Leto XIV., štev. 35 U pravu ištvo: Ljubljana. K.nafljeva ulica 5. - Teleton it 3122. 3123, 3124. 3125 312& Inseratm oddelek: Ljubljana. Seleo-burgova uL 1 - TeL 3492. 2492. Podružnica Maribor: Goeposka ulica Stev. 11. - Telefon it 2455. Podružnica Olje: Kocenor« aUca št 2 — Telefon št 190 Računi pri pošt ček tavodih: Ljubljana št 11.842 Praga čislo 78.180. VV^en št 105 241 Ljubljana, petek 10. Sebruarja 1933 Cena Dir t,— Naročnina znaša uioccou L)m 23 — Za Tiozem«™, Or — Uredništvo: Ljubljana. Knatljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123 3124 3125 3126. Maribor. Gosposka ubca 11. Telefon št 2440 Celje. Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 85. Rokopisi se ne vračajo po tarif u — Oglasi Slovanska v nemških voditeljih V nadzornem odseku nemškega parlamenta, ki posluje tudi po razpustu zbornice in ima nalog, da nadzoruje svobodo volitev in kandidatur, je prišlo pro-šli torek do izredno zanimive kontrover-ze med narodnimi socialisti in socialnimi demokrati. Znano je, da je v sodobni Nemčiji zelo v modi čista nordijska rasa in razni genealogi imajo čeden zaslužek, ko po naročilu stikajo v vrstah prednikov raznih političnih vodij, da bi našli neprekinjeno rodovno zvezo noter do bojevnikov v slavnem Tevtoburškem gozdu. V Nemčiji ni nič nenavadnega, da imajo odličnjaki v svojem rodovniku precej židovske primesi, kar danes marsikomu ne hodi prav, ker mu ne sodi v politični koncept rasistične zablode. Hitlerjevci, ki so postavili načelo izbrane nemške plavolase pasme in jo določili za nadvlado na vsem božjem svetu, so v omenjenem odseku napadli predsednika Lobeja, ga opsovali po svojem običaju kot umazanega Zida in mu onemogočili poslovanje. Vodja te batalje je bil poslanec dr. Frank, ki bi najbrž tudi sam pokazal svoje nenemško pokolenje, bržko bi nekoliko posvetili v vrsto njegovih pradedov. Zaradi izpremembe pa so si Nemci to pot očitali slovansko poreklo in omenjeni dr. Frank je izzval spopad z Lobejem, češ, da je ta imenoval samega Adolf a Hitlerja »Slovaka s krvavimi rokami«. Lobe se prav originalno brani, da so krvave roke gola izmišljotina, da pa je Hitlerja označil res z izrazom »Slovenier«. Do tega da je bil upravičen, ker je znano, da je Hitler ne-nemškega izvora. Hitler morda res ni čisto nemško ime; razen tega ima mož sorodnike na Češkoslovaškem, pa tudi pri nas nekateri ljudje nosijo to ime, iasi bi najbrž protestirali, ako bi jih kdo hotel spraviti v zvezo z današnjim kancelarjem. Nam Slovanom ne služi v posebno čast, da je med Nemci toliko sto tisočev ljudi z našimi imeni, pojasniti pa se da ta okoliščina s tem, da se je naš živelj močno selil v nemške dežele ter je kot socialno in gospodarsko šibkejša manjšina izgubil svojo narodnost. Na drugi strani pa tudi številna imena Čehov, Poljakov, Slovencev in Hrvatov pričajo o množicah Nemcev, ki so se raznarodili v slovanski sredi. Iskati v takih zamotanih etničnih prilikah čisto germansko pleme je močno tvegana stvar, toda hitlerievski program je ravno dovolj pester, da mu en nesmisel več ne more prav nič škodovati. Hitler sam je črnolas Bajuvarec in v njegovi ožji okolici je za čudo malo »germanskih« plavolascev. Tudi se Hitler med prusaškimi severnjaki ne čuti ravno dobro, zato zelo nerad zapušča svoj južnonemški Miinchen. Med voditelji hit-lerjevstva sk®ro res ni najti tujih imen, tem več pa je ravno med njegovimi miličniki nositeljev pristnih poljskih imen, ki vsi izhajajo iz številne vestfalske poljske emigracije ali pa iz sleških industrijskih krajev, kamor je poliski živelj dodajal gro industrijskega delavstva. Več ko smešno je tedaj, da bi izraza »Slovak« in »Slovenier« naenkrat služila za kompromitantno psovko, ko so nosili poštena slovanska imena mnogi najpomembnejši možje nemškega naroda. Še Lessingov oče je nosil lepi lužiško-srbski priimek Lesnik in slavni sin se mu je rodil, ko je oče pa sel duše v lužiškem Kam-jencu. Iz predvojne nemške diplomacije so nam znani plemiči Posadovsky, Lich-nowsky, Tschirschky, danes pa zastopa Nemčijo v Ženevi gospod Nadolny — kot naslednik Dufoura-Ferroncea! — v Moskvi pa je še nedavno služboval svetnik nemškega veleposlaništva von Twardow-f>ky. Primeri gredo v tisoče in tisoče, da prav za prav niso nikaka senzacija, marveč skoro pravilo. V Avstriji, ki menda obstoja nje prebivalstvo po polovici iz ljudi s tujimi, neuemškimi imeni, je stvar še dalekn hujša. V dunai=ki vladi sedita dva ministra s slovenskimi imeni: Jakoncig ki si je usvoiil italijanski način pisave, in Scbuschnigg, ki mu je bolj no godu kopičenje sosrlasnikov po nemškem običaiu. Malo pred njima sta sedela v vladi še či^to s^eži »Nomec* Sumi in ponemčeni Ceh Slama. Avstrijski B ibilon se vidi ja«no h dogodka, ki ®e je nedavno pripetil v Draždanah. Neki dunajski nogometni klub je bil novabljen, da odisT" t^kmo z nekim pa^f-*« Vlubom. Sl^dnfl ie č?»ka1 fo«tf» i-, kolodvoru in je bil prestrašen, ko Vir? Vanetan klical svoie zvpdržave napadalke« in je izjavil, da tudi v tem vprašanju težkoče ne bodo nepremostljive. Z govorom Pau!a Bouncourja je bila splošna razprava o francoskem konstruktivnem načrtu v generalni komisiji končana. Danes ob 15. fee je sestalo pod predsedstvom Hendersona predsedništvo razorožit-vene konference. Na seji je najprej govoril zastopnis Velike Britanije Eden. ki je predlagal odobritev delovnega program?, ki ga je izdelala britanska vlada in ga sporočil v Ženevo pred nekaj dnevi Kakor znano je britansko stališče tako. da naj se podrobna proučitev francoskega konstruktivnega načrta izroči splošnemu odboru, dočim uaj predsedništvo skuša izdelati prvi načrt razoroži t ve ne konvencije na podlagi angleškega nač:tP„. V uradu razoroži t vene konference se je razvila o predloženem angleškem načrtu. ki obstoja i/ vamjstno-pohtičnega in vojaškega deia. žeto burna debate. Angleški zastopnik Eaen je poudaril, da angleški načrt nikakor ni nedotakljiv, da pa je angleška viada trdno odločena spraviti razoro-žitveno konferenco » odločilni! stadij. Nemški zastopnik poslanik Nadolnv je i/'javil, da je sporazumen s temelrn mi tendencami angleškega načrta, /a posamezne predloge v ra zoro ž A ve no-t ehn.i č n em delu pa je napovedal izpremmjevalne predloge nemške delegacije. Poslanik Nadolnv je zahteval, naj se z glasovanjem o posameznih voja-šfco-teh ničnih delih najprej točno določi, do katere meje naj gre konferenca pri znižanju oboroževanja- Nemška delegacija pri tem ne bo načenjata vprašanja enakopravnosti. ke- ie angleška delegacija pri sestavi s-voiega niorta upoštevala «=klenjere dogovore, v/itraja pa na trm. da naj se obračava samo drugi del angleškega načrta. Borba za volilne bloke Združitev malih meščanskih strank pod Papenovim vodstvom se ni posrečila - Tudi socialisti in komunisti se bodo bili ločeno Italijanski imperializem Senzacionalna razkritja Herriota - Fašisti zahtevajo vso Dalmacijo s Kotorom vred - Francija se nikdar ne bo odrekla prijateljstvu z Jugoslavijo Pariz. 9. februarja. AA. Včeraj je bivši predsednik francoske vlade Herriot v dvorani Gav< au ponovil svoje nedavno predavanje o odnosa ji h Francije do juznovzhod-ne Evrope. V svojem predavanju je dokazoval. da sloni vsa italijanska politika na zahtevi, naj se mirovne pogodbe revidirajo Ce pa analiziramo podrobno odnosaje med Italijo in Franc jo, opazimo, da je prijateljstvo Francije do Jugoslavije glavna 6podbka Italije. Povedati moramo iskreno: Naš sporazum i Italijo se ne bo nanašal samo na kolonialno vprašanje, temveč tndi na naše prijateljstvo z Jugoslavijo. Vedeti je treba, da zahteva Italija vso Dalmacijo in vsa dalmatinska pristanišča in da spada k tem tudi B«ka Kotorska. Moram izjaviti, da nikoli ne bi pristal na to. fe bi se od mene lahtevalo. da se odpovem prijateljstvu z Jugoslavijo. Za nas je Jugoslavija važno oporišče in v njej živi narod, ki nam je nenavadno iskreno vdan. s-Ordre« poroča, da je na seji poslanske-aa odbora za zunanje zadeve poslanec Hu-bart - Nagaret vprašal Herriota: »Popolnoma 9em prepričan, da je bil meseca avgusta lani med Italijo. Madžarsko in Nemčijo podpisan ofenzivni dogovor. Ali mi lahko kot tedanji predsednik francoske vlade in zunanji minister na to vprašanje kaj odgovorite?« Herriot je odgovoiil. da so mu svoj cas poročali, da gre za tako ofenzivno pogodbo, vendar pa je zapustil zunanje ministrstvo, preden se ie mogel prepričati, ali je bila taka pogodba v resnici sklenjena. De Valera vnovič predsednik Irske Prva šefa novega parlamenta — Prvi napori De Valere bodo šfi za priključitev Ulstra k irski državi London, 9. februarja, d. »Times« poroča iz Dublina, da so pred voHtvami v irski svobodni državi pričakovali, da bo zahte- Dublin, 9 februarja, d. Včeraj se je sestal novoizvoljeni irski parlament Na seji je poslanec Ville iz Corka predlagal, nai se De Valera ponovno izvoli za ministrskega predsednika, pri čemer je izrazi! upanje, da ga bo v doglednem času lahko predlagal tudi za predsednika irske republike. kadar bo prišel primeren trenutek. To rziavo so sprejeli vladn poslanci in občinstvo na galerijah z živahnim odobra-vaniem. Nato je bil De Valera ponovno iz-voliien za ministrskega predsednika z 82 glasovi proti 54. De Valera bo osebno vodi! tudi zunanje ministrstvo. val De Valera od volil cev pooblastilo za proglasitev neodvisne irske republike, v volilnem boiiu pa ie komaj omenja! republikansko drža' no obliko, zato pa je neprestano govoril o potrebi združitve šestih severnih grofij (Ulstra) z irsko državo. Zato domnevajo, da bo vse svoje napore usmeril v dosego tega cilja, ki pa je zaradi energičnega odoora v Ulstru še težje dosegljiv kakor poipoina neodvisnost Irske. Roosevelt in Macdonaid pri telefonu Direktni osebni razgovori — Pospešenje svetovne gospodarske konference — Ameriško vabilo Rumuniji dolgov. Pogajanja naj bi se pričela, čim bi se zaključila amer-šfco-angleška pogajanja. London. 9 februarja- A A. Meda skuša pospešiti še nerešene posle, da omogoči Macdonaldu. Runcimanu in Chamberlainu odhod v Wdshington na pogajanja o dolgovih. Washington, 9- februarja. AA. Listi do-znavajo. da je bil Roosevelt v zadnjem času opetovano v osebni telefonski zvezi z Mac donel dom. Razgovariala se o vprašanju dol j-»v. Po poročilu »Herald Tribune« je že sestavljen dnevni red svetovne gospodarske konference Ameriška vlada je «^edaj mnenja. da je treba na tej konferenci za vsako ceno doseč' sporazum, ker drugače ni mogoče misliti na omiljenje svetovne gospo-(laTske stiske. Prva naloga konference nflj bo vzpostavitev /late podlage. Po poročilu tega lista bo vodjn ameriške delegacije na svet-ovni gospodarski konferenci Bernard Raruch- Ameriška vlada ie pozvala tudi rumun-sko viaao, naj pošlje svoje delegate v Wa sh ing ton k pogaianiem o uredita vojnih no, da se Slovani ne bodo več izgubljali v nemškem morju, tako da bo nemška pasma lahko ohranila vsaj ono senco čistoče, ki si jo je doslej še ohranila. Berlin, 9. februarja g. Pogajanja za osnovanje tkzv. krščan sko. naci on a Ln ega bloka desnice so se razbila na odporu nemških nacionalcev. Hugenbergova stranka navaja sicer za svoje postopanje samo tehnične razloge, vendar pa je to samo pretveza za odklonitev manjših strankarskih skupin, od. kojih se nemški naconaici boje obremenitve Zato se bodo sedaj tem lažje združile za skupno listo nemška ljudska stranka, krščanski socialci in bavarska kmetska zve. za. Poskus podkancelarja Papena, da bi ustvaril enoten blok iz manjših strank vmes med cen trum o m in narodnim socialisti, se je s tem končal brez uspeha. Značilno je, da je državna (demokratska) stranka svoje državno :n deželno listo za državnozborske volitve in za volitve v pro_ ski deželni zbor združita s socialnimi demokrati. Obe stranici ostaneta v ostalem brez medsebojnih obveznosti, kar je razvidno tudi iz tega, da ostanejo njihove liste po okrožjih samostojne. To zbližanje bo imelo pred vsem za posledico, da bodo iz državne stranke izstopili oni demokrati, ki so se že davno nagibali k desnici, medtem ko bodo izrazite levičarsko orientirani elementi ostali v o:vši nemški demokratski stranki. Pravijo, da bo zopet kandidiral bivši državni finančni minister dr. Diet. rich. ni pa izključeno, da bodo pritegnili tudi mlajše sile. Tudi poskus socialnih demokratov, ki so hoteli pridobiti komuniste za skupno fronto proti Hitlerjevi vladi se ni posrečil. Zaradi izjalovitve tega poskusa se zdaj vrši polemika med socialističnimi in komuni. stičn'mi glasila. Berlin, 9 februarja d. Državni kancelar Hitler je včeraj sprejel več zastopnikov nemškega tiska, ki jim je med drugim izjavil, da bo odstopil s svojega mesta, čim bo prepričan, da je izvrš i svojo nalogo, že sedaj pa zagotavlja, da v desetih letih ne bo v Nemčiji nobenega marksizma več. Ob koncu je poudarisl, da bo vedno storil samo to kar bo smatral za potrefono z ozi. rom na nemško bodočnost. Pripravljen je izvesti tudi nepopularne ukrepe, čeprav bi ga kamenjal ves nemški narod. Vodstvo soc:alno demokratske stranke je sklenilo da postavi za državnozborske volitve kandidatno listo z Otonom Welsom na čelu, za pruske deželnozborske volitve pa listo z Otonom Braunom na čelu. Poboji brez konca in kraja Berlin, 9. februarja. AA- V Brunswioku bi se biLa morala včeraj vršiti velika manifestacija železne fronte. Toda v poslednjem trenutku jo je policija prepovedala, češ da bi utegnilo priti do izgredov, ker se je pred koncertno dvorano, kjer je bilo zborovanje napovedano, zbrala velika množica nacionalnih socialistov. Člani železne fronte, ki so oili v dvorani že zbrani, pa n -so hoteli dvorane zapustiti. Prišlo je do pretepov in po dvorani so leteli stoli, mize, pivniiki m črnilniki- Naposled se je policiji vendarle posrečilo zborovalce z gumovka-mi ra/gnati. Sedem ljudi je hudo ranjenih, med niirni štirje nacionalni socialisti. Pro šlo noč tK> nacionalni soc alisti začeli iz zasede streljati na ulici v skupino kakih 20 komunistov. Tri komuniste, med nj im neko žemi ie h;vši krali K;ire' kliub da-n; besedi od!efe' s švicarskega o/emlia Fn'shwirtJi umrl Rim. 9 febr č Davi je umrl kardinal Franz Friihwirth. naistareiši kardi-ral v Rimu. Star ie bil 8S le' Bm ie dekan kar-tfmJcVega kolegija in kancelar rim-Ve cerkve ter eden izmed najožjih papeževih so-trudnikov. i »JUTRO« st 55 11 i M Dr, Henrik Steska: 0 občinskih uredbah L! Petek, 20. IL 19S3 . Konferenca izvoznikov sadja v Beogradu Važni sklepi za povzdfeo izvoza sadja — Določi naj se čas obiranja in poostri kontrola nad kakovostjo izvoznega blaga Abstraktne pravne predpise izdajajo načeloma predvsem zakonodajni činutelji (Narodno predstavništvo m kralj), dočim uprava (ia to bodisi državna uprava, bodisi samouprava) izdaga v prvi vrsti konkretne, na doiočen slučaj se nanašajoče uredbe. Ker pa zakonodajna čin: tel ji ne poznajo vseh krajevnih potreb m nazorov in »e vedo za vse podrobnosti, ker se krajevne potrebe med seboj razlikujejo, ker zakonodaji z bog dokaij kompliciranega zakonodajnega postopka m moči dovolj hitro se prilagoditi vedno menjajočim se razmeram, zato pooblaščajo zakoni upravo, da sama namesto zakonodajne oblasti izda razne abstraktne pravne predpise, ki se ne nanašajo na konkreten 6lučaj, nego veljajo za *e-io vrsto siučajev, ki se morda pripetijo-Te od uprave izdane abstraktne predpise imenujemo v nasprotju z zakonom uredbe. Uredbe so raznovrstne. Prištevamo k n-jim službena navodila upravnih oblastev lastnim nameščencem in podrejenim oblastim (n. pr. obča službena navodila obč-nskih oblastev občinskim uslužbencem, občinskega odbora predsedniku občine a'li občinske uprave, kako naj bi se izvestna vrsta uradnih poslov vršila)- Druga vrsta uredb 60 zavodom javnopravnih edimc naloženi pravilniki, s katerima se ne dajejo le službena navodila nameščencem osobja glede njegovega službenega položaja v zavodu, marveč se nanašajo tudi na gojence, oskrbovance, posefcnike in druge uporabnike do-tičnih javnih zavodov (n. pr- pravilniki za občinske klavnice, elektrarne, muzeje, bi-blioteke. hiralnice, ubožnice itd.). Tretja vrsta uredb ne veže zgolj uporabnike zavodov. nego tudn druge privatnike, bodisi da gre za rabo javnega dobra (stvari služeči h obči uporabi, kakor cest, trgov itd.) ali sploh za pravno ureditev kakšnih odnoša-jev. Ta tretja vrsta so tako zvame pravn* uredbe ali uredbe v ožjem pomenu. Za izdanje uredb kakršnekoli -vrste je treba poobastila po ustavi sami ali po zakonu v okviru ustave. Ta pooblastitev se nanaša ali zgolj na eno vrsto slučajev, ki se morda pripetijo, ali pa ker na skupino takih vrst. Včas< je taka pooblastitev celo skrita v nadzorni pravoi, ki pripada obla-6;vu višje stopnje nad oblastvom nižje stopnje že po zakonih o usbrojstvu raznih oblastev in se udeistvuje tudi z izdajanjem službenih navodil- V obče pa navajajo za koni, ki pooblaščajo upravno oblast za izdajanje uredb, tudi vrsto i-n stopnjo oblastev. ki naj bi izdale dotične uredbe- Ako v pooblastilu ni takih kompetenčnih določb in se tudi iz duha zakona samega ne d« dognati, katero oblastvo bi bilo kom-petentno, p« pripada uredbodaja ministru, ki stoji na čelu dotične upravne g rane. Oboine bi brez obsežnih pooblastil za izdajanje raznih uredb nikakor ne mogle uspešno delovati in bi gotovo ne zadostovalo, ako bi smele izdati le obča služben.* navodila. Vsekakor jim mora pripadati tudi pravica izdajanja pravilnikov za občinske zavode in pa pravica izdajanja pravnih uredb Načrt zakona o občinah daje občinam tudi dejanski dokajšujo uredbo-dajno oblast, vendar je želeti nekaj izpre-tnemb, ker so ta pooblastila preveč raztr» sena ter deloma tudi nepopolna. Občinski ustroj predvideva širša in ožja občinska oblastva (občinski odbor — občinska uprava— občinski predsednik), da*je občinske uslužbence- Jasno je, da pripada višjemu občinskemu organu pravica, dajati službena navodila obče prirode nižjemu oblasrvu. funkcionarju alti uslužbencu. Ob-?m pa mora pripadati tudi kompetenoa. da izdaja pravilnike za občinska p"'jetja in druge občinske zavode in naprave. Seveda se morajo tri pravilniki gibati v mejah zakonov in morebitnih zakonih osnovanih naredb. zlasti ministrskih in banovinskih uredb Za učinkovito izvajanje takih pravilnikov pa je potrebna tudi neka disciplinska ali kazenska oblast, ki jo občina uveljavlja, kadar uporabniki dotičmih zavodov in podjetij kršijo predpise, odre jene z občinskim pravilnikom- Brez posebne zakonske pooblastitve pa ni mogoče prekrvitve kaznovati ne policijsko, ne disci-p'insko- Umestno bi torej bilo, da bi smela občina za kršitev takih pravilnikov predvidevati n. pr globo do največ 50 Din Zfl vse te pravilnike naj bi voibče ne bilo treba nikakršne odobritve višjih oblastev; le za pravilnike občinskih pridobitnih pod- Težave v Nizozemski Indiji Pariz, 7. februarja. Upor v nizozemski vo-jni mornarici, vsi-drani v malajskih vodah, ni samo e-pizod-ne«a značaja, temveč spada v niz igredov, ki v zadnjem času zopet resno vznemirjajo nizozemsko posest v Indijskem oceanu. Po vseh otokih nizozemske krone, zlasti pa po zapadni obali otoka Sumatre, kjer je tudi prišlo do upora, se potikajo sumljivi elementi, ki so bili po večini že zapleteni v upor leta 1926, ter pozivalo domačine k Dovemu uporu. V tej agitaciji s posebno vnemo sodelujejo tudi ženske Nemiri v vojni mornarici so sicer drugačne vrste, imajo pa iste vzroke kakor izgredi na kopnem. V obeh primerih so uporniškega gibanja v prvi vrsti krive slabe gospodarske razmere, ker se pozna gospodareča kriza tam daleč v Indijskem oceanu Evropskemu kolonijalnemu uradništvu je nizozemska vlada že z novim letom znižala dohodke za 17 odstotkov, za 1. februar pa je bila napovedana tudi redukcija za plače mornariškega osobja. Ta napoved je bila neposreden povod za protestne nastope mornarice, ki se na vročih indijskih tleh kaj lahko izprevržejo v revolucijonarna dejanja Na Javi je prišlo tudi že večkrat do incidentov med domačimi vojaki in evropskimi častniki, tako da so priBtojne oblasti smatrale za potrebno pomnožiti ta-mošraje posadke z oddelki vojaštva iz Evrope Posebno neprijetno je za nizozemske oblasti dejstvo, da netijo nezadovoljstvo v veliki meri tudi evropski priseljenci, ki so zaradi krize prišli ob zaslužek Oblasti so proti njim v tem težji situaciji, ker nimajo zakonitega oslona, da bi jih poslale nazaj v Evropo. Res pošilja Nizozemska tudi v kolonije težke milijone za borbo proti brezposelnosti toda te podpore gredo le v mali meri v korist brezposelnemu delavstvu ali evropskemu velep od jetniku temveč večinoma v ras k domačemu malemu kmetu, ker se ni- jetij, ki bi se smeli ustanoviti le z baoovo odobritvijo, bi se morala »poslovati baoo-va pritrditev. Kazalo bi, da se ▼ tem nraislu načrt izpremem. Občina je v obsežni meri poklicana, da izdaja obče obvez«e « seveda zgolj krajevne predpise za vzdrževanje javnega miru in reda. Krajevna policija, ki naj jo vrši občina v prenesenem delokrogu, je brez krajevno-policijskih uredb le deloma možna. Ra^mi specialni zaikoni o po edinih upravnih stvareh ter na zakonu osnovane pravne uredbe višjih upravnih oblastev in banovin vsebujejo dokaj veliko krajevno-policijskih zapovedi (nalogov) in prepovedi (zabran), ki vežejo prebivalstvo in katerih prekrške občina kaznuje. Za mnogo vprašanj iz krajevno-policijskega delokroga občin pa predpisi v zakonih in pravnih uredbah državnih obaetev io banovin ne zadoščajo, nego mora občina urediti dotične odnošaje sama bodisi na osnovi specialnega zakona ali uredbe višje vrste, bodisi kar na osnovi zakona o občinah z občinskimi uredbam«- Načrt zakona o občinah pooblašča oboine da izdajajo take krajevne uredbe iz krajevno-policijskega področja-Poleg te splošne pooblastitve pa načrt dovoljuje občini, da zaradi javnega reda in narodnega zdravja odredi z uredbo obvezno uporabo občinske klavnice in občinskih naprav za odvažanje smeti, dalje obvezno spajanje z vodovodom in kanalizacijo. Brez zadostne kazenske sankcije pa bi se prebivalstvo krajevnim uredbam morda n« pokoravalo; zato je občina pooblaščena, da predvideva v uredbi sarm za nepokoravanje globo do 200 Din v korist občini odnosa o za slučaj odlašanja 6 plačilom globe zatvor do dveh dni. To kazensko pooblastilo ni brez hib in bi bila tu predvidena kazen zlasti proti siromašnim osebam nestalnega bivališča pogostokrat neizvršlgiva, daije pri ponovnih kršitvah tudi prenizka. Občina naj bi smela kršitve svojih uredb kaznovati z globo do 200 Din ali za slučaj siromaštva tudi takoj z zatvorom do dveh dnu. Kadar bi se prekršitelju naložila globa, naj bi se za slučaj neizterljivosti že v kazenski razsodbi sami odredila tudi odgovarjajoča za tvorna kazen. V nujnih slučajih bi smela biti kazen takoj izvršna tudi takrat, kadar se obsojenec pritoži na nadzorno oblastvo. Krajevno-policijske uredbe pa ne vsebujejo vedno le abstraktne zapovedi in prepovedi, katerih prekršitve »e kaznujejo in ki se eventualno prinudno iz-vrše, marveč predvidevajo včasi tudi izjemne policijske dopustitve in podobno. Ne le v stvareh, ki se nanašajo ru krajevno policijo, nego tudi glede samostalne-ga delokroga smejo občinski odbori izdajati občne obvezne krajevne uredbe, vendar pa načrt za kršitev teh uredb ne predvideva nikakršnih kazni. Načrt 6icer izrecno dolom, da vrši občina kazensko oblast o vseh prekrških krajevnih uredb (statutov) itn vseh krajevnih naredb (pod nared-bami so mišljene bržikone konkretne zapovedi in prepovedi), dalje tudi v poslih krajevne policije, a to poslednje le, v kolikor kaznovanje ne spada v kc«n japonskih agentov. Iz šolske službe Beograd. 9. februarja, p. Na predlog prosvetnega ministra sta upokojeni učiteljici Pavla M u n d a v Novem mestu in Štefanija Fink v Ljubljani. Iz zdravstvene službe Beograd. 9. februarja, p. S kraljevim ukazom ie na predlog ministra socialne politike sprejeta ostavka, ki jo je podal na državno službo asistent državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani dr. Leo S a v n i k. V višjo skupino ie napredoval ravnatelj državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani prof. dr. Alojzij Zalokar. Naraščajoča napetost v avstrijski notranji politiki Dunaj, 8. februarja. Se lansko leto je vladalo v avstrijski domačnosti nekako politično zatišje- Obe glavni stranki, krščansko-aocialna in socialno demokratska, ki sta približno enako močni, obvladata danes situacijo in ako-revno socialisti ne sodelujejo v vladi, je vendar njihova opozioja bila bolj akademskega značaja. Tako se je posrečilo avstrijski vladi ob toleranci opozicije rešiti težavno vprašanje sanacije »Crediitanstalt« in tudi izvesti milijonsko mednarodno posojilo. Kaj bi prinesle nove volitve za konstela-cijo parlamentarnih strank, je precej negotovo, zaradi Česar tudi nobena izmed obeh velikih strank ni foreirala državmo-zborških volitev, dasi je funkcijska doba sedanjega parlamenta že poteklo in bi se bile imele vršiti volitve že jeseni Takrat so se volitve odložile na letošnjo spomlad, toda o kakih volilnih pripravah ni mnogo slišati, pač pa socalni demokratje sedaj vedno gksneje zahtevajo volitve. Pričakovati je. da bi v volilnem boju dosegli hitlerjevci v zvezi s Heimatschutzcm večje uspehe kakor doslej, njihov porast pa bi bil v prvi \-Tsti na škodo velikonemški skupini in nacionalccm. ki jih je zbral okrog sebe stari Schober in ki so zdaj po njegovi smrti brez voditelja. Pa tudi krščanski so-cialci utegnejo nekaj izgubiti, zlasti v mestih in trgih- Zato je razumljivo, da vladajoča stranka volitev ne želi, dočim smatra socialistična opozicija baš sedanji čas za ugoden, kajti ona se ima izgub v korist hiflerjevcem najmanj bati. Sooialni demokratje ao spretno izrabili hirtenberško afero in so spravili s svojimi odkritji vlado v precejšnje težave, ne le v mednarodnem svetu, temveč tudi doma. Avstrijsko prebivalstvo nima mnogo smisla za avanturistično politiko in pretirana gesla narodnih socialistov in Hemat-schutza nimajo prevelike privlačnosti. Toda akonavno krščanski soo:alci to dobro vedo. so morali vendar vgrizniti v kislo jabolko in se zvezati z radikalno nacionalnimi elementi, ker brez njiih nimajo večine v zbornici- Tako sta prišla v Dollfussovo vlado heimwehrovec Fev in trgovinski minister Jaikon-oig. ki tudi" velja za zaupnika Hei-matschutza in goji obenem dobre zveze z Italijo. Pod vplivom teh mož se je vladna politika vidno radikalizirala. Po zaslugi Dollfussove politike je začel znova dvigati glavo avstrijski Heimatschutz. ki je b:l zlasti po tragikomičnem Pfrimer-jevem pohodu na Dunaj že čisto na tleh Glavni vodja Heimatschutza knez Starhem-berg, katerega ime se je mnogo imenovalo tudf v hirtenberški aferi, je nedavno imel velik polit'cen govor v Aspangu. Pripisoval je heimwehrovski taktiki zaslugo, da je kurz avstriiske vlade vedno bolj odločno desničarski. Toda to bojevitemu knezu Še ni dovolj. Zahteval je namreč skrajno energijo napram socialnim demokratom, katerim je očital veleizdajo. In končno privrela na dan njega in njegovih srčna želja: »Das Parlament mues zum Teufel gejagt werden.< Za tako politiko je obetal vladi pomoč svoie organizacije, pa samo začasno, češ, tudi Hitler je spoznal, da je začasno njegova oblast mogoča le v vladni koaliciji. Ali je taka prognoza sposobna, vzbuditi pri krščansko - socialnih voditeljih posebno navdušenje, je veliko vprašanje. Javnost bi lahko šla preko izjav kneza Starhemberga na dnevni red. ako se ne bi dejansko ka-^1 pogubn' vpliv njegovih ministrskih zaupnikov Feya in Jakonciga na vladno politiko. Kakor pa so razmere v Avstriji 6edaj. take avtokratske želje niso prazna beseda. Vsekakor so socialni demokratje danes zelo pri tesnjeni ob steno Že ob priliki pogajanj za nižjeavstrijski deželni proračun se je pokazala poostritev medstrankarskih razmer. Do vrhunca pa je prikipela nervoznost v debati proračunskega odseka, ko se je govorilo o najdbi orožja v socialističnih skladiščih v Wiener Neustadtu. Da 9e je zaneslo razburjenje tudi na publicistično polje, je jasno. Ako pride do razpisa državnozborskih volitev, je torej pričakovati najsrditejše borbe. In kakor vse kaže, hočeio socialisti vztrajati na svoji zahtevi, da se volitve čim prej razpišejo. Socialistična opozicija se očividno zaveda nevarnosti, ki oreti od radikalnih nacionalistov Še mogočna in dobro organizirana stranka v Nemčiji je danes brez moči, ker je dopustila razvoj reakcije Dr. Bauer je že na strankinem kongresu ob koncu lanskega leta opozarjal na potrebo, da socialisti koncentrirajo vse svoje sile na obrambo demokracije. In ta potreba v Avstriji vidno raste, zato sc ne kaže več izogibati odločitvi Demokracija in reakcija se ne dasta vpreči v en jarem. Ta najnovejši razvoj v avstrijski politiki pa ni pomemben le za domačo državo Uvedba diktature bodisi strankarske, bodisi osebne, bi ne ostala brez vpliva na zunanjepolitične odnošaje. Ako prodre smer. ki jo predstavljajo Fev, Jakoncig in Star-hemberg. bi pomenilo to odločno afirmacijo revizionističnih tendenc in konec politike, ki bi bila skladna z Društvom narodov Zlasti avstriiski sosedje bi bili pri-morani k največji paznosti, pa tudi k odločnosti. --- Smrt zagrebškega bančnika Zagreb, 9. febr. n. Popoldne je zadela srčna kap tukajšnjega bančnika in trgovca g. Janka Zimmermanna ki je po prevratu živahno sodeloval tudi v političnem življenju Kot član nekdanje enotne demokratske stranke je podpiral pokojnega Tonija Schlegla pri ustanovitvi Jugoslaven-ske štampe ter je kupil nekdanjo Hrvatsko tiskarno, list »Novosti« in list »Agra-mer Tagblatt«, današnji »Morgenblatt«. Bil je izvoljen za prvega predsednika delniške družbe, ki je prevzela ves koncem. Dvojni roparski umor v Velikem Bečkereku Veliki Bečkerek. 9 februarja, p V pretekli noH je bil izvršen drzen roparski napad sredi Bečkereka. Doseda* neznani lopovi so ponoči vdrli v hišo bogatega posestnika Vase Smiljaniča. umorili njega in njegovo Seno ter odnesli okrog 100 000 Din. Hudi snežni viharji v Ameriki Newyork. 9. februarja, s. Nad ameriško celino je včerai divjal snežni vihar, kakrš nega ne pomn'io že več let. Vihar ie zahteval 86 človeških žrtev, med njimi samo v Chicagu 9. v Kanadi oa 7 Celo v topli Kaliforniji je postala ena oseba žrtev snežnega viharja. Beograd, 9. februarja p. Na iniciativo zavoda za pospeševanje zunanje trgovine se je vršil« ▼ Beogradu konferenca izvoznikov sadja in grozdja iz vse države. Konferenca je razpravljala o prilikah na sadnem trgu in o uspehih v minili izvozni kampanji ter je po vsestranskem razmotrivanju položaja sprejela daljšo resolucijo, r kateri pravi med drugim: Zavod za pospeševanje zunanje trgovine naj posveča v bodoče izvozu našega sadja še večjo pozornost, dasi je delovanje tega zavoda že doslej obrodilo zelo zadovoljive uspehe. Konferenca naproša trgovinsko in kmetijsko ministrstvo, naj še bolj poostri kontrolo nad izvozom našega svežega in suhega sadja, ker je konkurenca v inozemstvu zelo velika m bo mogoče povečati naš izvoz le tedaj, ako borno izvažali zares prvovrstno zdravo blago. Določi naj se po srezih čas obiranja sadja m naj se v vsaki občini Državna kontrola nad češkimi bankami Praga. 9. febr. s. Vlada bo jutri predložila parlamentu zakonski osnutek, po katerem bo pooblaščena, da bo v danih okoliščinah lahko sama določala obrestno mero denarnih zavodov. Osnutek vsebuje tudi prepoved ustanavljanja novih denarnih zavodov ali podružnic že obstoječih do konca 1. 1934. Vstaški pokret v Nizozemski Indiji Amsterdam, 9. februarja. AA »Telegraaf« poroča iz Batavije, da je davi odplula ho-landska eskadra iz Tandiongprika in da bo drevi že blizu otoka E-nggana na zapadu Sumatre, kamor se bliža uporna kriiarka »Provincien«. Eskadra bo zahtevala brezpogojno predajo posadke in ji bo dala 10 minut časa za odločitev. Prvotno so mislili vstajo zadušiti z obstreljevanjem iz letal, pa so misel opustiM, ker bi bile žrtve prevelike. Domačine v posadki eskadrik so zamenjali z Evropci. Berlin, 9. februarja. AA. Dd nemSkega časopisja smatra upor domačih mornarjev na nizozemski »Provincien« za slabo znamenje položaja v Nizozemski Indiji. Tako n. pr. piše »Lokalanzeiger«: Zadrnji dogodki v Nizozemski Indiji utegnejo imeti še težke posledice za ugled belcev v Aziji. Sedanji izgredi so prav za prav začetek borbe za premoč na Tihem oceanu. Če v Bata vi ji nekesa dne izffime nizozemska zastava, se tamkaj ne bosta pojavili ne zelena prerokova zastava in n« rdeča sovjetska zasitava. pač pa japonska zastava. S tem bo Evropa izgubila eno svojih nai-važnejšh mednarodnih postojank.« Revolucijski pokret v Urugvaju Buenoii Aires, 9. februaija. ž. Lsti napovedujejo. da bo v Uruguaju v kratkem izbruhnila nova revolucija Predsednik republike Terra je napovedal reformo ustave. zaradi česar je voditelj opozicionalcev Hereri napovedal, da bo v primeru, če bo uruguajskemu parlamentu res predložen zakonski načrt o reformi ustave, izbruhnila revolucija. Reforme, ki jih pripravlja vlada. so že izzvale zapletljaje v političnem življenju. V severnih in v severovzhodnih delih Uruguaja premeščajo večje oddelke vojaštva. Na brazilski meji se zbirajo revolucionarji v velikih skupinah, ki se pripravljajo za vpad v Uruguaj. Danski kralj na francoski Rivieri Cannes, 9. februarja. AA. Danski kralj in kraljica sta prispela semkaj. Po povratku iz fašistične konfinacije Maribor, 9- februarja, v. Pred par dnevi se je vrnil iz italijanske konfinacije naš podanik Josip ^turm, svoječasno zaposlen v Trstu v tovarni orožja Angelino Bernardo ni, ki je dobavljala orožje za tihotapstvo v Jugoslavijo Sturm je bil od italijanske policije osumljen vohunstva. Osumil ga je njegov šef Bernardom, ki je obenem tudi šef tržaške Ovre (tajne policije) in fašistične organizacije, ki se Davi s špijonažo v sosedni državi. Bennardoni je tudi član komisijt. za konfinacije v Trstu. Ta Bernardom je hotel oa vsak način prisiliti Šturma, da bi prizmi da je bil v vohunski službi in da je 'zidajel tajnosti tržaške tovarne o-rožja Bernardom ga je večkrat po-setil v /aporu ter mu obljubjal gradove v oblakih, če prizna, da je v vohunski službi. Ko je Sturm kot doce'a nedolžen človek to kategorično odklonil, so planili v zapor stražnik' in ga do nezavesti pretepli. Nato so ga obsodili na konfinacijo in je bil rešen šele sedaj na podlagi amnestije- Sturm. ki se je za stalno nastenil v Mariboru, pripoveduje najrazličnejše dogodke m doživljaje polne grozot, ki jih je preživel v italijanskih zaporih. sestavi posebna komisija, ki naj nadzira pravilno obiranje in pakiranje sadja Pri sklepanju trgovinskih pogodb naj se posveča izvozu našega sadja še prav posebna pozornost, ker tvori izvoz sadja v zadnjih letih važno postavko v naši trgovinski biLanci. Prometno ministrstvo se naproša, da zaradi pospeševanja izvoza stavi v izvozni sezoni na razpolago dovoljno število vagonov, da bi se sadje zaradi predolgega ležanja ne pokvarilo. Pospešeni tovorni vlaki naj se zaradi boljše organizacije izvoza ustavljajo v izvozni sezoni tudi na manjših postajah, ki prihajajo v poštev za nakladanje sadja. V vseh važnejših sadjarskih okoliših naj se v izvozni sezoni uvedejo sezonske telefonske postaje. Končno opozarja resolucija tudi na potrebo izboljšanja trgov, infor-mativne službe potom zavoda za pospeševanje zunamje trgovine. Slalom tekme FIS Zmagal je Avstrijec Seelos Innsbruck, 9. febr. g. Današnji dan FIS tekem je bil posvečen slalomu za gospode, ki ga je bilo treba zaradi slabega terena prenesti v takozvano Seegrube na Hafele-karu v višino 1905 m. Prvotno določena proga na Mentelbergu je bila zaradi slabih snežnih razmer neuporabna. Hannes Schneider je mogel še pravočasno trasira-ti progo, tako da je bil start za današnje tekme točno po programu ob 10 dopoldne. Dopoldne je medlo, kar je sprva manj, pozneje pa precej oviralo razgled. Železnica pod Nordkette je imela od zgodnjih jutranjih ur ogromen obrat, ker je morala spraviti v višino na stotine gledalcev, drugi pa so zlezli v višino tudi peš, tako da je bilo ob progi do 1500 gledalcev. Proga je bila izredno težka in res trda preizkušnja za najboljše vozače Najboljši čas v obeh tekih je dosegel Seelos (Avstrija) z 2:29.8. Vrstni red naslednjih je bil tale: 2. D-aubler (Nemčija) 2:3S,3, Guzzi Lantschner (Avstrija) 2:39.S, 4. Steuri (Švica) 2:40.7, 5. Furrer (Svic«) 2:41.1. 6. Prager (Švica) 2:42.1. V slalomu sta se Praček in Katnfk pfca sirala na 44. odnosno 47. mesto v časi? 4:35.9 odnosno 4:54.4. Skupno je srtartalo 49 tekmovalcev. Izračun kazenskih točk bo trajal še tekaj ur, tako da je gornji vrstni red določen samo po časih. Izračun točk za kombinacijo včerajšnjega smuka in današnjega slaloma pa bo trajal še dalje, vendar je verjetno, da Avstrijci kljub današnji zmagi ne bodo mogli izravnati naskoka Pragerja in Steurija, ki bosta najbrže zasedla prvi mesti. Prav to velia tudi za oceno moštev. Jutri dopoldne in popoldne bo še slalom za dame s startom na Hafelekarju. Istočasno pa se bo vršil tek na 18 km, ki ga je bilo tudi treba prenesti drugam, in sicer proti Seefeldu ob mittenwaldski železnici. Kombinacija smuka hi slaloma Oficielna ocena v kombinaciji smuka in slaloma za gospode je naslednja: 1. Anton Seelos (Avstrija) 92.30 (za smuk) in 100 (za slalom), 192.30 točke, 2. Frltz Steuri (Švica) 94.83 in 93.33, 191.16, 3. Anton Furrer (Š) 96.96. 93.07, 190.03, 4. David Zogg (š) 185.37, 5. Gustav Lantschner (A) 184.65, 6. Frieil Pfedfer (A) 154.21, 7. Friedl Daubler (Nemčija) 183.07, 8. Frnest Feuz (Š) 182.57. 9. Gottfried Wolfgang (A) 182.32, 10. Walter Prager (Š) 181.45. 43, Ciril Praček (Jugoslavija 68.31. 54.36, 122.67, 46. I. Katnik (Jugoslavija) 58.35, 50.93, 109.23, 49. Rudolf 2ingerl;n ( J) 54.05, 41,33, 95.28. (Glej tudi članek v športni rubriki!) Katastrofa japonskega zračnega orjaka Tokio, 9. febr. č. Največje japonsko letalo. na katerem je bilo prostora za 100 tj udi. se je v pretekli noči ponesrečilo. Padlo je v morie pri vhodu v Tokijski zaliv. Trije častniki, ki so bili v strojni kabini, so utonili. Med njimi ie bil tudi poveljnik letala. Sedem drugih lj-udi je bilo hudo ranjenih Nesreča je nastala zaradi defekta v motorju. Na pomoč je prihitelo več ladij, ki zbirajo ostanke letala. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved daDe^: Boli vedro in stalno, podnevi toplo. ponoM hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Depresija prevladuje nad severnim Atlantskim oceanom. Na nKnem jiisovzhodnem rob.i se je razvil sekundarni ciklon, ki se je pričel širiti v centralne dele Sredozemskega morja do Alp in Jadrana. Nad Južno Evropo prevladuje nekoliko višji pritisk. V Pri-morju veje burja. Pritisk je povsod narasel za 4.5 do 12 mm. narma-nj v Primorj«, najbolj v severnih krajih. Temperature so padle na vzhodu za 1 do 4 stopinje, na zapadu za 1 do 2. V Gorskem Kotam so ostale nespremenjene. Dunajska vremenska napoved z« petek: Jutri še milo. večinoma zelo oblačno. V enem ali dveh dneh se bo vreme spremenilo. žrebanje v drž. mr. loteriji Dne 9. februarja so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 40.000 srečka štev.: 93.251, » 20.000 » 17.827, > 10.000 srečke > 11.411, 28.080, 28.190, 40.269, 49.434, 54.625. 58.039, 61.580, 66.004, 67.980, 71.154, 84.392, 96.757, » 8.000 > > 8.530, 28.019, 32.264, 10.448, 15.348, 26.228. 51.004, 56.542, 58.914, 58.567, 79.183. 80.637, 80.790, 88.712, 6.188. » 0.000 > > 22.374, 96.892. 23.424, 98.951, 38.017, 90.945. 54.656, 70.774, 79.586, 76.163, » 5.000 > » 11.299, 11.100. 17.911. 32.423, 38.752, 47.107, 58.718, 59.217, 59.676, 68.639, 76.766, 81.217, 88.605, 90.005, 94.815. 95.029. Glej tndi na strani 7! Zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost številk, žrebanje se bo vršilo vsak dan do 27. t m Komur bo srečka izžrebana za majhen dobitek, mu jo oomo na željo zamenjali za še neizžrebano srečko, tako da bo mogel igranje nadaljevati na visoke dobitke Zameniavali bomo le toliko časa dokler bo kal n23. do lani. V desetih let h je bilo pri vseh 39 okrajnih sodiščih Slovenije izvršen;h 458.636 eksekucij. Od leta 1923., ko so se pojavila prva suha leta, pa do leta 1929. se vijuga stalno dviga. Dvignila se je od 26.038 izvršilnih predlogov v 1. 1923. na 62.070 izvršb leta 1929. Nato .so do konca leta 1931. izvršilni predlogi padli na 55.903, toda lani so se znova dvignili na višek, ko je zabeleženih 73.570 izvršb. Zanimivo sliko podaja poleg Ljubljane tudi Maribor. Tu so eksekucij e 1. 1928. dosegle 10.142 predlogov, nato so 1. 1931. ?adle na 9002. a lani so narasle na 10.541. udi Celje in Novo mesto izkazujeta veliko število eksekucij. Leto dela litijskih gasilcev Litija, 9. februarja. Letošnji občni zbor litijskih ga.snlcev je prikazal prav pestro in živahno društveno delovanje Llvodno poročilo je podal marljivi načelnik g. Koprivnikar Emil. tajniško poročilo pa g. Lenarčič. Nekaj litijskih gasilcev je zavarovanih tudi pri Samopomoči, društvo pa šteje tudi 8 častnih članov, med podpornimi člani so domala vsi gospodarji tz Litije in okolice, ki cenijo prepotrebno gasilsko društvo, 57 gasilcev je pa vedno pripravljenih priskočiti bližnjemu na pomoč. Razen običajnih članarin je prejelo društvo po pok. Francu Knafliču, industrijcu iz Šmartna 2000 Din, občina Litija je dala 1500 D-n, nekaj tudi banska uprava in naša predilnica. Veselični odsek je za društvo zelo zaslužen, saj je donesla n. pr. le letna prireditev nad 5000 Din. Godba, ki jo vodi agilni g. Kelemenič Jožko, je pomembna za Litijo ne samo s stališča ugleda, temveč izkazuje tudi skoro 8000 Din dohodkov, pri mnogih narodnih prireditvah pa je sodelovala brezplačno. Dru- štveni avto ima okrog 2000 Din čistega preostanka. Tekom leta si je društvo nabavilo precej novega inventarja: godbenih instrumentov, cevi itd. V hranilnici pa imajo naložen sklad za novi gasilski dom. Poročilo blagajnika g. Jereba je pokazalo tudi, kako se naši gasilci udejstvujejo vsestransko. Občnega zbora, ki se je vršil pri Kamničarju, se je udeležil tudi župni načelni kg. Lajovic st. Odbor je prejel zaupnico, pn volitvah pa je bil izvoljen skoro ves prejšnji odbor z načelnikom g. Ko-privnikarjem. Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Ponarejevalci tisočakov v Banatu Sombor, 8. februarja. Posestnik velikega mlina v Jagnjevem pri Starem Sivcu v somborski okolici, Peter Muller, je bogat človek, ki je užival največji ugled daleč naokoli. Toda ljudje so marsikaj govorili o načinu, kako si je pridobil svoje veliko bogastvo, in je nekako pred tremi leti prišlo celo tako daleč, da so ga oblasti prijele zaradi pona-rejevanja bankovcev. Obtožen je bil, da je v družbi z neko ciganko nosil po Novem Sadu celo košaro ponarejenih tisočakov. Posrečilo se mu je tedaj, da je dokaza! svojo »nedolžnost«, in je bila obsojena samo ciganka. Sedaj pa se je bliskoma raznesla vest. da je Peter Mdler dejanski poglavar velike, zelo razširjene tolpe ponarejevalcev bankovcev, ki ie nameravala prav te dni spraviti v promet veliko količino ponarejenih tisočakov Ponarejevalci so zelo dobro organizirali svoje zločinsko podjetje. Poskrbljeno ni bilo samo za izdelavo tisočakov, temveč tudi za razpečavanje dragocenih njihovih proizvodov. Organizacija je segala od Starega Sivca in Šombora pa vse do Slavonskega Breda. In p-av tu so jim prišli na sled. Varnostna oblast v Slavonskem B-o-du je namreč opazila, da so neki imovitej-ši kmetje iz nekaterih vasi v brodski okolici v stalnih zvezah z novosid-ko okolico, zlasti pa z ljudmi v Starem Sivcu in okoliškimi vasmi. Stvar jim je postala sumljiva in še tem bolj. ko se je dognalo, da je v te zveze vpleten tudi mlinar Peter Muller. ki se je pred tremi leti komaj opral sumnje. da je soudeležen pri pona-rejevanju bankovcev. Policija je vztrajno sledila najdenim sledem, ki so jo dovedli te dni do razkritja vse ponarejevalske tolpe in njenega legla. Policijski organi so vdrli v mlin Petra Muller j a in so" zasačili ponarejevalce prav sredi dela, ko so bili vsi zaverovani v tiskanje tisočakov.- Ponarejevalci so sicer poizkušali zakriti stvar, toda ni bilo_ več mogoče. Izgovarjali so se, da tiskajo tisko- DANES PKEMIEISlA ! ob 4., i/48. in 9.y4 uri zvečer Najnovejši zimskosportni film po ideji DR. FANČKA LiUBEZE vine za mlin, toda »tiskovine* »o govorile le prejasno. Med prvimi so prijeli seveda lastnika mlina Petra Miillerja, ž njim vred pa še osem družabnikov njegovega pona-rejevalskega podjetja, ki so vsi ugledni posestniki ali pa obrtniki iz okolice Starega Sivca pri Novem Sadu in iz okoliških vasi pri Slavonskem Brodu. Ugotovilo se je, da so ponarejevalci nabavili potrebne stroje z denarnimi sredstvi, ki so jih dali na razpolago Muller in še dva družabnika, ves litografski materijal pa so kupovali pri Anriševičevem litograf-skem podjetju v Osijeku. Njihova tiskarna za bankovce je že toliko napredovala, da je bila že tik pred izdanjem prve serije. ko jim je policija zaustavila obrat. Razkritje te tako imenitno organizirane ponarejeval.-ke družbe je velikanska senzacija za vso Bačko. ker so člani družbe vsepovsod znani kot zelo imoviti in ugledni možje Policija jih je izročila scmbor-skemu sodišču, ki jim bo sodilo. Predrzna izkorisčevalka dobrosrčnosti Ljubljana, 9. januarja. V Ljubljani se je pred časom pojavila okrog 501etna ženska, ki je obiskavala po hišah razne stranke in se predstavljala za zastopnico Rdečega križa. Moledovala je za denarne podpore in naklonila v blagu. Ženska je bila od sUe zgovorna ter izbor-na komedijantka. Znala je tako pretre-m-joče nasTkati revščino svojih ščitencev. da so marsikateri dobrosrčni gospodinji pri njenem pripovedovanju stopile solze v oči. Zaradi tega je skoro vsaka dala, kar je mogla. Ženska je »delovala« v Ljubljani dalje časa. Naposled pa se ji je zazdelo, da jo gledajo nekateri ljudje nekam sumljivo. Naenkrat so ji postala ljubljanska tla prevroča in .se je raje pravočasno umaknila Toda ne zato, da se poboljša in prične pošteno živeti. V Ljubljani je prenehala samo zato, da prenese svojo delavnost drugam. Obrnila se je proti Dolenjski. Zadnje tedne se je pojavila v okolici Novega mesta. kjer je prav na enak način, kot po-preje v Ljubljani obirala svoje žrtve. Na deželi ženske niso nič manj usmiljene nego v mestu. Tako je šlo sleparki povsod, kamor je prišla, žito lepo v klasje. Kjer ni mogla uspeti kot odposlanka Rdečega križa, je nastopila kot usmiljena sestra ali kot bogata dedinja in sleparila vse vprek. V splošnem pa ni obiskavala kmetskih hiš, marveč je raje posečala boljše domove. Kot odposlanka Rdečega križa se je pojavila tudi v obeh znanih gradovih pri Novem mestu na Otoku in Strugi. Slednjič pa se je neznanka zazdela sumljiva tudi -.MM,,...... jLr- J m HOTEL MILINOV Zagreb NA JELAČICEVEM TRGU Telefon v sobah in ves ostali komfort. — Tekoča topla in hladna voda v vseh sobah. ZMERNE CENE. 219 HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ, Zagreb, Gajeva ulica št. 31. Telefon 73-35. Zajamteo© {iste i»be po 23—35 D10. Pr-rovne-na u®-mafc» kuhinji, tebrana naravna vina. Velik io hladeo Trt. Pri bivanju prek« 24 ur 15 % po-pusta. — Pn-pt poč« se iefitnik DJUR0 PAJIČ. 861/» HOTEL „ASTQRIA" ZAGREB, Petrinjska Najmodernejši hotel Zagreba. Eno minuto od glavnega kolodvora. Najmoderneje z vsem komfortom opremljene sobe. Najcenejše in najizbornejše bivanje v Zagrebu. 315 Občutek sigurnosti in najboljše izvedene nege imajo one gospe, ki uporabljajo pri svoji intimni toaleti preizkušeno sol za izpiranje Isla, ki se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Paracelsus k. d. Zagreb, 3. ljudem na deželi. Zanjo so se pričeli zanimati orožniki, a se jim je navihanka previdno izmaknila. Posel ji je uspeval do zadnjih dni Orožniške stanice so se obračale po informacije tudi na ljubljansko policijsko upravo, kjer so kmalu uganili, kdo bi utegnila biti neznanka. Poslali so na nekatere stanice sliko 511etne Pavle Bienove iz Maribora in takoj so jo priče spoznale kot pravo sleparko. Pavlo Bieu so včeraj prijeli i,n jo privedli na ljubljansko policijsko upravo. Imenovana je že staroznana grešnica. Bila je že osemkrat kaznovana zaradi tatvine, goljufije, vlaču-garstva in sličnih prestopkov. Bienovo, o kateri menijo, da je izvrševala svoje sleparije že od jeseni, in sicer ne samo v Ljubljani ter po Dolenjski, marveč tudi drugod, še zaslišujejo, nato pa jo bodo oddali sodišču. Monopolska statistika kot zrcalo razmer Vpliv krize in tihotapstva na dohodke tobačnega monopola KULTURNI PREGLED Iz slovanskega sveta Češki orientalist Praga, v februarju. Življenjske prigode Aloisa Musila, sedaj profesorja orientalskih študij na filozofski fakulteti praške univerze, so bile v marsičem vprav čudovite. Zrasel je v revnih razmerah na vasi (rojen 30. junija 1868 v Rycb-tarovem na Moravskem). toda imel je trdno volio in je hotel za vsako ceno kaj doseči v življenju. Nifgovo duševno obzorje se je naglo širilo. Po gimnazijskih in bogoslovnih 6tudijah je bil (1. 1896.) poslan koLdoktor bogoslovja na višjo biblijsko šolo v Jeruzalemu. Tako je prvič prišel v stik z Orien-tom. h kateremu so stremele njegove smotrne znanstvene aspiracije. Že tedaj je na manjših raziskovalnih popotovanjih iz Jeruzalema skušal pronikniti kar najgloblje v gmotni in duševni svet ondotnih domačinov. L. 1807. je poslušal predavanja na univerzi v Bejrutu, nato pa se je pripravljal v londonskem British Museu. Nekaj časa je študiral na filozofski fakulteti berlinske univerze. od 1. 1904 je deloval v dunajski dvorni knjižnici, pozneje v Londonu in Ameriki. Od prvih raziskavanj v okoPei Jeruzalema pa do 1. 1915 je Musil absolviral nekoliko dolgih in občudovanja vrednih ek špedicij v neraziskane pokrajine Orienta Najprej v nekatere malo znane kraje Palestme ter na jug in jugovzhod, pozneje v nekatere kraje Arabije, kamor dotlej sploh ie ni stopila no- va Evropa. Ta znanstvena raziskavanja se vidijo kakor velika pustolovstva. American Geographical Society, ki je Aloisa Musila priznala za najboljšega svetovnega poznavalca krajepisa, zgodovine in narodopisa severne Arabije in sosednih pokrajin, je opozorila. da je Musil preiahal 21 tisoč kilometrov na kameli. Ni ga menda Srednjeevrop-ca, ki bi bil izvršil kaj takega. In ni ga bržčas tudi nobenega, ki bi bil dosegel tako kurioznih časti. Češki učenjak je imel čast, biti poglavar plemena Beni Sahr, knez Muri, vladar najmočnejšega plemena Rualov, ga je imenoval za svojega brata. Če prištejemo še docela edinstvene prigode v puščavah in pustinjah, kjer se je Musil samo po zaslugi svojega poguma in žilavosti izognil kajkrat skoraj neizogibni smrti, tedaj se ne bomo čudili, da se opisi njegovih ekspedicij čitajo kakor poglavja pustolovskega romana. Musilovo obsežno znanstveno delo je izhajalo najprej v nemščini, ker ga je založila dunajska Akademija znanosti. Pozneje je izšlo v Newyorku v angleščini s podporo Ameriškega zemljepisnega društva in pod pokroviteljstvom Češke akademije. Šele v zadnjih letih, od 1. 1929. dalje, je začelo izhajati v Pragi v češkem jeziku, in sicer predelano kot potopis, ki bo obsegal osem zvezkov. (>Pod zaščito Nurija«, >V svetem Hedžasuc, »V deželi kraljice Zenobije«, >V biblijskem paradižu«, »Med Šammam, »Onkraj Mrtve- vse panoge zimskega športa Drsanje, smučanje, skijoring in bobdirke V glavnih vlogah najboljši svetovni športniki in smučarji Gnstav Lantschner in Wa!ter Rimi Predspored: Najnovejši sUFA« zvočni tednik in »Izdelava radiatorjev za centralno kurjavo v tovarni Westen d. d. v Celjuc Predprodaja vstopnic od 11.—12. ure dopoldne. Elitni kino Matica Telefon 2124 ga morja«, »V ekonomskih tokavah« in »Skrivnostna Amra«). Slednja knjiga, ki pripoveduje o odkritju neznanega gradu v puščavi, je izšla nedavno. Potopis znanstvenega raziskovalca se prijetno razločuje od potopisov profesionalnih potopiscev ali priložnostnih pustolovskih av torjev, katerih spisi odsevajo predvsem subjektivne senzacije. Musil pripoveduie o svojih doživetjih in opazovanjih stvarno, konkretno, vsebinsko tehtno, brez vsakršne ek-saltacije; tako pripoveduje človek, ki je v življenju res kaj izkusil ;n doživel. Medtem ko bi kdo drug na njegovem mestu v slikanju tako čudovitega, močno pisanega okolja kar razsipaval barve in hlastal po učinkovitih »štimungah«, pomagajoč si s pesniškimi metaforami in s pretiravanjem, je Mus 1 vedno in povsod trezen ter se tesno okleoa predmeta. Snov njegovega potopisa in način, kako doživlja opisovane dogodke, pa sta tako nenavadno zanimiva, da mu ni treba priTiovedovanja barvati z raznimi literarnimi prijx>močki, če hoče doseči večjo mikavnost. Musil se osredotoča predvsem na narodop s in krajepis. Za vsako ekspedicijo je bil temeljito pripravljen in le tako je mogel zares pronikniti med domačine ter neposredno proučevati njihovo življenje, značaj in nrave. kakor da bi bil doma med njimi. Večkrat daje namesto poučne razlage živ in nej>osre-deo razgovor z domačimi ljudmi o tem ali onem predmetu, ki ga je zanimal; take razgovore si je vestno beležil v potopisni dnevnik. Redkokateri potopis vsebuje toliko dialogov. Le-ti imajo svoj posebni čar, svojo izrazito barvo in prisftno orientalski nadih. Način, kako govore domačini, ima v sebi Beograd, 9. februarja. Malokatera statistika nam more nuditi tako dober pregled premoženjskih razmer velike večine prebivalstva v državi, kakor statistika uprave tobačnega monopola- Ta statistika osvetljuje .dobo 10 let, kajti od leta 1923. že obstoja unifikacija tobačnih izdelkov, do leta 1923- pa so se v posameznih pokrajinah 1 zdelo™*«in razpečevale posebne vrste cigaro* Iz statistike tCM&ae monopolske uiprave se vidi, kako so se kadilci vsako leto spuščali po cigaretnih vrstah navzdol. Luksuznih vrst cigaret (»Katradjordje«, »Jadran«, »Kosovo«, »Strumica«, »Šutnadija« in »Mig-cion«) je bilo pokajenih prvo leto dobrih 65 milijonov komadov. Pri tej visoki številki je ostalo še prihodnje leto, leta 1925, pa so zdrknile luksuzne cigarete na 29 milijonov in tako vse bolj in bolj na ker na j blizu 4 milijone v lanskem letu. Srednje vrste (»Varder«, »Drina«, »Neretva« in »Morava«) pa so sprva naraščale — tako na primer leta 1926. na 836 milijonov, potem pa so spet padle in lani jih je bilo poka jenih 333 in pol milijona komadov. Cigarete »Zeta« in »Sava« pa so zabeležene v prvem letu napram srednjim in finim vrstam s skromno številko 1.305-775, prihodnje leto pa 90 se že povzpele na poidrugo milijardo, lani pa jih je bilo pokajenih preko štiri milijarde in po'. Vseh cigaret je bilo pokajenih 4-995.045.193 komadov, kar znaša 65 odstotkov od celokupne količine probaljenega tobaka. Cigar je bilo pokajenih 49.871.733 komadov ali 3 odstotke, od porabljenega tobaka, ostali odstotki pa odpadejo na križani tobak za cigarete in na tobak za pipe. Križanega tobaka za cigarete se pokadi vsako leto manj in to zaradi tega. ker je njegova cena izenačena s ceno cigaret, dočim je bilo poprej kaienje cigaret lastnega izdelka precej cenejše. Konzum ciga-r v vseh 10 letih ne kaže posebnih razlik, ker predstavljajo kadilci cigar stalen krog prebivalstva, ki ni baš izpostavljen vplivom splošne krize- Kako vpliva kriza na dohodke tobačne monopolne upra- mnogo naravnost pesniških slik in nalik. Svojih osebnih dogodivščin se Musil dotika samo mimogrede in ie na teb mestih kar malobeseden. In vendar je bil vsak njegov korak v pustinjah, na skalnatih gorah in v globelih. koder je jezdil samo z najnujnejšim spremstvom in kjer ga je srečavalo nešteto težav zdaj s strani prirode in podnebja, zdaj od posameznih, med seboj večno sprtih plemen in razbojniških tolp. eno samo pustolovstvo. Od dne do dne, od ure do ure so mu bili živci stalno napeti, čeprav se je počasi tako privadil puščavi, da je bil v nji kakor doma. Vedno pa je bila podnevi in ponoči potrebna čuječnost in opreznost; neredko je z raziskavanjetn nekaterih krajev tvegal življenje. Na neki eksj>edicnji se ga }e lotila zahrbtna bolezen in v visoki vročnici je še mogel opaziti, kako mu spremljevalca pripravljajo grob v pesku. Ob drugi priliki je postal ujetnik domačih plemen in se je samo tako otel smrti, da se je prikupil poglavarjem in si pridobi močnih pokroviteljev. Tako je služil znanosti poln duševne sile, nezlomljive volje in delovne energije. Osem Musilovih potopisnih zvezkov, ki so češki književnosti te vrste samo v čast, so edina proslava omenjenih človeških vrlin, katere so avtorja srečno vodile v življenju. Dr. Josef Knap. Vaclav Berent Poljska državna nagrada za književnost je bila dne 29. pr. m. podeljena pisatelju Vaclavu Berentu. Nagrado, ki je v večji meri moralno priznanje kakor pa denarna pomoč, mu je posebna literarna porota pri- ve, ee seveda najbolje vidi iz konzuma nih cigaretnih vrst. Na dohodke tobačnega monopola pa močno vpliva tudi tihotapstvo. Tihotapstvo je najbolj razvito v pokrajinah, kjer raste tobak, in po sitatistikah tobačne monokopališču se je trlo ljudi vseh slojev in vseh starosti. Poleg mnogoštevilnih uslužbencev pogrebnega zavoda i.n n prave pokopališča so delali red tudi policisti, uspeha pa niso imeli pravega. Na visokih spomenikih in po drevju so prežali številni fotografi, radovedneži so mandrali daleč na okrog grobove, duhovniki in sorodniki pa so se le z največjo težavo prerili do grobnice. Na pogreb je prispel z Dunaja tudi nečak umorjene starke, Velibor Jovanovič, ki velja za glavnega dediča in je bil tudi jyredmet posebnega zanimanja vseh radovednežev. Na pogreb so sorodniki pripeljali tudi oba psa, ki sta s starko živela v zapuščeni hiši. Psa sta iz kota pokopališčne kapelice ves čas divje lajala na radovedne množice. znala s šestimi izmed sedmih glasov, kar j« V moralnem pogledu za novega lavreata posebno laskavo. Tako je bila obenem najlepše počaščena Berentova šestdesetletnica. O Berentu pišejo listi, da je eden naj-skromnejših mož med poljskimi pisatelji. Najrajši mu je, če o njegovi osebi ni dosti slišati smatra kakor Flaubert in drugi, da je edino zanimiv in pristen v svojih spisih. Omenili smo ž njim v zvezi avtorja »Gospe Bovaryjeve«. Ze dolgo pred vojno je bil Berent na glasu kot ^.poljski Flaubert<. Ta častna primerjava mu gre zaradi nekaterih sorodnih potez pri obeh pisateljih. Berent je kakor Flaubert mojster forme in stilistični virtuoz. O njem krožijo, prav kakor o njegovem francoskem vzorniku, cele anekdote, kako dolgo in naporno išče primernih besed, da izrazi svoja čuvstva ali misli do najtanjše preciznosti. Zaradi tega je prav kakor croisetski samotar malo napisal. Njegova prva knjiga (>Nauezyciel«) je izšla L 1894; v 29. nadalnjih letih je izdal samo šest knjig. Kajpak, vsaka Berentova knjiga je bila dogodek. Berent pa ni samo mojstrski oblikovalec in stilist, marveč je tudi prodoren psiholog in izviren mislec. O tem pričajo vsi njegovi romani. 060-bito pa trije po vojni izišli spisi; >Zyve ka-mienies, >W6dz« in j>Wywlaszenie muz«. Berent je realist, vendar pa daleč od vsake realistične šablone. S svojim delom oznanja idealizem, vero v dobroto, potrebo požrtvovalnosti. Berent je pisatelj poljske inteligence v najboljšem pomenu besede. Novi poljski lavreat je poleg SiePri Dobričini« na Tra-tinski cesti št. 5. (Tramvajsko postajališče na Savski cesti, tik pred restavracijo). Gostilničar je naš rojak in bo točil reklamna domača vina po navadnih cenah. Na sporedu je ples, godba in druge privlačnosti. ♦ Uprava »Posedničke banke« na zatožni klopi. Po obravnavi, ki je trajala več dni, i" bi 1 a v Beogradu izrečena razsodba proti obtoženim članom uprave »Posednicke banke« Obsojeni so Todor Na umov i e in Tomi-slav Novak, bivši ravnatelj banke na tri leta strogega zapora in Nikola Tomič na štiri mesjce strogega zapora. Oproščena sta bila Momeilo Bogdanovič in Jovan Jovanovič. ♦ Pregled motornih vozil. Uprava policije v Vijubljani ponovno opozarja vse lastnike motornih vozil v Ljubljani in okolici, da s« vrši pregled za njih vozila samo še <1 n» 10. in 13. t. m. in sicer od pol 8. do 10 In od 14. do 17. na Celovški cesti. št. 38 (Triurnih aufco). Kdor ne 'bi pripeljal svoje-sn vozila v zgoraj označenih dneh na pregled, n^ bo mogel dobiti tekom tekočega meseca prometne knjižice, ki je predpogoj za plačanje državne takse, katero pa je brezpogojno položiti pri pristojni davčni upravi do konca t. m. Naknadni pregled motornih vozil za mesto Ljubljana in okolico se i:e bo m-oe-el vršiti po 13. t. m. do 1. marca Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Š'eviiKe za označtx> Kraja pomenijo: 1 Čas opazovanja. 2 stanie barometra 3 'empera i ura. 4 rHar/na viaara v %. n smer jip brzina vetra, fi oblačnoer 1_10 7 vrsti padavin 8 paia^rip v tnm Tem popgtijra: prve šrev;lke p-omeaijo najvišjo ornse najnižjo 'pmtf-afuro. 9. februarja 'jjjubHana 7, 771.5. 4.1. 91, NE2, 4, _, Ljubljana 13. 771.fi, 8.3, 75, SW1, 2. —; Maribor 7, 770.3, 2. 90. NVvT2, jasno, _, —; Zagreb 7. 770.6. 5, 90. E1. 3, 0.4, dež; Beograd 7. 771.1, 1, SO, ESES, 10, —, —; Sarajevo 7, 769.0. 3, 80. mirno 10. —, —; Skoplje 7, 769 1, 5. 90, SE1, 10, 1.0, dež; Split 7. 765 0. 11, 50. NE10. 1, —, —; Ktim-bor 7, 762.9, 15. 40, ENE4, 1, Rab 7. 767.2, 10. 40, N8, 1, Temperatura: Ljubljana 7.8, 3.8; Maribor 8 4. 2; Zasrreb 10, 5; Beograd 9, 0.0; Sarajevo 10. 3; Skoplje 12, 2; Split 13, 11; Kumbor —, 10; Rab —, 6. Sonce vzhaja ob 7.11. zahaja ob 17.18. Luna vzhaja ob 15.56, zahaja ob 72 v Ljubljani, ker ne bo komisija za pregled motornih vozil uradovala v Ljubljani od 14. t. m. dalje. Davek se pobira naknadno. ♦ Predrzen vlom sredi Beograda. Neznani vlomilci so že četrtič vdrli v trgovino Ta-naskoviča in Bogdauoviča v ulici Kneza Mihajla. Blagaj.no so okrog ključavnice spretno na vrtali, večje odprtine pa niso mogli izrezati. To »o leta 1919 že dvakrat poskušali ravno tako brez uspeha, tretjič pa par let pozneje. Za zločinci, ki so se za-rotili proti tej zelo odporni blagajni, za enkrat še ni nobenega sledu. ♦ Cigani oplenili cerkev. V dalmatinski Zagori je veliko razburjenje povzročila vest, da so doslej neznani zlikovci v selu Pru-govi vlomili v cerkev. S sekirami so razbili cerkvena vrata ter odnesli gotovino iz cerkvene blagajne, osem zlatih in srebrnih križcev ter druge dragocenosti. Domneva se, da so vlom izvršili cigani, ki so tamkaj taborili, po vlomu pa naglo izginili. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. u_ Predavanje ZKD v Društvu za zgradbo Sokolskega doma v šiški bo danes ob 20. v Sokolskem domu. Predaval bo g. dr. Škerlj Božo o »Norveški«. Predavanje bodo spremljale lepe skioptične slike. Oozarjamo občinstvo na zanimivo predavanje. Po predavanju se bodo predvajali kulturni filmi. u_ Oton Zupančičevega »Cicibana« uprizori otroški oder »Svobode« tretjič v nedeljo 12. t. m. ob 11. dopoldne v drami. Režira Ferdo DeLak. Igrajo otroci od 4 do 10 let. Starši, pripeljite otroke na to prelepo mladinsko igro. Vstopnice so po 15, 14, 13, 12, 10, 8, 6, 5 in 4 Din, stojišča po 2 in 1 Din. Dobe se pri blagajni opernega gledališča. u— V društvu »Soča« bo predaval 11. t. rn. ob 20.30 v salonu pri »Levu« prof. dr. Josip Mihe lak o temi »Sodobna svetovna gospodarska in finančna vojna«. Predavatelj bo govoril najiprej o simptomih sodobne gospodarske krize, o brezposelnosti, povojni spremembi svetovne trgovske, denarne in finančne strukture, o gospodarski prosperi-teti Amerike in njenem propadanju po 1. 1929., o problemu stroja, preobljudenosti in krizi sodobnega gospodarskega sistema. Po predavanju bo prosta zabava, sodeluje pevski zbor Krakovo-Tmovo. K zelo aktualnemu predavanju so vabljeni vsi »Sočani« in prijatelji društva Vstop prost! u_ Klub jugoslovenskih primorskih akademikov priredi drevi ob 20. v prostorih »Preporoda« (Arena Narodnega doma) sestanek s predavanjem. Tov. Božič bo predaval o gospodarski propasti Julijske Krajine. Po predavanju bodo na dnevnem redu važne društvene zadeve. Udeležba vseh članov strogo obvezna! u— Preporodovci! V soboto, 11. t. m. bo predaval prof. Stepišnik o »Povojni Evropi« Člani SOP vljudno vabljeni. Za člane udeležba obvezna! u— »Netopir«. ZKD predvaja danes in jutri ob 14. popularno Johan Straussovo opereto »Netopir«. V glavnih vlogah znana umetnica Ani Ondra in priljubljeni rojak Svetislav Petrovič ter Han Junkerman.n, Oskar Sima, Gearg Aleksander, Bett.y Wer-ner. Ne zamudite ugodne prilike si ogledati to prekrasnih melodij polno opereto pri znano najnižji vstopnini! u— Nov grob. Včeraj je umrl upokojeni državni uradnik g. Anton S i m č i č i.n bo njegov pogreb jutri ob pol 15. na pokopališče p,ri Sv. Križu. Pokojniku blag spomin, žalujočim iskreno sožaije! u_ Akademiki, člani akademske sekcije Narodne odbrane! Javite se brezpogojno vsi v soboto 11. t. m. ob 11. v klubovem lokalu, Ključavničarska ulica 2--II. Udeležba strogo obvezna. Načelnik ANO. u_ Otvoritev praktičnega tečaja Foto- kluba Ljubljana za člane je danes ob 20. v klubskem lokalu. Tema: Krožna zaslonka in drugi pripomočki zoper obstret. — V ponedeljek 13. t. m. skioptično predavanje I. Gogale in drugih ob isti uri istotam. Dostop imajo tudi gostje. u_ Občni zbor krajevne organizacije JRKD za Kolizejski okraj se bo vršil v soboto 11. t. m. v Prešernovi sobi gostilne pri Novem svetu na Gosposvetski cesti ob 20. Vabijo se vsi člani in somišljeniki, da se občnega zbora sigurno udeleže. u— Krajevna organizacija JRKD za Trnovo v Ljubljani bo imela redni občni zbor v soboto 11. t. m. ob 20. v gostilni »Oblak« Pred konjušnico u_ Namesto cvetja na grob blagopokoj- ne gospe Lojzike Kersnikove daruje rodbina primarija dr. Jenka 150 Din. za dijaško podporno društvo »Domovino«. Denar naj se dvigne pri blagajni »Jutra«. u_ črno-bela — Union 18. t. m. Z letošnji- mi pripravami za tradicionelno črn o-belo se je zaradi raznih okolnosti malo pozno pričelo. Ne glede na to se je prireditveni odbor vrgel s podvojeno silo na delo, tako da sama prireditev ne bo prav nič utrpela na svojem značaju in pomembnosti. Nasprotno pripravlja orlbor gostom še posebno presenečenje in bo že sama prireditev vredna Najboljšo obrambo proti prenosu nalezljivih obolenj potom dupline v ustih in grlu tvorijo okusne ANACOT PASTILE DR. WANDERJA Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega omota Din 8.—, velikega Din 15.—. ogleda. Vabila so že razposlana. Reklamacije vabil in druge informacije dnevno od 17.30 do 19. ure v damskem salonu kavarne Emona. Istotam rezerviranje balkonskih sedežev. Pri tej priliki opozarjamo, da se bo juryja za ocenjevanje mask in kostumov na prireditvi sami ozirala predvsem na one, pri katerih bo z najenostavnejšimi pripomočki in najmanjšimi sredstvi dosežen največji efekt. u_ pomladansko vreme. Ze poprej smo imeli nekaj izredno toplih dni, a v glavnem brez sonca. Včeraj pa se je nebo zjasnilo in je že zgodaj zjutraj posijalo solnce. Zjutraj je kazal toplomer 4 stopinje, živo srebro pa se je do opoldanskih ur vidoma dvigalo. Skratka, bil je popolnoma pomladanski dan. Na vrtovih kakor tudi v parkih so pričeli žvrgoleti kosi, pridružili so se jim pa še drugi tovariši. Vseeno pa. je to-le vreme precej nezanesljivo in se glasi tako tudi vremenska napoved, ki govori o skorajšnjih spremembah. Snega pa skoro gotovo ne bo več kaj prida Danes bom vsaj za pol urice dal siovo vsem težavam in križem ko se pri Slamiču bom posladkal s klobaso, nadevano z rižem! u— Sam se je javil. Kakor znano smo svoječasno javili, sta bili napadeni dne 18. julija lanskega leta ca sprehodu na Golovcu Marija čečeva ter njena znanka Minka Ogtrinčeva. Napadli so ju trije mladi poba-iini, ki so hodili za njima in ju podrli na tla. Odnesli so jima nekaj nad 150 Din gotovine, ki so si jo zatem razdelili med seboj. Napadenki sta po napadu odhiteli na Dolenjsko cesto, kjer sta obvestili stražnico. Stražnikom pa se je posrečilo aretirati le »•nega napadalca Romana V. dočim sta Iv. P. in Slavko P. pobegnila. Zadnji se je včeraj naveličal potepuškega življenja po deželi. Prišel je v Ljubljano in se sam javil policiji. Pozor dame! „U. F." Nova zvezda sia vidiku u— Ukradene kokoši. Znani vlomilec in potepuh 46 letni Vinko Zore, doma iz Retja v Krškem okraju je prodajal na poti iz Litije proti Grosupljemu. lorberjeve liste. Prišel je tudi na Smarje-Sap, kjer se je oglasil pri pesestnici Alojziji Perovškovi ter ji ponoči ukradel iz kivrnika 8 kokoši. Perovško-va je takoj slutila, da bo skušal neznani tat spraviti njene kokoši na ljubljanskem trgu v denar. Nemudoma se je napotila v Ljubljano in r^s kmalu iztaknila vse svoje putke pri prodajalki Ivani K. ženski sta se pričeli prepirati, naposled pa se je pojasnilo, da je kokoši malo poprej kupila Ivanina hčerka od neznanega moškega. K sreči so tudi tega kaj kmalu rztaknili na trgu v osebi podjetnega Vinka. Mož, ki je že 17 krat kaznovan zaradi vlomov in tatvin, je romal v zapor, Perovškova pa je odnesla svoje putke nazaj na domače dvorišče. u_ Pravde in eksekucije v januarju, (ljubljansko okrajno sodišče je januarja že zabeležilo skupaj 385 tožb za zneske od 125 do 6250 Din, dalje 309 opominjevalnih tožb za iste zneske. Zanimivo je, da so opomi-njevaLne tožbe napram lanskemu januarju močno narasle, to pa zato, ker je pri opominjevalnih tožbah postopanje mnogo krajše. Izvršilnih predlogov pa je bilo v januar ju 1026, nekoliko manj kot lani. u_ V mestni klavnici se bo v soboto 11. t. m. ob 15. prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni. u— Krke zaključna plesna vaja (venček) bo v petek 10. t. m. ob 8. v Kazini. u_ Pustna sobota 25. febr. t. I. Vsakoletna velika maškarada na Taboru. KAVARNA MH 9zalaznik< zopet odprta do Z. ponoči. Stoletnica I. V. Lega J. K. Strakatv je probčil v večerniku >\or. Listov« z dne 6. t. m. članek, v katerem zavrača J V Smejkala. ki je v »Nedel-nem Listu« napisal, da je češki narod po-Wzabil na Lesa, prav tako so ga pozabili Slovenci, ki jim je posvečal veliko svoje ljubezni m marljivosti. G. J. K. Strakatv piše: »Smatram za svojo dolžnost da zavrnem v obrambo Slovencev ta zakrinkani očitek nebva!ežnosti. zakaj baš na sroške slover-skih praških društev je bil Janu Lesu postavljen spomenik na njegovem grobu na Olšanih. V povojnih letih — leta se več ne spominjam točno — so Slovenci na pobudo nekdanjih praških študentov izročili vdovi Jana Lese častno denarno darilo. runi pri nas ni bil Jan Lego pozabljen, vsaj ne med prijatelji češkoslov. - jugoslovenske vzajemnosti, o čemer priča njegova slika v Strnssmaverjevi jugoslovenski knjižnici v Pragi. Slika je narejena v olju in jo je podaril knižnici sam avtor, akarl. slikar R. Spillnr: je kopija originala, ki ga ie gospa Legntova poklonila Narodnemu muzeju v Ljubljani. Letos (ob lOOletniri J. V. Lege dne 14. septembra! ne bomo pozabili na Lega ne mi 'n ne Slovenci. Ze lani v aprilu sem ob evofem obisku Ljubljane in Maribora opozoril na letošnji Legov jubilej svoje prija-tp|ip pisatelja dr Iv Laha. poslanca dr. Lj. Pivka. dr. A. Reismana in dr., ki bodo v ondohrh Jusoslov. - čeSkih ligah, enako kot jaz v naši Češkoslov. jugoslov. ligi, skrbeli za dostojno proslavo lOOletnice Legovega rojstva.« Ruski apel intelektualcem vsega sveta. Tednik »Rossija i slavjanstvo« je objavil v številki z dne 4. t. m. francosko spisani »Apel na vse intelektualce« (Appel a tous les intellectuels«). Ta proglas so podpisali predstavitelji emigrirane ruske inteligence: profesorji. časn'karji, inženjerji. zdravniki in dr. Člani Društva bivših slušateljev moskovske univerze ter Zveze ruskih pisateljev in žurnalistov v Parizu pa celo in c o r-pore. Podpisniki poudarjajo, da se je v sovjetski Rusiji položaj inteligentov, ki je bil od boljševiške revolucije vedno zelo slab. v zadnjem času tako poslabšal, da kaj takega ne pomni zgodovina omikanega sveta. »Stalin, diktator, ki si je uzurpiral vlado v naši domovini, pripravlja s svojimi pomagači popoln propad ruske kulture in rusk;h intelektualcev. Prav v tem trenutku sta Stalin in sovjetska vlada podvzela neizmerno okrutne ukrepe, ki morajo popolnoma razdejati vse. kar ie še doslej ostalo po ruskem intelektualnem življenju. Izdelali so in že izvršujejo načrt množestvenega izgona iz obeh ruskih prestolnic in iz vseh veliki mest Rusije. Izgnanih bo več kot milijon ljudi, ki jih sumničijo neodvisnega mišljenja. Njim so vzeli vse. celo pravico do obstoja... Ta ukrep preti z gotovo smrtjo stotinam tisočev ljudi. Samo lz Moskve bo izgnanih 800.000 ljudi, ki bodo v Sašu najhujšega mraza vrženi na cesto. Kam naj 6e zatečejo, ko nimajo pravice do dela, do vsakdanjega kruha, do strehe?...« Podpisniki apelirajo na učenjake, psatelje, umetnike in druge intelektualce vsega sveta, da moralno intervenirajo v prid intelektualcem onega naroda, ki je dal človeštvu Puškina. Tolstega. Dostojevskega, pa Mendelejeva, Mečre;kova, Pizogova. Pavlova. Musorgskega, Čajkovskega in Glinko. Za narodne parke v slovanskih deželah. Poljski pisatelj Valerv Getf'1 je priobčil v prvi številki lvovskerra mesečnika >Rueh Slovvianski« članek >Ochrona przvrody we vepolezesnej Slow:aneczyzne«. Tu ugotavlja velik napredek slovanskih narodov po vojni glede varstva prirodnih lepot in posebnosti slovanskih dežel. Podrobno opisuje delo, ki sta ga izvršili na tem področju Poljska 'n Češkoslovaška; med drugim sta vzajemno izpremenili Tatre obeh držav v lik Nacionalni park. v katerem uživata favna in flora vso zaščito. Pisec pohvalno omenja tudi delo jugoslovenskih planinsk i) društev v tem pravcu. L. 1928. se je udeležil kongresa Asociacije slovanskih planinskih društev v Ljubljani in je ob tej priliki spoznal »prelepe slovenske planine, pa delo, ki so ga izvršila ondot^a planinska društva ter triglavske rezervacije. Ugotovil je, da so tudi v Jugoslaviji pričeli posnemati Poljake in Čehoslovake v ustvarjanju rezervacij in Narodnih parkov Prav tako obeta razvoj alpinizma v Bolgariji lene uspehe v tem pravci. Pisec tudi omenja zanimivo dejstvo, da so Zedinjene države Iz Maribora a— Josip purkhart 60-Ietnik Svojo 60-letnJco obhaja danes g. Josip Purkhart, šolski upravitelj v pokoju. Ime tega za. služnega šolnika je znano zlasti med šta^ jerskimi Slovenci, kjer je služboval kot učitelj in šolski upravitelj v raznih kraj h. Rodil se je 10. februarja 1873 na sončni Polskavi pri Mariboru. Tjakaj so se pri. selili njegovi predniki iz Nižje Avstrije. Tako ima nemšito ime, pa zvesto naše srce. G. Purkhart je bil svojim učencem in učenkam skrben učitelj in vzoren vzgojL telj. Vzgojeval je šolsko deco strogo v narodnem duhu. Udejstvoval se je požrtvovalno tudi v raznih narodnih društv h. Vr. lemu vzgojitelju in rodoljubu želimo še mnego srečnih let. a_ Ljudska univerza opozarja na vele-zanimivi ciklus psiholoških in pedagoških predavanj. Zagrebški psiholog, univ. prof. g. dr. Bujas bo v soboto 11. t. m. ob 20.15 raztolmačil in ocenil dr. Freundovo psihoanalizo. V nedeljo 12. t. m. ob 10.45 pa se bo bavil z dr. Adlerjevo individualno psihologijo. Na podlagi obeh predavanj bo znameniti pedagog dr. Tumlirz en teden pozneje govoril o pomenu teh psiholoških struj za pedagogijo. a— Ponovni dobrodelni koncert. V sredo popoldne se je v veliki unionski dvorani ponovil koncert mariborskih glasbenikov in šolskega zbora, namenjen v korist pomožne akcije za siromašne sloje mesta Maribor in za diiaštvo tukajšnjih srednjih šol. Ta in pa torkov koncert sta dala sku. paj 8000 Din čistega dobička, kar je v teh težkih časih vsekakor zelo lep uspeh. Mariborski mestni občineki svet bo imel svojo sejo drevi ob 18. v mestni posvetovalnici. a— Mariborska podružnica Društva ljubiteljev ptičarjev je imela svoj prvi redni občr.i zbor v sredo zvečer v prostorih hotela »Orel« AgiLni predsednik ravn. g. Klobučar •je poročal, da je imela podružnica že v svojem prvem letu dve večji prireditvi: pomladi je bila v lovišču v Orehovi vasi pomladanska in jeseni v lovišču g. dr. Šalamuna na Bregu pri Ptuju jesenska tekma ptičarjev. Nepričakovana smrt delavnega tajnika g. Koširja je zadela podružnico zelo težko. Z majhnimi izpremembami je bil izvoljen dosedanji odbor z ravn. g. Klobučarjem na čelu. a_ Avtobusna nezgoda. Predsinočnjim okrog 20. se je zgodila na državni cesti v Košakili avtobusna nezgoda. Neki avtobus je vozil proti Mariboru in se skušal v bližini opekarne izogniti nasproti vozečemu kmečkemu vozu, r katerega sta bila vpre-žena dva vola. živali pa nista ubogali svojega vodnika in sta za vozili proti avtu, ki ni več mogel zmanjšati brzine in je zavozil v voz. Ziomil je oje, obenem pa se je tudi avto poškodoval na karoseriji. Od poy igra v baru na reprezentančnem tehniškem plesu. V poslednjem trenutku je prirediteljem uspelo pridobiti ^a velikomestni bar na reprezentančnem tehniškem plesu v soboto 11. t. m. v Narodnem domu odlični Sonny-bov jaz, ki je izza poslednjih velikih družabnih prireditev v Celju prav dobro poznan tudi ceJjski javnosti. S tem je prireditev na privlačnosti cgromuo pridobila. Ronnv v dvorani in Sonny-boy v baru bo pač prvovrstna glasbena senzacija, s kakršno se doslej še ni mogia ponašati nobena prireditev niti v Ljubljani e— Dve nesreči. V Velenju je pade! 6-letni dninarjev sinček Oton Kugovndk 6. t. m. pn sankanju tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. — Na nekem ženitovanju v Ravnah pri Šoštanju je i?tre';jal 251etni posestnikov sin Jože Jevšnik tako neprevidno s pištolo, da si je obstrelt. desno roko. Oba ponesrečene«! se zdrav-.ta v celjski hoinici- e— Grda navada. V Ce'ju in okolici se kljub prepovedi še vedno dogaja, da lepijo ljudje razne lepake, letake in lističe na z> dove in drogove. Varnostna oblast bi lahko to razvado temeljito odpravila, saj se dado storilci ugotoviti brez posebnega trud,i e— Tatvina kolesa. V sredo 8- t. m. med 10- in 11. dopoldne je neznan tat ukradel naredniku Fran ju Ambrošu s hodn:ka vojašnice Kralja Petra 800 do 1000 Din vredno, orno ples&pno kolo znamke »Oppel«. številka 1.648.338 e— Elitni kino Union- Dan«« ob pcA 17. in pol 21. zgodovinski zvočni fiVn »Orni bazar«- Štiri zvočne predigre. v Maroku. Odigrala se je grozna orijentalska ljubavna drama. Oaze, haremi, kadilnice opija, Be-duini! Vladimir Gajdarov, Claire Rommer predstavljata glavne vloge senzacije, ki jo predvaja danes ob 4., y2S. in 9. uri zvečer »Kino Ljubljanski dvor«. Telefon 2730, ob najnižjih ljudskih cenah Din 2.—, 4,— in 6.—. Iz Trteoveaj t— Smuški raj ra Pohorju in S»v. Alpah je naslov skioptičnemu p rede vanju, ki g« priredi danes ob 18- v dvorani ge. A. Forte Slovensko planinsko društvo. Predava znani pohorski poet — planinec g. Zora* iz Maribora- Vabimo vse prijatelje narave. Iz H2*astssiKa h—• Na seji pokrajinskega odbora «Wine Trbovlje se je sklenilo, da dobi iz mame državne podpore za omiljen je bede od zneska, ki odpade na občino Trbovlje, Hrastnik tretjino, to je 58.600 Diru — Brezposelni steklarji so prosili, da bi se jim dalo od tega zneska 20-000 Din pi ^diij-ama. katerega bi pozneje, v ugodnejšem le*nem času po možnost« odslužili pri javnih delih. Odbor je to vprašanje priporočal sreskeir.u načelniku v ugodno rešitev. — Ostanek 38 tisoč 600 Din se bo porabil za popravljan ie javnih cest in mostov- Porabi1 se .bo samo 7e>di fcuSroo-šnja podružnica 11. t. m. ob 20- v Nsrodnonrt domu. --—---» Postaisi in ostani {lan Vodnikove draft^f amerške vzele za podlago svojega nadaljnjega varstva prirode elaborat, ki eo ga poljski in češkoslovaški strokovnjaki izdelali za poljsko - češkoslovaški sporazum glede Nacionalnega parka v Tatrah. Dogodek v slovaškem jezikoslovju. V založbi Slovaške Matice v Turč. Sv. Marfc;nu je nedavno izšla obsežna knjiga asistenta Slovanskega seminarja Karlove univerz«* v Pragi dr. Jana Stanislava »Liptovske na-rečia«. O piscu in njegovem delu je »Jutro« obiavlo podrobnejše informacije lansko poletje, ko se ie v studijske namene mudil v Ljubljani. Njegov spis je sad Šestletnega dela in pomeni po sodbi kritike (n. pr. dr. L'udevita Novaka v »Elanu«, januar 1933) dogodek v slovaški jezikoslovni vedi. Zanimivo je, da je pisec proučeval tudi narečje v okolici Ljubljane, v Prekmurju, na Dolenjskem, v Hrv. Primorju in na dalmatinskih otokih, kjer je odk l obilo primerje-valnega in pomožnega gradiva za podkrepitev svojih ter o slovaških dialektih. Največja češkoslovaška nagrada za likovno umetnost je bila podeljena slovaškemu arhitektu Dušanu Jurkoviču, ki je zgradil mogočno mogilo narodnetra junaka generala Milana Rastislava Stefanika na Bradln. Slovaška raistara v Pragi. V marcu in v drugi polovici aprila bo v Pragi prirejena velika raastava slovaške likovne umetnosti. umetnostne obrti, ljudske umetnosti, arhitekture in drugih panog. Zbornik svetovne poezije (Sbornik svetove poesiej bo prenehal i shajati? V »ifar. Listih« je pisatelj Antonin Kaštersky priobčil Članek, v katerem piše, da je ogroženo nadaljnje izhajanje Zbornika svetovne poezije, ki ga izdajata Češka akademija in Ottovo založništvo. Zbornik je ustanovil Ja-roslav Vrhlickv pred 41. leti. V zbirki je izšlo 63 zvezkov prevodov iz svetovne poezije. ki so jih pripravili sami prvovrstni prevajalci. Antonin Klaštcrskv je bil 21 let urednik. Ta zbirka si je pridobila velikih zaslug za češko kn;ževno kulturo, toda sedanje težke razmere so tudi nji iz jod kopa le tla. — Videti je. da češko duhovno življenje vedno bolj čuti krizo. Prenehala je izhajati cela vrsta revij, nied njimi odlični tednik ti svojim obvezam na obrestih in drugih dajatvah. M o vzdrževanju obratoval i,šič niti ne govorimo. korespondence vedno podpis aii samo prodajalca ali samo kupca. Ce se izdajajo naročilnice aii zaključ-nice tudi v kopiji, mora biti taksiran tisti izvod, ki je namen/ien osebi, ki naj izvrši v naši državi naročilo. Na vseh kopijah mora biti označeno, kdo ima izvod, kol-kovan za 1 Din. Pravo države na to takso nastane tedaj, kadar se v mejah naše države napravi izkaz o trgovinskem zaključku, odnosno s tistim dnem, kadar se v mejah naše državo napiše -pismo, ki vsebuje trgovinski zaključek. Kar se pa tiče naročilnic in za-kljuonic, ki prihajajo iz tujine, nastopi za našo državo pravo na to takso tedaj, kadar je dotična listina, njen prepis ali prevod prenešeli na področje naše kraljevine. To taksQ sta dolžna poravnati solidarno iz-dajat.Srij listine in njen sprejemnik. Taksa se. plača tako. da se nalepi v kolkih na naročilnico ali zaključnico in se kolek uniči (razvrednoti). Če se na naročilnico aH zaktjoičnico ne prilepi nikak kolek ali se nalepi kolek v nezadostni vrednosti, ali se no prilepi po predpisu in se ne uniči, pa pridejo take naročilnice ali zakljmčnice pred oblastvo. mara krivec plačati po-leg redne takse še •kazen trikratno takso ali trikratni primanjkljaj kakor tudi takso po T. št. 229. zakona o taksah, ki zmaša nai-maraj 30 Din na vsako obsojeno osebo. Gospodarske vesti = Hranilne vloge pri vSeh reguiativnih in obeh banovin»klh hranilnicah v dravski banovini so znašale dne 1. decembra leta 1932. v dinarjih po posameznih zavodih, ki jih je 29: Mestne hranilnice: Ljubljana Kranj Radovljica Kamnik Novo mesto Kočevje Črnomelj Maribor Ptuj Ormož Celje Brežice Ljutomer škofja Loka 423,879.519 42,909.169 32,213.490 16,386.553 34,655.525 10128.017 9,209.696 127,008.578 13,816.319 5.842.467 49.982.727 10431.759 5 368.564 8.613.903 Hranilnica kmečkih občin 15,099.632 21,784.522 14,446.814 2,708.153 6,024.780 6.951.221 4,129.825 3,348.929 25,538.674 2,396.749 6.OSO.385 7,901.868 10.375.672 Takse sa kmsne in pro-dafne pogodbe Zakon o naknadnih in izrednih kreditih k državnemu proračunu za leto 1932./1933. je predpisal, da se mora vsaka poslovna listina (naročba, naročita! list, naročilnica itd.) taksirati s kolkom za 1 Din. Ker so nastala v tej zvezi razna vprašanja, kako naj se razume ta zakonska določba, je izdal oddelek za davke v finančnem ministrstvu p o ja soiilo, v katerem navaja, da se v pogledu plač a nja te takse za pogodbe o kupnji ali prodajti smatrajo kot pogodbe tudi vsa tista pisanja in izjave, s katerimi se ugotavlja obstoj kupnje in prodaje, kakor tudi vsi tisti akti, s katerimi se izvršuje prenos blaga ali na katerikoli način ugotavlja. Potemtakem morajo biti vsi trgovinski zaključki v smislu novega predpisa kolkovani z 1 Din, in to ne glede na okoliščino, kako stranke same v danih primerih nazivajo dotične zapiske (listine). Za trgovinske zaključke ni treba plačati 1 odstotne prenosne takse za pravni posel. Taksa 1 Din pa ne zadene navadnih pisem in dopisnic, s katerimi stranke naročajo pri trgovcih določene količine blaga, ker vsebujejo takšna pisma samo ponudbo za zakliučitev kupoprodaje, torej le dokumentiranje pravne volje ene osebe, nikakor pa ne dogovora. Istotako no spadajo pod to takso neobvezna pisanja pred trgovskim zakflljudkom, kakor informacije glede cen, načina ekspedicije, plačila, rizika itd. Prav tako niso podvrženi tej taksi takšni zapiski, ki se izdajajo brez obveze v obliki cekinov, pooisa stroškov in stičnega. Ljubljana Občinske hranilnice Vrhnika Krško Kostanjevca Marenberg Gornja Radgona Murska Sobota Okrajne hranilnice: Kozje Slovenjgradec Rogatec Konjice Sv. Lenart Slovenska Bistrica Hranilnice dravske banovine: Ljubljana 144,235 805 Maribor s podraž. v Celju 79,828.208 Skupno 1.141,297.524 Ako ta Izkaz primerjamo s prejšnjim Izkazom, Vdimo, da so se v zadnjem četrt, letju vloge zvišale le pri dveh hranilnicah, pri kočevski in ptujski, pri vseh drugih pa znižale. To zni zanje znaša 26,950.5^7 D*", kar spričo hude krize gotovo ne predstavlja prevelke vaote. = Promet Poetne hranilnice v Januarju. V tem me senu je štednja usnešno napredovala. K zavodu je pristopilo 3999 novih vlagateljev, ta ko da vlaga v Poštno hranilnico sedaj 220.956 oseb. Vsota vlog je porasla za 12.8 milijona na 4&5.5 milijona Din ob koi.-eu januarja. V čekovnem premetu je bilo otvorjenih 79 novih računov, tako da jih je zdaj skupaj 21.967. Promet po teh računih je v januarju znašal 4503.9 milijona Din. Za 46.05% te vsote so bili izvršeni prenosi brez rabe gotovine. Stanje vlog po čekovnih računih je znašalo ob koncu januarja 8-88.2 milijona Din. Skupne vloge Poštne hranilnice so dosegle ob koncu januarja 1343.7 milijona Din. — Kritje obveznosti na pokaz v Poljski narodni banki. Skupščina delničarjev Poljske narodne banke je na sestanku 9. t. m. sklenila izpremeniti statut glede kritja obveznosti na pokaz. Te obveze so bile dozdaj zajamčene z zlato podlago, ki je predstav. Ijala 30% vseh obvez, itn z devizami v višini 10%. V bodoče bo znašalo kritje samo 30% v zlatu Po drugi strani bodo obveze na pokaz morale biti pokrite šele tedaj, če bouo presegale 100 milijonov zlotov. Zaradi teh izprememb bo možno, če bo treba, zvišati obtok bankovcev za 560 milijonov zlotov. Ravnatelj banke Wroblewski je izjavil, ,la bi bil tak ukrep blagodejen za poljsko gospodarstvo. = Amor-tiztrasis in zastarele obveznice Volne škode. Ljubljanska borza ima na vpogled v svoji dvorani seznam amortiziranji! in zastarelih obveznic dvainpolodstot-ne loterijske- državne rente za vojno škodo. Po členu 88. zakona o državnem računovodstvu te te obveznice ne sprejemajo v kavcijo in se tudi ne trgujejo na borzi. _ /z trgovinskega registra sta se izbrisali tvrdki: Kobi Vladimir, lesna trgovina, v Kozjem (opust obrata), in Domača ple-tarna Kaiisch v Mariboru (prestanek obrata). — Poravnalna postopanj.a. Potrjena je poravnava Novaka Janka in Julijane, trgovcev s šivalnimi stroji, kolesi itd. v Ce- bave 20.400 kg pšenrčne moke- Dkrdkctja državnega rudnika Kreka sprejema do 23. t m- ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida. — Predmetni oglasi so ▼ Zbornici za TOI na vpogled. Borze 9. februarja Na ljubljanski borzi je neznatno oslabela deviza na Pariz, a nekoliko so porasli Amsterdam, Bruselj in Praga. Poleg Curi-ha so ostali neizpremenjeni Berlin, London, Newyork tn Trst. Avstrijski šiling se je trgoval v privatnem kliringu po 9.25 Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda dalje porasla. Trgovala se je za kaso po 212 in 215, a za februar po 211 in 212 Od ostalih državnih vrednot imajo zaključke: 7 % investicijsko po 52, 8 % Blair po 39.25 in 7% posojilo Državne hipotekarne po 42. Privilegirana agrarna je imela zaključka po 219 in 223 in Trbovlje po 145. DevUe. Ljubljana. Amsterdam 2308.46 — 2319.S2, Berlin 1362.91 - 1373.71. Bruselj 799.68 io 803.62, Curih 1108 35 — 1113.85. London 196.53 — 198 13. New York ček 5722.14 do 5750.40, Pariz 224.27 - 225.39, Praga 170.01 do 170.87. Trst 293 24 - 295 64 Zagreb. Amstordam 2308.46 — 2319.82, Berlin 1362.91 — 1373.71, Bruselj 799.68 do 803.62, London 196.53 — 198.13, Milan 293.24 do 295.64. Newvork kabel 5744.14 — 5772.40, ček 5722.14 — 5750.40. Pariz 223.29—224.4'.. Praga 170.01 _ 170.87, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.235, London 77.79, Ne.w-vork 518.37, Bruselj 72.125. Milan 26.50, Madrid 42.5375, Amsterdam 208.283. Berlin 123.15, Dunaj 73.08 (59.40), Sofija 3.75, Praga 15.34, Varšava 58, Atene 2.975, Bukarešta 3.08. Efekti. LJubljana. Vojna škoda 208 — 210. 7% investicijsko 44 — 48, 8 % Blair 39.50 — 40.50, 7 % Blair 37 — 38, Trbovlje 16o blago. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 2!4 — 215, za februar 232 — 215, za marc 2J9 — 211, 7% investicijsko 44 _ 46, 4 % agrarne 22 — 24.50, 7 % Blair 37.25 — 38, 8 % Blair 30 — 40, 7 % posojilo Državne hipotekarne 41 — 43, 6% beglučke 31.25 — 31.50;. industrijske vrednote: Narodna šumska 25 — 30, Impeks 50 denar, Dubrovačka 100 denar, Šečerana Osi ek 140 — 145. Trbovlje 140 — 150; bančne vrednote: Narodna 3800 denar. Privilegirana agrarna 219 — 220. Beograd Vojna škoda promptna zaključka 212 in 211, 4% agrarne 24 denar, 6% beglučke zaključka 32 in 31.75, Narodna 4100 blago. Privilegirana agrarna zaključka 222 in 221. — Prijateljica, ali že ve*, da premaga ljubezen tudi najtežje ovire? 99 — Če še ne veš, ti pove nepozabni roman SK Prekletstvo ljubezni ki ga dobiš za Din 30.— (po pošti Din 35.—) pri upravi »Slov. Naroda«. n no jako veseli in vzpodbujajo k nadaljnjemu delovanju. Opomba: Katero društvo v domovini ima na razpolago note za plesne potrebe? Ako jih ne more darovati, naj nam jih posodi vsaj za prepis. Vrnemo po zahtevi. Naslov: Slovenski Krožek, \Vien XV., Mariahilfer-strasse 138, Restauration Fuchs. — agč — Blagovna 2IT0. + Chieago. 9. februarja. Začetni5 tečaji: Pšenica: za marc 48.75, za maj 49.375, za julij 50.625; turščica: za marc 26.375, za maj 28.125, za julij 29.25; oves: za marc 17.25; rž: za maj 25.25. + Winnipeg, 9. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 48.125, za maj 49.25, za julij 50.25. + Ljubljanska bor*a (9. L m.) Tendenca ia žito zelo čvrsta. Nudijo se: Pšenica (mlevska voznina slovenska postaja, plačilo 30 dni): baška 76 kg 290 - 292.50; baška. 77 kg 297.50 — 800; tnrttica (mlev. voz., slov. postaja, plačilo 30 dni): _ča*u primerno suha. promptna 122.50 — 125: za februar 127.50 — 130: moka (mlevska voznina. slovenska postaja, plačilo 30 dni): baška. >0« 450 — 455; banatska. »0g< 460 do 465. + Novosadska blagovna bora* (9. t m.) Tendenca za pšenico mlačna, a za ostalo stalna. Promet je znašal 44 vagonov. Pšenica: baška. okol. Novi Sad. gornjebaška potiska, sremska 217.50—220; baška okolica Sombor, gomjebanatska 215 — 217.50; juž-nobanatska 212 — 215. Jermen: baški in sremski. 64>65 kg 107.50—112-50; pomladni. 66/67 ka 115—120 Turščica: baška in sremska garantirana 65 — 67; za marc, april, maj 72 — 74; banatska garantirana 64—66. Moka: baška in banatska. >0g< in >0gg* 350 - 365: >2« 330-345; ,5« 320-325; 285 _ 295; >7< 195 — 205; >8< 90 — Otrobi: baški v jutastib vrečah 72.50 — 77; banatski v jutastih vrečah 72.50—75. Fižol: baški in eremski beli 117.50 — 120. Iz nase dunajske kolonije Na Dunaju, 6. februarja. Dunajski Slovenci smo hvaležni »Jutru« za prijazne objave o našem gibanju in delovanju. Naj rojaki v domovini vedo, da delamo čast narodu v tujini. O »Svetosavski besedi« naj še poročimo, da je bil tudi gmotni uspeh prav lep: čistega dobička je bilo nekaj nad — 20.000 Din Menim, da je celo v domovini redka slavnost, ki bi bila dala toliko čistega dobička Tudi po tem morete v domovini soditi o velikosti in veličastnosti prireditve, o kateri so jako simpatično poročali vsi večji dunajski listi. In predno nemški iisti kaj lepega pišejo o nas, mora biti res že nekaj dobrega, kar tudi tujcem imponira. V naši koloniji na Dunaju pa je zbudil tamburaški zbor našega »Slovenskega krožka« pravo občudovanje. Posebno na naših merodajnih mestih so navdušeni m naše »malčke«, ki ac tako sijajno nastopili pred tako izbrano dunajsko muzikalno družbo. Pripomnim naj, da hoče naš zborovodja Klemo Viškovic na vsak način spraviti zbor na 40 dobro izšolanih tamburašev, tako dobrih, da bodo lahko nastopili v bodoče še z večjim uspehom. — Hvala »Jutru«, da je -priporočilo našega zborovodjo tudi domačim zabaviščem, da bt si omislili namesto kakega tujega Jazz-orkesbra raje Viškovidev orkester, ki je tudi na naši »Besedi« sviral v pokso zadovoljnost Saj Taksa pa ne zadene le zaMju&iic, odnosno naročilnic, kakor jih imajo pri sebi trgovski potniki, navadno tiskane v vezanih knjigah z raznimi podrobnostmi pogojev in ki jfh potniki podpisujejo pri sklepanju pogodb obenem z naročniki, temveč cie dobave 100 kg kompozicij 'La-germetall). so podvržene tej taks« tudi zafcliučnice Jo 21. t- m. glede dobave 20.400 kg pšenične sklepna pisma, protizaključnlce. protisklep- moke, do 23. t. m- glede dobave 10.200 kg na prema ki imajo r obliki trgovinske pšenične moke; do 27. t. m. pa glede do- fju. Končane so poravnave tvrdke Dolček J prav nič ne zaostaja za nobenim drugim . .. . ; _ — i orj!;estpom> To naj « torej naši rojaki za- pomnijo, če bi « tujine naročali kak tak orkester. , . »Slovenski Krožek« bo imel prihodnjo nedeljo občni zbor Nameravajo spremeniti {navila, in posebno znižati število članov odbora, ker jo sedanji preobširen za dobro delovanje. Preteklo nedeljo »mo imela v Krožku (hotel fuchs na Mariahilferstrasse) jako živahen večer. Naši tamburaši so bili primerno pohvaljeni in zato so prihiteli Krož-karji v tolikem številu, da so bili vai prostori natlačeni Rojaki, ki prihajate na Dunaj. vedite: vsako nedeljo smo v večjem številu zbrani v svojih tudi za dunajske razmere — lepih prostorih. Postrežba je dobra. Le prihajajte k nam, kar nas ved- & Marini v Mariboru, Majdiča Josipa, re-stavraterja v Mariboru, Ogrizka Josipa, trgovca v Novem mestu, tvrdke Maks Robič v Središču in Tabora Vinka, čevljarskega mojstra v Radečah. Poravnava Sladkogor-ske tovarne lepenke in papirja, d. z o. z. v Mariboru, je potrjena. — Prodaja lesa. Direkcija gozdov brod-ske premoženjske občine v Vimkovcifo »prejema do 24. t- m. ponudbe glede prodaje lesa. Pogoji so na vpogled y Zbornici za TOI v Ljubljani. — Dobave- Direkoija državnega rudnika Kakanj sprejema do 14. t. m. ponudbe gle Delovanje ptujskega Sokola se je vršila 28. I. v polni dvorani Narodnega doma. Starosta dr. Šalamun je po nagovoru na zastopnike in po spominu na umrle brate notarja Bratkoviča, sreskega tajnika Gombača, Franca Bračič in v Središču umrlega brata Franca Hočevarja prešel na poročilo o delovanju Sokola v minulem letu. Predvsem je omenil, da proslavlja letos Sokolstvo 70-letnico ustanovitve južnega Sokola v Ljubljani, ptujski Sokol pa praznuje letos 25-letnico ustanovitve, ki je bila združena z raznimi ptujskimi dogodki leta 1908, ko so bili skupšči-narji CMD napadeni od nahujskane nem-škutarske tolpe. Letno telovadišče, ki leži na lepi legi v Ljudskem vrtu, je dokončano. Tam se je zgradil globok vodnjak, garderoba, prha itd. Starosta se je zahvalil vsem: podpolkovniku g žarcu, inž. Urbančiču, bratu Ljubecu in Higienskemu zavodu v Ljubljani za pomoč. Društvo si je nabavilo lutkovno gledališče, ki ga vzorno in požrtvovalno upravlja br. Hasl, dalje potoval, kino-aparat, ki ga upravlja br. Komac in skupno z Dramskim drušvom zvočni kino. Telovadnico je obiskovalo povprečno 570 oseb v 19 pododdelkih. Brat starosta je prešel nato na pastirski list, ki so ga izdali škofje ter z ogorčenjem obsojal postopanje naših najvišjih cerkvenih funkcijonarjev. Po tajnici s. Košarjevi je bil nato prečitan Savezni začasni odgovor na pastirski list. Dalje se je brat starosta dotaknil dr. Ko-roščevih punktacij ter jih soglasno z vsem članstvom odločno zavrnil. Soglasno je bila nato sprejeta resolucija v kateri se omenja neomajano zaupanje našemu kralju Aleksandru. Po poročilu brata staroste je pre-čital brat šestan poslanico na vsa društva in čete, ki jo je poslal Savez Sokola v Beogradu. Tajniško poročilo je podala s. Ko-šarjeva ter je iz istega posneti marljivo delovanje društva. Člani so se udeležili 14-dnevnega prednjačkega tečaja v Mariboru. Društvo je imelo več javnih nastopov in izletov. Vsesokolskega zleta v Pragi se je udeležilo 18 članov in članic. Zelo lepo in izčrpno poročilo je podala načelnica s. Hin-terlechnerjeva. V svojem poročilu je zelo nazorno prikazala telovadne uspehe 9 ženskih oddelkov. Tudi načelnik br. Pertot, ki je podal živo bilanco bratov telovadcev, je žel za svoje poročilo živahno odobravanje. Moški so telovadili v 10 oddelkih od najstarejšega do najmlajšega. Za prosvetni odsek je poročal prosvetar br. Sestan, ki je v poročilu zlasti omenil, da društvo ni-ma.primerne dvorane na razpolago, kjer bi se naj mladina zbirala, ker je sedanja dvorana v j>Mladiki« že pretesna. Posameznim četam se je darovalo lepo število knjig. Društvo ima 276 članov, 155 članic, 52 moškega, 14 ženskega naraščaja in 280 dece. Po šestmesečni poskusni dobi, je bila na novo sprejetih 44 članov in 48 članic. Tudi blagajnik br. Makoter se je izkazal, ker je dokazal, da zna kljub veliki krizi dobro gospodariti, ker je društveno premoženje v 1. 1932 povečal na 127.893.15 Din. Zanimiv referat o četah na deželi je podal br. Ogorelec iz katerega je razvidno, da ima društvo 4 čete, ki štejejo skupno 173 članov, 52 članic, 23 naraščaja in 253 dece. Čete so imele skupno 4 javne nastope, in 87 predavanj. Za narodno obrambni odsek je poročal br. Gorup. — Za zdravstveni odsek je poročal br. dr. Vrečko, za gradb. odsek inž. Urbančič. Zdravstveno stanje mestne dece je v splošnem zadovoljivo, bolj neugodno pa je stanje dece iz okolice. Opažati je bilo, da zastaja rast in pomanjkljiva telesna čistoča. Zato je pri občini izposlo-val, da se nudi okoliški deci po enkrat na mesec brezplačna kopelj v mestnem kopališču. Neobhodno potrebno pa je tudi, da dobi društvo končno primerno in higije-nično telovadnico. — V upravo so bili predlagani: starosta dr. Salamon Fr., podsta-rosta Komac Slavko, načelnik Pertot Janko, načelnica Hinterlechner Vida, prosvetar šestan Dušan, tajnica Košar Vlasta, blagajnik Makoter Franjo, statist Komac Slavko, gospodar dr. Zupančič Milan, arhivar dr. Brenčič Vinko, ref. sok. čet Ogorelec Mirko, ref. obramb, delo Gorup Josip, ref. kina inž. Urbančič Jože, predsednik gradb. odseka inž. Urbančič, preds. zdrav, odseka dr. Vrečko Vladimir, revizorji Jer-še Vladislav, Meglič Mirko, Skuhala Ferdo. Iz živlianfa na deželi LOKE PRI ZAGORJU. Podružnica NSZ je imela v nedeljo svoj redni občni zbor, na katerem je zbrano narodno delavstvo odločno obsodilo tako imenovane »punktacije« in tudi nastop cerkvenih krogov proti Sokolstvu. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se naglaša, da je narodno delavstvo odločno proti takemu rovarjenju ter prepričano, da je režitev vseh delavskih vprašanj mogoča le v enotni nerassdružjivi Ju. goaHavijš. Po razpravah o raznih stanovskih zadevah in po pozivu k čim večji ude. ležbd pri proslavi 25-letalce obstoja NSZ, ki »e bo vršila letos 13. in 14. m»ia v Ljubljani, je predsednik tov. Babič zakljo. Ml dobro usoeli občni zbor. TRNOVLJB PRI CELJU. Prosvetno dra-&tvo je v soboto m v nedeljo uprizorilo igro »Razbojnik Guzajc. Obakrat je bil Gasilni dom nabito poln. Režijo je vodil Šolski upravitelj Ernest Tiran, ki je tudi spisal to lepo iero. Igra je vkljub tesnemu prostoru in pomankljivi opremi odra v vseh ozirih obakrat izvrstno uspela Posebno so se ljudje zabavali pri mačjem sejmu v Pod-sredi, kjer se Je Ouzaj re« imenitno maSče-val nad ženskami in županom. Tudi druge resne prizore so igrali prav dobro. Igra se bo na splošni že!'o nonovila na Ljubečni in vairimo vse okoličane in Celjane, da si Jo pridejo pogledat. Radio Petek, 10. februarja. LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Varstvo ptic in zimsko krmljenje (gosp. Humek). — 12.15: Plošče. - 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Jugoslovenska glasba salonskega kvinteta. — 18.30: Mežiška dolina. — 19: Zabavno štivo. — 19.30: Zdravstveno predavanje. — 20: Kvartet pihal. — 20.45: Samospevi ge. Marčec - Olu-pove. — 21.15: Fantje na vasi. — 22: Cas, poročila, salonski kvintet. Sobota. 11. februarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevna vesti. — 13: Čas. plošče. — 17.30: Salonski kvintet. _ 18.30: Angleščina. — 19: predavanje iz socialne politike. — 19.30: Iz zgodovine filozofije. — 20: Koncert orkestra »Graf ke«. — 21: Kupleti s kitaro (g. Bajde). — 21.30: Salonski kvintet. Vmes napoved časa in porodila. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 16: Operetna glasba. — 17: Narodne pesmi. — 20.10: Slušna igra. — t:0.40: »Madame But-terflv« na ploščah. — Godba za ple6. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert _ 20: Koncert orkestra. — 22.15: Plesna glasba. — PRAGA 19.35: Koncert iz Brna. — 20.30: Mešan program iz Bratislave in Moravske Ostrave. — BRNO 19.35: Koncert godbe na pihala. — 20.30: Kabaretni program. — 22.15: Program kakor ▼ I*ra-gi. — VARŠAVA 18: Lahka in plesna glasba. — 20: Koncert ženskega pevskega zbora in orkestra. — 22.05: Chopinove klavirska skladbe. — 23: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30; Koncert na ploščah. — 16.30: Zborovsko petje. — 17.35: Koncert orkestra in solistov. — 20: Prenos iz Borlina. — 22.15: Godba za ples. — BERLIN 20: Zabaven program. — Bohemski ples. — 23.30: Dobrodelni koncert. _ KONIGSBERG 20: Prenos programa iz Berlina. — Godba za ples*. — MfrHLACKER 20: Prenos programa iz Berlina. — 22.20: Plesna glasba na ploščah. — Repertoarji LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. DRAMA ZičetPk ob 20 Petek, 10. ob 15.: Carjevič Aleksei. Dijaška predstava. Znatno znižane cene. Izven. Sobota, 11.: Dopust na Francoskem. B. Nedelja, 12. ob 11.: Ciciban. Mladinska prelistava Svobode. — Ob 15.: Rok« . Izven. Znatno znižane cene. — Ob 20.: Slava in njeni mešetarji. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. Petek, 10.: Zaprto. Sobota. 11.: Baletni večer: Punčka in nastopi Pije in Pina Mlakarja. Izven. Nedelja, 12. ob 15.: Pri bolem konjičku. T*-ven. Znžane cene. — Ob 20.: Manon. Gostovanje g. Josipa Rijavca. Izven. ★ Iz drame. »Carjevič Alaksej«, zadnjič koit dijaJka predstava po znatno znižanih cenah se uprizori danes ob 15. Na predstavo opozarjamo dijaštvo in vse prijatelje naše drame- Baletni večer v operi bo jutri. Pripravila sta ga z našim ansamblcm odlična pleema. umetnika Pia in Pino Mlakar. V prvem delu se irvaja znani Baverjev balet »Punčka«, ki ima pravljično vsebino, a izredno veselo, prisrčno in pestro glasbo. V drugem delu plešeta oba umetnika n« Mitrngnnovo glasbo aoioples pod naslovom »Lak«. Pre»d tem g. Pino Mlakar sam na originalno glasbo slovenskega komponista Š:janca ples »Bov-bov«. Go=pa Pia M laika,r pa n« Eile-vbur-govo glasbo ples pod naslovom »Hop«- Tretji del otvori orkester z najnovejšo orkestralno skladbo slovenskega skladatelja M. Logarja »Plesna groteska«. Za tem zaplešeta Pio in Pina MlakaT na Abrahamovo g'asbo ples »Tok-tok«- Sklepno točko pa tvori an-samblski nastop re^ic in groteskne vsebine na najnovejši valček dr. Švare. Večer bo v vsakem oziru izredno zar. miv. pokazal nam bo ansamblsko delo dveh mladih umetnikov, ki sta si pri nas in v tujini pridobi'a velik ugled, ioteresantem pa je tudi zato, ker 9e bodo izvajale tri izvirne skladbe Sijanca. Loga-rja in dr. 5vwre- Večer dirigira dr. Švara. Vstopnice so že v prodajn pri dnevni Waga,jni v operi- Odličen slovenski tenorist g. Josip Rij*-vec ima še eno gostovanje v naši operi v nedeljo ob 2Q. Pel bo tenorsko partijo v Massenetovi oneri »Manon«-, ki je prav gotovo ena najboljših letošnjih naSih predstav-Vetoprroe so že v prodaji. ŠENTJAKOBSKO GLPHALISČE Začetek ob 2015 Nedelja, 12.: Drzni plavač. ★ Sijajna barka v treh dejanjph >Dr*ni p*»- vače, ki je tako imenitno zabavala dosedanje posetnike, da so se do solz nasmejali, se bo uprizorila v nedeljo, najbrž zadnjič. Sodelujeio poleg g. Košaka v naslovni ulogl, dame: Baranova, Bučarjeva, Pirčeva, Wri-scherjeva in Zaletelova, ter gg.: Hanžič, Lavrič, Komau. Lombar, Moser, Petrovčie in Kairu«. Režijo igre ima Karus. Vstopnice se dobe od 10. do 12. in od 15. do 17. pri dnevni blagajni v veliki d to rani Mestno^a doma. Posegajte po vstopnicah! MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: Svejk, H. del. C. 1» gledališča. Drugi del »Švejka«, ki t« pri premieri sijajno uspel ter »e je občinstvo izvrstno zabavalo bodo ponovili v soboto. — Revijsko opereto' »Pri belem konjičku«, najbolj privlačno letošnjo glasbeno uprizoritev, bodo uprizorili prvič po aniža-nih cenah v nedeljo ob 15 — Premiera židovske drame »Bog maščevanja«, nad vs® zanimivega in učinkovitega dela, bo v kratkem. — Djuka Trbuhovic priljubljeni operetni tenor, ki ie v Mariboru užival splošno simpatije, bo gostoval 14. t. m. kot ^Štefan , Koltay v operi »Viktorija in njen Nabavite vstopoHoo (telefon 2888). Iz življenja in sveta Vezuv zopet bruha V zadnjm onen se je delovanje Vezuva povečalo, vulkanolog prol. Majuauia napoveduje za letošnjo spomlad še večje erupcije Najstarejša svetovna Nekoliko zgodovine hsipe kužna bolezen Že L 400 pred našim štetjem je opisal najslavnejši staroveški zdravnik Hipokra-tes čudno epidemijo, ki je zajela Malo Azijo in Grško in ki jo moramo po opisu smatrati za neva-no vrsto influence. Odtlej se je pojavljala v kratkih presledkih vedno znova. L. 1387. jo je opisal neki florentin-ski zdravnik in skušal zaman dobiti kakšna uspešna sredstva zoper njo. L. 1527. je divjala posebno hudo v Londonu, 1580/81 je zahtevala v Rimu po več sto smrtn h primerov na dan, nekoliko let pozneje je divjala istotako v Pragi, 1675. je razsajala po vsej Srednji in Zapadni Evropi, 1730. je iz Napolija zajela južno in zapadno Ev. ropo. 1743. je po Milanu obolela vsa Evropa. Takrat so ji v Par zu dali ime »hripa«. Potem se je pojavljala s kratkimi presledki, zdaj v lažji zdaj v težji obliki, dokler ni 1918. dosegla takšnega obsega, da bi mogla mirno tekmovati z najhujšimi ku. gami stolet j. V zadnjih letih postaja spet težja. Umi jivo je, da se zdravniška veda trudi že stoletja, odkriti pravi vzrok in najti pravo pomoč za to strašno bolezen, že leta 1889. je Kochov učenec Pfeiffer menil, da je odkril neznansko majhne bacile, ki povzročajo to bolezen, a znanost njegovega odkritja nd mog^a potrditi. Najrazličnejše teorije so nastajale, da bi pojasnile nasta_ nek influence, v zadnjih letih se nagibajo spet k Pfeifferjevi domnevi, a čisto trdnega dokaza za to domnevo še ni. Tako tudi m pravega zdravilnega sredstva zoper hripo. Najbolje je pač, da se človek varuje vseh prehladov in drugih prilik, ki utegnejo prinesti to bolezen, zla. sti pa dotike z bolniki in v času epidemij z ljudmi v velikih skupinah sploh, kajti ni bolezni, ki bi se tako lahko prenašala s človeka na človeka, kakor hripa. Največja čistost, grgranje z antiseptičnimi ustnimi vodami, često umivanje rok itd. se razume samo po sebi. Pri najmanjšem znaku obolenja je treba takoj v posteljo tn iz postelje ne smeš. dokler se ne počutiš res že ozdravljenega, kajti prehitro vstajanje in ponovitev bolezni je najboljša pot do pljučnih vnet'j. obolenj v vratu, ušesih itd., ki so kot posledica influence še nevarnejša od te same. Važno pa je tudi vprašanje volje. Dokazano je, da daje volja do zdrav, ja največjo odpornost zoper influeneo, strah pa najbolj oslabi telo. Duševno stanje je odločilnega pomena za nastanek, potek in konec te bolezni. Skrivnosti jame Macoche Raziskovalec moravskega podzemeljskega sveta dr. Absolon je te dni odkril v znameniti jami Macoehe nove ogromne predele m je pri tem raziskal, izmeril in kinematografsko posnel prv č tudi ves podzemeljski tok reke Punkve. šest ur po povratku njegove ekspedicije pa so vdrle v novo raziskane dele ogromne množine vode in jih popolnoma preplavile. Pri tem je voda uničila podzemeljsko raziskovalno postajo z vsemi njen:mi dragocenimi aparati. Le z največjo težavo so ji ušli mon. terji in drugo osobje postaje, a če bi se bila nesreča zgodila popoldne namestu zvečer, bi postali njene žrtve brez dvoma vsi člani Absolonove ekspedic;je, ki so se ta. krat mudili še globoko v notranjosti podzemeljskega sveta. Tako je ta svet sedaj sicer izmerjen, kartografiran in prefilman, vendar pa za nedogleden čas človeku zaprt. Tehnične novosti v Vatikanu Te dni azoval je restavracijska dela ter se je peljal z dvigalom na cerkveno streho. kjer si je ogledal vatikanski zvon' k in ponrav^a na cerkven.' kupoli. V soboto, na dan obletnice lateranske pogodbe, bodo otvorili v Vatikanu uovo brezžično postajo za ultrakratke valove. Ta postaja veže Vatikan s papeževo rezi den .o Cana nekega mizarskega mojstra iz Hin-denburga, k; zna kema.j čitati in pisati, ie prišla na »rečno misei objavljanja oglasov, ki so obetali oitateljem mala nebesa na zem-lji. Društvo se je imenovalo »Družabna organizacija v Gornji Šleziji«. Vsak član je mora1! plačati dvanajst obrokov po 10 mark. društvo pa je obljubilo, da mu bo dalo ob vstopu v zakon 500 mark dote. Ker sta za poroko potrebna vedno dva. bi moral dobiti vsak poročni par 1000 mark. Nič nenavadnega, da so se dan na dan priglašali mladi ženini in neveste. ki so se veselili lepe dote n* dan svatbe- Plačevali so zahtevane prispevke v dobri veri. da jim bodo obresti obilno narasle. Kmalu je imelo društvo na ta nafm 6000 članov in družina Cedivoda je sestavila celo pravila o upravljanju denarja. V pravilih pa ni«o pismene mizarjeve žene bile nikjer omenjene pravice članov, tako da ni mogel na podlagi pravil nihče zahtevati kaj od društvene blagajne Mizarjeva žena se je izkazala izredno razumno računanco. Kmalu je povišala prispevke od 12 na 24. pozneje pa celo na 36 obrokov. Ker pa je Cedivoda imel obrt. ki ni hotela v denar, je mizarjeva žena kmalu našla izhod iz krize in odločila, da se čl«»-nom njene zadruge ne bo več izplačevala dota v gotovini, ampak v pohištvu. Toda vsak vrč hodi tako dolgo po vodo. dokler se ne razbije. L. 1931 je izšel nor nemški zakon o nadzorstvu zasebnih zavarovalnih družb- Vlada je začela revidirati sumljive ustanove in tako je prišla na vrsto tudi zadruga Č>divodove žene- Zaradi goljufivega značaja društva ie revizor napra-v:l ovadbo, državni nravnik pa obtožnico. Javilo se je nad 3000 interesentov, ki so vplačali 24 in več obrokov po 10 meric, a niso prejeli niti pare dote ali kos pohištva. Obsodba proti zviti mizarjevi ženi še ni ztpčena. V štirih dneh iz Evrope v Ameriko Te dnn odpotuje mr. Clendining, predsednik Irske prekomorske družbe iz Galwana na Irskem preko Halifaxa v Newyork, kjer se bo pogajal z ameriškimi bankiimi za udeležbo na realizaciji ogromnega prcmetnega načrta. Gre za novo progo med Ameriko in Evropo, ki naj bi 6estojala iz kombinirane zračne in ladijske vožnje. Središče tega prometa naj bi postajo irsko mesto Gahvay. Morska vožnja od Gabwaya do Halifaxa traja tiri dni, iz Halifaxa pa je mogoče priti t letalom v Newyork v slabih petih urah-Proga med Evropo in Ameriko bi bila e tem znatno skrajšam in Clendining upa, da bo pridobil Američane za izvedbo 6voje ideje. Dviganje stare ladje Neka družba za dviganje potopljenih dij tz Osake se trudi, da bi dvignila z tku morja portugiško Ladjo »Madre de Deus«, ki se je potopila L 1609 pri otoku Schirc nasproti Nagasakiju- Povod za iskanje i»d-ie je dala najdba glav treh članov posadke. Ladja leži na dnu morja v precejšnji globini. Iskalci domnevajo, da hrami v svojem trupu ogromne zaboje zilata in srebra. — Iskalci zakladov so doslej prinesli iz morja nekaj topov in krasne ormmenste iz brona. Prva zmaga v Inomostu Nagrada za spis o vpiivu boljševizma Francoska akademija za vzgojo je razpisala nagrado 50.000 frankov za roman o boljše viški psihologiji. Roman naj bi prikazal razdorni vpliv boljševizma na družino, človeško družbo in krščanske ideale. Dela, ki jih bodo pisatelji priglasili za nagrado, je vlagaiti do 1. februarja 1934. Žrtve v Renairitovi tvornicl Naknadno poročajo iz Pariza, da je zahtevala ekspedicija ▼ Reoaultovi avtomobilski tvornici v Vilancourtu 8 mrtvih m /8 ranjenih. 42 ranjencev &o morali oddati v bolnišnico, kjer se petorica še vedno bori s smrtjo. Zborovanje In pohol brezposelnih v Londonu Avstrijec Hans Hanser zmagovalec v specialnem smuku ANEKDOTA Neki Škot je s ceneno srečko zadel v loteriji voz in konja. Namestu da bi se tega veselil. je stopal mračno okrog vprege in mrmral: »Saj sem vedel, da je vse skupaj goljufija!« — >Kako neki?< je vprašal nekdo. »I, seveda,« je odvrnil Škot, >kje je pa bič?« ^ Vsak dan ena levi: Shod angleških brezposelnih v Hydeparku pri Londonu. Zborovanja se je udeležilo 150.000 ljudi, govoril jim je vodja delavske stranke Lansbury. — Na desni: Obhod demonstrantov po londonskih ulicah. Posebno poeornost je zbujala skupina brezposelnih, ki so Jahali na konjih »Poljubi, podjubi tetiko, potem dobiš dinar!« »To pa že ne, vsaj ne dotlej, dokler eni plačajo dva dinarja za vsako žlico ribjega olj*.« P O R T FIS pismi iz Innsbrucka Inntbruck, 7. februarja. Včeraj »o se vršile RTve tekme v amuku na 2(100 m z Glungezerja. Nasi »o se pla-cirali dokaj ugodno. Kukovec je tekmovanje v zadnjem času odpovedal in sploh ne bo star tal. Kopinšek pa si je pn tre-n.ncu nekoliko izpahnil nogo m potuje danes domov Podrobne rezultate ste ze objavili Kakor znano je naš P raček zaseoel v času 25:38.2 64. mesto. Carman pa ol. Pomisliti je treba, da naši fantje niso .me-■ še nikoli prilike v treningu smučati to-:ke višinske razlike in da je vozil Pra-ček jelenove deske, menda edini rned vsemi tekmovalci ITo je treba vsekakor pribiti, kajti naša javnost zahteva marsikaj od naših fantov nemogoče stvari. Med 94 tekmovalci je bilo točno 50 Avstrijcev, ki so vajeni takih težkih prog m so trenirali na progi že dalje kisa. predvsem v boljših snežnih razmerah. Te so namreč obupne Skoro vsak dan dežuje m cez noc zmrzne, snega je vedno manj. Cehi so hoteli oditi domov, prav tako Angleži, m naši, a so se le premislili- Se par besedi k smuku. Na vrhu Glungezerja so postavili vojaki dva veUka_ šotora, v vsakem prostora za cca 100 ljudi. Start in cilj so zvezali z 12 km dolgim oorskim kablom Proga je bila v zeloslabem stanju, spodnji del takorekoc v vod. Gledalcev je bilo komaj 2000! Fiasko bo velik, deficit še večji. Izgledi za sneg so m in finalni . t . Danes se je vršila tekma štafet. Start ie bi! ob 13. v Lansu pri Innsbrueku. Sneg so vojaki nanesli na progo, stali ob njej z lo- mtarni in neprestano popravljali. Mestoma se je voz ilo po zemlji, aneg je bU popolnoma moker Start obupen. Bervar v krasnem stihi zavzame tretje mesto za Švedom Hedhin-dom in Cehom Šimunekom. Po cca 6 km se mora umakniti Paumgartnu (Avstrija) in vodi dolgo kot četrti Prehitevajo ga a vendar vzdrži -in pride deveti v času 51 12. I>udo štafeto vodi v lepem tempu bmolej. ki ie vozil izmed Jugoslovenov obenem najboljši čas 47:44.6 tretjo vozi Joško z 49.99 4 in zadnjo Godec 51:l/.4. Godec je vozil več ji del proge v tako slabenj snegu, da je bila njegova sicer velika moc brezuspešna. Krtine, trava... In vrhu vsega se mu ie utrgal v sredini proge jermen na palici, a mu je nek Ceh dal drugo palico. * Švedi so vozili v izbornem stihi in času -» 49 09 4 V zadnji rundi so prišli na cilj "mnogo preje kakor tretji Bulgar. Zasedli so prvo mesto, drugo Cehi, tretjega Avstrija, četrto Nemčija. Za Nemčijo je vozil kot zadnji v naravnost divjem temni Leupold, bivši trener našega moštva m ]ose«el boljši čas kakor dvoje Švedov. Da V bil položaj kot se je razi! šele pri cilju -ca 300 m p-ed ciljem, bi bil Leupold gotovo pred Cehi in Avstrijci! \'aše moštvo je nastanjeno v restavracij Hellensteiner. Zavzeto je vsak dan za trening, a žalibog so posebno na slabem, ker so vse skakalnice v blizmi ne-uooi-abrie, a one v Seefeldu m Kitzbuchlu s'-, nam zaradi dragih voženj le redko na ra/nola^o Vožnje naše ekipe na starte m domov so kljub obljubi Avstrijcev da bodo zastonj, stale doslej veliko denarja. Vsa pnred'tev zapravlja vtis, da hočejo Avstrijci sanirati na ta način svoj usihajoči tujski promet ★ Innsbrvck, 8. februarja, Danes so se vršile tekme v smuku na li»00 m s Pfriemeskopfla 18C0 m na Mut-ters 950. Ob osmih se je naše moštvo s kolodvora Stubai-Bahn odpeljalo do Mut-tersa. odkoder so odšli po progi v dvein-pohirnem vsponu do Mutterer Alm. V majhni Svicariji je bilo natrpano polno tekmovalcev vseh mogočih na rodnosti. Naši so našli prostor pri Zagrebčanih, ki so se udeležili tekem v večjem številu, med njimi predsednik zagrebškega podsaveza dr Mirko Pandakovič, dr. Kojič, arh. Sen-ojeroji in več zastopnikov zagrebškega tiska 'Sneg, ki je med potjo precej močno naletavai m pokril v gornjem delu že močno izvoženo progo tako, da je bila vsaj v kolikor toliko dobrem stanju, je pojenjal in izza oblakov je prikukalo solnce Pred kočo živahno vrvenje Vsi ugibajo kaj in kako naj mažejo dilce. Gornji del proge novo zapadel sneg. v spodnjem nametan iužen in moker sneg. Težko je najti pravi vosek. Avstrijci so za Bilgeri Mittel, Švicarji skrivnostno poskušajo neznan vosek. Ob 12 odhajajo dame, ki startajo ob 13.. na Pfriemeskopfl. Ob enih starta prva Avstrijka Paumgarten, za njo Mitchell (Avstralija), tretja Naci Lantsehner Angležinje vozijo stilno zelo lepo, sigurno. Vendar odnese zmago Avstrija z Inge-\Versin-Lantechner v ačsu 6:49.4. Druga sestra Da"ida Zogga — Nini, tretja Paumgarten (Avstrija). Italija četrta, peta Anglija. Nemčija se plasira komaj na 10., Madžarska na 25. mesto. Ob 13.45 startajo gospodje. Velika napetost vlada, težak bo boj med Avstrijci in Švicarji. Ln res doseže Švica prvo, drugo, četrto in peto mesto, Avstrija tretje in šesto. Guzzi Lantsehner in Seelos še zdaleka nista dosegla rezultatov, ki bi odgovarjali njih zmožnostim. Rezultati so naslednja': Najboljši čas dneva: Prager (Davos) 5:07, Hauser (Avstrija) 5:09, 10. mesto Italija 5:32.6, 12. mesto Nemčija, 17. mesto Anglija, 31. mesto Madžarska, 33. Francija. Naši so se plasirali razmeroma ugodno. Najboljši Ju-gosloven Praček 7:20.4 na 44. mestu pred Bolgarijo, Češkim Svazom in Rumunijo. Drugi Carman na 52. mestu, tretji Katmk na 53. mestu, četrti Bukovec na 56. mestu. Za nami trije Bolgari, dva Ceha (Svaz). Rumunija. Naš rezultat je brezdvomno dober. Švedi so komaj na 41. mestu in precej jih je za nami predvsem Cehi, Rumuni in Bolgari. In to je menda prva prireditev, da startajo Jugosloveni na večjih tekmah v smu- Proga je bik v spodnjem delu zelo slaba, večji del nametan sneg. V gornjem delu. kakor že omenjeno, so bile snežne razmere boljše. Občin.stva je bilo nekaj deloma ob progi, pri c;lju pa razmeroma mnogo. Organizacija je bila danes boljša 'kakor včeraj pri štafeti. Bolgar Kočov si je kmalu po startu zlomil nogo in so ga prepeljali v bolnico. Skakači so odšli zjutraj v Kitzbiichel, kjer se je vršil trening vseh tekmovalcev. Solenten, znan že z Berg lsel-skakalnice, je skočil 62 m, od naših Jakopič 44 m, Šramel 42.5 m, Palme 39 m. Nemci so dosegli 58 m, Poljaki, Italijani in Švicarji so v dobri formi. Tudi Cehi so napravili dober vtis. Dogodili sta se dve nesreči. Chio-gna, si je poškodoval nogo v členku, Bo-sio (zastopnik Avstrije v Lake Placidu) pa je nevarno padel in si — sicer ne nevarno — pretresel možgane. Skakalnico na Berg lsel pripravljajo za skoke. Z avtomobili dovažajo sneg. ki ga bodo 25 cm na visoko nasuli po vsej skakalnici. Skoki pa vsekakor ne bodo nudili onega užitka, ki bi ga pri sicer ugodnih snežnih razmerah. Finci, ki bodo startali na 50 km in ^ na 18 km, so večraj dospeli semkaj in takoj pričeli s treningom. Zaenkrat moremo reči le eno: naši se bodo naučili mnogo dobrega, a kar doživljamo tu neprijetnega, bomo znali pri FIS 1935, ki se vrše najbrž pri nas, preprečiti. M. Buko\'ec. Javnosti in prijateljem ASK Primorja Ljubljana, 9. februarja. Odbor ASK Primorja je na svoji zadnji seji sklenil objaviti svojemu članstvu, prijateljem kluba in javnosti v zvezi z gostovanjem nogometnega moštva v Trst«, dalje v zvezi s pogajanji o fuziji s SK Ilirijo, in končno tudi v zvezi z raznimi letaki in izjavami, ki so naperjene proti ASK Primorju, to-ie: 1. Nogometno moštvo ASK Primorja je gostovalo za Božič v Trstu z dovoljenjem in odobrenjem pristojnih državnih oblasti in športnih forumov (ministrstvo za telesno vzgojo, zunanje ministrstvo, notranje ministrstvo, JNS). Tudi so bili med Stalijo in Jugoslavijo vzpostavljeni športni odno-šaji že nekaj mesecev prej in so pred ASK Primorjem že igrala druga ju gos loven si; a moštva v Italiji, kakor n. pr. prvak države BSK v Milanu, z rezultatom 0:6. Moštvo se je vedlo začasa gostovanja nacijo-nalno in športno vzorno, o čemer priča uradno potrdilo in priznanje. 2 V zvezi s tem gostovanjem so izšli proti klubu letaki in so bili tudi drugod rznešeni žaljivi očitki anacijonalnosti. Za v«e take očitke išče klub zaščite in zadoščenja pri sodišču. t. Pogajanja s SK Hirijo »o m pričela na pobudo uvidevnih mož SK Ilirije. ASK Primorje je na fuzijo pristal pod paritetnim imenom Izrecno pa j« izjavil, da poravna svoje lastne dolgove sam e pomočjo posebnega likvidacijskega odbora. Vse druge, temu nasprotne trditve in govorice so brez podlage. 4. Glede izjave, ki »o Jo objavila nekatera nacijonalna društva proti ASK Primorju smatra odbor, da so bila ta društva enostransko in netočno informirana. Zato jim bo s posebno okrožnico pojasnil dejanski stan m zahteval od njih zadošče-HJ 3> o Velika športna in nacijonalna tradicija, ki sloni na požrtvovalnem dvanajstletnem delu, ASK Primorju ne daje spuščati se v poulično razpravo z nemformi-ranimi in neodgovornimi ljudmi. To objavljamo resnici na ljubo, ▼ pouk javnosti, m številnim prijateljem na^ga kluba Ljubljana, S februarja 1933_ Upravni odbor ASK Primorja. SK Ilirija (nogometna sekcija) Trening I. skupine danes ob 14.15, v garderobo pridite do 14. 12. t. m. igra rezerva ob 14-z Jadranom, L moštvo ob U.30 s Herme-som Obvtzen sestanek I moštva bo danes ob 18.30 v »Evropi«. Istotam danes ob 20. seja načelstva. . ASK Prmorie (nogometna sekcija). V ne-de^fl2 igra ob 13.30 SK Svoboda z vojaškim teamom. ob 1> pa dve kombinirani moštvi Primorja- Ob 14.lo morajo biti v garderobi: Stare, Svetic Jug L m II.. Hali, Pišek I. -n II. S^čan, Slaimč, Ze.-nljak, Ermajn, Luite, Joža. Frana, Ursic Mrdan, £(!ut, Vrhovnik, Terčec, Baum. Lsek, Š111-kovic, Golob, Cateara Petelin Svetne III.. Strnad, Ulaga, Petri. I- in II., Klopoič- ŽSK Hermes. Danes ob 20. seja prireditvenega odbora v gostilni pri Be.icu. Vsi odborniki točno iti sigurno. TSK Slovan .Drevi ob 19.30 v lovski sobi pri Sokolu obvezen članski sestanek zaradi n^deliske tekme. . c , , TSK Slovan. Drevi ob 20.30 pri Solkolu redna odborova seja- Polnostevilno m toč-no' SK Grafika. Sestanek nogometašev da_ nes ob 18.30. Zaradi pomladanskih prvenstvenih tekem je sestanek jako važen. MK Ilirija, kolesarski odsek, vabi vse svoje člane na nujni sestanek danes ob 20. v restavraciji Novi svet. Gg. Martine Bre. skvar, Lupša itd. naj se sestanka sigurno UtzojaVka. »Oprostite.« Kiessling jo je naglo odiprl. Obletel ie vrstice z očmi, pokimal m jih podal berlinskemu tovarišu. Ta je glaisno pre-braJ brzojavko: »Ravnatelj Kiessling, Kontinentalna banka, Hamburg. Plačate gospodu Reiimersu dve sto petdeset trsoč mark za naš račun. Kontinentalna banka.« Thomas je potrepljal ladijskega opravniika po ramenu. »Nu, ali je šlo hitro aLi ne?---Da, da, mi Beriimčaro!« >AK želite denar v gotovini ali v čeku?« je vprašal Kiessling. Reimers je pomislil. »V gotovini bi mi bilo ljubše.« Ravnatelj podružnice je odpri oblazinjena vratca, ki so vodila v glavni kontor. Peketanje pisalnih strojev in vrvež glasov sta planila v tiho sobico. Kiessling je priprl vrata za seboj. Čez nekaj minut se je vrnil, držeč v vsaki roki sveženj rjavih bankovcev. Gospod Thomas je vzel iz žepa dva formularja. »Evo. Izvolite zapisati svoje ime pod to kupno pogodbo in podpisati pobotnico. Ne s svinčnikom, prosim — vzemite moje naivno pero.« Gospod Reimers si je slovesno nasadil ščapalnik ia s počasnimi, natančnimi potezami dvakrat zapisal svoje ime. »Hvala lepa. c Gospod Thomas ie vzel phrrfSk, skrtmo pasnSl praavo, zloži obrazca in ju spravil v žep. »V Berlinu,« se je obrnili k svojemu hamburškemu tovarišu, »bom obe listini opečati'1 in vpisal, na kar vam ju vrnem obenem z rednim obračunom. Dotlej vam dasn s svoje strani začasno potrdilo.« Kiessling je pokima! in položil pred prokimsta doig pobofcniški obrazec, ki ga je ta urno izpolnil im podpisal. »Tako. Za danes smo menda opravili. Kdaj odhaja prihodnji vlak v Berlin? Počakajte,« se je prekinil, »saj imam žepni vozni red«. Izvlekel je zvežčič in jel obračati liste. »Ob šestih štirideset.« Pogledal je na uro. »Kakor nalašč. Talko bom malo pred desetimi že v Berlinu in bom lahko še po telefonu poročail generalnemu ravnatelju ... Pojdi va, gospod Reiimers. Mislim, da bi naš gospod Kiessling že rad sedel k delu. Časa sva mu ukradla dovolj.« Podružniškii ravnatelj je mahni z roko, da človek ni vedel, al. se soglaša ali vljudno ugovarja. Thomas je podal tovarišu desnico »Do svidenja. Če ne prej, pa pri otvoritvi Kontinentalnem dvora'.« »Do svidenja.« Kiessling je odprl vrata na hodniilk itn ju spustili verfkaj. Nato se je vrnil k pisalni mizi, pritisnil na gumb, zraven katerega je b: napis »Korespondenčni oddelek«. In si dal prinesti današnjo pošto. * Drugi dan opoldne, deset minut po dvanajstih, je telefomstfka najavila ravnatelju gospodu Kiesslingu običajni telefonski razgovor z berlinsko centralo. Kiessling je vzel slušalo in se oglasili. »Tu prokurist Schmiedel,« je odgovoril glas iz aparata. »Danes ni ničesar posebnega. Tista teč z Guyano se bo menda sklenila. Drevi vam pošljemo pismeno sporočiilo.« JCvessBng al Je naprav® nekaj zapiskov oa klado, ki je ležala pred njim. »Gladka kupčija,« je rekel zadovoljno. »To nas ne bo stak) dosti truda, dobiček bo pa prav čeden. Cenim ga na kakih sto trideset tisoč mark.« »V zadevi Bochumskih jeklaren vam danes ne morem ničesar povedati,« je nadaljeval glas iz Beriina. »Z gospodom Thomas- • ki ima to reč v rokah, že od včeraj ni moči poslovno govoriti. Ta ima zdaj važnejše opravke.« Iz aparata je zazvenei lahen smeh. »Včeraj in danes so v stadionu olimpijske igTe, in gospod Thomas kraljuje takisto kakor včeraj, od desetih do štirih nepretrgoma na svojem tribunskem sedežu v Grunevvaldu.« Ravnatelj je zmajail z glavo in podržal slušalo tesneje k ušesu. »Kako pravite, gospod Schmiedel?« je vprašal. »Gospod Thomas je bil včeraj...« »Nu da.« je bil smehljajoči se odgovor, »pri olimpijskih igrah je bil. Seveda. Včeraj in danes. Od desetih do štirih brez presledka. Gospod Thomas je velik športnik pred Gospodom. Nu, saj ni čudo. Naš generalni ravnatelj je prvi ubral to struno. Ta je, kakor veste, tretji predsednik Športnega društva. In naše osebje je kar na mah odkrilo v sebi ljubezen do športa. Da, da, kakršen gospodar, tak sluga!« »Ne zamerite...« Kiessling je čutil, kako mu je planil proti srcu val krvi in kako se mu je zavrtilo v glavi. »Torej... ali sem dobro slišal? Gospod Thomas je bil včeraj...« »Seveda, seveda,« je že malce nestrpno odgovorilo rz telefona, »davi smo se vsi neznansko zabavali: generalni ravnatelj nam je pravili, da je Thomasa od daleč opazoval. Baje je sedel ves čas kakor kip in strmel za tekači. Od desetih do štirih. Skoraj brez pre-stanka. In davi je že spet... a zdaj oprostite, prosim... tri mimute so minile.« Cene motim oglasom Zanttvm im dopisovanja. <*a*.a beseda Dtn £<— ter enkratna prt-Hojbina trn iifro ali trn dajanja naslova Dtm t—\ Oglasi trgovskega tm reklamnega enačaja: vsaka besede Din 1.—%. Po Din L— ta besede ee ueračimajo nadalje vsi oglasi, ki »padajo pod rubrike »Kam pa kam*, mAnto-moto*, »Kapital*, mV najem*. »Posest»Lokali*, »Sta movanfa odda* aStrofi*. »Vrednote*, »Informacije*. mŽtvalie, eObrte tm »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* im »Zašlo-iek*, ta tm t oglasom mudi tastu tek. oviroma, če te Me potnika Kdor el pa pod tema rubrikama tiče tasluike ali tluibe. plača ta Za odgovor v znamkah besedo 50 pm. Pri vseh oglatih, ki ee taračunajo po Dtm I.— ta besedo, ee taračuna enkratna pristojbina Dim S.— ta iifro ati M dajanja naslova Vel ostali oglasi socialnega enačaja te računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna pristojbina te Iifro ali ta dajanje naslova pri oglatih, ki te taračunajo po 50 par ra vsako besedo, tnaia Din 3.—. Najmtmfh metek prt oglasih po 50 pat ta besedo, fe Din 10.—s trt oglasih po I Dim ta besedo pa Dtn V te pristojbine ta male oglasa fe plačah pri pred a p naročila, oz*-tih h vpmlaH v pisma ohenetn • naročilom. Potniki Kdor mesto pot Bika, plača za ro&ko fceeedo 50 par; » dajanj« na.«lm ali za fc.fr« S Dia. — Kdw sprejem* potnike, pla-besedo po 1 Din; »i dajanje naslova ali u Šifro pa S Din. (S) 50—100 Din dnevno ssajsunčeno z nekat»riimi serazacijon elitami svetovnimi Magerja 1933. — Agentom, »n-':n 3 postranskim za-eMkom ftksuni in provizija. »Pi <•*>«, Dtraajska c. it. 36. 4830-5 Zaslužek Kdor ti 4 9 nalužka, piača za vsako besedo 50 par; M naslov ali Srfro S Din. — Kdor a a d i zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din. u da tanj« naslova ali sa iifro p« 5 Din. (S) Za praktične •ojrdn-e no«voeti, mn »ž šopke razpečeval ne predmete — sprejme-mo agente, vpoko-jejoce in brezposelne proti dobremu zaslužku. »tPioo«, DiMiaj^k-a eesta štev. .%. 4S31-3 Oglasi inačaja po 1 Dia beseda: ij da janje naslova aH za 8>fre 5 Din. — Oglasi socialnega tnača ia n« vsaka beseda 50 par; «• dajanje naslova »1: b» ijfro pa 3 Din. (g) Aritmetiko ca 7. in 8. razred realne gimnazije kupim. Ponudbe t ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »3«. 475S-8 Kupim knjige Dostojevski: »Po-nižani tn razžaljeni«. Makrom Gor-kij: »Foma Gordjejev« (izšla ▼ Gabrščkovi Slovanski knjižnic: v Gorici — »red vojno). Zola: »Dve noveli« (izšlo v Gabrščko-vi Salonski knjižnici v 6. — tuddi pred vo;'im>) Ch.im-pol: »Moi Simone« (izšla v Leposlovni knjižni«! v Ljnbljeiii pred vojno). — Knjige naj bodo po možnosti dobro o-hranj^ne in čdete. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jntra« pod značko »Dobro plačam«. 4706-8 Pouk Beseda 1 Din; u dajanje naslova ali n Šifro 5 Din. Dijaki, ki išče j« imstrukeij«, pia-6ajo veake bešed« 50 par- ia šifro ali z« dajanje naslova S Din. (4) Inštruktorja za geometrijo sprejmem. Ponudbe pod ?In«t.ruktor« na oglasni oddele-k »Jntrat. 4780-4 Citre poučuje BmH MesgoHte, Prečna nI. št. 2/1. 4799-4 Službo dobi Vaaka beted« 60 par; sa daianie naslova ali u Iifro pa S Dio. Cl) Več usnjarskih delavcev potrebuje« takoj. NaelOT v ogias-ne-m oddelku Jntra 4684-1 Gospodično dobro iavožibaao y pred-tiakarija, sprejmem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sahiom«. 4802-1 Plačilno natakarico sprejme takoj botel »Mariborski d"vor« v Mariboru 4746-1 Praktikanta t abeolvirano srednjo šolo n pn možnosti z tnanjeim nemščine, s.prejmem za jobno tebniko. Naslov v oglasnem oddelikn »Jutra« 46S9 1 Milarskega mojstra veščeea kuJiania ia iade-lovanja vseh vrst mila, iščem. V poštev pridejo tudi t«'ki. ki nimajo spričevala o Sftrokofvmi sposobnosti. pa so popolnoma vešči. Ponudbe na oglas. odde,!ek »Jutra« pod šifro »Sapinn«. 4684-1 Perfektno kuharico staro ?5—35 !et, Sedno, sprejmem proti dobri plači 6 15. februarjem. Naslov v oglastiem oddelku »Jutra« 4784-1 Sedlarski pomočnik vešč izdelovanja okroglih denarnic, dobi mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »SedJar«. 480T7-1 Brivskega pomočnika prvovrotm-ega, ki tudi dobro ondulira. sprejmem takoj. Po»ud'be na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro > Prvovrsten onduler«. 4752-1 Avto, moto Vaaka beaetm, t Din; z« dajanj« nastov* ali n Šifre p* S Dia. (10) Zamenjam avto znamke Fiat. model 520 f, cllindrsfcl, vožen 2C tisoč km proti malemu Fiat - modelu 509 ali 514. Prodam tudi brez zamenjave. Ponudba na ogl. odd. »Jutra« pod Številko »737«. 4407-10 Šoferji! Kd*> bi prevzei rrtotafcei (s limuzino) v leto-vičar-skem kra ju na Gorenjskem — na zelo promotni tookd. Vot j« v brezhibnem rta-niu ia obrt dobro vpeljana Sprejmejo se tudi knjižice Mestne ali Kmečke hranilnice. Ponnd.be na oglasni oddelek »Jntra.« pod šifro »Na Gorenjskem«. 4825*10 Službe išče Vaaka beseda 80 par. za dajenje naslova ah u 8ifm pa t Din. (2) Brezposelni abituii-Jent učiteljišča želi kakršm.okoli začasno pisarn, zaposlitev v Mariboru ali Ptujn, ozirmrna službo domačega učitelja, inštruktorja za osmo-vn« in srednješolske predmete ali podobno. S. Horvat, nčit. »bit., Vurberg. 4fTfi6-2 Šofer tre-zeo in zanesljir lSče s'.ušbo. Ponudbe na naslor Ertrest Hegle*, Moaeij 75 pri Kočevjm. 4770-2 Dekle sita ne 18 lot, sirot«, proei za kakršmokioild zaiposlitev. 23. 4827-20 Pohištvo Vsaka besoda 1 Din: i aa dajanje naslova aH.{ n Šifro p* 5 Din. (IS) [ Kupim opravo za kmečko sobo in spolnico Ponudbe na oglasni odde leik »Jutra« pod značko »Kmečka soba«. 4826-12 Vsaka beseda 1 Dia: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (19) Lokale z velikim.: izložbami, na pro-metni točki v sredini mesta takoj oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45M-10 Prostorno skladišče t ugodnim dovozom, v neposree, kuhinje to pritiklaa oddam v Guooljah št. 24 pri St. Vidu. 4717-21 Štirisob. stanovanje solnčoo, v centru mesta oddam s 1. majem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pritličje«. 4782-31 Stirisob. stanovanje komfortno, ter zira&ne to eivetotam v družbeni pisarni. 4676-21 Dvosob. stanovanje solnčno, s kopalnico to pritiklicami oddam v Ri-harjovi ulici 1. 4788-21 Dvosob. stanovanje solnčino, s kopalnico in pritiklinami oddam za maj v bližini obrtne šole. Ceno ilov dot, og'asni 4790-01 m naslov pove oddelek »Jutra«. Stanovanje ]«pn to s.V.-nčno, obstoječe ix 2 veiikih sob. kabineta, kopalnice, komfortno, e centralno kurjavo odda-m s 1. m-arcem. Naslov v ogl. oddeliku »Jutra«. 4tft5-dl Stanovanja Vsaka beseda G0 par: sa dajanj« naslova ali ta Šifro I Din. (21 a) Pozor! strokovni«* S?" vrt s s^atnoranjem r n«-jrm. Sadi to obrezuje drevesa, ter najlepč* svokov-no urejuje, parke. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4789-31/a H7.ftlrrrri Vsaka beseda SO par: sa dajanj« naalora aii za iifro 8 Din. (28) Sobe za pisarne v prometni ulici oddamo v najem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 4547-23 Opremljeno sobo oddam ▼ Pleteršnikovi nI. št. 34/11. Telefon brezplačno na razpolago. 4606-23 Žrebanje v drž« razr. loterij! Dne 7. februarja so bili izžrebani naslednji manjši dobitld: Dtn 6.000 srečka štev.: 5.98T, > 1.000 srečke štev.: 5.904, 5.906, 10.872, 10.896, 23.412, 35.505, 35.519, 35.578, 37.077, 42.516, 58.342, 58.357, 58.374, 58.395, 65.301, 65.381, 65.394, 73.315, 73.388, 84.422, 88.243, Dne 8. februarja so bili Izžrebani naslednji večji dobitki: Din 30.000 srečki štev. > 20.000 srečka > » 10.000 srečke > » 8.000 > > 6.000 23.458, 51.558, 65.313, 84.461, 23.460, 58.333, 65.343, 88.237, 90.886, 62.494, 73.533, 28.116, 36.239, 6.428, 1.776, 19.096, 31.184, 41.940, 42.259, 41.514, 48.718, 54.431, 67.499, 70.134, 79.137, 63.307, 89.578, 94.986, 12.313, 15.260, 16.308, 27.561, 33.970, 48.754, 30.157, 70.773, 53.198, 79.670, 52.628, 77.851, 84.916, 89.119, 81.282, 92.858, 92.897, 72.244, 2.106, 8.690, 23.798, 35.457, 36.463, 49.733, 55.416. 59.148, 69.814, 63.832, 70.638, 89.067, 93.240, 95.953, 33.837, 12.571, 13.948, 16.856, 42.263, 42.577, 40.754, 53.210, 56.861, 52.965, 61.433, 76.745, 79.577, 90.666, 98.109. 5.000 Zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost številk, žrebanje se t>o vršilo vsak dan do 27. t. m. Komur bo srečka izžrebana za majhen dobitek, mu jo bomo na željo zamenjali za Se neizžrebano srečko, tako da bo mogel igranje nadaljevati na visoke dobitke. Zamenjavali bomo le toliko časa, dokler bo kai neizžrebanih srečk razpoložljivih. Manjše dobitke bomo objavljali naknadno. Zadružna hranilnica r. z« z o. z^ Ljubljana, Sv; Petra ci 19 Boljšemu gospodu stalnem-u, oddam snažno, čedno to zračno sobo v vili v n« Mirju. Naslov v oglasnemu oddelku Jutra. 4683-23 Opremljeno sobo l-epo, i oalkonom, souporabo kopalnice to elektriko takoj oddam 1 aii 2 gospodoma na Poljanski cesti štev. l&TI — levo. 4656 23 Opremljeno sobo ▼ mestu takoj oddam gospoda. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 4667-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, snažno, t elektriko, separatnim vbodom m tjo postrežbo oddam »talnemu gospodu » vili takoj n obrtno šolo. Naslov t »glasnem oddelku »Jutra«. 4579-23 Solnčno sobo park e tira !>©, a električno razsvetljavo, eeparat. v ho dom in okni na eeeho oddam na Mirju za 200 Din mesečno. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 4737-33 Lepo sobo t t pKMteljama, »epartra- no. • kopalnieo, elektriko in parketom oddam ▼ StrossmajTjeri ulici 4/1 desno, nasproti gimnazije m Poljanah. 4731-23 Lepo sobo • hrano ali brez in souporabo kopalnice po nizki ceni oddam mirnemu gosoodu aH gospodični v Rožni ulici 27/1 — pri Sv. Jakobu. 409e-23 Svetlo sobo M 300 Din oddam 2 2*v npodoma v Čevljarski 2/IH «77i>28 Dopisi Vsaka beseda t Din: ta dajanj« naslova m Hfre pa t Dia. (34) V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: A. S., A. E., Brezobrestno Boljša bi«a. Center, Ceno, Čitnpreje, Časnikar, Celjska, Oitre, Dobro plačam. Dobre rveze, Dobra in vestna, Dober prijatelj, Dama, Dve osebi, Elektro-števec, Elfride, Ford. Franjo. Film. Gospa. Grel jo Ivana, Gotovina 22, Go-renjka. Gostilna in trgo vina, Hfišnik 1903, Harmonija 754. Izveižbana moč, Industrija, iz-vaorodno. Je-žica, Ista pot, Jeiačič, Kavcija, Kupim, Kavcije im>yba». Kopalnica, Knj6-žice, Kot posJo vodiki »ja. Ljubljxna, Lep mirni dom Ločemi računi. Mirni dom 20, Mfhaniik, Majhen dom. Maj, Mirna oseba, Mizarski stroji, Mir, Mirno, Mizar. Moratorij, Mlajša gospodinja, Meseri, Mehanični risar, Moj do-m, Modi-stinja. Mumka Sobota, Nizka naj126, Zeleaiičar 5. Živi'jeneka sreča, 7/enitev mog^a, Železna peč, 666. 754, 18, 300.000. 200. 575. 10.000, 31, iOo, 250, ST. 25o Foksterierja 1 % leta starega prodam po nizki ceni. Na;'i>v v oglasnem oddelke »Jutra«. 4774-27 Vsaka beseda 1 Dir; m dajanj« naslova at! ta iifro pa B Din. (37) Klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani ima naprodaj krasno. 10 mesecev staro paico Aiereda'e-Terrier z rodovnikom. — Vprašati v tajništvu v pisarni dr. Cepudra. Pražakova nI 8-4701-27 Vsaka beMda 1 Din. ta dajanj« naalora ali I ca šifro pa 6 Dto. (87> I Alojz Grebene nakup to proda ja vreč. Ljubljana. Dunajska e. 36. 69-37 Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ufica §t S Posteljne mreže tadeHuje te popravlja najceneje po naročilu Alojzij Andlovic, Komeoskega ul. St. 34. 2871-30 OBELITE SVOJE ZOBE! t tri stopinje in v treh dneh! Ni več drgnenja s ftčetidoo, nekoristnega in razdražlji-vega. Poslužite se edinega postopka za odpravitev grdih rumenih madežev: en centimeter KOLYNOSA na suhi ščetki dvakrat na dan. Po treh dneh boste videli razliko. S4 ^ ki ima to reč v rokah, že od včeraj ni moči poslovno govoriti. Ta ima zdaj važnejše opravke.« Iz aparata je zazvenel lahen smeh. »Včeraj in danes so v stadionu olimpijske igre, in gospod Thomas kraljuje takisto kakor včeraj, od desetih do štirih nepretrgoma na svojem tribunskem sedežu v Grunewaldu.« Ravnatelj je zmajati z glavo in podržal slušalo tesneje k ušesu. »Kako pravite, gospod Schmiedel?« je vprašal. »Gospod Thomas je bil včeraj...« »Nu da.« je bil smehljajoči se odgovor, »pri olimpijskih igrah je bil. Seveda. Včeraj in danes. Od desetih do štirih brez presledka. Gospod Thomas je velik športnik pred Gospodom. Nu, saj ni čudo. Naš generalni ravnatelj je prvi ubral to struno. Ta je, kakor veste, tretji predsednik Športnega društva. In naše osebje je kar na mah odkrilo v sebi ljubezen do športa. Da, da, kakršen gospodar, tak sluga!« »Ne zamerite...« Kiessling je čutil, kako mu je planil proti srcu val krvi in kako se mu je zavrtilo v glavi. »Torej... ali sem dobro slišal? Gospod Thomas je bil včeraj...« »Seveda, seveda,« je že malce nestrpno odgovorilo iz telefona, »davi smo se vsi neznansko zabavali: generalni ravnatelj nam je pravili, da je Thomasa od daleč opazoval. Batie je sedel ves čas kakor kip in strmel za tekači. Od desetih do štirih. Skoraj brez pre-stanka. In davi je že spet... a zdaj oprostite, prosim ... tri mi muce so minile.« Cene motim oglasom Zenitve te dopisovanja, vsaka beseda Din 2*— tm ttojbina ta biro ali ta dajanj* naslova Dim l—\ Oglasi trgovskega Im reklamnega tnačaja: vsaka beseda Dim l.—*. Po Din L— sa besedo ta ssračunajo nadalje vsi oglasi, kt spadajo pod rubrike »Kam pa kasne., »Aut(>-moto«, »Kapital*, mV najem*. »Posest*. •Lokali*, »Sta movmi/a odda*. »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije*. »Živali*. aObrte tm »Les* ter pod rubrikama »Trgovska potnikie te »Zatltp-tek*. Ca se s oglasom mudi tasluiek. oziroma, te se tiče potnika. Kdor al pa pod tema rubrikama liče tasluike ali tluibe. plača sa Tm odgovor »tako besedo 50 pas. Pri vseh oglasih, O m saračunajo po Dtn 1.— ta besedo, ta taračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iifro ahI M dajanje naslova Vtt ostali oglasi socialnega značaja te računajo po 50 par ta vsako beseda Enkratna pristojbina zs iifro ali za dajanje naslova prt oglasih, ki se saračunajo po 50 par ta vsako besedo, tnaia Din 3___ Nafmanfh znesek pri oglasih po 5O pat ta besedo, fe Din 10.—\ «rf oglatih po I Din ta besedo pa Din L5v—. V t* pristojbina ta malt oglase fe plačali pri predaj! naročila, oziroma hh h vposlaft e pismu obenem • naročilom. Potniki Kdo* išč* mesto pot uika, plato za vsako Ueeedo 50 par; ta dajanj« naslova ali » Infro S Din. — Kdor sprejema potnik«, pla te besedo po 1 Din; dajanj« na«k>va aH na šifro pa S Din. (S) 50—100 Din dnevno za.jamčeno t neka! »rim i serazacijoneliiimi svetovnimi Maserji 1933. — Agentom, mrm s postranskim zaslužkom f:ksum in provizija. »Pico«, Dnnajeka c. fe. 36. 4830-5 Zaslužek Kdor ! i č * »asiuika. piača »a vsako besedo 50 par; za naslov ali iifro i Din. — Kdor udi zaslužek, pa za rsako beeedo 1 Din, ia dajanj« naslova ali is »ifre pa 5 Din. (S) Za praktične •oJtdne novosti, množinske razpečeval ne predmete — sprejme-mo agente, vpoko-jfttfce in brezposelne proti dobremu zaslužku. »iPioo«, Dunajska ceeta štev. 96. 4S31-3 Oglad trg. značaja po 1 Dia beseda; z^ da ■»nje naslova ali m Šifre 5 Din. — Oglasi socialnega inačsja na vsaka beseda 50 par; M dajanje naslov« al: sa iifro pa 3 Din. (81 Aritmetiko ■a 7. in 8. razred realne gimnazije kupim. Ponudbe e seno na ogiasni oddelek »Jutra« pod značko »3«. 475S-8 Kupim knjige Dostojevski: »Ponižani te ra-ažal jeni«. Maks-i m Gor-kij: »Foma Gordjejev« (fešla t Gabrščkovi Slovanski knjižnici v Gorici — pred vojno). Zola: »Dve noveii« (izšlo v Gabrščko-vi Salonski knjižnici v G. — tuddi pred vojno) Cham-po?: »Mož Simone« (izžla v LeposJovns knjižnici r Ljubljani pred vojno). — Knjige naj bodo po možnosti dobro ohranjene in čiste. Ponndbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobro plačam«. 4708-8 lieseda l Din; za dajanj« naslova ali n šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo innrukcij-e, plačajo vsako besedo 80 par -j za šifro aii t« dajanj« naslova S Dia. (4) Inštruktorja za opisno geometrijo sprejmem. Ponudbe pod »Inštruktor« na oglasni oddelek »Jntra«* 4780-4 Citre poučuje Emil MesgoHte, Prečna nI. št. 2/1. 4799-4 Službo dobi Vsaka beaeda 60 par; sa dajanje naslova ali u Iifro pa S Dia. (1) Več usnjarskih delavcev potrebujem takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jntra 4584-1 Gospodično dobro istvežbano v pred-tiskarija, sprejmem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Šabloni«. 480S-1 Plačilno natakarico sprejme takoj bote! »Mariborski dvor« v Mariboru 4746-1 Praktikanta i absolvirano srednjo šolo in po možnosti z znanjem nemščine, iprejmem za sobno tehniko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 4609-1 Miiarskega mojstra veščega kuhanja in izdelovanja vseh vrst mila, iščem. V poštev pridej-o tudi taki, ki nimajo spričevala o strokovni sposobnosti, pa so popolnoma vešči. Ponndibe na oglas, oddelek »Ju.tra« pod šifro »3apu>n«. 4684-1 Perfektno kuharico staro ?5—35 let, čedno, sprejmem proti dobri plači s 15. februarjem. Naslor v oglasnem oddelku »Jutra« 4784-1 Sedlarski pomočnik vešč izdelovanja okroglih denarnic, dobi mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »SedJar«. 48OT-1 Brivskega pomočnika prvorrstinega, ki tudi dobro ondulira, sprejmem takoj. Ponudbe n« oglaemi oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrsten ondnlcr«. 4752-1 Avto, moto Vsaka benda 1 Din: t« dajanj« Bfhm ali ta iifro pa S Dia. (10) Zamenjam avto znamke Fiat, model 520 f, cilindrskl. Tožen 2C tisoč km proti malemu Fiat - modelu 509 ali 514. Prodam tudi brez zamenjave. Ponudba na ogl. odd. »Jutra« pod številko »737«. 4407-10 Šoferji! K bi previei »vAotaksi (z limuzino) v letovičar-skem fcraj-u na Goremjekein — na zelo promotni tooka. Vo* j« v brezhibnem eta-nju in obrt dobro vpeljana Sprejmejo se tudi knjižice Mestme ali KmeCke hranilni ee. Pontid.be na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Na Gorenjskem«. 4S25-10 Službe išče Vsaka beseda 80 par; zs dajenje naslorm ah za irfitn pa < Din. (8) Brezposelni ablturi-Jent učiteljišča že?5 ka.kršo.okoli začasno pisarn, zaposliter v Mariboru ali Ptuju, oziroma sluiSbo domačega učitelja, inštruktorja za osnovne io srednješolske predmete ali podobno. S. Horvat, učit. abit., Vurberg. 41706-2 Šofer trezen in zaneeljir i S 5 e službo. Ponudrbe na naslov Ernest Hegler, Moaelj 75 pri Kočevjiu. 4770-2 Dekle staro 18 let. sirota, pro«i za kakršnokoli zaposlitev, bodisi kot služkinja ali po-strežraica, pospraTljalka pisarn, le. da si pošteno zasluži vsakdanji kruh. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zdrava in ubogljiva«. 4797-2 Trg. pomočnica m-ešane stroke, želi kamorkoli premeniti službo. Naslon t oglasnem oddelku »Jutra« 4796-2 tUlgar Klce Bnrroagbs: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL Caw*tfc«. m*, kr Edpr Kic. B«mx«lu. lae, AO ri«btt (|igi«t 199 Tako govoreč je krenU mimo nje proti vhoda v podzemeljske kleti. »Kdo je ta ženska?« je vprašala velika svečenica in pokarala na nezavestno Jane. »Moja je,« je rekel Tarzan. Oparsko dekle je Široko zastrmelo vanj. Nato so se ji napolnile oči z brezupnim gorjem, solze so se ji vdrle ln z bolestnim vzkrikom je omahnila nazaj. Mlekar-sirar diplomiran v inostranstvn, vešč vseh mlekarskih poslov, e praksio, želi preme-niti mesto. — Ponudbe na ogl. oddelek »Ju.tra« pod »Dober risar«. 41772-2 Prodam Ogiasi trg. značaja po 1 Dia beseda, ta da janje naslova ali ta Ji ho 5 Din. — Ogla« socialnega tnačaja vsa ka beseda 50 par: ta dajanj« naslova ala za jtifm p« 3 Din. (6) Razprodaja pohištva — mize, stolov, namizne svetil.jke, psihe, omarice, toplodare, itd. — Gajeva ulica, palača PZ, levo »topnjišče Ul. nadwtr. M. S. 4665-6 Višinsko solnee Haivan, gorilec še 400 nr, zelo ugodmo naprodaj. Na-v (glasnem oddeiku »Jutra«. 4806-6 Prst (humus) presojano, za vrtove, Vam dobavlja gradbeno podjetje A. Ma vrič, Ljubljana, Tyršev« oesta 88, telefon št. 334804-6 Perzijska preproga naprodaj r Flo-rijaneka al-št 32/1. 4816-6 Vsled odhoda prrodam kompletno napravo brezalkoholnih pijač s steklenicami. \'6e v dobrem stanju im še v obratu. — Cena 14.000 Din. Naslov: Povalej Franc, CeJje, tpav-čeva uiica 3. 4822-6 Kupim Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; u as-jan jo naslova ali za šifro 5 Dim. — Ogla«: socialnega snačaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje aaslova ali za iifr« pa a Din. (7) Kože vsakovrstne divjačine po najvišji dnevni ceni kupuje Fischer, Zagreb, Giwidulič»va 3 t 4. 3177-7 Dvokolesni voziček (aiao) malo rabljeno kupim takoj. Naslov v oglas, oddelkra »Jutra«. 4783-7 Kože divjih zverin stalno kupuje ta plačuje zelo visoke cene Zdra-vič, Ljubljana, Flori jamska ul. št. 9. 4795 Venecijanko rabljeno, v dobrem stanju kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »7^ ga«. 4812-7 Vsaka beseda 1 Dm; u dajanje naalora »ll u šifro pa 5 Dm. (16) Družabnika z večjim ka.pitalom, sprejmem k dobro idočemu podjetju. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 4496-16 Kdor posodi proti vknjižbi n« prvo mesto 30.000 Din prota 8 do 10 % obresti na vaino me sto, naj javi svoj naslov n» oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurno meetJi« 4762-16 Družabnika t vsoto 5000 Din iščem za zelo dohičikanosno obrt. Ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Bosie zadovoljim«. 4601-16 Če posodite pod garancijo obrtniku 2000 Din. Van vrne 2400 Din. Ponudbe prosi na oglasni oddelelk »Jutri« pod šifro »Se«t obrokov po 400«. 4800 16 Vsaka beseda 1 Dvd: t* dajanj« naslova ab z* šifro pa 5 Din. (20) Parcelo 750 m', vogalno, proda Parovel, Devins-ka ul. 9 (Kole zija). 4609-20 Prodam vilo ob kolodvoru, gorenjska proga, proti gotovini ali vložni knjižici. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »300.000«. 4689 20 Posestva, hiše parcele in lokali v veliki izliiri. Realitetna pisarna Wolifova 1. Posredujemo za dolgove. 4312-50 Parcelo v Linhartovi ul i ra prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4794-E0 Novo hišo podfkleteno, s 4 sobami, kuhinjo, jedilroo »hrambo, vrtom, čebelnjakom in 3000 m" velitkim, mladim sadonosinntom, 2 minuti od postaje Vidrm-K^ško odda v najem aii proda M. Host-nik, Videim. 4508-20 Vilo z veKkim vrtom takoj oddam v najem na Mir ju — Langueova ulica štev. 23. 4827-20 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din: j u dajanj« naslova aH .! m šifro pa 3 Dia. (IS) | Kupim opravo za kmečko sobo in spolnico Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kmečka soba«. 4826-12 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro p« 5 Din. (19) Lokale z velikimi izložbami, na prometni točiki v sredini mesta takoj oddam v najem. Na-sSov v oglasnem oddelku »Jutra«. -loM-iS Prostorno skladišče z ugodnim dovozom, v neposredni bližini kolodvora oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 4733-19 Vsaka beseda 1 Din; ta lajanj« naslov« ali u »ifno pa 5 Dia. (16) Bukovih drv 10 vagonov, po 12 para Jtg — kakor tmdi par vagonov sladkega sena prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »•Buko va t. 4776-15 Glasbila Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naalova sM z» Šifro ps 5 Din. (261 Triton. harmonika prvovrstna poce>m naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2373-26 V najem Vsaka beseda 1 Din; ta dajanj« naslova »H ta Šifro pa 5 Dia. (17) Manufaktumo trgovino z velikim portalom, na naj prometnejši točki večjega mesta v Sloveniji oddam v najem z ali brez zaloge. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Prevzem inventarja«. 4768-17 Gostiln, prostore pripravne tudi z« mesarijo, oddam v ntjem pod najugodnejšimi pogoji. — Naslov v ogiasiem oddelku »Jutra«. 4686-17 Kavarno v Ptuju oddam ugodno ▼ najem. Več se poizve v hotelu »Slon« v Ptujn. Na pismena vprašanja brez znamke »e ne odgovarja. 481JM7 Dijaške sobe Vsaka beseda SO par: *» dajanj« nastova sH M Kfr« t Dia. (82) Dvema dijakoma oddam lepo opremljeno sobo z vso okrbo ali brez, pri drami. Naslov v ogi. oddelka »Jutra« 46&3-Ž2 \Stanovanje Vsaka beseda 1 Dim; ta dajanj« naslova ali sa Iifro pa 6 Dia. (31) Trisob. stanovanje komfortno nrejeao, z vsemi nritklinami, v eentru meata oddam« takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4545-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, takoj oddamo v najesn. Naslov pove ogia«nt oddelek »Jutra«. 4546-31 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklao oddam v Gundjah št. 24 pri St. Vidu. 4717-21 Štirisob. stanovanje solnčno, v centru mesta oddam s 1. majem. Pismene ponoidbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pritličje«. 4782-31 Štirisob. stanovanje komfortno, ter zira&ne in »vetle pisarniške prostore odda zavarovalnica »Du-nav« v svoji palači na Aletkisandrovj cesti. Informacije se dobijo ietiotam v družbeni pisarni. 4676-31 Dvosob. stanovanje solnčno. s kopalnico in pritiklimami oddam v Ri-harjovi ulici 1. 4788-31 Dvosob. stanovanje solnčno, s kopalnico in pritiklinami oddam za maj v bližini obrtne šole. Cono in naslov pove og'asni oddelek »Jutra«. 4790-31 Stanovanje l«p« in solnčno, obstoječe iz 2 velikih sob. kabineta, kopalnice, komfortno, e cemtralno kurjavo oddam s ]. marcem. Naslov r ogl. oddelku »Jutra«. *J16-31 "Stanovanja Vsaka beseda 50 par: sa dajanj« naslova ali za Šifro 1 Din. (21*) Pozor! Najboljši strokovnjak vrt s staieoivanijem v najem. Sadi ta obrezuje drevesa, ter najlepše strokovno arejnje parke. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4789-31/a Sobo odda Vsaka beseda SO par: xa dajanj« naslova ali za Hitro S Din. (23) Sobe za pisarne v prometni ulici oddamo v najem. Naslov ▼ ogla6. oddelku »Jutra«. 4»47-28 Opremljeno sobo oddam v pleteršnikovi al. št. 94/11. Telefon brezplačno na razpolago. 4606-23 Žrebanje v drž« razr. loteriji Dne 7. februarja so bili izžrebani naslednji manjši dobitki: Din 6.000 srečka štev.: » 1.000 srečke štev.: 5.987, 5.904, 35.505, 58.342, 65.381, 88.243, 5.906, 35.519, 58.357, 65.394, 10.872, 35.578, 58.374, 73.315, 10.896, 37.077, 58.395, 73.388, 23.412, 42.516, 65.301, 84.422, 23.458, 51.558, 65.313. 84.461, 23.460, 58.333, 65.343, 88.237, Dne 8. februarja so bili Izžrebani nasledi ji večji dobitki: Din 30.000 srečki štev.: 90.886, » » 20.000 srečka 10.000 srečke 8.000 > > 6.000 5.000 90.886, 62.494, 73.533, 28.116, 36.239, 6.428, 1.776, 19.096, 31.184, 41.940, 42.259, 41.514, 48.718, 54.431, 67.499, 70.134, 79.137, 63.307, 89.578, 94.986, 12.313, 15.260, 16.308, 27.561, 33.970, 48.754, 30.157, 70.773, 53.198, 79.670, 52.628, 77.851, 84.916, 89.119, 81.282, 92.858, 92.897, 72.244, 2.106, 8.690, 23.798, 35.457, 36.463, 49.733, 55.416, 59.148, 69.814, 63.832, 70.638, 89.067, 93.240, 95.953, 33.837, 12.571, 13.948, 16.856, 42.263, 42.577, 40.754, 53.210, 56.861, 52.965, 61.433, 76.745, 79.577, 90.666, 98.109. Zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost številk, žrebanje se do vršilo vsak dan do 27. t. m. Komur bo srečka izžrebana za majhen dobitek, mu jo bomo na željo zamenjali za še neizžrebano srečko, tako da bo mogel igranje nadaljevati na visoke dobitke. Zamenjavali bomo le toliko časa, dokler bo kai neizžrebanih srečk razpoložljivih. Manjše dobitke bomo objavljali naknadno. Zadružna hranilnica r. z. z o. zM Ljubljana, Sv; Petra c; 19 Boljšemu gospodu stalnemu, oddam snažno, čedno in zračno sobo v vili v n« Mirju. Naslov v oglasnemu oddelku Jutra. 4683-23 Opremljeno sobo lepo, t oalkonom, souporabo kopalnice in elektriko takoj oddam 1 aH 2 gospodoma Da Poljaneki cesti Štev. lfi/n — levo. 4656 23 Opremljeno sobo r mestu takoj oddam go spodti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4667-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, snažno, t elektriko, separatnim vbodom m vso postrežbo oddam »talnemu zoapodn » vili takoj za obrtno šolo. Naelov r oglasnem oddelku »Jutra«. 4579 33 Solnčno sobo parketirano, • električno razsvetljavo, eeparat. v bo dom in okni na eeebo oddam na Mirju za 200 Din mesečno. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 4737-33 Lepo sobo i S posteljama, »eparira- no, t kopsloieo, elektriko in parketom oddam v Strosemavrjpri olici 4/1 de«»o, nasproti gimnazije aa Poljanah. 4731-23 Lepo sobo s hrano ali brez in souporabo kopalnice po nizki ceni oddam mirnemu gospode sli gospodični v Rožni ulici 27/1 — Dri Sv. Jakobu. 466X2-23 Svetlo sobo aa 300 Din oddam 2 gm-spodoma v Čevljarski 2/HJ *77i>28 Dopisi Vsaka beseda S Din; ta dajanj« naatova aH Hft* pa t Dia. (34) V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: A. S., A. E., Brezobrestno Boljša hi«a. Center, Ceno, čitnpreje, Časnikar, Celjska, Oitre, Dobro plačam. Dobre zveze, Dobra in vestna, Dober prijatelj, Dama, Dve osebi, Elektro-števec, Elfride, Ford. Fra-njo. Film. Gospa. Grel jo Ivana. Gotovina 22, Go renika. Gostilna io trgo vina, Hfišntk 1608. Harmonija 7!>4. Iivečbana moč, Industrija, hrvanredno. Je-žica, Ista pot, Jelačič, Kavcija, Kupim. Kavcije zmečna. Kopalnica, Knj6-žice, Kot poslovodkinja, Ljubljana, Lep mirni dom Ločena računi. Mirni dom 20, Mehanik, Majhen dom. Maj, Mirna oseba, Mizarski stroji, Mir, Mirno, Mizar. Moratorij, Mlajša go-spodinja, Mesari, Mehanični risar, Moj dom, Modi-stinja. Murska Sobota, Nizka najudra. Pražakova ul 8. 4701-27 OBELITE SVOJE ZOBE! za tri stopinje in v treh dneh! Ni več drgnen ja s Ačetktoo, nekoristnega in razdražlji-vega. Poslnžite se edinega postopka za odpravitev grdih rumenih madežev: en centimeter KOLYNOSA na suhi ščetld dvakrat na dan. Po treh dneh boste videli razliko. ^ KOLYNOS ozdravi usta, dela dih vonjiv in daje zobem njihovo pri rodno belino. KOLYNOS antiseptično sredstvo. aajizdatnej?« sredstro ss negova. nje sob. En eenDimeter ladostuj«. Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan za 10 000 Din! Urejuje Davorin Ravlje«. Maja a konzorcij »Jutra« Adclf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot lekarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.