Iskra
glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
'■■■■■■■■•»■■■■■■■»a«

Preosnova
izobraževanja
Predsedstvo CK ZKS je na svoji zadnji seji sprejelo tudi stališča in sklepe CK ZKS o nadaljnji preosnovi vzgoje in izobraževanja. Med drugim je bilo v stališčih in sklepih poudarjeno, da je temeljni pogoj za učinkovito preobrazbo vzgojnoizobraževaInega sistema, zlasti za uveljavitev izobraževanja za delo in z delom, svobodna menjava dela.
Premalo uveljavljena svobodna menjava dela je zlasti izraz še vedno neutrjenega spoznanja o prispevku družbenih dejavnosti k rezultatom dela in gospodarjenja v materialni proizvodnji, oz. o prispevku vzgoje in izobraževanja kot kvalitativnega dejavnika razvoja in pomembnega produkcijskega faktorja Pri ustvarjanju dohodka v organizacijah združenega dela. Boj za večjo produktivnost in dohodek mora postati hkrati boj za potrebno znanje in usposobljenost za opravljanje dela.
Pri nas zaostajamo zlasti pri konkretni družbenoekonomski, organizacijski in strokovno pedagoški razdelavi vsebine takšnega sistema usmerjenega izobraževanja, ki bo omogočal permanentno izobraževanje. Nimamo še dovolj konkretnih razrešitev vprašanj družbenoekonomske vsebine tega koncepta ter izdelanih poti uresničevanja permanentnosti v izobraževanju, zlasti poti izobraževanja ob delu in z delom ter preseganja obstoječih neusklajenosti med poklicnimi šolami, srednjimi strokovnimi in tehniškimi ter srednjimi splošnoizobraževalnimi šolami ter iz celotnega sistema izdvojenim izobraževanjem odraslih.
V nadaljnjem procesu samoupravnega organiziranja moramo zagotoviti odločujočo vlogo delegatov uporabnikov v svetih šol o vseh vprašanjih, v katerih se v svobodni menjavi dela odloča, o oblikovanju kadrov v skladu z zahtevami procesa dela in o materialnih pogojih dela in razvoja vsake vzgojnoizobraževalne organizacije.
Zaradi ustreznejšega samoupravnega položaja in učinkovitejšega delovanja delegatov uporabnikov v svetih šol je treba zagotoviti, da bodo le-ti resnično predstavljali in zastopali neposredne interese delavcev v OZD, oziroma, določenega področja združenega dela za uresničevanje vzgojno izobraževalnih programov in smotrov, zlasti pa omogočiti, da bodo delavci v tozdih odločali o sred^ stvih, ki so potrebna za te programe ter o prioritetnih nalogah.
To je samo delček občinskih stališč in sklepov predsedstva CK ZKS o nadaljnji preosnovi vzgoje in izobraževanja. Zaradi pomembnosti te materije bomo skušali v naslednjih številkah na kratko in vsebinsko poglobljeno prikazati in obrazložiti stališča in sklepe o teh problemih, ki ne zavezujejo samo članov ZK, temveč dokaj jasno obvezujejo vse, da čim prej stališča in sklepe predsedstva CK ZKS spremenimo v stvarnost in s tem tudi na tem, tako pomembnem področju spremenimo stvari in dosedanje stanje.
Dušan Željeznov
PRED REFERENDUMOM
IMAŠ SKUPNI INTERES ODLOČITEV ZA GRADNJO V PINETI
Demokratična odločitev vseh delavk in delavcev našega ZP o tem, ali bomo gradili prepotrebni počitniški center v Pineti pri Novigradu, je pred durmi. Kot smo v našem glasilu že poročali, bo v petek, 25. marca referendum o pristopu k sporazumu za graditev tega objekta, s tem da se bo glasovanje začelo že dan prej ob 12. uri, končalo pa v petek ob 16. uri popoldne. Tako se ga bodo lahko udeležili vsi delavci, ki delajo v več izmenah.
Pred to pomembno demokratično odločitvijo smo zaprosili nekatere delavce in delavke Združenega podjetja, naj nam povedo, kaj mislijo o gradnji RC Pineta.
Številka 12 - Leto XVI - 19. marec 1977
Jože Hujs, generalni direktor ZP Iskra: „Iskra je imela že, ko je bila manjša kot je danes, na voljo večje zmogljivosti, kot jili ima danes. Zaradi različnih razlogov, ki, gledano iz današnje perspektive, niso več povsem in vedno razumljivi, smo v preteklosti velik del lastnih počitniških zmogljivosti odtujili in jih nismo znali tudi nadomestiti. Nedvomno pa je res, da tako številen kolektiv, kot je Iskra, potrebuje določene lastne zmogljivosti za oddih svojih delavcev in samo organizacija tujih zmogljivosti za naše delavce, ki mora sicer ostati eden izmed načinov zagotovitve omenjenih potreb, ne more ostati tudi edina. Zato je akcija, ki jo je počitniška skupnost pred časom že začela, da bi pridobila zemljišča v te namene v Pineti pri Novigradu, kar je tudi lokacijsko za nas ugodno, po mojem mnenju koristna in za nadaljnji razvoj zelo potrebna. Žal ugotavljamo, da je edina pripomba na.-to, ki jo lahko imamo ta, da je dokaj počasna in neučinkovita. Zato mislim, da bi se morali proizvajalci Iskre kar najhitreje pozitivno izreči o taki akciji in jo tudi učinkovito izvesti. Sicer je res, da so časi, predvsem zaradi upadle Akumulacije, za takšno akcijo na prvi pogled neugodni, vendar mislim, da ni mogoče gledati te akcije samo z vidikov današnjega dne, ampak jo je treba predvsem ocenjevati kot akcijo za daljšo dobo, v kateri trenutna situacija akumulativnosti ne more biti za končno odločitev odločilen činitelj."
Baloh Marija, SSS Iskra-IEZE: „Menim, da so zmogljivosti, ki jih ima Iskra na razpolago minimalne, in ; je zato nujno, da v 'najkrajšem času j zgradimo tak počitniški center, ki bo
lahko sprejel širši krog tistih naših delavcev, ki si ne morejo privoščiti razkošnejšega dopusta. Zato pozivam vse delavce, naj omenjeno akcijo podpre-jo.“
Jelka Bartole. Polprevodniki, Trbovlje:
„Tovarna nima svojega počitniškega doma, zato le težko pridemo na vrsto za letovanje v počitniških domovih, ki jih ima ZP Iskra. Delavci tovarne polprevodnikov smo načelno za gradnjo novega počitniškega doma v Pineti, saj bi bilo s tem omogočeno letovanje večjemu številu delavcev. Zavzemamo se tudi za to, da bi bilo kar naj večjemu številu delavcev omogočeno preventivno zdravljenje na motju, vendar nam to do sedaj onemogoča naše trenutno finančno stanje. Preventivno zdravljenje je nujno, ker večina delavk dela s kemikalijami, ki pa so v veliki meri škodljive.**
Tako menijo torej nekateri naši delavci o graditvi počitniškega centra v Pineti pri Novigradu. Prepričani smo, da misli tako tudi večina delavcev v Iskri, in da bodo rezultati referenduma v polni meri potrdili naše želje in pričakovanja, želje zlasti tistih delavcev z nižjimi osebnimi dohodki, ki si ne morejo privoščiti dragega letovanja v hotelih ali celo v tujini. V Iskrinem počitniškem domu v Pineti pa bodo lahko preživeli oddih po težkem in napornem vsakdanjiku, oddih, ki jim bo pomenil tudi več kot to: nabiranje moči za boljše delo in s tem za njihov boljši jutri.
Prepričani smo, da bo referendum pomenil prvo stopnico k vgraditvi temeljnega kamna Iskrinega počitniškega centra.
Mak
V TOZD POLPREVODNIKI SANACIJA UGODNO POTEKA
Z voljo do uspeha
USTANOVITEV IN RAZVOJ NOVE TOVARNE
Glede na potrebe Iskrine elektroindustrije po polprevodnikih je bilo v letu 1962 sklenjeno, da ustanovi samostojno tovarno polprevodnikov v Trbovljah. Že pred tem sta obstajala v Kranju oddelek za selenske usmernike in v Ljubljani za germanijeve nizkofrekvenčne tranzistoge. V razvoju pa so bili tudi že silicijevi polprevodniki.
Izdelani so bili elaborati za proizvodni program in podani ekonomski izračuni s predvideno rentabilnostjo novega obrata, ki je po ustanovitvi združil obe omenjeni dejavnosti. Pripomogel pa je tudi k večji zaposlenosti žensk iz Zasavja, ki ima po tradiciji bolje razvito težko industrijo in zappsluje predvsem moške.
Že od ustanovitve naprej so tržne perspektive, odplačilo anuitet in proizvodne zmogljivosti narekovale proizvodnjo večjega obsega. Ker pa je gradnja tovarne potekala v času po gospodarski reformi in so bile omejitve na področju investicijske potrošnje, se je zmanjšal tudi prvotni načrtovani obseg omenjene investicije na škodo opreme.
Pomanjkanje strokovnjakov, zastarel strojni park in kupljena stara teh-
nologija niso omogočili zadosti kvalitetnih izdelkov ter ekonomskih cen proizvodov na germanijevem področju.
Težave so se kopičile. Tovarna je kmalu zatem ukinila proizvodnjo germanij e vih polprevodnikov. V celoti se je preusmerila na silicijeve, ki jih je začela uvajati v proizvodnjo že prej, vzporedno s selenskimi usmerniki. Proizvodne, tehnološke in prodajne težave so narekovale premišljen pristop k razreševanju.
Kot najboljši ponudnik se je leta 1972 pojavila ameriška družba KNA-PIC, ki je Polprevodnikom ponudila tehnologijo izdelave silicijevega mo-noksitala in nekaterih velikoserijskih izdelkov, hkrati pa tudi opremo, svoj know-how in prodajo izdelkov na ameriškem trgu.
Ponudba je bila v omenjenih okoliščinah videti ugodna, zato so se dogovorili za medsebojno sodelovanje. Naročena oprema je prispela, vendar glede na očitno pomanjkljivo obvladanje tehnologije s strani ameriškega partnega ni bila v celoti aktivirana.
Zato je bila na Iskrino zahtevo pogodba z omenjenim partnerjem leta 1974 prekinjena. Na izrecno zahtevo samoupravnih organov in družbeno-
(Nadaljevanje na 2. strani)
V Podkloštru je bilo konec minulega tedna 2. tradicionalno srečanje med mladimi iz Iskra Commerce in predstavniki Koroške dijaške zveze. Srečanje je izredno dobro uspelo ter ponovno pokazalo na veliko povezanost med slovensko mladino m obeh straneh meja. Daljši prispevek objavljamo na 2. strani
v____________________________________________________________________/
TOZD - TOVARNA DELOVNIH SREDSTEV
Zgledna osnovna organizacija Z K
Te dni se je mandatna doba vodstva osnovne organizacije zveze komunistov v TOZD - Tovarna delovnih sredstev v Šempetru pri Novi Gorici prevesila v drugo polovico. Prav zato smo zaprosili za pogovor sekretaija te osnovne organizacije Zdravka Jasniča za krajši pogovor o njihovem enoletnem delu.
Beseda je najprej nanesla na organiziranost njihove 00 ZK v okviru drugih struktur.
„V naši temeljni organizaciji,“ je začel pripovedovati tov. Jasnič, ,je od 264 zaposlenih 33 članov zveze komunistov. Preko dveh delegatov smo organizirani v svet ZK Delovne organizacije Avtoelektrika, enega delegata imamo v svetu ZK na ravni Združenega podjetja, preko sveta ZK branže pa smo povezani z občinskim komitejem v Novi Gorici.
Kako pa ocenjujete sodelovanje med ZK in drugimi družbeno-politič-nimi organizacijami znotraj vaše temeljne organizacije?
„Ti odnosi so že zdaj izredno dobri, seveda pa jih želimo še poglobiti.
Eden od takšnih primerov zglednega sodelovanja je bil na primer, postopek sestavljanja kandidacijske liste delavcev v organe samoupravljanja v TOZD,
OZD in SOZD, drug tak primer pa je morda skupno posvetovanje vseh predstavnikov družbeno-političnih organizacij o konfliktnih situacijah, ki kvarno vplivajo na medsebojne odnose med delavci v TOZD.**
Gotovo sta spremljanje gospodarjenja vašega kolektiva ter idejno-poli-tično delo zveze komunistov najpomembnejši področji vašega delovanja.
Prosim, če najprej spregovorite o tem, kakšno vlogo ima zveza komunistov na področju gospodarienja vaše TOZD.
„Opozoril bi predvsem na disciplino in medsebojne odnose, ker tudi to vpliva na večjo produktivnost in dobro gospodarjenje. Kar se tiče discipline menim, da ji bo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti.
Glede idejno-političnega dela ZK, naj opozorim zlasti na vsakoletne izobraževalne tečaje za novo sprejete člane osnovnih organizacij ZK in dopolnilne tečaje za tiste, ki teh tečajev iz kakršnegakoli vzroka niso mogli obiskovati. Iz naše osnovne organizacije obiskuje te tečaje letos 9 članov. Idej-no-politično delo smo razširili tudi na občasna proučevanja in obravnavanja različnih aktualnih dogodkov in dokumentov, kot na primer zakona o združenem delu, zakona o plačevanju, zatem smo obravnavali družbeni dogovor o temeljih kadrovske pohtike, organizirali smo predavanja s področja notranje in zunanje politike.
Gotovo ste v svojem programu dela namenili dosti pozornosti tudi uresni-
čevanju ustave in razvijanju samoupravnih odnosov.? !
„Vsekakor. Naša stalna naloga je obravnavanje in ocenjevanje uresničevanja ustavnih načel v temeljni organizaciji. Poleg tega spremljamo uresničevanje dohodkovnih odnosov med proizvodnimi TOZD in našo temeljno organizacijo, posvečamo veliko pozornosti nagrajevanju in delitvi osebnih dohodkov. Organizirano nastopamo na področju sprejemanja samoupravnih sporazumov, vso skrb pa posvečamo tudi delegatskemu sistemu.“
Kako pa je s kadrovsko politiko v vaši osnovni organizaciji?
„V programu dela smo si pred letom dni zadali nalogo, da bo morala ZK sodelovati povsod tam, kjer bomo zaposlovali ljudi na vodilna delovna mesta v naši temeljni organizaciji. Prav
tako sodelujemo pri evidentiranju de legatov v razne forume in telesa ni občinski in republiški ravni. Vsekako: sta osnovna namena spremljanj: kadrovske politike boljše gospodarje nje naše tovarne in pa seveda staler dotok novih članov v zvezo komuni stov.“
Prav na sprejemanje novih članom se nanaša zadnje vprašanje, ki vam gt zastavljam Kaj ste naredili na tem področju?
„Ena izmed naših stalnih nalog je vsekakor skrb za sprejemanje novih članov v ZK. Pri tem posvečamo največ pozornosti temu, da ob tesnem sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti z mladinsko organizacijo zainteresiramo mlade delavce iz proizvodnje. LE
Priprave za montažo centrale
Nedavno so se iz Moskve vrnili strokovnjaki DO Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko v sklopu ZP Iskra. Z naročnikom projekta mednarodne tranzitne semi-elektronske avtomatske telefonske centrale za Moskvo, ki jo je projektirala in jo izdeluje Iskra, so se okvirno dogovorili tudi že za potek montaže centrale. Zahtevna in obširna montažna dela se bodo predvidoma pričela ob koncu polletja.
Za dela na tem objektu bo potrebna skupina 40 strokovnjakov in montažerjev. Za vodenje in nadzor nad montažnimi deli Iskrinih delavcev bodo zadolženi 4 Iskrini strokovnjaki, za preizkus centrale in njen začetek obratovanja pa je predvidenih še nadaljnjih 10. Preostali del bo sestavljala sovjetska skupina. Pet montažnih brigadirjev iz omenjene skupine bomo izšolali v Iskri v letošnjem aprilu na enomesečnem tečaju, ostale pa priučili na delovnih mestih pri sami montaži centrale.
Centrala bo v širšem centru Moskve. Obveznost Iskre je, da bo vključena v redni PTT promet SZ do konca I. 1979.	y g p
r	\
VLOGA IN NALOGE ZK
V	združevanju je moč
Delavci imajo pravico in dolžnost organizirati temeljno organizacijo povsod, kjer so izpolnjeni pogoji iz 320. člena zakona o združenem delu.
V	vsaki temeljni organizaciji morajo delavci sprejeti svoj sporazum o združevanju dela v temeljni organizaciji (glej člen 336). Temeljna organizacija mora biti majhna, vendar samostojna. To pa seveda ne pomeni, da delavci TOZD odločajo neodvisno od drugih delavcev v drugih TOZD.
Delavci TOZD se združujejo v delovno organizacijo, če so povezani s skupnimi interesi pri delu. Šteje se, da so delavci povezani s skupnimi interesi pri delu v delovni organizaciji, v kateri so TOZD povezane med seboj z delovnim procesom oz. procesom proizvodnje in poslovanja ali z drugimi skupnimi interesi pri doseganju skupnega rezultata dela. TOZD sprejmejo sporazum o združitvi v delovno organizacijo (glej člen 372).
Naštete oblike (TOZD, DO, SOZD) so osnovne oblike združevanja dela in sredstev. Poleg te pa imamo še nekaj možnosti. Delavci lahko združijo, s samoupravnim sporazumom svoje organizacije, združenega dela v poslovno skupnost, če so pri uresničevanju svojih delavnosti in razvoja proizvodno, delovno ali poslovno povezani, da si skupaj delijo delo, vzajemno zboljšujejo pogoje za delo in poslovanje, preučujejo trg, usklajujejo proizvodnjo, določenega blaga in storitev skupaj nastopajo na domačem in zunanjem trgu, skupaj skrbijo za znanstveno-raziskovalno delo, izobraževanje kadrov in zdravstveno varstvo ter uresničujejo druge določene skupne interese pri delu in poslovanju. V poslovno skupnost se lahko neposredno združi tudi temeljna organizacija, če to ni v nasprotju s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo.
Možno se je združevati tudi v samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje (in druge samoupravne interesne skupnosti).
Nekaj posebnega pa je skupnost združenega dela za medsebojno , plansko in medsebojno sodelovanje, kamor se lahko povezujejo temeljne organizacije, delovne organizacije in sestavljene organizacije, poslovne skupnosti itd.
Delavci imajo pravico združiti temeljne organizacije, ki so v sestavi iste ali raznih delovnih organizacij, v skupnost temeljnih organizacij, če je to potrebno za uresničevanje njihovih določenih skupnih interesov v posameznih fazah in elementih delovnega procesa, znanstvenega raziskovanja in drugih podobnih dejavnosti. Zaradi takih skupnih interesov se lahko delovne organizacije združijo v skupnost delovnih organizacij.
Delavci, ki opravljajo administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena za temeljne organizacije v sestavi delovne organizacije, za organizacije združenega dela, združene v sestavljeno organizacijo ali v kakšno drugo obliko združevanja organizacij združenega dela, oblikujejo eno ali več delovnih skupnosti za opravljanje skupnih del.
Za administrativno-strokovna in pomožna dela se štejejo zlasti: plansko-analitična dela, personalne zadeve, knjigovodstvo, evidenca in statistika, pripravljanje in obdelava gradiva pravno-strokovne narave, administrativna dela (sprejemanje in odpravljanje pošte, delovodnik, protokol, stenografsko, strojepisno, arhivsko in podobno delo); splošne zadeve, varovanje objektov, vzdrževanje in varovanje prostorov ipd.
V delovni skupnosti se lahko opravljajo tudi komercialna, projektivna, znanstveno-raziskovalna in druga podobna dela, če so manjšega obsega in ni pogojev, da bi se za njihovo opravljanje organizirala temeljna organizacija.
Čeprav ves čas govorimo le o različnih možnih organizacijskih oblikah, le ne smemo pozabiti na osnovo pri združevanju, to je na skupne interese. Torej na vsebino združevanja. Kaj pa je ta vsebina, kaj pa so skupni interesi? Take skupne interese moramo poiskati v vsaki temeljni organizaciji, v vsaki delovni organizaciji. Interesov je zelo veliko. Eni so kratkoročni, drugi dolgoročni, tretji specifični, četrti skupni intd. Pa danes so interesi taki, jutri pa so spet malo drugačni. Življenje je pač dinamično. Zato ni nič zacementiranega; zato tudi organizacijske oblike ne morejo biti večne. Seveda pa je potrebna prava umetnost, da lahko vsklajujemo take interese (v zadovoljstvo pretežne večine).
Torej vsaka TOZD mora imeti izoblikovane interese. Delavci TOZD morajo vedeti, kaj kot TOZD hočejo proizvajati, kako veliko proizvodnjo hočejo imeti, kolik dohodek hočejo ustvarjati itd. Potem se bodo pa že .začeli z drugimi delavci iz drugih TOZD sporazumevati o delitvi dela (najprej), potem pa o združevanju dela, pa o združevanju sredstev za posamezne in skupne investicije itd.
Vedeti moramo, kakšen jutri hočemo imeti. In združevati moramo in delo in sredstva za to, da bomo te načrte uresničili.
Če se bomo dobro dogovorili (o delitvi skupnega prihodka in skupnega dohodka), bo mo tako res omogočili višji osebni indružbeni standard vsem delavcem. Torej moramo biti sposobni združevati sredstva za najpomembnejše in najdonosnejše projekte. In s takim združevanjem bomo krepili lastne sposobnosti, lastno moč. Ni prave perspektive v tem, da vsaka TOZD zase vsako leto sproti porabi ves dobiček.
Povedati pa je treba, da je prepovedano (glej člen 21) vsako združevanje in povezovanje organizacij združenega dela ter vsaka druga dejavnost, ki bi merilo na preprečevanje svobodnega gibanja in združevanja dela in sredstev ter svobodne menjave blaga in storitev ali na ustvarjanje monopolnega položaja na enotnem jugoslovanskem trgu.
Stane Preskar
V._________________________________________________________________J
»Tam, kjer teče bistra Žila...«
Skorajda ni Slovenca, ki se ob poslušanju ali prepevanju te pesmi ne bi z bolečino v srcu spomnil na naše rojake v Avstriji, marsikateremu Koroškemu Slovencu pa se ob tej lepi, otožni pesmi utrnejo solze ... Pa ne samo Koroškim Slovencem, tudi mnogim izmed udeležencev drugega tradicionalnega srečanja mladih Iskra Commerce in predstavnikov Koroške dijaške zveze konec minulega tedna v Podkloštru, so ob prepevanju te, morda najlepše slovenske pesmi, prišle solze v oči.
Proč z otožnostjo; mladi iz IC in KDZ so se znali tudi poveseliti. Vrhunec srečanja — medsebojnih spoznavanj, pogovorov, tovariških večerov in seveda smučanja na čudovitih pod-klošterskih smučiščih — je bil sobotni kulturni večer. Program so pripravili gostitelji — člani Koroške dijaške zveze. V njem sta med drugim nastopili Magda Koren in Mira Einspiler, uvod-
na govora pa sta imela predsednik mladinske organizacije na IC Janez Šavs in vodja prestavnikov Koroške dijaške zveze Miha Zablatnik.
Drugo tradicionalno srečanje je vsekakor izredno dobro uspelo. Ponovno je opozorilo na veliko navezanost med slovenskimi mladimi na obeh straneh severne meje, opozorilo na veliko priljubljenost tega srečanja med mladimi IC in KDZ, hkrati pa tudi na to, da se bo ta oblika sodelovanja gotovo nadaljevala.
Zadnji dan srečanja je bilo tudi tekmovanje v veleslalomu. Med ženskami je zmagala slovenska Korošica Magda Koren, med moškimi pa prav tako naš celovški rojak Gusti Zablatnik. Poglejmo rezultate:
ženske:	Magda Koren, Tatjana
Žolnir, Marjanca Šturm, Aleksandra Pradetto, Andreja Medič, Mira Einspiler;
Z voljo do
uspeha
(Nadaljevanje s 1. strani)
političnih organizacij so ustanovili mešano komisijo, ki je podrobno raziskala vzroke dolgoletnih težav ter predlagala dokončno in trajno rešitev.
ODLOČITEV ZA SANACIJO
Predvsem velja poudariti, da so se odločili za res strokovne rešitve, saj je bila komisija sestavljena iz vrste uglednih strokovnjakov za posamezna področja — njeni člani so bili sodelavci Fakultete za elektrotehniko iz Ljubljane, področij za inovacije in kvaliteto v ZP Iskra, Iskra-Commerce, predstavniki DO IEZE, Ljubljanske banke — podružnice Trbovlje, SO Trbovlje ter TOZD Polprevodniki.
Na osnovi analiz in zaključkov komisije so izdelali sanacijski program. Omenjena sanacija obsega tri kategorije: pridobitev sanacijskih kreditov za kritje poslovne izgube ter plačila obveznosti, nastalih v prejšnjih letih, pridobitev sanacij sko-investicij -skih kreditov za najnujnejše naložbe v osnovna sredstva (popravilo strehe, ureditev klimatskih naprav, gradnjo in opremo plinske postaje, nabavo tehnološke opreme, plačilo uvoznih stroškov) ter dosledno izvrševanje sprejetih internih sanacijskih ukrepov.
Med slednje spadajo: izdelave letnih planov proizvodnje, osnovanih na trajnih analizah tržišča ter prodajnih cen, katerih cilj je maksimalni izkoristek proizvodnih zmogljivosti, produktivnosti ter rentabilnosti.
Pri uvajanju in planiranju prozvod-nje so upoštevane tržne možnosti, hitrost pristopa h kvalitetni proizvodnji, tako v pogledu zmogljivosti, strokovne delovne sile, kot tudi potrebnih obratnih sredstev.
TOZD Polprevodniki nadalje dosledno upošteva sprejeti tehnološki koncept v pogledu normativov materiala in časa, za kar je predpogoj dobra organizacija dela in servisiranje proizvodnje.
Eden izmed najvažnejših internih sanacijskih ukrepov je nadalje zvišanje izkoristka delovnega časa — najmanj 1654 ur v letu 1977 in kasneje. Zaposlenost ne sme prekoračiti potreb, izhajajočih iz zahtev proizvodnje.
Z načrtovanim porastom OD naj bi se obstoječa kvalifikacijska struktura čimbolj približala potrebni sistemizaciji.
Nabavna služba se mora pri sklepanju pogodb ravnati po načelu največje racionalnosti, oz. gospodarnosti. Pri tem mora sodelovati z razvojem in proizvodnjo v pogledu osvajanja cenejših, a kvalitetnih materialov za finali-zacijo.
Omenjena komisija je program pregledala in verificirala, nato pa še vsi samoupravni organi, D PO in zbor kolektiva. Podprli so ga tudi DO IEZE, ZP Iskra, SO Trbovlje in DPO v občini.
Na njegovi osnovi je 00 ZK v TOZD nato naredila akcijski program s konkretnimi zadolžitvami, nalogami in njihovimi nosilci. Ta vsebuje:
—	idejnopolitično delovanje (z idejnopolitičnim usposabljanjem, analiziranjem ter pospeševanjem aktivnosti članstva, sprotnim informiranjem članov kolektiva o gospodaijenju in razvoju TOZD, uveljavljanjem ustavnih samoupravnih načel in odnosov na vseh ravneh),
—	spremljanje proizvodnega in tehnološkega procesa s posebnim poudarkom na izboljšanju kvalitete ter doseganju mesečnih planov, pravilnem izpolnjevanju delovne in materialne dokumentacije kot osnove obračuna stroškov ter popravku razmaja med uvozom in izvozom v prid uporabe domačega materiala in povečanja izvoza,
—	natančnejše gospodarsko in operativno planiranj6
—	nadziranjestroškov
—	prilagoditev investicij srednjeročnemu programu razvoja TOZD, izhajajočo iz sanacijskega programa
—	umiritev fluktuacije in zaposlovanja
—	vsestransko delovno disciplino tako kolektiva kot posameznikov
Trojar, Andrej Primožič, Bojan Malič, Milan Zablatnik, Nasir Arayn.
Odstopili so: Janez Koruza, Igor Vlepič, Mate Bilič („ma, previše san vozia na kol1'), Floijan Simon. Skupno je tekmovalo 7 žensk in 20 moških.	LD
— podrobno opredeljeno informiranje o gospodaijenju in samoupravljanju v TOZD (kjer je zajet sistem informiranja o delu samoupravnih organov in delegacij za zbor združenega dela in SIS).
00 ZK je v tovarni imenovala tudi komisijo, ki budno spremlja izvajanje obeh programov. Ugotovili so, da se tak način izredno dobro obnese, saj gre za konkretne naloge, za katere so poimensko določeni tudi odgovorni nosilci.
V 1. 1976 so ob polletnem obračunu poslovanja omenjenemu akcijskemu programu po potrditvi dodali še druge konkretne sklepe za pospešeno izboljšanje stanja v tovarni. Tudi pobudnik tega ukrepa je bila 00 ZK v TOZD.
USPEŠNO L. 1976
Podatki bilance poslovanja TOZD v 1. 1976 kažejo nadaljnje izboljšanje kljub znanim težavam in obveznostim iz preteklih let, ki se jim je pridružila še recesija na zahodnih tržiščih, kamor izvažajo pomemben del svojih proizvodov - 96 % celotnega izvoza.
S plačano realizacijo svojih izdelkov so ustvarili v letu 1976 91,683.923 din celotnega prihodka ali za 21 % več kot v letu 1975, oz. za 9 % več od planirane vrednosti za to obdobje.
Nepričakovani izpad prihodka na domačem trgu so nadoknadili z izvozom, ki so ga v primerjavi z načrtom za leto 1976 presegli kar za 32 %. V izvoz je šlo v letu 1976 že 40 % fizičnega obsega njihove proizvodnje, v vrednosti 1,9 milijon ona dolaijev.
Od tega so na konvertibilno področje izvozili 40,%, na tržišče SEV (v Poljsko) pa 60 %. Glede na to, da so bile zakonske obveznosti kar za 47 % večje kot leto poprej in za 42 % večje od načrtovanih, davki in prispevki iz dohodka pa za 15 % večji kot v letu 1975 in za 2 % večji od načrtovanih, je čisti dohodek le za 24 % večji kot v
ODPRTO PISMO
Kdo
bo odgovoril
Vsak izmed nas ima različne poglede o posameznih nepravilnostih, kajti vsi smo ljudje in težko je reči, da je kdo izmed nas brez napak.
Z naslednjimi vrsticami ne mislim obsojati in ne grajati ljudi, ki vdihavajo s cigaretnim dimom angažiran zrak. Obsojam pa jih, ker so v tem početju brezbrižni, nezreli ali neresni in poleg samega sebe (kar je seveda njihova osebna stvar) uničujejo še družbeno lastnino (ogorki padajo od njih povsod) in končno še zastrupljajo okolico in sodelavce.
Mar niso naše seje in seminarji podobni meglenemu jutru, le da je ta megla precej hujša od tiste, ki se razteza nad zemljo? Zakaj vse to? Zakaj smo nekateri prisiljeni vdihavati ta zastrupljeni zrak? Mar nam ni dovolj smog, v katerem prihajamo zjutraj na delo in se popoldne v njem spet vračamo?
Ali nam omenjeno vzdušje ne jemlje tudi psihološke pripravljenosti, da bi zbrano sledili govoijeni besedi, predavanju, delu? Menim, da v takšnih nemogočih okoliščinah postaja naše sedenje gola formalnost, telesna prisotnost in izpostavljanje škodljivim vplivom!
Delavski svet naše delovne organizacije je lani sredi julija obravnaval in sprejel priporočila Skupščine občine Kranj o prepovedi oziroma omejevanju kajenja na določenih mestih.
Gre za pravilno potezo tako SO Kranj kot našega delavskega sveta. Za-
letu 1975, oz. za 2 % večji od načrtovanega.
Vse to so ustvarili s poprečno 476 zaposlenimi, čeprav je bilo predvidenih poprečno 533 delavcev.
PERSPEKTIVE POŽRTVOVALNEGA KOLEKTIVA
Leto 1977 predstavlja glede na srednjeročni plan razvoja DO IEZE in TOZD Polprevodniki drugo leto sanacije. Izhodišče je pozitivno zaklju-1 čeno leto 1976, ki je s pomočjo bančnih kreditov omogočilo pokritje izgub i iz prejšnjih let ter uspešen štart v letošnjem.
Pri vseh omenjenih problemih so imeli vseskozi veliko pomoč pri vodstvu DO IEZE, kar potrjuje staro pravilo, da je v slogi moč. Kolektiv TOŽD je pokazal v vsem tem obdobju visoko delovno zavest, saj so za izpolnitev letnega načrta delali mnogo prostih sobot ter izmensko na nekaterih delovnih operacijah zaradi premajhnih strojnih zmogljivosti, v neposredni proizvodnji pa so pomagali tudi režij-ci.
Prebrodili so hude čase, ko so prejemali najnižje OD v ZP Iskra in občini Trbovlje, pa so kljub temu težave prenašali z razumevanjem. Tudi ko se je stanje z likvidnimi finančnimi sredstvi popravilo, so obdržali posluh za1 solidarnost. Delali in prostovoljno zbirali so denar za pomoč Posočju, se odpovedali sindikalnemu izletu, se pozitivno odzvali akciji za vpis posojila za ceste — od predvidenega števila, vpisnikov se jih je odzvalo čez 95 %■ j
Pred tem njihovi OD še vedno niso dosegli povprečja po sporazumu za elektro-kovinsko industrijo.
Zato kolektiv zasluži vso pohvalo. Je mlad, zdrav in trden ter kot tak najboljši zgled, kako je mogoče tudi iz hudih težav z voljo, visoko delovno zavestjo in premišljeno strategijo prebiti se do uspeha.
lostna pa je ugotovitev, da seje Skup-ščina občine držala svojih sklepov, uresničevanja sklepa našega delavskega sveta pa še ni opaziti...
Dokler bodo celo vodilni in vodstveni delavci našega kolektiva na se; Stankih, zborih in seminaijih prižigali cigareto za cigareto, res ne moremo zahtevati, oz. prepovedati kajenja " celo v prostorih družbene prehran« ne.
Ah bomo torej ostali v nespremenjenih okoliščinah? Si jih bomo morda celo poslabšali? Je moje mišljenje, ki ni samo moje, v zvezi s kajenjem pravilno? Ah imamo pravico do čistejšega vdiha samo v ustavi? Kdo mi (nam) bo odgovoril?
Miro Erzb1
Pripis uredništva
Zanima nas, kdo bo lahko piscu tega članka odgovoril. Morda se bo v vodstvu našega kolektiva le našel kdo, ki ve za pravilno rešitev omenjenega vprašanja. Odpiramo polemiko!
r	5
______________J
ISKRA
Številka 12 - 19. marec 1977
moški: Gusti Zablatnik, Stane Mihelič, Miran Debevec, Vili Zorko, Dani Burnik, Jard Šavs, Mirko Tišler, Franci Mugale, Lado Drobež, Pavle Zablatnik, Lovrek Koprivnikar, Janez
Viktorija Budkovič-Rayyes
Osmega marca, na dan žena je bilo. Predsednik sindikata me je prosil, naj bi šel s kolegom Lukom na teren. „Obiščita vse bolnice in porodnice, ki so že dlje doma," je bil energičen „befel" tovariša Mileta — predsednika sindikata, mene pa je predvsem zanimalo, kako praznujejo svoj praznik žene in matere v svojem vsakdanjem okolju v domačem krogu. Mamice sem našel vesele ob otrocih, bolnice pa so bile zadržane, bolne pač. Sicer pa poglejmo, kako je bilo!
Najprej sva šla v Slape — Polje. V a$faltno — betonski džungli novega Oselja sva se komaj znašla. Pozvonila v garsonjeri, kjer stanuje Lea Svetlik — Rutarjeva z možem in sedemmesečnim dojenčkom — živahno Tino.
„Nič mi ne manjka in lepo mi je, n'č ne pogrešam drugačnega praznovanja. Sicer pa mi za zabavo poskrbi Tina, ki leze, čeblja in štrbunkne ob najbolj neprimernem času* Tina je Pritrjujoče grulila, in me zvedavo ogledovala ter stegovala ročice po kavici.
-.Vidite, kako ste ji simpatični, včeraj me je obiskal moj oče, pa se ga je bala. Še najbolje se pa razume s sosedom črncem, moževim kolegom z Univerze.
Veste, zadnje čase nam je lepo, ko dobili svojo garsonjero, majhna je sjcer, a smo veseli, da smo na svojem. Tudi varstvo sem uredila, v jaslih ni Prostora, pa sem našla starejšo žensko v soseščini. Tako vidite, moje .žensko vprašanje' je rešeno,"se je nasmejala.
Tončka Sever dolgoletna Iskrašica stanuje na Lavrici in v nekaj tednih bo ^jena dvoletna hčerka Branka dobila bratca, ali sestrico. Veseli sta me bili. 9^ka je bil v službi, oni dve pa sta jmeli opravka s perilom. Zataknilo se I® Pri slikanju. Branka seje bala plešastega dedca (mene), šele, ko sem ji °bljubil, da bo videla ptička, se je Umirila. Potem pa je bila huda, ko ga P' bilo. Mama ji je hudomušno razlo-^a, da bom najbrž postal „vodilni", znam obljubiti vse tisto, česar potem ne držim!
končka z malo Branko.
Tončka in mož imata lepo novo b|šo. „Cimpramo, mnogo še manjka, i e lani smo za silo izdelali, da smo se ahko vselili. Pa smo zadovoljni, da je t^o. Res je Lavrica malce od rok, a našli dobro varuhinjo za Branko, možem pa se z avtom voziva v Ljub-lano v službo. Zadovoljni smo, samo a bi bili zdravi!'" Čestital sem ji za Praznik in izročil sindikalno darilce, aželel sem vse dobro ob bližnjem ve-Se|®m dogodku in že sva z Lukom Odšla.
Rezka Grosova stanuje pri tacen-skem mostu. Že dlje okreva po opera-^li' ,,Cel roman bi vam lahko poveda-Enajst let stara sem morala v nem-..° koncentracijsko taborišče. To je 'lo moje otroštvo in mladost, vračali
Rezka Gros.
smo se mladi starčki! Pa nisem klonila. Poročila sem se in imam že vnučke. Lepo mi je, samo da bi bila zdrava. Še za en mesec grem na zdravljenje v toplice, nato pa upam, da bom lahko začela s starim urnikom.
Osmi marec praznujem sama. Ne veste, kako sem bila presenečena in vesela, ko ste prišli. Prej bi se nadejala kitajskega cesarja, kot vas. Lepo je, da nas sindikat ni pozabil!"
Komaj sem jo pregovoril, da se je slikala, ko nama je kuhala kavico. Branila se je, češ, naj se slikajo mlade. Komaj sem jo pregovoril, da ženska nikoli ne ostari. Nasmejala se je, veselo in sproščeno, kot se zna samo naša Rezka.
Milena Koprivnikarjeva ima sedem tednov stara dvojčka: Tončka in Roka. Ljubki štručici je imela na mizi, pravkar je previjala enega, drugi pa je spal in komaj smo ga zbudili, da nam je „poziral".
Milena Koprivnikar, Rok in Tonček z varuhom Borisom.
Milena ima že dva fanta v višjih razredih osemletke. „Praznujem, mi je rekla. Ne veste, koliko je dela s tema tičema. Pa sta tako pridna in zdrava, da ju mora biti človek vesel. Nič mi ni dolgčas in ni mi žal, da danes ne morem nikamor .polumpat'. Kaj pa je lepšega, kot zdrava in srečna družina? " Slikali smo se, Rok in Tonček sta se modro držala, mamica ju je pohvalila. Prejšnji dan, ko ju je slikal ati nista in nista mirovala. Zaželel sem vsem najboljše!
Svoje popotovanje sem zaključil v škofjeloški „Kroni". To pravzaprav ni krona, ampak restavracija. Veliko omizje Iskrašič je bilo prav takrat pokosilo. Veselo so me sprejele in ugotovile, da imajo zdaj tudi petelina — to naj bi bil jaz. Voščil sem jim za dan žena, z njimi spil kavico in jo brž od-kuril — imam namreč ljubosumno ženo, ki je povrhu še stroga — moram pa priznati, da je včasih celo pravična.
Še Jožico Prezlovo v Železnikih sem obiskal in ji voščil zdravja in vse dobro ob njenem prazniku.
F. Kotar
Najprej si priznajmo, da življenje sploh ni preprosto. Mogoče je bilo kdaj nekoliko manj zapleteno — ali pa se nam le zdi tako, ker živimo danes, ne pa včeraj. Vse je povezano, vse in vsi medsebojno odvisni, svet, narod, družina. Zgodi se, da se razveseliš uspeha, veselega dohodka - pa že stoji zraven klicaj: ne pozabi vsega kar še ni uspelo, spomni se poplave neveselih dogodkov. Torej, kaj? Koliko smo do danes storili za položaj delovne žene? Mnenja so različna: eni trdijo, da veliko, drugi spet trdijo, da malo. Kakorkoli - vsega še ni. In najbrž vsega še kmalu ne bo. Tako nam kažejo izkušnje.
Od začetka naše revolucije do danes se je položaj žensk v Jugoslaviji ničkolikokrat obrnil na bolje. Vsako obdobje je od njih zahtevalo njihov delež in vsakemu obdobju so ga dale. Zahteve in možnosti so se spreminjale. In se bodo. Tako v osnovni celici družbe, pri delu v tovarni, v krajevni skupnosti in v družbi kot celoti. Takoj po prazniku smo se pogovatjali z nekaterimi našimi delavkami o tem, kako so praznovale 8. marec in kaj si ob tem želijo.
MARIJA DOLŽAN, ekonomist, DSSS
„Dneva žena posebej nisem praznovala. Bil je to tak dan, kakor vsak drugi dan. Daril si nismo izmenjavali, razen seveda čestitk. Ob dnevu žena bi želela, da bi vsi več pozornosti posvečali socialnemu skrbstvu, še posebno otroškemu varstvu. Mnogo mladih žena si želi strokovno izpopolnjevati, pa nimajo popoldne kam dati otrok. Čeprav toliko govorimo o celodnevni šoli, pa je v Kranju še vedno nimamo. Mnenja sem, da bi morali denar, ki ga dajemo za darila in zakuske ob dnevu žena, nameniti za izgradnjo vzg oj n o-varstvenih ustanov in šol. Dan žena naj bo predvsem delavni praznik."
Tudi slepe so praznovale
Dan žena, ki v mnogih državah še ni priznanje pri nas že dolgo praznik, ki ga proslavljamo odkrito, ko se globlje zavedamo vloge žena v naši družbi. Letošnji praznik so proslavile tudi članice Zveze društev slepili in slabovidnih Slovenije.
Proslave, ki je bila letos na Tutja-ku, se je udeležilo 117 slavljenk in nji-hovih spremljevalcev, igralec Mestnega gledališča v Ljubljani Julij Guštin, ki je tudi član zveze slabovidnih in slepih, pa je doživeto interpretiral Kajuhove pesmi. Proslavo so popestrili še mladinci, ki so deklamirali pesmi, prisotni pa so bili tudi funkcionarji Zveze iz domala vseh večjih središč naše ožje domovine
Po kosilu, ki so ga ženam pripravili v Zadružnem domu, so si slavljenke ogledale grad in gozdič, kjer je bilo zverinsko ubitih šestindvajset borcev - aktivistov. Prav dejstvo, da je med imeni padlih za svobodo največ žena, jih je napotilo k razmišljanju o zgodovinskih koreninah ženske enakopravnosti. Predsednica komisije za aktivnost žena Slovenije Mimi Breznikova je v svojem in v imenu vseh prisotnih prižgala svečki, ki naj simbolično izražata spoštovanje vsem padlim borkam in njihovim tovarišem.
Udeleženke so odšle s proslave z veselimi in srečnimi občutki, ki jih povzročijo nevidni mostovi iz src v srca, z željo, da se - če ne prej -prihodnje leto zoper srečajo.
Jelka Novakovič
ŠPAROVEC METKA, kontrolorka, TOZD TEA
„Dan žena sem praznovala skupaj z mamo, ki je obenem praznovala še rojstni dan. Sicer smo pa ta dan opravljali vsak svoje dolžnosti. Dopoldne služba, popoldne pa drugi opravki. Le nekoliko bolj svečano kosilo sem pripravila, ki smo ga pojedli v prijetnem vzdušju. Na mizi seveda ni manjkalo šopka. Tudi v tovarni je bilo prijetno. Za darilo smo vse žene dobile brisačo, kar je bilo za nas prijetno presenečenje. Želela bi, da bi se v družini še naprej tako razumeli in da bi bili zdravi. Enako želim vsem ostalim ženam. “
MARIJA OGRIS, kontrolorka, TOZD ERO
„0d sindikata in od socialne delavke velikokrat slišimo, da je za žensko poskrbljeno. Resnica pa je drugačna, še posebno kar se tiče mater samohranilk. Ne zdi se mi pravilno, da smo morali na praznik dan žena delati do zadnje minute. Pogrešale smo čestitke. Tudi vodstveni delavci in vodilni nam niso prišli čestitat. Referata o dnevu žena, ki naj bi ga pripravil predsednik sindikata, tudi ni bilo. Zdi se mi, da temu dnevu v Iskri posvečamo vedno manj pozornosti."
Letošnji 8. marec je za nami. In spet smo ugotovili, da ob vsej enakopravnosti ženske nismo napravili poglavitnega: nismo ji omogočili, da bi bila za svoje delo osebno zavzeta, da bi se sama trudila za svoje napredovanje v poklicu, za strokovno izobra-
ZORA ŽITNIK, delavka, TOZD Števci
„Dan žena sem praznovala skupaj s sodelavkami. Takoj po službi smo odšle na kosilo, potem pa smo pripravili še majhno zabavo. Mislim, da ne bo ženska nikoli popolnoma enakopravna z moškim. Ze v tradiciji je, da je žena predvsem za v kuhinjo. To je posledica vzgoje, ki jo starši vtapljajo v glave otrokom že v rani mladosti. Ženske se tudi manj izobražujejo ob delu, kakor moški, saj jih poleg službe čaka doma še cela vrsta opravil."
ževanje, za Siljenje svoje splošne izobrazbe. Zaposlena ženska bi se morala zavzeti in trdno delati, da bi kaj dosegla. Toda večina jih ostaja samo na pol poti, večini pomeni zaposlitev samo tisto, kar njej in družini omogoča večje dohodke in s tem višji standard, manjka pa jim občutka za poklic, poklicnega ponosa. In nič ni čudnega, da je tako. Če rečemo, daje večina naših žensk dvojno obremenjena, nismo povedali nič novega. Stavek zveni že kot oguljena fraza, pa vendar pove samo čisto resnico. Ženska, razpeta med domom in službo, ima malo nagnjenja in še manj časa, da bi skrbela še za svoje poklicno izpopolnjevanje, še manj pa za počitek in razvedrilo. Kdo bo omogočil zaposleni ženski polno udeležbo v poklicnem delu? To je vprašanje, na katerega še vsaj nekaj časa ne bomo znali odgovoriti.
Pa še tole: resda 8. marcu oziroma ženam ob tem dnevu velja posebna pozornost. Pa to ni čisto prav. Še bolj prav bi bilo, če bi jih s šopkom rož razveselili tudi katerikoli dan v letu, jih razumeli vedno, ko to potrebujejo, in jih podprli v vseh akcijah za še boljši položaj v družbi Miro Brzdi”
TUDI ZENSKE V TOZD TOVARNA ELEKTRONSKIH INSTRUMENTOV V HORJULU PROSLAVILE SVOJ PRAZNIK
Ob 12. uri so na dan žensk ustavile stroje, odložile orodja in papirje ter se polnoštevilno zbrale v tovarniški menzi.
V uvodnem nagovoru jim je Maks Simončič povedal, kako težko pot so si vojevale ženske, da so si priborile v družbi, domu in delu mesto, ki jim gre. Družba danes daje ženskam vse enakosti.
Večji del pozdrava je bil namenjen delavkam, ki poleg delovnega jubileja
20-letnice obstoja tovarne praznujejo v letu 1977 tudi svoj jubilej — 20 let nepretrgane zaposlitve v Tovarni elektronskih instrumentov v Horjulu.
Za prijetno vzdušje sta poskrbela na prireditvi horjulski ženski in mešani zbor pod vodstvom dirigenta Vide Kopač ter učenci Osnovne šole.
S cvetico, majhnim darilom in vedrih obrazov so se razhajale.
K. M.
Razveseljivo je, da je med našimi sodelavkami vse več ljubiteljic te ali one športne panoge, ob tem pa seveda tudi iz leta v leto številnejša njihova udeležba tudi na športnih igrah Iskre in drugih delavsko-športnih srečanjih. Na sliki: odbojkarska ženska ekipa Elektromehanike, ki je doslej požela že vrsto lepih uspehov.
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ
Kam je usmerjena naša kadrovska politika
Struktura zaposlenih se mora prilagajati bodoči zahtevnosti dela
Kadrovska politika je najpomembnejši del v sklopu poslovne politike, saj so izvrševalci vseh funkcij in zadolžitev vedno ljudje. Od njihove strokovne usposobljenosti pa je odvisno, v kakšnem času in kako bomo uspeli doseči postavljene cilje, razpoložljivi kadrovski potencial pa čedalje bolj postavlja tudi meje poslovnih ciljev vsakega podjetja.
Neizbežna zahteva našega časa je, da si zagotovimo ustrezne kadre, pri čemer pa mora kadrovska politika izhajati iz sedanjega kadrovskega stanja, s tem da pri začrtovanju svojih ciljev upošteva relativno precej počasno spreminjanje kadrovske strukture; le-taje v našem podjetju neustrezna že glede na sedanjo zahtevnost dela in njegovo delitev, zato je naš glavni cilj, da v srednjeročnem obdobju maksimalno povečamo delež strokovnih kategorij delavcev.
Predvideli smo, da naj bi v obdobju 1976-1980 raslo število zaposlenih v celotni Elektromehaniki čimbolj počasi. Skoraj celotno povečevanje proizvodnje naj bi dosegali z boljšo organizacijo, sodobnejšo tehnološko opremo, predvsem pa z optimalnim angažiranjem čedalje ustreznejših kadrov. To bomo lahko dosegli le tako, da bomo odhajajoče delavce nadomeščali z novimi, med katerimi bi moralo biti
na strokovnjakih — kar predstavlja porast za 0,73 %. Zaposlovanje je bilo torej za več kot polovico manjše od minimalnih postavk srednjeročnega plana. Prav tako pa smo uspeli zaposlovanje obdržati v okviru plana za leto 1976, kije predvideval povečanje števila zaposlenih za 1,15 %.
S tem smo uresničili prvo zahtevo naše kadrovske politike — zadržano povečevanje števila zaposlenih - in tako ustvarili pogoje za dosego glavnega cilja, to je izboljšanja kadrovske strukture z vidika strokovne usposobljenosti.
V	preostalem delu Elektrome-hanike, se je število zaposlenih povečalo od 2721 na 2792, kar pomeni porast za 2,61 %, s čimer so te temeljne organizacije presegle plan zaposlovanja za leto 1976, kar je še toliko bolj nesprejemljivo, ker so v teh kolektivih itak načrtovali nadpovprečno visok porast (2 %). Še bolj pa so se oddaljili od srednjeročno začrtane dinamike povečevanja števila zaposlenih.
V	celotni Elektromehaniki se je število zaposlenih tako povečalo z 10020 delavcev na 10145 oziroma za 1,24%, kar je še vedno v planiranih okvirih.
Temeljne organizacije so večinoma upoštevale plan zaposlovanja, pri nekaterih pa je prišlo tudi do bistvenih odstopanj. Morda je vzrok tem odklonom nenačrtnost pri kadrovanju in ne le nepredvidljivost teh gibanj.
Planirano število zaposlenih je največ presegla Elektrooptika (za 233,2 %). Mnogo preveč so prekoračile plan tudi Merilne naprave (za 8,7 %) in skupne službe (za 7,3 %), v katerih bolj odstopajo tale področja: razvojno (38 %), finančno (35 %) in komercialno (10 %).
Kljub nekaterim specifičnim v predhodno omenjenih kolektivih ne moremo tolerirati in sprejeti tako velikih odstopanj od sprejetih planov gibanja zaposlenosti. Takšno stanje se pojavlja večinoma v istih kolektivih že v daljšem obdobju. Zato se lahko vsakdanja praksa, ki jo še bolj utijuje način vsakoletnega planiranja, ki jemlje za osnovo doseženo število zaposlenih. Pri tem pa ne upošteva morebitnega neupravičenega preseganja števila zaposlenih v preteklem obdobju.
Prekoračenje števila zaposlenih v nekaterih skupnih službah v temeljnih organizacijah lahko prikažemo kot pojav, ki kaže na težnje po neutemeljenem koncentriranju in povečevanju kadra zunaj temeljnih organizacij, kar pa ni v skladu z načeli o organiziranosti združenega dela.
A. Boc
Konferenca mladih delavcev
mnogo večje relativno število strokovnjakov, kot je njihov delež med odhajajočimi kakor tudi med zaposlenimi.
V	obdobju, ki ga obravnavamo, naj bi število delavcev poraslo za 7,44 %, glede na stanje ob koncu leta 1975. Ta porast naj bi bil linearen, tako da bi se zaposlenost povečevala največ za 1,5 % letno. To velja predvsem za skupna gibanja, medtem ko bi pri posameznih temeljnih organizacijah lahko nastopala precejšnja odstopanja od začrtanega trenda zaposlovanja, saj za nekatere TOZD predvidevamo celo zmanjšanje števila zaposlenih.
Poleg zmernega novega zaposlovanja je možno učinkovito vplivati na izboljšanje izobrazbene strukture predvsem z izvajanjem načrtne kadrovske politike v samem kolektivu. Ob tem je izredno učinkovito izobraževanje in strokovno usposabljanje ob delu in za delo.
ZAPOSLOVANJE JE OSTALO V PREDVIDENIH OKVIRIH
V	letu 1976, kakor tudi že leto poprej, smo uspeli obvladati težnje po ekstenzivnem zaposlovanju. Število zaposlenih v ožjem obsegu Elektrarne hanike se je glede na konec leta 1975 (7300 delavcev) povečalo samo za 53 delavcev — in še to s poudarkom
KS OO ZSMS DO ISKRA -ELEKTROMEHANIKA OO ZSM TEA
vabi k sodelovanju vse zainteresirane pevce — amaterje vseh starosti iz Elektromehanike, ki bi želel nastopiti na letošnjem festivalu
Iskra poje
Festival bo v drugi polovici aprila v Kranju. Vsak pevec lahko sam izbere popevko, s katero se bo predstavil na prireditvi. Le-ta je lahko narodna, na-rodno-zabavna, zabavna ali opereta.
Pevci naj pošljejo naslov popevke, ki jo bodo zapeli in svoje podatke s točnim naslovom, do 5. aprila 1977, osnovni organizaciji ZSM TEA na naslov: Iskra — Elektromehanika Kranj, OO ZSM TEA, Savska loka 4, 64001 Kranj, s pripisom „Za ISKRA POJE“. Podatke lahko sporočijo tudi telefonično Jožetu Marinčku na štev. 22-221, interna 2967.
Vse ostale informacije bomo posredovali kasneje.
Organizacijski odbor prireditve
ISKRA
Številka 12 - 19. marec 1977
učinkovitejša
Vsi mladi delavci, ki so organizirani v Zvezi socialistične mladine, so prek svojih delegatov vključeni v občinsko konferenco mladih delavcev. Z dosedanjim delovanjem te konference v kranjski občini niso bili povsem zadovoljni. Zato področna konferenca mladih delavcev prehaja na nov način dela.
Nekatere osnovne organizacije ZSM v delovnih organizacijah kranjske občine še vedno nimajo dovolj jasne slike o vlogi in pomenu področne KMD. Delegati iz osnovnih organizacij svoje funkcije ne opravljajo tako kot bi morali. Zaradi tega ponekod še prevladujejo stališča, da se problematika mladih v združenem delu rešuje preko Občinske konference ZSMS. Povezave med osnovnimi organizacijami in KMD pa se še ne uporabljajo v zadostni meri.
Za izboljšanje učinkovitosti delovanja konference mladih delavcev so si v Kranju zadali konkretne naloge. Uspehi bi morali biti kmalu vidni. To so hkrati tudi vprašanja, s katerimi se predsedstvo KMD trenutno največ ukvarja.
Pripravili so pravila o organiziranju in delovanju konference mladih delavcev pri OK ZSMS Kranj. Pripravo na konkretno delo in nove " akcije pa predstavlja skupni posvet predsedstva KMD s predstavniki Svetov konferenc ZSM iz organizacij združenega dela in predsedniki osnovnih organizacij ZSM, ki bo 12. in 13. marca v Radovljici. 'Na njem bodo, poleg najbolj perečih problemov, obdelali in akcijsko osvetlili naloge, ki so v tem času aktualne za mlade v združenem delu, kot so*, usmerjeno izobraževanje, študij ob delu, klubi štipendistov. Posebna predavanja in razprave pa bodo namenjene nalogam za uresničevanje zakona o združenem delu v vsakdanji praksi, stanovanjski in socialni problematiki mladih delavcev in uveljavljanju samo-
Pred kratkim smo se poslovili še od dveh dolgoletnih sodelavk, ki sta se upokojili. Na zgornjem posnetku je v krogu nekdanjih sodelavcev Jelka Kolman iz TOZD ERO, na spodnjem pa Pavla Tušek iz TOZD Števci; prva je v Iskri delala 31 let, druga pa 16 let.
upravljanja in delegatskega sistema v delovnih sredinah.
Na posvetu bodo obravnavah tudi organizacijska in akcijska vprašanja, med drugim se bodo pomenili o načinu obojestranskega sodelovanja med osnovnimi organizacijami in konferenco mladih delavcev ter o odnosu KMD do OK ZSMS in njenih organov. Omenjena vprašanja so odločilnega pomena za uspešnejše delo v prihodnje.
V bodoče bodo člani predsedstva KMD zadolženi tudi za spremljanje aktivnosti v osnovnih organizacijah. Vsak član predsedstva bo spremljal delo določenega števila osnovnih organizacij, jim pomagal in svetoval. O svojih ugotovitvah bodo redno obveščali predsedstvo, ki bo probleme sproti reševalo in izdelalo načrt za reševanje problematike v določenih OO.
Nosilci delovnih področij konference mladih delavcev bodo avtomatično člani ustreznih obstoječih komisij pri OK ZSMS Kranj. S tem bo zagotovljena tesnejša povezava med organi OK ZSMS in konferenco mladih delavcev.
Učinkovitost organiziranega vključevanja mladih v združenem delu v družbenopolitične organizacije in njihov aktiven odnos do samoupravljanja sta v veliki meri odvisna od samih vodstev osnovnih organizacij v TOZD. Slehernemu mlademu delavcu je treba dati možnost, da se organizirano vključuje v družbenoekonomske odnose.
Pri tem pa ne bi smeli pozabiti, da se aktivnost mladih v družbenopolitičnih organizacijah zmanjšuje. Prepričani smo, da večina mladih delavcev ni nezainteresirana, pač pa jih take napravijo obstoječe metode družbenopolitičnega organiziranja in še cela vrsta drugih pomembnih dejavnikov v naši družbi.
Alojz Boc
Pripis:
Pričakujemo predloge za povečanje interesa mladih za delo na družbenopolitičnem področju. Najboljše bomo objavili in jih tudi honorirali.
Letos predhodni
Univerzi v Ljubljani in Mariboru sta se letos dogovorili, da objavita predhodni razpis za vpis v prvi letnik visokošolskih organizacij. S tem želita univerzi zadovoljiti družbenim težnjam po učinkovitejšem usmerjanju srednješolcev in delovnih ljudi v visokošolski študij. Predhodni vpis je potreben tudi za vse, ki bodo študirali ob delu, saj jim je potrebno posvetiti posebno skrb.
Skupni predhodni razpis za vse visokošolske organizacije v Sloveniji je bil objavljen 8. marca v „Delu“. Vsi, ki se želijo vpisati v 1. letnik katerekoli študijske smeri v letu 1977/78, se
razpis za vpis
morajo prijaviti najkasneje do 25 marca letos na obrazcu „Prijava z* vpis“.
Izpolnjene prijave za vpis pa bc vsak delavec, ki želi študirati ob delu. sam poslal direktno na centralno pri javno mesto v Ljubljani, 61001 LJUB' LJANA, Poštni predal 524.
Dodatna pojasnila in obrazec za vpis lahko dobite na Skupnosti za za poslovanje Kranj, Sejmišče 4, ter ns enotah na Jesenicah, v Radovljici. Škofji Loki in Tržišču. Za delavce Iskre — Elektromehanike imajo nekaj obrazcev „Prijava za vpis“ v kadrovskem oddelku, soba 6.
Enaki med enakimi
Naše kurirke srečujemo na vsakem koraku. Kar naprej nekam hitijo, vsem se mudi. Skoraj vedno so nasmejane in dobre volje. Veliko malic in pošte prenesejo vsak dan, kdo ve koliko kilometrov dnevno prehodijo?
Pred nedavnim sem se pogovarjal s kurirkama VALERIJO DOLHAR in MAJDO ČESEN. Valerija je zaposlena v tehnološkem, Majda pa v investicijskem področju. Obe sta precej živahni in vselej pripravljeni na razgovor. Zmotil sem ju kar na hodniku, kjer delata. O svojem delu sta mi povedali naslednje: „Zjutraj najprej prineseva sodelavcem malico iz bifeja. Nato morava na ekspeditnem oddelku dvigniti pošto. Tajnici jo pregledata, midve pa jo dostaviva naslovniku v oddelku. Med delovnim časom pa skrbiva, da je vse raznešeno ali pa opravljava kakšna druga pisarniška opravila. Kadar nas obiščejo tuji part-
Z aprilom dražji topli obrok
Odbor za družbeni standard je na svoji zadnji seji dal soglasje k odločitvi Delavske restavracije o podražitvi toplega obroka. Od 1. aprila dalje bo cena toplega obroka 14 dinarjev. Predvideno povišanje cene toplega obroka je 25. januarja letos odobrila tudi tržna inšpekcija pri oddelku za gospodarstvo Skupščine občine Kranj.
Zadnje povišanje cene toplega obroka je bilo 23. februarja lani. V preteklem letu so se cene posameznih živilskih artiklov nenehno zviševale. Kljub temu Delavska restavracija med letom ni podražila malice, čeprav je omenjeno povečanje cen prehrambenih artiklov, ki so potrebni za pripravo toplih obrokov, ogrožalo rentabilnost poslovanja restavracije.
Razumljivo je, da v takih pogojih Delavska restavracija v bodoče ne more več pozitivno poslovati. Potrebno je zvišanje cene toplega obroka od 12 na 14 dinarjev. Iz pregleda kalkulacij je razvidno, da je povišanje upravičeno. Pribitek pri posameznih obrokih je različen glede na kvaliteto in ceno živil, vendar v povprečju ne presega 17%, kar je znatno manj kot v drugih tovrstnih restavracijah, ki poslujejo na lastni ekonomski bazi. Nabavne cene so se živilskim izdelkom povečale za okrog 30 %.
Predvidoma se bo istočasno povečal tudi regres z 10 na 12 dinarjev, zato dražji topli obrok ne bo obremenil naših žepov.
Alojz Boc
Valerija Dolhar in Majda Česen.
nerji, jih vodiva od vratarja do naši)1 oddelkov. Včasih skočiva tudi fl8 pošto ali v banko. Seveda znava skU' hati tudi dobro kavico ...“
V nadaljevanju pogovora sta h1* zaupali, da sta imeli večkrat probR me. Z nekaterimi sodelavci je težkfl delati. Nesramno se vedejo in si misli' jo, da lahko počnejo s kurirko vse, k^ se jim zljubi.
Na začetku je bilo v redu, je povč' dala Majda. Kasneje so se pojavih prO' blemi pri razdeljevanju malice. Včasih sem kakšen artikel preveč zaračunala velikokrat pa mi je na koncu tudi ks) zmanjkalo, pa se nisem pritoževala.
Valerija je imela podobne probl^' me pri razdeljevanju hrane. Tako)6 pravi:
„Ko sem se zaposlila v Iskri jj Elektromehaniki, ni bilo lahko. Veli' ko ljudi in oddelkov sem si moral3
(Nadaljevanje na 5. strani)
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Števci za lepo in praktično darilo ter dobre želje, vsem predpostavljenim pa za razumevanje in pomoč pri mojem dolgoletnem delu.
Vsem želim še veliko delovnih uspehov.
Pavla Tušek
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ
Enaki med enakimi
(Nadaljevanje s 4. strani)
zapomniti. Sčasoma sem se temu privadila. Pri pobiranju denaija oziroma bonov za malico nekateri posamezniki nalašč zavlačujejo. Zato malico marsikdaj dobijo prekasno. Ne zavedajo se, da so večinoma sami krivi za to ...
Njuni sodelavci so večkrat omenjali, da svoje delo opravljata nepošteno, malomarno in površno. Nekateri so si
pač ustvarili o Majdi in Valeriji napačno mnenje. Morda so velikokrat sami negativno vplivali na njuno vedenje. Je že tako, da smo tudi mladi večkrat preobčutljivi. Vsak ima kdaj pa kdaj „slab dan“. Po drugi strani pa sodelavci in vsi, ki se dnevno srečujemo z našimi kurirkami - ali še poznamo pregovor, ki pravi, da „lepa beseda lepo mesto najde? “
Majdi in Valeriji se je že mudHo. Morda so njuni sodelavci tisti dan
malo kasneje prejeli svoj obrok malice. Upam, da se njihovi medsebojni odnosi zaradi tega niso še bolj zaostrili?
Majda mi je še povedala, da obiskuje dvoletno administrativno šolo. Tudi Valerija se bo vpisala in nadaljevala šolanje ob delu.
r
v
PRIROČNIK O INDOK CENTRIH
-X
J
Na osnovi 1. odstavka čl. 7 in v skladu z drugimi določili Samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih zadev, ob upoštevanju osnov dodeljevanja stanovanjskih posojil delavcem v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih, ki jih je sprejelo predsedstvo RS ZSS oktobra 1974, ter na osnovi sklepa 7. seje DS delovne organizacije z dne 9. 3. 1977 objavlja odbor za družbeni standard delovne organizacije
Razpis za dodelitev posojil graditeljem stanovanjskih hiš
1.	Posojila bodo graditeljem družinskih stanovanjskih hiš oz. stanovanj odobrena na osnovi in pod pogoji tega razpisa.
2.	Posojila bodo-odobrena za gradnjo novih stanovanjskih hiš in za tako dograditev stanovanj oz. stanovanjskih hiš, s katero se pridobijo dodatni bivalni prostori za dosego vsaj osnovnega stanovanjskega standarda v bivalni enoti.
3.	Posojila bodo odobrena v skupnem znesku do 5.000,000,00 din, pri čemer bodo temeljne organizacije in delovna skupnost skupnih služb lahko odobravale posojila le do višine lastnih razpoložljivih sredstev in skladno z lastnim letnim programom zadovoljevanja stanovanjskih potreb.
4.	Prosilci za posojilo morajo biti delavci Iskre Elektromehanike Kranj, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah s sedežem v Kranju, v delovni skupnosti skupnih služb, v TOZD tovarna optičnih in steklopihaških naprav Ljubljana, TOZD tovarna merilnih instmmentov Otoče, TOZD tovarna mehanizmov Lipnica in TOZD montažno servisna organizacija Ljubljana.
5.	Prosilci morajo imeti gradbeno dovoljenje, kije izdano po 1. 1. 1972 in dokaz o lastništvu parcele z vložno številko.
6.	Pravico do posojila nimajo prosilci:
a)	ki so vseljeni v svojo stanovanjsko hišo in imajo urejen osnovni stanovanjski standard v bivalni enoti,
b)	ki so do 1. 1977 že dobili posojilo iz združenih sredstev pri samoupravni stanovanjski skupnosti Kranj za dograditev svoje stanovanjske hiše,
c)	ki prezidujejo, prizidujejo, temeljito popravljajo ali obnavljajo stanovanje oz. stanovanjsko hišo (tako imenovane adaptacije brez gradbenega dovoljenja), vsa dela, s katerimi se izboljšajo stanovanjske razmere, ne presega pa se
osnovni stanovanjski standard v bivalni enoti. -
7.	Pri odobravanju višine posojil bodo upoštevani naslednji kriteriji:
a)	stanovanjske razmere prosilca (stanovanjska površina na člana in kvaliteta stanovanja),
b)	zdravstveno in socialno stanje prosilca in družinskih članov, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu,
c)	delovna doba prosilca v delovni organizaciji,
d)	pomembnost in odgovornost delovnega mesta, ki ga prosilec zaseda v delovni organizaciji,
e)	strokovna izobrazba prosilca oz. njegove osebne kvahfikacije,
f)	udeležba v NOB in internacija prosilca v času NOB, ter ta čas priznan kot doba, po posebnih predpisih,
g)	število družinskih članov, zaposlenih v Iskri Elektromchaniki,
h)	višina dosedaj prejetega posojila v delovni organizaciji,
i)	stopnja (faza) gradnje in starost gradbenega dovoljenja.
8.	Posebno prednost pri višini posojila bodo imeli prosilci:
a)	ki bodo po dograditvi stanovanjske hiše izpraznili najemniško stanovanje, ki •je last delovne organizacije,
b)	do katerih ima delovna organizacija posebne obveznosti (na osnovi sklepa odbora za družbeni standard delovne organizacije).
9.	Višina posojila bo posameznemu prosilcu določena na osnovi pridobljenih točk posebnega točkovalnega sistema, ki je sestavni del tega razpisa in ob upoštevanju drugih kriterijev iz tč. 7, ki niso vključeni v točkovalni sistem.
Pregled stanovanjskih razmer in točkovanje v TOZD bodo izvedle komisije odbora za družbeni standard. Točkovanje bo izvedeno na osnovi ogleda stanovanjskih razmer prosilca in njegovega gradbenega objekta ali na osnovi dokumentacije, s katero razpolaga stanovanjska zadruga Iskra oz. posamezna dislocirana TOZD.
Gradbeno dovoljenje in dokaz o lastništvu sedanjega stanovanja bo prosilec moral predložiti komisiji ob ogledu.
10.	Višina posojila bo določena glede na vrednost točke in korigirana glede na druge kriterije, ki niso zajeti v točkovalnem sistemu. Vrednost točke bo izračunana tako, da se bo skupna razpoložljiva vsota za posojilo posamezne TOZD oz. delovne skupnosti skupnih služb delila z vsoto točk vseh prosilcev te enote, ki bodo upravičeni do posojila. Za TOZD, ki so locirane v Kranju, bo pripravljen enoten predlog, v katerem bo upoštevana tudi sohdarnost med TOZD.
11.	Posojila bodo odobrena pod naslednjimi pogoji:
a)	rok vračanja je do 20 let
b)	najmanjša mesečna anuiteta zna 150,00 din
c)	obrestna mera znaša 2 %, obvezno pa jc tudi plačevanje bančne provizije,
d)	pričetek vračanja posojila je 1. 1. 1978,
e)	posojilo mora biti zavarovano s solidarnim jamstvom dveh porokov, ki s podpisom solidarno jamčita, da bosta prevzela odplačevanje posojila, v kolikor bi posojilojemalec prenehal ali pa sam ne bi mogel več odplačevati posojila.
Ostali pogoji in način šklepanja pogodb so določeni v Samoupravnem sporazumu o urejanju stanovanjskih zadev.
TOZD, ki niso sprejele samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanj škili zadev ah so ga sprejele le delno odobravajo posojila pod pogoji, ki so bili sprejeti v njihovi temeljni organizaciji. Ti pogoji naj bodo čim bolj vsklajeni s pogoji iz samoupravnega sporazuma.
12.	O višinah posojil odločijo delavski sveti TOZD oz. delovne skupnosti skupnih služb na predlog odborov za družbeni standard TOZD oz. delovne skupnosti skupnih služb. Predloge, ki jih pripravi strokovna služba delovne organizacije ali kak drug strokovni organ v dislocirani temeljni organizaciji na osnovi rezultatov ogleda in točkovanja, predhodno ovrednoti odbor za družbeni standard delovne organizacije in pri tem ugotavlja skladnost z razpisnimi pogoji in kriteriji iz samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih zadev. Odbor za družbeni standard o odločitvah posameznih TOZD in delovnih skupnosti skupnih služb ter o celotni izvedbi razpisa poroča DS delovne organizacije.
Kadrovsko področje delovne organizacije izda obvestila ali poskrbi za izdajo obvestil posameznim prosilcem na osnovi zapisnika sej delavskega sveta TOZD oz. delovne skupnosti skupnih služb, če ni v posameznih TOZD določeno kako drugače.
V roku 15 dni od"dneva prejema obvestila je dovoljeno vložiti zahtevo za varstvo pravice na delavski svet temeljne organizacije oz. delovne skupnosti skupnih služb.
13.	Razpis velja od 15. 3. do vključno 31. 3. 1977
Obrazce za prijavo na razpis dobite v Stanovanjski zadrugi Iskra, oz. pri sekretarju, ah drugi pooblaščeni osebi v dislociranih TOZD in organizacijskih enotah. Na istih mestih je treba izpolnjene obrazec za prijavo na razpis tudi oddati.
Odbor za družbeni standard DO
V začetku letošnjega letajmo že pisali o izgradnji novega tovarniškega objekta v TOZD Napajanja v Novem mestu.
Nova montažna hala tip „Gorica“ v velikosti 720 m'1 gradiSGP „Pio-nir“ iz Novega mesta. Gradbena dela so do prve faze že zaključena in pri sami izgradnji izvajalec ni imel večjih težav.
Druga faza pa naj bi bila predvidoma končana do meseca maja.
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA INDUSTRIJE
0 številnih vprašanjih
Uveljavljanje delegatskih odnosov v družbenopolitičnem in gospodarskem življenju zahteva bistvene spremembe tudi v sistemu obveščanja. Informiranje delovnih ljudi in občanov je sestavni del samoupravljanja. S poglabljanjem družbenih odnosov, ki na njem temeljijo, prihaja do bistvenih novih potreb tudi na tem področju.
INDOK centri predstavljajo v našem sistemu obveščanja posebno kvaliteto. S pripravami za oblikovanje INDOK centrov ponekod zamujajo. V večini primerov ne gre za odpore do snovanja teh služb, temveč za nezadostno poznavanje vsebine in ciljev, ki jih želimo doseči z informacijskimi dokumentacijskimi centri.
Zato sta Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem ter Center za samoupravno informativno dejavnost v Ljubljani izdala nad 150 strani obsegajoč Priročnik o informacijsko dokumentacijskih centrih, založEa ga je Dopisna delavska univerza Univerzum.
V priročniku je dvanajst strokovnih referatov. Darko Marin je obdelal tri teme: Aktualna vprašanja v obveščanju in INDOK centri, Povezovanje INDOK centrov s sredstvi javnega obveščanja ter Prve izkušnje delovanja INDOK centrov v delegatskem sistemu.
Pavle Zrimšek je obdelal temo Sistem informiranja, Tomo Martelanc Nekatere temeljne pojme iz teorije
komuniciranja, Dušan Rebolj pa Vsebino in oblike informiranja samo-upravljalcev v delegatskem sistemu. Normativno ureditev infonniranja v organizacijah združenega dela obravnava J. Sekolec. S. Rakočevič je prispeval referat O osnovah, organizaciji in nalogah INDOK centrov ter prikazal Pomen vzorčnih INDOK centrov v občini Škofja Loka.
Navodila za delo INDOK centrov je nanizal M. Lorbar, F. Komel je napisal temo Povezovanje statističnega sistema z INDOK centri, D. Dovjak pa je prikazala Osnove avtofhatske obdelave podatkov.
Prir očnik o INDOK centrih je sistematično urejen, vsebinsko bogat in razumljivo napisan. Prav gotovo bo koristen pripomoček delavcem v INDOK centrih v Sloveniji.
S pridom ga bodo lahko, v teoretičnem in praktičnem smislu, uporabljali vsi tisti, ki se v naši družbi kakorkoli ukvarjajo z obveščanjem: delavci v INDOK centrih, v informacijskih službah v organizacijah združenega dela, KS, občinah in v republiki, uredniki glasil itd. V priročniku so tudi povsem neposredna prizadevanja, kako razmišljanja in teoretične zasnove spremeniti v prakso.
A. B.
Na 17. zasedanju delavskega sveta skupnih služb, ki je bilo v sredo, 9. marca ob 8. uri na Savski c. 3 v Ljubljani, so delegati obravnavali več pomembnih zadev, od katerih bomo omenili naslednje:
OBRAVNAVANJE POSLOVNIH REZULTATOV ZA LETO 1976
Kratko obrazložitev stroškov skupnih služb za preteklo leto je podal direktor finančno-računovodskega področja, Cveto Demšar. V obrazložitvi je bilo zajeto, da so imele skupne službe v preteklem letu za 15 % več stroškov, kot je bilo planirano.. Vzrok temu preseganju je v zakasnitvi reorganizacije skupnih služb. Planirano je namreč bilo, da bodo zaposleni v sekretariatu, organizacij sko-kadrovskem področju in računovodsko- finančnen področju, ki delajo izključno z^ TOZD s prvim januarjem 76 tudi prešli v ustrezne službe v TOZD. Dejansko pa so bile te premestitve narejene šele med letom, nekatere pa šele na koncu leta. Do premestitve pa so ti zaposleni dejansko bremenili skupne službe. Tako tudi teh 15 % ne predstavlja dejanskega stanja prekoračitve plana. Iz natančnejše primerjave dejanskih stroškov s planiranimi je evidentno, da so stroški preseženi le za 5%.
Preseganja pa so po posameznih stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih zelo različna. Predvsem je plan presežen v komercialnem področju in v razvojnem inštitutu. Glede na to bo potrebno v omenjenih področjih temeljiteje pregledati ali so ti stroški dejansko v preveliki meri prekoračili planirano mejo ali pa je bila glede na potrebe ta meja prenizko postavljena. Presegi stroškov na posameznih mestih so nastali tudi zato, ker so se pojavili nekateri stroški še iz 75. leta zaradi nepravočasno likvidiranih računov in zaradi reorganizacije. Prav tako so bde planirane nekatere zakonske obveznosti kot na primer prispevek za
potresno območje, zavarovanje kmetov in solidarnost, ki so bile uzakonjene šele med letom.
Skupno vzeto pa so stroški nekje v planiranih mejah.
Delavski svet je podano poročilo sprejel.
IZGRADNJA REKREACIJSKEGA CENTRA V PINETI
O izgradnji tega centra je bilo že dosti napisanega in verjetno ga ni delavca v ISKRI, ki ne bi o tej stvari kaj vedel, se o tem pogovorU s tovarišem na delovnem mestu in si končno ustvard tudi svoje mnenje. Pri nas so o tem ali je izgradnja tega centra potrebna ali ne oziroma o tem ali pristopiti k investiranju razpravljali že v osnovnih organizacijah sindikata in ga kot pred-loe iznesli tudi na delavski svet.
Po krajši razpravi so delegati spre--u nas dnji sklep:
da se strinjajo z izgradnjo tega centra, vendar s pogojem, da se ustanoviteljice interesne skupnosti počitniške skupnosti Iskra odločijo za pristop k samoupravnemu sporazumu o izgradnji tega centra.
OBRAVNAVA IN SPREJEM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O FINANCIRANJU PROGRAMA RAZVOJA OBMOČNE SIS ZA PTT PROMET LJUBLJANA - ZA OBDOBJE 1976-80
Omenjeni sporazum, katerega nam je poslala v podpis območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Ljubljana, velja tudi za območje občine Ljubljana-Bežigrad, kjer je sedež naše delovne skupnosti. Podpisniki sporazuma so se na osnovi določd sporazumeli, da bo program razvoja PTT prometa za območje skupnosti financiran poleg lastntii sredstev izvajalca PTT storitev in kreditov poslovnih bank tudi iz združenih sredstev uporabnikov PTT prometa storitev v višini 32 %.
Odstotek prispevka posameznega uporabnika UIT storitev znaša
43,532 % fakturnega zneska za telefonske impulze, ki jih uporabniki v TOZD ali delovna skupnost pqrabi v obračunskem letu. Odstotek prispevka je izračunan na osnovi dogovorjene projekcije oziroma konstrukcije financiranja programa raz\oja.
Delavski svet je na osnovi podane razlage sprejel sklep o sklenitvi samoupravnega sporazuma o financiranju programa razvoja PTT prometa za obdobje 1976—80.
POGODBA O TEHNIČNEM SODELOVANJU NA PODROČJU FLUIDNE TEHNIKE
hcmeljna organizacija združenega dela 110, Lesce, ki je bila do nedavna v sestavu delovne organizacije Iskra-Avtomatika, se je izločila iz-njenega sestava in se pripojila k Tovarni verig — Lesce. Obenem je sklenda, da se opravljanje razvojne dejavnosti v okviru razvojnega inštituta, ki ima sedež v Ljubljani, Savska c. 3, nadaljuje v istem obsegu in okviru kot se je to (Nadaljevanje na 6. strani)
ISKRA =
Števdka 12-19. marec 1977
V TOZD Tovarna elektronskih naprav na Stegnah so se pred nedavnim poslovili od invalidsko upokojenega sodelavca Jožefa Novaka iz vzdrževanja z lepim darilom in dobrimi željami..
X_________________________________________________________________________^
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
TOZD TV PRŽAN
Nadaljnje perspektive
Po znanih težavah predlanskim je TOZD TV Pržan z doslednim izvajanjem sanacijskega programa lani dosegla lepe rezultate. Stanje v tovarni seje normaliziralo in že so sredi vitalnih načrtov za bodočnost in tekoče delo dobro napreduje. Tako nam je povedal direktor Ivo Štemberger, ko smo ga povprašali o lanskem poslovanju.
Predvsem moram povedati, da je Tako nam je uspelo zboljšati kadrov-težko primerjati leto 1975 z letom sko strukturo. Osebne dohodke smo 1976, ker je lansko bilo neprimerno prilagodili stabilizacijskim ukrepom in boljše. Delo je potekalo v urejenih raz- smo prejeli le 97 % OD razdeljenih merah, čeprav z vsemi stabilizacijski- prejšnje 1975. leto. mi ukrepi in doslednim izvajanjem
sanacijskega programa.	Kljub temu smo presegli maso OD
Na izboljšanje je vplivalo več fak- za sedem odstotkov, to pa v glavnem torjev. Predvsem so se uredile gospo- na račun izboljšanja dohodkov stro-darske razmere na trgu in nam zagoto- kovnih sodelavcev, ker smo hoteli zavile neoviran plasma proizvodnje.	gotoviti dobro kadrovsko strukturo in
preprečiti odhajanje kvalificiranih ljudi.
Mnogo ljudi se izobražuje ob delu - kar 5 % in na rednih šolah imamo 23 štipendistov, vse te ljudi nujno rabimo, saj tehnični napredek zahteva od nas vse več.
Za letos ne vem kaj bi rekel. Vsako napovedovanje je nehvaležen posel. V proizvodnji dohajamo cilje, zastavljene s programom za letošnje leto — torej dinamični plan teče nemoteno. Upam, da bo leto uspešno, saj napenjamo v TOZD vse sile ob pomoči delovne organizacije.
Tudi investirali bomo v strojno opremo predvsem za neposredno proizvodnjo, to bo nujno za uspešno opravljanje nalog, ki smo si jili naložili letos. Važno je tudi, da s strojnim parkom znižujemo stroške. Sicer pa je zadnji čas, da čimveč skrbi posvetimo strojni opremi, ki je bila leta nazaj tako zapostavljena.
Ob investicijah nam mnogo pomaga branža, tako upamo, da bo šlo ...
S konference serviserjev v Lipici,
TOZD RADIJSKI SPREJEMNIKI .SEŽANA
Konferenca o servisni dejavnosti
Prejšnji četrtek in petek je organizirala tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani dvodnevno letno konferenco vseh serviserjev, ki popravljajo njihove izdelke. Vodjo centralnega servisa, Jožeta Trampuža smo prosili, da nam pove, kako so potekali razgovori in s kakšno problematiko se je konferenca ukvarjala. Vodja nam je rade volje ustregel.
Svoj pozitiven odraz je prinesel tudi zakon o zavarovanju plačil, ki nam je zagotovil redno vračanje vloženih sredstev. Pa tudi naša branža je zaživela in se organizacijsko utrdila, kar nam je mnogo pomagalo pri urejanju nastalega položaja.
Ne nazadnje pa je dal svoj prispevek sanacijski program, ki smo se ga dosledno držali, čeprav za ceno zategovanja pasu; vsi smo se sanacijsko obnašali ob trdni podpori samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v TOZD.
Predvsem smo svoje napore usmerili v boljši izkoristek delovnega časa in znižanje stroškov. Rekonstmkcije, ki smo jih začeli v proizvodnji leta 1975 smo izvajali tudi lani. Izkoristili smo vse možnosti našega razvoja in posegli po izboljšavah pri vseh naših izdelkih. Mnogo smo napredovali tudi na tehnološkem področju in dosegli kar lepe uspehe.
Vsa ta prizadevanja so rodila pozitivne rezultate. Poslovno leto 1976 smo zaključili pozitivno ih prav zato ga je težko primerjati z letom 1975, ko smo imeli globoko izgubo.
Prodajna služba naše delovne organizacije seje še bolj zavzela za prodajo naših izdelkov in uspeh ni izostal. Prodali smo proizvodnjo in zaloge, kar je največ prispevalo k normalizaciji poslovanja.
Naj vam te podatke ilustriram s številkami:
Plan proizvodnje je bil dosežen 100% - indeks v primerjavi z letom 1975 je 144.
Prodaja na domačem trgu je bila dosežena po programu 103 %, indeks 75/76 pa je 192.
Načrtovani izvoz je bil dosežen s 105 %, indeks v primerjavi z letom 1975 pa je 178.
Ob začetku leta 1976 smo imeli 707 zaposlenih, ob koncu leta pa nas je bilo 656, torej 51 manj, pa smo kljub temu celo presegli proizvodni program. Vsa ta redukcija je bila posledica sanacijskih prizadevanj. Posebno je važno, da smo le intenzivno zaposlovali — se pravi sprejemali le strokovnjake, ki nam jih zelo manjka
Iskrina servisna mreža je plod organizacije Iskra Commerce. Te delavnice, oz. servisi delajo tudi za nas, poleg pogodbenih delavnic, ki jih vodijo zasebniki. Povabili smo na konferenco vse poslovodje in vodje delavnic, ki opravljajo servisne posege za izdelke široke potrošnje, bolje rečeno naše izdelke — radijske sprejemnike, ojače-valne naprave in stabilizatorje.
Konferenca je bila v Lipici. Direktor naše TOZD Stanislav Pavlin je na
Jože Trampuž, vodja centralnega servisa, je vodil konferenco.
začetku vse lepo pozdravil in nakazal bistveno problematiko na relaciji tovarna — servisi.
Nato smo vse udeležence seznanili z novostmi v proizvodnji za leto 1977. Tako smo predstavili sprejemnik na šasisji z AFC, nato isti aparat z vgrajenim kasetnim magnetofonom, še več pa je bilo inštrukcij in demonstracij aparata Hi-Fi, novega stereo sprejemnika.
Posredovali smo poslušalcem vse tehnične podatke in bistvo ter problematiko vseh novosti. Serviserji so se
nato seznanili tudi z novostmi v programu na področju ojačevalnih naprav in si ogledali tovarno.
To je bil prvi dan konference.
V petek so razčiščevali možnosti kako čim hitreje, čimbolje in čim ceneje opravljati servisno službo in urediti odnose med tržiščem - servisom - skladišči rezervnih delov in tovarnami proizvajalkami.
S to analizo in razčiščevanjem položaja so prišli do zaključkov in ugotovitev, kakšne so poslovnost, učinkovitost in zlasti kolikšni so stroški servisov, oz. posegov. V teh razgovorih so kritično in samokritično ugotovili, da je zelo važno, kakšna je kvaliteta sodelovanja in poslovanja. V obojestransko zadovoljstvo so ugotovili, da se kvaliteta končnih izdelkov Iskre v Sežani izboljšuje in je indeks upadanja servisnih intervencij od 20 do 25 % letno.
Na podlagi vseh teh rezultatov so zastopniki TOZD Radijski sprejemniki podali smernice in stališča TOZD,
kako bi vodili enotno politiko v poslovnem letu 1977.
V	nadaljevanju konference so obravnavali tehnične prijeme za izboljšanje dela, kvalitetnejše rezervne dele in najnovejše dosežke v tehnologiji radijskih sprejemnikov in ojačevalnih naprav.
Razpravljala so povedali mnogo o težavah na terenu, zastopniki tovarne pa o problematiki v tovarni na tem področju. Sprejeli so vrsto sklepov za izboljšanje in hitrejše poslovanje na relaciji tovarna - servis, bodisi da bo to potekalo direktno ali posredno prek centralnih služb ZP Iskra. Predvsem je važen sklep, da bo proizvajalec več strokovno svetoval servisom in tako pripomogel k hitrejšim rešitvam pri posegih.
Nekaj vprašanj je ostalo še odprtih. Če človek gleda servisno dejavnost od daleč, je le-ta videti zelo enostavna. Okvaro popraviš in pika. Ko pa smo poslušali razgovore, smo ugotovili, da se ob tem delu odpira na tisoče vprašanj. Tako na primer, kako popravljati stare tipe radijskih sprejemnikov, ki jih deset in več let tovarna več ne proizvaja, niti rezervnih delov zanje.
V	pogovoru s serviseiji se je neprestano ponavljalo vprašanje, zakaj tej dejavnosti ne posvetimo več pozornosti, oz. vsaj del tistega, kar vložimo v proizvodnjo. Večina TOZD meni, da
lllillllllllUllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllM
O ŠTEVILNIH VPRAŠANJIH
(Nadaljevanje s 5. strani)
delalo do sedaj. Zaradi specifičnosti sedanjega položaja pa je potrebno to sodelovanje urediti na pogodbeni osnovi kot obliki dolgoročnejšega po-slovno-tehničnega sodelovanja. In sicer gre v tem primeru za sodelovanje v razvoju na področju fluidne tehnike in to za elemente ter naprave in stroje, ki so v pretežni meri sestavljeni iz komponent omenjene tehnike. Konkretnejšo vsebino in način sodelovanja pa bi pogodbeni stranki sklenili sproti z vsakokratnimi pogodbami ali sporazumi za konkretne primere. Njune skupne obveznosti pa predstavljajo tehnične spremembe ter dopolnitve in izboljšave proizvodov. Delegati delavskega sveta so dali soglasje k omenjeni pogodbi o tehničnem sodelovanju
SKLENITEV KOLEKTIVNEGA NEZGODNEGA ZAVAROVANJA
Na podlagi številnih sugestij s strani zaposlenih v delovni skupnosti skup-nih služb, smo sklenili, da bomo za vse svoje delavce sklenili nezgodno zavarovanje in to kolektivno. S tem namenom je zavarovalnica Sava PE Ljubljana poslala ponudbo za skle-
ISKRA
Številka 12 — 19. marec 1977
nitev omenjenega sporazuma, iz katerega je razvidno da:
— so zavarovalne vsote za posameznega zavarovanca odvisne od nevarnosti, ki ji je izpostavljen pri svojem poklicnem delu. Zaradi tega uvršča zavarovalnica člane delovnih kolektivov v pet navarnostnih razredov v posebnem seznamu. Po tem seznamu so delavci naše delovne skupnosti skupnih služb uvrščeni v prvi nevarnostni razred.
Delavskemu svetu je bilo predlagano, da sklene zavarovanje za smrt, invalidnost ter dnevno odškodnino.
Mesečna bruto premija naj bi po tem predlogu znašala za posameznega zavarovanca 20,00 dinarjev. Višina zavarovalne vsote za smrt je 46,40 din, za invalidnost pa 92.800 ’di. Dnevna odškodnina pa naj bi bila 46,40 din.
Delavski svet je predlagal, da se sklene omenjeno zavarovanje pri bruto premiji 20,00 din mesečno na zaposlenega.
Po obravnavi predloga komisije za nagrajevanje in sistemizacijo o spremembah in dopolnitvah akta o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest in prijavah na predlog statuta iz javne razprave, je delavski svet zaključil 17. zasedanje.
Š. Dittrich
Vstavljalni trak za TV sprejemnike
v Pr Žanu.
V_______________________________J
Izlet na Vršič
Planinsko društvo Iskra je za svoj prvi izlet v sezoni izbralo v soboto 25. in 27. v nedeljo Vršič.
Tudi za tebe, ki v sebi še oklevaš za to pot, pa se boš po premisleku odločil da pojdeš z nami.
Po dolgem zimskem premoru je pot do oskrbovane Erjavčeve koče na Vršiču zelo primerna, saj nima zahtevnega vzpona. Poglej doma za smučarske palice in jih vzemi s seboj. So zelo primerne za enakomerno razgibavanje zgornjega telesa in rok, hkrati pa, nudijo oporo nogam. Če bo sončno ne pozabi na zaščitno kremo!
V nedeljo zjutraj sc bomo v primeru ugodnih snežnih razmer razdelili v dve skupini, prva se bo povzpela na Mojstrovko, druga pa na Sleme. Če pa bo kdo želel počakati popoldanskega odhoda v dolino kar v prijazni Eijav-čevi koči -■ nič ne de.
Vsi, ki se odločite za vzpon na Mojstrovko, ne pozabite na dereze in cepin!
Prijave s prispevkom din 50,00 za člane sprejema:	Planinsko društvo
Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3, tel. 324-765. Vodja izleta bo Zvone Snoj.
ŠTIPENDISTI - ŠAHISTI!
Dne 22. 3. bo ustanovni sestanek šahovskega krožka Kluba štipendistov ZP ISKRA. Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo ob 19. uri v prostoru Kluba na Vegovi 4.
OBVESTILO ŠTIPENDISTOM
Vse štipendiste ZP ISKRA, ki se ukvarjajo s pletenjem in kvačkanjem vabimo, da dne 24. 3. pridejo ob 19. uri v klubski prostor na Vegovi 4 (ETŠ), kjer bomo ustanovili pleti!ski krožek.
TRIGLAVSKA JEZERA-KANJAVEC
Planinska sekcija Iskra -Elektromehanika Kranj organizira v soboto in nedeljo, 26. in 27. marca 1977, turni smuk Komna - Triglavska jezera --Kanjavec — za Debelim vrhom — planina v Lazu — Voje. Cena prevoza je 30 din, točnejše informacije bodo objavljene naknadno.
Prijave in vplačila sprejema Olga Pajk, tajništvo ERO, tel. 2822 in poverjeniki sekcije, do vključno srede, 23. marca.
Vabljeni!
je takrat ko izdelek odpeljejo iz tovarne, zanjo stvar zaključena. Vendar ne smemo pozabiti, da našo kvaliteto kupci sodijo po tem, kako in koliko časa izdelki funkcionirajo - to pa zagotavljajo servisi.	p Kotar
TV PRŽAN: lani je bilo poprečno zaposlenih 655 ljudi, ki so prejemali poprečni osebni dohodek 3.079 din.
SKUPNE SLUŽBE: po več kot dveh letih, ko so bili vodilni delavci vršilci dolžnosti, so te dni razpisali vsa vodilna delovna mesta.
MONTAŽA IDRIJA: Organizacija ZSMS je zelo aktivna, ima tudi veliko število članov, saj je od 250 zaposlenih kar 170 mladincev
ELEKTROMOTORJI ŽE- ! LEZNIKI: Samoupravni organi so dobili te dni v razpravo vloge krajevnih skupnosti, katere želijo, da bi njihov proračun do leta 1980 prispevah en odstotek osebnega dohodka — brutto za potrebe njihovih dejavnosti.
SKUPNE SLUŽBE: s prvim januarjem 1977 je TOZD Gospodinjski aparati vzela svoje končne izdelke iz skupnih skladišč branže in sama uredila skladišča gotovih izdelkov.
KF
____________________________Z
DRAGI JANINI SODELAVCI!
skušala sem Jani nadomestiti mamo, zato je prav, da se vam zahvalim za vse, kar ste zanjo storili.
Predvsem iskrena hvala vsem njenim najožjim sodelavcem v oddelku SEV, o katerih mi je veliko pripovedovala in med katerimi se je izredno dobro počutila ter jih imela rada.
Še posebej pa topla zahvala tako upravi „lskra-Commerce11, kot mladinski organizaciji, sodelavcem iz celotnega SEV in potrošniških kreditov ter drugim za cvetje, vence, spremstvo na zadnji poti, izraze sožalja in lepe besede, s katerimi ste se od nje poslovili ob preranem grobu.
Boža Simončič
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi svoje ljube mame
JOŽEFE MAROLT
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem na liniji releja in peresnega stavka v TOZD TEA za izrečena sožalja iu darovani venec
žalujoča hčerka Marija Šteru
ZAHVALA
Ob prihodu pomladi nas je nepričakovano, prezgodaj in za vedno zapustil naš dragi oče.
Zahvaljujem se vsem delavcerU TOZD Inženiringi, kateri so našli tolažilno besedo ali kakorkoli pomagali v hudih in bolečih trenutkih.
Iskrena hvala.
Mirko Velenderič
Novice od tu in tam
Q V počastitev dneva OF in praznika dela bo od 24. aprila do 9. maja v ribniškem gradu razstava del likovnikov združene „Iskre" — tako poroča ..Dolenjski list".
^ Tekstiliada, Iskriada in vse druge „iade" letos bolj kot lansko, predlansko leto in kdaj prej polnijo naša smučišča. Samo v okviru ..Iskre" se je v veleslalomskih veščinah pomerilo v Kranjski gori 670 ljudi. Po eni strani je to vsekakor razveseljivo, saj tudi take priprave na „iade" pospešujejo sindikalni smučarski šport. Po drugi strani pa Povzroča dogajanje med veleslalomskimi vratci tudi grenak občutek pri vseh tistih delavcih, ki le poslušajo, kako imenitno so se izkazali njihovi delovni tovariši na zimskih delavskih športnih igrah. Razlog, da ne morejo biti tudi sami deležni sindikalnih pospeševalnih potez pri smučanju je ta, da pri njih pod parolo zimskih športnih iger nudijo ugodnosti le najboljšim, ki so pač imeli v življenju možnosti, da se nauče dobro smučati.
Skupaj s številom sodelujočih pa seveda raste tudi vsota denarja, ki jo porabimo za ta tekmovanja — poroča Alenka Leskovic v „Delu".
Q Zvezni svet za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko je na seji, ki jo je vodil dr.
Berislav Šefer, razpravljalo pereči družbeno ekonomski problematiki izgub in njihovega kritja. V razpravi so poudarili, da bodo izgube za lansko leto za približno 50% presegle izgube iz leta 1975, oziroma dosegle vrednost 18 milijard dinarjev. V dobršni Pieri gre tu za breme, podedovano iz prejšnjega obdobja. Že sam podatek, da je pri znesku nepokritih izgub, ki jih cenijo na 9 in pol milijard dinarjev — oziroma da je med 650 tozdi s 350 tisoč zaposlenimi veliko tistih, ki že več let poslujejo z izgubami — vsiljuje ugotovitev, da kot družba še vedno nismo šli v odločnejšo bitko proti vzrokom, zaradi katerih nastajajo izgube.
^ V Baru so vključili v javni promet novo ATC s 3.000 priključki, vendar bo ATC možno vsak čas povečati na 10.000 priključkov. Centralo je izdelala zagrebška tovarna ..Nikola Tesla".
^ V lanskem letu je skupna proizvodnja v jeseniški Železarni znašala 1,659.000 ton, kar je 1,2 % slabše od leta 1975, oziroma za 4,3 % slabše od načrtovane vrednosti. Produktivnost je padla za 0,2 tone na mesec na moža, oziroma za 0,9 %. Stroški so se rahlo povečali, zelo uspešna pa je bila Železarna pri zmanjšanju odsotnosti z dela zaradi bolezni, ki je padla s 6,99 na 5,92 %.
Izredno se je povečal izvoz in sicer po vrednosti za dobrih 77 %, vendar pa je večji izvoz zaradi nizkih cen povzročil tudi manjši dohodek. Razmeroma ugoden je ostanek dohodka, ki je znašal 100,7 milijona dinarjev.
^ V cetinjskem ,.Obodu", ki zaposluje približno 2.000 delavcev, je bolnih vsak dan več kot 150 delavcev. V zadnjih dveh letih je tovarna plačala več kot tri milijone dinarjev boleznin. Obenem so zabeležili eno težjo in 120 lahkih poškodb pri delu.
Q Na seji hrvaškega Sabora so sprejeli zakon o merilih za financiranje splošnih družbenih in skupnih potreb za letošnje leto. Po zakonu bo združeno delo v republiki Hrvaški oddvojilo letos 1,75 % svojega dohodka za kritje splošnih in skupnih potreb, k°t so konpenzacije za železnico in elektrogospodarstvo, za ladjarje, premije za mleko, črni kruh itd. Dosedanja stopnja je bila 0,6 %.
Q V Italiji je v 74, letu življenja umrl Natale Capelaro, iznajditelj prvega avtomatskega računalnika za štiri osnovne računske operacije. Capelaro je konstruiral računalnik leta 1940 za družbo ..Olivetti", v kateri je delal od svojega 14. leta.
^ ..Dnevnik" iz Novega Sada poroča, da je tovarna orodnih strojev ..Potisje" v Adi, začela lani s proizvodnjo stružnic, ki jih krmilijo numerični programatorji, le-ti pa 50 opremljeni s procesnimi računalniki. Stružnice so namenjene za izvoz.
Q V vasi Miloševo blizu Negotina bodo letos pomladi zasadili lopate za gradnjo nove tovarne, ki bo izdelovala nepremočljivi karton.
Tovarna bo nared jeseni naslednjega leta. Zaposlila bo 130 delavcev, ki bodo izdelali na leto za 50 milijonov dinarjev nepremočljivega kartona namenjenega med drugim tudi za embalažo bele tehnike in električnih aparatov. Investicija bo veljala 50 milijonov dinarjev.
Q V tovarni televizorjev „Rudi Čajevec" so dobili novo opremo za montiranje elementov na šasijah televizorjev. Z novo opremo bodo znatno povečali storilnost, saj imajo v načrtu proizvodnjo 10 tisoč barvnih televizorjev. Zanimivo je, da v tovarni opuščajo sistem tekočega traku. Zaradi montaže modulov je namreč bolj poudarjeno 6elo, funkcija in odgovornost posameznih delavcev. V maju bo tovarna ponudila jugoslovanskim kupcem na novo oblikovan barvni televizor z daljinskim sistemom krmiljenja.
% „Delo" poroča, da je Šentjernejska „Iskra" izdelala lani 423 milijonov uporov, letos pa jih bo 700 milijonov, ali za 64 % več. Z izvozom so lani iztržili šest milijonov in Pol dolarjev. Letos bodo v Šentjerneju začeli z gradnjo nove tovarne potenciometrov, ki bistveno vplivala tudi na večjo proizvodnjo.
^ Velike potrebe po hitrejšem in bolj usklajenem razvoju PTT prometa na celjskem območju narekujejo takšen sistem zvez in prometa, ki bo čimprej zagotovil gospodarstvu in občanom potrebne PTT storitve in njihovo boljšo kakovost. Zato v Celju namensko zbirajo denar za investicije, predvidene v srednjeročnem načrtu in sicer po '0 par za vsak telefonski in telegrafski impulz. Denar bodo združevali toliko časa, dokler ne bodo zbrali 40 milijonov dinarjev.
Q Primer neodgovornega pisanja je članek v „Politiki" z naslovom „Pokvarjene TT zveze v Črni gori":
..Nedavno smo objavili, da je bila vključena v poskusni promet elektronska telefonska centrala v Titogradu. Prvi dan poskusnega dela — pravijo strokovnjaki — je delala zelo dobro, toda zadnjih nekaj dni je bil avtomatski telefonski promet med mesti v Črni gori 'n Titogradom večkrat moten. Pristojni pravijo, da je bila posredi okvara na zunanjem k°aksialnem kablu. Ko so to odpravili, je prišlo do motenj na centrali v Beogradu. Še ^sneje nekaj ni bilo v redu z agregatom v centrali v Titogradu. Sedaj čakajo na analizo Poskusnega dela nedavno montirane elektronske centrale v Titogradu."
Nb vidijo v „Politiki" napake naše EATC7
% Hrvaški Sabor je sprejel predlog programa meril in akcij za postopni povratek naših delavcev zaposlenih v tujini in njihovo ponovno zaposlovanje doma. Do leta 1980 dBj bi zaposlili 80 tisoč naših delavcev iz Hrvaške, oziroma nekaj več kot tretjina od hotnega števila delavcev zaposlenih v tujini. Samo zadnja tri leta se je na Hrvaško Vrniio 50 tisoč delavcev.
V Ljubljana, glavno mesto Slovenije, še zdaleč ni več glavno v družbenoekonomskem razvoju. Nasprotno, že bežen pogled na kazalnike razvoja dokazuje, da se Ljubljana jj* razvija tako, kot bi se morala, ampak po nekaterih vidikih celo zaostaja.
ružbeni proizvod narašča kar za polovico počasneje kot je predvideno v srednjeroč-PBrri načrtu razvoja do leta 1980. Rast fizičnega obsega proizvodnje še bolj zaostaja, torilnost dela upada, učinkovitost gospodarjenja je nezadostna. Količinski obseg indu-^riiske proizvodnje je bil v minulem letu za polovico manjši od načrtovanega. Lanski ružbeni načrt tako kljub nekaterim ugodnim premikom (naraščajoč izvoz, obvlado-'?n)B inflacije, ugodna likvidnost in zmanjševanje zaslug) ni bil izpolnjen. Glede na to, 03 16 bilo minulo leto prvo leto uresničevanja petletnega družbenega načrta razvoja, se Pojavlja vprašanje, ali bo sploh še mogoče nadomestiti zamujeno, ali pa bo treba spre-'TBniti srednjeročni načrt — meni „Gospodarski vestnik".
™ Na skupnostih za zaposlovanje je sedaj prijavljenih 650 tisoč ljudi, ki iščejo delo. Vprašanje pa je, če so vsi ti dejansko nezaposleni, ker je med njimi veliko prijavlje-'h kmetovalcev z lastnim gospodarstvom.
Kaj mislijo o Pinoti
V Iskri teko v zadnjem času živahne razprave o gradnji rekreacijskega centra Iskre v Pineti. Tu je kratek zapis o mnenjih treh, ki smo jih o Pineti vprašali:
MILENA COLJA, delavka v montaži v Sežani: Delavski turizem pri nas ni nikakršna muha, temveč resna potreba našega delovnega človeka. Znano je, da p>oprečnemu delavcu cene v hotelih niso dosegljive in zato je pač potrebno preko delovnih organizacij zaposlenim omogočiti cenen dopust. Sama imam dvoje otrok in poprečne osebne dohodke, kako pa naj bi si štiričlanska družina s takimi dohodki privoščila dopust v hotelu, pa si sami lahko mislite.
Kraj je posrečeno izbran, že Ljubljančanom sorazmerno blizu moije, nam iz Sežane pa še posebno. Seveda bi bilo letovanje kje ob slovenski obali še bolj pri roki, to pa seveda zaradi prenapolnjenosti ni mogoče.
O d počitniškega centra pričakujem predvsem miru in počitka, seveda pa tudi igrišč in menzo, da bomo tudi žene in matere proste. Saj bi lastna kuhinja, oziroma kuhanje v garsonjeri ne spremenilo položaja med delom. Da smo pa žene in gospodinje po delu v tovarni in doma počitka res potrebne, pa ni treba posebej pripovedovati.
ANDREJ FOŠKI, delavec v kontroli Iskre v Sežani: Menda nihče ne dvomi, da je v tako veliki delovni organizaciji kot je Iskra, potreben dovolj velik počitniški center ob morju. Po vsej dirki in divjem tempu dela v asfaltni džungli je delavec še kako potreben oddiha. To ne gre samo za pasiven oddih, ampak za psihološko sprostitev, za spremembo okolja in prijeten oddih z aktivno rekreacijo. Mislim, da se nihče, na delovnem mestu ne spočije. Tudi marsikaj je treba pozabiti in si privoščiti veselo spremembo za osvežitev in tako povečati svoje delovne sposobnosti. To pa je možno samo v ustanovi z dosegljivimi cenami,
Pineta je posrečeno izbrana, saj je vsem Slovencem dosegljiva v dobrih dveh urah. Sam sem že letoval v bližini novega centra in moram reči, da je mir, klima in vreme odlično. Sicer mislim, da bi morala biti kapaciteta Pineta večja, saj bo 600 ležišč za Iskro daleč premalo. Na to je treba misliti že ob gradnji, da tie bomo „pojutriš-njem“ že začeli z dragimi adaptacijami. Poleg tega so znane raziskave in ugotovitve, da so turistični objekti z
Z	\
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente, Kranj-'
— Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: B030 Mohor, odgovorni Virednik: Dušan Željeznov — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
\_______________________________________V
Z'
21. MAREC - MEDNARODNI DAN INVALIDOV
Ob letošnjem geslu: »Brez ovir«
A
Včasih nam pridejo na uho stavki, ki ne sporočajo zgolj neko misel, pač pa silijo k razmišljanju in dejanju. Pravimo, da so to gesla, ki naj bi vodila naše ravnanje, da so to besede, ki preverjajo naša sedanja ali pa naj bi jih spremenile v nova dejanja. Nekaj takšnega je tudi z letošnjo parolo za mednarodni dan invalidov: brez ovir!
Pomensko težišče je na komponenti gesla: ovira. Kaj naj bi to nam pomenjlo? Predvsem naslednje:
— Že ena stopnica pri vstopu ali preozka vhodna vrata sta oviri, ki telesno (motorično in funkcionalno) prizadeti osebi pomenijo glavne ovire.
— Za dobro četrtino populacije so življenjsko pomembni objekti, stara in nova stanovanja v mestih in na deželi, javne zgradbe, kulturne ustanove, transportna sredstva, vstop do delovnih mest ipd., le težko dostopna.
- Arhitektonske ovire so polavitna ovira za prizadeto manjšino. Zaradi teh ovir je prizadeti manjšini več ali manj nedostopno uživanje kulturnih dobrin in doživljanje umetniških vrednot, kar je sestavni de! pravice človeka do družbenega življenja. Vzgoja in izobraževanje, kultura in znanost postaja nujen de! vsakdanjega življenja ljudi.
— Upoštevati moramo, da se bo vedno več telesno prizadetih zaposlovalo v delovnih organizacijah in da se mnogi delavci z omejeno delazmožnostjo ne morejo zaposliti, ker bodisi ne morejo uporabljati pomožnih prostorov ali pa ne morejo do delovnega mesta, čeprav sicer ustrezajo vsem drugim zahtevam delovnega mesta.
— Z ustavo določene svoboščine in pravice človeka in občana, ki so lahko omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami drugih in z interesi socialistične družbene skupnosti, temeljijo na Leninovi definiciji o svobodi človeka: „Svobodni smo samo toliko, kolikor spremenimo stvari same na sebi v stvari za nas". Še toliko poudarjene in varovane svoboščine človeka in enakopravnost pa ne pridejo do izraza in se ne morejo uresničiti, če človek zaradi svoje telesne prizadetosti ne more uporabljati dobrin.
Omejitev arhitektonskih ovir moramo vzeti kot pomemben element zdravega okolja, kjer naj delavec črpa potrebno moč za uspešno delo na svojem delovnem mestu, kot tudi v svoji krajevni ali interesni skupnosti.
V
Pavli Konrad
y
manj od tisoč ležišč nerentabilni. Tako bi si zagotovili rentabilno poslovanje in se ne bi Počitniška skupnost otepala z večnimi težavami.
DRAGICA ŠULIGOJ, delavka v montaži v Idriji: Zamisel je čudovita, samo če ne bo predraga. Morda je zlasti v sedanji skomercializirani dobi delavski turizem še posebej potreben. Za nas „celinske“ ljudi je morje še zlasti potrebno, zato se mi zdi kraj posrečeno izbran, zlasti ker je v mirnem okolju in bo dovolj prostora tudi za šport in oblike aktivnega počitka.
Posrečena se mi zdi tudi rešitev solidarnostne gradnje, saj bo tako mogoče vsaj do neke mere znotraj Iskre izgladiti razliko med „revnimi in bogatimi" TOZD.
Predvidenih 650 ležišč pa se mi zdi daleč premajhno za trideset tisoč glav Iskrin kolektiv z vsemi družinskimi
člani. Ker sem gospodinja, mi takoj pride na misel, da bo gradnja draga, pa tudi poznejše vzdrževanje in režija najbrž ne bo poceni. Zato se bojim, da bodo penzioni dragi, ali pa bo treba za kritje razlik TOZD-om globoko seči v žep.	F. Kotar
Prebrali smo za vas
Odbor centralne tehnike KPS je za petintridesetletni«) vstaje izdal in založil dva izredno pomembna in zanimiva ponatisa dveh svojih ilegalnih medvojnih publikacij, ki sta v svojem času odigrali izredno veliko politično in kulturno vlogo. Gre za ponatis zbirke letakov, risb in linorezov pod naslovom „V Kristusovem imenu", kije izšla avgusta 1943 leta v okupirani Ljubljani in jo je izdala Okrožna tehnika Komunistične partije Slovenije, ter za ponatis zbirke revolucionarnih pesmi pod naslovom Pesmi, ki je. izšel prvič julija 1943 v okupirani Ljubljani prav tako pri O krožni tehniki KPS.
Ilegalna partizanska mapa „V Kristusovem imenu" je tovrstni prvenec v našem narodnoosvobodilnem tisku, čeprav je bila tedaj ilustracija, vinjeta, risana naslovna stran ali zaglavje pa tudi grafični letak in politična karikatura v tretjem letu boja proti okupatorju že sestavni del naše ciklostirane ali tiskane revolucionarne besede.
V ponatisnjeni grafični zbirki, kije nastala v izredno težkih razmerah v okupiranem, z žičnimi ovirami obdanem in ustrahovanem mestu, je 35 risb in linorezov. Njihovi avtorji so slikarji Stane Kumar, France Mihelič, Nikolaj Omerza, Nikolaj Pirnat, France Uršič in Janez Weiss, arhitekti Boris Kobe, Vlasto Kopač in Domicijan Serajnik ter kipar Boris Kalin. Kot je iz imen razvidno, so bili pri tem delu osebno in tvegano angažirani naši najboljši likovniki tedanjega časa, ki so svojo revolucionarno pripadnost narodnoosvobodilnega gibanja izpričali tudi s svojim kasnejšim delom in udejstvovanjem.
Nič manj lažjega dela niso imeli pri tem partizanski grafiki, ki zaradi petih ilegalnih tiskarn v Ljubljani, ki so bile vse padle v roke italijanski policiji, niso imeli na voljo tiskarskih strojev. Zato se je partizanska tehnika odločila za svetlobno kopiranje risb s prozornega risalnega papiga na ozalidni papir. To je bila v tedanjih ljubljanskih razmerah še edina možnost za reprodukcijo risb večjega formata.
Podobno je nastala tudi partizanska pesmarica, prav tako prepotrebna knjižica, ki naj bi z besedili revolucionarnih pesmi pomagala in dvigala moralo v boju proti okupatogu. Ker tudi sredi leta 1943 v Ljubljani ni bilo moč natisniti v nobeni tiskarni te knjižice, je Vlasto Kopač besedilo
36	revolucionarnih pesmi napisal s tušem na devet centimetrov širok in štiri metre dolg trak prozornega papirja, povrhu pa je pesmi še ilustriral s
37	perorisbami.
Oba ponatisa predstavljata torej izreden dogodek in pričevanje iz našega narodnoosvobodilnega boja in prav je, da smo ju dobili v takšnem faksimilu kot sta izšla originalno med vojno v najhujših časih okupirane Ljubljane. Poleg čisto dokumentarne vrednosti pa sta oba faksimila tudi dokaz visoke umetniške vrednosti, zavzetosti in patriotizma tako naših umetnikov kot grafikov, ki so tako z obema deloma veliko prispevali k osveščanju množic in dviganju borbene morale tako v okupirani in z žico obdani Ljubljani kot sploh med slovenskimi ljudmi.	q 2
Zbral in uredil Marjan Kralj
Interesna skupnost na Krvavcu
Minuli teden, 7. marca so na ustanovni skupščini v poslovni stavbi Iskre v Ljubljani ustanovili posebno interesno skupnost za drugo etapo izgradnje in opreme Krvavca in tako odprli nove upe tisočerim delovnim ljudem - smučarjem in izletnikom. Naše Združeno podjetje, ki je že doslej odločno podpiralo to akcijo, bo s tem delom nadaljevalo tudi v prihodnje, vzporedno s širokim zaledjem drugih, podobno zainteresiranih delovnih organizacij.
Na ustanovni skupščini seje dejansko zbralo 86 delegatov temeljnih organizacij združenega dela iz ljubljanske regije in njene okolice.
Člani pripravljalnega odbora za 'ustanovitev nove skupnosti so za uvod še enkrat pojasnili zamisel, predvsem bodoče načrte in finančne obremenitve. Delegatom, ki še niso bili poučeni o vseh podrobnostih, je tako zrasla pred očmi podoba Krvavca pri-hodnjosti, ki bo tehnično veliko bolj osposobljen, tak, da bo omogočal res čim bolj množični obisk, ne da bi pri tem trpela naravna lepota tega planinskega izletišča.
Na osnovi tega načrta so se udeleženci. ustanovne skupščine povsem prostovoljno, na podlagi svoje lastne presoje, interesov njihovih delovnih kolektivov in pooblastil dogovorili o novi interesni skupnosti Krvavec. Seveda pa je to šele formalni začetek, ki mu bodo morali slediti čim prej tudi konkretni dogovori, zlasti med TOZD Krvavec in novo interesno skupnostjo.
Čim prej bo treba poskrbeti tudi za dejanski priliv obljubljenih denarnih sredstev, kajti če ne bodo vsi zavezanci pohiteli, bodo minili najbolj aktualni meseci.
Izleti v aprilu in za 1. maj
1. GRČIJA
3-	-	21. 4.	do 24. 4.;	3.100,00	din
2,5	- 24. 4.	do 26. 4.;	2.850,00 d in
2-	- 26,4.	do 28. 4.;	2.600,00	din
4-	-	28. 4.	do 2. 5.;	3.600,00	din
Ogledi: znamenitosti grške prestolnice, postanki in ogledi v Korintu, Mikenah, Epi-davrosu in Nauplionu.
2. ŠPANIJA *
MADRID - TOLEDO - EL ESCORIAL - 5-dnevni izlet
od 12. 4. do 16. 4. 1977	cena 3.300,00 din.
MADRID - BARCELONA - EL ESCORIAL - TOLEDO - ZARAGOZA 6-dnevni izlet od 15. 4. do 20. 4.	cena 3.890,00 din.
BARCELONA - MONTSERRAT - ANDORA - 6 dnevni izlet od 20. 4. do 25. 4. 1977	cena 3.650,00 din.
BARCELONA - MADRID - ZARAGOZA - TOLEDO - EL ESCORIAL 8 dnevni izlet od 24. 4. do 1. 5.	cena 4.420,00 din.
MADRID - GRANADA - EL ESCORIAL - TOLEDO - AVILA - SALA-MANKA - CORDOBA - SEVILLA
10-dnevni izlet od 3. 5. do 12. 5.	cena 5.900,00 din.
Vsi izleti z letalskim prevozom in na obročno odplačevanje.
OB PRIJAVI OBVEZNA AKONTACIJA: 1.000,00 din po osebi.
Prijave sprejema uprava Počitniške skupnosti Iskra—Ljubljana, Trg revolucije 3.
Vse informacije dobite po telefonu 324-765 (Marjeta Podlesnik).
Kam letos na dopust
DELAVCEM ISKRE NUDIMO POLEG LASTNIH ZMOGLJIVOSTI ŠE NASLEDNJE MOŽNOSTI LETOVANJA V LETOŠNJI SEZONI
AVTOKAMP RUNKE (ARENATURIST PULA)
Avtokamp Runke leži v Premanturi, ki je slikovito naselje na najjužnejšem rtu Istre, z ohranjeno istrsko arhitekturo.
Avtokamp Runke se nahtja v borovem gozdu, ima 320 prikolic s 1200 ležišči. Naselje ima moderne sanitarne bokse, centralno restavracijo, trgovino z živili in suvenirji ter veliki športni center (balinišče, tenis igrišče, minigolf, igrišča za otroke) in lastno parkirišče.
Avtokamp Runke je znan po lepi plaži (primerni za otroke — plavalce in začetnike) in čistem morju.
Cene za prikolico (ležišče)
Mušketir (3 ležišča)
Major (4 ležišča)
junij, september
180,00
240,00
julij, avgust
210,00
280,00
Na podlagi velikega zanimanja za letovanje v avtokampu Runke in medsebojnega sodelovanja z Arenaturistom Pula, so cene zelo ugodne. Priporočamo vam, da ne odlašate s prijavo, ker so možnosti omejene.
Cene izven dogovorjenega zakupa so znatno višje in sicer
v sezoni:
Sprite (2 ležišči)	218,00 din
Mušketir (3 ležišča)
Major (4 ležišča)
Gostom je omogočena prehrana v moderno opremljeni restavraciji, kjer je cena za zajtrk, kosilo in večerjo 81,00 din po osebi.
IZMENE V AVTOKAMPU RUNKE SO 10-DNEVNE:
Izven sezone:
10. 6. do 20. 6.
20. 6. do 30. 6.
29. 8. do 8. 9.
8. 9. do 18. 9.
DOPUSTI V OKOLICI PULE
v sezoni:
30. 6. do 10. 7. 10. 7. do 20. 7. 20. 7. do 30.7. 30. 7. do 9. 8. 19. 8. do 29.8.
Cene kompletnega penziona hotel Park — Zlate Stjene hotel Splendid Zlate Stjene	maj oktober	junij september	julij avgust
Mutila — Medulin	124,50	151.00	210,00
Belvedere — Medulin Verudeia — paviljon Splendid — paviljon	140,00	179.00	233,00
Zlat ne Stjene Verudeia — hot. Zl. Stjene — hot.	101,50	132,50	187,00
depandanse Medulin Ribarska koliba Stoja	94,00	117,00	164,00
Banjole	80,00	93,50	124,50
Kažela (naturistični center).	109,00	140,00	210,00
Delegati so na srečanju opozorili, da so v nekaterih delovnih organizacijah že razporedili sredstva za leto 1977 po zaključnem računu. Se pravi, da bi v takih primerih te delovne organizacije, ki nimajo razpoložljivih sredstev, denarni delež za pristop v interesno skupnost Krvavec nakazale šele prihodnje leto. Vsekakor bo še od poročila delegatov v krogu domačih samoupravnih organov in njihovih odločitev odvisno, koliko bodo delovni kolektivi, člani skupnosti Krvavec, nakazali takoj in koliko pozneje, ko bodo to zmogli.
Samoupravno demokracijo in stvarne razmere glede financ v podjetju je seveda treba ujjoštevati, bolje pa bi bilo, da bi vsi svoje obveznosti za Krvavec poravnali čim prej, kajti v tem konkretnem primeru gotovo še posebej drži pregovor: Kdor hitro da, dvakrat da!
Če bi z morebitnimi spremembami v dogovoru, oz. s predlogi, ki bi se še utegnili tu in tam pojaviti, pohiteli, bi nova skupnost Krvavec lahko vsaj kolikor toliko zaživela že konec maja.
V razpravi na ustanovni skupščini so se nasploh udeleženci očitno močno strinjali v težnji po tem, da bi moral postati Krvavec po tej novi skupni akciji predvsem čim bolj množičen in — poceni! Ne samo, da bi z novimi žičnicami odpravili ozka grla in sedanje čakanje, ampak bi naj bile tudi cene storitev dostopne delovnim ljudem.
. Člani delovnih kolektivov, ki so podpisniki interesne skupnosti, torej tudi naše Iskre, naj bi uživali vsaj 35 % popusta pri voznih listkih na žičnicah, imeli pa naj bi tudi še razne druge ugodnosti.
Vso opremo za obnovljeni Krvavec naj bi zagotovili pri dobaviteljih to spomlad tako, da bi nove žičnice v zimski sezoni 1977/78 že redno stekle in bi tako odprli vrata smučanju na stežaj.
Nova infrastruktura naj bi samo TOZD Krvavec čim manj bremenila, zato naj bi delovni kolektivi svoja nakazila nakazah čim bolj nepovratno in tudi obrestnih bančnih kreditov naj bi bilo po dogovoru med delegati ustanovne skupščine čim manj. Skratka: vsak naj bi se pri sebi potrudil, da bi bilo skupno vsem čim laže.
VVeather Report v klubu štipendistov
V	prostoru kluba štipendistov ZP Iskra, ki smo ga 25. februarja (končno!) slavnostno odprli, je bil v torek, 1. marca, prvi glasbeni večer. Naš kolega — štipendist Marko Sever nam je predstavil jazz skupino Weather Report.
Poslušali smo glasbo z vseh šestih velikih plošč te skupine (Weather Report, I Sing the Body Electric, Sweetnighter, Mysterious Traveler, Tale Si nin‘ in Black Market). Glasba te skupine, ki je svojo prvo veliko ploščo izdala leta 1971 in nato vsako leto po eno novo (letos plošče niso še izdali), se od plošče od plošče spreminja. V začetku je skupina igrala free jazz — jazz, ki nima izraženega ritma, vsak od članov skupine igra nekako sam zase, toda se njihovo igranje ujema v celoto. Joe Zavvinul, ki skupaj z Wayneom Shorterjem predstavlja jedro skupine (ostali člani se od plošče do plošče menjajo), je za glasbo z začetka igranja skupine dejal: Mi vedno soliramo, toda nikoli ne soli-ramo.
Naslednja faza v igranju skupine je jazz, y katerem je vse bolj prisoten ustaljen ritem. Prejšnji način igranja je značilen za belopolte izvajalce, glasba iz tega obdobja pa za temnopolte izvajalce („črni jazz“). Sledi obdobje rock-jazza in verjetno najboljša plošča skupine Weather Report „Mysterious Traveler“.
V	zadnjem času se glasba skupine nekoliko nagiba h komercialni glasbi tako, da peta in šesta plošča po kakovosti glasbe nekoliko zaostajata za četrto. Glasbo skupine pa zadržujeta še vedno na visoki ravni prav Shorter in Zavvinul.
Dve uri, kolikor je pregled trajal, sta hitro minili. Trideset poslušalcev, kolikor se jih je zbralo na prvem glasbenem večeru na Vegovi A, je bilo lahko zadovoljnih.
V	tednu od 11. do 18. bo drugi glasbeni večer. Pripravil ga bo Klub ljubiteljev glasbe iz Kranja. Vabljeni!
NŠ
Krvavec si je že do zdaj pridobil sloves perspektivnega smučarskega in izletniškega središča. Lani so kljub zastojem in ozkim grlom prepeljati s krvavškimi žičnicami pozimi skupno 1,8 milijona smučarjev.
Letos so samo v prvih treh mesecih že presegh številko 1,2 milijona smučarjev, kar napoveduje, da bo do konca smučarske sezone promet še precej večji kot lani. Toliko bolj se bodo te številke zvišale zdaj, ko bodo dogradili v okviru Krvavškega kompleksa še štiri nove žičnice. Že zdaj so v sobotah in nedeljah, ko je bil obisk največji, z žičnicami in vlečnicami na Krvavcu lahko prepeljali — seveda ne brez čakanja — na uro poprečno 6.800 ljudi.
Z dodatkom omenjenih štirih novih žičnic, ki jih bodo postavili na Kriški planini, Kržišah in na Jezercah, bodo v tej drugi fazi razvoja Krvavca že v zimi leta 1978 zmogljivost prevozov, ob razumljivo večjem udobju in hitrosti uslug, najmanj podvojili.
Vsakdanje delo v delovni organizaciji postaja potemtakem poslej posredno še bolj povezano z oddihom. S slehernim obratom v Iskri gradimo tudi nov člen žičnic na Krvavcu, si zagotavljamo nov trenutek sproščenega izleta pod vencem zasneženih in zelenečih planin.
Mara Ovsenik
Sindikalno prvenstvo Ljubljane v šahu
ŠaMsti Iskre lil so tudi v tretjem kolu izgubili dvoboj s šahisti Uprave inšpekcijskih služb z rezultatom 1:3. Šahisti tretje ekipe se ne morejo in ne morejo „ogreti“ in bodo poskušali v prihodnjih kolih nadoknaditi zamujeno. Svojo partijo je dobil samo Janez Grčar. Ekipa je s tremi osvojenimi točkami na desetem mestu v prvi skupini. V prihodnjem kolu se bodo pomerili s šahisti iz Toplarne.
V	tretjem kolu so imeli šahisti druge ekipe najlažje delo, saj nasprotniki iz tovarne Ljubljanskih mlekarn sploh niso prišli na dvoboj. Tako so zmagali s 4:0. Ekipa ima skupno 10 točk in je na solidnem drugem mestu v drugi skupini. V četrtem kolu bodo igrali z ekipo Julon I.
V	tretji tekmovalni skupini je imela ekipa Iskre IV več uspeha kot ekipa Iskre V. Prva je premagala moštvo Pletenine z rezultatom 2,5:1,5, druga pa je igrala neodločeno z Avtotehno. V ekipi Iskra IV sta zmagala Jernej Der-čar in Djordje Lazarevič, remiziral pa je Metod Bolte. Popoln uspeh v ekipi Iskra V pa sta dosegla Tomo Tomič in
Miodrag Petrovič. Iskra V ima po tretjem kolu sedem točk in je na petem mestu, dočim ima Iskra IV pol točke manj in je na šestem mestu v skupini. Prva igra v četrtem kolu z ekipo Bolnice I, druga pa ekipa z ekipo Tuba.
Homogena ekipa Iskra I dosega v četrti skupini zavidljive rezultate in je do sedaj premagala vse svoje nasprotnike. Zadnja „žrtev“ je bila ekipa Belinke, ki so jo premagali s 3:1. Celo točko so osvojili šahisti: Vito Šoukal, Živorad Andrejič in Janez Kumše. Moštvo je z 8,5 osvojenimi točkami na drugem mestu, njen naslednji nasprotnik pa bo ekipa Zavoda za raziskavo materiala II.
Šahisti Iskre VI so v peti sindikalni skupini igrali z Veletekstilom. Dvoboj so izgubEi z 0:4. Skupno imajo tri točke in so na 10. mestu v skupini. V četrtem kolu bodo igrah z moštvom Prometnega inštituta.
Ekipa Astra je gladko premagala našo sedmo ekipo z rezultatom 3,5:0,5. Polovičko je uspelo vzeti nasprotniku samo kapetanu moštva Sta-; netu Cimermanu. Stari šahovski „maček“ je pokazal mladim neizkušenim članom ekipe, kako se morajo boriti tudi proti močnejšim nasprotnikom. Moštvo ima le tri točke in se mora čimprej konsolidirati, da bo dosegalo boljše rezultate. V četrtem kolu jih čaka nasprotnik: Cestno podjetje.
— B. B. -
DRUGO SREČANJE SMUČARJEV GORENJA IN ISKRE
Na Soriški planini se bodo v soboto, 26. marca drugič srečali najboljši smučarji Gorenja in Iskre.	*
Tudi to pot se bodo med seboj pomerili v veleslalomu in sicer ženske v dveh tekmovalnih razredih: do 30 in nad 30 let starosti, moški pa v štirih tekmovalnih razredih: do 25 let, od 25—35 let, od 35-45^ in nad 45 let. Drugo srečanje smučarjev Gorenja in Iskre se bo začelo ob 10. uri, razglasitev rezultatov pa bo ob 14. uri v prostorih delavske restavracije Alp-les v Železnikih.
Zlasti vabljeni vsi najbolje uvrščeni na XV. zimsko-športnih igrah Iskre!
POČITNIŠKA SKUPNOST ISKRA, Ljubljana, Trg revolucije 3 (tel.: 324-765)
PRIJAVNICA ZA LETOVANJE
Priimek in ime .................. . .. .
DO..................TOZD .............
Telefon v službi.........telefon doma
Točen naslov..........................
LETOVANJE V ..........................
Termin	od ..........
ali	od...........
št. ležišč.........
Imena letovalcev:
. do . . do
Priimek in ime štev. os. izk. Roj. leto sorodstvo štev. potnega
lista
1.	PLAČILNI POGOJI:
—	Obvezna akontacija 50 % aranžmaja (po osebi). Akontacijo vplačati na žiro račun 50100-601-12066
—	Celotno vrednost aranžmaja morate poravnati 20 dni pred odhodom na dopust, za aranžmaje preko lnex-a pa do tega roka izpolniti pogodbo o turističnem posojilu.
—	Po vplačilu celotne vrednosti aranžmaja prejmete napotnico za letovanje, brez katere ni možno letovati.
2.	STROSKI ODPOVEDI:
V primeru odpovedi zadržimo:
—	30 dni pred odhodom na letovanje — 50 % akontacije
—	po tem roku zadržimo celotno akontacijo, če prijavljeni ne pridobi drugega interesenta na izpraznjeno mesto.
Odpoved mora biti pismena!
STRINJAM SE S POGOJI IN PROGRAMOM ARANŽMAJA
Podpis prijavljenca