SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaten 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto IS gld., za pol leta S gld., za četrt leta 3 gld., ta jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 2« kr. več na leto. ' Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo in ekspedlelja jv ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice «t. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniitvo je v SemenlSklh nllcah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 195.
V Ljubljani, v ponedeljek 27. avgusta 1894.
Letnik: XXII
Slavnost v Radečah.
Včeraj se je vršila prav lepa slavnost v Radečah pri Zidanem Mostu, kjer so otvorili velikanski železni most čez Savo. Nad 20 let so Radečani prosili, da bi se namesto brodu, na katerem so se prevažali ljudje in živina čez deročo reko in navadno čakajoč brodnika zamujali mnogo časa, zgradil s pomočjo dežele in države lesen ali železen most. V deželnem zboru kranjskem je bilo to vprašanje večkrat v obravnavi, toda vsled nekih zasebnih koristij in pomanjkanja denarja so vedno odlagali to važno in potrebno podjetje.
Živa potreba tega mostu se je že zdavnaj pokazala in zato je leta 1858 c. kr. deželna vlada v Ljubljani predlagala ministerstvu, naj se postavi most ob državnih troških. Ministerstvo je sicer priznalo važnost mostu, a vendar ni ugodilo predlogu, temveč le obljubilo pospeševati zgradbo s tem, da naj bi smel pobilati mostarino podjetnik, ki bi hotel na svoje troške zgraditi most. Ker pa se ni oglasil tak podjetnik, ostalo je vse pri starem. Leta 1862 je bila predložena deželnemu zboru peticija za zgradbo mostu od županstev radeškega okraja, nekaterih župnijskih uradov, kranjskih in štajerskih tovarnarjev in trgovcev, od mestnega zastopa celjskega in občinskega odbora v Laškem Trgu. Tudi ta prošnja ni imela vspeha. Leta 1872 se je osnoval poseben odbor za zgradbo mostu. Ta odbor je dal narediti načrt zgradbe in prosil dovoljenja, da se most zgradi. Ministerstvo je dovolilo zgradbo in deželni zbor je leta 1873 dovolil v ta namen 4000 gld. podpore. Toda odbor si ni mogel zagotoviti potrebnega denarja, dasi se mu je dovolila pravica pobirati mostarino v pokritje stavbinskih troškov. In tako je zopet vsa stvar zaspala.
Ker pa je bil promet na tej cestni črti na Zidan Most vedno večji, nedostatki in zapreke na brodu čez Savo vedno občutljivejše in skoro neznosne, obrnile so se zopet vse občine radeškega okraja do deželnega zbora, naj dovoli izdatnejšo podporo za leseni most, katerega troški so bili prora-čunjeni na 36.000 gld. Deželni zbor je naročil de-
želnemu odboru, naj strokovnjaki presodijo dotični načrt. Pokazalo se je, da 36.000 gld. nikakor ne zadošča za vso zgradbo, ker so eene za hrastov les jako poskočile. Z ozirom na to, da bi lesen most mnogo več veljal, kakor je bilo proračunjeno, in da bi bili troški za vzdržvranje lesenega mostu jako visoki, priporočal je deželni odbor, naj se zgradi železen most po načrtu, katerega je izdelal deželni in-žener Hrasky. Temu je deželni zbor pritrdil in naroČil deželnemu odbora, naj se obrne do deželnega odbora štajerskega zaradi prispevka k zgradbi mostu. Te obravnave pa niso imele pričakovanega vspeha. Ker je bilo tudi treba novega dovoljenja od deželne vlade in podpore od visokega ministerstva, zavlekla se je stvar do lanskega leta. Dolgo se je odlašalo to podjetje, ki bo stalo nad 80.000 gld., a zvršilo se je po zadnjem načrtu in sklepu jako hitro. Iz te kratke zgodovine obravnav in priprav pa je razvidno in umevno, da je prebivalstvo radeškega okraja in trga željno pričakovalo dne, ko se odprč ta most ter zveže kranjsko deželo s sosedno štajersko preko zelene Save.
Včeraj se je vršila slavnost otvoritve mostu, Zbralo se je ljudstva iz okolice na tisoče; na stotine ljudij se je zjutraj z mešanim vlakom pripeljalo iz Litije, Zagorja, Hrastnika in Terbovelj na Zidani most. V Hrastniku je gotovo ostalo do 100 oseb, ki niso mogle dobiti prostora na vlaku. Ob 8. uri zjutraj je bil sprejem gostov pri mostu na levem biegu Save. K vsprejemu je prišla nebrojna množica iz Radeč in sosednih vasij. Med gosti so bili gg. deželna odbornika ces. svetnik M u r n i k in dr. V o š n j a k, trgovske zbornice predsednik Ivan P e r d a n, državni poslanec Pr. P o v š e in deželna poslanca L. S v e t e c in doktor Žitnik. Deželni predsednik baron H e i n s ces. kr. okr. komisarjem vit. L a š a n o m, dež. glavar O. D e t e 1 a in njegov namestnik dr. Papež so se bili že v seboto večer pripeljali k slavnosti.
Velikanski most in vse hiše po vrtu so bile okrašene s cesarskimi in narodnimi zastavami. Na nekem poslopju je poleg narodne in cesarske zastave vihrala tudi »frankfurterica". Med sprejemom in
pozneje je igrala poleg domače prav dobro izvežbana godba iz Ptuja.
S Starega grada nad trgom so ves dan grmeli topiči v savsko dolino ter naznanjali veselje in radost hvaležnega prebivalstva, kateremu se je naklonila tolika dobrota.
Ob 10. uri se je vršilo blagoslovljenje mostu, katero je vršil domači č. g. župnik Zagorjan. Po blagoslovljenju ogovori zbrano družbo blag. g. deželni glavar približno tako: „Pozdravljeni častiti gostje, ki se ste se zbrali pri slovesni otvoritvi deželnega mostu čez Savo, kateri se bode vsled Najvišjega dovoljenja presvetlega cesarja imenoval »Cesar Franc Jožefov most". Pozdravljam uljudno visoko-rodnega g. dež. predsednika barona H e i n a ter se mu zahvaljujem, da je s svojo navzočnostjo počastil današnjo slavnost. (Nemški: Prijazno pozdravim tudi goste nemške narodnosti, ki so se z nami združili pri tej slavnosti ter jim kličem : Dobro došli.) Današnji dan je praznik zahvale veselja in za-dovoljnosti. Praznik zahvale je, ker smo iz vsega srca hvaležni Bogu vsegamogočnemu, da se je velikansko in težavno delo brez vsake nezgode tako lepo in srečno izvršilo,
Hvaležni smo presvetlemu cesarju za milostno dovoljenje, da nosi most ime Nj. Veličanstva, presvetlo ime, katero bo večno zapisano z zlatimi črkamivzgodovini Avstrije. Hvaležni smo dalje visoki cesarski vladi, katera je z izdatnim prispevkom 30.000 pld. omogočila zgradbo mostu. Hvaležnost gre tudi vrlemu zastopa občine radeške, katera je prevzela veliko denarno breme, kakor tudi odboru za zgradbo mostu, kateri je po mnogoletnem marljivem delovanju pripomogel, da se je toliko zaželena zgradba mostu uresničila.
Današnji dan pa je tudi praznik veselja, katero odseva z obrazov mnogoštevilne množice. Je pa tudi povoda dovolj, da se ljudstvo veseli srečno do-vržene zgradbe. Dolgo let je čakalo, da se mu izpolni želja.
Postavili smo tukaj čez mogočno Savo, hčer kraljevo, kakor jo imenuje pesnik slovenski, dragocen in veličasten venec, ki se vije s kranjske na šta-
LISTEK
XIV. občni zbor cecilijanskega društva za Nemško, Avstro-Ogersko in Švico 8. do 9. avgusta v Reznu.
(Konee.)
Popoludne ob 5. uri so se zbrali častilci svete Cecilije v dominikanski cerkvi, kjer je baje učil Albert veliki. Prejšnji dan so se ob isti uri v stolnici popevale Palestrinine in Lassusove skladbe, danes pa se prišle na vrsto kompozicije novejših skladateljev. Ker so bili pevci in dirigentje že pri »starih" pokazali svojo spretnost, se nismo bali, da ne bi zadeli duha njih posnemovalcev; a bali smo se, da ne bi bili preveč utrujeni. Včerajšnja popolu-danska produkcija je bila neka slavnost Palestrini in Lassu na čast; današnja se je zvala »duhovni koncert". Program je obsegal te-le moderne skladbe: 1. Tollite portas, triglasno (Briicklmay r); 2. Tui sunt coeli, štiriglasno (Quadllieg); 3. Tulerunt Je-sum, petglasno (P. Griesbacher); 4. Eripe me, štiriglasno (Auer); 5. Confirma, petglasno (Renner jun.);
6. Constitues, štiriglasno, z orgijami (Piel); 7. Ve-ritas mea (M. H&ller); 8. Filiae regum, dvoglasno, z orgijami (Ebner); 9. Jam non dieam, štiriglasno (J. Hanisch); 10. O vos omnes, štiriglasno (Ha-niseh); Cor srca, himna za praznik presv. Srea Jezusovega (Hug. Wiltberger); 11. Regina coeli, štiriglasno (F. Konen); 12. In vollen Jubelchoren, Marijina pesem (Greith); 13. Bittruf zum hI. Joseph (Diebold); 14. Nun singen wir, pesem v čast svetega Alojzija (Ed. Stehle).
Ni me volja opisavati nadrobno, kako se je pela ta ali ona skladba, kak značaj in kako vrednost ima itd. Saj vtisa skladb ni moč popolno razložiti, to je treba slišati in čutiti 1 Zadostujejo naj te-le opomnje: Tudi ta pevska produkcija je bila sijajna, akoprav ni dosegla dovršenosti in vtisa prejšnjega dneva. Moderni cecilijanski skladatelji le posnemajo »stare", a meriti se s temi velikani ne morejo. Vendar so skladbe boljših Cecilijancev toliko originalne, umetne in liturgične, da jim smemo »dolgo življenje" prerokovati.
Regensburški kori so bili koncem drugega dne utrujeni, kar se jim je^vidno poznalo; tudi orgije
niso bile, kakor že rečeno, čiste; dirigenta pri tej produkciji sta bila od 1. do 8. točke, ofertorije obsegajoči, stolni kapelnik Engelhart*), pri drugi polovici pa inšpektor Mayer. Vse te okolnost je treba v poštev vzeti, ako hočemo pravično oceniti to produkcijo. Umevno jc torej, da so pevci bolje vspe-vali pri vzvišenih in ognjenih skladbah, ko pri nežnih. Tako n. pr. je meni dopadal Quadfliegov veličastni „Tui sunt coeli" s svojimi markantnimi udarci pri besedah »tu fundasti"; Rennerjev ognjeviti »Confirma hoc Deus", ki je pa proti koncu žalibog bolj za orgije, ko za glasove pisan; Pielov krasni »Constitues«; F. Koneuova »Regina coeli", polna miline in kreposti.
Izmed bolj mirnih in nežnih skladb so se odlikovale posebno Hallerjev »Veritas mea", mojstersko delo kontrapunktične oblike; Hanischovi ginljivi, mirni in sladko doneči skladbi »Jam non dicam" in »O vos omnes"; Wiltbergerjeva krasna himna »Cor arca", kar navlašč stvarjena za moderne moške zbore; in prav ljubki pesmici, ki so se nazadnje
*) Opomba. Kakor sem sedaj zvedel, je g. Engelhart tudi prvi dan dirigoval Palestrioino ma5o >Tu es Petrns«.
jersko stran, in bode donašal prebivalstvu to- in onostran Save velike koristi.
Dovršena je zgradba, na katero sme biti ponosna kranjska dežela. Da se je to delo tako srečno izvršilo, da je most jedini od izvira do izliva Save glede na dovršeno konstrukcijo, vsled katere ga je bilo mogoče zgraditi na daljavo 88 metrov brez vsa-cega stebra, gre čast in priznanje navzočemu gosp. dež. inženerju H r a s k e m u, ki je izdelal načrt, in tvrdki G r i d e l na Dunaju, ki je tako dobro izvršila železno konstrukcijo. Tudi podjetniku g. I. Teršeku iz Smarije pri Laškem Trgu gre hvala, ki je solidno dovršil kamenite podzide.
Današnji dan pa je tudi dan zadovoljnost'. Premagane so mnoge težave in pozabljen obilni trud. Kranjska dežela sama je s pomočjo države inradeške občine zgradila velikanski most, ki bode donašal mnogo koristi ne le Kranjski, ampak tudi sosedni Štajerski. Tu velja pregovor: »Kdor se na tujo pomoč zanaša, ta v rešeto vode nanaša".
Otvorili bodemo »cesar Franc Jožefovi" most z iskreno željo, da bi donašal obilo koristi. Ob jednem pa se hvaležno spominjamo našega preljubljenega vladarja, presvetlega cesarja, kateremu so udani z neomahljivo udanostjo vsi narodi avstrijski. Zato za-kličimo iz dna srca: Slava presvetlemu cesarju Francu Jožefu! Slava! Slava!"
Iz tisoč gre zaori ob savskih bregovih navdušeni »Slava! Zivio !" ter mogočno odmeva ob strmih vrhovih posestrime zelene Štajerske. Godba zaigra cesarsko pesen.
Nato je govoril gosp. deželni predsednik baron H ein (slovenski): Današna slavnost je gotovo posebne važnosti, ker se je udeležujejo občina, okraj, dežela in država, to so oni faktorji, ki so sodelovali pri zgradbi mostu; most sam pa je najlepša sve-dočba gesla našega prevzvišenega vladarja: »Združenimi močmi" 1 Po pravici bode ta most nosil ime presvetlega cesarja. Državna uprava je rada pripomogla za zgradbo prometnega sredstva, ki bode pospeševalo koristi dveh dežela, ako Vsemogočni temu človeškemu delu podeli nebeški blagoslov. (Nemški): Doslej je reka ločila dve sosedni deželi, sedaj je pre-mostena in z železnimi vezmi je dežela Kranjska zvezana s Štajersko in vso Avstrijo. Kakor naj se ta za stoletja proračunjena trdna zgradba ustavlja valovom reke in viharjem, tako naj ustavljajo one vezi, ki so Kranjsko stoletja vezale z ostalimi avstrijskimi deželami, vsem viharjem in nevarnostim na vekov veke. To je danes želja vseh domoljubov, zbranih pri slavnosti. (Slovenski:) V imenu cesarske vlade dovoljujem, da se »cesar Franc-Jožefov most pri Radečah" izroči javnemu prometu, in z željo, da se izpolnijo vse želje prebivalstva, izjavljam : most je otvorjen!"
Slavnostni gostje prekoračijo most, topiči na griču zagrme, pevski zbor »Slavec" iz Ljubljane zapoje Jenkovo »Molitev", godba zaigra cesarsko pesen, konečno pa radeški župan gosp. Rišnar izrazi hvalo deželi, državi in vsem onim, ki so pripomogli, da se je izvršilo to velevažno podjetje. Kakor je trden most od železa, tako bode trdna zvestoba in stalna hvaležnost presvetlemu cesarju. — Po vseh nagovorih je zbrana množica navdušeno klicala: »Zivio", Ob VjIO- ur' j® domači č. g. župnik daroval slo-
peli, namreč Greithova »Marijina pesem" ter Stehle-tova »Aloisiuslied", obe za deške glasove.
Po končanem duhovnem koncertu se je razpostavilo sveto Rešnje Telo. Med tem je pel zbor pet-glasno himno »Panis angelicus", prav pobožna ev-haristična pesem, ki dela vso čast svojemu skladatelju, društvenemu predsedniku Fr. Schmidtu. V zahvalo za srečno dovršeno slavnost zapoje celebrant Te Deum. Zopet so zadoneli raz kora mogočni glasovi kakih 60 grl proslavljajoč z brezmejnimi jubi-lacijami in radostnimi imitacijami veličanstvo Najvišjega, zdaj milo proseč ga za milost, zdaj zopet s trdno nado in svetim naudušenjem vzdigajcč se pred Njegov prestol. Bila je to gigantična skladba mojstra Witta, za šest glasov, dve trombi in bombardon. Skoda, da instrumenti niso spremljevali veličastne skladbe, katera bi s tem pokazala se v vsi svoji moči in krasoti; opustiti so se morali iz gori navedenega vzroka.
K sklepu se je zapel še slovesni Mittererjev Tantum ergo za štiri glasove in efektni Genitori za osem glasov. Pevci so bili prišli pri Wittovem Te Deum preveč v ogenj in nekaj opešali, a pri zadnji
vesno sv. maši z zahvalno pesmijo. Oboludne so bili vsi odličnejši gostje na obed povabljeni v bližnjo graščinojgospoda viteza G u t m a n n s t a 1 a. Ob 8. uri se je na travniku poleg Radeč pričela ljudska veselica, katera je trajala do noči. Navzoči so bili nekaj časa tudi deželni predsednik, dež. glavar, knez in kneginja Wrede itd. Ptujska godba je svirala več komadov, vrli »Slavec" je zapel celo vrsto lepih zborov. H koncu izražamo željo, naj bi dovršeno delo tudi blagoslov imelo!
Katoliški shod na Belokranjskem.
Z Dolenjskega.
Dočim se drugod po Slovenskem, zlasti po Gorenjskem narod politično jako probuja in zaveda, spalo je na Dolenjskem, zlasti še na Belokranjskem ljudstvo. Ni ga bilo, ki bi prišel i sem poučavat priprosti narod o nevarnostih, ki prete, ki ga vže tlačijo, o pravicah, katere, ima in o pomočkih, katerih naj se poslužuje, da si opomore in se reši propasti.
Hvala Bogu! tudi to dobro, vrlo ljudstvo je dobilo skrbnega, zvestega učitelja in svetovalca, ki mu hoče v teh viharnih nejasnih časih kazati pravo pot do časnega in tudi večnega blagostanja. Ta dobrotnik njegov je katoliško politično društvo za Dolenjsko.
Prvi javni ljudski shod priredi to društvo tik belokranjske metropole Metlike, pri Treh Farah v nedeljo 2. septembra popoludne ob 3. uri. Govorilo bode pet govornikov, ki bodo razpravljali vsa važnejša vprašanja tičoče se Bele Krajine. G. poslanec V. Pfeifer bode poročal o svojem delovanju v državnem zboru. Vodja kmetijske šole na Grmu bode razpravljal o gospodarskih razmerah na Belokranjskem. Župnik Fr. Schweiger bode dokazoval, kako blagodejno in močno vpliva versko življenje na gmotno blagostanje človekovo. Poslanec Povše bode govoril o davčni reformi in dr. J. Krek bode odkrival pogubne nasledke kapitalizma za kmečki in obrtni stan ter bode hkrati popisal delovanje Raiffeisenovih posojilnic in kmečkih zadrug, ki so zlasti za Dolenjsko primerne.
Ta program dovolj spričuje, da bode ta shod velezanimiv in pomenljiv za celo Belo Krajino. Tu je ljudstvo še jako verno in dobro, a o javnih od-nošajih tako malo poučeno, kakor morda nikjer ne na Kranjskem. Kar se bode tu govorilo v blagor ljudstva, padlo bode gotovo na dobra tla in obrodilo sad. Zanimanje za shod je že sedaj po celi okolici jako veliko. Gotovo se ga udeleži narod v obilnem številu.
Z veseljem pozdravljamo torej ta prvi shod, upajoč, da z njim tudi nam napoči nova boljša doba. Amerika je sicer marsikomu sprva pomagala na noge, a sedaj se kaže vedno bolj, da vse to amerikanstvo v splošnem mnogo, mnogo več škoduje nego koristi i v gospodarskem, zlasti pa še v nravstvenem oziru. Zajemajmo torej rajše iz domače rodne zemlje; ona nas bode osrečila s svojimi zakladi, katere še skriva, ne le za par trenotkov, temveč za stalno. Nastopiti morajo med nami le možje, ki nas pouče, ki nam pokažejo pot do blagostanja in v zemlji skrite zaklade, da jih rabimo. Ljudstvo naše bode hvaležno svojim učiteljem!
tej točki so zbrali zopet vse svoje moči, da se je svežosti in moči njihovih glasov bilo kar čuditi »Finis coronat opus". Mittererjeva veličastna skladba je prav dostojno zaključila celo slovesnost in pevci so se lahko oddahnili na svojih lavorikah.
Po prestanem trudu so se domačini in tuji gostje zbrali v hiši sv. Erharda k slavnostnemu večeru in prosti zabavi. Koncertovala je bavarska vojaška godba pod osebnim vodstvom g. L. Kleiberja prav izborno. Vršile so se, kakor je o takih prilikah navada, oficijelne in neoficijelne napitnice. Mej vsemi se je najbolj odlikovala originalna ognjena napitnica podpredsednika dr. Fr. Ks. Haberla svetemu očetu papežu Leonu XIII. v čast, ki je čez 300 let Pale-strino zopet oslavil in pa vsem pevcem in dirigentom katoliške cerkve kot »palestro", t. j. vadnico priporočil. Zatorej — tako je sklenil govornik — ne zabimo, če se kedaj utrudimo, da imamo poleg Lassa (t. j. trudnega) še Palestrino I
Končam ta opis proseč slovenske cecilijanske zbore, da naj poskusijo katerikrat s skladbami starih mojstrov, ako ne javno v cerkvi, vsaj privatno za vajo, kajti pravilno predavanje starih je res najboljša
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. avgusta.
Upravno sodišče. Število dvornih svetnikov pri upravnem sodišču se misli pomnožiti za 2 ali 3 in bode dotična postavka že v budgetu za bodoče leto. Govori se, da se dvorni svetniki imenujejo izmej parlamentarcev.
PrOtisemitski shod v Gradcu. Dne 7. septembra pride poseben vlak z mnogimi protisemiti z Dunaja v Gradec, da se udeleže drugi dan shoda štajarskih obrtnikov, na katerem bodeta govorila dr. Lueger in mehanik Schneider. Liberalce jako bodo v oči podobni izleti protisemitov. Da bi jo v bodoče preprečili, ali vsaj otežkočili, naznanili so Schneiderja dolenje-avstrijskemu namestništvu, da napravlja zabavne vlake v politično agitacijo. Schneider daje sam za take vlake tiskati vožnje listke in jih prodaja, ter pri tem dela dobiček, kateri se potem porabi za politične agitacije. S tem pa Schneider posega v pravice koncesijoniranih potovalnih pisarn, in ruši obrtni zakon. Liberalci se pač motijo, če mislijo, da smo s tem že ustavili protisemitske agitacije. Ce drugače ne bode mogoče, se bode osuovala kaka nova potniška pisarna. Zato se bode že skrbelo, da politična agitaciia ne preneha in pa da židovske potniške pisarne ne bodo od protisemitov imele zaslužka.
Dopolnilna volitev v Brnu. V Brnu je dopolnilna volitev za državnega poslanca. Tudi tukaj ne gre liberalcem prav gladko. Dobiti ne morejo sposobnega kandidata. Nemški nacijonalci se sedaj v Brnu še ne gibljejo, ali boje se liberalci, da bi začeli z vsemi silami delati, ko bi liberalni kandidat ne bil občno priljubljena in za poslanstvo sposobna oseba. Sicer pa mislijo tudi socijalisti in Čehi letos postaviti svoja kandidata, katera seveda ne bodeta zmagala. Napraviti hočejo le nekak pregled svojih močij v moravskem stolnem mestu.
Češki Nemci. Za liberalno stranko tudi na Češkem ne stoji najbolje. Mej nemškim prebivalstvom nemški nacijonalci z vspehom delujejo proti liberalcem. O nekdanji jedinosti čeških Nemcev se pač več govoriti ne more. V nekem liberalnem listu se priporoča, da bi se sklical shod zaupnikov čeških Nemcev, ki naj bi zopet napravil jedinost mej nemškim prebivalstvom. Ta list se pač moti, ako misli, da bi tak shod naredil konec nemškonarodnim agitacijam. Minoli so časi, ko so se sklepom tacih shodov brezpogojno pokorili. Nemškonarodni listi so na ta predlog odgovorili, da naj dotičnik, ki je ta predlog sprožil, nikar ne misli, da se na nemškem češkem vse suče okrog židovstva. Naj se le skliče shod, bodo že liberalci slišali glasove, katerih ne bodo tako hitro pozabili. Shod bi se izrekel za liberalno politiko le tedaj, ako bi samo liberalce vabili, ali na sklepe tacega shoda bi se pa drugi Nemci ne ozirali. Taki in podobni glasovi nemškonarodnih listov so pač prepričali liberalce, da bi shod zaupnikov njim ničesa ne koristil.
Socijalistični učitelji v Belgiji imeli so te dni shod v Antverpenu. Zbralo se je bilo več profesorjev, učiteljev in učiteljic. Sklenili so, da osnujejo nekako mejnarodno zvezo socijalističnib učiteljev, da se bodo mejsebojno gmotno in moralno podpirali, posebno skrbeli za tiste učitelje, kateri zgube službo zaradi njih političnega mišljenja. Na tem shodu so sestavili obširen program. Potegovati
vaja za predavanje modernih cecilijanskih skladb. Spodobi pa se gotovo, da bi se pri cecilijanskih občnih zborih tandem aliquando izvajali „stari" po re-gensburški metodi. Tudi našim mladim skladateljem bi študiranje starih mojstrov pomagalo do boljega okusa, sloga in originalnosti.
Druga moja prošnja tiče se učiteljev petja in dirigentov cerkvenih zborov. Pri Hallerjevem orato-riju »Sv. Cecilija", kateri so izvajali ženski in moški glasovi, sem spoznal, da ženski glasovi nikakor ne dosegajo čistosti, krepkosti in mirnosti deških glasov. Seveda se bom marsikateri gospici s tem svojim predlogom zameril. Ali uvažijo naj se ti-le razlogi: 1. Cerkvena določila naravnost prepovedujejo na cerkvenem koru ženske glasove. 2. Ženski glas je sentimentalen in ne pristoja cerkvi. 3. Dečkom lahko ukazuje pevovodja, gospicam se mora uklanjati. 4. Pri mešanem zboru se marsikaj »zmeša" med obema spoloma. Sodnik v tej zadevi naj ne bo srce, ampak razum!	Caecilius."'"
se hočejo za brezplačen pouk na vseh šolah in za jednakost šol za vse ljudske sloje. Država bi morala učencem skrbeti za hrano, obleko, stanovanje in zdravniško pomoč. V višje šole bi se moral pustiti vsak učenec, ki kaže potrebno nadarjenost in seveda bi se moral z vsem potrebnim preskrbeti. Vlada bi morala jamčiti učiteljem za plače, ki bi se vekšale po letih. Vsakemu učitelju naj bi biloj svobodno izražati svoje politično prepričanje in iz političnih uzrokov naj bi se noben učitelj ne smel odstaviti. V šolskih knjigah naj bi se proslavljala ljubezen, delo, ljudska oblast in jednakost.
JProtianarhiatičnega zakona izvajanje napravlja že francoski vladi neprijetnosti. Odprla so se vrata tajnim ovaduštvom. Mnogokrat se pa pripeti, da ovadbe niso osnovane. Odgovornost se pa potem izvrača na vlado. Posebno 2 slučaja sedaj vzbujata vso pozornost. Pred jednim mesecem so v Parizu zaprli občinskega svetnika Brarda, ker ga nekdo ovadil, da je v neki kavarni imel anarhistične govore. Kmalu so ga izpustili, ker se je pokazalo, da ga tedaj niti v dotični kavarni ni bilo. Policijski predsednik je prosil Brarda, da naj o vsem molči, kar je ta obljubil. Stvar je pa le prišla v časopise, ki sedaj zaradi tega napadajo vlado. Župana v Le-denoru Fromenta je uekdo ovadil, daje opravičeval in olepšaval Carnotov umor. Pokazalo se je zopet, da ovadba ni utemeljena. Froment pa sedaj hoče od državnega pravdnika izvedeti ime ovaduhovo, da ga toži zaradi obrekovanja.
Kitajci in Japonci. Poročila o boju dne 18. t. m. na Koreji se jako nasprotujejo. Od kitajske strani se poroča o veliki zmagi, v kateri je kitajska konjiča razgnala Japonce. Od japonske strani se potrdi, da je bila le neznatna praska, v kateri so Japonci zgubili le jednega moža. Naj tudi japonska poročila niso po vsem resnična, vendar so kitajska še mnogo neverjetneje. Kitajska konjiča je jako slaba in nima niti pojma o kacih rednih naskokih, zato ni niti misliti, da bi mogla razkropiti dobro izvežbano vojno. Najčudneje je pa to, da so štiri dni pozneje,'morali Kitajci z vso silo 34.000 zopet napasti Japonce. Da so poslednji bili tako pobiti in razkropljeni, bi ne bilo treba Kitajcem take sile. Iz obojestranskih poročil je pa vidno, da Kitajci ropajo, požigajo in more na Koreji, za kar so po njih vojaki jako dobri.
Cerkveni letopis.
Blagoslov dveh oltarjev v župnijski cerkvi v Samoboru.
Ob kranjski meji, preko potočka Bregane leži ne daloč lepi trg Samobor. Tukaj smo nedavno obhajali lepo slovesnost blagoslov dveh prvih stranskih oltarjev. Oba je podaril preč. g. dr. A. L. R u m p 1 er kanonik zagrebški, kateri vže nekoliko let zaradi bolezni živi v Gradcu. Oltarji po izdelani po slogu cele cerkve v romanskem slogu, preč. gospod darovatelj je sam umišljal oblike iu sestav. Zato je tudi za arhitekta bila težka naloga, udovoljiti namreč zahtevam zloga in željam plemenitega darovatelja. Glavne slike so na jednem oltarju sv. Jožef, kot zaščitnik srečne smrti, a na drugem zadnja večerja. Mimo teh slik je pa še na vsakem oltarju po 8 svetih obrazov ukusno in umetniško izrezanih v les v basrealifu. Glavni dve sliki na platou in cela kompozicija bila je poverjena g. Ljudevitu vitezu Kurzu Goldšteinskemu, rojenemu Ljubljančanu, sedaj c. kr. gimnazijalnemu profesorju risanja. Ta gospod, kateri na daleč slovi kot umetuik, opravil je poverjeni mu posel izvrstno. Oltarja sta Dila v Gradcu 4 dni v mavzoleju razstavljena, in sta se po glasu novin jako dopala. Kiporezec Peter N e u -b o c k, izvršil je svojo nalogo tudi izvrstno, ker svojim podobam ve dati pravi izraz dotične kreposti ali pobožnosti. Vse je napravljeno v Gradcu, kjer je plemeniti darovatelj mogel zmiraj prejemati poročila o delu, ker sam videti ne more, vže osem let mu je odvzet vid.
Razveu teh oltarjev dal je plemeniti darovatelj tudi obe menzi novi sezidati in z lepimi iu ukus-nimi stopnicami obdati, potem fino kazulo iz težke svile in pravimi zlatimi bordurami; oltarnike, štiri blazine, 8 slogu odgovarjajočih bronastih svečnikov iz tvornice A. Samasse v Ljubljani. Kot posebni dar naj omenim še štiri ukusno izdelane rožice v okusnih za to narejenih lončkih od nečakinje prečasti-tega g. dr. Rumplera gdč. Sofije Rumpler.
Ob posvečevanju je imel preč. g. Franjo Bu-dicki, kanonik zagrebški lepo propoved, v katerej je tudi druge odhčnike spodbujal k takim plemenitim delom.
Tako se je vršila lepa slovesnost, katera bode še dolgo v spominu ostala Samoborctrm. Plemenitega gospoda dr. A. L. Rumplera, pa ohrani gcspod Bog še veliko let, da bi se njegove — kakor še sam večkrat govori — za rodno mesto daljne želje in osnove v svoj čas mogle po božji volji izpolniti.
V. B.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. avgusta.
(Iz Novega Mesta), dnd 26. avgusta: Komaj je danes, v nedeljo, ob uri popoldne odzvonilo v kapiteljski cerkvi h krščanskemu nauku, začela je igrati na mestnem trgu mestna godba, ki je motila pobožno ljudstvo v cerkvi Še potem, ko se je s trga oddaljila. Mestnemu gospodu županu, pa tudi muzi kantom samim mora biti znano, da je tako motenje javne službe božje neumestno. Upamo da se to ne bo več zgodilo! — Opomba vredništva. Tudi nam je znanih več slučajev, ko so ob raznih veselicah se vlekli veseljaci mimo cerkve z godbo; seveda z dovoljenjem županovim. Dobro sicer vemo, da zakon popoludanske službe božje ne všteva mej »glavno službo božjo" in da se zato zakonitim potom tukaj ne da mnogo opraviti. Toda v duhu sv. cerkve je da se v nedeljah in praznikih verniki vdeležujejo tudi popoludanske službe božje in pri nas, hvala Bogu, cerkve tudi popoludne niso prazne, če se županstva ne potrebujejo ozirati na zakon, potem naj se ozirajo na ljudstvo in njegovo mišljenje. Vsaka veselica, ki se pričenja pred dovršeno popo-ludansko službo božjo, je — v izpodtiko in pohujšanje.
(Častnim občanom) je izvolila mestna občina Kranj g. dež. predsednika barona Hsina.
(Imenovanja.) Trgovinsko ministerstvo je imenovalo gospode Franja Poka pl. Pokafalvo blagajnikom poštnega ravnateljstva v Trstu, Ivana Lapajneta poštnim blagajnikom v Ljubljani, Jerneja Marjano-vica poštnim blagajnikom v Pulju, Jerneja Grošeljna poštnim blagajnikom v Novemmestu in Leopolda Vrhovca blagajniškim kontrolorjem v Ljubljani.
(Tržaške novice.) Zopet so nastopili vroči dnevi, ki človeku ne puste redno dela opravljati. Tradici-jonalni 24. avgust, to je dan v letu, kedar se spre-menjajo splošna stanovanja, končan je na splošno zadovoljnost potrebnih delavnih močij, ki so si v par dneh lahko zaslužili toliko, kolikor pri navadnem iu rednem delu v mesec dneh nezaslužijo. — Te dneve je bilo v tržaški ribji prodalnici obilo tonine (Thunfhch), ki se je ceno prodajala (36 kr.) ter tudi na veliko izvažala v Benetke in drugod. Računi se, da je povprečno vlovljeno od 800—1000 kosov dnevoma. Zapazilo se je tudi sedem glav te ribe, ki so skupno tehtale 1380 kil, torej do 200 kil jedna. — Neki Anton Kovič iz Gorice in mehanik Andrej Mrachich sta si hotela življenje skrajšati, no rešena sta o pravem času. — Iz ljubosumnosti je z nožem težko ranil vnovič svojo ženo vročekrvni in pred tri meseci na zapor obsojeni mestni stražar Šuligoj, o katerem je »Slovenec" svojedobno bil poročal, da je ženo s sabljo večkrat zasekal. Pred 14 dnevi izšel je iz zapora in ker mu je žena roge kazala ter se z drugimi zabavala, razjezilo ga je tako, da jo je s kuhinjskim nožem večkratno ranil. Njega so zaprli, njo pa v bolnišnico spravili. Otročja bolezen davica zelo razsaja v Trstu; od 18. do 25. t. m. zbolelo je 21 otrok, od katerih je 11 umrlo. — V noči od petka na soboto zasačili so finančni stražarji dve ladiji špirita, katerega so skrivoma v Trst pripeljali. V njih je bilo 35 sod-čekov v skupnem znesku 462 litrov in v veljavi 353 gld. Lastniki ladij so deloma neznani, kajti zapustili so ladije svoji usodi.
(Toča.) Iz Adlešič, 23. avg.: Kakor drugodi po Dolenjskem in Gorenjskem pobila je tudi pri nas dne 17. t. m. nekoliko toča in sicer zvečer ob V,8. uri. Padala je med hudo nevihto in precej škode naredila v Selih, Gorenjcih in Vrhovcih. Drugi letini se še ne poznd toliko, le grozdje v Mali Ple-šisici je zelo otepla. Uničila ga je tretjino. Preje pa smo imeli od 20. julija hudo sušo, da se je že sadno drevje po vrtih sušilo.
(Občinske volitve v Puljn), ki so se začele dne 21. t. m., končale so se v soboto za III. razred. Od 4000 volilcev v tem razredu prišlo je glasovat nekaj čez 600 ter so izvoljeni vsi kaudidati, katere so predložili Italijani v sporazumljenju s c. kr. mornarico. Hrvatska stranka se je zdržala volitev, kar je objavila v dveh posebnih oglasih, ki so bili sestav-
jeni v hrvatskem, italijanskem in nemškem jeziku. V drugem razredu prično volitve dne 27. t. m.
(Priznanje) Tržaški „11 Popolo" v svoji številki od sobote, 25. t. m., v dopisu iz Istre pišoč, da italijanska stranka v Istri čisto nič ne dela v pravo deželno korist — priznava hrvatski stranki, posebno dr. L a g i n j i, da ona jedina gleda na materijalno korist dežele. Tako piše trezen italijanski list, mejtem pa laži-liberalni italijanski časopisi nasprotno pišejo. — Isti list, javljajoč da je v Rovinju izšel nov listič „L' Alba", veli, da je to „rudečkarski" listič, katerega programa ne more odobriti uiti jeden pravi Istran ter pristavlja na koncu: „Basta, povera Istria". — Torej če „11 Popolo" obžaluje Istro, kaj moramo tedaj mi storiti?
(Nova hranilnica in posojilnica.) Iz Podgrada: Ustanovili smo posojilnico in hranilnico z neomejenim poroštvom, in pravila so že oblastniji predložena v potrjenje. Bog daj mnogo delavcev in veliko zanimanje za društvo. Potreba zanj je v našem kraju velika.
(Italijansko filliarmonicito društvo v Pazinn) je vložilo prošnjo na ministerstvo proti odloku tržaškega namestništva, katero je prepovedalo temu društvu prirejati izlete z godbo v pazinsko okolico, kjer je provzročevalo nerede na račun hrvatske stranke. O izidu sporočimo svojedobno.
(Tatvine.) Dne 24. avgusta med 11. in 12. uro dopoludne bilo je perici Mariji Hubič iz Bizovika št. 61 ukradenih 25 srajc za moške vrednih okoli 50 gld. — Popoludne 23. avgusta je bilo gostaški Apoloniji Hlebs v Štefanji Vasi št. 35 iz zaprte sobe blaga v vrednosti za 27 gld., Apoloniji Čerin od ravnotam 4 srajce iz domačega platna v vrednosti 4 gld. in perici Rezi Rode tudi od tam 5 rjuh iz kotenine in 1 srajca za moške v vrednosti 5 gld. 50 kr. ukradeno. Prve tatvine se obdolžuje nekega potepuha iz Ljubljane, ko so ga malo popred v kraji tatvine videli okoli hoditi. Tatvin v Štefanji Vasi obdolžujejo pa potepuha Jožefa B—r iz Ste-fanje Vasi, kateri je popred v Štefani Vasi stanoval, sedaj se pa po ljubljanski okolici klati. Kakor se misli, sta tatova čez Golovec in Kurjo Vas jo potegnila.
(Obredno vino.) Neki poljski žid je kupil od znanega tržaškega Morpurga neko poslopje ob morju blizu Trsta, katero je vredil, da se v njem napravlja, seveda z rabinčevo pomočjo obredno vino, katero bode smel brez strahu vsak žid postaviti na svojo mizo. Katere stvari se mešajo v sicilsko vino, ki v velikih množicah prihaja v tvor-nico poljskega žida, da postane potem obredno, ne vemo. Pač pa lahko rečemo zase, da se nam ne cede sline po njem.
(Konsumna carina v Rovinjn.j Dne 1. sept. bode pri finančnem nadzorništvu v Kopru dražba v oddajo konsumne carine na mošt, vino in meso v okolici Rovinja. Vsklicna cena je 6000 gld. in 4500 gld. za mošt in vino, 1500 gld. za meso. Potreben je 10°/0 vadij.
(Osebna vest.) Okr. sodišču pristav gospod A. Ko kol v Mokronogu je premeščen v Maribor ter ob jednem prideljen okr. sodišču v Šoštanju, avskultant g. A. Modrinjak v Celju je imenovan pristavom za Mokronog.
(Profesor in državni poslanec, liberalec dr. Menger) nahaja se v Trstu. Nastanil se je v Bar-kovljah. Prišel je iz Istre, po kateri je potoval, da se prepriča o njenem političnem in materijalnem položaju. Kakor „11 Piccolo della Sera" poroča, raz-govarjal se je neki njegov sotrudnik s prof. Men-gerjem o položaju v Istri. Poslednji — tako vsaj piše omenjeni list — izrazil se je baje, da se Italijanom v Istri mora prvenstvo priznati, kajti v kolikor se je on sam prepričal, da ne odgovarjajo resnici pritožbe hrvatskih isterskih državnih poslancev glede odnošajev v Istri. Isti list trdi tudi, da je isti gospod profesor priporočal, naj Italijani v državni zbor pošljejo viteza Schvvarza, ki bode „kot Nemec" poznajoč ob jednem oduošaje v Istri, častnejše zastopal Italijane, kakor dosedanji poslanci. (Mari je bil g. profesor gost gospoda viteza, ter da mu uslugo povrne, ga priporoča za državnozborski mandat. Op. dop.) Če je vse to resnično, tedaj ne moremo druzega, kot le častitati g. profesorju, da se je tako temeljito poučil o primorskih odnošajih. Ce tudi iz Trsta seboj ponese take informacije, kakor jih je po omenjenem listu v Istri dobil, tedaj bi bil boljša storil, da v to svrho v Trst niti prišel ni.
(Porotne obravnave.) Danes dopoludne je bil obsojen 191etni Janez Zenko na 6 let težke ječ
saradi požiga in 561etni Anton Cepelnik laradi težke telesne poškodbe 15 mesecev.
Telegrami.
Dunaj, 27. avgusta. Mejnarodni žitni sejem se je otvoril v prisotnosti trgovskega ministra in namestnika. Minister obžaluje, da je neki nasprotni tok hotel letos preprečiti ta sejem. Tembolj veselo je, da more konstato-vati, da je po prizadevanju kmetijske borze pohod povoljen. (Odobravanje.) Predsednik Scholle se spominja dogodkov, zaradi katerin je že bila letos borza sklenila, da naj letos ne bode žitnega sejma. Sejem je vsled nasprotnih agitacij slabše obiskan, nego je bil lani, ali se je vendar ohranil. Navzočih je 1552 udeležiteljev. On upa, da premenjene razmere zopet pripeljejo stare prijatelje zlasti z Nemškega in Ogerskega. Na to se je pre-čitalo poročilo o letini.
Gorica, 26. avgusta. Danes se je otvo-rila umeteljniška razstava s patrijotičnim nagovorom deželnega glavarja Coroninija in slavoklici na cesarja.
Krakov, 27. avgusta. Finančni minister Plener je danes več oseb vsprejel v avdijen-ciji. Jutri pojde v Wieliczko, v petek pa v Levov.
Levoy, 27. avgusta. Grof Šchonborn pride v sredo, da ogleda razstavo. Na čast ministroma Plenerju in Schonbornu priredita knez Sapiecha in grof Limienski slovesen obed, grof Badeni pa v petek slovesen zajutrek. Dne 4. septembra se tukaj pričakujejo učni minister Madejski, dne 7. septembra pa ministerski predsednik Windischgratz, ministri markiz Bacquehem, grof Falkenhayn in vitez Jaworski.
Lvov, 27. avgusta. Finančni minister Plener pride semkaj in v sredo ogleda razstavo.
Levov, 27. avgusta. Bakljade, ki se napravi v čast cesarju, udeleže se vsi mestni odborniki in člani levovskega streljskega dru-
štva v uniformi. Poslednji bodo poskrbeli tudi častno stražo na razstavišču.
Levov, 27. avgusta. Danes se je povodom razstave otvoril gališki kmetski shod. Prišlo je kacih 3000 kmetov iz vseh galiških okrajev. Na razstavišču jih je pozdravil knez Sapiecha in naglašal zasluge kmetov za napredek Galicije. Odgovoril mu je kmet Skwara naglašujoč, da kmetje želč s plemenitaši vzajemno delati za blagor dežele,
Budimpešta, 27. avgusta. Včeraj je v Piliscsabi 34 pešpolk, kateremu je imejitelj nadvojvoda Albreht, praznoval svojo stoin-petdesetletnico.
Pilisosaba, 27. avgusta. Nadvojvoda Albrecht poslal je poveljniku 44 pešpolka brzojavko, ki pravi: „Presrčno rad bi bil sto in petdesetletnico praznoval v sredini polka, ali žal, da sem se moral zaradi slabega zdravja odreči tej želji. Generalu major Schonaich me bode pri slavnostih zastopal, in vam izročil ustanovno pismo o ustanovi, katero sem jaz ustanovil. Sedaj pošiljam polku svoj pozdrav in očetovski opomin, da vedno nepremakljivo udanost našemu najvišjemu gospodu, vojaško zvestobo in vojaško krepost goji v svojih vrstah, da se polk vedno kaže vreden svoje minolosti. V duhu bodem sledil slavnosti, ob uri maše prosil Vsemogočnega, da bodoča stoletja varuje miloslljivo polk".
Ghiusi, 27. avgusta. Mej Rimom in Milanom sta vkupe trčila dva vlaka. Jeden kurjač in trije potniki so poškodovani. Lokomotiva se je preobrnila.
Madrid, 26. avgusta. Včeraj je po vsej Španiji bil strašen vihar. Brzojavne zveze so pretrgane. Iz pokrajin se poroča o velicih opustošenjih.
Atene, 27. avgusta. Na Eubei se je čutil močan potres. Treslo se je tudi v Atenah. Škode ni nobene.
Shanghai, 27. avgusta. Tukaj so zaprli sedem v (kitajsko obleko preoblečenih
japanskih ogleduhov. Na Formozi so kacih 50 ovaduhov usmrtili.
Dopisnica vredništva.
G. Caecil ius: Iskrena hvala! — G. dopisniku it Istre: Mi nismo krivi, ako nismo do zdaj več pisali o tej stvari. Za obljubljeno se priporočamo. — G. J. B. v Z. Hvala za poslano, ki se svojedobno objavi v listu.
Umrli ho:
V bolnišnici:
23. avgusta. Frančiška Bernot, hisina, 38 let, krvavenje možgan._
Tujci.
23. avguita.
Pri Slonu: Alvian, Diescher, Prosainag, Speiser z Dunaja. — Aufmuth iz Gradca. — Kaesz iz Kaaden-a. — Pra-selniker, Brunner, Hrašovec iz Celovca. — Frid. pl. Motonr, Jellovšek, DomladiS iz Ilir. Bistrice- - Krauar, Florio U Trsta. — Hofbauer iz Gornjega Grada. — MaruSič iz Gorice.
—	Kranz z Reke. — Kramer iz Budimpešte. — Rumel iz Višnje Gore.
Pri Maliču: Voetter, Kleiber, Egger, Jobst, dr. R. Holzknecht, Novak, Klein, Weiler, Uttler, Geduldig z Dunaja.
—	Atteneder, Janežič, Stuplik, pl. Latzke iz Gradca. — Gutmann iz Trsta. — Graf iz Prage. — Peterca iz Dubranca.
—	Bacarcica z Reke. — Zajiček iz Mauthausen-a. — dr. Sitenik iz Tabora. — Gaaser iz Celovca. — Ana Schmidt iz Kočevja. — Agata Schmidt iz Novega Mesta.
Pri Juinem kolodvoru \ Bamkopf, Finzi iz Trsta.
—	Groac, Kovačič it Pirana. — Wallner z Dunaja.
Pri avstrijskem caru: Maljevac iz Ilirske Bistrice.
—	StegenSek iz Laškega Trga.
Vremensko sporočilo.
a a a	Ca.	Stanje		Veter	Vreme	> s « * a
opazovanja		srftkomere ▼ mm	toplomera po Celziju			
25	7. a. zjut. 2. a. pop. 9. «. ivne.	740 4 738-7 738-3	14 6 284 20-2	brezv. n n	megla jasno n	00-0
26	7. a. ijut. 2. n. pop. 9. «. ivee.	738-5 737-5 739-1	16-0 310 22-2	brezv. sl. svzh. sl. zapad	jasno n n	0.0
Srednja temperatura obeh dni 210° in 23 0°, oziroma 3'1° in 5 2° nad normalom.
Velika levovaka loterija. - 2024 dobitkov.
tai d,bilki 60.080,10.000,5.000 ««•
_ v gotovini le z 10% odbitka.__
Levovske srečke žt 1 gld. priporoča
„MERCUR" menjalnična delniška družba 309 1 na Dunaju, WollzelIe 10. 418 9
gospč Štefanij e lik v Lescah na Gorenjskem jedno minuto od kolodvora c. kr. državne železnice oddaljeno, obstoječe iz jedno-nadstropne hiše, gospodarskega poslopja, dvoriiča in dveh vrtov, v prav dobrem stanu, prodati se ima vsled dovoljenja c. kr. okrajnega sodišča v Radovljici z dne 8. avgusta 1894, St. 4850, na
javni prostovoljni dražbi v Lescah
dne 13. septembra t. L
dopoldne od 9. do 12. ure, in se bo izklicalo za 9000 gld.
Hišno poslopje,
v katerem je vže od nekdaj trgovina z mešanim blagom, stoječe v sredini Lesec, obče priljubljenem letovišči in v najbližji bližini Bleda, ima več stanovanj, zajedno pa tudi za kakeršno koli si bodi trgovino pripravne prostore.
Dražbeni pogoji so pri podpisanemu na vpogled.
„	A. Rudesch,
432 3-1	'
c. k. notar v Radovljici kot sodni komisar.
CIRKUS II i:\KV.
Predbežna objava.
Usojam se čestitemu p. n. občinstvu mesta Ljubljane in okolice javiti, da bodem
v soboto, dne 1. septembra
zjutraj ob polu 6. url a posebnim vlakom sem dospel s svojo družbo iz Gradca ter v novo zgrajenem, všečno opravljenem cirkusu ob uhodu v Lattermannov drevored priredil kratko vrsto predstav.
HEoja, i ar. fiO
obstoječa družba obseza vse načine, katere času primeren, novodoben cirkus neguje; v družbi se nahajajo umeteljniki in umeteljnice prve vrste in odlične specijatitete.
samojsa fi msm. AO B^ «»
ter obseza ensemble-, svobodne, šolske, rojniške, aportirske, cvetlične, ognjene in lovske konje, med temi plemenite pasmine in specijalitete norošegnega konjstva, jahalstva in vežbalne umeteljnosti sedanje dobe.
Kot posebno specijaliteto posedujem
najizvežbanejšega slona,
ki se nahaja na svetu.
Balet sestoji iz 20 dam. dalje solo-plesalke in baletne mojstrinje.
Konoertno in spremljevalno godbo oskrbuje moj dobro popolnjenl domači orkester (godba na lok), ki Šteje 14 glasbarjev.
Ker sem prvikrat s svojo družbo v Ljubljani, nadejam se torej, da si bodem z dobro izbranim vsporedom, ugajajoč vsakemu ukusu, pridobil naklonjenost p. n. občinstva v oni meri, kakor povsodi, kjer mi je bila čast nastopiti. Bivanje moje po tri sezOne na Dunaji, t Pragi in v Gradci, kjer bivanje moje v petek, dne 31. t. m. zavriim z 91. predstavo, je zadostno poroštvo za kakovost mojega zavoda.
Vse nadrobneje obvestili bodo prihodnji lepak ln naznanila v listih.
Odličnim spoštovanjem HE]\RY, ravnatelj in imejitelj cirkusa. Kakeršnakoli pojasnila daje prvi moj poslovodja in zastopnik gospod ITegrl t hotelu >pri Maliči< od 3. do 5. ure popoludne.	434 1
Dunajska t>
o r z a.
Dni 27. avgusta.
Skupni državni dolg v notah.....98	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....98	,
Avstrijska zlata renta 4%......123	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	97	„
Ogerska zlata renta 4%.......121	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	96	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1014	„
Kreditne delnice, 160 gld..............367	„
London vista , ..........124	n
Nemšk i drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	60	„
20 mark............12	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........44	„
C. kr. cekini......................5	„
45 kr. 50 „ 15 „ 85 n 75 „ 90 „
n
25 „ 35 „ 97'/,. 20 „
89	„ 65 „
90	,
Dni 25. avgusta.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 «jo zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . n	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
149 gld.	—	kr.
154 „	50	M
196 „	—	
96 „	40	
142 „	50	
127 „	25	
107 „	25	n
n 67 „	40	n
98 „	50	n
224 „	—	n
158 „	30	
128 „	—	TI
98 „	60	n
Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. —
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140 „ -
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld................C9
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71
Waldsteinove srečke, 20 gld......51
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	171
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3210
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	487
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	111
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	75
Montanska družba avstr. plan.....86
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	177
Papirnih rubljev 100........133
kr.
75 50
25
50
40
50 50
Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. j Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju t	najmanjseza dobitku.
K a 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„H EBC1J B"
Hollzeila it. 10 Dunaj, lariahiltirstrasiB 74 B.
jKP Pojasnila "S3K v vseh gospodarskih in Inanžnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. H