Naročnina mesečno ^flBB^. ^aflM^ A. ^m^ ^	Ček. račun: Ljub"
za ^^^T^^k ^tf^Vk fl^^T ^^^^^^^^ &	Ijana it
stvo 40 Din — ne- ^ W JW H^ JMB ^ J^V M^k M J^V	^ 10.349 za
izcteja ce- WHjib>	Jffi	"4fl j/KI	flf ■Rmfa	J§|BHk B ^^^^^^ M^B
loletno za BSB Hf g^^M KB M tf^HH^.«	mUM Zagreb
inozemstvo 120Din gKM HB AHHF JHEf ^^ BH B ^Hnl flHf	Praira-Duna j 24.797
Uredništvo je v SSŠt.-^L^J^ HIBI rili #	Uprava: kopitar-
Kopitarjevi ul. 6/111 ^^^^^^^ iflHKV^^	jeva b. telefon 2992
^-^^l^.^in^S H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	^Sfin^č&JSSZ
Nesocialna tendenca
Že večkrat smo imeli priliko poudarjati na tem mestu, kako napačno skušajo podjetniki reševati probleme, ki so nastali z gospodarsko krizo. Predvsem opažamo dejstvo, da skušajo takozvani gospodarski krogi vsa bremena navaliti na rame delavstvu, ki pa je v socialnem in gospodarskem oziru najmanj zmožno prenašati tako velike žrtve. Žrtve, ki se zahtevajo od delavstva, niso v nobenem pravem razmerju do žrtev, ki jih nosijo na račun gospodarske krize podjetniki. Nismo zastonj brali ne dolgo tega, da se nahajamo v dobi »socializacije izgube«. V dobah dobre konjunkture, ko so dobički znatni, pa podjetniki nočejo ničesar vedeti o delitvi ali socializaciji dobičkov s svojimi najvažnejšimi sotrudniki,- to je z delavstvom. Nasprotno pa skuša kapital v dobah krize prevaliti vsa bremena na delavstvo, ki naj tako s svojimi žrtvami krije izgubo, zato da se dobiček podjetnika ne zmanjša ali da vsaj preobčutno ne pade. To naj bo proslula socializacija izgube! Boljše bi to imenovali: Klasičen dokument nesocialnega mišljenja zastopnikov kapitala.
Od vseh strani prihajajo poročila, kako podjetniki pritiskajo na delavstvo v svrho zniževanja mezd. Odpovedujejo se pogodbe, s čemer izvajajo podjetniki pritisk na delavstvo, da bi raje pristalo na zmanjšanje mezde kakor na popolno izgubo zaslužka. To je nemoralna politika, politika sile nad slabejšimi, politika izrabljanja obupnega položaja proletarcev. Kajti delavstvu res ne preostane ničesar druzega, kakor da potrpi v očigled nesreči, ki mu preti z brezposelnostjo. Opažamo pa tudi, da naša javnost vseh teh namenov ne razume, kam so usmerjeni. V dobah krize ne gro podjetnikom toliko za ustavitev obratov, s čimer kot, s taktičnim sredstvom grozijo, kakor za zmanjšanje produkcijskih stroškov, katere naj nosi delavstvo.
Ne da bi govorili o socialni, točneje rečeno, nesocialni strani, ki jo imajo ta zmanjševanja plač, moramo ugotoviti sledeče: Življenjski standard našega delavstva je že danes nizek. Saj vidimo, kako majhne so plače našega delavstva. Zlasti nizke so plače ženskega delavstva, ki je zaposleno v tekstilni stroki. Res je, da je mnogo našega delavstva še vedno zvezanega s kmetijstvom, toda vedno bolj se množi industrijski proletarijat, ki živi samo od dela svojih rok, ker tudi kmetijstvo propada in človeka na grudi ne more več dostojno preživljati. Kako more živeti delavka z ubogimi par sto dinarji na mesec, si lahko vsakdo predstavlja. So obrati v Sloveniji, kjer znaša plača na uro 1—1.50 Din! Nočemo pavšalizirati, toda dejstvo je, da so veliki dobički tekstilne stroke pridobljeni le na podlagi občutne carinske zaščite in sramotno nizkih plač našega delavstva. Zato se tudi vedno bolj postavlja vprašanje, če je veliko breme, ki ga plačuje naš konzum zaradi visokih cen, povzročenih po zaščitnocarinski politiki, v skladu z dobičkom, ki ga ima naše narodno gospodarstvo.
Dejstvo je, da je življenjski standard našega delavstva nizek in zato ne bi smelo biti govora o zmanjševanju plač onim, ki že itak ne morejo shajati s sedanjim zaslužkom, kar pa velja tudi o našem uradniku in nameščencu.
Na drugi strani pa moramo ugotoviti, da se življenjski stroški našemu delavstvu, uradništvu in nameščencem niso zmanjšali, saj v toliko ne, da bi opravičevali zniževanje plač. Predvsem je nerešeno pri nas stanovanjsko vprašanje in le polagoma se znižujejo cene stanovanj, ki sedaj bre-mene v občutno večji meri izdatke našega delavstva in nameščenstva kot pred vojno in to v času gospodarske krize. Na drugi strani je resnično, da so se izdatki za živila deloma zmanjšali. Pripomniti pa je treba, da so detajlne cene padle v veliko manjši meri kot cene v veletrgovini. Toda, kakor so se na eni strani stroški za prehrano deloma zmanjšali, tako jih je gotovo nadoknadila višja cena dveh važnih predmetov: moke in sladkorja. Pomisliti je treba, da tvori izdatek za moko približno 20% vseh izdatkov za prehrano. Izdatki za sladkor pa tvorijo približno 5—6% vseh izdatkov »a prehrano. Na podlagi teh dejstev vidimo, da se življenjski stroški našega delavstva in nameščenstva niso niti za eno paro zmanjšali. Zaradi lega je brez podlage zahteva podjetnikov, da se naj plače prilagode »zmanjšanim življenjskim stroškom«, ker se ti stroški de facto niso zmanjšali. Kdor kupuje in mora živeti od svoje plače, vidi «am, koliko mu je ostalo prej in koliko mu ostane »edaj.
V	dobah gospodarskih kriz se pri kapitalističnih podjetjih pojavlja vedno ista tendenca. Vpra-Sanje pa je, če je z narodnogospodarskega vidika zmanjševanje plač tako opravičljivo, kakor s pri-vatnogospodarskega stališča. Res je sicer, da vidimo tudi drugod tendenco k zmanjšanju plač. Toda ta tendenca je v skladu s padanjem nivoja življenjskih stroškov. V Nemčiji na primer gre vsa gospodarska politika za tem, da se ves nivo gospodarskega življenja prilagodi padajočemu nivoju cen. Kajti, če se samo znižajo delavstvu plače, ne pa istočasno njegovi življenjski stroški, tedaj je jasno, da ima od tega dobiček le podjetnik, ki hoče imeti tudi v dobi krize, ko bi morali vsi nositi težka bremena, ki nam jih nalaga sedanji čas, isti dobiček, kot ga je imel v dobi dobre konjunkture ali pa vsaj, da se mu le malenkostno zmanjša.
V	sedanji gospodarski krizi pu I r p i poleg delavstva zlasti kmetski stan. Zato \ lanašnji indu-
Japonci bi radi vso Kitajsko
Protijaponsha fronta se ustvarja — Ameriškemu protestu se pridruži tudi Anglija
Tokio, 9. jan. AA. V tukajšnjih uradnih krogih trde, da namerava japonska vlada izdati energične odredbe proti kitajskemu bojkotu japonskega blaga. Če bi se ta bojkot nadaljeval, naglašajo ti krogi, bi bila japonska vlada prisiljenu odrediti izkrcanje svojih mornarjev na Kitajskem in če treba tudi blokirati važna kitajska pristanišča, ker trpe zaradi tega bojkota japonski trgovci velikansko škodo.
London, 9. jan. tg. Kot zadnjo strategično točko v Mandžuriji so zasedli Japonci mesto Šan-hajkvan. Zdi se, da se bo konflikt še bolj poostril, ker so Japonci kot odgovor na radikalni bojkot japonskega blaga na Kitajskem zagrozili, da bodo izkrcali svoje čete v najvažnejših kitajskih pristaniščih in proglasili blokado teh pristanišč.
London, 9. jan. AA. V tukajšnjih poučenih krogih trdijo, da britanski zunanji minister John Simon proučuje noto, ki so jo ameriške Združene države poslale Japonski glede mandžurskega vprašanja.
V teh krogih Irde, da bi tudi britanska vlada
mogla poslati glede tega vprašanja noto japonski vladi, vendar ne bi bilo treba, da bi bila ta nota po vsebini identična z ameriško noto.
Berlin, 9. jan. AA. Buletin parlamentarne socialistične frakcije sporoča o ameriški intervenciji v Tokiju. Ta intervencija je sicer prišla precej kasno, zasluži pa navzlic temu prijazen sprejem, kajti ta intervencija je vendarle nekaj boljšega, kakor pa bi bil mednarodni škandal, ki ga povzročajo Japonci v Mandžuriji. Vprašanje pa je, nadaljuje buletin, ali bo tokijska vlada reagirala na zapoznelo intervencijo VVashingtona. — Prve vesti iz Tokija niso ugodne, kaj bo, če se bodo Združene države uprle omalovaževanju njene akcije? Na vsak način je bodočnost na Daljnem vzhodu prav močna in polna nevarnosti.
Tokio, 9. jan. AA. Doznava se, da japonski cesar še ni definitivno sprejel ne odklonil ostavke, ki mu jo je predal predsednik japonske vlade g. Inukaj.
Pariz, 9. jan. A A. Havas poroča iz Tokija, da
mikado ni sprejel ostavke japonske vlade, ki mu jo je predal predsednik vlade g. Inukaj. Zato ostane g. Inukaj še dalje na vladi.
Izraz narodne volje.,.
Tokio, 9. jan. ž. ''o cesarjevi odredbi oetane sedanja vlada še nadalje na oblasti. Sklenjeno je, da Japonska zaenkrat ne odgovori na zadnjo ameriško noto. Ako pa bo Amerika vztrajala na teim, da se skliče konferenca devetih velesil po dogovoru iz leta 1922, s katerim je zagotovljena nedotakljivost Kitajske, bo v tem slučaju Japonska zahtevala revizijo tega pakta. Japonska zastopa stališče, da je bila kitajska država tedaj, ko je b8 sklenjen pakt o nedotakljivosti Kitajske, raztrgana na pet, oziroma šest med 6eboj se vojskujočih skupin. Mandžurija ni nikdar spadala pod oblast nan-kinSke vlade, niti prej niti ne spada sedaj. V Mandžuriji so vedno vladali samostojno generali. Sices* pa je že skrajni čas, da pride končno do pravega izraza narodne volje.
Nemčija ne bo plačevala
Značilna izjava dr. Briininga
Zadostuje samo iskrica
Berlin. 9. jan. tg. Državni kancler dr. Bruning je dal danes glavnemu uredniku Wolffovega urada izjavo, da bo Nemčija na reparacijski konferenci v Lausanneu zahtevala popolno črtanje reparacij. Sedaj gre za to, da udeležene države izvajajo posledice iz poročila baselske konference strokovnjakov. To poročilo je pokazalo silne dimenzije svetovne krize in njene ogromne posledice z Nemčijo. Pokazalo je svetu, da dosedanje odredbe Nemčije za pobijanje krize, ki so segale do skrajnih možnosti, nikakor rie zadostujejo za odpomoč in da enostranske nemške odredbe ne morejo več pomagati. Nezmožnost Nemčije plačevanja je res dokazana. Pri tem ugotavlja gori navedeno poročilo, da so se predpogoji, s katerimi so svoječasno računali uslvaritelji Davvesovega načrta, popolnoma I spremenili. Jasno je, da Nemčija ne more več plačevati političnih dolgov. Ravno tako je jasno, da 1 mora tak sistem pripeljati ne samo Nemčijo, temveč tudi ves svet v nesrečo. Zato nemška vlada ne j more storiti drugega, kakor opisati stvarni položaj ! in zahtevati od drugih vlad, da tudi one s svoje j strani to vpoštevajo in ne iščejo kompromisov, ki j jih ni več mogoče realizirati.
Končno je. dr. Briining dostavil, da bo sani vodil nemško delegacijo v Lausanneu. V delegaciji bosta tudi finančni minister dr. Dietrich in gospodarski minister Warnbold. V tem času bo namestnik dr. Briininga vojni minister dr. Griiner.
Berlin, 9. jan. A A. Nemški kancler je obvestil britanskega veleposlanika Horacea Rumbolda, da Nemčija ne more zdaj in no bo mogla v bodoče nadaljevati s plačili na račun reparacij. To tezo zagovarja nekaj časa sem kancelar Briining in je o tem že obvestil tuje državnike.
Rim, 9. jan. Ig. Italijanski zunanji minister je sporočil danes Foreign Officeu, da italijanska vlada pristaja na to, da se reparacijska konferenca v Lausanneu začne 25. januarja.
Hitler rovari za Ešruningovim hrbtom
Berlin, 9. jan. Ig. Adolf Hitler jo danes obiskal državnega kanclerja dr. Briininga. Pri tej priliki sta nadaljevala razgovore o podaljšanju funkcije državnega predsednika Hindeuburga. Do odločitve do 7 zvečer še ni prišlo. Hitler je izjavil, da se mora še porazgovoriti z voditeljem nemških nacionalcev Hugenbergoui. Ta razgovor med Hu-genbergoni in Hitlerjem se je. začel popoldne ob 3 in se je zelo zavlekel, ker stavljajo nemški uacio-ualci zelo dalekosežne notranje politične pogoje. Poskušalo se je celo, izključiti dr. Briininga in stopiti v neposredno zvezo s predsednikom republike. Ta poskus pa se je izjalovil radi odpora Hin-denburga.
Berlin, 9. jan. ž. Vlada pripravlja zakonski načrt, po katerem predsedništvo Hindeuburga ne bo podaljšano, temveč bodo po primeru Avstrije izvedene volitve v drž. zboru za dobo sedmih let.
strijski in trgovski krizi ni več one odpornosti, kakor je bila tedaj, ko so bile cene kmetijskih proizvodov višje kot sedaj. Kmetijstvo je bilo tedaj pasivna rezerva naš delovni trg. Sedaj pa tudi v kmetijstvu ni mogoče več doseči kolikor toliko zadovoljivega zaslužka. Iz kmetijstva nasprotno prihaja vedno več ljudi ua delovni trg. Res je, da gredo tudi sedaj za boljšim zaslužkom. Toda prej je zadostoval kolikor toliko tudi zaslužek na kmetih, sedaj pa to ni več mogoče in delavstvo se seli s kmetij v mesta radi lega, da si prisluži vsaj najbornejšo mezdo. Naravno je, da la pritisk z dežele izredno bremeni delovni trg in pritiska navzdol delovne pogoje.
Berlin, 9. jan. ž. Železna fronta, ki jo je osnoval Reiclisbanner za pobijanje fašizma, je priredila veliko zborovanje. Socialnodemokratski govornik je rekel, da se je položaj v zadnjih 48 urah tako poostril, da bi zadostovala samo iskrica, da izbruhne meščanska vojna. Ponovno izvolitev Hin-denburga mora socialna demokracija požreti
Francoska spravljivost
Berlin, 9. jan. tg. »B. Z. am Mittag* objavlja intervju s članom francoske delcgacije za lozan-
sko konferenco, ki smatra, da jc nararp-ije fmioo-ske vlade tako, da ie največ, kar bi Nemčija mogla doseči v Lausanneu, popolni moratorij in da bo obenem dobila zagotovilo, da sc bo revidiral Youngov načrt. Anuliranje političnih dolgov ne pride v poštev, ker je Amerika proti temu, dasd $o evropski dolžniki in upniki v tem vprašanju ©notnega mnenja, katerega podpira tudi Walstreet. Dvomljivo pa je še vedno, da bi bil tudi po tej velikopotezni rešitvi zagotovljen politični mir v Evropi. Pričakovati jc namreč novih zahtev Nemčije glede razorožitve in poljskega koridorja. Glede moratorija bi bilo odvisno samo od Amerike, ali se bo sklenil dokončno za dve leti, ali samo začasno radi odgoditve konference za par mesecev, kar je odvisno od tega, ali bo ameriški kongres opustil svoj odpor proti reviziji ali ne. V Parizu računajo s tem, da se bodo rcparacijskc anuitete zelo znižale za prihodnjih 10 let.
Laval
pripravlja koncentracrsho vlado
Vsemogoče komhinacrn
Pariz, 9. jan. tg. Ministrski predsednik Laval je že neoficielno preizkušal teren, ali jc mogoče razširiti podlago sedanjega kabineta. Govori se, da je na kosilu, ki ga je priredil voditelj radikalnih socialistov, Daladier sprožil vprašanje o koncentracijskem kabinetu. Radikalno socialistična sredina kaže v volivni kampanji, da ni posebno zavzeta za to, da bi prevzela soodgovornost za politiko vlade. Laval bo najbrž osebno vodil zunanje ministrstvo dalje, posebno, ker je v zadnjem času že zelo aktivno sodeloval pri vodstvu francoske zunanje politike. Sicer pa nikakor ni gotovo, da bi se Briand sedaj popolnoma umaknil iz političnega življenja, kakor upajo njegovi nasprotniki na desnici. »Pariš Midi« doznava, da bo Laval zahteval, naj Briand ostane stalni zastopnik Francijo v Zvezi Narodov.
Pariz, 9. jan. AA. Glede na skorajšnjo rekonstrukcijo Lavalove vlade meni današnji »Excel-sior«, da bi utegnil postati g. Tardieu v novi La-valovi vladi notrainji minister namesto g. Lavala, ki bi v tem primeru prevzel resor zunanjih zadev. Reči smemo, pravi list, da se glede tega skladata gg. Laval in Briand in da bi g. Briand iz zdravstvenih razlogov pristal na to, da ostane v Lavalo-vem kabinetu kot minister v predsedstvu vlade. — »Petit Parisien« pravi, da je g. Briand zadnje dni izjavil g. Lavalu, da ne, bo mogel vzdržati naporov mednarodnih konferenc, in zato je bil g. Laval prisiljen sprejeli ta Briaudov predlog. Izjavil pa je pri tem g. Briandu, da bo zahteval od njega sodelovanje v drugi obliki. — »Matin« piše, da bi v Lavalovi vladi, ki bi se razširila na levo, pes tal g. Boncour minister zunanjih zadev, vojno n lis trst vo pa bi g. Laval ponudil g. Tardieuju. — ■ kateri mislijo, da bi utegnil vojno ministrstvo ; vzeti g. Painleve, mornariško pa g. Tardieu.
Pariz, 9. jari. ž. Vsi Lavalovi poskusi, da prepreči Briandovo namero izstopa iz vlade, so ostali brez uspeha. Laval je snoči napravil zadnji poizkus, obiskal je Brianda in ga prosil, da umakne ostavko. Kakor znano, je Briand pred nekaj dnevi stavil ministrskemu predsedniku Lavalu svoj port-felj na razpolago. Snoči pa je dal pismeno ostavko. Današnji listi pišejo, da bo podal Laval v torek ostavko celokupnega kabineta. Zelo malo izgledov je, da bi Lavalu uspelo razširiti današnjo vlado. »Matin« je mnenja, da bo Laval skušal doseči vstop radikalov v vlado, obenem pa se bo pogajal tudi s socialisti. Izključeno je, da bi Leon Blum pristal na to, da socialisti sodelujejo v Lavalovi vladi, istotako pa bo Lavalu zelo težko uspelo, da doseže vstop radikalov v vlado. »Journal« piše, da Laval namerava ustvariti koncentracijsko vlado, kar pa je po mnenju lista neustvar-Ijivo. Najbolj verjetno je, da bo predsednik republike, čim bo podal Lava! ostavko celokupnega kabineta, njemu ponovno poveril mandat za sestavo vlade, Vladna kriza bo kratka, vsaj tako pišejo li-
sti in bo Laval v resnici samo rekonstruiral sedanjo vlado. Na Briandovo mesto bi imel priti Tardieu, ker Laval ne namerava poleg predsedstva vlade prevzeti še zunanje ministrstvo. Vojno ministrstvo, ki je prazno vsled smrti Maginota, bo poverjeno polkovniku Fabriu. V političnih krogih vlada prepričanje, da bo pri sedanji rekonstrukciji vlade izpadlo še nekaj sedanjih ministrov.
Desničarska vlada na vidiku
Pariz, 9. nov. ž. Čuje se, da je Briand zelo nezadovoljen zaradi indiskretnosti, ker je predčasno prišla v javnost vest o njegovi demisiji, kakor tudi o pismu, ki ga je poslal Lavalu. V političnih krogih se govori, da se je Briand razgovarjal z Lava-lom popolnoma prijateljsko in mu izrazil, da namerava zapustiti Quay d'Orsay, tla popravi nekoliko šibko zdravje, šele takrat, ko je prišla preko agencije Havas v javnost vest o njegovi demisiji, je Briand poslal Lavalu svoje pismo, v katerem se pritožuje zaradi indiskretnosti in naglaša, da za 17 letno trudapolno delo ni pričakoval takega postopanja. S tem je Lavalu pojasnik da je ravnal in-diskretno, ker je bilo dogovorjeno, da se vest o njegovi odločitvi glede demisije da v javnost šele z demisijo celokupne vlade in to zaradi tega, kev jc Briand sklenil, da odstopi sam, če bi ob priliki rekonstrukcije vlade nastopil odločen pokret na desno, namreč, če bi se izjalovili poizkusi, da v vlado vstopijo radikali. Briandovi prijatelji trdijo, da je Laval pustil vest o njegovi demisiji v javnost samo radi tega, ker so ne namerava resno sporazumeti z radikali, še več, hotel jc izkoristiti priliko rekonstrukcije, da s pomočjo Hcrriota razcepi radi kale in si na ta način ustvari za sobe močno vlado desničarske večine, s pomočjo katere bo lažje izvedel svoj načrt v zvezi s prihodnjo konferenco v Lozani, posebno pa še načrt za razorožitveno konferenco. Laval je sklenil, da ministrstvo zunanjih poslov vzame sam v svoje roke, ministrstvo vojsk« in mornarice bo prevzel Tardieu, tako da bi na prihodnjih konferencah zastopali Francijo Laval. Tardieu in Fln?-"-\ torej fronta treh nepopustljivih. Na ta nači amerava Laval zavarovati sebi in svojim prijatc jem v centrumu in na desnici uspeh in okrepiti svoj položaj in položaj vlade. Današnji »Figaro« so zavzema za Lavala in mu če-'it«, ker se je končno osvobodil Brianda. Sicer pa j delala francoska delegacija v skladu s pravimi interesi francoskega naroda in ne bo odvisna od diktature pacifistov in internacionalistov.
Pariz, 9. jan. tg. Prizadevanja za preosnovo francoskega kabineta tudi danes niso dosegla bistvenih rezultatov. Laval se je danes v glavnem pogajal s kmetijskim ministrom Tardieujem.
V četrtek, dne i4. t. m. v Umonu Dobrodelna akademija na korist t,Pomožne u zije"!
Francija se prizadeva za sporazum med
Nemčija na vso moč
©sfg vi
\ aršara, 9. jan. p. Prihod romunskega mr^Satrn
za zunanje zadeve, kneaa Ghike, ki bo tukaj bival tri dni, se smatra kot političen dogodeit prve vrste. Namen tega obieka je v prvi vrsti ta, da se doseže in točno v vseh podrobnostih formulira popoln sporazum med Romunijo in Poljsko glede pakta, ki naj bi sc po iniciativi Francijo sklenil z Rusijo.
Znano je, da je g. Berthe.lot, dejanski spirilus reetor francoske zunanje politike, koncipiral pakt z Rusijo, kateremu naj bi se pridružili Poljska in Romunija, preden bi ga Rusija in Francija končno-veljavno podpisali. Ce bi se ta pogodba sklenila, potem bi Rusija bila varna pred vsakim napadom od strani Francije, Poljske in Romunije, nu drugi strani pa bi se te države no imele bali nobenega ns-pada od strani Rusije. V slučaju pa, če bi katerakoli druga velesila napadla bodisi Francijo, bodisi Poljsko ali Romunijo, bi Rusija ostala nevtralna. Razume se, da bi tudi Francija, oziroma Poljska in Romunija, ne podpiralo nikogar, ki bi začel Tojno proti Sovjetski Rusiji. Kakor je jasno raz-■vidno, bi tak pakt pomenil neprecenljiv diploma- ( ■tiče« uspeh za Francijo in vse njene zaveznioe v t sred«ji Evropi hi na vzhodu, ker bi eliminiral i možnost vsake nemške akcije, naperjeno proti in- ' terenom Francije in njenih zaveznic — akcije, ki je tvorila doslej stalno nevarnost za evropski mir, ker jo Nemčija pri svojih revanšnih načrtih stalno računala bodisi na diplomatično bodisi na vojaško pomoč Sovjetske Rusije, ki živi v stalnem več ali manj napetem razmerju predvsem do Poljske in Romunije.
Akcija Quai d Orsava j? našla ugoden odmev
posebno ua Poljskem, ki je v slučaju kakšnega konflikta vodno ogrožena od dveh slrani, od nemške in
ruske. Pakt o nemapadanju z Rusijo Poljski ne nalaga nobenih žrtev, ker nimata ti dve državi druga od druge v teritorijalnem oziru ničesar zahtevati in ker Sovjetska Rusija od Poljske ne pričakuje ničesar kakor to, da ostane v slučaju kakšne akcije proti Rusiji nevtralna.
Drugače pa je z Romunijo. Zanjo bi pomenil pakt z Rusijo brez dvoma tudi velikansko olajšanje političnega in gospodarskega položaja, toda le pod pogojem, že bi Rusija priz-nala legitimnost romunske suverenitetc nad Bcsarabijo. V tem slučaju bi Romunija lahko znatno znižala svoj vojaški budžet, kar bi spričo zelo slabega finančnega položaja te države pomenilo naravnost odrešilno razbremenitev. Zdi so pa skeraj izključeno, da bi se Sovjetska Rusija odpovedala svojim pravicam do Be.-arabije. Tako stališče bi seveda spravilo eventualni pakt nenapadanja med temu državama ma-lcdane ob vso realno veljavo, kar je :ia prvi pogled razvidno. Zato sc Francija v zadnjem času zelo trudi, da bi se našla kompromisna formula, ki bi omogočila pristanek Romunijo ua pr.kt med Francijo in Rusijo, in je predlagala, naj bi sc sprejelo
tozadevno' v rusko-roanunsko konvencijo sledeče besedilo: »Obe stranki se zavežeta, da n« bosta napadli ona ozemlja, ki se točas nahajajo pod rusko (oziroma romunsko) suvereaiteto.* Ni pa znano, da-li bosta mogli Rusija iti Romunija tako formulo priznati kol zadrstno.
Gotovo je, da jo nemška diplomacija tako t Moskvi kakor v Bukaroštu z vsemi silami na dolu, da francoski načrt »vzhodnega Locarna- prepreči, prav tako pa si Francija prizadeva, da bi s« njen načrt uresničil, ker bi sicer njen prestiž utrpel veliko škodo. Kar se tiče Sovjetov, so zelo inte-resirani na paktu s Francijo in s Poljsko, ker bi jim le-ta prinesel predvsem veliko gospodarske ugodnosti, kreditno pomoč F misije in varnost pred odredbami zoper uvoz ruskega blaga v Francijo. Tudi politično bi Sovjeti veliko pridobili, če se odstrani večni strah pred »intervencijo kapitalističnih velesil Evrope«. Na paktu z Romunijo pa je Rusija manj interesirana in zato ni verjetno, da bi se za ccno takega pakta odrekla svojim brezdvom-nini pravicam nu Besarabijo. Zato je danes še veliko vprašanje, ali se bo načrt g. Bertlielota uresničil ali ne.
Ker sta Romunija in Poljska zvezani s politično in vojaško alianeo, je izključeno, da bi se sklenil pakt med Rusijo in Poljsko brez Romunije. Po-set kneza Ghike v Varšavi ima ravno namen, da se popolna solidarnost med Poljak? in Romunijo spričo vsega sveta dokumentira. Ghika pa se bo s poljskimi državniki razgovarjal tudi o problemu reparacij in razorožitve in se bo potem podal na obisk v Prago, taks da sc bo tudi na (a način dokumentirala popolna solidarnost ne samo med
Rusijo in njenimi sosedi ■srn
Poljsko in Romunijo, ampak tudi med vsemi državami Male antunte n Poljsko vred.
Francija pa šo nikakor ni opustila upanja, da so pakt z Rusijo posreči in na Quai d Orsayu ab-
solutno no delijo pesimizma, ki v tem ozira vlada
v Bukarcštu. Pravijo, da se bo Rusija odločila do 10. januarja in poslala Butkareštu svoj odgovor kmaJu po tem datumu, tako da bo v najkrajšem čr.su znano, ali se »vzhodni Lokamo: uresniči
ali ne.
Ghika v Varšavi
Varšava, 0. januarja. AA. Romunski zunanji minister Ghika ie včeraj obiskal poljskega zunanje-. ga ministra Zafeskega in predsednika poljske vlade g. Pristora.
Včeraj ob 13. je g. Ghiko sprejel v avdijenci predsednik poljske republike Košicki; na čast romunskemu zunanjemu ministru je priredil kosilo in povabil nanj člane poljske vlade, višje uradni-štvo poljskega zunanjega ministrstva in Ghikino spremstvo,.
Ob 20. je g. Zaleski priredil na čast g. Ghiki slavnostno večerjo s plesom.
Varšava, 9. jan. tg. Poljski zunanji minister Zaleski je v svoji napitnici na pojedini, ki je bila prirejena na Čast romunskemu zunanjemu ministru Ghiki, naglašal, da jo treba kot prvi pogoj za mir stremeti po tem, da se mir ohrani in da ostane sedanji teritorijalni red nedotakljiv. Ghika je odgovoril, da se nahajata danes Poljska in Romunija v svojih naravnih zgodovinskih mejah in da je ohranitev mirovnih pogodb in meddržavnih zvez temelj današnjega reda Evrope.
Mala antanta prizna Rusiio?
Bolgrad, 9. jan. 1. Iz Bukarešta javljajo danes popoldne ,da so pogajanja med romunsko delegacijo in Sovjeti, ki se vršijo v Rigi z namenom, da se sklene med obeina državama pakt o nenapadanju, prišla nn mrtvo točko, ker je Romunija zahtevala, da naj Sovjetska Rusija takoj v začetku pogodbe prizna brezpogojno pripadnost Besarabije k Romuniji. Sovjetski delegati so na to odgovorili, da nimajo pravice o tem razpravljati in da imajo nalog, da se vrnejo domov, ako bi Romunija vztrajala pri svoji zahtevi. Na brzojavno vprašanje t Varšavo, kjer so trenotno nahaja tudi romunski zunanji minister Ghika, je riimunslia delegacija zvedela, da ni treba vztrajati pri zahtevi glede Bcr-arabijo in da unj to toeko v pogajanjih kratkomalo preidejo. Iz tega so sklepa, <la pogajanja splob no bodo trajala dolgo časa in da bo med Sovjetsko Rusijo in Romunijo ▼ najkrajšem času sklenjen pakt o nenapadanju. Za Romuuijo bo veliko držav, ki bodo s Sovjeti sklenilo sporazum o nenapadanju in o arbitraži, in sicer držav od Baltiš-
kega do Črnega morja. Iz zelo braega poteka pogajanj sklepajo v nekaterih diplomatskih krogih, da bo vprašanje Sovjetov in vprašanje priznanja Sovjetske države igralo zelo važno vlogo na bodoči konferenci Male antante, ker hočeta dr. Beneš in Ghika prevzeti iniciativo in predlagati, da se pravno razmerje do Sovjetov končnoveljavno uredi v strpnosti in miru.
V nekaterih belgrijskih ruskih krogih smatrajo, da bi takšen preokret v politiki napram Sovjctom ne imel nikakih dobrih posledic za države Male antante, med tem, ko se trgovinski krogi oglašajo, da bi juridično priznanje Sovjetske države ne moglo imeti nikakih zlih posledic za uravnoveSenje evropske politike in evropskega gospodarstva. Zgledu Romunije bo sledila tudi Češkoslovaška, ki daje pogum trgovinskim krogom, ki zagovarjajo stališče, da se razmerje med nami in Sovjetsko unijo pravno močno uredi na bodoči konferenci Male antante, ako bosta obe državi, članici Male antante, stali na istem stališču.
Imenovanje semaforjev
Belgrad, 9. jan. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja t dne 9. januarja t. 1. so postavljeni za senatorje na podlagi čl. 30 ustave:
Dr. Izak Alkalaj, vrhovni rabin v Belgradu; Jovan Alat Karamarkovič, advokat iz Bitolia; dr. Vladimir Andrič, bivši minister iz Sarajeva;
Jovnn Banjanin, publicist iz Zagreba; O.-man Vilovič, bivši minister iz Tuzle; dr. Bogdan Gavrilcvič, prof. univ. v p. iz Belgrad a;
dr. Georg Grassl, načelnik v p. v Zemunu; Miljulin Drogovi«, zemljoradnik iz Labana; Momčilo Ivkovič, bivši državni podtajnik iz Belgrada;
Hamdija Karamehmeiiovič. bivši minister iz Sarajeva;
Tomo Kovačevi?, zemljorndnik iz Sibinja; dr. Sava Ljubibratič, referent eparhijskega »veta iz Sarajeva;
Želiinir Maiuranič, bivši minister iz Zagreba; Sefedin Mahmud Bcgovič, posestnik iz Peči; dr. Ma'e Miži?, odvetnik iz Dubrovnika; Selim Multič, predsed. ulema medjurliča iz Sarajeva;
Paja Obradovič, duhovnik iz Nablusa; dr. Ante Pavolič, zdravnik iz Zagreba; Daka Popovič, bivši minister iz Nov. Sada; dr. Valentin Rožič, prof. v p. iz Ljubljane; Janko Samurol, kmet L", Prnjavora; Krsta Smiljanič, bivši ban iz Belgrada; Svetozar Tomič, državni svetnik v p. iz Belgrada ;
dr. Dinko Trinajstid, odvetnik s Krka; dr. Oton Frangeš, bivši minister iz Zagreba; Ivan Hribar, bivši pooblaščeni minister iz Ljubljane;
dr. Josfp Silovič, bivši ban iz Zagreba; & .^raniniir iSupertoa, bivši minisler iz Zagreba.
Rehior he!$r. univerze upoko°en
Belgrad, 9. jan. 1. Današnje »Službene novine< prinašajo kraljev ukaz, s katerim ie upokojen rektor belgrajske univerze Vladimir Mitrovič, redni profesor tehnične fakultete. Ukaz je sopodpisan od predsednika vlade Žtvkoviča in od Maksimoviča, bivšega prosvetnega ministra, ler nosi datum od 16. decembra. Vpokojitev se naslanja na čl. 10 ustave kraljevine Jugoslavije ter na čl. 104, točka 110 uradniškega zakona.
Uvoz svinj v Avstrijo
Belgrad, 9. jan. 1. Iz zunanjega ministrstva javljajo, da Je konferenca med avstrijskimi in jugoslovanskimi delegati, ki se je vršila na Dunaju v svrho revizije dosedanje trgovinske pogodbe in drugih gospodarskih pogodb, z uspehom zaključena. Najvažnejša postavka nove pogodbe je, da bo nvstrijaka vlada še za naprej odprla svoje meje za brezcarinski uvoz Jugoslovanjskih debelih svinj v Avstrijo. Avslrija zahteva samo, da se sporazumno med obeina vladama odredi goto>' kontinent, ki se ne bo smel prekoračiti š
Proslava rojstnega dne hralitce
Belgrad, 9. jan. 1. Danes se je na svečan način proslavil rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije. Vse belgrajske cerkve so proslavile družinski praznik naše kraljice z največjo slavnostjo. V katoliški cerkvi je daroval pontifikalno sv. mašo belgrajski nadškof dr. Rodič. Med lem ko se je vršila oficielna služba božja v saborni cerkvi, ki jo je daroval patriarh Varnava. Prisostvovali so povsod zastopniki
kraljeve garde, diplomatski zbor, generaliteta ter mnogi odlični predstavniki iz političnih, trgovskih krogov in karitativnih organizacij. Na dvoru je bila ves dan odprta knjiga, v katero se je zapisalo vec tisoč domačih in inozemskih odličnih osebnosti ki so hoteli izrazili svoje čestitke Nj. Vel. kraljici Mariji na njen rojstni dan.
Češkoslovaška
* •
StM
Politična vprašanja naj se pustijo ob slrani
Praga, 9. jan. Izmed političnih strank edino agrarna načelno nasprotuje osnovanju gospodarske podonavske federacije, ker sp vznemirja za usodo češkoslovaškega kmetijstva, ki bi prišlo v nevarnost v primeru carinske zveze med podonavskimi državami. K zvezi bi seveda pristopila tudi Madjar-ska. Ta bi s svojim žitom slalno ogrožala položaj češkoslovaškega poljedelstva. Druge stranke nimajo v bistvu nič proti tesnejšemu gospodarskemu zbližanju Češkoslovaške z ostalimi podonavskimi državami. Politični voditelji si še vedno niso na jasnem, v kakšni obliki naj se to zbližanjo izvrši; vsi pa se strinjajo v tem, da je treba postopati z največjo previdnostjo, in so mnenja, da ni še napočil trenutek za sklenitev popolne carinske zveze. Na vsak način bi se to zbližanje med nasledstveni-mi državami moralo izvršiti izključno na gospodarskem področju in bi se morala zaenkrat vsaka politična fazprava izključiti iz pogajanj. Tu nikdo ne misli zahtevati od Madjarske, da se odpove svo-
jim zunanjepolitičnim smotrom, čeprav ti ogrožajo sedanje meje Češkoslovaške. Potreba po gospodarskem zbližanju je tako nujna, da je treba opustiti vsa politična vprašanja, ki bi to zbližanje utegnila preprečiti, ob slrani. Zato delajo v tukajšnjih diplomatskih krogih na to, da bi se z Madjarsko sklenilo neke vrste politično premirje.
Spričo tega stališča, ki ga zavzema Češkoslovaška, ni čudno, da so znane Bethlenove izjave o tem vprašanju napravile v Pragi zelo neugoden vtis. Bethlen je stavil rešitev političnih vprašanj, in sicer v prid Madjarske, za predpogoj vsakršne razprave o gospodarskem zbližanju, kakor da bi imela samo Češkoslovaška koristi od tega zbliža-nja, Madjarska pa gospodarsko škodo. Češkoslovaški se glede gospodarskega zbllžanja z Madjarsko in z drugimi nastedstvenimi državami prav nič no mudi in lahko še čaka. Tako gledajo na problem v krogih blizu vlado.
Pariz, 0. januarja. AA. Preiskava, ki jo je policija izvršila na stanovanju študenta Richiehija, ki je včeraj napravil atentat na italijanskega konzula v Parizu, je ugotovila, da je študent RIchichi pripravljal atentat na konzula že prej. To jc policija ugotovila iz nekega pisma, ki ga je našla na njegovem stanovanju.
Rim, 9. jan. ž. Antifašistične atentate v Ameriki, Franciji in Švici izkoriščajo fašistični listi na ta način, da vse italijanske emigrante, ki vodijo borbo proti fašizmu, proglašajo za kriminalne tipe. Fašistični listi priobčujejo, da bo italijanska vlada pod vzela potrebne korake pri ameriški, francoski in švicarski vladi, da italijanske protifašiste izžo-nejo in da jim ne nudijo niliake gostoljubnosti več. »Hiornale d'Italias poroča, da atentati, ki so bili pripravljeni v Ameriki, dokazujejo, da vzdržujejo italijanski protifašisti zveze s svojimi tovariši v Ameriki in da je vse antifašistične atentate pripravila neka misteriozna teroristična organfznefja. To fašistični Italiji ne more škodovati, ker bo Italija znala obračunati z ljudmi, v katerih že zdavnaj ni več italijanska krvi in kateri ekušaio zmanjšati
ugled Italije v inozemstvu. Zato ti ljudje nimajo nobene pravice, da se smatrajo za Italijane. Njihova teroristična akcija pa more škodovati le onim državam, v katerih se atentati vršijo. JI koncu trdi »Giornale d'Italia«, da ima ta teroristična organizacija svoj sedež v Franciji, in pričakuje od francoske vlado kakor tudi od drugih držav, da izže-nejo italijanske protifašiste.
Ljubljana, 9, januarja. AA. Ban dravske banovine dr. Drago Marušič v forek, 12. f. in. ne bo sprčjemal strank, ker bo službeno odsoten.
Dunajska vremenska napoved: Pričakovati je hitrih vremenskih izprememb. Najprej sn bo morda zjasnilo. Temperatura bo zelo narastla N-, vzhodnem robu Alp je pričakovati jugovzhodnih vetrov s snegom.
Naročnike nedeljskega »Slovenca« z iliistr. prilogo opozarjamo, da pri plačilu naročnine natančno označijo, da volja plačilo za »Slovenca* nedelska
izdaja. Naročnina mesečno Din 8;—, <
Krščanske ljubezni potrebujemo
Berlin, 9. Jan. Vratislavskl nadSkof kardinal Bertram je izdal važen pastirski list, v katerem poziva duhovnike in vse vernike, naj storijo vse mogoče, da se vrne med mase mir. »Revščina in neredi spravljajo ljudstvo v čedalje težji položaj in zatemnjujejo obzorje bodočnosti. Kdo more v tem trenutku razprostreti pomirjevalno roko nad dušo naroda? Državna oblast se lahko uveljavi na zunaj s silo,, toda kdo oboroži dušo s silo, ki izhaja iz mirnosti duha? To lahko naredi vera, ki govori vsem pametnim, vsem dobro mislečim in vesli ljudstva.« Za Božič smo klicali: >Mir ljudem, ki so dobre volje.« Toda tniru med ljudstvom ni. Opravljanja, zasramovanja in delo agitatorjev, povzročajo med ljudstvom nemir in nasilja. Katoličani so vse-lej ohranili mir, tudi pri ljudskih manifestacijah I otrebna je mirnost, resnost in potreben je tudi duh spravljivosli. -Spoštujte čast in zavest svojih sodržavljanov, tudi tistih, ki so druge vere in drugega svetovnega naziranja. Brezdvomno mora vsa-tulo odkrito in pogumno braniti svojo vero in svoje prepričanje pred vsem svetom. Toda pri tem se morate izogniti vsemu, kar žali in rani dušo ljudstva.« Nato poziva kardinal Bertram katoličane naj pomirjevalno vplivajo na mase, da ohranijo mir Prelivanja krvi je že bilo zadosti v svetovni vojni. V teb časih glejmo, da se izkažemo z dobrodelnostjo in da pomagamo trpečim. Mir in krščanska ljubezen naj zavladata med nami.
Brat našega nuncija umrl
Rim. 9. januarja. V Camaiore je umrl č. tf. Gaetano Pellegrinetti, brat papeževaga nuncija v
Adfr p !. t ElmenŽild*' naslovnega nadškofa Adare. Pogreb se ,e vrSil na dan pred prazni-
^•TJ, kr8l,ev izrcdno	ker je po-
kop« duhovnik užival veliko spoštovanje med prelivom Družina Pellegrinettijev je prejela od
vseh strani neiteviio izrazov sožalja.
*
Tudi uredništvo »Slovenca, izraža apostol-skemu nunciju radi bridke izgube brata Gaetana globoko sožalje.
f Wil!'am Grabam
London, 9. januarja. AA. Snoči je umrl ^učn.co bivši trgovinski minister v de avskT vladi W ll.am Graha,n. Pokojnik je imel 44 let in ie h najmlajši član delavskega kabineta	1
strankof t^™' •,Velik;'11 iz*ubi» « delavsko stranko, v kateri je bil vodilna avtoriteta na <r0-
ieP omo^n.P2lju-i Njegov izrede» spomin, ki ^ ta3 £'h?iVu Z"al "f Pan,et ,,aizaPletenejše kor nr ',.!?„ ^ V Par,ar"«'^nih debatah kakor pr delu v uradu neprecenljive vrednosti Bil
iahPk T'" P°Pl,'are" Prj vseh politS strani Kan, ki so vse priznavale njegove zasluge
vedel ™ £„?mi8lrski Prec'?ednik MacDonald iz-sn,rt'jc i2javii*da je <a
Pok°)nik- Je dei'al MacDonald, je bil Ijubez-niva osebnost in nenavadne sposobnosti Vodileli opozicije Arthur Henderson e rekel. da je b umrli skromen, odkritosrčen in lojalen. Grahmn je pri zadnjih volitvah propadel. Kralj je poslal vdovi pokojnika sožalno brzojavko.
Tudi v Avstriji moratorij?
Dunaj, 9. jan. ž. Okrožnice avstrijske narodno
banke, ki jo je poslala Že včeraj zvezi vseh bank in bančnih podjetij, se govori, da Avstrija pripravlja moratorij. V okrožnici je bilo sporočeno, da naj banke ne izplačujejo nobenih inozemskih obvez, ki zapadejo do 10. januarja. Vsi ti kratkoročni krediti avstrijskih bank znašajo okrog 07 milijonov dolarjev. Resnica je, da se bodo pod-vzeh koraki za pogajanja z upniki o načinu od-'o-ditvo teh plačil.
Razkol v Indigi
London, 9. jan. A A. Iz Nevv Delhija poročajo da se je snoči indijski podkralj lord VVillingdon sestal z uglednimi indijskimi političnimi osebnostmi m da so na tem sestanku ugotovili, da bodo vse indijske politične slranke izvzemši člano vseindij-skega kongresa sodelovale na skorajšnji konferenci raznih odborov okrogle mize. Na tej konferenci bodo zastopani tudi britanski člani teh odborov
Dclhi, 9. jan. AA. Včeraj je kongres priredil nopostavno javno skupščino. Redarstvo je pri tej prilik, aretiralo štiri voditelje kongresistov, med temi Anfa Hasvlja, predsednika krajevne organizacije, m sorodnico Javaharlal Neruja
London, 9. jan, AA. Delegati birmanske ken-ferenee so poslal, kralju in kraljici zahvalno brzojavko, z zagotovili uclanosti do angleške krone.
Španija se ne mme
p® mir Hi
da ieAJaiK Januarja. AA. Iz Bilbaa poročajo mi f Dpvpt h c H nekem posestvu eksplodiral dira
Madrid O 7 )C •'"'"'V11' 10 P
Matii d, <). januarja. AA. Iz Sen S«bastiam
poročajo, da je /veza delavskih društev v p o Čic' vina? Pr°8iaS'1'' genera,no s<avk0 v vsTpro
Nameni minisfa ov
'	9- ia"' 1 Vsi mi,,!9,ri 50 že prevzeli
deljeno pni ministrske resore. Kmelijski minister dr. Juraj Domelrovič je v prijateljskem kiogu izjavil, da se namerava zn čas svoje?:, ministrovanja v tem resoru posvetiti predvsem vprašanju organizacije izvoza naših kmetijskih pridelkov v inozemstvo. Razna načelstva novega mimsira 60 ze dobila tozadevna navodila, da pripravijo ves potreben materija! za organizacijo žitnega izvoze, od katerega pričakuje naša država velikih koristi 1 rometni minisler jo tudi izdal naredbo vsem 111,-celstvom svojega ministrstva, da v teku leta izračunajo rentabilnost državnih železnic, tako da bi se mogli sporazumno s kraljevo vlado podv.eti 1x1-frebni koraki, da so naše državne železnic ki so kolikor toliko pasivne, v bodočem proračunskem letu aktivirajo.
Skupščina se sestane iS, S. m.
Belgrad, 9. jan. 1. Iz parlamentarnih krogov javljajo, da bo prva seja narodne skupščine (Ine"l5 januarja ob 10 dopoldne. Na dnevnem redu je kon-Htituirame narodne skupščine.
Krščanski Ljubljančani za svoje
revne brate
Kako deluje karitativna akcija v Ljubljani
Ljubljana, 9. januarja.
Naša dobrodelna kuhinja, v kateri prejemajo ubogi brezposelni brezplačno hrano, vrši svoj posel mirno in nemoteno naprej. Redno vsak teden se je spomnijo nekateri ljubljanski mesarji, tako da imajo naši gostje vedno kak priboljšek. Ljubljansko javnost bo zanimalo, če ji povemo, da smo od 7. do 31. decembra preteklega leta nudili brezposelnim 1536 brezplačnih obedov. Hrana je tečna, zdrava in zadostna in doslej ni3mo čuli pritožb. Obiskovalci kuhinje se obnašajo povsem dostojno ter so hvaležni za to, kar jim nudi krščanska milosrčnost.
Še vedno doživljamo kako ginljivo pozornost od strani takih, ki bi nam radi pomagali, pa no morejo. Tako n. pr. nas je ganila pozornost ženice, ki je prinesla kuhinji nekaj kolin, dobrosrčen pen-zijonist je prinesel nekaj skrbno v papir zavitega, ko smo zavojček pregledali, je bilo v njem nekaj potice, ki si jo je revež sam sebi pritrgal, zopet drug upokojenec vzame iz svoje zaloge krompirja, 10 kg, ter jih v nahrbtniku prinese ter da kuhinji na razpolago. Ti darovalci sicer s svojimi darovi niso rešili socialne bede, vendar so pa ti pojavi tako silno značilni, da upamo ravno radi takih po-|avov še na velik razmah naše organizirane karl-'ativnosti.
še neko posebnost smo zadnje dni doživeli v naši kuhinji. Leonardo da Vinci je našel nekoč model za svojega Judeža Iškarijota pri vodnjaku na glavnem trgu. Neka naša umetnica pa si je prišla po model za svojega apostola, ki ga namerava naslikati, v našo kuhinjo, in smo ji res lahko ž j njim postregli.
Kakor vsako leto običajno, je zbrala stolna
Vincencijeva konferenca tudi letos, na praznik svetih Treh kraljev vse svoje redne podpirance k skupni zahvalni službi božji, katere so se udeležili tudi njeni delavni člani. Po sveti maši so se zbrali v križanski dvorani vsi ubožci in delavni člani konference ter sedli k skupnemu zajtrku. Skušnja nas uči, da ta navada zelo blažilno vpliva na ubogega človeka, ki vidi, da vsaj pri tej priliki ni razlike med njim in onim, ki ga morda sicer zavida. Ubožci se še vsako leto pri tej priliki ginjenega srca in solznih oči poslavljajo od svojih dobrotnikov.
Za nakaznice Vinconcijeve družbe, ki jih občinstvo za miloščino deli ubogim, je doslej naša centrala izplačala raznim trgovcem 11.745.50 Din. Z drugimi besedami pomeni to, da so prijatelji, ki umevajo naše stremljenje po omejitvi zlorabe miloščine, razdelili med resnično potrebne imenovani znesek. Naše nakaznice še nadalje priporočamo ljubljanskemu občinstvu. Da pridejo nakaznice v čim širše kroge, so se nam ponudile drage volje tudi nekatere trafike, ki imajo bloke Vincencijeve družbe po 5 Din (z 10 nakaznicami) strankam na razpolago.
Bloki se dobe pri sledečih trafikah in tvrdkah: trafika Pompe in Goli, Mestni trg 8; trafika Mo-dic, Kopitarjeva ulica 4; trafika Šoukal, Pred škofijo 12; trafika Blaž, Dunajska cesta 12; trafika Pezdir, Gradišče 3, bloki se dobijo tudi v prodajalni Ješe na Rimski cesti in v trgovini g. Olupa pod Trunčo. Župni uradi in zakristani vseh cerkva imajo še vedno za stranke bloke na razpolago. Posamezni bloki imajo po 10 nakaznic ter stanejo 5 Din.
Srečen dan ribniških lovcev
Ustrelili šliri košute
Ribnica, 8. januarja.
Naši ribniški »jagrit 6o bili zadnjič zelo žalostni, ko jih je »Ilustrirani Slovenec; prinesel, kako se z lova praznih rok peljejo domov, kakor da je to pri njih splošno pravilo. Da ovrže to vseskozi napačno mnenje, oziroma jih bogato odško-duje za smolo, ki jo semintja res imajo, jim je 7. januar naklonil izredno srečo.
Lovski čuvaj je namreč ta dan prihitel v trg povedat, da se nahaja v jurjevških stelnikih cela družina jelenov in košut. Takoj 6e je odpeljala nn mesto družba lovcev ter živali obkolila. Sreča jim je bila mila, tako da so veselih obrazov pripeljali •lomov štiri košute. Jelenu, ki je bil vodja te družine, ter par košutam pa so prizanesli, ker je obče mano dejstvo in je treba na čast ribniškim »ja-
,Slovenec' pred 50 leti
V	četrtek 5. januarja 1882
Polemika: »V suhoparnem lističu ljubljanskih
liberalcev se prav pogostima nahajajo izvirni dopisi Iz Kočevskega mesta. Ti dopisi so prav enakega kopita in obsega, kakor so bili svoje dni izvirni dopisi iz Litije v nekdanjem ljubljanskem »Tag-blattu-c, o kojih jc hudobni 9vet trdil, da so prihajali od znanega dr. Eržena, ki je znal enako izvrstno kakor pero sukati tudi stole po kavarnah, kadar [e bilo potrebno kakemu Slovencu posvetiti. Dr. Eržen sedaj ni več v Litiji, ampak v Kočevju, kar pa še nikakor ne dokazuje, da bi izvirni dopisi kočevski v »Laibacher \Vocheublaltu prihajali od njega ... Tudi bi bilo čudno, da bi se dr. Eržen, ki je slovenske krvi in doma iz narodne Idrije, tolikanj potegoval za nemške Kočevarje, da-s i ravno ima nad spojim rojakom Korhiom Dežma-nom, ki je tudi Idrijčan, jako zapeljiv zgled. Kočevski dopisun strašno prijemlje vlado, da v Ljubljani ne pusti čisto nemške učiteljske pripravnice... Slovenskim pripravnikom pa, katerih je vsaj dvajsetkrat toliko ko nemških, se po čudni misli tega pisača ne godi nobena krivica, da se morajo šolati v nemškem jeziku... Ako se hočejo pa nemški Kočevarji izučiti za ljudske šole na Kranjskem, ki so slovenske, naj se uče slovenskega jezika, brez katerega tudi na Kočevskem ne morejo več shajati, kakor se naši slovenski pripravniki uče nemškega.. .<
Politični pregled: O razmerah Avstrije k južnim deželam se marsikaj piše in ugiba. Danes pišejo časniki, da misli vlada Hercegovino ločiti od Bosne ter jo pridružiti Dalmaciji... Ako bi se to izvršilo, potem bi Hercegovina prišla kot del Dalmacije pod Cislajtanijo, Bosna pa pod Ilrvašlto-Ogrsko. Temu namenu pa 6e nasproti postavlja velika ovira, namreč berlinska pogodba, vsled katere Bosne in Hercegovine ne smemo popolnem pod svojo oblast vzeti... O Krivošijancih se poroča iz Kotora, da se hočejo podvreči vojni postavi, od druge strani se pa naznanja, da so se bili sprijeli r, našimi žandari, in da so jih štiri ustrelili. Naj-pametneje bi pač bilo, ko bd se ves šunder brez sile poravnal.
V	torek 10. januarja 1882
Članek: Ravnoipravnost slovenščine pri sodni-Jah: Slovensko uradovanje je dovoljeno! Razlegal »e je veseii krik po slovenskih časnikih, ko je minister Pražak razposlal znano okrožnico do sodnij, hrameco pravice slovenščine. Vsi smo bili tako lahkoverni, da smo zaupali veljavi ministrovih besedi. Toda g. minister je daleč tam na Dunaji. bli-iej nam je pa g. predsednik graške nadsodnije. Njemu se cela stvar vsa drugačna vidi, on ostane pri svojem nazoru, da slovenščina ni in ne sme bili uraden jezik. V takem smislu je poslal odlok na ptujsko sodnijo, ter sodnika pokaral, da je sprejel slovensko ulogo. Ubogi sodniki po Slovenskem zdaj ne bodo vedeli, česa bi so držali, ali odloka ministrovega, ali pa predsednika nadsodnijskega. »Slovenski Narod ki je pisal o tej zadevi, zapal je konfiskaciji... Od le svoje terjatve po ravno-pravnosti ne bomo odjenjali, naj pride kar hoče. Ako sedaj ne dosežemo ravno pni vnosti, jo bomo pa dosegli pozneje. Dosegli jo pa bomo!
Domače novice: V e s t o n e c k o v a tožba zoper odgovornega vrednika časnika »Tribiine«, ki je bil objavil poročilo litijskega župana o znanih ponočnih dogodkih v Litiji, se bode vršila 12. ja-nuarija pred porotno eodnijo dunajsko. Pri tej priliki utegnejo na dan priti marsikatere mikavno reči, ker je zatoženec sodniji naznanil, da hoče dokazali resnico vsega tega, kar je bilo pisanega zoper okrajnega glavarja Vcstnecka. Za priče «o poklicani tje dr. Pok lu k ar, Svetec, Lapajne in dr.
Razne reči: G o 11 a r d o v p r e r o v v Švici, kjer bo šla železnica iz Italije v Švico, se je dno 27. grudna 1881 slovesno odprl v navzočnosti nmc /ega ljudstva. Kupčija iz Italije na Nemško jo zdaj dob!!a drugo pot. Ne [ojde več čez Tirolsko, ampak čez iivioo.
Stran 3
\ahujtey \as&>
t tem da uporabljate
NIVEA-CREME
pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in ne postane hrapava. Nadrgnite Vašo Itožo vsak večer, predenj greste na počitek temeljito z Nivea-Creme. Tkanine postanejo s tem mladostno napete, kola pa močna in prožna. Veter in slabo vreme ji ne morejo več škoditi. Nadrgnite pa tudi podnevi, predenj odidete na prosto, lice in roke z Nivea-Creme. Ta krema namreč ne zapusti nikak sijaj, ter Vam nudi oni sveži in mladostni izgled, ki ga mi vsi tako radi imamo. Razlika nasproti luksuznim kremam:
Najvišji učinek ali ceneje. Nivea-Creme: Din 5.oo—22.oo Jugost. P. Beiersdort & Co. d. s. o. j., Maribor
Vode zopet naraščajo
Celje sredi naraslih voda
J grom,- priznati, da divjadi nikoli slepo in brez iz-1 bora ne streljajo in se pokolja ogibljejo, da se naš l lepi živalski rod ohrani. Ustreljene košute pa eo res lepe živali in še dosti rejene v tem zimskem i času, saj je ena izmed njih imela očiščena 120 kg.
Kakor vidite, je našim lovcem čestitati, kmetje | pa so tudi veseli, zakaj sedemglava družina jele-| ujadi bi jim bila spomladi dokaj škode uaredila na njivah, pa tudi mlademu gozdu ne koristi ta žival, če se razpase preveč. No, pa saj jih je za sorto ostalo dovolj in naši ribniški lovci so zato polivale vredni z vseh strani —■ našega slavnoznanega in nadvse hudomušnega slikarja ribniškega žitja in bitja pa bomo naprosili, da naj topot ovekoveči naše »jagrec. kako. obloženi z bogatini plenom, zmagonoano korakajo po jurjevški gmajni v Ribnico domov.
Novice iz Semiča
Semič. 8. januarja.
V	preteklem letu smo dogradili novo šolsko poslopje, ki je tako po svoji zunanjosti ko po notranji opremi dvignilo Semič v vrsto prosvetno so probujajočih krajev Slovenije.
Da se izboljša promet in olajša dovoz na kolodvor, kar je posebno velikega pomena za naše vinogradnike, je bila lani dodelana nova cesta Semič—Kot. Sedaj oni, ki so odstopili svet za cesto, samo še pričakujejo, kdaj se jim izplača odkupnina za svet. Samo odmeriti je treba površino ceste od posestva, pa se lahko izplača posestniku-prodajalcu njegov delež. Tako bo izvršeno dvojno dobro delo: dosedanji posestnik ne bo več plačeval za cestni svet davka in prišel bo do svojega denarja, ki mu ga v tej krizi tako primanjkuje.
V	novembru preteklega leta sta obhajala zlato poroko Jakob in Marija Rauh. Kakor vidite na sliki, sta oba še trdna in zdrava. Mož je že dolgo dobo
Ljubljana, 9. novembra.
Vlažni sneg, ki je danes zapadel, ne bo imel za posledico samo mučne brozge po cestah rn vlage v čevljih, temveč jc povzročil tudi nevarnost po-vodnji. Danes, posebno popoldne, je pričela voda hitro naraščati. Močno sta narastli Sava in Ljubljanica, pa tudi vsi njuni pritoki.
Otoki v Ljubljanici sredi mesta so povsem izginili in se stanje vode bliža naglo k robu novih nasipov. Ako ponoči voda ne preneha naraščati, se je bati v ljubljanski okolici povodnji.
Iz Vevč nam poročajo, da je tam voda sicer precej narastla, vendar resne nevarnosti tam še ni, če voda ne bo ponoči še dalje naraščala. Ljubljanica je sicer res nekoliko že prestopila bregove in zalila nižje ležeče travnike, toda to se dogaja pri vsakokratni večji vodi. Bati se je le, da ne bi Ljubljanica še dalje naraščala z isto nagiioo, kakor je danes popoldne.
Celje, 9. januarja.
Ker je zadnje dni topli ijug stopil snežne mase v okolici, so začele vode naraščati in sc
zbirati v celjski kotlini, tako da je že več dni pretila nevarnost povodmji.
V petek z-večer je pa začelo deževati, da jc lilo kakor v curkih. Deževalo je vso noč s tako silo, da se bi človek kar čudil, odkod toliko vode. Posledice so se poznale najprej pri Suš-
nici, majhnem potočku, ki ga človek v normalnih razmerah skoro ne vidi. Proti jutru je zabela Sušnica nenadno hitro naraščati, tako da je bila v teku dopoldneva že vsa Glazija pod vodo, toliko da šc Ljubljanska cesta ni pod vodo. Na drugi strani Ljubljanske ceste se je nabirala prav tako voda in pridružila se ji ie še talna voda, tako da je vojaško skladišče .popolnoma obkoljeno od vode.
Okoli poldneva je bila tudi že pot proti Skalni kleti zaprta od vode, pot v Zavodno bo tudi, kakor se pričakuje, vsak čas pod vodo, na Dolgo polje se prav tako ne more več peš in, ako bodo vode še naprej naraščale, bo V6ak čaa tudi mestni park pod vodo, tako da smo Celjani sedaj dobesedno odrezani od okolica.
JVcrm'a<š? holporter „SIovenča"
Gospodu
POSLANO« Franu Jezerska,
let mežnar podružnice na Smuku, prelepe cerkvice, ki stoji na eni najlepših razglednih točk Bele Krajine. Naj bi mož, ki pri svojih 74 letih kot mlad fant pohiti v zvonik potrkavat, z enako čilostjo in živahnostjo še dolgo vrsto let upravljal svojo lepo i službo, žena pa nuj mu gospodinji tja do dijamantne ! poroke.
Od fašistov pobit
Rakek, 9. jan. Snoči sc je na cesti med Trnovim in Ilirsko i Bistrico zgodil tale žalostni slučaj:
V petek zvečer je 18-letni mladenič Anton j Škerlj iz Ilirske Bistrice spremljal svojega prija-' telja proti njegovemu domu v Trnovo. Ko sta se poslovila, se ije mladenič vračal, Med potjo je ; stopil za neko poslopje, ter potem nič hudega sluteč hotel nadaljevati pot proti domu. Komaj je stopil na cesto, 60 planili nanj oboroženi fašisti in ga aretirali, češ, kam gre in od kod. Povedal jim je, da se vrača iz Trnovega proti domu. To ni veljalo. Rekli so mu, da je hodil okrog omenjene hiše zato, da bi jo oropal. Mladenič je ves prestrašen povedal in razložil po kaki potrebi je stopil za hišo. Pa ni nič pomagalo, čeprav je zagotavljal, da ni šel ropat. Eden od oboroženih fašistov ga je s kopitom svoje puške tako treščil no rttavi. da ie fant omedlel in obležal. Čez čas
je Si. tierčič v Stražišču pri Kranju
Dve izjavi
V	»Slovenskem Narodu« od 7. januarja št. 4 beremo sledečo izjavo in pojasnilo:
»IZJAVA
V	nekem pred dnevi izišlem seznamu onih volilcev, ki se zadnjih volitev niso udeležili, je navedeno dvakrat tudi moje ime. Za sedaj samo ugotavljam, da sem bil od 16. oktobra do 23. novembra 1931 zaposlen v ministrstvu pravde v Belgradu, in to zlasti v času od 28. oktobra z neodložljivim zakonodavnim delom, ki je nujno zahtevalo moje neprekinjeno predpoldansko in popoldansko sodelovanje tudi na dan volitev, v nedeljo 8. novembra.
Univ. prol. dr. Gregor Krek.
POJASNILO V ZADEVI VOLITEV
Centralni akcijski odbor za volitve v narodno skupščino dne 8. novembra 1931 nam pošilja:
Naknadno se je ugotovilo, da so bili uradni volilni imeniki za volitve v narodno skupščino dne 8. 11. 1931 mestoma pomanjkljivo sestavljeni; tako n. pr. so nekateri volilci vpisani po dvakrat in^to celo z izpačenimi imeni in poklici ter napačnimi stanovališči, radi česar so se pri sestavi ' seznama onih, ki niso volili, vrinile pomote.
V	imeniku se nahaja tudi nekaj imen volil-| cev, ki bivajo poklicno izven Ljubljane, nadalje
nekaj volilcev, ki so bili zadržani službeno ali radi bolezni.
Zato seznama, ki ga je natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani, ni smatrati točnim, kar se lojalno ugotavlja. Volilci, ki so prišli pomotoma v seznam onih, ki niso volili, se vabijo — ako polagajo na to važnost — da se zglase med uradni-| mi urami v pisarni mestnega akcijskega odbora i za mesto Ljubljana, Kazino-II, da dobe potrebna j navodila v svrho poprave uradnega volilnega iine-i nika, odn., da se jim izdajo na individuelne želje tozadevna potrdila.<
♦
V	»Delavski politiki« od 9. januarja št. 3 beremo sledečo notico in izjavo:
»Lična knjižica, ki je izšla v ljubljanski Narodni tiskarni, je res dokument vestnosti in j točnosti. Nedvomno je v njej par sto napak. 7j>-; menjana so imena, navedena zopet druga, .. | » '	'' ne spada io vanjo. Ve-
rujemo. fni se je to vse zgodilo iz površnosti, kar pa vsaj vestnosti ne dokazuje. Taki dokumenti so nevarni, ker omajajo resnost in zaupanje v poštenost.
le prišel na pomoč ranjencu rešilni voz, ki ga je odpeljal,
Njegovo stane je videti zelo težko in se je bati za življenje mladega fanta
predstavniku »Narodne tiskarne«
v Ljubljani
Pregledal sem Vašo lično knjižico, s katero je Vaša tiskarna razveselila našo javnost za božične praznike ; \ i 1 * r	'	•
v •	, ,
Knjižica jo pomanjkljivo sestavljena. V njej je izpuščeno n.ed drugimi tudi moje ime. Tudi jaz se nisem udeležil pri dotičnem dejanju. Pozivam Vas, da popravite to vsaj v drugi prepotreb-ni izdaji te knjižice, '	••■ , .
Vs\- škoda bi oilo, da 01 knjižica ' ' '' '. • * ostala tako pomanjkljiva.
V Ljubljani, na dan nov. leta 1932.
Mlinar Ivan. s. r,"
1 List odgovarja za vsebino le, v kolikor določa tiskovni zakon.'
Prosveta ni monopol nikogar
Dolenja vas. 9. januarja.
Pod zaglavjem >Prosveta ni monopol« objavlja »Jutro« v št. 6 dopis iz Dolenje vesi, na katerega ne bi reagirali, ker 6e za njim skrivajo le nekateri mladi gimnazijci, a se le oglasimo, ker dopis ima odkrito tendenco onemogočiti delo Prosvetneib društev na deželi. Na ved ima dejstva so pa tako zavita in izkrivljena, da so v nečast listu, ki ga objavlja, da o informatorjih ne govorimo.
Prosvetno društvo v Dolenji vasi že od leta 1925 deluje prav srečno, saj dopis »Jutra« prizna, da so njegove odrske prireditve na višku. Da pritegne dijake v počitnicah k prosvetnemu delu, je društvo njim dalo prost oder, člani in članice so jim pomagale, ker so pnrkrat sami priredili par predstav. Društvo jim je prepustilo vso vstopnim*, od nekaj predstav je še samo društvo plačalo takee od vstopnic, tako da je nekaj dijakov od par predstav dobilo čez 800 Din, za katere društvo ni vprašalo, kam so jih vporabili. Letos je društvo pri seji za Silvestrov večer zopet ponudilo dijakom, naj izvajajo glasbene točke in kako igro sami, na kar oo odgovorili, da jih je premalo. Nato jim je društvo dalo igro, ki bi jo naj bili izvajali društveni Slani, na razpolago in tudi par fantov je bilo pripravljenih, da jim pomagajo, ker so dijaki trdili, da jih je premalo. Tudi to so dijaki odklonili, člani eo nato sami prevzeli določeno igro in ponudili dijakom, naj igrajo skupaj vsaj ž njimi, a njihov vodja je izjavil, da je za dijake pod častjo, skupaj nastopati s kmečkimi fanti — znak mišljenja enega dela sedanje mladine — to je izjavil mladenič-sedmošolec. Nato so se člani sami lotiti igre, a dvoje dijakov je hotelo biti navzočnih pri sku&nji. Ker pa so se spakovali napram kmeflkim dekletom, ki so čitale I in ne v, so članice izrazile željo, naj se dijaki odstranijo od skušenj, ker ne morejo nastopati, če se jim spakujejo. Dijaki so izjavili, da se iz dvorane (od skušnje) umaknejo le sili. nakar jim je njihov kolega — režiser sam — svetoval, naj se umaknejo iz dvorane, nakar so le-ti zapustili dvorano, so pa začeli iz onemogle jt*^ razgrajati pred dvorano, kar je skufcnjo seveda molilo. Kaj so peli, tega nikdo ni mogel razumeti, šlo je le za to, da se onemogoči z motenjem skuSnja za igro. Igra je na Silvestrov večer — sploh vsa prireditev odlično uspela brez njih m to žene nekatere teh mladih fantov, da kličejo nepoučeno javnost na pomoč.
Konštatiramo: Društvo je vabilo dijake k sodelovanju na odru, jim je dalo včasih ves dobiček igre. včasih polovico, ker društvo se je z napravo novih kulis zadolžilo, jih je vabilo tudi za imenovani večer, a so odklonili, češ, da jih je premalo za lastno igro, potem pa, da je pod častjo za domačega kmečkega srednješolca igrati s kmečkimi fanti t To so gola dejstva in javnost lahko presodi, ali rrf društvo v polnem obsegu vršilo dolžnosti do dijakov in niso baš ti vredni radi svojega nastopa oh-sodbe?! To za javnost, govoril bo pa še tiskovni zakon in še kdo!
Kako postanem dober godbenik
To brezplačno knjiiieo pošlje tovorna glasbil Meinel llerold v Mariboru it. 102—B vsakemu prijatelju, glasbe, bodisi taletwku ali izveibonemu. Zahtevaj le knjiiito takoj t navadno dopisnico!
Vitai Vodušek:
Nedeljske misli
Božič je po cerkvenem poudarku sicer manjši od Velike noči, zato pa je tem večji po svojem družinskem praznovanju. Ne le, da nas z zimo zapira v tople družinske sobe; tudi domove je tako obogatil z veseljem, preprostostjo in svetimi navadami, da si brez njih ne bi anali več najti božične ubranosti. Vsa domačnost božičnih praznikov pa izzveni v današnji nedelji, ki jo je Cerkev posvetila družini.
To je prav za prav grenka nedelja: posvečena življenju, ki propada. Da namreč družina propada, o tem mora biti prepričan vsak, kdor količkaj pozna današnje razmere. Ne le, da se dan za dnem uveljavlja plitvejše in surovejše pojmovanje zakona in so zato njegove vezi vedno rahlejše in krh-kejše; ne le, da strašna beda, ki je zajela najširše plasti ljudstva, kakor puščavsko sonce uničuje vse kali družinstva; ves tok današnjega mišljenja, življenja in razmer trga davne bregove družine.
Trdo delo, ki ga morajo vsi opravljati brez duše kakor stroj, ubija očeta, čigar žena se stara in trpi s kopico otrok po predmestjih, industrijskih krajih in bajtah po deželi. Kjer je še nekaj sten, ki bi mogle za silo varovati družinsko življenje, ga pa uničuje vsa religiozna, socialna in politična ra-zrvanost, ki še bolj oddaljuje ljudi. Poznam pa družine, ki imajo vse pogoje zdravega razvoja; a tudi v niih prepogosto ni več življenja. Duše otrok in staršev so polne razkrajajočih misli in hrupnih zabav. ki se širijo iz velikih inest do najzapuščenej-ših krajev.
Nedvomno je do tega žalostnega stania dovedla vsa družabna in gospodarska neurejenost, ki vedno obupineje vpije po prevratu, pa tudi vse sovraštvo, ki zastruplja ljudstva in sega že do njihovih naj-skritejših življenjskih celic, in noče in noče izkrvaveli v strašnih vojnah. Morda pa smo marsikaj zakrivili mi sami.
A'li ni naše dosedanje cerkveno delo premalo poudarjalo družinskega življenja? Ali ni šlo naše prosvetno delo v društvih bolj za društva — mimo družin? Ali nismo celo duhovniki hodili na svojih potih najiveOkrat mimo domov? Ali ni sploh vse naše vernnstno življenje izgubilo pe^at občestve-nosti in družinstva in ljubezni, oni pečat, ki mu ga je kot glavno znamenje utisnil Bog sam? Če smemo tako reči: ali ni bil v zadnjih desetletjih posn- 1 možni vernik kakor kapitalist, ne le v gospodarskem, ampak tudi v duhovnem oziru? Svet, dober, pobožen — sani zase. skrivajoč svojo glavo med akleniene dlani — a ne z drugimi in za druge? Saj so celo naše molitve, naše daritve, naše zgradbe, naše cerkve izgubile ono lepo potezn družinstva! Zadniič me je presenetila tale misel dr. Parscha (nemškega voditelja zn obnovo liturpičnega življenja vsega ljudstva): »Če bi smel jaz zidati cerkev, bi ne skrbel le za kristocerctrično .svetišče, fpmveč bi zgradil tudi preddvor, okrog katerega bi se vrstili razni prostori: dvorana za predavanja, skupna | obednica, prenočišča za tujce in prste, igrišča za otroke in mladino; na kratko — vse občinsko in občestveno življenje bi se moralo osredotočiti okrog i cerkve ali pred nio.«
Zdi se mi. da je vsaj pri nas še čas, da zamujeno popravimo. Vse svoje moči moramo združiti j m obnovo družine, v domu in v cerkvi. Predaleč bi me vodilo, če bi pripovedoval o vsem advont- j nem in božičnem praznovanju po domovih in v cerkvi, ki bi lahko močno poglobilo naše družinsko življenje. Poslušni samo d->n."3".ie p;smo apostola -Pavla: več usmiljenja, več dobrotljivosM, ponižnosti. mi'obe, potrpežljivosti in zlasti več ljubezni v j naše družine; in več skunne molitve in »esmi in J veselja in življenja! Potem se bomo boril': močni In neuklonljivi očetje, trpeče, a nr>pTmagliivr matere in zvesti s'novi in hčere za obnovo vsega dru-tabnega in gospodarskega reda.
Ruse
Brrrroselnnst. Tudi pri nas smo začutili zelo brezpcselncst. In da to želo ublažimo, je občina na predlog delavcev sklicala pretekli čolrtek na posvetovanje zastopnike delavstva in vseh obstoje "ih humanitarnih društev. Ustanovil se je veččlanski odbor z nalogo, da zbira prispevke v denarju in živilih, jih doli brezposelnim ter jim tako pomaga. Zato pa V6ak »odpri srce. odpri roke, oliraj bratov-oke solze- po svojih močeh. O uspehu akcije bomo Se poročali.
Prireditev za podporo brezposelnim. Naše prosvetno društvo uprizori v podporo brezposelnim v nedeljo 24. januarja ob 3 popoldne Finžgarjevo dri^ no »Razvalina življenja«. Ker gre ves čisti dobiček v dobrodelne namene, vabimo že sedaj vse Rušane in okoličane, da se prireditve udeležijo in tako pokažejo ljubezen do svojih trpečih bratov in sester. Zato se bodo tudi preplačila hvaležno sprejemala. Vstopnice se bodo dobile že prejšnje dni v obeh podružnicah komsumnega društva. Cene običajne. — Obenem javlja prosvetno društvo, da za svečnico pripravlja veselo puslno komedijo. Smeha bo dosti, eato pa že dane« vse prijatelje smeha opozarjamo m to prireditev.
Nepozabne
pri plačilu dnevne izdaje ..Slovenca" dodati vsaj enomesečno naročnino (Din 5) za

Tako si zagotovite vsakdanje olivo tudi v ponedeljek
Kakor je znano, so dobrodelna društva v Ljubljani ustanovila centralno organizacijo pod imenom »pomožna akcija«. Namen tega dela je pomagati onim, vedno večjim množicam v Ljubljani, ki stradajo in prezebajo. »Pomožna akcija« je začela z nabiralnim skladom. Uspeh nabiralne akcije pa ni bil povsem zadovoljiv. Potreben je še nov, velik napor, da se omogočijo ogromne dajatve, ki jih današnja velika kriza zahteva od mestne občine in od vseh ljubljanskih dobrodelnih organizacij. V ta namen priredita mestna občina in krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani
veliko dobrodelno akademijo,
ki se bo vršila v četrtek 14. t. m. v veliki dvorani hotela Uniona in v vseh stranskih prostorih. Ves čisti donos prireditve je namenjen podpori gladu-jočiin in prezebajočim v Ljubljani.
Ureditev prometa pred Figoveem
Ljubljana, 9. novembra.
Vprašanje pravilne rešitve vedno razvijajočega se vozovnega in z'asti avtomobilskega prometa na Dunajski cesti pred kavarno Evropo, pred Kmet-t-ko posojilnico in pred Figoveem je zadnje čase l>ovz<ročalo oblastem hude preglavice. Tudi v časopisju so se večkrat pojavili različni predlogi glede tega. Na prostranem trgu je v zadnjih letih nastal nekak glavni kolodvor za vse glavne avtobusne proge proti Gorenjski. Zk;sti pred Figovčevo gostilno so že več let skozi ves dan čakali avtobusi znanega najstarejšega in najbolj razvitega avtobusnega podjetja Magistrovih bratov iz št. Vida. Vsaj po en avtobus je stal vedno pred vrati Figovčeve gostilne, časih pa se jih je tamkaj nabralo tudi več.
Avtobusi, ki vozijo proti Lukovici, v Moravče, v Motnik, proti Kamniku, Mengšu in Komendi, so dolgo časa imeli svoja postajališča kar na Fipov-čevem dvorišču. Ko pa se je avtobusni promet v te kraje vedno boli razvijal, je Figovčevo dvorišče za vse številne vozove postalo premajhno. Vsi ti avtobusi so zadnje mesece stali na Dunajski cesti pred Kinetsko posojilnico. Na Figovčevem dvorišču so ostala še postajališča za avtobusne proge proti Žirem in Polhovem gradcu.
Pred kavarno Evroipo so navadno stali žužkov i avtobus: za progo proti Vodiram in Kranju, ter avtobusi, ki so vczlli naravnost po državni cesti v Kranj in Tržič. Ko je bila radi tramvaja opuščena mestna avtobusna proga na Vič ter so mestni avtobusi začeli voziti samo na Ježico in črnnče. je pred Kmetoko posojilnico nrstala kar čez noč. važna zad-nia ali zbiralna i>os!oja za orogo proti Brinju in Ježici.
Vsi ti številni avtobusi so polagoma ustvarjali prpd Figoveem čisto nov prometni problem, ki bi ga btlo seveda potrebno enkrat temeljito načeti in rešiti. Policija je to že večkrat poskučala ter so bile izvršene v tem smislu nekake poskušnje.
Dnne<5 popoldne so dobila v p"f?l"du promel-nih predpisov vsa avtobusna podjetja, ki imajo pred Figoveem in pred F.vropo svoia postajališča, nova navodila. Magislrovi avtobusi sn morali zapustili svoje staro dolgoletno čakaHšče prav pred vrati Figovčeve gostilne ter bodn odslej stali na drugi strani Dunajske ceste, pred Kmetsko posojilnico. Prostor pred Figoveem je namreč zaridi nove tramvajske proge v šiškO bil ravno zaradi tamkaj čakajočih avtobusov preveč natrpan ter je predstavljal znatno oviro, pa tudi stalno nevarne-1 za karambole.
Avtobusni pronipl bo zdaj na Irgu pred Figoveem nadziral stražnik. Noben avtebros ne bo smel na cesti pred Kmetsko posojilnico stati deli kakor četrt ure pred svojim odhclom. Kakor smo zvedeli, odslej avtobusi tudi ne bodo vee smeli jemati s sebol na vožnjo raznih zavitkov, zabojev in drugih pošiljk.
*
0 Kemično čisti obleko Šimenc, Kolodvorska ulica 8.
Koncert obsega naslednje točke: Uverturo, Lajovčev Capriecio in štiri Oslerčeve skladbe za orkester, ki se bodo izvajale prvič na teni koncertu. Ga. Cijungjenac bo pola arijo Minke iz opere Gorenjski slavček in tri Štritofove narodne pesmi. Glasbena Matica poda Sattnerjevo kantato »V luipti sv. Cecilije«, ki se bo tudi prvič izvajala.
Drugi del koncerta obsega one točke, ki se bodo oddajale preko Basla po radiju vsem svetovnim postajam. To so: Gallusova Ave Marija, Foer-sterjeva Ljubica, Lajovčev Zeleni Jurij, Osterčev Očenaš, Adamičev Zaman pod oknom, Hubadov Je pa davi in Devova Majolčica.
Spored koncerta iu sodelujoče moči jamčijo, da bo prireditev umetniško na višini. Strogo dobrodelni namen akademije pa nalaga vsem Ljubljančanom dolžnost, da se je zanesljivo udeleže in s tem pomorejo svojim trpečim bližnjim.
Ka' bo danes
Drama: Ob 15: »Jurček«, Premijera mladinske igre. Izven. Ob 20: »Zapravljivec«. Znižane cene.
Opera: Ob 15: »Carmen«. Znižane cene. Ob 20: »Viktorija in njen huzar«. Znižane cene.
Rokodelski dem. Ob pol 17: »Pri kapelici«. Ljudska igra.
Ljudski kino Vič-Glince. Ob 4, 6 in 8 vele-film v 11 dejanjih »Zmagovalci vsemirja«.
Šišensko prosvetno društvo. Ob 8 veseloigra »Velelurist«.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kogresni trg 12; mr. Uslar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 34 (Lj. VII.)
KAJ BO JUTRI? Drama: »Cvrček za pečjo«. Red B. Opera: Zaprto.
Filhaimonična dvorana: Koncert ge. Pavle in gdč. Majde Lovšetovc.
Šišensko prosvetno društvo: Skioptično predavanje »O starih gradovih«; g. dr. Ccpuder.
Nočno službo injata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10.
"pustne krape, priznano naj.
FiNEJŠE, PRIPOROČA SLAŠČIČARNA KOSA K. PRI VEcJEM ODJEMU ZNATEN POPUST.
O Popoldanska gledališka predstava v Rokodelskem domu. Danes bo pod priljubljenim vodstvom g. J. Novaka ponovitev priljubljene ljudske Pri kapelici« v dvorani Rokodelskega doma. Vstopnice se dobivajo v predprodaji dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Kornenskega ulica št. 12. Pričetek igre je danes točno ob pol 5 popoldne.
G Pevcem »Ljubliane«. V ponedeljek zvečer ob 8 v beli dvorani vaja celotnega pevskega zbora. Pro.simo, da se vaje vse pevke in vsi pcvci gotovo in točno udeleže. — Pevovodja.
G IV. dekliški prosvetni večer priredi Centrala Krekovih družin v petek 15. t. m. ob 20 v dvorani Delavke zbornice na Miklošičevi cesti. Spored: 1. Naša organizacija, deklamacija. 2. Dr. A. Schvvab: Večer na mo-ju, pevski kvartet. 3. Marinčck: Naloge strokovnih in gosp. organizacij, govor. 4. Schubert: Ave Maria. solospev. 5. Dr. lpavic: Brez jader, pevski kvartet, 6. St. Premrl: Trojno gorje, pevski kvartet. 7. P. F. Ačko: Jefte-jeva lepa hči. Solospev 8. tangu« Jože: Kulturne organizacije in naš tisk, govor. 9. Hristov: Tožba po materi, pevski kvartet. 10. Zborna deklamacija: Mi gremo, — Vstop prost.
O Karitativuo predavanje, določeno za torek,
12.	Jan., tnora odpasti, ker je dvorana oddana v drugi nameri.
© Slov. kršf. ženska zveza priredi 3. predavanje svojega letošnjega zimskega cikla v sredo
13.	t. m. ob 20 v beli dvorani hotela Union. Predavala bo o Gospodarskih razmerah pri nas pred 120 leti" zgodovinarka gospa dr. Melila Pivec-Stcle. Ker je tisti čas pred 120 leti čas Napoleonove Ilirije
Kutturm obzornik
NOV STENSKI ZEMLJEVID SLOVENIJE
V banovinski zalogi šolskih kniig in učil v Ljubljani je izšel Zemljevid dravske banovine v merilu 1:150.000, ki ga je priredil prof. dr. V. B o-h i n c c. V naših majih razmerah pomeni nov zemljevid Slovenije skoraj lako važen dogodek kot nova slovnica slovenskega jezika, kajti pn njem se bo par generacij šolarjev učilo spoznavati svojo domovino in obenem uvajalo v skrivnosti zemljepisja. S tega stališča ima zemljevid veliko napako, ki je pa tudi edina in je ni avtor nič kriv: da je namreč premajhen in ne prikazuje vsega slovenskega ozein-jja. Ker se ravna po banovinski oziroma državni meji, ki sega v Prekmurju daleč na sever, vsebuje pač še slovensko Koroško in seže do morja pri Trstu in Reki, ne vidimo pa na njem slovenske Istre in večjega dela Goriške. Ker nam veleva ne le narodna dolžnost, ampak tudi učni načrt, da obravnavamo pri pouku vse jugoslovansko ozemlje, se bo ta pomanjkljivost čutila v šolski rabi enako kot zunaj šole. (S tem ne mislinlo uganjati nikake politike, kot jo n. pr. Nemci, ki še danes na vseh zemljevidih zaznamujejo tudi predvojne meje svoje države.)
2e no prvi pogled se Bohinčeva karta prijetno razlikuje od stare Orožnove, tudi v drugi po Ce-pudru novim političnim razmeram prilagodeni izdaji. Slabo upodobljen relief je dajal stari karti neko inalo pregledno kavlno-rjavo barvo, dočim je novi zemljevid hipsometriCen in nudi s par izohip-sanii precej plastično sliko, ki je pa v visokem gorovju malo pretemna. Pogrešamo lo barvne lestvice z navedbo višin; tudi v ravninah bi bilo želeti par višinskih številk (n. pr. Ljubljana). Zemljepisna imena so pravilna in pristna: Slovenska Krajina,
Sorsko polje, Jerinanova vrata i. dr. — brez stare šolske navlake in papirnih: imen (če izvzamemo Trdinov vrh, ki smo ga pa uradno dobili!). Imena so vsa čitljiva in dobro razločena, deloma kar preveč. Kajti za tujsko-prometne kraje (to bo kmalu vsak večji kraj) imamo na karti razen posebnega znaka še posebno ležečo pisavo, pri tem so pn sedeži okrajev s pokončno pisavo večinoma tudi tujsko-prometni kraji in vrhu tega imamo še posebne znake za letovišča, toplice, mrzle kopeli, zimski šport i. dr. Sploh se karta skoraj preveč enostransko ozira lo na tujski promet (pač znamenje časa!), zakaj ne bi nekoliko upošlevala n. pr. industrije ali celo šolstva? Seveda, vsega hkrati se ne dn spraviti gor in na karti imamo res obilico najrazličnejših podatkov. Razen gora hi voda, krajev iu mest, železnic in cest (avtomobilske s;o še posebej označene), dobimo gori planinske koče in podzemske jame (n. pr. Potočko zijalkol). gradove in razvaline, vidimo, kje je speljana faiskn ali velenjska elektrika, kje kopljejo rude, kod se smučajo pozimi in še marsikaj drugega.
Pri vsem tem bogastvu karta le ni prenatr-pana in ostane tudi na večjo razdaljo pregledna in uporabna. V podrobnostih je nekaj netočnosti, n. pr. glede električne razsvetli?ve; nekatero stvari bi pa baš s turističnega stulišča še spadale gor. n. pr. železniško postaje okoli Ljubljane: Preserjc, Notranje Gorice, Log, Reteče. Ravno lako pogrešamo mostu čez Savo pod Šmarno goro ali pa pri Sv. Jakobu, kjer sploh ni videli, da gre cesta čez Savo, ampak se že v Srieberjih konča. Našim cestam, ki so še vedno na prvem mestu v državi, se na Bohin-fevi karti nekoliko krivica godi. Z znakom za »kolo-voz« so namreč označene ludi čisto poštene ceste, kot Podpeč—Nolran je Gorice— Log (Podpeč bi zaslužila omembo nn karti!), Jezica—-Šmartno—Viž-marje in par drugih, kjer se vrši celo reden avtobusni promet. Kolovoz v pravem pomenu besede pa na takem preglednem zemljevidu skoraj ne zasluži oznake.
Vse le malenkosti pa ne zmanjšujejo vrednosti zemljevida, ki bo tudi tujcem pokazal visoko stopnjo našo kartografije. Bohinčeva karta spada seveda v vsako slovensko šolo od najnižje do najvišje, kakor tudi v vsak prosvetni dom; zlasti radi njene praktične vrednosti jo bodo pa rabili uradi, trgovske in gospodarske pisarne ter vsi, ki imajo opravka s tujskim prometom.	S. K.
»Naša zvezda«, dijaški kongregaeijski lisi, 2. štev. Opozoriti moramo, da je list dobil trdnejšo opremo iu da je druga šlevilka obsežnejša in zelo bogata. Uvodno besedo je napisal lavantinski kue-zoSkof dr A. Karlin, ki se veseli marijanskega razmaha med dijaško mladino. Glavna smer številke je: Evharistija in Marija ter notranje delo v kongregacijl. S sliko papeža Pija XI. in člankom jo spomnjen 10-letni jubilej vladanja sv. Očeta. Krasni so sestavki: Z Marijo v novo leto, Sneg, Kristus, V malem zvest, ki so jih z vso toplino napisali mladini kongr. voditelji. O lepoti razpravlja J. D., zelo ideološki in usmirjevajoč članek za razumevanje umetnosti sub specie aeternitatis. Akademičarka in akademik imata lepe misli, ki | naj napolnjujejo našo akademsko mladino. Ta številka nadaljuje igro »Vitez naše ljube Gospe« in zaključuje globok spis o Materi edinosti izpod peresa belili menihov iz Stične. Confileor otroka cestninarja je lep izliv sodobnosti in stilno dovršen. Joža Žnbkar jo poln obetov. Vsakega pa bodo najbolj zajela poglavja: V zarje Marijine, Zlato klasje in Naša rast, kjer polje bogato kon-gregacijsko življenje pri nas in drugod. List krasijo tri slike. Zaključek tvori memento f melrop. dr. F. Sedejo. List je /. obema številkama utrl globok religiozno smer dljaštvu, ki se zbira v kon-gregacijah in izven njih. Pisati je za dijakinje in dijake. (Naroča se pri upravi Naša Zvezda Škofja ul. 15. Ljubljana.). — g
in po svojem značaju prav podoben današnjemu času gospodarske krize, mislimo, da bo to naše ženstvo posebno zanimalo.
0 Gospa Pavla Lovšotova priredi svoj tradicionalni koncert letos že januarja meseca in sicer v ponedeljek, dne 11 t. m. v Filharmonični dvorani. Vsak njen program je za naše koncertno življenje novost, saj nam prinaša pesmi in urijo iz, vseh literatur, ki jih mi sicer nimamo prilike slišati. Tako se seznanimo z marsikaterim neznanim skladateljem, populamejšini drugod, pa tudi manj znanim. Opozarjamo še prav posebej na to, da se dobi v predprodaji v Matični knjigarni tiskan program z besedilom vseh pesmi in arij.
O Darovi za karitativuo namene. Gospodu Ign. v L. mi njegovo željo hvaležno potrjujem sprejem 500 Din za karitativne namene, Bog povrnil — Alojzij Stroj, slolni kanonik.
0 Zdravniško predavanje v Rokodelskem domu. V sredo, 13. t. m bo predaval g. polkovnik dr. M. Juslin v dvorani Rokodelskega doma. Predavanje bodo pojasnjevale skioptičue slike. Pričetek predavanja je ob osmih zvečer. Vstop prost.
O Žitne trgovce in kmetovalce, ki morajo dokupili za svoje potrebe, opozarjamo na tozadeven razglas glede prodaje in nakupa pšenice, ki jc objavljen na mestni občinski deski.
O Aktualno zdravstveno predavanje V četrtek, 14. t. m. ob osmih zvečer bo predaval v »Prešernovi sobi« gostilne »Novi svet: na Gospo-svetski cesti g. dr. A. Trtnik o temi: »Katere bolezni najbolj groze v pisarnah zaposlenim in kako se jih varujemo«. Predavanje je namenjeno članom podružnice »Merkurja«, društva trg. 111 priv. nam. Jugoslavije in po njih vpeljanim gostom.
0 Likef na novi Luckmuuovi hiši so danes opoldne obhajali delavci, ki so gradili hišo. S podiranjem stare stavbe, ki je stala tako izredno izven nove regulacijske črte, so začeli sredi avgusta, z zidanjem temeljev pa začetkom novembra. Danes dopoldne pa so še dokončali streho kljub slabemu vremenu 111 južnemu snegu. Stavba jc tri-nadstropna z visokim pritličjem in ima še visoko podstrešje, ki bi se eventuelno dalo porabili za mansarde. Delavci so stavbo okrasili, na oglu pa postavili smrečico z napisom: »Živel gospodar! Živel podjetnik! Živel delavec!« Gospodar se je v resnici odrezal in opoldne pogostil vse delavce i z izbornim kosilom in pijačo, tako da je trajalo veselo razpoloženje vse popoldne. Upamo, da bodo pomožne stavbe, ki so služile za gradbeno pisarno in razna skladišča, v kratkem zginile, tako da bo I enkrat za vselej konec zagate ob prehodu s Kongresnega trga v Gradišče.
0 Sobotni 'živilski trg se je vršil v znamenju I velikih in majhnih dežnikov, v plundri in snegu, ki 1 se je vsipal prav vse dopoldne na nekoliko manj i številne prodajalke iz najbližje ljubljanske okolice, j Izmed sadja so bila na razpolago le jabolka slabših j vrst od 2 do 3 in pol dinarja za kilogram. Orehova jedrca so se pocenila ter veljajo 14 Din kilogram. 1 Na trg prihaja dovolj sočivja, zlasti motovilca ter nove špinače. Oboje je po 1.50 Din merica. Peter-j šilj stane 5 Din kilogram, rdeča pesa 3 Din kilo-i gram. Krompirja pripeljejo le malo na trg, proda-j jajo ga po 1 do 1.25 Din kilogram. Kislo zelje je i po 3 Din, kisla repa po 2 Din kilogram. Perutnina I skoraj ni bilo na trgu, pač pa je bilo dovolj jajc, : ki so se pocenjla. Par jajc stane 2 do 2.25 Din. ! Fižol prepeličar je po 4.50 in 5 Din liter, ješprenj i in pšeno za kašo po 3.50 Din liter. Lepe dalma-| tinske karfijole je prodajala »Proda« po 0 Din I kilogram. Na tej stojnici so pred tedni začeli in I zdaj stalno prodajajo zaklane purane in gosi,'za katere je med ljubljanskimi gospodinjami, )!akor izgleda, dovolj zanimanja.
© Brozga po ccslah in ulicah je vsled celodnevnega snežnega meteža taka, da je prava muka hodili po Ljubljani v takem vremenu. Zlasti tam, kjer čez ceste niso tlakovani prehodi, imajo pasunti mnogo sitnosti, da srečno pridejo na drugo stran ceste. Na Dunajski cesti ob topničnrski vojašnici je j ves desni hodnik proti Ježici zalilo morje vode ter : je tamkaj vsak prehod nemogoč. Prav ta hodnik, | ki ga ob vsakem najmanjšem deževju zaliie voda, j je najbolj zgovorna priča, kako potrebna je čimprejšnja izvedba kanalizacije na Dunajski cesti.
0 Starše drugošolcev, odšlo vi jenih iz' reahiih gimnazij, sem 0. t. ni. pozval, naj mi pošljejo naslove, da uredimo privatni pouk. Par se mi jih je odzvalo, a še ne dovolj. Morebiti niso opazili poziva, ker drugače bi se gotovo odzvali. Kam naj damo te otroke? Do drugega leta se bodo čist: odvadili šolskega dela in zopet padli. Posameznik pa i — razen par izjem — ne more najeti posebnega učitelja. Učnih ur jim je treba več, da se bodo učili vseli glavnih predmetov in da bodn dovolj zaposleni. To dosežemo le v skupnosti. — Čas beži, mudi se. Prašnikar, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4.
© V silni bedi živi 88-letni vojni invalid s prestreljeno roko in od bajoneta prebodenini tre-i buhom. Ima preživljati poleg sebe še tri nepreskrbljene otročiče v nežni starosti od 3 do 5 let, katerim je umrla mati pred dvema letoma. Rad bi svoje otročiče spravil v kak zavod, da bi jih nn ta način rešil najhujšega pomanjkanja, katerega so deležni pri svojem ubogem očetu. Doslej se mu to ni posrečilo Mož je skrajno obupan in želi samo to, da bi se kdo usmilil njegovih otrok, njega pn, da bi Bog vzel k Sebi. Trkamo na dobra srca Ljubljančanov in drugih Slovencev, da se usmilijo leh sirot in jih 11:1 kak način preskrbe, kakor tudi, da zaposle za primerno plačo obupanega očeta. Dobrim srcem, ki bi sc hoteli zanimati za ta žalostni slučaj, je na razpolago z informacijami uredništvo ^Slovenca«.
© Mesto vrabcev obstrelil sebe. V bolnišnici se zdravi 171etni dninar Stanko Končan iz Dra-i vel j. Ta je v petek streljal s Ilobertovko na vrab-j ce in se pri tem obstrelil v levo dlan. Že večkrat smo poročali o nesrečah s flohertovkami, ki so bolj nevarno orožje — namreč za strelca same-ga —, kakor pa ljudje o tem mislijo. Bodite previdni s tem orožjem!
0 Ogenj na Opekarski cesti. Včerai okoli 9 dopoldne je izbruhnil manjši požar na Opekarski cesti 6, v hiši Katarine Hamove in v sianovar.ju brezposelnega ključavničarja Ivana Bambiča. Pred Matero božjo je v tem stanovanju gorela !u"ka, ki se je prevrnila in zanetila pohištvo. Neka ženska ;e opazila, da fie iz stanovanija kadi in je obvestila policijo, ta pa je poklicala poklicnc fasil-ce. Ti so prihiteli s trenskim avtom, vdrli v stanovanje, ker ni bilo nobenega doma, prebili s'e-no, ki je tudi že tlela ter pogasili ogenj. Zgorela je ena skrinja, uničena pa je tudi stena. Škoda znaša nekaj tisočakov.
0 Čajanka v salonu hotela Tivoli danes ob 4 popoldne.
0 Brezposelnega mizarja modelov priporočamo v službo. Je pripravljen delali vsako delo, samo, da bo mogel pošteno živeti. Delal je že v velikih tovarnah in se spozna nn marsikaj Njegov naslov je: Keržmanc Franc, Florljanska ulica Uii
Naše diiaštvo
Akademski pevski zbor (moški) začne jutri v ponedeljek zopet z rednimi pevskimi vajami] Ker nastopimo pri svetosavski proslavi, je udo-' ležba strogo obvezna. — Odbot
nevna kronika
Koledar
Nedelja, !0. januarja: (1. nedelja po razgla-
šenju Gospodovem). Pavel, puščav niki Viljem, škor.
Ponedeljek, 11. januarja: Higin, puščavnik; Pavlin Oglejski, škof.
ftfovi grobovi
-f- V ljubljanski bolnišnici je umrl i), januarja previden s sv. zakramenti g. Franc Mohor i č, bivši carinski uradnik. Kot dijak je bil gojenec Ma-rijanišča z lepo obetajočimi talenti; med vojno je študiral n» tehniki v Gradcu, a je moral prekiniti radi siromaštva svoje študije iu iskati kruha drugje. V zadnjih letih je živel e svojo soprogo v velikem pomanjkanju in je zlasti po smrti svoje matere pred par meseci močno začel bolehati in je podlegel jetiki. Pogreb bo v ponedeljek 11. januarja ob 2 popoldne iz mrtvašnice v bolnici k Sv. Križu. Naj počiva v miru in uživa pri Bogu vso srečo!
-J- Najstarejši mož v Bizoviku je umrl včeraj v soboto. Bil je to 87 let stari Andrej Bricelj, po domače Kopitarjev oče. Maj počiva v Gospodu!
Osebne vesli
— Poročila sta se 0. januarja na Brezjah g. Rudolf Kodri 6, šolski upravitelj v Vuhredu, in gdčua Leopoldina M a t j a ž i č , učiteljica pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Obilo sreče!
-.= Iz železniJke službe. Premeščeni so: Uradnik VIII. položajne skupine: Adamčič Ljudevit, Savski Marof v Čakovec; uradniki pripravniki. Ahlin Stanislav, Sonta, direkcija Subotica, na Vrhniko. Zvaničniki I. kategorije: Tršan Janez, Litija, na Brezovico; Žagar Ludvik, strojna stanica Borovnica, v kurilniško izpostavo v Novo mesto; Jeras Valentin, kurilnica Ljubljana II gor. kol., v strojno stanico Borovnica; Drev Valentin, Pra-gersko, v Ljutomer; Šlegel Peter, Podnart—Kropa, v Dravograd—Mežo. Zvaničniki II. kategorije: Mu-lej Karol, Rakek, v Sv. Jurij; Lorger Blaž, Po-dravska Slatina, v Maribor gl. kol.; Trilar Anton, progovoa sekcija Novo mesto, k progovni sekciji Maribor kor. proga; Gerk Jakob, progovna sekcija Ljubljana gor., dol. proga; Eržen Frančišek, progovna sekcija Novo mesto, k progovni sekciji Ljubljana gor. dol. proga; Paukovič Franjo, progovna sekcija Novo mesto, v območje direkcije Zagreb; Čumpf Ivan, .lesenicc, v Zidani most; Jev-sovar Janez, Slov. Konjice, v Maribor gl. kol.; Lisec Anton, Maribor gl. kol., v Slov. Konjice; Kavčič Josip, Boh. Bela, na Vič; Jurše Jakob. Vič, v Ljubljano gl. kol. Dnevničarji: Vovk Janez, Pod-nart—Kropa, v Velenje; Znane Frančišek, Verd, v Brežice; Seibitz Viljem, Rimske Toplice, v Podnart—-Kropo; Popov Ivan, Rajhenburg, v Brežice; Gruden Ivan, Videm Krško, v Moškanjce.
Ostale cesti
— >Ponedeljski Slovencih velja mesečno 5 Din, polletno 25 Din in celoletno 50 Din ter se plačuje lahko obenem s »Slovcncomc; (roba le prav razločno zapisati vrhu položnice, koliko noj se v knjiži v dobro »Slovencu« in koliko »Poncdeljskemu Slovencu« (na pr. Din 25 za »Slovenca«, Din 5 za I'o-nedeljskega Slovenca«),
—	V dekliškem zavodu šol. sester v Mladiki v Ptuju se prične 7. marca trimesečni letni gospodinjski tečaj. Natančnejše podatke daje vodstvo samo.
_ Veselica za veselico. Iz St. Jurija ob )už.
Zel. nam poročajo: Dan na dan sc čita o brezposelnosti, veliki bedi in revščini, da se naj ozremo tudi nekoliko na reveže, in jim pomagamo; vendar je lo prigovarjanje in prošnje bob ob steno. Pri nas se vrsti veselica za vesclico. 14 gostiln je v našem trgu, v nekaterih so že bile, v drugih pa so še na programu. — I.e hitro, pust bo že kmalu tu. — Vendar sc 5e nahajajo občine, ki z «zirom na veliko bedo in gospodarsko krizo, sploh ne dovoljujejo veselic.
—	Članom sclck. odseka za pcrutninaistvo Kmetijske družbe v Ljubljani. Člani odsekov pri podružnicah, kakor tudi oni, ki so včlanjeni pri odceku Kmetijske družbe v Ljubljani, se poziv-ljejo, da plačajo čimpreje letno članarino, ki znaša za vsakega člana 5 Din. Kdor ni poravnal članarine v prešlem letu, naj pošlje dvojno vsoto, t. j. 10 Din in jo nakaže na Kmetijsko družbo. Člani, ki ne plačajo do 1. februarja t. 1. članarine, se ne smatrajo več kot člani in tudi ne bodo deležni ugodnosti, ki jih nudi odsek svojim članom, posebno na raznih perutninarekih razstavah, pri dobavi jajc za vlaganje, enodnevnih piščet, sploh plemenskih živali, močnih krnvd itd. po znižanih cenah. Naročnina za glasilo »Kmetovalec« pa je 30 Din.
—	Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani s|hi-roSa: Vse liaše zavarovance opozarjamo, dn se ne puste begati od brezvestnih agentov nekaterih konkurenčnih družb, ker tako poslovanje niti sami njihovi predstojniki ne odobravajo. Naša Vzajemna zavarovalnica je popolnoma samostojna in od drugih zavodov popolnoma neodvisna ter stoji trdno, kar dokazuje dejstvo, da je letos kljub denarni krizi vse škode, ki so znašale preko 0,000.(KX> Din. brez vsakih ovir izplačala. Torej ostanite zvesti našemu prvemu slovenskemu domačemu zavarovalnemu zavodu.
—	V Službenem listu lir. banske uprave dravske banovino št. 2 od 8. januarja je objavljen »Zakon o izpromembah in dopolnitvah v zakonu o ustroju vojske in mornarice«, dalje »Zakon o ukinitvi. spremembi in dopolnitvi predpisov, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo« in »Razglas banske uprave o izpremembi samosvojih ribarskih okrajev št. 69, Krka, in št. 73, Žužemberk«.
—	»Karitas«. Sprejemuina v posmrtninsko zavarovanje »Karitas«' znaša 10 Din. Mesečni prispevki so stalno enaki. Posmrtninsko zavarovanje »Karitasc, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. gojoft]£ v enoletni tečaj za otroške negovalko sprejme s 1. februarjem Zavod za zaščito dece v Ljubljani.	. . » , , .
—	Čebelarjem. Vse neorganizirane čebelarje obveščamo, dn izhaja v Ljubljani strokovni čebelarski list Slovenski Čebelar«. List izhaja mesečno iu prinaša važno čebelarslte razprave in navodila, ki so vsakemu čebelarju neobhodno potrebna. Ker nam slovenskih čebelarskih knjig žal zelo prnnanj-kire je ta list edino sredstvo, s katerim more čebelar izpopolniti svoje znanje. Vabimo, da se čebelarji naroče na naš list. Pišite dopisnico na Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani. Letna
naročnina stane 40 Din.	.... v
—	Obvestilo. Upravništvo in uredništvo ženskega lista Vigred« se je preselilo iz Ljudskega doma v palačo Vzajemno zavarovalnice na Masary-kovi cesti. Dopise, naročila itd. se naj blagovoli pošiljati na naslov: Uprava »Vigredi«, Ljubljana, Masarykova cesta (palača Vzajemne zavarovalnice).
—	Telesno zaprtje, slaba prebava, nenormalni razkroj in gniloba v črevili, prevelika množina j kisline v želodčnem soku, nečista koža na obrazu, ■ na hrbtu in prsih, tvori, mnogi katar i ustne sluz- 1 niče izginejo prav kmalu z rabo naravne »Pranz-Josef« grenčice. Številni zdravniki in profesorji »Franz-Josef« vodo že desetletja pri odraslih in otrokih obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom. »Frnnz-Josot« grenčiea se dobiva v lekarnah, drogerijah in spccerijskih trgovinah.
..,..»..«,..,.,.«■.,,,,,.,..................t.,,,,a,«.«.,,,M.,,,,,,, .,,,a,,«,,««■«..,«.i«.....l
—	Predavanje o mlekarstvu po radiu. V nedeljo, dne 10. jan. t. 1. ob osmih zjutraj predava ravnatelj mlekarske šole ing. Šabec o predmetu: Kako je z mlekarstvom drugod in kako je pri nas? V četrtek, dne 14. jan. ob 18 predava isti predavatelj o predmetu: »Pota in cilji 1: podvigu našega mlekarstva«.
—	Poziv. Dne 31. oktobra 1925 sin dva neznana roparja oropala na cesti, ki pelje iz Črnomlja proli Kanižarici, Slovenija, ravnatelja premogo-kopne družbe »Belokrajine« Novotnyja Jurija za 40.000 Din. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. IV., naproša ono dekle, ki je dne 7. junija 1931 poslalo iz Zagreba na žandarmerijsko postajo v Črnomelj anonimno pismo, nanašajoče se na prave storilce tega ropa, da temu sodišču ali najbližnji žandarnierijski postaji ali pa policiji sporoči svoje ime in nasiov. Storilcev ali njegovih bratov naj se ne boji, ker so že vsi zaprti po kaznilnicah.
—	Vremensko poročilo iz Kranjske gore z dine 8. jan.: barometer 747 mm, temperatura +1°C, nalahno dež prši, 30 cm južnega snega, smuka manj ugodna, pričakuje se nov sneg, veter severovzhodni.
Smuiicsirp - spoiitniklI
šolo, ki je prva v slovenskem jeziku. Spisal jo je strokovnjak, ki pozna in spada med prve poznava-telje tega glasbila, šola nudi prav vse, kar mora znati in vedeti igralee, ki hoče postati dober tam-buraš. Obsega veliko glasbene teorije, popis vseh tamburaških glasbil, nudi veliko zgledov in praktičnih nasvetov glede sestave tamburaških zborov itd. Zalibog, da so pri nas ravno vsled pomanjkanja dobre tamburaške šole, tainburaški zbori skoro utihnili. Saj smo imeli bore malo tamburaških šol in še te so bile zelo pomanjkljive in v tujem jeziku pisane. Prepričani smo. da se bodo ravno na podlagi te izvrstne šole tamburaški zbori zopet oglasili, iznova pričeli temeljito gojiti tamburanje v prosveto naroda.
—	Naša narodna pesem je naša ljubezen iu naš narodni ponos; spremlja nas povsod in pokažemo jo v veselju in žalosti. Toda res lepa je tedaj, če je pristna in jo znamo prav zapeti. Zato so Slovensko narodne pestni, ki jih je zbral in pripravil za lepo ubrano petje v zboru, naš veščak Marko Bajuk, knjiga, ki je ne more pogrešati nobeno društvo, noben pevski zbor. Iz prejšnjih zvezkov so izbrane v en zvezek najlepše in najznačilnejše pesmi, tako da jo ta izdaja tudi najpripravtiejša zbirka narodnih pesmi. Založila jih je Nova založba v Ljubljani.
—	Ogrožena lepota uide nevarnosti škodljivih učinkov solnca, vetra, vlage in starosti samo z dnevno nego medicinsko učinkujočih obrambnih sredstev, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože ter Fellerjeva Elsa-pomada za rast las. Skozi 35 let preizkušene.. Za vnaprej poslanih 40 dinarjev se dobi 2 lončka brez daljnjih stroškov v Elsafluid - tovarni Eugen Feller, Stubica Donja. Elzatrg 131. Savska banovina.
—	Za masiranje pri prehlajenju, lenem krvnem toku in posebno pri revmatičnih bolečinah, se že skozi 35 let najrajše vporablja kot zanesljivo domače sredstvo Fellerjev blagodišeči Elsafluid. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din
Izvirno francosko pastilje
„VA LDA"
proti naduhi, nahodu, grlobolu, katarju, gripi. influenci. Prodajajo vse lekarne in drogerije.
povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 0 dvojnih ali 2 veliki specijalni steklenici 02 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 134. Savska banovina.
—	Že nekoliko časa vzbujajo občo pozornost izložbena okna tvrdke Hod. Šare v Šelenburgovi ulici, v katerih je razstavljena krasna in okusno izdelana nevestina oprema. Imenovani tvrdki gre vso priznanje, posebno ker je vse izdelano v kis tu" izdelovalnici perila.
—	Zastonj so se okrepčali doslej neznani zlikovci, v noči po prazniku sv. Treh kraljev v Udamulnekovi gostih,i in trgovini v Tržiču. Skozi okno so vdrli in so v trgovini popili nekaj vina; par kilogramov kuhanega suhega mesa, nekaj vina in cigaret so pa še odnesli s seboj. V predalih so stikali po denarju, pa ta jc bil varno shranjen. Nepoklicani gosti so imeli gotovo veliko korajže i.n vednosti o razmerah v hiši, da so prišli do za-žcljenih okrepčil. Ko so vendar hišni oče silno tonkoslišni in tudi nočna straža je v Tržiču dobra. Udamulnekova hiša pogosti rada in poceni, pogosto tudi zastonj, poštene ljudi pri belem dnevu in zato je bil zlikovski nočni poset ožigosan v vseh krogih
—	Tvrdka klavirjev in glasbil Alfonz Breznik se nahaja sedaj na Aleksandrovi 7 v Ljubljani.
Ljudsko
Predno se odločite za nakup smučk, palic, vezi in drugih /.imsko-sportnih predmetov, zahtevajte brezplačni cenik od tvrdke
EVAN SAVNSK, KRANJ 10
Vezi: Seidl otroške Din 70-—, velike Din 85"—.
nemško streme Din 115"—, Aipina Din 240'—, Palice: Leska olr. Din 35"—, velike Din 45'—, najfin. Din 55'—, bambus otroške Din 45"—. velike Din 60'—, najfin. Din 85'—. Smučarski šali Din 25'- , tirolski Din 55'—. Pjaxa Din 24 —.
Volnene kravate Din 13'—. nogavice Din 26'—
rokavice Din 35'—. Sanke otroške Din 85'— velike, spredaj zavite Din 135—.
—	Karitasc in samopomoč. Zadnje čase je opažati, da so ljudje začeli dvomiti o solidnosti sistema samopomoči. Na »Karitasi prihajajo številni dopisi, v katerih povprašujejo člani raznih samopomoči, koliko so jim všteje, če po večletnem članstvu pri samopomoči prestopijo v »Karitas«. Vsi dobijo enak odgovor: »Ker police samopomoči nimajo nobene časovne vrednosti, tudi večletnega članstva pri samopomoči ne moremo upoštevati.« Ce n. pr. pri samopomoči po večletnem plačevanju prispevkov član odstopi iz kateregakoli vzroka, ne more stavili na samopomoč nobenih zahtev. Vse, kar jo vplačano, je izgubljeno. Ce se pa pri »Karitas : po treh letih preneha s plačevanjem prispevkov, se na željo izplača gotov del vplačanih prispevkov ali pa ostane zavarovanec še naprej zavarovan za primerno mnnjši znesek. Ta in še razne druge ugodnosti, predvsem kapitalno jamstvo Vzajemne zavarovalnice, so posnirtriinskemu zavarovanju »Karitas« napravile široko in gladko pot med ljudstvo. Kakor drugod tako se je tudi pri nas sistem samopomoči izkazal za nesolidnega. Dostopen je samo še za člane, ki računajo s tem, dn bodo z zavarovanjem starčkov in bolnikov za majhen denar prišpekulirali velike vsote. Toda to je nemogoče. Eden mora izgubiti: člani ali dotična ustanova. Baje nekatere samopomoči zopet spreminjajo svoje pogoje — seveda ne v prid članom. Spremembe pa niso znak prav velike sigurnosti. Bodočnost ima Karitas . Zalo se glede pojasnil iu prijav obrnite na posmrtninsko zavarovanje »Karitas", palača Vzajemne zavarovalnice.
—	Članom odseka za kuncerejo Kmetijske družbe v Ljubljani. Članstvo odseka za kuncerejo Kmetijske družbe se poziva tem potom, da čimpreje vplača članarino pri tajništvu odseka, odnosno Kmetijski družbi. Letna naročnina za vsakega člana znaša 10 Din, naročnina za »Kmetovalca« pa 30 Din. Člani, ki ne bodo poravnali članarine do 1. februarja t. 1., bodo črtani in ne bodo več uživali ugodnosti, ki jih nudi odsek svojim članom, kakor: na razstavah, pri dodelitvi plemenskih živali, pri prodaji kuncev, kožuhovinc itd. itd.
—	Slovensko planinsko društvo sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovane sledeče koče in domovi: V Triglavskem pogorju: Stara Aljaževa koča (neoskrbovana). V Karavankah: Valvazorjeva koča pod Stolom (stalno odprta in oskrbovana). V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu. Nadalje sporočamo, da so odprte in oskrbovane vse leto: novozgrajena postojanka no Sv. Gori, koča na Sv. planini in Hausenbichlerjeva koča na Mrzlici.
—	Opozorilo našim naročnikom. Opozarjamo naročnike, ki hranijo »Ilustriranega Slovenca«, da sta lani izšli dve zaporedni številki, ki imata označbo 30, med tem, ko je izostala številka 31. V bistvu to ne izpremeni reda, ker so datumi v redu, vendar to sporočamo, da ne bo nepotrebnih reklamacij in povpraševanj po 31. številki.
—	Igra »Pri kapelici« se do nadaljnjega ne bo razpošiljala, ker jo avtor namerava izpopolniti. Kakor hitro bo pa to delo gotovo, bomo naša dramatična društva o tem obvestili potom časopisja.
— Teoretična praktična tamburaška šola, spisal prof. M. Bajuk, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu Din 40.— Na mno-gobrojne želje naših tamburaških zborov je Jugoslovanska knjigarna izdala uričujočo lamburaško
Tržič. Župnijska kronika za leto 1931 je bila oznanjena na novega leta dan v cerkvi. Taka-le je: rodilo se je 124 otrok; pokopanih je bilo 59 mrličev in sicer 30 moških in 29 žensk; oklicanih je bilo 54, doma poročenih pa 45 parov. Svetih obhajil je bilo razdeljenih 63.290.
Kamnik. V letu 1931 jc bilo v kamniški župniji rojenih 115, od teh 16 v Ljubljani. Umrlo jih je 52, v starosti nad 70 let l4; neprevidenih je bilo 12. — Porok je bilo 38.
Domžale. V letu 1931 je bilo rojenih v fari 57, v ljubljanski bolnišnici 12, skupaj 69 otrok. Od teh je bilo 42 dečkov in 27 deklic. Mrtvorojen jc bil eden. Oklicanih je bilo 53 parov, doma poročenih 18. Umrlo je 30 oseb, 16 moških in 14 žensk, med temi je bilo 8 otrok. Naravni prirastek v fari znaša 39 oseb. Obhajanih je bilo 22.500 06eb.
Krško ob Savi. Leta 1931 je bilo v župniji Krško poročenih 8 parov. Rojenih je bilo 64 oseb, in sicer 35 dečkov in 29 deklic; od teh v bolnišnici 19 dečkov in 7 deklic; v župniji 16 dečkov in 22 deklic; nezakonskih v bolnišnici 5, v župniji 1; mrtvorojeni 3. Umrlo je 61 oseb in sicer: 41 moških in 20 žensk; od teh v bolnišnici 28 moških in 15 žensk; v župniji 13 moških in 5 žensk. Neprevidenih je umrlo 8. — Sv. obhajil je bilo v ; župni cerkvi okrog 8700. — Pred letom 1910, ko še ni bilo bolnišnice, je bilo stanje sledeče: poročenih 1. 1784 (tedaj prične poročna knjiga) 6 parov, 1. 1831 poročenih 5 parov. Rojenih 1. 1670 • (tedaj prične rojstna knjiga) 15; 1. 1731 rojenih 39; 1. 1831 rojenih 42. — Umrlo 1. 1771 (tedaj prične mrliška knjiga) 17; 1. 1831 (lelo griže) 45. — Pri-! hodnjc leto bo sto let, odkar so se dekani leskov-' ške dekanije preselili iz Krškega v I.eskovec.
V Šmihelu pri Žužemberku, ki je imel pri 1 zadnjem ljudskem štetju 714 prebivalcev v celi župniji, je bilo v 1. 1931 rojenih 41 otrok, umrlo jih jc 16, poročenih pa je bilo 5 parov. Rojenih je bilo prav toliko ludi lansko leto. Nezakonskih ni bilo ne lani ne letos. Primerjaj te številke z onimi v mestih, pa boš videl, da je kmečki stan steber naroda in države.
Jesenice
V tovarni KID je sedaj čudna mešanica, kakršne še ni bilo od obstoja podjetja. Nekateri delavci delajo samo po štiri ure na dan, drugi zopet po šest ur, le nekaj jih je, ki so v službi osem ur. Baje bo tako ostalo ves mesec januar. Pretekli teden so nekateri delavci prejeli komaj po par kovačev v kuverti, ker so imeli le po 12 ur dela. Družine teh so težko prizadete in povsod je že videti posledice te omejitve. Prodajalni! prazne, gostilne samevajo, razne predstave slabo obiskane, splošno tarnanje in pomanjkanje. Kaj koristi, če je špeh po 12 Din. ko pa ni denarja, da bi si ga nabavili večjo množino kakor prejšnja leta.
Sankanje. Daleč naokolu je znana cesta od Sv. Križa nad Jesenicami do Jesenic. Menda ni nikjer toliko sankačev najti kot baš na tej cesti, posebno ob nedeljah, ko ni na cesti voznikov. Prejšnjo nedeljo je vse mrgolelo, mlado in staro, delavec in gospod, vse se je sankalo, da je bilo veselje opazovati to veselo vrvenje. Zal da se je pri tem pripetila tudi manjša nezgoda, da je neki sankač močno poškodoval gdčno M. II. na nogi. ker se je s sankami zaletel vanjo. Za praznik Sv. treh kraljev je bila določena sankaška tekma, ker pa je nastopilo južno vreme, se je preložila ua nedeljo 24. januarja, ako bo vreme ugodno.
Št. Peter pri Novem mestu. Župnija šteje po zadnjem ljudskem štetju okroglo 1700 duš. Vasi je v župniji 27, večinoma med trškogonskimi in grčevskimi vinskimi goricami, kjer prav dobro uspeva trta, tako da je naša kapljica znana daleč naokoli. Osiale vasi pa leže na vzhodni in zahodni strani Št. Petra, večji del ob cesti, katero spremlja lena Krka doli proti Št. Jernejski dolini. Čeravno živi ljudstvo zelo skromno, marsikje celo v pomanjkanju, vendar na splošno učaka precej visoko starost. Izmed 29 smrtnih slučajev v lanskem letu jih je umrlo 15 nad 70 let starih. Najstarejši, Žura Anton iz Mačkovca je bil star 87 let. Jetike pri nas Gkoro ne poznamo. Za to boleznijo so umrli samo trije. Eden se je utopil, 2 sta umrla od kapi, 1 žrtev materinstva. Otroci so umrli samo 4 (dva mrtvorojena). — Rojstev je bilo 64 (11 v ženski bolnici v Novem mestu), izmed teh so bili 3 nezakonski, Prirastek torej 35 duš ali 121%. Mislimo, da v tem oziru precej prednjačimo. — Doma poročenih je bilo 15 parov (okolica 26). Najstarejši I ženin je bil 57 let, najmlajša nevesta pa 20 let. I Sicer pa s« se možili in ženili v res primerni sta-! roisti večinoma od 20—30 let. — Obhajanih je bilo doma ll.OGO. Precejšen odstotek sv. obhajil, ki jih izkazuje statistika iz Novega mesta, gre tudi na račun naših fantov.— Važna je za vsako faro tudi statistika katoliškega časopisja. Katol. akcija si je vzela kot eno glavnih nalog, da to časopisje kolikor mogoče razširi in da vodi točno statistiko o njem. Za lansko leto izkazuje statistika našega časopisja kot sledi: »Domoljubov^ 178, »Bogoljubov« 80, Mohorjanov 86, »Glasnikov Srca Jezusovega 70, Cvelja 37, Katoliških misijo-nov 20, Kraljestva božjega 20, »Vigredi« 7, »Slovenca« dnevnega 5 (ncdcl.skega 51. Poleg tega pa se je od mcseca septembra nedeljski Slovenec« tudi kolporliral.
Slover.jgratlec. Preteklo leto je bilo v mestni župniji rojenih 31 otrok, 17 dečkov in 14 deklic. Umrlo jih je 67. od teh je pa umrlo samo 10 domačinov, 57 pa je bilo tujcev, ki so umrli v bolnišnici. Poročenih je bilo vsega skupaj 6 parov.
Kranj
Kriza tudi v hotelski stroki. Splošna gospodarska depresija jc močno prizadela tudi hotelsko stroko, ker pada obisk tujcev in potnikov vedno bolj. V Kranju, kjer smo nedavno dobili dva velika nova hotela, ki lahko prenočita preko 60 oseb dnevno — tujski in potniški promet pa je^ zelo skromen — je prav aktualno postalo vprašanje, kako porabiti prazne sobe. Najemnik hotela >Stara pošta« g. Mucolini se je sedaj odločil tako, da po novem letu oddaja hotelske sobo mesečnim abo-nentom za ceno, ki jo plačujejo po zasebnih hišah. Imajo pa v hotelu večji komfort in vso postrežbo. Kot smo informirani, je g. Mucolini tudi v svoji restavraciji in kavarni močno znižal cene jedi in pijači, ker so se razne življenjske potrebščine pocenile. V kavarni je koncert vsako soboto zvečer in nedeljo popoldne od 4 naprej.
Kamnih
Dar kamniških trgovceT siromakom in brezposelnim. Kamuiški greinij trgovcev je na pobudo iz vret trgovstva sklenil, da ne bo letos delil svojim ! odjemalcem običajnih koledarčkov v reklamne svr-he, ampak naj raje vsak trgovec nakloni primeren znesek za akcijo omiljenja bede in pomanjkanja. Tako se. je r.bralo 700 Din.
Predpustne prireditve bodo letos odpadle radi gospodarske krize. Ne bo niti tradicionalnih prire-
j diteiv kakor obrtnega plesa in Titanovega« plesa. Pa primahajo v Kamnik šludentje-akademiki iz Ljubljane, da prirede nekak elilni ples. Naše narodno ženstvo jih je seveda podpiralo, če bi se pa za reveže tako zavzelo, je veliko vprašanje...
DomžaSe
Na veselo prireditev vabi Kat. izobraževalno j in podporno društvo, ki bo danes ob 15 v Društvenem domu. Na sporedu je petje društvenega mešanega zbora ter dve Molierovi burki: enodejanka Lažni zdravnik ter dvodejanka -Onemela nevesta . Pred,prodaja vstopnic v konsuniu.
Smrtna kosa. Po daljšem trpljenju je umrla | (i. januarja v ljubljanskem Leonišču gospa Marica ; Prislan, soproga restavraterja poleg kolodvora. Bila : je dobra in skrbna gospodinja. Pokoj njeni duši!
Rlektrirna luč iz velenjske elektrarne nam je j prvič zasvetila na večer v četrtek 7. januarja.
Trboviie
Danes — v nedeljo — popoldne ob treh bo dobrodelna in misijonska prireditev v Društvenem domu s poučnim in veselim sporedom. Pridite!
šahisti — ta igra so po naši dolini vedno bolj širi in ima vedno več pristašev oziroma igralcev, ki redno iu tudi že dobro igrajo. Šahovski odsek v Društvenem domu redno »trenira« vsako sredo in potek zvečer.
Pasji kontumac je odpravljen za laško-trbo-veljski okraj po več kakor polletnem trajanju.
Umrli so: Pctrič Jožef, vpokojeni rudar; Golob Miha, posestnik v Planinski vasi; Prelogar Neža, vdova po rudarju in otroka Jurečič Jožef ir Majcen Josip. N. v m. p.l
Litija
Osebne vesti. K okrajnemu glavarstvu v Litiji je dodeljen kot kmetijski referent g. L. Gosak na mesto umrlega kmetijskega referenta g. Jereba, ki jo imel sedež v Višnji gori. Kot sanitetni referent pa je te dni nastopil svojo službo na glavarstvu dr. Hočevar, ki pa baje ne bo ordi-niral za privatne stranke.
Poroka, Na praznik sv. Treh kraljev se je poročil gostilničar g Rudolf Jevnikar iz Gradca pri Litiji z gdč. Milko Kunstlerjevo iz Litije.
Prireditev Marijinega vrtca na praznik fi. januarja je povsem napolnila veliko dvorano v dekliškem domu, kjer so naši mali prvič res pogumno nastopili s svojo mladinsko božično igrico »Logarjevi otroci«, ki jo je režiral njihov katehet g. Lovšin. Zelo so tudi ugajale deklamacije deklic ter so bili vsi nastopajoči nagrajeni s toplim ploskanjem. Le škoda, da je vse tako hitro končalo. Zadovoljni so zapustili starši, otroci in igralci dvorano z želio. da Marijin vrtec čim preje zouet nastopi
Maribor 28 milijonov v zrak !
Koliko so pokadili Mariborci
Maribor, 9. januarja.
Težke čase doživljamo, beda in pomanjkanje povsod, vse krčevito varčuje že pri malenkostih in vendar, kako ogromne so številke, katere izda samo Maribor letno za tobačne proizvode! V letu 1931 smo potrošili v Mariboru im bližnji okolici nič manj ko 27,875.586 Din za cigarete in tobak; vsa ta ogromna vsota se je spihala v zrak samo za hipen užitek in za prazen nič.
Posameznih vrst tobaka se je pokadilo v Mariboru: cigaretni tobak: trebinijac 11 kg, var-danski 5.7 kg, neretvanski 640 kg, moravski 160 kg, zetski 2200 kg in savski 7240 kg. Tobaka za pipe: amerikanski 250 kg, banatski 330 kg in du-navski 2&920 kg. Cigarete: Karadjordje 10.300 komadov, Mignon 59.000 kom., Jadran 18.200 komadov, Kosovo 19.000, Strumica 14.000, Šumadija 67.600, Vardar 5,820.000, Drina 1,850,000, Vrbas 240.000, Morava 90 tisoč, Zeta 50.968.000, Sava 23,520.000 komadov. Cigare: portoriko 242 tisoč komadov, brazilka 315 tisoč, viržiniosa 110 tisoč, mešane inozemske 950 tisoč, kratke domače 137 tisoč, flor de Havana 360, perla de Cuba 360,
PRVI SLOVENSKI FILM V MARIBORU.
Že precej časa je sem, odkar so napovedali, da bomo tudi v Mariboru imeli priliko videti prvi slovenski film, ki so ga izvršili vrli ljubljanski skalaši in ki nosi naslov »V kraljestvu Zlato-roga«. Mariborska Prosvetna zveza je vzela zadevo v roke ter se ji -je posrečilo dobiti krasni film v Maribor. Brez dvoma je, da je tudi v Mariboru opaziti za ta film izredno zanimanje in da bodo Mariborčani vedeli izrabiti redko priliko, da ei ogledajo prvi slovenski film. Slavnostna otvoritvena predstava bo v petek 15. t. m. s pri-četkom ob tričetrt na 21, in sicer v tukajšnjem Grajskem kinu. Uvodno slavnostno besedo bo naj-brže spregovoril tvorec prvega slovenskega filma prof. Ravnik. Mariborčani se vabijo, da se z veliko udeležbo oddolžijo tvorcem prvega našega filma.
*
□	Minister dr. Fra>geš predava. Prihodnji petek predava v tukalinji Ljudski univerzi prof. dr. Frangeš minister n. r. iz Zagreba, o aktualni temi »Socialna in ekonomska kriza v Nemčiji*.
□	V OniLdfciskem domu ponovi danes ob 17 Katoliška omladina krasno 5dejanko -Trosila bom rožice-«. Ker ee pričakuje številna udeležba, .se občinstvo naoroša, da si pravočasno in če lc mogoče že dopoldne preskrbi vstopnice.
□	Sp cmemba v vodstvu okraj tega ces-no-ga odbora. Bivši načelnik mariorskega okrajnega cestnega odbora dr. Alojzi. Juvan se je odpovedal mestu r.aelnlka; na njegovo mesto je imenovan mariborski meslni načelnik dr. Lipold.
□	Iz Jugoslovanske strokovne zve/.e, Vsemu članstvu naznanjamo, da se je vrstni red sestankov spremenil v toliko: Namesto ob torkih se sedaj vršijo sestanki vsak teden v sredo ob pol S zvečer v prosrorih JSZ, Sodna ulica 9-III. Prihodnji sestanek se torej vrši v sredo 13. t. m. Vsi člani in orijatelii vabljeni.
H Vprašanje na turi, ih dajatev obr,!ns'-'m aslužbenccm je postalo aktualno radi sklepa občinskega sveta o Stednii v občinskem gospodarstvu. Kakor smo izvedeli, se bo izvršila predvsem revizija vprašanja naturalnih sianovanj, previsoke stanarine, orottte kurjave ter proste dobave plina in elektri f
□	(.1 :ni zbor Zveze gos ilničarskit zediug se vrši 14. t. m. v prostorih hotela Orel v Mariboru ob pol 10 dopoldne. Ob tej priliki bo Zvez"a uprava razdelila nekaterim zveznim odbornikom, ki že 10 let nepretrgoma delujejo v gostilničar-skih zadrugah ali izvršu eijo nepretrgoma že 35 let gostilničarsko obrt, zvezne diplome. Ostalemu članstvu, ki izpolnjuje 6lične pogoie, se bodo izročile diplome na slovesen način na občnih zborih pristojnih gostilničarskih zadrug.
□	Kletarski tečaj. Zveza goslilničarskih zadrug v Mariboru priredi 14. t. m. 3dnevni kletarski tečaj na banovimski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru.
□	Ustanovitev »Trgovske akademije v Mariboru. Kakor smo svolečasno že poročali, se je osnoval v Mariboru pripravljalni odbor za ustanovitev društva »Trgovska akademija«, čegar naloga bo omogočiti zgraditev poslopja za strokovno šolstvo v Mariboru. Jutri 11. t. m. se vrši v mestni posvetovalnici ob 18 posvetovanje o ustanovitvi omenjenega društva.
□	Važno za delodajalce. Davčna uprava v Mariboru opozarja vse delodajalce, ki pobiraio uslužbenski davek v davčnih znamkah, da predložijo tekom tega meseca knjižico uslužbenskega davka na vpogled davčni upravi, soba št. 10, sicer bi sc napram njim postopalo po zakonu. — Nada lje se pozivajo oni delodajalci, ki niso zavezani pobirati davka v znamkah, da se morajo prijaviti do dne 25. t. m. davčni upravi da j'h vpiše v knjigo delodajalcev, ki izročajo uslužbenski davek v denarju. — Najvišji kazni po čl. 138 tega zakona zapade vsak delodajalec, ki ima povprečno preko 20 zaposlencev, a če do tega roka ne prijavi ob-lastvu.
□	Fontana prodaja v Rošpohu vino od 5 litrov naprej.
□	Nov način irkasbarja za plin. Prejeli smo: Z novim letom je uvedla mestna plinarna, nov način inkasiranja in je tozadevni organ podjetja z legitimacijo pooblaščen, da po odčitanju plino-mera takoj na licu mesta inkasira denar za plin in najemnino plinomera.
□	Zanimivo predavanje o davkih se je vršilo v petek zvečer v Gambrinovi dvorani. Predaval je na povabilo gospodarskega predstavništva riš. fin. svetnik g. Mozetich o kompliciranosti davčne uprave. Obisk je bil zelo številen, poleg trgovcev, industrijcev in obrtnikov ter ostalih davkoplačevalcev a. Maribora in širše okolice smo opazili tudi veliko uradnikov davčne uprave s fin. inšpektorjem Sedlarjem na čelu. Po tričetrt-urnem poučne mgovoru se je razvila pod vodstvom hotelirja g. Oseta, ki je predsedoval sestanku, stvarna in zanimiva anketa, katere so se udeležili s svojimi izvajanji gg. Weixl, Sojč, Bureš, Vahtar, Albin Novak, Miglič, Lužar iz Gor. Radgone, Franc Novak, Volčič, Koražija in drugi.
□	Sobotni trg je motilo deževno vreme. Zelenjave in poljskih pridelkov je radi tega primanjkovalo; zelo dobro pa je bil založen trg z mesom, zlasti » svinjskim in slanino ter perutnino. Cene so ae gibale v običajnih mejah, le pri izluščeneni svinjskem mesu in slanini eo poskočile ponovno za 1 Din pri kg.
□	Smtiska tekma mariborskih klubov. Trije mariborski klubi, in sicer zimskosportni odsek Slovenskega planinskega društva v Mariboru, 1SSK
regalitas 140 tisoč, trabuco 175.500, britanika 125 tisoč, operas 62 tisoč, kuba 16.500, viržinke 17t tisoč komadov. — Cigaretnega papirja se j« porabilo 272.300 zavojčkov, tobačnih klobas za žvečenje 1236 kg in tobaka za nosljanje 180 kg.
Iz navedenih številk vidimo, da ogromna večina daje prednost cigaretam in med temi v prvi vrsti popularni »Zeta«, za katero sledi najcenejša »Sava«. Cigaretnega tobaka se malo potroši, mnogo več tobaka za pipo, pri katerem dajejo kadilci prednost najcenejšemu dunavskemu. Tudi luksuzne cigarete in cigare najdejo malo od-iemalcev, med ljubitelji plemenitih cigar pa najdemo največ odjemalcev za inozemske vrste, ki se odlikujejo pred domačimi, od katerih zavzema : prvo mesto tradicionalna Brazilka in tej sledi • prav tako stara Portorika. Vendar kadilci cigar | polagoma izumirajo, kar je razvidno zlasti v primerjavi številk iz pretekle dobe: ravno tako nazaduje od leta do leta poraba tobaka za žveče-nje, še bolj pa seveda za nosljanje, kateremu so i udanj le še najstarejši letniki. Zato pa si osvaja i vedno večje število oboževalcev cigareto, kot ! znak sedanje nervozne dobe.
Maribor in SK Maraton priredijo v nedeljo, dne 17. januarja klubsko tekmo. Pravico do udeležbe imajo vsi v JZSZ verificirani člani gornjih klubov. Tekmuje se po pravilih JZSZ v sledečih kategorijah: Senijorji: tekmovalci, ki so že nastopili pri tekmah, juniorji, ki dosetlaj še niso tekmovali na tekmah, oziroma se niso plasirali in dame. Dolžina proge: za seniorje cca. 14 kin, za juniorje 10 km in za dame 5 km. Start ob pol 9 pri Mariborski koči, cilj istotam. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad po tekmi pri Mariborski koči. Prijave se sprejemajo do sobote, 16. t. m. do 12. ure v trgovinah Roglič na Grajskem in Divjak na Glavnem trgu. Prijavnina 10 Din, za dijake in vojake 5 Din. Vodstvo tekme: predsednik prof. Sile, podpredsedniki: Majer, Golubovič in dr. Vatovec, tehnični vodja Golubovič, časomerilci Bureš, Vesnaver in Smerdel, starter Bergant, sodniki dr. Sekula, Vo-glar in Vales, zapisnikarji Cingerlova, Roglič in Kramberger, nadzornika protr inž. Rungaldier in Aljančič in zdravnika dr. Sekula in dr. VVank-mtiller.
□	Izbrisane obrtne pravice. V mesecu decembru 1931 so bile v Mariboru izbrisane sledeče obrtne pravice: Jauk Miroslav, trgovina z mešanim
I blagom, Tatenbnchova 24. — Kohnstein Arnošt, pro-daja usnja, kožuhovinaslih predmetov in čevliaiskih | potrebščin, Vetrinjska 5. — VVolf Eliza, trgovina s papirjem, Gosposka 10. — Fideršek Ivan, vozovni j sedlar in ličar, Dvorakova 15. — Lorebčič Anton, trgovsko in umetno vrtnarstvo, Cvetlična 28. — j Zvvillag Ivana, trgovina s cvetlicami in s predmeti za opremo grobov. Samostanska 11. — Lorbek Martin, trgovinsko in umetno vrtnarstvo. Tržaška 59. — Rescheneder Otmar, brivec, Aleksandrova 13.
□	Iz obrtnega gibanja v minulem letu. V letu 1931 je bilo v Mariboru prijavljenih 231 obrti in sicer 130 prostih, 72 rokodelskih in 21 koncesijoni-ranih. Koncesije so bile izdane sledeče: 1 za tiskarno 1 za biografijo, 4 za knjigarne, 1 za trgovino s šolskimi knjigami, 1 za prodajo molitvenikov, 2 za
, stavbnega mojstra, 3 za inštalacijo pitna, vodovoda , m centralnih kurjav, 1 za popravilo parnih kotlov, 1 za podkovsko obrt, 1 za starinarstvo. 1 za avto-izvosčka, 2 za izvoščka in 2 za hotelske sluge. --Izbrisanih je bilo v istem letu 332 obrti in sicer 202 prostih, 90 rokodelskih. 3 industrijske in 28 konce-sijoniranih. Koncesije so bile izbrisane: 1 za knjigarno. 1 za lltografijo, 3 za knjigarne, 1 za trgovi-, no s slikami. 1 za informacijsko pisarno, 1 za zasebno posredovalnico, 1 za posredovanje pri nakupu in prodaji nepremičnin, 1 za stavbnega mojstra, ' za zidarskega mojstra, 1 za izvrševanje in izdelovanje kompletnih naprav za oskrbo plina, vode, kurilne in sanitarne naprave, 1 za popravilo parnih kotlov. 2 za podkovsko obrt, 1 za gradnjo naprav za napeljavo elektrike, 2 za starinarstvo 1 za obc.no prevažanje oseb z avtomobili, 1 za hotelski omnibus, 3 za avtoizvoščke in 5 za izvoščke.
Konkurzi in poravnave... Novo leto smo pričeli pod slabimi gospodarskimi propozicijami. Konkurzi iu poravnave se nadaljujejo. Mariborsko okrožno sodišče je razglasilo konkurz nad premoženjem posestnika in trgovca Samuela NVeissa iz Serdice v Prekmurju. Za konkurznega komisarja ; je imenovan dr. Sumenjak Slavko, sodnik, za upravitelja pa dr. Škerlak Vladimir, odvetnik, oba v Murski Soboti. Termini so: 20. januarja. 15. februarja in 22. februarja. — Poravnalno postopanje po S 1 zakona o prisilni poravnavi je uvedeno nad stavbnim podjetjem Treo Anton, sodružabnik regi-I stri rane firme A. Treo in Macun. Upniške terjatve . je prijaviti do 15. februarja pri okrajnem sodišču v 1 Ptuju, poravnalni narok je dne 20. februarja istotam. Prezadolženec ponuja 40% kvoto in sicer 15% v 6 mesecih. 25% pa v 12 mesecih. — Poravnalno postopanje je uvedeno po predlogu dolžnika Anlo-I na Pernata, trgovca z deželnimi pridelki v Slovenski Bislrici. Upniške terjatve je priglasiti do 8. februarja okrajnemu sodišču v Slovenski Bistrici poravnalni narok se vrši istotam dne 13. februarja Dolžnik ponuja 40% kvoto.
□	Vlomi brez konca. Zadnje mesece ie postalo naše mesto živahno torišče vlomilcev. Komaj so zaprli enega, ki je delal toliko preglavice policiji in še več strahu posestnikom dobro založenih blagajn, že so se pojavili drugi, nič manj drzni svedrovci. V noči od četrtka so navrtali blagajno v pisarni odvetnika dr. Rosine, ki pa je bila prazna. Iz same jeze so nato v naslednji noči na petek napravili nov vlom in to pot z nekaj boljšim uspehom. Vlomili so v' blagajno pečarske-ga mojstra Herička v Tatenbachovi ulici. V prostore, kjer se nahaja blagajna, »o dospeli preko zida z dvoriščne strani iz -Kopališke ulice: blagajno samo pa so navrtali od strani, prav tako, kot pri dr. Rozini. Odnesli so okrog 1000 Din gotovine, prebrskali so pa vse miznice, da bi našli še kaj več plena, vendar je bil njihov trud zaman. Zanimivo je, da sta se nahajala na dvorišču dva h,.-da psa, ki pa nista v omenjeni noči niti zalajala.
□	Pri smučanju si je zlomil roko 181elni trgovski vajenec Rudolf Koniič. Smučal sc je okrog koče na Klopnem vrhu, kjer je padel tako usodno, da je počila kost roke. Soravili so ga na postajo, odkoder se je odpeljal v bolnišnico, kjer so mu zlomljeni ud naravnali ter ga odpustili v domačo oskrbo,
□	Najdba, ki znaCI smrt. Na Schmiedererje-vem travniku tik Drave v Koroškem predmestju je neka oseba našla ročni kovček, v katerem se je nahajal damski defni plašč in prazna ročna torbica, Iz te najdbe sklepajo, da je še nepoznana žena šla na tem mestu v reko ter M prostovoljno
' končala življenja
Celi«
er Predavanje na Ljudskem vseučilišču, V ponedeljek ti. t. m. predava v risalnici meščanske šole višji nadzornik g. Humek iz Ljubljane o novodobni, naravni prehrani. Predavanje se začne ob 8. uri zvečer.
& Ljudska drama Mariša v Mestnem gledališču. Člani Dramatičnega društva so sedaj po daljšem odmoru naštudirali ljudsko dramo Marišo, ki je delo čeških pisateljev Al. in Vil. Mrštika. Predstava v režiji g. Fedorja Gradišnika bo v sredo 13. t. m. ob 8. uri zvečer v Mestnem gledališču. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar in Le-skovsek.
0 Smrtna kosa. Včeraj, v soboto 9. t m. zjutraj je umrl na svojem domu v Cretu v starosti 66 let, ix> dolgi in mučni bolezni, nadučitelj v pokoju in posestnik Jakob Stante. Pogreb pokojnika bo danes, v nedeljo, 10. t. m. ob 4. popoldne od doma na mestno pokopališče. — Njegovi duši večni | mir in pokoj, žalujočim preostalim pa naše iskreno i sožaljel
0 Gremij trgovcev je s soglasnim sklepom \ načelstva na svoji seji dne 7. t. m. izvedel pomožno i podporno akcijo vsega celjskega trgovstva za podpiranje siromašnih in brezposelnih slojev v območju mestne občine in občine Celje-okolica. V to svrho se je izvolil poseben akcijski odbor, ki bo pobiral pri celjskih trgovcih darove v blagu ali denarju, nakar jih bo razdelil med najbolj siromašne in brezposelne sloje obeh imenovanih občin j takoj, ko bo prejel tozadevne sezname od mestnega načelstva in okoliške občine.
0 Prijave za davek na poslovin promet za I. 1932. Davčna uprava razglaša: Za odmero davka na i5os!ovni promet za tekoče leto oziroma za končno odmero tega davka za 1. 1931 morajo vložiti prijave v letu 1931 doseženega odn. opravljenega ! prometa 1. obvezniki pavšalisti, to so oni, ki ne vodijo knjig opravljenega prometa in katerih celoletni ptomet ni znašal čez 500.000 Din, obenem s i prijavami za pridobnino, tedaj v času od 5. jan. do 5. febr. t. 1., 2. obvezniki, ki vodijo knjige opravljenega prometa in katerih celoletni promet presega j znesek 500.000 Din, nadalje oni, ki so zavezani j javnemu polaganju računov in oni, ki jih je prištevati industrijceni, najkasneje do konca januarja t. 1. Te prijave je vložiti brez ozira na to, podlega li opravljeni promet splosnemu 1 odstotnemu davku ali skupnemu davku na ooslovni promet. Če so posamezni davčni zavezanci poslovali le v gotovi dobi leta 1931, imajo prijaviti le letni promet sorazmerno s prometom v času, ko so ga opravljali. Davčni zavezanci, ki prijav ne bi vložili ali prepozno ali bi prijavili manjši kakor dejanski opravljeni promet, bodo kaznovani in izgube tudi pravico pritožbe proti odmeri davka.
0 Ukradeno kolo najdeno. V torkovi številki smo poročali, da je bilo praktikantu Grobelniku iz Žalca ukradeno kolo znamke Anker iz veže gostilne Pri Angelu«. Medtem pa je dobil Grobelnik svoje kolo že nazaj, ker mu ga je neki znanec za šalo odpeljal in mu ga kasneje zopet vrnil.
&• Predavanje o smučarstvu. Opozarjamo vse snlučarje na zanimivo predavanje o smučarstvu, ki ga bo imel v torek 12. t. m. znani smučar gosp. Gnidovec iz Ljubljane ob S. uri zvečer v risalnici meščanske šole. Predavanje bo spremljano s ski-optičnimi slikami.
0 Nezgode. Alojzij Sipek, sin posestnice s Spodnje Rečice pri Laškem je pred dnevi padel na levo roko, ker mu je na cesti spodrsnilo, in si jo je zlomil. Občinski revež Blazinšek s Frankolovega je padel ter si zloinil desno nego. — V petek 8. t. m. je gostilničarki Žliearjevi pred postajo v Št. Juriju ob j. ž. na gladki cesli spodrsnilo, da je padla ter si zlomila levo roko. — Vsi ponesrečenci se nahajajo v javni bolnišnici.
0 Dve izgubi. G. Teutsch, stanujoč na Jože-fovem hribu je prijavil pri predstojništvu mastne pvolicije, da je izgubil zlat moški prstan, vreden 000 Din. — Mesarski pomočnik Alojzij Sovine je izgubil v petek 8. t. m. na poti od mestne klavnice do Aleksandrove ulice med 13. in 15. uro denarnico, vredno 30 Din, v kateri je imel 3 bankovce po 100 Din in 3 »kovače«. Denar oziroma prstan, naj se
Iz raznih krajev
Dev. Mar. v Polfn. Kino »Polje« predvaja danes ob 4 in 8 popoldne zvočni film »Greifer« — Kdo je morilec. — Prosveta pa priredi jutri ob 8 rvečer prosvetni večer v domu. Vstopnina prosta proti predložitvi članske izkaznice. Predaval bo g kura t 1. Jalen,
Tržič. Prosvetno društvo nam danes pokaže v filmu dobrega vojaka Švejka. Da vidimo, kako so ga naši igralci lani znali na odru posnemati. Jutri pa predava o Vatikanu in katakombah gosp. kaplan Viktor Zakrajšek. G. predavatelj je bil že sam v Rimu in nam bo s skioptičnimi slikami in z zakladom svojih spominov gotovo lepo ustregel.
Moste pri Komendi. Odkar ima tukajšnje prosi. gas. društvo svoje prostore, se udejstvuje tudi na prosvetnem polju. Ustanovil se je pevski odsek ter nam je pod vodstvom pevovodje J. Hey-bala že pel pri maši v naši cerkvi, ter namerava zopet na Boštjanovo nedeljo, ker je sv. Boštjan cerkveni patron. Društvo uprizori v nedeljo, dne 17. t. m., veseloigro »Teta na konju« v prostorih Prosvetnega doma v Komendi. čujemo, da tudi pevski zbor zapoje par pesmi. Elektriko so nam obljubili za konec januarja, vendar mislimo, da se bo še zavleklo do srede februarja.
Zagorje. Danes pride k nam gostovat Krekova mladina iz Trbovelj. Igrali bodo igro »Lovski tale. Začetek ob pol štirih popoldne v društvenem domu. Prihodnjo nedeljo bo igralo naše prosvetno društvo v Trbovljah »Zlatoroga«.
Slovenjgradec. »Mlini pod zemljo« ali zadnje ure poganstva v Rimu, je naslov igri, katero priredi danes fantovski odsek Kmet. bralnega društva v Starem trgu ob 3 popoldne v dvorani pri Karnerju. Igra je posnela iz 4 stoletja iz dobe vladanja cesarja Teodozia ter živo prikazuje oho-.lost in oblastnost tedanjih poganskih svečenikov, na drugi strani pa odločen nastop in neomajno zaupanje v Boga. Ljubitelji lepe igre in poštene zabave so vljudno vabljeni.
Hajdina pri Ptuju, Komaj smo vsaj nekoliko preboleli nenadno smrt dobiega Franca Pintarič, že je kruta smrt vzela iz naše srede dva fanta in eno vdovo-posestnico, ki so vsi trije bili pokopani v petek, 8. januarja.
Središče ob Dravi. Danes zvečer se vrši v v Društv. domu proslava 70-leinice Slomškove smrti. Na sporedu so deklamacije, pesmi, žive slike in slavnosti govor g. prof. Fr. Kovačiča iz Maribora.
Piu\
Gregorčičev večer. V nedeljo 10. t. m. priredi ■Prosvetno društvo«: v Ptuju v dvorani minoritske-ga samostana Gregorčičev večer. Začetek ob 3 popoldne. Predava dr. Alojzij Remec. Po predavanju sledi petje in deklamacije. Vstopnina prosta.
Tedensko službo požarne hrambe od 11. do 18. t. m. ima prvi vod, druga desetina in sicer četo-vodja Ernest Dasch in desetnik Viticenc Zajšek. Rešilni oddelek: šofer Ervin Damiš in desetnik Friderik Mahač, od moštva Ernest Itegula in Her-bert Murko.
Statistika ptujske bolnišnice. V letu 1931 je bilo sprejeto v ptujsko bolnišnico 1381 bolnikov, kar znaša 25.946 oskrbovalnih dni. Je lo najvišje število odkar obstoji bolnišnica. Večina bolnikov se je zdravilo na kirurgičnem oddelku, na medicinskem oddelku so bili lo tuberkulozni bolniki. Hiralnica je vedno prenapolnjena. Normalno stanje znaša 170, vendar jih je v stalni oskrbi 170 do 180, tako da je vsak kotiček, celo hodnik, zaseden.
Živinski sejmi. Na živinski sejni dne 5. t. m. je bilo prignanih 150 krav in telic, 139 volov in bikov in 58 konj. skupaj 347 glav. Prodano je bilo 171 glav. Cene krav 1.25-3.50 Din, telic. 3—4.50 dinarjev. volov 2.50—4.25 Din, bikov 2—4.25 Din in konj 400 do 2400 D m.
Na svinjski sejem dne 7. t. m. je bilo prignanih 109 svinj, prodanih pa 50. Cene mastnim svinjam 6.50—7 Din, polmastnim 5—6 Din in pršutar-jem 5—6 Din. V splošnem so cene nekoliko poskočile. Prihodnji živinski sejni bo 19. t. m.
So. Jurij ob juž, žeL
Nove jaslice. Naše požrtvovalne Marijine druž-benice so naročile lepe nove jaslice, ki so bile že za božič napravljene in postavljene v cerkev. Vse jih je hodilo in jih hodi gledat, zlasti jih jako rada ogleduje mladina.
Na ledu je spodrsnilo v petek zjutraj gospej Tereziji Zličar, gcstilničarki v Katoliškem domu. Pri padcu si je zlomila levo roko. Zdravi se v celjski bolnišnici.
Begunje pri Cerknici
Občni zbor prosvetnega društva. Danes se vrši ob 3 popoldne v Domu občni zbor Kat. prosvetnega društva. Ob tej priliki se bo ustanovil fantovsko-sportni odsek društva. Zato so vabljeni tudi fantje, ki imajo željo sodelovati pri tem odseku.
Naš oder. Preleklo nedeljo so igralci prosvetnega društva z velikim uspehom igrali klasično tiramo španskega pisatelja Calderoiin Sodnik Za-lamejski . Obisk je bil za sedanji čas prav dober.
Za nadaljno dobo je v. programu Molierova komedija »Namišljeni bolnik za predpuet, in Medvedova drama Za pravdo in srce-r za Veliko noč.
Programi Radia-LiitbTIfjna t
Nedelja, 10. januarja: 8.00 Ing. Eiselt: Mlekarstvo. — 9.00 Prof. Jarc: Regulacija Ljubljanice in kultivacija ljubljanskega barja. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 P. dr. R. Tominec: Galerija slovečih konvertitov. — 10,30 Dr. Pavel Brežnik: Basel. — 11.00 Salonski kvintet. — 12.00 Čas, poročila, plošče. — 15.00 Dr. Fr. Veber: Poročilo o rezultatih expcriment. fonet. 6tudije. — 15.15 Dekliška ura: gdč. A. Lebarjeva (Pogled v dvorano prednikov). — 15.45 Dvoboj na harmoniki: Magister in Kokalj. — 16.15 Samospevi g. Lovra Korenčana. — 16.45 Salonski kvintet. — 20.00 Komorni trio: violina ga. Brandlova, čelo ga. Lobe-Folger, klavir g. Štritol. — 21.00 Samospevi g. Marijana Rusa. — 21.45 Salonski kvintet, Vmes poročila in časovna napoved.
Ponedeljek, 11. jan.: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesli — 13.00 čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Prof. Fr. Pengov: Iz anatomije in fiziologije človeškega telesa (Mesna ali rastlinska hrana?) — 19.00 Dr. L Burian: češčina. — 19.30 Zdravstvena ura: Zima in zdravje 11. del, direktor dr. Ivo Pire. — 20.00 Leharjev večer: sodelujeta ga. Štefka Poli-čeva iu g. Jože Gostič, solista ljubljanske opera
—	20.45 Operetna glasba, izvaja salonski kvintet
—	22.00 Čas in poročila.
Torek, 12. januarja: 11.30 Šolska ura: Zna-čaj naše narodne pesmi, prof. Kramolc. — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Otroiki količek (Manca Komanova). — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. — 19.30 Dr. Veber: Experimentalno fonetični študij. — 20.00 Dr. M. Justin: Kako se ubranimo strupenih plinov — 20.30 Vest*, drama (člani ljublj. drame).
—	-2.00 Čas, poročila. — 22.15 Salonski kvintet
Drugi pro&ramt t
Ponedeljek, II. januarja:
Belgrad: 12.05 Radio orkester. 20.00 Radio orkester. 21.30 Klavirski koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Vokalni koncert. — Budapest: 12.06 Radio orkester. 19.40 Koncert filharmoničnega orkestra. 22.15 Prenos iz Newyorka. — Dunaj: 12.20 Opoldanski koncert. 20.00 Večerni koncert. 21.00 Karneval na Dunaju. — Rim: 12.45 Vokalni iu instrumentalni koncert. 20 00 Plošče. — Milan: 12.00 Pestra glasba. 20.45 Komedija Pestra glasba. - Langenberg: 13.05 Operni koncert. 20.00 liadio orkester. 22.20 Plesna glasba. — Stuttgart: 18.00 Zabavna glasba. 20.00 Operna glasba. 21.00 Komorna glasba. — London: 19.30 Koncert godbe na pihala. 22.15 Amerika in radio. 20.35 plesna glasba. — Berlin: 20.00 Koncert. 22.00 Ljudsko glasba — Barcelona: 18.80 Radio sekale«. 21.05 Radio orkester. 22.00 Vokalni koncert. 20.80 Jazz. — Praga: 20.00 Koncert češke filharmonije. 22.15 Prenos iz Newyorka. — Toulouse: 20.30 Argentinski orkester. 20.45 Moderna simfonična glasba. - Trst: 18.00 Pestra glasba. 22.15 Pestra glasba.
Torek, 12. januarja:
Belerad: 11.05 Radio orkester. 19.30 Vokalni koncert. 20.80 Zagreb. - Zagreb: 12.80 Plošče. 17.00 Radio orkester. 20.80 Komorni koncert. 21.30 Vokalni koncert. — Budapest: 12.a5 Opoldanski koncert. 18.30 Operni prenos. 22.30 Ciganska glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 20.85 Jadralno letanje 21.00 Josip Strauliov koncert. — Rim: 21 .(K) Pester koncert. Komedija. — Milan: 12.15 Pestra glasba. 21.00 Simfonični koncert. — Ungenbcrg: 13.05 Operni koncert. 20.30 Romantične improvizacije. — Stuttgart: 10 45 Koncert. 20.30 Romantične improvizacije, — London: 21.00 BBC koncert. 22.15 Pester progrun _ Berlin: 20.00 »Kean«, komedija. 21.10 Richard StrauR-ov koncert. — Barcelona: 13.30 Radio sekstet. 21.00 Operni prenos. — Praga: 21.00 Cimbale. 21.30 Kvartet. — Toulouse: 19.45 Koncert vojaške godbe. 20.80 Oporne pesmi. 22.00 Moderna simfonična glasba. _ Trst: 18.00 Pestra clas-ha. 22.15 Pestra glasba.	*
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zelss-Ikon, Roden-stock, VolgtlSnder, Welta, Certo Itd ima vedno v zalogi
lotoodd. Jugoslovanske knjigarne
Ltubtiani Zahtevajte ceniki
SODOBNE ATENE
FRANCE ŠTELE
Sodobne Atene so nazorno zrcalo usod Grčije, ene izmed zibelk evropske kulture. Še danes je v njih jasno viden prerez plasti, skozi katere je preraščala evropska kulturna misel od tam, kjer ob Erehte-jonv na Akropoli zgodovina ki i je iz initosa bajne davnine, v kateri se še mešajo pojmi človek, žival in bog, pa do sodobne prosvetljenosti, ki je s proglasitvijo enakopravnosti vseh, posameznikov kakor narodov, vzbudila k novemu življenju tudi večstoletno zimsko spanje kulturne in duhovne pasivnosti spečo Grčijo. Dobe večkratnega takega spanja so zasule s prahom in peskom pozabljenja in počitka tudi spomenike sijajnih dob procvita, v katerih so Atene že nekajkrat korakale na čelu vsega človeštva, vodeč ga k novim spoznanjem v verstvu, filozofiji in umetnosti.
V dolgotrajni dobi tujih vladavin od rimske do zadnje, turške, so vso Grčijo z Atenami vred preplavili barbari tako temeljito, da je pozabljala celo svojo veličastno svetlo preteklost. Slovanska in arnavtska krajevna imena so zamenila slavna stara, zemlja je pokrila razvaline in celo jezik se je gubil v pozabljenje. Prebivavci nekdaj slavne Elevzide bi potniku ne vedeli ničesar povedati o nji in ob njenem imenu bi zmigovali z ramami; ob ponosnih Mikenah pa se še danes šopirijo slovanski Harvati z arnavtskim prebivalstvom, in o »lepi M-enelajevi Heleni«, pri kateri se potnik danes ustavi na požirek vina in skromno zakusko, bi še pred sto leti domačini bržkone ne vedeli dosti, čeprav se je takrat pod nič manj kot Mi-kene slavnim sosednjim Argosom in v Navpliji porajala nova Grčija.
Ta nova Grčija je v stoletju svojega obstoja izvršila pravi čudež. Iz konglomerata nezavednih in ubornih prebivalcev svoje zemlje je ustvarila zopet grško narodnost. Iz jezikovnega konglomerata, nastalega v stoletjih, je vzbudila k novemu življenju grški jezik. Iz globin zemlje je dvignila dokaze o svoji sijajni kulturni preteklosti, ugotovila ležišča nekdaj slavnih mest in svetišč ter slovanska arnavtska krajevna imena nadomestila s starimi, posvečenimi po tradiciji evropske kulture in znanosti, v kateri je ves čas živel njihov spomin.
Tudi Atene, kulturno prestolnico starega sveta, je dvignila ta doba k novemu življenju. Njihovo rojstno leto je 18S4, ko so bile iz romantične ideje takratne sodobnosti, ki je kumovala vstajenju Grčije, proglašene za prestolnico nove grške države., Takrat je štelo v glavnem severno od Akropole ležeče čisto orientalsko označeno mesto lcakih 2000 prebivalcev. V stoletnem razvoju do danes pa so narastle na pol milijona. Cel mestni kompleks skupno z več kilometrov oddaljenim Pirejem in Faleronom, do katerih se praznina naglo polni, pa šteje že blizu enega milijona ljudi. Za stoletno proslavo prestolnih Aten bo to Število verjetno tudi doseženo.
Že pogled na mestni načrt Aten in okolice nam mnogo pove o njihovem značaju. Iz dveh jeder se razvijajo Atene bodočnosti, iz novih Aten, zasnovanih po enotnem pravilnem načrtu s središčem v trgu Omoniji in od Pireja, ki se v svojem jodru naslanja na obrežje prastarega pristanišča. Pravilni, po pravokotnem križanju cest in ulic zasnovani tloris novili Aten zadene na jugu na nepravilen sistem srednjeveških in orientalskih Aten, ki se raztezajo do Akropole, okrog nje in proti zahodu. Južneje od tega dela, deloma od njega oklenjen, lezi teritorij antičnih Aten. mesto razvalin in izkopnin s središčem v Akropoli. Če si ogledamo še periferijo tako Pireja kakor posebno Aten, ugotovimo, da je njena sedanja razsežnost povzročena predvsem po novih naselbinah malih hišic grških izseljencev iz Male Azije.
Zunanja slika mesta je impozantna, pravcato morje hiš, ki se razliva od osrčja med Akropolo in trgom Omonijo na vse strani po Atiški planoti, položeni kot obširen hotel med gorske hrbte Izmeta, marmaruega Pentelikona, gozdnatega Par-nesa in Egaleosa z odprtino proti morju, eni najvažnejših gospodarsko političnih podlag pomembnosti Aten. Od severovzhoda proti jugozapadu poživlja enolično sliko tega belega morja hiš vrsta nizkega gričevja z arhitektonskimi poudarki na Akropoli in Lykabetu. Največji pregled čez mesto dobi potnik, ki pride od Elevzide mimo nekdanjega samostana Dafni, po sveti elevzinski cesti, najlepši cesti sodobne Grčije, ko se spusti po zadnjem klancu v kotlino. Lepši je pogled z Lyka-beta, ker ima odprto možnost pogleda do morja m na Akropolo. Neprekosljiv v svojih razpoloženjskih in krajinsko estetskih vrednotah pa je razgled z Akropole same. Pod njo je morje hiš In šum velemesta, odetega v prah in hrušč, tu gori je mir, in pred vsem drugim lepota. In siarr čista lepoto, ker jo preveč neresnična, bolj privM-na kol otipljiva ter spreminja svojo bogato vsebino po razpoloženju dnevnega in letnega časa, pa 11IH manj po razpoloženju duše, ki jo pride užit. Na severovzhodu se Akropoli odziva s svojo belino kapelica vrhu Lykabeta: mistična resničnost bizantinske Grčije, ki je še živa in utripajoča kakor lučke pod njenimi okajenimi oboki, odzdravlja fantomu antike. Če pogledaš na jug in jugozapad, ti oko obvisi nad morsko sinjino, poboža obrise Salamine, išče mimo njih in preko njih v daljine in davnine. V daljine proti Istinu, Peloponezu in Kreti, v davnine preko Miken in Krete v Egipet in Orie.nl ter se vprašuje, zakaj je ta Akropola, na kateri stoji, morala postati srce antične in sodobne Grčije. Mitos in zgodovina se pleteta nad tem morjem v pestro stkan pajčohui bajke in zgodovinsko resnice; na Akropoli ob Pozejdonovi razpoki pod Erebtejonom se osredotočuje bajka, ob preračunjenl umerjenosti in odličnosti ter ten-kofutni eleganci Partenonn pa zgodovina. Enkrat se potnikova misel oklene njih dveh, nato zaplove
v daljine in davnine, pa se zopet vrača in sanjaje doživlja čudo zgodovine.
Akropola je še danes pravo srce Aten, srce, ki ga vzljubiš in si spočiješ ob njem. Če se v davnine zatopiš, vidiš, da je bila nekdaj še več, bila je oltar Aten; na Areopag pod njo pa gledaš kot na prižnlco, s katere še vedno zveni glas Pavlove pridige, ki jo posluša tišina razlita nad vse mestno morje pod njim, le v globini nekje še golči moten ugovor, ki se pa, tako se zdi, tudi kmalu zaduši. In še dalje tolmači duševno oko in obvisi nad zborovalnico starih Aten, nad Pnyk-som, kjer je beseda ljudskih voditeljev zvenela pomembneje in monumentalnejo kot kjerkoli drugod na svetu. Pa ne samo oltar in duša porušenih Aten antike je Akropola, ona ni nič manj estetska duša sodobnih Aten. Da ni nje in bele kapelice na Lykabetu, bi bilo to morje hiš brez duše, brez poleta, brez estetske zaostritve. Bela golobica na Lykabetu in v zlalo kopreno ogrnjena krona stebrišč na Akropoli pa mu dajeta polet k solncu, ki se zvečer dolgo ne more ločiti od Parte-nona, in k čisti belini luči, ki je prižgala svetilnik na Lykabetu. Kadar v vrvežu atenskega pouličnega življenju uho ogluši, oko otopi od dolgočasne enoličnosti uličnih slik, potnik nenadoma uzre Akropolo ali Lykabet, se vzradosti, oživi in osvobodi moreče vsakdanjosti. Nasprotje med Akropolo in mestom je toliko, da deluje ona vedno le kot
Ulično življenje sodobnih Aten je že precej izgubilo nekdanji orientalski znučaj. Le zvečer se zopet pojavi oglušni krik in vik in direndaj orientalskih ulic in bazarjev. Takrat zažive premnoge kavarne, mlekarne in točilnice piva z majhnimi mizicami postavljenimi na trotoar. Pogosto nepro-dirna gnječa se drenjo na Omoniji in posebno na začetku llniverzitetske ulice pred točilnico piva in goslilnico Ivi (Ilebe). Takrat pridejo do veljave tudi premnogi prodajavci srečk, ki v gručah tekmujejo, kdo bo drugega prevpil, prodajavci večernih časopisov, med katerih kričanjem pada v basu izgovorjeni yt;:tnos kakor ohripla avtomobilska hupa, prodajavci čokolade in raznih malenkosti, prodajavci okusnih soljenih mandljev in drugi kričači. Poleg prodajaveev srečk so za atensko ulico značilni dalje posebno tiu Odos Studiu, lirniu iu Atinas iu na obrežni cesti v Pireju pri svojih mizicah sedeči nienjači denarja. Pred njimi sem imel iz početka velik rešpekt, ker sem prišel doli s prepričanjem, da je Grk velik slepar, pozneje sem se pa prepričal, da se tudi pri njih pri vsi j majhni pazljivosti menja čislo dobro, pogosto po prav ugodnem dnevnem kurzu. Značilnost ulic vzhodnih mest so dalje posebno snažilci čevljev. V Grčiji jih je leni več, čim bolj umazano je mesto in li sede na vseh oglih; s tolčenjem na svojo pručico te opozarjajo na svojo navzočnost in potrebo, da si daš očistili čevlje; sledijo ti v ka-
Akropola v Atenah
vzvišen privid in nikdar kot vsakdanja groba resničnost. Brez Akropole in Lykabeta atenske lepote ni.
Kakor smo že pri pogledu na tloris sodobnih Aten ugotovili, obstoja njih mozaik iz raznih elementov, ki so v glavnem antični, bizantinsko srednjeveški, orientalski in sodobni. Kakor so se sicer vsi ti štirje elementi v zunanji sliki že popolnoma strnili v neločljivo estetsko enoto, tako kaže notranja slika atenskega mesta še vedno četvero popolnoma različnih obrazov.
Obraz sodobnih Aten, ki so po svojem obsegu vse naokrog zalile one tri mnogo skromnejše po obsegu, je obraz mesta devetnajstega stoletja, zasnovanega v času romantike s posebnim ozirom na antiko. Bavarski arhitekti so zasnovali to mesto s središčem v trgu Omoniji tako, da se sem stekajo radijalno vso glavne žile prometa, med njimi pa je razpeta precej prisiljeno ž njimi sogla-šena mreža pravokotno se križajočih ulic i" cest. Trg Om6nija, promet, središče novih Aten, ki bi do neke mere moral bili estetsko oporišče njihove arhitektonske izgraditve, je brez najenostavnejših estetskih vrednot, samo slučajno, čisto mehanično vozlišče prometa. Neorientirani potnik smatra središče z vhodi k podzemeljski postaji električne železnice lipa pariškega metroja za monunientali-zirano podzemeljsko stranišče. S tem je zadosti oznnčena estetska nesmotrnost, ki ni značilna samo za to prometno srce sodobnih Aten, ampak za novo mesto sploh. Ulice so z malimi izjemami enolične, dolgočasno ravne, posamezna poslopja brez prave estetske ambicije, razen one, ki je tako značilna za romantično arhitekturo poprečnega Dunaja in Monakovega srede devetnajstega stoletja. Vmes se danes šopiri zopet poprečna, po svojih dimenzijah pa čisto drugačna od stare, arhitektura sodobnih evropskih velemest. Ta pogosto grozi zakriti dosedanje lepe poglede na Akropolo in tako preti, da bo uničila, če ji pametna gradbena politika ne zajezi toka, tradicionalno, na Akropolo najožje navezano estetiko zunanjo in notranje slike dosedanjih Aten.
Monumentalna stran sodobnih Aten se osredotočuje v glavnem na dve vzporedni, od Omonijo proti jugovzhodu do nekdanje kraljeve palače vodeči ulici, koncu katerih leži pred omenjeno palačo drugi glavni Irg sodobnih Aten, Svn-tagma (konstitucija). Važnejša v estetskem oziru je Odos Panepistlmiju — Univerzitetna ulica, ob kateri se osredotoča atenska znanost. Tu je univerza, akademija, arheološko društvo, katoliška katedrala in za nas radi fresk Jurija Šubica posebno zanimiva palača slavnega raziskovalca Troje in Miken Schllemnnna t. zv. IIiu mčlatron — Trojanska palača. Ta stavba je tudi arhitektonsko zanimiva. Za dobo romantičnega klasicizma pa sta značilni in arhitektonsko pomembnejši univerza, ki je bila postavljena I. 1837 po načrtih slavnega danskega arhitekta Hansena, ter akademija po načrtih dunajskega arhitekta Teoflla Hansena. Kakor jo tudi skupina univerze, knjižnice in akademije učinkovita in za zgodovino arhitekture v sredi devetnajstega stoletja pomembna, toliko ostali del te ceste ne ustreza temu svojemu oporišču. Prav tako neenolnn jo posebno sedaj po novih stavbah nji vzporedna Odos Stadiu. Klasicistični arhitekturi srede devetnajstega stoletja pripadala ludi Narodni muzej in politehnika na Odos Patisijon.
vArne in restavracije in ti med jedjo in pri brivcu med britjem pod mizo čepe snažijo čevlje in to res za najnižjo ceno. V Atenah rešujejo sedaj problem te mestne nadlogo na ta način, da ustanavljajo velika čistilska podjetja nameščena v vežah hiš. Tu ti po pet do deset čistilcev čisti čevlje pod vodstvom podjetnika, ki je navadno tudi čistilec klobukov.
Ene stvari iz okvira orientalskega življenja večernih Aten pa ne bom pozabil nikdar; to je večerno'življenje na Odos Atinas. Ob tej ulici, ki vodi od Omonije v smeri na Akropolo, je glavna tržnica in tudi središče malega pouličnega trgov-stva. Posebno ob sobotah zvečer vlada daleč okrog glavne tržnice nepopisna gnječa, odmevajoča od tolikega kričanja, kot ga menda še nikjer nisem slišal. Pridi že od Omonije ali od Akropole, povsod boš opazil, kako se proti tržnici gnječa in kričanje naglo stopnjuje in preide prod, in posebno v jarko razsvetljeni tržnici v nerazločno prelivanje in valovanje rjovečih glasov ter v toliko gnječo, da le s potrpljenjem in neprestanim postajanjem moreš skozi njo. V polni nočni razsvetljavi je ta tržnica impozantna: v raznih oddelkih se ponujajo vsake vrste živila, posebno pa mesovje in ribe. Z zluto peuico in zelenjem vabljivo prirejen se ti ponuja loj, v razsvetljavi električne luči so ribe mamljivo vabljive in mesovje kakor s slik posneto. Klasične gesle ti ponujajo sedaj to sedaj ono; skozi množico, ki se le s težavo preriva, pa švigajo sem in tja v dolge, krvavo rdeče predpasnike oblečeni kot živi peklenščki urni mladi mesarji. Miklavžev semenj z vsemi Miklavži in parklji se skrije po svoji bajni osvetljenosti in pravljični romantiki pred tem mesnim trgom.
Po dnevu se ta orientalska romantika bazarja in kavarne umakne pred evropstvom, ki niti od daleč ne da slutiti večernega temperamenta. Promet je tudi po dnevu velik. Značilna je posebno velika množina avtomobilov. Atenci trdijo, da jih sorazmerno nobeno mesto nima toliko.
Bizantinsko srednjeveški obraz Aten kakor tudi njegov naslednik in dopolnitelj orientalski obraz Aten ne nastopa nikjer več čist ampak redno ali preplavljen s sodobnim značajem ter omejen na posamezne objekte ali pa se javljata kakor n. pr. v najbolj slikovitem delu Alen ob Keramejku in na severnem pobočju Akropole večinoma oba združena in prepletena med seboj.
K srednjeveškemu bizantinskemu obrazu Aten spadajo predvsem male cerkvice osrednjega tlorisa s tipičnimi bizantinskimi kupolami in stenami zidanimi v tipični bizantinski mešani tehniki, kjer vrsteče se plasti opeke in kamena porabljajo obenem za dekoracijo. Posebno iz opek so bizantinski mojstri znali sestavljati zavidne dekorativne umetnine. Glavne teli atenskih stavb, ki pripadajo IX. do XII. stoletju, so t. zv. mala metropola ludi Panagija Gorgopiko imenovana, ki je slavna v umetnostni literaturi vsled množine do-iterativnih reliefov vzidane v njeno zunanjščino, dalje Kapnikareia in sveti Teodorji. Poleg več drugih dopolnjujeta mistični milje teh zgradb posebno Panagija Spilitissa visoko gori na južnem pobočju Akropole, ki predstavlja tipično cerkveno Spil jo, ter kapelica na L.vkabetu. Notranji milje teh stavbic je povsod isti: temačni obokani prostori, okajene stene, brleče svečke nad obsežnim skupnem svečniku, kadeče oljnate lampice pred ikonami s srebrnimi oblekami, navadno neumet-
niško obnovljene resne stenske slikarije iti mrki asketski obrazi starih ikon. To je milje vzhodne-krščanskega cerkvenega prostora, ki je našim cerkvam popolnoma tuj. Pa tudi novejše razkošnejše bizantinsko cerkve ga nintajo več. V njih umetniški koncepciji kakor v načinu njihove slikarsko okrasitve so lo prepogosto čuti vpliv za-padno verske romantike, v izvršitvi pa umetniška nedozorelost.
Tretji obraz, orientalski, je za površnega opazovalca izginil prav tako kakor v Belgradu. Zunanje značilnosti atenskega mesta pred sto leti. rninarotov ul več. Ohranila se je samo ona izmed mošej, ki pa tudi že nima več minareta, in dvoje pol razpadlih haniftmov — kopeli; vse drugo je zapadlo pozabljenju in poplavi novih Aten. in vendar je še kljub temu orientalski obraz tudi v sedanjih Atenah močen sočinitelj. Kakor smo že videli, še močno ovladuje poulično posebno ba-zarno in kavarniško življenje čeprav brez tipičnih orientalskih zunanjosti obleke in navad. Pa 5e nekje je ohranjen: v najrevnejših starih delih Aten v okolici Keramejka in severno od Akropole, kjer se tesno druži z raztresenimi ostanki srednjeveško bizantinskega obraza. Tu je še nekaj ulic, katerih slikovitost spominja na znane slikovite in v tem pogosto neprekosljivo popolne dele starega Soluna in drugih orientalskih mest Balkana. Slivovitost vedut je tu tolika, da v tem prekaša druge higijenski in monumentalno daleč, naprednejše dele mesta. Belina teh preprostih, pogosto le za silo stoječih zidin. posebno kakega zatiš-tiega, čeprav skrajno majhnega dvorišča, je tolika, da potnika prevzame očividna ljubezen, s katero so oblikovana ta borna človeška bivališči!. Ta značilna belina orientalskega tniljeja v Atenah in v Grčiji sploh je postala naravnost znamk atenske mestne slike in njen nepogrešljiv estetski element v kapelici vrh Lykabeta. Teodor Diiubler je razpravljal pred leti ludi v Ljubljani o ■'•beli' antiki, čeprav on prav tako dobro ve kakor mi, da jp bila klasična antika pestra in to celo tam, kjer bi vsled trdovratne tradicije najmanj pričakovali, na Partenonu ter da je brezbarvna antika samo fikcija romantičnega klasicizma. Ravno Grčija s ■ svojo tako značilno beloto. ki je estetski element tolikih preprostih otoških mestec, tolikih kapelic v bregovih ob zelenju par dreves iu ki jo najbolj klasična v nepozabnih, kot bebi morska pena na robove strmih bregov obešenih seliščili očarljivega otoka Snnlorina, me • je prepričala o tem, da Diiubler ne more imeli prav, in da je belotn element orienta na Balkanu in njegove skromne a slikovito in s te strani nadvse rafinirane kulture bivališč.
Četrti in poleg sodobnega najbolj živi obraz Aten pa je antični. Njegovo estetsko vlogo, ki se javlja predvsem v Akropoli, smo že označili. Toda 011 obsega več kot Akropolo samo in je obenem tisti obraz, ki ve največ povedali čuvstvu pa tudi razumu popotnika. Vse je v razvalinah pa vseeno vse glasno in neprestano govori. Sprehod skozi lo mrtvo mesto na in okoli Akropole, pod Areopa-gom, na Muzejonu in Pnyksu, ob glavnih mestnih vratih antičnih Aten pri dipilonu in na antičnem pokopališču s spomeniki od petega stoletja naprej na Keramejku — lončarskem predmestju — spada med najučinkovitejše, kar poznam s svojih potovanj. Neprenehoma delujeta napeto razum in srce; človek se čuti sproščenega kot pri vživanju največjih umetnin in tako prevzetega kot samo ob najslovesnejSih trenutkih v življenju. Kaj je. hi večje in jačje, priučen spomin ali absolutna ima-nentna vrednost spomenikov samih, o tem se ne da razpravljati. O iluziji večne čeprav nepopolno in oškodovane forme se da govorili pač pri Akropoli; tu je tudi doživetje kljub nepopolni realnosti najresničnejše in najotipljivejše. Na Areopagu in na Pnyksu pa slutiš okrog sebe samo roj nevidnih šetalcev, ki jih poznaš iz literaturo in zgodovine in se toplo počutiš v nemem razgovoru ž njimi, ko ti realnost doslej odkritih ostankov vendar tako malo ve pokazati. Drugače je na Keramejku: Eden najbolj zapuščenih in siromašnih delov sedanjih Aten leži tod okrog; v ujem ne ravno dobro oskrbovan gaj značilnih tožnih in za grško krajino tako značilnih cipres; pod njim pa najučinkovitejše pokopališče sveln in menda tudi najstarejše toliko ohranjeno, da Se more govoriti direktno besedo. Tu je spomenik z monumeiitahiim bikom na vrhu, Iu je drug predstavljajoč junaka mladeniča na konju v borbi, tu so drugi s tožuimi družinskimi prizori ločitve z umrlimi, pa zopet vrči, ki oznneajo grobe devic ali preproste pa z nepopisno lepočutnostjo oblikovane preproste štele — navpične spominske plošče — s palmetuimi vrhi in napisi. Na tem pokopališču je še do nedavnega stal iz vseh umetnostnih zgodovin znani neizrecno tožni spomenik llegezo, ki opazovana od služkinje prebirn s prsti okras, ki ga je nosila in so tožno spominja radosti življenja. Potnik, ki ljubi milje, v katerem bi to spomenik neznansko veliko pomenil, obžaluje, da so ga v naših dneh prenesli v mucej, kjer nima več tiste tople govorice kakor jo je imel med svojimi osamljenimi drogov! pod cipresami na Keramejku.
Sodobne Atene so kakor ogromen kolos, če-gar nerodno telo so valja v prahu in pesku nižine, glavo pa mu predstavlja Akropola ovenčana s krono stebrišč, ki v luči solnca zlato žarijo. Kakor ogromen želodec je Omonija tam na severu; vse se steka vnnj in iz njega zopet prehaja po udih, ki so se razlegli na vse štiri strani sveta. Z velikansko roko je kolos že segel za Lykabet in ga objel. Drugo je položil proti jugozapadu m jo iz vseh moči nateguje, da doseže v Pireju element, po katerem tisočletja hrepeni, morje. Kljub Univerzitetski cesli in mnogim zavodom, kjer se goji znanost in umetnost, je duša Aten še vedno na Akropoli. Tu je polet, domišljija, navdihnjenje, osvobojenje, tu je še tista katharza — očiščenje, prerojenje, ki ga je antični svet pričakoval od svoje dramske umetnosti. Akropola ni samo simbol vedregn duha; prav ona pomenja tudi napredek. Malo nižje doli pod propilejami na Areopagu sla si podala roko dva duhovna svetova, eden, ki jo zahajal kakor solnce ožarjen od največjega raz-maha umetnosti, drugi, ki je mlad in Se neizrabljen prevzemal njegovo dedščino. Palas Atena in Apol sta se tu umaknila pred Neznanim, o katerem je prinesel Atenam vest iz Savla prerojeni Jasnovidec Pavel. Akropola je predvsem simbol in viden dokaz napredujočega duha; od initosa pradavnine preko filozofije nnJniodrejSili duhov antike do spoznanja enotnega duhovnega božansl-
Novi lovski zakon
Novi lovski zakon, podpisan 5. decembra 1931,
prinašamo v izvlečku.
L Splošne odredbe
Lovska pravica.
§ 1.
Lovska pravica je izključna upravičenost na določenem ozemlju (lovišču) vsakovrstno divjačino zasledovati, loviti ali ubijati, prisvajati si njene odpadle uporabljive dele (kakor rogovje itd., a pri divji perjadi jajca) ter gojiti in razmnoževati po lovopustu zaščiteno divjačino, kolikor ni s tem zakonom drugače odrejeno.
Lovska pravica je združena z zemljiško lastninsko pravico ter pripada zemljiškemu lastniku, toda lastnik jo more izvrševati ter se z njo okoriščati samo po odredbah tega zakona.
Razdelitev divjačine.
§ 2.
Divjačina se deli v tri vrste:
I.	v divjačino, zaščiteno z lovopustom (lovno | prepovedjo);
II.	v nezaščiteno divjačino;
III.	v zverjad.	j
I. K zaščiteni divjačini se prišteva:
1.	Dlakava divjačina: jelen, daiujnk. ona. ko- j zorog, divja koza, divja ovca, zajec, planinski za- j jec, zajec kamenjar.
2.	pernata divjačina: divji petelin, veliki, divji j petelin, mali (ruševec), navadni fazan in ostale fa- | zanske vrste, jereb, belka, poljska jerebica, kotor-na, prepelica, kosec, stepna kokoška, divji golobi in grlice, droplje, labudi, žerjavi, vodne putke, kljunači, pribe, divje race, divje gosi.
II.	K nezaščiteni divjačini se štejejo:
1.	Dlakasta divjačina: divja svinja, lisica, jasbec, šakal, kuna zlatica, kuna belica, dehor, her-melin, podlasica, vidra, vidra močvirnica, medve-djiea, kunec, veverica, polh, tekunica, hrček.
2.	Pernata divjačina: orli. sokoli, kanje, škar-niki, jastrebi, skobci-kragulji, lunji, sove, krokar, vrane, čaplje, štorklje, žagarice, pelikani, kormo-rani, čigre, galebi, potapljalci.
III.	Zverjad: medved, ris, divja mačka, volk.
§ 3.
Lovski upravičenec in z njegovim dovoljenjem tudi druge osebe imajo pravico loviti in prisvajati si po predpisih tega zakona vsako divjačino in zverjad.
Lastnik, zakupnik ali uživalec posestva imajo pravico v svoji ograjeni naselbini ali na ograjenem dvorišču ujeti in ubiti nezaščiteno divjačino (§ 2., odd. II.). Zverjad kakor tudi divje svinje sme na področju svojega posestva vsakdo uničevati! toda s strelnim orožjem samo v krajih, ki so po tej vrsti divjačine ogroženi.
Z banovinsko uredbo po čl. 90. ustave se bo objavilo, kateri kraji so proglašeni za ogrožene in katero vrsto divjačine je dovoljeno ubijati s strelnim orožjem.
Ris, volk, divja svinja, jazbec, divja mačka, dehor in hrček pripadajo onemu, ki jih je ubil na zakonito dovoljeni način. Vsa druga zverjad in divjačina pripada lovskemu upravičencu.
Lastna lovišča
8 4.
Lovsko pravico na svojem posestvu more izvrševati lastnik zemljišča, ki mu površina v eni občini ali okraju ali v več občinah ali okrajih znaša vsaj 20(1 ha nepretrganega zemljišča, in sicer tako, da se lahko pride po ceiem zemljišču z enega dela na drugega, ne da bi se šlo preko tujega zemljišča. Otoki veljajo za združene z obalo.
Izjemoma more samostojno izvrševati lovsko pravico tudi lastnik zemljišča, ki je izrecno določeno za gojenje divjačine (zverinjak). Zemljišče mora biti trajno tako ograjeno, da je nemogoče dlakasti divjačini prehajati skozi ograjo.
Občinska lovišča
§ 5.
Zemljišča onih lastnikov, ki jim po § 4. tega zakona ne pripada pravica do izločenega lastnega lovišča, se združijo na področju vsake občine v občinska lovišča, takšna lovišča se oddado po določbah tega zakona v zakup v korist lastnikov teh zemljišč.
Dajanje lovišča v zakup.
§ 8.
Lovsko pravico v občinskih loviščih oddaja pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje potoni javne dražbe pod zakup za 12 let. Dražba se vrši najkesneje štiri mesece pred potekom obstoječe zakupne pogodbe.
Dražitelj more biti samo oseba, ki dokaže, da ima veljavno lovsko karto in ni od dražbe izključena po predpisih tega zakona.
Izdražitelj mora takoj plačati enoletno zakupnino ter na isti znesek povišati položeno varščino. Prav tako je dolžan v korist banovinskega lovskega 'onda vplačati 3 (tri) odstotke enoletne zakupnine.
§ 10-
Obrazec za lovsko zakupno pogodbo za občinska lovišča predpiše ban. Ena tretjina površine vsa-
kega lovišča se pogodbeno postavi v zadnjem zakupnem letu pod prepoved lovu.
§ 11.
Lovišče more vzeti v zakup ena ali več fizičnih oseb, vendar mora biti število zakupnikov sorazmerno z velikostjo lovišča.
va je šla pot duhovnega spoznanja na tem posvečenem mestu.
Dva elementa tvorita celoto sedanjih Aten: nepodvižna gmota novega mesta in duh poosebljen v Akropoli. Nepodvižno, leno, estetski neoblikovano gmoto ožarja in rešuje s svojim sijajem Akropola. Gmota ne ve kam in kako, leno se preliva po kotlini, sili v doline in bregove a ne more do jasnine. Duh na Akropoli pa ima široko obzorje, v daljave sanja, posebno preko morja, od katerega ne odmakne oči v zavesti, da je tam živec, ki dovaja hrano temu kolosu.
Vsakemu, ki živi s kulturo in nje valovanjem, želim, da se v zreli moški dobi svojega duhovnega razvoja seznani osebno s tem čudnim mestom na jijgozapadnem kraju Evrope. Prišel bo nazaj bolj moder in bolj zrel. Zanimiva je pot v Grčijo preko Balkana, a lepša in za pravo razpoloženje duha ugodnejša je vožnja v Atene po morju. Morje ustvarja duhu tisto širokost obzorja, ki je neobhodna zn pravo doživetje duše Aten. Morje, ki ti baja ob prekrasnih dalmatinskih bregovih, ob Albaniji, ob Krfu, Lavkasu in Itaki o najusodnejših dogajanjih človeške zgodovine. Morje, ki ti v Korintskem zalivu pokaže pesniški Pamas in le priziblje do Pireja. Dvakrat sem potoval to pol od Splita do Patrasa z Jadransko plovitbo na udobnem parniku Beogradu. Obakrat sem doživel čuda razpoloženj, lepot in spominov. Po taki pripravi so Atene kakor Grčija sploh dvakrat lepše in jih globlje zajame? kakor če si izstopil iz utrudljivega vlaka na lariškem kolodvoru.
§ 14.
Podzakupi kakor tudi odstop zakupne pravice (cesija) občinskih lovišč so dovoljeni samo proti odobritvi obče upravnega oblastva prve stopnje, ki o tem prej zasliši občino odnosno lastnika lovišča.
II. Lovno-policijske odredbe
Lovopust — Izjeme
8 17.
Kozorogi, mufloni, jeleni in košute, damjaki in košute, divji kozli in divje koze se smejo streljati v označenem času vobče, a srnjaki in srne do 30. septembra samo s kroglo. Mladiče teh vrst divjačine je prepovedano streljati v njihovem prvem letu.
Do uveljavljenja posebnega zakona za zaščito ptic se s tem zakonom celo leto ščitijo: ptice pevke, vse za poljedelstvo in gozdno gospodarstvo koristne ptice kakor tudi njihova gnezda, jajca in mladiči.
§ 20.
Obče upravno oblastvo prve stopnje pazi, da lovski upravičenci ne goje divjačine prekomerno na škodo poljedelstva in gozdarstva. Kjer bi se ugotovila prevelika prirast divjačine, pozove oblastvo lovskega upravičenca, da jo v določenem roku zniža.
Če lovski upravičenec tudi po ponovnem pozivu ne bi izvršii odstrela v zadostni meri, izvrši obče upravno oblastvo prve stopnje odstrel s pomočjo upravičenih lovcev na stroške in nevarnost lovskih upravičencev.
Nedovoljen način lova.
§ 21.
Zaščitena divjačina (§ 2., odd. I.) se sme loviti samo s puško, na konju ali s sokolom, s psom ali brez njega. Lov s hrti je prepovedan.
Z braki loviti jc prepovedano od 15. januarja do 30. septembra.
Prepovedano je
1. lovljenje zaščitenih ptic in zaščitene dlaka-ste divjačine z zanjkami, pastmi, skopci, hrano, ki so ji pridejana omolua sredstva, limanicami, mrežami in vsemi ostalimi sličnimi sredstvi. Prav tako je prepovedano vsakemu zasebniku, razen registro-vanemu trgovcu, lovskemu upravičencu in njegovemu osebju celo samo hranjenje takih naprav za lovljenje zaščitene divjačine;
__ 2. lovljenje in preganjanje divjačine in ptic ob času velikih žametov, snegov in poplav in lovljenje jerebic, zajcev in fazanov na vozovih, avtomobilih, sankah ali z uporabo reflektorjev;
3. poškodovanje in uničevanje legel in gnezd ler pobiranje in uničevanje jajec (in*) mladih ptic. .lajca sinejo pobirati samo lovski upravičenci in še ti samo za gojitev divjačine.
Lovljenje divjačine je lovskemu upravičencu dovoljeno tudi z mrežami ali drugimi pripravami, toda samo za gojitvene ali naučne namene (§ 19.).
§ 22.
Zastrupljanje nezaščitene divjačine in zver-jadi je dovoljeno samo lovskim upravičencem proti izrečni dovolitvi obče upravnega oblastva prve stopnje, in sicer samo na krajih, ki so izrečno nazna-čeni v dovolilu.
8 23.
Loviti divjačino je prepovedano:
1.	po oranicah izvzemši okopavine: od 1. februarja pa dokler se ne pobero pridelki;
2.	po travnikih: od 1. aprila pa dokler se ne spravi seno in otava;
3.	po vinogradih: od 1. februarja pa dokler se ne obero;
4.	po tobačnih nasadih, vrtovili in zelenjad-nikih: dokler se ne pobero pridelki.
8 26.
Osebe, ki nudijo na prodaj divjačino ali njene dele, morajo vsakokrat dokazali s potrdilom izvor divjačine. Kupci smejo divjačino kupovati samo od prodajalcev, ki izvor divjačine lahko dokažejo s potrdilom.
Lovska karta
8 27.
Nihče ne sme vzeti lovišča v zakup, niti izvrševati lova, ako nima predpisane lovske karte.
Hoja s puško po tujem lovišču.
8 33.
Prepovedano je hoditi s puško po tujem lo-i višču razen po javnih potih.
Posebno je prepovedano vsakomur, in tudi 1 poljskim in gozdnim čuvajem, brez dovoljenja lov-i skega upravičenca nosili v lovišču puške malega kalibra s slabim pokom.
8 34.
Nihče ne sine zasledovati divjačine, ki je bila ranjena v njegovem lovišču, ako ubeži v tuje lovišče.
8 35.
Na dvoriščih, v vrtovih in na zemljiščih, ki so trajno lako ograjena, da so pristopna dlakasti divjačini samo skozi vrata — razen zverinjakov (§ 4.) — ne sme loviti niti lovski upravičenec, niti zemljiški posestnik, razen da sla se oba dogovorila. Za škodo, ki jo divjačina napravi na tako ograjenih zemljiščih, lovski upravičenec ne odgovarja.
Preveliko število škodljive divjačine. Gonje (hajke)
8 36.
Ako se divje svinje, lisice, jazbeci, divje mačke, dehorji in hrčki ali zverjad, v katerem lovišču prekomerno razmnoži, pozove obče upravno oblastvo prve stopnje na zahtevo interesentov ali sosednih upravičencev lastnika ali zakupnika dotičnega lovišča, naj zniža število lo divjačine v določenem roku.
Ako la rok poteče brez uspeha, odredi obče upravno oblnstvo prve stopnje gonje na divje svinje in zverjad in izda druge potrebne ukrepe za zmanjšanje števila lisic, jazbecev, divjih mačk, do-horjev in hrčkov.
8 37.
Občina določi na zahtevo obče upravnega oblastva prve stopnje takoj potrebno število lovcev in gonjačev, ki ne smejo biti mlajši pod 18. loti. (io-njo vodi oseba, ki jo postavi oblastvo. Lovci in gonjači so dolžni odzvali se pozivu kakor tudi pokoriti se odredbam vodje gonje.
Pri gonji jo dovoljeno ubijati samo divjo svinje in zverjad; ubita divjačina gre onemu, ki jo ubije.
* V izvirniku brez »in«.
Lovcu, ki izven gonje ubije risa ali volka, se da nagrada.
Predpisi za izvedbo gonje kakor tudi o višini nagrade za ubito škodljivo divjačino in zverjad se izdajo z banovinsko uredbo v smislu čl. 90. ustave.
Psi in pohajaške mačke.
8 38.
Lovski lastniki in zakupniki in lovsko osebje imajo pravico v svojem lovišču ubijati pse, ki pohajajo po lovišču, kakor tudi mačke, ki sc zalotijo več kot dvesto metrov od najbližje hiše.
§ 39.
Prepovedano je po tujem lovišču vodili pse, razen po javnih potih; izjemoma je dovoljeno pastirjem večjih čred voditi pastirske pse.
>
III. Nadzorstvo in zaščita lova
.luvno nadzorstvo nad lovom.
Lovski čuvaji.
8 41.
Lastniki in zakupniki lovišč so dolžni na svoie stroške in na svojo odgovornost nastaviti in obče upravnemu oblastvu prve stopnje prijaviti kot I" • ske čuvaje izučene lovce ali vsaj takšne osebe poznajo potrebne predpise in ki jim oblnstvo pi I znava sposobnost za ta poklic.
IV. Povračilo škode po lovu in škode po divjačini
Lovski upravičenec jo dolžan povrniti:
1.	škodo, ki jo z lovom store on sam, njegovi čuvaji, pomočniki, sluge in njegovi lovski gostje, kakor tudi vso škodo, povzročeno po njihovih lovskih psih (škoda po lovu);
2.	praviloma vsako škodo, ki jo v njegovem lovišču stori z lovopustom zaščitena divjačina (8 2.. odd. I.) na zemljiščih in pridelkih, ki se nahajajo na teh zemljiščih (škoda po divjačini).
8 51.
Za škodo, povzročeno izveslnemu zemljišču po divjih svinjah v poslednjih dveh mesecih v iznosu od 300 dinarjev, odgovarja v vsakem primeru lasl-j ni h ali zakupnik lovišia, v čigar področju se to zem-I ljišče nahaja.
Ako škoda znaša nad 300 dinarjev, pa se divje ! svinje ne drte stalno v tem lovišču, plačata škodo po polovici lastnik odnosno zakupnik lovišča, v katerem je škoda povzročena, in lastnik ali zakupnik najbližjega lovišča, v katerem se divje svinje stalno drže. Ako je takšnih lovišč več, pa se ne more ugotoviti. iz katerega lovišča so divje svinje prišle, odgovarjajo za to polovico škode lastniki in zakupniki teh po enakih delih, razen če se ugotovi, da divje svinje niso prišle iz teh lovišč. V tem primeru se izplača ta del odškodnine iz sredstev banovinskega lovskega fonda.
§ 54.
Čigar zemljišču preti škoda po divjačini, je ; upravičen zemljišče ograditi, poditi divjačino s svo-! jega zemljišča in plašiti jo z ognjeni in truščem po | posebnih čuvajih ali na drug način, toda s tem ne i sme napraviti škode zaščiteni divjačini.
Lovski upravičenec sme z dovoljenjem obče • upravnega oblastva prve stopnje tuja zemljišča v ! svojem lovišču ograditi ali jih pred oškodovanjem po divjačini zaščitili na kakšen drugi način, toda samo tako, da zemljiški lastnik zaradi lega ne trpi škode.
Toda tudi v tem primeru odgovarja lovski upravičenec za škodo, nastalo zaradi ograditve kakor tudi za škodo po divjačini (§§ 50. in 51.), razen ako dokaže, da jc oškodovanec sam kriv, da pod-vzeti očuvalni ukrepi niso uspeli.
8 56.
Škodo, ki jo divjačina napravi po sadovnjakih, hišnih vrtovih in drevesnicah in na posameznem mladem sadnem drevju, mora lovski upravičenec | povrniti samo takrat, ako se dokaže, da jc bilo pod-vzeto vse, s čimer razumen gospodar praviloma zaščiti take nasade.
Taki ukrepi so predvsem: ograje vrtov in drevesnic v višini 2 m, beljenje, postavljanje plašil. ' »vitje sadnega drevja in debel s slamo najmanj 1.50 in visoko in temu enako.
Lovski fond.
8 83.
lian upravlja »Banovinski lovski fond«, ki se osnuje v vsaki banovini in služi pospeševanju lovstva dotične banovine. Za pospeševanje lovstva na ozemlju vse države se ustanavlja pri ministrstvu za šume in rudnike »Osrednji lovski fond«.
VIII.	Prehodne odredbe
8 107.
Zemljišče veleposestnikov,'ki so po zakonu o agrarni reformi odvzela in predana v posest interesentom agrarne reforme, združi obče upravno oblastvo prve stopnje z občinskimi lovišči, kjer ta obstojajo, po uradni dolžnosti v roku treh mesecev po uveljavljenju tega zakona. Zakupnik občinskega lovišča je dolžan, da za lako pridobljeno površino plača sorazmerno povišano zakupnino (8 7.). Pri uporabi tega predpisa se ima postopali smiselno po odredbah iz § 5. in § 13., odst. '2. tega zakona, j	Ako zaradi združenja zemljišč, navedenih v
i 1. odstavku tega paragrafa, z občinskim loviščem veleposestniku ne bi preostalo 200 ha nepretrganega zemljišča, so tudi to zemljišče združi z občinskim loviščem.
§ 108.
Obstoječi lovni rezervati (pridržki) na tujem zemljišču ostanejo v veljavi, vendar se novi rezervati ne morejo več ustvarjati, razen na državnih posestvih. Na zahtevo lastnikov obremenjenih zemljišč se lovni rezervati na tujem zemljišču morejo odkupiti. Način odkupa in določitev višine odkupnine se uredi z banovinsko uredbo (čl. 90. ustave).
8 no.
S tem zakonom se ne izpreminjajo roki obstoječih zakupnih pogodb, odobrenih od strani obče upravnega oblastva prve stopnje.
IX.	Zaključne odredbe
8 113.
Ta zakon slopi v življenje z dnevom objave v Službenih Novinah«, a dobiva obvezno moč v posamezni banovini istočasno z banovinsko uredbo, s katero se uravnavajo lovski odnosi, navedeni v 1. odstavku § 112. tega zakona odnosno na področju I uprave inesta Belgradu istočasno z uredbo, izdano od strani ministrstva za šume in rudnike. Banovinsko uredbe se imajo izdati najdalje v roku šestih mesecev po objavi tega zakona.
Sah
Odškodninsko razsodišče.
8 58.
Zahteve po povračilu lovne škode ali škode po divjačini do višine 1001) dinarjev rešuje odškodninsko razsodišče, ki se osnuje pri občinah ter sestoji iz predsednika odnosno njegovega namestnika i boljšo igro. in dveh članov. Zahteve po povračilu škod- nad 1000 Din rešujejo redna sodišča.
V Hastingsu se vršita dva mojstrska turnirja, iu sicer 1. mojsterski turnir (Premier Tourna-ment), v katerem po V. kolu vodita Flohr iu Kashdan s 4 točkami pred dr. Euwejem in Sulta-i nom Khanom. ki imata 3 točke, ter II. mojsterski ■ turnir (Premier Reserves Tournament), v katerem | vodi holandski mojster Noteboom. V prvem moj-' sterskem turnirju je Stoltz slabo začel, dočim se j je gdč. Menšikova zopet postavila z zmago nad ho-! landskim velemojstrom dr. Emvejem, ki je v ; prejšnjem turnirju v Hastingsu dosegel prvo mesto j pred Capablanco — z edinim porazom proti Men-i šikovi. — Stoltz je izzval švedskega prvaka Stahl-I berga na mateb za prvenstvo Švedske, toda1 je moral oditi praznih rok, ker je dosegel le Stil rije 3 : 3. Rezullat je precej nepričakovan, ker je Stoltz dobil matehe že proti Spielmannu, Kashdanu in Flohru. — Danes prinašamo njegovo zadnjo partijo iz mateha proti Stahlbergu, katero je Stahl-berg dobil in s tem dosegel neodločen rezultat.
G. Stahlberg : C>. Stali?.
Dauiski gambit.
1.	d4,	d 5
2.	c4,	e(i
3.	Sc3	Sfb
4.	Sf3,	c5
To potezo vztrajno zagovarja dr. Parrasch, kljub lemu, da ni na posebno dobrem glasu, ker vodi do oslabitve črnih kmetov. Stoltz je za zmago v niatchu rabil le remis in se je zato spustil v to varijanto, ker vodi zelo pogosto do poenostavitve. Mogoče je upal. da se bo spustil beli v sledečo varijanto: 5. cd5:, Sd5: 1. e4. Sc3. 7. bc3:, cd-1: 8. cd4:, Lb4+ z dobro igro. V partiji Stoltz: Kmoch na olimpijadi v Pragi je sledilo: 9. Ld2, Ld2:+ 10. Dd2.\ 0-0 11. Le2. Ld7 12. 0—0. Sf6 13. Df4, bO 14. Taci, Lb7 15. Ld3, e5l in črni imr
5.	Lg5
6.	Sd4:,
cd4: e5
§ 68.
Osebne stroške (8 169. zakona o občem uprav- i nem postopku) nosi vsaka stranka sama. Posebne stroške oblastev (S 168. zakona v občem upravnem postopku), kamor spadajo tudi pristojbine članov odškodninskega razsodišča (S 59., odst. 6. tega zakona), nosi ona stranka, po katere krivdi je povzročeno vse postopanje ali neki njegov del.
Ako odškodninsko razsodišče ne prizna nobene odškodnine, mora nositi posebne stroške oblastev oni, ki je zahteval odškodnino.
Ako odškodninsko razsodišče prizna odškodnino v višjem znesku, nego jo je ponudil lovski upravičenec pri poravnalnem poizkusu (§tj 63. in 07.), trpi odškodnini obsojeni vse omenjene stro Ske. Ako razsodišče prizna odškodnino v enakem ali nižjem znesku, nego je ponudil lovski upravičenec pri poravnalnem poizkusu, jih trpi oni, ki jo zahtevni višjo odškodnino.
V. Pospeševanje lovstva
Lovska društvu.
8 76.
Gojenju divjačine in pospeševanju lovstva, ! strokovni izobrazbi in organiziranju lovcev kakor i tudi* čim boljšemu in vestnejšemu izvrševanju za- ' kona in predpisov o lovu služijo lovska društva. Lovska društva morajo pripadati zvezam lovskih društev, a zveze lovskih društev se združijo v osred- i nji zvezi lovskih društev kraljevine Jugoslavije. 1
Zveze lovskih društev se imajo osnovati za vsako banovino, a osrednja zveza lovskih društev v Belgradu. Za območje mesta Belgrada izda odločbo minister za šume iu rudnike na predlog osrelnje zveze lovskih društev.
Za eno banovino se sme priznali samo ena zveza lovskih društev, a za vse državno ozemlje ona osrednja zveza lovskih društev kraljevino Jugoslavije.
8 80.
Lovsko društvo ne sme na noben način omejevati svojih članov glede svobodne udeležbe nri dražbi lovišč.	1
Radi zlorabe v tem pogledu se po tem zakonu kaznuje krivec kakor tudi oni, ki mu zavestno pomaga, da napravi zlorabo
Ta poteza je riskantna in vodi do zelo zapletene igro. Enostavno Le7 bi bilo boljše, ker bi nato ne bilo težko doseči remis.
7. Sdb5.
Boli skakači na damskeni krilu postanejo se< daj zelo nevarni, posebno še ker je črni v razvoju figur zaostal in ima eksponiranega kralja.
7..........d4
8. D a 4 1 Sdo sedaj ne bi šlo, ker bi črni žrtvoval damo. S. Sd5?, Sd5:I 9. Ld8:, Lb4, in črni dobi damo nazaj (na Sc3? sledi bc3:l) — Na Lf6: bi pa sledilo 8. ..., gf6: 9. Sd5, SaO 10. Da4, Ld7 in črni se je zaenkrat ubranil belega napada.
- Stahlbergova poteza I)a4 je močnejša. Črni konja ne sme vzeti, ker bi sledilo na dc8: 9. Sc7+, Ke7 10. Sd5+I, Ke6 11. g3 poleg Tdl in črni je zgubljen.
8.	..., Ld7 — Na ScO bi črni zgubil polom Sdo kvaliteto (LdO, c5), kar bi pa ne bilo za črnega posebno nevarno.
9.	Sel 5,	Sa6
10.	g3 — Kombinacija I)a6: v. namenom Sbc7-b ne gre, ker črni ne vzame dame takoj, ampak da preje šali na b4 s tekačem. Črni bi se moral sedaj oprostili neprijetnega pritiska z Lc7 in pripravili rošado.
10----- Tc8? Pogreška, ki hitro odloči partijo
c korist belega.
11.	Lf6:,	gf6:
12.	Lh8! (Preti Ld7:+ in na Dd7:-Sf6:-h Vzeli črni tekača očividno ne sme radi mata. Črni je izgubljen, ker zgubi najmanj kmeta.
12.	.. , Le7 (Bolje bi bilo Sc5)
13.	Ld7:+ , D(17:
14.	Sd6+1, — Beli dobi sedaj celo kvali>lo in kmeta, ker LdO: ne gre radi Sf6:4
14.	..., Kd8
15.	Sf7+, Ke8
16.	Dd7:+, Kd7:
17.	Sh8:, Th8:
1.8. Se7:, Ke7: in beli je s kmetom in kvaliteto več lahko zmagal
M
Slepi deček
Mati, podaj mi rok6! V polje povedi me in mi pokaži rože, drevesa in bistre potočke, da mi ne bo več tako hudo ...
Črna noč je v mojih očeh. Kakšno je solnce, kakšen je dan, kakšni so ptički sredi poljan — mati, povej!
Videl bi rad enkrat zarje jutranje (vBak dan se kopljejo v njih moje sanje), rad bi sledil z očmi belini oblačkom, ki vse dni romajo bogve kani. Joj, tako plah sem v tej temi in sam ...
Mati, podaj mi rok6! Mati, pokaži mi božje nebo! Solnce bi videl rad ... Ah, a še rajši kakor to o to lepoto sveta — samo enkrat
tebe, mamica, videl bi rad ...
Modra reža
Pravnica ?
Nekoč je bila mati, imela je hčerko, ki ji : je bilo Ančka ime. Obe — mati in hčerka — sta se imeli zelo radi in sta srečno in zado-vojlno živeli v svojem skromnem domku.
Ko je bila Ančka še čisto majhna, ji je mati večkrat pripovedovala pravljice. Najlepša in najčudovitejša je bila pravljica o čudodelni modri roži, ki ne ovene nikoli. Kdor je to čudodelno rožo našel, je bil vse življenje srečen in vesel; njegove oči so postale svetlejše od oči drugih ljudi in so zmerom in povsod videle samo lepoto; tudi njegov sluh je postal ves drugačen: razumel je, kaj ptički žgolijo in celo skrivnostno pesem zvezd je slišal. In kar je bilo najlepše: kdor je ono rožo našel, je videl v globino človeškega srca. Kadar so ljudje izrekli o svojem bližnjem j kruto sodbo: Ta človek ima strašno hudob- j no srček — je oni s čudežno modro rožo še ' zmerom videl nekje v na.itišjem kotičku lin dobnega srca droben solnčni žarek ... Takšna je bila pravljica o modri roži. In še nekaj: brez števila jih je bilo, ki so j poskušali svojo srečo in iskali modro rožo. Preromali so ves svet, na vsakem ovinku jih je čakala nova nevarnost — toda modre rože niso našli nikjer. Razočarani in potrti so se vrij.iji domov in glej! — tolikanj zaželena roža jih je čakala na domačem vrtu — — —
To pravljico ji je pripovedovala mati samo enkrat ol> tihi večerni uri. Tedaj se je Ančki napolnilo srce z neutešljivim hrepenenjem po čudežni roži. Hrepenenje je rastlo z vsakim dnem, z vsaki mmeseceni, in ko je Ančka zrastla v zalo mladenko, je bilo to hrepenenje že tako mogočno, da ga ni mogla več prikriti.
Tako svetle oči je hotela imeti, da bi vsak čas videla najlepše stvari na zemlji in tako tenak sluh, da bi slišala najtišje zvoke zvezd in srce tako blago in polno ljubezni, da bi
obogatila z njim ves svet---
In se je v njej porodil odločen sklep. Stopila je pred mamo in ji dejala:
»Daj, mamica, dovoli mi, da odpotujem v svet — modro rožo iskat!«
Konec te pravljice je bila Ančka povsem
pozabila---
Mati je ljubeče pogledala Ančki v oči in se skrivnostno nasmehnila. Prekrižala jo je na čelu, na ustih in na prsih ter dejala:
»Pojdi v božjem imenu in srečno se vrni k
In Ančka je šla in je romala po svetu dolgo vrsto dni.
Iskala je modro rožo po temnih gozdovih, iskala jo je po strmih pečinah gora, po tihih samostanskih vrtovih — vsepovsod. Najbrid-kejšo samoto je morala pretrpeti, najnepri-jaznejše besede preslišati. In je nekajkrat našla modro rožo in je bila prepričana, da je to ona roža, o kateri ji je mati pripovedovala. Toda ena od teh rož je že naslednjega dne oveneia, druga je bila polna omamljivega strupenega vonja, in ko je hotela iztegniti roko po tretji roži — je bilo njeno steblo polno ostudnega mrčesa ...
Prave modre rože ni našla nikjer. V svetem hrepenenju je potovala dalje in njene noge so bile že vse ranjene in krvave od dolge, težke poti.
Nekega dne ji je priletela naproti ptička. Kakor mavrica pisane peroti je imela in tako sladko je žgolela, kakor da jo vabi nekam daleč s seboj...
Ta ptička je bila — ptička domotožja. Ančka tega ni vedela. Bila je trdno prepričana, da ji je ptičko poslal sam Bog in da ji bo ona pokazala pot k čudežni modri roži. Radostno ji je sledila.
Tedaj — nenadoma — ali ni bila to pot do rodne hiše? In mati — ah! Ančka je radostno vzkliknila. Tam je bil vrtiček in v tem vrtičku jo je čakala mama, kakor da je natanko vedeia, da se hčerka tega dne vrne...
Ančka je razprostrla roke in se vrgla mami okoli vratu.
Materina usta niso izpregovorile besede. Tiho je zrla hčerki v rosne oči in njene ustne so se smehljale prav tako skrivnostno kakor takrat...
Ančki se je izlilo iz prepolnega srca: »Mnogo lepega, a še več grdega sem videla v svetu, mamica, potovala sem daleč, okusila bridkosti za leto dni — toda modro
rože---«
In je pogledala materi globoko v oči. —■ Kakor nebo sinje so bile te oču
Ančko jo obšlo svetlo razodetje. Kakor da je na dnu teh oči zagledala ono, kar je za
man iskala po svetu, ji je bilo Svečano je izpregovorila: ■Zdaj vem, mama: v tvojem srcu je ona modra roža, iz tvojih oči blestiU
In jo je na te besede prisrčno poljubila na lice.
In čudo čudovito: v tem svetem hipu je čisto razločno slišala, kako pojo zvezde na večernem nebu in razumela je, kaj žgolijo
ptički v vrhovih dreves---
Tako je našla Ančka modro rožo. Našla jo je doma, v materinem srcu, v materinih očeh. In je bila srečna, presrečna do konca dni...
Fetrčkavo pesmo
Petrček si je obrisal solzo, ki mu je zdrsnila grenka poliču, vzdihnil je globoko iz dna, pomočil pero v črnilo in začel pisati z velikimi, okornimi črkami:
Preljubi inoj očka!
Ko si odhajal v tujino, si me poljubil na čelo in tolažil: : Petrček, le nič ne jokaj! Bodi priden, moli zame in za rajno mamo, ubogaj strica — pa se kmalu vrnem. Veš, potem si bova kupita hišico in zajčke in putke in sploh vsega, kar bova potrebovala. Ej, to bo veselo življenje!«
Odšel si očka, komaj šest mesecev je tega, kar si odšel — meni je pa že hudo, joj, tako strašno hudo, da Ti ne morem popisati... Saj seni priden, saj molim zate in za mamo, saj ubogam strica — pa vse nič ne pomaga!
Veš, stric je čuden mož. Kar na lepem se domisli in me napodi s steklenico žganja iskat. In vrže potem sekiro in žago v kot in pije tri dni skupaj za prisluženi denar, pije, grdo preklinja in razsaja. Kar napravimo, mu ni vš3č. In se večkrat tudi razsrdi nad mano, strašno razsrdi. Vzame v roke pas in me prelepe, joj, očka, prelepe tako neusmiljeno, da kričim od Bolečin in bi najraje umrl...
In sem večkrat tudi lačen, da boš vedel. Še suhega kruha mi ne privošči... Ti si bil pa tako dober z menoj, očka. Vsako soboto si mi kaj lepega prinesel, ko si se vrnil od dela domov. In si ostal potem ves večer in še drugi dan pri meni. In me nisi nikoli napodil s steklenico žganja iskat. Veš, tam v žganjarni so tako strašno grdi iti divji možje, da me je groza, kadar moram iti tja...
Očka, pošlji koga semkaj, da me popelje k Tebi. Tukaj mi ni več živeti. Ne poza! i še Ti name, ko nimam nikogar drugega več na svetu!
Te gorko pozdravlja in poljublja
Tvoj žalostni in nesrečni Petrček.
Petrček je glasno zaihtel; zasmilil se je bil sam sebi. Nato je iz žalosti in solz svetlo zasanjal v bodočnost. Hej, prav gotovo bo očka uslišal njegovo prošnjo, prav gotovo jo bo! Saj ga Petrček dobro pozna in ve, kako je usmiljenega srca ... Zasanjal je Petrček, in sani ni vedel ne kdaj ne kako mu je začela glava nihati čedalje niže k mizi.
Od prestanega gorja in prečute noči ves truden, je slednjič pokojno zadremal---
Ju se je še v tisti uri uresničilo vse, kakor v čudežni pravljici.
Tiho, tiho so se odprle duri. Tiho, tiho se je prikradel nekdo Petrčku za hrbet in mu položil dvoje toplih, žuljavih dlani na oči.
»Halo, Petrček, ugani, kdo je prišel!«
Hej, in je Petrček kar koj spoznal glas nevidnega in je presenečen divjeradostno zaklicali
»To si ti, očka, to si ti!«
Očetu je zablestel obraz v žarki sreči. Ljubeče je privit Petrčka na srce in mu dejal: Revček moj, zdaj je konec tvojega trpljenja. Pripravi se — z menoj pojdešk
Petrček je planil pokoncu, odprl v svetlem zavzetju oči, zavriskal — — —- in se predramil...
In je videl, tresoč se od groze po vsem telesu: nad njegovim pismom se je sklanjal zabuhli obraz pijanega strica in ga je polglasno čital. Zlobno je mežikal s sivimi očmi, brezkrvne ustnice pa so mu podrhtevale v škodoželjnem, grozečem nasmehu ...
»Tako torej si me hotel očrniti, seme zanikrno! Na — da boš pomnil kdaj...!;;
Skrčil je pest in besno zamahnil.
Petrček je presunljivo kriknil, zakrilil z rokami obupno po zraku in se zgrudil na tla. S poslednjo nejasno mislijo človeka, ki se pogreza nekam globoko na dno, je videl samo eno še: kako dvoje črnili, umazanih rok trga njegov lepi beli, kakor s krvjo in solzami popisani papir na drobne kose. O. kakor da mu trgajo živo srce iz prs in mu ga mečejo posmehljivo v obraz, mu je bilo ...
Sladka pesem daljin je umrla.
Ančka je pisala materi v nebesa
Nekaj dni po novem letu je stopil pismo-noša v glavno pisarno poštnega urada in dejal ravnatelju:
»Gospod ravnatelj, dobil sem pismo, ki ga nikakor ne morem oddati.«
»Zakaj ne? je vprašal ravnatelj.
»Zato, ker je naslovljeno — v nebesa.<
Ravnatelj se je razsrdil:
To je gotovo spet kakšna neumna šala — in to baš v teh dneh. ko imate pismonoše dela čez glavo.
»Ne verjamem, je dejal pismouoša. Zdi se mi, da je naslov pisala nedolžna otroška roka.«
: Pokažite mi pismo!«
Pismouoša je izročil pismo in gospod ravnatelj je čital na ovitku: Moji ljubi mamici v nebesih.« Odprl je nato ovitek in potegnil iz njega majhen bel list, ua katerem je bilo napisano:
Moja dobra, ljuba mamica!
Odkar si v nebesih, sem jaz tako sama. Rada bi prišla k Tebi. Gospa, pri kateri sem zdaj, je dobra in prijazna, a tako dobra, kakor si l-ila Ti, ne more biti nihče na svetu. In tudi slabo se ji godi. Mož ji je pred tremi tedni umrl. Saj si ga gotovo kaj srečala v nebesih. Izseliti smo se morali iz prejšnjega lepega in velikega stanovanja in zdaj stanujemo v ozki, umazani ulici v predmestju. — Iz starega stanovanja smo smeli vzeti s seboj samo mojo mucko. Daj, mamica, pokaži tole pismo ljubemu Bogu in ga prosi, naj pokliče tudi mene v nebesa. Tako rada bi bila pri Tebi!
Stotisoč pozdravčkov in poljubčkov Ti pošilja Tvoja ljubeča Te hčerka
M a j d i c a.
Tn še tega ne pozabi povedati angelčku, ki Ti prinese tole pismo, naj si dobro zapomni h'šno številko in ulico. Stanujemo na Stari poti številka 7.«
Staremu pismonoši so se zarosile oči, ko je gospod ravnatelj prečital pismo do konca. In tudi slednjemu se je nekaj narahlo zgenilo v srcu. Ganjen je dejal:
Tole punčko bi raci poznal. Bodite tako prijazni in pojdite na njeno stanovanje ter mi jo privedite. Recite ji. da je dospel odgovor na njeno pismo, ki ga pa mora priti osebno iskal. Ste razumeli?
Sem, gospod ravnatelj!« je odgovoril pismonoša in jadrnih korakov krenil iz pisarne v predmestje.
Ko je bil gospod ravnatelj sani, si je podprl glavo in se zamislil.
imel je dobro, marljivo ženo, v službi se je povzpel na visoko mesto in tudi premožen je bil. Toda njegova sreča ni bila popolna: otrok ni imel, ki bi mu bili na stara leta v tolažbo in veselje. In zdaj mu je božja previdnost poslala na pot deklico, ki jo lx> — iako je čutil že vnaprej — vzljubil kakor lastno dete.
Pol ure na to so se spet odprle duri rav-nateljeve pisarne in čez prag je stopila drobna, plaha punčka, ki jo je stari pismonoša vodil za roko.
Gospod ravnatelj, to je ona deklica!
Gospod ravnatelj je radovedno premotril dekličin obrazek in ji radostno pohitel naproti. Dvignil jo je v naročje in jo posadil na mizo.
Bedna, toda snažno in skrbno napravljena deklica, ki ji je bilo komaj sedem let, je bila na meč presenečena in preplašena. Njen bledi, zali obrazek je bil podoben velikemu vprašaju.
Sivolasi gospod ravnatelj ji je nekaj časa molče gledal v žalostne oči — in pozabil pri tem na vse: na svojo uradno strogost, na svoje službeno dostojanstvo ...
Pismonoša je prekinil dolgotrajni molk:
»Gospod ravnatelj, punčka je prišla po odgovor. Je silno radovedua, kaj ji mama sporoča iz nebes. Spotoma me je venomer obsipala z vprašanji, toda jaz ji nisem vedel povedati ničesar, ker je odgovor dospel na vas.«
»Ali je res, da vanj je mamica pisala?« je pobarala deklica in se zaupno sklonila k rav-nateljevemu obrazu.
»Tvoja mama mi ni sama pisala; ljubi Bog mi je sporočil, da boš morala nekaj časa že še na zemlji ostati.«
Debele solze so privrele deklici iz oči.
»Ali očeta tudi nimaš več?« jo je sočutno pobaral ravnatelj.
»Ne,« je žalostno odkimala deklica. »Umrl mi je, ko sem bila še čisto majhna.«
Še nekaj ti moram povedati,« je mehko dejal gospod ravnatelj in jo ljubeče pobožal po rosnih licih. »Ljubi Bog želi, da sem odslej jaz tvoj očka. Moja žena, ki ima takele majhne, drobne punčke tako rada, pa ti bo nado-mestovala mamico. Ali hočeš?«
Ako ludi moja mamica tako želi — potem pa že!«
In gospod ravnatelj je vzel malo Majdico na veliko veselje svoje žene k sebi na dom in so živeli srečno in zadovoljno še mnogo, mnogo let.
STRiCKOV KOTIČEK
230. Predragi Kotičkov striček! — Danes Ti zopet pišem nekaj vrstic. Vprašam Te, ali Ti jc sv. MiklaVž kaj prinesel? Želel bi, da Ti je prinesel veliko, da bi bil boljše volje, da ne bi naših pisemc metal v koš. Jaz sem bil priden in sem dobil mnogo darov — le Ti me preziraš in me nočeš uvrstiti v svoj kotiček.
Te pozdravlja Rudi H i 11 i, učenka IV. razreda v Ljubljani, Florijanska ulica 24.
Draga Hudi! — Če mi je sv. Miklavž kaj prinesel? Seveda mi je, pa še koliko! — Zvrhan krožnik zlate uištre in še to in ono, kar sem s pridom uporabil v teli dneh. Na dobro voljo pa je radodarni svetnik božji gotovo pozabil, kajti mi ni prinesel dobre volje niti toliko, kolikor je sladkorčkov v praznem škrniclju, žalostna mi majkal
Lepo pozdravljena in zbogom! — K o t i č k o * striček.
237.	Dragi slričelc! — Daj mi no povedati, če si bil mogoče le dni na Senovem in si pustil tukaj svoje knjige Iz torbe Kotičkovega strička , ker sem jih že dvakrat dobila v šoli od gospoda učitelja. fte si bil, bi se bil pa res lahko kaj oglasil pri meni. Jaz bi zelo rada vedela, kaj imaš še v svoji torbi. Pa poznala bi Te ludi rada. Rada bi vedela, ali imaš brke ali si brez njih, ali si star ali mlad ...
Te iskreno pozdravlja Avguština Kab-jančič, učenka Ul. raz r. v Senovem pri Raj-iienburgu.
Dragu Avguština! — Na senu sem že dostikrat bil, ko sem bil še bosopet in razkuštran dečko, na Senovem pa — v mojo sramoto bodi povedano — nisem bil še nikoli. Zato se tudi nisem mogel pri Tebi oglasiti in Ti nasititi radovednosti. Sicer sem pa o tem, kakšen sem, že toliko iu tolikokrat pisal, da res ni potrebno, da bi to storijo od začetka do konca ponavljal. Ali misliš, da sem vsak teden drugačen?
Pa se dobro imel in se še kaj oglasil — Količkov striček.
238.	Preljubi Kotičkov striček! — Najprej Te prav lepo pozdravljam in Te prosim, da me sprej-meš v svoj kotiček.
Pridi poleti na Jezico! Imamo lepo kopališče. Zdaj pa se pridi drsat! Posodil Ti bom sani. Vozila se bova po bregu navzdol. f'e se parkrat prekucneva — nič ne de.
Te še enkrat lepo pozdravlja Tvoj prijatelj Jože I Rozman, učenec 11. razreda gimnazije v Ljubljani.
Dragi Jožet! — Tvoje povabilo bi me bilo kmalu spravilo v skušnjavo, da bi jo res urnih krač mahnil k Tebi. Kajti sem za drsanje silno vnet — todn samo zn takšno drsanje, dragi moj, pri katerim se lahko vozim po bregu navzdol in navzgor. Ti pa v svojem povabilu izrecno povdar-jaS, da se bova vozila samo navzdol, zato moram Tvoje povabilo z ljuto žalostjo odkloniti. Kaj pa misliš, dragi moj!? Jaz, Kotičkov striček. naj pri svojih visokih letih in pri svoji sivi bradi po vsaki vožnji sopihnm in vlečem snni spel po bcegu navzgor? To ne gre. Kadar bodo izumili takšn« sani. da se bom z njimi lahko prav tako bliskovito vozil po bregu navzdol i n navzgor, pridem. Dotlej pa se dobro imej in se veselo sankaj sani! — Kotičkov striček.
2:i3. Dr.isi Kotičkov sirifek! — Iz Zirov Ti menda še nihče ni pisal. Samo jaz sem se spomnila na le.
Kadar bo moj god, pridi v Žire! Skuhala Ti boni ajdove žgance z ogromnimi ocvirki. rot»-in Te p o veri fin na Vrh sv. Treh kraljev, odkoder se vidi celo v Ljubljano. Pridi, boš videl, kako je pri nas lepo!
Lepo Te pozdravlja devet mojih bratov in sestric, najbolj pa inz, Milka Erznožnik, učenka V razr. v Sirih.
Draga Milka! — Hoja hej, spet takšno zapeljivo povabilo, da komaj, komaj brzdani svojega želodca poželjenje. A kakor sem bil prvih besed Tvojega prelepega pisemca vesel, sem bil pri njegovih zadnjih besdah ves nesrečen in potrt. Kjer je že deset lačnih kljunčkov, draga moja, tam pač težko še enajsti najde kaj za pod zobe. Kar groza me strese ob sami misli, kakšno ogromno grmado žgan-eev bi morala skuhali, da bi jih imeli vsi dovolj: Ti, iaz in Tvojih devet bratcev in sestric... Ne smeš pozabiti, draga moja, da pospravim jaz sani ajdovih žgancev za deset ljudi vase. Potem takem bi nas ne bilo samo enajst, ampak takorekoč ena-in dvajset. Tako velikega lonca, da bi mogla v njem dovolj ajdovih žgancev za vso to armado skuhati, pa menda ne premore vsa vaša fara. Zato si 7. žalostnim srcem obliznem vseh deset prstov na roki in vržem Tvoje veleprijaz.no povabilo na dno svojega koša... Pozdravljena! — Kotičkov stri-č e k.
Za bistre tflave
Rešitev zloženke
L - ev a - ngel s - liva t - ramva j n - ebesa a - pno
h - vala v - ino a - vtomobi I - ava a -leluja
e - oklje e-vangelij n - jiva a - lkobol
m -o? a - beeeda I -ona a - U
Pravilnih rešitev je bilo to pot 116. Za nagrado izžrebana je bila Olga Kur 6, učenka IV. razreda v Zagorju ob Savi štev. 77. Dobi knjigo j Mala trojka«.
Lesih.
Oče: >Ti lenuh grdit Kaj bi počel, če bi zra stel med ljudmi, ki se trudijo ▼ potu svojega
obraza?«
Sin: >2epne robce bi jim Br<xi«j«IU
Stran 10 ____»SLOVENECc, dne 10. januarja 1932.	Štev. ?.
Čila ielje m »Slovenca" za ne d e I i o
Lev Slavin: l»*f
Vihar
Konec.
»,Polsmrti' prihaja,« je rekel Matnija in stegnil kazalec. Mali pristaniški motorni čoln je švigal sempatja med valovi in iz daljave poskušal ubrati pot proti parniku. Zapustil je v zraku tenak curek dima, sličen izumet- i ničenemu zavojku pri uradniškem podpisu. To je bila »Polsmrti«, ki je dobila ta priimek zavoljo neverjetne obrabljenosti vseli svojih delov. Metalo jo je po valovih kakor čile, ki . ga kadilec ni utegnil pomandrati s peto. Voda je včasih pokrivala lcajuto, a čoln ie vedno prilezel na dan, se po pasje otresel in planil naprej... Ali je mogoče zahtevati spretnost, če se je krčilo morje v pošastni božjasti! Čoln se je ustavil v razdalji 50 metrov, ker se ni smel bolj približati parniku. Odtod je pričel metati rešilne rakete. Najmanj petdeset od njih je zletelo v zrak, zasikalo in se razpo-čilo (kapitan Kvašali je ves bled na pamet sešteval te stroške), dokler niso padle tri na j krov »Maid of Samosa«. Parnik se je zamajal in hripavo zarjovel. >Polsmrti< je do zad- 1 njega napenjala vse svoje mišičasto, neznatno telo in na treh vrveh vlekla parnik ven v odprto morje ... »Maid of Samos« se je nerodno spotikal po valovih. Vsak trenutek je kakor debela krava pomolil kvišku svojo krmo. Takrat se je vedno prikazal njegov j podvodni d"l, s tropskimi školjkami obra-ščeno dno. Nenadno se je zaril v valove, kakor poklekne slepec, če izgubi vodnika, in »Polsmrti« je nepričakovano odletel proč ter odnesel ostanke pretrganih vrvi. To je bil trenutek, o katerem je kapitan Kvašali po- j zneje uradno poročal: »Ob 3. uri 40 minut popoldne je zapustil motorni čoln parnik. ker se je prepričal, da ga ni v stanju rešiti « »Maid of Samos< je vrgel obe sidri, a ga nista mogli zadržati, in vihar je podil parnik proti valolomu. Nismo bili v stanju, da bi mu vrgli vrvi, ker je morje poplavilo vso obalo. Med tem je naraste! vihar knkor nikoli poprej v teku zadnjih 25 let. Veter je dosegel 12 in valovanje 10 točk Parnik »Maid of Samos: je dvignil znamenje v sili in se pripravil na konec.«
Mornarska vest kapitana Kvašalija je ! bila čisla. Saj ni bilo mogoče ni^e^ar več storiti za rešitev parnika z njegovimi tristo človeškimi življenji in dragocenim tovorom, manganovo rudo. Kapitan je prekrižal roke in se pripravil da pretrpi največjo sramoto, ki jo je moral doživeti na stara leta: pronad Inozemske ladje v njegovem pristanišču. Pre-ostajalo je sicer še eno čudno in nikjer zapisano sredstvo. Ni ga najti v nobenem pomorskem zakoniku, katerih zdaj veljavni predpisi zahtevajo največjo požrtvovalnost in pogum. Sploh med mornarji ni navada, da bi se na glas pogovarjali o tem zadnjem sredstvu. A vendar je kapitan Kvašnli navidezno raztreseno pogledal po navzočih in samo mornar bi vtegnil razumeti globino toga pogleda. Toda oba Angleža sta se zgrozila in stopila v?tr?n. Težaki Da so o Mo'"no uprli oči v doiiavo. Niih koščeni, težki obrazi so razodevali ljudem na kopnem !;\stno mrko zaničevanje vseh takih pomorskih dogodkov z izrednimi tveganji in neizogibnimi nesrečami.
Takrat ie stekel Mrmija iznnd pristreška. Svetloba, ki se je prebila med obliki je nod-ertala divjo dovršenost njegovih prožnih kretenj. Njegove s^nre galoše so pomirjevalno znrmokale po vodi. Z onim zmNom za s!:ko-viiost, ki nikoli ne zapušča takih silnih, pogumnih ljudi, je visoko dvignil roke tiad glavo in padel v morie. Okoli beder je imel ovito debelo prv... Vsi na obali so videli, kako je Mamija pogledal iz valov in zajel zrak. Zložil je roke skoraj tako kakor pri molitvi, da bi se pripravil na prvi val. Planil je naprej in šinil skozenj kakor torpedo. A drug bahaški šestmetrski val je že bil blizu, in Mamija je obtičal v njegovi gmoti. Nesel ga je nazaj in vrgel na obalo. Mornar se je trenutek zvijal po betonu in se jokal od bolečin, a potem je z eno roko kakor vlečko dvignil svojo vrv in se zopet zagnal v morje. To se je ponovilo večkrat, dokler ni uvidel, da ne sme naravnost rezati valov. Izognil se jim je, in ga zdaj niso več mogli nesli nazaj. Mamija je plesal po grebenih kakor prazna steklenica. V presledkih med valovi, kjer so za hip nastajala mala mirna Jezerca, se je vlegel na hrbet in počival... Sladka utrujenost se je polastila plavača v enem izmed teh trenutkov. Z ranami pokrito telo je tako udobno počivalo na mirni vodi. »Pokriti bi moral valeta« je ugibal, gledajoč rumeno neDO, »in podvojiti stavo ... Da, podvojiti stavo.« je mislil in skoraj že zaspal, »da, podvojiti stavo.« Tisoči ton ledene vode so se mu nenadno zrušile na glavo. Planil je na noge... a to bi lahko rekli samo, če bi pozabili. da se je godilo vse to nad 18 metrskim breznom ... Mamija se je potapljal. Poskušal je stegniti noge, a so se mu zapletle v vrvi, ki jo je vzel, da bi rešil parnik. Občutil je neprijetne skomine kakor od nedozorelega grozdja ali Škripanja z nožem po krožniku. Smrtna bridkost se je kakor blisk naglo vzpenjala proti njegovim sencem. Mamija je občutil predirljivo bolečino v temenu in z glavo je pričel butati v neko trdo reč tako vztrajno kakor obiskovalec, ki pritiska pokvarjen zvonec.
Kapitan Kvašali je pogledal na uro, da hi si zapomnil trenutek mornarjeve smrti. Težaki so se drug za drugim pričeli odkrivati z onim pogrebnim izrazom, ki govori brez besed: »Pokojni je bil res dober fant.« V
lictain tronuiku so mcrlp.dali. kalen ie sloni)
Mamija na krov »Maid of Samosa«: davil se je od vode in bljuval.
»Sijajno!« je zakričal kapitan Kvašali ter se nenadno spustil v ples po mlakah: pozabil je na svoj ugled, stara leta, čin in bolezni.
Cuvstvena luna, ki je poškilila izza oblakov, je razsvetila čudno nmožicO popolnoma blaznih ljudi. Angleža sta se v zmedi režala. Težaki so se razvrstili v mrk sprevod in zahtevali, naj gredo vsi takoj na vino. Ženska se je obupno jokala, kar se ji je drugače pripetilo samo v najhujši pijanosti, in preklinjala nečisto življenje. Parnik je bil rešen, in so se vsi počutili nekako okradeni. Začarani računovodje so v zraku odpirali in zapirali od pisanja okorele prste. A Jegorova ni bilo več med njimi. Nekaj je kričal in nagajal miličniku. Ta je po nepotrebnem v zrak izstrelil službene naboje in hrepenel po nedo-sežnem junaštvu. Jegorovu se je naposled posrečilo da ga je ujel za rokav.
»Ha,« je besno zarjovel miličnik se trenutno iztreznil in vtaknil revolver v torbo.
»Zaprite me!« je rekel Jegorov.
Miličnik ga je začudeno pogledal.
»Zaprite me!« je ponovil Jegorov tako glasno, da so vsi pričeli poslušati.
Miličnik se je namuznil in ga sunil stran.
»Zaprite me takoj,« je navdušeno zavpil Jegorov, ki se ni več mogel obvladati, »priznam pred 20 leti izvršeni zločin. Leta 1907 sem zabodel svojo ženo. Niti zakričati ni vtegnila. ker sem nabrusil nož kakor britev.«
»Zakaj pa si jo umoril, lepo te prosim? to moraš povedati!« je zasmehovalno vprašal miličnik.
Težaki so drug drugega suvali med rebra in mežikali: Ta miličnik, Griša Siruhalidze, je tudi šegavec. saj je naše gore list. No, no, kaj pa bo iz tega? Malo zabave se res prileze po takem dnevu.
»Umoril sem jo iz ljubosumnosti,« je rekel Jegorov in se prvič v življenju zjokal.
Množica se je prijela za trebuhe, ko je zagledala te solze. Lej ga no, starega, saj so mu res rosne oči. O ti komedija ti!
Knut Frederic:
»Pol ure noslej bo tvoja hči zaman klicala ha pomoč...«
»Koliko zahtevaš Mulgrave? Plačal ti boni vse, kar hočeš. Bogat boš ... Odškodo-val te bom za vse, kar si prestal. Daj mi samo mojo Iso!«
»Ne potrebujem tvojega denarja... Hočem samo tvojo iznoved, ker mi ne more nihče drug povrniti mojega poštenja. Le piši, ti pravim dokW še ni prepozno...«
Obupani Harding je kakor vreča moko padel v naslonjač, in Mulgrave mu je pričel
tiho. a trdo narekovati izjavo.
»
Ko je zabrnelo gredlo malega motornega čolna ob pesek na obali, je že bilo pooolno-ma temno. Dva mlada parčka sta molče sedela vsak zase v senci visokih sipin. Mulgrave je prižgal žepno svetiljko, in električen žarek je prešinil noč da bi poklical zamudnike na krov. Rob Harding. Isin bratranec in nocojšnji iglavni prireditelj, mu je prvi stopil naproti v družbi ljubke Grace Higghinsove. Vsa čast. stari admiral!« je veselo zaklical. »boljšega peska nimaio niti v Miamiju. Lep prodor ste zbrali, in le prehitro nam je minil čas
>Gospod oče je poslal nemiren « je kratko pripomnil mornar, ko je vkrcal vso četvo-rico in sprožil motor.
Mirna, počasna vožnja v žarkih mesečine po tiiiein razgretem morju je bila nebeško lepa. Vsi štirje zaljubljenci so nehote žalostno vzdihnili, ko je bila končana in je zrasla pred njimi iz teme pestro razsvetljena visoka »Gloria«.
Joe Harding je obsedel kakor začaran v kajuti. kjer ga je pustil Mulgrave. Lauronce, kapitan Glorije«. ki je odpravil zadnje goste in slopil v kajuto. je od kraja mislil, da je njegov gospodar zaspal v naslonjaču.
Modra špilja ... smrtna nevarnost...« ie komaj slišno mrmral Harding in neprenehoma brisal debele srage, ki so mu stale na čelu. Mukoma je dvignil onemoglo glavo in kapitana.
Pokličite, prosim stewarda,« je rekel, da mi prinese sodovice. Prav slabo se počutim«
»No. stari gospod je zopet pregloboko pogledal v kozarček!« je pomislil kapitan in pohitel k zvoncu, da bi izvršil povelje.
Med tem so mornarji dvignili čoln. Zad-nji izletniki so skočili na krov. Mulgrave je skrbno zavil molor v nepremočljivo prevleko in jim sledil.
Frank Hunter je vodil Iso za roko in ji molče gledal v oči.
Mali osiveli mornar jima je prišel naproti. V roki je držal pismo, in njegove pla-ve oči so lesketale v mesečini kakor svetli dragulji.
»Imam pismo za mistra Hardinga. Zelo nujno,« je vljudno rekel mornar, za trenotek obmolknil in potem dodal s tihim, drhtečim glasom: »Oprostite, sir, a moram lakoj nazaj v pristanišče; prosim vas le, da sprejmete tudi moje itdane častitke. Iz celega srca želim čim več sreče vam in vaši nevesti..
Isa Harding je bila v zadregi. Mornarjeve oči so bile čudno podobne očem njenega Franka. Frank Hunter je nekoliko začudeno pogledal preprostega mornarja, ki ga ni srečal nikoli poprej. A takoj se je vljudno nasmehni! in mu prijazno pomolil roko: »Lopa hvala!« Mornarieve oči so postale mehke.
Kapitan Kvašali, ki se je prepričal, da jo »Maid of Samos;-. srečno prispel v zavetje, je tudi pristopil in se vzpodbudno nasmehnil. Ničesar ni imel proti razvedrilu v času izven službenih ur.
A miličnik se je že naveličal neumnosti. Odpeljal je žensko na policijo in Jegorovu za slovo zagrozil, da ga bo za dva dni zaprl v luknjo, da se bo iztreznil, če se ne bo takoj vnesel.
»Le privedi mi zdravnika,« je užaljeno za njim zakričal stari knjigovodja, »zdravnika mi privedi. Nisem pijan, morilec sem.«
Potem je podivjal in si strgal obleko. Zabaval je množico, ker ji je kazal svoja suha, jetična rebra in košato sivo dlako na prsih.
A težaki so že vsi odrinili v krčmo in potegnili s seboj tudi šaljivca, čeprav je bil dokaj puščoben. Zdaj ga je le včasih kdo vprašal:
Ali se ti ni nič smilila, ko si jo zaklal?«
»Pojdite k vragu!« je odgovarjal Jegorov in žel ti .mutni smeh. Požrtvovalnost, najvišje junaštvo je bilo pretreslo njegovo od obupa in malarije sežgano dušo, in usmiljene solze so tekle po njegovih dolgočasnih licih.
Mamija, v obveze zavit kakor v turban, je že sedel v krčmi. Družba je nagajala kapi-tanu Kvašaliju, naj govori. Kapitan si je nalil kislega mladega vin,a in vstal:
»Ti si junak « je zakričal v dimu in lesketanju, »tu smo vsi junaki. Tvojo roko, tovariš!« Mamija mu je rad stisnil roko in potem še vsem, ki so to hoteli. Vsak trenutek je vstajal nov govornik in sprožil nove čestitke. Kakor se spodobi med prijatelji, v dobri družbi, so slavili vse in vsakega: Ma-mijo — za njegovo junaštvo, kapitana Kvašalija — za modrost, miličnika — za oblast, Jegorova — za veselost in ga silili, naj pije. A stari knjigovodja je bil slab pivec. Vsi so še slavili dogodek in vzklikali Mamiji pa mornarjem v splošnem, a stari morilec je že sam dremal v kotu in kakor otrok sklonil glavo na roko.
Zdelo se je celo, da so rosne, a to je bil najbrž samo odsev mesečine. V prihodnjem trenut-'ku je že stekel po navpični lestvi v majhen čolniček in prijel za vesla. »Srečno pot!« je za njim zaklicala Isa in zaupno dodala ženinu: »Ne vem, kako je to, moj dragi, a zdi se mi. da nama ta mož res iskreno želi sreče. Naj nama bo to dobro znamenje.« Colnlček je švignil po srebrni mesečni poti in nagli udarci vesel so zamrli v temi.
*
»Halo, pa zakaj tako sam? Harding je planil na noge. John in Isin bratranec Bob, oba mlada, prožna, vesela, sta stala na pragu kapitanove kajute.
»Kje je Isa?« je votlo vprašal Harding.
»Isa?« oba sta se glasno zasmejala. >K,je pa naj bo? Seveda je tu. šla je v svojo kajuto po plašč in takoj bo pritekla po Franka. Saj veš, da ne more biti niti za trenutek brez njega.«
»Hvala Bogu, rešena!« je vzdihnil Harding in se zopet sesedel v naslonjač.
»Kaj pa ti je, oče? Kaj pomeni to? Komu jo je bilo treba reševati in kje?«
»Mar niste bili v špilji, v modri špilji, ki jo poplavi plima?«
»Dragi oče, kolikokrat sem te prosil, da ne pij preveč whiskyja. Saj ga nisi vajen na kopnem, in ta znamka »black and while« je res premočna za to vročino... Paziti moraš na svoje zdravje!«
»Kje je Isa? Ali je živa?« ga je besno prekinil Harding, si zopet obrisal znojno čelo in planil ven... Na pragu se je skoro zaletel v Iso, Ui je stopila noter in pohitela k Franku.
Kako ste dospeli na krov?« je nestrpno vprašal Harding.
»Seveda z motornim čolnom ki ga je po nas poslal kapitan. Nikar ne misli, da smo plavali za stavo!«
Harding je hotel planiti ven a Hunter ga je ustavil. »Oče, tu je pismo za vas.«
»Pismo?«
>Da, nujno pismo. Izročil mi ga je mornar, ki nas je bil vozil na kopno in zdaj zopet nazaj.«
Hardingu so se šibila kolena, ko je vzel pismo in odšel z njim v svojo kajulo.
»Ubogi oče je zopet pil preveč whislcyja! Zakaj ste premalo pazili?« je očitajoče rekla Isa Bobu.
Njen bratranec se je nasmehnil. »Tudi Frank je tega mnenja, draga Isa! A mislil sem, da si ga tvoj oče pred poroko svoje edinke lahko privošči. Ali nisem zaslužil nagrade za svojo postrežljivost?«
»Takoj jo boš prejel!« mu je zaklical Hunter, odvrgel suknjo in se pripravil za boks. *Malo gibanja nama ne bo škodovalo!«
»A poprej bova slavila na zmagovalca!«
se je veselo oglasil Bob.
*
Med tem je čilal Harding prejeto pismo. Bilo je prav kratko.
>Joe Harding! Izročil bom tvoje zapečateno pismo v varstvo duhovniku, ki me je tolažil v nesreči in kot edini veroval v mojo nedolžnost. Ne boj se, da bi kdaj bilo objavljeno. Ne boj se tudi za svoje bogastvo m ugled. To je moje darilo k poroki najinih otrok, kajti Fred Hunter je — moj sin. Privošči srečo svoji hčerki in obvaroval boš svojo skrivnost. Thomas Mulgrave.«
Harding si je globoko oddahnil, in nove, hvaležne solze so se mu vsule iz oči.
V bajni Birmi
Solnograški benediktinski opat dr. Peter Klotz, ki je prepotoval ves svet, piše v svoji knjigi »V templjih in pagodah« (Herder, Frei-burg, 1929.) o Birmi:
Birma je zanimiva dežela. Ni mogoče reči, ali je indijska, kitajska ali malajska. Gotovo je le, da sestoji iz pagod in samostanov, boncev iu romarjev, zvonov in sveč. Zraven spadajo še Birmanke z majhnimi solnčniki in velikim! smotkami, stavbe na koleh in rezljane strehe pa drevo težk in cvet kana in še prekrasna reka Iravadi. Kdor je videl to, je videl Birmo.
Komaj sem dospel v Kangoon, sem odšel k pagodi Dagon, da bi čim prej občudoval znamenje Birme in diko mesta.
Pagoda Dagon je najsvetejši Buddhov tempelj v celi Zadnji Indiji in tako prečuden in svojevrsten, kakor enakega nisem videl nikjer drugod na svetu. Bajni nestvori stražijo vhod in tvorijo fantastična vrata v tajne neznanega sveta. Stopal sem navzgor po stopnicah, obloženih z darovanimi svečami in cvetlicami, molitvenimi praporci in sohicami, zvonci in gongi. Ustavljal sem se na vsakem koraku, slika za sliko me je zadrževala na poti. Tako čudnih, slikovitih skupin božjepotnih beračev, kakor sede tu po stopnicah, ne vidiš nikjer drugod na svetu. Uboštvo in starost učinkujejo kakor lepa, žalostna glasba; ure in ure bi mogel stati pred temi nagubanimi čeli in prisluškovati prastari pesmi človeškega gorja. Slišal sem tuje besede, videl tuje kretnje in slutil še bolj tuj in neznan miselni svet v očeh, črnih kakor noč. A vendar sem jih razumel in moja roka je dala odgovor. Hvaležen pogled in bogplačaj ubožcev je bil vreden bakra in mi je dobro del. Še danes vidim, kako radostno gledajo in mahajo za mano z rokami ti ubogi ljudje, ki žde pač v najglobljih sencah življenja. Pračut človeštva, sočutja in dejanske pomoči govori po vsem svetu samo en jezik, in kdor ima srce in blago voljo, ga razume.
Slednjič na terasi!
Pagoda je stala pred menoj. Ni podobna ne templju ne hiši ne stolpu ne piramidi ali mošeji. Še vanjo ni mogoče iti in če bi bil sani dalai lama; kajti cela stavba je en sam masiv v obliki sto metrov visokega zvona brez oken in vrat. Na vrhu ima zlat solnčnik, na katerem vise srebrni zvončki. Vse okrogle stene so obložene z zlatom in se svetijo romarju nasproti že milje daleč.
Za zapadnjaka je čudna zgradba lepočutno docela nedostopna, toda petindvajset stoletij nosi na svojih ramah, in na milijone je molil-cev, ki vsako leto romajo semkaj. Predvsem časte tu osem las z Budahove glave, ki se nahajajo baje kot največja dragocenost v nafrra-! njosti pagode. Najbolj pa očarajo tujca pre-čudne reči ob vznožju pagode. Templji, oltarji, svete skrinje iz dišečega lesa se vrste v neverjetnem obilju in fantastiki vsenaokrog, tod veliki, tam majhni, nekateri pozlačeni, drugi goli, na enem sto Buddhov, na drugem zopet en sani. Vmes pa drogovi za zastave, palme, kipi, živalski liki, pušice za milodare, stojnice in lope. v katerih prodajajo tempeljske darove.
Pa življenje v tem vrvežu! Večni velesejem! Povsodi mrgoli boncev obojega spola, beračev in romarjev, čarovnikov in plesalk, bobnarjev in piskačev, vedeževalcev in mazačev, otrok in starčkov, psov in vran in kar še vse drugega spada k birmanskemu templju.
Ganljivo je, s kakšno iskreno pobožnostjo se zbirajo romarji okrog svojega Buddha. Ondi sedi star mož. Sklenjene roke dviga v globoki pobožnosti do čela. Med prsti drži šopek cvetlic, jesenske hiacinte in nokota. Tu kleče deklice in sklanjajo čelo do tal. Tudi one nosijo cvetje in predse na rogoznico so prikupno razložile sveče in kadilo. Ena izmed njih se dvigne, splazi do železnega stojala in natakne nanj svečo. Tam zopet prižiga stara mamka plamenico iz sandalovine, tu natresa bogat baboo kadilo v ponev, v tem ko njegov sinček polaga cvetje na daritvenc mize.
Za trenutek sein pomislil na naše romarje doma in zopet razumel staro, sveto, pračlo-veško misel daritve, ki jo najdemo pri vseh narodih sveta in ki vedno znova oživi, kadar se človek v hvaležnosti in ljubezni obrača na svojega Stvarnika. V svesti si krivice pred Bogom kakor otrok pred starši Mu prinaša od najlepšega, kar je prejel od Njega: dekle v Birmi cvetlice, Inka, brezmadežnega človeka, in tudi kristjan daje svojemu Gospodu od skromne sveče do najdragocenejšega stolnega zaklada, od svojega dela, svojega življenja do božje daritve na oltarju.
Take misli so me prevzemale, ko sem stopal med tempeljskim vrvežem pagode Dagon. Pri tem ini je iz vseh koncev in voglov skrivnostno zvenelo na uho na tisoče zlatih, srebrnih in bakrenih zvoncev in zvončkov. Človek ne ve, odkod ti zvoki prihajajo in kam gredo. Vmes bobni iu piščalke, harfe in gongi, toda vse tako pradavno in tuje, da sem bolj občudoval glasbila nego zvoke.
Človeku se zdi, kakor da bi bil zašel v začarano deželo ter se zmeden ozre po svojem vodniku, da se prepriča o resničnosti svojega doživljaja. Pravljica polna skrivnosti, poezije in romantike, tako da tujca vedno znova vleče v pagodo. Človek čuti vero teh pobožnih ljudi in se znova zave neskončno sladkih verig svoje lastne vere, ki ga vežejo od blažene mladosti pa skozi vse življenje. Toda tudi kaplja otožno-sti se mi vkrade v srce: ubogo, blodno-pobožno ljudstvo roma, moli in daruje, a le od daleč sluti Onega, ki edini je krmar, sodnik in oče našega življenja.
Poleg vhoda k pagodi visi 40.000 kilogra mov težak zvon. Ugajala mi je njegova veličina in njegov globoki glas, še bolj pa me je zanimala njegova usoda. Ko so hoteli Angleži zvon na Iravadiju natovoriti na ladjo, da bi ga
Obračun
Konec.
Kmemčkuva Nezha ma tud beseda
Vite, tkula se gu-di čluvek, če na more kar prec pridet du besede, kedr b rad in b blu putrebn.
En lep čas je že meniu ud tekat, ke sa naš časupisi prnesl, de ma Iblana že tulk douga, de pride na vsacga Iblančana ukul dva taužent dinarju, pu dumače: dva jur-ja. Nej reče edn kar če, ampak tu je pa le en lep gnar za zdejšna gespudarska griža.
Tu pa še ni use. Tulk douga je mou usak Iblančan in Iblančanka tud že tekat, ke je stal tu u časupiseh. Ud tistga časa je pa že precej vode putekl pr Gruber ju vem kanale in pu drugeh na-šeh rekah in putokeb, .e prou Iblanea vn uzamema. Sevede se je mogl ud tistega časa nabrat na usacga Iblančana še več douga, ke tist keglni, ke sa jh zdej pustaul na flečkajnafske mostove, še nisa bli tam zraun prrajtan. Sevede tle ni blu nč za pomagat. Če sa že kugle tam, morja bt tud kegli. F al en se je naredi že tekat, ke sa se udlu-čil za kugle. Če b pustaul tekat na flečkajnarske mustove raj ene par ta mladeh Cojzu, kokr Ba jh na tist must pred Trnouska cerkuja, b glih tulk zalegi, pa še pr keglneh b se neki pršparal, ke b jh na blu treba ke pustaulat. Tu je holt hudiman, de pride punavad usaka dobra misu mejčkn pre-pozn. Tu jest ta nar bi čutm. Kene, če b jest preh vedla, de uja uradnke tku na ush plateh cufal, kakr jh zdej cufaja, b jest stukat rajš uzela usacga Šuštarja, pa b saj moj pauc na nog ne biu nkol tku ferbčen, de b m tou zmeri pr čevle vn kukat. Sej sem jh mela dost za zbrat. Pa sm mela taka smola, de se je glih uradnk name ubesu. Tkula je,
Ke člouk nkol naprej na ve, kuku in kuj u še use pršlu.
Ampak Buh na dej, de b kdu tula mojniu može na nus nanesu, kar sin rek In. Če tu zve, me u začeu še bi pustrnn gledat, kokr me že. tku zadne čase gleda, kedr je kej nataknon. Na-taknen je pa tku useli, kedr u varžet seže pa nč notr na zašlata. Jest sm mu jh tla že skp zašit. Pa je biu strašn hud. Je reku: saj varžeta m pust tku kokr sa. Če m »e varžete zašiješ, u usak že ud zdeleč vidu, de sm suh.« Kua sm tla? Pestila sm mu jh. Sej mende ta gespudarska griža tud na u večn trpela. Pol mu znaja pa spet prou pridet.
Men se nkol še sajnal ni, de maun midva iz možam tulk kredita, še mn pa ud pufa. Sej vnder usaka reč prec plačam, al pa saj ta pe-ruga. Zdej pa kar naenknt zvem iz časupisu, de mam dva tavžent douga, moj mož pa glih tulk, če ga nima kej še za mojem hrbtam. Kua pol nuea, če člouk špara in s ud ust prtrguje, če pa druh delaja dougove in jh na nas valeja?
Jest sni s naprej uzela, de na um nč več brunda toukla in šparala. Prec jutr um Sla, pa s um en lep pelcmontl, zadna nuvost, kepila. Nej kušta kulkr če. Na ene par taužent na um gledala, sej se na splača. Za kua b stiskala, ke nč na nuea. Tud en tak klubuček iz purmanuvem peresein s um kepila, de u use za mana gledal. Moje prja-j telce morja ud same foušije kar ekspludirat. Jest ' že kar vem, kuku se uja glava belile iu štederale, i ud kod mam jest naenkat tulk gnarja, de s lohka ' use tu špogam. Gvišn s uja mislele, de sm kašn ; gnar pujerbala, al pa de je biu moj mož buhve 1 za kakšn Ion kam za kej višiga pustavlen. Nej | misija Ide kar čja, jest se jm um pa le lepu u .pest smejala, ke sm glih še u praum čas pugrun-lala in soj kredit iznucala. Druge nej se pa ku-menderaja, kokr se veja in znaja.
Sevede plačala na um u štaeun nč. S kuni čm pa tudi plačat? Jest um kar rekla, de nej prpišeja na tist doug, ke sa ga že rotoušk gespudi naredi na moja malenkost, pa je fertik. K. N.
H. Fallada:
Kazen za kazen
Leniča in Maks Jansen sta se bila poročila konec jeseni. Jansen je bil star samec — štel je nekako 35 let; leta in leta je bil sam rjovel po svojem dvorcu, krotke čudi ravno ni bil in za ženitev se tudi ni bil vnemal. Njej je bdlo petindvajset let, bila je nežna in mo-drooka in zelo zaljubljena in tako sc ji je posrečilo upogniti Maksa v zakonski jarem.
Prva nasprotja so se pokazala malo pred božičem. Vzel je bil svojo obleko iz omare. Pri tem je padla ena njenih oblek na tla. Jezila se je. Tedaj je zmetal njene obleke iz omare, češ: »Ce sva oženjena, še ni treba, da bi imela eno in isto omaro.«
To se ji je zdelo strašno brutalno. Tako »e j? začelo.
.Božič ni bil nič pravšnega za Maksa Jan-sena. Posedal je po hiši okrog, ni imel za kaj rjoveti, ničesar zgrabiti, priganjati, bil je brez posla. Neprestano je moral jesti, piti, in pri tem je imel priliko, da je svojo ženo ves dan videl. Opazil je: prišla je v njegovo sobo in mu kaj rekla. Vrata je pustila odprta, on je šel in jih zaprl. Govorila sta, ona je odšla. Vrata so bila odprta. To je opazil.
Kakor rečeno, bil je pač brez posla. Ce
tega ne bi bilo, se najbrže nič posebnega ne bi zgodilo. Tako je pa dejal: »Leniča, zapri vrata.«
Rekel je: Vrata so odprta, Leniča.«
Prosil je: Prosim, zapri vrata, Leniča.«
Ugotovil je: »Pri vas doma ste imeli menda vreče pred vrati.«
Ona je bila sijajno razpoložena. Privihrala je v sobo in vneto nekaj pripovedovala. On je videl iz svoje sobe skozi jedilnico in predsobo v kuhinjo. Dejal je: Vrata zopet niso zaprta. Leniča.«
Ona je dejaia: »Oh, oprosti,« in planila v kuhinjo k pečenki. Seveda so ostala vrata odprla.
V dnu svoje duše je bil Maks Jansen potrpežljiv človek: kdor ima opravka 7. živino, mora biti potrpežljiv, Druga stopnja njegovih prizadevanj glede odprtih vrat je bila ta, da je Lenico posvaril: >Lenica, vrata moraš zapirati.«
»Leniča, če ne boš zapirala vrat, bo počilo!«
»Strela, ta prekleta vrata so zopet odprta!«
Leniča je rekla: Oprosti in vrata za-
prla ali pa jih pustila odprta, kakor je pač naneslo,
Na drugi božični praznik zvečer je dejal Jansen svareče: Leniča, če sedaj ne zapreš vrat, te bom lega naučil na način, ki ti ne bo : prijeten.«
»Pa saj vendar vrata zapiram, Maks,« jc dejala začudena, > skoraj vedno,« Šla je ven in j pustila vrata odprta.
To noč se je Jansen prebudil. Mrzlo mu > je vleklo čez pleča, vrala so bila odprta. Tiho je vprašal: »Leniča?« a Leniče ni bilo. Jansen je prezebajoč vstal in vrata zaprl. Potem je ležal in čakal. Leniča je prišla in legla, Jansen pa je zepet čutil prepih na svojih plečih. Cj»- ■ kal je nekaj časa, potem je vstal in vrata zaprl.
Prihodnje jutro ob petih je imel v hlevu pogovor z volovskim hlapcem Stahovjakom. i Stahovjak je bil osemnajst ali devetnajstletna govedina, prav nič lep. Nekaj srebrnih novcev ; mu je zažvenketalo v rokah, Stahovjak se je režal.
Ob šestih je gospa Jansen vstala. Stopila je iz spalnice in se skoraj prestrašila: tu je j stal možakar. Zagovedeno fante se je režalo, j dejal je: »Dobro jutro, gospa,« in potem je za- i pri vrata v spalnico. Gospa Jansen je šla v kuhinjo, Stahovjak je šel tudi v kuhinjo. Vrata je bila pustila odprla, on je vrata zaprl. Gospa Jansen je Stnhovjaku hitro in razburjeno nekaj rekla, a morda je ni razumel: smejal se je. Go9pa Jansen je rekla zelo glasno: »Ven s teboj, Stahovjak, ven s teboj!« in mu ! pokazala kuhinjska vrata. Stahovjak jc skočil : k vratom, poizkusil kljuko in zadovoljno poki-mal: vrata so bila zaprta. Leniči šine v glavo misel, odvihra na dvorišče in kliče svojega j moža. Stahovjak plane za njo in zapira za njo j vrata. Gospod Jansen je bil odjezdil na polje.
Za zajtrk je bil Maks zopet doma. Sedel je na enem koncu mize, njegova žena na drugem koncu. Med njima sede nadzornik in nje-| gov pomočnik, knjigovodja in gospodična. Za gospo Jansen sloji Stahovjak. Gospa Jansen opazi, da na mizi ni soli. Hitro skoči v kuhinjo, za njo Stahovjak, zapirajoč vrata.
Pomočnika posili smeh. Jansen vpraša zelo ostro: »Kako ste menili, prosim?« Gospa se počasneje vrača s soljo, za njo Stahovjak. Zajtrk je potekel brez besede.
Tudi pogovor po zajtrku med zakoncema je bil kratek. Maks je jeklo: »Prošnje niso pomagale, sedaj se uči tako.«
»To je enostavno brutalno!«
»Mogoče, a pomaga.«
Kako dolgo pa naj traja ta komedija?'
Dokler ne bom prepričan, da je pomagala.«
Dobro. Toda boš videl. . .«
Kaj bo videl, je ostalo nejasno. Pred vrati vsekakor stoji Stahovjak.
In dvorec doživlja prizor: kjer se pokaže gospa Jansen, se pokaže tudi Stahovjak. Leniča je resnobna, dostojanstvena, mračna, go-! vedarja niti ne opazi. Zato ga pa tembolj opaža služinčad. Opraviti mora perutnino, Stahovjak opravlja z njo vred. Pogleda po mladi živini, Stahovjak tudi. Ah, graščina W. jc tako daleč od ostalega sveta... na dvorišču, med hlevom in listnjakom stojita dve zeleno pople-skani hišici s srčastim izrezom v vratih, in gospa Jansen je ludi samo človek. Nu, prav. Sta-hovjčk je tudi tu na straži, dasi ta vrata prav gotovo vsikdar zapre za seboj.
Prišel je večer. In noč. In zopet jutro. Drugo jutro s Stahovjakom. To opoldne je po-
govor med zakoncema prav živahen in ima en U9peh: Gospa Jansen priinaže Stahovjaku eno za uho! Pa še kakšno! Nato pokliče Jansen fanteta v svojo sobo. Zopet žvenklja denar . . . in zapiralec vrat je pripravljen vtakniti v žep vse bodoče zaušnice.
A najhuje je tretji dan. Gospa Jansen je ravno na dvorišču, ko se pojavi med vrati kočija, obisk! Gospa Jansen pohiti nasproti, Stahovjak tudi. Graščakinja B. je . . . oh, tako mučno je! V dvorec gresta in Stahovjak z njima. Ko pa sta prišli skozi prednjo in gospodovo sobo, je Leniča delala znamenja in dajala glasove, kakor da bi podila petelina, a Sla-hovjaka ni bilo mogoče prepoditi. Kaj si bo mislila gospa B.!
Nu, gospe se pogovarjata med seboj. C» se vrata odpro in pride sobarica s pladnjom, vidita Stahovjaka, kako odzunaj za dekletom vljudno zapira vrata. To slednjič zvrha kupo in beseda pride na dan. Gospe se jočeta in smejeta; to traja dobršen čas. Naposled pride zraven tudi Jansen in mora v imenu obeh sprejeti povabilo za Silvestrovo na graščino vitezov B. Velika čast! To mu je prav gotovo dobro delo. Ves večer popova in požvižgava in naslednje jutro je Stahovjak zopet pri svojih volih.
Žalibog — mlada žena na Silvestrovo ni mogla ili z možem! To bi bil njen prvi družabni obisk, pa ne more iti z njim! Bolna je! Ne, nikakor ni užaljena, celo zelo prijazna jc: brezpogojno mora iti sam. Slednjič se mož odpelje.
Oh, prekrasno je na gradu B. na Silve-strovo! Kakšne izbrane jedi! Kako dražestue dame! Kakšna vina! Kakšno žganje! Kakšne smotke! In vsi so tako ljubeznivi z njim. Vsi mu napijajo. Vedno znova mu nalivajo čašo. Tolažiti ga morajo, ker je prvič v življenju slamnat vdovec ... tako dražestna ženka. Pij. bratec, pij!
Ali je Jansen sploh še doživel polnoč/ Tega ne ve več. Z gotovostjo se spominja samo enega: Pred graščino se je ustavil njegov lovski voz z vrlim kočijažem Matijo. Jansen je hotel na voz, toda tak-!e lovski voz ima dve peklensko strmi stopnici; ne zmore jih. Zasmeje se in se jih loti v zagonu, zaman. Tudi ostali gospodje se smejejo. Slednjič ga prime la dva pod pazduho. Dasta mu zagon. Da, sedaj je v svojem vozu, toda . . . naslednji trenotek je že tudi na oni strani zopet zunaj, gladko je zletel skozi kakor topovska krogla.
Gospodje so grozno prestrašeni ... saj se vendar ni kaj pobil? Zopet mu pomagajo, zopet mu dajo zagon, o Bože, tu je naslonjalo, zanj se treba prijeti. Zopet zunaj! Ne, tako ne gre. Drug voz zapelje pred vrata, na njem slamnato ležišče. Mehko ga polože na slamo in Jansen v trenotku zaspi. Mogli bi mu vpre-či v voz tudi krave, on tega ne bi bil opazil A taki niso, vpregli so vole.
Noč je, ko se Jansen zbudi; strašno mu je slabo. In z bistrovidnostjo tistih, ki imajo »mačka«, si je namah na jasnem; za norca soil ga imeli, nalašč so mu toliko napivaii... ne I po nesreči, ampak nalašč so ga vrgli z voza. j Edino iskreno mišljeno je bilo, kar so govorili ! o »dražeslni ženki*. Tako pohlevno malo bil-i jc, in on tak sirov lopov . . .
Nekaj časa je ležal čisto mirno, v prostoru je bila popolna tema. Postelja se mu
odpeljali v Evropo, jim je zvon padel v reko in tako ostal v domači zemlji. Kasneje so ga Birmanci dvignili in s plamenečim navdušenjem zopet spravili na njegovo staro mesto v tempelj.
Čuden vtis napravljajo pagodske strehe. Najprej zmajujemo z glavo, mislimo na nepotrebne igračarije, toda kmalu se nam priljubijo in slednjič nočemo nič drugega več videti kakor te čudne črte pagodskih strešnih oblik. Nad majhno, tesno vežo se dviga deset in več streh, druga nad drugo, ki se neprestano pomlajajo do j>ti«-ja, birmanskega solnčnika. Okraski vsakega nadstropja so bogato izrezljani v obliki rastlinja, zmajev itcl. modre, rdeče in rumene barve. Med strehami zopet galerije, altane in majhni balkoni, vse leseno, tako slikovito in domače kakor kaka švicarska hišica v Appen-zellu, ki si jo moramo pa misliti dvanajstkrat postavljeno v navpični vrsti in proti vrhu ožečo se v obliki rastoče smreke.
Povsodi hodi kultura svoja lastna pota in povsodi se zlivajo dežela, narod in slog v skladno enoto (pri čemer pa seveda ne mislim velikih modernih mest, iz katerih je izginilo vse svojstveno domače). Pri nas, v naših zimah, bi bil birmanski stavbeni načrt komaj mogoč; ta slog potrebuje birmanskega solnca in brezskrbnega smeha birmanskega ljudstva, potrebuje birmanskega drevja in cvetja.
V dvajset urah me je prenesel ekspresni vlak ob Iravadiju v Mandalay, tisto znamenito mesto, ki daje tudi pagodam svoj čudni pečat. Najbolj me je zanimal »Tempelj 729 pagod«. Videti je kakor pokopališče, na katerem se okrog pozlačene centralne zgradbe vrsti 729 majhnih, enostavno pobeljenih paviljonov, ki so v svoji neokrašeni enostavnosti podobni obpolnim kapelicam. A kakor so skromne posamezne hišice, tako je veličastna zamisel celote! Vsaka ocl 729 Buddhovih misli ima svoj lasten Icmpeljček in je na marmorju zarezana v njem. človeku se zdi, da vidi pred seboj okameneno in izčiščeno miselno silo buddhizma.
Na inandalayskem griču!
Seveda zopet sveta gora, polna Buddhovih skrinj, vtisov nog, stopnic, klopi za berače, samostanov, romarskih gostišč, cclic za redovnice in sejmarskih lop, svetili dreves, studencev in zvonov in kar še vse drugega spada k buddhis-tični božji poti.
Z griča jc prekrasen razgled na vse štiri strani sveta, na mesto, vse preraslo z zelenjem, vse tja do reke Iravadi in do zgornjebitmanskih gora, na katerih pobočjih cvcto med teaki in bambusom in smokvami magnolije.
Ob vznožju leži tempelj »Seclemstodevetin-dvajsetih«, tog in trd. Rahel veter veje med
zvonci »ti«-a in nosi njih glasove po griču navzgor. Tako krotko in mehko zvene, kakor bi oznanjali kaj ljubega in tako mi je, kakor bi slišal iz Buddhovih ust veliko zrnqe zlata o bogo-ustvarjeni modrosti.
Cisto drugače je govorila z menoj arakanska pagoda. Kako se tu zlivajo med seboj okrog Buddhove sohe luči in cvetlice, kadilo in romarsko petje! Mislil sem na pobožno liriko božičnih jaslic in velikonočnega groba in čutil, kako iskreno zvene harfe, če prebirata strune pobožno srce in molitev. Onostranska zarja in čar kapelic !
Eno popoldne sem prebil v »Zlatem kraljičinem samostanu«, največjem in najlepšem v Birmi. Ves je zgrajen iz lesa in slikovito posut s stolpci in galerijami, stopnicami in pomoli, koti in vogali, tako rjav in preperel, tako senčnat in prečuden, kakor bi bil pravljica sredi gozda in bi čuval v skrinjah, zapečatenih s paj-čevino, globoko skrivnost. Pa ni pravljica in kar domuje v njem, ni začarana kraljičina. To je samostan buddhističnih boncev, in vanj prihajajo in odhajajo žolti redovniki obritih glav, z miloščinskim lončkom in solnčnikom v roki.
Spremljal me je mandalayski škof, ljubezniv Francoz, ki je imel poleg množice plemenitih lastnosti krasno očakovsko brado. Ne povsem tako pristen kakor njegova brada je bil njegov prstan; kakor mi jc ljubeznivi stari gospod smehljaje zatrdil, ie bil prstan iz pločevine in rubin iz stekla, vreden par frankov. Moj visoki vodnik je govoril sanskrit, pali in zgornje-birmanska narečja in bil zato zame največjega pomena; kajti ti redovniki, najsi so bili nasproti nama še tako pozorni in postrežljivi, niso razumeli nobene besedice kateregakoli evropskega jezika.
Vodili so naju po mračnih, ozkih hodnikih in nama pokazali svoje celice, domače pagode in knjižnice. Nazadnje je prišlo še do majhne kupčije. Hotel sem si namreč preskrbeti sveženj buddhističnih spisov na palmovih listih in želel dobiti, da bi se ognil vsaki prevari, ravno take, ki so jih imeli menihi že v svoji lastni rabi.
Še enkrat sva stopila z ene izmed galerij v neko celico, prav za prav v temen prostor, v katerega so vodila komaj meter visoka vrata. A tema se je umaknila in svetlorjav polumtak je tkal po lesenih stenah. Na tleli je ležala ro-goznica, zraven je stal vrč z vodo in lonček za miloščino. Na stenskem opažu so visele Buddhove podobe in v kotu je stal oltar. Na njem so na ožgani deski iz sandalovine gorele majhne svečice, se kadil riž v lončeni skledi in med sobicami in knjigami je ležal šopek cvetlic. Ob rdeče poslikanih podbojih sta poleu rumeiietra
plašča slonela pahljača iu solnčnik; ti podboji ločijo domačo pagodo od spalnice in nosijo v višini moških ramen majhno svetilko, kar spominja na Pompejc.
Celična knjižnica je obsegala morda trikrat toliko knjig kakor jih leži doma na moji pisalni mizi. To so prav za prav le zlato obrobljeni listi palme talipot, ki jih drže skupaj dve vrvici in rdeče lakirani deščici. Te knjige so se mi zdele najdragocenejše v celici in hotel sem si eno kupiti. Menihi — sedem jih je sedelo v krogu na rogoznici — so navedli neko vsoto, kakor bi mi hoteli reči, da ni na prodaj. Dobro so videli, kako sem hlepel po taki knjigi. Tedaj sem prosil škofa, naj jim pove, da sem tudi jaz menih in da sc preživljam na potovanju samo s peresom. In, o čudo! Kaj zmore »duhovno so-bratstvo«! Menihi so delili ceno s pet — pač na čast peterim inodrujočim prstom Buddhe — in mi izročili knjigo. Bile so pridige Gautame Buddhe iz zbirke »Abeidan«, pisane v svetem jeziku pali.
Opazka, da sem menih Kristusove cerkve, je Buddhove svečenike velikansko zanimala in izzvala množico vprašanj: če sva oženjena, imava denar, če sineva potovati in podobno. Skof je imel opraviti celo uro, da je ua vsa ta vprašanja odgovoril. Vendar je to rad storil, ker so se menihi zelo ljubeznivo obnašali. Med pogovorom so jim pogledi vedno zopet uhajali na mojo belo tropsko obleko in mi izdajali, kako je »zapadno meništvo« presegalo vse njihove pojme in indijske uganke. Priznati moram, da sem se v tem čudnem samostanu zelo dobro počutil, kakor malo sem tudi razumel birmanski pogovor, in bi bil rad še dlje ostal. Kajti kljub vsej tajnosti duševne usmeritve in svetovnega nazora nas jc moralo vendarle zbližati neko no-Iranje sorodstvo, čeprav zelo daljno.
Ko sva zopet sedela v vozu, mi je dejal škof: »Kakor se zdi, Vam je sreča zelo naklonjena! Pol čudeža, da . ste knjigo sploh dobili in vrhu tega še tako poceni!« Ta znameniti zvezčič iz voljnih palmovih listov hranim še danes z največjim ponosom in se mu divi vsak učen obiskovalec.
Kakor v Rangoonu sem obiskal tudi v Man-dalayju naselbino gobavih. Dočim pa tam misijonar vsako jutro po ulicah nabira darove za gobave, je poskrbljeno za te nesrečnike z ustanovami. Nobena bolezen ne napravlja na človeka tako klavrnega in bednega vtisa kakor orientalska gobavost. Ko hodi človek med posteljami v resnici sam ne ve, čemu naj se boli čudi: ali gorju bolnikov ali ljubezni sester ali lastni nehvaležiiosti nasproti Bogu, ki nas kljub naši grešnosti in slabostim ohranja zdrave.
zazdi nekam čudna. vendar nekaj smrči.. . mu je'
slečen tudi ni o Bože, tako
tu
slabe
Leniča? < vpraša tiho. Molk.
>Lenica?« pokliče glasneje.
■ Ljuba Leniča? Tipa na desno poleg sebe. V rokah začuti slamo. Raskav glas vpraša: j »Gospod?«
Ležal je v Stahovjakovi izbi, pri Stahov-I jaku.
*
Kaj bi bilo še povedati? Maks Jansen je j šel čisto pohlevno in tiho čez dvorišče v hišo. ! Sedel jc v svoji sobi v naslonjač in se zamislil. ! Tako je sedel precej dolgo, polem se je zasvi-j talo novoletno jutro, in v sobo je prišla Leniča.
Imel je bil dovolj časa za premišljevanje, j Zato se mu jc temboije posrečilo, da ji je že-I lel srečno novo leto, in z novim- je najbrže j mislil v resnici nekaj novega, kar večina vo-! ščilcev ne more trditi o sebi.
CERKVENE ZVONOVE
najcenejše, iz la brona, umetniško izvršene, izdeluje samo
Ing. J. Sc K. Buh I, Maribor,
Aleksandrova cesta 35. — Odlitki iz brona, medenine, aluminija i. t. d. Specijalne litine.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI l»0 IZRBDNO UGODNIH OENAJJ
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
Naš domači zdravnik
N. R. — Nin. Katar t goltu (grlo je nižje, kjer se tvori glas) ali angina, kar pomeni manjše ali večje vnetje v goltu, sta prav za prav različna izraza za približno isto bolezen, ki traja pri vas že od spomladi. Predpisano zdravilo vam ni pomagalo. Zdravnik vam je gotovo dal nasvete, kako oboleli golt varovati. Škoduje pušenje, pitje opojnih pijač, petje in vse, kar golt draži ali trudi. Vse to je važnejše kakor mazanje golta z jodovim glicerinom. Spominjam se bolnika, ki je oblezel radi neznatnega vnetja v goltu vse sloveče zdravnike in strokovnjake dveh večjih mest in mene mučil ž njim, ki sem imel že takrat sedemkrat hujše glenasto (kataralično) vnetje od njega, da sem mu mazal golt več tednov zaporedoma. Zdi se mi, da je bila bolezen bolj pametna kakor bolnik, ker se je umaknila ali potuhnila. Svoj katar preganjam le izjemoma; kadar se mi zdi preveč nadležen, pijem zjutraj vroče mleko, ki mu do-dajem mineralno vodo (radensko ali rogaško slatino), in če teh nimam pri roki, pa ščepec kuhinjske soli.
F. G. — K. Krči v mečah, golenih, nogah, pa tudi v vratu, v grodih ali oprsju, so meni prav dobro znani pojavi, ki me časih zbude iz najbolj potrebnega spanja in nastopajo navadno, če sem se poprej preveč trudil s hojo ali premrazil ali premočil. Prizadeta mišica ali mišičja skupina se bolestno skrči, nekateri trde da zavoljo motenja v krvnem obtoku, drugi da zavoljo razboljenih živcev. Jaz nisem še rabil doslej nikakšnih sredstev pri sebi, razven da si boleče mišičje krepko zdrgnem. in tako zgrejem z golo roko. Drugim, ki jih krči morda bolj mučijo, zapišem kakšno mazilo, ki vsebuje kafro, največkrat še priporočim stari Opodelkok v tekoči obliki, ki je na prodaj — brez recepta. So pa tudi krči v mišičju, ki so znaki katere hujše živčne bolezni; pri vas menda ne.
M. P. — T. Glede glist in njihove vsemogočnosti pri otrocih ne pride nikdar do sporazuma med materami in — zdravniki. Vse otroške bolezni zvračajo matere na dva vzroka, pri dojencih na zobe, pri večjih otrocih na gliste. Mi zdravniki smo v tem pogledu večji revčki, ker moramo pri otroških boleznih upoštevati še sto in sto drugih vzrokov obolenja! Bruhanje, netečnosl, zaprtje, driska, krči in vetrovi v trebuhu so po tem nabiranju naših mamic učinki glist, prav tako tudi oddaljena vnetja, kakor pljučnica, zarebrnica, razna vnetja v goltu in nosu, v ušesih in celo v lobanji, zakaj med boleznijo ali po prestani bolezni odhajajo od otroka navadno od zadaj, časih tudi skoz usta ali nos — žive ali poginule gliste, kar naj dokazuje pravilnost tega naziranja. Nas zdravnikov ti očividni dokazi« ne prepričujejo, ker vemo, da je le malokateri otrok, ki se plazi po tleh in vtika svoje ročice, polne prahu z dvorišča ali ceste ali drugih še bolj nesnažnih krajev, v usta ali je kruh, slaščice ali sadje z neumitimi rokami — brez glist in da so gliščavi otroci navadno zdravi in da je samo radi glist otrok bolj redkokdaj bolan. Vemo pa tudi, da se gliste ne počutijo več dobro v bolnem otroku in ga zapuščajo same ali celo pri hujših boleznih poginejo. Priznavamo celo, da vtegnejo čisto navadne gliste povzročati pri občutnih otrocih splošna in huda živčna motenja. Razsoden zdravnik ne pričenja
zdravljenja otroških bolezni s preganjanjem glist, jaz skoraj nikoli, prvič ker vem, da so matere to napravile, predno so me poklicale na pomoč, drugič ker najdem skorajda pri vsaki resnejši otroški bolezni kakšen drugi vzrok. Kako je pri vašem otroku, ki ga ne poznam, ne morem presoditi, svetujem vam pa radi otroka, da se poprimete mnenja — zdravnikovega.
J. K. — V. Beli tok je po označenih okolno-stili kužne narave in za vas zelo resna bolezen, (ti vam skvari vse življenje, ako se ne pričnete zdraviti, kakor treba. S tajnimi »diskretnimi« sredstvi ne pojde, ne poslužujte se reklamnih zdravil, ne rabite pripomočkov, ki vam jih nosijo brezvestni ljudje. Zaupajte se svoji materi, ki bo najbolje umela vaše gorje in preko svoje globoke boli vam najbolje svetovala in pomagala, da rešite, kar se še da rešiti pri vašem zdravju. Življenjski zakoni se ne spreminjajo po novodobnem razbrzdanem življenju ali celo po filmskem pojmovanju, med te stalne zakone spada tudi četrta sinajska zapoved z obljubami in — kaznimi. Rajši prej ko prepozno!
J. Č. — Ž. Dimeljska kila pri odraslem človeku se ne da ozdraviti brez operacije. Ne verujte sleparski reklami raznih bandažistov-specialistov, ki vam vsiljujejo svoje »izume« z zagotovilom, da odpravijo kilo. Prihranite si denar, razočaranje in jezo! Dajte se rajši operirati, prav ta operacija je vsakdanji kruh operaterjev, ki spada med najbolj izdelane in lahke (v primerih proste, neza-rasle ali drugače nezapletene kile) in se izvzemši 1—2 odstotka posreči s trajnim uspehom. Vedeti morate, da je ta vred zelo pogostna, vsak drugi moški okoli 50 let jo ima. Kajpada se kila napravi na drugem delu trebuha in pri napornem delu ali še češče pri stalni in močni trebušni napetosti. V vaših letih se vam operacije ni bati, tudi če vam srce ni popolnoma v redu, zakaj za izvršitev kilne operacije navadno ni potrebna splošna omama (ali narkoza), za krajevni otrp pa se rabijo zdravila, ki srcu ne škodijo. Torej kar srčno — pod nož!
P. D. — Lj. Zoper moško onemoglost katero sredstvo naj priporočim možu, ki stoji tik pred sedmim križem? Kakor razbiram iz vašega obsežnega pisma, ste se že precej ukvarjal z vprašanjem pomlajevanja teoretično in zdi se, tudi praktično. Poznate namreč starejša in novejša sredstva kemičnega in organskega izvora za vži-vanje in vbrizgavanje, ki vas pa niso zadovoljila, kakor sumim, zakaj očitno vam imponirajo operativni načini pomlajevanja, ki so jih izumeli Steinach, Lakatos, Doppler, najbolj vas miče seve Voronov, ki je tako daleč in tako — drag. Vi hočete vedeti moje mnenje, katera izmed vam dosegljivih metod bi bila najmanj nevarna in najbolj uspešna. Priznavam naravnost, da sem v zadregi, kaj naj odgovorim postarnemu možu, ki mu poleg drugih organov odpovedujejo še najbolj — možgani, do cela zamegljeni po srboriti pohoti. Usoda zmaterializiranega človeštva se vam v t epa, lastno govno vas zagrinja. Če je še troha razsodnosti v vas, nabavite si kot najboljše rešiluo sredstvo za ljudi vašega testa — rožni venec.
Rrczimnikom in nepodpisanim »naročnikom« danes in kasneje — nič.
Prisilna uprava posestva. F. P. K. Neki posestnik dolguje trgovcu na življenjskih potrebščinah znesek 1500 Din in je ta terjatev na predzadnjem mestu vknjižena na posestvu. Posestvo pa je pre-zudolženo. Rubljivih premičnin ni. Kako priti do kritja? — Ker je posestvo prezadolženo, ne kaže i predlagati prisilne dražbe posestva. Posestvo bi bilo pač prodano, trgovčeva terjatev pa ne bi prišla do kritja, pač pa bi trgovcu še narastli izvršilni stroški prisilne prodaje. Svetujemo, da se zmenita na manjše obročno odplačevanje. Če pa ni resne volje za plačevanje dolga, pa poskusite malo pred j novo letino predlagati izvršbo s prisilno upravo | posestva. Če boste vi to prvi predlagali, potem se bodo dohodki prisilne uprave porabili najpreje v | kritje vaše terjatve.
Pretesni čevlji. M. T. D. Avgusta meseca ste napravili nekemu posestniku en par čevljev, za katere je plačal 250 Din. Parkrat vam je omenil, da čevlji nekoliko tišče. Po 8. novembru pa vam je povedal, da so čevlji tako tesni, da jih ne more nositi in je zahteval nazaj denar, sicer vas bo tožil. Ker mu denarja niste vrnili, vas sedaj tirja po odvetniku. Vprašate, kaj vam je storiti. — Če so bili čevlji po meri narejeni, morajo odgovarjati danemu naročilu. Če ste čevlje že avgusta meseca naročniku izročili, bi moral ta takrat, če so bili res pretesni, čevlje grajali in jih vam vrniti ali staviti na razpolago. Takrat bi o tem, ali so pretesni ali ne, sodišče zaslišalo izvedence. Ker pa je naročnik čevlje nosil do 8. novembra, mu niste dolžni sedaj čevljev zamenjati.
Praktični nasveti
Če ima kura »piko«, še vedno se dobe ljudje, ki derejo kuram »piko«. To je nepotrebno trpinčenje živali. Če opazimo, da kokoši ne jedo rade, da imajo zasluzen golt in da nemirno otre-sajo z glavo, potem sedaj pozimi ravnajmo tako-le: Spravimo živali v topel hlev, v katerem ni prepiha, in dajmo jim mehko, kašnato pičo. V lekarni si dajmo napraviti četrt litra kinozolove raztopine (1 : 1000) in namažimo z njo (s pomočjo mehkega čopiča ali peresa) vsak dan bolnim živalim kljun in golt. Živali si bodo kmalu opomogle.
Sadni kis. Zdrav in okusen sadni kis napravimo na naslednji način: Manjvredna jabolka in hruške zrežemo ali zdrobimo, stolčemo čisto na drobno in stresemo v leseno posodo. Drozgo polijemo z nekoliko vrele vode. Potem jo dobro pokrijemo in postavimo za 8 do 10 dni na toplo, da vre. Nesnago z vrha previdno posnamemo. Poki-pelo tekočino precedimo skozi čisto tkanino in nalijemo v čist vinski sodček ali tudi v steklenice, ki jih postavimo — le rahlo pokrite, da
more prihajati vanje zrak, znova na gorko, da so skisa. Nato pretočimo kis v steklenice, jih dobro zamašimo in spravimo v klet.
Proti »mrzlim nogam«. Marsikdo mnogo trpi vslerl tega, ker si ponoči v postelji ne more ogreti nog. Vzrok temu pojavu utegne biti med drugim ta, da kdo še v postelji ne da pokoja možganom in naporno razmišlja. Kri se zbira v možganih, noge ostajajo zato hladne. Najboljši varovalec toplote je zrak (ker je slab prevodniki). Zato si ohranimo tople noge — na najzdravejši način — ako jih obdamo z zrakom. V ta namen si za noge v postelji oskrbimo široke hlače, ki se končujejo v ohlapnem stopalu, torej brez odprtine. Tako je noga vedno v nekaki zračni kopelji. Lahko si damo napraviti tudi samo ohlapne »nogavice«, ki segajo čez kolena. A ne smejo biti pletene, ker se potem tesno oprijemajo nog, marveč uporabimo v ta namen svilene ali volnene tkanine. V takih nogavicah bomo imeli noge vedno prijetno tople.
Jedilnik za mesec ianuar
(Dr. Krekova meščansko-gospodinjska šola v Zgor. šiški pri Ljubljani.)
Pravni nasveii
Proteza. K. B. T. Protezo na lastne stroške si lahko nabavite v kakšni ortopedični trgovini, ki jih je v Ljubljani več.
Občinska trošarina. S. V. M. Če so vam kljub oprostitvi naložili občinsko trošarino, vložite proti plačilnemu odloku pritožbo pri županstvu, naslovljeno na kr. bansko upravo. V njej razložite, zakaj imate biti oprožčeni.
Odškodnina radi zgubljene pravde. M. Š. G. R. Ker ste dejansko branili sosedu vožnjo po vašem sadovnjaku, je zoper vas vložil tožbo radi motenja posesti pravice vožnje. V tej pravdi se je izkazalo, da je sosed res dejansko v zadnjem času vozil po spornem svetu, tako da je bilo njegovi tožbi ugodeno. Pritožili ste se na drugo stopnjo, ki pa je prvotni sklep potrdila. Plačati morate več tisoč pravdnih stroškov. Hoteli ste sedaj sami soseda tožiti na priznanje neobstoja služnostne pravice pota po spornem svetu, vendar pa je sosed pred nameravano tožbo Vam poslal pismeno izjavo, da si ne laeti pravice pota po spornem svetu. Mneii]a ste, da jc sosed zlonamerno vam s prvo tožbo povzročil ogromno šikodo, ker vas je tožil radi motenja posesti, dočim sedaj sam priznava, da nima pravice pota. Vprašate, kako dobiti od soseda odškodnino za pravdne stroške prve zgubljene pravde. — Taike odškodnine ne boste mogli nikdar zahtevati od 806eda. Sami bi morali prevdariti, kaj lahko nastane, če se spustite v pravdo radi motenja poeesti Take pravde v večini primerov povzročajo stranikain le ogromne stroške, ne da bi se s takimi pravdami dosegle kake pravice, la pravda naj bo Vam in drugim šola, da ne smete nič samolastno braniti, pač pa se morate poslužiti prave poti, ker le s tožbo na priznanje neobstoja te ali one namišljene služnostne pravice dosežete napram vsiljivemu sosedu, da trajno opusti diranje v Vaše pravice. Da je sosed sedaj preprečil to pravdo, ki jo bi zgubil, zato se je sam pismeno odpovedal vsaki služnostmi pravici po spornem sadovnjaku.
.Sodišča so nciavisna. D. M. L. Obsojeni ste bili radi neke resnične trditve na denarno kazen in jc sodišče izreklo, da so vam dokaz resnice ni posrečil. Druga inštanca je pritožbo zavrnila. Predlog na obnovo postopanja je bil zavrnjen. Ravno tako je bil zavrnjen ponovni predlog na obnovo postopanja. Pritožili ste se na ministrstvo pravde, ki je pritožbo zavrrilo z motivacijo, da ni kompetent-no. Ker kazni ne morete plačati in morate po krivem v zapor, vprašate, katera oblast je kompetent-na razveljaviti krivično sodbo, odnosno revidirati pomanjkljivo postopanje in dati nalog sodišču, da postopanje z dopustitvijo dokazovanja obnovi. — Po ustavi so sodišča nezavisna in pri izrekanju pravice niso pod nobeno oblastjo. Zato tudi ni nobene oblasti, ki bi mogla dati sodišču nalog, kakor ga vi želite. Ker je sodba postala pravomočna. ni nobenega pravnega leka več zoper to sodbo in boste morali kazen plačati ali če ta ne bo iztirljiva, prestati zapor. Pravomočno izrečena kazen se sme odpustiti samo po kraljevi milosti. Prošnjo za posamično pomilostitev je vložiti pri sodišču, ki jc izreklo sodbo na prvi stopnji. Če to sodišče spozna, da ni posebno tehtnih razlogov za pomilostitev, zavrne prošnjo. Zoper tako zavrnitev ni dopustna no-—	omfltro. da ie. nrosilec
vreden milosti, predloži prošnjo apelacijskemu sodišču, ki zopet lahko prošnjo zavrne ali pa jo pošlje ministrstvu pravde v nadaljnjo rešitev.
Kuluk. A. P. L. Nobenega davka ne plačujete, pa ste dohili nalog za plačilo kuluka. Kaj storiti. — Ker je kuluk obvezen samo za davkoplačevalce, zahtevajte pri županstvu, da vas črtajo iz seznama ob-vezancev ljudskega dela. Če tega ne bodo storili, se pritožite na okrajno uačelstvo.
Pogoji za vstop v javao služIm. T. Z. L. Radi bi zvedeli, če imate pogoje za vstop v javno službo, ker niste služili v jugoslovanski vojski. — Vaše vprašanje je presplošno, da bi vam mogli odgovoriti. Javnih služb je toliko in so predpisi o njih lako obširni, da bi morali napolniti več številk našega lista, če bi jih prepisovali. Zanimajte se za razpise javnih služb, ki so običajno objavljeni v časopisih in se tedaj informirajte pri uradu, ki službo razpisuje, o tem, če imate pogoje za razpisano službo.
Tečaji zavoda za pospeševanje obrti. F. S. S. Obrnile se z vašim vprašanjem direktno na navedeni zavod, kjer boste najbolj ločno zvedeli, kar želite.
Jzterjavauje premalo plačane takse. (i. O. H. Leta 1030. ste kupili posestvo in sle notarju [toleg plačila izročili tudi znesek 3700 Din, s katerim je plačal takse. Po enem letu pa davkarija zahteva od vas za isto pogodbo še 800 Din takse, češ, da so tedaj premalo računali. Vprašate, če je dolžan notar plačati davkariji zahtevano takso, ker jc prejel že od vas plačilo za delo in takse. Vprašate tudi, koliko bi smel notar zahtevati za svoje delo. — Takso morale plačati vi, ki ste kupili posestvo in ne notar. Saj sami navajate zneske, ki ste jih izročili notarju kot plačilo in takso. Vaše naziranje, da bi moral sedaj notar doplačati takso od svojega zaslužka, ki je po vašem mnenju previsok, je nevzdržno. S tem. da sle notarju delo plačali, ste tudi priznali primernosi računa in bi bilo sedaj razpravljanje o tem, če je bil račun pravilen ali previsok, odveč. Tudi ta prostor ni namenjen ocenjevanju že plačanih in torej priznanih računov. Če vas zanima notarska tarifa, si jo pa oglejte v »Službenem listu r št. 10 iz leta 1931.
Odpiranje in zapiranje trgovskih obratovalnic. F. 1000. M. Odpiranje in zapiranje trgovskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini je urejeno v banovi naredbi z dne 0. maja 1930. Ker pa so tozadevne določbe za posamezne kraje in obrate različne, bi bilo preobširno na tem mestu o njih pisati. Oglejte si to naredbo v 2. kosu »Službenega lista z dne 10. maja 1930.
Izpodbojna izročilna pogodba. F. P. K. Neki kočar je dolžan trgovcu na prejetem blagu 900 dinarjev. Da se izogne plačilu dolžnega zneska, je pred letom dni prenesel kočar lastninsko pravico koče zemljeknjižno na svojo ženo. Ali jc to dolžnikovo imetje, prenešeno na ženo, rubljivo? — Zaenkrat na ženo zemljeknjižno prepisana koča še ni rubljiva za možev dolg. Pač pa je pogodba, s katero je mož izročil ženi kočo, spodbojna, če je takrat ob izročitvi koče dolg napram trgovcu že obstojal. Izpodbiti se mora taka pogodba s tožbo. Da si prihranite to pravdo, vam svetujemo, da poizkusile k sodišču povabiti kočarja in ženo ter skleniti izvršljivo poravnavo, s katero naj se tudi kočarjev« žena z-Bveie kot nerazdelna plačnica dolga svojega moža.
Ponedeljek, 11. januarja:
Kosilo: 1. Sadje. 2. Ječmenček z zelenjavo. 3. Solata in omelete z gnjatjo. 4. Vkuhano sadje s korenjem. — Večerja: Tirolski cmoki in kislo zelje.
Torek, 12. januarja:
Kosilo: 1. Sadje. —- 2. Ocvrta jajca na že-meljnih rezinah in paradižnikova omaka. 3. Solata in jetrni sir. 4. Limonov narastek. — Večerja: Zelene krpice in zabeljena karfijola.
Sreda, 13. januarja:
Kosilo: 1. Sadje. 2. Zelenjavni zrezki in solata. 3. Pražen riž in telečji ragu. 4. Vkuhana rabarbara. — Večerja: Fižol z redkvijo.
Četrtek, 14. januarja:
Kosilo: 1. Sadje. 2. Juha in špinačni pon-vičnik (fancelj). 8. Solata, praženo korenje in pariški zrezek. 4. Jabolčni pečenjak. — Večerja: V oblicah krompir in kislo mleko. Kuhano sadje.
Petek, 15. januarja:
Kosilo: 1. Sadje. 2. Krompirjevo kolo z različno zelenjavo. 3. Solata in ocurte ribe. 4. Ro-zinova potica. — Večerja: Kakao in posi-panke.
Sobota, 18. januarja:
Kosilo: 1. Sadje. 2. Bavarska juha. 3. Solata, ocvrta zelena, telečje noge. 4. Buhteljni. — Večerja: Mlečen oves, pečen krompir in presno maslo.
Nedelja, 17. jamiArja:
Kosilo: 1. Sadje. 2. Namešana solata. 3. Paradižnikova juha in ocvrt grah. 4. Nadevane zelne klobasice, kisel hren (z oljem in kisom), zavitki iz svinjine. 5. Torta iz. surovega korenja. — Večerja: Pečen sirov štrukelj z rozinami. Vkuhano sadje.
O p o tli b a :
Jetrni sir: 70 dkg svinjskih jeter, 25dkg slanine, 3 dkg čebule, zelene, peteršllja, 8 dkg peče-ilic (šampijonov) sol, poper 1 ščep muškata.
Vse navedene snovi se s pretlačenimi jelri in slanino dobro stlačijo in premešajo. Iz pripravljene zmesi naredimo debelo podolgovato klobaso, jo obdamo z rezinami in prekajeno slanino in kuhamo v sopari poldrugo uro.
Omelete z Rnjatje: Iz, četrt litra mleka, 12 dkg moke, dveh jajc, pet dkg presnega masla spečemo za dlan velike omelete. — Na nje položimo tenke rezine gnjati, zavijemo in povaljamo v jajcu in nato v drobtinah v vroči masti ocvremo.
Svinjski golnž s sirovim kislini zeljem: V kožici denemo k dvema žlicama masti in čebule
kilogram svinjine, zrezane na koščke, potrosimo s soljo in s papriko (sladko) ter dobro pokrito počasi pražimo, da se zmehča. — Potem pridenemo pol kg kislega zelja, dobro premešamo in denemo s pečenim krompirjem na mizo.
1
Pri nas delamo kruh na ta način, da zmešamo moko z vodo, dodamo kvasa, soli in nekatere dišave. Tako pripravljeno testo stoji na toplem kraju, da vzhaja. — Vzhajan je testa povzroči kvas, ki je sestavljen iz majhnih (0.006 do 0.008 milimetrskih) jajčastih stanic, katere imenujemo glive kvasovke. Pod vplivom teh gliv se spremeni škrob v sladkor, ki se dalje pretvarja v alkohol in v ogljikov dvokis. Nastali ogljikov dvokis rahljf testo in dviga — pravimo, da testo vzhaja.
Imamo tri vrste kvasov: piv ni, po nekod h m e 1 j e v kvas imenovan, potem vinski in špi-ritov kvas. Nekatere gospodinje vporabljajo za peko črnega kruha — drože — to so ostanki kakega prejšnjega testa. V njih je še vedno nekaj glivic kvasovk. Mesto kvasu in droži pa rabijo pogosto razne pecilne praške, ki imajo kemijsko sestavo, v vseh pa se nahaja ogljikov dvokis, ki rahlja testo.
Kako se pa peče kruh s hmeljem — namesto s kvasom?
Hmelj je dvodomna rastlina, katera raste tudi v naši državi, deloma kot divja, pa tudi kulti-virana. V naših krajih se rabi pri izdelovanju piva. — Od hmelja se rabijo v prometu samo pe-stični cvetovi. Na krovnih luskah pestičnih cvetov se nahajajo lepljive žleze, v katerih je močno vonjajoč grenak sok, ki sestoji iz hmeljevega olja in neke vrste smole. — Od zmletih listov dobimo droben prah, lepljivih žlez, takozvani lupulin ali hmeljeva moka ali hmeljev prah.
Lupulin pa ni kemična spojina, ampak je le zmes raznih substanc — hmeljevega olja, htnelje-ve kisline precej grenkega okusa, hmeljeve smole. V njem najdemo tudi čreslovino in še nekatere alkaloide.
Iz navedenih vrstic je razvidno, da ni v hmelju prav nobene kemične spojine in ne organizma, ki bi povzročal vzhajan je testa.
Najbolj gotovo je, da jemljejo v ondotnih krajih pivni ali hmeljev kvas za vzhajanje testa.
i Prejeli smo bili vprašanje: Kako se peče kruh s hmeljem namesto s kvasom? Za pojasnile smo se obrnili na Dr. Krekovo me?č. gospodinjsko šolo in prejeli gornji odgovor, ki bo gotovo splošno zanimal.
Modne novosti
1.	Popoldanska in večerna obleka obenem spada med najnovejše modne tvorbe. Obleka ima takoimenovane rokavične rokave, ki se dajo sneti. Z rokavi je obleka primerna za popoldanske obiske in majhne večerne prieditve, če snamemo rokave, imamo paradno večerno obleko. Te vrste obleke 60 večinoma iz svile ali georgette-ov in brez okraskov; namesto tega spada zraven primeren inodern nakit.
2.	Obleka za mlada dekleta iz blesteče svile, ki se da učinkovito uporabljati tudi kol okras na ta način, da se ukrojijo posamezni deli iz, istega blaga deloma nalice deloma narobe.
3.	črno-bele sestave oblek za mnogovrstno uporabo so zelo priljubljene in praktične. Bluza je iz belega krepsatina, kratki rokavi iz črnega krep inarocaina, rokavični rokavi, ki se dado sneti) iz belega krep-satina.
Smernice gospodarske politike
Iz predavanja g. Er. Erceta, podravn. Zadr. gosp. banke v ljubljanskem radio.
Pri presojanju stanja gospodarstva državne enote se moramo ozreti na stanje naše trgovinske bilance, ki obsega trgovska plačila za izvoženo in uvoženo blago. V sedanji svetovni krizi je vprašanje aktivnosti trgovinske bilance postalo eno najbolj perečih vprašanj. Vse države brez izjeme so v cilju, da to dosežejo, uvedle vse mogoče omejitve in ovire, da zajezijo uvoz in da na ta način zbolj-šajo svojo plači luo bilanco. Carinska obzidja da-stejo vsenaokrog. Drakonske devizne odredbe se izdajajo in imajo v glavnem namen, da preprečijo uvoz in pospešujejo izvoz. Vse stremi za tem, da s povečanjem izvoza dvigne produkcijo in svojo go-spodarko moč, ozir. se tako brani, da produktivnost in kupna moč ne bi šs dalje oslabela. Pri nas se je posebno v zadnjem času za lo vprašanje po-budilo večje zanimanje. Najnovejša izpopolnitev naših deviznih predpisov bo gotovo tudi od svoje strani dosti doprinesla in bo imela dober vpliv na stanje trgovinske bilance. Zato bodo te izpremem-be vsem dobrodošle, čeprav bodo imeli trgovci odslej naprej z nabavo deviz nekoliko več posla. Rezultat trgovinske bilance ima močan vpliv tudi na naše denarništvo, čeprav aktivna trgovinska bilanca sama po sebi ni edini pogoj, da se denarništvo ene države obdrži v pravem ravnovesju. Za stabilnost denarja in njegove zlate podlage je namreč uajbolj merodajna takozvana plačilna bilanca, katera obsega vsa plačila, ki gredo v inozemstvo in upošteva vse denarne dajatve, ki jih tekom gotove dobe prejemamo iz inozemstva. Radi tega je naravno, da končni rezultat plačilne bilance ima velik vpliv na celotno narodno gospodarstvo in vrednost denarja. Na stanje plačilne bilauce ugodno vplivajo dalje ludi dohodki, ki prihajajo iz inozemstva v obliki izseljenskih vlog v tujskem prometu, donosi obresti in drugo.
Pasivno plačilno bilanco države izravnavajo navadno z uvozom kapitala odnosno z zaključitvijo inozemskih posojil. Dandanes se zaključitev inozemskih posojil ne smatra vedno kot edino dosegljivo sredstvo za stabilizacijo denarja in denarnega prometa, temveč se v to svrho uporabljajo tudi drugi valutarno-tehnični pripomočki, ki ima,jo /a cilj, da se mednarodni izplačilni promet čimbolj omejuje. Najetje posojil tudi drugače ni vedno absolutno koristno, ker s tem nastajajo nove obveznosti, ki jih je treba kasneje poravnati, ua prejeti denar je treba plačati obrc-sti ne glede na to, ali je izposojeni kapital zares produktivno uporabljen in na ta način usposobljen, da se obrestuje in amortizira. Posebno v današnjih časih skoro vse države gledajo na to, da z ozirom na težlce pogoje, ki jih postavljajo finančniki prosilcem kreditov in ker so na mednarodnem trgu tečasno nove emisije posojil nemogoče, izravnavajo pasivum svoje mednarodne trgovine s forsiranim izvozom blaga in pa z zaključitvijo kompenzativnih trgovinskih poslov, pri katerih se zamenja eno blago za drugo. Taka stremljenja so primerna tudi za naše razmere in lahko izdatno vplivajo na splošno ojačenje naše gospodarske moči. Stanje naše trgovinske bilance lahko zadosti popravimo:
t. ako se tudi pri nas omejuje uvoz predmetov, ki jih sami doma izdelujemo;
2.	ako z valutarno-tehničnimi pripomočki vplivamo na mednarodni plačilni promet in
3.	ako vsi sloji konzumentov uvidijo dolžnost ^ ia. Viažnost, da uporabljajo v prvi vrsti domače in-U;1jSistrijske proizvode in kupujejo domače blago. V
tem[ svojem hotenju nismo osamljeni. Ta klic gre tačas širom sveta; posebno v našem sosedstvu si lahko ogledamo primere, ki nas morajo bodriti k zavesti samoobrane. Žal, da pri tem mnogo greši naše trgovstvo, ki daje prednost tujemu blagu, če-
Zci dvt$ živinoreje
Rodovniško poročilo živinorejsko zadruge
Slovenigradec.
Slovenjgradec, G. jan.
Na predlog g. kmet. referenta Werniga se je pred poldrugim letom tudi pri uas začelo gibanje uvedbo mlečne kontrole ter vodili za kontrolirane živali tudi rodovnik. Med članstvom naše živinorejske ifttdruge je postalo za to delo veliko zanimanje, nakar se je na sestanku iste v Zadružnem domu izvolil oz. pooblastil odbor 4 članov iz gg. Lobe, Vertnik, kmet. absolventa Karner in Schčin-dorfer, ki je delo začasnega vpisa krav izvršil od 29. do 30. decembra 1930 leta. Ker so pa potem nastale ovire, ki jih je bilo treba premostiti, smo mogli potem šele čez 5 mesecev, to je bilo po občnem zboru živinorejske zadruge živino pravilno zineriti in vpisali v rodovnik. Vpisali smo v rodovnik 95 krav, katere merijo po sledeči meri: Višina vihre najvišja 143 cm, najnižja 118. Višina križa najvišja 143, najnižja 120. Prsna širina najvišja 52 cm, najnižja 35 cm. Kočna širina najvišja 51 cm, najnižja 3S cm. Prsna globina najvišja 72 cm, najnižja 55 cm. Dolžina trupa najvišja 164 cm, najnižja 127 cm ter enega glavnega bika, ki je star 3 leta, teža 720 kg in ima mero: višina vihra 138, višina križa 138, prsna širina 59 cm, kočna širina 57 cm, prsna globina 74 cm. dolžina trupa 164 cm, kateri se po oblikah lahko kosa 7. vsakim originalcem iz Avstrije. Kupljen pa je bil od pok. g. Robiča, Limbuš. Pri vseh kravah se jo vodila mlečna kontrola ter Izkazuje sledeči letni zaključek:
Najnižja mlečnost 94S litrov, najvišja 4058 litrov letno. V odstotkih sledeči izkaz: l)o 2000 litrov 20%, od dva do 3000 litrov 42%, Od 3000 litrov naprej 27%. Pripomniti moram posebno, da Izkazujejo mlečnost nad 2000 litrov krave onih posestnikov, kateri imajo že po večini dobro urejena gnojišča in gnojniČne jame, med leni ko posestniki krav z mlečnostjo izpod 2000 litrov s kravami vozijo 'in ludi nimajo še urejenih gnojišč in gnojiiirnih jam in je s leni tudi krma velika slabša. Upam, da ae bode mlečnost še mat no dvignila, čim se spravi v obrat mlekarna, ki jo takorekoč že na vidiku.
Lahko smo ponosni na izkaz letošnjega zaključka mlečno konirole, ni so nam treba skrivati pred inozemstvom, ni nam treba hoditi v tujo državo kupovat drago plemensko blago, katero si lahlco sami vzredimo. Z radostjo moram pripomnili, da se nahaja v našem okolišu nekaj takšnih živinorejcev, ki vedo, da se plemensko blago boljše proda, kakor za mesarja. Saj lahko rečemo, da se jc k nam svojčas po zaslugi pokojnega g. Jelovšku, g. živinorejskega inšpektorja Zidanšeka, g. višjega veterinarskega svetnika Pirnata uvozilo toliko originalnih bikov in krav, da bi lahko rekel, da ima slovenjgraški okraj samo originalno msrijadvorsko živino, katere je še tudi precej in iz katere si moremo izroditi topo plemensko živino. Moje geslo je: Manj živine, pa tisto lepo v mladosti odgojiti, da bo živina lepa po obliki pa tudi izrazita po mlečnosti. Potem smemo upati, da se bo plemenski materijal iskal tudi pri nas, da postane naš slovenjgraSki okraj jugoslovanski marijadvor (Ma-riahof). — Vodja rodovnika: Anton Apat.
ravno so domači izdelki enaki ali še bolji, in ima pri izvrševanju svoje obrti premalo narodne zavednosti.
Na zboljšanje naše trgovinske bilance lahko še močno vplivamo, ako svoje potrebe prilogodujeino
toCasnim današnjim razmeram in svoj konzum zmanjšamo na le neobhodno potrebne stvari. V tej točki leži ne ravno najmanjši vzrok sedanje krize.
Ce se ozremo nazaj v predvojuo življenje, moramo na žalost ugotoviti, da je današnja potrošnja in standard življenjskih stroškov dosti zvišan, v mnogih slučajih čez navadno mero in sicer največ vsled razkošja in potratnega življenja, kar je deloma posledica vojne, deloma tudi povojne konjunkture. Lahek zaslužek iu zboljšan gmotni položaj je ustvarjal in povečeval potrebe in zahteve najširših slojev. Pri tem razpoloženju je bila v stanju tudi produkcija, da poveča svoje obrate in da čimveč blaga vrže na trg. Nadprodukcija, ki danes preživlja isto .iko svojo težko krizo, je bila dosti podprta ravno v tem, da je vzporedno napredovala, sicer čez mero tudi konzum in se je obenem povečevala poraba proizvodov in pridelkov.
Prilagoditev gospodarstva skrajšani podlagi kapitala in kredita je druga deviza, ki jo čujemo vsepovsod. To geslo velja tudi nam, ker tudi nas zadeva vpliv dogodkov, ki se odigravajo v mednarodnem poslovnem svetu že dokaj časa, posebne > zvezi s padcem angleškega funta se nivo svet cen nagiblje sicer navzdol, vendar ne v takem rai. inerju, da bi se že v kratkem moglo pričakovati pomembno zmanjšanje življenjskih slroškov. Vse emisijske banke pretvarjajo svoje devizne zaloge v zlato in na ta način vplivajo na denarni obtok. Kreditni volumen se povsod krči in z njim vzporedno pada tudi obseg poslov. Vse si prizadeva, da si ohrani kar je pridobljeno, medtem ko so uspehi redki in težko dosegljivi. Velikih naporov je treba, da se vzravnamo in da vzdržimo svojo pripravljenost d omomenta, ko bomo mogli znova razviti svoje produktivne moči k razmahu in napredku našega gospodarstva. Le skrajna štednja nosi rešitev današnje krize, varčevanje mora biti splošno, tako v zasebnem kakor tudi v javnem gospodarstvu; šele tedaj, ko bode vsak pri sebi mogel dovesti v ravnovesje svoje dohodke iu izdatke, se bodo časi hitro zboljšali in bo bilanca našega gospodarstva kot celote lahko visoko aktivna. Vsekakor ni pričakovali, da bi se mogle sedanje prilike kar čez noč izpremeniti, ker namreč prehod iz sedanjega kaosa bo brezdvomno morai trajati daljšo dobo, pa naj se to doseže že na ta ali oni način. Kakor povsod drugod tudi pri nas narodno gospodarstvo danes bolj kot kdaj poprej stremi, da se oprosti vseh vezi in okovov, ki ga ovirajo v svobodnem razvoju, ker šele tedaj privatna incijativa, ki je najboljša gonilna sila vsega pridobitnega delovanja in podjetnosti more zopet priti do pravega izraza.
Ce malo bolj od blizu premotrimo svetovno gospodarsko situacijo, moramo pač ugotoviti nekaj svetlih žarkov, ki sijejo skozi temo in nam dajejo nade, da se prilike vendar le obračajo na bolje in je pričakovati, da se stanje krize omiljuje. V tem nas prepričuje tudi dejstvo, da se je produkcija vsaj po množini, kolikor seda posneti iz zadnjih podatkov o stanju zavarovanja vsaj kolikortoliko ustalila in se število brezposelnih zadnji čas ne zvišuje.
Za črnoglede preroke danes ni prostora, le propovedniki resničnosti in bistrih pogledov v bodočnost naj stopijo na plan in naj nas povedejo v varno zavetje, da zopet ugledamo vhod. skozi katerega pride do gospodarskega miru iu do narodnega blagostanja.
Izvoz lesa v Francijo in v Alžir. Konec preteklega leta se je vršil v Zagrebu sestanek zbornic glede porazdelitve uvoznega kontingenta v Francijo in v Alžir. Delegati iz savske banovine in Rosne so zahtevali, da se kontingenti poTazdele onim tvrdkam, ki so od leta 1925 do 1929 izvažale les v ti dve deželi. Slovencem bi pripadlo le okoli 4000 ton (I). Zato so slovenski delegati zahtevali, da se mora upoštevati brezpogojno tudi naš izvoz zadnjih let. Sprejetje bosanskega predloga bi pomenilo, da se slovenski eksport za vedno izključi s francoskih tržišč, pomenilo bi, da sami zapiramo oči nad izpromembami, ki so nastalo glede izvoza lesa v letih 1930 -31 In bi moralo imeti usodepol-no posledice za celo naše gozdno gospodarstvo, ren-tahiliteto gozdne posesti, eksploatacijo gozdov in našo ekspertno politiko. Zato bo moralo ministrstvo za gozdove upoštevali slovenske zahteve.
Lju omer za skupno zbornico. Te dni se je vršilo v Ljutomeru skupno zborovanje. Tri obrtne zadruge so razpravljale med drugim tudi o vprašanju zistema bodočih stanovskih zbornic. Sklenjeno je bilo soglasno, da se pridrži dosedanji zislem skupnih zbornic, ker so za obrtništvo v tem razvojnem stadiju, v katerem se nahaja v dravski banovini, mnogo večjega pomena in koristi, kakor bi bile ločene. Zadruge so hkrati soglasno obsodile agitacijo neodgovornih posameznikov inetl obrtništvom za rušenje skuipne zbornice m bodo pokre-nile pri oblasteh korake, da se to, v sedanji krizi posebno škodljivo beganje obrtništva, zatre.
Ureditev doplačila mlinov. Kakor poročajo iz Belgrada, je določila Privilegirana izvozna družba od 5. t. m. dalje, da znaša doplačilo za pšenico 7.000 Din pri vagonu brez ozira na pro-venienco blaga. Dosedaj je znašalo doplačilo na podlagi sedanjih ccn 8.500 Din pri vagonu za baško blago, za sremsko blago pa 7.009 Din. S lem se je doplačilo za vse vrste blaga izenačilo.
Izvoz sati|a. Po podatkih centralne komisije za izvoz sadja pri trgovinskem ministrstvu v Belgradu jo znašal v dobi od junija do konca septembra naš izvoz sadja: 2.239 vagonov hrušk in jabolk, 4.604 vag. sliv, 363 vag. grozdja, 000 vag. suhih sliv iu 100 vag. pekmeza. Pri suhih slivah je tehtal vagon 5.000 do 6.000 kg, ravnotako pri grozdju. Jabolk in hrušk smo največ izvozili v Avstrijo (379 vag.), Češkoslovaško (618), Italijo (229), Grčijo (178), in Nemčijo (100). Grojdja je šlo največ na Češkoslovaško (152 vag.), v Avstrijo (139) in Nemčijo (50).
Vpisa v zadružni register: Zadruga za izdelo-vanje harmonik v Ljubljani, r. z. z o. z.; Delavsko konsumno društvo v Nnzarjih, r. z. z o. z.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Berna Emerika, zaloga čevljev v Celju, Kralja Petra cesta 10.
Potrjena poravnava: Juhart Mihael, trgovec v Meži, za 52 odstotkov v petih obrokih.
Odkup srebrnih avstro-ogrskih kron. Za nje plačuje Narodna banka: po Din 1160 za 1 komati od 5 kron, po Din 4.50 za 1 komad od 2 kron, po Din 2.25 za 1 komad od 1 krone, Te cene veljajo tudi zn srebrne perperje. Odkup srebrnih (avstrijskih) forintov: po Din 5.90 za 1 komad. Odkup srebrnih tolarjev Marije Terezije: po Din 12.50 za 1 komad.
Devizni promet. Po novem pravilniku morajo vsi trgovci prijaviti svoje dolgovauje v inozemstvu Narodni banki, ki je v ta namen izdala po-
sebne vprašalne pole (rdeče). Kakor smo zvedeli, so sedaj te vprašalne pole tudi v slovenščini in ne samo kot prve v cirilici. Prijaviti je treba dolgove
na dan 31. decembru pret. leta. Posamezne rubrike je izpolnili sledeče: v prvo rubriko: rok plačila jc vpisati točen koledarski datum, kdaj zapade plačiio računa ali fakture. V rubriki dokazi je vpisati tudi poleg računa, da je blago v resnici prejeto, tudi carinsko deklaracijo. Tudi denarni zavodi morajo zaprositi Narodno banko za dodelitev deviz. Narodna banka daje sedaj devize predvsem za fakture po prvem januarju. Zato je tudi devizni promet u„ naših borzah majhen.
Ceno kož divjačine. Promet na trgu kož divjačine je zastal. Cene so zelo nizke in so sledečo: kune zlatice 500-600 Din, belice 450—550, lisice gorske 170—200, poljske 100—120, vidre 400-500, dihurji 80—100, tiivje mačke 60 70, zajci 4 in veverice 4 Din. V primeri z lanskim letom so cene znatno nižje.
Emisije v Uniji. Emisijsko gibanje je v Uniji lansko leto bilo izredno labo. Skupna vsota vseli emisij je znašala v prvih 11 mesecih 3875 milij. dolarjev v primeri s 7283 milij. v istem času t. 1923. in 10.943 milij. dolarjev v prvih 11 mesecih 1929. Posebno majhne so emisije za inozemski račun. Tako so znašale emisije obligacij in delnic lani 78 milij. dolarjev v primeri z 229 in 335 milij. Emisije za račun inozemskih vlad so padle na 50 milij. dolarjev, dočim so še leta 1930. (v prvih 11 mesecih) znašale 616 milij. dolarjev, v prvih 11 mesecih 1929 pa 116 milij. dolarjev.
— Tečaj za avtogen. varjenje. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOl priredi v Kranju za kranjski, tržiški in škofjeloški okoliš, pa tudi za interesente iz drugih okolišev, ki bi se prijavili, | 10 dnevni tečaj za avtogeno varjenje. Ta tečaj se prične v ponedeljek 18. januarja ob 8 zjutraj ter bo trajal do srede 24. januarja. Poučevalo se bo v tečaju varjenje enostavnejših predmetov, predvsem v železu, jeklu in aluminiju. Pri današnji gospodarski krizi je za kovinarskega obrtnika in pomoč- ! uika velike važnosti, da se izvežba v tej stroki. Z ; varjenjem se dajo izvršiti mnoga popravila železnega orodja, strojnih delov, poljedelskega orodja, avtomobilskih blokov in karterjev, prelomljenih jer-menic, osi, železnih konstrukcij itd., ki bi se sicer ne dale izvesti. Spretnemu varilcu se zato odpira novo polje dela in s tem tudi zaslužka. Vsak udeleženec se mora prijaviti najkasneje do 14. januarja neposredno ali potoni Skupne obrtne zadruge v Kranju Zavoda PO Zbornice TOl v Ljubljani, da dobi potrebna navodila. Opozarjamo, da mora pripraviti vsak po 4 komade kovnega ploščnega železa, širokega 50, dolgega 150 in debelega 2 mm, dalje v dimenzijah 50—60 (160) 0 mm in 50—00 10—12 mm, 2 komada železnih cevi s premerom 30—50 mm in plinskih cevi v dolžini 50—100 mm, 2 komada kotnega železa 50 50 3 mm v dolžini 150 tlo 250. Nad 8 mm debelo železo je treba ob robovih opiliti za 30—35 stopinj. Pristojbine znašajo za vsakega udeleženca mojstra 100 Din, pomočnika pa 50 Din. V posebnega ozira vrednih primerih se na prošnjo pristojbina v celoti ali vsaj deloma povrne. Prostor, kjer se bo vršil tečaj, bo zavod naznanil naknadno.
Borza
Dne 9. januarja 1932.
Denar
Ta teden so se radi praznika vršili samo štirje borzni sestanki kakor tudi prejšnji teden. Promet je znašal na ljubljanski borzi 5 milij. Din v primeri s 8.2 milij. Din prejšnji teden. Da je promet manjši, je pripisovati dejstvu, da Narodna banka daje sedaj devize samo za plačilo računov po 1. januarju. Zato je n. pr. promet znašal v petek samo , nekaj nad 100.000 Din. Tudi na zagrebški borzi je , bil promet zadnje dni manjši. V četrtek je znašal samo 0.8 milij. Din, včeraj pa 0.376 milij. Din.
Curih. Belgrad 9.10, Pariz 20.1350. London 17.5, Newyork 514. Bruselj 71.27, Milan 26.10, Madrid 43.30, Amsterdam 205.85, Berlin 121.85, Stookholm 97.50, Oslo 95. Kopenhagen 96.50, Sofija 3.72. Praga 15.20, Varšava 57 45, Atene 6.70, Carigrad 2.40, Bukarešta 3.08, Helsingfors 7.50.
Žitni tre
Budimpešta. Tendenco za koruzo prijazna, za ostalo slabša. Promet srednji. Pšenica marec 12.48 —12.75, zaklj. 12.51—12.52, maj 13.42—13.03. zaklj. 13.42—13.43, rž marec 14.62—14.86, zaklj. 14.08-14.70. koruza maj 14.58-14.68, zaklj. 14.58 14.60.
Winnipeg. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 63.25, julij 64.25, okt. —.
Chicago. (Začetni tečaji.) Pšenica marec 56.25, maj 57.50 julij 56.75, sept. 58, koruza marec 39.625, maj 41.25, julij 42.75, oves julij 25.75.
Jajca
Vse nade, vsled nastopivšega strogega zimskega vremena, je nenadoma nastalo toplo vreme razdrlo. Cene padajo rapidno, ker se že povsod posebno pa tudi v Nemčiji pojavlja nova produkcija. Letošnjo spomlad bodemo najbrže dosegli rekord v nizkih cenah. — Sv. Jurij oii j. ž., 8. jan.
Spori
NAZMA^SLO
Slavnemu občinstvu vljudno naznan am tla sem se preselil iz Tur aškega
trga na Si « . Ji'<j i- v trgovske prostore prej A. Zorčič. Za nadaljno nak onjenust se toplo pripoioča
I KM«IG|
modni krojaški salon za gospode
MARIBORSKI NOGOMETNI 8POBT V POMLADNI SEZONI
Kakor izvemo od dobro informirane strani, ostano vr3tni red v tekmovanju tudi spomladi kljub izpremembi v državnem tekmovanju neiz-preineujen. Prvo ligo za Slovenijo bodo, kot dosedaj poleg Ilirijo, Primorja in Svobode tvorili še klubi SK Maribor, SK Železničar in SK Atletiki iz Celja, izžrebanje se bo vršilo predvidoma še tekom tega meseca. Drugi razred tekmuje po sledečem vrstnem redu: Prvo kolo: Želez. rezerva : SK Mura 11, SK Rapid 1 : SSK Maribor rez. 2 kolo: SK Svoboda 1 : SK Mura, SK Železničar rez.:Rapid 1. 3. kolo: Želez, rez.: Maribor rez,- SK Svoboda 1 : SK Rapid L 4. kolo: Rapid I : Mura 1., Želez. rez. : Svoboda I. 5. ko-lo: Maribor rez. : Svoboda I. Termini se boelo naknadno objavili. — SK Rapid ima luijveč izgledov, da si pridobi prvenstvo, ako mu bo mogoče uspeti proti drugo plasiranemu mariborskega okrožja prve lige, kar je pa po današnjem stanju njihovega moštva dvomljivo. SK Cakovec se je priključil na zadnjem občnem zboru JNS pod LNP ter tekmuje šele v jeseni z klubi mariborskega okrožja. Način tega tekmovanja se bo določil na občnem zboru LNP. Začasno tekmuje Čakovec še
nadalje pod skupino Zagrebške podzveze. *
Obvestilo. Na več vprašanj, če imamo v Sloveniji strokovnjaka za plavalni šport, sporočamo, da je strokovnjak v tej panogi športni trener Ilirije g. Drago Ulaga. Kakor posnemamo iz novoletne številke »Jutra«, je imenovani že vodil plavalni tečaj za »Sokole r.. Gotovo bo tudi drugim rad ustregel, lnserenti naj se obrnejo naravnost nanj.
Akademska smučarska organizacija v Ljubljani.
Članski sestanek vseh smučark in smučarjev se bo vršil v torek 12. januarja ob 18 v juridični predavalnici št. 69 na univerzi. Prosimo, da se vsi tega sestanka radi predstoječih prireditev sigurno udeležite! Pred tem članskim sestankom se bo vršil ob 17 sestanek smučark v isti sobi, na kar opozarjamo vse smučarke.
Tečaj za smuško vaditelje na Krvavcu (1700 metrov) pod vodstvom g. ing. Koudclke bo od 17. do vključno 27. januarja in ne od 13. do 24. januarja, kot je bilo prvotno objavljeno. Skupen odhod bo 16. januarja z avtobusom ob 12.05 izpred kavarne Evrope do Cerkelj. Prenočnlna za člane v sobah po Din 20. na skupnem ležišču s perilom po Din 14, za nečlane po Din 30, oziroma po Din 20. Celodnevna prehrana Din 40. Člani SPD imajo 25 oelstotkov popusta.
Redni trening sahljaške sekcije prične v letu 1932. 11. januarja ob 18.45. Zaradi dogovora glede turnirja za prvenstvo Zagreba v februarju t. 1. je udeležba celotnega članstva obvezna. — Načelstvo.
Liubljansho rfledališče
DRAMA
Začetek ob 20 Nedelja, 10. jan. ob 15: »JURCEK«. Premijera mladinske igre. Izven.
Ob 20: »ZAPRA VLJIVEC«. Znižane cene. Ponedeljek, 11. januarja: CVRCEK ZA PEČJO. Red B.
OPERA
Začetek ob 20 Nedelja. 10. jan. ob 15: -CARMEN«. Znižane cene.
Ob 20: »DEŽELA SMEHLJAJA«. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 11. januarja: zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Nedelja, 10. jan. ob 15: »RDEČA KAPICA«. Znižane čem- Otroška predstava. Ob 20: »LUTKA«. Prvič. Ponedeljek, 11 januarja. Zaprto. Torek, 12. januarja ob 20: »VIKTORIJA IN NJEN IIUZAR«. Ab. B.
PTUJSKO GLFDALTSfE
Ponedeljek, 11. januarja ob 20: »ZEMLJA SMEH-LJAJA«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Domača sotidtsa tvrdka
kiparski in poz!atarshi aiellje - Celje
se priporoča :a vsa v to stroko
soarfajoča dela
'ec
Cetre :: Razlagova iti ca :: CeVe
wg«iaB<»iftBBaiaBHaB
msm
Javna zahvala.
"H
Rada in prostovoljno se zaliv lju;em ter potrjujem, da mi je Podporna sekeiia Kmet jske eksportne zadruge v Mariboru r /,. /. > z., Maribor, Aleksandrova cesta 44 celo nn pripada očo oo Iporo po smrti mojega očeta g Tementa Franca, Loka pri Št. Janžu na Drav. polju točno in pret vsem kulnntno izplačala
Z ozirom na to hitro izplačilo, ki je bilo v naiboljšem redu likvidirano, se čut.m dolžno to dobrodtluo institucijo vsakomur naj-topleje priporočati.
Dogošc pri Mariboru dne 5. januarja 1932.
Neža Kac.
izborne harcerje vrvivce
(Edelroller.), prodaja od
100 do 250 Din, samice
od 30 do 50 Din
FRANJO KENIč
Maribor —- Melje št. 34,
Trstenjakova 2 II.
«»««♦«♦t** u ti a » fe ct a n » a ni » ■ a i* k
Radio aparat
baterijski, trielektronski, malo rabljen, skupno z vso opremo naprodaj za polovico nabavne cene. Inte resenti naj se obrnejo na Prosvetno društvo na Trati, pošta Gorenja vas nad Škofjo Loko.
ii m z.
Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specenjsko blago, kmetijske siroje in orodja, umetna gnojila,
cemenl, premog itd.
Prvovrstna mM iz m im mm* mu Topola,
ie mm iici
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 150Din. Najmanjši znesek 5 Din. Ogla si nad 9 vrstic sc računajo višje. Za ogtase stro go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Na|manjsi i zneseklODin. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamole.čeje priloze na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3V?. - J-' ' -' :
Delovodja
energičen, srednjih let, z večletno prakso, za cest- j ne zgradbe, želi spreme- , niti službo. Cenjene ponudbe pod »Delovodja« _St. 120._
Dekle
pridno, pošteno, z dežele, zna kuhati in opravljati hišna dela, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca- pod št. 279.
Čevljar, pomočnik
išče službo, gre tudi na deželo. Naslov pove upr. »Slovenca« pod št. 255.
Iščem službo oskrbnika-majerja
ki razpolaga s 3—i delavnih močL - Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.
Začetnica
c znanjem slovenskega, nemškega in srbohrvaškega jezika, v govoru m pisavi, vešča tudi slovenske stenografije in strojepisja, išče službo v Celju. Cenjene ponudbe je poslati na upravo »SI.« pod »Vestna« št. 232.
Vajenca
poštenega, krepkega, s predpisano predizobrazbo za specerijsko trgovino, sprejmem takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 195.
Dečka
okoli 16 let starega, poštenega in pridnega ter zanesljivega, sprejmem za trgovskega slugo. A. Sušnik, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta.
Kmečko dekle
pošteno in marljivo, se išče za kmečko posestvo blizu Ljubljane. Pismene ponudbe pod »Družinski član« št. 295 na upravo »Slovenca«.
Gospodična
vešča nemškega in slovenskega jezika išče mesto blagajničarke ali prodajalke v slaščičarni ali pekarni. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod M. V.
Vajenca
za slaščičarsko in medi-čarsko obrt sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. E. Starij, slaščičarna — Krško.
Šivilja
sprejme učenko. Naslov: Gorjanc Angela, Nunska ulica 3/1.
Prodajalka
za trafiko s kavcijo, se takoj sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru.
Bogati postanete
če imate veliko znancev! Pe»ssons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamki za odgovor.
Zastopniki
se iščejo proti dobri proviziji za vse večje kraje v Dravski banovini. Zavaroval. stroka ima prednost. Ponudbe pod »Zavarovalna stroka« št. 163 na upravo »Slovenca« v Ljubljani.
Poverjenike
v vseh krajih Dravske banovine sprejme zadruga za svojo podporno sekcijo. Ponudbe na upr. Slovenca« pod »Poverjenik« št. 220.
Stanovanje 1 Več pisarniških sob
obstoječe iz 2 sob in vseh 1 v 1. nadstropju v Gleda-pritiklin, se odda takoj v liški ulici 8 odd a tako) najem Naslov v upravi skupaj ali posamič Poko|-Slovenca' pod št. 15.276. ninski zavod za nameščence v Ljubljani.
Lokal
velik, pripraven za trgovino ali pisarno, v bližini kolodvora, se odda s 1. aprilom. Poizve se v Kolodvorski ulici 26.
Dve stanovanji
eno z dvema sobama, eno s tremi sobami, se takoj oddasta v Zeljarski ulici št. 11._
Mesečne sobe
odda hotel Tivoli. Cena 260 do 360 Din s postrežbo.
Sostanovalko
sprejmem. Bučar, Pred Škofijo 21/11.
Krasno posestvo
v bližini Celja naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 283.
Lepo sobo
opremljeno, s posebnim vhodom in eno malo sobico takoj oddam. Božič, Streliška 24/1.
Gospodična
absolventiinja meščanske šole, vešča slovenščine nemščine in srbohrvaščine, želi mesto vzgojiteljice k boljši rodbini. Zmožna je tudi raznih ročnih del. Naslov v upravi »Slo-iflenca« v Mariboru, pod »Ljubiteljica otrok«.
Vestna frizerka
išče službo. Gre tudi izven Ljubljane. Naslov v opravi »Slovenci« pod št. 312.
Fant
s i razredno meščansko šolo, bi se rad izučil ključavničarske ali kovaške obrti. Zeli vso oskrbo. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Trbovljah pod »Učenec« št. 307.
Mizar, vajenca
sprejme takoj Aleksander Rochel v Mariboru, Go-spojna ulica 2.
Vajenca
pekovskega, močnega, takoj sprejme pekarna v Mariboru, Meljska c. 23.
Šteparico
ki bi včasih pomagala tudi pri gospodinjstvu, takoj sprejmem, flača po dogovoru, nastop takoj. Miha Šter, Sp. Duplje 3, Križe, Gorenjsko.
Krščanska gospodinja
dobro izurjena, srednjih let, z znanjem nemščine, ki je poleg gospodinjstva v stanu nadzorovati tri otroke od 4 do 8 let, se sprejme. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Krščanska« št. 308.
Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto). Prva oblast, koncesionirana. Prospekt št. 16 zastonj Pišite poni!
Osmošolec
poučuje vse predmete klas. gimnazije. Naslov v upravi »Slovenca« št. 322.
Boljše dekle
ki zna in ima veselje do kuhanja in drugih hišnih del, se sprejme kot kuharica poleg sobarice. Predstaviti se je v ponedeljek od 8—10. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod St 287.
Nov poklic
7.a dame In gospode z vpeljavo »trojnega pletarstva v hiSi. Zajamčen zaslužek ra. ■ SOU Din mesečno, ker prevzamemo ligo tovlieno blago, plačamo zaslužek za pletenje in dostavimo v izdelavo prejo. PiSite še danes po brezplač ne prospekte na Domača PP-tarska Industrija, št. 6, Josip Kališ. Maribor. Trubarjeva e
Hišnica
se sprejme v vili. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 314.
Vajenca
za avtoličarsko in tapetniško obrt sprejme takoj Leopold Šušteršič, Dunajska cesta 41.
Dotični gospod
ki je bil dne 1. januarja t. 1. okrog desete ure dopoldne pri deski, kjer je naleoljen »Slovenec« na Dunajski cesti in je slišal, ko je bil nekdo pozvan na policijo radi nekih besedi, se vljudno naproša, da se zglasi v Trste-njakovi ulici št. 7, Bežigrad.
Tri gospode
sprejmem na stanovanje, lahko tudi na domačo hrano. Žitnik, Beljaška ul., Šiška, pri novi cerkvi.
Poslovni prostori
pripravni najbolj za izdelovanje perila, ker je že napeljana elektrika tudi za motorni obrat, se oddajo v Wolfovi ulici št. 12, dvorišče. Pojasnila v trgovini z železnino: Erjavec.
Dva lokala
na dvorišču se takoj oddasta v najem za mirno obrt ali pa za pisarno. Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8.
Javna zahvala.
S hvaležnostjo in radevolje potrjujem, da mi je bila meni pripadajoča podpora od Podporne sekcije »Kmetijske eksportne zadruge«, Maribor, Aleksandrova cesta 44 po smrti moje matere gospe Marije Beranič iz Pragerskega točno in v popolnem redu izplačana. 7, ozirora na to, da likvidira omenjena sekcija svoje obveznosti kulantno in točno, priporočam vsakomur takojšen vstop v članstvo te Podporne sekcije.
PRAGERSKO, dne 5. januarja 1932.
Mihelak Elza.
Lokal
z inventarjem za špecerijsko trgovino v mestu
Parcela
550 m', stavbna, v Ko-leziji, ob glavni cesti, naprodaj. Poizve se: Ljubljana, Opekarska cesta _št. 31._
Kupim hišo
na prometni cesti v Ljubljani, Celju ali Mariboru za ceno do 500.000 Din. Plačam polovico v gotovini, polovico s hranilno knjižico. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hiša v centru« št. 127.
Stavbno parcelo
na prometni cesti v Ljub-
Preprosta soba
blizu Sv. Petra se odda s 1. februarjem mirnemu gospodu. Eventuelno ga sprejmem v vso oskrbo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 253.
Preklic!
Preklicujem moj podpis za g. Al. Zajca, katerega sem podpisal na odbo-rovi listi K. D. Z., Zg. Kašelj. Ivan Plankar.
Preklici
Obžalujem, da sem 27. decembra 1931 v Hro-vatovi gostilni v Novem mestu, brez povoda raz-žalil gospo Magdo Ma-rolt. — Kupec Franc.
Stanovanje
2 sob s pritiklinami, za 1. marec, najraje v severnem delu Ljubljane, išče zak. par. Ponudbe z navedbo stanarine na upr. »Slovenca« pod »Plača naprej« št. 254.
ali bližini vzamem v na- ljani kupim. Ponudbe na jem. Ponudbe na upravo upravo »Slovenca« pod
>Slovenca« pod »Prevzem blaga« št. 256.
Pisarniške prostore
oddam. Dalmatinova ul. štev. 11.
Dve sobi
lepo opremljeni, z elektr. in posebnim vhodom oddam. Bianchi, Sv. Petra cesta 44/1.
Meblovana soba
lepa, se odda solidnemu gospodu v Florijanski ulici št. 11.
Opremljena soba
se odda v Pleteršnikovi ulici 24/1.
Dve prazni sobi
se oddasta v pritličju poleg sodišča. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 311.
Žensko
srednje staro, pošteno, krSčansko, ki je pripravljena proti stanovanju in nekoliko plačilu pomagati par ur v gospodinjstvu, iščem. Ponudbe in osebne podatke pod št. 318 na upravo Slovenca.
Izgubila
sta ae psa: lovski, brak, čisto bel, lep, dolg, rujav nosek, gobec resast, na ušesu tri rujave pike, ime Belin; ovčjak, nizek, temne barve na hrbtu, debele oblike, ime Jin, Oba z ovratnikom in znamko Ribnica na Pohorju. Lastnik Brovet Rupert, Trebnje. Dolenjsko. Za vsakega psa plača najditelju
100 Din.
Razpis
Tesarski mojstri. Kdo postavi za nižjo ceno — ostrešje za stavbo, doli. 24 m in širine 8 m ter 4 metre nadstrešja? Ponudbe na naslov: Valentin Gostinčar, Kleče 4, Dol pri Ljubljani. Znamko za odgovor.
Sobico
opremljeno, z električno razsvetljavo, oddam takoj v novi vili. Šušteršič, Dunajska cesta 41.
Stanovanje
5 sobno, z vsem komfor-tom, v bližini cerkve sv. Jožefa, se odda v najem s 1. februarjem 1932. Naslov pove uprava »SL« pod št. 15.277.
Zelo ceno
prehrano dobi gospodična — za stanovanje, hrano in perilo 20 Din dnevno. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru.
Dva dijaka
se »prejmeta na stanovanje. Naslov pove upr. »Slovenca« pod št. 260.
Stanovanje treh sob
z vsem komfortom odda takoj v Gajevi ulici Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
Stanovanje
lepo, solndno, obstoječe iz dveh sob, kuhinje, verande in pritiklin, oddam. Poizve se Vodmatska ul, št. 21.
Jauna zahvala.
Podpisana izrekam tem potom svojo iskreno zahvalo Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z., Maribor, Aleksandrova c. 44 za točno, hitro in kulantno izplačilo pripadajoče mi podpore po za podporo prijavljeni gospe Julijani Dvoršak iz Sp. Porčiča.
Glede na to smatram za potrebno, gornjo sekcijo vsakomur naj-topleje priporočati.
S p. Porčlč, dne 4. januarja 1932.
Adoll Ceh.
Posojila potrebnim!
Zanesljive nasvete (zlasti adi obetanj dobave kreditov) daje: Posvetovalni-»Marstan«, Maribor, Koroška cesta 19. (Priložiti pet znamk.)
»Plačam v gotovini« št. 126.
Posestvo
v Savinjski dolini, do 100.000 Din, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 277.
Hišo
štiristanovanjsko, enonad-stropno, novo, vogalno, prodam. Potrebno 160.000 Din. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Sloven-i« pod »Ljubljansko predmestje« št. 299.
Že nitke
Trgovski zastopnik
vdovec, brez otrok, i 2000 Din mesečnih dohodkov in 10.000 Din gotovine, bi se ožend z gospodično ali vdovo, staro 40 do 60 let. Trgovke imajo prednost. Pismene ponudbe na upravo »Slo venca« pod šifro »Resna ženitev« št. 297.
Mladenič
obrtnik, 36 let star, želi znanja s pridno, delavno, verno deklico s 25 tisoč Din gotovine. - Ponudbe na upravo .Slovenca' pod »Bodočnost« št. 212.
Menjava posestva
v Mariboru. Zamenja se posestvo v Mariboru za večje posestvo na deželi. Gozdna posestva imajo prednost. Samo pH-nene ponudbe se naj pošljejo na naslov: Miha Grobin, Maribor — Jugoslovanski trg št. 3.
Več parcel
po 600 do 800 m3 bo naprodaj. Moste, Zaloška cesta. Proda se pa tudi celo posestvo s hišo. Fra-nja Snoj, Prešernova ul.
Hišico
visoko pritlično, s tremi stanovanji, pet minut od postaje D. M. v Polju, poceni prodam. Cena Din 140 tisoč. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 335.
Kupimo
Iščem
stalnega dobavitelja za vsakovrstno zelenjavo. -Ponudbe na upravo »SL« pod »Zelenjava« št. 229.
Gostilno
11 lepih lokalov, dve njivi, v prometnem kraju, tik glavne ceste, ob železniškem postajališču, v bližini tovarne in rudnika, takoj proda poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji P. Fischer, Zbe-lovo 16, p. Poljčane.
Tiskarno
(manjšo) kupi Krekovo prosv, društvo, Jesenice.
Kupimo
dobro ohranjen skiopti-kon za malo dvorano. -Ponudbe na: Kat. prosv. društvo v Naklem.
Mehak rezan les
hrastov, češnjev in jesenov — kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Suh s« št. 317 na upravo »Slovenca«.
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13.
Žimo
za modroce od najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja Sever Rudolf Marijin trg št. 2.
Hiša z gostilno
naprodaj v centru mesta. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 280.
Parcelo
v Tacnu ali bližini me-ječo na Savo ali s studencem, kupim. Ponudbe pod »Sava 251« na upr. »Slovenca«.
Dve lepi sobi
z malo kuhinjo in pritiklinami takoj oddam blizu opere. — Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 321.
Trisobno stanovanje
komfortno in solnčno, v I. nadstropju, z vrtom odda s februarjem I. Wag-ger, za Bežigradom, Hra-nilniška cesta 12.
Soba
velika, prazna, dvoriščna, ter ena meblovana, za eno ali dve osebi, se odda. Rimska cesta 17 — Ljubljana.
Sobico
podstrešno, snažno, takoj oddam — z ali brez hrane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 323.
Sobo
z železno pečico, išče gospodična, najraje v bližini Sv. Petra. Ponudbe | vega fantka, od katerega na upravo »Slovenca« ' se moram ločiti radi službe. Naslov pove uprava »Slovenca« pod značko »Zagsava«.
Hišo
novo zidano, z 2 stanovanjema, pritiklinami in lep vrt se proda. Vprašati: Maribor, Kettejeva štev. 22.
Zasebnik
27 let star, s 60.000 Din, želi poročiti gospodično s posestvom, gostilno ali	~
trgovino. Ponudbe pro-	/-.emljlSCe
sim s sliko pod »Srečna« pod Piramido 855 m'-, proda Rav. Hladek B. Krekova 5/II, Maribor.
na upravo »Slovenca Mariboru.
Gorenjka
tridesetih let, starih nazorov, preprosta pa in-teligentna, z nekoliko gotovine, želi v svrho možitve poznanstva z železniškim uslužbencem primerne starosti in blagega značaja. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Pošteno dekle« št. 326.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Liubliana — Selenburgova ulica 6. U. nadstr.
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska nlica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Vsakovrstno
zlato linpDle
po naivfšjib cenab ČERNE. luvelir. Liubliana, Wol!ova ulica iL 3.
Kupimo ležeč
parni kotel
Hišo
lepo, z velikim vrtom, v Pobrežju pri Mariboru, prodam. Vprašati v upr. j Ponudbe pod šifro »Par-
s kurilno ploskvijo od 35 do maksimalno 50 m'. Po možnosti z obratnim pritiskom 8 atmosfer v obrata zmožnem stanju, proti predložitvi certifikata.
»Slovenca« v Mariboru.
ni kotel« št. 182.
Pletilni stroj
št. 8/50 prodam. Angela Okorn, Rašica št. 17, p. Št. Vid n. Ljubljano.
Pletilni stroj
št. 8, 50 dolg, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 272.
Delikatesna trgovina
točilnico, več let obstoječa, dobro vpeljana, sredi mesta, radi preselitve naprodaj. Ponudbe pod »Eksistenca« St.'268 upravo »Sldvenca« Maribor.
Med
cvetlični, prodaja kg po 15 Din. Večjo množino s popustom. Mrak Valentin, Notranje gorice, Brezovica pri Ljubljani.
Poceni prodam
krasno starinsko ruto in srebrnjak. Vodnikov trg, Sterle. Na razpolago samo do 20. t. m.
Pekarna
se proda na prometnem kraju. Plačilni pogoji zelo ugodni. Naslov pove upr. »Slovenca« v Mariboru.
Berite
Slovenca"
in oglašujte v njem!
Otroka
vzamem v rejo proti majhni plači. Naslov pod št. 205 na upravo »Slov.«
Za svojega oddam
eno leto starega, zdra-
pod »Nujno«.
K35EB3H!
Poslovni lokali
v I, nadstropju se oddajo takoj v najem. Vprašati na Dunajski cesti št. 29.
Lep lokal
v Gledališki ulici	takoj
odda Pokojninski	zavod
za nameščence v	Ljubljani.
Konja
vzamem v hlev — z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod
Lep salon
za klube ali društva odda I mesečno hotel »Tivoli«. I
Hišo
pripravno za covljarsko obrt, v trgu ali veliki vasi, takoj kupim. Cena do 60.000 Din. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 270.
Preselil se je v boljše življenje ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, gospod
Jakob Stante
nadučitelj v pok. in posestnik
po dolgi in mučni bolezni, v 66. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 10. januarja 1932 ob 16 pop. iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Čret pri Celju, dne 9. januarja 1932.
Žalujoči rodbini: STANTE in HORVAT.
J ovna zahvala.
Kot oče se čulim prlmoronega izreči tem potom svojo zahvalo in priznanje Kmetijski eksporlni zadrugi, r. z. z o. z., Maribor, Aleksandro va za Podporo po sn rti mojega sina, g. Karla Poliča Iz Spodnj. Porčiča, ki mi je bila na prav kulanten način od Podporne sekcije gornje zadruge izplačana.
To ločno izplačilo ml daje povod, gornji zavod vsakomur naj-lopleje priporočili.
S p. Porčlč, dne 4. |onuarja 1932.
lanez Polič.
Javna zahvala.
Podpisani se Javno zahvaljujem Podporni sekciji Kmetijske
ekspertne zadruge r. z. z o. z., Maribor, Aleksandrova c 44, za naj-toinejio in najkulantnejio izplatilo meni pripadajoče podpore po smrti gospe Jonas Marije iz Celja.
Radevolje priporočam to institucijo svojim someščanom, za kar
se tudi dolinega čutim.
V MARIBORU. dne 5. januarja 1932.
H in ko Cigoj.
Napol suha drva
fepa, zdrava, čirka 1200 m:l, naprodaj na Gorenjskem. Samo vagonske pošiljke. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 278.
Nova oprava
iz trdega lesa, prvovrstno delo, naprodaj. Obstoja iz 10 delov. Točneje se izve v upravi »Slovenca« pod št. 273.
Moški škornji
poceni naprodaj. Bučar, Pred Škofijo 21/11.
Puška
dvocevka, lahka, kal. 16, fino noseča, za brezdimni smodnik, naprodaj. Poizve se' Ljubljana, Opekarska cesta št. 31.
Kompletno opremo
spalne sobe in kuhinje, radi odhoda poceni prodam. Vprašati v Rožni dolini cesta VIII. št. 2, I. nadstr.
Naprodaj avto Opel
4 PS, v dobrem stanu, za 9000 Din pri Henriku Šmuk, Sevnica.
Puhasto perje
čisto, čohano po 18 Din kg, druga vrsta do 38 Din kg čisto, belo. gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOViC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica peria
Pisalna stroja
dobro ohranjena, poceni naorodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 162.
Singt
ievoročni in žens ki šivalni stroj prodam. Ra-kič, Zibertova 28, Šiška.
Konj
težak, 16 in pol visok, petleten, brez hibe, ceno naprodaj. — Poizve se: Ljubljana, Opekarska cesta št. 31.
LESNA
INDUSTRIJA!
Nabavite si moj avtomatični brusilni stroj, ker z istim je lahko vsakdo dober brusač, Gateržage na stroju brušene, se brusijo ravno, zato Vam jih ni treba s pilo ravnati; isto-tako so krožne žage po brušenju enako okrogle -Zagati boste hitreje, ker žagine liste morete izkoristiti le, če so avtomatično brušeni. Te stroje izdeluje in se
priporoča L jugoslovanska delavnica avtomatičnih strojev
F. LONČAR
LJUBLJANA VII Sp. Šiška, Celovška c. 43.
Volno za modroce
zelo poceni prodaja: Šega, Cankarjevo nabrežje 5/1.
Pogrebni zavodi
pozor! Naprodaj lep, popolnoma črn, 172 cm visok konj. Naslov v upr. Slovenca« pod št. 122.
Konj
lep, z vprego, sanmi ali kočijo naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 325.
Harmonij
amerikanski sistem, zelo dobro ohranjen, godno naprodaj. Gostilna Jagodic, Graben, Kamnik.
Modroce
la afrik 220 Din, modroce iz ovčje volne 670 Din, patent fotel od 1250 Din, patent divan od 2250 Din dalje, izdeluje Mohar — tapetnik, Ljubljana, Šiška, Lepodvorska ulica 3.
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Ljubljana, Stari trg št 32.
Tvornica kuvert in pisemskega papirja
Priporočamo Vam
na{bol]še šivalne stroje
in kolesa
Adler -
Gritzner
Švicarski pietilni stroji IHJBIED
edino le pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
za vodo.
Brezplačen pouk v vezenja. Večletno jamstvo.
HMnmnnnnNRiaMGi!!!«!«!!
- ncvcsfef
Najcenejšo in najboljše: modroce, otomnne, mreže, divane, feder-modroce, lotel, e in garnituro Vam nudi
r. sajovic, Stari trg štev. 6
Vsa tapetniška dela po nizki ceni.
..KUVERTA"
UUB LIANA

Violina od Din 66. Mandoline • 129 Gltare • "169 P.očne harmonike 69 KROMATIČNF. HARMONIKE, HAVAJSKE GITARE l.TD. Zahtevajte bmptaCni fvomiSkt
i CSNSK: g


LanBne tunine
In dniEo krmil« nodi na »cene) Veletrgovina žita tn moke.
A. VOLK LJUBLJANA
Keslieva ceela 24
Modroce
otomane. divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje
Sfmacik Narobe
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 10 (pn Levu)
S Teichertovimi • •
postehne mreže, že leznc zložljive postelie otoma ne divane in tapetniške izdelke nudi aaieenete
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugod ni n a k 11 p morske trave žime cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva.
Cenieno občinstvo!
Vljudno sporočam, da sem preselil svojo krojaško obrt iz hiše g. Pregrada, Aleksandrova c. 25, v hišo g. Nassimbenija, Orožnova ulica 8. Izvršujem krojaška dela za dame in gospode po nizkih konkurenčnih cenah in jamčim za fini kroj ter prvovrstno delo. Se priporočam .Toplak Ignacij,
dipl. modno krojaštvo.
Razpis služb
Podpisano mestno županstvo razpisuje mesto
občinskega tajnika.
Nastop službe 1. februarja 1932. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili o sposobnosti, je naslavljati ua mestno županstvo do 24. januarja 1932 Plai a po službeni pogodbi. Retlektira se samo na moči, ki so tajniških poslov popolnoma vešče.
Istočasno se razpisuje tudi mesto občinskega sluge, ter je tozadevne prošnje vlagati do 24. januarja 1932.
Mestno županstvo Kostanjevica na Krki, 8. januarja 1932.
Župan: Ivan Gerlovič.
TELEFUtlKEN 340
Sprejemalec z av-toskalo t. j. tzmen-ljlvtmt Imeni postaj. Cena v! ijuft-no cevi Din 4700.
Tudi Vaše dete
se lahko mirno Igra z RADIO aparatom!
Ako je predvidena varnost glede napetosti tn varnost glede dotikanja, se ne more nič pripetiti. Radi tega pazite pri nabavi radio-aparatov na gori omenjeno varnost ali kar je šo enostavneje, na Telefunken zvezdo, ker Je vsaki Telefunken aparat zavarovan ln za-siguren.
Najstta rejše
mtft
IzluiSnje.
Zastopniki v
Najmodernejša konstrukcijo, vseh večjih mestih. Prodaja brtv. povišanja cene tudi na 12 mesečnih obrokov.
Informacije daje: JUGOSI, A VENSKO SIEMENS D. I)., ODDELEK ZA ŠIBKO STRUJO ZAORKB, Ratkajev prolnz 7 LJUBLJANA, Dunajski, cesta 1b

Zahvala
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prerane izgube našega iskreno ljubljenega in dobrega moža, atka, sina, brata in svaka
bodo gradili v novi remizi naš tramvaj. Glavno zastopstvo: TEICIIERT & SOHN Gledališka ulica 12.
izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Posebna zahvala vsem, ki so nam blagopokoinega spremili k večnemu počitku, dalje čč. duhovščini, jezdnemu odseku »Sokol« za častno spremstvo, odličnemu pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za prekrasne žalostinke v slovo prijatelju in vsem, ki so mu poklonili nebroj krasnega cvetja — Bog plačaj!
Ljubljana, dne 9. januarja 1932.
Žalujoči ostali.

99
v VELIKIH LAŠČAH.
Lepe sobe za tujce, vodovod in kopalnica, električna luč. Avtogaraža, prostorno dvorišče, hlev, cenčnat vrt. Dobra in cenena kuhinja
Oaeliline.
Ozeblino odstranimo najhitreje,
če kopljemo noge /večer v 3/ tople vo le, v kateri je raztopljena 1 žlica soli sv. Roka. Po kopel ji se prieoroča ozenline na lahno masirati z va/.elinom in nato zavit v tople krpo. Dobiva se v vsaki lekarni in drogerlji, glavna /,alo«a za Slovenijo: Dro-gerija Grogorič. L ubljana, nli pri glavnem zastopniku drogerija »Nada« V.Uabrič Sabotira telefon 6-37.
P red t iskana ročna tlela za vse!
Stenski prti 7 Din. stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni. 10 Din. prtički od I Din naprep blazine, milie etc. — Novi vzorci, čist tisk. dobro blago.
Maiek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj.
Vezenie zavoj perila, monogramov etc Entlanje, ažuriranie. — »Breda, žepni robci komad 2 Din'
MOtflttDUrUltMMOiaaraUHa.UjM.UigMl
m eJ" ------ a
ti	o
C f_
Cr. 2- O -» <N £ 'C ?
rM —
N
d
o im^
Dr. Joža Lovrenčič:
■Si«
»trt^-SlSo
<L>
e
==• i 4š» « s i S o
c
Je

e«
I l
g
c "S
6> 3
: a:
•fc k ~ S a
rs-as*
" — <N J? I « K S s '
e M E —ie.
c « „ E -X, -s
v
2. tj
-A:	. &
■65 5 g S • = £ s« t
73
Roman iz drugega stoletja pr Kr.
»Vae!... Vae!... Vae!...« Neznansko sla zavpila legionarja, ko sta prišla pod topol in obstala, grozotno je odjeknil njun vzklik v somračno jutro, da se je straža pri vratih spogledala in za trenutek onemela. Pod topolom se nista mudila. Hitreje nego radovednost ju je gnalo, kar sta videla. Bleda in preplašena sta se vrnila do vrat in se tresla od groze ...
»Kra ... kra ... kra ...«
Gavrani so si že dali znamenje, da je nevarnost minila, in vsi so se povrnili krakajoc k — gostiji in se tepli za boljši delež.
»Slabo sta opravila, gavrani se spet zbirajo! :
;>Ko gavrana, no, ko vrani sta /avekala pod topolom. Kaj pn je vaju tako zgrabilo?« sta vzprejela stražnika, ki sla ostala pri vratih, onadva, ki sla se vrnila, si otirala znoj in se zasopla oddiliala.
»Qu inetius, poveljnik Quinctius je pod topolom! Brez glave je!...«
»Hoholio, se je zasmejal vprašujoči, »včasih je bil res brez glave, kakor pravijo, a tu je še ni iz-gubilk
Onadva, ki sla videla grozo, se nista mogla smejati ob doviipu, ki je meril na Kvinkcijevo življenje v Galiji in v Romi. Ponovila sta črno vest in ne meneč se več za tovariša in ne za stražne predpise, sla od-drevela jjo Pretorijski ulici
»Quinctius, poveljnik Quinctius je mrtev!«
Ko da sta iz uma, sta ponavljala črno vest.
V	taboru se je vse vzdramilo, planilo na ulice, da je zavrvelo po njih, kakor v zbeganem mravljišču. Vse se je gnetlo okoli stražnikov, vse je tiščalo k njima, vsak je hotel sam vprašati kaj, kje, kako, in slišati odgovor, da bi verjel.
»Tam onstran mostu pod topolom, pod topolom!« sta pojasnjevala legionarja in njuno pojasnilo je šlo od ust do ust in Pretorijska ulica je bila pretesna, ko se je zagnalo vse vanjo in se prerivalo proti vratom in tako so se zbrali onstran mosta pod topolom kolonisti in posadka, ki jo je minila vsa prešernost zadnjih dni in noči.
»Vae!... Vae!... Vae!...«
Težko in zamolklo je odmevalo iz tisočerih grl, ki so pred kratkimi dnevi vriskajoč pozdravljala Kvinkcija, vračujočega se z zmagoslavnega pohoda, in nni klicala najvišje priznanje: ave imperator!...
V	potrtost in pobitost, ki je objela množice pod topolom ob Kvinkcijevem truplu, so zadonele od za-padne strani onstran Dekuntanskih vrat vesele fanfare, kot bi oznanjale trlumf. Svež je bil njihov glas ko samo jutro in poln izzivajočega poguma in podjetne zavesti, ki ne pozna ovir.
Množica je prisluhnila. Oči so ji vzžarele. Fanfare so jo obvladale in ji pregnale žalost in grozo: željna novih dogodkov se je podila v mesto,
: Konzul, konzuli«
Od Pretorijskih vrat do topola je šel klic, da prihaja Anlus Manlius Vulso, in tribuni so uredili j legionarie in odkorakali z njimi, noseč s seboi Kvink- |
cijovo truplo, da vzprejmejo in pozdravijo pravega
vrhovnega poveljnika.---
*
S severne strani Karusadija se je oglasil rog. Trikrat se je oglasil, po vsakem presledku bliže. Nič ni bilo veselega, nič prešernega, nič izzivajočega v njegovem zvoku, samo znak je dal, da se bliža kralj Epulo, ki se vrača s sli ave v svoje taborišče. Začudil se je kralj, začudili so se velmožje, ki so ga spremljali, in začudil se je z njimi ves oddelek vojske, ko je na njihov znak odgovorilo taborišče z veselimi trobljami. Ugibali so, kaj bi se moglo primeriti, da bi vzbudilo med tem časom v vojski veselje, in si niso mogli odgovoriti in ne razložiti veselega glasu trobelj, ki so jih bili vajeni slišati le ob zmagali in na sva-tovskih pirovanjih. Tudi veselih pesmi si niso mogli razložiti in ne radostnih vzklikov, ko so se toliko približali, da jim jih je prinašal južni veter.
»Na svojo roko so napadli Rimljane in jih na-treskali!«
»Nemogoče! Opaiu in Suru sem naročil, naj mirujeta, dokler se ne vrnem, čenrav jo vojska besnela ob vesti, ki jo je poslal Seko, je dejal kralj.
»In če so jih Rimljani izzvali? Morali so udaritik
»Nemogoče!< je ponovil kralj, ki je menil, da sovražnik vendarle ni tako silen, da bi mogel kar za-pored poganjati svoje legijo v boj.
Velmožje niso prepričali kralja s svojo mislijo m besedo in ne kralj velmož, pa so pognali konje, da bi brže dospeli in izvedeli, kdo ima prav. Ko so zavili v dolu, po katerem je vodila glavna pot, s preme smeri na desno proti jezeru, je pesem v taborišču utihnila, utihnili so vzkliki, utihnile vesele troblio.
........I Ml I...........■ ■!■—.....III—B........................
Najboljše angleško in češko
sukno za obleke in	a
plašče dobite po	kfu ccni pri tvrdki
I.	N. Šoštaric
Maribor
Aleksandrova c. 13, vogel Cankarjeve ui.
Javna zahvala.
Rada in prostovoljno se zahvaljujem ter potrjujem, da mi je Podporna sekcija Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z., Maribor, Aleksandrova c. 44 celo mi pripadajočo podporo po smrti mojega očeta g. Tementa Franca, Loka pri Št. Janžu na Drav. polju točno in pred vsem knlantno izplačala.
Z ozirom na to hitro izplačilo, ki je bilo v najboljšem redu likvidirano, se čutim dolžno to dobrodelno institucijo vsakomur najtopleje priporočati.
V Mariboru, dne 5. januarja 1932.	Krček Olilija.
Priporoča sc prvi slovenski zavod
Viaiemna zavarovalnica
Ljubljana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb. Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI.puka 22, Beograd, Poincareova 2
Garantirana komtrukcl|al
Din 1300 —
Prostor zn posteljnino.
FRANC JAGER
tapetništvo Llubllani. Sv. Petra n. 39
priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst modroce. o t o m a n e, žimo, zložljive postelje, patentne divane itd.
HemiodtiircfSa oblika!
Din 1300--
Nogavice.
Moške iz sukanca Din 9,-Moške iz sukanca „ 15'-Moške svilene	„ 25'-
Ženske svilene Din 15'- in 25'-Ženske svilene Din 35--
Drohno blago.
Krema v steklenicah	Din 6"-
Krema v škatljicah	„ 6'-
Krema v tubah	„ 5'-
Žlica za čevlje	„ 3'-
Več postrežbe.
Hočemo popolnoma ugoditi Vašim potrebam, Vašemu okusu in žepu. - Izkoristite naše delo I
Urednik: Franc Kremžar.
KI NE ŽULI NE NOGE NE ŽEPA.
Več parov nogavic.
Prijetno se počutite, ako večkrat menjate nogavice. Imamo bogato izbiro raznih nogavic vseh modernih barv, k vsaki obleki in za vsak dan. Obračajte se na naše prodajalce. Ti Vam bodo na (bolje priporočili, katere nogavice izberite.
Ustanovljena 1863
Specialna tovarna » izdelovanje strojev
d. d. vorm. N. KETTENHOFFEN
ECHTERNACH (Luxemburg)
Dobavlj a: kompletne naprave kakor tudi posamezne stroje za opekarne in splošno keramično industrijo, drobilce in stroje za cementno industrijo.
Prospekti - ponudbe kakor tudi na željo osebni obisk brezplačno
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO: Ravnatelj MIHA J tO ROZMAN Ljubljana - Gosposvetska cesta št. tO./I.
Javna zahvala.
Veže me dolžnost, da podpisana javno izrekam iskreno zahvalo podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z., Maribor, Aleksandrova c. 44, za meni prav kulantno izplačano pripadajočo podporo, in sicer takoj po smrti Petra Langerja v Mariboru, zatorej pa gori omenjeno sekcijo vsakomur priporočam, Maribor, dne 4. januarja 1932.
Gradišnik Avgusta.
Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani! Karel Cefc.
Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri
ljudski posojl
res. zaflr. z n. i. \ CClfU	i n z
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul.
Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
OBUTEV ZA VSAKO POTREBO IN PRILIKO.
Vrsta 3967-22
Evo Vam neobhodno potrebnih čevljev za delo. V njih lahko hodite po blatu in ob vsakem vremenu, pa Vam bodo noge vedno suhe.
Vrsta 9637-2$
Polšiljasti moški polčevlji za izprehode in izlete. Okusna perforacija daje čevljem elegantno zunanjost. Imajo močne usnjale podplate in pete.
Vrsta 7637-46
šiljašta oblika s tipično široko peto daje tem čevljem veliko eleganco. Imamo jih črne ali mahagonove barve. Izdelujemo jih v raznih širinah.
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških _ in igračnih vozičkov, triciklji, razna novejša (Ivokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika
izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna1 F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4.
KAVARNA - RESTAVRACIJA »PROMENADA« Maribor, Krčevina, Tomšičev drevored, odprta do 2 zjutraj. Radio koncert, točna in cenena postrežba, prvovrstna vina, vedno gorka jedila. Se priporoča
MAHAJNC.
Kdor rabi vreCa hupi Jlll nol-ceneje pri tvrdki:	'
MlrKo Mohor
S LJubljana - Slomškova ulica it. 11
Iclet. štev. 2947.
Izdaiatell: Iran Rakove«,
Ivan Kacin, Ljubljana
Tabor 6
tvornlca harmonijev in planlnov
po najmodernejši konstrukciji. Ugla-šujc in prenovljuje tudi cerkvene orgle in vse imenovane instrumente. Vsako delo zajamčeno. Nizke cene! Na obroke. Društvom popust.
Zahtevajte ceniki
ZNIŽALI SMO CENE MOŠKI OBUTVI IN OPREMILI PRODAJALNICE Z NOVIMI VRSTAMI IN MODELI. PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE I
Vrsta 1937-22
Volčevlji za vsakdanjo nošo iz črnega ali rjavega boksa z jako trpežnim gumijastim podplatom. Dobro Vam bodo hodile za vsak štrapac.
Vrsta 6627-08
Udobni športni polčevlji in finega telečjega boksa. Podplat in peta iz bele izvaljane gume. Lepo se jirilegajo športnim oblekam.
Vrsta 9977-27
Čevlji iz finega telečjega boksa s trpežnim usnjalim podplatom. Polšiljasta oblika daje čevljem izrazito elegantno zunanjost. Primerni za vsak dan in praznik.
Poceni in dobro
kupite ure, zlatnino in srebr-nino pri svetovuoznani tvrdki
H. SUTTNER
LJUBLJANA 2
Prešernova ulica št 4
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije.
Velika zaloga ur z znamkami Glashiitte, J. W. C. Schaffhausen, Solvil, Omega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axoitd. Zahtevajte veliki ilustr. cenik zastonj in poštnine prosto od
H. SUTTNER. UUBUANA 2
Vrsta 9837-21
Elegantni moški čevlji šiljaste obliko Lakaste čevlje potrebujete za ples in zabavo, a iz črnega ali rjavega boksa za promenado, samo Din 199"—.
Vrsta 3667-21
Udobni moški čevlji široke oblike iz najfinejšega boksa, podloženi z usnjem in s prišitim jezikom. Ker ne propuščajo mokrote, se boste v njih počutili vedno udobno.
Vrsta 3267-00
CevLji za lovce in za vsako delo na prostem iz rjavega boksa z močnim dvojnim podplatom. Vsem onim, ki so po svojem poklicu prisiljeni delati na prostem, so ti čevlji neobhodno potrebni.