n// Utilsl&Oi
A*PRAVICA
GLASILO KOMUNISTIČNE! PARTIJE SLOVENIJE
ZGRADILI BOMO, KAKOR PRAVIJO RUSI, ŠIROKO DOROGO, ŠIROKO POT K SREČNI IN BOIiJSl BODOČNOSTI NAŠIB[ NARODOV!
MARŠAL TITO
Leto^T^^Št^l?^^£^lzhaj^irsa]^dai^razeii ob ponedeljkih |	Ljubljana,	sobota,	20.	oktobra	1945	|	Mesečna	naročnino	Din	40.—
Cena L)in 2.—
Osvoboditev Beograda -
krvna zveza Rdeče in Jugoslovanske armade
V vsej svoji sicer kratki, toda junaški in veličastni zgodovini, izpolnjeni s tisočerimi herojskimi dejanji, naša mlada Jugoslovanska armada, ponos in izraz najširših delovnih množic, čuvar naše neodvisnosti in jekleno jamstvo našega svobodnega razvoja, ni doživela — in z njo vse ljudske množice Jugoslavije — tako veličastne zmage, kot je bila osvoboditev velike prestolnice demokratične federativne Jugoslavije, osvoboditev Beograda. 20. oktobra 1944 so, kot še nikoli v zgodovini, srca vseh svobodoljubnih jugoslovanskih ljudstev radostno vztrepetala v enem samem silnem utripu: našo skupno prestolnico jugoslovanskih narodov sta v skupnih naporih osvobodili dve bratski armadi: Rdeča in Jugoslovanska ar-madal
V silnih, velikopoteznih in požrtvovalnih bojih za osvoboditev Beograda je ob boku Rdeče armade, ob njeni neposredni pomoči, naša mlada, a v tisočerih bojih prekaljena Titova armada rastla, se krepila, se učila in z osvoboditvijo Beograda napravila zgodovinski izpit tudi v mojstrstvu velikega bojevanja.
Osvoboditev Beograda, kjer so Rdečearmejci za večno potrdili neuničljivo krono zvezo s Titovimi borci, je bila mogočna manifestacija bratstva in nerazdružnega zavezništva narodov Jugoslavije z velikim ruskim narodom in z ostalimi narodi Sovjetske zveze, hkrati pa je eden izmed s krvjo potrjenih dokazov, kako nesebična je pomoč Sovjetske zveze, ki jo je izkazovala nam, južnim slovanskim bratom o vojni in ki jo izkazuje tudi sedaj v miru. Skupna borba, nerazdružna povezanost naše slavne Jugoslovanske armade z Rdečo armado v letih domovinske vojne je pomenila končno sijajno zmago nad sovražnikom, v dobi miru in obnove pa pomeni svobodo in neodvisnost.
Z osvoboditvijo Beograda so narodi Jugoslavije, predstavljeni po svojih junaških borcih, pred osem svetom in sebi v nedopovedljivo radost — mogočno potrdili slovansko vzajemnost, najbolj trdno oporo bodočemu miru in varnosti med narodi proti vsem poskusom oživljanja fašizma in imperialistične napadalnosti.
Velemojstrski udarec po fašizmu. močno utrjenem o najvzhodnejši evropski prestolnici je lansko leto obsorej zadivil sploh ves svet; z nami vred so se radovali naši izseljeni bratje onkraj širnega morja, naši zavezniki pa so enodušno ocenili osvoboditev Beograda za veliko dejanje v uničevanju fašizma. Ves svet je z globokim priznanjem ocenil to največ jo zmago mlade Jugoslovanske armade kot ogromen doprinos Jugoslavije skupni zavezniški stvari. Ta sijajni porast ugleda in simpatij je ob organizirani moči nove Jugoslavije v mednarodnem berilu mnogo pripomogel neodvisnosti demokratične federativne Jugoslavije.
Osvoboditev Beograda je krona skupnih vojaških in političnih naporov oseh narodov Jugoslavije pod vodstvom muršala Tita. Tudi slovenski narod je ponosen, da je po svojih najboljših borcih sodeloval pri osvoboditvi naše skupne zvezne prestolnice. I osebno hrabri primorski Slovenci so v krvavih borbah na beograjskih ulicah s krvjo potrdili, da hočejo živeti samo o Titovi Jugoslaviji in da je le novi Beograd simbol enotnosti, moči in bratstva Jugoslavije ter porok za uresničenje njihovih in naših teženj: združene in svobodne Slovenije v demokratični federativni Jugoslaviji.! V dejstvih, ki jih potrjujejo ljud- j stvu s svojo krvjo ni prevare; prav j tako kot so bile pred letom oči oseh svobodoljubnih srbskih, hrvat-«kih, slovenskih in drugih jugoslo-
vanskih bratov v nestrpnem pričakovanju, o iskreni želji in neomajni volji po zmagi uprte v Beograd, prav tako danes udarjajo srca prav oseh svobodoljubnih jugoslovanskih bratov, srca oseh osvoboditeljev Beograda v enem samem mogočnem utripu: Trst, Trst!
V enaki meri je osvoboditev Beograda dejanska in moralna pomoč vsem ostalim narodom Jugoslavije, ki je v poznejših mesecih tudi nam Slovencem pri izgonu okupatorjev iz naše dežele to dokazala in ki nam tudi za bodoče jamči zagotovitev pravičnih slovenskih narodnostnih in hkrati jugoslovanskih državnih meja na zapadu in severu.
Prav v osvoboditvi Beograda je doživel slednji državljan nove Titove Jugoslavije triumf sloge, bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije, doživel zmago novega patriotizma, ki jekleno povezuje ljudske množice jugoslovanskih narodov; patriotizma, ki je v preteklosti ustvarjal heroje boja, danes pa junake dela in ustvarjalni polet množic pri obnovi.
Kot je svobodoljubni Beograd s svojo množično uporno parolo »Bo-Iji rat nego pakt!« o letu 1941 v imenu vseh ljudskih množic Jugoslavije enodušno poteptal sramotno zvezo protiljudskih »voditeljev« s fašizmom, prav tako bo isti Beograd s pomočjo vseh narodov Jugoslavije tudi v letu 1945 z volitvami v ustavodajno skupščino 11. novembra do kraja pometel s proti-narodno in protiljudsko kliko in tako ponovno dokazal, da z njo nima ničesar skupnega. Namesto sramotne predaprilske vloge so o novi zvezni demokratični republiki narodi Jugoslavije z vsem zaupanjem odmerili Beogradu častno vlogo budnega čuvarja velikih demokratičnih in nacionalnih pridobitev naše osvobodilne borbe. Beograd je poslej prestolica demokratične in federativne Jugoslavije, sedež najoišjega predstavništva naše demokratične ljudske oblasti. Brez demokratičnega in svobodnega Beograda ne bi bilo demokratičnih in svobodnih ostalih nacionalnih prestolnic Jugoslavije. Za vselej je pokopan stari čaršijski Beograd, nekdanje gnezdo protiljudskih, reakcionarnih, ko-ruptnih in izdajalskih elementov, zatiralcev samega srbskega in narodov vse Jugoslavije — vstal pa je novi Beograd, simbol enakopravnosti in svobode narodov Jugoslavije,
simbol resnične ljudske demokracije, sreče in blagostanja, obnove, neodvisnosti in naše zunanje moči.
Z osvoboditvijo Beograda so narodi Jugoslavije pometli s hegemo-nističnimi in šovinističnimi klikami. Na ulicah Beograda oškropljenih z rusko in jugoslovansko krvjo so naši junaki prisegli in vsi hočemo njihovo prisego izpolnjevati: nadaljuj mo osvoboditev Beograda! Neizprosen boj osem onim, ki bi hoteli s podžiganjem šovinizma in mržnje med našimi narodi vzpostaviti staro, protiljudsko, neenakopravno in vazalno Jugoslavijo! Beograd, ti si naš, ti si ljudski, ti si srbski, hrvat-ski, slovenski, makedonski, črnogorski, muslimanski — mi ti obljubljamo, da bomo izpolnili prisego osvoboditeljev!
Globoko se zaveda slednji od nas, da bi brez osvoboditve Beograda ne bilo demokratičnih zakonov naše Začasne narodne skupščine, tega najučinkovitejšega orožja ljudskih množic in da bi ne bilo do■ končne potrditve pridobitev osvobodilne vojne. Prav tako se zavedamo, da pomeni osvoboditev Beograda mimo nadaljnje politične graditve nove Jugoslavije tudi polaganje temeljev novemu jugoslovanskemu gospodarstvu. Le s skupnimi napori in požrtovalnostjo vseh narodov Jugoslavije bomo obnovili naše uničeno gospodarstvo, ga dvignili na nepoznano višino in tako zgradili srečnejši dom naših narodov, kajti predvsem od gospodarske moči celotne Jugoslavije zavisi tudi moč in blagostanje slovenskpga naroda.
Slednji pošten in svobodoljuben Slovenec bo tedaj na bližnjih zgodovinskih volitvah glasoval tudi za novi demokratični, ljudski, republikanski, bratski, Titov Beograd, ki je enako drag vsem jugoslovanskim narodom. Titov Beograd je nosilec enotnosti in sožitja narodov Jugoslavije, federativne in republikanske ureditve Jugoslavije, hkrati pa tudi mogočna vez skupnega premagovanja težav. Ni in ne more biti svobode naših narodov brez Titovega Beograda, ki je jamstvo bodoče sreče naših ljudskih množic! Stari Beograd je bil po protiljudskih vrhovih in po srednjeveški monarhiji tesno povezan s sistemom neenakopravnosti in zatiranja narodov. Skupno prelita kri herojev Rdeče in jugoslovanske armade o borbi za novi Beograd, o borbi za svobodo
Odlikovanje maršala Tita z redom »Bratstva in edinstva 1. stopnje« in redom »Partizanske zvezde I. stopnje«
Predsedstvo začasne narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije je odločilo, da se za izredne zaslnge, ki jih ima za ustvaritev bratstva in edinstva med narodi Jugoslavije odlikuje z redom »Bratstva in edinstva I. stopnje« ministrski predsednik in minister za narodno obrambo maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito.
Predsedstvo začasne narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije odločuje, da se za spretnost pri poveljevanju, posebne podvige in
pokazano hrabrost odlikuje z redom »Partizanske zvezde I. stopnje« ministrski predsednik in minister narodne obrambe maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito.
V Beogradu, 18. oktobra 1945.
Predsedstvo začasne narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije.
Predsednik: dr. Ivan Ribar, 1. r.
Tajnik: dr. Mile Peruničič, I. r.
Prosvetni delavci Srbije, Vojvodine, Kosova in Metohije pozdravljajo predsednika zvezne vlade maršala Tita
S svoje konference so poslali prosvetni delavci Srbije, Vojvodine in Kosmeta maršalu Titu naslednjo brzojavko:
Prosvetni delavci Srbije, Vojvodine in Kosmeta pošiljajo s svoje prve konference v svobodni domovini vam tovariš maršal svoje iskrene pozdrave. Prosvet-ljevanje širokih ljudskih slojev, napredek znanosti in širjenje kulture, vse to je našlo v vas pobornika in zaščitnika,
sile, da se ta vzvišeni cilj čimpreje in čim popolnejše doseže. Obljubljamo vam, tovariš maršal, da bomo sledili vašim nasvetom in da bomo vse svoje sile vložili za širjenje prosvete, da bomo mladino vzgajali v duhu junaštva, resničnega in globokega rodoljubja, v duhu zavednih, svobodnih in demokratičnih državljanov, da bomo neumorno poglabljali bratstvo in enotnost vseh jugoslovanskih narodov, da bomo vedno imeli pred očmi narodne
mi prosvetni	delavci	in	vse delovno	ljud- J koristi in napredek domovine	demokra-
stvo	pa	svojega	učitelja.	Vaše	besede, ‘ tične federativne Jugoslavije,
da morata znanost in kultura postati last Živel narodni heroj maršal Tito! Žive-ljudstva, bodo mobilizirale vse prosvetne la demokratična federativna Jugoslavija!
Pozdravna brzojavka albanskega društva za kulturno sodelovanje z Jugoslavijo maršalu Titu
nje. Ljudska oblast, ki je	vzpostav-
ljena v Albaniji in Jugoslaviji ni samo zbrisala napak preteklosti,	pač pa
ustvarila zadnji pogoj, da	prestane
dolgoletno trpljenje naših	narodov.
Sedaj, ko so narodi Albanije in Jugoslavije odločno pričeli z delom za obnovo svojih dežel, je želja za tesno kulturno sodelovanje iskren poizkus albanskega ljudstva, da utrdi prijateljstvo, ki združuje albansko ljudstvo in narode demokratične federativne Jugoslavije. Hitri kulturni razvoj v Albaniji in v Jugoslaviji pod najboljšimi razmerami, ki so jih te dve dežele končno ustvarile v svoji zgodovini, je porok, da bo to sodelovanje doseglo svoj popolni uspeh.
Albanska brzojavna agencija poroča, da so s prve seje društva za kulturno sodelovanje Albanije z Jugoslavijo poslali brzojavko maršalu Jugoslavije Josipu Brozu Titu, v kateri je rečeno:
Gospod maršal!
Pri osvobodilnem delu proti italijanskim in nemškim zavojevalcem, v boju za narodno neodvisnost in iztrebljenje fašizma, v boju proti kvislin-govcem in neljudskim klikam so albanski in jugoslovanski narodi stvorili trdne temelje za medsebojno sodelova-
obvezuje. da nadaljujemo njihovo veliko delo. Ni ga poštenega Slovenca, ki ne bi v spoštovanju do padlih herojev prav tako iskreno ljubil novega Beograda, kot so to pred letom veličastno izrazili junaški borci Rdeče in Jugoslovanske armade z večno krvno zvezo pri ustvarjanju novega Beograda. Enodušno bomo Slovenci ponovno izrazili to svojo neizrečeno ljubezen do novega Beograda na bližnjih volitvah v ustavodajno skupščino, na
volitvah za svobodno, l judsko, demo-vseh jugoslovanskih narodov, nas' kratično in federativno republiko!
Z bratskim sodelovanjem
'S.
'
mmm.
sta pred letom dni slavna Rdeča armada in Jugoslovanska armada osvobodili Beograd
Kraljevi namestniki sprejeli
o ” dr. Šnteja
Beograd, 19 okt. (Tanjug.) Mi kraljevi namestniki, dr. Srdjan Budisavije-vič. dr. Ante Mandič in inž. Dnšan Ser-nec, smo na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za narodno obrambo sklenili, da je sprejeta ostavka ministra brez listnice v kabinetu ministrskega sveta demokratične federativne Jugoslavije dr. Juraja Šuteja. Naš predsednik ministrskega sveta in minister za narodno obrambo naj izvrši ta ukaz.
Beograd. 19. oktobra 1945.
Kraljevi namestniki:
Dr. Srdjan Budisavljevič, l. r.
Dr. Ante Mandič, 1. r.
Inž. Dušan Sernec 1. r. j Predsednik ministrskega sveta in niini-| ster za nar obrambo, maršal Jugoslavije JOSIP BROZ-TITO, 1. r.
Seja ministrskega sveta
V sredo je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom maršala Jugoslavije Josipa Broza-Tita Na tej seji sta bili sprejeti dve uredbi o reviziji pokojnin in uredba o upokojitvi državnih uslužbencev. Reševana so bila tekoča vprašanja. — Iz kabineta predsedstva vlade, svoj popolni uspeh.
lija Ehrenburg prispel v Beograd
V četrtek popoldne je iz Sofije prispel kot gost Društva za kulturno sodelovanje Jugoslavije s Sovjetsko zvezo sovjetski književnik in mlinar lija Ehrenburg. Znanega sovjetskega pisatelja so na postaji v- imenu Društva za kulturno sodelovanje Jugoslavije s Sovjetsko zvezo sprejeli Miodrag Popovič, Dragoš Denkovič in Milica Prodanovič, za vseslovanski odbor Radovan Lalic, za društvo za kulturno sodelovanje Srbije s Sovjetsko zvezo Milan Djokovič, za društvo za kulturno sodelovanje Hrvat-ske s Sovjetsko zvezo Anton Avgustinčič, za društvo za kulturno sodelovanje Bosne in Hercegovine s Sovjetsko zvezo Ivo Andrič, za društvo književnikov Srbije Radovan Zogovič, Oskar Davico, Marko Vranješevič, Oto Bihali, Jovan Popovič in prvi tajnik sovjetskega veleposlaništva Saharov s člani veleposlaništva in predstavniki tiska.
Največji porok, da bo oblast ostala v rokah ljudstva, je sklenienost vrst Ljudske fronte
fofivna zborovanja v okolici Ljubljane
V okraju okolica Ljubljana ni skoraj več vasi, trga in mesta, kjer ne bi bilo množičnega votivnega sestanka. Do sedaj je bilo že več kot 120 zborovanj.
V Litiji se je 7. oktobra udeležilo zborovanja okoli 1000 ljudi. Istega dne je zborovalo na Vrhniki do 5000 ljudi, ki so ob zaključku zborovanja priredili sprevod, vzklikali svoji ljudski oblasti in obsodili izdajalski izpad dela duhovščine v pastirskem listu, ki so ga prav ta dan brali v cerkvah. V nedeljo pa je bil na Vrhniki sestanek žena. Popoldne so obiskale vrhniške žene naše invalide v njihovem domu in prinesle darove. Zanje so zbrale 14.000 din.
V soboto 13. oktobra je bil sestanek za kraj Kozarje in Tržaško cesto. Do 100 delavcev in kmetov je prišlo na sestanek. Govoril jim je namestnik okrajnega kandidata tov. Tone Zupančič, član ■ljubljanskega okrožnega odbora. Zborovalci so zahtevali, da Italija plača Jugoslaviji vso vojno škodo. Čudili so se, da o tem nekatere države še razpravljajo. Zelo so se zanimali za potek svetovne sindikalne konference. V Notranjih goricah je zborovalo 40 volivcev. \
14.	oktobra so bili v vsem okraju številni drobni sestanki. V Podlipi pri Vrhniki se je udeležilo sestanka do 100 ljudi. Namestnik okrajnega kandidata Tone Župančič je spregovoril o važnosti vpisovanja v OF, kar mora biti v čast slehernemu poštenemu Slovencu, da se lahko vpiše v tako vsenarodno organizacijo, ki je izvojevala našemu ljudstvu toliko zmag, svobodo in vse pravice, da ljudstvo urejuje državo, kot samo hoče. Ljudje v tem kraju v splošnem o vpisovanju še niso bili obveščeni. Po sestanku, ko so zvedeli o tem, so se začeli vpisovati vsi od kraja. Prvi kmet, ki se je vpisal, je prispeval 50 din v volivni sklad. V Prežganju je prišlo na vaško prireditev in volivno zborovanje 500 ljudi. Prosili so, da bi dobili učitelja, ker njihovi otroci že dolgo niso redno obiskovali šole. V Borovnici je bil občni zbor nabavljalne in prodajne zadruge in hkrati volivni sestanek, katerega se je udeležilo preko 80 ljudi.
V ponedeljek je v Dolu zbprovalo
180 ljudi. Želeli so, da pridejo kandidati, ki zdaj hodijo po vaseh, tudi v njihovo vas. Na sestanku v Št. Jakobu v Zasavju je bilo 65 volivcev. V Beričevem se je udeležilo zborovanja 90 ljudi. Govorila je tovarišica Angela Ocepkova, predsednica AFŽ. Na Jančah pri Litiji, ki so bile v osvobodilnem boju stalna partizanska postojanka, je bilo zelo živahno zborovanje. Iz majhne vasice se je zbralo nad 60 vaščanov. Predlagali so, da bi župnik odstopil en del svojih velikih prostorov za šolo, kajti šola je docela požgana in tudi v vasi je mnogo hiš porušenih, tako da ni nikjer mogoče napraviti vsaj zasilnih šolskih prostorov. Zahtevali so tudi, da krajevni odbor v Šmartnem prepreči mizarjem, da bi tako oderuško prodajali nova vrata za obnovljene hiše, kajti 1000 din za ena vrata ja res previsoka cena. V Gameljnah pa se je udeležilo zborovanja 80 vaščanov.
16. oktobra je bil sestanek v Blatni Brezovici. Ljudstvo se je 99% vpisalo v OF. V Črnučah je zborovalo 280 ljudi. 90% prebivalstva je izpolnilo prijavnice za vstop v OF. Na sestanku so govorili tudi o otrokih, ki bodo prišli čez zimo v opustošene kraje Slovenije. Star mož se je takoj javil, da bo vzel enega otroka, čeprav ima sam tudi tri otroke. V Pod-borštu je prišlo na sestanek 60 volivcev.
V sredo sta se vršila Sestanka v Dolskem in v Senožetih. Povsod so ljudje radi poslušali besede govornikov, ki so jim razložili, kaj delajo ljudje drugod po domovini, kakšne težave smo že premagali in koliko težav nas še čaka, da jih bomo s skupnim in požrtvovalnim delom zmogli. Sami so tudi povedali svoje težave in kako jih skušajo odpraviti. Ljudje v okolici Ljubljane so zadovoljni s svojimi kandidati, s katerimi razpravljajo na sestankih o svojih težavah, vprašujejo, kako po drugih krajih ljudje, grade in obnavljajo svoje domove in kako se drugod pripravljajo na 11. november, da ga bodo častno praznovali. Zato bodo šli kmetje in delavci iz okolice Ljubljane na volitve, da bodo izvolili prav take ljudi, ki jih razumejo in za katere vedo, da bodo izpolnjevali njihove želje in njihovo voljo.
Zader za svoje pravice | Na volitvah bodo Istrani izbrHi tako oblast,
kakršno bodo sami boleli
Borili smo se za enakopravnost
V Virovitici je bilo veliko predvoliv-no zborovanje, katerega se je udeležilo nad 3500 delavcev, kmetov in meščanov iz mesta in okolice^ Od ranega jutra je prihajalo ljudstvo na zborovanje, ki je bilo na trgu svobode. Govoril je Andri-ja Hebrang, minister za industrijo v zvezni vladi in kandidat za okraj Viro-vitico. V govoru, ki je bil često prekinjen z odobravanjem in vzklikanjem maršalu in republiki, je minister Hebrang med drugim dejail:
Danes smo pred volitvami, na katerih se bije bitka za utrditev pridobitev narodno osvobodilne borbe. Konstituan-ta mora izdati osnovne zakone, potrditi mora in okrepiti tiste pridobitve, ki smo jih izvojevali. Zakaj smo za federativno ureditev Jugoslavije, a ne za centralizem? Zato, ker je v bivši Jugoslaviji vladala reakcija, klika, ki je zatirala jugoslovanske narode. Centralistična stara Jugoslavija je slonela na oblasti dvora.
Mi smo za federativno ureditev države.
Druga vblika stvar, ki se mora potrditi v borbi za konstituanto, je republikanska ureditev Jugoslavije. Vsi napredni narodi so vrgli monarhijo med staro šaro zgodovine. Mi smo proti monarhiji, ker je bila monarhija steber narodnostnega zatiranja. Mi smo proti monarhiji, ker pomeni monarhija reakcijo, korupcijo, ker se je postavila med vojno na stran narodnih izdajalcev Draže, Nediča,
Paveliča in ostalih. (Vzkliki: Dol z monarhijo!) V narodno osvobodilni vojni smo uresničili zgodovinske težnje hrvat-skega naroda, ki je neprestano težil po republiki, po nacionalni svobodi. Izbruhnil j© upor Matije Gubca in takrat so se Srbi in Hrvati skupno borili za svobodo
Hrvaitske. Danes imajo Srbi v Hrvatski	..	.
iste pravice kot Hrvati. Vendar še ni-, kmetom zemlje, temveč da jun jo daje-smo do kraja izkoreninili šovinizma. So- mo Zavedamo se - je nadaljeval mi: - J -........................... Viictor — da je naš gospodarski položaj
rili njeno politiko v jirugo smer. Ko jim to	ni	uspelo, so izstopili	iz vlade.
Mislijo,	da	bodo	z izstopom iz	vlade iz-
zvali tujo intervencijo in tako preprečili volitve, izgradnjo in obnovo naše dežele. Pri nas je opozicija. So ljudje, ki mislijo, da bodo znova pripeljali Paveliča na oblast.	(Vzkliki:	Dol z reakcijo!) Želeli
bi, da	se	vrne	čimprej, ker	smo zanj
že pripravili vešala.
Minister Hebrang je nadaljeval: Pri nas je opozicija, ki se skriva za imfenom bratov Radičev in ki piše listke. Ko govorimo o bratih Radičih, moramo dobro razlikovati žito od ljulke. Poznamo in visoko cenimo zasluge Stjepana Radiča za Hrvatsko in ostale jugoslovanske narode. Mi vemo, da so v tej družini fašisti, ki so že 1933. leta urejevali nek časopis, v katerem so poveličevali Hitlerja. Del družine Radič je bil s svojim programom za ustaše. Ta del stoji na isti separatistični liniji kot ustaši in hoče odcepitev Hrvatske od Jugoslavije. Pri nas je tudi neka klerikalna opozicija, tako imenovani »cmo-antijaši«. Ta opozicija trdi, da smo proti cerkvi. Vprašam vas: vam je kdo zabranil iti v cerkev? Klerikalizem ima v naši deželi dolgo zgodovino. In prav Stjepan Radič in Hrvatska republikanska kmečka stranka sta vodila odločno borbo proti klerikalizmu in ga za dalj časa zatrla. Zakaj je bil Stjepan Radič proti klerikalni politiki? Zato, ker so klerikalci vodili politiko, ki jo je diktiral Rim, ne pa politike, ki so jo zahtevali interesi hrvatskega naroda. Klerikalci govore: Ne verjemite komunistom, ker bodo vzeli kmetom zemljo in hiše. Toda nase, ljudstvo ve, da ima laž kratke noge. Mi smo z delom dokazali, da ne jemljemo
V Zadru je bilo veliko predvolivno zborovanje, kateremu je prisostvovalo okrog 4000 Ljudi. To zborovanje je bila prava manifestacija ljudstva in Zadra in okolice za ljudsko oblast, za maršala Tita in za republiko. Na to zborovanje je prišel tudi minister za notranje zadeve federalne Hrvatske Vicko Krstulovič, ka-rega je ljudstvo prisrčno pozdravilo. Na velikem zborovanju v Zadru je minister Krstulovič imel govor, v katerem je med ostalim rekel »Zelo me veseli, da sem v Zadru na ta svečani dan otvoritve Narodnega gledališča, kar je važen kulturni dogodek za vse nas. Vsi veste, da je naša dežela pred volitvami. Mislim, da je potrebno, da opozorim vas, ki živite v tem porušenem mestu in njegovi okolici, da morate vložiti vse moči in napore pri delu za obnovo. Pri tem morate skrbeti za matere in otroke naših padlih borcev, ker 60 to zaslužili. Današnja svečanost ob priliki otvoritve vašega gledališča naj služi kulturnemu dviganju vašega mesta in okolice.« Z zborovanja se je minister Krstulovič v spremstvu predstavnikov ljudskih oblasti in Ljudske fronte napotil v prostore novo otvorjene Narodne knjižnice, zvečer pa je prisostvoval 6večani otvoritvi Narodnega gledališča.
Predvolivno zborovanje v Čapljini
V Čapljini je bilo manifestacijsko zborovanje, kateremu je prisostvovalo 2000 ljudi. Zlasti so opazili Hrvate iz Medjigorja v narodnih nošah s transparenti in zastavami, ki so jih prisotni ob priliki njihovega prihoda burno pozdravili. Na zborovanju je poleg ostalih govoril tudi Jožo Jerkič, kandidat HRSS na listi Ljudske fronte za okraj Čapljino.
Manifestacijsko zborovanje v Zenici
V Zenici je bilo okrajno predvolivno zborovanje. Prisotnih je bilo nekaj tisoč delavcev, kmetov in meščanov, ki so prišli na zborovanje z zastavami, transparenti in slikami maršala Tita. Minister Pašaga Man-džič je imel pred zbranim ljudstvom govor, v katerem je med ostalim rekel: »Nedavno je naše ljudstvo zmagoslavno končalo veliko bitko na bojnem polju, čez nekoliko dni pa bo pričelo nov boj pri volitvah za ljudske predstavnike. Kmet, delavec in meščan, vsi bodo 11. novembra z glasovanjem pokazali, da se staro stanje ne more več povrniti.« Za ministrom Mandžičem je govoril generalni major Rade Hamovič, ki je med ostalim rekel: »Ne moramo na volitve samo zaradi tega, da . znjagamo, ker smo že zmagali na bojhem polju. Na volitve gremo zato, da pokažemo svojo moč. Ali imajo pravico, da zahtevajo demokracijo oni, ki so se vedno borili proti demokraciji? 11. novembra bo pregled naših ljudskih moči. 11. november mora postati dan velike ljudske zmage.«
Okrajna konferenca AFŽ-a v Guči
V Guči je bila okrajna konferenca žena-protifašistk, na katero so prišle žene iz najbolj oddaljenih vasi dragačevskega okraja. Zora DjeLič, učiteljica, in Lepo-slava Vasovič, tajnica okrajnega odbora AFŽra sta govorili o vlogi žena v borbi proti okupatorju, v podpiranju fronte in pri delu za obnovo dežele. Naglasili sta dolžnost žena, da gredo 11. novembra na volitve.
Pomočnik vojaškega guvernerja cone B polkovnik Holjevac je sprejel novinarje ter jim dal odgovore na razna stavljena vprašanja.
Vprašanje: Kako gleda vojna uprava Jugoslovanske armade kot najvišji organ •oblasti na tem ozemlju na volitve za narodno oblast?
Odgovor: Volitve za narodno oblast v Istri so zelo pomembne. Na teh volitvah bodo Hrvati in Italijani Istre s tajnim in svobodnim glasovanjem prvič v vsej zgodovini lahko izrazili svoje želje in si izbrali tako oblast, za kakršno so se njihovi sinovi in hčere borili, za kakršno so trpeli in jlajali svoja življenja. Te volitve bodo potrdile to, kar si je istrsko ljudstvo v teku narodno osvobodilne borbe izvojevalo in ustvarilo. Istrsko ljudstvo se je borilo, da v obliki ljudskih odborov ustvari svojo v resnici ljudsko demokratično oblast. Mislim, da bodo Istrani in to tako Hrvati kot Italijani volili na teh volitvah svoje najboljše sinove ter jim zaupali veliko, težko in častno nalogo upravljati in voditi njihovo življenje na polju obnove, gospodarstva in kulturno-političnega udejstvovanja.
Vprašanje: Kako gleda vojna uprava JA na doslej dosežene rezultate ljudske oblasti na polju reda in javne varnosti ter obnove na vseh poljih javnega življenja?
Odgovor: Lahko izrazimo veliko priznanje ljudskim oblastem v Istri, ki so napele vse svoje sile, da po osvoboditvi normalizirajo življenje v teh krajih in od-
stranijo posledice fašističnega uničenja. Posebno je treba naglasiti delo Oblastnega odbora za Istro, ki je na polju obnove vodil dela in bil iniciator ukrepov, ki so se izvedli. Tem naporom se morajo istrska mesta in vasi zahvaliti, da živijo danes vse drugačno življenje, kakor so ga živeli pred 4 do 5 meseci.
Vprašanje: Kakšno je bilo dosedanje sodelovanje med vojaškimi in ljudskimi oblastmi?
Odgovor: Glede tega vprašanja je vodilo vojaške oblasti načelo, da se ustvari najtesnejše sodelovanje pri izvajanju vs,eh nalog z ljudskimi oblastmi. .Mislim, da glede tega vprašanja lahko rečemo, da je bilo to sodelovanje izvedeno. Zelo tesen kontakt med ljudskimi oblastmi in vojaško upravo JA je eden od razlogov, da se je položaj v teh krajih glede mnogih vprašanj znatno popravil.
Vprašanje: Ali bodo volitve za ljudsko oblast pripomogle k jačanju bratstva in edinstva italijanskega in hrvatskega ljudstva v Istri?
Odgovor: Italijansko hrvatsko ljudstvo Istre razume, da je v medsebojnem bratstvu in edinstvu ter v okrepitvi tega bratstva njegovo bodoče srečnejše in boljše življenje. Mislim, da bodo volitve pripomogle mnogo k okrepitvi tega bratstva in bodo nadaljnja podlaga življenju in delu istrskega ljudstva. Ravno zaradi omenjenih razlogov je vojaška uprava JA odobrila te volitve, ki bodo prinesle mnogo koristi in pomoči, da bo istrsko ljudstvo s svojo novo izvolieno oblastjo šlo v boljšo in srečnejšo bodočnost.
vinizem je sovražnik ljudstva, pa naj bo bister velikosrbski aili velikohrvatski. Šovini-
zem hujska en narod proti drugemu in razpihuje nacionalno sovraštvo. Srbski Šovinisti'hočejo gospodovati nad Hrvati, a hrvatski šovinisti hočejo gosj>odovati nad srbskim ljudstvom. Toda mi smo se borili za enakopravnost in to enakopravnost hočemo na volitvah za konstituanto potrditi.
Govoreč o delu takozvane opozicije, je minister Hebrang rekel: Do nedavna smo imeli v vladi predstavnike opozicije. Pred kratkim so izstopili iz vlade. Zakaj so odstopili? Na to vprašanje je mogoče najbolje odgovoriti, če se vprašamo, zakaj so prišli v vlado. Prišli so zato, da bi jo znotraj oslabili in usme-
težak. Podedovali smo požgane vasi, požgane in porušene domove, porušena kmečka gospodarstva, porušene tovarne in uničen promet. Veste, da tega ni mogoče obnoviti čez noč. Toda mi vemo za izhod iz tega položaja in vemo, kako bomo obnovili našo deželo. Mi napenjamo vse sile, da bi obnovili tisto, kar je vojna uničila. Vse inozemstvo nam priznava velik uspeh pri obnovi dežele. S skupnimi najx>ri, s smiselnim delom in štednjo na vseh straneh bomo hitro obnovili našo opustošeno deželo.
Po govoru ministra Hebranga je ljud stvo dolgo vzklikalo maršalu Titu, gene-ralisimu Stalinu, republiki Jugoslaviji in bratstvu jugosl^vanskh narodov.
Veliko zborovanje v Petrovgrad«
V Petrovgradu je bilo veliko ljudsko , dr. Jožef Varadt, drugi kandidat mesta zborovanje, ki se ga je udeležilo več kot Petrovgrada, ki je med ostalim dejal: 15000 ljudi. Na zborovanju je govoril »Nova Jugoslavija je odločno m samo-Djura Jovanovič, poslanski kandidat Ljud- zavestno pričela reševati narodnostno
J	.	«-»	,	.	.	*	j	 r.--:~	:«%	fn	tv«?	lom	st/voomla	vfvlblrfi
Sprejem na predsedstvu vlade Slovenije ob priliki proslave obletnice osvoboditve Beograda
Iz pisarne Predsedstva Narodne vlade Slovenije poročajo:
V soboto, dne 20. oktobra 1945, na dan obletnice osvoboditve Beograda, se bo vršil ob 12. uri na Predsedstvu Narodne vlade Slovenije sprejem, katerega se bodo udeležile delegacije organizacij ter znanstvenih, kulturnih in strokovnih ustanov.
General de Peronet je obiskal predsednika Začasne narodne skupščine dr. Ribarja
V četrtek je šef francoskega vojaškega odposlanstva v Jugoslaviji general de Peronet obiskal predsednika začasne narodne skupščine dr. Ivana Ribarji. De Peronet se je razgovarjal z dr. Ribarjem okoli tnčefrt ure.
Pariški časopis »Le soir« o zločincih in izdajstvu Draže Mihajloviča
Dopisnik Tanjuga poroča:	»Ce
soir« piše v članku 0 izdajalcu Draži Mihajloviču: »Vojni zločinec in izdajalec svoje domovine Mihajlovič je stopil v zvezo z Nemci ter napadal Titovo vojsko, ki je osvobajala Jugoslavijo. Tolpe Mihajlovičevih četnikov so splošno znane po mučenjih, katera so vršile nad jugoslovanskimi rodoljubi.«
Predsednik Začasne narodne skupščine dr. Ribar je sprejel češkosl. poslanika dr. Korbela
V četrtek ob 12. uri je obiskal predsednika Začasne narodne skupščine dr. Ivana Ribarja novoimenovani češkoslovaški poslanik v Jugoslaviji dr. Korbel, kateri se je s predsednikom dalje časa prisrčno razgovarjal.
Odlikovanja za zasluge za narod, pokazane v narodno osvobodilnem boju
Predsedstvo Začasne narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije je na predlog ministrskega predsednika in ministra za narodno obrambo maršala Jugoslavije Josipa Broza - Tita sklenilo, da se za posebne zasluge za narod, ki so rS jih pridobili
za časa narodnoosvobodilnega boja, odlikujejo: z redom »Zaslug za narod I. stopnje«: major Slavko Komar in major Danilo Jaukovid. Z redom »Zaslug za narod II. stopnje«: podpolkovnik Janez Vipotnik, Mihajlo Svabič, Groz-dana Belič, Brana Perovič in Janez Statovnik. Z redom »Bratstva in edinstva II. stopnje«: Sotri Ferenc, Reufik Kardi in Vujiča Gajinovič. Z redom za »Hrabrost« podpolkovnik Janez Vipotnik, major Slavko Komar, major Danilo Jaukovič, Milorad Pesič, Krsto Crvenkovski in Mihajlo švabič. Z redom »Zaslug za narod III. stopnje« pa Nadžija Biser.
ske fronte za mesto Petrovgrad. Med ostalim je dejal: »V kratkem času se bomo znašli na svobdnih demokratičnih volitvah kjer bomo potrdili pridobitve narodno-osvobodilnega boja.« Ko je govoril o opoziciji, je govornik dejal, da poskuša organizirati svoje l>edne ostanke izdajalcev, zaveda pa se, da ne more izbrisati zgodovine. Ljudstvo je govornika često prekinjalo z vzklikanjem Ljudski fronti in maršalu Titu in z vzklikanjem proti reakciji in opoziciji. Nato je govoril
vprašanje in je pri tem dosegla velike uspehe, katerih ne more nihče zanikati. Madžarska manjšina ima danes takšne pravice, ki jo postavljajo v povsem no-? položaj. Toda, ko imamo danes enake pravice, moramo imeti tudi enake dolžnosti in moralne obveznosti. Mi Madžari_emo za program Ljudske fronte in na bližnjih volitvah bomo glasovali za Ljudsko fronto.« Ko je bilo zborovanje končano, je ljudstvo plesalo kolo in razvila se je prisrčna ljudska veselica.
fSrez nove Jugoslavije ni svobode delovnef/a ljudstvu. Zato 11. novembra vsi na volišče!
Predvolivno zborovanje delavcev in nameščencev v Banjaluki
V Banjiluki je bilo predvolivno zborovanje delavcev in nameščencev. Na zborovanju je govoril član Izvršnega odbora Ljudske fronte za Bosno in Hercegovino Osman Karabegovič, ki je podčrtal pomen volitev za ustavodajno skupščino, Po zborovanju je množica delavcev, nameščencev in meščanov v povorki stopala po glavnih ulicah in manifestirala za Tita, republiko, za prve volitve in za enotnost delavcev, kmetov in poštene inteligence.	'	i
5000 ljudi na predvolivnem zborovanju v Belanovici
V Belanovici je bilo veliko ljudsko zborovanje za Kačenski okraj, kateremu je prisostvovalo 5000 mož, žena in mladincev. Na zborovanju 60 govorili predsednik okrajnega odbora Ljudske fronte Periša Jovanovič, poslanski kandidat podpolkovnik Radovan Grkov,ič in Milovan Tiosavljevič, duhovnik iz Majdana.
Sokolac za republiko, za Tita
Minuli teden se je v -Sokolcu vršilo veliko predvolivno zborovanje, ki mu je prisostvovalo nad 3000 kmetov iz Sokolca in okolice kakor tudi veliko število borcev Jugoslovanske armade. 2e zgodaj zjutraj so se pomikale dolge povorke proti Sokolcu in nosile transparente in zastave. Na zborovanju je govoril polkovnik Pera Kosorič, ki je pozdravil zborovalce, nato pa naivedel napore Romanije v narodno osvobodilnem boju. »Prvi Bo, se je končal z zmago,« je rekel polkovnik Kosorič. »Drugi boj pa bo končal z zmago 11. novembra pri volitvah v ustavodajno skupščino, kjer bo ljudstvo Romanije dokazalo, da je za demokratično federativno Jugoslavijo, za republiko, za Titg, za kar se je borilo v času štiriletnega boja.«	«
Resolucija profesorjev, študentov in nameščencev ljubljanske univerze
Dne 19. oktobra 1945 je bilo zboro-1 profesorji, ne daje take moralne legiti-
-»to no lini irorvi no L' n fnrom c n nrn. * rr»nf>i m no Ivi liilo	n lr n cumn to xr
vanje na univerzi, na katerem so profesorji, študentje in nameščenci soglasno sprejeli naslednjo resolucijo:
Zavezniški vojaški upravi za Italijo.
Profesorji, študentje in nameščenci Univerze v Ljubljani, zbrani na konferenci, da manifestiramo svojo skupno in enotno voljo — čimprej obnoviti in spopolniti od okupatorja opustošeno univerzo, zagotoviti materialne pogoje za študij vsem, ki so za študij sposobni in dvigniti znanstveni nivo naše univerze čim više.
Z začudenjem ugotavljamo, da so bili trije znanstveni delavci, profesorji — asistenti naše univerze dr. Peterlin Anton, dr. Kuhelj Anton, Moljk Anton s strani zavezniške oblasti aretirani in da jih, kljub vsem prizadevanjem, zavezniške oblasti še vedno po štirih tednih pridržujejo.
Dr. Peterlin, dr. Kuhelj in Moljk so v vrsti naših najboljših znanstvenikov in pedagogov tehnične fakultete univerze v Ljubljani. Danes, ko stoje pred nami težke naloge obnove v veliki meri uničene tehnične fakultete in ko hitra zgraditev naše porušene domovine zahteva novih strokovnjakov, inženjerjev in tehnikov, bi bila izguba omenjenih znanstvenikov za nas nenadomestljiva.
Profesorji in študenti Univerze Ljubljani poudarjamo, da so omenjeni znanstveni delavci naše univerze, dr. ing. Anton Peterlin, dr. ing. Anton Kuhelj in ing. Anton Moljk ljudje z visokimi moralnimi kvalitetami, odločni antifašisti, iskreni prijatelji vsega svobodoljubnega sveta, v kolikor jim že samo dejstvo, Ra so univerzitetni
macije, da bi bila vsaka sumnja v njihove moralne in politične kvalitete neosnovana in neopravičljiva.
Zato apeliramo na zavezniške oblasti, da zaradi pravičnosti in ob upoštevanju dejstev, da bi nadaljnje zadrževanje omenjenih profesorjev, asistentov dr. A. Peterlina, dr. ing. A. Kuhlja in A. Moljka v veliki meri zavrla znanstveno in pedagoško delo na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani, pod-vzemajo potrebne mere in da izposlujejo njihovo izpustitev in vrnitev v DFJ čimprej.
Profesorji, študentje, nameščenci Univerze v Ljubljani.
Volivni sklad OF
922.04?
5.829
Do sedaj že obj. znesek din
OO OF Škofja Loka . .	„
Delavci in nam. tiskarne Merkur« so s prostovoljnim nadurnim delom poravnali račun za 4600 blokov po 100 listov za volivni sklad, ki jih je tiskala ta tiskarna. S tem so poklonili vol. skladu .	„	10.921
Denarni zavod Slovenije	„	50.000
Kred. zav. za trg. in ind.	„	20.000
Ter. V., čet. OOF	Tabor	„	3.240
Četrt Bežigrad .	.	.	.	>•	3.180
Uslužbenci pri MNO okr. mesto Ljubljana	.	•	•	*>	2.350
Osebje Propagandne komisije pri lO OF	•	•	•	,,	450
Skupaj . din 1,016.017
Danes v soboto prenaša radio Ljubljana kakor vse jugoslovanske postaje*parado Jugoslovanske armade v Beogradu od 11. do 13. ure, od 17. do 18. ure pa proslavo osvoboditve Beograda iz Beograda. Od 20.30 do 21.20 proslavo osvo-
bojenja Beograda — prenos iz Moskve. To bo prenos iz Moskve za Jugoslavijo ter prenos iz Beograda za Moskvo.
■
Zgodovinski dokumenti iz bojev za osvoboditev Beograda
Povelje vrhovnega poveljnika Rdeče armade maršalu Sovjetske zveze Tolbuhini
Čete III. ukrajinske fronte so skupno s četami Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije po žilavih bojih končale uničevanje nemške garnizije v Beogradu ter so danes, 20. oktobra, osvobodile od nemškega osvajalca prestolnico zavezniške Jugoslavije.
V bojih za osvoboditev Beograda so se odlikovale čete generalnega poročnika Hagna, generalnega majorja škodu-noviča, generalnega majorja Akimcnka, generalnega majorja Kravcova, generalnega majorja Lazareva, generalnega ma-jorj Kozaka, generalnega majorja Milja-jeva, polkovnika Muhamedjareva, polkovnika Sagitova. polkovnika Saličeva, polkovnika Koližskega. polkovnika Sido-renka, polkovnika Sičeva, polkovnika Bojdinova; jugoslovanske čete generalnega poročnika Peka Dapčeviča, generalnega majorja Danila Lekiča, polkovnika Djoka Jovanoviča, podpolkovnika Miloša Šiljegoviča. polkovnika Miloja Milojevi-ča, polkovnika Vase Jovanoviča, polkovnika Radoslava Joviča, polkovnika Marka Pcričina; artileristi. generalnega polkovnika artilerije Nedelina, generalnega poročnika artilerije' Voznjuka. generalnega majorja artilerije Brejda,- polkovnika Danišina, polkovnika Glatkova, polkovnika Bikovskega, polkovnika Solov-jeva, podpolkovnika Ničajeva, podpolkovnika Smoljkina, podpolkovnika Ma-hlina, podpolkovnika Leonova, majorja Seljeznova, majorja Niskova, majorja Ro-dijonova, majorja Leonova, majorja Sarina, podpolkovnika Damajeva; tankisti generalnega poročnika tankovskih čet Suhoruekina, generalnega poročnika tankovskih čet Ždanova, polkovnika Sergi-jenka, polkovnika Nikitina, polkovnika Andrijanova, polkovnika Zavijalova, polkovnika Žukova, podpolkovnika Dvorki-na, majorja Šefkina, majorja Kotilova; letalci generalnega polkovnika letalstva
Sudca, generalnega poročnika letalstva Tolstikova, generalnega majorja letalstva Vitruka, polkovnika Smirnova, podpolkovnika Šatilina, polkovnika Ivanova; ladje in edinice Donavske vojne flotilje, viceadmirala Gorškova, kapetana II. razreda Deržavina, kapetana-poročnika Bar-botka, nadporočnika Butvina, podpolkovnika Jablonskega; pionirji generalnega polkovnika tehničnih čet Kotljara, polkovnika Zagrebina, polkovnika Hilji-čenka, polkovnika Baburina, pdopolkov-nika Gončarja, inženjerskega majorja Zajčeva, majorja Kovaljeva, majorja Zemljanjuhina; ’ yojaki za zvezo generalnega poročnika čet za zvezo Koroljeva, polkovnika Staroljetova, podpolkovnika Koba.
V znak izvojevane zmage naj se predloži. da se formacijam in edinicam, ki so se odlikovale v boju za osvobojen je Beograda, dodeli naslov »beograjske« in da se odlikujejo z redi.
Danes, 20. oktobra ob 22. uri, bo prestolnica naše domovine Moskva v imenu domovine pozdravila junaše čete III. ukrajinske fronte in čete Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije, ki so osvobodile prestolnico Jugoslavije Beograd — s 24 artilerijskimi salvami iz 324 topov.
Za izvrstne vojne operacije izrekam zahvalo četam, ki jim poveljujete in ki . so Se udeležile bojev za osvoboditev ‘ Beograda.
Večna slava junakom, ki so padli v bojih za svobodo in neodvisnost naše domovine in bratske Jugoslavije! *
Smrt nemškim zavojevalcem! j 20. oktobra 1944.
Vrhovni poveljnik maršal Sovjetske zveze J. STALIN.
Pozdrav tovariša Tita maršalu Stalinu, vrhovnemu poveljniku Rdeče armade
V zvezi z osvoboditvijo Beograda, prestolnice Jugoslavije, mi dovolite, da Vam v imenu Narodno osvobodilne vojske in narodov Jugoslavije izrečem zahvalo kot vrhovnemu poveljniku velike osvobodihie armade, ki je skupno z narodno osvobodilno vojsko neverjetno hitro osvobodila Beograd. Osvobojenje Beograda ima za naše narode zgodovinski pomen, zlasti zaradi tega, ker je država naših trpečih narodov torišče, kjer so skupno s sinovi velike Sovjetske zveze prelili kri tudi vredni sinovi Jugoslavije. S tem je znova trdno zapečateno krvno bratstvo narodov Jugoslavije in narodov Sovjetske zveze.
Živela junaška Rdeča armada!
Živela velika Sovjetska zveza!
Živel vrhovni poveljnik Rdeče armade veliki Stalin!
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Vrhovni poveljnik Narodne osvobodilne vojske Jugoslavije maršal JOSIP BROZ-TITO
Raport generala Dapčeviča maršalu Titu, vrhovnemu poveljniku NOV in POJ
Vaše zgodovinsko povelje smo izpolnili:	osvobodili	smo	prestolnico demo-
kratične federativne Jugoslavije. Boreč se ramo ob rami z edinicami junaške Rdeče armade, so se naši borci maščevali nad nemškimi banditi za vse njihove zločine nad Beogradom, maščevali so se za 6. april, za Banjico in Jajince.
Pripravljeni smo na juriš na Zemun. Z nami je bratska Rdeča armada. Naše geslo je: »Za domovino in za Tita!«
Osvobojeni Beograd čaka svojega osvoboditelja ,maršala Jugoslavije Tita. Politkomisar,	Poveljnik,
polkovnik	gen.	poročnik
Mijalko Tbdorovič	Peka	Dapčevič
Parada naše vojske pred maršalom Titom v Beogradu.
Povelje general, poročniku Peki Dapčevič« poveljniku armije v zahodni Srbiji
Naši tanki v osvobojenem Beogradu.
Iz govora maršala Tita v osvobojenem Beogradu,
ki ga j® imel 7, oktobra 1944 ob pregledu I. proletarskega korpusa NOV Jugoslavije
»Tovariši borci, komandirji, komun-j danti in politični komisarji Narodno j osvobodilne vojske! Zahvaljujem se j vam za vaše junaško zadržanje, ko ste! osvobojevali vsem nam drago glavno mesto Beograd. — Osvoboditev Beograda, osvobodili ste ga skupaj s herojsko Rdečo armado, ima ogromen zgodovinski pomen. To trpinčeno mesto se je pred tremi leti in pol prvo uprlo tako imenovanemu nepremagljivemu nemškemu osvajalcu. 27. marca so se Beograjčani s prebivalci ostalih mest uprli in niso hoteli poklekniti pred osvajačem, ki je do takrat zasužnjil že vso Evropo. Ko so nemškp Hitlerjeve tolpe, pijane zmag nad evropskimi državami, zahrbtno napadle našega velikega zaveznika — Sovjetsko zvezo, so^ narodi Jugoslavije vedeli, da je prišel čas borbe. Spet so začeli verovati v dan osvobojenja. Beograjska mladina^ se je pokazala brezpri-merno junaška, ko je po ulicah napadala nemško motorizacijo. Šuniadij-ska mladina se je dvignila prva in v kratkem času osvobodila skoraj vso zahodno Srbijo. Ko se_ je nemškemu osvajaču in domačim izdajalcem posrečilo, da so naše slavne šumadinske, slavne srbske partizane potisnili iz Srbije, je šumadinska _ mladina odšla skupaj z našimi slavnimi črnogorskimi borci v drnge kraje Jugoslavije sejat bratstvo in edinost in napadat prekletega sovražnika, ki je hotel iztrebiti naš narod.
Sinovi Srbije, sinovi Šumadije, sinovi Crne gore so odšli in se združili z brati s Hrvaškega' in Slovenije ter drugih krajev in združeno v najtežjih okoliščinah vzdržali tri in pol leta borbe zoper močnejšega sovražnika. Zdaj so se sinovi Srbije vrnili, čeprav v mnogo manjšem številu — ker so najboljši popadali po črnogorskih, dalmatinskih in bosanskih planinah, — kovarji bratstva in edinosti; vrnilo se jih je malo; a vrnili so se močnejši; vrnili so se skupaj s sipovi Hrvaške, Slovenije, Dalmacije in Vojvodine, da v skupni borbi osvobode glavno mesto Beograd. Tu se je prvič združila slavna Rdeča armada z našo Narodno osvobodilno vojsko. Beograjske ulice je zalila kri vseh narodov Jugoslavije, zalila pa jih je tudi kri naše herojske Rdeče armade — kri sinov Sovjetske zveze. Zaradi vsega tega je osvoboditev Beograda ogromnega zgodovinskega pomena ...«
»Tu v Beogradu je živel največji izdajalec srbskega narodu Nedič. Tu so izdajalci skupno z nemškim okupatorjem kovali načrte, kako bi iztrebili najboljše sinove srbskega naroda. Tu so, prav tako kakpr v Zagrebu, kovali načrte, kako bi sprli brata z bratom in kako bi iztrebili naše narode — Južne Slovane. Toda narodi, Jugoslavije so z napori svojih najboljših sinov, borcev Narodne osvobodihie vojske, prekrižali vse te načrte. V Beogradu in v nekaterih drugih mestih
je izdajalec Draža Mihajlovič koval načrte in brusil četuiške kame, da bi nadaljeval krvavo delo, ki so ga 1941. leta začeli prokleti izdajalci hrvaškega naroda — ustaši, da bi še po propasti, po izgonu Nemcev nadaljeval s klanjem, da bi še nadaljeval bratski spor. Toda ni mu uspelo! Poslanstvo, ki :so si ga stavili za nalogo sinovi Srfiije, Hrvaške, Črne gore, Makedonije in Slovenije — je bratstvo in enotnost vseh naših narodov. Največja zmaga, ki jo je do zdaj dosegla naša vojska — je prav ta enotnost in bratstvo.
Beograd, naše glavno mesto, glavno mesto Jugoslavije, šele zdaj postaja zares glavno mesto vseh Južnih Slovanov, mesto, ki ga bodo dobili vsi narodi
Po sedmih dneh težkih in krvavih j bojev so edinice naše Narodne osvobodilne vojske ramo ob rami z edinicami junaške Rdeče armade 20. oktobra 1944 osvobodile Beograd, slavno in mu-čeniško glavno mesto demokratične federativne Jugoslavije.
Ta velika zmaga nad največjim sovražnikom naših narodov, nemškim oku-patorjtem, je izrednega pomena zaradi tega, ker so v borbi za osvoboditev junaškega Beograda prelili svojo kri sinovi junaške Šumadije, junaške Krajine in ostale Bosne, junaške Črne gore in sinovi belega Zagreba ter Hrvatskcga Zagorja, sinovi kršne Like, Dalmacije, Slavonije, Vojvodine in sinovi Slovenije. Ta zmaga je tem pomembnejša, ker je i/vojevana skupno z edinicami slavne bratske Rdeče armade.
Za izredno junaštvo in žilavost v bor-
bi za osvoboditev Beograda izrekam svojo hvaležnost in priznanje borcem, komandirjem, poveljnikom in politkomisarjem I. divizije, V. divizije, XXI. divizije, XXVlII. divizije, XVI. divizije, XXXVI. divizije, XI. divizije in VI. divizije.
Našim borcem in komandirjem, ki so pod vašim poveljstvom izvojevali to zgodovinsko zmago, bodo naši narodi izkazali dostojno hvaležnost. Predložite za odlikovanje edinice in posameznike, ki so se najbolj izkazali v borbi.
Slava padlim junakom, ki so dali svoje življenje za svobodo svojega naroda!
Smrt fašizmu — svoboda narodu! Beograd, 21. oktobra 1944.
, Vrhovni poveljnik NOV in POJ maršal Jugoslavije TITO
Jugoslavije, saj so zanj prelivali kri vsi njeni sinovi. Iz Beograda morajo izžarevati vodilne misli, ki so nas nosile skozi te težke dni — ideje bratstva in edinstva in ideje velike in srečne Jugoslavije.«
»Moramo čuvati našo novo, federativno demokratično Jugoslavijo, v kateri bo imel vsak pošten državljan po-
polno pravico do razvoja in kjer bo za vsakega dela in možnosti, da se uči vsega, kar je potrebno kulturnemu človeku. Nočemo biti več žoga za otroke in drobiž za izmenjavanje! V tej borbi smo si pridobili pravico, da enakopravni z zavezniki sodelujemo v boju, pa tudi v izgradnji nove, srečnejše Evrope in ne samo Jugoslavije.«
Boris Ziherl;
Taks so naši in Rdsčaaraejci osvobodili Beograd
Motorizirani topovi JA na beograjskih ulicah.
Delegacija izgnanih Slovencev
15. oktobra so se pričeli zgodovinski boji za Beograd. 14. oktobra zvečer smo se z letalom spustili na svobodna srbska tla nekje blizu Valjeva.
Valjevo, 15. oktobra. zjutraj. Dolge kolone prostovoljcev sg. pomikajo po va-ljevskih ulicah. S prihodom Narodno osvobodilne vojske in bratske Rdeče armade se je pričelo množično dezertira-nje iz Dražinih formacij, ki so se razblinile in je ostalo od njih le nekaj razbojniških trojk, ki skušajo terorizirati prebivalstvo in vršijo sabotažne akte v korisl Nemcev.
V Valjevu živi okrog tristo pregnanih Slovencev z Gorenjskega in Štajerskega. Med njimi so tudi nekatera bolj znana imena. Že na vse zgodaj nas je obiskala »delegacija«, ki je poizvedovala po slovenski »delegaciji« Vrhovnega štaba.
• Kakor se bo velikemu delu Slovencev, ki so bili pred tremi leti pregnani v Srbijo, težko vživeti v nastale izpre-membe v slovenskem življenju, je vendar mnogo Slovencev šlo po poti, po kateri so hodili njihovi bratje, v domovini. Mnogi se ne bodo več vrnili, zakaj njihove kosti trohnijo v skupnih grobovih pri Jajincih, kamor so nemški in nedi-čevski krvniki odvažali svoje žrtve in jih i tam streljali. Mnogo Slovencev je padlo 'v partizanskih borbah: le o majhnem številu je moči reči, da je bil v sramoto. Kasneje nam je tovariš Siniša Stankovič s toplimi besedami pripovedoval o Slovencih, s katerimi je v teku teh težkih treh let prišel v stik.
Slovenci v Srbiji so takoj po osvobo-jenju Beograda ustanovili odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Srbijo. ki ima nalogo mobilizirati Slovence za borbo in za bratsko pomoč pri težkem delu za obnovo Srbije
Srečanje z Rdečearmsjcem
15.	oktobra popoldne smo odpotovali iz Valjeva proti Beogradu. Vsepovsod po poti smo bili priča odkritega’ veselja in 'zadovoljstva Srbski možje s puškami na ramenih so nas pozdravljali — v osvobojeni Srbiji je rastla ljudska oblast, formirali so jo oddelk' Narodne zaščite.
Nočilo se je že, ko nas je pred Aran-djelovcom ustavila straža: »Stoj! K to vy takie?« Prvo s is'Čanje z Rdečo vojsko! »Svoi!« Ta vzklik sovjetskega vojaka, ki je v nas prepoznal brate, še preden smo mu utegnili odgovoriti, je povedal vse>, kar smo čutili, ko smo se srečali z rde-j čearmejsko patruljo. Dogodki naslednjih dni so nam utrdili vero, da nas nobena
sila na svetu ne more ločiti od bratske dežele, od katere smo bili vse od 1917. leta sem nasilno ločeni. Tisto, kar so dve desetletji razni Živkoviči, Stojadino-viči in Korošci skušali s cenzuro, z ječami in glavnjačami onemogočiti, se je za nas, ki smo ta večer potovali proti Beogradu, zgodilo na najbolj pre.prost način: Trije ruski fantje so se povzpeli na avtomobil in nam delali družbo tja do Topole. Pogovorili smo se »po dušam«, kakor da se že davno poznamo . .
Plahutanje »Katjus« in * »Anderjuš«
Blizu Topole smo prišli na mednarodno ceto Beograd—Niš—Sofija. Po njej so se valile dolge kolone sovjetske motorizirane arliljerije, tankov in prateža. Mirno nas so hiteli avtomobili s skrbno zamaskiranimi »Katjušami« in »Andr-jušami«, s tistim groznim orožjem, ki so ga Frici krstili za »Stalinove orgije«. Ko je kasneje pevski zbor slavne stalingraj-ske divizije v Beogradu po napevu zna-| ne ruske pesmi o Katjuši zapel »Vyho-i dila k Belgradu ,Katjuša‘«, se«i se živo spomnil te noči, ko so se po glavni cesti bližala Beogradu ojačenja, ki so odločila usodo nemške posadke v jugoslovanski preslolici.
Bila je že trda noč, ko smo prispeli v Beograd Polovico mesta je bilo osvobojenega V drugi poloviei so Nemci trdovratno branili dohode k Savi in Donavi, računajoč na pomoč večje grupacije nemških sil. ki so prodirale v smeri Grocka—Mokri lug. V noč je odmevalo plahutanje »Katjuš«, ki so jih Rusi na avtomobilih prevažali z enega mesta na drago, ter jih na ta način izmikali zadetkom nemške artilerije, ki je tolkla iz Zemuna Najprej plahutanje — kakor da bi ogromna perica udarjala s perilom po ogromnem plohu — potem projektili, ki kakor žareče rakete letijo skozi zrak in nazadnje vrsteče se eksplozije po sovražnikovih položajih Tako» igrajo« Stalinove orgije! Rusi položajev v samem Beogradu niso osvajali s »Katjušami', ker bi bilo razdejanje v mestu preve liko. Ves Beograd s spoštovanjem govori o sovjetskih junakih, ki so rajši z juri ši zavzemali ulico za ulico, poslopje za poslopjem, i^dstropje za nadstropjem, žrtvujoč svoja življenja, da bi rešili Beograd pred uničenjem. Zato pa so bili. nemški dovoz in artiljerijska gnezda pred Beogradom ne.izgrešljiva tarča »Katjus1« in »Andrjuš«, ki se od »Katjuš«: razliku jejo po še močnejšem učinku.
Sovjetski vojak
16 oktobra so potisnile sovjetske in naše čete Nemce, do konca Terazij in so se boji bili za palačo »Albanija«. V osvobojenih rajonih so prebivalci prihajali iz kleti kamor so jih zaprli Nemci ob začetku bojev za Beograd in pozdravljali osvoboditelje
Pred poslopjem Poštne hranilnice, neposredno za bojno linijo, stoje vrste sovjetskih tankov pripravljenih, da stopijo v akcijo Mlad, komaj osemnajstleten sovjetski tankist razkazuje množici Beograjčanov svojo »groznojd mašinu«. Ponosen je nanjo kakor kozak na svojega konja. Na dvorišču Poštne hranilnice pričata dve veliki skladovnici nemških trupel o težkih bojih za to poslopje, v katerem je bil takrat že štab NOVJ, ki je skupaj s sovjetskimi junaki naskakoval položaje na dohodih h Kalimeg-danu.
Poglavje zase je sovjetska vojna organizacija, katere posebnosti je bilo mo-i goče opazovati v vseh fazah borbe za j Beograd Na zunaj ta organizacija ne j razodeva tiste strumnosti, ki smo jo j lahko opazovali pri Nemcih. Imaš vtis, da se vse to pregiblje brez pravega reda, samo od sebe, spontano. Toda vsaka bitka kaže, kako vsaka posamična enota tega vojaškega stroja, vsak vojak diha v eno celoto kaže visoko zavest in iniciativo vsakega posameznika. V vsem je čutiti sovjetski red: sproščenost osebnosti, ki se zaveda, da je jamstvo za to sproščenost v tesni povezanosti s celoto.
★
17. oktobra zjutraj pod A\?alo. Ena izmed tistih znamenitih obkoljevalnih in uničevalnih bitk. katerih najveličastnejši primer je uničevanje Paulusove armade pred Stalingradom.
Nemška grupacija, ki se je iz Smedereva prebijala proli Grocki in Malemu Mokremu lugu, je bila na pravkar omenjenem mestu odločno zavrnjena in se je obrnila v smeri Avala—Ripanj—Ša-bac, da bi dosegla Savo in se prevrgla v Vojvodino.^ Prišla je v velik kotel, katerega središče je bila Avala. Sovjetske enote m enote našega XII. korpusa, kateremu stoji na čelu slavni junak Danilo i .’ 80 ,*p grupacijo popolnoma obkolile in pričele z njenim uničevanjem.
Spremil sem komisarja korpusa, to-'’ar.'ša Štefana Mitroviča, na položaje. Uničenje nemške grupacije na vznožjih m grebenih Avale je bilo silno ‘važno za razvoj bojev v Beogrndu samem, zakaj nemška posadka v Beogradu je računala, da ji bo ta grupacija v zadnjem trenutku prispela na pomoč
(Nadrii/vrvjje na 4 straniJ
Tako so naši in Rdečearmejci osvobodili Beograd
(Nadaljevanje s 3. strani.)
17.	oktobra zjutraj so sovjetske čete vršile zadnja čiščenja po pobočjih Avale, medtem ko so naše čete pričele uničevanje zadnje večje skupine Nemcev pri Rupnju. Nemci so storili vse, da bi se lažje prebili. Pustili so na cestah težko orožje, tanike, topove, oklopne avtomobile in se prebijali sami z minometi, strojnicami in puškami.
Primerjal sem bitko okrog Avale z lansko bitko naše 18. divizije v prvih dneh novembra na Ilovi gori. Tedaj so nas od vseh strani obkolili nemški tanki, z granatami so nas obmetavali nemški topovi in minometi, mi pa smo bili v podobnem položaju kakor zdaj Nemci. Toda, kdo bi primerjal boje Cankarjeve in X. brigade, ki sta iz vsake težke preizkušnje izšla z novim poletom volje in vare v zmago, s temi bednimi ostanki nemških polkov in divizij, ki so še do nedavna nosili bahate nazive »Brandenburg«, »Prinz Evgen«, >1. Gebirgsjager-di Vision«!
Mimo so vozili kamijoni razcapane., ušive ujetnike. To je bila tista vojska, ki je v aprilu 1941, ob zvokih fanfar in hitlerjevsko-gobelsovskih govoranc mar-širala v Jugoslavijo, prizadejala toliko neskončnega gorja, ubijala, ropala, požigala. Zdaj so bili tu, ti brezzobi volkovi, z njihovo mrhovino so bile nastlane vse ceste, po katerih smo se voziil »9.000 mrtvih in 7.000 ujetih«, tako se je glasilo uradno poročilo Sovjetskega informacijskega urada.
Opazoval sem vzorno sodelovanje naše in sovjetske komande v uničevalni bitki okrog Avale. To sodelovanje pri vrhu se je raztegnilo na vso vojsko. Sovjetski in jugoslovanski vojak Titove vojske sta z ramo ob rami uničevala zadnjo nado nemške posadke v Beogradu.
18.	oktobra je bilo uničevanje obkoljenih enot okrog Avale zaključeno in pričel se je glavni napad na ostanke nemške posadke v Beogradu ki so jo tvorili predvsem SS-oddelki in policijski polk. Ti ostanki so ee trdovratno borili. Zgodilo se je, da so se Frici skrivali po hišah in kleteh v že osvobojenih četrtih, se preoblačili v civilne obleke, pri čemer so jim zlasti pomagali ruski emigranti, živeči v Beogradu. Ponoči so potem ti obupanci zahrbtno napadali naše patrulje in sovjetske oficirje.
Zadnje nemško oporišče tostran Save in Donave .je bila Čukarica, kjer se je sovražnik zabarikadiral v šoli.
Borba s temi ostanki, ki jih je podpiralo topništvo iz Zemuna in sem ter tja tudi letalstvo, je trajala ves 19. oktober in je bila zaključena 20. oktobra zjutraj, ko. so bili uničeni zadnji ostanki nemške posadke v mestu Beogradu, kolikor 6e jim ni posrečilo pobegniti čez Savo v Zemun in dalje proti severu.
Topniške baterije umikajočih se. Nemcev so iz Zemuna pošiljale zadnje pozdrave herojskemu Beogradu, mestu, kjer je 27. marca 1941. leta Hitler doživel prvi veiliki moralni poraz v tej vojni. Poveljnik slavnega I. proletarskega korpusa NOVJ, general, poročnik tov. Peka Dapčevič ,je obiskal osvobojene položaje pred Kalimegdanom, na obali Save, Usti del Beograda, ki je največ trpel in ki je močno razrušen. Nepoškodovane hiše so redke.
Beograjsko prebivalstvo je polno bratskih čustev pokopavalo sovjetske mrtvece na kraju njihove junaške smrti. Po trgih in ulicah je bilo videti precej posamičnih grobov posutih s cvetjem in zelenjem s prižganimi svečkami in križi, ponekod tudi z marmornimi spomeniki. Okrog teh začasnh grobov so se zbirale množice ljudstva, korakale mimo njih in se klanjale spominu sovjetskega vojaka. V vseh srcih so bile besede našega velikega slovenskega pesnika: »Za nas si pal...«
Sprehodi po Glavnjači
V plamenu bojev za prestolnico nove Jugoslavije je zgorela zloglasna Glavnja-ča, tako imenovana stara uprava grada. Od nje so ostali samo še ožgani zidovi. Ta simbol stare Jugoslavije, ni doživel osvobojenja Beograda in ni smel doživeti nove Jugoslavije. Celice s cementnimi podi, kjer so med mukami in trpljenjem izdihnili najboljši sinovi jugo-
slovanskh narodov, so zdaj pogorišča, kakor je pogorišče vsa stara Jugoslavija, Jugoslavija Živkovlče.v, Bedekovičev, Korošcev, Vujkovičev in Kosmajčev.
Ustavili smo sew pred poslopjem tako imenovane nove uprave grada, kamor so glavnjaški rablji zadnja leta Jugoslavije prenesli izvrševanje svojega krvavega posla in kjer je imela svoje prostore tudi zloglasna Nedičeva »špecijalna policija«.
Vzpenjali smo se od nadstropja do nadstropja. Tu so bile zasliševalnice, tu sobe za žandairmerijo in tu, prav pod pošastno »mansardo« je bila »pisarna« velikega inkvizitorja, propalice in sadista Vujkoviča. Ta nestvor je ubijal svobodoljubne sinove Jugoslavije, zverinsko mučil prave jugoslovanske patriote, predvsem člane herojske Komunistične partije Jugoslavije, »uradoval« je pod Korošcem 1928. 1., pod Zivkovičem in Žiko Lazičem, potem spet pod Korošcem in potem pod Nedičem in bi spet »uradoval« pod Mihajlovičem, če bi se uresničili podli računi jugoslovanske reakcije. Nazadnje je bil upravnik koncentracijskega taborišča na Banjici, odkoder je po seznamih, ki jih je sam sestavljal, odpravljal na stotine in tisoče ljudi v Jajince na morišča Zadnje minute, preden je pobegnil v Nemčijo, je uporabil za to, da je skupaj s poveljnikom SS lastnoročno obesil prvega interniranca, ki mu je prišel pod roke.
V sobi enega izmed Vujkovičevih rabljev smo na omari našli velik doprsni kip Maksima Gorkija. Skupaj z neznanim kiparjem, ki je mogoče padel v Jajincih, se je tudi kip velikega *ruske-ga umetnika znašel v prostorih »špeci-jalne. policije«. 20. oktober ga je osvobodil, kakor je osvobodil kulturnega delavca, kakor je osvobodil srbsko kulturo.
Zmagoslavje v Beogradu
20.	oktobra zvečer. Ko so topovske salve v Moskvi naznanjale veliko zmago sovjetskega in jugoslovanskega orožja, osvoboditev Beograda, je tudi osvobojena prestolnica nove demokratične in federativne Jugoslavije praznovala svoj vpliki praznik. Ognji žarometov in raznobarvnih raket so razsvetljevali bajno
svetlobo. Pokanje pušk in brzostrelk, prešerno radostni vzkliki sovjetskih vojakov in jugoslovanskih partizanov, razigrano veselje beograjskega prebivalstva, vse to se je spajalo z eksplozijami žarečih raketnih projektilov, ki so jih »Katjuše« pošiljale za bežečimi Nemci. Sovražnik se je Umikal iz Zemuna, bežal proti severozahodu, proti Novemu Sadu in naprej, zasledovan od junaških enot NOVJ in Rdeče armade, ki so nadaljevale svoje prodiranje proti Šabcu, Sremski Mitroviči k osvobojenju’ vse Srbije, vse Vojvodine, k osvobojenju Hr-vatske in Slovenije ...
Gen. poročnik Peka Dapčevič je dejal: »Jutri Beograd ne bo slišal nobenega topovskega strela več.« Tako se je zgodilo...
21.	oktobra popoldne se je pod Vukovim spomenikom zbrala nepregledna množica prebivalstva na prvi miting v osvobojenem Beogradu. Nad mestom so krožila sovjetska lovska in bombna letala. Sovjetski zvočniki na avtomobilih so prenašali besede govornikov. Govorili so osvoboditelj Beograda, generalni poročnik Peka Dapčevič, ki je v svojem govoru podrčrtal nezlomljivo voljo borcev svojega korpusa, boriti se naprej za osvobojenje Zagreba, za osvobojenje naše Ljubljane. Govoril je generalni poročnik tankovskih čet Zdanov, govorili so junaki ilegalne borbe v Beogradu, govoril je prof. beograjske univerze Siniša Stankovič, dalje Blagoje Neškovič in drugi.
Vsi govorniki so poudarjali zgodovinsko dejstvo, da je bil Beograd osvobojen s skupnimi napori Stalinovih in Titovih čet, da so na ulicah Beograda prelivali kri srbski, hrvatski, slovenski in črnogorski borci, da je srbski Beograd prav zategadelj bolj ko kdaj prej tudi jugoslovanski Beograd, središče nove, svobodne Jugoslavije.
Nad morjem glav so se vile jugoslovanske in srbske zastave s peterokrakimi zvezdami, sovjetske, ameriške in angleške zastave, transparenti in slike velikih voditeljev osvobodilnega boja, ki ga bijejo svobodoljubni narodi proti sovražniku človeštva — hitlerjevskemu fašizmu.
Govoril je svobodni Beograd...
Koroška hoče k demokratični Jugoslaviji
Letošnje plebiscitne proslave na Koroškem
Ni večjega mojstra hot so združene ljudske množice v borbi za svoje demokratične in socialne pravice.	(Edvard	Kardelj)
Predstavniki češkoslovaškega športa v Beogradu
Te dni so prispeli iz Prage v Beograd skupina češkoslovaških igralcev namiznega tenisa in sestavljeni nogometni moštvi praške »Slavije« in »Spar-te«, ki bodo nekaj čaa gostovali v naši deželi. Ob proslavi osvoboditve Beograda bodo češkoslovaški nogometaši odigrali tekme s sestavljenima moštvoma Beograda in Jugoslovanske armije »Partizan«. Za tekme, ki so določene za 20. in 21. t. m. v Beogradu, vlada veliko zanimanje. Češkoslovaški prvaki namiznega tenisa Andreadis, Svoboda in Tereba so včeraj odigrali tekmo s prvaki Beograda Grbičem, Stankovičem in Djordje-vičem in so po lepi poedinski igri zmagali 5:0. Na programu je še ena tekma med igralci Češkoslovaške in Jugoslavije. Jugoslavijo bodo pri tem srečanju zastopali HaTangozo I., Harangozo II. in Dolinar. Gostovanje predstavnikov češkoslovaškega športa bo š'e poglobilo športne vezi med Jugoslavijo in Češkoslovaško in bo ustvarilo pogoje za češče nastope v bodočnosti.
Prireditev slovenskih in italijanskih pionirjev v Ronkih
Slovenski in italijanski pionirji iz Tržiča in Ronk so priredili v telovadnici v Tržiču uspešno predstavo v korist slovenskih dijakov, katerih starši so padli v narodno osvobodilni borbi. Prireditvi je prisostvovalo številno občinstvo, ki je nagradilo z velikim odobravanjem prireditelje ter z burnim ploskanjem izrazilo svoje zadovoljstvo. Občinstvo je navdušil posebno »Ruski balet«, ki so ga pionirji mojstrsko izvajali.
Fašisti se vračajo v slovenske kraje
Gorica, 18. okt. Kmalu po italijanski zasedbi leta 1918. se je pričel močan dotok Italijanov v čisto slovenske kraje. Mnogi so prišli v copatah in s culami preko ramen. Kmalu pa so obogateli in si sezidali vile, ki so si jih zaslužili s polttffnlm in kulturnim zatiranjem slovenskega življa. Mnogo teh priseljencev je v teku narodno osvobodilne vojne pobegnilo, njihov zati-ralni upravni aparat pa je prenehal delovati. Sedaj prihajajo ti fašisti in pri ljudstvu osovraženi ljudje nazaj. Zato je kobariška organizacija SIAU, ld predstavlja vse prebivalstvo Kobarida, poslala okrajnemu guvernerju zavezniške uprave v Kobaridu spomenico, v kateri protestira proti zopetni naselitvi in namestitvi v javnih uradih teh nepriljubljenih fašističnih elementov.
Med drugimi sta se vrnila bivši občinski tajnik v Berginju Rodolfo Go-ruppi ter lekarnar De Bartoli. Na oba hrani kobariško ljudstvo žalostne spomine. Tako je Goruppi zahteval ob priliki neke fašistične proslave 1. 1925 kaznovanje več domačinov, češ da so žalili italijansko zastavo. — Župniku Aljančiču v Kredu je bil prepovedan pouk verouka v vseh ljudskih šolah; slovenski učitelji pa so bili premeščeni v zapuščene kraje ali pa brez plače suspendirani. Ljudstvo v Kobaridu ne goji sovraštva do poštenih Italijanov, vendar pa na osnovi izkušenj 25-letne-ga suženjstva ne želi, da bi se fašistični elementi ponovno naselili v slovenskih krajih.
Vsako leto skozi 24 let so koroški | oblastem. Nemci zlorabljali obletnico plebiscita.
S plebiscitnimi proslavami so vedno znova podžigali v deželi sovraštvo zoper Slovence. Hujskali in kričali so po maščevanju zoper vse tiste, kateri so kot Slovenci 10. oktobra 1920 izvršili s tem, da so glasovali za Jugoslavijo, le svojo narodno dolžnost, jih zmerjali z »izdajalci domovine«, ker niso zatajili svojega naroda. Na drugi strani pa so na teh plebiscitnih proslavah slavili one, katerim so s svojim ogromnim germanizaoijskim aparatom pokvarili duševnost in ubili narodni cut, in poveličevali amoralni produkt svoje germanizacije — renegatstvo. Ves ta ogromni aparat je bil do leta 1924 koncentriran v organizaciji koroškega Heimatdiensta, v katerem so bile združene vse nemške koroške politične stranke, od leta 1924 dalje, ko je so-cial-demokratska izstopila iz Heimatdiensta, pa v koroškem Heimatbundu.
Ta protislovenski aparat je bil finansiran po Siidmark - Schulvereinu ter deželni vladi v Celovcu, na drugi strani pa iz bogatih blaganj v Miinchenu in v Berlinu. Vodja te organizacije je od leta 1920 dalje bil zloglasni vojni zločinec Maier-Kaibitsch s celim štabom svojih pomagačev, z dr. Wutte-jem na čelu. V zahvalo so uspešno vodstvo je Maier-Kaibitsch v dobi hit-lerjanskega režima napredoval v SS Standartenfiihrerja in šefa urada za utrditev nemštva na Gorenjskem in v litijskem okraju. Odgovoren je za vse prisilne preselitve koroških Slovencev in Slovencev na Gorenjskem in v litijskem okraju. Poleg njega in njegovih pomagačev se je na teh »plebiscitnih proslavah« med vojno redno oglašal k besedi drugi vojni zlločinec, gduleiter Koroške dr. Rainer, kateri je v svojem zadnjem govoru 1. 1945 razglasil, da so koroški Slovenci že iztrebljeni in da je s tem koroško vprašanje definitivno rešeno.
Prišel je propad Hitlerjeve Nemčije. V bojih z orožjem zoper nacistični režim so koroški Slovenci med voj' no vzlic največjim žrtvam izvedli
Pri koroških Slovencih ti krogi ob času puča niso našli ne pristašev ne podpore, medtem ko so bili oni renegati, katere so slavili na plebiscitnih proslavah, na strani hitler-janskih pučistov.
Proti vsakemu pričakovanju so ti krogi tudi letos uporabili v nekaterih krajih obletnico plebiscita za gonjo proti Slovencem. Tako je Volkspartei sklicala v Pliberku v poslopju osnovne šole plebiscitno zborovanje, na katerem so govorniki grmeli proti Slovencem. V sklenjenem slovenskem ozemlju so pliberški nacifašistični krogi smatrali za umestno, da s streli iz možnarjev tik ob meji Jugoslavije proslavijo »dan mržnje« proti Sloven-
plebiscit krvi. S propadom hitlerjan-ske Nemčije so s pozornice zginili gau-leiterji Rainerji, Standartenfiihrerji Maier-Kaibitschi in vidnejši pomagači teh vojnih zločincev. Kakor v posmeh vsem dogodkom pa je nastopila na Koroškem^ druga garnitura nacistov, katera hoče zopet obnoviti nacistične metode, danes še v prikriti obliki in pod »avstrijskim plaščem«. Ti nositelji nacifašističnega duha na Koroškem so smatrali za umestno, da tudi letos ob obletnici plebiscita odprejo staro rano koroških Slovencev in žalijo narodno čustvo slovenskega naroda. To so isti krogi, kateri so leta 1934 organizirali puč koroških nacistov na Koroškem in ki so se najbolj krčevito in najdalje upirali pri' puču avstrijskim TegaTnmi
Širokogrudno gesto angleške zasedbene oblasti, katera je, dovolila izobešanje avstrijskih zastav ob priliki letošnje obletnice plebiscita, so v svoji slepi propagandi zlorabili in tolmačili ljudem kot »udarec« zoper Slovence, zoper Jugoslavijo. Vzlic temu dovoljenju pa so visele zastave samo v Pliberku in v par drugih trgih, kateri so bili svojedobno trdnjava nacifašizma, malo zastav je bilo v Beljaku, nekaj več pa v Celovcu. Nikjer na 'deželi v slovenskem ozemlju pa ni bila izobešena nobena zastava. Slovenci so smatrali tudi letošnjo, čeravno manj hrupno proslavo plebiscita za žalitev iz izzivanje.
Da sta Volkspartei in socialistična stranka na 7. oktobra sklicali prva shod v Dobrli vasi, druga pa svoj shod v Škocjanu, torej v sklenjenem slovenskem ozemlju Koroške, je padlo vsem v oči. Toda ta dva shoda sta zasledovala prikrito proslavo plebiscita in ju je uvrstiti v letošnje »plebiscitne demonstracije«.
Današnje prilike so prisilile koroške Nemce, da na svojih plebiscitnih prireditvah letos niso bili tako hrupni in da niso tako javno izzivali in hujskali zoper Slovence kakor v ostalih 24 letih. Toda spremenjena je edino zgolj njihova taktika, medtem ko je njihova mentaliteta ostala še stara, imperialistična. Ko si drugod utira pot prava demokracija, katera proglaša nujno zahtevo po nacionalni strpnosti in bratstvu med narodi ter po zadovoljitvi narodov v nacionalnem pogledu, proslavljajo koroški Nemci ob 25-letnici plebiscita svoje amoralne sadove stoletne nasilne germanizacije koroških Slovencev. Z letošnjimi proslavami so koroški Nemci dokazali, da na Koroškem še vedno živi duh imperializma, duh prusovstva, kateri je delil narode v manj vredne in širil idejo o nemškem nadčloveku.	i
Kljub vsemu temu pa ostane trdna in neomajna volja koroških Slovencev, da hočejo biti združeni s svojim narodom v svobodni, demokratični Jugoslaviji.
Obnova ribarstva
Ribarstvo je najvažnejša panoga našega gospodarstva v Primorju. Po statistiki iz 1940. leta je bilo v Dalmaciji 31.513 ribičev, od katerih je bilo vsega skupaj 3000 poklicnih ribičev. Med vojno je bilo uničenih 40 odstotkov ribiških priprav. Po osvoboditvi Dalmacije so pričeli obnavljati ribarstvo in nabavljati ribiške priprave, tako da je danes ribarstvo obnovljeno za približno 60 odstotkov z ozirom na položaj pred vojno. Letos so vlovili okoli 400 vagonov rib. Te ribe gredo na trg preko zadrug. Zadruge so oskrbele vse ribiče s pogonskim materialom, orodjem in drugimi potrebščinami v vrednosti nad 9 milijonov dinarjev. V Splitu, Zadru, Dubrovniku, Šibeniku in Makarski je bilo prodanih 900.000 kg svežih morskih rib po povprečni ceni 10 din za 1 kilogram. Izven teh glavnih središč je bilo prodanih 980.000 kg rib. Nasoljenih je bilo 170.000 kg rib. Razen tega je bilo prodanih še 200.000 kg rib izven ribiških zadrug. Za prodane ribe znaša izkupiček 56 milijonov dinarjev. To je približna številka z ozirom na proračun ribiških zadrug. Danes je v dalmatinskem Primorju 46 ribiških zadrug, 1940. leta jih je bilo 90.
Ustanovitev ljudske univerze
V petek je bila v Murski Soboti ustanovljena ljudska univerza. Ljudska univerza bo vsak četrtek imela predavanja iz vseh znanstvenih panog. Kot prvi bo predaval o temi »Slovenski pisatelji v narodno osvobodilni borbi« pisatelj Miško Kranjec.
RADIO LJUBI* J AN A
priredi
v ponedeljek, 22. oktob(a 1.1. točno ob 20 v veliki Unionski dvorani
simfonični koncert
Spored:
1. Zebre: Svobodi nasproti, simfonična pesnitev.
2. Brahms: Koncert za violino in orkester.
3. Čajkovskij: V. simfonija.
Izvaja simfon. orkester Radia Ljubljane.
Dirigent: Samo Hubad.
Solist: violinist Karlo Rupel. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever.
»Zdravstvujte, tovarišči 1“
Komandir daje povelje. Naša brigada se pripravlja na poslednji juriš pred Beogradom. Nenadno zaslišimo med hrumom motorjev pozdrave rdečearmejcev: »Zdravstvujte, tovariščil« Prebivalci Velike Moštanice so se nenadoma pomešali med naše borce. Bežali so za motorjem, ki je pripeljal za rdečearmejci med naše edinice; za njimi bučijo motorji sovjetskih tankov, naloženi kamioni, močna artilerija. Naše edinice so se tudi odpravile, da izpolnijo svojo nalogo.
Dva dneva in dve noči so trajale krvave bitke na Čukarici. Ruske »katjuše« so nekajkrat »pisale« po nemških utrdbah.
— Končno uničeni 1 poroča telefonično poveljnik I. bataljona kapetan Kvaternik.-
Komandant II. bataljona poroča, da je prebita sovražnikova črta: »Gremo naprejl«
»Najlepša pesem«
Borec ene naših proletarskih brigad je opisal borbo na Banjici tako:
»Komaj so počili streli naših patrulj, ki so naletele na sovražnika, že je bilo izdano povelje, naj v napadu prodremo na Banjiški vrh. Za nami so zahrumele slavne »katjuše«, zagrmeli rdečearmej-ski tanki — junaki od Stalingrada. Naših jurišev ni nikdar spremljala lepša po-sem.<
Zemunski most v naših rokah
Rdečearmejci in naši borci podijo sovražnika za njegovimi petami in mu ne dajo toliko časa, da bi zažgal razstrelivo, ki je že vloženo v konstrukciji savskega mostu. Skupina rdečearmejcev se je vrgla neposredno za Švabi čez most in naredila ožje mostišče na drugem bregu reke. Naša VI. proletarska brigada je dobila nalogo, da preide čim-prej čez most ter dobi zvezo z mostiščem, ki so ga zavzeli rdečearmejci. Sovražnikova artilerija je stalno obstreljevala okolico mostu, toda mostu ni zadela. Posamezno, drug za drugim, prehajajo naši borci na drugo stran v okrepitev mostišča. Ker se sovražniku ni posrečilo, da bi razstrelil most in ker ga ne more podreti s topniškim ognjem, skuša da uniči naše mostišče s tanki ter da podre most. Toda poizkus je ostal brez uspeha, ker so rdečearmejci z močnim topniškim ognjem in s protitankovskim topovi uničili večino tankov in tako omogočili prehod čez Savo Rdeči armadi in našim.
»Zdravstvujte, zdravstvujte...«
Poveljnik bataljona IV. vojvodinske brigade daje povelja komandirjem čet. Premik. In kolona pohiti.
Sovražnikova artilerija tolče iz zar-kova. Toda kolona neustrašno nadaljuje pot; v slehernem borcu se je razvila misel kakor nekakšna nova zastava —• misel, da je Beograd pred njim. Razen
tega je v bližini Rdeča armada in vsak čas lahko pride do svidenja, ki smo ga čakali toliko let, ki smo o njem sanjali
v trenutkih utrujenosti.
»Glej jih, Rusi!«
Nekdo je zaklical in kolono je prešinilo, pretrgala se je tišina, glave so se iztegnile izven vrste. Samo, da bi čimprej videli Ruse.
Nenadno je njihov pozdrav že tu: »Zdravstvujte, zdravstvujte tovariščil«
Kolona se je ustavila, se razpršila, iztegnile so se roke borcev od Stalingrada ter stisnile roke borcem mlade armade. Potem pa vrste naših borcev korakajo pomešano skupno z rdečearmejci proti Beogradu v bitko za njegovo osvoboditev.
Jutri bo naš dan
Mi iz VI. proletarske smo korakali od Valjeva, ne da bi čutili utrujenost, ker smo vedeli, da gremo proti Beogradu. Pesem je vodila vsako kolono in gledali smo že v duhu mesto, ki bo v njem naša .armada slavila eno največjih zmag.
Sredi oktobra je in sončni dnevi so že» minuli. Nenadno smo zaslišali v daljavi hrum motorjev. Gledamo presenečeni in težki trenutki upanja in pričakovanja so zaustavili kolono.
»Rdeča armada!« zaslišimo s čela kolone.
Na cesti smo zagledali prašne kamione in v daljavi so se videle najprej dvignjene roke in ruske čepice v znamenje pozdrava naši koloni. Iz daljave je Že prodiral zamolkli grom »katjuš«.
Kamioni so se ustavili in nastopil je
dolgo pričakovani trenutek, ko borec z Zelengore in Kupresa objame borca iz Stalingrada.
Prišla je slavna Rdeča armada in z njo bomo vstopili v Beograd.
Spustila se je noč. Gremo proti Beogradu. V neposredni bližini, nasproti Avale, se sliši brnenje motorjev sovjetskih tankov. In jutri, jutri napoči naš dan! Z Rdečo armado začnemo veliko bitko za naš Beograd.
»Čelo, hitreje!«
Prispeli smo v Obrenovac in zdaj vemo, da gremo zanesljivo v Reograd. Naši borci niso nikdar korakali bolj veselo kakor zdaj. Oglašale so se harmonike v koloni, pesem se je širila od čete na četo. Zavest, da se bomo vsak čas srečali z Rdečo armado, in sicer na poti v Beograd — to nam Rudi takšno radost, da se nam zdi, kakor da je danes velik praznik.
Stalno se širi povelje: »Čelo, hitreje!«, čeprav ga ni nihče izdal.
Vsi bataljoni hitijo in tekmujejo, kdo bo prispel hitreje na kraj, od koder bo krenila proti Beogradu vsa brigada. Gremo skozi vasi in ljudje nas ustavljajo s sadjem in cvetjem, osivele starke nas nagovarjajo kakor svoje otroke in gledamo zaprašene kilometerske kamne ter računamo razdaljo do Beograda.
Pri vasi Žarkovo smo srečali kmete, ki so že videli rdečearmejce. Nad nami so letela sovjetska letala. Naša II. vojvodinska maha s titovkami in rdečimi zvezdami letalom.
Ko je pa prispel sovjetski tank ves v cvetju, smo začutili ‘da so tu, da so
že z nami. Pozneje smo v borbah za Rakovico jurišali skupno z rdečearmejci, razstreljevali nemške bunkerje, prinašali smrt skupnemu sovražniku.
Pozdravi tovariše«..«
Napredovanje XI. krajiške divizije proti Pašinem Brdu je oteževal stalni sovražnikov topniški ogenj. Nemci so tolkli s 6 topovi od »Sest topolov« in od Bežanije pri Zemunu. 14. oktobra se je začel velik napad. V enem naletov je bilo zaplenjeno 5 protiletalskih topov in v borbah se je zlasti odlikovala desetina vodnika Laze Štekoviča. Posrečilo se ji je, da je preprečila sovražnikov poizkus napada na štab V. kozarač-ke trigade. Po tej bitki je Lazar Steko-vič prejel največje odlikovanje ter je postal narodni heroj.
17. oktobra zjutraj je na vrhu Ljuta Strana za Ripnjem pri napadu s četo junakov na utrjene sovražne položaje padel komisar V. brigade, stari krajiški borec Mahmud Ibrahimpašič. Padel je komisar, ki je slavno vodil brigado v' borbi za Teslič in ki je z njo prešel Bosno in Drino, osvobodil Krupanj, razbil 6000 četnikov na Ceru na poti proti Beogradu. Bilo je v mraku, ko je sovražnikova strojnica vrgla iz stroja junaka med napadom. Prihitela je tovarišica, da ga obveže. Dejal je: »Ne obvezuj me, tovarišica. Samo tovariše pozdravi!« Pokopali so ga tam, na Ljuti Strani pri {frvih hišah.
Nemški manever je preprečen. Ujetih je okrog 1500 Nemcev s polkovnim poveljnikom in padli komisar V. brigade je proglašen za narodnega heroja.
Enotnost sovjetske družbe, kakršne ne pozna zgodovina
»Pravda«: »Naša država, ovenčana s slavo zmage, tesno povezana z Boljševiško partijo in sovjetske vlado, s svojim velikim vodjem narpdov in tvorcem najdemokratičnejše ustave Stalinom, se pripravljs •	na	volitve	v	vrhovni	organ	državne	oblasti«
Moskva, 19. okt. (Tanjug.) Uvodni članek »P r a v d e« piše med drugim:
»V »Pravdi« je bil objavljen ukaz predsedstva Vrhovnega narodnega sovjeta ZSSR o volivnih okrožjih za Svet zveze in Svet narodnosti. Najznačilnejša odlika sovjetske ustave je ta, da ne določa samo splošne enotnosti in neposredne volivne pravice s tajnim glasovanjem, temveč tudi jamči ostva-ritev pravice vsakemu državljanu ZSSR. Prav to posebno odlikuje našo sovjetsko demokracijo.
Pravico volitev za višji organ državne oblasti imajo vsi državljani naše domovine, ki so dopolnili 18. leto, brez ozira na narodnost, raso, vero, izobrazbo, sposobnosti in socialno poreklo. Tretji paragraf ustave ZSSR se glasi: »Vsa oblast v ZSSR pripada delovnemu ljudstvu mest in vasi, ki ga predstavlja Svet odposlancev delovnega ljudstva.«
Na temelju zmage socializma v naši deželi se je ustvarila in utrdila mo-ralno-politična enotnost sovjetske družbe — enotnost, kakršne še ni poznala in ne pozna zgodovina. Ta enotnost je prišla posebno do izraza v času domovinske vojne. Vse naše ljudstvo — delavski razred, kolhozniški kmetje in izobraženstvo — se je pred nevarnostjo, ki je grozila svobodi, neodvisnosti in časti domovine, zbralo okrog svojega voditelja in vojskovodje Stalina v enoten vojaški tabor ter živelo in delalo za fronto in zmago.
Pred prvimi volitvami v Vrhovni sovjet ZSSR je dejal Molotov: »Če se bo mir skalil, če se bo pes utrgal z verige ter se vrgel na nas in našo hišo, kaj bomo rekli na to P Odgovorili bomo: Naj občuti sovražnik moč moralne in politične enotnosti socialistične družbe!« Sovražnik je občutil to močno silo, ki je uničila in izbrisala s sveta hitlerjevske razbojnike, rešila je našo domovino in civilizacijo Evrope pred fašističnimi razbojniki.
V splošnem ljudskem podvigu za zaščito domovine so enako sodelovali •delavski razred, kmetje in izobraženstvo. Na oltar domovine so položili vso moč svojih rok, svojih misli in srca, izvojevali so največjo in najslavnejšo zmago, kar jih pozna zgodovina človeštva. V tem podvigu so se združili napori borcev in delovnega ljudstva, mož in žena, starcev in mladincev. Dejstvo, da imajo vsi enako pravico voliti najvišji organ državne oblasti, je predvsem odraz njihove enakopravnosti pri enakopravnem služenju domovini in pri ogromnem domoljubnemu podvigu, ki je proslavil našo socialistično deželo, naš junaški narod na vse veke.
Ko so hitlerjevski zavojevalci povzeli svoj verolomni napad na Sovjetsko zvezo, so računali s tem, da se bodo po prvem resnem udarcu pričeli spopadi med delavci in kmeti, da se bo sovjetska družba razkrojila in da ne bo mogla prenesti vojnih izkušenj. Življenje pa se je zasmejalo fašističnim neumnežem in pustolovcem. Vojne izkušnje niso zmanjšale, temveč nasprotno, bolj kakor kdaj koli učvrstile zvezo delavcev in kmetov, enotnost in monolitnost družbe. Ljudstvo je pokazalo, da ima do svoje vlade ogromno zaupanje in da ima v njej popolno oporo, ki je bila odločujoč činitelj za dosego zmage.
Eno od dejstev v sovjetski demokraciji je enakopravnost narodov ZSSR. Ta enakopravnost je očitno izpolnjena v organizaciji volivnih okrožij za volitve v Svet narodnosti — drugi Dom našega višjega organa državne oblasti. Tu ima vsaka narodnost enake pravice, vsaka zvezna republika pošilja v drugi Dom enako število poslancev. To je rezultat modre in pravične leninsko-stalinske narodnostne politike, ki je ustvarila nezlomljivo bratsko prijateljstvo med narodi ZSSR.
Kakor je častno vzdržala zveza delavcev in kmetov vse izkušnje vojnega časa, tako je vzdržalo tudi to prijateljstvo. Kakor ogenj kali jeklo, tako je vojna ojeklenila to prijateljstvo. Skupno s sinovi velikega ruskega naroda so se junaško borili tudi Ukrajinci, Belorusi, Georgijci,^ Kozaki, sinovi vseh narodov, ki žive v naši ogromni deželi. Njihovi vojni in delovni podvigi so pokazali veliko moč visokega rodoljubja in nezlomljivega prijateljstva narodov ZSSR — moč, ki je ena najvažnejših virov naše zmage.
Popolna in brezpogojna enakopravnost je temelj tega prijateljstva, globokega zaupanja in hvaležnosti, katero občutijo vsi narodi ZSSR nasproti svojemu starejšemu bratu velikemu ruskemu narodu, ki je združil močno nezrušno zvezo Sovjetskih socialističnih republik. Ko beremo danes seznam volivnih okrožij, vidimo v njem 16 republik. Karelo-Finska, Moldavska, Litvanska, Letonska in Estonska zvezna republika, ki so nastale po prvih volitvah, na novo sodelujejo pri današnjih. Vsaka izmed njih bo poslala v Svet Zveze takšno število poslancev, ki ji je določeno po številu prebivalstva, v Svet narodnosti pa 25 poslancev kakor vse ostale zvezne republike. V tem je izražena močna demokratičnost našega volivnega sistema in hkrati utrditev naše velike domovine — močne ZSSR, utrditve prijateljstva in enotnosti njenih narodov.
V času ko sc je izdelovala nova ustava £ai>K, ki jo je ljudstvo imenovalo po njenem velikem tvorcu Stalinova ustava, je dejal Stalin o temeljih našega volivnega sistema:	»Po novi ustavi bodo volitve splošne, enakopravne, enotne in tajne.«
Zakaj bodo volitve splošne? Zato, ker bodo vsi državljani, razen tistih,
ki po zakonu nimajo volivne pravice, imeli pravico voliti in biti voljeni.
Zakaj bodo naše volitve enakopravne? Zato, ker pri njih ni razlike v premoženjskem položaju (ki delno še obstoja), niti v rasi, niti v narodnostnem poreklu. Žene se bodo okoriščale z aktivno in pasivno volivno pravico enako kakor moški.
Zakaj tajne? Zato, ker želimo dati sovjetskim državljanom popolno svobodo glasovati za tiste, ki jih žele izvoliti za zaščito svojih interesov.
To je prava demokracija, ki jo vsebujejo temeljni zakopi naše države. To je odlika in prednost naše sovjetske demokracije in našega volivnega sistema.
Do volitev v Vrhovni sovjet ZSSR so pred nami trije meseci. Naloga je sedaj v tem, da se naš volivni zakon, »Uredba o volitvah za Vrhovni sovjet ZSSR« objasni vsemu delovnemu ljudstvu in da se objasni vsakemu poedi-nemu volivcu njegova pravica in dolžnost To mora biti temelj množičnega političnega dela vseh partijskih organizacij v mestu in po vaseh. Ne smemo se zanašati, da so volitve še daleč, z objasnjevanjem je treba pričeti takoj in v čim večji meri.
Naša država, ovenčana s slavo zmage, tesno povezana z Boljševiško partijo in sovjetsko vlado, s svojim velikim vodjem narodov in tvorcem najdemokratičnejše ustave, Stalinom, se pripravlja na volitve v vrhovni organ državne oblasti. Te volitve bodo novo zmagoslavje sovjetske demokracije, domoljublja in enotnosti naše socialistične družbe.«
Rdeča armada zvesta idealom velike sovjetske demokracije
Moskva, 19. okt. (Tass.) V zvezi z objavo odloka predsedstva Vrhovnega sovjeta ZSSR glede organizacije volivnih okrožij za volitve v Svet Zveze in svet narodnosti piše »Krasnaja; zvezda«:
»Ustvarjena so bila volivna okrožja. Celotna dežela je to odločitev sprejela z velikim političnim navdušenjem. Volivna kampanja vliva no-
vega poleta sovjetskemu ljudstvu, ki si požrtvovalno celi rane, ki jih je zadobilo v vojni in ki skuša z delom ustvariti blagostanje v deželi.
Rdečearmijci častno zapuščajo svojo dolžnost do domovine na bojišču in se upravičeno zavzemajo za njene interese v dnevih miru. Skupno z ostalim sovjetskim narodom se generali, častniki in vojaki Rdeče armade kot navdušeni sovjetski rodoljubi in zavedni državljani svoje dežele pripravljajo za volitve. Združena v eno samo družino, bosta vojska in ljudstvo šla na volišče, da pokažeta svojo zvestobo stvari Lenina in Stalina, svojo zvestobo idealom velike sovjetske demokracije.«
Popov in Kuznecov člana osrednje volivne komisije
Moskva, 19. okt. (Tass.) Moskovski odbor Komunistične partije Sovjetske zveze je razpravljal o imenovanju kandidata za osrednjo volivno komisijo in je imenoval Georgija Popova, tajnika zveznega sovjeta in predsednika izvršnega odbora moskovskega sovjeta poslancev delovnega ljudstva. V osrednji volivni komisiji bo Popov zastopal moskovsko komunistično organizacijo.
Moskva, 19. okt. (Tass.) Predsedstvo Vsezveznega osrednjega sindikalnega sveta je imelo skupen sestanek s predsedniki osrednjih odborov sindikalnih zvez, da z njimi razpravlja o imenovanju kandidatov, ki naj bi jih vsezvezni volivni sindikalni svet predložil osrednji volivni komisiji za volitve v Vrhovni sovjet ZSSR.
Tajnik Vsezveznega osrednjega sindikalnega sveta Solovjev je predlagal, da se s strani vsezveznega osrednjega sindikalnega sveta imenuje za osrednjo volivno komisijo Kuznecov. Udeleženci sestanka so soglasno podprli ta predlog.
Predsedstvo Vsezveznega osrednjega sindikalnega sveta je odločilo, da se v osrednjo volivno komisijo za Molitve v Vrhovni sovjet ZSSR imenuje predsednik Vsezveznega osrednjega sindikalnega sveta Vasilij Kuznecov.
Protinarodna politika bolgarske opozicije
je naperjena proti miru na Balkanu in proti jugoslovansko-bolgarskemu sodelovanju
Makedonsko ljudstvo si je izvojevalo pravico svobodnega in enakopravega naroda v jugoslovanski skupnosti
Nemški industrsfci in veleposestniki -sokrivi vojnih zločinov
Preiskava o poslih Mednarodne klirinške banke, ki je osumljena, da je podpirala fašistično delovanje
Sofija, 19. okt. (Tanjug) List »Delavsko delo« je priobčil pod naslovom »Izzivanje« naslednji članek:
»V poslednjem času nam nudi naša opozicija novih dokazov o svoji protina-rodni delavnosti. Ne mislimo pri tena obrekovalne in alarmantne kampanje njenega tiska, ki ima namen očrniti in kom-pletirati vlado Domovinske fronte na zunaj in na znotraj, mislimo njeno še bolj grajanja vredno in neodgovorno izzivalno delavnost, ki posega v najvažnejše koristi države, ki postavlja v nevarnost neodvisnost Bolgarije.
Bolgarski javnosti ni skrito stvarno dejstvo, da so si Petkovci in druga opozicija veselo meli roke zaradi težav, ki so se pojavile na konferenci zunanjih ministrov v Londonu. V pisanju njihovih listov ni bila skrita velika želja, da bi konferenca v Londonu končala svoje delo brez uspeha, ker bi se jim na ta način dala možnost, da špekulirajo z vprašanjem zaključka in z Bolgarijo. Res, v tem pogledu je tisk ostal popolnoma na liniji znanega Jalčina in velikogrških sovini stov in reakcionarjev, ki grade svoje načrte na nesporazumih med velikimi zavezniki.
Naši opoziciji pa to ni bilo dovolj. Zdi se, da se je odločila iti še dalje. Nova na loga, katero si je postavila na lastno iniciativo ali pod vplivom od zunaj, je izzivanje z namenom, da zadane udarec naši zunanji politiki ter nas loči predvsem od najžvestejšega prijatelja demokratične Bolgarije, od naše osvobodilne Sovjetske zveze in bratske Jugoslavije.
V zadnjem času so se v opozicijskem tisku pojavila zlasti izzivanja z ozirom na Jugoslavijo Mušanovci, Pastuhovci in Petkovci, ki so oboroženi z izkušnjo ve-likobolgarskih šovinistov in klik, odgovornih za katastrofo še za časa Ferdinanda in Borisa, ponovno vlačijo na pozor-nico vprašanje Makedonije. V zadnjem času njihovi listi kakor na povelje začenjajo govoriti v zaviti ali odkriti obliki, da ostaja vprašanje Makedonije odprto po ustanovitvi svobodne makedonske države v demokratični federativni Jugoslaviji ter da čaka na rešitev.
Vsakemu Bolgaru, ki pošteno misli, je jasno, da tako lahko govore danes samo okoreli velikobolgarski šovinisti, ki niso pozabili ničesar starega in se niso naučili ničesar novega, ali pa plačani inozemski agentje, ki delajo proti Bolgariji. Samo
London, 19. okt. Tass priob.uje vest londonskega radia, da je ameriška vlada objavila spisek največjih nemških in-dustrijalcev in veleposestnikov, krivcev vojnih zločinov, ki so jih napravili nacistk Podatke je zbrala komisija pod predsedstvom senatorja Kilgorea. V spisku so: Grof Rudolf v. Alwenschlewen, Alfred Krupp van Bollen in Golbach, Gustav Krupp von Bollen, dr. Alfred Guttenberg, Karl Lindemann, Kurt Schmitt, dir. Herman Schmitt, Georg Schlitzleir, baron Kurt von Schroder, Herman von Siemens, Hugo Stines, Wil-helm Teugler, Fritz Tissen, Albert Vo-gler, dr. Kurt Weigeld, baron von Wil-movsky in drugi.
New York 19. okt. (Tass). Kakor poroča frankfurtski dopisnik Usta »New York Herald Tribune«, je prispel v Nemčijo predsednik Mednarodne klirinške banke Mac Kivrick, ki se je že prejš-J nji teden razg<jvarjal z ameriškimi uradniki.
To dejstvo je vzbudilo razna sklepanja o bodočnosti Mednarodne klirinške banke. Dopisnik smatra, da bo najbržo izvedena preiskava bančnih poslov, kajti banka je med vojno vodila finančne
transakcije z Nemčijo in je sprejela zlato, ki 60 ga Nemci odnesli iz zasedenih dežel.
Pojavljajo se tudi rama ugibanja glede stališča Združenih držav o tej banki, ker je njen predsednik ameriški bančnik, ki je, kakor se zdi, pomagal pri mednarodnih finančnih poslih Nemčije in na ta način podprl njeno vojno prizadevanje. Pojavilo se je tudi vprašanje, če banka ni podpirala prevratnega delovanja fašistov v drugih deželah med vojno.
Protifašistični Ust »Nemčija danes« ugotavlja, da je hitlerjevski tovarnar Rechberg, ki živi zdaj v nekem gradu na Bavarskem, pred kratkim izjavil v razgovoru, da so mu neki krogi v Wa-shingtonu predlagaU, naj napravi načrt za »rešitev« nemškega gospodarstva. List poudarja, da je bil Rechberg v preteklosti v zvezi z desnim krilom katoliške sredinske stranke in z odličnimi fašističnimi tovarnarji.
Berlinski dopisnik Usta >New Yark Times« poroča, da je zloglasni hitlerjevski voditelj Ley pred kratkim pisal Henryu Fordu in ga prosil za službo potem, ko »bo zaključena razprava proti vojnim zločincem«.
17.000 stavkujočih je demonstrirajo v Londonu
London, 19. okt. (Tanjug.) Reuter poroča,, da jte 17.000 pristaniških delavcev v spremstvu policije priredilo demonstracijske povorke po london-
skih uHcah do osrednjega parka. Tam je bil množični miting, na katerem so sklenili, da nadaljujejo stavko.
Stavka v newyorškem pristanišču se je poostrila
New York, 19. okt (Tass.) Kakor poroča AFP, se je stavka v newyor-skem pristanišču poostrila taiko, da je na zapoved ameriške Zveze dela prišlo na delo od 35.000 delavcev samo 7.300. Na mnogih ladjah niso hoteli mornarji, ki so člami Družbe, zakuriti kotlov, katerih para je potrebna za stroje pri iztovarjanju ladij.
Wnshington, 19. okt. (Tanjug.) Po vesteh agencije France Presse je
predsednik kongresa industrijskih organizacij (CIO) Mprray izjavil, da je ameriška javnost resno razburjena v teku poslednjih 6 tednov zaradi stavke in zaradi nezaposlenosti. Z ozirom na to, da morajo imeti delavci zagotovljeno svoje delovno mesto, ie Mur-ray naslovil ameriškemu parlamentu poziv, da se čimprej izglasuje zakon o polni zaposlitvi, »da se nudi varnost ameriškemu ljudstvu«.
Japonska mora izpolniti pogpje potsdamske deklaracije
»Izvestija« ob imenovanju nove japonske vlade
Moskva, 19. okt. (Tass). Diplomatski urednik »Izvesti j« piše: Napori političnega pretvarjanja, da bi obvarovali fašistične kadre pred uničenjem im po možnosti obdržali vsa preostala vodilna mesta, so značilni za vodilne kroge imperialistične Japonske, ki so jo zavezniki premagali.
Pred kratkim je vlada znanega militarista generala princa Higašikunija odstopila. To dejstvo je samo na sebi popolnoma pozitivno. Nadomestila jo je vlada, ki ji načeluje stari japonski državnik feidehara, ki je po mnenju dela japonskega in angloameriškega tiska z vso svojo naravo orgamično povezan z japonsko imperialistično preteklostjo. Tesni odnosi in ideološke veai sedanjega japonskega ministrskega predsednika z najnevarnejšimi vojnimi zločinci — voditelji monopolnih trustov in insplratorjev japonske militaristične agresije, ga popolnoma onesposabljajo za novo politiko, politiko temeljitega uničenja japonskega
militarizma in fašizma. Imenovanje &i-deharovega kabineta, ki je polno liberalne frazeologije, ima le en pomen: ovirati končno kaznovanje na Japonskem, preprečiti nujne in neogibne demokratične reforme in razširjati iluzije, da bodo stari, brezupno kompromitirani politiki — zvesti služabniki japonskega imperializma — mogli na novo zgraditi Japonsko na novih načelih. ,
Japonski tisk poroča, da je bilo predloženo, naj bi bile v nekaj tednih redne volitve v japonski parlament. Japonska vlada obljublja zagotovitev upoštevanja vseh demokratičnih svoboščin. S tem poudarjajo, da niso potrebne nobene bistvene spremembe v sedanjem državnem ustroju. Nedvomno je, da more to povzročiti škodljive in nevarne iluzije, ki nikakor ne bodo prispevale k uresničenju pogojev za brezpogojno kapitulacijo Japonske, kakor so določeni v potsdamski deklaraciji z dne 26. julija 1946.
zakleti sovražniki našega naroda, Bolgarije, slovanstva in miru na Balkanu lahko ponovno razpihujejo strasti, da bi ustvarili razdor med obema bratskima narodoma.
Makedonski narod ni dal nikomur pravice, da bi reševal njegovo usodo na njegovo škodo. Minuli so časi, ko je bil makedonski narod drobiž za podkupovanje v rokah balkanskih dinastij in reakcionarnih klik okrog njih. Razmere so se sedaj korenito spremenile. Makedonski narod je z orožjem v roki v osvobodilni borbi proti nemškim zavojevalcem in njihovim bolgarskim fašističnim lakajem izvojeval pravico do samoodločbe. Izvo-jeval si je pravico svobodnega in enakopravnega naroda v jugoslovanski skupnosti.
To je pot za reševanje vprašanja Makedonije, pot, ki jo je makedonski narod izbral sam, s svojo lastno voljo, in na kateri bo vztrajal. Bolgarski reakcionarji in šovinisti so proti taki rešitvi vprašanja Makedonije, ker vedo, da ta pot ne vodi samo k popolni osvoboditvi in združenju makedonskega naroda, ampak tudi k najbolj pristnemu edinstvu in prijateljstvu med bratskimi jugoslovanskimi narodi — Bolgari in Jugoslovani — in k popolnosti utrditye miru na Balkanu.
Ako to ni všeč nekim reakcionarnim krogom v inozemstvu, in ako to mogoče ne ugaja jalčincem, damaskinovcem in našim opozicionalcem, pa moramo reči, da to odgovarja življenjskim interesom vseh balkanskih narodov. Brez uspeha bodo ostala vsa izzivanja opozicije, da odvrnejo zgodovinsko pot razvoja stvari in da nas ločijo od bratskih slovanskih narodov.
Razdelitev kandidatnih list v Domovinski fronti
Sofija, 19. okt. Kandidatne liste strank Domovinske fronte so gotove. Kandidatna mesta so razdeljena med posamezne stranke v Domovinski fronti takole:
Bolgarska delavska stranka (komunisti) 98, kandidati bolgarske zemljedelske narodne zveze 98, Zveno 46, bolgarska delavska socialno-demokratska stranka 31, radikali 11 kandidatov. V posameznih volivnih okrožij so nosilci list znani do-movinskofrontni prvaki vseh 5 strank, ki so v Domovinski fronti.
Italijansko ljudstvo zahteva volitve v ustavodajno
skupščino
Italijanski tisk o množičnih demonstracijah po vsej deželi
Rim, 19. okt. (Tass) Italijanski tisk je posvetil mnogo člankov množičnim demonstracijam in shodom, ki so bili sklicani na pobudo socialistične stranke in Komunistične partije. Obe stranki sta zahtevali kar najhitrejše sklicanje ustavodajne skupščine.
»Unitš« javlja, da se je po vsej deželi udeležilo demonstracij okoli 3 milijone oseb. V Rimu samem se je demonstracij udeležilo nad 120:000 ljudi.
»Avanti« piše, da so demonstracije bile iskren izraz republikanskih čustev množic. »Bile so neke vrste plebiscit o vprašanju .oblike državne vlade. Delavske množice so pokazale čudovito demokratično zrelost vsem tistim, ki skušajo ribariti v kalnem zato, da bi prikrajšali ljudstvo za njegove pravice. V nobenem italijanskem mestu ni prišlo niti do ene-
ga samega incidenta. Trditve, da je nemogoče izvesti volitve zaradi »nestalnosti javnega reda«, so bile s tem ovržene. Manifestacije italijanskega ljudstva so pokazale, da je ljudstvo končno dobilo pravico na ustavodajno skupščino.«
»Italia libera« piše: »Demonstracije so bile najboljši odgovor tistim, ki bi želeli, da se ljudstvo ne spušča v politiko. Pred nami je še dolga pot. Toda demonstracija v Italiji že obstoji. O tem si moramo biti na jasnem inozemci. Ustavodajna skupščina, katero zahteva ljudstvo in katero zagovarja stranka akcije, mora ustvariti novo demokratično republiko v Italiji.«
V razgovoru z zastopniki tiska je predsednik ministrskega sveta Parri omenil red, ki je vladal med demonstracijami v korist ustavodajne skupščine, ki z njegovimi besedami »dokazuje resnost in zrelost italijanskega ljudstva«.
Združena demokratična fronta v Argentini zahteva izročitev oblasti vrhovnemu sodišču
Z odstopom podpredsednika Perona se fašistični režim ni spremenil
New-York, 19. okt. (Tanjug). Tass poroča, da je položaj v Argentini še nadalje napet. Po poročilih tiska je te dni prišlo v Buenos Airesu do pretepov s policijo. Ob tej priliki je bila neka oseba ubita, večje število pa ranjenih. Do incidenta je prišlo zato, ker je policija hotela razgnati množico, ki se je zbrala pred vojnim klubom. Po poročilih in člankih vemo, da so člani fašistične mladinske skupine streljali na demonstrante.
.Odbor admirala, čigar štab je v vojnem klubu, pojasnjuje, da je ža predajo oblasti vrhovnemu sodišču, med tem ko vojna vojaška posadka v Cam-
Fd del Majo zahteva ostavko celotne arrelove vlade in ne želi, da bi vrhovno sodišče vzelo' oblast ▼ svoje roke. Farrel in njegovi pristaši skušajo rešiti svoj režim in morda bodo poskusili tudi zaščititi Perona, ki je v •jetnišnici Kanonelki. Sedaj obstoja v Argentini vlada s svojim predsednikom Farrelom, vojnim ministrom Ava-losom in ministrom mornarice Limo.
Združena demokratična fronta, v kateri so vse politične stranke in neodvisni sindikati študentov, profesorjev ter ostalih uglednih osebnosti, zahtevajo izročitev oblasti vrhovnemu sodišču.
Moskva, 19. okt. (Tass). Diplomatski urednik »Iz vesti j« piše: Problem demokracije in njeno zavarovanje pred reakcionarnimi silami je postal zelo pereč, ker še vedno obstojajo nekatere države, kjer bi bilo treba demokracijo efektivno braniti. Sovjetski tisk je ponovno poudaril, da imajo v Španiji in Argentini kljub porazu nemškega in japonskega fašizma fašistični elementi še vedno veljavo. Z odstopom argentinskega podpredsednika Perona, enega izmed najbolj kompromitiranih voditeljev proti-hitlerjevske klike, se v sedanjem političnem. argentinskem režimu ni praktično ničesar spremenilo, kar je izvalo hudo jezo širokih množic.
Zdi se, da je bil odpust oseb, kakor pravi inozemski tisk, izveden po nalogu militarističnih elementov, da bi bolje zakrinkali profašistični in protidemokratični red v Argentini. Fašistični diktator Franco dela v Španiji podobne poskuse. Poziv falangističnega tiska, ki zahteva, da se ustvari »protiboljševiški« blok v Evropi s Francom na čelu, jasno dokazuje, kako hinavski so manevri španskih hitlerjancev in da jim te manevre oči-vidno narekuje strah pred sklepi treh velesil na berlinski konferenci.
Norveški kralj in vlada se zahvaljujeta Sovjetski zvezi
Oslo, 19. okt. Norveški kralj Haakon je ob priliki odhoda sovjetskih čet iz Norveške poslal zahvalno brzojavko predsedniku Sovjetske zveze Kalininu. Kralj je izrazil hvaležnost in občudovanje vsega norveškega ljudstva do Sovjetske zveze in do Rdeče armade, ki je imela tako življenjsko pomembno vlogo v osvoboditvi Norveške. Kralj je dodal: »Navzočnost sovjetskih čet na severnem Norveškem ter sijajno sodelovanje je poglobilo prijateljstvo naših dveh dežel.«
Tudi norveški ministrski predsednik je poslal maršalu Stalinu brzojavko, v kateri izraža hvaležnost svoje vlade.
Sovjetski poslanik v Madžarski
Moskva, 19. okt. (Tass.) Predsedstvo Vrhovnega sovjeta ZSSR je imenovalo Georgija Puškina za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra ZSSR v Madžarski.
Konferenca Židov v Nemčiji
London, 19. okt. (Tanjug.) American News Service poroča, da bo kmalu konferenca vseh Zidov, ki žive sedaj v Nemčiji. Na konferenci bodo razpravljali o vprašanjih škode in izselitve.
Sovjetski režiser A. Romm v Ljubljani
V družbi nam že znanega sovjetskega filmskega avtorja G Mdivanija je v sredo prispel v Ljubljano znameniti sovjetski filmski režiser A, Romm, eden najodličnejših predstavnikov sovjetske filmske umetnosti Njegov film »Vdor« se sedaj z velikim uspehom predvaja po Jugoslaviji in ga bomo kmalu lahko videli tudi pri nas. Režiser A. Romm se ukvarja s snemanjem in režijo filma »Vihar na Balkanu«.
Gosta sta prisostvovala v Drami premieri Cankarjeve komedije »Za narodov blagor« v režiji Bojana Stupice. Sodba, ki sta jo oba sovjetska strokovnjaka za odrsko in filmsko umetnost izrekla o tej uprizoritvi, je nad vse ugodna in jo moramo zabeležiti kot pomembno priznanje naši dramski igralski družini.
Režiser A Romm se je najprej zavaroval proti tolmačenju, ki bi njegovo izjavo smatralo zgolj za stvar vljudnosti in etikete. V stalinski epohi, je dejal, smo pri nas dodobra uveljavili v svojem delu načelo samokritike. Kakor ne odrekamo 'priznanja kvaliteti, tako je bilo tudi že marsikatero veliko in ugledno moskovsko gledališče deležno ostrih ocen. Kar govorim, govorim kot profe-sionalist, ne iz postranskih ozirov, ampak zaradi stvari same. Umetniška izgrajenost in višina ljubljanskega ansambla je
presenetljiva in zasluži vse priznanje. Kar odlikuje to uprizoritev, je izdelanost igre. izdelanost tudi v potankostih, smiselna porazdelitev oseb po oderskem prostoru, tako da je uprizoritev tudi za človeka, ki ne razume jezika, ki bi bil lahko celo gluh, zgovorna in jasna in mu plastično tolmači vsebino. Posebno preseneča tisti okus, ki daje predstavi posebno odliko in ki ga pogrešamo dostikrat celo pri kakih velikih gledališčih, katerim ne manjka bogatih sredstev. Ljubljansko gledališče zna z majhnimi sredstvi napraviti veliko. Nedvomno je, da bi ljubljansko igralsko družino lahko mirno postavili na vsak moskovski oder.
Mnenju režiserja Romma se je v celoti pridružil tudi pisatelj Georgij Mdivani, ki je že prej ua Jesenicah videl uprizoritev Škvarkinovega »Tujega deteta«. Njegovo zelo ugodno sodbo, o kateri smo mimogrede že poročali, je nova uprizoritev dramskega ansambla samo še potrdila
Pod vtisom uprizoritve Cankarjeve komedije »Za narodov blagor« sta avtor in režiser filma »Vihar na Balkanu« povabila naše dramske igralce k sodelovanju pri tem filmu. V nekaj dneh odpotuje v zvezi s tem 6 članov Narodnega gledališča v Beograd.
PROSVETA ZA VES NAROD
Režiser Bojan Stupica v družbi s sovjetskima gostoma pisateljem G. Mdivanijem in režiserjem A. Rommom.
Razstava male domače obrti
Preteklo je komaj nekaj mesecev od vkorakanja naše zmagovite vojske v Ljubljano in že so združeni obrtniki pripravili razstavo male domače in narodne obrti, ki bo od 20.—28. t. m. v frančiškanski dvorani. Obiskovalce razstave bo prijetno presenetila pestra slika razstavljenih predmetov iz lesa, keramike, raznih kovin, dalje .vezenine, umetne cvetlice, pletarski in košarski izdelki, igrače in spominčki vseh vrst, a vse to prepojeno z motivi iz narodno osvobodilnih bojev.
Nekoč smo mnogo podobnih izdelkov videli na raznih velesejmskib razstavah, a nobena od razstav ni pokazala v*zgoščeni obliki te pridnosti in velike »iznajdljivosti obrtniških rok, kot to prikazuje ta razstava, ki zasluži vso pozornost. To je prva večja prireditev gospodarskega značaja, kar je dokaz, da se z vztrajnim in požrtvovalnim delom ljudskih množic približujemo vedno bolj normalizaciji našega javnega življenja in poživitvi vsestranske gospodarske aktivnosti.
V okviru te razstave bodo razstavili svoje izdelke tudi slepi otroci iz Državnega zavoda in sicer ženska ročna dela ter pletarske izdelke Tudi Državnemu zavodu za slepo mladino, ki je bil vsa leta v Kočevju, vojna vihra ni prizanesla. Direktni bombni zadetki so ga porušili Tako je bilo delo v nletarsko-košarski delavnici slepe mladine med
vojno zelo ovirano. Zaradi tega so odpadle tudi razstave, kakršne so prirejali vsako leto slepi otroci.
Sedaj ko nam je zasijala svoboda, ko so nam spet dane možnosti, da pokažemo, kaj znafho in kaj zmoremo, so tudi slepi vajenci v pletarski delavnici na zavodu za slepo mladino poprijeli z velikim veseljem in odločno voljo za delo ter se s svojimi izdelki pridružili tej razstavi. Obiskovalcem razstave je dana možnost, da vidijo, kaj zmorejo tudi oni. ki si zaradi izgube vida pomagajo samo Se s tipom Na izdelkih samih bo pokazana spretnost in natančnost njihovega dela. Slepi otroci razstavljajo razne izdelke od zibelke, mize. stolov, stojal. pa do najrazličnejših košaric in ženskih ročnih del
Velika je važnost dela in usposobljenost slepega človeka za produktivno obrtniško udejstvovanje Nešteto je slepih, ki se s tem. kar so se naučili v zavodu za slepe, preživljajo sami. pa tudi svoje družine. Tako vraščajo slepi otroci in mladostniki s pomočnjo ustrezajoče vzgoje in pouka v človeško družbo kot produktivni član Zavedajo se, da je delo tudi njiMova dolžnost in ponosni so ob svojih uspehih, saj si tudi slepi mladostniki žele pomoči in možnosti, da si lahko sami s svojim delom služijo vsakdanji kruh.
Pri svojem delu si pomagajo le s prsti, s tipom, ki jim nadomešča vid.
Naš osvobodilni boj ni bil samo boj za svobodo, bil je tudi boj za pravice delovnega ljudstva, boj za gospodarski in kulturni dvig naših narodov iz bede in nevednosti. Ljudska fronta je zapisala za geslo v 25. točki svojih temeljnih načel: Prosveta za ves narod!
Ljudsko izobraževalno delo je že od prvih početkov spremljalo naš osvobodilni boj. Na osvobojenih ozemljih je bil med vojno reden pouk in tudi v krajih, kjer je sovražnik stalno vpadal, so otroci obiskovali partizanske šole. V tečajih so se izobraževali delavci in kmetje, ki niso imeli možnosti, da bi se izobrazili. Ljudstvo je pokazalo veliko željo in voljo po izobrazbi. Prebujena ljudska pobuda, delavnost in tvornost je po osvoboditvi zajela vso domovino. S svobodo je prišla tudi svoboda* besede, izobrazbe in kulture in ljudstvu je bila odprta prosta pot do njih.
Pred aprilom 1941 si vladajoče stranke nikoli niso resno stavile vprašanja ljudske izobrazbe. Veljalo je načelo, da je treba ljudstvu vzeti možnost izobrazbe, pustiti ga v zaostalosti in skrbeti za njegovo poneumnenje, da so ga lahko goljufali in mu kradli z delom in znojem prisluženi denar.
Danes je ljudstvo svobodno in si vlada samo. Kar 23 let ni dobilo, si danes samo ustvarja. Zgrajuje si svoj novi dom in gradi svoje šole, ki bodo gradile in plemenitile novega človeka, ki ne bo več nepismen, zaostal in neveden, ki si bo znal graditi sam svoje življenje in bo politično zrel sam urejeval svoj dom in svojo državo.
Po vsej domovini in vsak dan naše delovno ljudstvo dela, premaguje težave z napori in požrtvovalnostjo, gradi in z vsakim uspehom pri obnovi tolče svoje sovražnike, utrjuje svojo oblast in svojo moč. Ljudstvo čuti, da je zdaj svobodno v svojem ustvarjanju. Dela in uči se, ker ve, da je znanje in izobrazba tista pot, ki ga bo ob trdem" delu pripeljala do boljšega življenja.
Ljudje na deželi so obnavljali in pozidavali svoje šole prej kakor pa so si’gradili streho nad glavo in popravili svoje domove. Sami so jih očistili ruševin in dali zanje potrebno gradivo. Skoraj vsak kraj si je že pozidal svojo šolo, da bodo otroci ob novem šolskem letu lahko redno hodili k pouku. Mnogo požrtvovalnosti je bilo treba in mnogo naporov. Prebivalci Grahovega in Dobrunj so obnovili, šoli, ki predstavljata zdaj vrednost nad pol milijona dinarjev. Vse to brez druge pomoči in kakih posojil. Na krajevnih sestankih sklepajo ljudje, kako bi še bolje oskrbeli šolo, pripravili drva za čez zimo in nabavili nova učila. Kraji, ki so bili do sedaj brez šole, delajo načrte za graditev, kje bi stala šola
in kako bi jo sezidali.
V Zalogu pri Komendi v kamniškem okraju je bil 7. oktobra,sestanek prebivalcev iz vasi Zalog, Lokovče, Vopolje, Gline in Dobrave. S svojega
sestanka so poslali uarodni vladi Slovenije tole pismo:
»Naš kraj ima šolo v stari mežna-riji. Ze od leta 1912 se borimo za novo šolo. Strankarske intrige, ki so izigravale Lahovče proti Zalogu in Zalog proti Lahovčam, so nam sproti podirale vse načrte, tako da so ostale brez šole Lahovče in tudi v Zalogu nismo mogli postaviti nove šole. Protiljudska oblast je samo podpihovala te intrige ter se veselila naših sporov. Saj je imela od tega le ona korist. Danes je stvar drugačna. Naša oblast je ljudska oblast. Mi sami smo osnovni del te oblasti. In čemu bi sami sebi kopali oči? Kdor bi nam še danes govoril, da sta v kraju potrebni dve mali šolici, ta v resnici želi le, da ne bi imeli nobene šole. Zato pa hočemo v Zalogu enotno z Lahovčami in drugimi vasmi sami zgraditi krasno štiritazredno šolo, ki bi imela vse pogoje za naše čim uspešnejše izobraževanje. Mi želimo šolo, kjer se bomo izobrazili in se naučili naprednega kmetovanja. Naša šola bo svetišče vzgoje in izobrazbe. Posvetili jo bomo svojemu največjemu učitelju maršalu Titu. V počitnicah pa bi predstavljala letovišče za šolske otroke iz ostalih federalnih enot. Zato Vas prosimo, da bi nam preskrbeli gradbeni načrt za res sodobno šolo.«
Na svojem sestanku so vaščani še sklenili, da bodo šolo tako zgradili, da se bodo v njej vršili tudi gospodinjski in kmetijski tečaji. Zraven šole bodo naredili velik kopalni bazen za 200 otrok, katere bodo vsako leto sprejeli na počitnice iz drugih krajev naše države, ki so bili v tej vojni bolj opustošeni in huje prizadeti. Za zidavo bodo dali sami ves les, kamen in gramoz, opravili vse vožnje, cement in druge stroške pa bodo delno plačali z lesom, nekaj pa v denarju. Tudi težaška dela in kopanje temeljev bodo sami izvršili. Izvolili so odbor za zidavo šole, ki bo določil višino dajatev v lesu, število voznin in delovnih ur na posamezne družine in vasi. Odbor bo poročal o svojem delu na drugem skupnem sestanku. Enoglasno so sprejeli predlog krajevnega odbora, za častno predsedstvo odbora za zidavo šole, v katerega so izvolili podpredsednika zvezne vlade Edvarda Karde-
lja, predsednika narodne vlade Slovenije Borisa Kidriča, generalnega poročnika Peka Dapčeviča, predsednika IOOF Josipa Vidmarja, ministra za prosveto dr. Ferda Kozaka in ministra za socialno skrbstvo Vido Tomšičevo. Maršalu Titu pa so poslali naslednji pozdrav:
»Prebivalci iz vasi Zalog, Lahovče, Vopolje, Gline in Dobrava v kamniškem okraju Vas na svojem množičnem sestanku iskreno pozdravljamo.
Komu se imamo zahvaliti, da nas več ne teptajo in pobijajo Nemci? Vam maršal Tito! Čigava je naj večja zasluga, da nas okupator ni pregnal z naše zemlje? Vaša, tovariš Tito! Kdo je neuklonljivo stal na čelu boja za našo osvoboditev? Vi, tovariš Tite! Vam se mofamo zahvaliti za svoje življenje in za svojo zemljo. Vi ste nas rešili velikega zla in edino Vi nas boste popeljali tudi iz težav v blagostanje. Zato smo z davdušenjem sklenili, da z lastnimi sredstvi zgradimo najmodernejšo šolo kot veličasten spomenik Vam v priznanje in odlikovanje^ za vse, kar ste storili za nas. Naša šola naj bo zgrajena Vam v čast in naše vasi naj še z večjim spoštovanjem izgovarjajo Vaše ime, ki je ime našega največjega učitelja in borca.
Vsako leto naj pride v to šolo^ na počitnice okrog 200 otrok iz Hrvaške, Srbije, Makedonije, Bosne, Hercegovine in Črne gore, da bi mi in naša mladina živeli v resničnem bratstvu z vsemi jugoslovanskimi narodi. Živel naš tovariš Tito! Živela zmaga ljudske oblasti! Živela republika!«
Tako se danes naše ljudstvo v celoti zaveda velikih pridobitev svojega boja, ceni svobodo in zna to svobodo uporabljati tudi sel« v korist. Z žrtvovanjem in z delom gradi svojo bodočnost in se pripravlja na svoj veliki dan — 11. november, ko bo tudi z volivninli kroglicami potrdilo svojo voljo in si dokončno zagotovilo svojo svobodo, ki mu je prinesla tu'F svobodo šolanja in izobrazbe.
Zalog pri Komendi je samo en primer velike požrtvovalnosti in velike ustvarjalne moči našega ljudstva. Toda Zalog pri Komendi ni samo v kamniškem okraju, Zalog pri Komendi je danes vsa Slovenija, vsa naša širna domovina — Titova Jugoslavija.
VABIMO VAS, DA SI OGLEDATE
UMETNIŠKO RAZSTAVO
KJER KOLEKTIVNO RAZSTAVLJA SLIKAR IN KIPAR TONE KRALJ, DELA IZZA OKUPACIJE
PAVILJON V TIVOLIJU JE ODPRT NEPRETRGOMA OD 9. DO 19. URE
TjJudsha fronta, je nosita odgovornost v vojni, odgovornost nosi tudi v miru.	TITO
Razstava pa dokazuje, da njihovi izdelki ne zaostajajo v svoji natančni izdelavi od izdelkov ostalih ljudi. Zlasti v ple-tarstvu dosegajo slepi najlepše uspehe. Ker je ta obrt zanje zelo pripravna, bi bilo pravilno, da jo v prvi vrsti vrše slepi in oni invalidi, ki nimajo možnosti za drugačno poklicno udejstvovanje.
Ves čisti dobiček te razstave je namenjen izključno osirotelim otrokom. Razen tega ima vsaka vstopnica svojo številko, na podlagi katere se bo na koncu razstave vršilo žrebanje, a srečni dobitniki bodo prejeli darila, ki so razstavljena. Na dan otvoritve in ob zaključku razstave bo k pestrosti doprinesla tudi godba, sicer bo pa ves čas razstave odprta okrepčevalnica.
Množičnim organizacijam, ki bodo iz notranjosti Slovenije priredile skupne izlete na razstavo, bo ravnateljstvo državnih železnic na predhodno prošnjo odobrilo polovično voznino.
S pomočjo AFZ in ZMS, ki sodelujeta kot organizatorja te razstave, je tako poskrbljeno za možnosti čim večje udeležbe. Ker gredo vsi dohodki v korist najmanjših in najpotrebnejših vojnih sirot, je dolžnost vsakogar, da poseti to razstavo.
Naša delegacija na svetovnem sindikalnem kongresu v Parizu.
(Od leve na desno: Tomo Brejc, Dušan Petrovič, Djuro Salaj, Jože Juraft, Adam Katič in Šekfed Maglajlič; pred njimi italijanska delegata.)
Med našimi izseljenci v Franciji
Te dni se je vrnila v domovino jugoslovanska delegacija, ki je zastopala Enotne strokovne zveze Jugoslavije na svetovni sindikalni konferenci v Parizu. Obiskal sem slovenskega delegata tovariša Brejca Toma in Jurača Jožefa, da mi kaj več povesta o zgodovinski konferenci delavskih zastopnikov vsega sveta ter o delu jugoslovanske delegacije.
»V Beograd sva prispela 12, septembra. Ker ni moglo letalo, ki vozi iz Beograda v Pariz, sprejeti vse jugoslovanske delegacije, kateri se je pridružila tudi bolgarska,* sva se odpeljala samo midva ter tov. Maglajlič iz Bosne V šestih urah smo bili v Parizu. Ostali delegati pa so prispeli šele 19 septembra.
Ker smo imeli še dovolj časa do pričetka konference, smo si ogledali Pariz in francoske delavske institucije ter se pobliže seznanili z delom in življenjem naših izseljencev
Skoraj vsi jugoslovanski izseljenci so organizirani v komiteju narodne osvoboditve Jugoslavije v Franciji. Imajo svoj tednik »Nova Jugoslavija«, v katerem so slovenski in srbohrvatski članki. »Nova Jugoslavija« obravnava skoraj vsa najvažnejša jugoslovanska vprašanja. Tako piše o naši upravičeni zahtevi po priključitvi Trsta, o volitvah v ustavodajno skupščino, o ljudski oblasti in o Osvobodilni fronti. V celoti so priobčili volivni proglas Ljudske fronte. Pišejo o
naši obnovi. Tudi našima udarnikoma Martinu Karnerju in Karlu Lebnu iz Celja je posvečen poseben članek.
Ko so pariški Jugoslovani zvedeli, da smo prišli v Pariz, so nas poiskali ter prosili, da jim kaj več povemo o delu strokovnih organizacij v Jugoslaviji. Brejca so izseljenci že poznali, ker je bil pred vojno urednik »Glasu izseljencev«, Povedali smo jim o veliki vlogi delavstva v naši državi, o graditvi naše ljudske oblasti ter o strokovnih organizacijah. Vse to so priobčili v »Novi Jugoslaviji« in nas prosili, da jim tudi mi kaj napišemo za časopis. Jurač je napisal članek o političnem, gospodarskem in kulturnem delu jugoslovanskih strokovnih organizacij.
Brejcu, ki je bil pred vojno več let v Franciji, so bile poznane naselbine na ših izseljencev, zato sva se slovenska delegata odpeljala obiskat večjo slovensko izseljeniško skupino v Pas de Calais, ki je oddaljen od Pariza okrog 260 kilometrov. Kakor hitro so jugoslovanski rudarji zvedeli, da sva prišla v kolonijo, se jih je zbralo okrog 500. Bili so naju silno veseli, saj sva bila prva Jugoslovana, ki sva prišla med nje iz nove Titove Jugoslavije. Zahtevali so, da jim poveva čim več o razmerah v naši Ar žavi.
Pripovedovala sva jima o našem ju naškem odporu, o krvavih borbah ter o
zločinih okupatorjev in domačih izdajalcev. Ko sva jim prikazala nekatere partizanske napade in čudovita junaštva partizanskih borcev, so se čudili ter bili veseli in ponosni, da je bil njihov narod tako močan in junaški. In ko sva jim povedala, kako je v novi Jugoslaviji, da ima ljudstvo vso oblast, da so naši delavci v teh štirih mesecih obnovili že skoraj ves promet in mnogo tovarn, so kar požirali najine besede.
Ko sva končala, se je razvil živahen razgovor. Vsak je imel vse polno vprašanj, tako da sva komaj sproti odgovarjala. Podrobno sva morala razložiti, kako je zgrajena naša oblast, kako so organizirane naše strokovne organizacije, kakšni so naši novi zakoni. Zanimali so se za delo jugoslovanske reakcije, ki skuša tudi med našimi izseljenci najti svoje pristaše ter raznaša o novi Jugoslaviji najrazličnejše laži. Veseli so bili, da je pri nas vse tako dobro urejeno tor da ni resnica, kar trosi reakcija. V bodoče pa bodo vedeli vsem tistim, ki bi jih hoteli slepiti, pošteno odgovoriti.
Ob koncu sva jih pa še midva vprašala, kako živijo v Franciji. Med vojno so naši izseljenci precej prestali. Mnogi so izgubili vse svoje premoženje, nekateri so bili v nemških taboriščih, precej pa se jh je pridružilo francoskim partizanom. Sedaj primanjkuje dela in kruha. Redno delajo le rudarji. Najboljši kopač zasluži na osem ur 310 frankov, rudaT pri popravilu 266, v čistilnici pa
232 frankov. Zunanji delavci zaslužijo na uro od 14—30 frankov. Živež in blago je na karte. Ženska obleka stane od 7 do 10 tisoč frankov, slabi ženski čevlji z lesenimi podplati 700—1000 frankov, kilogram premoga pa 1.80 frankov, striženje pri brivcu 60 frankov. Na črni borzi, ki je močno razvita, je secreda vse veliko dražje. Naši rudarji si pomagajo s tem, da obdelujejo zemljo in redijo prašiče.
Vsi rudarji, s katerimi sva govorila, so bili navdušeni za našo novo državo ter si želijo nazaj v rodne kraje, kjer je dela dovolj za vse. Nič več se jim ne bo treba potikati po svetu za kruhom, kajti njihova domovina je izločila izkoriščevalce in sedaj bo kruha za vse.
Ko sva odhajala, nama je hotel vsak seči v roke kot svojemu bratu, ki jih je prišel obiskat z rodnega doma. Izročali so nama pozdrave za vse rojake v domovini in nama obljubili, da se kmalu snidemo v domačih krajih.«
Po obisku naših rudarjev v Pas de CalaiB je odšel Tomo Brejc skupno s tovarišem Maglajličem iz Bosne v Alzacijo in Loreno.
»Obiskala sva naše izseljence v Mer-lebachu in Stiringu. Bili so že prej obveščeni o najinem prihodu, zato so naju sprejeli s cvetjem in narodno pesmijo. Zbralo se je nad 600 Jugoslovanov, ki so bili najinega prihoda zplo veseli, saj so od naju prvič slišali trnovi Jugoslaviji. Kot v Pas de Calaisu sva tudi tukaj go-
vorila o štiriletni borbi, o maršalu Titu, o naši novi državi, o našem delu in življenju. Vse se jim je zdelo kot pravljica. Skoraj si niso mogli misliti, da se je v njihovi domovini, kjer je bilo včasih tako težko, kjer ni bilo nekoč zanje kruha, vse tako spremenilo. V diskusiji so spraševali o vseh mogočih stvareh. Vse so hoteli vedeti, vsaka malenkost jih je zanimala. Želeli so si slovenskih časopisov iz domovine, kajti pariška »Nova Jugoslavija« jim ne more nuditi dovolj. Tudi naši izseljenci v Merlebachu in Stiringu si želijo nazaj v domovino.
Medtem je prispela v Pariz vsa jugoslovanska delegacija. Komitet narodne osvoboditve Jugoslavijo v Franciji je sklical konferenco, katere se je udeležilo nad 300 jugoslovanskih izseljencev. Tovariš Petrovič, član delegacije, je govoril o zmagoviti osvobodilni borbi in o enotnosti vseh jugoslovanskih narodov, ki se je skovala v tej vojni. Tovariš Jurač pa je povedal, kako je zgrajena naša nova oblast, s kakšnimi težavami in napori ter s kakšno požrtvovalnostjo obnavljajo naši delavci tovarne, stroje, promet. Zborovalci so se čudili, kajti kaj takšnega v Franciji ni. Zopet se je razvila diskusija in vprašanja so kar deževala. čudili so se, da ima jugoslovansko ljudstvo v novi državi takšno besedo, takšno moč. Zbori volivcev, novi socialni zakoni, vse to jim je bilo popolnoma novo. Želeli so si čim več časopisov iz domovine ter čim večje povezanosti z novo državo.«
Najvažnejše je stalno zviševanje produkcije in
hitrejša izmenjava blaga
Danes se ose sile in osi napori dednega ljudstva združujejo o skupni >orbi za čimprejšnjo obnovo porušene domovine in izgraditev opustošenega gospodarstva. Da bi pa mogli te glavne naloge prve povojne dobe čim prej in v čim večjem obsegu izpolniti, moramo med vsemi obnovitvenimi nalogami poiskati in izpolniti predvsem one, ki so v tem trenutku najvažnejše. Le tako bomo ustvarili tudi potrebne pogoje za čim hitrejšo in uspešnejšo dovršitev vseh ostalih nalog.
Te najvažnejše obnovitvene naloge so brez dvoma: zvišanje industrijske in agrarne produkcije in omogočitev hitre, uspešne in pravilne izmenjave blaga.
Če nam bo z iniciativo, z kontrolo,
čim uspešnejše izvršitve teh osnovnih nalog zavisi naša dokončna obnova, za-visi naša gospodarska zmaga, brez katere je nemogoča resnična zmaga nad zunanjimi in notranjimi sovražniki.
Ob požrtvovalnem in zavednem delavskem kadru je naša rudniška in tvorniška proizvodnja dosegla že skoraj povsod predvojno višino. Danes so naša industrijska skladišča polna izgotovljenega blaga, ki se sedaj razvaža v ose federalne enote. Po razdelilnem načrtu Zveznega ministrstva za trgovino in preskrbo je bilo te dni odprem-
bodo dostavljala blago na kredit, je odobreno obračunavanje 2 odstotnega dodatka k odobrenim cenam.
Razumi jivo~ je, da bodo od tega imeli praktično korist tudi potrošniki, saj bodo odslej izgotovljeni industrijski proizvodi prihajali hitreje o roke onih ljudi, katerim so neobhodno potrebni.
Ena izmed velikih težav, ki so se doslej pojavljale, je bila tudi v načinu počasnega likvidiranja računov za industrijske izdelke, ki jih je naročevala država odnosno državne ustanove. Naša industrijska podjetja so morala do■
Ijenih že 210 vagonov izdelkov naše in- slej prav pogosto zelo dolgo čakati na dustrije o ostale federalne edinice. izplačilo izdatkov, ki so jih naročevale Zelo pogosto pa se je dogajalo, da državne ustanove. Razumljivo je, da je razne ustanove in podjetja, ki so do- čakanje na izplačilo takih računov, ob bila dovoljenje za nabavo nekega bla- pomanjkanju potrebnih denarnih sred■
 •_____________I..o/on nJion/nn 7anirn/n 7nienn io lrtnn.
konstruktivno kritiko in s požrtvooal- ga pri našiti industrijskih podjetjih, steo, občutno zaviralo zvišanje indu-______• — .-7	i	t___!.■ tn„...n7j'I!	bor nicn striinhp nrniznnrtn ie. 7.enrliln se ie celo
nimi napori najširših delovnih množic uspelo vzpostaviti rentabilno organizacijo dela po industrijskih podjetjih ter o zvezi s tem zvišati in prekoračiti predvojno produkcijo, če nam bo uspelo obdelati in posejati vsak košček plodne zemlje in končno, če nam, bo uspelo vzpostaviti brezhibno in ekspeditivno preskrbovalno mrežo, bomo lahko uspešno izvršili tudi obnovitvene naloge na oseh ostalih področjih.
Samo z zvišanjem produkcije in s pospeševanjem hitre in pravične razdelitve blaga, bomo lahko postavili najtrdnejše temelje za premagovanje vojnega razsula in fašističnega opustošenja naše domovine.
Samo s sodelovanjem ljudske iniciative, ljudske kontrole in konstruktivne kritike, bomo lahko vzpostavili brezhibno in ekspeditivno preskrbovalno mrežo ter razkrinkali in razorožili vse špekulante in gospodarske saboterje. Samo tako bomo lahko vnesli red, sistem in pravičnejšo organizacijo o naše celotno gospodarsko življenje, kar bo v največji meri vplivalo na znižanje cen vsem industrijskim in obrtni-, škim izdelkom ter kmetijskim pridelkom.
Samo tako bomo — ob istočasnem zvišanju vrednosti dinarja — utrdili realne mezde in plače delavcem in nameščencem ter jim zasigurali nujne življenjske potrebščine, obenem s tem pa dvignili življenjske pogoje izmučenih in sestradanih delovnih množic. To izboljšanje gospodarskega stanja najširših slojev delovnega ljudstva bo obenem tudi najmočnejša utrditev naših političnih pozicij.
Stalno zviševanje produkcije in stalno izboljševanje ekspeditivnosti o izme* njavi blaga so torej one osnovne in1 najvažnejše naloge, katerim moramo danes, v dobi prvih povojnih težav, posvečati vso svojo pozornost in vse svoje delovne sile in sposobnosti. Na teh nalogah moramo nenehno mobilizirati in akfivizirati najširše množice delov
istega niso mogla dvigniti, ker niso strijske proizvodnje. Zgodilo se je celo, imela potrebnih denarnih sredstev za da se je zaradi pomanjkanja denarnih
izplačilo blaga.
sredstev z nabavo surovin začela pro-
To primanjkovanje denarja je po- dukcija tudi zniževati.
vzročilo dvojno škodo. Na eni strani se je zaradi tega kopičilo v tvorniških skladiščih že izdelano blago, na drugi strani pa so potrošniki, četudi je bilo blaga dovolj, ostajali brez istega, dasi so ga nujno potrebovali.
Naša industrijska podjetja, ki so tako s polnimi skladišči brezuspešno čakala na odjemalce, so ostala brez denarja za nabavo novih surovin in za izplačilo mezd in plač. Zaradi tega so se morala zadolževati, kar je bilo o zvezi z novimi, skoraj 10 odstotnimi stroški. Poleg ostalega je tudi to zelo vplivalo na postopno zviševanje cen industrijskih proizvodov.
Merodajne narodno osvobodilne oblasti so uvidele te nedostatke in pred nekaj dnevi sprejele ukrepe, ki bodo v bodoče odstranili gori navedene nepravilnosti. Sprejet je bil predlog, da se v bodoče surovine in industrijski izdelki naročajo in dostavljajo s trimesečnim kreditom, in to tako, da prejemnik blaga položi prodajalcu namesto denarja menico. Industrijska banka Jugoslavije in njene federalne podružnice bodo obračunavale tako eskontirane menice brez vsakih formalnosti s 6 odstotnimi obrestmi.
S tem ukrepom narodno osvobodilnih oblasti sta doseženi dve ugodnosti. Zadružne zveze, državna in privatna podjetja ter ustanove, ki vrše posredniško službo med proizvajalci in potrošniki, ne bodo čakale, da zberejo do-voljno količino denarnih sredstev in da šele takrat izvršijo prevzem dodeljenega tvorniškega biaga. Prav tako pa tudi našim industrijskim podjetjem ne bo več treba imeti polna skladišča že narejenih produktov ter istočasno iskati bančne kredite za finansiranje nove produkcije odnošno za izplačilo stroškov blaga, ki je doslej ležalo neizkoriščeno in neprodano v tvorniškem
nega ljudstva, kajti od čim hitrejše in skladišču. Industrijskim podjetjem, ki
  * * * -----------------------------
1 zbiranjem starega gnraija pospešujemo obnovo
Istočasno, ko smo v bivši Jugoslaviji | ska, ki je predala^ že ogromne količine izdajali ogromne vsote denarja za uvoz istega ter omogočita industriji obrato-
______  •; .	•	F\n	Ki m	nričln	/la	7act/\i£»	V
Po odloku zveznega ministra za finance so odslej državne ustanove in uradi dolžni, da ob prejemu naročenega blaga in računa izdajajo dobavitelju posebno potrdilo o prejetem blagu. Na osnovi tega potrdila lahko dobi do baoitelj pri Industrijski banki Jugoslavije, kakor tudi pri vseh ostalih denarnih zavodih in njihovih podružnicah takoj odgovarjajoči kredit. Tako bodo naša industrijska podjetja lahko v bodoče prišla brez oseh zastojev in ovir takoj do potrebnih denarnih sredstev, ki bodo omogočila nemoteno zvišanje produkcije.
Zvezni minister zaufinance je istočasno predpisal, da morajo državne ustanove in uradi likvidirati fakturne račune najdlje v enem mesecu po prejemu blaga. V nasprotnem primeru morajo odgovorni nameščenci dotične državne ustanove odnosno urada iz svojih sredstev nadoknaditi dobavitelju 6 odstotne letne obresti za zamujeno izplačilo računa.
Če upoštevamo dejstvo, da smo pred štirimi meseci prejeli na področju gospodarskega življenja od okupatorja v nasledstvo zgolj ruševine in anarhijo, če upoštevamo, da nam je v prvem četrtletju svobode — ob požrtvovalnem sodelovanju delovnih množic uspelo izvršiti zamenjavo denarja z istočasnim poenotenjem valute, da nam je v tem kratkem času uspelo obnoviti promet Jer približati rudniško in tvorniško proizvodnjo predvojni proizvodnji, potem je naša današnja najvažnejša naloga, da čim prej vzpostavimo brezhibno in ekspeditivno izmenjavo blaga. Gornji ukrepi narodne oblasti imajo ravno namen uvesti sedaj tudi o organizacijo izmenjave blaga potrebno hitrost, ki nam naj zasigura nadaljnje uspehe o normalizaciji našega gospodarskega življenja in o izboljšanju življenjskih pogojev delovnega ljudstva.
surovega gumija, iz katerega smo izdelovali razne gumijaste izdelke, so po mehaničnih delavnicah, po podstrešjih in smetiščih propadale velike količine zavrženega starega gumija. Tako smo, ob zanemarjanju domačih virov in možnosti, trošili denar za uvoz surovin ter s takšnim nenačrtnim postopkom slabili naše narodno gospodarstvo. V Združenih državah Severne Amerike so n. pr. v letih od 1926—1929 z zbiranjem in izkoriščanjem starega gumija kot industrijske su-rovir znižali potrošnjo kavčuka za 50 odstoUov. Nekatera jugoslovanska industrijska podjetja so po zgledu na tuje države pristopile k izkoriščanju starega gumija že leta 1939, ko je bil uvoz surovega gumija zaradi vojne že zelo onemogočen.
Danes, v dobi prvih povojnih težav, smo zaradi neurejenih razmer v inozemstvu, zlasti pa zaradi splošnega pomanjkanja surovin, slabih prometnih možnosti in drugih objektivnih vzrokov navezani izključno na izkoriščanje starega gumija, ki ga je povsod še mnogo razmetanega. Zlasti je mnogo starega gumija, raztrganih plaščev in zračnic iz avtomobilskih in motornih koles v onih predelih, kjer so se vodile zadnje borbe z okupatorji.
Glavni vir oskrbe naše industrije s starim gumijem je bila doslej naša voj-
vanje. Da bi pa ne prišlo do zastoja v naši industriji gumijastih izdelkov in da bi se obratno, sedaj tik pred samo zimo, dvignita produkcija gumijastih podplatov do skrajnih možnosti, je potrebno, da s pomočjo vseljudske zbiralne akcije po vseh krajih države zberemo ves stari gumi ter ga praktično izkoristimo za predelavo v podplate. Potrebe po čevljih so namreč v državi, zlasti pa v najbolj opustošenih in uničenih predelih, tako velike, da ne moremo in ne smemo dovoliti, da tudi najmanjši košček starega gumija leži kjer koli neizkoriščen.
Zato izvedimo kampanjo zbiranja starega gumija povsod, ob sodelovanju vseh množičnih organizacij in na najširši osnovi. Sindikalne podružnice, ZMS ta AFŽ naj s skupnim nastopom in z vsemi razpoložljivimi sredstvi dosežejo na terenu sodelovanje najširših ljudskih množic. Oklenimo se te nove zbiralne akcije z isto voljo, iznajdljivostjo in požrtvovalnostjo, kot smo jo pokazali v izredno dobro uspeli akciji zbiranja starega železa in še več. Ker imamo že velike ta bogate izkušnje iz dosedanjih množičnih zbiralnih akcij, moramo v tej novi zbiralni kampanji pokazati še večje in lepše uspehe.
Naj ne bo nikogar, ki bi stal ob strani in ne bi sodeloval!
Vpisovanje v Osvobodilno fronto naj postane manifestacija za velike pridobitve naše borbe.
SLOVENSKI P3EM0S0VIIKI
V Sloveniji imamo v Zasavju tri naj-1 odtegnjenih produktivnemu delu zaradi večje premogovne rudnike Zagorje, Tr- j mnogoštevilnih del v jalovini. Poleg te-bovlje in Hrastnik, ki so stari že nad 120 ga so danes stroji popolnoma izrabljeni.
i m __ _ i_i_li • x::	nnVioni	Vi	novih strn-
let. To so obenem tudi največji industrijski kraji Slovenije, kjer je poleg rudnikov še središče mnogih drugih industrij.
Predvojna proizvodnja je docela krita potrebe Slovenije in je zalagala s premogom tudi dobršen del Jugoslavije. Današnja proizvodnja še ni dosegla predvojne. Krila bi yse potrebe Slovenije, vendar pa se zaradi nujnosti izvaža premog tudi v druge federalne enote. Predvsem pa zalagajo s premogom železnice in sladkorno industrijo. Izvažajo eno tretjino celotne produkcije, ki je dosegla približno tri četrtine predvojne proizvodnje. Leta 1943 je proizvodnja premoga sicer dosegla svoj višek, kar je v zvezi predvsem z brezobzirnim izkoriščanjem delovnih moči, nesistematičnim in nestrokovnja-škim izkoriščanjem rudnika samega. Od tega leta dalje pa je proizvodnja ravno zaradi teh vzrokov padala in je dosegla pred koncem svoj minimum, to je eno četrtino predvojne proizvodnje. Spričo tega vidimo, da je naš rudar od časa osvoboditve pa do današnjega dne dosegel s svojim požrtvovalnim delom velik uspeh. V kratkem času je dvignil proizvodnjo za dve tretjini predvojne proizvodnje. Odslej pa se dviga proizvodnja bolj počasi, ker mora premagovati rudar s svojim delom velike tehnične težave.
Težave imajo svoj glavni vzrok predvsem v tem, ker so Nemci v času okupacije prekomerno izkoriščali rudnike s svojo roparsko metodo odkopavanja in je bilo zaradi tega delo v rudnikih nenačrtno, saj odkopov sploh niso zasipavali. To nestrokovnjaško ravnanje je vzrok zruškom in tem sledečim jamskim ognjem
Okupator ni pripeljal nobenih novih stro jev. Nasprotno, celo odpeljal je več strojev z dnevnega kopa Dobrna pri Trbovljah. Svoj čas so v delavnicah venomer in sproti popravljali vozičke, stroje in lokomotive, dočim so Nemci vse to zanemarjali. Primanjkujejo tudi vagoni, ki jih potrebuje še druga industrija. Posledica je, da se premog, ki bi moral na trg, naklada v skladiščih.
Ko so se delavci vračali iz narodno osvobodilne borbe, so videli zapuščene obrate, rudnike v obupnem stanju, uničene proge, pokvarjene stroje in razbite jamske vozičke. Takoj so prijeli za delo. V rudniku Zagorje so delali prostovoljno eno nedeljo v prid prizadetim okoliškim kmetom, s katerimi so v času narodno osvobodilne borbe delili zadnji košček kruha. Tako je bita razdeljena pomoč 120 tisoč dinarjev, zaslužek tega prostovoljnega deta, 28 najbolj potrebnim kmetom. Za vdove padlih borcev in vojne sirote pa so zopet delali prostovoljno 12. avgusta. Njim so raždelili zaslužek 185.000 dinarjev. Tretja nedelja prostovoljnega svetnim domovom. Za obnovo šole v Toplicah Medija-Izlake so dali 10.000 din, za ljudsko šolstvo v Zagorju 8000 din, za prosvetni dom, ki je služil Nemcem za vojašnico, 20.000 din kot brezobrestno posojilo, 5600 din pa za prosvetni dom v Loki. V Trbovljah so delali dve prostovoljni nedelji za obnovo, ki so jo podprli s svojim zaslužkom 865.186 din. Za vdove in sirote padlih borcev so dali 463 tisoč 593 din. V Hrastniku so delali za vdove in sirote z zaslužkom 85.000 din, za obnovo so dali 40.000 din, in sicer za
Draginjo moramo zajeziti!
v Trbovljah in Hrastniku, kjer so pa te I kozjanski okraj 20.000 din, za izseljeni ognje že kolikor toliko omejili, nekatere | ški pas onstran Save pa 20.000 din.
pa sploh pogasili. Zaradi nezasutih odkopov se čuti prekomerna potreba po za-sipnem materialu. Tako se jemljejo na eni strani rudarjem kopačem vozički, na drugi strani pa se večajo stroški in trpi proizvodnja. Prav tako je okupator zanemarjal vsa štiri leta investicijska deta. Odkrival je nova obzorja, ker se mu je pač z odkopavanjem mudilo in je ril samo po premogu. Hkrati pa ni imel delovnih moči, ker so se rudarji naših črnih revirjev skoraj 100 odstotno odzvali pozivu Osvobodilne tronte. Zaradi tega je treba sedaj investicijska deta pospeševati, ker so za nami štiri leta zamude. Kar pa je bilo investicij že pred tem, niso bila vzdrževana in jih bo treba šele obnavljati in popravljati, kar pa pomeni pričeti ta dela znova. Neogibna posledi-•• lega ;e, da je veliko število delavcev
Delavstva je danes več zaposlenega kakor leta 1939. Proizvodnja pa je manjša, ker j<! treba popravljati in pripravljati nova obzorja, kar je v zvezi z že. navedenim brezumnim okupatorjevim izkoriščanjem rudnjkov. Tudi je precejšnje število rudarskih invalidov in starih delavcev, ki bi morali biti že upokojeni. Rudarji vseh treh rudnikov delajo v treh izmenah po 8 ur.
Toda delavci in rudarji se poleg običajnega dnevnega deta, ki ga vestno opravljajo, zanimajo tudi za kulturno prosvetno delo. V Zagorju in Trbovljah urejujejo v novih prostorih svoje čitalnice. V Hrastniku jo že imajo.
Delavec-rudar je spoznal, da nima samo dolžnosti do deta, ampak, da si je priboril tudi pravico do izobrazbe in političnega udejstvovanja.
Skrb naše vojske in delavcev za pogorelce
četniške tolpe so vmaju mesecu t. 1. v svojem besu in ob priliki svojega bega popolnoma požgale mesto Fojnico. Ker so naše oblasti dobro razumele težki položaj, so Fojnici nudili že prve dni pomoč, pozneje pa so ji odobrili še vsoto denarja za obnovo mesta. Te dni so zbrali kakanjski rudarji prostovoljno 142.016 din. Vojska ni pozabila, da so pozimi v času narodno osvobodilnega boja mladinci, mladinke in stari ljudje iz Fojnice prostovoljno nosili hrano in mutacijo iz Vakufa čez planine do buso-vaške ceste. Obenem z ganljivim pismom so zato borci postali krajevnemu odboru Fojnice 30 tovornih konjev.
Slovenija bo preskrbela čez zimo 5000 otrok iz Bosne in Hercegovine
Slovenci bodo v sporazumu z narodno vlado Bosne in Hercegovine in narodno vlado Slovenije sprejeli na zimsko preskrbo in za prve mesece pomladi 5000 otrok iz Bosne in Hercegovine. Poleg tega bodo sprejeli Še 200 na pljučih obolelih otrok, katerim bodo zagotovili zdravljenje v zdraviliščih. Število otrok, ki jih bodo poslali v Slovenijo iz banja luškega okrožja znaša 1000, iz bihaške-ga 1000, iz sarajevskega 1000, iz tuzlan-skega in dobojskega 500, iz travniškega 500, iz mostarskega 500 in iz Sarajeva 500. Prvi transport bo odšel iz Sarajeva 19. oktobra, z njim pa bo tudi 1 zdravnik, ena bolničarka in 10 spremljevalcev.
Nova električna centrala v Kreki
Po osvoboditvi vzhodne Bosne se je pokazala nujna potreba obnoviti električno centralo v Kreki. Kmalu je po zaslugi velikih naporov pričeta delati ena turbina te centrale. Toda električna energija, ki jo je proizvajata ta turbina, še zdaleka ni mogla zadovoljiti potreb industrije tega kraja. Proizvodnja premoga in soli, ki je tako odvisna od količine električne energije, je stalno šepata vsled pomanjkanja električnega toka. Zaradi tega se je sredi septembra postavita pred delavce in inženjerje centrale naloga, da do konca oktobra osposobijo električno centralo, ki naj bi jo prenesli iz Zenice. Za demontiranjei prenos in ponovno montiranje so se v bivši Jugoslaviji navadno uporabljali tuji strokovnjaki in ob tej priliki je bilo potrošenega mnogo denarja. 9 delavcem v Kreki se je posrečilo dokazati, da je mogoče opraviti isto delo v mnogo krajšem času, pa vendar temeljito in dobro. Delo za demontiranje, prenos in ponovno montiranje strojev je trajalo 30 dni. Ko je pričeta delati nova turbina, se je kapaciteta centrale v Kreki podvojila in povzpela na 80 odstotkov I predvojne kapacitete.
V zadnjih mesecih naraščajo cene tako naglo in močno, darfjbstajajo plače delavcev in nameščenliv nerealne. Draginja je zajela tudi najvažnejša ra-cionirana živila in življenjske potrebščine. Od konca julija do konca septembra se je n.pr. zvišala cena enotne moke od 4.50 din na 5.50 dim, cena bele moke od 5.50 din na 6.60 din, cena fižola od 5.50 din na 6.50 din, cena sladkorja pa od 15 din na 32 din. Brez znatne podražitve ni nobene živ-ljenske potrebščine, za 100 in več odstotkov pa naraščajo cene neracionira-nih in nekontroliranih potrebščin in blaga. "Stabilne cene so neobhodno potrebne za ureditev preskrbe prebivalstva in tudi za izvedbo načrtne proizvodnje. V glavnem povzročajo draginjo špekulanti, ki spretno izrabljajo razne naše gospodarske težave in ovire. Te težave so predvsem preslab zadružni gospodarski aparat, nedostatki v organizaciji prodajnih in nabavnih zadrug, težave pri obnovi industrije, ki še ne more dati dovolj izdelkov na razpolago, slabe transportne razmere in naposled to, da mnogi funkcionarji oblasti in tudi masovne organizacije še nimajo dovolj razumevanja za dosledno regulacijo cen in za urejevanje naših tržišč.
Kakor prej navedene težave in ovire tako izrabljajo špekulanti z vso spretnostjo tudi manjkljivosti gospo-darsko-politične vzgoje delovnih množic. Kmečko ljudstvo se sicer zaveda, da je kmetijska proizvodnja del narodnega gospodarstva ter da ima svoj pomen in svojo veljavo samo v gospodarski enotnosti in celoti, najdejo se pa tudi med kmečkim življem posamezniki, ki se dajo zapeljati od vab špekulantov, sledeč nagibu sebičnosti in pohlepa, ki ga špekulanti z vso vnemo podpihujejo. Kršenja preskrbovalnih odredb ni v Jugoslaviji nikjer, najdejo se pa zlasti v mestnih okolicah posamezni kmetje, ki se dajo zapeljati od špekulanta, dokler jim ga bridka izkušnja ne pokaže v pravi luči. Taki zapeljanci so podobni malim špekulantom v ljubljanski okolici, ki n.pr. čebule v upanju na višje cene tako dolgo nočejo prodajati, dokler jim ne začne zmrzovati.
Kmet je razumen in mu je jasno, da industrijskih izdelkov ne more dobiti, če industrijskemu delavstvu in na-meščenstvu ne da na razpolago za življenje potrebnih pridelkov. Dati pa jih
mora takoj, ker je to življenjsko važna za obe gospodarski panogi, za kmetijsko in industrijsko. Stabilnost cen mora postaviti na laž vsa slepila špekulantov, da se s pridržavanjem pridelkov dosežejo višje cene, a poleg starega pravila: Kdor ne dela, naj tudi ne je! — naj se uveljavi tudi pravilo: Kdor s svojim delom, s svojo prizvodnjo noče redno podpirati druge gospodarske panoge, ne sme od nje ničesar pričakovati. To se pravi, da bodo od špekulantov zapeljani kmetje izločeni pri razdeljevanju industrijskih izdelkov ter prepuščeni črni borzi, kateri so se nezavedni in zapeljani predali v svojo veliko škodo. Špekulanti, ki so se vrnili med pridelovalca in potrošnika, med vas in mesto, med kmeta in delavca, izkoriščajo sicer obe strani, najbolj pa zapeljanega kmeta, kateremu gre v zgubo ves izkupiček zh pridelke, ki jih je prepustil črni borzi, ker mora potem razne potrebščine kupovati od špekulantov po neverjetno visokih cenah.
Vprašanje cen je ozko povezano s stanjem vse naše preskrbe, odvisno pa je od politične zrelosti članov krajevnih narodnih oblasti in od kontrole in sodelovanja ljudskih množic. Izkušnje so pokazale, da s samimi zakoni, uredbami in predpisi ni mogoče Tešiti vseh vprašanj proizvodnje, preskrbe in oen, zlasti če krajevna oblastva pri izvrševanju teh zakonov in uredb nimajo dovolj izkušenj, strokovnega znanja in čuta odgovornosti. Če nimajo teh pogojev, se zgodi, da ostanejo še tako dobre odredbe samo na papirju ali pa da se dopuščajo in celo podpirajo prestopki in prekrški.
Draginjo bomo zajezili in preprečili le na ta način, da usposobimo na oni strani vse narodne odbore, na drugi strani pa mobiliziramo kmečko prebivalstvo za pošteno in vzajemno delo pri razdelitvi proizvodnje in pri preskrbi prebivalstva. Pred organe ljudske oblasti, pred strokovne organizacije in pred zavedne delovne množice je postavljena naloga, da pomagajo aktivizirati zadružništvo in državno trgovino, da ustanove zadružne poslovalnice, da se povežejo s kmečkimi zadrugami ter izkoristijo vsa razpoložljiva prometna sredstva za dovoz življenjskih potrebščin. Ustvariti moramo mrežo preskrbe in kontrole cen, pri kateri morajo pobudno sodelovati tudi predstavniki strokovnih zvez, zadružništva in množičnih organizacij.
Delo tehničnih baz v Sloveniji
Tehnične baze, eden najmočnejših stebrov obnove porušenega podeželja v Sloveniji so bile ustanovljene v Cerknici, Dražgošah, Lukovici, v Ribniški dolini, Beli Krajini, Žužemberku, Brežicah, Solčavi, na Kozjanskem in v Ljutomeru. Na Primorskem jih je pet. Naloge tehničnih baz so med drugim dajanje pobude za delo, dajanje tehničnih nasvetov, izdelovanje načrtov ter porazdeljevanje gradiva, ki ga prejemajo ali same producirajo. Do konca letošnjega leta bodo izdelale 250.000 cementnih strešnikov, kar odgovarja 170.000 kvadratnih metrov strešnega krova. V lastnih apnenicah so skupno izdelale 350.000 kg živega apna. S strokovno pomočjo in delovno silo tehničnih baz sta bili postavljeni v obrat opekarni v Ribnici in pri Črnomlju, ki izdelata dnevno nad 5000 opek. V gradnji je 150 lesenih provizoričnih hiš, od katerih je mnogo že postavljenih in bo z njimi dobilo streho 750 družin. Poleg tega izdelujejo tehnične baze mnogo ročnega orodja, samokolnic in škodelj za kritje streh. Tehnične baze tesno sodelujejo z obnovitvenimi zadrugami, ki so prejela za svoja dela 50 milijonov din kredita. Naloga tehničnih baz je bila, da pravilno ocenijo škodo in predlagajo višino posojil. Sedanje število tehničnih baz se bo do pomladi dvignilo na 20.
Likvidacija delniške družbe za železno industrijo v Varešu
1895. leta je bila ustanovljena delniška družba za železno industrijo v Varešu. Po sporazumu ustanoviteljev družbe s takratno avstro-ogrsko upravo, kar je bilo vnešeno v pravila družbe, prehaja po 50 letih vse premoženje v last državne blagajne. Med svojim obstojem je društvo izdalo z dvema emisijama 11.000 delnic po 400 kron nominale, tako da je znašala družbena glavnica ob zamenjavi delnic v dinarsko vrednost po prvi svetovni vojni 1 milijon 100 tisoč dinarjev. Večina delnic je bila v rokah države in samo del se je nahajal v posesti privatnih oseb, večinoma nemške narodnosti. Na občnem zboru družbe dne 10. februarja t. 1. je bilo ugotovljeno, da bo društvo z ozirom na pravila prenehalo obstojati 4. marca 1945 in da je treba izvesti likvidacijo. V to svrho je bil izvoljen poseben odbor. Mnogi člani upravnega in nadzornega odbora go pobegnili z okupatorjem, zato likvidacija ni bila izvedena. Sedaj je minister za industrijo in rudarstvo izdal odlok, da se takoj likvidira delniška družba za železno industrijo v Varešu. Po likvidaciji bo izdalo industrijsko ministrstvo poseben odlok o uporabi druž-binega premoženja.
Prispevke v votivni sklad pošljete lahko tudi na naslov: Uredništvo » L j ti ds ke pravice«, številka čekovnega računa tO.600, z oznako »za votivni sklad«.
DOPISI
Volitve in podeželje
Naši kandidati, namestniki in drugi aktivisti OF hodijo na predvolivne sestanke po naših mestih, trgih in vaseh. Nekateri pridejo prvič v kak kraj, drugi kraj poznajo še iz dobe partizanstva ali pa so celo domačini.
Različne stvari človek doživlja na ta-taikih sestankih.
Tu pa tam so še ljudje, ki si ne upajo govoriti.
S tovarišem sva obiskala več notranjskih krajev. Na Rakeku je bila dvorana nabito polna. Ljudje so prihajali od večernic. Na zborovanju so se. živo zanimali za naše nove zakone. Obravnavali so tudi pastirsko pismo in čudijo se temu sedaj v svobodi. Ljudje še vprašujejo, če jih bodo še kdaj odirali in bogateli z njihovimi žulji stari špekulanti, ki so se sedaj potuhnili in čakajo samo ugodne prilike, ljudem pa kažejo sladke obraze, češ, ko bi bili mi na oblasti, vsega bi bilo, če drugega ne, pa vsaj papirnatega denarja!
Drugje zopet sprašujejo ljudje za vozno živino. Več živine bi bilo potrebno, vsaj v požganih krajih, govore kmetje. Polja so posejana z ozimino, dokaz medsebojne pomoči in pridnosti notranjskih ljudi.
Na Bloški planoti vidim na sestanku več kmetic, ki so dajale hrano našim
Star možakar nas povprašuje, v katerih borbah smo bili in kje smo se tolkli. Povprašujejo, katere brigade ali divizije je bil komandant Grol in Šuba-šič v domovinski vojni... Vsi smo se nasmejali. Zato pa so šli taki iz vlade, ki niti brigad niso vodili in niso bili niti aktivisti v domovinski vojni.
Sestanek je bil razgiban. Sedaj razumemo, meni dober kmet, zakaj je Rupnik tako rad lovil v Kovačevih loviščih, ker mu je Kovačev Franček poganjal žival. Rupnik pa sedaj uči slovenske belogardiste, kako se nastavljajo zanjke.
Da, da, zadnje jesensko sonce ogreva prisojne lehe, reakcionarni martinčki in grilčki pa pretezajo svoje ude, če bi se dalo odvrniti kje kakega kalina, da bi 11. novembra pljunil na štiriletno osvobodilno borbo. Predvsem izkoriščajo ta-, ki oktobrski martinčki gospodarsko stisko in uživajo, če ima kmet slabo vozno živino, ko se trudi, da pripelje nastil in dTva domov. Radovalno se nasmehu-iejo, če ni ob pravem času kart, ali če jih je manj in pomilujejo delavca, ki dela v gozdu. Pomilujejo ljudi, če ne dobe takoj obleke in obutve, češ', če bi mi imeli oblast, si lahko predstavljate*, kako bi bilo.
Taki reakcionarni martinčki in grilčki bodo doživeli končni udarec 11. novembra, ko bo ljudstvo s tem, da bo oddalo
borcem 1942. leta. »Malo pridete k nam svoj glas za delovni program osvobodil v hribe, seveda, ko poznate vse naše -- *—*-	------
grape in grebene iz neštetih borb, pa so vam morda odvratne,. Pozimi pridite smučat, ker je dolgčas, ko nič več ne poka. Sedaj v miru pospravljamo zadnje poljske pridelke. Kmalu bodo volitve in še me ženske se bomo drenjale okrog skrinjic. Saj verjamemo, pravi krepka mlada kmetica, »če ste se znali tolči za nas, bodo znali tudi v narodni skupščini take zakone postavljati, ki bodo v korist večini, kmetom in delavcem.«
ne fronte, imelo zavest, da ga da za republikansko ureditev Slovenije in Jugoslavije. Da bo dalo glas zato, da bodo čimprej izšli novi zakoni, ki bodo v korist vsej veliki slovenski in jugoslovanski narodni družini.
Podeželje pa vedno bolj spoznava delovni p rog r Osvobodilne fronte., to se pravi svoj mnodni program v republi-
kanski Sloveniji in Jugoslaviji, ki je odraz naše borbe, sedanjega in bodočega dela.	M.	H.
Pismo slovenskega Inirca iz Vojvodine
Že precej mesecev živimo tu, precej daleč od Slovenije, v Vojvodini —
Bački, na meh straneh reke Tise, ki se počasi in mirno vali proti Beogradu. Nepregledne ravnine se razprostirajo okoli nas, nepregledna žitna polja obdajajo vasi in mesta.
Z veseljem so nas sprejeli domačini. Vedeli so takoj vsi, da smo Slovenci in na .njihovih obrazih smo videli, da so že dosti slišali o nas.
Ko hodiš in se voziš po teh ravninah, posebno v poletju ali v jeseni, vidiš nepregledne nasade tobaka, vinske trte, koruze, žita in sladkorne pese. Ob rekah in po poljih vidiš črede svinj in živine. V vaseh se dvigajo visoki dimniki tovarn za predelavo mesa, mleka, sladkorja in tobaka. In če pomislimo, da so ta posestva, tovarne in vasi naše, lahko rečemo: Bogati smo in ni se nam treba bati bodočnosti.
Tu je precej prebivalstva madžar-
skega. Demokratičnost naše nove Jugoslavije pa se prav , tu kaže tako živo, saj imajo Madžari svoje šole, svoje zastopnike v političnem in upravnem vodstvu. Zanimiva je politična ura v naši edinici, kjer je precej Madžarov. Zato je potrebno, da se kake stvari pojasni še v madžarskem jeziku, kajti tudi madžarski tovariši kažejo veliko zanimanje za vse probleme, ki se pojavljajo v novi Jugoslaviji.
Pred kratkim smo slavili obletnico osvoboditve teh krajev, za katero sta se borili skupaj Jugoslovanska in slavna Rdeča armada. Na manifestacijah so govorili pisani množici domačinov zastopniki civilne oblasti, Srbi in Madžari, zastopniki naše vojske in Rdeče armade.
Tudi mi se pripravljamo na volitve. 11. novembra bomo pokazali, kaj misli in želi naše ljudstvo, kaj pravi toliko časa zatirani delavec in kmet!
Jan Ivan.
Sledili bomo hjudski fronti, ki nas poziva k požrtvovalnemu delu.
Raztovarjanje jamskega lesa za rudnik v Hrastniku
Gregorčičeva proslava na Goriškem
Proslava rojstnega dneva Simona Gregorčiča je letos imela na Goriškem zna čaj in pomen pravega narodnega praznika. V vseh okrajnih središčih in vaseh so preteklo soboto in nedeljo bile slovesne proslave v počastitev goriškega slavčka, ki je prerokoval združitev vseh Slovencev pod skupno streho in bil zato zlasti v težkih letih narodno osvobodilne vojne velika duševna opora primorskemu ljudstvu.
Na dan obletnice rojstva najznameni-tejšega^ primorskega pesnika je ljudstvo kobariškega okraja v množicah pohitelo na njegov grob na gričku pri Sv. Lovrencu. Mladinke so grob okrasile s svežim zelenjem in zadnjim jesenskim cvetjem. Celo iz Idrskega so prinesle cvetje preko deroče Soče, kakor za časa vojne. Pevski zbor prosvetnega društva »Briški griči« je na grobu zapel najlepšo Gregorčičevo pesem. Številni rojaki so prišli iz sončnih Brd v planinski raj Simona Gregorčiča ter se v njegovem rojstnem kraju poklonili grobu in zahvalili za preroške besede, ki se danes uresničujejo. Briška mladina je položila na grob krasen venec z jugoslovansko trobojnico. Popoldne je kobariško prosvetno društvo »Simon Gregorčič« ob sodelovanju krajevnih prosvetnih društev »Svoboda« iz Starega sela, »Nadiža« iz Kreda, »Matajur« iz Sužida in »Andrej Volarič« iz Svin priredilo veliko proslavo, ki se je je udeležilo na tisoče ljudi. Na sporedu so bile pevske točke, slikovni prizori ter solospevi in zborne recitacije pesnikovih del. Tovariš Pepi Gruntar je podal pesnikov življenjepis, tov. Silič pa je govoril o pomenu Gregorčičevih pesmi za ves slovenski narod.
Tudi v Gorici je bila v soboto zvečer in v nedeljo popoldne proslava Gregorčičevega rojstnega dneva. Nastopilo je goriško pevsko in glasbeno društvo pod vodstvom prof. Komela. Med odličnimi gosti, ki so prisostvovali proslavi v soboto zvečer v Ljudskem domu so bili guverner zavezniške vojaške uprave za Goriško major Shirk, predsednik Pokrajinskega sveta dr. Hugues in predsednik Mestnega odbora dr. Stecchina.
Iznajdljivost in požrtvovalnost mehanika Šarotar Jožeta
r obeh soboških tovarnah pe_______
otežkoča redno obratovanje predvsem pomanjkanje nadomestnih strojnih delov. V tovarni Cvetic, ki bi sicer morala prenehati z delom, je rešil ne-dostatek rezilnega noža v prikrojeval-nici mehanik šarotar Jože. Z nadurnim delom je sam izdelal rezilne nože, ne samo za Cvetičevo, temveč tudi za Šiftarjevo tovarno perila.
Šarotar Jože zdaj neumorno izdeluje nadomestne dele za trideset šivalnih strojev in bodo v kratkem zaposlili štirideset novih delavcev. F. Š.
V Rušah so ustanovili
nabavno in prodajno zadrugo
V nedeljo 14. oktobra so v Rušah ustanovili nabavno in prodajno zadrugo. Prvič so jo osnovali že leta 1940., pa jim jo je okupator uničil. Letos maja pa se je takoj sestal odbor bivših zadružnikov. V najbolj težkih mesecih so ti krepko pomagali krajevnemu odboru pri urejanju prehrane. Zdaj pa so na občnem zboru zadrugo ustanovili in izvolili odbor. Ruška zadruga ima do sedaj 1300 članov in oskrbuje nad 6000 ljudi. -
Otvoritev kulturnega doma v Škofji Loki
Ker se je pokazala potreba, se je
Dnevne vesfš
Okrožni odbor OF Ljubljanskega okrožja v sporazumu z Ministrstvom za notranjo zadevo objavlja: Vsi množični grobovi pad-i i - i - .	ji	/-v-i-i	lih talcev v Dragi in Begunjah se no smejo
na pobudo okrajnega odbora Or pri- prekopavati. Posamezni borci in talci, ki čelo delo za obnovitev kulturnega do-I so pokopani v dolini Drage se iz Drage ne ma v Škofji Loki. Ustanovljeno je bilo 8{ne3°. odpeljati, lahko pa se prekopljejo k
.	.	...	J	J	SkMlTVTlim mrm/innim (rrnhnuAm ir 1 Iram rui.
kulturno društvo, ki je prevzelo upravne posle. Ker ni bilo dovolj denarnih sredstev za obnovitev, so žene in mladina zbirali denarne prispevke in na-
skupnim množičnim grobovom v Dragi zaradi tega, ker bodo prostori načrtno urejeni in postavljen dostojen spomenik.
AFŽ v Zadvoru pod Sv. Urhom priredi v nedeljo 21. t. m. ob pol 6 popoldne žalno j svečanost v počastitev žrtev osvobodilnega
L_.i;	Ar\t\ h* •	i>~	j «v»canost	v	počastitev	žrtev osvobodilnega
brali v ta namen 21.000 dinarjev, i o-	j boja. Spored	obsega igro enodejanko, pov-
tem so žene in mladina očistili dvora-	1 s^e točko	in	recitacije	Prispevki prireditve
no in ostalo. Dramatski odsek se je	| en“
v tem casu naučil Cankarjevo igro	j udeležb©.
»Hlapci«, ki jo je ob otvoritvi doma j Terenski odbor OF 5 četrti Tabor obve-. z uspehom uprizoril. Pri obnovi doma ! ?Pa’ ,se vrži masovni sestanek vseh vo-so sodelovali vsi Ločani.	C.	A.	,194.5	<* & uri.zv«6w v
Predvolivno zborovanje na Ježici
Preteklo nedeljo smo imeli na Ježici veliko predvolivno zborovanje, ki je potekalo v prazničnem razpoloženju in pokazalo veliko politično in kulturno razgibanost. Tovariš Ferdo Kozak, minister NVS, ki se je zborovanja udeležil, je imel politični referat, v katerem je prikazal zločinsko delo reakcije med vojno in zdaj v času obnove. Po referatu tovariša Kozaka, ki ga je spremljalo navdušeno vzklikanje maršalu Titu in republiki Jugoslaviji, je spregovoril naš tovariš dr. France Škrlj. — Po obeh referatih je bil miting, ki se ga je udeležilo okoli dva tisoč ljudi.	J.	B.
Iz revirjev
V nedeljo bo sindikalna organizacija cementarne Trbovlje odprla knjižnico in čakalnico. Knjige so zbrali delavci sami. Zbirka je dosegla veliko število knjig, ki se bo še povečalo z nabavo najnovejših del sodobnih pisateljev.
Organizacija je poskrbela, da bo čitalnica preskrbljena z vsemi slovenskimi dnevniki, tedniki in revijami, da bo ljudstvo imelo vpogled v vse važne dogodke. Sama otvoritev bo združena s kulturnim programom, ki bo vseboval govore, recitacije, pevske točke sindikalnega pevskega zbora in pevskega društva »Zarje«.
Uranova mama
Tovarišica Slavka, ki je pobirala prostovoljne prispevke za osirotele družine padlih partizanov, je z nabiralno polo v roki obsikala že vse hiše v naselju Globušak, le pri Uranovi mami' se ni oglasila. Uranova mama živi od majhne pokojnine, ki jo dobiva po pokojnem možu - rudarju. In tovarišica Slavka, ki je to vedela, se pri njej ni hotela oglasiti. Kaj naj ji revna starka da? Pa jo je Uranova mama hitro opazila in jo pobarala, kaj je novega. Seveda zdaj Slavki ni kazalo drugega, kot da ji pove, kaj dela v njenem kraju. »Zakaj pa se nisi ogla sila tudi pri meni?« je vprašala Ura nova mama. »Imam še petnajst dinarjev in tretjino tega iz srca rada dam tem sirotam, ki so še bolj potrebne pomoči kot jaz.«
Vse Slavkino ugovarjanje ni nič pomagalo. Morala je vzeti od nje pet dinarjev za osirotele otroke.
S. G., Trbovlje.
Dopisujte v »Ljudsko pravico«!
OBVESTILA
Štiri leta so Nemci le izčrpavali naše rudnike, niso pa storili ničesar za njihovo obnovo. Iz najoddaljenejših krajev vozijo sedaj delavci jamski les, da bodo menjali podpornike v starih rovih in odprli še nove, da bodo rudarji lahko nakopali kar največ premoga in z njim oskrbeli našo industrijo in da go bo dovolj tudi za kurjavo.
Spremembe v prometu potniških vlakov
Z 24. odnosno 25 oktobrom bosta vzpostavljeni dv« novi zvezi s potniškimi vlaki med Ljubljano in Zagrebom odnosno Ljubljano in Mariborom. Z 21. okt. bo podaljšan potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 18.15 in vozi samo do Celja in Maribora oziroma od Zidanega mosta do Zagreba. Odhod iz Zidanega mosta 20.35, prihod v Zagreb 23.00 odnosno v Maribor 22.40. V obratni smeri bo vozil od 25. oktobra dalje potniški vlak z odhodom iz Zagreba ob 8.20 odnosno iz Maribora ob 8.35, iz Zidanega mosta ob 11.15 in s prihodom v Ljubljano ob 12.55. Od istega dne dalje bo vzpostavljena tudi nočna zveza med Ljubljano in Zagrebom odnosno Mariborom in bo odhajal vlak iz Ljubljane ob 0.30, prihod v Zidani most 2.42, odhod proti Zagrebu 4.05. prihod v Zagreb 6.35; odhod iz Zidanega mosta proti Celju 3.07, prihod v Celje 3.50 in v Maribor 7.20. V obratni smeri bo vozil vlak iz Zagreba od 24. oktobra daljo z odhodom ob 19.30 in prihodom v Zidani most ob 22.00, iz Zidanega mosta daljo proti Ljubljani z rednim jutranjim vlakom iz Celja, odhod iz Zidanega mosta ob 5.05.
preskrba
Ministrstvo za trgovino in preskrbo od reja, d« prejmejo potrošniki na maščobne odrezke od 1. do 15. oktobra osnovne živilsko nakaznice 250 gramov maščob. Maščobe prejmejo samo potrošniki v mestih Ljubljana, Maribor, Celje, KrAnj, Novo mesto, Tržič, Jesenice, Idrija in Postojna ter v vseh rudarskih in industrijskih centrih. Vsi ostali potrošil i ki morajo počakati na posebno objavo, s katero ho razglašena delitev tudi zanje.	,,
Ni več čas lahkotnega navdušenja; nadomesti naj ga resnična vnema, ki edina rodi požrtvovalno delo!
Šolstvo
Vpisovanje na ženski obrtni šoli
Zaradi vojnih razmer šola zadnje dve leti ni delovala in učenke so ostale brez pouka. Tem bo sedaj omogočeno, da nadaljujejo in dovršijo šolanje v drugem in tretjem letniku.
V prvi letnik se bodo sprejemale učenke, ki so dopolnile 14. leto in uspešno dovršilo najmanj 2 razreda gimnazije ali meščanske šole.
Naš ženski obrtni naraščaj se jo doslej izobraževal v dveh sektorjih: v privatnem, to jo pri mojstricah in v državnem, to jo v obrtni šoli. Kateri izmed teh dveh načinov izobraževanja nudi učenki boljšo strokovno izobrazbo o tem so mnenja različna. Vendar je ugotovljeno, da je izobrazba v šoli na višji stopnji, kakor pri mojstricah ker daje učenki poleg praktične in teoretične strokovne izobrazbe tudi vso potreb no splošno izobrazbo. Absolventka tretjega letnika oddelka za krojenje in šivanje perila in oblek ali oddelek za umetna dela (vezenje) postane po uspešno opravljenem završnem izpitu pomočnica.
Za nadaljnje izpopolnjevanje pomočnic, ki so dovršilo obrtno šolo, kakor tudi onih, ki so se izučilo pri mojstricah je v zamisli mojstrska delovodska Šola. Njen namen bi bil usposobiti pomočnice z samostojno moj strice ali za delovodkinje v vočjdh konfekcijskih obratih in tovarnah.
Poleg tega je zmožnim učenkam odprta pot na strokovno učiteljišče v Zagrebu ali Beogradu.
Vpisovanje za šolsko leto 1945-4G jo v dneh od 18. do 26. oktobra od 9. cfo 11. ure, pritličje soba št 21. Učenko naj prineso s seboj: zadnje šolsko izpričevalo (nostrifi cirano)), krstni list in domovnico.
Drž. trgovska akademija v Mariboru.
Prihodnji dopolnilni in razredni izpiti so vršo v ponedeljek, dne 29. oktobra, od 8. ure naprej. Prijave jo treba oddati neikai dni prej-
Enoletna trgovska šola (nižja gospodarska sola) bo ustanovljena v Mariboru. Pouk bo brezplačen. Prijave sprejema ravnateljstvo drž. trgovsko akademije dnevno od 9. do 10. uro v začasnih prostorih v Koroščevi ulici (učiteljišče).
prostorih Ljudske kuhinje, Streliška ulica.
Pričete! II. tečaja za poenoteno računovodstvo v Mariboru predvidoma v ponedeljek 22. oktobra. Oni, ki žele tečaj obiskovati naj se prijavijo najkasneje do'20. t. m. ravnateljstvu trgovske akademije v Mariboru ustno ali pa pismeno.
Sestanek. Trgovci z mlekom In mleč. izdelki imajo svoj sindikalni sestanek v torek ob pol 6 v Združenju, Gregorčičeva ul. 27. Udeležba strogo obvezna!
V štev 39 »Narodnih novina« je bil 9. X. 1945 objavljen natečaj za spopolnje-vanje mest rednih in izrednih profesorjev, docentov in honorarnih nastavi juncev za Ekonomsko-komercialno visoko šolo v Zagrebu. Interesente opozarjamo na ta natečaj.
Glavnemu odboru Rdečega križa Slove« ■ 10 \T Ljubljani so darovali: Majerič Josip, Murska Sobota din 20; Grum Kristina, Lipovglav din 370: Dedek Marija, Ljubljana, din 300; Sestra Klara, Ljubljana, Prisojna ul. 3 din 100; Fugina Jana, Ljubljana, Tyrseva c. 47 din 60; Černe Ludvik, namesto cvetja na grob pok. tov. Borisa Če-bina din 200; Neimenovani din 150; Duhovščina. Podzemelj din 400; Keršičevi v spojin na dr. Živka Lapajne din 300; Šlibar Matevž, Ljubljana din 100: Godec Ana, Zg. Kašelj din 20.
Oddelek za gradnjo ln obnovo — Upra-
C8s.t obvešča, da je federalna cesta št. 150, Vič—Vnanje gorice za ves promet do nadaljnega zaprta zaradi popravila čez t urnovec.
Zdravniško nedeljsko dežurno službo
vrsi od sobote, dne 20. t. m. opoldne do ponedeljka zjutraj (22. t. m.) do osme ure mestni zdravnik dr. Franta Mis, Poljanska c. 15, tel. 32-84.
Dežurno veterinarsko službo v nedeljo, dno 21. oktobra 1945 vrši tov. de Gleria Viktor, Hrenova 11, ali Tavčarjeva ul. 3-III.
Nočno lekarniško službo imata lekarni Bahovec in Murmayer.
RADIO
Dnevni spored za soboto 20. t. m.
6—6.30 Pester jutranji glasbeni spored
6.30—6.45 Napoved Časa in izvleček iz poročil z dne 19. X. — 6.45—7 Koračnice in valčki — 7—7.15 Pregled sporeda, objave in poizvedbe — 7-15—7.30 Ruske in bolgarske pesmi — 7.30—7.45 Napoved časa in poročila — 7.45—8 Jutranji koncert — Blodek:
I antazija — Rahmaninov: Pomladno cvetje — Dvorak: VII. ples — 10—11 Prenos slavnosti s Kongresnega trga ob obletnici osvoboditve Beograda — 11—13 Prenos vojaških svečanosti iz Beograda in iz Ljubljane iT. lih-14 Koncert malega orkestra Radia «tjubljane, dirigent: Uroš Prevoršek — 17— 19 Prenos slavnostne akademije iz Beograda — 19—19.20 Napoved časa, poročila, ob« lave m pregled sporeda — 19—19.20 Napoved časa, poročila, objave in pregled sporeda — 19.20—19.45 Južnoslovanske narodne pesmi — 19.45—20 Pesmi Tatjane Okunjev-s^e — 20—20.20 Tedenski politični pregled
20.20—20.30 Partizanske pesmi — 20.30— 21.20 Posebni prenos beograjskega radia iz Moskve m za Moskvo — 91.20—21.30 Sovjetska lahka glasba — 21.30—22 Pol ure z Ježkom — 22—22.10 Teme današnjega dne: Pomen osvoboditve Beograda —	22.10—22.30
Samospevi in zbor praških učiteljev (plošče) — 22.30—22.55 Orkestralni koncert slovanskih skladateljev — 22.55—23 Najvažnejše novice dneva.
slovensko uarodno
GLEDALIŠČE
Drama
Sobota, 20, oktobra ob 20, url; Kornejčuk: Misija Mr. Perklusa v deželo boljševl-kov. Bed A.
V nedeljo, 21. oktobra ob 15. url; Skvarkin: »Tuje dete«. Izven. — Ob 20. uri: Kornejčuk: Misija Sir Perklnsa v deželo boljševikov Izven.
Ponedeljek, 22. oktobra: Zaprto (generalka). Torek, 23. oktobra ob 20. nri: Moliere-Vidmar: »Sola za žene«. Premiera. Red Premierski.
Sreda, 24. oktobra ob 20. uri:	Moliere.
Vidmar: »Sola za žene«. Red Sreda. Četrtek, 25. oktobra ob 20. url: Cankar: »Za narodov blagor«. Red Četrtek.
Danes v soboto, dne 20. t. m. ob 20. uri bo prva ponovitev Kornejčukove komedije »Misija Mr Pcrkinsa v deželo boljševikov« za red A.
V nedeljo 21. t. m. bosta v Drami dve predstavi, in sicer: popoldne ob 15. uri priljubljena Škvarkinova komedija »Tuje dete« v režiji Bojana Stupice, zvečer ob 20. uri pa Kornejčukova komedija »Misija Mr Perklnsa v deželo boljševikov«, ki jo je postavil na oder Vladimir Skrbinšek. Obe predstavi sta izven abonmaja.
Nova premiera v Drami. V torek, dne 23. t. m. bo uprizorila Drama Moličrovo komedijo: »Šola za žene«, ki jo je prevedel tov. predsednik Josip Vidmar. Delo je zrežiral in insceniral Bojan Stupica, v glavnih vlogah: Ančka Levarjeva in Stane Sever.
Opera
Sobota, 20. oktobra ob 20. uri:	Proslava
osvoboditve Beograda.
Nedelja, 21. oktobra ob 20. uri:	Smetana:
»Prodana nevesta« Izven.
KINEMATOGRAFI
KINO UNION: Dokumentarna filma »Osvoboditev Beograda« in »Ljubljana pozdravlja osvoboditelje«.
Predstave so neprekinjeno od 14. do 22. ure. Vstop prost!
KINO MATICA: Ameriški film »Samo enkrat se živi«, tednik. Ob 15., 17., 19. in 21. uri.
KINO SLOGA: Sovjetski film »Neumrljivi čarovnik«, tednik. Ob 16., 18. in 20. uri.
JAVNA BORZA DELA
Razpoložljiva mesta za moške:
4 hlapcem, večjemu Številu delavcev za sekanje drv. 10 apneničarjem, U delavcem minerjem, 16 orodnim kovačem, 2 krovskim pomočnikom. 2 itavbenim ključavničarjem.
1 metlarju. « mizarjem, I pohištvenim mi-zarjom, 1 stavbenemu mizarju, 6 sodarjem. 2 leeostrugarjem. 2 rezbarjem, l tapetniku. 10
Rokopis« »prejem« uredništvo »Ljudske pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva uL 6/II1 ± Telefon uredništva In oprave »tev. 23 61, 23 62 23 63 23—64 * TeleloD dežura
T«L Štev, ta naročnino »Ljudske pravice« 30—30. Miklošičeva a 5, * Urejuj« in odgovarja uredniški odbor, — Tiskarn* »Ljudske pravice«.
tesarjem. 1 kleparskemu vajencu, 2 inštalaterskim vajencem.
UJZa to*‘ Kreda Bled Močnik & Komp. rabimo: 10 dolavcov.
Šh"64	*,.r,cl,e,0D	dc2ur“e«»	arednik*	»tev.	23-61
rialravna *1 iiinclrsi nmulna*