GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Ljubljana, 19. marca 195?	leto iv., štev. 22
Predpisi občinskih ljudskih odborov
Občina Cerknica
, Na podlagi 29. in 35. člena Ured-i be o upravljanju stanovanjskih hiš (Ur list FLRJ št. 29/94), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. I. FLRJ št. 46/428-51 in 58/635-55), i v zvezi z zakonom o pristojnosti l občinskih in okrajnih ljudskih od-I borov (Ur. list FLRJ št. 34/371-55), . ‘zdaja Občinski ljudski odbor Cerknica po sklepu XII. seje z dne 23. fe-: bruarja 1957
ODLOK
o hišnem redu
’	I. člen
Ta odlok velju za vse hiše, v katerih se oddajajo stanovanja v na-! jem, ne glede na to, kdo jih upravlja.
p	2. člen
, Ol> vselitvi, najkasneje pa v petnajstih dneh po pravomočnosti • odločbe, mora organ upravljanja, oziroma hišni lastnik skleniti z užival-i cem stanovanja, oziroma s sostano-■ valcem (v nadaljujem besedilu: uži-! valec stanovanja) pismeno pogodbo na predpisanem obrazcu in zapisniško ugotoviti stanje prostorov.
Če organ upravljanja, oziroma bišni lastnik v roku iz prvega odstavka tega člena ne sklene z uži-Valeein pismene pogodbe, sklene pogodbo namesto njega stanovanjska Uprava občinskega ljudskega odbora.
3.	člen
Skupni prostori in skupne naprave (odprte kleti, stopnišča, hodniki, pralnice, dvorišča, vrtovi, vodnjaki itd.) morajo biti na razpolago vsem stanovalcem hiše.
Čas, način uporabe in čiščenje skupnih prostorov in naprav določi Drgan upravljanja, hišni lastnik pa sporazumno z uživalci stanovanj.
4.	člen
Uživalci stanovanj so dolžni uporabljati stanovanja, skupne prostore
1.1	naprave in se vesti v njih tako,
(,a ne motijo dela in počitka stanovalcem, da pazijo na čistočo in da Bc delajo škode. Zlasti je prepovedano-	1
1.	uporabljati stanovanjske In , skupne prostore v nasprotju z njih »amenom ter na način, ki povzroča | Prekomerno obrabo;
.2. uporabljati vovodovne, električne in druge sanitarne naprave ‘n instalacije na način, ki povzroča °kvaro;
3.	hraniti kurjavo, sekati drva 8 ‘ drobiti premog v prsotorih, ki b*so za to določeni;
, 4. prekomerno močiti tla in ribati parkete z vodo;
5.	prati ali sušiti perilo v stano-anjih, če je na razpolago pralnica
8.1	prostor za sušenje perila;
b. metati odpadke ali druge pred-mete v stranišče in vodovodne ktiljke ali odtočne cevi In kanale;
,	• . g pisanjem, pritrjevanjem ob-
j8v, naznanil in obvestil na mestih,
ki niso za to določena ali na kakršenkoli drug način zamazati ali poškodovati poslopje;
8.	opustiti nujno potrebno zračenje stanovanjskih prostorov;
9.	opustiti uničenje mrčesa v stanovanju;
10.	na splošno gojiti domače živali. Pse, mačke ali večje število ptičev je dovoljeno gojiti v stanovanjskih zgradbah samo z dovoljenjem organa upravljanja, oziroma hišnega lastnika;
11.	v straniščih brez vodnega izpiranja opustiti potrebno razkuževanje;
12.	polivati kurivo z bencinom ali z drugimi hitro vnetljivimi tekočinami;
trclma zaradi njihove krivde ali malomarnosti in vsa popravila, ki postanejo potrebna v času, ki je Krajši od časa normalne obrabe, sicer to stori na njih stroške organ upravljanju, oziroma hišni lastnik.
Uživalci stanovanj morajo na lastne stroške:
1.	oskrbeti popravila malih okvar, kot n. pr. električnih stikal in varovalk, vodovodnih tesnil, poškodovanih ključev in ključavnic, zvoncev pri vratih, razbitih pečtiic v pečeh in štedilnikih, plovk in tesnil v straniščnih rezervoarjih, straniščnih desk, razbitih šip in podobno;
2.	preslikati stanovanje po potrebi ali če odredi to sanitarna inšpekcija.
VABILO
na 11. sejo Mestnega sveta
Na osnovi 133. člena Statuta Okraja Ljubljana sklicujem tt. sejo Mestnega sveta,
ki bo v petek, dne 22. marca 1957 ob 16.30 v sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani.
Predlagam naslednji
dnevni red:
Razprava o okrajnem, družbenem planu za leto 1957.
Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO Kresija, soba št. 16 (tel. 21-939).
Predsednik Mestnega sveta:
Dr. Marijan Dermastia 1. r.
13.	hraniti v hiši večjo količino lahko vnetljivih snovi, na podstrešju pa sploh vnetljive predmete;
14.	poškodovati vrtove, nasade in druge ureditve pri hiši;
15.	brez potrebe pustiti teči vodo ali v skupnih prostorih prižgano luč;
16.	puščati v letnem času od 21. do
3.	ure, v zimskem času pa od 20. do
6.	ure vežna in vrtna vrata odklenjena;
17.	metati odpadke, pljuvati ali drugače ponesnažiti poslopje;
18.	iztepati predmete, zračiti posteljnino, sušiti perilo ali odlagati odpadke na nedovoljenih mestih ali na neprimeren način;
19.	zastavljati veže, hodnike, stopnišča in dvorišča s kakršnimikoli predmeti;
20.	postavljati na okna nezavarovane posode s cvetlicami ali zalivati tako, da odteka voda po fasadi zgradbe;
21.	zlagati drva tik ob zidu In izven prostora, ki ga določi organ upravljanja, oziroma hišni lastnik, ter jih dalje časa puščati na teh mestih;
22.	motiti mir in počitek stanovalcev predvsem od 22. do 6. ure;
23.	uporabljali stroje ali naprave, ki povzročajo prekomerni hrup, ropot ali smrad;
24.	nadlegovati, smešiti. Izzivati ali ogrožati stanovalce hiše.
3.	člen
Uživalci stanovanj morajo oskrbeti vsa popravila, ki postanejo po-
Popravlla se morajo oskrbeti takoj po ugotovitvi okvare ter v obsegu in kvaliteti, ki ustreza prvotnemu stanju.
Druge okvare so uživalci stanovanj dolžni takoj javiti organu upravljanja, oziroma hišnemu lastniku, sicer odgovarjajo za nastalo škodo.
6.	člen
Uživalec stanovanja mora ob izselitvi izročiti v najem vzete prostore v takem stanju, kot jih je prejel, upoštevajoč normalno obrabo. Stanje prostorov se zapisniško ugotovi ob izselitvi v navzočnosti dosedanjega uživalca stanovanja.
Povzročilo ugotovljene škode se obravnava po določilih 5. člena tega odloka.
Ob izselitvi je dolžan uživalec stanovanja izročiti organom upravljanja, oziroma hišnemu lastniku vse primerke ključev od stanovanja, vežnih vrat in drugih prostorov, kakor tudi listine o točkovanju stanovanja.
7.	člen
Organ upravljanja oziroma hišni lastnik je dolžan:
1.	vsaj enkrat na leto pregledati v navzočnosti uživalca stanovanja stanovanje;
2.	določiti sporazumno s stanovalci v hišah, kjer ni hišnika, osebo, ki hrani ključe od skupnih prostorov;
3.	skrbeti za pravočasno in strokovno izvršitev potrebnih popravil;
4.	skrbeti, da se ob državnih praznikih izobesi primerna zastava;
5.	skrbeti za urejeno okolice hišo (dvorišče in vrt).
V hišah, ki se družbeno upravljajo, določi organ upravljanja osebo, ki nadzira stanovanjsko hišo in predlaga pravočasno odstranitev vseh napak ter potrebno popravilo.
8.	člen
Pravice in dolžnosti hišnika se določijo s posebno pogodbo, ki jo z njim sklene organ upravljan ja, skladno z veljavnimi predpisi. V hi-j iš kjer ni hišnika, opravljajo dolžnosti hišnika stanovalci hiše po vrstnem redu, ki ga v sporazumu z uživalci določi organ upravljanja oziroma hišni lastnik.
Hišni red mora biti izobešen na vidnem mestu v vsaki hiši.
10.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznujejo storilci za prekršek iz 3 člena odloka, če za kršitev po drugih predpisih ni zagrožena strožja kazen.
11.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu bivšega Občinskega ljudskega odbora Rakek št. 305/1. ki je bil sprejet na seji dne 7. maja 1953.
12.	člen
Ta odlok velja od dneva objave , Predsednik
Občinskega ljudskega odborai Jože Telič 1. r.
Na podlagi 13. in 50. člena Za-OTrVi°Tbne4 S*kih U«dskih odborih L.RS Št im2) in 72- člena nnH?„bH i0 ?rg?Vanj" ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur I Fl RI št 37/55) je Občinski ljudski odboZ Cerknica na XII. seji, dne 23. februarja 1937, sprejel
ODLOK
O spremembah odloka o sejemskem redu za živinske sejme
1.	člen
V 3. členu odloka o sejemskem redu za živinske seime, ki je bil sprejet na XI. seji dne 30. decembra 1956, se spremeni čas sejma v Gruhovom od 27. na 18. v mesecu.
2.	člen
Tn odlok velja od dneva objave v »Glasniku« OLO Ljubljana.
St. 01/1-33/10.
Predsednik
Občinskega ljudskega odborai
Jože Telič 1. r.
61.
Na podlagi 16. odstavka, 50. člena, zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52),
2.	in 11. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur 1 1' LRJ št. 31-426/53) je Občinski ljud-
gki odbor Cerknica na 12. seji, dne 23. februarju 1957, sprejel
ODLOČBO
o dopolnitvi odločbe o ustanovitvi »Uprave komunalnih dejavnosti* občine Cerknica,
ki je bila ustanovljena z odločbo št. 02/1-1470/1, po sklepu VIII. seje Občinskega ljudskega odbora Cerknica, z dne 31. maja 1956.
1.
Točki 2. cit. odločbe se dodasta na koncu zadnjega odstavka novi točki 6. in 7., ki se glasita:
»6. vzdrževanje in urejanje vodovodu«,
>7. vzdrževanje in urejanje sejmišč«.
2.
Točki 3. odločbe se dodasta na koncu zadnjega odstavku dve novi točki e) in f), ki se glasita:
»e) s sredstvi vodovoda Cerknica«, »f) s sredstvi sejmišč občine Cerknica«.
3.
Na koncu 4. točke se postavi vejica in doda naslednje besedilo: »prejete vodarine in sejemske pristojbine«.
Prvi stavek 5. točke se spremeni in se glasi:
»Upravo komunalnih dejavnosti upravlja upravni odbor, ki ima 13 članov.«
5.
Ta odločba velja takoj.
St. 01/1-33/8.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Jože Telič 1. r.
62.
Na podlagi 50/16, člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur list LRS št. 19-88/52) in 48. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. 1. FLRJ št. 51-426/53), je Občinski ljudski odbor Cerknico na XII. seji, dne 23. februarja 1957. sprejel
ODLOČBO .
o prenehanju finančno samostojnega zavoda »Vodovod« Cerknica
1.
Finančno samostojni zavod »Vodovod« Cerknica, ustanovljen z odločbo OLO Postojna št. 1247/6-61, z dne 1. septembra 1953, preneha obstajati kot samostojni zavod.
2.
Zavod preneha poslovati z dnem 31. marca 1957. Z dnem 31. marca sc izvrši popis vseh sredstev zavoda in napravi zaključna bilanca.
Popis sredstev izvrši tričlanska komisija, ki jo imenuje Svet za komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Cerknica.
3.
Vsa sredstva zavoda »Vodovod Cerknica« se prenesejo na »Upravo komunalnih dejavnosti« občine Cerknica, ki ima pravico gospodariti in razpolagati s temi sredstvi.
4.
Uprava komunalnih dejavnosti občine Cerknica prevzame vse pravice in dolžnosti zavoda »Vodovod« Cerknica.
5.
Ta odločba velja takoj.
St. 01/1-33/7.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Jože Telič 1. r
Občina Kamnik
63.
Na podlagi 2. odstavka 15. In 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS 19/52), 2. čl. priloga I A tč. 1 f - LXXV1TI tč. 18, 19 in 20 Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34-371/55), v zvezi s členi 57, 58, 59 in 60 Uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ št. 6-63/54) izdaja ObLO Kamnik po sklepu seje z dne 25. februarja 1957
ODLOK
o spremembi Odloka o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom in dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih na območju občine Kamnik, ki je bil objavljen v »Glasniku« št. 61 z dne 10. avgusta 1956, tako da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
I.
Opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč
1.	člen
Gostinske storitve se lahko opravljajo izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč na priložnostnih shodili in prireditvah (zabavah, veselicah), na sejmih, razstavah in drugih prireditvah na prostem ali v zaprtih prostorih.
2.	člen
Za opravljanje gostinskih storitev po 1. členu tega odloka je potrebno dovoljenje, ki se izda samo za čas, dokler traja prireditev.
3.	člen
Dovoljenje po prejšnjem členu se daje gostinskim podjetjem in gostiščem ter gospodarskim in množičnim organizacijam, katerih poslovnih predmet obsegu tudi gostinsko delavnost. Izda ga Oddelek za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora po poprejšnjem zaslišanju gostinske zbornice in pristanku pristojnega organa za notranje zadeve, na prošnjo organizacije, ki namerava opravljati take storitve.
Dovoljenje sc izda, če orgnaiza-cija. ki namerava opravljati take storitve, izpolni •naslednje pogoje:
a)	da prosilec nudi dovolj poroštva za kulturno postrežbo;
b)	da poda prosilec zagotovilo, da bodo prireditveni prostori ustrezal! osnovnim sanitarnim in higienskim pogojem za opravljanje gostinskih storitev;
c)	da je prireditveni prostor preskrbljen s primernimi stranišči;
č) da je prireditveni prostor v nočnem času zadostno razsvetljen;
d)	da je prireditveni prostor zavarovan pred onesnaženjem in prahom in da ne oviro javnega prometa.
II.
Oddajan je opremiienih sob turistom in potnikom
4.	člen
Zasebniki lahko oddajajo samo tiste opremljene sobe, ki spada io v okvir njihovega stanovanja. Oddajanje sob, ki ne spadajo k rednemu stanovanju, sc smatra kot gostinska dejavnost in je potrebno za to posebno dovoljenje po določilih Uredbe o zasebnih gostiščih.
5.	Člen
Zasebniki, ki nameravajo oddajati opremljene sobe v svojih sta-
novanjih potnikom in turistom, morajo priglasiti Oddelku za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora število in opis teh sob ter morebitne druge podatke o sobah.
Na podlagi priglasitve odredi Oddelek za gospodarstvo pregled priglašenih sob po komisiji, ki jo sestavljajo zastopniki sanitarne inšpekcije, turistične organizacije in gostinske zbornice.
Na podlagi poročila komisije izda Oddelek za gospodarstvo prosilcu dovoljenje za oddajanje sob ter vpiše sobo v seznam opremljenih sob in en izvod dovoljenja dostavi krajevni turistični ali gostinski organizaciji.
6.	člen
Ce je komisija mnenja, da soba ni primerna za oddajanje potnikom in turistom, da komisija prosilcu ustrezno navodilo zn odpravo pomanjkljivosti. Na zahtevo prosilca pa izda Oddelek za gospodarstvo prosilcu tudi odločbo o odklonitvi dovoljenja in vpisa v seznam opremljenih sob.
Proti odklonitvi dovoljenja ima prizadeta stranka pravico pritožbe na Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora.
7.	člen
Zasebniki, ki bodo oddajali sobe turistom in potnikom v smislu tega odloka, smejo nuditi prenočevalcem take storitve, ki so neposredno vezane na oddajo sob.
Oddajanje opremljenih sob v podnajem za čas, daljši od 15 dni, se ne šteje za oddajanje sob potnikom in turistom v smislu tega odloka.
8.	člen
Predpisi o prijavljanju prebivališča veljajo tudi za potnike in turiste po tem odloku.
III.
Dajanje hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih
9.	člen
Ce zasebna gospodinstva dajejo hrano več kot petim abonentom, ki niso njihovi stalni stanovalci, se šteje to za gostinsko delavnost in je zanjo potrebno dovoljenje po predpisih Uredbe o zasebnih gostiščih (Uradni list FLRJ št. 14-54).
IV.
Končne določbe
10.	člen
Za prekrške se kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 dinarjev:
1.	fizične in pravne osebe, ki niso gostinska podjetja in gostišča, ki brez dovoljenja opravljajo gostil".k i storitve;
2.	kdo' pri oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom ravna v nasprotju s predpisi 4. in 7. člena tega odloka.
Ce opravljajo gostinska podjetja ali gostišča gostinske storitvi* izven poslovnih prostorov brez dovol jen in. se kaznu jejo po Uredbi 0 gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ št. 5/54).
12. člen
Ta odlok vel ja od dneva ob In ve v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubi Inna.
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo no območju te občine veljati predpisi Odloka o opravljanju gostinskih storitev izven gostinskih poslovnih prostorov, o dajanju opremljenih sob turistom in potnikom in o da janju h rane abonentom v zasebnih gospodinjstvih z dne
11.	julija 1956 št. 01/1-2910/1-56, ob-
javljenega v »Glasniku« št. 61 z dne 10. .avgusta 1956.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Kamnik:
Alfred Janko 1. r.
Občina Ljubijana-Bežigrad
64.
Na podlagi 72. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. list FLRJ 27/55), 24. člena Statutu občine Ljubijana-Bežigrad z dne 11/7-1956, v zvezi s 141/2 členom Temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. FLR J št. 46-428/51) in 1., 3. in 6. člena zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 58-633/55), skladno s sklepom 17. seje ObLO Ljubijana-Bežigrad z dne 8/2-1957, izdaja občinski ljudski odbor Ljubijana-Bežigrad
ODLOK
o tržnem redu I. Krajevna veljavnost
1.	člen
'la odlok velja za vse stalne in nestalne tržne prostore v občini Ljubijana-Bežigrad.
II. Tržni prostor
2.	člen
Stalni tržni prostor v občini Ljubijana-Bežigrad, ki ga vzdržuje, upravlja in nadzoruje Uprava trgov v Ljubljani, je na prostoru, ki lež.i ob Titovi cesti in ulici Bežigrad.
Svet za industrijo, trgovino in gostinstvo občinskega ljudskega odbora Ljubijana-Bežigrad lahko v sporazumu s Svetom zn komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Ljubi jana-Bežigrad dovoli tudi druge tržne prostore za posebne primere in pri tem določi za te prostore tudi vrste blaga, čas prodaje in pogoje za prodajalce.
Kot poseben tržni prostor velja zn to določeni prostor pred pokopališčem na Zalah.
3.	člen
Blago je dovoljeno prodajati samo na tržnem prostoru.
Sveže meso se sme prodajati samo v mesnicah.
Vodne živali in meso vodnih živali se smejo prodajati samo tako. kakor določajo sanitarni predpisi-
Živa perutnina, golobi, kunci in podobne m n le živali se prodajajo na stolnem trgu. druge živali pa no sejmišču, ki je skupno za vse mesto L j ubTjnna.
III.	Blago, prodajalci in kupci
4.	člen
Na stalnem tržnem prostoru j® dovoljeno prodajati vse vrste nepredelanih ali predelanih kmetijskih pridelkov, cvetlice, drva, pod' netila (trske), zdravilna zelišča, gozdne sadeže in divjačino, naravno vino, žganje in izdelke domače obrti.
Naravno vino io žganje je dovoljeno prodajati samo zn uporabo izven tržnega prostora.
Nn trgu ie prepovedano kakor koli izpostavljati in prodajati blag® iz krajev, ki so uradno razglašen* zn okužene.
Na posebnem tržnem prostoru ob pokopališču n n Zalah je dovoljen® prodajati cvetje, vence, sveče V druge stvari, ki služijo za krošenj® grobov, razen posipalnega peska.
5.	Člen
Prodajati smejo:
1. kmetijski proizvajalci svoj6 kmetijske pridelke;
2.	nabiralci in gojitelji cvetlic, zdravilnih zelišč iu gozdnih sadežev, če so blago sami nabrali ali pridelali;
3.	lovske in ribiške zadruge, družine in društva divjačino in ribe, ki so jih sama nalovila;
4.	izdelovalci predmetov krajevno udomačene obrti svoje izdelke te vrste;
5.	podjetja in zasebniki, ki imajo pravico trgovati s predmeti, navedenimi v točkah 1 do 4 tega člena.
Zasebni proizvajalci in nabiralci, našteti v 1., 2. in 4. točki prejšnjega odstavka, smejo prodajati blago sami ali njihovi družinski člani, ne smejo pa prodajati blaga z najetimi ljudmi.
6.	člen
Vsi stalni prodajalci morajo na Prodajnem mestu vidno označiti svojo firmo in naslov, katerega obliko potrdi Uprava trgov.
7.	člen
Na stalnih tržnih prostorih mo-rajo kupovati samo posamezniki zn svoje potrebe in za potrebe svoje družine.
Vsako prekupčevanje je prepovedano.
Uprava trgov sme dovoliti iz utemeljenih razlogov nakupovanja tudi drugim kupcem, na primer gostil-n«m, menzam, zavodom in drugim.
IV.	Tržni čas
8.	člen
Tržni čas se prične vsak dan * ranim jutrom in traja ob delavnikih do 15. ure, ob nedeljah in Praznikih pa do 11. ure dopoldne.
Za stalne prodajalce na trgu velja obratovalni čas, kot je določen za prodajalne te vrste zunaj tržnega Prostora.
Uprava trgov dovoljuje v utemeljenih primerili izjeme od veljavnega tržnega časa.
V.	Prodajna mesta
9.	člen
Vsak prodajalec ima pravico sa-•no do enega prodajnega mesta.
_ V utemeljenih primerih lahko Izjemoma dovoli Uprava'trgov prodajalcu več prodajnih mest.
("e stalni prodajalec uporablja določeno prodajno mesto, zlasti tržne lope. ali tržno mesnico, moro "'pravu trgov skleniti z njim na-jcnufo pogodbo.
.. Stalni prodajalci lahko z dovoljenjem Uprave trgov postavijo na določenih mestih svoje prodajne *lopi ali lope. Obliko in velikost en lop oziroma klopi odobri Uprn-va trgov.
. Prostorov, ki jih imajo proda-Jalei v najemu od Uprave trgov, smejo brez dovoljenja te uprave dstopiti drugim niti v celoti niti
deloma.
, Blago sc prodaja na prodajnih hipvli ali z vozili. Na tleh se blago e sme prodajati, razen v primerih njne potrebe in če to dovoli Upra-a trgov. V vsakem primeru pa mo-
JaJ° prodajalci vse na trg prine-,eno blago imeti razloženo nn pro-nJ na vidnem mestu.
7-n uporabo prodajnega inestn prodajalec posebno pristoj-Čcn?; stojnino. Stojnina se ne plača, Je sklenjena pogodba; v tem privid" se plačuje najemnina, katere po"10 ?e d<d°č' v najemni pogodbi Bqi VeUnviiih predpisih o najemni-1 *o poslovne prostore.
*enulV^-ro<,aialec 1,lag0 l,roda'
častiti prodajno mesto.
mora
VI. Označevanje cen
10.	člen
Vsi stalni prodajalci morajo vsako blago vidno označiti s cenami. Uprava trgov lahko dovoli v utemeljenih primerih objavljati cene s cenikom na vidnčm mestu.
VII. Mere .
ll^člen
Blago, ki se nc prodaja na kose, temveč sc meri, je dovoljeno prodajati le na kilograme, litre ali metre, oziroma nižje enote mer.
Uprava trgov določi, katero blago se sme prodajati na kose ali na votle mere.
Uporabljati se smejo samo po veljavnih predpisih uradno preizkušene in potrjene merilne naprave.
Uprava trgov poskrbi za potrebno število kontrolnih javnih meril in priprav, to je tehtnic, uteži, votlih in dolžinskih -mer, ki jih imajo kupci pravico uporabljati brezplačno.
Na kupčevo zahtevo je prodajalec dolžan blago zmeriti s predpisanimi merili.
VIII. Varstvo, zdravje in čistoča
12.	člen
Vsi obiskovalci trga morajb skrbeti za snago in ravnati z živili tako. da ni ogroženo zdravje ljudi.
Za snago v stalnih prodajnih lokalih in na prostoru pred vhodom v te lokale, morajo najemniki lokalov sami skrbeti.
Pse ni dovoljeno voditi no tržni prostor.
Vinjenim in nalezljivo bolnim osebam dostop na tržni prostor ni dovoljen.
13.	člen
Osebe, ki prodajajo živila, morajo biti čiste in snažno oblečene.
Živila morajo biti pristna, zdrava, neookvarjeno in čista.
Živila morajo biti v takih no-n-dnh. da so varna pred ponesnnžc-njem.
Živil ni dovoljeno otipavati.
Pokvarjeno blago se ne sme zadrževati na trgu. temveč sc mora s trga takoj odstraniti.
14.	člen
Mleko in mlečni izdelki morajo biti zavarovani pred soncem, padavinami in prahom. Mlečni izdelki se smejo polagati samo na oprane prte ali bel papir.
Prodajalci, ki stolno prodajajo meso, mleko in mlečne izdelke, morajo imeti pokrite lase in morajo biti oblečeni v belo haljo ali pa imeti bele predpasnike in bele do-komolčnike.
15.	člen
Povrtnina mora biti očiščen« prsti in ne sme biti mokra.
Sadje mora biti zrelo in ne sme biti gnilo ali črvivo.
Nagnito in črvivo sadje ter sadje za kuho mora biti posebej ozno-čeno.
16.	člen
živali iz četrtega odstavka 3. člena se smejo prodajati na stalnem tržnem prostoru le v kletkah ali v košarah.
Klanje živali na trgu ni dovoljeno.
17. člen
Uprava trgov je upravičena v vseh primerih, kjer bi prodajalci ne upoštevali določb 13. do vključno 16. člena tega odloka, prodajo blaga začasno prepovedati ter o tem nemudomfl obvestiti pristojno sanitarno inšpekcijo.
IX. Promet
18.	člen
V tržnem času je prepovedano po tržnem prostoru voziti z vozili kakršne koli vrste.
Dovoljena je vožnja z otroškimi vozili in vozički hromili oseb.
Izjeme dovoljuje v utemeljenih primerih Uprava trgov.
Vozila puščajo obiskovalci na prostoru, ki ga določi in vidno označi Uprava trgov ter plačajo za shrambo vozila posebno pristojbino. Po poteku tržnega časa morajo obiskovalci vozila odpeljati.
X. Nadzorstvo tržnih prostorov
19.	člen
Poleg organov Uprave trgov izvajajo na trgu v skladu z ustreznimi posebnimi zakonitimi predpisi nadzorstvo pristojne inšpekcije.
XI.	Prekrški in kazni
20.	člen
Kršitve predpisov tega odloka v
3.,	4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13.,
14.,	15., 16. in 18. členu se kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 dinarjev.
21.	člen
Organi Uprave trgov, ki so določeni zn tržno nadzorstvo, .smejo brez zaslišanja in brez odločbe o kaznovanju izterjati denarno kazen loodin od tistih, ki jih zalotijo pri storitvah lažjih prekrškov, določenih s tem odlokom. Tržni nadzorniki morajo za izrekanje in izterjevanje teh denarnih kazni imeti posebno pooblastilo Oddelka za gospodarstvo ObLO. O plačani kazni se izda potrdilo. Zoper izterjanje denarne kazni ni pritožbe.
Pravico do kaznovanja na mestu iz prejšnjega odstavka imajo tudi organi tržne inšpekcije ObLO Ljub-ljana-Bežigrad.
Za lažje prekrške, ki se kaznujejo po 1. in 2. odstavku tega člena, veljajo tiste prekršitve predpisov tega odloka, zaradi katerih ni bilo škodljivih posledic ali pa so bile posledice neznatne. Med te prekrške štejejo:
a)	prodaja ali kupovanje na javnem prostoru zunaj tržnega prostora oz. določenega prodaj nega mesta na trgu;
b)	vožnja z motornimi ali vprežnimi vozili v prepovedanem času;
e) prikrivanic blaga za prodajo;
č) prodaja blaga izven tržnega časa;
d)	vodenje psov na trg;
e)	vožnja s kolesi nli ročnimi vozili v prepovedanem času;
f)	puščanje vozil na nedovoljenem prostoru.
XII.	Tržne pristojbine
a) Stojnina
22.	člen
Za uporabo tržnega prostora in naprav plačajo prodajalci Upravi trgov tele pristojbine:
1.	od klopi po 60 din;
2.	od ročnega vozila po 50 din;
3.	od voza po 100 din;
4.	za prostor, na katerem prodajalce postavi leseno stojnico, po 100 din.
Če se pokaže potreba po delitvi pokritih in drugih posebnih prodajnih mest, bodisi po predlogih prodajalcev, bodisi da se primerno porazdeli prodaja posameznih vrst blaga, bo Uprava trgov določilo tudi stojnino, ki bo ustrezala vzdrževalnim stroškom prodajnih naprav.
Stojnino mora prodajalec plačati takoj, ko zasede prostor.
Za uporabo prostorov na trgih se ne plača občinska taksa za upo-
rabo pločnika pred poslovnim prostorom.
b)	Uporaba merilnih naprav
23.	člen
Za posojilo tehtnice se plača za vsak tržni dan po 30 din.
XIII. Cas veljavnosti
24.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku« OLO Ljubljana. S tem odlokom se razveljavi Odlok o tržnem in sejemskem redu bivšega OLO Ljubljana z dne 22. decembra 1953 (Uradni list LRS št. 1/54),
St. 01/1-708/1-57.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Franc Drobež 1. r.
Občina Ljubljana-Rudnlk
65.
Na podlagi 14. točke pod LXXVII L dela priloga 1-A Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list PLRJ št. 34-371/55), v zvezi z 48. čl. Uredil;,0 gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ št. 6-63/54), izdaja Svet za gospodarstvo, komu-nalne, gradbene in stanovanjske zadeve ObLO Ljubljann-Rudnik po sklepu, sprejetem na seji dne 4. februarja 1957
ODREDBO
v poslovalnem času gostinskih podjetij in gostišč na območju Občine Ljubi jnna-Rudnik
1.	člen
S to odredbo se predpisuje poslovnim čas gostinskim podjetjem in gostiščem (v nadaljnjem besedilu gostinski obrati) na oumočiu Občine Ljubljana-Rudnik za poslovanje s strankami.
V tem predpisanem času morajo biti gostinski obrati odprti za stranke.
Spremembe ali prestavitve s to odredbo predpisanega poslovalnega časa lahko dovolijo samo organi, določeni v tem odloku.
2.	člen
Odsek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora sme v izjemnih primerih zaradi inventure, adaptacije in podobnih razlogov, če Je to nujno potrebno, dovoliti, da se gostinski obrat zapre med posloval-n im časom.
Odsek za splošne zadeve občinskega ljudskega odbora lahko v izjemnih primerih dovoli posameznim gostinskim obratom podaljšanje poslovalnega časa proti plačilu takse.
3.	člen
Ob posebnih množičnih prireditvah, proslavah, festivalih in podobno določi poslovaini čas za gostinske obrate Odsek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. Predlog mora biti predložen pristojnemu organu najmanj tri dni pred nastopom primera.
4.	člen
Poslovaini čas mora biti vidno objavljen v obratu.
Če je obrat zaprt zaradi izjemnega dovoljenja, izdanega na podlagi 2. člena tega odloka, morajo biti v obratu na vidnem mestu objavljeni podatki o tem, koliko časa bo obrot zaprt, kdo je izdal dovoljenje ter številka in datum dovoljenja.
5.	člen
Kier je za posamezne vrste obratov določen različen zfmski in letni
poslov«Ini čas. velja zimski poslo-valni čas od 1. oktobra do 30. aprila, letni pa od 1. maja do 30. septembra.
6.	člen
Gostinski obrati morajo in smejo biti za stranke odprti ob delavnikih, nedeljah ter dela prostih dnevih takole:
a)	Restavracije in gostilne do 24. u re.
Delovni kolektivi restavracij in gostiln lahko določijo, da se za določeno obdobje, ria primer pozimi ob določenih dnevih zapirajo prej, vendar ne pred 22. uro. Sklep delovnega kolektiva se lahko Izvaja, ko ga potrdi Odsek za gospodarstvo občinskega, ljudskega odbora.
b)	Bifeji do 21. ure.
c)	Restavracije, gostilne in bifeji ne smejo začeti poslovanja pred
3.	uro zjutraj, morajo pa začeti poslovati najkasneje do 7. ure.
d)	Slaščičarne gostinske narave ob delavnikih od 8. ure do 13. ure ter od 14. do 20. ure.
Kot slaščičarne gostinske narave se štejejo vse vrste slaščičarskih obratov, ki strežejo gostom pri mizi.
e)	Mlečne restavracije in zajtrkovalnice pozimi od 3. do 18. ure, poleti od 3. do 19. ure brez prekinitve
f)	Menze, delavske restavracije in ostala gostišča zaprtega tipa poslujejo le v času, ko se izdajajo redni obroki hrane. Ta čas določijo gostišča samo v času od 12. do 21. ure, obrati, ki dajejo zajtrk, pa še v času od 3. do 8. ure zjutraj.
Restavracije in gostilne smejo biti odprte no dan 30. aprila. 1. maja, 21. julija, 28. in 29. novembra, 31. decembra in na dan občinskih praznikov do 3. ure naslednjega dne.
7.	člen
V gostinskih obratih se pol ure pred časom, ki je določen za zapiranje, ne sme več izdajali pijače in hrane.
8.	člen
Dovoljene igre (n. pr. balinanje, kegljanje in podobno) se smejo igrati na prostem do-22. ure. V za-prstih prostorih, kjer to ne moti nočnega miru, ta omejitev ne velja.
vendar se mora igranje zaključiti pol ure pred koncem poslovalnega časa, ki ga predpisuje ta odredim za določeno vrsto gostinskega obrata.
9.	člen
Svet za gospodarstvo lahko dovoli na predlog delovnega kolektiva po predhodnem zaslišanju Gostinske zbornice Okraja Ljubljana posameznim gostilnam in bifejem, da izmenoma en dan v tednu ne poslujejo zaradi čiščenja poslovnih prostorov in odpočitka zaposlenega osebja.
V primeru, da na območju občine več gostinskih obratov enkrat tedensko ne posluje, določi razpored obratov po posameznih dnevih v tednu Gostinska zbornica Okraja Ljubljana, tako da dva sosedna obrata ne moreta biti zaprta isti dan v tednu.
Ugodnost po 1. odstavku tega člena velja samo za tiste gostinske obrate, kjer glede na obseg in značaj poslovanja ter število zaposlenega osebja ni mogoče urediti dela tako, da bi zaposleno osebje lahko redno imelo pripadajoč tedenski prosti dan, in kjer taka prekinitev #ne prizadene krajevnih turističnih potreb.
10.	člen
Zn prekrške tega odloka veljajo določbe uredbe o gostinskih pod-, jetjih in gostiščih (Uradni list LRS št. 6/34).
11.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Glasniku, uradnem glasilu Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana.
S tem dnem prenehalo veliati na območju Občine Ljubijana-Rudnik določila glede obratovalnega časa gostinskih podjetij in gostišč:
a)	Odloka MLO Ljuhlinnn z dne 28. maja 1934 (Ur. 1. LRS št. 33/34).
b)	Odlok OLO Ljubijnna-okolica z dne 18. decembra 1934 (Ur. I. LRS št. 1-33).
Predsednik ObLO:
France Sitar 1. r.
Predsednik Sveta za gospodarske, komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve:
Janez Primc 1. r.
Občina Mengeš
66.
Na podlagi 2. odstavka 13. in 50. člena Zakona o ObLO (Ur. list LRS št. 19-88/32), v zvezi s 3. in
4.	členom Temeljnega zakona o občinskih dokladah in posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ št. 19/53), priloga I/B poglavja I/IV, točke 3 Zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih LO (Uradni list FLRJ št. 34-371/53), 24. člena Statuta občine Mengeš in sklepa zbora volivcev volilne enote naselja Trzin 14. I. 1957, je Obč. LO Mengeš na svoji 14. seji dne 3. marca 1957 sprejel
ODLOK
o uvedbi posebnega krajevnega prispevka za vzdrževanje poljskih poti katastrske občine Trzin
1.	člen
.. Zla vse posestnike, ki imajo zemljiške parcele ob poljskih cestah-poteh:
a)	poljska cesta-pot »razpake«,
b)	poljska cesta-pot »trupace«,
c)	poljska cesta-pot »Groblje«,
č) poljska cesta-pot »Za Colom proti Domžalam«,
d)	poljska cesta-pot »Za Fingre-toin na travniku«,
e)	poljska cesta-pot »Za Travnom«.
f)	poljska cesta-pot »Nablatnice-Brenke«,
Se uvede posebni krajevni prispevek v delu in v dajatvi vprege za vzdrževanje omenjenih cest-poti.
2.	člen
Posebni krajevni samoprispevek posestnikov ob cestan-poteh. navedenih v prvem členu tega odloka, je v tem, da morajo enkrat letno z lastno vprego navoziti in. posuti gramoz na tisto površino ceste-poti, ki jo je določila v sporazumu s posestniki na zboru volivcev v Trzinu posebej za to določena komisija, sestavljena iz volivcev kraja Trzin.
Površina ceste-poti, ki jo je dolžan nasuti vsak posestnik, je določena v seznamu, ki ja razviden pri Obč. LO — Odseku za gospodarstvo in komunalne zadevic v Meirgšu.
3.	člen
Obveznosti iz tega odloka »e raztezajo na vsakega novega posest-mka parcele ob cestah-poteh. ki so
loka Cne V Prvcm ČIenu teKa od-
4.	člen
Cas posipavanja določi Krajevni odbor Trzin, ki tudi vodi tehnični nadzor .nad izvajanjem del.
5.	člen
Spore, ki bi nastali v pogledu zavezanosti krajevnega prispevka, rešuje Svet za komunalne, gradbene m stanovanjske zadeve Obč. LO Mengeš, k, po potrebi izda podrob-
odloka"	Z“ izvuj«“je tega
6.	člen
Ce zavezanci tega prispevka ne iz.vrše del iz 2. člena tega odloka, ahko Obč. LO Mengeš po svojih organih sam izvedo ta dela na račun zavezanega posestnika.
Prisilna izterjava stroškov it b odstavka tega člena se izvrši po
davkov'h* k! Veljuj° Z“ iztcrjQV0
7.	člen
la odlok stopi v veljavo z dnem
^oLo^Sji".':
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Ivan Vidali I. r.
Vsebina
so n"M1!? na. .'J s,'i" Mesim,Ka »vela.
lo' ! l 0 h,Sm‘"“ redu občine Cerknice.
60' <’‘llok 0 spremembah odloka o sejem-ski-m redu za živinske sejme občin«
( f rk Mir«.
61.	Odločba o dopolnitvi odločbe o uslano-vilvi »Uprave komunalnih dejavnosti« občine Cerknira.
62.	Odjočbu o prenehanju finančno aaino-• tojnege zavoda »Vodovod« občine Cerk-
61. Odlok o spremembi odloka o opruvlja-njn gostinskih slorilev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gosli«, o Oddajanju opremljenih sob tu rialom m potnikom in dajanju hrane ahonen* tam v zasebnih gospodinjstvih n« območju občine Kamnik.
64. Odlok o tržnem redu občine Ljubljana' Bežigrad.
61. Odredba o poslovalncnt Čohu gostinskih podjetij in gostišč na območju občin® Ljubi juna-Uudnik.
66. Odlok o uvedbi posebnega krajevnega prispevka /,a vzdrževanje poljskih poti katastrske občine Trzin, izvleček Iz poročila o poslovanju ftplol: nega mizarstva Dobrave Zoran, drž. obrt-mojster, Ljubljana, v letu 1911.
Izvleček Iz poročila o poslovanju SPLOŠNEGA MIZARSTVA DOBRAVC ZORAN, drž. obrtni mojster,
Ljubljana, Vide Pregarčeve 5, v letu 1955
V letu 1955 je bilo v podjetju zaposlenih povprečno po 25 delavcev in uslužbencev. Ob brutto dohodku v znesku 17,408.000 din je doseglo 2,874.000 din brutto dobička. Podjetje je pavšalirano. Knjigovodstvo je ažurno itn v redu
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 195»	PA3IV*
Zap	Netiv postavke	Znesek v 600 din	Zap gt.	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna tn Izločena sredstva		A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev	
l. Osnovna sredstva	2.198	l. Sklad osnovnih sredstev	1.198
!. Investicije v teku		2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	
3. Izločena sredstva In druga Investicijske sredstva	653	3. Razni skladi	718
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
		l. Drugi viri finansiranja Investicij	
L Skupna obratna sredstva	8.225	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva		1. Viri obratnih sredstev iskupnoi	8 888
1. Kupci tn druge terjatve	8 803	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
8. Druga aktiva		7. Dobavitelji In druge obveznosti	1.887
D. Finančni uspeh		1. Druga pasiva	
3. Razporejeni dobiček 1. Izguba	3.17«	D. Finančni uspeh 1. Dobiček	1.874
		10. Kritje Izgube	
^Skupau^	12.953	^kupaj:	1!.«^
Vodja raCunovodstvai	Predsednik upravnega odborai	Direktor podjetja!
Poženel Prano	Trontelj Franc	Dobravc Zoran