Seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1983 Sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Levi ' breg Voglajne
1.	člen
Zazidalni načrt Levi breg Voglajne (Uradni vestnik Celje, št. 26-261/68 in Uradni list SRS, št. 37-747/71, 15-360/72, 10-420/76, 11-591/77, 22-1413/77 in 33-1480/79 se spremeni in dopolni po lokacijski dokumentaciji št.
1163/81, ki jo je v marcu 1981 izdelal RC Celje, TOZD Planiranje.
• 2. člen
Stavbno zemljišče, določeno v lokacijski dokumentaciji, navedeni v 1. členu tega odloka, sme upravljalen oddati v uporabo za gradnjo šele potem, ko ga bo pripravil in zavaroval v skladu z geološkim mnenjem, ki ga bo podala pooblaščena organizacija.
/	3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-22/64
Ljubljana, dne 29. marca 1983.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
612.
Skupščina občine Celje je po 3. in 118. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 6-269/82) na sejah vseh treh zborov dne 29 marca 1983 sprejela
ODLOK
o komisiji za odlikovanja občine Celje
1,	člen
Ustanovimo komisijo za odlikovanja občine Celje kot občinski organ za dajanje in posredovanje pobud za odlikovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije.
2.	člen
Komisija za odlikovanja občine Celje (v nadaljnjem besedilu: komisija):
—	daje pobude za odlikovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije;
—	obravnava in posreduje pobude za odlikovanja Sodalistične federativne republike Jugoslavije komisi-
ji za odlikovanja Socialistične republike Slovenije, ki so jih dale občinska skupščina, družbenopolitične organizacije, državni organi, Medobčinska gospodarska zbornica, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti;
—	skrbi, da pobude za odlikovanja izhajajo iz načel družbene dogovorjene kadrovske politike;
—	spremlja izvajanje družbeno dogovorjene politike odlikovanj;
—	skrbi, da se podeljena odlikovanja slavnostno
izroče;	•
—	vodi evidenco odlikovanih oseb v občini.
'	3. člen .
Komisija sodeluje s komisijami za odlikovanja temeljnih organizacij združenega dela in drugih temeljnih organizacij ter skupnosti.
Komisija tudi usmerja in usklajuje delo komisij za odlikovanja temeljnih organizacij in skupnosti v skladu z družbeno dogovorjenimi načeli kadrovske politike in z merili in kriteriji, ki jih sprejema komisija za odlikovanja Socialistične republike Slovenije.
4.	člen
Komisija je za svoje delo odgovorna občinski skupščini. Komisija poroča o svojem delu organom in organizacijam, katerih delegati sestavljajo komisijo, i
5.	člen
Komisijo sestavljajo delegati;
—	skupščine občine,
—	izvršnega sveta skupščine občine,
—	občinskega komiteja ZKS,
—	občinske konference SZDL,
—	občinskega sveta zveze sindikatov,
—	občinskega odbora ZZB NOV,
—	občinske konference ZSMS,
— Medobčinske gospodarske zbornice.
Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka iirč-nujejo v komisijo po enega delegata.
Predsednika in podpredsednika komisije imenuje komisija izmed delegatov, ki sestavljajo komisijo..
Mandat delegatov v komisiji traja 4 leta.
6.	člen
Administrativne in strokovne zadeve za komisijo opravlja služba za kadrovska vprašanja izvršnega sveta skupščine občine.
7.	člen
Komisija sprejme poslovnik, s katerim podrobneje ureja način svojega dela.	,
8! člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 17/7-1982
Celje, dne 29. marca 1983.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
613.
Izvršni svet je na' podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 30. marca 1983 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Lipa-Store
1
Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Lipa-Štore (v nadaljnjem besedilu: predlog sprememb in dopolnitev ZN).
Predlog sprememb in dopolnitev ZN je izdelal Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo v marcu 1983, pod št. 4/73 a.
2
Predlog sprememb in dopolnitev ZN bo javno razgrnjen v prostorih občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja in v prostorih, ki jih določi krajevna skupnost Štore.
3
Pripombe na predlog sprememb in dopolnitev ZN lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
4
Rok za pripombe je 39 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
Št. 350-4/73
Celje, dne 30. marca 1983.
Predsednik IS SO Celje
Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r.
614.
V skladu s 185. členom zakona o združenem delu
(Uradni list SFRJ, št. 53/76), določili odloka o poslovnem delovnem času (Uradni list SRS, št. 26/82) ter s ciljem zagotovitve in uskladitve interesov in Potreb potrošnikov in delavcev zaposlenih v trgovini
sprejmejo
— OK svetov potrošnikov
—	trgovske delovne organizacije, ki so članice SOZD MERK
—	druge trgovske delovne organizacije, ki niso
Slanice SOZD MERK
— OK SZDL
— Občinski svet ZSS Celje
SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 dejanskem poslovnem času v trgovini na drobno na območju občine Celje
1.	člen
S	tem samoupravnim sporazumom se določa začetek in konec poslovnega časa za poslovne enote 0rganizacij združenega dela, ki opravljajo promet bla-ga na drobno in storitve v blagovnem prometu in za °bratovalnice občanov, ki z osebnim delom opravljajo Prodajo na drobno na območju občine Celje (v nada-'jevanju: prodajalne oziroma poslovalnice).
Poslovni čas določajo organizacije združenega dela v okviru določil odloka in tega samoupravnega sporazuma v sodelovanju z 'občinsko konferenco potrošnikov, pn čemer se upoštevajo krajevne potrebe in načela dobrega gospodarjenja.
2.	člen
Začetek in konec letnega oziroma zimskega poslovnega časa se ureja skladno z zakonskim premikom
3.	člen
Posamezne prodajalne oziroma poslovalnice bodo v delovnih dneh poslovale s potrošniki, tako kot je to določeno v prilogi tega samoupravnega sporazuma, ki vsebuje spisek prodajaln oziroma poslovalnic z veljavnim dejanskim poslovnim časom, upoštevajoč letni in zimski poslovni čas
4.	člen
Za zagotovitev oskrbe potrošnikov z osnovnimi življenjskimi potrebščinami izven poslovnega časa, kot je določen z odlokom in tem samoupravnim sporazumom se določa poslovni čas dežurne prodajalne oziroma poslovalnice.
Ob delavnikih (vključno sobota) od 13. do 20. ure mora poslovati najmanj ena prodajalna oziroma poslovalnica z živili. V ta namen se bosta dogovorili trgovski delovni organizaciji Merx — Potrošnik 'in Center, katere izmed njunih prodajaln bodo menjaje, v razdobju treh mesecev opravljale funkcijo dežurne prodajalne.
Ob nedeljah in praznikih od 7. do 11. ure mora poslovati najmanj ena prodajalna oziroma poslovalnica z živili, cvetjem in spominki.
Razpored dežurnih prodajaln oziroma poslovalnic, ki bodo dogovorjene skladno z 2. odstavkom tega člena mora biti na vidnem mestu ob vhodu v vsako prodajalno oziroma poslovalnico.
5.	člen
Ob državnih praznikih bodo poslovale naslednje prodajalne oziroma poslovalnice:
—	drugi dan praznikov — dežurne*prodajalne oziroma poslovalnice skladno s 4. členom tega samoupuav-nega sporazuma
—	takrat, ko se drugi dan praznikov prenaša tako,
da so dela prosti trije dnevi, je tretji dan odprtih več prodajaln oziroma poslovalnic po predhodnem dogovoru med trgovskima delovnima organizacijama Merx — Potrošnik in Center.	x
Prodajalne oziroma poslovalnice iz 2. alinee tega člena bodo naštete v prilogi tega samoupravnega sporazuma.
6.	člen
31. decembra poslujejo prodajalne oziroma poslovalnice z neživilskim blagom do 12. ure in prodajalne oziroma poslovalnice z živili do 17. ure.
7.	člen
V primeru, da bo iz upravičenih razlogov potrebno začasno spremeniti pogoje poslovanja prodajaln oziroma poslovalnic, ki so opredeljene v prilogi tega sa-maupravnega sporazuma, bo za odločitev o spremembi pristojen odbor podpisnikov iz 9. člena tega sporazuma.
8.	člen
Podpisniki lahko dajejo predlog za spremembo dejanskega poslovnega časa v posameznih prodajalnah oziroma poslovalnicah v okviru poslovnega časa, ki ga določa odlok. Predlog z razlogi za spremembo se posreduje podpisnikom samoupravnega sporazuma v okviru branže, v katero se vključuje predlagatelj, najmanj 30 dni pred željeno uveljavitvijo spremembe.
Za spremembo poslovnega časa iz prejšnjega odstavka tega člena je potrebno soglasje izvršnega odbora občinske konference sveta potrošnikov in občinskega sindikalnega sveta, ki ga le-ta podata v roku 15 , dni po odobritvi. spremembe s strani branžnih podpisnikov.
Potrditev spremembe poslovnega časa sporočijo podpisniki pristojnemu občinskemu upravnemu orga-i nu.
9.	člen
Samoupravni sporazum tolmači skrčen odbor podpisnikov in ga sestavljajo delegati podpisnikov, ki so navedeni v prilogi. Ta organ je hkrati nosilec samoupravnega sporazumevanja.
10.	člen
Nadzor nad izvajanjem samoupravnega sporazuma izvajajo podpisniki, pristojni občinski upravni organ in
tržna inšpekcija.
Podpisniki se sporazumemo, da bo odbor podpisnikov enkrat letno ocenil izvajanje tega samoupravnega sporazuma in o kršiteljih obveščal občinsko kon-'fAenco potrošnikov.
11.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo podpisniki in se začne uporabljati 15. dan po objavi v Uradnem listu SRS. S tem preneha veljati samoupravni sporazum o dejanskem poslovnem času v trgovini na drobno na območju občine Celje (Uradni list SRS, št. 7/81).
Celje, januarja 1933.
Podpisniki: OK Svetov potrošnikov, OK SZDL Celje, Trgovske delovne organizacije, ki so članice SOZD MERX, Občinski svet ZSS Celje, druge trgovske delovne organizacije, ki niso članice SOZD MERK.
CERKNICA
615.
Na. podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in odločb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica za obdobje , 1981—1985 je skupščina na sejah obeh zborov dne 28. marca 1983 sprejela
SKLEP
obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od L januarja 1983 dalje 1
1.	člen
S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov.
2.	člen
Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje:
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 19 odstotkov;
b)	pavšal na kmetijsko gospodarstvo .1.050 din;
Prispevek v znesku 1.050 din letno na osebo plačujejo:
—	za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom;
—	za uživalce stalnih preživnin — organ oziroma organizacija, ki plačuje preživnino;
—	za člane družinske in gospodarske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane — lastniki zemljišč.
3.	člen
Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in tisti, ki prvič začnejo samostojno opravljati poklicno dejavnost, plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka poprečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
4.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejnice, nogometaši-neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti-plesalci, kolporterji tiska, športniki amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, prtljažni nosači, delavci na kmetijskih zemljiščih) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Za delavce, ki so zaposleni pri drugih zasebnih delodajalcih (gospodinjske pomočnice) se določi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov v višini 60 odstotkov poprečnega mesečnega dohodka v preteklem letu v gospodarstvu SR Sloveniji.
Te osnove so osnova tudi za odmero pravic iz socialne varnosti.
5.	člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije, in sicer:
—	v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v bremef občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji;
—	v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini, v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Ce je delavec več kot eno leto na delu v tujini se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu SR Slovenije.
Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
6.	člen
Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo.
Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti.
Ce oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo poračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek vplačan.
7.	člen
Večina prispevka iz 3.. 4., 5. in 6. člena tega sklepa se obračunava in plačuje po prispevni stopnji 12,48 */•
za čas od 1. januarja do 30. aprila 1983 ter po prispevni stopnji 11,83 "/e od 1. maja do 31. decembra 1983.	. ’
8.	člen
Višina prispevka za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 45/82).
Osnova za obračunavanje prispevka za delovne ljudi iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80).
9.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 430 din mesečno na posameznega upravičenca.
10.	člen
Za osebe, ki delajo na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstveno storitev osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa.
Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 45/82.
11.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 odstotkov.
12.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge
osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce ---
kmete, kadar opravljajo storitve, pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni po stopnji 8 odstotkov od brutb prejemka.
13.	člen
Zavezanci prispevka. za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravic do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena.
Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena se obračuna in plačuje po'stopnji iz 7. člena tega sklepa.
14.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje (Uradni list SRS, št. 27/82).
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1933 dalje.
St. 94/83
Cerknica, dne 30. marca 1983.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica Ljubo Ule 1. r.
GROSUPLJE
61G.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 44. in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1983 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1983 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Grosuplje za leto 1983
1.	člen	£
S proračunom občine Grosuplje za leto 1983 se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Grosuplje v letu 1983.	^
2.	člen	■ *
Skupni prihodki občinskega proračuna
za leto 1983 znašajo:
in se razporedijo:
—	za tekoče občinske potrebe v posebnem delu proračuna
' — za tekočo proračunsko rezervo
—	za odvod na izločen račun po družbenem dogovoru o omejitvi splošne porabe v letu 1983
3.	člen
Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1983 se izloča za sredstva rezervnega sklada občine Grosuplje 1 °/» vseh prihodkov, razen prenesenih sredstev iz preteklega leta.
4.	člen
Prihodki doseženi s taksami na promet parklarjev in kopitarjev se namensko odstopajo v višini 100 °/e posebnemu računu za zatiranje živalskih kužnih bolezni v občini Grosuplje.
5.	člen
Turistične takse se v celoti uporabijo za pospeševanje turistične dejavnosti v republiki in občini po že
122,000.000
96,202.000
800.000
24,998.000
sprejetem družbenem dogovoru o namenski uporabi
turistične takse v obdobju 1982—1985.
6.	člen
Iz razporejenih prihodkov.v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune nasledn j i m i uporabni kom:
—	upravnemu organu občinske skupščine
—	občinskemu sodniku za prekrške
—	temeljnemu sodišču
—	sodišču združenega dela
—	družbenemu pravobranilstvu samoupravljanja
—	temeljnemu javnemu tožilstvu
—	javnemu pravobranilstvu
—	upratu javne varnosti
—	medobčinskim inšpekcijskim službam
—	družbenopolitičnim organizacijam in društvom
—	krajevnim skupnostim
—	posebnim'računom
Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev.
7.	člen
Vsi prihodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.
8.	člen'
Občinski upravni organ lahko uporabi prihodke, ki jih pridobi s prodajo tiskovin za posebne namene in prihodke od komisijskih in meritvenih del za redno dejavnost.
9.	člen
Upravni mtgan Skupščine občine Grosuplje samostojno razpolaga s sredstvi, ki so mu bila dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih pridobi po 7. členu tega odloka.
10.	člen
Če zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne bo. mogoče uravnovesiti, lahko izvršni svet za začasno kritje razporejenih sredstev uporabi sredstva rezervnega sklada proračuna.
' 11. člen
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebhe namene v okviru proračunskih namenov, če bi se izkazalo, da se jim zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku kot bi jim pripadala po sprejetih programskih nalogah.
12.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1983 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim bila odobrena s 1 em proračunom.
13.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja proračuna.
14.	člen
Odredbodajalec za. izvrševanje proračuna občine Grosuplje je predsednik izvršnega sveta občine Grosuplje.
15.	člen
Izvršni svet občine Grosuplje je pooblaščen, da razpolaga in razporeja sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna občine Grosuplje po DD o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1983 za kompenzacije za z.aščito življenjskega standarda in oblikovanje blagovnih rezerv na območju občine, del sredstev pa usmerja in zagotavlja samoupravnemu skladu na ravni SR Slovenije za intervencijo v porabi hrane in za financiranje programa" blagovnih rezerv v SR Sloveniji.
16.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) za druge namene iz 1. točke 39. člena citiranega .zakona v zvezi z ddločbami drugega odstavka 43. člena pa odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada do višine 500.01)0 din.
17.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skepščine občine Grosuplje ter skrbi, da se med letom prihodke razporeja skladno z njihovim pritekanjem. Ce bo zaostalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini 2. člena tega odloka, bo Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje, da bi zagotovil proračunsko ravnovesje zmanjšal znesek sredstev, ki so po proračunu razporejena za posebne namene, vendar največ za 10°/o ali pa začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena. O tem ukrepu mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Grosuplje.	.	>
18.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračuna občine Grosuplje v I. trimesečju 1983 (Uradni list SRS, št. 2/83) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posebne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka w okviru odobrenih sredstev proračuna.
v	19. člen
Pregled in razpored prihodkov po glavnih namenih, bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov In posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored prihodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v. Uradnem listu SRS.
20. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradhtem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
St. 400-4/83
Grosuplje, dne 30. marca 1983
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Grosuplje za leto 1983
I. PRIHODjKI:
Oblika prihodka	Prihodki	Znesek din
i	Davek iz osebnih dohodkov	64,900.000
2	Prometni davek, davek na premoženje in dohodke od premoženja	34,300.0000
3	Takse	6,100.000
5	Prihodki po posebnih predpisih (denarne kazni)	3,500.000
6	Prihodki upravnih organov in drugi prihodki	' 11,200.000
9	Prenesena sredstva iz preteklega leta	2,000.000
Skupaj prihodki	122,000.000
II. SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV:
Glavni namen	Razporeditev prihodkov	Znesek din
01	Dejavnost organov DPS	66,669.600
02	Dejavnost ljudske obrambe	4,066.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih	
	organizacij in društev	5,075.900
04	Negospodarske investicije	159.100
08	Socialno skrbstvo	5,363.200
09	Zdravstveno varstvo	34.700
10	Komunalna dejavnost	5,726.500
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	2,510.000
13	Odvod na druge račune	1,800.000
16	Intervencije v gospodarstvu	3,837.000
17	Nerazporejeni dohodki — tekoča	
	proračunska rezerva	25,798 000
18	Odvod v rezervni sklad	960 000
	Skupaj razpored prihodkov	122,000.000
617.		
Na podlagi 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82), 6. in 11. člen zakona ° davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 1. ^lena zakona o podaljšanju rokov ža določitev stopenj *n osnov davkov za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82) je Skupščina občine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1983 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1983 sprejela
2.	člen
Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi, zakonih in drugih pravnih aktih.
Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi.
II.	VRSTE DAVKOV
3.	člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1.	davek od osebnega dohodka delavcev,
2.	davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti,
3.	davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti,
4.	davek o dohodka iz poklicnih dejavnosti,
5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic,
6.	davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic,
7.	davek od premoženja,
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
4.	člen
Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,50 V«. Davek se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske dčlavnice.
IV. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
Območje občine se razdeli v tri skupine katastrskih občin in sicer v drugo, tretjo m četrto skupino kot sledi:
,11. skupina, obsega katastrske občine: Bukovica, Dedni dol, Draga, Gorenja vas, Grosuplje, Hudo. Podgora, Radohova vas, Stranska vas, Šentvid, Šmarje, Videm, Višnja gora in Grosuplje naselje.
III.	skupina obsega katastrske občine: Cesta, Dob, Kompolje, Krka, Male Dole, Mali vrh, Metnaj, Migljava, Podboršt, Ponova vas, Sela, Slivnica, Stara vas, Stična, Temenica, Vel. Pece, Zagorica, Zagradec, Zden-ska vas in Žalna.
IV.	skupina obsega katastrske občine: Ambrus, Blečji vrh, Češnjice, Dobrava, Ilova gora. Kriška vas, Leskovec, Luče, Podbukovje, Polica, Račna, Sušica, Vallčna vas, Veliko Globoko, Velike Lipljane, Vino, Višnje in Vrhe.
6.	člen
ODLOK
o davkih občanov
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
V občini Grosuplje se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine.
Delavci, delovni ljudje in občani (v nadaljnjem esedilu: občani) plačujejo občini davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka.
Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) plačujejo zavezanci po stonjah, ki so različne za posamezne skupine
katastrskih občin in znašajo:	Stopnja
— za drugo skupino	42
— za tretjo skupino	38
— za četrto skupino	\ 35
Zavezanci, katerim še odmerja prispevek za zdrav- , stveno varstvo kmetov in združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohod-, kov iz kmetijske dejavnosti plačujejo davek po naslednjih stopnjah:
Stopnja
—	za drugo skupino	9
—	za tretjo skupino	5
—	za četrto skupino	•	2
7.	člen
Davek iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, ki predstavlja vrednost lesa, določenega za posek, plačujejo zavezanci po stopnji 65 odstotkov.
Zavezanci, katerim se odmerja prispevek za zdravstveno varstvo kmetov in združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijske dejavnosti plačujejo davek iz prejšnjega odstavka po stopnji 25 odstotkov.
Davka od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozdov so oproščeni zavezanci, ki darujejo les za javne namene v višini odmere, ki odpade na podarjeno količino lesa.
8.	člen
Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku.
Za višji dohodek v smislu prejšnjega odstavka se štejejo:
1.	farmska reja perutnine 20.000 komadov letno,
2.	pitanje 60 glav govedi oziroma 100 komadov prašičev s pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili,
3.	farmska reja drugih živali vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno,
4.	specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5.000 komadov letno vzgojenih sadik,
5.	specializirana vzgoja cvetic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 . dinarjev celotnega dohodka letno.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za dohodke dosežene z rejo ovac in gojenje čebel.
9.	člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi določb zakona o davkih občanov in po postopku, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarske dejavnosti in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
10.	člen
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov) po naslednjih stopnjah:
i znaša presežek osebnega dohodka dinarjev		Stopnja i/.
nad	do	
	30.000	15
30.000	60.000	18
60.000	100.000	21
100.000	150.000	24
150.000	200.000	27
200.000	11. člen	30
Zavezanci davka iz 8. člena tega odloka so dolžni voditi poslovne knjige pod pogoji, ki veljajo za za-
rvezance davka iz gospodarskih dejavnosti in so na podlagi evidence poslovnih knjig dolžni vložiti davčno napoved. Davčna napoved se vloži po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezance davka iz gospodarske dejavnosti.
12.	člen
Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku in izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 8. člena, se preuvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku.
Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi pogoje Za preuvrstitev na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezance obvesti pred koncem leta, da bodo v prihodnjem letu plačevali davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.
13.	člen
Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč, na katerih se zasadijo novi vinogradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi.
Oprostitev prizna občinska uprava za družbene prihodke, če so bila dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo.
14.	člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno varstvo in združenim, kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijske dejavnosti in vlagajo sredstva za namene iz tretjega in četrtega odstavka 66 člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21 74)^ se prizna posebna olajšava, ki znaša 80 ■ odstotkov vloženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati pet letne odmere davka iz kmetijske dejavnosti.
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da zavezanci obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
Posebna olajšava davka se prizna tudi. drugim zavezancem, ki se po zakonu o kmetijskim zemljiščih štejejo za kmete in znaša 50 odstotkov vloženih sredstev ter ne sme presegati triletnega odmerjenega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin tistega leta, v katerem so bila sredstva vložena.
V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višino olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil največjo možno olajšavo po tem členu.
Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih. Vlogo za priznanje olajšave za vložene investicije se praviloma vloži v letu, v katerem so bila vložena sredstva za investicije; Izjemoma se vloga šteje za pravočasno, če je vložena do konca junija po preteku leta v katerem so bila vložena investicijska sredstva, če vloga ni pravočasna, se za pretekli čas olajšava skrajša. O olajšavi odloča občinska uprava za družbene prihodke.
15.	člen
Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, katerih katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 18.000 dinarjev in sicer:
Vel. Ilova gora, Gaber j e v k. o. Ilova gora, Cerovo k. o. Ponova vas, Rožnik, Staro apno, Male Lipi jene, Velike Lipi j ene, Železnica ter Medvedica v k. o Velike Lipi j ene, Rogatec, Udje, Vino, Vrbičje v k. o. Vino, Kožljevec, Mali Konec, Troščine, Blečji vrh v
k.	o. Blečji vrh. Veliki in Mali Kal v k. o. Češnjice,. Trnovice v k. o. Dob, Kamno brdo, Sela pri Višnji gori v k. o. Dobrava, Kriška vas, Nova vas, Zavrta če, Pristava v k. o. Kriška vas, Ravni dol v k. o. Krka, Zgornje Brezovo, Vrh v k. o. Leskovec, Oboino, Poljane, Goričica, Debeče, Osredek, Planina v k. o. Metnaj, Laze, Male Lese v k. o. Podbukovje, Male in Vel. Vrhe, Mevce v k. o. Vrhe, Ponikve, Vodice v k. o. Cesta, Kočevje, Mala Ilova gora v k. o. Zdenska vas, Ambrus, Kal, Kamni vrh v k. o. Ambrus, Mali Korinj, VeL Korinj, Kuželj evec, Grintovec, Malo in Vel. Globoko v k. o. Vel. Globoko, Bakrc, Brezovi dol, Primča vas, Višnje v k. o. Višnje, Dečja vas v k. o. Zagradec, Male in Vel. Reberce, Valična vas, Tolčane v k. o. VaUčna vas, Kitni vrh, Sušica, Trebež v k. o. Sušica, zaselki: Feleč vrh, Cerovec, Brezovec, Hruše-vec, Gornji vrh v k. o. Bukovica, Male Pece v k. o. Vel. Pece ter Spodnja Slivnica v k. o. Slivnica.
16.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in vodnih mlinov. Olajšava se prizna s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj znesek, ki ustreza 60 odstotkpv znesku enomesečnega poprečnega čištega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo petih let in znaša 80 odstotkov za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati 80 odstotkov vloženih sredstev.
Zavezanec izkaže, da je gradnja male hidroelektrarne v skladu s programom gradnje malih hidroelektrarn v občini in predloži dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje v šestih mesecih po tem, ko je sredstva vložil.
17.	člen
Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna davčna olajšava, ki znaša 500 dinarjev letno za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek posameznega otroka ne presega 1.000 diharjev mesečno iz naslova štipendije ali nagrade učencev.
V primeru, da so otroci zavezancev iz prejšnjega odstavka tega člena — bodoči prevzemniki kmetije — šolajo na kmetijskih šolah znaša davčna olajšava
l.	500 dinarjev letno za takega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dojjodek otroka ne Presega 3.000 dinarjev mesečno iz naslova štipendije.
Davčna olajšava iz prejšnjih dveh odstavkov ne sme presegati letnega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin.
Davčna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca za vsako leto posebej, ki mora biti vložena do konca leta, oziroma pred začetkom leta, za katerega se odmerja davek. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o davčni olajšavi z določbo. Vlogi je treba priložiti potrdilo o šolanju.
.	18. člen
Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva za novo oziroma nadomestno gradnjo, popravilo ali obnovo kmetijske stanovanjske hiše.
Davčna olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva vsaj v višini enoletnega katastrskega dohodka negozdnih površin, vendar najmanj 30 odstotkov enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davčna olajšava za namene iz prvega odstavka tega člena se prizna v višini 80 odstotkov vloženih sredstev, vendar ne sme presegati petletnega odmerjenega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin.
Za postopek priznanja olajšave iz tega člena se primerno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega odloka.
19.	člen
Za zavezance iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, se glede davčnih olajšav smiselno uporabljajo določbe 13., 14., 16., 17. in 18. člena tega odloka.
V.	DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
20.	člen
Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, doseženih:
1.	z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 odstotkov poprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu za katero se davek odmerja,
2.	z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek ne presega 10 odstotkov poprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja.
21.	člen
Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah:
Ce znaša ostanek čistega dohodka dinarjev nad	do		Stopnja */•
	30.000	30
/ 30.000	60.000	35
60.000	100 000	39
100.000	150 000	43
150.600	200.000	47
200.000	300.000	51
300.000		55
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski po-iklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
22.	člen
Zavezancem za davek, ki opravljajo gospodarske dejavnosti in so obdavčeni po dejanskem dohodku razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z bdstotnim znižanjem odmerjenega davka naslednjih dejavnosti:
—• zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracer-stvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementninarstvo, kle-iparstvo in ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroihstalater-stvo, tesarstvo, krovstvo in gostinstvo razen bifejev in okrepčevalnic, kemično čiščenje, moško in Zensko frizerstvo, nega obraza in telesa — za 20 odstotkov,
—	popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, finomehanika, avtokleparst-vo in ličarstvo, avtoelektričarstvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, brusači in kolarji, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkanizacija, optika, pletiljstvo, žaganje drv. popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije, polnjenje akumulatorjev, elektromehanika za dvigala, PTT mehanika — za 30 odstotkov,
—	krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo, dimnikarstvo in pred-kura — za 40 odstotkov
s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50 Odstotkov letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in‘hišnim svetom, zavezanci gostinske dejavnosti i pa 40 odstotkov letnega celotnega prihodka s prehrano!
Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznati, če zavezanci pogoje iz prejšnjega odstavka .izkažejo v pravilno vodenih poslovnih knjigah, če so 'jih dolžni voditi.
23.	člen
Zavezancem za davek, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo in so obdavčeni po dejanskem dohodku, razen prevoznikov z motornimi vozili, 'dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja, okrepčevalnicami in zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka:
a) zavezancem iz prejšnjega člena tega odloka za prvo leto 75 odstotkov, za drugo leto 50 odstotkov, in za tretje leto opravljanja gospodarske dejavnosti 30 odstotkov odmerjenega davka,
b) zavezancem vseh ostalih obrtnih oziroma drugih gospodarskih dejavnosti za prvo leto 50 odstotkov za drugo leto 30 %> in za tretje leto opravljanja gospodarske dejavnosti 20 %> odmerjenega davka,
s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi.
Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti.
Šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če ni prej opravljal gospodarsko dejavnost v kateri drugi občini ali če ni kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena- tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici.
V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom, ki že opravlja samostojno gospodarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici pa se mu davčna olajšava po določbah prvega odstavka tega člena še ni iztekla, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovahi ce.
24.	člen
Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se ob pogojih 60. člena zakona o davkih občanov prizna davčna olajšava, če opravljajo dejavnosti navedene v 22. členu tega odloka s pogojem, da dosežejo najmanj 50 odstotkov celotnega prihodka s storitvami za občane in hišne svete ter da gostilne ustvarijo najmanj 40 odstotkov letnega celotnega prihodka s prehrano.
Davčne olajšave zavezancem iz prejšnjega odstavka tega člena se priznajo:
—	za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu letnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 odstotkov vloženih sredstev,
—	za naložbe v druga osnovna sredstva, razen za nakup osebnih avtomobilov, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 odstotkov poprečnemu letnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 odstotkov vloženih sredstev.
Olajšava se prizna tudi drugim zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, razen zavezancem, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, gostinstvo bifejskega značaja in okrepčevalnice ter gospodarsko dejavnost kot postranski poklic pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena s tem, da se davčna olajšava prizna v višini 20 odstotkov vloženih sredstev.
25 člen
Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje materialne osnove dela se porazdeli na 2 leti tako, da znaša v
prvem letu 67 odstotkov In v drugem letu 33 odstotkov. Olajšave do 100.000 se priznajo v prvem letu.
Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela po merilih iz 24. člena za posameznega zavezanca ne sme presegati šestkratnega letnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti najkasneje do izdaje odločbe o odmeri divka za leto v katerem so bila sredstva vložena, s predložitvijo dokazov.
,	26. člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom končnih izdelkov domače proizvodnje in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni .delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom, obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom, odmerjeni davek zniža:
—	za 5 °/o, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10
odstotkov,	ie •
—	za 10 »/o, če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20 odstotkov,
—	za 15 %>, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30 odstotkov,
—	za 25 %>, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50 odstotkov,
—	za 35 °/o, če znaša odstotfti delež izvoza nad 50 odstotkov.
: '	27. člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn Olajšava se prizna s pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje malih elektrarn v občini, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj 50 od dotkov enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto •
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo treh let, tako da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30' odstotkov, vendar skupna davčna olajšava vsa tri leta ne sme presegati 40 odstotkov vloženih sredstev in ne šestkratnega letnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Zavezanec vloži zahtevek, za davčno olajšavo pra-vildma skupno z davčno napovedjo, a najpozneje do izdaje davčne odmerne odločbe za ustrezno odmerno leto in.ji priloži dokaze o vloženih sredstvih.
28.	člen
Zavezancem iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15 odstotkov od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. .
29.	člen.
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti moškim nad 60 let in ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo storitveno gospodarsko dejavnost in pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov Se prizna davčna olajšava v višini 40 odstotkov odmerjenega davka, razen zavezancem, ki opravljajo- gospodarsko dejavnost kot postranski poklic.r
30.	člen
Zgvezancgm davka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku . in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 odstotkov za vsakega takega člana pod pogojem, da Igtni dohodek na -družinskega člana ne presega 10 odstotkov poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodfek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva zavezanca. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim 'delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem, letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek davka poveča s faktorjem 4.
31.	člen
Borcem narodnoosvobodilne -vojne, se priznajo davčne olajšave pod pogoji, navedenimi v 28. in 30. členu tega odloka s tem, da davčna olajšava namesto 15 odstotkov znaša 20 odstotkov oziroma namesto 5 odstotkov znaša 10 odstotkov.
32.	člen
Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarskih dejavnosti po določbah 22. ..do 3L člena tega odloka , v posameznem letu ne sme presegati 80 odstotkov odmerjenega letnega davka.
33.	člen
Zavezancem, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in združenim kmefom. ki sp pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva ter opravljajo postransko gospodarsko dejavnost v skladu z določbami obrtnega zakona, se prizna posebna davčnazolajšava od dohodkov, doseženih s postransko gospodarsko dejavnostjo, če ta sredstva vlagajo v modernizacijo kmetije v skladu s programom kmetijske organizacije s tem, da ustvarjajo kmetijsko tržno proizvodnjo.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega Sena se prizna s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 50 odstotkov enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davčna oljašavp se prizna za dobo 3 let tako, da se za-vsako odmerno leto davek zniža za 50 odstotkov, vendar skupna davčna olajšava ne sme presegati 50 odstotkov vloženih sredstev.
34.	člen
Davek v pavšalnem letnepa znesku ..plačujejo za,-vezahci, ki’ opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih in višinskih krajih z manj kot 300 prebivalci in ne uporabljajo dopolnilnega dela drhgih delpvcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov.
,	35. člen
Poleg meril, ki jih določa 57. člen zakona o davkih občanov, je pri ugotavljanju pavšalnega letnega zneska davka treba upoštevati strukturo celotnega prihodka, ki ga je v danih pogojih zavezanec sposoben dosegati, višino, potrebnih poslovnih stroškov, višino enoletnega poprečnega osebnega dohodka na
zaposlenega v gospodarstvu v preteklem letu v SR Sloveniji, vključevanje družinskih članov zavezanca v. delovni proces — vse ob smiselnem upoštevanju davčnih in prispevnih stopenj ter olajšav, ki veljajo za zavezance davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku.
36. člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti v odstotku (davek po odbitku) plačujejo občani od vsakega posameznega kosmatega dohodka po stopnjah, ki znašajo:
1.	od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje 'srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 odstotni invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela 10 ■ odstotkov,
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov pd zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne šte--jejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od
dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti hiti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 25 odstotkov,
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodek iz 1. in 2. točke 40 odstotkov.
Davek iz gospodarskih, dejavnosti po odbitku iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti z zbiranjem in s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij zdfuženega dela, od dohodkov, doseženih s pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva.
VI.	DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI
37. člen	' .
Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem- dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah:	11
Če znaša	ostanek čistega	Stopnja
dohodke dinarjev		
nad	do	•/o
	30.000	31
30.000	60.000	36
60.000	100.000	40
100.000	150.000	44
150.000	200.000	48
200.000	300.000	52 •
300.000		56
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
,	38. člen
Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, M priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, organom družbenopolitičnih skupnosti ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri nosilcih samostojnega osebnega dela.
Davek po odbitku iz prejšnjega odstavka plačujejo občani po stopnji 40 odstotkov.
1	.	39. člen
Pri odmeri davka iz^ poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se smiselno uporabljajo določbe
35.	člena odloka.
VII.	DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH
PRAVIC
40. člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravic v odstotku (davek po odbitku), plačujejo občani od vsakega posameznega dohodka po stopnjah 20 odstotkov.
Davek od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnih! delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, plačujejo po stopnji 6 odstotkov.
,	41. člen
Ne glede na določbe prejšnjega .člena tega odloka plačujejo zavezanci davka po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic od vsakega posameznega dohodka po stopnji 40 odstotkov za naslednje vrste dohodkov:
1	doseženih od reklamnih slik, risb t in plastik, reklamnih napisov in govorjenih besedil," reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del,
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del,
3.	artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah,
4.	izvajalcev glasbenih del na zabavah,, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
če se dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke tega člena ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj, kulturnih delavcev in njihovih članov, se od takih dohodkov plačuje davek po stopnji 20 odstotkov.
VIH. DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
42. člen
Pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov iz premoženja od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem v najem stanovanjskih in poslovnih prostorov, garaž ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih, se stroški vzdrževanja, upravljanja in enoletne amortizacije ter
stroški obratovanja, če jih plačuje lastnik sam, določijo v odstotku od prejete stanarine oziroma najemnine.
Stroški iz prejšnjega odstavka znašajo:
»/o
—	za stanovanja in stanovanjske stavbe	60
—	za poslovne prostore in poslovne stavbe,
garaže ter prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih	40
'	43. člen
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dohodkov iz premoženja in od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se stroški od stanarin-ske vrednosti oziroma najemnina, obraba opreme in vrednost storitev določijo -v višini 60 odstotkov.
44.	člen
Zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe turistom preko turističnega društva ali turistične organizacije, so oproščeni plačila davka od davčne osnove, ki ne presega 60 000 dinarjev.
Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko turističnih društev in drugih organizacij ter organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se prizna davčna olajšava v višini 50 odstotkov odmerjenega davka razen od dohodkov, doseženih po prejšnjem odstavku tega člena.
45.	člen
Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: IX.
Ce znaša davčna	osnova	Stonnja •/*
dinarjev		
nad	do	
	30.000	30
30.000	60 000	35
60.000	100 000	39
100.000	150.000	43 •
150.000	200.000	47
200 000	300 000	51
300.000		55
IX.	DAVEK OD PREMOŽEN 'A
46.	člen
Zavezanec" za davek od stavb, dela stavb, stanovanj, poslovnih stavb oziroma poslovnih prostorov, ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje ed vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali jo daje v najem.
47.	člen
Osnova za davek je vrednost stavbe.
Vrednost stavbe se ugotavlja po pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št 25/81).	f
48.	člen	1
Davek od premoženja na posest stavb se ne plačuje, če vrednost stanovanjske stavbe ali stanovanja, ne presega 100 000 dinarjev.
49.	člen
Davka od premoženja na posest stavb so oproščeni lastniki ali uživalci stavb oziroma stanovanj v naslednjih višinskih krajih:
Vel. Ilova gora, Gaberje pri Ilovi gori, Cerovo, Rožnik, Staro apno, Male in Vel. Lipi j ene, Železnica, Medvedica, Rogatec. Udje, Vino, Vrbičje, Mali Konec, Troščine, Blečji vrh, Dolenja vas, Gorenja vas, Kož-Ijevec, Vel. in Mali Kal, Trnovica, Kamno brdo, Sela pri Višnji gori. Kriška vas, Nova vas, Zavrtače, Pristava pri Višnji gori, Ravni dol, Zg. Brezovo, Vrh, Obolno, Poljane, Goričica, Debeče, Osredek, Planina, Laze, Mjale Lese, Male in Vel. Vrhe, Mevce, Vodice, Kočevje/ Mala Ilova gora, Ambrus, Kal, Kamni vrh, Mali in Vel. KorinjKuželj e vec, Grintovec, Malo in Vel. Globoko, Bakrc, Brezovi dol, Primca vas, Višnje, Dečja vas, Male in Vel. Reberce, Valična vas, Tolčane, Kitni vrh, Sušica, Trebež ter zaselki: Feleč vrh, Cerovec, Brezovec, Hruševec in Gornji vrh.
50.	člen
Zavezancem za davek na posest stavb, ki so skupaj z zavezancem z več kot tremi družinskimi člani stalno prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih oziroma stanovanjskih stavbah v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10 odstotkov za vsakega nadaljnega družinskega člana.
51.	člen
Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe po naslednjih stopnjah:
Stopnja
•/o
—	stanovanjske stavbe, stanovanja in
garaže	0,15
—	poslovne stavbe in poslovni prostori	0,20
—	prostori, ki se v sezoni ali od časa do
časa uporabljajo za počitek m oddih	0,60
52.	-člen
Zavezanec za davek na posest stavb je občinski upravi za družbene prihodke dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavb za odmero davka.
Nastanek davčne obveznosti in spremembe lastništva oziroma vrednosti stavbe je zavezanec dolžan prijaviti občinski upravi za družbene prihodke v petnajstih dneh . .
Vsebino in obliko davčne napovedi predpiše občinska uprava za družbene prihodke.
X.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
53.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci po stopnji 15 odstotkov.
54.	člen
Davek na dobitke od iger na'srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 dinarjev.
XI.	POBIRANJE DAVKOV
55.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več
fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezuje poravnati zapadle davčne obveznosti namesto zavezanca.
Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega 20 odstotkov obveznosti odmerjenih, za zadnje leto in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti iz premoženja ni uspela.
■	56. člen
Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže:
—	da so realizirani dohodki bisfveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen,
—	da so zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družinskega' člana nastali večji izdatki oziroma so bili zaradi elementarnih dogodkov doseženi bistveno 'manjši dohodki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah in bi bilo s takojšnjo izterjavo davčnega dolga ogroženo preživljanje družinskih članov.
Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega dolga pa ja dobo enega leta. Za čas, ko je bilo davčnemu zavez‘ancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje se ne zaračunavajo . zamudne obresti,
Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji. priloži ustrezne dokaze. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o vlogi s sklepom.
57.	člen
Od davkov, ki so predpisani s tem odlokom in jih občanom odmerja občinska uprava za družbene prihodke, se'odstopa 6 odstotkov občinski upravi ’ za napredek organizacije in mehanizacije, dela uprave ' za družbene prihodke.
XII.	PREHODNE 'IN KONČNE DOLOČBE
58.	člen	f
Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero dpvka, morajo letno davčno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta.	'
Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv k vložitvi napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja oziroma na način, kot je v občini v navadi.
59.	člen
Davčne olajšave priznane po dosedanjih predpisih, ki se še niso iztekle, veljajo do izteka.
60.	člen
Davčna olajšava za izvoz blaga domače proizvodnje in storitev na konvertibilno področje bo določbah 26. člena tega odloka, se zavezancem priznava že pri * odmeri davka z» Irto 1982.
61.	člen
Ko začne veljati ta odlok, 'preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29/75, 3/76, 14/76, 24/77, 8/78, 10/79, 11/81 in 12/82), razen določbe 48.. člena, ki se uporablja, dokler ne bo ugotovljena vrednost stavb po določbah 47. člen tega odloka.
62.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje, razen določb 36. in 54. člena odloka, ki se začneta uporabljati osmi dan po objavi.
St. 42-1/83
Grosuplje, dne 30. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r.
618.
Na podlagi 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82), 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni- list SFRJ, št. 3.3/72, 39/72, 55/72, 28/73; 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80, 3/81 in 23/82) je Skupščina občine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1983 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1983 sprejela	, „.
ODLOK
0	spremembi odloka o posebnem občinskem davku od
prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 24/7.7, '6/80, 11/81 in 12/82) se tarifna številka
1	črta.
2.	člen
Tarifne številke 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 10 postanejo 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po' objavi v Uradnem listu'SRS uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje.
St. 421-3/83
. Grosuplje', dne 30. marca 1983.
Predsednik
Skupščine občine, Grosuplje Janez Koščak 1. r.
619.
Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 30; marca^l983 sprejela
SKLEP
o pooblastitvi Dolenjskega projektivnega biroja Novo mesto za izdelavo specifične lokacijske dokumentacije
1
Skupščina občine Grosuplje pooblašča Dolenjski projektivni biro Novo mesto, Sokolska 1 za izdelavo specifične lokacijske dokumentacije:
— dopolnitev lokacijske dokumentacije rekonstruirane magistralne .ceste št. 1 na odseku Šmnrje-Sap— Polica—Višnja gora (premik trase preko pokopališča Višnja gora)
— lokacijske dokumentacije za gradnjo nadomestnega pokopališča Višnja gora.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
St. 351-9/75
Grosuplje, dne 30. mačca 1983.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak 1. r.
620.
Na podlagi tretjega odstavka 8 člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. marca 1983 sprejela
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Grosuplje
1.	člen
Skupščina občine Grosuplje potrdi samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne skup-* nosti za zaposlovanje Grosuplje.
2.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati osmi dan po objavi.
St. 025-8/82
Grosuplje, dne 25. marca 1983,
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r.
621.
Na podlagi 59. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) ter odloka o dopolnitvi odloka o določitvi najvišje ravni cen za vse proizvode in storitve, razen za tiste za katere se morajo ceniki pošiljati v potrditev skupnostim za cene (Uradni list SFRJ, št. 10/83) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje
ODREDBO
0 najvišjih cenah kruha in peciva iz pšenične moke tipa »850« 1
1
Organizacije združenega dela in zasebniki, ki pečejo kruh in pecivo iz pšenične moke tipa »850«, smelo svoje cene oblikovati tako, da znaša naj višja prodajna cena osnovne vrste kruha za 1 kg 21 din, za 0*80 kg pa 18.10 din.
Drugim vrstam kruha in peciva lahko povečajo ceno sorazmerno glede na delež moke (predpisan na osnovi teže kruha) tipa »850« v posameznih vrstah kruha, izhajajoč iz razlike pri ceni moke med tipom •850» in tipom »800« do 1,70 din na kg.
2
Organizacije združenega dela in zasebniki, ki pečejo kruh in pecivo iz pšenične moke tipa »350« morajo obvestiti Skupnosti za cene občine Grosuplje o cenah, oblikovanih na podlagi določbe 1 točke te odredbe in ji poslati cenike pred njihovo uporabo.
3
Ta odredba začne veljati takoj in ostane v veljavi največ šest mesecev.
St 38-7/83
Grosuplje, dne 6. aprila 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje
Franc Gruden L r.
622.
Na podlagi 7. člena zakona o referendumu In drugih oblikah osebnega izjavljanja 1 Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 35. člena statuta krajevne skupnosti Muljava je skupščina krajevne skupnosti Muljava na svoji seji dne 14. januarja 1983 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Muljava
1	člen
Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Muljava, ki obsega vasi: Muljava, Potok, Oslica, Velike Vrhe, Male Vrhe. Mevce, Sušica, Velike Kompolje, Male Kompolje in Trebež.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom 1983—1987 (ca. 5,000.000 din) bodo uporabljena za iinanciranje asfaltnih prevlek na lokalnih cestah krajevne skupnosti, ki jih je potrebno zaščititi pred nadaljnjim propadanjem.
3.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let, in sicer od 1. junija 1983 do 31. maja 1987. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Muljava:
1.	po stopnji 2 %> od naslednjih osnov:
a)	delovni ljudje iz razmerja v združenem delu in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov,
b)	upokojeni občani od pokojnin,
c)	delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ,
2.	občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice:
a)	2 %> od neto osebnega dohodka,
b)	1 °/e od presežka nad bruto osebnim dohodkom, ki ga ugotovi davčni organ, zmanjšan za davek.
Samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo Iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega bruto dohodka zmanjšanega za obračunan davek.
4.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov, ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek tudi ne plačujejo:
1.	delavci in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu, delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov in upokojeni občani od pokojnin, katerih dohodki ne presegajo 8.000 dinarjev mesečno,
2.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 1.000 din na gospodarstvo.
5.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se bodo uporabljala izključno za izvajanje programa, navedenega v 2. členu sklepa in se bodo zbirala na posebnem računu.
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom upravlja svet krajevne skupnosti.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev upravlja organ, ki ga imenuje krajevna skupnost.	-	1
6.	člen
Referendum bo v nedeljo 15. maja 1983 od 7. do
19.	ure na glasovalnih mestih, ki jih bo določila volilna komisija.
7.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani krajevne skupnosti Muljava, ki so vpisani v splošni volilni imenik. Pravico glasovanja imajo tudi vsi zaposleni občani mlajši od 18 let, stanujoči v krajevni skupnosti Muljava, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik.
8.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranja delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in se nanašajo na družbenopolitični zbor.
Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju krajevne skupnosti.
Glasovanje na referendumu vodijo na glasovalnih mestih odbori, ki jih imenuje volilna komisija.
9.	člen
Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS.
10.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Muljava
Na referendumu, dne 15. maja 1983, za uvedbo samoprispevka v denarju na območju krajevne skupnosti Muljava za:
— financiranje asfaltnih prevlek na lokalnih cestah krajevne skupnosti Muljava, ki jih je potrebno zaščiti pred nadaljnjim propadanjem.
glasujem
-ZA«	-PROTI«
2ig
Delovni ljudje in občani izpolnijo glasovnico tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo.
11.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Muljava
Stane Kovačič 1. r.
IDRIJA
623.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 30. marca 1933 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30 marca 1933 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Idrija za leto 1933
r	1. člen
S proračunom občine Idrija za leto 1983 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Idrija za leto 1983.
2.	člen
Občinski proračun za leto 1983 obsega prihodke v skupnem znesku 81,647.300 din. Prihodki se razporedijo
din
—	po posebnem delu proračuna v
znesku	80,847.300
—	za tekočo proračunsko rezervo v
znesku	800.000
3.	člen
Prihodki iz 2. člena se oblikujejo:
—	iz virov, določenih v 29. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih,
—	iz dopolnilnih sredstev republiškega proračuna,
—	iz odstopljenih prihodkov republiškega proračuna.
Prihodki in splošen razpored prihodkov so razvidni iz bilance prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Idrija za leto 1983, ki je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Idrija izvršuje proračun in sprejema sklepe za:
—	ohranitev skladnosti rasti splošne porabe v občini? z določili resolucije o politiki izvajanja srednjeročnega plana SRS za obdobje 1981—1985 v letu 1983, z določili družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SRS in z določili zakona o proračunu SRS za leto 1983
— ohranitev skladnosti priliva in odliva sredstev občinskega proračuna med letom.
Naloge iz prvega odstavka tega člena uresničuje izvršni svet tako, da odloča o začasni omejitvi proračunske porabe vsem uporabnikom, predvsem pa ti-stitn, ki v času sprejema proračuna še niso verificirali svojih programov na ustreznih republiških organih v skladu z 29. členom zakona o proračunu SRS za leto 1983.
5.	člen
V občinskem proračunu se oblikuje tekoča proračunska rezerva v višini največ 1% od celotnih proračunskih prihodkov.
Izvršni svet Skupščine občine Idrija odloča o porabi tekoče proračunske rezerve in jo usmerja za prenizko predvidene ali nepredvidene namene v proračunu za leto 1983.
6.	člen
Najmanj 1 “/o od vseh realiziranih prihodkov občinskega proračuna se izloči v sredstva rezerv občine
Idrija.
O porabi sredstev rezerv odloča Skupščina občine Idrija.
7.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega priliva proračunskih prihodkov med letom najame posojila iz sredstev rezerv občin Idrija do njihove skupne višine.
8.	člen
Doseženi prihodki in njihova razporeditev v času začasnega financiranja se morajo uskladiti z občinskim proračunom za leto 1983 najkasneje do 31. marca 1983.
9.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
Št. 402-1/83
Idrija, dne 30. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Stanislav Brelih 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Idrija za leto 1983
Zep. št.	Prihodki	Znesek v din	Za p. št.	Splošni razpored prihodkov	Znesek v din
i	Davki od dohodka in osebnega do-		i	Sredstva za delo upravnih organov .	45,475.200
	dohodka	26,897.500	2	Negospodarske investicije	6,055.500
2	Prometni davek	16,561.600	3	Sredstva za ljudsko obrambo in	
3	Davek na prihodke od premoženja			družbeno samozaščito	5,609.000
	in premoženjskih pravic ter drugi		4	Sredstva za intervencije v gospodar-	
	davki	1,155.000		stvu	1,495.000
4	Takse	3,589.000	5	Sredstva za družbene dejavnosti	11,002.000
5	Prihodki po posebnih predpisih in		6	Druge splošne potrebe	6,017.000
	prihodki organov	5,060.000	7	Sredstva za splošno komunalno rabo	4,102.200
6	Prihodki od drugih DPS — dopol-		8	Izločena sredstva	1,600.000
	nilna sredstva republike in odstop-		9	Drugi odhodki	291.400
	Ijeni prihodki	26,643.200			
7	Prenesena sredstva iz preteklega				
	leta	1,741.000			
	Skupaj	81,647.300		Skupaj	81,647.300
624.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 30. marca 1983 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1983 sprejela
ODLOK
o davkih občanov občine Idrija
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonu plačujejo občani občine Idrija davke.
Občani' občine Idrija plačujejo davek po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka in drugih predpisov izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Vsak občan je dolžan po svoji gospodarski moči Prispevati k zadovoljevanju splošnih potreb v občini.
3.	člen
Stopnje davkov, ki pripadajo občini se predpisujejo s tem odlokom ih se določajo za vsako vrsto davkov posebej.
II.	VRSTE DAVKOV
4.	člen
« Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku in so dohodek občine so naslednje:
1.	davek od osebnega dohodka delavcev
2.	davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti
3.	davek od dohodka gospodarskih dejavnosti
4.	davek od dohodka od poklicnih dejavnosti
5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic
6.	davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic
7.	davek od premoženja
8.	davek na dobitke od iger na srečo
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
5.	člen
Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,50 %>.
Davek po tem členu se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske
delavnice.
IV.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ
KMETIJSKE DEJAVNOSTI
6.	člen
Za plačevanje davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se vse zemljišče občine Idrija razvrsti v IV. skupine katastrskih občin.
Davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti od negozdnih površin plačujejo:
—	zavezanci, katerim je kmetijstvo glavni poklic in se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ter kmetje kooperanti — po stopnji 2 odstotka od katastrskega dohodka negozdnih površin,
—	ostali zavezanci po stopnji 32 odstotkov od katastrskega dohodka negozdnih površin.
7.	člen
Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek od gozda se ne obračunava po katastrskem dohodku, temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa določenega za posek v letu, za katerega se odmerja davek.
Gozdna gospodarska organizacija je dolžna da v tekočem letu odkaže posek lesa za naslednje leto. Seznam vseh. ki jim je bil odkazan posek za to leto in sicer po količinah, vrstah lesa in vrednostnih razredih, je dolžna gozdna organizacija predložiti upravam za družbene prihodke do 15. februarja v letu, za katerega se davki odmerjajo.
Osnovo za odmero davka določi davčni organ, glede na količino lesa m povprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki gospodari z gozdom, v preteklem letu po vrstah lesa in vrednostnih razredih.
8.	člen
Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda plačujejo:
—	zavezanci, katerim je kmetijstvo glavni poklic ih se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ter kmetje kooperanti po stopnji 25 odstotkov,
—	drugi zavezanci po stopnji 65 odstotkov.
9.	člen
Plačila davka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni zavezanci, katerih katastrski .dohodek od negozdnih površin ne presega Ki 000 dinarjev.
10.	člen
Posebna olajšava se prizna zavezancem davka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki vlagajo sredstva za preusmeritev gospodarstva, nabavo strojev in kmetijske opreme in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene. Olajšava se prizna pod pogojem, da zavezanci obdelujejo zemljišče v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
Posebna olajšava znaša:
—	za zavezance, ki jim je kmetijska dejavno« glavna poklic in se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov oziroma kmete kooperante:
a)	če vložijo od 50.000 do 100.000 dinarjev v od-mernem letu — 50 odstotkov odmerjenega davka
b)	če vložijo od 100.000 do 200.000 dinarjev v od-mernem letu — 100 odstotkov odmerjenega davka,
<4 če vložijo nad 200.000 dinarjev — 100 odstotkov odmerjenega davka za dobo 5 let.
—	za ostale zavezance:
a)	če vložijo od 50.000 do 100.000 dinarjev v od-memem letu 30 odstotkov odmerjenega davka
b)	če vložijo od 100.000 do 200.000 dinarjev v odmerjenem letu 50 odstotkov odmerjenega davka,
c)	če vložijo nad 200.000 dinarjev v odmerjenem letu 100 odstotkov odmerjenega davka.
Davčni organ olajšavo prizna in odmerjeni davek zniža oziroma odpiše na podlagi prošnje zavezanca. Prošnji je treba priložiti potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa oziroma kmetijske pospeševalne službe in račun o nabavi strojev in kmetijske opreme ali gradbenega materiala.
Seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih predloži upravi za družbene prihodke, za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ do 15 februarja v letu, za katero se davek odmerja. Seznam mora vsebovati podatke o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča.
11.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, ki znaša:
din
1.	če otrok med šolanjem biva doma	500
2.	če otrok med šolanjem ne biva doma	1.000
Davčni organ olajšavo prizna in odmerjeni davek zniža na podlagi vloge zavezanca, kateri je treba priložiti potrdilo o rednem šolanju in jo vložiti do konca leta.
12.	člen
Začasno za dobo 10 let so oproščeni davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti zavezanci od zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijskimi deli zavezanca postala uporabna in od zemljišč, na katerih se zasadijo novi sadovnjaki, ali drugi dolgoletni nasadi.
Oprostitve uveljavlja zavezanec s posebno vlogo, ki jo mora vložiti do konca leta v katerem so nastali' pogoji za oprostitev. Priložiti mora potrdilo za kmetijstvo pristojnega občinskega upravnega organa, iz katerega je razvidno, da so bila dela opravljena strokovno in v skladu s programom srednjeročnega razveja SP Slovenije oziroma občine.
13.	člen
Zavezancem davka Iz kmetijske dejavnosti, ki vlagajo sredstva v izgradnjo ali rekonstrukcijo malih hidroelektrarn se prizna posebna olajšava.
Olajšava iz prejšniega odstavka se prizna za dobo 5 let in znaša 80 odstotkov odmerjen- ga davka v vsakem letu.
,	X
Zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja po preteku leta, v katerem je izpolnil pogoje za olajšavo. Prošnji mora priložiti dokaze o vloženih sredstvih in uporabno dovoljenje pristojne delovne organizacije.
14.	člen
Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo boljše dohodke od kmetijske dejavnosti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku.
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar dosežejo dohodek:
1.	s farmsko rejo najmanj 20.000 komadov perutnine letno
2.	s pitanjem najmanj 100 glav govedi oziroma-300 prašičev s pogojem, da se le-ti v celoti ali pretežno krmijo s kupljenimi krmili,
3.	s farmsko rejo drugih živali nad 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno,
4.	s specializiranim drevesničarstvom oziroma vzgojo okrasnega grmičevja več kot 500 komadov letno vzgojenih sadik,
5.	s specializirano vzgojo cvetlic nad 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rejo ovac in gojenje čebel.
15.	člen
Zavezancem,davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se dohodek oziroma davčna osnova ugotavlja ob smiselni uporabi določb 48. člena zakona o davkih občanov in po postopku, ki velja za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti.
16. člen
Zavezanci	davka iz kmetijske		dejavnosti po de-
janskem dohodku plačujejo davek			od osnove ugotov-
Ijene po prejšnjem		členu po naslednjih stopnjah:	
Ce	znaša	oanova	Stopnja
nad		do	
		30.000	15
30.000		60.000	18
60.000		100.000	21
100.000		150.000	24
150.000		200.000 /	27
200.000			'	30
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki niso zavarovani kot kmetje kooperanti, ali ki niso zdravstveno zavarovani na podlhgi kmetijstva. V davčno osnovo se za te zavezance všteva tudi osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, oziroma se za te zavezance osebni dohodek ne ugotavlja
17.	člen
Zavezanci davka iz 14. člena tega odloka so dolžni voditi poslovne knjige pod pogoji in na način, ki velja za zavezance davka iz gospodarske dejavnosti in so dolžni vložiti davčno napoved. Davčno napoved se vloži po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezance davka iz gospodarskih, dejavnosti.
18.	člen
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku in izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 14. člena se preuvrstijo na obdavčevanje po dejanskem dohodku.
Občinska uprava za družbene prihodke odloči o preuvrstitvah na obdavčevanje po dejanskem dohod-,ku in zavezanca obvesti pred koncem leta, da bo v prihodnjem letu plačeval davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.
V.	DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
19.	člen
Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki pripada občini se odmerja:
—	po dejanskem dohodku
—	pavšalnem letnem znesku
—	v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku).
Glede razvrščanja v posamezni način obdavčevanja zavezancev, se neposredno uporabljajo določbe 47., 57. in 63. člena zakona o davkih občanov.
20.	člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje: opeke; apna, oglja ipd), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 odstotkov povprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
21.	člen 1
Zavezanci, ki jim je opravljanje obrtne ali druge gospodarske dejavnosti glavni poklic, plačujejo davek od osnov ugotovljenih po 48. členu zakona^ o davkih občanov po naslednjih stopnjah:
Ce znaša za odniero nad	osnova davka do '	Stopnj
	30.000	30
30.000	60.000	35
60.000	100.000	39
100.000	150.000	43
150.000	200.000	i	47
200.000	300.000	51
300.000	22. člen	55
Po stopnjah iz 21 člena tega odloka plačujejo davek tudi zavezanci, ki jim ,je obrtna dejavnost postranski poklic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku, ter zavezanci, ki opravljajo dejavnost' brez dovoljenja oziroma potrdila o priglasitvi dejavnosti.
Osnova za te zavezance je celotni prihodek iz dejavnosti zmanjšan za materialne stroške in amortizacijo.
Za zavezance, ki opravljajo dejavnost brez dovoljenja oziroma potrdila o priglasitvi dejavnosti',, davp-na osnova iz prejšnjega odstavka ne more biti nižja
od 25 odstotkov letnega osebnega dohodka ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov.
23. člen
Davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo .zavezanci, ki opravljajo obrtno dejavnost kot glavni ali postranski poklic in ki opravljajo popravila, vzdrževalna dela, izdelujejo posamezne izdelke po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika ah opravljajo osebne storitve, pod pogojem, da. ne uporabljajo avtomatov ali drugih visokoproduktivnih strojev ter dopolnilnega dela drugih oziroma ne zaposlujejo več kot enega delavca, če opravljajo osebne storitve.
Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih krajih in ne zaposlujejo dopolnilnega dela drugih.
Višina pavšalnega letnega zneska je odvisna od vrste dejavnosti oziroma osebnega dohodka za enake ali podobne poklice v združenem delu po kriterijih iz
10.	člena zakona, obsega, načina, pogojev in kraja poslovanja, delovne sposobnosti zavezanca in drugih okoliščin, ki vplivajo na dosego dohodka.
,	24. člen
Zavezanci, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela in opravljajo storitveno dejavnost — razen frizerskih in prevozniških storitev ter storitev z gradbeno mehanizacijo in montaže centralnih kurjav — se prizna posebna olajšava za:
—	naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza povprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu,
—	naložbe v druga osnovna sredstva, če zaveza-
nec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 odstotkov povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v' gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.	-	,
Davčnaj olajšava se prizna v višini 40 odstotkov od vloženih sredstev največ za dobo 5 let, vendar tako, da olajšava v posameznem letu ne more presegati 8Q odstotkov odmerjenega davka.
Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena se prizna davčna olajšava tudi drugim zavezancem s tem, da znaša olajšava 20 odstotkov od vloženih sredstev.
Davčna olajšava iz tega člena se ne prizna zavezancem. ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic.
Davčna olajšava iz tega člena se tudi’ ne prizna za vlaganje sredstev v nakup osebnih avtomobilov ali kombijev, ki jih zavezanci uporabljajo kot osnovna sredstva.
25. člen	>
Zavezancem, ki na novo pričho opravljati obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost iz prvega odstavka 24. člena tega odloka se prizna posebna olajšava v obliki odstopnega znižanja odmerjenega občinskega davka, in sicer:
za 1. leto poslovanja 75 odstotkov odmerjenega davka'
za 2. leto poslovanja 65 odstotkov odmerjenega „ davka
/
za 3. leto poslovanja 55 odstotkov odmerjenega davka
Olajšava po tem členu se prizna tudi drugim zavezancem, vendar le ob pogoju, da vložijo v nabavo osnovnih sredstev najmanj znesek, ki ustreza enoletnemu povprečnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Za te zavezance znaša olajšava:
. za 1. leto poslovanja 50 odstotkov odmerjenega davka
za 2. leto poslovanja 40 odstotkov odmerjenega davka
za 3. leto poslovanja 30 odstotkov odmerjenega davka
Olajšava se ne prizna zavezancem, ki na novo prično opravljati obrtno dejavnost v delavnici, kjer že opravlja ali je opravljal obrtno dejavnost drugi zavezanec.
Olajšava po tem členu se tudi ne prizna zavezancem, ki na novo prično opravljati obrtno dejavnost kot postranski poklic.
Kolikor se ugotovi, da je zavezanec že opravljal obrtno dejavnost se mu znižani davek ponovno predpiše.
Zavezancu, ki pred potekom 5 let od leta, v katerem so mu bile priznane olajšave po tem členu, preneha opravljati obrtno dejavnost, se znižani davek ponovno predpiše.
26 člen
Zavezancem, kr opravljajo obrtne dejavnosti: kro-jaštvo, šiviljstvo, pletilj st vo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvokoles, dimnikarstvo, popravljanje gospodinjskih aparatov, radio in TV mehanika, tapetništvo, soboslikarstvo in pleskarstvo, vulkanizacija, zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, polaganje tlakov iz umetnih mas in tapet, pečarstvo, keramičar-stvo. steklarstvo, stavbno kleparstvo, vodoinštala-terstvo, elektroinštalaterstvo, tesarstvo in krovstvo, se prizna olajšava V obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka v višini 40 odstotkov.
Zavezancem, ki opravljajo druge storitvene de-, javnosti, razen frizerskih in prevozniških storitev ter storitev z gradbeno mehanizacijo in montaže centralne kurjave, se prizna olajšava v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka v višini 20 odstotkov.
Olajšavo po tem členu se ne prizna zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic.
27. člen
Zavezancem, ki z izvozom blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo doseženo z izvozom blaga odmerjeni davek zniža:
za 5 ®/o če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10 odstotkov
za 10°/o če znaša odstotni delež izvoza od 10 do‘20 odstotkov
za 15 % če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30 odstotkov
za 25 % če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50 odstotkov
za 35 °/o če znaša odstotni delež izvoza nad 50
odstotkov
Olajšavo uveljavlja zavezanec s posebno vlogo, ki jo mora vložiti hkrati z davčno napovedjo.
'	28. člen
Zavezancem davka iz obrtne dejavnosti, ki vlagajo sredstva v gradnjo ali rekonstrukcijo malih hidroelektrarn, se prizna posebna olajšava če vložijo najmanj znesek, ki ustreza enoletnemu čistemu osebnemu dohodku v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu
Olajšava se prizna za dobo 3 let in znaša 30 odstotkov letno odmerjenega davka, vendar skupna priznana olajšava ne sme preseči 40 odstotkov vloženih sredstev.
Olajšava iz tega člena se prizna tudi zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic.
29.	člen
Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15 odstotkov od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
30.	člen
Zavezancem obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki preživljajo mladoletne otroke, ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 odstotkov za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 odstotkov povprečnega letnega čistega., osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni' dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki doseženi s samostojnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo, v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s količnikom 4 Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka, zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije.
Borcem NOV se pod pogoji prvega m drugega odstavka tega člena priznava davčna olajšava, v višini 10 odstotkov.
31.	člen	*
Skupna višina olajšav iz 24. do 30. člena tega odloka ne more presegati 80 odstotkov odmerjenega davka v posameznem letu.
32.	člen
Davek od obrtne dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah:
1.	od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in plačil pri' športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov, organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, za zbiranje naročil za časopise, knjige, revije ipd. od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov do-
seženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 odstotni invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela — 10 odstotkov.
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem. ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti, niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno — 25 odstotkov.
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke — 40 odstotkov.
33.	člen
Davek po odbitku iz prejšnjega člena se ne plačuje:
—	od dohodkov doseženih z zbiranjem in prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela in dohodkov doseženih s prevozom smeti in fekalij ter pluženjem snega,
—	od dohodkov doseženih s tovorjenjem blaga v planinske postojanke,
—	od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov domače obrti, če ge domača obrt opravlja pod pogojem iz 90. člena obrtnega zakona,
—od dohodkov doseženih z opravljanjem storitev, ki jih občani opravljajo za krajevne skupnosti in hišne svete — razen za administrativna dela,
—	od dohodkov dijakov in študentov, kadar opravljajo določena dela po pogodbi, če je dohodek namenjen za kolektivno uporabo razrednih skupnosti, ali drugače organiziranih dijaških in študentskih skupin,
—	od dohodkov doseženih z razvažanjem pitne 'vode v sušna območja,
—	od dohodkov doseženih z opravljanjem storitev, ki jih občani opravljajo Za hlevske in pašne ter druge podobne skupnosti s področja kmetijstva,
—	od plačil po pogodbi o delu za vaditelje, učitelje in trenerje pri TTKS ter kulturnih društvih za pevovodje ipd.
VI.	DAVEK OD DOHODKOV OD POKLICNE DEJAVNOSTI
34.	člen
Davek od dohodkov od poklicnih dejavnosti, plačujejo zavezanci:	,
—	od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku)
—	v pavšalnem letnem zhesku,
—	po dejanskem dohodku.
35.	člen
Davek iz poklicne dejavnosti po odbitku plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, organe družbenopolitične skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ali ki opravljajo pri njih delo. po pogodbi o delu, občani, ki dosegajo dohodke na podlagi po-
godbe o delu sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju. pri nosilcih samostojnega osebnega dela ter občani, ki dosegajo dohodek s priložnostnim opravljanjem storitev za druge občane.
Davek po odbitku se plačuje po stopnji 40 odstotkov .
36,	člen
Davek od dohodka od poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo:
1.	zavezanci, ki dosegajo dohodke z raznimi oblikami poučevanja razen če se poučevanje izvaja V organiziranih oblikah (tečaji ipd.);
2.	duhovniki.
' Pri določanju višine pavšalnega letnega zneska, se za te zavezance smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 23. člena tega odloka.
37.	člen
Davek od dohodka od poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, ki niso našteti v 35. in 36. členu tega odloka. Osnova za odmero davka je ostanek čistega dohodka, ki se ugotavlja ob smiselni uporabi 48. člena zakona o davkih občanov.
Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje po naslednjih stopnjah:
Ce znaSa davčna	osnova	Stopnja
nad	do	•/.
	30.000	30
30.000	60.000	35
60 000	100.000	39
100.000	150 000	43
150.000	200.000	47
200 000	300.000	51
300.000		55
VII.	DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH
PRAVIC
38.	člen
Davek od dohodkov iz avtorskih pravic se plačuje po stopnji 20 odstotkov, razen od dohodkov iz avtorskih pravic doseženih od reklamnik slik, risb, plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter reprodukcij takih del, od raznih skic ih risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del'na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah, od katerih se plačuje davek po stopnji 40 odstotkov.
39.	člen
Davek od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, se plačuje po stopnji 6 odstotkov.	v
VII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
40.	člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
Ce znaša nad	davčna osnova ‘ do	Stopnja •/.
	30,000	30
30.00»	60.000	35
60.000	' 100.000	40
100.000	150.000	45
150.000	200.000	50
200.000	300.000	55
300.000	41. člen	60
Skupni dohodek od premoženja, ki ga lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem se zmanjša za stroške vzdrževanja in upravljanja ter za enoletno amortizacijo.
Stroški znašajo:
. a) za stanovanjske prostore — 50 "/o od prejete najemnine v letu
b) za poslovne prostore, garaže in počitniške hišice — 30u/o od prejete najemnine v letu.
. 42. člen
Stroški od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob ali stanovanj se določijo v višini 60°/e od doseženega dohodka v letu.
Davek se ne plačuje, če dohodki doseženi z oddajanjem opremljenih sob ne presegajo letno 5000 dinarjev.
Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko ustreznih organizacij (zveza študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in druge) se pri odmeri davka prizna posebna olajšava, ki znaša SO0/« od odmerjenega davka. Pogoj za uveljavitev te olajšave je, da zavezanec priloži letni davčni napovedi potrdilo ustrezne organizacije, da je preko nje oddajal opremljene sobe.
IX.	DAVEK OD PREMOŽENJA
43.	člen
Zavezanec za davek od premoženja je lastnik <ali uživalec stavbe, dela stavbe, stanovanja ali garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe) oziroma prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih.
, Davek se plačuje ne glede na to ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam ali ga daje v najem
44.	člen
Osnova za davek je vrednost stavbe, ugotovljena po pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja,
45.	člen
Davek od premoženja iz 43/člena tega odloka se plačuje po naslednjih stopnjah:
—	od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž — po stopnji, 0,22 6/o
—	od poslovnih stavb in poslovnih prostorov — po stopnji 0,30%
—	od prostorov, ki se v sezoni ali od časa do' časa uporabljajo za počitek in oddih — po stopnji 0.75%
46.	člen
Davek od premoženja na posest stavb se ne plačuje, če vrednost stanovanjske hiše he presega 150.000 dinarjev.
,	47. člen
Zavezancem davka od stavb z več kot tremi družinskimi člani, ki so z njimi stalno prebivali v njihovih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katere se davek odmerja, se odmerjeni davek od stanovanja ali stanovanjske hiše zniža za 10 %> za vsakega nadaljnjega družinskega člana
48.	člen
Zavezanec davka od premoženja na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci, ki so med letom rekonstruirali, dozidali ali nadzidali že obstoječo stavbo ati so šele postali davčnj zavezanci od novograjenih stavb so dolžni vložiti davčno napoved najkasneje do 31. januarja po preteku leta ko je bila opravljena rekonstrukcija, dozidava, oziroma nadzidava stavbe, oziroma ko so stavbo pričeli uporabljati.
Obrazec davčne napovedi predpiše uprava za družbene prihodke.
X.	DAVEK OD DOBITKOV OD IGER NA SREČO
49.	člen
Davek na dobitke od Iger nasrečo se plačuje po stopnji 15 odstotkov.
60. člen
Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje od dobitkov od iger na srečo, če njihova posamična vrednost ne presega 10.000 dinarjev.
XI.	POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE
DAVKA
51.	člen
Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka morajo to storiti najkasneje do 31. januarja.
52.	člen
Upravni organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti ne more izdati obrtnega dovoljenja občanu, če pred njegovo izdajo ne predloži poroštvene izjave. Poroštveno izjavo morata Pred delavcem uprave za družbene prihodke podpisati najmanj dva občana, ki sta v delovnem razmerju v združenem delu, ali pa posedujeta nepremično premoženje in sta glede na svoje materialne razmere sposob-*na poravnati dolg glavnega dolžnika. S podpisom jamčita z vsem svojim premoženjem, da bosta poravnala vse davčne obveznosti zavezanca, kolikor jih uprava za družbene prihodke ne bo mogla izterjati od njegtj.
53.	člen
Davčni organ lahko na pismeno zahtevo zavezanca odloži plačilo davčnih obveznosti ali dovoli njihovo obročno odplačevanje v primeru, če so zavezančeve razmere objektivno take. da bi se s takojšno izterjavo lahko spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih druž/n^kih *!nno’» ki Mh i* 'inižan preživljati.
Plačilo davčnih obveznosti lahko davčni organ odloži zavezancu tudi v primeru ko ta v tekočem letu vlaga v zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela znatnejša sredstva in se s tem njegova trenutna plačilna sposobnost znatno zmanjša
Za čas ko je bilo zavezancu z odločbo davčnega organa odloženo plačilo davčnih obveznosti oziroma mu je bilo dovoljeno obročno odplačevanje se zamudne obresti ne obračunavajo.
Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko določi največ do 6 mesecev.
XII. PREHODNE IN. KONČNE DOLOČBE
54.	člen
Dokler ne bo opravljeno novo vrednotenje stanovanjskih stavb oziroma prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek ali oddih, se pri odmeri davka od premoženja uporabljajo vrednosti ugotovljene na podlagi člena 29 do 32. do sedaj veljavnega odloka.
55.	člen.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov občine Idrija (Uradni Ust SRS, št. 6/77, 1/78, 9/78, 7/79, 11/81 in 12/82), razen določb navedenih v prejšnjem členu.
56.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. Določbe 32., 33., 35., 38. in 52. člena se uporabljajo z dnem Uveljavitve tega odloka.
St. 422-3/83
Idrija, dne 30. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Stanislav Brelih 1. r.
«	625.
Na podlagi 290. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni Ust SRS, št 35/82) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 30. marca 1983 in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca * 1983 sprejela
'	ODLOK
o financiranju skupnih nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Idrija za leto 1983
1 •	1. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso sklenili samoupravnega sporazuma o financiranju skupnih nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Idrija za obdobje 1981—1985, so dolžni plačevati prispevek po tem odloku.
Stran 868
URADNI LIST SRS
St. 13 — 15. IV. 198?
2.	člen
Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma delovnih ljudi in občanov, ki z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
3.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovni' ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in niso podpisali samoupravnega sporazuma, plačujejo prispevek po stopnji 0,34 odstotka od bruto osebnega dohodka.
4.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti plačujejo prispevek ob , sakem dvigu sredstev za osebne dohodke.
Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi' sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od odmerne osnove, ki se šteje za osebni dohodek, iz katerega se plačujejo prispevki za samoupravne interesne skupnosti.
5.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1983.
St. 402-9/83
Idrija, dne 30. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine ..	Idrija
Stanislav Brelih 1. r.
626.
Na podlagi 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1983 sprejela
ODLOK
e spremembi odloka o zagotavljanju In usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
1.	člen
V odloku o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 12/82) se v 3. členu spremeni stopnja posebnega občinskega davka iz osebnega dohodka in sicer iz 0,4 na 0,6 odstotka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Stf. 320-6/82
Idrija, dne 30. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Stanislav Brelih 1. r.
627.	*•! i
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 30. marca in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1983 sprejela
ODLOKT
o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini
Idrija
1.	člen
V tarifni št. 1 tarife odloka o komunalnih taksah v občini Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 8/70 in Uradni list SRS, št. 9/78 in 8/80) se znesek »10« din nadomesti z zneskom »20«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
St. 423-2/80
Idrija, dne 30. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Stanislav Brelih 1. r.
628.
Na podlagi 2. in 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list Sks, št. 3/73) in na podlagi 206. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1983, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1983 in. na seji zbora združenega dela dne 30. marca 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Idrija za gradnjo in obnovo objektov s področja vzgoje in izobraževanja in za dokončanje zdravstvenega doma v Idriji
1.	Sen
V odloku o uvedbi samoprispevka na območju občine Idrija za gradnjo in obnovo objektov s področja vzgoje in izobraževanja in za dokončanje zdravstvenega doma v Idriji (Uradni list SRS, št. 25 T h se v 3. členu spremenijo ocene vrednosti investicijskih programov tako, da se upošteva valorizacija za leto 1982 v višini 27,9 odstotka:'
1.	Zdravstveni dom Idrija (že izvršena obveznost in se ne valorizira)
2.	Osnovna šola J. Premrla Vojka —
Črni vrh — telovadnica
3.	Osnovna šola Vojkove brigade Sp.
Idrija
—	učilnice ih drugi spremljajoči prostori
—	telovadnica s pomožnimi prostori
4.	Osnovna šola spomenik NOB Cerkno
din
13,000.000
17,375.000
34.896.000
15.796.000
—	učilnice in drugi spremljajoči prostori	38,118.000
—	projektna dokumentacija za vrtec
5.	Osnovna šola J. Mihevca Idrija
—	telovadnica v sklopu I. faze nove
osnovne šole — zaprtje objekta	10,129.000
—	nadaljevanje izgradnje	34,351.000
—	stara stavba osnovne šole	3,837.000
—	projektna dokumentacija za II. fa- ,
zo osnovne šole	2,558.000
x 6. Podružnične osnovne šole Novaki,
Orehek, Šebrelje, Ledina, Kanomlja, Vojsko, Zavratec, Godovič, Gore-Dole	1,918.000
•	2. člen
4.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Skupna vrednost programa iz prejšnjega člena znaša v cenah 1982 leta 171,978.000 dinarjev. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 153,478.000 dinarjev, iz sredstev združene amortizacije vseh osnovnošolskih objektov na območju občine Idrija pa
18,500.000	dinarjev.
3.	člen
V	4. točki 8. člena se za besedami »zmanjšan za stroške«. dodajo besede »ki so bili zanj potrebni«
4.	člen
V	drugem odstavku 9. člena se točka 1. spremeni tako, da se glasi-
1.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, ki mesečno ne presegajo višine minimalnih življenjskih stroškov, in pokojnin, ki ne presegajo mejnega zneska najpižjih pokojninskih prejemkov, oziroma delovni ljudje in občani, katerih dohodek iz delovnega razmerja in Pokojnine ne presega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov.
V	2. točki drugega odstavka 9. člena se za besedo »gospodinjstvo« postavi pika, nadaljnje besedilo pa se črta.
5.	člen
10. člen se črta.
*	6. člen
V	petem odstavku 12. člena se besede »občani iz
3.,	4. in. 5. točke 8. člena« nadomestijo z besedami »občani iz 3. in 4. točke 8. člena«.
Za petitn odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
Zavezanci iz 5. točke 8. člena tega odloka so dolžni svoje obveznosti iz naslova samoprispevka vplačati na račun 52020-842-011-822158 — občinski samoprispevek v občini Idrija.
Dosedanji šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo sedmi, osmi in deveti odstavek.
7.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem Kstu SRS.
Št. 420-7/82
Idrija, dne 30. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Stanislav Brelih 1. r. .
629.
Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79 in 11/81) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 30. marca 1983 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1983 sprejela
O DLOK
o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki Služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Idrija
1.	člen
S tem odlokom se določa odstotek od poprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v letu 1982 za 1 m2 stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju občine Idrija.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine in odstotek od poprečne gradbene cene sta osnovna elementa za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče:
a)	poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine (brez stroškov urejanja stavbnega zemljišča) je 24.000 din;
b)	odstotek od poprečne gradbene cene je 0,6 odstotka.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok prenehata veljati odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Idrija (Uradni list SRS, št. 22/81) in odlok o spremembi odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Idrija (Uradni list SRS, št. 12/82).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-4/83
Idrija, dne 30. marca 1983.
Predsednik
Skupščine občine , Idrija
Stanislav Brelih 1. r.
630.
Na podlagi 90. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 206. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 28, marca 1983 na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1983 in na seji zbora združenega dela dne 30. marca 1983 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi medobčinskega organa za postopek o prekrških občin Idrija in Logatec
1.	člen
Skupščini občin Idrija in Logatec sporazumno ustanavljata skupni organ za postopek o prekrških.
2.	člen
Skupni' organ za postopek o prekrških se imenuje: . Medobčinski sodnik za prekrške občin Idrija in Logatec'.
3.	člen
Sedež skupnega organa za postopek o prekrških je v Idriji, posluje pa na sedežih občin Idrija in Logatec.
4.	člen
Medobčinski sodnik za prekrške občin Idrija in Logatec je samostojen organ navedenih družbenopolitičnih skupnosti ter za svoje delo odgovarja skupščinama — ustanoviteljicama
5.	člen -
Skupni organ za prekrške spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije in daje skupščinama — ustanoviteljicama ter drugim državnim organom, samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje prekrškov in drugih škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale ter poroča skupščinama — ustanoviteljicama o uporabi predpisov o prekrških in o problematiki, ki se pojavlja pri njegovem delu.
6.	člen
Skupni organ za postopek o prekrških sestavljajo: sodnik za prekrške in njegov namestnik, ki ju imenujeta skupščini občin iz 1. člena tega odloka, na podlagi razpisa in usklajenega predloga komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine, v kateri ima skupni organ svoj sedež, ter ustrezno število admmistrativno-tehničnih delavcev.
7.	člen
Sredstva za delo skupnega organa za prekrške zagotavljata sporazumno skupščini občin iz 1. člena tega odloka, vsaka sorazmerno z obsegom dela z njenega območja.
Sredstva' za delo skupnega organa oblikujeta občini po načelih financiranja organov družbenopolitične skupnosti v višini, ki omogoča izvrševanje del in nalog, ki so predvidene s programom dela organa.
Skupni organ za prekrške predloži izvršnima svetoma skupščin občin program dela in zahtevek za zagotovitev sredstev za delo. Program dela in zahtevek morata vsebovati podatke o delu in nalogah, programirane za vsako posamezno občino in druge podatke, ki vplivajo na višino sredstev, potrebnih za delo organa.
8.	člen
Upoštevajoč določila tega odloka izvršna sveta občinskih skupščin — ustanoviteljic skleneta poseben dogovor, v katerem podrobneje opredelita medsebojne obveznosti ter svoje obveznosti in pravice do skupnega organa.
9.	člen
Odločitev skupščine občin — ustanoviteljice,'da izstopi iz medobčinskega organa za postopek za prekrške, mora biti podana eno leto pred nameravanim izstopom. V tem roku mora ustanoviteljica, ki izstopa, izpolniti vse svoje obveznosti in ima vse pravice in dolžnosti Iz dogovora po 8. členu tega odloka.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 111-2/80
Idrija, dne 30. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Stanislav Brelih L r.
631.
Na podlagi 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 30. marca 1983 in seji zbora krajevnih skupnosti-dne 30. marca 1983 sprejela naslednji 1
SKLEP
1
Skupščina občine Idrija pristopa k dogovoru o usklajevanju davčne politike v letu 1983.
2
Ta sklep velja takoj.
St. 42-7/82
Idrija, dne 30. marca 1983.
Predsednik Skupščine Občine Idrija
Stanislav Brelih I. r.
632.
Na podlagi 4. Clen6 zakona o grobiščih in grobovih borcev NOV (Uradni list SRS, št. 4/78) je Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1983, zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1983 in zbora združenega dela dne 30' marca 1983 sprejela
SKLEP
o urejanju, vzdrževanju in varstvu grobišč in grobov borcev NOV na območju občine Idrija v Irtu 1933
1.	člen
Sprejme se program urejanja, vzdrževanja in varstva grobišč in grobov borcev na območju občine
Idrija za leto 1983.
2.	člen
Skupna vrednost del znaša 282 231 d;n in to za:
din
—	Konotaf, Brdci, Cerkno *	8.000
—	partizansko grobišče Vojščica Vojsko 16.000
—	partizansko grobišče v Idriji	12.000
—	partizansko grobišče Cml vrh	3.000
—	partjzansko grobišče Godovič	3 000
—	partizansko	grobišče	Spodnja	Idrija	6.000
—	partizanska	grobnica	Cerkno	14.000
—	partizansko	grobišče	Sebrel je	„	24.000
—	partizansko grobišče Vrsnik -	10 000
—	partizansko grobišče Mrutni vrh	3 000
—	partizansko	grobišče	Vojsko	10 000
—	partizansko	grobišče	Otalež	74.480
—	partizansko	grobišče Novaki'	5.000
—	partizansko	grobišče Ravne	4.000
—	partizanska	grobnica Orehek	3.500
—	partizanska	grobnica Porezen	2.000
—	partizanska	grobnica pri SVPB Pavla 30.000
—	partizanska	grobnica Bukovo	4.000
—	označitev posameznih grobov	30.251
3.	člen
Finančna sredstva se zagotovijo v proračunu Skupščine občine Idrija.
4 člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi. St. 59-3/83
Idrija, dne 30. marca 1983,
Predsednik Skupščine občine Idrija
Stanislav Brelih 1. r.
633.
Na podlagi 36. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Idrija in
50.	in 51. člena statuta ..Občinske zdravstvene skupnosti Idrija je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Idrija na seji dne 4. aprila 1983 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Idrija za leto 1982
1
Zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Idrija za. leto 1982 izkazuje:
din
1.	skupne prihodke
2.	skupne odhodke
3.	nekrite odhodke
213.402 288,90 224,558 232.29 11,155.943,30
2
Za nekrite odhodke pod točko 1. v znesku 11,155,943,30 din bo Občm-ka zdravstvena skupnost Idrija izvedla postopek, da v letu 1983 zagotovi sredstva za pokritje le-tŽh in sredstva za tekoče poslovanje v letu 1933.
3
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-6/83
Idrija, dne 11. marca 1983.
Predsednik skupščipe Občinske zdravstvene skupnosti Idrija
mr. Marijan Groff, dipl. oec. 1. r.
634.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju Prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na pod-ročju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana
Občinske zdravstvene skupnosti Idrija je skupščina na seji obeh zborov dne 4. aprila 1983 sprejela
SKLEP
o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1983 dalje
»	1. člen
S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo:
—	delavcev, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci),
—	delavcev, zaposlenih' v tujini pri mednarodnih organizacija in pri organizacijah, pri katerih ustanovitvi, upravljanju ali financiranju so udeležene jugoslovanske organizacije (mešane družbe in podobno),
—	oseb, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo,
—	oseb, zaposlenih pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti,
—	delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, in delavcev, zaposlenih pri teh in pri drugih civilnih pravnih osebah,
—	ter drugih občanov.
^	2. člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo, organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije, in sicer:
—	v primeri}, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti, po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji;
—	v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti, iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto na delu v tujini, se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji
3	člen
Za delavce, zaposlene v tujini pri mednarodnih in drugih organizacijah, in pri organizacijah, pri katerih ustanovitvi, upravljanju ali financiranju so udeležene jugoslovanske organizacije (mešane družbe in podobno) je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista kot jo dolpči Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunana v bruto zneske.
4	člen
Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, pa so ali nisd v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Slovetiiji, preračunana v bruto zneske.
5.	člen
Osebe, zaposlene, pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo.
Stran 872
URADNI LIST SRS
St. 13'— 15. IV. 1983
Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic do socialne varnosti.
Če oseba iz prvega odstavka prejema navedelli prejemek v tuji valuti, se le ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi' Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek vplačan.
6.	člen •
Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje:
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 21 odstotkov;
b)	pavšal na kmetijsko" gospodarstvo 1.000 din.
Prispevek v znesku 1.000 din letno na osebo plačujejo:
—	za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom;
—	za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane, lastniki zemljišč.
7.	člen
Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in tisti, ki prvič začnejo samostojno opravljati poklicno dejavnost. plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku ma zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1982.
8.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, proizvajalci, znanstveniki, književniki del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji, gradbeni tehniki, fotografi, rejnice, hogometaši-neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti-plesalei, kolporterji tiska, športniki-amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, prtljažni nosači, delavci na kmetijskih zemljiščih) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo-delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami, o izvajanju pokojninskega' in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske.
Te osnove so osnove tudi za odmero pravic do socialne varnosti.
9.	člen
Za delavce, ki so zaposleni pri civilnih pravnih osebah, je osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov osebni dohodek, določen s pogodbo o delovnem razmerju. Tako določena osnova ne sme biti nižja od 100 odstotnega zneska, fki predstavlja minimalne življenjske stroške v SR Sloveniji. Te ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko in jih objavi dvakrat letno v Uradnem listu SRS, in sicer v maju in septembru. Ta osnova je osnova tudi za odmero pravic do socialne varnosti.
10.	člen
Višina prispevka' iz 2., 3., 4., 5., 7., 8. in 9. čleha tega sklepa se obračunava in plačuje po stopnji 12,93.
11.	člen
Višina prispevka za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti v letu 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82).
Osnova za obračunavanje prispevkov za delovne ljudi iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80).
12.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 470 din mesečno na posameznega upravičenca.
13 člen
Za osebe, ki delajo na podlagi 74. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa.
Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 45/32.
14.	člen
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 odstotkov.
15.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osejje, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo' zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenja. za poklicne bolezni po stopnji 6 odstotkov bruto prejemka.
16.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela bodo pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka jž prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila druga okolnost iz prvega odstavka tega člena.
'Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnji iz 10. člena tega sklepa.
17.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje (Uradni list SRS, št. 10/82 in 27/82).
18.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje.
St. 420-1/83
Idrija, dne 1. aprila 1983.	^
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Idrija
mr. Marijan Groft, dipl. oec. L r.
635.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družmskih razmerij (Uradni Vst SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Idrija na svoji seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživnine, določene v letu 1982 se od 1. marca 1983 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer
če so bile določene
za '/c
do konca januarja 1982	28
do konca februarja 1982	25,7
do konca marca 1982	23,4
do konca aprila 1982	21
do konca maja 1982	18,7
do konca junija 1982	16,4
do konca julija 1882	14
do konca	avgusta 1982	11,7
do konca	septembra 1982	9,4
do konca	oktobra 1982	7
do konc-	novembra 1982	4,7
do konca	decembra 1982	2,3
2
Sklep začne veljati z dnem objave.
Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Idrija
Pavla Ferjančič 1. r.
KOČEVJE	4
636.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 196. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1983 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Kočevje za ieto 1983
1.	člen
Občinski proračun za leto 1983 obsega:
din
prihodke v znesku:	78,092.630,15
Od tega:
—	razporejene po posebnem delu
proračuna	76,202.951,00
—	nerazporejena (tekoča proračunska
rezerva)	312.458,15
—	izločena na posebno partijo
žiro računa	1,271.157,00
2.	člen
Od vseh tekočih prihodkov, ki pripadajo skupščini občine Kočevje v letu 1983 pripada občinskemu rezervnemu skladu 1 °/o.
3.	člen
Od vseh tekočih prihodkov, ki pripadajo skupščini občine Kočevje v letu 1983 se v skladu z odlokom o občinskih blagovnih rezervah nameni 4 °/» za financiranje občinskih blagovnih rezerv.
4.	člen
Prihodki, ki jih ustvarjajo s svojo dejavnostjo upravni organi ter prihodki; ki jih ustvarjata Temeljno sodišče Ljubljana, enota Kočevje in občinski sodnik za prekrške Kočevje na območju občine Kočevje, so prihodki občinskega proračuna.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Kočevje je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) in o uporabi sredstev rezerv za namene iz prve točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. Sredstva rezerv se smejo unorabiti največ do višine 50 % zbranih sredstev.
6.	člen
Izločena sredstva na posebno partijo žiro računa proračuna občine Kočevje se smejo uporabiti v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1983.
7.	člen
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna občine Kočevje za leto 1983, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
8.	člen
Prihodki in odhodki, ki so bili doseženi na podlagi odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih
potreb v občini Kočevje za čas od 1. januarja do 31.
marca 1983 so sestavni del proračuna občine Kočevje za leto 1983.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje.
Št. 400-4/83-5/1
Kočevje, dne 30. marca 1983.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kočevje za leto 1983 * I
Vrsta prihodkov in nameni porabe '	Znesek
0	Prenesena sredstva	3,606.771,15
1	Davek iz osebnega dohodka	
	in dohodka	35,262.165,00
2	Davek od premoženja in od	
	dohodkov od premoženja	3,842.971,00
3	Prometni davek	<	22,312.476,00
4	Takse	5,335.113,00
5	Prihodki po posebnih predpisih	1,913.037,00
6	Prihodki upravnih organov in drugi	
	prihodki	4,057.447,00
7	Prispevki drugih. DPS	1,760.600,00
	Skupaj prihodki	78,092.630,15
	Splošni razpored prihodkov	Znesek
01	Dejavnost organov DPS	46,389.245,00
02	Dejavnost ljudske obrambe	5.879.280,00
03	Dejavnost DPO in društev	4,687.543,00
04	Negospodarske investicije	2,476.990,00
07	Dejavnost krajevnih skupnosti	2,207.211,00
08	Socialno varstvo x	6,577.242,00
09	Zdravstveno varstvo	21.108,00
10	Komunalna dejavnost	214.200,00
16	Intervencije v gospodarstvu	4,681.196,00
17	Tekoča proračunska rezerva	1,583.615,15
18	Krediti, vezana' in izločena sredstva	3,725.000,00
	Skupaj odhodki	78,092.630,15
637.
Na podlagi 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/82) in 196. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) . je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih-skupnosti dne 30. marca 1983 sprejela
SKLEP
o potrditvi letnega zaključnega računa davkov in prispevkov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1982
I
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Kočevje in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1982.
n
Zaključni račun" davkov in prispevkov izkazuje
—	zaostanek iz leta 1981
—	obremenitve
—	stroški
—	plačila
—	odpisi
—	zaostanek na dan 31. 12. 1982
4,461.885,20
73,771.331,85
34.498,05
73,812.984,05
808.917,80
3,645.813,25
Zaključni račun prispevka za starostno zavarova-
nje kmetov izkazuje:
—	zaostanek	iz leta	1981	66.538,60
—	obremenitve	1,518.695,00
—	stroške	1.700,00
—	plačila	1,511.506,90
—	odpisi	14.552,65
—	zaostanek	na	dan	31.	12. 1982	'60.874,05
III
Zaključna računa obsegata: bruto bilanco, bilanco, pregled skupno dosež_enega prometa, pregled dolgov" in preplačil zavezancev.
IV
Zaključna računa je dne 16. 2. 1983 pregledala, strokovna komisija, ki je bila. imenovana na seji Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje s sklepom z dne 28. 1. 1983.
V
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-2/83-4/1
Kočevje, dne 30. marca 1983/
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Jože Nov^Jt I. r.
638.
Na podlagi 196. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) ter 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajfevnih skupnosti dne 30. marca 1983 sprejela
ODLOB? o davkih občanov
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V občini Kočevje se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine.
Delavci, delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) plačujejo občani davek po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka.
^	2. člen
Z davki se zadovoljujejo splošne potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi, zakonih in drugih pravnih aktih. Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi.
II.	VRSTE DAVKOV
3.	člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1.	davek od osebnega dohodka delavcev,
2.	davek od dohodka Iz kmetijske dejavnosti,
3.	davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti,
4.	davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti,
5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic,
6.	davek od dohodkov iz premoženja in premoženj- _ skih pravic,
7.	davek od premoženja,
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
4.	člen
Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,50 "/o.
TV. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE
DEJAVNOSTI
5.	člen
Za odmero davka iz kmetijske dejavnosti se območje občine razdeli na dve skupini katastrskih občin in sicer:
IH. skupina
Črni potok, Koblarji, Kočevje, Livold, .Mahovnik, Stara cerkev in Zeljne.
IV.	skupina
Banja Loka, Borovec, Bosljlva loka, Brezje, Briga, Bukova gora, Ceplje, Dol, Draga, Fara, Gotenica, Hrib-Ročevski, Knežja lipa, Koče, Kočevska reka, Koprivnik, Kumrova vas, Kuželj, Mačkovec, Mala gora, Mozelj, Nemška loka, Novi lazi, Osilnica, Pirče, Podtabor, Polom, Potiskavec, Predgrad, Podstenice — del, Rajndol, Rajhenau, Smuka, Spodnji log, Stari breg, Stari log, Stihor, Skrilj, Stalcerji, Trava, Vrh in Žurge.
6.	člen
Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) plačujejo zavezanci po stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo
1— za III. skupino 5 "/e
— za IV. skupino 2 °/e
7.	člen
Davčnim zavezancem, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno varstvo kmetov, razen združe-nim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, ^e davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmerja še Po dodatni stopnji 33 %> zavezancem iz četrte skupine Pa po dodatni stopnji 15 °/o.
8.	člen
Davek iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na oseb-ni dohodek iz gozda, ki predstavlja vrednost lesa določenega za posek, plačujejo zavezanci po stopnji 25 "A.
Zavezanci, ki ne plačujejo prispevka za Zdravstve-no varstvo kmetov razen združeni kmetje, ki so pokoj-
ninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek od osebnega dohodka, ki odpade rta vrednost lesa, določenega za posek še po dodatni stopnji 40 °/o, zavezanci iz IV. skupine po dodatni stopnji 22 “/o.
9.	člen
Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku.
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohod-: ku, kadar doseže:
1.	farmska reja perutnine — 20.000 komadov letno,
2.	pitanje 60 glav govedi oziroma 100 komadov prašičev s pogojem, da se le-te v celoti Edi pretežno krmi s kupljenimi krmili,
3.	farmska reja drugih živali, vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno,
4.	specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja, 5000 komadov retno vzgojenih sadik,
5.	specializirana vzgoja cvetic oziroma okrasnega
grmičevja, vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za dohodke, dosežene z rejo ovac in gojenje čebel.
10.	člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi določb zakona o davkih občanov in po postopku, ki veljajo.za zavezance davka iz gospodarske dejavnosti in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
11.	člen
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov) po naslednjih stopnjah:
če znaša ostanek
čistega dohodka	Stopnja
dinarjev	i/0
nad	do	
	30.000	15
30.000	60.000	18
60.000	100.000	21
100.000	150.000	24
150.000	200.000	27
200.000		30
12.	člen
Zavezanci davka iz 9. člena tega odloka so dolžni voditi poslovne knjige, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti in so na podlagi evidence poslovnih knjig dolžni vložiti davčno napoved. Davčna napoved se vloži po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezance iz gospodarske dejavnosti.
13.	člen
Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 9. člena, se preuvrstl na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi pogoje za pre-
uvrstitev na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezance obvesti pred koncem leta, da bodo v prihodnjem letu plačevali davek iz kmetijske dejavnosti
po dejanskem dohodku.
14.	člen
Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bili za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč na katerih se posadijo novi vinogradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi.
Oprostitev prizna občinska uprava za družbene prihodke, če so bila dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo.
15.	člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno varstvo in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in vlagajo sredstva za namene iz tretjega in četrtega odstavka 66. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74), se prizna posebna olajšava, ki znaša 80 0/o vloženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati petletne odmere davka iz kmetijske dejavnosti pod pogojem, da zavezanci obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
Posebna olajšava se prizna tudi drugim zavezancem, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete in znaša 50 °/o vloženih sredstev ter ne sme presegati triletnega odmerjenega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin tistega leta, v katerem so bila sredstva vložena.
V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva se mu čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višino olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil največjo možno olajšavo po tem členu.
Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih. Vlogo za priznanje olajšave za vložene investicije se praviloma vloži v letu, v katerem so bila vložena sredstva za investicije. Izjemoma se vloga šteje za pravočasno, če je vložena do konca junija po preteku leta, v katerem so bila vložena investicijska sredstva. Če vloga ni pravočasna, se za pretekli čas olajšava skrajša. O olajšavi odloča občinska uprava za družbene prihodke.
16.	člen
Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 18.000 dinarjev. Za višinske kraje se štejejo vse katastrske občine, naštete v IV. skupini
5.	člena tega odloka.
17.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo malih hidroelektrarn najmanj znesek, ki ustreza 60°/» znesku enomesečnega povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo petih let in znaša 80 % za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati 80 °/o vloženih sredstev.
Zavezanec izkaže, da je gradnja male hidroelektrarne v skladu s programom gradnje malih hidroelektrarn v občini in predloži dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje v šestih mesecih po tem, ko je sredstva vložil.
18.	člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in preživljajo otro-kev ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna davčna olajšava, ki znaša 500 dinarjev letno za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek posameznega otroka ne presega 1000 dinarjev mesečno iz naslova štipendije ali nagrade učencev.
V primeru, da se otroci zavezancev iz prejšnjega odstavka tega člena — bodoči prevzemniki kmetije — šolajo na srednjih kmetijskih šolah, znaša davčna olajšava 1500 dinarjev letno za takega otroka s pogojem,— da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek otroka ne presega 3000 dinarjev mesečno iz naslova štipendije.
Davčna olajšava iz prejšnjih dveh odstavkov ne sme presegati letnega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin.
Davčna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca za vsako leto posebej, ki mora biti vložena do konca leta, oziroma pred začetkom leta, za katerega se odmerja davek. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o davčni olajšavi z odločbo. Vlogi je treba pri-ložVi potrdilo o šolanju.
19.	člen
Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva za novo oziroma nadomestno gradnjo, popravilo ali obnovo kmetijske stanovanjske hiše.
Davčna olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva vsaj v višini enoletnega katastrskega dohodka negozdnih površin, vendar najmanj 30°/o enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davčna olajšava za namene iz prvega odstavka tega člena se prizna v višini 80 °/o vloženih sredstev, vendar ne sme presegati petletnega odmerjenega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin.
Za postopek priznanja olajšave iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 15. člena tega odloka.
20.	člen
Za zavezance iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, se glede davčnih olajšav smiselno uporabljajo določbe 14., 15., 16^ 17.,
18.	in 19. člena tega odloka.
V.	DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
21.	člen
Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, doseženih:
1.	z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 % povprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu, za katero se davek odmerja,
2.	z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek ne presega 10 °/o povprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu za katero se davek odmerja.
22.	člen
Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah:
Ce	znaša ostanek	Stopnja •/.
čistega	dohodka dinarjev	
nad	do	
	30.000	31
30.000	60.000	1 36
60.000 .	100.000	40
100.000	150.000	44
150.000	200.000	48
200.000	300.000	52
300.000		56
Določbe tega	člena veljajo tudi	za zavezance,
opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
23.	člen
Zavezancem za davek, ki. opravljajo gospodarske dejavnosti storitvenega značaja in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se.prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka naslednjih dejavnosti:
a)	zidarstvo in fasaderstvo, teracerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas ter parketa, soboslikarstvo in Pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščičami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, cementninarstvo, inštalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinštalaterstvo, tesarstvo, krovstvo in gostinstvo, razen obratov bifejskega značaja, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa — za 20 %
b)	popravljanje mptornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, finomehanika, avtokleparstvo m ličarstvo, avtoelektričarstvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, elektromehanika za dvigala, PTT mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, brusači in kolarji, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkanizacija, optika in pletilj-stvo, žaganje drv, popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije — za 30 "/n
c)	krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo, dimnikarstvo in pedikura — za 40e/e
s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50*/e letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci gostinske dejavnosti pa 40 °/e letnega celotnega prihodka s prehrano.
Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznati, če zavezanci pogoje iz prejšnjega odstavka izkažejo v svojih poslovnih knjigah in da le-te v redu vodijo, če so te dolžni vodita.
24.	člen
Zavezancem za davke, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnostjo z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja in zavezancem, ki, opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka:
a)	zavezancem iz prejšnjega člena tega odloka za prvo leto 75 6/o, za drugo leto 50 °/o in za tretje leto opravljanja dejavnosti 30 °/o odmerjenega davka,
b)	zavezancem vseh ostalih obrtnih oziroma drugih gospodarskih dejavnosti za prvo leto 50%, za drugo leto 30% in za tretje leto opravljanja dejavnosti 20% odmerjenega davka,
s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi.
Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti.
Šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejavnost, če ni prej opravljal gospodarsko dejavnost v kateri drugi občini ali če ni kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici.
V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom, ki še opravlja samostojno gospodarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici pa se mu davčna olajšava po določbah prvega odstavka tega člena še ni iztekla,, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice.
25.	člen
Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se ob pogojih 60. člena zakona o davkih občanov prizna davčna olajšava, če opravljajo dejavnosti, navedene v 23. členu tega odloka s pogojem, da dosežejo najmanj 50% celotnega prihodka s storitvami za občane in hišne svete ter da gostilne ustvarijo najmanj 40 % letnega prihodka s prehrano
Davčne olajšave zavezancem iz prejšnjega odstavka tega člena se priznajo:
—	za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza povprečnemu letnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 % vloženih sredstev,
—	za naložbe v druga osnovna sredstva, razen za nakup osebnih avtomobilov, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30% povprečnemu letnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v go-
spodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40e/e vloženih sredstev.
Olajšava se prizna tudi drugim zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, razen zavezancem, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, gostinstvo bifejskega značaja ter gospodarsko dejavnost kot postranski poklic pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena s tem, da se davčna olajšava prizna v višini 20 °/o vloženih sredstev.
26.	člen
Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela se porazdeli na pet let tako, da znaša v prvem letu 35, v drugem 27, v tretjem 20, v četrtem 13 in v petem 5 %> od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela po merilih iz 25. člena za posameznega zavezanca ne sme presegati šestkratnega letnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V primeru, da davčna olajšava ne presega 200.000 dinarjev se zavezancu lahko prizna v dveh letih v razmerju 2 :1. Olajšave do 100.000 dinarjev se priznajo v prvem letu.
Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti praviloma skupno z davčno napovedjo, a najkasneje do izdaje odločbe o odmeri davka za leto v katerem so bila sredstva vložena, s predložitvijo dokazov.
27.	člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom končnih izdelkov domače proizvodnje in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom, odmerjen davek zniža:
—	za 5 %, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10 °/o,
—	za 10 Vo, če znaša odstotni delež izvoza od 10
do 20 "/o,	%
—	za 15 °/o, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30 »/o,
—	za 25 »/o, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50 °/o,
—	za 35 “/o, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 "/o.
28.	člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva za gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna s pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje malih elektrarn v občini, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj 50 “/o enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30 "/o, vendar skupna davčna olajšava za vsa tri leta ne sme presegati 40 °/o vloženih sredstev in ne šestkratnega letnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo praviloma skupno z davčno napovedjo, a naj-
pozneje do izdaje davčne odmerne odločbe za ustrezno odmerno leto in ji priloži dokaze o vloženih sredstvih.
29.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15 °/o od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
30.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, moškim nad 60 let starosti In ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo storitvene gospodarske dejavnosti in pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in ne zaposlujejo družinskih članov, se prizna davčna olajšava v višini 40 % odmerjenega davka, razen zavezancem, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic.
31.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane se odmerjeni davek zniža za 5 %> za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 °/o poprečnega letnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva zavezanca. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni davek poveča s faktorjem 4.
32.	člen
Borcem narodnoosvobodilne vojne se priznavajo davčne olajšave pod pogoji navedenimi v 29. in 31. členu tega odloka s tem, da davčna olajšava namesto 15 znaša 20 "/o oziroma namesto 5 znaša 10 %>.
33.	člen
Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev davka iz gospodarskih dejavnosti po določbah 23. do vključno 32. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80 °/o odmerjenega letnega davka.
34.	člen
Zavezancem, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva ter opravljajo postransko gospodarsko dejavnost v skladu z določbami obrtnega zakona, se prizna p°" sebna davčna olajšava od dohodkov, doseženih s postransko gospodarsko dejavnostjo, če ta sredstva vlagajo v modernizacijo kmetije v skladu s programom kmetijske organizacije s tem, da ustvarijo kmetijsko tržno proizvodnjo.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 50 °/o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu
v SR Sloveniji v preteklem letu.

Davčna olajšava se prizna za dobo 3 let tako, da
se za vsako odmerno leto davek zniža za 50 “/o vendar skupna davčna olajšava ne sme presegati 50 °/e vloženih sredstev.
35.	člen
Poleg meril, ki jih določa 57. člen zakona o davkih občanov, je pri ugotavljanju pavšalnega zneska davka treba upoštevanj strukturo celotnega prihodka, ki ga je v danih pogojih zavezanec sposoben dosegati, višino potrebnih poslovnih stroškov, višino enoletnega poprečnega osebnčga dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v preteklem letu v SRS, vključevanje družinskih članov zavezanca v delovni proces — vse ob smiselnem upoštevanju davčnih in prispevnih stopenj ter olajšav, ki veljajo za zavezance davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku.
36.	člen
Davek od dohodkov iz gospodarskih dejavnosti v odstotku (davek po odbitku) plačujejo občani od vsakega posameznega k c- natega dohodka po stopnjah, ki znašajo'
1.	od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejogikov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidromete-oroloških Opazovalcev, od provizij zastopnikov organi-^ zacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjiga in revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 9/o invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega deia — 10 "/u;
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno — 25 “/oj
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega deia, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. m 2. točke — 40 °/o.
Davek od dohodkov iz gospodarskih dejavnosti po odbitku iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti z zbiranjem in prevažanjem mleka v zbiralnici mleka organizacij združenega dela, od. dohodkov, doseženih s pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva.
VI.	DAVEK IZ DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI
37.	člen
Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah:
Ce čistega	znaša ostanek dohodka dinarjev		Stopnja
nad		do	'*
		30.000	31
30.000	-	60.000	36
60.000		100.000	40
100.000		150.000	44
150.000		200.000	48
200.000		300.000	52
300.000			56
Določbe	tega	člena veljajo tudi	za zavezance, ki
opravljajo poklicne dejavnosti ' kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
38.	člen
Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, organom družbenopolitičnih skupnosti ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri nosilcih samostojnega osebnega dela
Davek po odbitku iz prejšnjega odstavka plaču-ir ibčani po stopnji 40 u/o.
39.	člen
Pri odmeri 'davka iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se smiselno uporabljajo določbe 35. člena tega odloka.
VII.	DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH
PRAVIC
40.	člen.
Davek od dohodka iz avtorskih pravic v odstotku (davek po odbitku) plačujejo zavezanci od vsakega1 posameznega dohodka po stopnji 20 °/o.
Davek od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic Opravljajo kulturno dejavnost, plačujejo po stopnji 6 °/o.
41.	člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka plačujejo zavezanci davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic od vsakega posameznega dohodka po stopnji 40 °/o za naslednje vrste dohodkov:
1.	doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih napisov in govorjenih besedil, reklamnih. filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del,
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del,
3.	artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah,
4.	izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Ce se dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke tega člena ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj, kulturnih delavcev in njihovih Članov, še od takih dohodkov plačuje davek po stopnji 20 %.
VIII.	DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
42.	člen
Pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov iz premoženja od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem v najem stanovanjskih in poslovnih prostorov, garaž ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih, se stroški vzdrževanja, upravljanja in enoletne amortizacije ter stroški obratovanja, če jih plačuje lastnik sam, določijo v odstotku od prejete stanarine oziroma najemnine.
Stroški iz prejšnjega odstavka znašajo:
—	za stanovanja in stanovanjske stavbe — 60 */o,
—	za poslovne prostore in poslovne stavbe, garaže ter prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih — 40 °/o.
43.	člen
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dohodkov iz premoženja od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se stroški od stanarin-ske vrednosti oziroma najemnina, obraba opreme in vrednosti storitev določijo v višini — 60 %>.
44.	člen
Davek od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se ne plačuje, če letni znesek najemnine ne presega 50 °/o enomesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v prvih devetih mesecih leta, v katerem je bila opremljena soba dana v najem.
Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko turističnih društev in drugih organizacij ter organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se prizna davčna olajšava v višini 50% odmerjenega davka tistega leta za katerega se davek odmerja.
45.	člen
Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: IX.
	Ce znaša davčna osnova dinarjev	Stopnja “/»
nad	do	
	30.000	30
30.000	60.000	35
60.000	100.000	39
100.000	150.000	43
150.000	200.000	47
200.000	300.000	51
300.000		55
IX.	DAVEK OD PREMOŽENJA
46.	člen
Zavezanec za davek od stavb, dela stavb, stanovanj, poslovnih stavb oziroma poslovnih prostorov ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem.
Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo
leto sporočiti upravi za družbene prihodke občine vrednost točke.
47.	člen
Osnova za davek je vrednost stavbe.
Vrednost stavbe se ugotavlja po pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25-1347/81).	•
48.	člen
Davek od premoženja na posest stavb, se ne plačuje, če vrednost stanovanjske stavbe ali stanovanja ne presega vrednosti 100.000 dinarjev in od vrednosti stanovanjske stavbe ali stanovanja, ki spadajo po 5. členu tega odloka v IV. skupino katastrskih občin.
49.	člen
Zavezancem za davek na posest stavb, ki so z več kot tremi družinskimi člani stalno prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih oziroma stanovanjskih stavbah v letu pred letom za katerega se davek odmerja, se odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega nadaljnjega družinskega člana.
50.	člen
Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe po naslednjih stopnjah:
stopnja
•/.
—	stanovanjske stavbe, stanovanja
in garaže	0,15
—	poslovne stavbe in poslovni prostori 0,20
—	prostore, ki se v sezoni ali od časa do '
časa uporabljajo za počitek in oddih	0,60
51.	člen
Zavezanec za davek na posest stavbe je občinski upravi za družbene prihodke dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davka.
X.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
52.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci po stopnji 15%.
53.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 dinarjev.
XI.	POBIRANJE DAVKOV
54.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb s katero se zavezujejo poravnati zapadle obveznosti namesto zavezanca.
Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega 20% obveznosti odmerjenih za zadnje leto in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti iz premoženja ni uspela.
55.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže:
—	da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen,
—	da so zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družinskega člana nastali večji izdatki oziroma so bili zaradi elementarnih dogodkov doseženi bistveno manjši dohodki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah in bi bilo s takojšnjo izterjavo davčnega dolga ogroženo preživljanje družinskih članov.
Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega dolga pa za ddbo enega leta. Za čas, ko je bilo davčnemu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
Odlog ali obročno odplačevanje dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o vlogi s sklepom.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
56.	člen
Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najkasneje do 31. januarja vsakega leta.
Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv za vložitev napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način.	'f
57.	člen
Davčne olajšave, priznane po dosedanjih predpisih, ki se še niso iztekle, veljajo do njihovega izteka.
58.	člen
Davčna olajšava za izvoz blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje po določbah 27. člena odloka, se zavezancem prizna že pri odmeri davka za leto 1982.
59.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/76, 3/78, 9/78 in Uradni list SRS, št. 10/79, 11/81 in 9/82).
60.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dedje, razen določb 36. člena, ki se nanašajo na spremembo stopenj davkov pd posameznih kosmatih dohodkov (davek po odbitku) in določbe 53. člena, s katero je povišana nepbdavčena višina dobitka pri igrah na srečo, ki se začnejo uporabi i	' dan po objavi.
St. 420-2/83-4/1
639.
Skupščina občine Kočevje je na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74),
10.	člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti hiše oziroma stanovanja ter 196. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1983 sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje
1.	člen
S tem odlokom se določi povprečna gradbena cena m2 stanovanjske površine in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter odstotek od povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za m2 stanovanjske površine na območju občine Kočevje in služi za vrednotenje razlaščenih stavbnih zemljišč.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine ih odstotek od povprečne gradbene cene sta ' osnovna elementa za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče:
a) povprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske
površine znaša 231,40 dinarjev,
b) odstotek od povprečne gradbene cene znaša' 0,6 odstotka.
Odškodnina znaša 138,85 dinarjev.
"» v
3.	člen ■
Povprečni stroški komunalnega urejanja za zemljišče v občini Kočevje znašajo 20 odstotkov od vrednosti povprečne gradbene cene za m2 stanovanjske površine.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj ih povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 22/82).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 35-2/79-3/1
Kočevje, dne 30. marca 1983.
Kočevje, dne 30. marca 1983.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Jože Novak L r.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Jote Novak L r.
640.	>
Na podlagi 6. člena odloka o samoprispevku za financiranje in sofinanciranje komunalnih objektov in objektov družbenega standarda v občini Kočevje (Uradni list SRS, št.17/79) in 1915. člena statuta .občine Kočevje (Uradni list. SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela irj zbora krajevnih skupnosti dne 30., marca 1983 sprejela
'	ODLOK
o spremembi odloka o samoprispevku za financiranje in sofinanciranje komunalnih objektov in objektov družbenega standarda v občini Kočevje
1.	člen	•
Peta alinea prvega odstavka 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
— od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in od pokojnin, če mesečno ne presegajo zneska 4.467,10 dinarjev. Delavci in upokojenci, ki so edini pridobitni člani družine in preživljajo dva ali več nepreskrbljenih družinskih članov, so oproščeni plačila samoprispevka, če njihov mesečni osebni dohodek iz delovnega razmerja ali od pokojnine ne presega zneska 2.233,50 dinarjev na družinskega člana.
’ .2. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o spremembi odloka o samoprispevku za financiranje in sofinanciranje komunalnih objektov in objektov družbenega standarda v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 22/82).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-3/74-3/1 , •
Kočevje, dne 30. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Kočevje t Jože Novak 1. r.
641.	-
Na podlagi 9. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) ter 196. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6-313/79 in
2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca .1983 sprejela
ODLOK
o ureditvi nemotenega in varnega prometa na območju občine Kočevje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
2.	člen
Javne prometne površine po določbah tega odloka so vse kategorizirane In nekategorizirane ceste, ulice, trgi, pločniki, parkirni prostori ter dovozne ceste, oziroma ^površine k javnim, stanovanjskim in ,poslovnim objektom.
II.	PROMETNA UREDITEV
3.	člen
Občinski upravni organ pristojen za promet ureja zadeve po določbah tega odloka in ostalih zakonskih predpisih, skrbi za zagotovitev in izvajanje ustrezne prometne ureditve v rrfestu, naseljih in na drugih javnih prometnih površinah na območju občine.
V ta namen odredi naslednje ukrepe:
1.	določa prednostne in stranske ceste
2.	določa enosmerne ceste
3.	določa parkirne prostore, avtobusne postaje in postajališča, način parkiranja ter prepoved ustavljanja in parkiranja vseh ali posameznih vrst vozil na določeni cesti
4.	uredi promet peščev in promet s kolesi, kolesi s pomožnim motorjem in vprežnimi vozili
5.	odredi postavitev zaščitnih ograj na nevarnih
krajih ■	•
6.	odredi posebne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok na prehodih čez vozišče v bližini šol in vzgojno varstvenih zavodov
7.	določa pogoje za prekopavanje cest
8.	določa omejitve hitrosti vožnje
9.	določa pogoje gonjenja m vodenja živine po javnih prometnih površinah
10.	ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa.
' Za strokovno obdelavo prej navedenih ukrepov ter za strokovno urejanje zadev po določbah tega odloka se imenuje komisija za tehnično urejanje prometa pr: svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Skupščine občine Kočevje.
III.	POSTAVLJANJE- IN VZDRŽEVANJE PROMETNIH ZNAKOV
4.	člen
t Za ureditev in vzdrževanje vertikalne in horizontalne prometne signalizacije se določi vzdrževalce javnih prometnih površin.
Delo iz prvega odstavka 4. člena mora vzdrževalec opraviti v roku določenem od pristojnega organa.
5.	člen
Izvajalci nalog navedenih v 4. členu tega odloka morajo izdelati kataster vertikalne in horizontalne prometne signalizacije kot jih določa predpis, ki ga izda republiški upravni organ pristojen za promet.
Kataster vodi organizacija, ki jo določi občinski upravni organ pristojen za promet.
6.	člen
S tem odlokom se določa prometna ureditev v me-	Nadzor nad urejanjem vertikalne in horizontalne *
stu in naseljih na območju občine Kočevje.	signalizacije vrši cestna inšpekcija.
IV.	POSEBNA UPORABA JAVNIH PROMETNIH
POVRŠIN
7.	člen
Upravljalec ceste mora imeti za delo na cesti dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa pristojnega, za promet, razen za redna dela pri vzdrževanju cest.
8.	člen
Upravljalec ceste mora vložiti zahtevek za dovoljenje najmanj 15. dni pred pričetkom nameravanih del.
Zahtevek mora vsebovati:
—	navedbo začetka in trajanja del
—	vrsto del in načrt ali skico postavitve prometnih znakov
—	način zavarovanja
—	organizacijo prometa in obvezne smeri, če zahtevajo dela začasno. zaporo prometa.
V slučaju nujnih, neodložljivih del lahko izvajalec pristopi k delu takoj, vendar mora zadostiti vsem pogojem prometne varnosti.
O tem mora obvestiti pristojni organ za promet in upravljalen cest v najkrajšem možnem roku.
9.	člen
Občinski upravni organ pristojen za promet določi v dovoljenju rok za izvedbo del.
Upravni organ lahko v dovoljenju določi, da se : smejo ali morajo opravljati dela neprekinjeno ali samo v nočnem času, določi pa še druge ukrepe, ki so potrebni za varnost prometa.
10". člen
Upravljalec cest mora. pri delih na javnih prometnih površinah" izpolniti vsa določila iz 9. člena iega odloka.
O zapori prometa na določeni ccsii ali delu ceste mora upravljalec ceste obvestiti javnost ter Postajo milice.
11.	člen
Da se zagotovi varnost - prometa, mora biti delo na cesti označeno vidno in zavarovano s predpisanimi Prometnimi znaki.
. Delovišče na cesti ali neposredno ob cesti mora biti ponoči razsvetljeno s predpisano razsvetljavo.
Kdor prekoplje vozišče, stezo ali pločnik, ga mo-ra spraviti v prejšnje stanje v odločbi navedenem roku, do takrat pa redno vzdrževati. Ce je zaradi del Potrebno zasuti pločnik, stezo ali del vozišča in postaviti oder, mora izvajalec del speljati pod odrom Prehod za pešce, ki mora biti zavarovan pred padanjem materiala in vode/urejen 'za varen prehod in Ponoči razsvetljen.
Po prenehanju posebne uporabe ceste mora iz-Vajalec del takoj , odstraniti prometne znake, branike, °SVaje in druge ovire, ki' jih je postavil za izvajanje
del.
12.	člen
Dostava, nakladanje in razkladanje tovora se vr-^ praViloma samb z dvorišča ali iz druge manj Prometne površine.
Izjeme iz prejšnjega odstavka tega člena so lahko-. ?amo v primerih, ko oskrba ni možna na drug način,
razen z javne ceste. V takih primerih je potrebno
opraviti nakladanje in razkladanje hitro ne sme pa biti oviran promet.
Po opravljenem delu mdra naročnik temeljito očistiti uporabljeno javno prometno površino.
Nikakor pa ni dovoljen zgoraj omenjeno opravilo v času p/ometnih konic.
13.	člen
V času razkladanja, nakladanja ali v drugih primerih, razen v času zastoja prometa ali ravnanja po prometnih znakih, ne sme biti motor ustavljenega vozila v teku več kot tri minute, razen ko je delovanje motorja pogoj za nakladanje oziroma razkladanje tovora.
14.	člen
Na javnih prometnih površinah v naseljih in izven. njih praviloma ni dovoljeno žaganje drv ter ‘opravljanje trgovskih ali obrtnih dejavnosti ter storitev. Izjeme dovoljuje v soglasju z upravljalcem prometnih površin za promet pristojni občinski upravni organ'
Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno sankanje, smučanje, drsanje, kotalkanje t^r igranje otrok ali odraslih oseb.
' 15. člen
Športne in druge družabne aktivnosti se smejo opravljati na javni prometni površini samo z dovoljenjem občinskega upravnega organa pristojnega za notranje zadeve. Upravni organ si pred izdajo dovoljenja- pridobi mnenje občinskega upravnega organa za promet in upravljalcev cest, če gre za prireditev pri kateri je potrebna začasna zapora prometa.
Upravni organ v dovoljenju odredi zaporo in preusmeritev cestnega prometa ter druge varnostne ukrepe, ki so potrebni za varnost tekmovalcev, gledalcev in drugih udeležencev prireditve
Stroški preusmeritve prometa in drugih varnostnih ukrepov bremenijo organizacijo oziroma organizatorje prireditve. Po končani prireditvi je organiza-ter dolžan nemudoma vzpostaviti javno površino v stanje kakršno je bilo pred prireditvijo.
V.	AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA
16. člen
Avtobusne postaje in postajališča so lahko samo
na zato določenih. krajih in morajo biti označena z
ustreznimi znaki in označbami.
H. Ben
Avtobusna postajališča morajo biti, če za to obstajajo prostorski pogoji zunaj cestišča namenjenega
za javni promet Ih ne smejo biti v križišču ali na takem mestu, kjer zmanjšujejo pregle&aost ter ogrožajo druge udeležence v prometu.
Označbe avtobusnega 'postajališča in avtobusna postajališča gradi in vzdržuje naročnik gradnje oziroma upravljalec ceste.
VI.	DRUGI VARNOSTNI UKREPI
18. Sen
Zaradi zagotovitve kar najbolj varnega poteka prometa pristojni občinski organ za promet sam ali
na podlagi pobude ali predloga upravnega organa za notranje zadeve z odločbo odredi odstranitev ograje,
žiVe meje, dreves ali podobnih ovir ob cestah, ki omejujejo preglednost ceste ali križišča ter predstavljajo nevarnost za udeležence v prometu.
Po enakem postopku lahko odredi tudi znižanje ograje, žive meje ali druge podobne ovire do višine, ki zagotavlja preglednost ali pa odredi od-maknitev ovire na ustrezno razdaljo.
Ukrepe iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko izvede pristojni upravni organ na stroške lastnika ali upravljalca javne cestne površine, če ta v določenem roku* ne izpolni obveznosti, Id mu je bila naložena z odločbo.
19.	člen
Upravljalec ceste je dolžan postaviti zaščitne ograje na tistih delih ceste ali ulice, kjer to narekuje varnost vseh-udeležencev v prometu, vštevši tudi pešča.
20.	Sen
Zaradi varnosti pešcev ni dovoljena vožnja s kolesi, kolesi z motorjem, motornimi kolesi in drugimi vozili po sprehajalrfih stezah, otroških in športnih igriščih, po potek in parkih, zelenicah in pločnikih in drugih površinah, ki so namenjene izključno pešcem.
21.	člen
Prepovedano je prislanjanje koles, koles z motorjem in motornih koles ob zgradbe ali drevesa, ki mejijo na javno prometno površino.
Prav tako je prepovedano prislanjati kolesa, kolesa z motorjem in motoma kolesa ob cestne robnike in robove pločnikov.
Ž2. člen
Pešec mora prečkati vozišče na označenem prehodu za pešce brez zadrževanja, kolikor so na vozišču tald prehodi vidno označeni.
23.	člen
Voznik motornega vozila mora po javnih prometnih površinah, na katerih je voda ali snežna brozga voziti tako, da ne onesnaži pešcev, drugih udeležencev, v prometu ali pročelja zgradb.
t	24. člen
Uporabniki javnih prometnih površin so dolžni prometne površine očistiti na lastne stroške, če so le-te onesnažili. Čiščenje prometne površine je treba opraviti čimprej in tako, da ni' ovirana oziroma ogrožena varnost prometa, tet da se ne poškoduje prometna površina ali prometna signalizacija. Če prometne površine ne očisti tisti, ki jo je onesnažil, jo očisti upravljalec ceste na njegove • stroške.
25,	Sen
Na poslovnih, gospodarririh to gtaoovaajafclh zgradbah v družbeni in zasebni lastnini, ki so neposredno ob javnih prometnih površinah, mora lastnik oziroma upravljalec zgradbe namastiti ustrezne snegobrane.
26.	Sen
Osnovne šole lahko zaradi varnosti v cestnem prometu, organlztrajo pionirsko prometno šolo povsod tam, kjer otroci na cestah ali ulicah z gostejšim prometom prečkajo cestišče ali v večjem številu hodijo
po njem.
Kjer je organizirana šolska prometna služba, s° vozniki dolžni upoštevati odredbe in znake članov te službe, ki skrbijo za prehod otrok po zaznamovanem prehodu ža pešce ter vozišče enako, kot če bi to delo opravljali delavci milice.
VIL KRAJEVNE SKUPNOSTI, ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA IN ORGANI ZA PROMETNO VARNOST
28.	člen
Krajevne skupnosti in organizacije združenega dela spremljajo stanje prometne varnosti in prometne ureditve na svojem območju in v ta namen predlagajo pristojnim organom zlasti:
—	ureditev prometa pešcev in kolesarjev
—	ureditev prometa za dostavo blaga
—	ureditev prometa pred šolami in vzgojnoizo-braževalnimi organizacijami
—	ureditev prometa pred izhodi objektov organizacij združenega dela, drugih organizacij in organov
—	določitev lokacije za avtobusna postajališča
—	izboljšanje pogojev za varno vožnjo na nevarnih cestnih odsekih in nepreglednih ovinkih
—	ureditev parkirnih površin, režima parkiranja ter drugih ukrepov, M zadevajo ureditev prometa in prometno varnost občanov,
—	določanje hitrosti vožnje skozi naselje.
29.	člen
Krajevne skupnosti in organizacije združenega dela preverjajo komunalno ureditev prometnih površin na svojih območjih ter preko dejavnikov družbene samozaščite spremljajo stanje prometne varnosti na svojih območjih, zlasti pogoste primere vožnje posameznikov pod vplivom alkohola, brezobzirne vožnje, vožnje brez ustreznih vozniških dovoljenj in druge prometne delikte ter temu primerno ukrepajo-
30.	člen
Krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge organizacije ali skupnosti, organi javne varnosti in upravni organi ter občani, lahko predlagajo ukrepe za izboljšanje urejenosti cestne signalizacije, ureditve cestišča, parkirnih prostorov in druge ukrepe, če menijo, da se na tak način doseže večja varnost in urejenost v cestnem prometu na območju občine.
Pristojni organi morajo v tridesetih dneh podani, predlog proučiti in predlagatelju sporočiti svojo od-
81. Sen
Za proučevanje cestno prometne problematike, pospeševanje prometne vzgoje in izobrazbe med udeleženci cestnega prometa ter skrb za družbeno samozaščito občanov v cestnem prometu, imajo lahko krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge organizacije, ustrezne organe za prometno varnost.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Kočevje koordinira delo organov za prometno varnost v krajevnih skupnostih, organizacijah zdru-tow>ga dela to drugih arg«ni<TiM-i}»h
VIII.	OMEJITEV PROMETA *	32. člen
V	mestu Kočevje je prepovedan promet z vozili v Seškovi ulici od križišča z Ljubljansko cesto do Kidričeve ulice in od križišča s Cankarjevo do Tomšičeve ceste.
Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za vozila s prednostjo, ki so na intervencijski vožnji in komunalna vozila, ki opravljajo namenska opravila.
'	33. člen
V	mestu Kočevje je prepovedan promet s tovornimi vozili: na Ljubljanski cesti od križišča pri Unionu do križišča pri spomeniku Svobode na Trgu zbora odposlancev, v Kajuhovem naselju, na Kolodvorski ulici od križišča s Tomšičevo do križišča z Ljubljansko cesto, po Cankarjevi ulici, na odcepih iz Trga zbora odposlancev proti domu TVD Partizan in osnovni šoli, na Mahovniški cesti od križišča z Ljubeljsko cesto do odcepa proti Agroservisu.
34.	člen
Enosmerno se odvija promet po naslednjih ulican v Kočevju: Cesta na Trato od križišča s Tomšičevo do vezne ceste na Trati (Trata XIV); Prešernovi ulici od križišča z Roško do naselja Nabrežje; Cesti na Stadion od križišča z Ljubljansko cesto po Bračičevi ulici do križišča z Rožno ulico.
35.	člen
Glavna prometnica skozi mesto Kočevje poteka Po Ljubljanski cesti, Kolodvorski, Tomšičevi in Roški cesti preko Trga zbora odposlancev in Reški cesti.
Pomožna prometnica skozi mesto Kočevje poteka po Ljubljanski cesti od križišča pri Unionu, kjer se odcepi od glavne prometnice do križišča pri spomeniku Svobode, kjer se priključi na glavno prometnico.
Vezne ceste med obema prometnicama so: Kolodvorska ulica od križišča z Ljubljansko, do križišča s Tomšičevo cesto, Cankarjeva in Kidričeva ulica od križišča z Ljubljansko do križišča s Tomšičevo cesto.
Glavna prometnica je prednostna cesta z ozirom na pomožno prometnico, obe prometnici pa sta prednostni cesti v odnosu na vezne ceste.
IX.	PARKIRANJE
36.	člen
Prepovedano je parkiranje na prometnicah in veznih cestah v mestu Kočevje, razen v Kidričevi ulici od križišča z Ljubljansko do razcepa, kjer je dovoljeno enostransko parkiranje.
37.	člen
Tovorna motoma vozila lahko parkirajo samo na za to določenih in označenih parkirnih prostorih.
X.	KAZENSKE DOLOČBE
38.	člen
Za kršitev določil posameznih členov odloka se Upošteva kazenske določbe XII. poglavja zakona o Varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82).
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39.	člen
Upravljale! javnih cestnih površin morajo v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka skleniti pogodbo s specializirano organizacijo združenega dela glede ureditve in vzdrževanja cestne signalizacije.
40.	člen
Upravljale! prometnih površin opravijo popis ter nastavitev registra prometnih znakov in ga dostavijo pristojnemu upravnemu organu za promet.
41.	Sen
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obSne Kočevje mora v roku enega meseca po uveljavitvi tega odloka imenovati xkomisijo za tehnično urejanje prometa.
42.	člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo delavci milice in pristojni inšpekcijski organi za
promet
43.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Kočevje z dne 28. 6. 1977, ki je bil objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št 21 z dne 14. 7. 1977. "
44.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. i
St. 34-3/83-6/1
Kočevje, dne 30. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak I. r.
642.
Na podlagi 119. in 122. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) in 77. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) je Skupščina občine Kočevje na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. in 30. marca 1983 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi, sestavi, nalogah in načinu dela sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v občini Kočevje
1.	člen	•
Ustanovi se svet za splošno ljudsko obrambo til
družbeno samozaščito, kot delovno telo občinske skupščine Kočevje.
2.	člen
Predsednik sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je predsednik občinske skupščine, člani pa predsednik izvršnega sveta, predstojnik upravnega organa za ljudsko obrambo, predstojnik
upravnega organa za notranje zadeve, komandir Postaje milice, komandant občinskega štaba za teritorialno obrambo, šest delegatov vseh treh zborov občinske skupščine in pet strokovnih delavcev s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
3.	Sen
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja haloge, M so določene v 76. členu zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, v uredbah, navodilih pristojnih organov in naloge, ki mu jih naloži občinska skupščina.
< Hen
Za obravnavanje določenih nalog iz svoje pristojnosti lahko svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ustanovi stalna ali občasna delovna telesa.
Delovna telesa ustanovi svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito s sklepom in določi njegovo delovno področje in število članov.
Predsednik delovnega telesa mora biti član sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
5.	člen
Za obravnavanje zadev iz svoje pristojnosti ima svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samo- ' zaščito pravico in dolžnost zahtevati od nosilcev obrambnih priprav in družbene samozaščite v občini poročila in podatke.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi, dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 875/3
Kočevje, dne 30. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r. ,
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
643.
Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št. 26/73) in 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/32) je skupščine občine na seji zbora združenega dela dne 30. marca 1983 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1983 sprejela spremembe in dopolnitve odloka o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št. 6/77), ki se v prečiščenem besedilu glasi:
ODLOK o določitvi kmetij
8.	Sen
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sprejme svoj poslovnik, s katerim se natančneje določi organizacija ih način dela.
7..	člen
Strokovna dela za svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravljajo upravni organi občinske skupščine, občinski štab za teritorialno obrambo in občinski štab za civilno zaščito v mejah svoje pristojnosti in na podlagi letnega programa dela.
Administrativno tehnična opravila opravlja za svet občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
8.	člen
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika ali član sveta, ki ga on pooblasti.
9.	člen
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren občinski skupščini in ji je dolžan poročati o svojem delu najmanj enkrat letno.
16. Sen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi, sestavi, nalogah in načinu dela sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini Kočevje, ki je bil sprejet na sejah zborov občinske skupščine dne 20. decembra 1978 (Skupščinski Dolenjski list, št 3/29)
1.	člen
S tem odlokom se na območju občine Ljubljana Moste-Polje določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij). Kmetija je tista kmetijska in gozdno gospodarska enota, ki zagotavlja lastniku s kmetijsko in drugo z njo povezano dejavnostjo primerno preživljanje.
2.	čien
Posebna ureditev o dedovanju kmetij po 1. členu tega odloka velja za naslednje kmetije:
I.	KRAJEVNA SKUPNOST BESNICA
Sp. Besnica
1. Alauf Andrej	roj. 22. 11. 1922	št. 12
2. Drobne Janez	roj. 17. 12. 1902	št. 9
3. Jančar Alojz	roj. 28. 4. 1930	št. H
4. Jančar Franc	roj. 11. 11. 1907	Št. 8
Jančar Marija	roj. 2. 12. 1926	št. 8
5. Končar Franc	roj. 11. 8. 1942	št. 10
Končar Antonija	roj. 8. 4 1953	št. 10
6. Levičnik Vinko	1	roj. 22. 1. 1911	št. 5
7. Žagar Anton	roj. 4. 2. 1918	št. 23
8. Židan Stane	roj. 11. 3. 1936	št. 22
Zg. Besnica		
1. Jančar Anton	roj. 15. 1. 1911	št. 9
2. Levičnik Jože	roj. 16. 8. 1896	št. 15
3. Skubic Alojz	roj. 26. 11. 1939	št. 12
4. Žust Anton	roj. 6. a. 1939	št. 1
Žust Jožefa	roj. 12. 4. 1848	št. 1
Dolgo Brdo
1. Avsec Marija	roj. 19. 11. 1925	št 7
Avsec Gabrijel	roj. 21. 3. 1928	št. 7
2. Bučar Alojz	roj. 21. 5. 1899	št. 1
3. Bučar Alojz	roj. 21. 6. 1921	št. 9
4. Bučar Anton	roj. 13. 7. 1914	št 5
5. Černe Janez/	roj. 15. 12. 1935	št. 2
6. Doblekar Marija	roj. 22. 9. 1910	št. 8
7. Gros Jože	roj. 6. 9. 1913	št. 3
8. Obolnar Marija	roj. 12. 9. 1917	št 6
Gabrje
1. Birk Franc	roj. 18. 11. 1933	št. 4
2. Jančar Neža	roj. 16. 1. 1905	št. 19
3. Jerant Avgust	roj. 3. 8. 1929	št. 10
4. Jerant Stane	roj. 22. 5. 1934	št. 11
5. Končar Alojz	roj. 10. 3. 1936	št. 5
6. Končar Ciril	roj. 7. 7. 1945	št. 7
7, Končar Janez	roj. 20. 2. 1935	št. 1
8. Novak Marija	roj. 18. 8. 1936	št. 9
Novak Jernej in sol.	roj. 8. 8. 1933	št. 9
9. Pleško Marija	roj. 1. 8. 1901	št. 12
10. Plešič Ivanka	roj. 20. 12. 1928	št. 3
11. Ulčar Miro	roj. 7. 8. 1946	št. 6
Jani e
1. Ferjan Marija	roj. 31. 1. 1927	št. 2
2. Gostinčar Tone	roj. 6. 1. 1900	št. 6
3. Mahkovec Anton	roj. 16. 5. 1950	št. 4
4. Ulčar Tomaž	roj. 17. 12. 1910	št. 11
5. Zupančič Lucija	roj. 1. 12. 1916	št. 7
Javor		
1. Berčan Franc	roj. 4. 10. 1924	št. 40
2. Bučar Janez	roj. 1. 11. 1895	št. 23
3. Dremelj Anton	roj. 28. 9. 1930	št. 24
4. Dremelj Anton	roj. 2. 11. 1899	,	št. 25
5. Habič Albin	roj. 3. 12. 1924	št. 14
6. Habič Ivan	roj. 14. 6. 1938	št. 37
7. Hab;č Janez	roj. 23. 10. 1905	št. 22
8. Jančar Jernej	roj. 13. 8. 1937	št. 21
9. Jere Franc ml.	\	roj. 20. 3. 1950	št. 15
10. Jere Kristina	roj. 8. 4. 1938	št. 39
11. Smrekar Anton	roj. 18. 4. 1942	št. 16
12. Skoda Jakob	roj. 17. 5. 1896	št 10
13. Vrbinc Jože	roj. 25. 2. 1909	št. 3
14. Vidic Ivanka	roj 13. 12. 1925	št 38
Moli vrh		
1. Berčan Anton	roj. 3. 3. 1931	št. 6
2. Brčan Uršula	roj. 20. 10. 1913	št. 2
3. Janežič Stane	roj. 29. 9. 1949	št. 1
4. Jančar Anton	roj. 1. 12. 1919	št. 4
5. Kozlevčar Stanislav	roj. 7. 4. 1949	št. 5
6. Stankovič Angela	roj. 12. 4. 1931	št. 8
7. Zajc Franc	roj. 21. 5. 1924	št. 3
Malo Trebeljevo		
1. Gale Karel	roj. 3. 11. 1948	št. 6
2. Goršič Julka	roj. 10. 2. 1909	št. 9
3. Jamnik Alojzija	roj. 21. 11. 1912	št. 1
4. Pintar Janez	roj. 9. 5. 1929	št. 8
Pintar Ana	roj. 11. 2. 1912	št. 8
5. Skubic Marija	roj. 12. 10. 1931	št. 4
Skubic Alojz	roj. 19 6. 1902	št. 4
6. Žgajnar Franc	roj. 1. 8. 1906	št. 7
Prežganje
1.	Jeriha Rozalija
2.	Skubic Alojz
3.	Zupančič Franc
4.	Žgajnar Dušan
Ravno brdo
1.	Gale Anton
2.	Kamnikar Ivan Kamnikar Terezija
3.	Mlakar Anton
^jiji grm
1.	Groznik Filip
2.	Hojnik Mirko
3.	Jelnikar Franc
4.	Pleško Avgust Pleško Frančiška
5.	Zavrl Franc
Veliko Trebeljevo
1.	Cenkar Alojz
2.	Kastelic Franc f
3.	Kozlevčar Jože Kozlevčar Antonija
4.	Mlakar Anton
5.	Mlakar Karel
6.	Skubic Karel
7.	Štrubelj Jože
8.	Žagar Antonija Žagar Alojz
Vnajnarje
1.	Birk Anton
2.	Bratun Stane
3.	Gale Apolonija
4.	Gale Anton 5 Gale Ciril
6.	Hribar Marija in sol.
7.	Hribar Jože Hribar Pavla Černič Alojzija
8.	Jančar Miro in sol.
9.	Klemenčič Ivan
10.	Končar Frančiška
11.	Končar Jožefa
12.	Kurent Frančiška
13.	Maren Ivan
14.	Marolt Marija Marolt Anton
15.	Pereč Zvonko
16.	Ulčar Jože
17.	Židan Janko
Volavlje
1.	Babnik Stane
2.	Bučar Franc Bučar Marija
3.	Ferjan Marija
4.	Gale Apolonija
5.	Gale Cecilija
6.	Gale Karel
7.	Godec Martin
8.	Jerant Antonija Jerant Franc
9.	Jug Marjan
10.	Končar Ivan
11.	Mohar Fani
roj. 31. 10. 1934	št. 11
roj. 12. 10. 1938	št. 12
roj. 24. 4. 1932	št 2
roj. 3. 6. 1948	št. 9
roj. 25. 1. 1935	št. Z
roj. 10. 9. 1930	št. 4
roj. 24. 9. 1898	št. 4
roj. 30. 3. 1927	št 2
roj.	23. 5. 1936	št.	5
roj. 9. 4. 1949		št	9
roj.	12. 1. 1942	št.	2
roj.	11. 8. 1927	št.	4
roj.	4. 4. 1927	št.	4
roj.	25. 1. 1948	št.	IZ
roj. 1. 8. 1957	št.	4
roj. 3. 11. 1905	št.	3
roj. 4. 10. 1936	št.	7
roj. 25. 5. 1941	št.	7
roj. 21. 12. 1930	št.	8
roj. 1. 9. 1940	št.	6
roj. 17. 10. 1928	št	12
roj. 28. 2. 1906	št	11
roj. 14. 8. 1910	št.	9
roj. 3. 8. 1938	št 9	
roj. 28. 10. 1933	št.	5
roj. 21. 9. 1924	št.	2
roj. 30. 1. 1944	št.	20
roj. 21. 11. 1933	št.	19
roj. 27. 7. 1936	št.	4
roj. 17. 1. 1901	št	7
roj. 20. 2. 1911	št	9
roj. 24. 12. 1917	št	9
roj. 1. 5. 1900	št	9
roj. 18. 9. 1945	št.	15
roj. 1. 1. 1919	št.	11
roj. 17. 9. 1915	št.	6
roj. 2. 2. 1956	št.	16
roj. 29. 9. 1934	št	10
roj. 6. 9. 1932	št	3
roj. 6. 12. 1915	št.	8
roj. 29. 5. 1934	št 8	
roj. 14. 2. 1944	št.	13
roj. 6. 4. 1930	št.	17
roj. 20. 2. 1920	št	14
roj.	15. 7. 1915	št.	14
roj.	6. 10. 1937	št.	10
roj. 7. 8. 1939		št.	10
roj.	17. 12. 1922	št.	4
roj.	11. 1. 1905	št.	12
roj.	13. 1. 1908	št.	29
roj.	20. 1. 1910	št.	17
roj.	19. 10. 1911	št.	19
roj.	12. 6. 1938	št.	22
roj.	16. 6. 1944	št.	22
rdi	23. 3. 1950	št.	6
roj. 11. 7. 1940		št.	18
roj.	20. 10. 1954	št.	3
12. Omahen Alojz	roj. 20. 6. 1903	št. 16	škrjanc Ana	roj. 26. 11. 1932
13. Rome Janez	roj. 13. 2. 1947	št. 8		Bizoviška c. 61
14. Tome Ivan	roj. 15. 1. 1927	št. 7	22. Skrjanc Ivan	roj. 20. 7. 1913
15. Vozel Valentin	roj. 4. 11. 1926	št. 21		Bizoviška c. 71
16. Zupančič Marija	roj. 7. 9. 1906	št 15		
III. KRAJEVNA SKUPNOST DOLSKO
II. KRAJEVNA SKUPNOST BIZOVIK
1. Anžič Marija	roj. 24. 2. 1906 Bizoviška c. 38
2. Anžur Jožefa	roj. 16. 3. 1921 Bizoviška c. 1
3. Babnik Ana	roj. 16. 5. 1912 Bizoviška c. 19
4. Babnik Marija	roj. 5. 2. 1909 Bizoviška c. 46
5. Babnik Marija	roj. 28. 11. 1957 Frenkova pot 2
Dimnik Janez	roj. 8. 6. 1959 Bizoviška c. 50
Dimnik Aleš	roj. 20. 6. 1960 Bizoviška c. 50
6. Bricelj Ana	roj.‘l3. 7. 1922 Bizoviška c. 22
Bricelj Janez	roj. 22. 1. 1955
	Bizoviška c. 22
7. Bricelj Anton	roj. 8. 11. 1931 Bizoviška c. 9
8. Hočevar Ivana	roj. 10. 10. 1923 Bizoviška c. 36
Hočevar Antonija	roj. 9. 1. 1928 Bizoviška c. 36
9. Jager Ivana	roj. 10. 5. 1902 Bizoviška c. 18
10. Jesih Marija	roj. 12. 2. 1935 Bizoviška c. 35
Jesih Sonja	roj. 12. 2. 1960 Bizoviška c. 35
Jesih Silva	roj. 18. 12. 1961 Bizoviška c. 35
11. Korošec Martina	roj. 15. 1. 1939 Bizoviška c. 35
12. Kršmanc Pavla	voj. 21. 1. 1924 Bizoviška c. 21
13. Leben Janez	roj. 25. 10. 1906 Bizoviška c. 3
14. Ložar Franc	roj. 6. 11. 1930 Bizoviška c. 20b
15. Mojškerc Marija	roj. 25. 3. 1901 Bizoviška c. 34
16. Mravlje Jože	roj. 16. 9. 1908 Bizoviška c. 45
Mravlje Ivanka	roj. 9. 7. 1918 Bizoviška c. 45
17. Selan Marija	roj. 8. 12. 1896 Bizoviška c. 20c
18. Skubic Nada	roj. 11. 8. 1928 Bizoviška c. 15
19. Skubic Stane	roj. 28. 9. 1928 Bizoviška c. 55
Skubic Ana	roj. 17. 10. 1923
	Bizoviška c. 55
20. Šimenc Rozalija	roj. 16. 9. 1922 Bizoviška c. 67
Šimenc Vinko •	roj. 22. 1. 1920 Bizoviška c. 67
21. Škrjanc Ivan	roj. 6. 2. 1927 BiMeiška c. 61
Bolsko
1. Godec Miha	roj. 28. 8. 1931	št. 44
Godec Marija	roj. 28. 2. 1929	št. 44
2. Kovič Ivan	roj. 21. 9. 1927	št. 6
3. Lap Ana	roj. 3. 8. 1899	št. 8
4. Levičnik Ivan	roj. 29. 8. 1919	št. 17
5. Mali Frančiška	roj. 24. 10. 1909	št. 37
6. Medved Miroslav	roj. 9. 10. 1910	št. 19
7. Mohar Jože	roj. 6. 5. 1900	št. 62
8. Nemec Marija	roj. 8. 3. 1913	št. 59
9. Zajc Franc	roj. 29. 9. 1912	št. 5
Zajc Ivanka	roj. 29. 5. 1931	št. 5
Kamnica		
1. Kokalj Franc	roj. 10. 1. 1928	št. 15
2. Selšek Blaž	roj. 3. 2. 1932	št. 4
3. Vode Marko	roj. 19. 10. 1962	št. 14
4. Zupančič Neža	roj 1. 2. 1906	št. 2
Laze	r	
1. Bakal Ana	roj. 25. 5. 1925	št. 42
2. Levičar Marija	roj. 25. 4. 1925	št. 43
3. Peterka Pavla	roj. 22. 1. 1905	št. 35
Osredke		
1. Jemec Miro	roj. 17. 11. 1932	št. 1
2. Kokalj Ciril	roj. 1. 7. 1954	št. 2
3: Orehek Tomaž	roj. 7. 12. 1912	št, 3
4. Šlibar Janko in sol.	roj 25. 5 1956	št. 10
Vinje		
1. Belcijan Alojzija	roj. 10. 5. 1904	št. 8
2. Gostinčar Anton	roj. 12. 6. 1910	št. 18
3. Gostinčar Franc	roj. 3. 1. 1929	št. 16
4. Gostinčar Franc	roj. 30: 8. 1935	št. 27
5. Gostinčar Jernej	roj. 24. 8. 1914	št. 29
6. Jančar Ivana	roj. 5. 5. 1909	št. 32
7. Kokalj Janez	roj. 30. 1. 1950	št. 12
8. Kokalj Jože	roj. 26. 1. 1928	št. 35
9. Kokalj Lovrenc	roj. 2. 9. 1922	št. 17
10. Kokalj Miroslav	roj. 7. 7. 1951	št. 15
11. Kokalj Peter	roj. 6. 7. 1934	št. 5
12. Ložar Vlado	roj. 21. 2. 1959	št. 36
13. Medved Mirko	roj. 15. 9. 1934	št. 6
14. Pustotnik Janez	roj. 15. 3. 1949	št. 19
15. Pustotnik Marija	roj. 11. 2. 1953	št. 33
16. Repnik Franc	roj. 27. 1. 1914	št. 13
17. Repnik Marjan in sol.	roj. 31. 1. 1942	št. 30
18. Repnik Stane	roj. 17. 9. 1922	št. 23
19. Rovšek Franc	roj. 16. 8. 1938	št. 11
20. Sasso Ivan	roj. 2. 3. 1921	št. 26
21. Šuštar Rajko	roj. 9. 9. 1956	št. 34
22. Velepič Andrej	roj. 25. 11. 1922	. št. 31
23. Vode Franc	roj. 17. 9. 1933	št. 2
24. Vode Ivan	roj. 9. 12. 1930	št. 7
25. Vode Ivan	roj. 17. 6. 1938	št 14
Vode Ivana	roj. 10. 5. 1933	št. 14
26. Zavrl Francka	roj. 15. 1. 1928	Št. 28
Petelinje
1.	Grad Henrik
2.	Jemec Peter
3.	Kokalj Anton
4.	Selšek Marija
Senožeti
1.	Cerar Matilda
2.	Dragar Ivan Dragar Bernarda
3.	Gospeti Franc
4.	Gradišek Dominik
5.	Jelnikar Angela
6.	Jerina Franc
roj. 24. 1. 1932 roj. 22. 1. 1933 roj. 15. 5. 1938
roj. 26. 2. 1925
roj. 18. 3. 1918 roj. 5. 6. 1906 roj. 8. 2. 1916 roj. 2. 9. 1940 roj. 9. 8. 1899 roj. 13. 4. 1906 roj. 11. 10. 1946
št. 11 št. 12 št. 7 št. 9
št.
št.
št.
št.
št.
št.
št.
34
15
15
45
4
14
26
11.	Pogačar Ana Dežman Marija
12.	Porenta Jožica
13.	Stražišar Ana
14.	Šušteršič Jernej
15.	Vrhovec Franc
16.	Žabjek Alojz
roj. 18. 7. 1922 Cesta v kostanj 15 roj. 3. 9. 1912 Cesta v kostanj 15 roj. 7. 3. 1923 Hruševska 80a roj. 18. 11. 1915 Cesta v kostanj 13 roj. 3. 8. 1895 Cesta v kostanj 21a roj. 14. 10. 1937 Hruševska 76 roj. 12. 1. 1937 Trpinčeva 68
7. Jerina Jernej		roj.	2. 7. 1913	št.	21					
8. Jerman Alojz		roj.	16. 6. 1936	št. 40		V. KRAJEVNA SKUPNOST KLOPCE				
9. Koprivnikar Marcela		roj.	25. 10. 1934	št.	35					
	Koprivnikar Anton	roj.	22. 5. 1933	št.	35	Klopce				
10.	Kovač Rudolf	roj.	4. 12. 1923	št.	32	1. Belci jan Viktor	roj.	21. 4. 1938	št.	4
11.	Kračan Ivan	roj.	20. 2. 1909	št.	7	2. Jemec Maks	roj.	11. 10. 1928	št.	5
12.	Pavlič Valentin	roj.	2. 2. 1928	št.	41	3. Jemec Franc	roj.	25. 3. 1958	št.	3
13.	Pestotnik Jože in sol.	roj.	17. 1. 1910	št.	39					
14.	Pestotnik Terezija	roj.	9. 10. 1910 -	št.	13	Križevska vas				
	Pestotnik Peter	roj.	1. 6. 1945	št.	13	1. Merela Maks	roj.	12. 10. 1904	št.	9
15.	Pestotnik Uršula in sol.	roj.	13. 10. 1905	št.	1	2. Pokovec Franc	roj.	7. 3. 1931	št.	6
16.	Petek Ivan	roj.	14. 4. 1929	št.	12	Us Marija	roj.	21. 12. 1901	št.	6
	Petek Zofija	roj.	9. 4. 1929	št.	12	3. Povirk Cecilija in	sol.	roj.	26. 10. 1918	št.	5
17.	Škarja Terezija	roj.	11. 10. 1908	št.	37	4. Rozina Marija	roj.	11. 12. 1926	št.	7
	Škarja Janez	roj.	4. 2. 1935	št.	37	Rozina Matej	' roj.	6. 9. 1928	št.	7
18.	Udovič Janez	roj.	20. 12. 1920	št.	16	5. Vodnik Ivan	roj.	6. 8. 1907	št.	10
19.	Vesel Anton	roj.	1. 5. 1940	št.	27	T				
	Vesel Jožefa	roj.	7. 4. 1903	št.	27	Vrh				
						1. Tekalec Mirko	roj.	1. 4. 1936	št.	1
						2. Tekalec Slavka	roj.	26. 4. 1925	št.	5
	IV. KRAJEVNA SKUPNOST		HRUŠICA -	FUŽINE		3. Peterka Franc	roj.'	26. 1. 1909	št.	4
1.	Bobnar Albin	roj. 16. 2. 1919				Zagorica				
		Trpinčeva 63				1. Jemec Franc	roj.	23. 2. 1903	št.	4
	Bobnar Antonija	roj.	10. 1. 1927			2. Pokovec Jože	roj.	30. 1. 1948	št.	12
		Trpinčeva 63				3. Prašnikar Anton	roj.	26. 10. 1931	št.	3
2.	Breskvar Franc	roj.	24. 12. 1957			4. Štefančič Franc	roj.	9. 7. 1926	št.	13
		Cesta v kostanj		11		5. Tekalec Angela	roj.	3. 5. 1934	št.	6
3.	Dolničar Franc	roj.	6. 7 1928			Tekalec Ivan	roj.	20. 11. 1924	št. 6	
		Cesta v kostanj		31		Šuštar Marija	roj.	2. 5. 1923		
4.	Gregorič Anton	roj.	1. 5. 1899				Križevska vas 11			
		Cesta v kostanj		23a						
	Gregorič Marija	roj.	16. 8. 1903			VI. KRAJEVNA	SKUPNOST	LIPOGLAV		
		Cesta v kostanj		23a						
5. Hlebš Janez
roj. 3. 6. 1902
Brezje
6. Hočevar Franc	roj. 25. 2. 1905	1. Brezovar Anton	roj.	1. 6. 1909	št.
	Hruševska 74	Brezovar Ivana	roj.	22. 3. 1908	št.
7. Lenarčič Marija	roj. 22. 1. 1948	2. Grden Fani	roj.	30. 11. 1924	št.
	Litijska c. 132	Grden Franc	roj.	9. 12. 1931	št.
Lenarčič Janez	roj. 20. 11. 1946	3. Groznik Ivana	roj.	19. 5. 1911	št.
	Litijska c. 132	4. Novak Pavla	roj.	27. 3. 1941	št.
8. Pogačar Lojze	roj. 5. 6. 1908	Novak Vida	roj.	29. 10. 1963	št.
Pogačar Minka	Hruševska 48a roj. 31. 3. 1922 Hruševska 48a	Mali Lipoglav 1. Brezovar Alojz	roj.	11. 7. 1927	št.
9. Pogačar Janez	roj. 25. 6. 1930	2. Božja Ivan	roj.	11. 12. 1899	št.
	Litijska 134	Božja Stanislav	roj.	27. 10. 1944	št
Pogačar Marija	roj. 7. 2. 1897	3. Grum Jožefa	roj.	9. 2. 1930	št.
10' Pogačar Franc	Litijska 134	4. Predalič Ivan	roj.	23. 11. 1942	št.
	roj. 11. 12. 1909	Predalič Stanislava	roj.	23. 5. 1950	št.
	Cesta v kostanj 29	5. Rome Franc	roj.	11. 2. 1907	št.
Pogačar Martina	roj. 10. 11. 1919	6. Žgajnar Frančiška	roj.	4. 11. 1910'	št.
	Cesta v kostanj 29	Žgajnar Anton	roj.	36. 7. 1939	št
9a
9
9 7 6 6
10 16
ie
Veliki Lipoglav
1. Predalič Anton	roj. 15. 5. 1915	št.
2. Perčič Janez	roj. 13. 7. 1900	št.
Perčič Anton	roj. 17. 5. 1947	št.
3. Skubic Jože	roj. 12. 2. 1931	št
4. Trontelj Marija	roj. 7. 1. 1901	št.
Trontelj Frančiška	roj. 14. 8. 1910	št.
5. Zupančič Ivan	roj. 14. 7. 1938	št.
6. Zupančič Marija	roj. 22. 2. 1908	št
Zupančič Jakob	roj. 22. 11. 1935	št.
Pance		
1. Kastelic Branko	roj. 22. 3. 1954	št.
2. Novljan Anton	roj. 5. 1. 1931	št.
3. Seme Franc	roj. 2. 6. 1927	št.
4. Virant Anton	roj. 12. 1. 1912	št.
5. Žagar Nikolaj	roj. 22. 11. 1909	št.
Repče		
1. Boštjančič Marija	roj. 20. 8. 1906	št.
Boštjančič Jože	roj. 21. 8. 1937	št.
2. Gale Alojzija	roj. 16. I. 1916	št.
Gale Franc	roj. 21. 6. 1947	št.
3. Potokar Janez	roj. 26. 7. 1941	št.
Potokar Alojzija	roj. 21. 6. 1949	št.
4. Seme Franc	roj. 17. 8. 1900	št.
Seme Ciril	roj. 29. 7. 1946	št.
5. Vovk Anton	roj. 28. 1. 1937	st.
6. Vozel Frančiška	roj. 1. 11. 1924	št
7. Zrnec Anton	roj. 23. 5. 1930	št.
Sela pri Pancah		
1. Babnik Ivan	roj. 5. 11. 1928	št.
2. Kozlevčar Jože	roj. 13. 3. 1931	št.
3. Levičnik Ana	roj. 21. 7. 1927	št
4. Urbinc Angela	roj. 7. 5. 1906	št.
Urbinc Julij	roj. 21. 10. 1933	št.
5. Urbinc Jože	roj. 9. 11. 1942	št.
Vil. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO		
1. Ambrož Stane	roj. 9. 11. 1914	
	Cesta v Šmartno 17	
2. Artač Marija	roj. 8. 12. 1922	
	Cesta v Šmartno 15	
3. Avšič Olga	roj. 21. 6. 1938 Cesta v Šmartno 5	
4. Bizjan Ivana	roj. 15. 2. 1920	
	Cesta v Šmartno 41	
5. Bolta Ivan	roj. 27. 8. 1915 Obrije 27	
Bolta Marija	roj. 6. 1. 1913	
	Obrije 27	
6. Dolničar Franc	roj. I. 2. 1925 Zabretova ul. 17	
7. Jcger Ivan	roj. 18. 5. 1923 Šmartinska c. 201	
8. Jamnik Ivan	roj. 24. 1. 1902 Šmartinska c. 215	
Jamnik Frančiška	roj. 25. 1. 1905 Šmartinska c. 215	
9. Jamnik Franc	roj. 27. 10. 1926 Obrije 9	
10. Janeš Ljudmila	roj. 15. 9. 1929 Šmartinska c. 203	
11. Ježek Matija	roj. 9. 4. 1944 Šmartinska c. 205	
12. Kamnar Frančiška	roj. 24. 2. 1908 Cesta v Hrastje 8
13. Kamnar Ivan	roj. 24. 2. 1915 Šmartinska c. 184/b
14. Klopčič Franc	roj. 15. 9. 1915 Zabretova ul. 9a
Klopčič Marija	roj. 11. 11. 1915 Zabretova ul. 9a
15. Kolmančič Ivana	roj. 26. 8. 1952 Cesta v Šmartno 21
16. Maček Ivan	roj. 20. 8. 1912 Zabretova til. 4
17. Marolt Ivan	roj. 5. 2. 1931 Cesta v Šmartno 1
18. Marolt Jožefa	roj. 10. 3. 1917 Obrije 10
19. Marn Janez	roj. 10. 8. 1948 Obrije ll
20. Mihelič Janez	roj. 21. 5. 1942 Cesta v Šmartno 13
21. Peterca Valentin	roj. 24. 9. 1922 Cesta v Hrastje 1
22. Pintar Franci	roj. 23. 10. 1951 Obrije 19
Pintar Pavla	roj. 10. 1. 1945 Obrije 19
23. Podboršek Julijana	roj. 7. 2. 1914 Kovačeva ul. 2
24. Podboršek Lado	roj. 15. 3. 1941 Cesta v Šmartno 25
25. Presetnik Ludvik	roj 21. 8. 1935 Cesta v Šmartno 11
26. Rotar Jože	roj. 7. 2. 1905 Cesta v Šmartno 39
Rotar Ana	roj. 27. 6. 1921 Cesta v Šmartno 39
27. Studen Stane	roj. 4. 5. 1947 Obrije 33a
28. Uranič Filip	roj. 24. 4. 1923 Obrije 7
29. Zajec Anton	roj. 16. 7. 1935 Kopna pot 4
30. Zajc Franc	roj. 15. 9. 1920 Cesta v Šmartno 41a
31. Zajc Jakob	roj. 4. 7. 1897 Cesta v Šmartno 9
32. Zupančič Franc	roj. 7. 1. 1946 Cesta v Šmartno 25
VIII. KRAJEVNA SKUPNOST VEVCE-ZG. KAŠELJ	
Zg. Kašel)	
1. Avsec Jože	roj. isi 12. 1926 Kašeljska c. 62
2. Blažun Ivan	roj. 7. 10. 1927 Kašeljska c. 82
3. Grabnar Ivana	roj. 21. 3. 1898 C. španskih borcev 28
4. Grad Karel	roj. 23. 9. 1907 Kašeljska c 30
5. Jamšek Jože	roj. 6. 3. 1909 Trtnikova ul. 8
6. Kobal Marija	roj. 5. 11. 1913 Trtnikova ul. 11
Kobal Miroslav	roj. 14. 6. 1931 Trtnikova ul, 11
7. Kogoj Jože	roj. 29. 6. 1931 Kašeljska c. 116
2
4
4
1
6
6
3
7
7
6
7
9
4
1
9
9
11
11
6
6
7
7
8
2
5
1
4
3
7
7
5
8. Lovše Ludvik	roj. 13. 8. 1939 Kašeljska c. 132
9. Osmek Franc	roj. 21. 3. 1905
	Trtnikova ul. 13
Osmek Antonija	roj. 3. 6. 1920 Trtnikova uL 13
10. Peterca Fraric	roj. 18. 2. 1923 Trtnikova ul. 17
11. Robida Francka	roj. 27. 1. 1919
	Kašeljska c. 118
Šarc Jelka	roj. 29. 9. 1957 Kašeljska c. 118
12. Znoj Karel	roj. 17. 10. 1907 Trtnikova UL 9
Vevče	
1. Ciber Marija	roj. 3. 11. 1923 Vevška c. 49
Ciber Ivan	roj. 29. 10. 1920 Vevška c. 49
2. Dimnik Alojz	roj. 20. 6. 1903 Vevška c. 51
Dimnik Helena	roj. 13. 4. 1902 Vevška c. 51
3. Dovč Alojz	roj. 5. 5. 1915
	Bacčiavilova c. 2
4. Grad Jožefa	roj. 7. 3. 1908
	Vevška c. 53
5. Kuhar Avgust	roj. 5. 10. 1901
	Vevška c. 55
6. Podgoršek-Berčič Jožefa	roj. 21. 11. 1926
	Vevška c. 44
IX. KRAJEVNA SKUPNOST ZADOBROVA	
SNEBERJE	
1. Anžur Ivan	roj. 7. 12. 1910 Sneberska 136
2. Avšič Jakob	roj. 4. 4. 1914 Sneberska 48
3. Avšič Marija	roj. 6. 1. 1905 Sneberska c. 24
4. Babnik Franc	roj. 11. 3. 1948 Cesta na Kope 7
Cern jak Janez	roj. 8. 5. 1951
	Cesta na Kope 2
6- Dimnik Stane	roj. 1. 12. 1928 Sneberska 40
1- Dovč Marija	roj. 27. 1. 1908 Sneberska 66
8- Dovč Jože	roj. 27. 1. 1901 Sneberska 132
9- Grčar Ivan	roj. 4. 1. 1930 Sneberska 100
9- Gregorc Janez	roj. 19. 12. 1952
*!■ Hlebš Angela	Sneberska 144a
	roj. 22. 8. 1904 Sneberska 34
Hlebš Franc	roj. 16. 12. 1944 Sneberska 34
*2. Ilovar Jože	roj. 7. 4. 1932 Sneberska 60
^8. Janež Vera	roj. 1. 2. 1930
	Sneberska 44
Janež Jože	roj. 27. 9. 1958 Sneberska 42
-4-»Jerman Ivan	roj. 1. 1. 1923 Sneberska 42
15.	Kastelic Drago	roj. 18. M. 1928 Sneberska 54
16.	Kos Janez	roj. 8. 5. 1951 Cesta na Kope 1
17.	Levičnik Brane	roj. 26. 1. 1955 Sneberska 36
18.	Ložar Vinko -	roj. 13. 2. 1960 Sneberska 52
19.	Maček Alojz	roj. 16: 6. 1912 Sneberska 127a
20.	Maček Anton	roj. 16. 1. 1909 Sneberska 138
21.	Markič Marjeta	roj. 14. 7. 1949 Šmartinska 224
22.	Marn Ivan	roj. 7. 10. 1915 Šmartinska 240
23.	Mihelič Janez	roj. 29. 6. 1902 Sneberska 58
24.	Močilnikar Anton	roj. 28. 12. 1924 Sneberska 46
25.	Pečar Miro	roj. 6. 3. 1937 Pot v Zajčjo dobravo
		lOb
	Pečar Ana	roj. 24. 7. 1912 Pot v Zajčjo dobravo lOb
26.	Primar Angela	roj. 18. 10. 1919 Sneberska 140
27.	Prusnik Janez	roj. 14. 11. 1939 Sneberska 62
28.	Prusnik Leopold	roj. 9. 10. 1919 Sneberska 150b
29.	Prusnik Marija in sol.	roj. 22. 1. 1907 Cesta na Kope 5
30.	Samec Cecilija	roj. 12. 10. 1915 Sneberska 68
	Samec Vinko	roj. 15. 5. 1919 Sneberska 68
31.	Snoj Alojz	roj. 28. 6. 1917 Sneberska 3
32.	Snoj Danica	roj. 2. 7. 1920 Cesta v Prod 1
33.	Šuštar Rafael	roj. 7. 9. 1926 Sneberska 142
	Šuštar Ivanka in sol.	roj. 12. 6. 1926 Sneberska 142
34.	Šuštar Jernej	roj. 30. 10. 1907 Sneberska 148
35.	Vrečar Rudolf	roj. 26. 4. 1912 Sneberska 70
36. Zajc Ivan		roj. 9. 4. 1927
		Sneberska 117
37.	Zajc Jože	roj. 23. 3. 1896 • Cesta na Ježah 38
38.	Zajc Nace	roj. 30. 1. 1939 Sneberska 38
39.	Zle Ivan	roj. 27. 5. 1911 Cesta v Zajčjo dobravo 20
	Zle Franja	roj. 26. 2. 1921 Cesta v Zajčjo dobravo 26
X. KRAJEVNA SKUPNOST ZADVOR Češnjice
1.	Drolc Alojzija	roj.	27. 5. 1927	št.	20
2.	Krušič Anton	roj.	4. 1. 1918	št.	8 <
3.	Mlakar Jože	roj.	12. 2. 1937	St	9
Stran 892		URADNI UST SRS		St. 13 — 15. IV. 19S®	
4. Narobe Ivan	roj. 7. 2. 1927	št. 15	3. Garbajs Milan	roj. 24. 2. 1926	št 42
5. Porenta Janez	roj. 22. 12. 1950	št. 14	4. Jager Jože	roj. 28. 2. 1943	št 28
6. Sesan Jakob	roj. 14. 6. 1913	št. 13	5. Keber Franc	roj. 21. 2. 1906	št. 41
7. Škoda Marija	roj. 27. 3. 1928	št. 7	6. Keber Franc	roj. 5. 4. 1903	št. 29
			7. Kotar Franc	roj. 22. 2. 1928	št. 32
Dobrunje			Kotar Ana	roj: 8. 8. 1936	št 32
1. Anžič Ciril	roj. 3. 5. 1915		8. Lampič Franc	roj. 28. 11. 1892	št 33
-	Dobrunjska 30		Lampič Ivan	roj. 23. 6. 1923	št. 33
2. Dimnik Andrej	,	roj. 19. 11. 1931		9. Lampič Ivan	roj. 23. 1. 1901	št. 38
	Dobrunjska 48		10. Lampelj Pavel'	roj. 21. 1. 1915	št. 4
Dimnik Rafaela	roj. 12. 9. 1934		11. Lenče Matevž	roj. 24. 8. 1928	št. 39
	Dobrunjska 48		12. Miklavc Pavel	roj. 27. 1. 1929	št. 26
3. Jager Franc	roj. 15. 11. 1928		13. Subelj Stane	roj. 12. 11. 1950	št. I9
	Dobrunjska 42		14. Vrečar Alojz	roj. 28. 4. 1921	št 40
4. Novak Marija	roj. 15. 3. 1920		15. Vrečar Marija	roj. 29. 12. 1930	št. 43
	Dobrunjska 16a				
5. Janežič Franc	roj. 29. 11. 1919		Sadinja vas		
	Dobrunjska 52a		1. Bončar Anton	roj. 30. 7. 1942	št. 32
6. Kregar Anton	roj. 7. 1. 1914		2. Cuzak Jože	roj. 16. 2. 1922	št. 28
	Dobrunjska 30a		3. Habič-Peterca A.ualija	roj. 7. 7. 1909	št. 1
7. Kregar Karolina	roj. 7. 8. 1928		Habič Miha	roj. 6. 1. 1935	št. 1
	Dobrunjska 18		4. Klemenčič Angela	roj. 13. 8. 1925	št. 20
8. Kržin Anton	roj. 17. 1. 1904		5. Porenta Franc	roj. 15. 9. 1906	št. 2
	Dobrunjska 46		6. Svetek Marija	roj. 27. 2. 1914	št. 12
9. Ljubič Amalija	roj. 1. 5. 1922		7. Šubelj Tončka	roj. 10. 9. 1947	št. 31
	Dobrunjska 32b		8. Trkov Janko	roj. 1. 7. 1902	št. 24
10. Lovše Janez	roj. 13. 8. 1927		Trkov Ivan	roj. 12. 2. 1931	št. 24
	Dobrunjska 10		Trkov Veronika	roj. 24. 11. 1936	št. 24
11. Miklavec Amalija in sol.	roj. 6. 6. 1906		9. Zupančič Marija	roj. 18. 8. 1938	št. 30
	Dobrunjska 12				
12. Peterca Lovro	roj. 27. 8. 1903		O		
	Dobrunjska 20				
13. Peterca Metod	roj. 11. 4. 1944		1. Anžur Jožefa	roj. 16. 3. 1932	
	Dobrunjska 16			Pot v Podgorje 29e	
14. Perko Vinko	roj. 23. 7. 1936		Anžur Silvester	roj. 23. 12. 1926	
	Dobrunjska 22			Pot v Podgorje 29e	
15. Pleško Avgust	roj. 25. 8. 1937		2. Jakoš Rafael	roj. 15. 9. 1930	
	Dobrunjska 14			Sostrska 38a	
16. Prepeluh Anton in sol.	roj. 25. 4. 1944		3. Grčman Rozalija	roj. 14. 1. 1925	
	Dobrunjska 36b			Sostrska 35a	
17. Remc Anton	roj. 22. 8. 1902		4. Juvan Stane	roj. 2. 2. 1925	
	Dobrunjska 36c			Sostrska 33a	
18. S,e lan Janez	roj. 7. 3. 1906		Juvan Marija	roj. 15. 12. 1934	
	Srednja pot 2			Sostrska 33a	
19. Svetek Janez	roj. 31. 8. 1922		5. Juvan Viktor	roj. 20. 4. 1922	
	Dobrunjska 26			Pot na most 3	
20. Trkov Franci	roj. 23. 4. 1936		6. Mrak Ema	roj. 3. 9. 1934	
	Dobrunjska 32a			Sostrska 34	
21. Ziherl Anton	roj. 1. 9. 1929		7. Omahen Antonija	roj. 22. 3. 1933	
	Dobrunjska 43			Pot v Podgorje 1	
22. Žabjek Rajko	roj. 4. 2. 1949		8. Selan Jožefa	roj. 2. 1. 1915	
	Dobrunjska 34a			Sostrska 29	
			9. Strah Jože	roj. 27. 1. 1906	
Podlipoglav				Pot na most 6	
1. Berčan Jožefa	roj. 2. 2. 1930	št. 9	10. Zupančič Pavel	' roj. 21. 1. 1909	
2. Bončar Anton	roj. 12. 12. 1907	št. 5		Sostrska 37	
3. Lavrič Urška	roj. 11. 12. 1914	št. 14	Zupančič Marija	roj. 25. 3. 1911	
4. Levičnik Miha	roj. 2. 5. 1932	št. 5		Sostrska 37	
5. Planinšek Franc	roj. 16. 1. 1909	št. 25	11. Žabjek Pavel	roj. 28. 5. 1920	
6. Potokar Matija	roj. 24. 2. 1920	št. 2		Sostrska 33	
7. Potokar Jože	roj. 19. 3. 1931	št. 17			
8. Prusnik Olga	roj. 14. 6. 1951	št 20	Sentpavel		
9. Srnjak Pavel	roj. 10. 1. 29M	it 8	1. Babnik Hinko	roj. 28. 9. 1930	št. 6
			2. Garbajs Frančiška	roj. 7. 7. 1909	št. H
Podmolnik			3. Kušar Janez	roj. 11. 11. 1904	št 5
1. Anžič Ivan	roj. 1. 6. 1919	št. 14	Kušar Alojz	roj. 28. 5. 1943	
2. Čeme Anton	roj. 28. 1. 1913	št 27		Podlipoglav 18	
Černe Marija	roj. 1. 1. 1916	št. 27	4. Levičnik Milan	roj. 12. 9. 1949	št. io
Černe Frančiška	roj. 8. 3. 1914	št. 27	5. Mlakar Ivanka	roj. 9. 6. 1938	št. 7
6.	Podržaj Jože Podržaj Marija
7.	Šubelj Alojz Subelj Marija
Zadvor
1.	Dermastija Anton
2.	Gognjavec Andrej e
3.	Kržin Jože
4.	Leskovšek Pavla
5.	Mehle Dominik
6.	Moškrič Janez
7.	Moškrič Jožefa
8.	Moškrič Marija Moškrič Alojz
9.	Moškrič Matija
10.	Peterca Ciril Peterca Anton
11.	Remc Marija Remc Pavla
12.	Strojine Franc
13.	Trkov Alojz
14.	Trtnik Franc 13- Trtnik Leopold
Zagradile !• Groznik Franja Groznik Pavla * . Groznik Filip Groznik Marija 3 Keber Marija in sol.
3.	Kastrevc Peter Krušič Franc Ljubič Franc 6- Mlakar Francka I- Potokar Janez 0- Prusnik Anton
0-	Vrečar Ana 4 Vrečar Ivana
10- Zupančič Janez
Zavoglje
1-	Černe ^ančiška 3- Grad Janez
3- Porenta Franc
roj.	5. 3. 1932	št.	1
roj.	15.	9.	1936	št	1
roj.	21.	4.	1927	št.	9
roj.	17.	5.	1931	št	9
roj. 6. 4. 1939 Litijska 317 roj. 9. 1. 1944 Litijska 307 roj. 5. 2. 19l2 Litijska 270 roj. 28. 12. 1938 Litijska 315 roj. 20. 10. 1939 Litijska 274 roj. 17. 12. 1921 Litijska 311 roj. 11. 11. 1917 Litijska 313 roj. 1. 3. 1924 C. 13. julija 31 roj. 6. 3. 1920 C. 13. julija 31 roj. 3. 2. 1613 Litijska 309 roj. 5. 7. 1925 Litijska 254 roj. 30. 11. 1914 Litijska 254 roj. 12. 1. 1923 Litijska 291 roj. 18. 1. 1928 Litijska 291 roj. 14. 1. 1911 Litijska 276	»
roj. 5. 6. 1915 Litijska 289 roj. 9. 9. 1919 Litijska 287 roj. 9. 8. 1911 Litijska 266
roj.	2. 10. 1896	št. 5
roj.	4. 1. 1922	št. 5
roj.	28. 4. 1933	št. 5
roj.	24. 8. 1937	št. 5
roj.	27. 3. 1911	št. 6
roj.	18. 1. 1929	št. 9
roj.	7. 5. 1936	. št. 10
roj.	25. 8. 1938	št. 11
roj.	16. 11. 1920	št. 3
roj.	4. 4. 1912	št. 7
roj.	13. 12. 1904	št. 8
roj.	21. 7. 1921	št. 3
roj.	26. 1. 1924	'	št. 3
roj.	3. 7. 1909	št. 12
roj.	9. 1. 1920	št. 11
roj.	4. 5. 1905	št. 6
roj.	10. 1. 1935	št. 12
XL KRAJEVNA SKUPNOST ZALOG
roj. 10. 3. 1945
1.	Avsec Gabrijel Avsec Bernarda
2.	Bučar Janez
3.	Bučar Antonija
4.	čeme Anton
5.	Cimerman Slavko
6.	Dimnik Andrej
7.	Jančar Ivan
8.	Klešnik Andrej Klešnik Frančiška
9.	Ložar Andrej
10.	Peterca Anton
11.	Pozaršek Danica
12.	Primar Anton
13.	Rahne Ivan
14.	Rahne Zvone
15.	Rici Franc
16.	Snoj Ivana
17.	Vode Jože
18.	Zupančič Vinko
Pod Debnim vrhom 5 roj. 21. 5. 1947 Pod Debnim vrhom 5 roj. 10. 7. 1943 Zaloška 335 roj. 6. 6. 1917 Podgrajska 9c roj. 8. 4. 1922 Vaška pot 40 roj. 21. 4. 1944 Zaloška c. 274 roj. 22. 11. 1899 Zaloška c. 305 roj. 16. 9. 1928 Zaloška c. 329 roj. 18. 7. 1952 Pot v Zeleni gaj 57 roj. 14. 10. 1920 Pot v Zeleni gaj 57
roj. 24. 11. 1913 Pot na Labar 23 roj. 18. 10. 1905 Kašeljska 17 roj. 26. 5. 1913 Zaloška 331 roj. 25. 5. 1903 Pot v Zeleni gaj 55 roj. 17. 12. 1931 Pot na Labar 13 roj. 21. 11. 1933 .
Pot na Labar 47 roj. 28. 9. 1933 Vaška pot 24 roj. 23. 11. 1912 Kašeljska '27 , roj._ 12. 1. 1944 Podgrajska 13 roj. 28.'7. 1950 Zaloška 268
: 3. člen
Kmetijska zemljiška skupnost in krajevne skupnosti so dolžne spremljati izvajanje tega odloka ter po potrebi, najmanj pa vsakih pet let predlagati skupščini občine njegovo uskladite^ z občinskim prostorskim načrtom po merilih, ki so določena z zakonom.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-5/83-01
Ljubljana, dne 31. marca 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Niko Lukež L r.
LOGATEC
- 644.	.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih planov Občinske zdravstvene skupnosti Logatec za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Logatec na seji obeh zborov dne 28. marca 1983 sprejela
SKLEP
o obračunavanju in plačevanju prispevkov za
zdravstveno varstvo od 1. januarja 1983 dalje
1.	člen
S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo:
—	delavcev, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci),
—	delavcev, zaposlenih v tujini pri mednarodnih organizacijah in pri' organizacijah, pri katerih ustanovitvi, upravljanju ali financiranju so udeleženci jugoslovanske organizacije (mešane službe in podobno),
—	oseb, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, pa so ali niso v delovnem razme'rju z domačo organizacijo,
—	oseb, zaposlenih pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti,
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in delavcev, zaposlenih pri teh dn pri drugih civilnih pravnih osebah,
—	ter drugih občanov.
2.	člen .
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije in sicer:
—	v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti, pd osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji,
—	v primem, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini' v breme občinske zdravstvene skupnosti, iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto na delu v tujini, se lahko ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
3.	člen
Za delavce zaposlene v tujini pri mednarodnih in drugih organizacijah, in pri organizacijah, pri katerih ustanovitvi, upravljanju ali financiranju so udeležene jugoslovanske organizacije (mešane družbe in podobno) je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunana v bruto zneske.
4.	člen • v
Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, pa so ali ‘niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunana v bruto zneske.
5.	člen
Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo.
Osnove iz'prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic do socialne varnosti.
Ce oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje, prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek vplačan.
6.	člen
Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje-kmetje:
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 20 odstotkov,
b)	pavšal na kmetijsko gospodarstvo 1.000 din.
Prispevek v znesku 1.000 din letno na osebo plačujejo:
—	za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obrernenjen s preužitkom,
—	za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane, lastniki zemljišč.
1	•	-	7. člen
Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in tisti, ki prvič začnejo samostojno opravljati poklicno dejavnost, plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji y letu 1982.
8.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, .umetniki, filmski delavci," književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci', znanstveniki, književniki del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, fotografi, rejnice, -nogometaši-neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti-plesalci; kolporterji tiska, špdrt-niki-amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki-prtljažni nosači, delavci na kmetijskih zemljiščih) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu plačujejo prispevek za, zdravstveno varstvo od osnov, določenih s .pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidske^ zavaro- „ vanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske.
Te osnove so osnove tudi za odmero pravic do socialne varnosti.
9.	člen
Za delavce, ki so zaposleni pri civilnih pravnih osebah, je osnova za obračunavanje in plačevanje Prispevkov osebni dohodek, določen s pogodbo o delovnem razmerju. Tako določena osnova ne sme biti nižja od 101 odstotka zneska, ki predstavlja minimalne živi jenske stroške vvSR Sloveniji. Te ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko in jih objavi dvakrat letno v Uradnem listu SRS in sicer v maju in septembru. Ta osnova je osnova tudi za odmero pravic do socialne varnosti.
10.	člen
Višina prispevka iz 2., 3., 4., 5., 7., 8. in 9. člena tega sklepa se obračunava in plačuje po stopnji' 12,45.
11.	člen
Višina prispevka za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82).
Osnova za obračunavanje prispevkov za delovne ljudi iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS št. 33/80).
12.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni Prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 470 din mesečno na posameznega upravičenca.
13.	člen
Za osebe, ki delajo na podlagi 74. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa.
Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji objavljeni v Uradnem listu SRS št, 45/82.
14.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin razen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, Plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in Invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 odstotkov
15.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — (ipokojrnce in druge °Sebe. ki delajo po pogodbah o delu in za delavce-kmete. kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni po vono'i odstotkov bruto prejemka.
16.	člen
Zavezanci prispevka za, zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih štirih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila druga okolnost iz prvega odstavka tega člena.
Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnji iz 10. člena tega sklepa.
17.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje (Uradni list SRS, št. 16-1172/82).
18.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja -1983 dalje.
St. 06-10/82
Logatec, dne 28. marca 1983.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Logatec
Alojz Sajovec 1. r.
MOZIRJE
645.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1983 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Mozirje za leto 1932
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Mozirje za leto 1932, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada in sredstev posebne partije žiro računa proračuna.
2.	člen
Zaključni račun proračuna občine Mozirje za leto 1982 izkazuje:
Stran 896
URADNI LIST SRS
St. 13
15. IV. 1983
—	prihodke
—	odhodke
—	presežek
prihodkov
din
64,775.356,95
64,324.403,00
450.953,95
3.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki iz prejšnjega člena, se razporedi za oblikovanje blagovnih rezerv.
4.	člen
Zaključni račun rezervnega za leto 1982 izkazuje:
sklada občine Mozirje din
—	prihodke	1,279.335,45
—	odhodke	1,160.000,00
—	presežek prihodkov	„	119.335,45
5.	člen
Zaključni račun posebne partije žito računa pro-
računa izkazuje:
din
—	prihodke	*
—	odhodke
—	presežek prihodkov
11,907.561,90
9,493.640,90
2,413.921,00
6.	tien
Presežek prihodkov iz 4. in 5. člena tega odloka se prenese v prihodke rezervnega sklada oziroma posebne partije žiro računa proračuna za leto 1983.
7.	člen
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Mozirje sta sestavni 'del tega odloka.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-3/83
Mozirje, dne 29. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine
*.	Mozirje
Alojz Plaznik 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Mozirje za leto 1982
Vrsta
prihodka
Prihodki
Znesek
din
St. glav. namena
Splošni razpored prihodkov
Znesek
din
1 Davki na dohodek in iz osebnega
dohodka	25,388.357
2	Prometni	davek in	davki na premoženje	32,827.679
3	Takse	2,205.125
5	Prihodki	po posebnih predpisih	1,365.389
6	Prihodki	upravnih	organov	2,988.807
Skupaj
01	Dejavnost organov DPS	40,221.714
02	Dejavnost ljudske obrambe	2,660.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij	3,091.500
'04	Negospodarske investicije	1,358.536
06	Kulturno prosvetna dejavnost	136.600
03	Socialno skrbstvo	5,389.241
09	Zdravstveno varstvo	292.019
10	Komunalna dejavnost	1,615.000
16	Intervencije v gospodarstvu	1,709.934
17	Tekoča proračunska rezerva	7,654.448
18	Krediti, vezana in izločena’ sredstva	646.365
	Skupaj	64,775.357"
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št, 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1983 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Mozirje za leto 1983
T.Sten
S proračunom občine Mozirje za leto 1983 se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Mozirje v letu 1983.
2.	člen
Skupni prihodki proračuna za leto 1983 znašajo
64,266.000	din in se razporedijo
din
—	za tekoče potrebe	63,629.290
—	tekočo proračunsko rezervo	636.710
3.	člen
Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1983 se izloča v sredstva rezerve občine Mozirje 1 odstotek
vseh prihodkov.
4.	Sen
Koristniki sredstev občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog dvojnega de-
lovnega področja v mejah finančnih sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom.
5.	člen	i
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse porabnike v okviru doseženih prihodkov. Izvršni svet Skupščine občine Mozirje lahko v primeru neenakomernega dotoka sredstev začasno zmanjša porabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, vendar največ za 10 odstotkov, ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so razporejena za posebne namene.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je pooblaščen, da odloča o uporabi tekoče proračunske rezerve in sredstev stalne proračunske rezerve do 200.000 din za namene iz prve točke 39. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti.
7.	člen
Za zakonito izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet. Za zakonito in smotrno uporabo sredstev
upravnih organov in njihovih delovnih skupnosti sta odgovorna predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje ali drug od njega pooblaščeni funkcionar in vodja knjigovodstva.
, 8. člen
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Mozirje sta sestavni del tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
St. 010-4/83
Mozirje, dne 29. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Mozirje za leto 1983
Vrsta
prihodka
Prihodki
Znesek
Št. glav. namena
Razpored prihodkov
Znesek
1	Davek od dohodka in osebnega dohodka	28,390.000
2	Prometni davki	24,486.000
3	Davki na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter prihodek od drugih davkov	3,220.000
4 '	Takse	3,085.000
5	Prihodki po posebnih predpisih	1,628.000
6	Prihodki upravnih organov in drugi prihodki	3,457.000
	Skupaj	64,266.000
	647.	
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št.		
33/72 do 23/82) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79 in 30/80) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1983 sprejela
02
03
04
06
07
08 09
Sredstva za delo upravnih organov in skupščine ter njenih organov Negospodarske investicije Sredstva za ljudsko obrambo. Sredstva za intervencije v gospodarstvu
Prenesena sredstva drugim DPS in SIS
Sredstva za družbene dejavnosti Druge splošne družbene potrebe Izločena sredstva rezerve Drugi odhodki
Skupaj
37,481.600
817.094
2.950.000
2,427.679
7,066.200
6,397.670
5.770.000 1,279.370
76.387
64,266.000 * •
2	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
• St. 010-183-0
Mozirje, dne 29. marca 1983.
ODLOK
0 spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve 1
1.	člen
V tarifni št. 1 tarife posebnega občinskega pro-nietnega davka, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil Za storitve (Uradni list SRS, št. 1/78, 18/81 in 30/82) Se stopnja 3 odstotke po točki a navedene tarife odpravi.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik 1. r.
648.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 1. in 6. člena ZDO (Uradni list SRS, št. 44/82) in 152. člena statuta občih e Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79 in 30/80) ter zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1983 (Uradni list
SRS, St. 45/82) na seji zbora združenega dela in zbora	4. člen
krajevnih skupnosti dne 29. marca 1983 sprejela	21. člen se spremeni in na novo glasi.
ODLOK
o sprememb ah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/81 in 12/82) se 3. člen spremeni in na novo glasi:
»Občani plačujejo po tem odloku:
■	1. davek od osebnega dohodka delavcev
2.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti
3.	davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti
4.	davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti
5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic
6.	davek od dohodkov iz premoženja in premo-' ženjskih pravic
7.	davek od premoženja
8.	davek na dobitke od iger na srečo.«
2.	člen	1
2.	člen se črta.
8.	člen
Predzadnji in zadnji odstavek 12. člena se črtata in dodata nova 12.a člen in 12,b člen
»12. a člen
Zavezancem, ki so lastniki ali rejci konj se priznajo olajšave v naslednjih primerih:
—	za vsakega konja, ki je sposoben za razporejanje v enote oboroženih sil v znesku 1.000 din;
—	za vsako plemensko kobilo haflinške pasme, pripuščeno v tekočem letu k priznanemu žrebcu iste pasme in za ostale plemenske hladnokrvne kobile, pripuščene v tekočem letu k priznanemu žrebcu noriške pasme, v višini 2.000 din;
—	za priznanega plemenskega žrebca hladnokrvne pasme v višini 2.000 din.
Olajšave na podlagi prve alinee prejšnjega odstavka se priznajo na podlagi seznama, ki ga posreduje organ, pristojen za ljudsko obrambo. Olajšave po drugi in tretji alinei se priznajo po seznamu, ki ga na podlagi evidenc posreduje občinski veterinarski inšpektor.
Pristojni organi morajo podatke za priznanje olajšav posredovati UDP do 15. 1. v tekočem letu.
12.b člen
Če zavezanec za davek od kmetijstva vloži v gradnjo male hidroelektrarne najmanj sti.OOO din, se prizna olajšava v višini 80 odstotkov od odmerjenega davka za dobo 5 let.
Olajšava se prizna ob letni odmeri davka na osnovi posebne vloge in ustrezne dokumentacije o celotni vrednosti investicije. Olajšavo je tretip uveljaviti do 15. januarja tekočega leta za sredstva, vložena v preteklem letu.«	•
»Občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost brez dovoljenja, oziroma potrdila o priglasitvi dejavnosti in občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost z dovoljenjem oziroma potrdilom kot postranski poklic, plačujejo davek po dejanskem dohodku po stopnjah iz
24.	člena tega odloka.
Enako plačujejo davek občani od dohodkov doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza, kamenja, žganja opeke, apna, oglja in podobno), z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek po odbitku stroškov presega 10 odstotkov poprečnega letnega čistega OD delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu.«
5.	člen
22.	člen se spremeni in na novo glasi:
»Zavezancem, ki redno opravljajo gospodarsko dejavnost in vlagajo sredstva za izboljšanje in razširjanj an j e materialne osnove dela, se prizna davčna olajša--va glede na višino vlaganja v naslednje dejavnosti:
I.	skupina: storitvena obrt — osebne storitve ih ^ storitve za gospodinjstvo, gostilne, ki imajo hrano in prenočišče, obrt živinske stroke, kolarska obrt in pohištveno mizarstvo;
II.	skupina: stavbna obrt, obrt tekstilne stroke, storitvena obrt, ki nima značaja osebnih storitev ali storitev za gospodinjstvo, predelovanje usnja, predelava plastike, orodjarstvo, predelovanje kovin, elektrotehnična obrt, predelovanje kamna in stekla.
Davčna olajšava se prizna:
—	za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu enkratnemu čistemu osebnemu dohodku Zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna za vlaganja v dejavnost I. skupine v višini 40 odstotkov od vloženih sredstev, za vlaganja II. skupine pa 30 odstotkov od vloženih sredstev;
—	za naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 odstotkom poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna za vlaganja v dejavnosti I. skupine v višini 40 odstotkov, v delavnosti II. skupine pa 30 odstotkov od vloženih sredstev. Ta olajšava se ne prizna za sredstva vložena za nakup osebnih avtomobilov.
Davčna olajšava se porazdeli,na 5 let tako, da znaša v prvem letu 30 odstotkov, drugo leto 25 odstotkov, tretje leto 20 odstotkov, četrto leto 15 odstotkov in peto leto 10 odstotkov od skupno priznane olajšave iz tega člena. Vlogo za olajšavo po tem členu vloži zavezanec ob vložitvi letne davčne napovedi.«
6.	člen
Drugi odstavek 23. člena se spremeni’ in na novo glasi:	' ■
»V pavšalnem letnem znesku se odmerja davek tudi zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost v višinskih krajih iz 9. člena tega odloka.«
J
St. 13 _ 15. IV. 1983
URADNI UST SRS
Stran 899
7.	člen
Drugi odstavek 24. člena se spremeni in na novo glasi:
»Zavezancem, ki so pričeli opravljati dejavnost (začetniki) iz 22. člena tega odloka in ki se zavežejo, da bodo to dejavnpst opravljali v občini najmanj 5 let se Za Prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 75 °dstotkov, drugo leto za 50 odstotkov in tretje leto za 30 odstotkov.
Zavezanci — začetniki so opravičeni na davčno °lajšavo, če niso prej opravljali dejavnosti v kateri drugi občini.«
8.	člen
i
Za 24. členom se dodajo 24.a, 24.b, 24.c ih 24.d člen.
»24. a člen
Zavezancem, ki redno opravljajo gospodarsko delavnost in vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelek-lrarn se prizna olajšava glede na višino vloženih sred-stev za dobo treh let in sicer:
*Za vlaganja
do 150.000 od 150.001	do 300.000
nad 300.000
Zavezancem uveljavlja olajšavo.ob vložitvi davč-ne napovedi.	:
»	24.b člen
Zavezancem, ki z izvozom blaga domače proiz-vodnje na konvertibilno pcjdročje ustvarjajo devizni Priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju rned celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko ''rednostjo, doseženo z izvozom blaga, odmerjeni da-Vek zniža:
za 5 °/o če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10 °dstotkov
za 10 % če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20 °dstotkov
za 15 °/o če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30 0|3stotkov
za 25 % če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50 °dstotkov
za 35 %> če znaša odstotni delež Izvoza nad' 50 0<JStotkov.
Znižanje davka za '°/i 10 20 30
Davčna olajšava po tem, členu se prizna že pri od-mcri davka za leto 1982.
24. g člen
iz Zavezancem, ki imajo učence in študente na pro-v°dnem delu oziroma delovni praksi, se pnizna • Qvčna olajšava v višini 15 odstotkov .od izplačanih agrad' po kolektivni pogodbi, v. Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem znesku In j.1 Preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nada-Plejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali ža nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek gQiza za 5 odstotkov za vsakega takega člana pod po-aJem, da letni dohodek na družinskega ' člana ■ ne ^esega 10 odstotkov poprečnega letnega čistega oseb-^ ga dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v Sloveniji. v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih . se odmerja davek v pavšalnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4.
Bprcem NOV se pod pogoji iz tega člena, priznavajo davčne olajšave v višini 10 odstotkov.
24.d člen
Skupne olajšave v posameznem letu ne morejo presegati 80 odstotkov odmerjenega davka, razen po zadnjem odstavku 24. člena tega odloka.«
9.	člen
25.	člen se spremeni in se na novo glasi:
»1. Od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil' pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih, poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij ' za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči; od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 odstotni invalidi-paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela — 10 odsfot-. .kov.
2.	Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov,
’ dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih
s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo, za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno in od prodaje plina — 25 odstotkov.
3.	Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s' predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodek iz 1. in 2. točke — 40 odstotkov.
Organizator mora tri dni pred dnevom prireditve prijaviti zabavišče upravi za družbene prihodke.
Zbiralci' odpadnega materiala (želeta, papirja, stekla, itd.) obiralci hmelja, prevozniki od prevozov mleka do zbirališč, zbiralci mleka, dohodki od .domače obrti, če gre za ročno delo, pluženje snega, storitve krajevnim skupnostim In drugim družbenim organizacijam, prevozi šoloobveznih otrok v šolo in nazaj, ■ dohodki povezani s popisom vrednosti stavb, dela v zvezi' z redriim in investicijskim vzdrževanjem gozdnih in krajevnih cest in kmetje pri vleki, spravilu lesa ter gojitvena dela v gozdu, so oproščeni plačila davka po odbitku od bruto dejavnosti.
Davka po odbitku ne plačujejo zavezanci od pogodb o delu v zvezi z izdajanjem Savinjskih novic.«
10.	člen
27.	člen se spremeni in na novo glasi:
»Občani, ki opravljajo poklicno dejavnost kot postranski poklic in občani, ki opravljajo to dejavnost brez dovoljenja, plačujejo davek po dejanskem dohodku po stopnjah iz 26. člena tega odloka.«
11.	člen
V	zadnjem odstavku 32. člena se za besedami: »ko je bila nepremičnina pridobljena«, postavi pika, nadaljnje besedilo pa se črta.
12.	člen
V	37. členu se celotno besedilo pod št. I In Ul. črta.
13.	člen
V	38 členu se doda nov odstavek, ki glasi:
»Davek se plačuje, če vrednost dobitkov presega
10.000	din.« '
14.	člen
42. člen se črta.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
Št. 010-5/83
Mozirje, dne 29. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
*	Alojz Plaznik 1. r.
SEVNICA
649.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 4. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Sevnica je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Sevnica dne 4. aprila 1983 sprejela
tSKLEP
o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1983
1
Pravico do denarne pomoči ima vsak otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku:
—	1.350 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 3.900 din na družinskega člana mesečno;
—	950 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 3.901 do 4.200 din na družinskega člana mesečno;
—	450 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 4.201 do 4.700 din na družinskega člana mesečno.
2
V dohodek družine, v kateri otrok živi . oziroma v katero spada se štejejo vsi dohodki in prejemki, ne1 glede na to, iz katerih virov ali na podlagi katerih predpisov jih družina ima.
Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v osemkratnem znesku katastrskega dohodka.
Mnenje o socialnem položaju družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada da krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela.
Kolikor se posameznega dohodka ne da natančno ugotoviti (npr. priložnostno delo), krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela oceni višino dohodkov, ki vplivajo na ugodnejši socialni položaj družine.
.	3
Pravico do denarne pomoči ima otrok iz kmečke družine in druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna v znesku 500 din na mesec ob pogoju:
—	da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine in skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družino oziroma družinskega člana, ali če je družina brez dohodka;
—	poleg katastrskega dohodka se upoštevajo tudi drugi dohodki družine in tudi druge okoliščine zavoljo katerih je družina v ugodnejšem oziroma težjem socialnem položaju.
4
Otrok, ki' ima pravico do denarne pomoči je upravičen denarne pomoči v znesku:
—	500 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet;
—	300 din na mesec, če ima edinega hranilca.
Upravičenost do povečane denarne pomoči iz prvega odstavka tega člena se ugotovi na podlagi ustreznega izvida in menja o težji prizadetosti, ki je nastala pred 15. letom starosti otroka, ter za edine hranilce po izračunu, kadar pokojnina ali preživnina otroka ne presega 2.500 din mesečno, ali po mnenju pristojne krajevne skupnosti oziroma socialne službe.
5
6bčan, ki' s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti.
Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti' iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družin^, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima.
6
Za družinskega člana se šteje občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci in stari starši.
Stari starši se štejejo za družinske člane, če so brez lastnih sredstev za preživljanje ali imajo lastna sredstva za preživljanje, vendar njihovi poprečni mesečni dohodki skupaj s katastrskimi dohodki ne presegajo življenjskega stroška za starostnika.
Dohodki enega od starih staršev pri upoštevanju poprečnega mesečnega dohodka iz prejšnjega odstavka te točke, se delijo na oba starša. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba stara starša dohodek.
7
Komisija za uveljavljanje pravice lahko ne glede na določbe 1. točke tega sklepa po svobodnem preudarku dodeli denarno pomoč ali pa jo odreče, če ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah.
8
Komisija za uveljavljanje pravic lahko dodeli otroku, ki živi na območju občine enkratno, večkratno ali' stalno pomoč v funkcionalni obliki ali v denarju. Pri presoji upravičenosti do te pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva okoliščine, v katerih otrok živi in dostopnost do vzgoj novarstvenih storitev.
9
Denarna pomoč se praviloma izplačuje roditelju, drugi fizični ali pravni osebi, ki pretežno skrbi za otroka.
Za otroke, ki so vključeni v vzgoj novarstvenih organizacijah, celodnevni šoli m v drugih organizacijah, se lahko denarno pomoč preusmeri za povračilo prispevka varstva in prehrane.
10
Občani, ki denarno pomoč že prejemajo, morajo vložiti zahtevek po tem sklepu na obrazcu SP-2 »sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« najpozneje v tridesetih dneh po objavi tega sklepa v Uradnem listu SR Slovenije.
11
Ta . sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1983 dalje.
Sevnica, dne 14. marca 1983.
Predsednica
skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Sevnica
.Jožica Mlakar 1. r.
650.
Skupščina krajevne skupnosti Blanca je po 2. čle-hu zakona o samoprispevku' (Uradni list SRS, št. 3/73) izidu referenduma o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Blanca z dne 20. marca 1983 ter po 26. členu statuta krajevne skupnosti na Se3i dne 30. marca 1983 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Blanca
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Blanca se uvede samoprispevek, s katerim se bo sofinancirala gradnja bbjektov po naslednjem programu:
—	posodobitev cestnega odseka Poklek—Selce (od križišča do meje KS),
—	razširitev cest Blanca—Čanje, Blanca—Krajna brda, Kancijan— Stegence,
—	izgradnja- avtobusnega postajališča na Blanci,
—	sofinanciranje izgradnje mrliške vežice.
Vrstni red gradenj predvidenih objektov bo vsako leto določila skupščina krajevne skupnosti.
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo petih let, to je odi
1.	maja 1983 do 30. aprila 1988.
^	3. člen	•
Skupna sredstva, ki se bodo zbrala s samoprispevkom, znašajo 4,000.000 din. Od tega zneska pa do končne vrednosti posameznih objektov po cenah iz januarja 1983 v zneskp 8,000.000 din bo zagotovila krajevna skupnost iz drugih virov ob sodelovanju krajanov.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Blanca od naslednjih osnov:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu, oziroma če prejemajo nadomestila osebnega dohodka od neto prejemkov 1,5 %>,
2.	upokojenci od pokojnin 1,5 %>,
3.	delovni ljudje in občani od dohodkov od kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka 1,5 %>,
4.	delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, avtorskih pravic in opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranski poklic ter od intelektualnih storitev:
a)	od osnove, od katere se odmerjajo davki in, prispevki po dejanskem dohodku 0,5 “/o,
b)	od osnove, od katere se odmerja davek po odbitku 1,5 °/».
5. člen
Poleg oprostitev iz prvega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku se samoprispevek ne plačuje od regresa za letni dopust.
Plačila samoprispevka so oproščeni tudi:
a)	občani, ki .prejemajo osebni dohodek ali pokojnino, ki mesečno ne presega mejnega zneska najnižjih pokojpinskih prejemkov v SR Sloveniji, ki ga določa Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS,
b)	kmetje, če njihov letni katastrski dohodek ne presega 3.000 din in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
c)	kmetje za čas, ko Imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša,
č) delovni ljudje in občani, ki opravljajo. obrtno in drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualno storitev za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih.
6.	člen
Samoprispevka so lahko na osebno zahtevo oproščeni delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, če preživljajo tri ali več oseb v skupnem gospodinjstvu in so te osebe brez vsakršnih dohodkov ter občani od pokojnin, če preživljajo eno ali več oseb, če te nimajo lastnih dohodkov.	1	'	.
O zahtevah delovnih ljudi in občanov iz prejšnjega odstavka tega člena bo odločal svet krajevne skupnosti.
i	7. čleA
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu št. 51610-842-046-822366 in se bodo uporabljala izključno za namene, določene v 1. členu tega sklepa.
Za zbiranje sredstev samoprispevka bo skrbel svet krajevne skupnosti.
8.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnega dohodka kontrolira SDK in občinska uprava za družbene prihodke v okviru svoje pristojnosti.
9.	člen	*
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1983.
St. 33/83-S
Blanca, dne 30. marca 1983.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti
\ Jože Marn I. r.
651.
* POROČILO
rolilne komisije Krajevne skupnosti Blanca o izidn glasovanja na referendumu dne 20. marca 1983
Po sklepu skupščine Krajevne skupnosti Blanca je bil dne 20. marca 1983 izveden referendum za uvedbo samoprispevka v Krajevni skupnosti Blanca.
Volilna komisija KS ugotavlja, da je na območju te krajevne skupnosti vpisanih v glasovalne ' izpiske 787 upravičencev. Od tega je bilo v JLA 6 upravičencev, 8 oseb pa je bilo v tujini tako, da je na območju krajevne skupnosti 773 upravičencev, medtem ko je glasovalo skupaj 771 glasovalnih upravičencev. Od tega je ZA uvedbo samoprispevka glasovalo 444
upravičencev, PROTI 325 upravičencev, medtem ko sta bili oddani 2 neveljavni glasovnici. Volilna komisija ugotavlja, da je »za« uvedbo samoprispevka v Krajevni skupnosti Blanca dne 20. marca 1983 glasovalo 57,59 "/o glasovalnih upravičencev, kar pomeni, da je bil referendum uspešen.
Blanca, dne 21. marca 1983.
Predsednik
volilne komisije KS Blanca
Drago Mirt.st. L r.
SLOVENSKA BISTRICA 652.
-* Na podlagi določil 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80‘in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 23. marca 1983 na 10. seji zbora zdru-' ženega dela in zbora krajevnih skupnosti prejela
ODLOK o davkih občanov
'l. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja obveznost plačevanja davkov občanov, ki pripadajo občini, določajo njihove stopnje in predpisujejo trajne in začasne oprostitve ter
olajšave. .
2.	člen
Določbe zakona o davkih občanov se neposredno uporabljajo ne glede na to, če so posamezne njegove določbe povzete v tem odloku.
H. VRSTE OBČINSKIH DAVKOV
3.	člen
S tem odlokom se ureja obveznost plačevanja naslednjih občinskih davkov:
1.	občinski davek od osebnega dohodka delavcev,
2.	občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
, 3. občinski davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti,
4.	občinski davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti
5.	občinski davek od dohodka iz avtorskih pravic,
6.	občinski davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic
7.	občinski davek od premoženja,
8.	občinski davek na dobitke od iger na srečo.
JU. OBČINSKI DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA
4.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,5 °/e.
Davek od osebnega dohodka delavcev se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice.
IV. OBČINSKI DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5. člen
1. Občinski davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek od kmetijstva) plačujejo zavezanci od katastrskega dohodka od kmetijskih zemljišč brez gozdov;
— zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov in združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, po nasled-
njih stopnjah:
V.
—	I. skupini katastrskih občin	12
—	v	II. skupini katastrskih občin	8
—	v	IIL skupini katastrskih občin	5
—	v	TV. skupini katastrskih občin	2,5
—	ostali zvezanci pa po naslednjih stopnjah:
—	vi. skupini katastrskih občin	42
—	v	H. skupini katastrskih občin	38
—	v	UL skupini katastrskih občin	35
—	v	IV. skupini katastrskih občin	32,5
Davek od kmetijstva, ki odpade na dohodek od gozda, plačujejo zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov in združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, po stopnji 25%, ostali zavezanci pa po stopnji 50%.
3.	Od vrednosti lesa, ki ga dajo davčni zavezanci za gradnjo ali rekonstrukcijo cest, kulturnih in gasilskih domov, komunalnih naprav, šol, šolskih objektov in objektov, prizadetih od elementarnih nezgod ter elektrifikacijo, se davek po 2. točki tega člena ne odmerja.
Vrednost danega lesa ugotavlja gozdno gospodarska organizacija.
6.	člen
Davek od kmetijstva se odmerja in plačuje po stopnji, ki je določena za skupino katastrskih občin, v kateri ima zavezanec glede na višino katastrskega dohodka pretežni del svojega zemljišča.
7.	člen
Katastrske občine se razvrstijo v posamezne skupi-oe po 1. točki 5. člena tega odloka.
Kat občina	Z^D' Kat. občina
a) prva skupina	
1. Gaj	4. Zg. Bistrica
2. Slov. Bistrica	5. Zg. Polskava
3. Sp. Polskava	
b) druga skupina	
1. Cigonca	5. Sp. Ložnica
2. Češnjevec	6. Sp. Nova vas
3. Kovača vas	7. Sentovec
4. Laporje	8. Visole
e) tretja skupina	
1. Brezje pri Oplotnici	16. Prebukovje
2. Brezje pri Poljčanah	17. Pretrež
3. Bukovec	18. Ritoznoj
4. Gabernik	19. Stanovsko
5. Gladomes	20. Stopno
6. Hošnica	21. Studenice
7. Jelovec	22. Štatenberg
8. Lušečka vas	23. Vrhloga I
9. Modraže	24. Vrhole pri Sl. Bistrici
10. Ogljenšak	25. Vrhole pri Laporju
11. Okoška gora	26. Zg. Ložnica
12. Oplotnica	27. Zg. Grušovje
13. Pečke	28. Zlogona gora
14. Pokoše	29. Zabljek
15. Poljčane	
d) četrta skupina	
1. Bojtina	10. Malo Tinje
2. Božje	11. Ošelj
3. Dežno	12. Planina
4. Frajhajm	13. Rep
5. Hrastovec	14. Smrečno
6. Jurišna vas	15. Stari grad
7. Kalše	16. Urh
8. Kot	17. Šmartno na Pohorju
9. Koritno	18. Tinjska gora
8.	člen
Začasno so oproščeni davka od kmetijstva zavezanci, ki imajo dohodke od zemljišč:
a)	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna
—	za dobo 10 let od prvega donosa
b)	na katerih so zasajeni novi intenzivni sadovnjaki, jablane, hruške, slive
—	za dobo 8 let
c)	na katerih so zasajeni novi nasadi lešnikov ter druga sadna drevesa
—	za dobo 4 let
d)	na katerih so zasajeni novi vinogradi
—	za dobo 5 let
Oprostitve po tem členu se priznajo pod pogojem, da obsegajo površine obnovljenih parcel:
—	pod točko a) 50 arov zemljišča
,— pod točko b) 20 arov zemljišča
—	pod točko c) 20 arov zemljišča
—	pod točko d) 30 arov zemljišča
in da so bila vsa dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo pristojnega občinskega upravnega organa.
9.	člen
Če je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah, na katerih se gojijo sadovnjaki in vinogradi zaradi elementarnih nezgod manjši za 50 "/o ali več, se zavezancem davka od kmetijstva zniža v naslednjem letu odmerjeni davek od kmetijstva za polovico v prejšnjem letu priznane olajšave.
10.	člen
Zavezanci davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in imajo pretežni del zemljišča v
IV.	skupini katastrskih občin, so oproščeni davka iz kmetijstva, če skupni letni katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 12.000 din.
11.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov za turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov prizna
posebna olajšava.
Za sredstva, vložena v preusmeritev gospodarstva,
se štejejo:
—	sredstva, vložena v graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo novih strojev in kmetijske opreme iz trgovske mreže,
—	sredstva, vložena za preusmerjanje na živinorejsko proizvodnjo (za vzrejo in pitanje živine, za proizvodnjo mesa, mleka in jajc) in za uvedbo pašno-nekoš-nega sistema,
—	sredstva, vložena za melioracijo in ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, če jih vložijo posamezne kmetije,
—	sredstva, vložena v obnove pašnikov in vinogradov,
—	sredstva, vložena v kmečki turizem.
Višina olajšave je odvisna od višine vlaganj in se določi po naslednji lestvici:
Višine vloženih nad	sredstev do	Znižanje predpisanega davka od neflozdnih površin •h
	20.000	
od 20.000	50.000	30
od 50.000	80.000	40
od 80.000	110.000	55
od 110.000	150.000	70
od 150.000	200.000	85
nad 200.000		100
V primerih, kadar gre za vlaganje v varnostno opremo traktorjev, se prizna olajšava tudi pri vlaganjih izpod 20.000 din ter se zavezancem zniža predpisani davek od negozdnih površin za 20 °/».
Olajšava se prizna za dobo 3 let, vendar skupna olajšavo za vsa leta ne sme presegati 40 ”/o vloženih sredstev.
Vlogo za priznanje olajšave po tem členu vloži zavezanec pri občinski upravi za družbene prihodke Slov. Bistrica takoj po izvršeni investiciji', vendar najkasneje do 31. januarja prihodnjega leta za preteklo leto.
O priznanju olajšave zaradi preusmeritve gospodarstva odloča komisija za davčne olajšave pri občinskem komiteju za družbenoekonomske odnose.
Davčna olajšava po določbah tega člena se prizna ob pogoju, da zavezanec obdeluje zemljišče v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
Podatke o tem posreduje občinski komite za družbenoekonomske odnose.
12.	Sen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki v sodelovanju s kmetijsko zadrugo pridelujejo sladkorno peso, se za stimulacijo priznava posebna olajšava, ki znaša 1500 din po hektarju zasejanih površin s sladkorno peso.
Kmetijske zadruge so dolžne predložiti občinski upravi za družbene prihodke Slov. Bistrica najpozneje do 15. maja vsakega leta podatke o tem, kateri davčni zavezanci in kolikšne površine so zasejali s sladkorno peso.
Letni znesek davčne olajšave za posejane površine s sladkorno peso, ne more biti večji od odmerjenega davka negozdnih površin.
13.	člen
Zavezancem davka od kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn, se prizna davčna olajšava s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj znesek, ki ustreza 60 o/o znesku enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. .
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo 5 let in znaša 80 °/o za vsako leto odmerjenega davka od kmetijstva, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati 40 "/o vloženih sredstev.
14.	člen
Zavezanec mora izkazati, da je gradnja malih hidroelektrarn v skladu s programom gradnje malih hidroelektrarn v občini in predložiti dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo takoj po izvršeni investiciji oz. najkasneje do 31. januarja za preteklo leto.
V.	OBČINSKI DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
15.	člen
Občinski davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz gospodarskih dejavnosti) se odmerja:
1.	po dejanskem dohodku,
2.	v pavšalnem letnem znesku,
3.	v odstotku od posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: davek po odbitku).
16.	člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, doseženih:
1.	z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 %> povprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu, za katero se davek odmerja;
2.	z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10°/o povprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu, za katero se davek odmerja,
1.	Davek po dejanskem dohodku
17.	člen
Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah:
Osnova din	Stopnja
nad	do	•/•
30.000	30
30.000 —	60.000	35
60.000 — 100.000	39
100.000 — 150.000	43
150.000 — 200.000	47
200.000 — 300.000	■	51
300.000	55
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. .
18.	člen
Zavezancem, ki vlagajo sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se priznava olajšava v primerih:
1.	da gre za naložbe v dejavnosti, katere vzpodbujanje je v skladu z načrtovanim razvojem drobnega gospodarstva v občini;
2.	da gre za naložbe, ki ne predstavljajo nabavo osnovnih sredstev, katera bi bilo treba nadomestiti iz že priznane amortizacije.
Olajšava se prizna v obliki znižanja odmerjenega davka za naslednje dejavnosti:
a)	stavbne gospodarske dejavnosti, gostinstvo in nekatere storitve: parketarstvo, teracerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, Polaganje tapet, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, cementninarstvo, krovstvo, stavbno kleparstvo, kleparstvo ključavničarstvo, brusaštvo, in inštalaterstvo za vodovod, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinštalaterstvo, popravljanje motornih vozil, avtokleparstvo, ličarstvo, finomehanika, popravilo kmetijske mehanizacije, gostinstvo;
b)	storitve gospodinjstvom in tehnične storitve: mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, avtoelektri-čarstvo, mizarstvo, tapetništvo in dekoraterstvo, vulka-nizacija, optika, kovaštvo, popravljanje športnih rekvizitov;
c)	osebne in druge osebne storitve: krojaštvo, šiviljstvo, pletiljstvo, umetno krpanje tkanin, čevljarstvo, mizarstvo, mehanika motornih koles in dvokoles, tesarstvo, sodarstvo in izdelovanje kadi iz lesa, kolarstvo, žaganje drv, lončarstvo, popravljanje kmetijske in gradbene mehanizacije, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, kemično čiščenje, pranje in likanje perila, čiščenje prostorov in oken, nega obraza in telesa, pedikura;
s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50 °/» letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci gostinske dejavnosti pa 50 °/o letnega prihodka s prehrano.
Davčne olajšave zavezancem iz prejšnjega odstavka tega člena se priznajo:
—	za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza enoletnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40% vloženih sredstev;
—	za naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 % povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za druge zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti/ davčna olajšava pa znaša 20 % od vloženih sredstev.
Zavezancem davka iz gospodarske dejavnosti, ki opravljajo avtoprevozniško dejavnost, dejavnost z gradbeno mehanizacijo in dejavnost bifejskega značaja, se davčna olajšava za vložena sredstva ne prizna. Davčne olajšave zavezancem iz tega člena tudi ni mogoče priznati za sredstva vložena za nakup osebnih avtomobilov.
19.	člen
Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela se porazdeli tako, da znaša v prvem letu 50%. v drugem 30% in v tretjem 20 % od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena.
20.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, katerih razvoj se želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini, se prizna davčna olajšhva z odstotnim znižanjem odmerjenega davka za naslednje dejavnosti:
a)	stavbne gospodarske dejavnosti, gostinstvo in nekatere osebne storitve, naštete v 18. členu tega odloka pod a) — za 20 %,
b)	storitve gospodinjstvom in tehnične storitve, naštete v 18. členu tega odloka pod b) — za 30 %,
c)	osebne in druge storitve, naštete v 18. členu tega odloka pod c) — za 40 %.
s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50 •/• letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci gostinske dejavnosti pa 50%
letnega celotnega prihodka s prehrano.
21.	člen
Zavezancem, ki so pričeli opravljati gospodarske.
dejavnost, se prizna olajšava z odstotnim znižanjem j
odmer j enega davka:
—	zavezancem, ki opravljajo dejavnosti, navede- J ne v 20. členu tega odloka, za prvo leto poslovanja 72 %>, za drugo leto 48°/« in za tretje leto 36°/o odmerjenega davka,
—	zavezancem vseh ostalih gospodarskih dejavnosti za prvo leto poslovanja 48 °/o, za drugo leto 36 %> in za tretje leto 24% odmerjenega davka;
s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi. Ta olajšava ne velja za avtopre-vozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo in bifeje.
Davčne olajšave iz prejšnjega - odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti.
Šteje se, da je zavezanec pričel z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če ni prej opravljal sorodne gospodarske dejavnosti. Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali sorodno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici.
če nastane dvom o tem, kaj je šteti za sorodno gospodarsko dejavnost, daje mnenje o tem pristojni občinski komite za družbenoekonomske odnose.
V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom, ki že opravlja samostojno dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici, pa se mu davčna olajšava po določbah prvega odstavka tega člena še ni iztekla, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice.
Olajšava po določbah prvega odstavka tega člena se-tudi ne prizna zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in uporabljajo za svojo dejavnost prostore, ki so imeli še v letu pred pričetkom opravljanja obrtne dejavnosti značaj gostinskih prostorov.
22.	člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom, odmerjeni davek zniža za:
—	5%, če znaša odstotni delež izvoza 5% do 10%,
—	10 %, če znaša odstotni delež Izvoz nad 10 % do 20 »/o,
—	15%, če znaša odstotni delež izvoza nad 20% do 30 %,
—	25 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 30 % do 50 %,
—	35 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 %.
Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo praviloma skupno z davčno napovedjo oziroma najpozneje do izdaje odmerne odločbe. Zahtevku mora predložiti potrdilo delovne organizacije oziroma obrtne zadruge, iz katerega mora biti razvidna dinarska vrednost izvoženega blaga oziroma storitev.
23.	člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna pod pogojem", da je gradnja v skladu s programom gradnje malih hidroelektrarn v občini in da zavezanec vloži
v gradnjo najmanj 60 % enoletnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30 %, vendar skupna davčna olajšava ne sme presegati 40% vloženih sredstev in ne 1,000.000 dinarjev za vsa tri leta.
Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo praviloma skupno z davčno napovedjo, a najpozneje do izdaje davčno odmerne odločbe za ustrezno odmerno leto in ji predloži dokaze o vloženih sredstvih.
24.	člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi.
Davčna olajšava se prizna v višini 15 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
25.	člen
Zavezancem davka iz gospodarske dejavnosti udeležencem NOV. ki imajo priznano dvojno delovno dobo, se prizna davčna olajšava v višini 10 % od odmerjenega davka.
26 člen
Zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava le po 25. členu tega odloka.
27.	člen
Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarskih dejavnosti po določbah od 18. do 26. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80 % odmerjenega letnega davka tistega leta, v katerem se davčna olajšava realizira.
2.	Davek v pavšalnem letnem znesku
28.	člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo:
1.	zavezanci, ki opravljajo popravila, vzdrževalna dela, izdelujejo posamezne izdelke po individualnih načrtih, merah, načrtih in zahtevah naročnika ali opravljajo osebne storitve v okviru obrtnih dejavnosti pod pogojem, da
a)	ne uporabljajo avtom&tov in drugih visoko produktivnih strojev,
b)	ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne dela družinskih članov zavezanca, ki jim je tako delo edina in glavna zaposlitev in so na tej podlagi pokojninsko in zdravstveno zavarovani oziroma zaposlujejo enega delavca, če opravljajo osebne storitve;
2.	zavezanci, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom pod ppgojem, da ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih ddlavcev in tudi ne družinskih članov, ki jim je tako delo edina zaposlitev in so na tej podlagi zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovani.
Če nastane dvom o tem, ali zavezanec izpolnjuje pogoje o obdavčitvi v pavšalnem letnem znesku, daje mnenje pristojni občinski komite za družbenoekonomske odnose.
29.	člen
Višina letnega pavšalnega zneska je odvisna od:
—	vrste dejavnosti,	,
—	opremljenosti delavnice,
—	obsega dela,
—	načina dela,
—	vrste dela,
—	lokacije obrtne delavnice,
—	delovne sposobnosti zavezanca,
—	doseženega dohodka v preteklih letih oziroma od dohodka, ki ga dosegajo v enaki ali sorodni dejavnosti zavezanci, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek.
Ob upoštevanju navedenih okoliščin določi občinska uprava za družbene prihodke pavšalni letni znesek, ki ne more presegati:
—	za samostojne obrtnike 20.000 din,
—	za osebe, k: opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic 40.000 din.
30.	člen
Zavezanci, ki se ukvanajojs kmečkim turizmom, Plačujejo davek od te dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, ki ne more presegati 50.000 din.
31.	člen
Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih višinskih krajih z manj kot' 500 prebivalci v strnjenem naselju in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov.
32.	člen
Zavezancem, obdavčenini v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali ža delo nezmožne druž'nske člane.' se odmerjeni davek zniža za 5 " o za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 %> povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in dru-Si dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine *n to za zavezance in vse družinske člane gospodinjstva, dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v. pavšalnem letnem znesku, vključujejo, v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek davka poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek' se v letni znesek dohodka vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v berilu SR Slovenije.
33.	člen
Zavezancem davka .iz gospodarskih dejavnosti, ki s° starejši — moški od 65 let — ženske od 60 let in opravljajo storitveno dejavnost pretežno za občane rez uporabe dopolnilnega dela drugih delavcev, so oproščeni davka od obrtne dejavnosti.
3.	Davek po odbitka is gospodarskih dejavnosti
x 34. člen
Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti plačujejo zavezanci v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka:
1.	po stopnji 10 %>
od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 °/o invalidi-paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela;
2.	po stopnji 25 Vo
od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni mogoče šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno;
3.	po stopnji 40 °/o
od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke tega člena.
35.	člen
Dohodki, ki jih dosegajo občani z zbiranjem mleka in prevozom do zbirnih mest, pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke, dohodki, doseženi z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva, dohodki doseženi s spravilom kmetijskih proizvodov in dohodki od opravljanja storitev .za krajevne skupnosti, so oproščeni plačila davka po odbitku.
VI.	OBČINSKI DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI
36.	člen
Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti se odmerja:
1.	po dejanskem dohodku,
2.	v pavšalnem letnem znesku,
3.	po odbitku.
1.	Davek po dejanskem dohodku
37.	člen
Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po osnovah in stopnjah iz 17. člena tega odloka.
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic in se jim ugotavlja dohodek.
2. Davek v pavšalnem letnem znesku
38.	člen
Davek iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačuj e j o:
1.	zavezanci, ki dosegajo dohodke z raznimi oblikami poučevanja, razen, če se poučevanje izvaja v organiziranih oblikah (tečaji in podobno),
2.	duhovniki.
r 39. člen
Višina letnega pavšalnega zneska davka za zavezance pod točko 1. 38. člena tega odloka ne more presegati 15.000 din in je odvisna od:
—	vrste dejavnosti,
—	obsega dela (če ne opravljajo storitev polni delovni čas),
—	o^l izobrazbe, ki je potrebna za opravljanje poklicne dejavnosti.
40.	člen
Od dohodkov, ki jih imajo duhovniki, se odmerja davek iz poklicnih dejavnosti, ki znaša največ 5000 din.
3.	Davek po odbitku
41.	člen
Davek iz poklicnih dejavnosti po odbitku plačujejo zavezanci, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, organom ^družbenopolitičnih skupnosti ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ali, ki opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju, pri nosilcih samostojnega osebnega dela.
Davek iz poklicnih dejavnosti po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov, doseženih s priložnostnim delom občanov, če ne plačujejo davka po dejanskem dohodku ali v pavšalnem letnem znesku. Tak dohodek mora zavezanec prijaviti ter obračunati in plačati davek v petnajstih dneh od dneva, ko prejme dohodek.
Davek po odbitku plačujejo zavezanci po stopnji ■ 40%, za dohodke, dosežene z opravljanjem poklicnih dejavnosti za kulturnoumetniška in športna društva ter organizacije RK, pa po stopnji 20 %.
VU. OBČINSKI DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC
42.	člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravic plačujejo zavezanci od vsakega posameznega dohodka po stopnji 20 %, od dohodkov iz 3. odstavka 82. Siena zakona o davkih občanov, pa po stopnji 40 °/e.
43.	člen
Davek od dohodkov, ki jih dosežejo' občani, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kul-
turno dejavnost, plačujejo zavezanci od vsakega posameznega dohodka po stopnji 6 %, od dohodkov iz 3. odstavka 82. člena zakona o davkih občanov pa po stopnji 12 %.
VHI. OBČINSKI DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
44.	člen
Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Osnova	din	Stopnja
nad	do	•/.
	30.000	30
30.000 —	60 000	35
60.000 —	100.000	40
100.000 —	150.000	45
150.000 —	200.000	50
200.000 —	300.000	55
300.000	45. člen	60
Stroški vzdrževanja in upravljanja, enoletne amortizacije ter stroški obratovanja se priznajo v višini:
—	za stanovanjske prostore in opremljene sobe
—	50 %,
—	za poslovne prostore, garaže in počitniške hišice
—	30%.
46.	člen
Davek na dohodke od premoženja se ne plačuje, če dohodku, doseženi z oddajanjem opremljenih sob letno ne presegajo zneska 7000 din.
47.	člen
Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko ustreznih organizacij (turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in podobno), se prizna davčna olajšava v višini 30 % od odmerjenega davka.
IX. OBČINSKI DAVEK OD PREMOŽENJA
48.	člen
Občinski davek od premoženja se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
—	od stanovanjskih hiš ali stanovanj	0,10 °/o
—	od poslovnih stavb, poslovnih prostorov
in garaž, ki so samostojni objekti	1 0,50 "Z0
—• od prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih	1,00 v"
Osnova za odmero davka od garaž, ki so zgrajene kot samostojni objekti, se ugotovi tako, da se števil0 kvadratnih metrov neto tlorisne površine pomnoži z
2.000	din ne glede na vrsto materiala, jz katerega 3e garaža zgrajena.
49.	člen
Vrednost stavbe oziroma prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih se ugotavlja po odloku o ugotovitvi vrednosti stanovanj' skih hiš in stanovanj (MUV, št. 7/73).
50.	člen
Vrednost točke določa skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Slovenska Bistrica najkasneje do
31.	januarja vsakega leta. Za ugotovitev vrednosti se upošteva vrednost točke, v letu pred letom, za katerega se odmerja davek.
51.	člen
Davek od premoženja na posest stavb se ne plačuje, če vrednost stanovanjske stavbe ne presega
400.000	din.
52.	člen
Zavezancem za davek od premoženja na posest stavb, ki so z več kot tremi družinskimi člani stalno Prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10 %> za vsakega nadaljnjega člana.
53.	člen
Davek od premoženja se plačuje vnaprej.
Odločba o odmeri davka od premoženja je stalna in se spremeni takrat, kdar pride 'do spremembe vrednosti stavbe ali do' spremembe davčnih predpisov.
X. OBČINSKI DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
54.	člen
Davek na dohodke od iger na srečo plačujejo zavezanci od vsakega dohodka po'stopnji 15 %>.
Davek po tem členu se ne plačuje, če vrednost posameznega dohodka ne presega 10.000 din.
XI. POBIRANJE DAVKOV
55.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplače-vanje davčnega dolga oziroma akontacije za davek, če zavezanec na podlagi poslovnih knjig dokaže:
a)	da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen;
b)	da gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo Zaradi bolezni ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali drugih podobnih vzrokov;
c)	da bi z izterjavo bilo ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov ali izvr-^evanje njegove dejavnosti.
Obročno plačilo ali odlog plačila se dovoli na po-Sebno vlogo zavezanca. Za čas, kd je bilo davčnemu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno ob-r°čno plačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
56.	člen
Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtervati, če zapadli dolg zavezanca pre-^e§a 20 %> obveznosti, odmerjenih za zadnje leto in ta-krat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapad-nsti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti iz zavezančevega premoženja ni uspela.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57.	člen
Določbe 22. člena tega odloka se uporabljajo že pri odmeri davka za 'leto 1982.
58.	Sen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Medobčinski uradni vestnik, št. 7/78, 3/79,' 9/80, Uradni list . SRS, št. 11 in 22/81 ter 12/82).
'	59. člen
Izvajanje tega odloka spremlja občinska uprava za družbene prihodke.
60. člen „
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1933 dalje, razen določil 34., 35., 41. in 43. člena tega odloka, ki se uporabljajo od 1. maja 1983 dalje.
St. 1/1-422-2/83
•Sovenska Bistrica, dne 23. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r.
653.
Na podlagi določil 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) ter 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) jd Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 23. marca 1983xna 10. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o komunalnih taksah 1. člen
V odloku o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 11/81) se tarifa komunalnih taks spremeni tako, da se glasi:
»Tar. št. 1
Za začasno bivanje na območju občine Slovenska Bistrica se plača turistična taksa 18 din dnevno na osebo.
Opomba:
1.	Za začasno bivanje se šteje bivanje do 30 dni.
2.	Število dni prebivanja se šteje po številu nočnin.
3.	Turistične takse ne plačujejo:
a)	otroci do dopolnjenega 15. leta starosti,
b)	udeleženci šolskih ekskurzij,
c)	vojaki in gojenci vojaških šol,
č) Sani zveze slepih in zveze gluhih,
d)	člani planinskih droStev, če bivajo ▼ ptenfct-
skih domovih in postojankah,
e)	vojaški vojni invalidi.
4.	Takso obračunava in pobira gostinska, turistična ali druga organizacija ali zasebnik, ki oddaja prenočišče. Pobrano takso je treba do 5. v mesecu za pretekli mesec vplačati na žiro račun Turističnega društva Slovenska Bistrica.«
2.	člen
• Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
Št.T/1-423-1/83
Slovenska Bistripa, dne 23. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r.
654.
- Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prehosu nepremičnin v družbeni lastnini' (Uradni list SRS, št. 5/80) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 23. marca 1983 na 10. seji zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in o odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenska Bistrica za leto
1983
1.	člen	f
Ta odlok določa povprečno gradbeno ceno 1 m2 stanovanjske površine in odstotek od povprečne gradbene cene stanovanjske površine pri določanju odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče in za stavbna zemljišča, na katerih je prenehala lastninska pravica.
2.	člen	1
Povprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine kot osnova. za izračun odškodnine znaša
18.000	din.
Povprečna gradbena cena iz prvega odstavka tega člena ne zajema stroškov urejanja stavbnega zemljišča,
3.	člen
Korist za l,m2 4 * razlaščenega zemljišča se določi v višini 0,6 •/« od povprečne gradbene cene stanovanjske površine, določene v drugem členu tega odloka.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in o odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno • zemljišče v občini Slovenska Bistrica za. leto 1982
(Uradni list SRS, št. 18/82).
8. Men
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-38-8/83	.	,
Slovenska Bistrica, dne 23. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r.
^	.	655.
Na podlagi 212. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 22. marca 1983 na 10. seji družbenopolitičnega zbora ter dhe 23. marca 1983 na 10. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi družbenega pravobranilca samouprr.vljanja pri občini Slovenska Bistrica
1.	člen
Odlok o ustanovitvi družbenega pravobranilca samoupravljanja pri občini Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 6/78 z dne 12. V. 1978) preneha veljati.
2.	člen
Ta odlok začne veljati <#srni dan po objavi v Uradnem listu SRS uporablja pa se od 1. aprila 1983.
St. 1/1-021-3/83 .
Slovenska Bistrica, dne 23. marca 1983.
Predsednik ' Skupščine občine Slovenska Bistrica
v	Adolf -Klokočovnik, dipl. oec. 1. r-
656.
Na podlagi 94. in 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SRS ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) , in 7. člena odloka o’razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80, 38/82 in 10/83) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica na 30. seji dne 29. marca 1983'sprejel
ODREDBO
- o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih i*1 strokovnih službah skupščine in izvršnega sveta občin6 Slovenska Bistrica
1.	člen
Ta odredba določa začetek, trajanje, razporeditev
in konec delovnega časa v upravnih organih in stro-
kovnih službah skupščine in izvršnega sveta občine Slovenska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: upravni organi).
2.	člen '
Delovni čas traja 42 ur tedensko.
Upravni organi Skupščine občine Slovenska Bistrica delajo vse delovne dni, razen ob sobotah.
V	primerih, ko to narekuje značaj nalog upravnega organa ali način njegovega dela, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ, v soglasju z izvršnim svetom razporedi delovni čas drugače, tako da upravni organ, posamezna notranja organizacijska enota ali določeni delavec upravnega organa, dela tudi v soboto oziroma v nedeljo.
3.	člen
Delovni čas v upravnih organih se razporedi tako, da obvezno zajema čas prisotnosti vsak delovni dan med 7.30 in 14.30 uro, v sredo pa tudi med 14.30 in
16.30	uro.
V	primerih, ko to narekuje značaj nalog upravnega organa, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ v soglasju z izvršnim svetom razporedi v upravnem organu, posamezni notranji organizacijski enoti ali za posameznega delavca delovni čas drugače, pri čemer ne sme zmanjšati skupnega števila uradnih ur, določenega v 9 členu te odredbe.
4.	člen
Premakljivi" delovni čas je vsak delovni dan med
7.	in 7.30 uro, 14.30 in 15.30 uro ter sredo med 16.30 iti 17.30 uro.
Upravni organi, notranja organizacijska enota, ali določeni delavec, ki ima delovni čas v skladu z drugim odstavkom 2. oziroma 3. člena te odredbe posebej določen, praviloma nima premakljivega delovnega časa.
Prihod 'na delo pred 7. uro in odhod z dela po
15.30	uri oziroma 17.30 uri ali izven časa, določenega v smislu 2. odstavka tega člena, se ne všteva v delovni čas.
5.	člen
Pri uporabi premakljivega delovnega časa delavci upravnih organov svojo 42. urno tedensko delovno obveznost obračunavajo mesečno. Pri tem skupni dnevni delovni čas ne sme presegati časa, določenega v tretjem odstavku 4. člena te odredbe oziroma ob sredah 10 ur.
Na koncu meseca delavci ne morejo imeti primanjkljaja ur. Morebitni presežek se ne f. renese v naslednji mesec.
6.	člen
Delovni čas čistilk ter drugih delavcev v pomožno tehničnih službah je organiziran po razporedu, ki ga Predpiše v soglasju z izvršnim svetom funkcionar, ki Vodi upravni organ, v čigar, delovno področje te službe sPadajo.
Če narava del in nalog delavcev, naVedenih v Prejšnjem odstavku to terja, se delovni čas razporedi tako, da znaša v določeni dob: med letom več kot 7 ur na dan, v preostalem delu te dobe pa manj kot 7 ur na dan. Pri tem pa skupni delovni čas pri omenjeni dobi ne sme biti v povprečju daljši od 42 .ur na teden
7.	člen
Prihod in odhod delavcev na delo in iz dela se °videntira na način, kot ie določeno v navodilu za evidentiranje in obračunavanje delovnega časa.
8.	člen
S posebnim nalogom lahko odredi funkcionar, ki vodi upravni organ, opravljanje določenih del in nalog tudi v soboto, nedeljo in na praznik, kadar je to nujno potrebno za izvršitev določene naloge.
9.	člen
Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela, za druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za druge osebe (v nadaljnjem besedilu: uradne ure) so:
—	v ponedeljek od 8. do 14. ure
—	v sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure
—	v petek od 8. do 14. ure,
razen tistih upravnih organov oziroma notranjih organizacijskih enot, ki lahko v skladu z odredbo drugače določijo uradne ure.
10.	člen
V	času, ki je določen kot uradne ure za stranke, morajo biti vsi delavci v svojih delovnih prostorih. Dnevni odmor mora biti organiziran tako, da se delo ne prekine v času, ki je od. 9. in 11. členu te odredbe določen za uradne ure.
11.	člen
Upravni organi morajo v svojem delovnem času tudi izven uradnih ur na ustrezen način zagotoviti poslovanje za delovne ljudi in občane, OZD, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter druge pravne osebe, zlasti:
—	dajanje pojasnil in napotkov, ki so pomembni za uveljavljanje njihovih pravic in izpolnjevanje obveznosti pri teh organih,
—	sprejemanje vlog in dajanje strokovne pomoči pri njihovi sestavi,
—	opravljanje drugih nujnih zadev.
Opravljanje teh nalog zagotovijo upravni organi v sprejemno informacijski pisarni.
V	sprejemno informacijski pisarni so uradne ure:
—	v ponedeljek od 8. do 14. ure,
—	v torek, četrtek in petek od 8. do 14. ure,
—	v sredo pa od 8 do 16. ure.
12.	člen
Razporeditev delovnega časa in uradnih ur mora biti označena na vidnem mestu v poslovnih prostorih upravnih organov.
13.	člen
Uradne ure OZD, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenih organizacij in društev, ki opravljajo na podlagi javnega pooblastila določene upravne in strokovne naloge iz pristojnosti upravnih organov, se določijo v aktu, s katerim se na organiza-cit'" or» laseio javna pooblastila.
14.	člen
Določbe te odredbe se smiselno uporabljajo tudi za delovni čas Medobčinske uprave inšpekcijskega nadzorstva občin Maribor, občine Lenart in občine Slovenska Bistrica, enote v Slovenski Bistrici, enote
Temeljnega sodišča v Slovenski Bistrici, občinskega sodnika za prekrške, družbenega pravobranilca samoupravljanja, samoupravnih interesnih skupnosti občine Slovenska Bistrica in službe družbenega knjigovodstva, ekspoziture Slovenska Bistrica, če ni za posamezne organe z zakonom ali drugim predpisom, izdanim na podlagi zakona, drugače določeno.
15.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovnih službah skupščine in izvršnega sveta občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 30/82).
16.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 27. marca 1983 dalje.
St. 1/3-14-2/82
Slovenska Bistrica, dne 29. marca 1983.
Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica Stanislav Kovač, dipl. inž. 1. r.
SLOVENSKE KONJICE 657.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) in 168. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na geji družbenopolitičnega zbora, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1983 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1983
1.	člen
S proračunom za leto 1983 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Slovenske Konjice v letu 1983.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1983 znašajo	80,575.000
in se razporedijo:
—	za občinske potrebe	79,770.390
—	za tekočo proračunsko	rezervo	804.610
Pregled prihodkov občinskega	proračuna fn nji-
hova razporeditev sta zajeti v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
3.	člen
V sredstva rezerve občine Slovenske Konjice se izloča 1 odstotek od skupno doseženih prihodkov proračuna.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim sklepom Skupščine občine Slovenske Konjice ali njenega izvršnega sveta ni drugače določeno.
5.	člen
Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uporabljati sredstva, za namene za katere so jim bila dana skladno s predpisi, dogovori in sporazumi 0
njihovi uporabi.
6.	člen
Organi in organizacije, ki se financirajo iz občinskega proračuna, obračunavajo obseg amortizacije v višini sredstev, ki so jim v okviru sredstev za redno dejavnost za ta namen zagotovljena v posebnem delu proračuna za leto 1983.
7.	člen
Da se zagotovi skladnost uporabe proračunskih
sredstev z njihovo namembnostjo, bo za finance pristojen občinski upravni organ opravljal kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja proračunskih porabnikov, ki so jim zagotovljena sredstva iz občinskega proračuna.
8.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna proračunskim uporabnikom, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.
O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni' svet obvestiti Skupščino občine Slovenske Konjice in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo proračuna.
9.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerve občine do višine
500.000	din v posameznem primeru, vendar samo za namene te prve točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199)78).
10.	člen
Ta odlok, začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-4/83-1
Slovenske Konjice, dne 30. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine
Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1983
Vrsta
prihodkov
Prihodki
Znesek
din
1	Davki na dohodek in iz osebnega
dohodka	43,147.000
2	Davki	24,601.000
3	Takse	3,647.000
5	Prihodki	po posebnih predpisih	3,982.000
. 6	Prihodki	upravnih organov in drugi
prihodki	5,084.000
Prenesena sredstva iz preteklega
leta	114.000
St. gl. namena
Splošni razpored prihodkov
Znesek
din
02
03
04 08
09
10 11 13 16 17
Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti	48,724.351,15
Ljudska obramba	5,755.000,00
Dejavnost družbenopolitičnih organizacij	4,294.640,00
Negospodarske investicije	875.353,00
Socialno skrbstvo	5,638.180,00
Zdravstveno varstvo	116.300,00
Komunalna dejavnost	3,687.950,00
Dejavnost krajevnih skupnosti	1,652.540,00
Odstopljeni prihodki	7,000.000,00
Intervencije v gospodarstvu	1,157.894,00
Tekoča proračunska rezerva In obveznosti iz prejšnjih let	868.181,85
Izločena sredstva rezerv	804.610,00
Skupaj	80,575.000,00
658.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 6. in 11. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 169. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti ii. na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13/78, 1/79, 7/80, 1/81, 11/81 in 11/82) se izvršijo naslednje spremembe in dopolnitve:
1.	člen
2.	člen se spremeni in se na novo glasi:
»Občani plačujejo po tem odloku:
1.	davek od osebnega dohodka delavcev
2.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejav-
nosti
3.	davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti
4.	davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti
5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic
6.	davek od dohodka iz premoženja in premoženj-skih pravic
7.	davek od premoženja
8.	davek na dobitke od iger na srečo.«
Temu besedilu ustrezno se popravi besedilo v po-Sarr,eznih poglavjih in členih odloka.
2.	člen
V	15. a členu Se znesek 500 din nadomesti z zne-sk°m 1.000 din.
3.	člen
Za 15. a členom se doda nov 15. b člen, ki se glasi: Zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih idroelektrarn se davek od kmetijstva zniža letno za
80 %>, če znaša investicija najmanj 50.000 din. Olajšava se priznava 5 let.-
Olajšava se prizna ob letni odmeri davka za začetek vlaganja v preteklem letu na podlagi vloge zavezanca in predložitvi ustrezne dokumentacije o celotni vrednosti investicije. Olajšavo je treba uveljaviti do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.
4.	člen
III.	poglavje se spremeni in se na novo glasi: »Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti«.
■	5. člen
20.	člen se spremeni in se na novo glasi:
»Pri odmeri davka iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se upoštevajo naslednja merila:
—	višina napovedanega dohodka, ki ne more biti nižja od povprečnega bruto osebnega dohodka po vrstah dejavnosti v preteklem letu za zavezance, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic, oziroma ne more biti nižja od 50 %> povprečnega bruto osebnega dohodka po vrstgh dejavnosti za zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic.
Dohodek je lahko nižji le po kriterijih določenih v 20. a členu tega odloka.
—	predviden čas oziroma obseg opravljanja dejavnosti v tekočem letu, povprečni bruto osebni dohodek se upošteva sorazmerno s številom delovnih dni, v katerih bo zavezanec opravljal dejavnost, čas rednega letnega dopusta ne vpliva na višino bruto osebnega dohodka
—	višina skupne stopnje prispevkov in davka po kateri plačujejo prispevke samoupravnim interesnim skupnostim in davek od osebnega dohodka delavcev do višine ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov, zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic. V skupni stopnji se ne upoštevajo stopnje prispevkov,, ki jih zavezanci plačujejo poleg davka v pavšalnem znesku.«
20. a člen se glasi:
»Za odmero davka v pavšalnem letnem znesku se poprečni bruto osebni dohodek iz 20. člena lahko zmanjša po naslednjih kriterijih:
a)	če je zmanjšana delovna sposobnost zavezanca
zaradi starosti:
—	nad 50 let ženske, oziroma 55 let moški za 30 odstotkov,
—	nad 60 let ženske, oziroma 65 let moški za 50 odstotkov,
—	nad 65 let ženske, oziroma 70 let moški, če predvideni dohodek ne presega 20 “/o povprečnega neto osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu za 100 °/o.
b)	če je delovna sposobnost zavezanca zmanjšana zaradi kroničnega obolenja ali invalidnosti, pod pogojem, da že ta kriterij ni bil upoštevan po merilih iz 20. člena za 25 %>;
c)	če je sedež poslovanja izven naselij Slovenske Konjice, Zreče, Loče, Vitanja za 20 %>;
d)	če je dejavnost sezonskega značaja za 15 e/e.
Poprečni bruto osebni dohodek se poveča, če zavezanec zaposluje delavca — za 20 "/o.««
6.	člen
Za 20. členom se doda nov 20. b člen, ki se glasi:
»Dohodek, ki se upošteva pri odmeri davka v pavšalnem znesku, je lahko višji od dohodka določenega v 20. in 20. a členu tega odloka, če se na podlagi podatkov o načinu in obsegu zavezančevega poslovanja, v primerjavi z drugimi zavezanci, ki poslujejo v podobnih pogojih in na podlagi drugih ugotovitev utemeljeno predvideva, da bo dohodek višji.
Za dohodek po tem členu in dohodek po napovedi za odmero davka se šteje, da so kriteriji iz 20. a člena ter predvideni čas, oziroma obseg opravljanja dejavnosti že upoštevani.«
7.	člen
Za 22. členom se doda nov 22. a člen, ki se glasi:
»Občani, ki občasno dosegajo dohodek iz gospodarskih dejavnosti, plačujejo davek po dejanskem dohodku po stopnjah iz 21. člena tega odloka.
Enako plačujejo davek občani od doseženih dohodkov z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno) in z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek po odbitku 'stroškov presega 10 °/o povprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji, v preteklem letu.«
8.	člen
23.	člen se spremeni in se na novo glasi:
»Zavezancem za davek iz gospodarske dejavnosti, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se ob pogojih 60. člena zakona o davkih občanov prizna davčna olajšava za naslednje dejavnosti:
krojaštvo, šiviljstvp, čevljarstvo, popravilo nogavic, kozmetika obraza in telesa, pečarstvo,' vzdrževanje in popravilo lesenih izdelkov, prostoročno kovaštvo, lončarstvo, vzdrževanje kmetijskih strojev, montaža in popravilo TV anten, elektromehanika za gospodinjske stroje in naprave, popravilo plinskih peči in rolet, sedlarstvo, popravilo in montaža športne opreme, rezbarstvo, kolarstvo, sodarstvo, elektromehanika za radijske sprejemnike in TV, precizna mehanika,
avtoličarstvo, avtoelektričarstvo, popravljanje dvokoles, zlatarstvo, polaganje keramičnih ploščic, sobno slikarstvo in pleskarstvo, polaganje tapet in podov iz umetnih mas, parketarstvo, struženje in čiščenje par' kotov, elektroinštalaterstvo in elektromontaža, teracer-stvo, tapetništvo in dekoraterstvo, železokrivstvo, izo-laterstvo, žaganje drv, veziljstvo, tkalstvo, pletiljstvo, rokavičarstvo, klobučarstvo, popravljanje dežnikov, svečarstvo in medičarstvo, ročno slikanje razglednic, čiščenje prostorov, dimnikarstvo, pedikura, vzdrževanje vodovodnih inštalacij in centralnih kurjav, ročno obdelovanje kamna, vzdrževanje strojev, orodij in hidravličnih naprav ter krovstvo in kleparstvo.
Davčne olajšave zavezancem iz prejšnjega odstavka tega člena se priznajo:
—	za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 % od vloženih sredstev.
—	za naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki znaša 30 %> poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 % od vloženih sredstev.
Določbe prejšnjega odstavka se primerno uporabljajo tudi za druge zavezance, davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, davčna olajšava pa znaša 20 odstotkov vloženih sredstev iz prejšnjega odstavka tega člena.
Davčna olajšava iz tega člena se ne prizna zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo in storitve bifeja ter zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic.«
9.	člen
Za 23. členom se doda nov 23. a člen, ki se glasi:
»Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela se porazdeli na 3 leta tako, da znaša v prvem letu 50%, v drugem 30%, v tretjem letu 20%, od skupno priznane olajšave iz 23 člena tega odloka. Višino davčne olajšave in porazdelitve po letih ugotovi občinska uprava za družbene prihodke s posebno odločbo.«
10.	člen
24.	člen se spremeni in se na novo glasi:
»Zavezancem, ki so pričeli gospodarsko dejavnost našteto v 23. členu tega odloka, se prizng davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka:
—	p leto — 75 %
—	drugo leto — 50 %
—■ tretje leto — 30 %
Zavezancem vseh ostalih gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka:
—	prvo leto — 50 %
—	drugo leto — 30 %
—	tretje leto — 20.
Davčna olajšava iz tegp člena se ne prizna zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost: prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo in storitve bifeja ter zavezancem, ki oprav-tiajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic.
Kolikor pa tak zavezanec, ki mu je bila priznana davčna olajšava iz tega člena odloka preneha z opravljanjem dejavnosti pred pretekom petih let ni opravičen do olajšave in se za priznane olajšam naknadno obremeni.
Šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal gospodarsko dejavnost, v občini ali izven nje. Davčna olajšava ‘z tega člena se tudi ne prizna zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali Podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali posebni .obratovalnici.
Davčna olajšava iz tega člena ne sme presegati Poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.«
11.	člen
Za 24. členom se dodajo novi a, b, c, d in e členi, hi se glasijo:
,	»24. a čleg	*	'	‘
Zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost storitvenega značaja naštete v 23. členu tega odloka, razen zavezancem, ki opravljajo to dejavnost kot poganski poklic, se prizna davčna olajšava v višini 40 Qcistotkov od odmerjenega davka, olajšava iz tega člena ne sme presegati 50 °/o povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gozdarstvu v SR Sloveniji. .
24. b člen
Posebna davčna olajšava se prizna zavezancem, ki 2 izvozom blaga domače proizvodnje na konverti-hilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na Qdstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim pri-hodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo 2 izvozom blaga odmerjeni davek zniža:
ža
„ za 20»/o
■> 2a 30,/,
„ za 50o/„
5 e/», če znaša 10 %, če znaša 15 0/e, če znaša 25 °/o, če znaša
odstotni delež odstotni delež
odstotni delež odstotni delež
izvoza od 5 do izvoza od 10 do
izvoza od 20 do izvoza od 30 do
za 35 "/o, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 •/«.
Olajšavo zavezanec uveljavlja z vlogo in ustrezni-1 dokazili, ki jih priloži davčni napovedi.
24. c. člen
j. _ Zavezancem, ki redno opravljajo gospodarsko de-in vlagajo sredstva v gradnjo malih hidro-^ ektrarn, se prizna olajšava glede na višino vloženih ®dstev za dobo treh let in sicer:
vlaganje
tso.ooo
n l50.001 do 300.000 nad 300.000
Znižanje davka . od vloženih sredstev
10 .
20
30
Zavezanec uveljavlja olajšavo v roku, ki je določen za vložitev davčne napovedi s predložitvijo ustrezne dokumentacije.
24. d člen
Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu, oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15 °/o od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi
24. e člen
Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku in, ki preživljajo mladoletne, otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 "/o za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki dosežem s samostojnim osebnim de-, lom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega, dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Sloveniji.
Zavezanec uveljavlja olajšavo z vlogo in ustreznimi dokazili.«
12.	člen
25.	člen se črta.
/ '	13. člen
26.	člen se spremeni in se na novo glasi;
. »Borcem NOV se pod pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. e člena prizna davčna olajšava v višini 10 °/e od odmerjenega davka.«
14.	člen
Za 26. členom se doda nov 26. a člen, ki se glasi:
»Skupne davčne olajšave v posameznem letu ne smejo presegati 80 % odmerjenega davka.«
' '*
15.	člen
27.	člen se spremeni in dopolni, tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
»Davek od dohodka Iz gospodarskih dejavnosti v odstotku (davek po odbitku) plačujejo zavezanci od vsakega posameznega kosmatega zneska ob vsakem izplačilu po stopnjah, ki znašajo:
1.	od dohodkov raznašalcev In prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk' in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov, hidrometeoroloških opažovalcev, od provizij zastopnikov »organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči; od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, Id jih dosežejo 106 */•
invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela	10
.2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali "z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti, niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno	t	25
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke	40
Davek po stopnjah iz prvega odstavka tega člena
se ne plačuje:
—; od dohodkov od obiranja hmelja, ribeza, jabolk in grozdja,
—	od dohodkov zbiranja in prevoza mleka
—	od dohodkov od pluženja snega
—	od dohodkov doseženih s popisom stanovanj, stanovanjskih hiš in vikend hiš
—	od dohodkov doseženih s čiščenjem gozdov in pogozdovanja ,
—	od dohodkov doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne skupnosti.«
16.	člen
28.	člen se črta. "
17.	člen
IV.	poglavje se spremeni in se na novo glasi:
»Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti«
18.	člen.
V 30. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek ki glasi:
»Občani, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem poklicne dejavnosti (brez dovoljenja) plačujejo davek po dejanskem dohodku po stopnjah iz 29. člena tega odloka.«
19.	člen
V 32. členu se črta besedilo »verske skupnosti«.
Drugi odstavek se spremeni in se na novo glasi« »Davek v pavšalnem letnem znesku se odmeri po merilih, ki veljajo za odmero davka v pavšalnem znesku iz gospodarskih dejavnosti.«
26.	člen
V.	poglavje se spremeni in se na novo glasi:
»Davek od dohodka iz avtorskih pravic«
«1. člen
V 33. členu se drugi odstavek spremeni in se na novo glasi:
»Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih del, n® raznih skic in risb, stripov, križank in drugih P0-dobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in P°' dobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih Pri' reditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na P°' dobnih prireditvah, se plačuje davek po stopnJ1 40 °/e.«
22.	člen
Za 33. členom se doda nov 33. a člen, ki se' gla3*-»33. a člen
Zavezanci, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost plačujejo dave po stopnji 6 •/».«
34.	člen se črta.
23.	člen
24.	člen
V VI. poglavju se doda besedilo »in premoženjskih pravic.«
25.	člen
35.	člen se spremeni in se na novo glasi:
»Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova din		s topnia •/•
	do 30.000	34
Od 30.000	do 60.000	38
Od 60.000	do 100.000	42
od 100.000	do 150.000	46
od 150.000	do 200.000	50
od 200.000	do 300.000	54
Davek na dohodek iz premoženja od dohodkov doseženih s prodajo premičnin se ne plačuje, če je P°' teklo 3 leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena.«
39.	člen se črta.
26.	člen
27.	člen
V	44. členu se vrednost točke spremeni od sedanjih 46 din na 78 din. *
28.	člen
V	50. členu se doda novi drugi in tretji odstavek,
ki se glasita:	_	.
»Davka na posest stanovanjskih stavb so oprošče lastniki stavb, katerih vrednost ne presega 200.000 d1^
Ce je zavezanec v letu pred letom za katero ^ odmerja davek, stalno prebival v svojem stanovanja^ več kot tremi družinskimi člani se davek za vsake® naslednjega družinskega člana zniža za 10 %>.«
Sedanji drugi odstavek postane četrti odstavek.
68. a člen se črta.
29.	člen
30.	člen
V 53. členu se znesek 500 din nadomesti z zneskom
10.000	din.
31.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje.
St. 422-11/83-1
Slovenske Konjice, dne 30. marca 1983.
Predsednik . Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
659.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 10. členu zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lasti (Uradni list SRS, št. 5-280/80) in 169. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1982 sprejela
ODLOK
0 določitvi odstotka za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenske Konjice
1.	člen
S tem odlokom se določa odstotek od poprečne Sradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za 1 m2 stanovanjske površine v družbeni gradnji na °brnočju občine Slovenske Konjice in ki služi za oceno vrednosti razlaščenega stavbnega zemljišča
2.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske Površine in odstotek od poprečne gradbene cene sta osnovna elementa za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče:
a)	poprečna gradbena cena zh 1 m2 stanovanjske Površine (brez stroškov urejanja stavbnega zemljišča) znaša 17.000 din
b)	odstotek od poprečne gradbene cene znaša 0,6 %>.
3.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi odstotka za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenske Konjice (Uradni Ust SRS, št 12-769/82).
4.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-3/83-1
Slovenske Konjice, dne 30. marca 1983.
660.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS,' št. 13-98/74) in 169. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1983 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja
1.	člen
S tem odlokom se ugotavlja poprečna gradbena c6na za 1 m2 stanovanjske površine, ki služi za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše, oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodaj.a občanom in civilnim pravnim osebam.
2.	člen
t
Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine na območju občine Slovenske Konjice znaša
17.000	din.
3.	člen
Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišča znašajo od poprečne gradbene cene stanovanja iz 2. člena tega odloka:
—	za individualno komunalno potrošnjo 13 %
—	za kolektivno komunalno potrošnjo 12 %>.
4.	člen
Za izračun prometne vrednosti zemljišča in izrabljenosti hiše, oziroma stanovanja, veljajo določila pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše, oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13-815/80).
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše, oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 12-768/72).
,	6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi r Uradnem listu SRS.
St. 38-4/88-1
Slovenske Konjice, dne 30. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH 661.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske -skupnosti socialnega skrbstva. Šmarje pri Jelšah na 4. seji zbora izvajalcev in uporabnikov dne 6. aprila 1983 sprejela
list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80.in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 30. marca 1983 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Žalec za leto 1983 1. člen
SKLEP
o enotni valorizaciji preživnin v letu 1983 1
Preživnine določene do vključno 31. decembra 1981 se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za seštevek srednje vrednosti' povečanja življenjskih stroškov in porasta povprečnih osebnih dohodkov v letu 1982 v SR Sloveniji, kar znaša 28 odstotkov.
• 2
Preživnine določene v letu 1982 se od 1. marca 1983 dalje povišajo za sorazmerni del prej navedenega odstotka, glede na čas. kdaj so bile določene in sicer,
če so bile določene
za •/•
do konca januarja 1982	- 28
do konca	februarja 1982	25,7
do konca	marca 1982	23,4
do konca	aprila 1982	21
do konca	maja 1982	18,7
do konca	junija 1982	16,4
do konca	julija 1982	14
do konca avgusta 1982	11,7
do konca septembra 1982	9,4
do konca oktobra 1982	7
do konca novembra 1982	4,7
do konca decembra 1982	2,3
3
S proračunom občine Žalec za leto 1983 (v na-daljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Žalec v letu 1983.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna
dm
znašajo	195,700.000
od tega:
—	za razporeditev po posebnem
delu proračuna	160,270.000
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo
—	sredstva izločena na posebno
partijo žiro računa proračuna	34,430.000
Pregled prihodkov občinskega	proračuna in nji'
hova razporeditev sta zajeta v	bilanci,	ki	je sestavni
del splošnega dela občinskega proračuna.
3..	člen
Od prihodkov iz 2. člena tega odloka se 1 "/o izloča v sredstva rezerve občine Žalec.
4.	člen
Iz sredstev' izločenih na posebno partijo, žiro ta-čuna proračuna v znesku 34,430.000 din se zagotavlja
26,000.000 din za intervencije v porabi hrane in z® oblikovanje blagovnih rezerv v občini in 8,430.000 din kot udeležba Samoupravnemu skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji. Udeležba samoupravnemu skladu se zagotavlja na način in v rokih določenih' z družbenim dogovorom p izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1983.
1,000.000
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Šmarje pri Jelšah, dne 6. aprila 1983.
Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva
Šmarje pri Jelšah
Andreja Tašner 1. r.
ŽALEC
662.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni >
5.	člen
Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali 5 posebnim aktom Skupščine občine Žalec ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi med Skupščino občine Žalec in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev ni drugače določeno.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Žalec (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) lahko začasno zmanjša *neske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračun® razporejena za posamezne namene ali začasno zadrz uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.
O ukrepu iz prvega odstavka tega člena mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in predlaga ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega pr°'
računa.
7.	člen
Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in za posebne namene občinskih organov v skladu z nalogami posameznih občinskih organov.
Če se med letom ugotovi, da sredstva razporejena za posebne namene ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo.
8.	člen
Ce se med letom ustanovi nov občinski upravni organ, se sredstva za njegovo delo zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi predračuna, ki ga potrdi izvršni svet. Če se med letom odpravi občinski upravni organ ali drug uporabnik sredstev občinskega proračuna, se neporabljena sredstva prenesejo v tekočo proračunsko rezervo.
9.	člen
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom.
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva, če take obveznosti niso določene z odlokom ali drugim aktom občinske skupščine oziroma z aktom izvršnega sveta, izdanim na podlagi odloka.
Upravni organi in drugi organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna, oziroma delavci delovnih skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po Pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost.
< Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzemajo obveznosti v breme osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe.
10.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: ,
—	o uporabi sredstev rezervnega sklada občine do višine 500.000 din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78);
—	o uporabi redne proračunske rezerve za premalo predvidene oziroma nepredvidene izdatke proračuna;
—	o obsegu in načinu zagotovitve sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev organov in njihovih delovnih skupnosti ter drugih uporabnikov občinskega proračuna v skladu z gibanji osebnih dohodkov delavcev v združenem delu, upoštevaje dosežene rezultate pri delu.
11.	člen
Nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem uporabnikov sredstev občinskega proračuna opravlja služba občinskg skupščine pristojna za računovodske zadeve.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
St. 400-7/82-3
Žalec, dne 30. marca 1983.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r.
Pregled prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Žalec za leto 1983
Oblika
prihodka
Vrsta prihodkov
Znesek	St. gl.
din	namena
Razpored prihodkov
Znesek
din
1	Davki na dohodek iz osebnega	
	dohodka	117,500.000
2	Prometni davek	45,400.000
3	Davek na prihodek od premoženjskih	
	pravic in davek na " premoženje	10,800.000
4	Takse	7,050.000
5	Prihodki po posebnih predpisih, prihodki organov in organizacij DPS in	
	drugi prihodki	14.950.000
	Skupaj prihodki	185,700.000
■01 Sredstva za delo upravnih organov
02	Negospodarske investicije
03	Sredstva ‘za narodno obrambo in družbeno samozaščito
04	Intervencije v gospodarstvu
06	Sredstva za družbene dejavnosti
07	Druge splošne družbene potrebe
08	Izločena sredstva rezerve
Skupaj razpored prihodkov	195,700.000
108,297.000
5.447.000
6.356.000
39.185.000
18.514.000
15.281.000
2.620.000
653.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 3., 6. in 41. Člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št 8/82), 10. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št..38/81) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni Ust SRS, št. 19/78 34/79, 9-80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skup-nosti dne 30. marca 1983 sprejela
ODLOK
o komunalnih dejavnostih
1. člen
Za komunalne dejavnosti se poleg dejavnosti iz 3. člena zakona o .komunalnih dejavnostih štejejo še:
—	urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste, v mestu Žalec in naseljih mestnega značaja;
—	vzdrževanje semaforjev in druge svetlobne prometne'signalizacije;
—	oskrba naselij oziroma delov naselij s toplotno energijo iz lokalnih omrežij;
—	plakatiranje.
2.	člen
Med komunalne objekte in naprave individualne rabe se, poleg komunalnih objektov in naprav iz prvega odstavka 6. člena zakona o komunalnih dejavnostih,
štejejo še:
—	objekti in naprave za oskrbo naselij oziroma delov naselij s toplotno energijo;
—• objekti in naprave za nameščanje oglasov, razglasov, plakatov, transparentov.
Med komunalne objekte in naprave skupne rabe se, poleg komunalnih objektov in naprav iz drugega odstavka 8. člena zakona o komunalnih dejavnostih
štejejo še:
—	ulice, trgi in ceste, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste, v mestu Žalec in naseljih mestnega značaja;
—	semaforske naprave in druga svetlobna prometna signalizacija.
3.	člen
- Komunalne dejavnosti iz 1. člena tega odloka so posebnega družbenega pomena.
4.	člen
Obvezna je uporaba in plačilo naslednjih komunalnih storitev, če so v kraju ali naselju organizirane:
—	oskrba s pitno vodo;
—	odvajanje odpadnih in padavinskih voda;
—	odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov, razen v primerih, ki jih določa odlok o odstranjevanju in odlaganju odpadkov;
■— pokopališke in pogrebne dejavnosti.
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 13/77).
6.	člen ,
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-1/83-6
Žalec, dne 30. marca 1983.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r.
664.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 173. in 300. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78. S4//79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1983 sprejela
ODLOK
o razglasitvi občine Bi ograd na mora za pobrateno občine občine Žalec
1.	člen
Zaradi poglabljanja nadaljnjega razvoja in krepitve prijateljskega sodelovanja delovnih ljudi in občanov občine Žalec in občine Bi ograd na moru, njihovih organov, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in v interesu nadaljnjega razvoja družbenoekonomskega in drugega sodelovanja ter nadaljnjega razvoja ib krepitve bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, se občini Žalec in Biograd na moru razglasita za pobrateni občini.
2.	člen
O pobratenju občine Žalec in občine Biograd na moru sprejmeta občini listino o pobratenju, ki se glasi:
- »Delovni ljudje in občani občine Žalec, SR Slovenija ter delovni ljudje in občani občine Biograd na moru, SR Hrvatska, se pobratijo zaradi nadaljnje krepitve bratstva in enotnosti, te največje pridobitve naše socialistične revolucije, zaradi poglabljanja medsebojnega sodelovanja, združeni v skupno borbo za nadaljnjo graditev samoupravne socialistične družbe pod revolucionarnim vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije in v želji ter trdnem prepričanju nadaljevati misel in delo tovariša Tita«.
3.	člen
Listina je napisana v slovenskem in hrvatskosrb-skem jeziku, z odtisnjenima republiškima grboma in z državno ter partijsko zastavo v sredini, ki simbolizira enotnost naših narodov in narodnosti.
4.	člen
Listino slovesno podpišeta predsednik Skupščine občine Žalec in predsednik Skupščine občine Biograd na moru, hranita pa jo strokovni službi obeh občinskih skupščin.
5.	člen
Program sodelovanja sprejmeta izvršna sveta obeh občinskih skupščin, potrdita pa ga obe občinski skupščini.
6.	člen
< Odlok začne veljati, ko ga sprejmeta obe občinski skupščini, objavi pa se v Uradnem listu SRS in v uradnem glasilu Skupščine občine Biograd na moru.
St. 020-11/83-1
Žalec, dne 30. marca 1983.
Predsednik
Skupščine občine Žalec *
Viljem Petek 1. r.
665.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79. 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1983 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o zatiranju Koruzne
vešče
1.	člen
Odlok o zatiranju koruzne vešče (Uradni list SRS, št. 4/75) preneha veljati.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-8/83-3
Žalec, dne 30. marca 1983.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r.
666.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 4. in 5. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. "16/77), odloka o gospodarsko škodljivih boleznih in škodljivcih na območju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/78), ter 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80. 16/80 in V82) na seji dne 15. februarja 1933 -prejel.
ODREDBO o zatiranju prosene vešče
1.	člen
Zaradi uničevanja in preprečevanja širjenja prosene vešče (Pyrausta nubilialis Hb.), ki velja po odloku 0 gospodarsko škodljivih rastlinskih boleznih in škodljivcih na območju SR Slovenije kot gospodarsko škodljiva rastlinska bolezen, so pridelovalci koruze in hmelja dolžni vsako leto najpozneje do 30. aprila pospraviti s Polja in uničiti (pokrmlti, podorati, kompostirati ali Sežgati) koruznico s štrclji ter hmeljevino.
2.	člen
Nadzor nad izvajanjem določb te odredbe opravlja 23 kmetijsko inšpekcijo pristojni občinski' upravni
organ.
3.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 320-7/83-3/4
Žalec, dne 15. februarja 1983.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Žalec
Ervin Janežič dipl. oec. 1. r.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 176. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78,,34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) in 2. odstavka 26. člena 'zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 30. marca 1983 sprejela
S	K LE 8
1.	O soglasju k uskladitvi nazivov dejavnosti delovne organizacije Komunala Žalec z nazivi dejavnosti, ki jih določa 3. člen zakona o komunalnih dejavnostih;
2.	O soglasju k razširitvi dejavnosti delovne organizacije Komunala Žalec.
I
Daje se soglasje delovni organizaciji Komunala Žalec k uskladitvi nazivov njene dejavnosti z nazivi, ki jih določa 3. člen zakona o komunalnih dejavnostih.
II
Daje se soglasje delovni organizaciji Komunala Žalec za razširitev njene dejavnosti tako, da je
glavna dejavnost:
—	oskrba naselij z vodo;
—	odvajanje odpadnih in padavinskih voda;
—	vzdrževanje čistoče v naseljih;
—	urejanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic, otroških igrišč in drugih javnih površin s pripadajočimi napravami in opremo;
—	urejanje javnih parkirišč, dovoznih poti, ulic, trgov in cest (v mestu in naseljih mestnega značaja);
"— oskrbo naselij, oz. delov naselij s toplotno energijo;
—	vzdrževanje semaforjev)
stranska dejavnost:
—	vzdrževanje, obnavljanje in zamenjava'omrežja
komunalnih objektov in naprav ter izvedba priključkov na omrežje;	•
—	strojne storitve (izkop zemlje);
—	prevoz blaga v cestnem prometu.
m
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 023-14/83-2
Žalec, dne 30. marca 1983.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
668.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi
45.	člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), V. in VI. točke odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila za živali ter o kriterijih In merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede
in dovoljenja (Uradni list SRS, št. 2/78) in 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82). na seji dne 29. marca 1983 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede
'l. člen
Ta odredba določa pristojbine za potrdila in dovoljevanja ter za veterinarsko-sanitarne preglede iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in 25., 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št 18/77 in 2/78).
2.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom- in mlečnimi izdelki za javno porabo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za vsako kravo molznico 150 din na leto. y
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno porabo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo.
3.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin, živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju in. razkladanju je treba plačati naslednjo pristojbino:
1.	za kamionske in vagonske pošiljke 420 din
2.	za kosovne pošiljke, vsako začeto uro pregleda 420 din.
Skupna pristojbina za kosovne pošiljke ne sme znašati več kot pristojbina, ki je predpisana za tako pošiljko, če bi bila poslana kot vagonska ali kamionska pošiljka.
Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja vetetinarsko-sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na kraj nakladanja, prekladanja in razkladanja, ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnine# v znesku 420 din za vsako začeto uro čakanja.
Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi potne stroške izvajalca.
4.	člen
Za veterinarsko-sanitarni pregled je treba plačati pristojbino za vsSko začeto uro pregleda 420 din:
—	v ribogojnici, kraju dogona, tržnici in skladišču živil živalskega izvora;
—	divjačine pred skladiščenjem ali v gostinskem obratu;
—	pri jajcih in
—	za veterinarsko-sanitarni pregled živali pred zakolom in po njem.
Poleg pristojbine iz prejšnjega odstavka se plača tudi prevozne stroške.
5.	člen
Pristojbina za veterinarsko-sanitarni pregled se lahko plača tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunavata organizacija združenega dela, pri kateri je veterinarsko-sanitarni pregled in za veterinarsko inšpekcijo pristojen upravni organ občinske skupščine.
Poleg pavšala iz prejšnjega odstavka mora organizacija združenega dela plačati prispevek v znesku 15°/» od sporazumno določenega letnega pavšala, v korist posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna republike.
Letni pavšal je treba mesečno akontirati v višini ene dvanajstine.
6.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede zunaj rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled je treba plačati pristojbino in zamudnino povečano za 50 Vo.
7.	člen
Pristojbine po tej odredbi je treba obračunavati
in odvesti na poseben zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri službi družbenega knjigovodstva št. 57500-840-062-3182 najmanj enkrat mesečno.
Pristojbino za izdajo in podaljšanje dovoljenja za promet z mlekom za javno porabo se plača pri vložitvi zahtevka za. izdajo oziroma za podaljšanje dovoljenja in odvede na posebni račun sredstev za zatiranje živalskih kužnih bolezni občine Žalec št. 50750-655-271-
Natančnejše plačilne pogoje uredita s posebnim dogovorom upravni organ občinske skupščine pristojen za veterinarsko inšpekcijo in naročnik veterinarsko-sanitarnega pregleda.
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede (Uradni list SRS, št. 21/79 in 23/79).
9.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 322-7/83-8
Žalec, dne 29. marca 1333.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Ervin Janežič, dipl. oec. 1. r. * V
*	POPRAVEK
V	odredbi o obrazcu za obračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, objavljeni v Uradnem listu SRS. števlka 11-494/83 z dne 31. III. 1983 se v metodologiji za izpolnjevanje obrazca višina zneska v zadnji vrsti zap-št. 9 pravilno glasi »19.609 din«.
Uredništvo , POPRAVEK
V	sklepu o ceni za odvedeno vodo po kanalizacijskem omrežju, ki ga upravlja temeljna organizacij3 Kanalizacija Ljubljana, objavljenem v Uradnem listu SRS, št, 11-500/83 z dne 31. III. 1933 ie v pet; vrst preambule namesto »Mestni vodovod Ljubljana« Pra' vilno »Kanalizacija Ljubljana«.
Uredništvo
VSEBINA
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 60i. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
Stran
841
602. Odlok o določitvi najnižjih pokojninskih prejemkov imetnikov partizanske spomenice 1941, borcev španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936 do 1939 in odlikovancev z redom narodnega heroja za leto 1983	841
”63. Odlok o določitvi osnove -za priznanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne za leto 1983	841
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
Odredba o prometu in uporabi semenskega krompirja letnika 1&S2	*-	842
6°5. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov Iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih, na področju družbenih dejavnosti za leto 1983	842
Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	843
Drugi REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
Družbeni dogovor o gradnji domov učencev in študentov v obdobju 1981—1985	843
organi in organizacije v občini
G°8' Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe in dopolnitve Urbanističnega programa mesta Ljubljane in Urbanističnega načrta Medvod —* za potek dvostopenjskega 4C0 KV daljnovoda na odseku Povodje — meja občine Kranj (Ljubljana)	845
Sklep o zaključnem računu Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana za leto 1982	845
F'10- Sklep o potrditvi sklepa o določitvi enotne prodajne cene m2 stanovanja (Ljubljana)	S45
Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Levi breg Voglajne (Celje) t	816
Odlok o komisiji za odlikovanja občine Celje	846
I3- Sklep o javni razgrnitvi predloga sprememb ih dopolnitev zazidanega načrta Lipa-Štore (Celje) 846 Samoupravni sporazum * dejanskem poslovnem ča-
. su v trgovini na drobno na območju občine Celje 847
•Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1983 dalje (Cerk-
6ifi	niCa>	848
•	Odlok o proračunu občine Grosuplje za leto 1983	849
7 Odlok o davkih občanov (Grosuplje)	8X1
•	Odlok o spremembi odloka o pisebnem občinskem davku od premeta proizvodov in od plačil za sto-
6l	ritve (Grosuplje)	85S
Sklep o pooblastitvi Dolenjskega projektivnega bi-I"oja Novo mesto za izdelavo specifične lokacijske dokumentacije (Grosuplje)	858
Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlo-
6^	Van3e Grosuplje	859
*" • Odredba o najvišjih cenah kruha in peciva iz pše-
622	n$^ne mo?'e >850« (Grosuplje)	e	853
•	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samopri-sPevka za območje krajevne skupnosti Muljava (Gro-
623	SUpljc)	859
624	Od,ok ° Proračunu občine	Idrija	za	leto 1983	860
Odlok o davkih občanov občine	Idrija	861
Stran
625. Odlok c financiranju skupnih nalog s področja
splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite
v občini Idrija za leto 1983	867
626.	Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane
v obdobju 1982—1985 (Idrija)	868
627.	Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v
Občini Idrija	868
628.	Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka
na območju občine Idrija za gradnjo in obnovo objektov s področja vzgoje in izobraževanja in za dokončanje zdravstvenega doma v Idriji	868
629.	Odlok o določitvi odstotlca od poprečne gradbene
cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Idrija	869
630.	Odlok o ustanovitvi medobčinskega organa za po-stopek*o prekrških občin Idrija in Logatec (Idrija) 369
631.	Sklep o pristopu k dogovoru o usklajevanju davčne
politike v letu 1983 (Idrija)	870
632.	Sklep o urejanju, vzdrževanju In varstvu grobišč in grobov borcev NOV na območju občine Idrija
v letu 1983	>	870
€33. Sklep o zaključnem računu Občinske zdravstvene
skupnosti Idrija za leto 1982	871
634. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za
zdravstveno varstvo, od •!. januarja 1983 dalje (Idrija) 871
635 Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenj- • skimi stroški (Idrija)	373
636.	Odlok o proračunu občine Kočevje	za	leto 1983	873
637.	Sklep o potrditvi letnega zaključnega računa dav-
kov in prispevkov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1982 (Kočevje)	874
638.	Odlok o davkih občanov (Kočevje)	874
639.	Odlok o poprfečni gradbeni ceni stanovanj in po-
prečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča \\ občini Kočevje	881
610. Odlok o spremembi odloka o samoprispevku za financiranje in sofinanciranje komunalnih objektov in objektov družbenega standarda v občini Kočevje 882
641.	Odlok o ureditvi nemotenega in varnega prometa
na območju občine Kočevje	882
642.	Odlok o ustanovitvi, sestavi, nalogah in načinu dela
sveta za splošne ljudsko cbrambo In družbeno samozaščito v občini Kočevje	885
643.	Odlok o določitvi kmetij (Ljubljana Moste-Polje) 886
644.	Sklep c obračunavanju in plačevanju prispevkov
za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1983 dalje (Logatec)	894
645.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Mozirje za leto 1982	895
646.	Odlok o prjračunu občine Mozirje za leto 1983	896
647.	Odlok u spremembah in dopolnitvah odloka o po-
sebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Mozirje)	g»T
648.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Mozirle)	897
649.	Sklep o dohodkovnih pogojih in o višini denarne
pomoči otrokom v letu T983 (Sevnica)	9ti
650.	Sklep o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Blanca (Sevnica)	961
651.	Poročilo volilne komisije krajevne skupnosti Blanca
(Sevnica)	sod
652.	Odlok o davkih občanov (Slovenska	Bistrica)	968
653.	Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah
(Slovenska Bistrica)	909
654.	Odlok o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko po-
vršino in o odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenska Bistrica za leto 1983	916
655.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustano-
vitvi družbenega pravobranilca samoupravljanja pri občini Slovenska Bistrica	910
€56. Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih i£prganib in strokovnih službah skupščine in Izvršnega sveta občine Slovenska	Bistrica	m
Stran
657. Odlok o proračunu občine Slovenske Konjice za
leto 1983 .	912
658.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Slovenske Konjice)	913
659.	Odlok o določitvi odstotka za izračun odškodnine
za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenske Konjice	917
660.	Odlok o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko po-
vršino in določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Slovenske Konjice)	917
661.	Sklep o enotni valorizaciji preživnin v letu 1983
(Šmarje pri Jelšahi	918
662.	Odlok o proračunu občine Žalec	za leto 1983	918
663.	Odlok o komunalnih dejavnostih	(Žalec)	919
Stran
664.	Odlok o razglasitvi občine Biograd na moru za
pobrateno občino občine Žalec	,zv
665.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o zatiranju koruzne vešče (Žalec)
666.	Odredba o zatiranju prosene vešče (Žalec)
667.	Sklep o soglasju k uskladitvi nazivov dejavnosti D° Komunala Žalec
668.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanltame preglede (Žalec)
—	Popravek odredbe o obrazcu za obračun davka Iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti
—	Popravek sklepa o ceni za odvedeno vodo po kanalizacijskem omrežju, ki ga upravlja temeljna organizacija Kanalizacija Ljubljana
920
921
921
921
922
922
Zakon o splošnl.ljndskl obrambi in družbeni samozaščiti (1982)
S tem republiškim zakonom se za daljše obdobje celovito urejajo vsa najpomembnejša vprašanja obrambe, varnosti in zaščite skladno s temelji zasnove splošne ljudske obrambe SFRJ, kot je poudaril v uvodu republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir. V tem zakonu sta sedaj združeni, enotno urejeni in vsebinsko povezani splošna ljudska obramba in družbena samozaščita, koordinacijski in politično operativni organi pa so komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki jih ustanovijo krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti. V zakonu so podrobno urejene pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, nadalje posameznih družbenopolitičnih skupnosti in organizacij ter društev. Zakon vsebinsko opredeljuje in organizacijsko ureja teritorialno obrambo, narodno in civilno zaščito, nadalje obrambno in samozaščitno usposabljanje, varnost in varovanje tajnosti ter način financiranja.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične skupnosti in organizacije ter društva morajo v 6 mesecih od dneva uveljavitve zakona uskladiti svoje samoupravne splošne akte z določbami zakona, tj. do 10. maja 1983. 1
Cena 140 din
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren - Tiska tiskarna Tone Tomšič vsl v Ljubljani — Naročnina za leto 1982 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor urednisti • sekretar, šef računovodstva 224 323, prodeja 224 337, ra«jbovodstvo, naročnine Zli 814 — Zlro račun 50100-603-40323 — opr ščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72