Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemaš velja: Za celo leto predplačan ir> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 ?ld., za en mesec 1 gld. tO kr T administraciji prejemim, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta « gld., za četrt leta » gla.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stoini trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila finserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat- 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzomši nedelje in praznike, ob uri popoludne. «Ättev. 107 V Ljubljani, v ponedeljek julija 1392- Letnik IX, ščitilo \\oz> ,, cn&tol. tiskovnega društva v £ julija ni" v četzte/i dne 2S. juCija oŠ 10. uvi dcpcfSne v vC'Ufii dvoiani ilvie-zoZfio^oviflb pafače. ©ne-vni ^<^9: 1. CJ^o-DDi- •pt-edied'1'iifla. iž, cda^viifLovo potoeifo o odSotorcnt dc-fo-ocmj/u- x> minotem dtuZkvciie.iM letu. a>. St-edCocj/i vn. -naitjeti. S^uSCjaiai, Sne- 14. julija 1891 fnoaiKBttiJfiB mpiir inuswes )tn i ikj Wgotc «♦« to i Odbor. i Po državnem zboru. i. Minoli četrtek je državni zbor končal XI. svoje zasedanje, ki se je pričelo dne 8. oktobra 1891. Vseh sej je bilo 112, mej tem štiri večerne. Tekom zasedanja je vlada predložila 64 predlog, katerih je državni zbor, vštevši vač vladnih predlog vl prejš- njega zasedanja, rešil 57. Inicijativnih predlogov so poslanci predložili 73 in rešili 18, interpelacij so stavili 358, vlada pa je odgovorila na 185 interpelacij, in sicer ministerski predsednik kot vodja notranjega ministerstva na 72 interpelacij, poljedelski minister na 16, minister za deželno biambo na 7, naučni minister ua 4, trgovski minister na 36, pravosodni minister na 26, iinaučni minister na 24. Poleg tega je bilo stavljenih veliko število nujnih predlogov, večinoma zaradi državne pomoči onim okrajem in deželam, kjer so nezgode in uime naredile prebivalstvu mnogo škode. Rešenih je bila tudi dolga vrsta peticij. Važnejše točke, katere je rešil državni zbor, so naslednje: Državni proračun in finančni zakon za I. 1892; dodatni krediti in proračun za državni melioracijski zaklad pro 1892; podržavljenje gališke Karol Ludo-vikove železnice; začasno vrejenje trgovskih razmer s Turčijo in Bolgarijo, s Španijo iu Portugalom; dopolnitev, oziroma prememba zakona z dne 28. decembra o zavarovanju delavcev proti nezgodam; trgovska in carinska pogodba z Nemčijo in dogovor o živinski kugi; trgovska pogodba z Italijo, Belgijo in Švico; prometne naprave na Dunaju; nove določbe o pravnih naukih in državnih izpitih; zboljšanje plač kanonikov latiuskega, grškega in armenskega obreda; borzni davek; podpora za avstrijski Lloyd; vredba stavbenih obrtov; vrejenje valute. To so glavne točke, katere je rešil državni zbor. Priznati moramo, da se je mnogo storilo v minolem zasedanju; če pa bodo vsi sklepi, ki postanejo zakoni, tudi na korist državi in prebivalstvu, o tem bode pričala prihodnjost, v kateri se bodo izvajali ti zakoni. Bilo je večinoma gospodarsko delo, katero je izvršil državni zbor, oziraje se na prestolni LISTEK Zakaj je v nebesih samo jeden odvetnik? (Bretonjska narodna pravljica.) V nebesa ne pride noben odvetnik. Kako pa to ? — To je sicer čudno, resnica pa je vendar. Moramo prav za prav tako-le reči: v nebesa ne pride noben odvetnik več, kajti jeden je že v istini v nebesa prišel in tudi v nebesih ostal. In kako pa je to v zvezi? Cisto priprosto; povem vam ono dogodbo, kakor se večkrat sliši iz ust priprcstega ljudstva bretonjskega. Jednega lepega jutra — v nebesih so vsa jutra lepa — sedi sveti Peter kakor navadno pri nebeških vratih in je že pustil marsikatero pobožno dušo uoter, ko nekdo v novič potrka, pa precej iu glasno. Sveti Peter odpre okence pri vratih, pogleda ven in vidi starega moža, ki je bil precej lepo oblečen; pa vendar mu ni zaupal. „Kdo pa si?" vpraša, „ne poznam te." „Sem odvetnik Ivo iz Saint-Perieu," glasi se odgovor, „in prosim, da bi me noter pustili." „Odvetniki nimajo pristopa v nebesa," odreže se sveti Peter osorno in hoče okence zopet zapreti. „Vem, vem," reče Ivo, „upam pa, da z menoj bodete storili izjemo." In pri teh besedah potegne iz žepa neki papir, katerega pokaže sv. Petru. „Ali znaš brati?" vpraša. .kako „Neumno vprašanje," reče sveti Peter, ne bi znal brati I" „Nil torej, vzemi in beri!" In kaj je bilo na tem papirju zapisanega? S kratka povem to tako-le: Pred svojo smrtjo romal je naš odvetnik, kateri seveda v celem svojem življenju nikoli nič hudega ni storil, koji nikoli nič nepravičnega ni zagovarjal in tudi revežem, vdovam in sirotam brezplačno pomagal, v Rim, kjer je opravil sv. spoved pri sv. očetu in tudi dobil odvezo. Vkljub temu pa se je vendar bal, da kot odvetnik ne pride v nebesa. Prosil je zategadelj svetega očeta, da mu d& kakšno iistino s svojim lastnoročnim podpisom in pečatom, in tudi to je dobil. In ta listina je bil oni papir, katerega je Ivo sv. Petru izroč'l. „Zoper to seveda ne morem nič kaj reči," rekel je sveti Peter in odprl je vrata; „vstopi, pa vedi se lepo, tiho in mirno, zakaj pri nas nimamo nobenih pravd in sodnijskih obravnav. Pojdi, pokažem ti nebeško dvorano." In ko sta oba korakala skozi prekrasno in prelepo dvorano, povpraša Ivo v razgovoru le tako mimogrede in prav nedolžno svojega spremljevalca: „Opravljaš ta posel že dolgo, Peter?" Sveti Peter se je nasmehnil: „Prinesel si sem k nam od zdolaj res prečudna vprašanja, vprašaš me najpoprej, ali znam brati, in zdaj zopet, ali že dolgo opravljam ta posel. Saj vendar vsak otrok ve, govor. Kakor se razvidi iz vladnih listov, je vlada zadovoljna z vspehom, kajti navzlic zmedenim razmeram v državnem zboru je grof Taaffe s svojimi ministerskimi tovariši imel precej sreče. Vse važnejše predloge je vlada spravila le r neznatnimi pre-membami pod streho. Dasi moremo že danes priznati, da je v vseh zakonih mnogo dobrega zrna, vendar bode še le praktična skušnja pokazala, v koliki meri so prečrno slikali pesimisti. V naslednjih vrsticah hočemo izraziti svoje mnenje „sine ira et studio" o posameznih sklepih, ne da bi si prisvajali nezmotljivost. Najbolj bode vplivalo ua gospodarsko življenje naše države sklenjeno vrejenje valute. Mnenja o tem velevažnem narodnogospodarskem vprašanju so jako različna. Možje enakih političnih načel glasovali so o valutnih predlogah različno. Na eni strani se na-glaša, da bode vrejenje valute v daljši prihod-ujosti, v zadnjih svojih posledicah na veliko škodo državi, da je nova država s tem nastopila pot, kije končno dovede pod kruto oblast brezsrčnega mednarodnega kapitala. Na drugi strani naglaša n. pr. „Neue Preie Presse", da je avstrijski konstitucijonalizem še le z vredbo valute popel se do visočine onih upov, ki so ga spremljali pred tridesetimi leti, koje stopil v življenje. „Dopolnjeno je!" kliče imenovani list. „Državni zbor je rešil valutne predloge in s tem tudi nalogo, ki mu je bila določena za to zasedanje. . . Zlata veljava je eno prvih gospodarskih del, katera je državni zbor dovršil v zadnjih desetletjih." Kakor smo že rekli, prihodnjost bode pokazala, ali bode zlata veljava državi na korist. Mi le želimo, da bi se motili njeni nasprotniki in da bi davkoplačevalc ne prišli pod oblast zlate interna-cijonale. po- reče Bog da me je Bog takoj po moji mučeniški smrti stavil za nebeškega ključarja." „Tisto pa je res," odgovori Ivo, „ali veš go tovo, da bodeš ta posel opravljal vekomaj?" „To je zopet novo neumao vprašanje!" sveti Peter. „Zakaj pa bi to ne bilo gotovo? vendar ne more preklicati svojih besedij." „Imaš kaj pismenega v rokah o svojem imenovanju?" vpraša Ivo dalje. „Kako pa to, nekaj pismenega?" „No, jaz mislim pač kakšno listino s podpisom in pečatom, kakor je moj podpis od sv. očeta, brez katerega bi, kakor veš, ne bil prišel v nebesa. Ako bi bil jaz na tvojem mestu, skrbel bi, da kaj takega nemudoma v roke dobim." Peter je hotel baš nekaj odgovoriti, ko so visoko nad njima naenkrat začeli angeljci pevati krasno, vzvišeno himno. Ivo je pobožno poslušal in ko se je zopet ozrl, videl je, da sv. Petra ni več, zginil je. Ta je namreč premišljeval o odvetnikovem svetu in postal je jako nemiren. Konečno se je ohrabril. Ko je udarila ura avdijeueije, bližal se je k zlatemu stolu Gospodovemu, padel je pred njim na kolena in molil Gospoda. Potem je prosil z največjo ponižnostjo, ali bi mogel ž Njim, Gospodom Bogom, govoriti nekoliko minut čisto sam. Serafini in Kerubini, koji so stali okrog stol«, čudili so se Petrovi predrznosti, a Gospod se je la- Politični pregled V L jut)tj a ul, 25. juliji. IVotrAftje dežele». Mladočehi. Pri banketu MladOČehov se je izrazil Eim, da je v teinisterstvii razpor. Pražak gotovo odstopi, «tališče grofoma SchOabortm in FM-kenh»y'flu je pa omajano. Kriza .nastopi fco kodnem zasedatiju defelivega zbora Žetega, ko boijo odklonjene predloge o razdelitvi okrajev. Potem pojdejo konservativci v opozicijo. Vnel se bode boj za večino, kajti večina iz Nenlcev in Poljakov bode imela v sebi smrtni kal. Mladočehi bodo potem vod|e parlameutarne opozicije. V zvezi s konservativci pa Mladočebi vendar ne smejo ničesa žrtovati. Tukaj ne boderao preiskavah, v koliko se utegnejo razmere zasukati po Eimovih željah. Toliko pa moramo reči, da bi Mladočebi postali vodje skupne opozicije, do tega ne pride, dokler se mladočeška stranka sama radikalno ne preosnuie. Češki veleposestniki se nikdar ne bodo dali voditi od Vašaty-ja in Gregra. Rajši se umaknejo s političnega pozo-rišča, potem bi pa nastopila v Avstriji nemškolibe-ralna doba. ČeŠki Nemci. „Leip. Ztg." si je nedavno prizadevala dokazati čisto nemški značaj Češke Lipe. Mej drugim je trdila, da je v tamošnjem delavskem izobraževalnem društvu devet desetin Nemcev. Teden pozneje je omenjeno društvo imelo izlet, na katerem se je pa le češko govorilo, kakor priznava omeojeni list. Da bi opral ta madež, zahteva list, da se društvo razpusti, ker je pravila s tem prestopilo, da ima češka pravila, pa uemško ime. Če pa vlada društva ne razpusti, pa list preti, da bode seznam člauov dobro izkoristil. Denuncirati hoče torej delavce, ki so pri nemških gospodarjih, da jih odpusti. S tako pisavo pač Nemci ne pospešujejo sprave v deželi. Cehom ni zameriti, če pri takih razmerah Nemcem ničesa ne zaupajo. Kronawetler. Na Dunaju se sedaj zopet mnogo govori o Kronavvettru. Nastopil je kot kandidat za izprazneni državnozborski mandat v notranjem mestu. Poseben odbor deluje zanj. Nemški liberalci pa delajo kisle obraze zaradi te kandidature. Nekaterim zdi se ta mož premalo nemšk, drugim je preveč demokratičen. Pomenljivo je, da se židovska glasila ne upajo naravnost začeti pisati proti njemu, temveč liberalci le bolj na skrivnem rujejo proti njemu in naglašajo, da so tudi drugi kandi-datje zaslužni možje. Videč pa, da je mnogo volil-cev za Kronawettra, skušajo ga nekateri liberalci pregovoriti, naj bi se zavezal, da vstopi v klub zje-dinjene levice in tako zataji vse svoje dosedanje prepričanje. Za nas ta volitev nema druzega pomena, kakor da bode pokazala, da tudi \kdunajskem notranjem mestu se že nekoliko majejo tla židovskemu liberalizmu in da si nekateri volilci žele za zastopnika moža, ki bi v vsem ne hodil za Plenerjem. Vitanje države. Bolgarija. „Svoboda" nadalje objavlja ruske diplomatične akte, katere so staknili pri neki hišni preiskavi v Bolgariji. V jednem telegramu je rusko ministerstvo vnanjih stvarij naznanilo svojim zastopnikom, da zmatra Koburžana za vsiljenca, za katerega ne morejo veljati zakoni. Zatorej se nikdo ne bode kaznoval zaradi dejanj, storjenih proti njemu v ta namen, da bi ga odstranili. Iz druzega doku- skavo naklonil k svojemu služabniku in rekel: „To, kar mi hočeš povedati, vsak lahko zve, le govori." Zdaj je sveti Peter ponižno povedal svojo prošnjo : da je opravljal svoj posel dozdaj zmirom zvesto in upa, da ga bode opravljal z dovoljenjem Gospoda tudi v prihodnje, a da bi vendar le rad imel zavolj miru in zadovoljnosti kaj pismenega s podpisom in pečatom. Kakor vidimo, dobro si je zapomnil odvetnikov svet. V tem hipu pokazala se je na zmirom prijaznem in jasnem obrazu Gospodovem nevolja: „Peter, Peter, kaj moram slišati? Ali nimaš do mene nobenega zaupanja več? Kdo pa ti je to ničvredno misel svetoval? Zakaj v tvoji pošteni duši ne bi se mogla porodit1." Pri teh besedeh sv. Peter skesauo pade na kolena in pripoveduje, kar mi že vemo. Gospod pogleda z milostivim očesom sv. Petra in reče: „Veseli me, Peter, da ta huda misel ni bila tvoja misel, in zato ti odpuščam. Iva, ker je. že tu, moramo sicer pustiti, zakaj spoštovati moramo listino s pečatom sv. očeta v Rimu. Ali zapomni si dobro, Peter, noben odvetnik več v nebesa ne pride. Imamo itak že jednega dovolj." „Amen!" pel j« zbor angeljev, in rAmen !" donelo je melodično v celi uebeški dvorani. Takšna je, ljubi čitatelj, pravljica u sv. I\u, jedinem odvetniku, kateri je v nebesih iu katerega zato njegovi bretoujski in francoski tovariši še danes časte kot svtjega zavetnika. Sveč An. monta je pa razvidno, da sta se ruski poslanik v j BuHtešVu, Hïtjrovo, iti pa Patiicà bila do&oVorila, 1 da S« oWroîtè MakedoWéî proti Bolgariji ittše sé-sj&vi zàfcasûi Vtada iz Radoslavovi, Cankov'à, fHoloViv Bùrmova, polkovnika Nikolajeva ih višje fcoVfcljništvto ■ izroči Panici. Začasna vlada pokliče ruskega komi-: sarjà V deželo, kateri razpiše volitve z& Veliko sO-bradifé, katero bode volilo kneza. Ruski komisar pa ne bode general Kaulbirs, voljen pa shie biti tudi knez Aleksander Battehberški. EmigVàntje se smeji) povVttiti v domoviiiO, pri volitvi kneza se vojno ministerstvo in brigadna poveljništva izroče ruskim častnikom. Bivši regentje, major Petrov, stotniki Andrejev, Angelov, Sapunov, Tepavski, poročnik Markov in prefekt Mantov se pa kaznujejo, ker so dali vsled vstaje ustreliti v Ruščuku več častnikov in meščanov. Iz teh aktov se vidi, da je Rusija jako zvito postopala. Vedoč, kako je Battenberžan priljubljen v deželi, je obetala, da more tudi ta biti voljen. Kaulbars pa ne bode komisar, ker je preveč prezirno ravnal z Bolgari. Seveda Rusom ni verojeti. Ko bi se bil prevrat napravil, bili bi gledali, da Battenberžan ne bi bil voljen. Ko bi bili ruski častniki dobili vojno ministerstvo in vojna poveljništva v roke, bil bi konec bolgarski samostojnosti. Knez bi za nekaj časa le še figuriral. Srbija. L'sti objavljajo neko pismo iz Pariza, v katerem se slika, kako razuzdano živi Milan v Parizu. V tem pismu se hudo kritikuje postopanje regentïtv8, ki ue pusti, da bi se kralj Aleksander sešel s svojo materjo, ki je poštena ženska, dopušča pa, da se kralj snide z očetom, kar gotovo ne more ugodno nanj vplivati. Kralj Aleksander postane drugi Milan, če se bode pustilo, da se bode shajal z očetom. Sodi se, da to pismo prihaja od kraljice Natalije ali pa ga je pisal kateri njenih prijateljev. Pismo je naperjeno v prvi vrsti proti Risticu, ki se kaže kot velik nasprotnik kraljice Natalije. Sedaj regetttske posle vodi itak le Ristic, Belimarkovic se za vse malo briga. S takimi pismi se morda hoče vplivati na skupščiuo, da bi v regentstvo volila ka-cega Rist:cevega nasprotnika. ! Turčija. Pred kratkim je umrl guverner liba-! nonski, Vassa-paša. Imedovanje novega guvernerja I je mejnarodnega pomena, ker po obstoječih pogodbah imajo pri tem važuo besedo govoriti evropske velevlasti, zlasti Francija. Po teh pogodbah, ki so se sklenile potem, ko so 1860. leta Druži pobili in j razmesarili več krstijanov, mora libanonski guverner ! biti katolik, bodisi že iz kateregakoli obreda. Glàvno 1 prebivalstvo na Libanonu so katoliški Maroniti. Vlada je za guvernerstvo že sultanu priporočila tri Armence, Nasri-beja, svetovalca pri duuajskem veleposlaništvu na Dunaju, Nauina efendija, generalnega tajnika za francosko dopisovanje v ministerstvu vnanjih stvarij, iu Bedrosa Kudžumdžija efendija, general-nega ravnatelja rudnikov in gozdov. Ko se sultan i odloči za tega ali onega kandidata, naznani se odločitev zaupno velevlastim. Ko izbranca odobré velevlasti, objavi se formalno imenovanje. ! Belgija. Po volitvah je kazalo, da se bode i v Belgiji morala uvesti občna volilnà pravica. Sedaj j so se pa že razmere precej premenile. Vodja zmernih liberalcev Frère-Orban je v zbornici dal razumeti, da se more mej konservativci iu zmernimi j liberalci doseči sporazumljenje. Vodja radikalcev je na to opomnil, da se bode gibanje za revizijo ustave v tem slučaju nadaljevalo. Frére-Orban mu je pa odgovor i, da bode močna vlada že zadržavala to i gibanje in da bode njegova stranka podpirala vlado proti radikalcem. Norvegija. Kralj je naročil konservativcu Stangu, da naj sestavi novo vlado. Novo ministerstvo se bode pa moglo le držati, če bi je podpirala ! srednja stranka. Levica konservativni vladi napove-| duje hud boj m ob jednem napada kralja in kra-; Ijico, da ne poznata mišljenja norveškega naroda, ker sta le Šveda. Radikalci prêté, da se Norvegija popolnoma toči od Svedije in proglasi za republiko. Konservativni listi pa opozarjajo, da bi bilo stvari tako daleč tirati nevarno. Norveška republika bi na-' sprotovala mejnarodnim pogodbam. Evropske vlasti bi je ne priznale in bati se je. da bi se vmešale ' v norveške notranje zadeve. Samostojnost Norvegije bi v tem slučaju uteguila priti v resno nevarnost. Večina naroda je pa menda na strani radikalne strauke iu zatorej je položaj v Norvegiji jako ozbijen. Maroko. Angleški poslanik se sedaj v Tan-geru pogaja z ministri o trgovski pogodbi. Francoski se pa tudi pripravlja, da začne pogajanja o j trgovski pogodbi. Vidi se torej, da evropske velevlasti skušajo nerede v Maroku le v to porabiti, da sklenejo kake ugodne pogodbe in si tako zagotovo gmotne koristi. Varnost kristijanov jim ni v prvi ; vrs-ti mari. Vse postopanje precej spominja na po-! stopaiije evropskih velevlastij proti Turčiji pred zadnjo ' rusko turško vojsko. Turki so kristijaue morili, ev-: ropske velevlasli ¡?o pa si ubijale v prvi vrsti glave, kako bi zavarovale svoje gmotne koristi. Kadar gré za kristijane, je jako težko pripravili evropske države, da bi kai storile, Ko bi se /.'dom godila krivica, potenj je vse po koncu. Izvirni «lopihi Iz Postojine. 24. julija. (Požar.) Plat zvona moram danes zvoniti, zvon sile glasi se danes iz Velikega Otoka! Mdovauja vredna vas! Še nam je v spominu radostni dan, ko so pred devetimi loti ^svetli eesar Postojno Občili i svojim obi^ta; prekrasen '¿Ift jb bil, flafoi I ravno oni && pogorel je bil šVoro ceii Veliki oVdir in — danes j'e zopet ondi giiVelo. Ravno je V Postojini odzVOiJiio k popoludaUji feožji sliifcfeij kat se čuje glas: V Velikem Otokti g-ori! V§& j& hitelo iz cerkve in v 'teto hipli že se j» videl «fašanst zdbelj in Črti diift Valil se je iz srstitt Visi 1 Ubogo ijtiihtVo si še ni opdfflftp zadnjem požaru, nekatera gospodarska poslopja še niso dovršena, rana še ni zaceljena in že je v drugo zadela huda nesreča ubogo vas! Zgorelo je enajstim gospodarjem vse njih pohištvo z vsem letošnjim senom in gospodarskimi poslopji. In tako zvonim danes plat zvona! Zvon sile naj se razlega iz Velikega Otoka na daleč okoli po mili naši domovini; naj čujejo tužni glas dobra usmiljena srca. Obiskovalci svetovnoznane naše „Jame" so videli pred vhodom v podzemeljsko našo čudo prijazno vas Veliki Otok; naj bi se je tudi v tej nezgodi spominjali in ubogim nesrečnežem v veliki sili na pomoč prihiteli, — pa tudi drugi od blizu in od daleč naj se usmilijo milovanja vrednih. Hvaležnega srca bom prejel vsak tudi najmanjši dar in bridke solze obdarovanih bodo dobrotnikom prosile večnega plačila.*) Jan. Hofstetter, zilonik. Od Pesnice, 23. julija. Različna so poštžna sredstva, s katerimi se more netiti ljubezen do narodnosti in narodnega jezika. Činitelji izvrstni £lede tega so brezdvomno živa beseda v govoru in pesmi. Zopetni dokaz temu je „beseda", ki je bila prii-ejelia od brtklriega društva pri sv. Audražu v Slov. goricah dne 17. t. m. v prostorih g. Tomaža Toča. Mnogobrojno število ljudstva, tudi iz vseh sosednih župnij, vzviševalo si je svojo navdušenost za dobro narodno stvar. Po slavnostnem govoru, katerega jedro je bilo: Ljudstvo bodi ponosno, ker si katoliško in ker si slovensko, so peli pevski zbori gg. učiteljev in dijakov mariborske gimnazije tako vrlo, da se je namerjeni smoter zelo lahko dosegel. Jedino bi bilo opomniti, da Venec narodnih pesmij, kojih nekatere točke se preveč približujejo erotiki, če prav so v svoji uglasbi in predstavi krasne, vendar niso popolnoma v soglasju z narodno našo etiko. Javimo pa svobodno, da nam 17. dan julija ne bode prešel iz spomina in da nimamo dovolj besedi], da bi se mogli primerno zahvaliti vsem sotrudnikom. Bog i narod! fž Stdpič, 21. julija. (Birmovanje. — Letina.) Če tudi se vrši vsprejem večinoma povsod sličnt), vendar mislim, d& bi bilo dobro vsaj nekoliko v kratkih potezah omeniti o tem, da svet vidi, koliko ljubezni in spoštovanja je med ljudstvom do prevzvišenega knezoškofa. Ker Vam od tu še nikdo ni poročal, naj Vam jaz v kratkem povem, da tudi naše ljudstvo ni zaostalo in storilo, seveda le po svojih skromnih močeh, da kolikor možno dostojno sprejme višjega pastirja. V 1. dan t. m. je bila namreč pri nas kano-nična vizitacija in birmovanje, poleg tega pa še po-svečevanje velikega altarja. Prevzvišeni so se pripeljali zjutraj nekoliko pred osmo uro v Stopiče, kjer smo jih sicer navadno, vendar polni radosti in udanosti sprejeli. Domači gospod župnik jih najprvo ogovori in pozdravi ter jim ob jednem predstavi g. župana, gg. odbornike in g. učitelja. V imenu šolarjev jih ogovori neka učenka, katera jim poda šopek svežih cvetic. Ni mi treba omenjati, da streljanja topičev, ubranega zvonenja, zastav, mlajev, napisov in ena-cega ni manjkalo, če tudi je prejšnji dan dež lil z i vso silo ter nam naše delo zadržaval. i Po osmi uri šli so vsi v slovesnem sprevodu v j cerkev, kjer so po odpetem „Ecce sacerdos" začeli i veliki altar posvečevati, kar je trajalo nad dve uri. I Zatem je bila sv. maša, propoved in naposled bir-! movanje, molitve ter vizitacija. Skupno je je trajalo | do drut;e ure popoludne. — Gotovo utrudljivo v tem vročem letuem času ! Zakrament sv birme je prejelo 340 otrok. Mislim, da ne bo odveč, ako še povem, da so I se naš prevzvišeni vlad i ka že na prvi pogled vsakemu prikupili, šd bolj pa, ko smo jih slišali pro-j povedovati v gladki, domači besudi iu tako prepričevalne. Mi le zakličemo: Bog nam ohrani še dolgo našega prevzvišenega knezoškofa. *) Op. urcd.: Milo darove za pogorelce sprejema tudi ! naše uredništvo. Naj še dostavim, da se letos z letino do sedaj ne moremo pohvaliti. Veseli smo in hvaležni Bogu, da nas je doslej obvaroval pred točo, — da bi nam tudi zauaprej prizanesel, — vendar imamo nadlogo in to so črvi (ogrci), kateri vse korenine izpodje-dajo. Zato so žanjice na nekaterih njivah pšenico bolj pukale, kakor pa žele; da pa zrnje ni tako, kakoršno bi moglo biti, je lahko umevno. Vsem pridelkom se zelo pozna, kako izpodjedava ta ne-bodigatreba. Zelja še ena četrtina ne bo ostaia. — Gotovo bi pa ne bilo teh požrešnežev toliko, ko bi se bolj uničevali in ko bi postave ne bile večinoma le na papirju. Dnevne novice. v Ljubljani, 25. julija. (Blagoslovljenje nove „Katoliške Tiskarni" v Ljubljani.) Včeraj je bila brez vnanje slovesnosti blagoslovljena na novo vrejena tiskarna „Katoliško-tiskovnega društva v Ljubljani". Tem povodom zbralo se je okoli polu 12. ure dopoldne v tiskar-ničnih prostorih (Vodnikove ulice štev. 2) več gospodov duhovskega in svetnega stanu, odborniki „Ka-toliško-tiskovnega društva in vse tiskarnično osobje, da prisustvujejo v trenotku, ko se novovrejena „Katoliška Tiskarna" v novih prostorih izroči vzvišenemu namenu: služiti resnici in pravici potom tiska, širiti vsikdar med Slovence pravo omiko na edino pravi katoliški podlagi. Predno je mil. gosp. preiat dr. A. Cebašek pričel sveto opravilo blagoslovljena, nagovoril je navzoče nekako tako-le: „Z božjo pomočjo je dodelana krasna tiskarna. Sleherni v^, da je to delo velikega pomena za r&zvoj naŠ6ga milega naroda. Nova tiskarna naj pomaga, da naše katoliško ljudstvo biser šv. vere rfkrbno ohrani in da napreduje v luči prave omike, sezidane vseskozi na verski podlagi. Tukaj se mu bode dajala tečna, zdrava dušna hrana brez kake strupene primesi, v duhu domačem, iz domačega zavoda. Ta naprava pomeni velikanski napreden- v slovstvenem oziru, in današnji dan zasluži, da se zabeleži z zlatimi črkami v zgodovini slovenskega slovstva. Svest sem si, da bodo še pozni rodovi iskreno hvalo vedeli tei napravi, ko bodo vživali plemeniti sad in obilni blagoslov tega zavoda, ki bo, stoječ na nepremakljivi podlagi krščanski, neprestano deloval za pravo omiko naroda slovenskega, za ono omiko, ki ne razsvetljuje le uma, ampak blaži tudi srce. — In kemu se imamo zahvaliti za to plemenito delo? Prva hvala in vsa čast gre gotovo večuemii Bogu, zakaj „¿ko Gospod be zida hiše, se zamdu ttudijo oui, ki jo zidajo." Pod njegovim očetovskim varstvom dovršilo se je delo brez vsake večje nezgode. Jako pomenljivo in primerno je, da prvi tisek, ki se je izvršil v novovrejeni tiskarni na novem lepem stroju, nosi napis: „Naša pomoč je v imenu Gospodovem, ki je vstvaril nebo in zemljo." — Za Bogom gre hvala našemu prevzvišeuemu gosp. kneizoškofu, ki so s svetom in tudi z gmotno podporo tako požrtvovalno pomagali, da še je deio pričelo, nadaljevalo in dokončalo. Posebno hvalo zasluži prečast. gosp. predsednik „Katoliško-tiskovnega društva", ki se ]e z neumorno vstrajnostjo in posebno spretnostjo poprijel te ideje ter jo rešil v splošno zadovoljnost prizadetih krogov. Postavil si je s tem delom neminljiv spomenik v Slovencih. — Iskrena hvala dalje odboru „Katoliško tiskovnega društva" in vsem drugim velikodušnim dubrotnikom, ki so globoke posegli v žep za toliko koristno in potrebno pod-jetie. Hvala tudi vsem mojstrom : zidarskemu, tesarskemu, ključarskemu, m;zarskemu itd. in njihovim pridnim delavcem, ki su izvršili lepo stavbo. Hvala pa tudi osobju tiskarne od njenega voditelja do zadnjega pomočnika, ki so doslej tako marljivo iu pošteno delali, da je že sedaj „Katoliška Tiskarna" glede ličnosti svojih izdelkov bila na jako dobrem glasu. S to zahvalo združim pa prošnjo, naj tudi v novovrejeni tiskarni z isto marljivostjo iu vestnostjo delajo ter z isto neumornostjo — pa z boljšimi sredstvi, kateri jim bodo lit na razpolago — vrlo napredujejo. Konečno vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala in slava! — Po teh navdušenih besedah mil. pre'ar blagoslovi vso prostore novega poslopja. Ko so bili prostori blagoslovljeni, jeli so se ob enem gibati vsi stroji, katero goni plinov motor. V tem trenotku se stroji poškrupe z blagoslovljeno v >do, da bi tia novtin kulturnem ognj.šču tforel vedno ogenj ciste ljubezni do Boga m domovine; razsvetljujoč in ogrevajoč slovensko ljudstvo z žarom «Tdve vede iu prosvete. Nazaduje so si navzočni natančno ogledali vso tiskarnično opravo ter se kaj laskavo izrekli o lepi in vsestransko primerni upravi. — Skupna večerja zastopnikov odbora in tiskarntánéga osobja zaključila je ta v zgodovini „Katoliškega tiskovnega društva" toliko pomenljivi dan. — Trije ljubljanski gospodje, znani podporniki krščanskega tiska, darovali so ob tej priliki vnovič vsak 100 gld. „za žegnanje". Bog jih živi in vse druge prijatelje tiskovnega društva; novi tiskarni pa bodi blagoslov iz nebes! (Osebne vesti.) Nedavno smo po druzih listih posneli vest, da se je grof Fran C o r o n i n i odpovedal mandatu za deželni zbor goriški in deželnemu glavarstvu. Kakor pa se nam poroča iz zanesljivega vira, grof Coronini doslej tega še ni storil in skoraj gotovo tudi ne bode storil. — Upokojeni podmaršal vitez Watteck, bivši poveljnik 28. divizije pešcev, j se je iz Ljubljane preselil v Gradec. —- Računski : svetnik in načelnik finančnega računskega oddelka v j Ljubljani, g. Jak. Zabukovec, je povodom svojega umirovljenja dobil naslov in značaj višjega ra-j čunskega svetnika. | (Nesreča pri gradnji dolenske železnice.) V soboto 23. t. m. popoludne ob 1¡t5. uri peljali so se mati, sestra, teta in svak novomašnik gosp. K. | iz Ljubljane po dolenjski cesti proti domu. Onkraj Ocvirkove hiše, kjer kopljejo hrib, da delajo I nasip za dolensko železnico, spusté delavci v istem . hipu, ko še pripeljejo gori imenovani tje, s prstjo in šuto napolnjen voz po šinah čez cesto navzdol. Voznik je mislil, da s svojimi hitrimi konji pravočasno odide, ali železniški voz trešči ob strani v koléselj, ga zvrne ih zdrobi vsa štiri kolesa. Na vozu sedeči padejo na stran in bi bili lahko vsi potrti in zmečkani, ako bi ne bili k sreči še pridržali višje stoječih dveh železniških vozov, ki sta bila pripravljena, da ju spusté za prvim. Tako pa je bila pri vsej nesreči vsaj še tolika sreča, da se je novomašnikovi materi, na katero so vsi drugi popadali, zlomila le sklepna kost pod desno ramo in je dobila prasko na čelu, ne da bi bila znotraj kaj poškodovana. Drugim se ni zgodilo ničesar razvén \ nekaterih prask, ki jih je dobila novomašnikova sestra na licu in nogi. Tudi konji so ostali nepoškodovani, Samó oprava sé jé pri enem tako raztrgala, da so morali dobiti z vozom vred tudi komat, da so se mogli peljati domov. Navzoči inžener je takoj poslal po dr. Keéb'ácherja, ki je poškodovano j mater preiskal in jo peljal seboj v bolnišnico, kjer dr. Schleimer vravnal in obvezal zlomljeno kost; včeraj jo je pa tukajšnji izfrošček peljal domov. 1 Kakor ta slučaj kaže, delavci premalo pazijo na i mimogredoče vozove. Pravijo sicer, da z žvižganjem ' dajejo zñámérfje, pirédrio naložene vozove spuščajo j čez cesto na močvirje; áli to ne zadošča, tuji voz- j niki ne morejo vedeti, kaj pomenja to žvižganje; : tnorali bi namreč čez cesto potegniti drogove, kakor pri železnicah, ali pa bi moral vsaj na c e s t i j stati čuvaj, da bi pravočasno ustavljal voznike in jih obvaroval nesreč, kakoršna se je v soboto pripetila omenjeni rodbini. . (Nesreče.) Z Vinice se nam piše: Dne 8. julija je na paši pičil gad jako pridno štirinajstletno deklico Ano Frankovic iz Nove Lipe v desno j roko. Ker ni bilo brzo nobene pomoči blizu, je strup jako hitro deloval in v dvajsetih urah je i bila deklici že vsa desna stran života otekla in za- I črnela. Sirotka je morala končati mlado življenje v j strašnih bolečinah štiri dni potem. Ravno v tem ' času pa je bilo tudi neko drugo dekletce pri Vinici ; tako nesrečno, da je je popadla kača za levo nožico j v palec. A ker je bila pomoč hitro na mestu, ni ' se ji zgodilo nič hudega. — Na Belcem Vrhu v ! dragatuški župniji pa se je ponesrečil te dni mlad hlapec. Krmo so spravljali v shrambo iu mladenič j se je po dokončanem delu spustil iz podstrešja po ; krmi doli drseč in pri kraju se je hotel ujeti za ¡ gredo, a to se mu ni posrečilo in revež je padel . na. tla, baš ne visoko, in je tako nesrečno udaril z j zatilnikom nazaj ob voz, da je potem v dveh urah • umrl. V Bosancih pri naših sosedih pa so nekemu posestniku pred nekoliko dnevi ponoči odgnali neznani dolgoroki uzmoviči par konj. Pravijo, da so šli /. njimi čez viniški most na kranjsko stran. Ako : je to istina, potem ima posestnik pač malo več i upanja, da jih dobi nazaj, kakor sta imela dva jed- ' naka nesrečna posestnika na Kranjskem, jeden z Z vire in drugi od Podzemlja, katerih konje so uzmoviči na Hrvatsko tirali. Seveda so to .skoro ! gotovo ciganje. — Iz ormoškega okraja se nam piše: V t'rek, dne 19. julija peljala sta dva voznika, središka posestnika Ivan in France Dečko iz Laho-nec, fare sv. Tomaža pri Veliki nedelji, stiskalnico (prešo), katero je kupil ondi središki župan gosp. Kočevar. Med potjo je France Dečko pri vozu še nekaj popravljal, kar se zvali na njega podval (del preše) ter mu zlomi hrbtišče; nesrečneža so drug dan odnesli na pol mrtvega domov v Središče. Zdravnik baje zelo dvomi, da bi Dečko okreval. (Cerkveni tatje.) Iz Nevelj se nam piše: Danes, 23. t. m. po noči so neznani lopovi vlomili v tukajšnjo cerkev. Odprli so velika vrata s krampom, ki so ga vzeli iz mrtvašnice in ga potem tudi saboj odnesli. — V cerkvi so odprli kameniti nabiralnik pri velikem altarju, a skrinjico od stranskega altarja so odnesli iz cerkve, zunaj jo odprli, obrali, kolikor je bilo v njej, in jo zaklenjeno zopet pri cerkvi popustili. V zakristiji so odprli vsaka vratica, četvera vratica so pokvarili. Odnesli so bore malo; 1 gld. bi jim jaz ne dal za ves denar, kar so ga dobili. Škode pa so napravili precej. Drugo so vse pri miru pustili, le za denar jim je šlo. Da bi pač na sled prišli tem zlikovcem 1 Ravno to noč so tudi, kakor čujem, pokradli v cerkvi na Žaljih pri Kamniku. (Občinski svet ljubljanski) ima jutri 26. dan julija ob 6. uri zvečer v mestni dvorani sejo. 1. Oznanila predsedstva. 2. Stavbinskega odseka poročilo : a) o popolnjeni ponudbi gled6 odkupa občinskega sveta med nunskim vrtom in novo tržaško cesto; b) o Anton Jerančičevem prizivu v stavbin-skih stvareh. 3. Policijskega odseka poročilo a) ob vredbi nekaterih občinskih taks označenih v deželnem zakonu z dne 3. decembra 1868. (dež. zak. štev. 17.); b) o deželnega zdravstvenega sveta predlogu, da je iz zdravstvenih obzirov prepovedati vlečke pri ženskih oblekah. 4. Šolskega odseka poročilo o mestnih otroških vrtcih. 5. Poročilo odseka za olepšavo mesta o deželnega odbora kranjskega dopisu glede razsvetljave in uravnave prostora pred novim deželnim gledališčem. 6. Vodovodnega upraviteljstva poročilo glede oddaje vode za novo deželno gledališče. 7. Mestnega magistrata poročilo o prošnji za sprejem v občinsko zvezo. 8. Personalia. (Občni zbor podpornega društva za duhovnike ljubljanske škofije) bode v Četrtek ob 10. uri v škofiji. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov, 2. poročilo ta|nikovo in denarničarjevo, 3. volitev novega odbora, 4. nasvete. — Udje so najuljudneje vabljeni. Odbor. (Upravno sodišče) je nedavno v nekem slučaju na pritožbo g. dr. pl. Fucbsa razsodilo, da se štipendiji za manualne sv. maše ne vštevajo v kon-gruo. (Ogenj) Včeraj popoludne je v Velikem Otoku pri Postojini 11 gospodarjem pogorelo vse pohištvo s senom in gospodarskimi poslopji. Več v današnjem dopisu iz Postojine. (Vožnji listki} za posebni vlak v Postojino dne 28. t. m. se dobivajo tudi v prodajalnici g. And. Druškoviča na Glavnem trgu v Ljubljani. (Gosp. prof. Turkuš) nas prosi nazuauiti, da se je odpeljal iz Gradca na počitnice, ih da do 15. septembra t. 1. preneha razpošiljanje njegovih pesmij. III. snopič „Radikalnim kritikom ljubljanskim slovenski pevec" je že tiskan. IV. snopič „Vojska i Mir", druga izdaja, se ravno tiska. V. in nadaljni snopiči prinašali bodo najnovejša deli. Prodajo vseh suopičev j>a prevzame meseca septembra neka knjigarna. Natančnejša poročila ob svojem času. (Tatvina v Prezidn.) V zadnji številki smo poročali, da je dne 19. t. m. zvita ciganka opeharila neko gospodinjo za 200 gld. Občinsko poglavarstvo v Prezidu nam poroča, da je bilo Frauji Žagar ¡z Prezida ukraden j eden bankovec za 100, dva [m po 50 gld. Na bankovcih je bila črka D. Kdor '¿asači kacega cigana, ki bi hotel menjali gori nazuačene bankovce, naj ga takoj naznani pol ciji, oziroma žan-darmeriji. (Prestidigitateur profesor R. Siemens.) t-' je v soboto in sinoči pri „Zvezdi" priredil dve ].ir<-d-stavi, Uds prost naznaniti, da se je danes odpeljal na Bled, kjer bode priredil predstavo, potem t a v druzih -ečjih kraj h na Kranjskem. Ou je m j «ter v svoji stroki. (Domača umetnost.) Kiparski gojenec na dunajski akademiji, Ivan Zaje iz Ljubljane, je dobil za najbol|io rešitev naloge „Sv. Bonifacij ju seka hrast" «rebrno Fflgerjev.> svetinjo. (Iz 1'ostojiue) se nam poroča: Na uaši žvlez-tiiški postaji je uradnik R.. kateri sicer zna sloven- ski, a noče s strankami občevati v materinščini, nego meni, da je v 19. veku vendar že čas, da vsak izobraženec zna nemški. Sancta simplicitas! Gospoda R. moramo opozoriti, da je dozdaj Postojina vendar še na slovenski zemlji. (Na Bledu) je sedaj mnogo gostov, mej drugim F.Z.M. baron Kuhn in češki državni , poslanec dr. Kaizl. (Akad. društvu „Triglav" v Gradcu) blagovolili so poslati podpore po zadnji javni zahvali z dne 14. prosinca 1892 I.: Slavna celjska in ptujska posojilnica po 25 gld.; ormoška posojilnica 15 gld.; g. Anton Gregorič, posestnik in tajnik posojilnice v Ptuju, 14 gld.; po 5 gld. gg.: dr. Peter Defranceschi, zdravnik, Ivan Gorup, trg. akad., dr. B. Ipavic, zdravnik v Gradcu, dr. Fran Jurtela, dež. glav. nam. v Šmarju, Anton Turkuš, profesor v Gradcu ; po 2 gld. gospoda mons. Ivan Tomše, voj. župnik v p. in Fran Kresnik, stud. med. v Gradcu; gosp. Ernest Koželj, mag. pharm. v Gradcu 1 gld. 50 kr.; po 1 gld. gg.; drd. I. Bile, odvetn. cand., Dušan Birač, stud. med., Mil. Vlad. Orlenjak, stud. med. v Gradcu; po 50 kr. gg.: I. Bredšnajder, stud. med., Fran Lochert, stud. med., baron Rukavina, stud. med., Niko AVinterhalter, stud. med. v Gradcu. Priporočujoč se še nadaljni naklonjenosti izreka odbor akad. društva „Triglav" v Gradcu vsem darovalcem najiskrenejšo zahvalo. (Pri slavnosti slovenskih in hrvatskih abitn-turijentov) se bode vprav pela najnovejša prekrasna kompozicija slavnega našega skladatelja gosp. Ar>t. Foersteria „Slovo", katero je poklonil iz posebne naklonjenosti ljubljanskim gimn. abiturijentom. Obširna in monumentalna skladba je izšla litografo-vana pri Kleinu in Kovaču; moški zbor menja par-krat z lepim in zares klasično izraženim čvetero-spevom, in bode umetniškemu občinstvu gotov zelo uaaiala. Besede kantati je zlož i slovenski abimrijent g. Matija Prelesnik. —r. (Pri občinski volitvi na Grosupljem) je izvoljen županom gospod Fran Košak, svetovalci pa Al. Žitnik, Jak. Štrukelj, Jos. Okorn in Lud. Pour. Telegrami. Trst, 24. julija. Iz Aleksandrije se poroča, da se je clne 21. t. m. zrušil stolp mo.šeje „Mumrier" ter podsul na stotine oseb. Znojem, 25. julija. Ponoči se je zrušil takozvani roparski stolp iz 12. stoletja, razrušil je nekaj stavb in podsul 4 osebe; jedno so rešili. Kissingen, 25. julija. Do 4500 oseb se je pripeljalo iz Koburga, JVIannkeima in Karsruhe. Bismarck je odgovoril deputaciji, da ovacija velja združenju nemške države. Njegovi ljudje so mu sicer svetovali, naj molči, toda on tega ne stori in zakliče „hoch" cesarju in državi. Peterburg, 24. julija. Kolera ob Volgi ponehuje, nasprotno pa se širi v južnih gu-bernijah. Tudi v Nižni -Novgorodu so kon-statirali kolero. Umrl 3 an; 21. julija. Jožef Kališ, nadpaznik, 41 let, Rožne ulice 19, earcinoma ventriculli. 22. julija. Angela GajeU, pekova hči, 21 mesecev, Kri-ževniški trg 5, rachitis. Tujci. 22. julija. Pri Maliču: Singer, tovarnar; Abeles; Poestion, knjižničar ; Sulnvarz, trgovee; Raiser, potovalec, z Dunaja. — Go-rioar, iz Mozirja, — Kotnik, posestnik, iz Mirke. — pl. Mir-kovieb, okr. predstojnik, s hčerjo, z Opčine. — Vitez Zirnfeld s soprogo iz Gorice. — Schmidt in Loeser, uradnika, iz Svi-tave. -• dr. Leehtlialer iz Linca. — Rauniehor s sestro, iz Trsta. — Gruntar iz Logatca. — Kaufinan, potovalec, iz Zagreba. — Dolenc, poročnik mornarice, iz Vipave. — Kondelka, poUvalec, iz Pilgraraa. — Plesche iz Prago. — Rankl, trgovec, z rodbino, iz Siska. — Storch, trgovec, iz Lipsije. — Weltner iz Miskolca. Pri Monu: Jollinek, zasebnik, z Dunaja. — Reszoh, inženir, iz Peterburga. — Vorkosin s soprogo iz Novega Sada. — Kivi pl. NVesten, nadporočnik, iz Celovca. — Schnabl, tovarnar, iz Brna. — Lazar iz Lavrana. — Timevs, zasebniea, iz Trsta. — Kletsch, zasebnik, iz Lipsije. — Pri Južnem kolodvoru: Robert in Ernest Rudert iz Lipsije. — Knirsch iz Iglave. Pri avstrijskem caru: Davecio, zasebnik, iz Milana. Pri bavarskem dvoru: Perko, učitelj, iz Črnomlja. yrem«usk» «porodilo. Tržne cene v Ljubljani iin« 23. juliia. t 339 1 Tužnega srca naznaujamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da so naša ljubljena mati, gospa Alojzija Turk roj. Brajer, vdova meščana, danes dne 25. julija ob 9. uri dopoldne po kratki in hudi bolezni prevideni s sv. zakramenti za umirajoče, v 70. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspali. Truplo ueoozabne ranjce se bode jutri, 26. julija, ob 7. uri poooldue iz Slonovih ulic hiš. štev. 22 k sv. Krištofu preneslo iu se v lastni rakvi k večnemu počitku položilo. Sv. maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi čč oo. frančiškanov in v župni cerkvi na Koroški Beli. Drago raujco priporočamo v pobižno molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 25. julija 1892. Avgust. Anton, Karol, sinovi. — Alojzija, hči. orednja temperatura obeh dni 171° in 19'5°, oziroma za 2 0" in 0 4° nad normalom. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja ob bolezni in smrti našega nepozabnega sina, oziroma brata, gospoda Josipa Kališ-a, nadpaznlka o. kr. moške kaznilnice, za obilo udeležitev pri pogrebu, za darovano krasne vence, izrekamo vsem dragim prijateljem in znancem, posebno pa gospodom uradnikom e. kr. državnega pravdništva in c. kr. moške kaznilnice, kakor tudi osebju tega zavoda najtoplejšo zahvalo. 340 1 Žalujoči ostali. Razpis dveh učiteljskih mest. Na slovenski čveterorazrednici družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu se razpisujeti dve učiteljski službi z letno plačo po 500 - pet sto — goldinarjev in odškodnino za stanovanje 60 gld. Nekolt-kovaiiH prošnje s potrebnimi spričevali pošiljati je družbinemu vodstvu do 1. avgusta 1.1. Za jedno mesto imajo učiteljice prednost. Službo je nastopit! v začetku bodočega šolskega leta. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 21. juliia 1892. bAAI Tinktura zoper kurja očesa Najvarnejše in najboljše sredstvo, da se odpravijo kurja očesa, zagnanci in žulji. Na kurje oko ali na Ziignanec se skozi 5—6 dni ta tinktura zjutraj s čopičem, ki je v steklenici, dobro namaže, ko to preteče, se vzame mlačna kopel, potem se kurje oko lehko z nohti izvzame. — Steklenica stane 25 kr., 10 steklenic 2 gld. 264 5 # sgjh Piccolijeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani. Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. m^m ^U ^ ^U ^ ||| |1| ||| ^ ||| >A| g« t^ • fjfr >y >y >y v/ v/ >y >K >y >y V «M I > u i] a j 8 k a 1> o r z a. Dne 25. julija. Papirna renta 5%, 16% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kred tne akcije, 160 gld...... London, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski eekini ........ Nemških mark 100 . . .... 95 gld. 95 „ 113 100 998 310 119 9 5 58 85 kr. 40 „ 90 „ 75 „ 40 I 55 . 50'/,. 67 , 55 „ Dne 23. julija. Ogerska zlata renta 4%.......110 gld. 20 Ogerska papirna renta 5%......100 „ 50 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 „ 50 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 152 „ 25 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182 „ 50 Zastavna pismaavstr.osr.zem. kred. banke 4% 96 „ 25 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/, % 100 „ 25 Kreditne srečke, 100 gld.......191 „ — 8t.. Genois srečke. 40 gld.......63 , - kr. Ljubljanske srečke, 20 gld..............22 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ Salmove srečke, 40 gld........61 .. Windischgraezove srečke, 20 gld..........— . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 151 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2810 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 98 „ Papirni rubelj....................1 „ Laških lir 100 ....................45 „ — Ur, 25 „ 75 „ 50 19Vai 85 „ imenjarnična delniška družba na Dunaju, — w I., Wollzeile štev7 10. Najkulantnejše se kupujejo in predajajo v kursnem listu navedeni vrednoitnl papirji, irečke, valute in devize. Razna naročila izvrS6 se lmjtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% galiike propinaoijske zadolžnioe. 4'/«% zastavna piama peštanike ogerske komer- oijonalne banke. 4' ,% komunalne obveznioe ogerske hipotefine banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. 'Ju jfc;W,<' «j«« f* * WiHUlW!»)1 cele gld. 14\„ petina gld. 4 in kolek 50 kr. Glavni dobitek 300.000 gld. av. velj. Žrebanje že dne 1. avgusta! Izdajatelj: Dr. Ivan Janeii. Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. Tis Katoliške Tiskarn" v Ljubljani.