Poftnfna plačana v gotovini Stev. 8. V Ljubljani, sreda 11. januarja 1939. Leto IV Vesti 11. januarja Razstavo znamenitih dežnikov bodo te dni odprli v letoviškem kraju Gigneei pri Stresi ob Com-skem jezeru v Italiji. Povabili so tudi predsednika angleške vlade Chamberlaina, naj bi poslal na razstavo svoj sloviti dežnik, ki ga je imel med sestankom v Miinchenu. Chamberlain pa je odgovoril, da njegov dežnik ni tako rtaven, da bi zaslužil priti na tako razstavo, francoska poslanska zbornica je včeraj popoldne izvolila novo predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen dosedanji predsednik Herriot, za podpredsednika pa radikal Ducos, socialista Paulin in Morin, član centra Buyat ter komunist Duclos, ki je bil svoje čase obsojen pred vojaškim sodiščem zaradi vohunstva, ffa berlinskem vseučilišču eo včeraj odprli oddelek za znanstveni boj proti Judom Pri slovesnosti je imel glavni govor voditelj proti judovskega boja v Nemčiji Streicher Dejal je, da bo judovsko vprašanje rešeno šele'tedaj, kadar bodo vsi narodi pristopili k borbi, 'ki jo vodita Italija in Nemčija proti Judom. Za 35 milijonov funtov šterlingov zlata so pridobili lam v Združenih državah. To je naivec, kar pomnijo v ameriški zgodovini ' V Budimpešti so prijeli 38 bančnikov in borznih Judje S° tlh<>tapili denar- Vsi Priieti so Nemški gospodarski minister dr. Fuuk se je včeraj vrnil iz Rima v Berlin. Bivši češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža je odpotoval v Švico, baje zaradi zdravja. Poljsko^ gospodarsko odposlanstvo bo 18. januarja odšlo v Moskvo na pogajanja o uveljavitvi no-veSa poljsko ruskega trgovskega sporazuma V Berlinu so včeraj končali veleizdajniški proces P™ Pisatelju Nikischu in tovarišem. Obtoženi so bili zločina proti zakonu o ustanavljanju novih strank. Nikisch je bil obsojen na dosmrtno ječo, drugi pa na daljše in krajše zaporne kazni. Da Nikisch ni bil obsojen na smrt, kakor so pričakovali, je treba pripisovati dejstvu, da se ie zanj zavzel minister dr. Goebels, s katerim je Nikisch v začetku narodno soeiali-stičnega gibanja sodeloval. Waš novi generalni konzul v Diisseldorfu Dimitri-jevič je včeraj dospel na novo službeno mesto. Dosedanji konzul Rašič je bil izvoljen za poslanca in je zaradi tega pustil konzularno službo. Italijanska letala na španskih bojiščih so do 1. januarja letos sestrelila 837 nasprotnih letal. „spr?vi uradnp poročilo italijanske vlade. J kraljica Viktorija je včeraj iz Lon- 3 na dopotovala v Pariz, kjer se je ustavila Amni-ist v ur’ nakar ja nadaljevala pot v Rim. vit oblasti bodo oktobra spustile iz ječe slo-e”a r,0Parskega poglavarja Alcaponeja, ki je v zaporu zmešalo. Alcapone je bil v jeci Alcatraz pri San Franciscu med sodniki tako zasovražen, da so ga skušali -0 krat ubiti. Zaradi tega so ga oblasti po-slale v jetnišnico San Pedro. Amerika naj pretrga trgovske zveze z Japonsko, predlagajo nekateri poslanci ameriški vladi. Vlada pa tega predloga ne bo uslišala, ker ii trgovina z Japonsko preveč nese. 400 komunistov je demonstriralo pred stanovanjem angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina v ponedeljek. Demonstrantje so hoteli predsedniku izročiti pismo z zahtevo, naj vlada dovoli pošiljati orožje v rdečo Španijo. Med Nemčijo in Poljsko se bodo kmalu nadaljevala pogajanja glede Judov, ki so jih izgnali iz Nemčije konec lanskega leta. Odbor za preučevanje judovskega vprašanja v ČSR je včeraj imenovala praška vlada. Predsednik odbora je zunanji minister dr. Chvalkovski Bivši angleški zunanji minister Eden je na neki pojedini v Londonu včeraj govoril o odnosa-jih med Anglijo in Združenimi državami. De-jal je, da ne v Ameriki, ne v Angliji ni nevarnosti, da bi prevladali nauki o oboževanju države kot edine sile na svetu, oditelji egiptovskih Arabcev so danes odpotovali v Beyrut, da se bodo z izgnanim jeruzalemskim velikim muftijem posvetovali o enotnem nastopanju na londonski konferenci. ®a rojstni dan naše kraljice Marije prinašajo obširne članke s slikami romunski in madžar-ski listi. Mednarodna konferenca za žitno trgovino se je za- l?Ja včeraj v angleškem trgovinskem ministrstvu. Udeležujejo se je zastopniki 22 držav, med njimi Franc’ tiko = m° a spremeniti svojo dosedanjo poli-Tfaliif.™ v? Pridružiti sodelovanju med Anglijo, bre miru TifPostavljajo danes tri ste- zunanjega" mtoUtStva .gla.sil? ,italiianskeŽa Nemci uradno poroča?« ,1 ”?e!azioni . •‘»temazionali«. bentrop še letos ob^VT"1' nnvabil r>oli<;ki Varšavo. kamor ga |e KIS*"« ■*■“« *** Di, L kateri ga prosi, naj se zavz ^Xt&ke Arabce m podpre niihovo pravično stvar V London {e dospel včeraj popoldne finančni strn- Jcovnjak češkoslovaške vlade dr. Pospišil, da 6e bo z angleško vlado pogajal o posojilu 30 mi];! jonov funtov šterlingov. V Londonu pa pravijo, da se mu bo težko posrečillo dobiti od Ansliip kaj več, kakor pa je že dala. k angleških ministrov v Rimu je najvažnejši sestanek, kar jih je kdaj bilo v večnem mestu in bo odločujočega pomena za evropsko bodočnost, piše bivši angleški mornariški minister Duff Coo-T per v »Evening Standardu«. •° utrjeno obrambno črto bo začelo delati poveljstvo francoske vojske n. meji med francosko 'n :tati|ansko Somalijo, Mussolini je včeraj sprejel posebnega Francovega odposlanca, državnega svetnika Aunosa, ki je pri-osebno P0r0čil0 gcnera,a Vesti o neki nemško italijanski skrivni pogodbi vdade ’ PraV °radno Poročilo nemške Predsednik angleške vlade in zunanji minister - v Italiji Tisk obeh držav imenuje ta obisk največji politični dogodek v odnošajih med Italijo in Anglijo Rim, 11. jan. o. Predsednik angleške vlade Chamberlain in zunanji minister lord IIalifax, ki sta snoči odpotovala iz Pariza, sta v prvih jutranjih urah prestopila italijansko mejo pri Domo-dossoli. Ob 7.42 sta dopotovala v Turin ter po kratkem postanku nadaljevala pot proti Genovi. V Genovi je bil ob 10 prvi uradni sprejem na italijanskih tleh. Angleška državnika je na postaji pozdravilo posebno odposlanstvo fašistovske Italije, ki je prišlo iz Rima. Po pozdravu sta angleška ministra s spremstvom prestopila v posebni vlak, ki jima ga je dala na razpolago italijanska vlada, ter odpotovala v družbi italijanskih uradnih zastopnikov in časnikarjev proti Rimu. Angleška ministra bosta dospela v Rim danes ob 16.30 in izstopila na glavni postaji Termini. Postaja je vsa okrašena s cvetjem, z angleškimi in italijanskimi zastavami. Na postaji jih bo sprejel predsednik Mussolini z vlado in zastopniki vojske. Po uradnem sprejemu se bosta Chamberlain in Halifax odpeljala med špalirjem fašistovske mladine in rimskega prebivalstva po slavnostno okrašenem mestu do vile Madama, kjer bosta med obiskom prebivala. Ob 17.45 bosta odšla v kraljevo palačo in se vpisala v dvorno knjigo. Za tem bosta v Beneški palači imela prvi razgovor s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. Ob 21 bo v Beneški palači pojedina, ki jo bo njima na čast priredil Mussolini in na katero so povabljene najodlie»«>iže italijanske civilne in vojaške osebnosti. V Rim je že včeraj prispelo 50 angleških časnikarjev, ki bodo ves čas gostje italijanske vlade. Pred postajo Termini je urejena posebna tribuna za člane angleške kolonije v Rimu, da bodo lahko nemoteno prisostvovali sprejemu ministrskega predsednika. Vsi rimski listi danes posvečajo svoje izTdaje samo obisku angleš. državnikov in ju v imenu italijanskega ljudstva toplo pozdravljajo. Poudarjajo ta angleški obisk kot izredno pomemben dogodek za obe državi in za vso Evropo. Obnova italijansko-angleškega prijateljstva in sodelovanja je po pisanju listov največje Mussolinijevo in Chamber-lamovo politično delo. Razgovori med angleškimi in italijanskimi državniki v Rimu bodo potekali v posebno ugodnem ozračju, ki ga je ustvarilo osebno prijateljstvo med Mussolinijem in Chamberlainom. Sprejem, ki ga je Italija pripravila angleškima ministroma, je odkritosrčen in brez vsake zahrbtne misli, kakor ga narekuje viteško ozračje, spoštovanje do zastopnikov Velike Britanije in pa zgodovinska italijanska gostoljubnost. London, 11, jan. o. Vse angleško časopisje ogromno piše o današnjem prihodu predsednika vlade in zunanjega ministra v Rim. Glasilo angleških gospodarstvenikov »Financial Times« je izdalo za to priliko posebno prilogo na 36 straneh, za katero so posebne članke prispevali Chamberlain, Mussolini, Halifax, Ciano, italijanski poslanik v Londonu Grandi, ter angleški poslanik v Londonu Perth. Mussolini pravi v svojem članku, da vsi odkriti prijatelji miru in evropske omike žele, da bi obisk angleškega ministrskega predsednika in zunanjega ministra v vladi ustvaril še tesnejše prijateljske odnošaje med angleškim in italijanskim ljudstvom. Francova vojska se bliža morju Do zdai so nacionalisti zasedli 3500 kv. km katalonskega ozemlja, 120 krajev in uleli 25.000 rdeč h vojakov Bilbao, 11. januarja, o. Na najjužnejšem oddelku bojišča v Kataloniji so nacionalistične čete včeraj zavzele mesto Figuera, ki je 10 km severovzhodno od Falseta. Nacionalistični radio objavlja uspehe nove Francove ofenzive. Do včerajšnjega dne so Francove čete zasedle vsega 3500 kv. km rdečega ozemlja. Na tem ozemlju je bilo osvobojenih 120 večjih krajev. Nacionalisti so v zadnji ofenzivi prodrli v rdeče ozemlje za celih 80 km, ter zajeli 25.323 rdečih vojakov. Nacionalisti s*> tedaj oddaljeni le Se 28 km od drugega glavnega katalonskega pristaniškega mesta Tarragone. Kakor navaja poročilo, je rdeča obramba zelo slabo postavljena in nalete nacionalisti le na posameznih točkah na ostrejši odpor. Sarragossa, 11. januarja, o. Nacionalistične čete so včeraj dosegle zopet važen uspeh, ko so na kata- lonski fronti zasedle mesti Tarrega. General Moscardo je včera] sijajno napredoval v smeri Lerida-Tarrega in zavzel Bellpuig in Villagrasso. Armada generala Garcija Valino operira na severu iz Arlese. de Segre proti Tarregi in sodeluje z armado generala Moscarda. Kolone, ki operirajo na severu, neprestano bombardirajo letališče Tarrega in okolico Claravalls. Včeraj v jutranjih urah so se rdeči še močno upirali, v opoldanskih urah pa so pričeli popuščati in končno bili prisiljeni na popolni umik. Tarrega je zelo važna vojaška postojanka, ker veže Lerido, Barcelono in pa Montblancha. Te čete so zavzele na jugu in na jugovzhodu Sierra San Jose in zaprle cesto, ki pelje na sever prot: Tarregi Montblanch je že od včeraj dopoldne neprestano pod artilerijskim ognjem in je pričakovati, da ga bodo nacionalistične čete še danes zavzele. * Češkoslovaška obtožuje Madžare ki so s svojimi izzivanji zakrivili vse obme ne spopade Praga, 11. jan. o. Češkoslovaška vlada je izdala uradno poročilo o zadnjih obmejnih spopadih na slovaško-madžarski meji. V tem poročilu pravi, da je vseh spopadov krivo madžarsko izzivanje in da se Madžari nočejo držati določil dunajske razsodbe. Od 3. novembra do konca 1938 je bilo izvedenih 19 oboroženih napadov na češkoslovaško ozemlje od madžarskih teroristov. Poleg tega je bilo še mnogo drugih napadov na češkoslovaško ozemlje, pri čemur je bilo na češki strani veliko število mrtvih in ranjenih. , Pri teh napadih je bil 3. novembra v Baham-skem vrhu vzhodno od Košič ubit z dum-dum kroglami češkoslovaški vojak Pjestak, nečak vladnega tajnika Pjestaka. Pri tem napadu je bilo 5 vojakov ranjenih. Dne 4. novembra so bili’ pri Košinskem' vrhu ranjeni 3 vojaki, 6. novembra je pri napadu na stražnico št. 40 bil ranjen 1 vojak, v bližini Strebičeva je bil izvršen 17. novembra napad ter je ob tej priliki bil težko ranjen carinik Kalousek, enega vojaka pa so odvlekli. Ka-lousek je kmalu nato umrl na ranah v bolnišnici. 0 priliki napada na stražnico v bližini Goronde je bil 28. novembra ranjen 1 vojak. V bližini demarkacijske črte pri Horanjiju je bil 6. decembra ubit podčastnik Bogdan, ki je vršil službo v generaln*.n štabu. Patrola narodne straže je bila dne 7. decembra v bližini Dohve napadena od madžarskih teroristov ter je bil pri tej priliki ranjen 1 stražnik. Dne 6. januarja je v bližini demarkacijske črte pri Rosvigovu bila napadena orožniška patrulja ter je bil ob tej priliki ranjen 1 orožnik. Nato se je razvila prava bitka med četami narodne straže in oddelkom rednih čet na češkoslovaški ter 250 teroristov in več kot enfin bataljonom vojske na madžarski strani. Borba je trajala več ur. Na češkoslovaški strani sta v tej borbi padla 1 orožnik in 1 član narodne straže, S vojaki so bili ranjeni, več vojakov pa so Madžari odvlekli. Sestanek francosk h in angleških ministrov včera; popoldne v Parizu Pariz, 11. jan. o. Predsednik angleške vlade Chamberlain in lord Halifax sta s svojim spremstvom dopotovala na parniku »Canterburry« v Calais na francoski obali včeraj ob 14. Tam so ju pozdravili zastopniki francoskih oblasti, nakar sta se odpeljala v Pariz. Tja sta dospela ob 17.44 Na postaji sta ju sprejela francoski ministrski predsednik Daladier in zunanji miiister Bonnet, s katerima sta se angleška državnika odpeljala v palačo francoskega zunanjega zunanjega ministrstva in imela tam daljši razgovor. Angleški ministrski predsednik in lord HalHax, ki sta potovala v Rim čez Pariz, sta porabila to priliko, da sta se sestala z Daladierjem in Bonnetom, Državniki so v razgovoru ugotovili, da imata obe državi enaki stališči do vseh važnih političnih vpra- Glavni votivni odbor razglaša: Sanj. Razumljivo je, da je sestanek med francoskima in angleškima ministroma služil predvsem razgovoru o francosko-italijanskih odnošajih. Glede tega vprašanja sta se obe vladi sporazumeli že prej, da angleški ministri ne bodo posredovali v sporu med Italijo in Francijo. Zunanji minister Bonnet je po dopoldanski geji vlade sprejel časnikarje ter jim povedal, da so na seji soglasno odobrili poročilo predsednika Daladiera o potovanju po Severni Afriki in njegovo poročilo o zunanjepolitičnem položaju, zlasti o francoskem stališču do spora z Italijo. Francija nasprotuje mi«li 0 kakem angleškem posredovanju glede italijanskih zahtev na Sredozemlju in v Rdečem morju. Uradne številke o izidu volitev delgrad, 1. jan. m. Sinoči je glavni voltvni od-bo končal svoje delo ter objavil imena vseh novo izvoljenih poslancev. Ob tej priliki je ugotovil, da je v vsej državi dobila lista dr. Stojadinoviča 1,643.783 glasov ali 54.09% in 306 poslancev. Lista dr. Mačka 1,364.524 ali 44.09% in 67 mandatov. Ljotič je dobil ▼ vsej državi 30.734 glasov ali 1.01% in nobenega poslanca. Od ministrov, ki so kandidirali na listi dr. Milana Stojadinoviča, so bili izvoljeni: Bivši notranji minister dr. Anton Korošec v o,krajih Ljubljana in Ljubljana—okolica, sedanji , gradbeni minister dr. Miha Krek v krškem okraju, sedanji minister brez listnice g. Franc Snoj v ljutomerskem okraju, finančni miniter Dušan Letica v koreničkem okraju, trgovinski minister ing. Ka-balin v Zagrebu in osješkem okraju, bivši minister brez listnice Džafer Kulenovič v okraju Gradačac 1? y žePa£kem okraju, prosvetni minister Bogoljub Kuiundžič, v okraju Bosansko Grahovo, bivši mini- Romunski dvorni lov na čast knezu namestniku Pavlu Bukarešta, 11. januarja, m. Včeraj je bil končan kraljevski lov v okolici Temišvara. Lov je priredil romunski kralj Karel na čast jugoslovanskemu knezu namestniku Pavlu. Poleg kneza Pavla 6o se lova še udeležili romunski prestolonaslednik knez Mihael, poljski veleposlanik, jugoslovanski in češkoslovaški poslanik, generalni adjutant Manu, šef bivše liberalne stranke Bratia-nu, minister Antič ter princa Šucu in Lahovari in nekatere druge osebnosti. Na lovu je balo ubitih 1720 fazanov, 355 zajcev, 1 srna in 1 lisica. Kralj Karel je gostom opoldne priredil kosilo v šotorih. Pri tej priliki je knezu namestniku Pavlu pokazal izredno lepo vrsto fazanov, ki jih romunski dvor goji samo v teh loviščih. Iz romunskega zunanjega ministrstva poudarjajo, da je bil včerajšnji lov, ki ga je kralj Karel priredil na čast jugoslovanskemu knezu namestniku, čisto družinskega značaja, ter da sta oba poglavarja izkoristila praznično politično za* tišje za odmor na lovu. Dvesto ljudi Išče sedem smučarjev pod plazom Pariz, 10. januarja. Južno vreme, ki polagoma nastopa p® zahodni Evropi, je v Švici in v francoskih' Alpah povzročilo celo vrsto smrtnih nesreS zaradi plazov. Najhujša med njimi je ona pod vrhom Grand Galibier pri Valloireo, ko je plaz zasul osem smučarjev, od katerih je ušel smrti en sam. O vseh drugih do včeraj ni bilo sledu, čeprav je že od ponedeljka dalje na delu pet z vsem oskrbljenih reševalnih ekspedicij, od teh ena vojaška. Vse skupaj štejejo kakih dve sto ljudi, ki so včeraj po dvodnevnem iskanju našli trupla petih ponesrečenih smučarjev pod plazom, ki se je utrgal z Grand Galibierja. Poročnik Rousselier, ki se je edini z nadčloveškim naporom izkopal izpod plazu in se s težavo privlekel do najbližjega gorskega naselja Verneysa, kjer je obvestil ljudi o nesreči, pripoveduje v pretrganih stavkih, kako se je dogodila največja letošnja planinska nesreča v Evropi: »V nedeljo zjutraj nas je došlo osem smučarjev iz Pariza na Grand Galibier. Dobili smo se po naključju in se nismo med seboj poznali. Z nami je šel iBborni vodnik in smučar Dewulf, eden prvih francoskih smučarskih učiteljev. Dewulf se je za božič vrnil iz Člleja, kjer vodi nekaj smučarskih #ol za čilensko vojsko in je tam organiziral smučarske oddelke, za kar je dobil naslov polkovnika. Ob 11.30 smo dospeli do Belega jezera, -w00 metrov visoko, komaj 500 metrov pod vrhom gore. Bil je silen veter, da smo se morali ustaviti in se okrepčati. Nato je De-wulf dal povelje naprej. Nismo bili še 50 metrov nad jezerom, ko je Dewulf nenadno zarjovel: >Plazk še preden smo se mogli ozreti, nas je že zajelo. Čutil sem, kako me vleče navzdol, sneg se mi je tlačil v usta, v oči, v nos; od vseh strani me je stiskal smrten hlad... Bil sem še toliko pri sebi, da sem vedel, kaj moram storiti: dvignil sem roke nad glavo, da sem ohranil nekaj prostora za dihanje, zadrževal sapo in pustil, da me je vleklo dalje... Sekunde so bile dolge kakor večnost. Čutil sem, kako me stiska in sem sklenil račune... Potem, čez neskončno dolgo, se mi je zdelo, da se je plaz ustavil... Čakal sem, kdaj se bo spet začelo, pa je bilo vse mirno. Pogubno šumenje in trenje snega je umolknilo, čisto nagonsko sem čutil, da mora biti površje plazu blizu nad menoj. Začel sem previdno, previdno kopati. Najprej z eno roko, potem z drugo. Nazadnje se je zasvetilo nad menoj. Rad bi bil planil, toda bal sem se, da ne bi spet sprožil plazu. Dobro uro sem kopal, da sem prišel na vrh. Tam sem od onemoglosti zlezel skupaj. Ko sem si malo opomogel, sem začel klicati tovariše. Od nikoder ni bilo glasu — vse sam smrtni molk... Potem sem se odvlekel v dolino po pomoč. Tri ure sem se mučil do vasi in prišel sem doli zbegan, napol iz uma, kakor človek, ki je stal z eno nogo že na oni strani... Mogel sem povedati samo toliko, naj pošljejo pomoč, potem sem se onesvestil...« Včeraj so ekspedicije po tridnevnem delu našle pet trupel, med njimi truplo Jeana Mauraina, ravnatelja pisarne v predsedstvu francoskega senata, in Lechnerja, tudi slovitega francoskega smuškega učitelja. To strašno nesrečo je zakrivila — neprevidnost dobrih (ne slabih) smučarjev, kakor ponavadi... 6ter brez listnice Nfko Novakovič, v kninskem okraju, minister za telesno vzgojo naroda Maštro-vIč, v makarskem okraju, prometni minister dr. Mehtned Spaho, v Sarajevskem in v tuzlanskem okraju. V mestu Sarajevu je bil izvoljen tudi biv#i poštni minister brez listnice Šeikija Behmen. V ljubuškem okraju je bil izvoljen bivši poštni minister Vojko čvrkič, poleg tega je bil pa izvoljen tudi še v takov®kem okraju. Kmetijski minister dr. Svetozar Stankovič je izvoljen za poslanca v okraju Stari Bečej, predsednik skupščine Čirič, v Novem Sadu in v okraju Sremski Karlovci, bivši prosvetni minister Magareševič na dveh krajih in sicer v palanačkem in rumskem okraju, sedanji minister za gozdove in rudnike Dobrivoj štošovič tudi v dveh okrajih in sicer v okrajih Prokuplje in dobričkem okraju. V dveh okrajih je bil izvoljen tudi sedanji minister za socialna politiko Dra-giša Cvetkovič in sicer v niškem in aleksinskem okraju. V krčanskem okraju minister brez listnice Voja Djordjevč, v mestu Skoplje pa sedanji poštni minister Panta Jovanovič. Ljubljana od včeraj do danes Zdaj bo nas pa pošteno potegnili! Mrzlega, jasnega vremena smo se bili nadejali, še včeraj do večera je bilo nebo lepo jasno. Šele ko se je začelo temniti, so se od zahoda sem začele vleči velike sive megle. V dobri uri so že docela prepredle nebo. Upravičeno smo se že začeli bati, da bo začelo deževati. Gorko je postalo, zrak je bil kar mlačen. Odjuga, ki so jo včeraj napovedovali, jo je res pri mahala od Azorov sem čez. V hipu je temperatura »prekoračila Rubikon«, zimsko nirjo. Skočila je čez ničlo na znameniti Celzijevi lestvici. Kar tja na štiri stopinje nad ničlo jo je prirezala. Davi, ko bi moralo biti najbolj mraz - - ob sedmih zjutraj — pa je kazala že plus pet ftopinj nad ničlo. Seveda ta skok temperature ni “stal brez posledic. Takoj se je sneg zjužil in jnienčal. zmrzal je popustila. Odjenjalo je in s streh je začelo teči. Sneg se je talil. Po ulicah so se že prav kmalu začele nabirati mlakuže. Napovedujejo, da bodo nastopile povodnji. Na Angležem in v Nemčiji je baje temperatura dosegla že celo 15 stopinj Celzija nad ničlo. Tam so povodnji menda že pričele in sicer v močnem obsegu. Bomo videli, kako bo kaj pri nas. Upajmo, da ne bo hudega. V naši kotlini se brez nadali-njega lahko nadejamo le deževja. imenitno planinsko predavan e Snoči je pred lepim številom poslušalcev govoril o svojem potu v pogorje Hindukuš in v Iransko gore znameniti nemški alpinist Wolfgang Gcrter iz Bad Tolza. Slovensko planinsko društvo je imelo pri izbiri ^tokratnega predavatelja res prav »rečno roko. V živahnem slogu nam je odlični plezalec predstavil maloznani visokogorski svet. Ni bil dolgovezen, pa nam je značilni? plati pokrajin in tipiko ljudi, ki so ga spremljali ter s katerimi je prišel v stik na svoji turi, prikazal vzorno jasno. Krasne skioptične slike so njegovo predavanje ves čas prav srečno spremljale. Gorski vodnik iz Tolza, Wolfgang Gorler, je po zunanjem videzu oseba, od katere se nihče ne bi nadejal posebno težavnih alpinskih 'dejan j. Pa je mož vendarle že napravil čudovite reči v Dolomitih in zadnje čase tudi v Centralnih Alpah. V družbi z monakovskim alpinistom Ludwigom Steinauarjem je pred leti opravil kot prvi izredni vzpon po strahotni steni Allain Kuha. ki jo že dandanašnji nazivajo »Grandes Jorasses vzhoda«. Na ekspediciji v Hindukuš ni opravil ničesar tehnično izrazito pomembnega, saj so te gore predstavljale le kamnite, gruščnate podrtine. Vendar so bile zaradi izredne vročine vse te ture izredno naporne. Poslušalci so res odličnega predavatelja ob koncu nagradili z obilnim ploskanjem in odobravanjem. Proti iufmar em bodo naitoo'l> Danes dopoldne ob 10 se je v posvetovalnici TOI v Beethovnovi ulici pričela anketa o šušmar-stvu, ki jo je priredila Zveza združenih delavcev. Ta anketa se bo na vsak način splačala, saj se je zadnje čase pri nas že močno opažalo, da so se nekaterih del lotevali ljudje brez zadostne strokovne izobrazbe in poznavanja Reševalci včeraj vozili, škrat pa je hotel boljše vedeti in se je navdušil za številko 16, ki jo je tudi lyž nakracal tja na tiskarski papir. Kaj hočete, papir vse prenese in je tudi napram tiskarskemu škratu, tej črni ne bodi ga trebi, povsem ravnodušen. Mi se pa jezimo. Včerajšnjo Statistiko moramo tedaj danes popraviti. 26^krat, ne pa 16-krat so vozili. V zadnjih 24 urah pa so posegli v tok dogodkov 19-kra' Toie tpan e pa ni b io ..blagodeno" Neki naš meščan, ki ima v svojem monogra-mu šesto in štirinajsto črko iz abecede, včeraj vsekakor ni bil navdušen za nedolžne pijače »Gaj-stne« so mu bile bolj všeč. V zeleni hišici lam v bližini novega pokopališča si ga je najbrž privoščil neko merico in jo nato mahnil proti domu. Vedel je, da sta hiša in postelja nekje na jugu, vendar pa se mu je zazdelo, da sta bliže kakor sta bili v resnici. Kar tam pri tramvajski progi ju je našel. Se dobro, da nista stali malo više! Legel je in zaspal pravo pravcato spanje pravičnika. Zdramila pa ga je iz lepih sanj zares prečudna budilka! Tramvaj, ta grmeča prikazen, je pridrvel iz mesta gor skozi in ga s »štengot uda- ri! po glavi ter prebudil v resničnost na tako drastičen način, da so morali poklicati celo reševalce. Ves v krvi je obležal možak. Brž so ga prepeljali v Ljubljansko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč v nezgodi. Več ko gotovo se zdi vsakomur, da tako spanje ne more biti »blagodejno«. Vse lepše in boljše se spi doma, kjer človeka iz spanja nikoli ne vrže tako gromozanska in surova budilka. Pa še neka nerodnih nesreč Posestnik Mlakar Janez z Dan 14 se je včeraj pripeljal s tržaškim vlakom v Ljubljano. Doma je bil padel z lestve, pa si je zlomil nogo v kolku. Brezposelna delavka Petelinšek Marija, ki stanuje v Zvezni ulici 5, včeraj ni imela sreče. Kuhala je perilo, bila je prav pridna. Nesreča pa je hotela, da se je pri tem kuhanju prav hudo oparila s kropom po rokah, po nogah in tudi drugod po životu. Seveda je morala v našo bolnišnico. V/ bo nišnrco so morali še tile: Tovarniški delavec pri KID na Jesenicah, Janez Podlipnik je doživel včeraj hudo nesrečo. Med delomu mu je brizgnilo v oko raztopljeno železo. Poškodba je tako huda, da se je bati, da bo ob oko. Franc Rogelj, sin kovača pri železniški ku- rilnici v Ljubljani, je smučal kakor toliko drugih fantov njegovih let, samo da je imel manj sreče. Padel je in si pri tem zlomil nogo. Dninarja Franca Urbanijo iz Blagovice je v roko brcnil konj tako močno, da mu jo je prav hudo poškodoval Urbanija se je moral zateči v ljubljansko bolnišnico, da si jo bo pozdravil. Sin znanega ljubljanskega mesarja, Ivan Javornik, je tudi šel smučat. Pa je po nesreči padel in si poškodoval desno roko. Z Babinega polja je doma posestnikov sin Poje Franc, ki se je sankal ter se pri tem zako-motal z levo nogo tako nerodno, da si jo je prav močno poškodoval. Včeraj in predvčerajšnjim je bil obisk v ljubljanski bolnišnici prav zares izreden. Oba ta dva zadnja dneva je bilo sprejetih po 150—1(50 bolnikov. Jasno je, da so vse sobe v bolnišnici prenatrpane. Kdaj neki bomo dobili moderen, vsem zahtevam odgovarjajoči zavod? Cas bi že bil, 6aj sedanja bolnišnica pri silni frekvenci že skoraj več ne more regulirati obiska. Vse je prenapolnjeno. Konec krajev — če se že za druge stvari pri nas dobi denar, bi se moral dobiti tudi za tako važno stvar, ki je bitnega pomena za ljudsko zdravje. Mnenja smo, da proti novi ali pa vsaj moftio razširjeni bolnišnici pri nas ne more imeti pomislekov noben stan. Take bolnišnice smo v resnici potrebni, saj se naše mesto iz leta v leto širi, prebivalstvo pa narašča tudi v bližnjem in daljnem podeželju na vso moč. Lani je bilo v Mariboru fakovanih 16.400 kv metrov cest Maribor, 9. januarja Ob priliki zadaje seje mariborskega občinskega sveta smo v »Slov. domu« obširneje poročali tudi o velikem programu za javna dela v Mariboru, 6 katerim namerava mariborska mestna občina v teku šest let tlakovati in modernizirati vse važnejše ceste na mestnem ozemlju. Da namerava sedanja mariborska občinska uprava te zadeve vzeti tudi v resnici odločno v roke ter jo izpeliati in da ne dela samo praznih obljub, dokazuje izredno velikopotezna gradbena delavnost v preteklem letu. Še nikoli se ni v enem samem letu v Mariboru moderno uredilo toliko cest, kakor lani. Uspeh tega dela se najprimerneje izrazi s številkami; tlakovalo in asfaltiralo se je lani v Mariboru 16.400 kvadratnih metrov cestne površine — kar odgovarja 3 kilometre dolgi in 6 metrov široki tlakovani cesti. Največja in najbolj vidna dela so se izvršila na Glavnem trgu. Skoraj polovica vsega granitnega tlaka odpade na ta trg, pofeg tega pa se je tlakovalo še 1584 kv. metrov tega trga s prodniki. 800 kv. metrov ploščine pa se je asfaltiralo. Kakšen pomen ima tlakovanje Glavnega trga, se je videlo najlepše nedavno ko je začela nastopati zima in se pozna tudi sedaj, kadar nastopa južno vreme. Včasih je bila ta najprometnejša točka mariborskega mesta ob slabem vremenu zaradi blata in kaluž skoraj neprehodna. Poleg Glavnega trga so bile lani še na novo tlakovane z granitnim: kockami Koroška cesta, Stolna ulica, oba dovoza na dravskem mostu, Dvor-žakova ulica, Frankopanska cesta do železniškega podvoza, del Vetrinjske in Tattenbachove ulice. Poleg cestnega tlaka pa so bili v vseh navedenih ulicah na novo urejeni in asfaltirani tudi hodniki za pešce, v vseh so bila izvršena tudi velika instalacijska in kanalizacijska dela. Vsi stari kanali so bili razširjeni, zgrajenih je bilo več kilometrov novih kanalov, modernizirane in popravljene so bile vodovodne, plinske in električne napeljave, ki so na mostu in okrog Glavnega trga premeščene v posebne kanale pod hodnike za pešce, da ne bo treba v bodoče pri vsakem popravilo razdirati in krpati cestnega tlaka. Ukradena blaga na odkrita j v železniški garderobi - j prazna j Maribor, 10. januarja. Od Sasa do časa naredi načelnik mariborskega glavnega kolodvora revizijo v kolodvorski garderobi, kjer shranjujejo potniki svojo prtljago. Namen te revizije je, da se ugotovijo predmeti, ki ležijo že dolgo v garderobi ter so potniki jia nje pozabili. Kovčke potem komisijsko odpro, da se ugotovi naslov lastnika. Če ga ni mogoče ugotovili ter -se tudi nihče več ne javi za svojo last-niiio, potem se kovčki z vsebino vred prodajo na dražbi. Ker so ljudje pač zelo pozabljivi, imajo v kolodvorski garderobi večkrat vredne predmete. —-Taka revizija kolodvorske garderobe je bila tudi danes proti poldnevu. Bil pa je samo en tak predmet, in sicer črn ročni kovček. Uslužbenec v garderobi je povedal, da je ta kovček shranil dne 31. decembra nepoznan moški. Odšel je z garderobnim listkom ter ga ni bilo več nazaj. Kovček so nato odprli, pa so presenečeni opazili, da vsebuje samo železno ročno blagajno, na kateri pa so se poznali sledovi nasilnega odpiranja. Takoj je bila obveščena mariborska policija in kmalu so prišli na postajo kriminalni uradniki. Kaseto so odprli ter presenečeni ugotovili, da gre za blagajno, ki je bila ukradena pred nekaj dnevi tekstilnemu mojstru g. Shieru, ki je zaposlen v tovarni Doctor in drug. Schier, ki stanuje v Tvor-niški cesti, je hranil v kaseti, katero je imel zaklenjeno v umivalni omarici, vse svoje prihranke — 35.000 din v gotovini ter tri hranilne knjižice, glaseče se na 18.000 din. Gotovina je iz kasete izginila, tat pa je pustil v njej vse tri hra-nalne knjižice in nekaj pisem, adresiranih na mojstra Schiera. Policija vodi sedaj odločno preiskavo, da razvozlja skrivnosten vlom, pri katerem so manjkali dosedaj vsi sledovi. Sirite najboljši slovenski oopoldnevnik »Slov. dom« Mariborski mestni avtobusni promet v preteklem letu Maribor, 9. januarja. Mariborski avtobusni promet je prevozil v letu 1938 s svojimi avtobusi skupaj Š52.&98 režijskih kilometrov. Navedena množina kilometrov odgovarja približno 14kratni poti okrog ekvatorja, ali natančno 13.75. Če bi bila možna vožnja na luno, bi prevoženi kilometri odgovarjali za enkratno avtobusno vožnjo z zemlje na luno in še za polovico poti z lune nazaj na zemljo. V primerjavi razdalje iz Maribora v Ljubljano.bi za prevoz teh ,552.398 km potrebovali na leto 4047 avtobusnih voženj ali dnevno 11 avtobusnih voženj. Za isto število km bi tiiorali voziti avtobusi na progi Maribor-Belgrad-Maribor na leto 515 krat. Z mariborskimi mestnimi avtobusi se je prer vozilo v letu 1938 1,111.631 potnikov, kar pomeni v primerjavi, da bi se moral vsak prebivalec Maribora peljati z mestnimi avtobusi 287 krat ali vsak prebivalec Slovenije približno enkrat. Uspeh avtobusnega prometa v letu 1938 ni najbolj zadovoljiv, ker se. velik del prebivalcev Maribora in okolice vozi v lepem vremenu s kolesi, na_ nepovoljen uspeh pa je tudi vplivalo poleti deževno vreme, jeseni pa zelo lepo jesensko vreme. Izpred obrtnega sodišča Pekovski pomocn>k je 3 ure predolgo spal Pekovski pomočnik Tone je neko noč 3 ure predolgo spal. Namesto, da bi bil pričel s peko ob 22, je pričel šele pb 1 ponoči, potem, ko ga je mojster iz spanja zbudil. Tone se je izgovarjal, da budilka ni drdrala, čeprav jo je prejšnji dan kakor običajno navil. Ko je Ione za ta dan peko odpravil, ga je mojster brez odpovedi odpustil. Pomočnik je na to iztoževal odškodnino za 14-dnevno odpovedno dobo. Mojster se je branil plačila in navajal, da je imel upravičen razlog za odpust; velika malomarnost je namreč, če pekovski pomočnik 3 ure zaspi in začne prepozno peči; v tem primeru stranke niso dobile pravočasno peciva, poleg tega je bilo pecivo slabo pečeno; štiri stranke so celo ostale brez peciva in so ga šle drugam kupit; s tem je imel mojster tudi veliko škodo. Do tedaj pa se mojster ni mogel pritoževati čez pomočnikovo delo. Mojster je bil obsojen v plačilo. Razlogi. Po § 239 št. 3 obr. z. sme 6lužbodavec brez odpovedi odpustiti službojemnika, če ta svoje službe n e v r š i in tega svojega početja zadostno ne opraviči. Ker pomočnik ni dal do predmetnega primera ni-kakega povoda, da bi ga nil mojster grajal, je bilo sodišče mnenja, da pomočnik s tem edinim primerom ni svoje dolžnosti prekršil v toliki meri, da bi se bil smel mojster poslužiti tako rigoroznega zakonitega določila, ki predvideva takojšnji odpust. Možno je, da ura res ni budila, mojster pa tudi ni imel nikake škode; nesporno je namreč, da je prodal vse pecivo, kar se ga ie ta dan speklo. Obisk ministra za telesno vzgo o v gasilski zvezi Belgrad, 10. januarja. AA. Minister za te'es.no vzgojo naroda je včeraj obiskal gasilsko zvezo. Sprejel in pozdravil ga ie ob navzočnosti številnih drugih prvi starešina minister brez listnice Franc Snoj. V svojem pozdravnem govoru se je prvi starešina gasilske zveze minister g. Snoj prisrčno zahvalil ministru Maštroviču za njegovo pozornost, ki jo je s tem svojim obiskom izkazal do gasilske zveze kakor tudi za njegovo veliko zanimanje za naše gasilstvo, odkar je prevzel ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva. Zatem je minister Snoj predstavil ministru Maštroviču navzočne člane gasilske zveze, s katerimi se je minister Maštrov-.č dali časa razgovarjal ter se živo za-n'mal za vprašanja in potrebe našega gasilstva. Nato si ie minister Maštrovič razgledal zvezine prostore, kjer so mu razkazali delo zveze, kartoteko zvezinega članstva, razne grafikone, statistične podatke gasilstva in gasilske službe, kakor tudi številčno stanje gasilstva po posamezn;h banovinah. MHster Maštro-vič je obljubil, da bo kot resorni minister pri vsaki priliki pomagal gasilstvu, da še bolj razvije 6voj« človekoljubno delo. Nato se je prisrčno poslovil od ministra Franca Snoja in od ostalih funkciona-jev. Geliske novice Celjani mnogo berejo Iz letne statistike celjska mestne knjižnice je razvidno, da Celjani radi zahajajo po knjige Preteklo leto je bilo izposojenih 15.537 slovenskih knjig in 7.189 nemških ter 1.772 poučih in znanstvenih knjig. Vseh obiskov je bilo v mestni knjižnici v preteklem letu 12.190, poslovnih dni pa 239. Število izposojenih knjig je e primero v 1. 1937 nekoliko padlo, kar pa n« izpričuje, da Celjani manj berejo. V Celju imamo še tudi druge knjižnice, v katere Celjani prav radi zahajajOk. Tako je bilo posebno zvišano število izposojenih knjig v Ljudski knjižnici. Ta je dobila namreč lepo število novih knjig, knjižnica pa je začela tudi z vestnim in rednim poslovanjem. Mesina knjižnica rabi. predvsem novih prostorov, da bi 6e še popolneje uredila in se pod skrbnim vodstvom gdč. Vere Levstikove, ki je toli požrtvovalna, še napredovala. Zadruga »Celjska razstava« bo priredila tudi letos v meseou avgustu veliko razstavo. Celjani pozdravljamo ta korak v prepričanju, da bo ta razstava eminentno uspela v korist naše obrti, trgovine in industrije. Velika tatvina v Petrovčah "C oškodoval upokojenca za 43 000 d n Celje, 11. januarja. Že lansko leto so sc Petrovčani neprestano pritoževali nad številnimi vlomi, k: so se dogajali drug za drug'm. Nekaj dni po novem letu je bil pred vlomi nekak mir. Zdaj pa je vlomilska tolpa spet pridno na delu. Neznani vlomilec je vlomil v stanovanje upokojenega rudarskega paznika A. Kokolja v Petrovčah in odnesel :z stanovanja dve hranilni knjižici celjske podružnice Hranilnice dravske banovine v vrednosti 26,000 din. Iz omare je odnesel 5.000 din gotovine, srebrno moško uro, zlato žensko zapestnico, zlato žensko ovratno verižico z obeskom Matere Božje, dva zlata poročna prstana, štiri srebrne prstane, dve zlati igli, dve zlati zaponki, zlato moško verižico in denarnico, v kateri je bilo precej starega avstrijskega denarja. Vsa ta zlatnina in srebrnina je bila vredna nad 12.000 din. Vlomilec je tako oškodoval upokojenega rudarskega paznika za približno 43.000 din. Orožniki pridno stikajo za vlomilcem. Herwey Allent ta9 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec; In še drugič so zagrmeli topovi tn tedaj se je don Luis pre- ' budil iz sna. Znašel se je na tleh. Krčevito se Je dr?al stola, ki se je pod njim izmikal. Silovit vihar z gromom in bliskom se je razlegel nad Li- j vornom. Dež je z vso silo bil ob okna. Veter je odnesel lasuljo proti sveči, od katere je kapljal vosek. Pod steklenim poveznikom je ogenj dosegel prt. Vedno goreči krogi bo nastajali v njem, v sobi pa je zasmrdelo po zažganih cunjah. čez vse to }e don Luis polil vino, kolikor mu ga je še ostalo. Zagodrnjal je zaspano nekaj kletvin, nato pa ee odmajal okorelo proti postelji. Pri tem je pohodil svojo lasuljo. Naslednje jutro ga je prebudila svetloba, ki je lila s trga skozi špranjo ob prelomljeni prečki trhlega okvira pri oknu njemu naravnost v obraz. Bilo je to ie na vse zgodaj zjutraj. Vstal je, si nekajkrat vrge! * rokami mrzle vode v obraz, stopi j z brisačo v roki k oknu, potesnil zaveso navzgor in pogledal skozi okno. Zunaj na livornskem trgu je bilo najjasnejše junijsko jutro, kakršno more biti le kje v Italiji po nevihti. Trg je kar žarel v svetlobi. Nebo je bilo kot velikanski sinji zvon, čisto brez vsakega najmanjšega madeža. Ob zidu Noltejeve banke je sedel nekdo v jutranjem jopiču in copatah, oprt ob palico. Sedel je na soncu in pil kavo, kakor starec, ki se je že vdal v svojo usodo. Don Luis ga je opazoval, pri tem pa so se mu jx>dill po glavi že zadnji dogodki iz njegovih včerajšnjih sanj. Nehote ga jo prevzelo zadovoljstvo, ko je videl nekoga, kf* je bil precoj starejši od njega in ki se je grel na soncu, sam pa se je počutil to jutro tako krepkega in sposobnega za delo. »Lep dan bo Iz tega,< je dejal sam pri sebi ter obrnil brisačo. Kako nespodobno se obnašajo možgani, Če zaspe, Mar res? AH pa tedaj človek le vidi svoje misli? Madre! Zdi se mi, da me obhaja starostna slabost. Prihodnjič bom pripovedoval o svojih sanjah. 2e slišim Človeško govorico ,ie spet je tu‘. Star? Ne, še ne, hudi-mana da ne! V teh starih kosteh tiči Se vedno dovolj presenečenj.« Začel se je trdo brisati po lakteb. Dva pocestna pobalina sta (»ohajkovala pod njegovim oknom in s prstom kazala nanj. Porogljiv izraz bitja, ki se je gibalo tam gori v kvadrataslem oknu, je enega teh dveh spominjal na Pulcinella. Zaslišal se je krčevit krohot, don Luis pa sc zanj ni zmenil. Dvokolnice, ki so bile polne zelenjave in rož in katerih kolesa so bila od blatnih kolovozov zunaj na deželi vsa zamazana, kajti prejšnjo noč je deževalo, so ropotale sem in tja po trgu in se ustavljale pred hišami, kjer so ti podeželani imeli svoje odjemalce. Na lepo opranem tlaku 60 puščala kolesa mrežo umazanih sledov. Cela čreda vozičkov, s katerimi so mlekarice vozile mleko v mesto, je naredila svojo običajno jutranjo pot. Oddelek vojakov, ki so bili na dopustu, se je gnetel po trgu. Ranjenci so se vozili na vozovih za municijo, tovornih vozovih ter na vozovih, o katerih je težko reči, za kaj so jih uporabljali in ki so jih pobrali fx> deželi. Nekateri so mirno sedeli na teh vozovih in pritiskali k sebi obvezane roke, drugi so kadili. Nenavadno rezek, glas vojaške trobente je dal znak »na desno«! Don Luis je planil kvišku. Pozvonil je Sanchu in mu ukazal, naj pripravi sam zajtrk. »Kar mrzlica me trese, če pomislim, da bi moral tukaj zajtrkovati,« je dejal. Ali pa je krivo tisto grško vino. ki sem ga pil snoči.« »Vaša ekscelenca, jesti morate samo to, kar sva pripeljala s seboj,« je odvrnil Sancho, pobral lasuljo in odstranil brez besede zasmojeni namizni prt. Privezal je nato don Lulsu kakor otroku okoli vratu precej velik prtiček. »Tuje vino škoduje vaši prebavi. Tega se morate zavedati, senjor.« Don Luis se je naslonil nazaj, pogledal svojega strežnika, ki je navil zalizce, in se narahlo nasmejal »Včerajšnja steklenica je bila za spomin na moje medene tedne, ki sem jih pred nekoliko leti preživel tu. Se še spomniš, Sancho?« >Ne, senjor,« je odvrnil Sancho in njegove izraz na obrazu je ostal nespremenjen. »Ti si kar pripraven sluga, Sancho,« ie dejal dalje don Luis. »Kako bi se ti zdelo, če bi jaz koga povabi!, naj potuje z menoj v kočiji v Madrid, Sancho?« »Krušno mater za vaše nečakinje? Neobhodno potrebna je. Brez dvoma sijajna misel!« Le don Luis se je smehljal. »Pripravi kočijo za danes ob devetih. Imam še nekaj opravkov.« »Si,« je dejal Sancho in pogasil plamen nad samovarjem, na katerem se je grel zajtrk. »In reci senjoriti v hiši. naj mi pripriv' -norem več ostali tu. Tam so vsaj postelje udobne.« »Si,« je sam sebi pritrdil Sancho. »Torej, naprej,« je dejal don Luis. Sancho je dvignil skodelico tople čokolade io, uw gospodarju k ustom. Markizove težke roko so počivale na mizi kot šape iz granita »klesanega leva, ko se je nagnil naprej. lje s1« imela v Sk >pl u 6 'am-ka šnjimi «o«poda'e1vcnlki tr>trvinski minister Ka-balin in puotni mniswr Paula Jovanovič. Juž-« Srbija ima svoj pos-4-ii gosp<™»*rski •».lr<«ji k«r prideluje p< edmete, ki j h v drugih pok"»iinah države ežini ni (opij l oinbaž, svilopr«i’-a in delno tobak). Na kon.-renci so se gospodarstveniki najbolj pritoževali ned novo uredbo o tnovini z opijem in podobnimi mamili. Južni Srb janci p.a-vijo, dr. 50 daločbc nove uredbe mnogo prestroge in preveč omejujejo že i'ak zmanjšano proizvodnjo opija v naš državi. Že svoj čas je že’ evoka konvencija gl-ee op«a povzročila zman-»anje proizvodnje pri nas, n«. Do 1500 kupnih pogodb Ljubljana, 11. januarja Vsa 60dižča v območju ljubljanskega apelacij-skegs sodišča sed«j se*l»vljajo sodno statistiko o svoiem poslovanju v p.-et-kiem letu. Ta sodna statistka nam na splošno kuž« prav zanimivo eliko o gospodarskih prdik.h v S oveniji in o kriminal-nosii posameznih okrajev, k ra j« v in predelov Slovenije Že splošen p^tgl-d nam kaže žalostno kriminalno sliko n» »a»i severni meji, kjer zaznamuje sod la kronika n»jveč umorov, ubojev, pobojev in veliko zločinov z.«p«» tuj«- iim-vino. Nasprotno nam kaže splošno r»zves«dji*o sliko zapadna meja od G-.renjsie tja na Notranjsko do Loža. Hudi zločini zoper čl o življ«>j« in telo so prav redki. Not»anjska že dolga leta ne zaznamuje nobenih umorov, ubojev in hujših pretepov. Tu In tam se notranjski fantje malo zlasajo, pa potem zadevo sami med seboj poravnajo in uravnajo. Na zapadni m-Ji so številnejši prestopki in zločini, ki so nekoliko v zvezi s tih-dapstvom konj in drugih pri sosedi znžMjenih ‘Svari. Na Gorenjskem drugače že vedno igra veliko vlogo nož in prav iz nekaterih krajev Gorenjske prihajajo pred ljubljanske sodnike največkrat junaki noži, drugače pa kakih ogabnih in beslijalnih umorov tudi gorenjski kraji niso lani zaznamovali. Pač tam v škofjeloških hribih je izvršil neki bogat kmet hud zločin, ko je e strihninom zastrupil svoje nezakonsko, nekaj mesecev staro dote. da bi se iznebil plačevanja alimentov Ta kmet. ki redi v hlevih 30 glav živine, je obtožen seda j zločina umora z zastrupl jen jem. Ljubljansko okrajno sodišče nam drugače podaja prav zanimivo sliko, kako so se Ljubljančani in okoličani v preteklem letu pravdali. Na štirih civilnih oddelkih so se lani vodile sem pa tam hude nravde za zneske do 12 000 din. Za višje zneske pa je jiristoino okrožno sodišče. Oddelek II., ki ga vodi sedaj sodnik g. Janko Mliller. je lani zaznamoval 776 civilnih pravd. III. oddelek pod vodstvom sodnika dr. Valentina Benedika je imel 818 pravd, oddelek TV. pod vodstvom sodnika Albina Torellija je lani obravnaval 705 in oddelek IV. a pod vodstvom sodnika Jožeta Tomca pa je reševal 748 civilnih tožb Celotno je lani bilo 8429 civilnih pravd, takole za 300 pravd manj kot predlanskim. Padec nravd je pač razveseljiv, glavni vzrok tiči v tem, da eo lani skoraj ponehale pravde proti državnemu erarju, ki so jih vlagali mnogi državni nameščenci iz cele Slov°niie zaradi plačila razlik in mezd. Do zneska 12.000 din je v civilnih sporih z državnim zakladom pristojno v Sloveniji le ljubljansko okrajno sodišče, ker je v Ljubljani sedež državnega pravobranilstva. Meničnih pravd je lani bilo 218 do zneska 12,000 din. Ker so se zadnja leta naglo množile ekseku-j oije, realno in uiobilijarue, je okrajno sodišče v Ljubljani ustanovilo še 3. izvršilni oddelek. Vsi 3 oddelki so bili leni močno zaposleni z eksekucijami. Oddelek V. pod vo,Wvom sodnika L. Batiste je imet lani 98 izločitvenih pravd, oddelek V. a pod vodstvom »odnika Leopolda Šmalca 1 IS in oddelek V. b pod vod«lvom sodnik« dr. Stojana Bajiča pa 77 izločitvenih tožb. Vsi trije izvršilni oddelki so lani zaznamoval 12.'16 eks-kuoij, nekako za 350 manj kot ptedlan«kim, pa je šo vedno prav rekordno štedlo rubežni. ko ni b lo pr*>l vojno niti 1000 lenih r>*b--žni na obširnem ozemlju ljubljanskega okrajn-ga »odišča Vse izvršilne zadevo je takrat vodil en sam i»’d>dk. Tudi prva povojna leta je vladala še prava ti*ma glede izvrš-fa. fungiral je samo 1 sodnik. Takole od 1926 pa so rubežni začelo naglo na-ašča‘i, da je bila nujno polrebna ustanovitev še drugega in lani tretjega oddeika. Lani sploh *o izvršbe dosegle svoj višek. Sedaj, kar je znak izltoljšanjft go6p>odarskih razmer, so tudi eksekucije padle. Za male bazenske zadeve obstojata 2 kazenska oddelka. Oddelek VI. vodi z novim letom dr. Teodor Tominšek, oddelek VI. pa sodnik g. Milan Tominec. Oba oddelka eta lani zanamovala nad 8000 kazenskih zadev, nanašajočih se na razne prestopke kazenskega zakona. Prav živahno delo je bilo lani v tukajšnjem zemljiškoknjižnem uradu, Vodstvo zemljiške knjigo je poverjeno sodniku g. L Batisti, v zemljiški knjigi sami pa so nameščeni kot uradniki g. Mijo Tavzes, ravnatelj zemljiške knjige, dalje vodja zemlj. knjige g. Josip Medved, viš. pis oficijal g. Rigler Fran. G Josip Moscc, vodja zemlj, knjige je sedaj prevzel posle izvršilnega oddelka V. Posli zemljiške knjige so lani močno narasli in so zaznamovali 9274 številk. Zemljiškoprometna komisija za odobravanje kupnih, izrefeilnih in menjalnih pogodb ter sodnih dražb nepremičnin, ki ji načeluje starešina okrajnega sodišča g. Jakob Jerman, je lani imela 1608 pogodb in zadev, od teh je bilo kupnih pogodb prijavljenih 1500. Predlanskim je imela komisija v obravnavanju 1367 prenosnih zadev. Stanovanjskih sodnih odpovedi, kar ni identično s kako prisilno odpovedjo, je bilo lani 1338, predlanskim 1508, torej manj. Lanski december je imel le 40 stanovanjskih odpovedi, ko so drugi meseci zaznamovali vedno nad 100 odpovedi. Do erede decembra je bilo podano le 8 odpovedi, to zato, ker so lastniki hiš bili mneja, da so zaradi bližajočih se skupščinskih volitev tudi stanovanjske zadeve izvzete iz reševanja, kar je bilo napačno mnenje in stališče. V Ljubljano prihaiao zdrava živila, ’<* v*na niso povsod prvovrstna Ljubljana, 11. januarja. Mestni pivi/kuševalni laboratorij, ki je bil lansko pomlad ustanovljen pri tržnem uradu, je do kraja minulega leta preiskal 3582 vzorcev mleka in ugotovil, da je bilo 2947 vzorcev primernih. Zaradi nesnažnega mleka je bilo izdanih 169 opominov. Med vsemi vzorci je bilo neprimernih zaradi onesnaženja in prilite vode 79 vzorcev, zaradi onesnaženja 301 vzorec, zaradi prilite vodb 7 vzorcev mleka, a posneto mleko je ugotovil laboratorij pri 68 vzorcih, pri 11 vzorcih pa celo posneto in onesnaženo mleko, da je bilo skupaj -166 vzorcev mleka neprimernih za hrano. Poleg mleka je pa mestni laboratorij preiskal tudi 217 vzorcev drugih živil ter našel med vsemi temi vzorci samo 17 neprimernih za hrano. Prav dobra in zdrava je bila kava in tudi kakao. Preiskovanje medu z našega živilskega trga in iz trgovin nam pa dokazuje, da naš domači med v resnici zasluži sloves, ki ga uživa. Zelo dobro je bilo tud' surovo maslo, ki je edino pred velikimi prazniki postalo nekako vodeno. Pri smetani zahtevamo 20% maščobe, toda mestni lahoratorij zelo hvali dobavitelje smetane, ker je uri večini vzorcev našel več odstotkov, in celo 46% maščobe. Tudi pri vzorcih drugih živil je mestni laboratorij prišel do prepričanja, da je Ljubljana založena s ora\ dobrimi in zdravimi živili. Skupno je lani laboratorij preiskal 3799 vzorcev živil in jih spoznal 3147 al 82.84% za primerne za uživanje, poleg tega je pa vendar moral izreči 169 opominov ali 4.44%, za neprimerne je pa spoznal 483 vzorcev ali 12.72%. Sedaj mestni laboratorij pri tržnem uradu pregleduje predvsem mleko in mlečne izdelke, prej je pa tržni urad pošiljal vzorce živil Higienskemu zavodu, kar je poslovanje precej zavlačevalo. Sedaj je mogoče hitreje in zato tudi bolj pogosto nadzorovati živila, toda kmaln bo do bil laboratorij še vse druge aparate, da bo lahko po najmodernejših načelih kemije delal najbolj komplicirane analize. Posebno glede vina se sedanja mestna uprava trudi, da bi dobila pravico pregledovanja in analiziranja vzorcev vina, ki jih sedaj iz Ljubljane moramo pošiljati v preiskavo Sadjarskemu in vinarskemu zavodu v Maribor. — Zaradi pitja najcenejših vin so ljubljanski pivci izgubili svoj nekdaj sloviti strokovnjaški okus ter postali k poznavalcev kaj nekritični prijatelji vina. da so zadovoljni že z vsako brozgo. Da pa pomagamo dobrim in poštenim domačim vinom spet do veljave, zahteva naš tržni urad najstrožje nadzorstvo nad vsemi vrstami vina ter si zato prizadeva, da bi zlasti glede iz drugih banovin uvoženih vin vpeljal popolnoma zanesljivo preiskovanje in s lem najstrožje nadzorstvo. Marih; Prijava biciklistov in fijakarskih vozov za leto 1939: Predstojništvo mestne policije v Mariboru poziva lastnike biciklov in fijakarskih vozov, da prijavijo za leto 1939 svoja vozila v zakonito predpisanem roku. t. j. do 28. februarja 1939. Pri letošnji registraciji biciklov in fijakarskih vozov je treba poleg redne prijavne takse plačati tudi davščino za državni cestni sklad v smislu čl 10 uredbe o državnih in banovinskih skladih, objavljeno v Službenem listu št. 55 do 9. VII. 1938, ki zna«a za leto 1939 za vsak bicikel 10 din, za vsak fijakarski voz 50 din Za leto 1938. se pa Istočasno pobere ta davščina v višini 50%. Prijave je izpolniti le na predpisanih tiskovinah, ki se dobe pri tukajšnjem predstojništvu mestne policije v pritličju na stražnici I. za ceno 1 din. Spopolniene prijave je oddati v sobi št. 4 v T. nndstropiu. Zamudniki, ki ne bodo prijavili svojih vozil v določenem roku, bodo morali k rednim prijavnim pri-.loiWoam plačati še kazen po tar nost. 100 in 229 zakona o taksah ki znaša 32.50 din za vsak bjcikel. za vsak fijakarski voz pa 42 50 din. Prijava motornih vozil za leto 1939 v Mariboru. Predstojništvo mestne policije v Mariboru lastnike motornih vozil, da prijavijo za leto 193 ' svoja vozila v zakonito predpisanem roku t. j. do 28. II 1939. Obenem se mora letaš izven redne prijavne takse ter banovinske trošarine na pnevmatiko plačati tudi davščina na državn cestni sklad v smislu čl. 10 uredbe o drž. in ban. cestnih skladih objavljene v Sl. listu štev. 55 od 9. VTi. 1938. ki znaša za leto 1939 za vsak potniški avtomobil 300 din, za vsak motocikel brez prikolice 50 din. za vsak motocikel e prikolico 75 din. za leto 1938 oa se istočaeno pobere ta davščina v višini 50%. Priiave je izpolniti le na predpisanih tiskovinah, ki se dobe pri tuk. predstojništvu mestne policije v pritličju na stražnici štev 1 za ceno 5 din za avto in 3 din za motocikel. Spopolniene nrijave le oddali v sobi štev. 4 v I. nadstropju Zamudnike, ki ne bodo prijavili motornih vozil najkasneje do 28 februarja 1939 bo zadela kazen po tar no=tnvki 100 in 228 z. o taksah. Mariborsko gledališče Sreda, 11. jan.: Simfonični koncert v unionski dvorani za red A Vljudno naznamava cen enemu občinstvu da sva prevzeia stareznano restavracijo ..Prš Pele iku“ v Kraitfu in se prav lepo priporočava Anica in Pavel Koncilija Kranj, Mostni trg S. iz športne krošnje Nedeljski klubski dan ASK Gorenjca in Fantovskega odseka na Črnem vrhu nad Jesenicami je sijajno uspel tako po polnoštevilni udeležbi kot po izrednih rezultatih Spored je obsegal: ob 11 dopoldne veleslalom s Španovega vrha v dolžini 1800 m z višinsko razliko 350 m. pri kateri je bilo treba preemučiti 22 vratič. Na štartu se je javilo 16 seniorjev 24 juniorjev in 2 dami. Ob 2 popoldne je bila propagandna sankaška tekma s Črnega vrha s ciljem pri Kopišarju. na kateri je sodelovalo 19 tekmovalcev. Proga je bila dolga 2600 m z višinsko razliko 380 m. Rezultati: Veleslalom seniorji: 1- Žnidar Emil (najboljši čas dneva) 3.22 2/10, 2. Žvan Davorin 3.30, 3. Žvan Lojze 3.32 1/10. Veleslalom luniorii: 1 Bertoncelj Jože. 3.35, 2. Špec Ivan 3.36 7/10, 3 Ravnikar Radko 3.48 2/10. Sankaška: 1. Čufer Dori 211, 2. Tomazin Tone 2.19, 3 Stane Savinšek 2.20. Jugoslavija i Anglija. Agencija Stefani javlja, da ie mednarodni odbor angleške nogometne zveze odločil, da bo angleška nogometna reprezentanca igrala 13. maja 1939 v Milanu prot: italijanski reprezentanci, 20. maja v Belgradu z jugoslovansko reprezentanco, 24, maja pa z Romunijo v Bukarešti. Tekme za zimski pokal. V nedeljo se nadaljujejo tekme za zimske pokal. V zapadnem pasu igrajo povratne tekme in sicer Ljubljana proti Gradjanskemu v Zagrebu, Hašk proti Slaviji v Sarajevu, Concor-dia proti Bnti v Borovem in v Splitu Hajduk in Split. Favoriti nedeljskih srečanj so Gradjanski, Bata, Sla-vija (Sarajevo) in Hajduk, ki se bodo verjetno kvalificirali, tudi za nadaljne tekmovanje. V vzhodnem pasu pa igrajo šele prve tekme in sicer po temle redu: v Belgradu: Jedinstvo—Šparta, v Osjeku: Slavija : r'rr' v ^knnliu: Gradjanski : Bask, v Kragujevcu: Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj ® a S S — S ° •S * Pompe- r*lnra vT r !> s- Veier Uniei. :i Ln» 1 ) Pada- vine H * E S 5 H u Ljubljana 102 6 50 2- 87 10 NE, _ *_ Mariboi 162 2 4 c -S’i iO le c — Zagreb 763 4 9-0 -13*0 .< 5 w, — Belgrad 764 5 2-0 15' 7' 5 N, — l Sarajevo 770 •6-0 -ic-t 9 0 0 — Vis 707 3 9-0 7-0 5 4 NW, — Splii 767-3 >2i 5-0 6 e NE, — Kumboi 766-2 13-0 4't 8 5 N; —. — Rab 7b7c 9'U 3-0 96 4 0 'lUimn 7660 i 4*U 2- 60 7 E, — — Vremenska napoved; Oblačno južno vreme, padavine niso izključene, Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes; lz noči do 7.10 je bilo popolnoma jasno. Ob 7.15 se je poj«vila redka, visoka megla in na vzhodu plasti lahkih ter visokih oblakov, vendar pa je ostalo še daj e pretežno jasno. Ob 10.15 se je popolnoma zjasnilo in tako ostalo do 15.50, ko se je pričelo polagoma oblačiti. Ob 17.15 je bilo popolnoma oblačno, in iako je ostalo r noč. Snežna plast je 16.5 cm. Popoldan je pihal srednjemočen SE. Koledar Danes, sreda, 11. januarja: Higin. Četrtek, 12. januarja: Ernest Obvestila Nočno službo imajo lekarno: mr. Loustek, Resljeva 1, inr. Bahovec. Kongresni trg 12, mr, Komotar, Vič-Tržaška cesta. Opozorilo telefonskim naročnikom: Vljudno opozarjamo vse telefonsko naročnike, da poteče dne 13- januarja rok plačila telefoneke naročnine in dolžnih obrokov instalacije za I. četrtletje 1939. Vsi telefoni, za katere naročnina do tega roka ne bo poravnana, bodo dne 16. t. m. začasno izključeni iz prometa, za zopetno vključitev pa se mora po predpisih tel. pravilnika plačati vključitvena taksa 100 din. Vsi naročniki »o ček. položnice našega ček. računa 10.225 prejeli dne 20. decembra 1938, v primeru pa, da je kdo položnico izgubil, dobi lahko drugo pri pošti Ljubljana 1, soba 66, II. nadstropje. Za vsa eventualna pojasnila ee obrnite na tel. 43-07. Pošta Ljubljana i. GnoČa na tramvaju je ob sedanjem »Jabem vremenu, ko Ljubljančani ne morejo uix>ribij«ti ko‘es, zlasti zjutraj in opoldne prav velika. Res so upravičene pritožbe zaradi gneče, toda občinstvo mora nekaj časa potrpeti, ker uprava električne cestne železnice ne razpolaga z dosti velikim voznim par-kom. Kakor je javnost že obveščen*, je v drlu 7 velikih, novih tramvajskih voz ki bodo v :iogl <1-nem Času v prometu. Dva predelana opati/sla vo: o-va sta pred kratkim precej omilila toirve juti a-njega in opoldanskega navala, drugače pv elektn ia cestna železnica sedai že lahko zmaguje r.orma’ m promet. Pri vsem tem pa moramo pomisliti, da si uprava v lastnem interesu sama najbolj prizadeva, da omogoči čim večji promet, ker bi z njim zvišala svoje dohodke. j , Prosvetno društvo Trnovo. Drevi na 8. prosvetnem večeru ob 8 v društveni dvorani bo predaval g župnik Franc Sal. Finžgar: »Odkup Prešernove rojstne bišet. Bohemski večer Združenja gledoFških igralcev bo na pustni torek, 21. februarja. Podružnica Sadjarskega ta vrtnarskega druDva na Viču priredi jutri, v četrtek, 12. januarja ob pol 8 zvečer v telovadnici viške šole poučno predavoNo. Predaval bo g. Škulj o navodilih za cepljenje sadne ja drevja. Vstopnine ni. Društvo »Rejec malih živali« v Ljubljani p i-redi dne 11. januarja v društvenih prostorih Ka-runova ul. 10 prednvanjo o »Reji kuncev«. P e-dava g. Herlec Emil. Pričetek ob 8 zvečer. Vstopnine ni. K obilni udeležbi vabimo vse reh-e ta ljubitelje kokoši. Uubliansko gledališče DRAMA. — Začetek ob 20. Sreda, lf: Trideset sekund ljubezni. Red B. Četrtek, 12.: Hollywood. Red Četrtek. Petek. 13.: zaprto. (Gostovanje v Celju: Po« topljeni svet.) Sobota, 14.: Žene na Niskavuoriju. Izvrn. Znižane cene. OPERA. — Začetek ob 20. Sreda, U. jan.: »Frasquita«. Red Sreda. Četrtek, 12: ob 15 Trubadur. Dijaška predsm-va. Cene od 16 din navzdol. Petek, 13.: zaprto. Sobota, 14.: Štirje _ grobijani. Premierski abonma V narski in sadjarski tečaj v Kapeli V času od 5. marca do 30. septembra 1939 bo pri banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli, p. Slatina-Radenci, devetmesečni tečaj za vinarstvo in sadjarstvo. V ta tečaj bodo sprejeti dobro razviti in zdravi mladeniči v starosti od 16 lot naprej. Prednost pri sprejemu imajo sinovi viničarjev in sinovi malih kmečkih posestnikov. Pouk v tečaju je teoretičen in praktičen. Gojenci imajo v zavodu brezplačno stanovanje ir. hrsno. Pridni tn ubožni učenci dobijo za nakup učil podpore. Lastnoročno pisane prošnje, ki m«rajo biti opremljene z banov, kolkom ra 10 din je rcsli.fi najkasneje do 1. februarja 19:tft upravi gornjega zavoda. Prošnji je priložiti: J. krstni lini- 2. zadnje šolsko sptičevalo; 3. zdravniško spričevalo; 4. nravstveno spričevalo; 5. irjavo st»r4*v ali varuha, da dovoljuje prosilcu obi«k t*č*i»; 6. obveza slaršev ali varuh«, da bodo »rdi »»e zaradi poškodbe nastale stroške kakor tudi »troAke prehrane, ako bi prosilec zajnihlil tofaj b-ez tehtnega vzroka. Priloga pod 5. in 6. se mora kolkovati s kolkom za 4 din. Svobodno obmejno cono med našo drm»vo in Romunijo so vpeljali za obmejno prebivoMvo i* obeh držav Cona poteka vzdolž vse meje » okrsiu Vršac in je Široka 15 kilometrov. IVAbivaim m dobil posebne legitimacije, s kalivim: so smejo avo-bodno gibati na obeli straneh in prenaša6 preko meje po 1090 lejev ali 350 din. Iz svobodnega blagovnega prometa so izvzeti le monopolni'i prctci L in roba, ki spada pod trošarino. Ugodnost! »ift-bodnega obmejnega prometa bo deležnih na jugoslovanski strani 32 občin.. 119 pa na romunski cine 'IT. januarja 1939. Štev. 8. Koliko se je Francoz spremenil v 30 Setih Za dva centimetra je višji, pa za 200 gramov skromnejši Vsak narod se s časom spreminja. Način življenja njegovih podanikov postaja celo v razmeroma kratkem času precej različen od prešnjega, Ta sprememba se opaža posebno v novejših časih, ko človek dobiva med drugim tudi v vedno večji meri lastnost, da se čez-dalje hitreje zna prilagoditi drugačnim razmeram, kakor pa je v njih živel prej. Zanimive podatke glede tega ie pred nedavnim objavilo francosko časopis'e. V tem članku nek časnikar primerja Francoza iz leta 1938, torej Francoza iz današnje dobe, rn tistega, ki je živel na francoskih tleh pred svetovno vojno. Ugotavlja, da je med tema dvema človekoma, ki sta živela v razmeroma kratkem razdobju drug za drugim, že prece'šnja razlika, vsai takšna, da jo je mogoče hitro opaziti Predno se je začela svetovna vojna — piše francoski časnikar v svojem članku — je bil povprečni Francoz visok 168 cm, danes pa je že za dva centimetra višji. Pred tridesetimi leti je povprečno vsak Francoz dosegel starost le 48 let, danes pa že živi 7 let dlje. Pred vojno so bili Francozi na glasu, da na'več pojedo, dnevno 700 gramov najraznovrstnejših dobrot, danes pa je postal za celih 200 gramov skromnejši. Francoski časnikar primerja Francoza pred svetovno vojno z današnjim tudi v tem oziru, kdo od njiju je več delal. Pred tridesetimi let: je bil povprečno vsak Francoz zaposlen 2.700 ur na leto, danes pa samo 2.000 ur. Po vo:ni so popili na Francoskem precej manj alkoholnih pijač kot prej, pokadili pa so približno ravno toliko kot pred vojno. Danes odpade na vsakega Francoza povprečno 1.100 gramov tobaka, torej nekaj nad en kilogram. Razlika med predvojnim in sedan:im Francozom je pa tudi v tem, da se danes navadno ženi že pri svojem 25 letu starosti, medtem ko se je poročil pred vojno povprečno šele z 28 letom. Zato, pravijo ima tudi manj otrok kot jih je imel pred vojno, čeprav :ih tudi tedaj ni bilo prav posebno mnogo. Saj je Francija vendar znana ravno po tem, da imajo tamkajšnje družine navadno le po enega ali dva otroka, ali pa sploh nobenega. Če jih imajo kje kaj več kot pet, velja to že za izredno posebnost. Zenska, ki bi bila rajši spet gluha kakor da bi poslušala „ta peklenski radio" Če je človek gluh, ni prav prijetna stvar Nikdar ne ve, kaj se okoli njega pogovarajo, kaj se morda menijo celo o njem. Tudi ne ve, če se morda celo iz njega norčujejo. Tisti, fc so že od rojstva gluhi, ne vedo, kaj e to, če je kdo gluh Zato tudi niso prav posebno nesrečni nad tem. Mnogo bolj pa občutijo tisti, ki so izgubili svoj sluh šele pozneje. In med takšnimi reveži je bila tudi neka Angležinja, gospa Brownova. Stara je komaj 22 let in morda 'e celo ta njena napaka, da ne sliši, vzrok, da je do danes še ni nihče niti povprašal, če bi ga hotela za moža. Prizadevala se je na vse načine, kako bi spet dobila svoj sluh nazaj, vsaj deloma, če ne več. Hodila je k zdravnikom, zda', k temu, zdaj spet k onemu, ter vsakemu obljubljala velike vsote denarja, če ji spet pozdravi njena gluha ušesa, da bo spet slišala. Bila je namreč precej bogata in se ji ne bi prav preveč poznalo, če bi zdravniku odštela večjo nagrado. Zdravniki so se zaradi n,'enih velikih obljub tud; pošteno potrudili, posebno tisti, ki so precei udarjeni na denar. Nek zdravnik se je končno pri njej odločil za nevarno operacijo na notranjem ušesu. Operacija • je nad vse pričakovanje dobro uspela. Dekle je spet slišalo in zdravnik je dobil obljubljen denar. Za oba je bil ta trenutek nad vse srečen. Zdravnik ji je kmalu po uspeli operaciji prinesel v sobo tudi radio, da bi jo še bolj razveselil. Toda, dekle 'e radio poslušalo le nekaj časa z veseljem. Godba po radiu in naj-raznovrstnejši direndaj, ki ga prenaša radio po svetu, pa je pripravil tega, prej tako srečnega dekleta do tega, da si :e spet zaželela' biti gluha. Dejala je dobesedno takole: »Toda, ljudje božji, kaj pa vendar počenjate. Po pravici vam povem, da bi bila raje spet gluha, kakor pa da bi morala neprestano poslušati to peklensko glasbo po radiu. Zelo sem razočarana nad tolikšnim hrupom današnjega sveta. Prav nič bi mi ne bilo hudo, če bi morala takoj umreti. Še vse eno bi bilo zame to boljše, kakor pa ta peklenski radio.« Mi pa, ki v poslušan'u radia nismo več takšni novinci, pa mislimo čisto drugače. Dopade se nam, kar koli nam radio novega pove, zapoje ali zagode. Dobemik si je na svoja stara leta nabavil star avtomobil in tudi srečno prestal izpit za vozača. Nekega dne je s strašnim ropjtom privozil v mesto, kajti. za avtomobilom so odskakovale tri železne ponve, pločevinast škaf in stara kosa. Seveda ga je prvi policaj ustavil: »Zakaj pa imate vse to natvezeno tu zadaj?« — Dobemik: »Veste, to je pa zato, da ta posoda zaduši ropot motorja« danske kokoši odzdaj. ko imajo budilke, naneso več jajc, kakor pa 60 jih prej. Na Danskem so zimske noči še posebno dolge, še precej daljše kot pri nas. Kmetje so zato sklenili nadomestiti sončno svetlobo, oziroma dan z umetno svetlobo, tako da bodo kokoši res mislile, da je že jutro. Zjutraj, ko je drugače zunaj še tema, prižgo ta »umetni dan«, kokoši pa zbude z budilkami. Prav za prav gre vse to čisto avtomatsko. Kadar se prižge »dnevna svetloba« zvonci sami od sebe zazvone, in kličejo kokoši k delu — na gnezda. Pravijo, da so Danci s tem dosegli že velike uspehe ji da jim zdaj kokoši pozimi naneso nič manj jaj kakor pa poleti. Odslej bodo tudi kokoši neslp jajca na povelje, podobno kot v Nemčiji, Pa ga vendar poslušamo že precej časa. Bog ve, kako neumen bi se tej ženski svet šele zdel, če bi, namesto da je dobila nazaj svoj toliko z&željen sluh, spet spregledala. Zdravljenje oči s pomočjo obsevanja s kralkimi električnimi valovi. S temi poskusi so začeli v bolnišnici v 'VVestminstru na Angleškem Pravijo, da so se poskusi dobro posrečili. Programi Radio Ljubljana Sreda, 11. jan.: 12 Operni napevi (plošče) - 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Salonski trio — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Glusbeuio predavanje (g. dr. A. Dolinar) — 18.40 Zgodovina gradov na Štajerskem (g. Leo Pettauer) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Prirodopisni kotiček (g. prof. Fr. Pengov) — 20 Saljapin poje (plošče) — 20.15 Prenos iz Maribora. Sinfonifini in vokalni koncert slovanske glasbe. Izvajajo: Veliki sinf. orkester Glasb. Matice, godba 45. pešpolka, mešani zbor Glasb. Matice, harfa solo: Fran Luke«, orgle solo: kaplnik Jos. Jiranek, dirigent: D. M. Šijanec — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahkih nog naokrog (plošče) , četrtek. 12. jan.: Veseli napevi (plošče) 12.45 Poročila — 1.1 Napovedi — 13.20 Duet harmonik (brata Kosca) — 14 Napovedi — 18 Pester spored Radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rud. Kolarič)* — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Reproduciran koncert: Staša Gregor — 20.20 Večer operno glasbo (Rj.dijsk! orkester) — 22 Napovedi poročila 22 1"» Fantje n n vasi. Orugl programi Sreda, 11. jan.: Belgrad: 30 Humor. JI N;aouuo pesmi, 21.30 Sodobna angl. glasba, 22.15 Kavarniška godba — Zagreb: 20 Ljubljana — Praga: 20 Češka filharmonija — Sofija: 18.45 Wagnerjeva opera «Tristan in Izolda« — Varšava: 19 Vesela glasba, 21 Chopinove skladbe — Budimpešta: 19.20 Opera, 22.45 Plošče —■ Trst-Milan: 17.15 Ples. glasba, 21 Opereta - »Slovenski dom« ie edini katoliški popoldnevnik! Norman Railly Raine : 21 JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI Much jo je gledal kar z občudovanjem m začudenjem. Njen pogum, s katerim se j* bila zagrozila Robinu Hoodu — čeprav je bil smešen in predrzen — mu je bil izredno všeč. Tega si Robinu Hoodu ae bi bil upal reči niti sam sir Guy, da, celo niti princ Ivan brez dežele ne — in vendar se je princ Ivan brez dežele nameraval že v kratkem okronati za samega angleškega kralja. Ta hip njegove zmede pa je ona spretno izkoristila in «e nanj kar se da trdo zadrla: »Kaj tako buljiš vame? Kaj še nikdar nisi videl prave dame?« »Je že tako, gledam te, gledam, ker ie nikdar nisem bil v družbi take lepotice!« se ji na vso moč polaska Much. »Drzen si in nesramen!« zavpije ona zviška nanj. »Ti take reči govoriš meni, pa tudi vsaki ženski, ki jo kje srečaš!« »Prej mi za ženske ni bila in zato tudi nisem zahajal v njihovo družbo. Se več! Vedeti moreš, da sploh še nikoli niti zaljubljen nisem bil!« »Kaj nikdar še ne?« se začudi Bc6S — tako ji je bilo ime Videlo se je, kako J* bila zadovoljna z njegovo izjavo. Brž nadaljuje: »Velika si izgubil in zamudili Jaz sem bila doslej že celo petkrat poročena!« Tod je pogovor nehal. Prišli so na cilj, v Robinovo taboirišče, ki je bilo na veliki jasi. Jasa je bila okrog in okrog obdana e stoletnim gozdom. Povsod ob ro- befi «q bile razpostavljene Robinove straže, tako da je bil nezaželeni in nc-pozvani obisk za vsakogar 6mrtnoneva-ren. Neopažen se taborišču ni mogel približati nihče. Na jasi so stale v tla zabite, nerodno obtesane mize, zraven njih pa so stale prav tako preproste klapi — kakor je že navadno povsod v taboriščih, ki so bila postavljena od danes na jutri. Ujetniki sa razjahali, Robin pa je vljudno ponudil roka lady Marian ter ji pomagal zlesti s konja. Ni se branila njegove usluge. Narahlo, lahko in nežno se je prijela njegove iztegnjene roke ter lahkotno skočila s konja in obstala tik ob Robinu. Pomembno mu je pogledala v oči. on pa io je pordel nsprei v taborišče Robinov ljudje so razložili z vozov vse. kar ie bil sir Guy s svojimi oprodami naropal pri saksonskih siromakih ko.* davek, ki naj bi ga bilo dolžno prebivalstvo v Kennworth Castleju. Vse si tc>d našel, drobnico jagnjeta, moško in žensko obleko ter perilo, pa tudi denar, ki jc bil spravljen v posebni skrinjci, zlatniki, srebrniki in bakreni drobiž Tudi moškega in ženskega nakita je bilo nekaj. Pri pabiranju davkov Normani niso gledali, koiliko je bil kdo dolžan, ampak so jemali vse, kar jim je le prišlo v roke. Saksonci namreč od takrat, ko je bil Rihard z Levjim srcem odšel iz države in se odpravil na križarsko vojna v Stran l »SLOVENSKI D0M<, Kako Italija skrbi za tujski promet Zadnje novosti na italijanskih železnicah Italijani se dobro zavedajo, kaj zanje pomeni tujski promet. Zato se tudi na vso moč prizadevajo, kako bi pripravili tujcem, ki jih toliko prihaja leto za letom v Italijo, čim udobnejše bivanje na teh klasičnih tleh. Prizadevajo se, da bi se tujci pri njih povsod dobro počutili in da ne bi bili nikjer v kakšni negotovosti ali celo v strahu. Tujec mora iz Italije odnesti vtis, da je v tej deželi vse v najlepšem redu, tako kot nikjer drugod na svetu. V precejšnji meri se je Italijanom tudi že posrečilo, da tujci, ki so kdaj bili vsaj za neka; časa v Italiji, najdejo le pohvalne izraze za vse, kar so na tej svoji poti videli in slišali. Prvo, kar tujca preseneti, prijetno preseneti, na itali anskih tleh, so krasne prometne zveze, divne ceste, kakršnh ni nikjer drugod v Evropi. Tujec se dalje nemalo čudi velikemu redu, ki vlada na italijanskih železniških postajah, točnosti vlekov, ki imajo kakšno zamudo le v izrednih primerih, kakršnih ni mogoče vedeti vnaprej. Italijani 60 v zadnjem času še poskrbeli za to, da bi tu'ci tudi tedaj, kadar se ponoči vozijo z vlakom, vselej vedeli, kje se Drav za prav vozijo, katera oostaia bo prihodnja. To je zadnja novost, ki jo bodo vpel ali na italijanskih železnicah. Na novo bodo na zelo viden način prikazali imena posameznih postaj, kakor tudi vse, kar bi utegnilo količkaj zanimati tujca, kadar potuje po Ita* liji. Na obeh straneh železniške proge so že zdaj na nekaterih krajih postavili table, 500 m pred vsako po-sta'o, na katerih je z velikimi črkami označena postaja, kamor se bodo potniki v kratkem pripeljali. Pomnožili bodo tudi na postajah samih napise, da bo tujec lahko v vsakem primeru, kjer koli vlak na postaji obstane, videl, kateri kraj je to. Pet kilometrov pred vsako postajo bodo postavili posebno znamenje, ki naj bi potnike opozorilo, da 'e samo še 5 km do dotične postaje. Takšna znamenja bodo postavili tudi pri vseh letoviških krajih, kjer sicer vlak ne obstane, pri turističnih krajih in onih krajih, ki so zgodovinsko važni. Vsa ta znamenja bodo ponoči dobro razsvetljena s posebnimi močnimi žarometi. Tolikšna pozornost samo zaradi tujcev in to kljub temu, da ima ItalTa še mnogo drugih skrbi, o katerih oiše dnevno časopisje Mlada antilopa iz pariškega živalskega vrta. Na svet je prišla ravno na novega leta dan. Ime so ji lali »gospodična antilopa 1939«. Denarne podpore jugoslovanskim olimpijcem Drsalni odbor dobi takoj 10 000 din, smučarji pa 6.000 din Zadnjič je bila v Zagrebu seja Jugoslovanskega olimpijskega odbora. Med drugimi so bili navzočm predsednik dr Stevan Hadži, podpredsednik Edo Funk, glavni tajnik Miroslav Dobrin, član izvršilnega odbora Hrvoje Macanovič, za atletsko zvezo Milovan Mlinarič, in profesor Muhvič, za drsalno zvezo Šitput in Penkala, za veslaško zvezo Lesič in številni drugi. Član mednarodnega olimpijskega odbora dr. Fran:o Bučar se je zaradi bolezni pismeno opravičil. Ta seja je bila važna posebno še zaradi tega, ker so na njej govorili o denarnih vprašanjih in sploh o denarnem stanju posameznih športnih zvez, ki se pripravljajo na olimpijke tekme leta 1940. Sporočeno je bilo, da bo Jugoslovanski olimpijski odbor v kratkem dobil od države 90.000 din podpore. Glede te podpore je bilo soglasno sklenjeno, da jo bodo razdelili med one zveze, ki so podpore najbolj potrebne. V prvi vrsti bi prišla v poštev drsalna zveza, ki 6e mora pripraviti za tekmovanje za svetovno prvenstvo 1939 v začetku februarja v Švici. To je zadnja priložnost, da s« naši hockey-igralci pripravijo tudi za zimske olimpijske tekme leta 1940. Jugoslovanski olimpijski odbor je odredil, da se drsalni zvezi takoj izplača podpora 10.000 din. Sklenjeno je bilo tudi in sicer soglasno, da ta zveza dobi 6.500 din predujma od ministrstva za telesno vzgqjo. Posamezne zveze bodo dobile tele podpore: po 1 (7X)00 din atletska, plavalna, kolesarska in veslaška zveza, po 8.000 dinarjev boksarska, sabljaška in težkoatletska zveza, 6.000 din zimskošportna zveza, po 4.000 din veslaška in ženskošportna zveza in 2.000 din zveza za hockey na travi Jugoslovanski olimpijski odbor pa dozdaj še ni dobil omenjenih 90.000 din in more zato plačati obljubljeno j denarno podporo samo drsalni zvezi. Smučarjem je tudi stavljena na razpolago vsota 6.000 din. V zimski sezoni bo izplačana podpora sabljaški, boksarski in težkoatletski zvezi, medtem ko bodo ostale zveze dobile denar tedaj, ko bodo njihove glavne olimpijske tekme aktualne. Na seji olimpijskega odbora v Zagrebu j« bilo dalje sklenjeno še to, da bo letos olimpijski dan v nedeljo 18. junija. Z budilkami kličejo kokoši, da bi bolj nesfe. . . Danskim kmetom se je zazdelo, da kokoši prepočasi neso in da bi lahko nanesle precej več jajc na leto, kakor pa jih v resnici zdaj naneso. Znano je, da je na Danskem kokošjereja precej dobro razvita, prav tako kot kmetijstvo sploh. Storili so vse, da bi imeli čim večje koristi tudi od svojih kokoši. Pa še vedno niso z njimi zadovoljni. Še vedno se jim zdi, da jim ne neso dovolj. Prišlo jm je nekaj čisto svojevrstnega na misel. Ker so prepričani, da kokoši zato neso tako malo, ker je noč v severnih krajih predolga — ponoči pa tudi kokoši rade spe — so vpeljali zanje posebne budilke, da bi prej vstajale in ne čakale, kdaj se bo zdanilo. Sicer se to na prvi pogled zdi precej smešno, pa se je vendar izkazalo, da Sveto deželo, niso hoteli več plačevati nobenega davk.t. Ko ie bilo vse lepo raztovorjeno in zložena, je Robin Bood ukazal, naj denar postavijo vstran in naj se ga nihče ne dotika; vse drugo pa so razdelili med vstaše In pričela se je vesela delitev. Nekdo se je spomnil pri tem tudi sira Guyja Gisbourneškega ter notting-haniskega sodnika, pa je izvlekel s kupa neke stare, prosjaške cunje in krpe. Prisilili sa oba ta dva važna mogočnika, da sta slekla 6voja sijajna oblačila ter se oblekla v te stare, smehljive in umazane cunje, ki so jih bili vojaki morda med pretepanjem in mučenjem brez usmiljenja strgali s saksonskih bosiakov v Kenn-worth Castleju. Ti ljudje niso poznali usmiljenja in milostne prizanesljivosti Njihova ušesa sa bila vselej gluha za ja dikovanje saksonskih revežev in trpinov Zdaj pa nai se sami nasitijo s tem umazanim siromaštvom. Njihova dragocena oblačila sta si razdelila po bratovsko Ivan Malček in templar Friar Tuck, ka terega je nerodna saksonska pesem v le gendah in junaških pesmih a Robini' Hoodu ohranila patomcem v trajen spo min kot najzvestejšega in najljubšega Rr> binovega prijatelja. »Obleci to>le okrasje za svečanost!« je rogal Friar Tuck nottinghamskemi' sodniku, ki je stal, obkoljen z Robinavi-mi borci, v sami srajci, Friar Tuck pa s» je pred njim ponosno postavljal z drago cenim plemiškim oblačilom. Tod ni bilo obotavljanja in izvijanje ie bilo povsem izključeno. Sili se je treba pokoriti Sicer je pa tudi konec krajev itak bilo edino geslo, ki 60 ga v ravnanju s Saksonci nor-manski zatiralci ob vsaki priliki kar se le da poudarjali. (Foto: VVarner Bros »Obleci to obleko za slovesnost!« se je rogal Friar Tuck nottinghamskemu sodniku. »SIotenBkl dom« izhaja T*ak delavnik ob 12. Mesefna naročnina 12 din. ta inozemstvo 25 din rrcilnifuo Kopitarjeva ulim «111 Telefon 10(11 rtu 1005 Oprava: Kopitarjeva ulica 6. Zn Tiisnslovnnukn tiskarno » Uiihllinl- K f-r.h Trdnlntf*!! tnž .Tn?o 'to,11« Urednik: Mirko Javornik