Poštnina nlaSaaa *
Leto JI. *t. 299
« Um.
«0 Om
KnMen ki t tdetn
itU »143. «34 »I« • HM
VieUaodrova MM ti. Ulrin «1 HO
Ceffc Kocroova m I fateta« M W0.
lč->««'Di<c ie «r *T*4aK> J(tu oo tarrfa
Uublian«, sobota 21. decembra 1929
Cen« 2 Drn
l)pra«al4t*o. UUMUte Prcterovv« • 64.
retotua ti <IU »I2J «124 112* »12*. fctterat« Mtdeiefe UnMlao* Preieroova
abca 4 r«nrtoa St *4V2 Pudraiaica KUrtboc *.r«sao4rovi cesta
tr 13 Te«**) ti «55 Podr a talca Celje Koceoova alica It 2. reletoo fe 100
Računi gr- »nit iek savodik Uobljaaa tt II <42. Praha bsto 78.180. VViea Nr 105 241
Ljubljana. 20. decembra.
Eskadra francoske vojne moruance ie odp.Uia iz Dalmacije. Zapustita je naša pristanišča ob sinjem Jadranu, Kjer so jo sprejeli in pozdravili naši Dalmatina na najlepši in nanskrenejši način, kakor se pozdravlja samo najboljši prijatelj.
francoski pomorščaki so imeli priliko, v primorskih mestih naše DahnacJe spoznati resnično razpoloženje našega naroda ter ponesti s seboj vtise, kako dragi gosti so nam vsikdar, kadar jih usoda zanese v naše kraje. Videli so, da sprejemi te vrste, kakor so ga biti deležni v Dalmaciji, niso samo formalnost, da niso samo oficijelna prireditev, predstavljajoča akt mednarodne vljudnosti, marveč so mnogo več. izraz »es-ničnega, popolnoma iskrenega razpoloženja naroda. Iz njega jasno odseva, kako trdno je postavljeno pri nas prijateljstvo do Francije, zakaj brez globljih. v narodovi duši zasidranih vezi bi tako spontane manifestacije, ki potegnejo za seboj široke množice, ne bile mogoče.
Solunska fronta je pokazala, kako Čvrste srmoatije si more pridobiti vojska, kakor je naša. v času. ko se prijateljstvo najbolj izkaže, a se more tudi najhujše izjaloviti Od one dobe imamo med Francozi simpatije ki so se izkazale kot nad vse trajne, in prijat;ije. ki so nam ostali enako prijateljsko razpoloženi ob strani vsa huda naslednja leta. Turneja naše Glasbene Matice širom Francije je to prijateljstvo še utrdila ter pokazala, da se more pokazati tudi v kulturnem pogledu. To niso več samo besede in vljudnostni akti, marveč dokumenti dejanja, ki povedo največ in so najbolj trajni
Francoski poset v Dalmaciji nam je znova dokumentiral, kako važna je posest morja. Morje na mje okno. odprto oa široko v bližnji in daljni svet Veže nas z narodi, s katerimi sicer nimamo neposrednih teritorijalnih stikov. Iz naših jadranskih luk vodijo ceste na vse strani in nas vežejo s prijatelji onstran morja. Trgovinska nogodba s Španijo je pokazala ogromne prednosti, ako se izloči posredovanje tujih pristanišč, tujih prometnih sredstev in tujih trgovskih podjetij. Vedno znova se nam argumentira. kakšen silen pomen je za nas posest morske obale in dobrih dohodov do nje. Brez nje. brez hik na našem Jadranu bi bili odmaknjeni za ogromne daljave od vnanjega sveta, za razdalje, ki se sploh meriti ne dado, zaprti za težko prehodne gore. izročeni na milost in nemilost razpoloženju me-jašev.
Cuvajmo naše morje! To geslo nam mora biti najvišja življenska deviza. ki nas mora vsak dan znova spominjati, kako bogastvo imamo v široki prosi primorja, ki nam je prag na vhodu v naš dom. Briga za vse. kar pripomore k izpopolnitvi tega praga, k dograditvi najboljših zvez med obalo in zaledjem ter končno k dograditvi trgovinske in vojne mornarice, ta briga bi morala biti stalno na umu ne le našim Dalma-tincem ter Primorcem, marveč tudi vsemu ostalemu narodu, ki so mu do-movališča v zaledju. Cuvajmo naše morje, — to se pravi, izvršimo ves naš navedeni program.
Poset francoske mornarice nam je »nova postavil pred oči ta program ter nas opozoril na velike naloge ter dolžnosti samozavestnega suverenega naroda. Generacijam preteklosti in prihodnosti smo dolžni odgovor za to, kako jih bomo izpolnili.
Italijanska kampanja
Sušak, 20. decembra M. Italijanski listi ie nadalje objavljajo svoja zlonamerna poročila in laži o izraišlenem incidentu v Ši-beniku. Demanti »Avale« je sicer objavila italijanska »Agenzia Štefani«, toda fašistiS-bo glasilo na Reki »Vedetta d' Italia« napada ob te priliki ponovno našo državo. »Vedetta d' Italia« objavlja demanti »Avale« lalzificiran. Ni nič izrednega, da se italijanski tisk poslužuje falzjfikatov, falzificiranje brzo avk kake agencije pa ie pač unikum v novinarski praksi. To je nov dokaz, kakšnih zavratnih metod se italijanski listi poslužujejo v registriranju odnošajev med Ju-goslavio in Italijo. Namen Te jasen; hočejo ustvariti še večji jez med obema državama ter Ignorirati predvsem naše pacifistično prizadevanje in končno zavreti normalno konsolidacijo evropskih držav, ki je glavni cilj današnega mednarodnega političnega življena. Na čegavl strani je krivda za tako postopanje, je povsem jasno-
Mornariški komandant v Splitu
Split, 20. decembra, n. Danes je semkaj Jos pel komandant naše vojne mornarice admiral Wiekerhaueer, ki je posetil bana dr. Tartaelio ln druge zastopnike oblasti. Admiral Wickerhanser Je posetil tudi urad »Jadranske straže«. kjer se je nienim predstavnikom zahvalil za prorwandno delo v svrho povzdige naše mornarice.
Tndi Srpski Soko vstopil v enotnega Sokola
Seja vodstva srbske sokolske organizacije »Dušan Silni" - Pozdravi kralju in predsedniku vlade
Beograd, 20. decembra, r. Današnje »Vreme« poroča:
Povodom uveljavljenja zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije se je vršila včeraj izredna seja glavne uprave društva »Srpski Soko Dušan Silni« v poslopju društvene telovadnice v Beogradu. Na seji je bilo sklenjeno, da vstopi društvo »Srpski Soko Dušan Slini« v enotnega Sokola kraljevine Jugoslavije, v prepričanju, da bodo dosedanji člani Srpskega Sokola pravično zastopani v članstvu in v upravah skupnega Sokola kraljevine Jugoslavije. Istočasno je bil pooblaščen predsednik, da tzvede s še dvema članoma glavne uprave gornji sklep. S seje sta bih poslani brzojavki Nj. VeL kralju in predsedniku vlade. Brzojavka Nj. Vel kralju se glas«: »Srpski Soko Dušan Silni«, odgovarjajoč potom svojega glavnega odbora v Beogradu v svoji iskreni in podaniški zvestobi željam in izpolnjujoč odredbe Vašega Veličanstva in kraljevske vlade, iskreno vstopa v našega skupnega So-
kola kraljevine Jugoslavije, zahvaljujoč se zlasti za modro odločitev Vašega Veličanstva, ker je v splošno radost celokupnega našega Sokolstva določil svojega vzvišenega sina-pr venca. našega najmilejšega Sokola prestolonaslednika Petra, da naj bo starešina in zaščitnik enotnega Sokolstva naše domovine. Živelo Vaše Veličanstvo, naš ljubljeni kralj! Živel Njegovo Vlsočan-stvo prestolonaslednik Peter, starosta Sokola kraljevine Jugoslavije! Živel slavni dom Karagjorgjevičev! — Predsednik »Srbskega Sokola Dušan Silni*: Vojislav M Todorovič. brodousrrik.
Brzojavka predsedniku vlade se glasi:
^Srpski Sokoli »Dušan Si-ni«. stopajoč v vrste naš.ega skupnega Sokola kraljevine Jugoslavije, se Vam kot zvesti m disciplinirani državam zahvaljujemo za ustvaritev našega enotnega Sokola ter kličemo: Živel predsedn.s kraljevske vlade v splošno dobro domovine!«
Prve zimske prometne neprilike
Zima fe s snegom in burjo zajela teži ▼ notranjosti Srbije
Beograd, <30. decembra p. Po poro- « čilih beograjskih listov je zapadel skoro po vsej državi visok sneg, zaradi česar je nastopil tudi silen mraz. Danes je pričela v Beogradu pihati močna kosava, ki je naravnost neznosna. V nekaterih krajih vzhodne Srbije je burja povzročila velike snežne, žamete in zatrpala tudi železniške proge. Ten -peratura je skoro po vsej državi mnogo pod ničlo, razen v Splitu, kjer pa je znašala tudi samo +2 C- Cupr.-je poročajo, da je silen snežni vihar povzročil ogromno škodo ter pretrgal vse brzojavne in telefonske zveze. Burja še vedno razsaja. Po poročilih ministrstva za promet so bili v mnogih krajih snežni zameti toliki, da je bil promet na železnicah onemogočen. Le z velikim naporom so očistili železn,-ške proge, da se je mogel promet vzpostaviti.
Beograd. 20. decembra, n. V Beogradu piha od sinoči močna burja, ki se je zlasti danes tako pojačilia da so vse ulice zamrznjene in je otežkočen reden promet Mraz je neznosen. V Čupriji in okolici je ponoči in tudi danes razsajal silen snežni vihar. Sneg je zapadel po vsej srednji Srbiji Viharji so povzročil* mnogo škode na brzojavnih in telefonskih progah, ker so na mnogih
Proračun francoske vojne mornarice
Francoska vojna mornarica ima samo defenzivne cfffe — Stanje tonaže vojnih mornaric ve'es'2 — PomorsiSco oboroževanje
Nemč-je
Pariz, 20. decembra. AA. Na včeraj- j bila posvetovanja o pomorski razoro-šnji seji parlamenta se je razvila raz- j žitvi prenesena iz Ženeve v London, prava o pomorskem proračunu Poro- j Do razorožitve na morju gotovo ne bo čevalec Dusmeniel je naglašal, da mo- ; prišlo, ker Anglija io Amerika ne žeil-ra imeti Francija mornarico, ki bo od- ta svoje tonaže zmanjšati, temveč celo
vso državo — Hudi snežni me-— Sneg tndi t Dalmaciji
krajih podrli drogove, ki so popadali na železniško progo. Mnogi vlaki so imeli zamude, ker so se morali ustaviti, da so odstranili ovire.
Tudi v Liki in Gorskem kotaru neprestano sneži. V Liki je zapadel sneg že pol metra nad železniško progo. Železniška direkcija je odposlal za vsak slučaj delavce za odkidavaTje snega, da ne bi došlo do prekinjenia prometa.
Sušak, 20. decembra č. Burja, ki divja že nekoliko dni po vsem Primo -ju. je povzročila že več nesreč. Mat -rialne škode na Sušaku samem sicer ni znatne, ponesrečilo pa se je že več oseb. Včeraj popoldne je bila n. pr. burja posebno silna, zlasci v luki. Na Aleksandrovem pristanišču je stal prr-zen voz. s katerega so malo prej i -tovorili drva. Ne daleč proč sta imela neke opravke kuhar parnika »Trig'av« in neki dečko. Ko je burja nenadoma hudo pritisnila, je dvignila prazen voz ter ga vrgla baš na kuharja in dečka Oba so izvlekli poškodovana iznod veza. Dečku ie zlomilo nogo. kuhar pa je dob;] tp^ke notranje »oškodbe.
Split 20. decembra, n. Po vs*m primorju je na brdih zanadel debel sneg. Vse primorje je pod belim plaščem, ki sega skoro do morja.
govarjala suverenosti in življensiCim interesom Francije ter osigurna varnost njenih kolonij. Vprašanje razorožitve ne dopušča, da bi se zanemarilo vprašanje varnosti na morju.
Poročevalec je pozval predsednika vlade Tardieuja naj bi na konferenci v Londonu ponovil izjave Francije v Ženevi. ki je zahtevala, da mora biti vsaka razorožitev realna. Francija ne sme dopustiti, da bi katerakoli sila izrabila konferenco v Londonu za pojačenje svoje pozicije na morju. Francija pojde na londonsko konferenco z najboljšo voljo, da bo koristila Interesom miru. V tem njenem prizadevanju lahko računa vlada na soglasno podporo parlamenta. Francija pa ne more Pristati na ukhijenje podmornic.
Nato je poročevalec podal pregled sedanje tonaže Francije napram predvojni. Letošnji proračun za mornarico znaša 2.6 milijarde, leta 1914. -e znašal 631 milijonov zlatih frankov, kar je v sedanji vrednosti 32 milijarde. Sedanji proračun je torej manjši vot je bil leta 1914. Po vojni je Francija potrošila za svojo mornarico 17 milijard. Združene države pa so v istem času izdale 117 milijard. Anglija 92 milijard. Japonska 35 milijard in Italija 13 milijard. Sedanja tonaža Zdrnžemh držav znaša v težkih ladjah 660.000 ton. v lahkih 460 tisoč, tonaža Angli'e v težkih ladjah 660 000. v Iahk;h 489 000 tonaža Japonske v težkih lad'ah 396 000 v faMrh 325 000. tona?* Italfie v težkih 235.000 ln v lj»Wk'b 000 ton.
Pariz, 20 decembra, s Zbornica je danes nadalievala snlošrto d^ibato o mornaršVfm 'om^čin™ Soc-V««5nl poslanec Reyaaud je obžaloval, da so
povečati
Radikalno socialistični poslanec Her-riot je izvajal, da življensko važnega vprašanja svobode na morjih ne bo mogoče rešiti v Londonu, temveč samo v mednarodnem okvirju, to je v Ženevi Že več let sem poskušajo rešiti vprašanje pomorske razorožitve na raznih konferencah, ki pa dosedaj niso imele uspeha. Kaj se je zgodilo med tem? V največjem miru Izpopolnjuje Nemčija svojo mornarico, ki nI bPa na washlngtonskl konferenci prikrajšana pri pomorskem oboroževanju, kakor Francija, kateri so vsilili skrajno mejo kalibrov. Nemčija je zgradila vojno ladjo, ki je danes strah vseh vojnih mornaric, in sicer 10.000 tonsko okjop-no križarko, ki je opremljena s topovi ogromnega kalibra. Po versa-illeski pogodbi Nemčija lahko zgradi še 6 in morda celo 2 rezervni ladji po tem vzorcu. Konferenca petih pomorskih velesil tega problema ne bo mogla rešiti, pač pa ga bo mogoče rešiti samo v Ženevi, na podlagi ženevskega protokola.
Poslanec Reynaud se je priključil na-ziranju Herriota in iziavil. da izraža gradnja oklepih križark v Nemčiji njeno nepobitno željo, da hoče znova nadzirati morja. _
Stalinova petdesetletnica
Berlin, 20. dec. p. Kakor poročajo iz Moskve. bodo imeli ob priliki 50. rojstnega dne Stalina ki se bo v kratkem proslavil, vsi tovarniški in krcrievni sovjeti svoja zborovanja, na katerh bodo slavili de'o Stolina ter mu '"zrekli zaupanje kot boliše-viškemu vod'i, ki mu je "snelo onemogočiti opozicijski pokret v Rusiji
Papež prvič zapustil vatikansko ozemlje
Papež se je nepričakovano odpeljal z avtomobilom v lateransko baziliko, kj?r je daroval sv. mašo
Rim. 20. decembra s. Danes ob 6.45 je odšel patpež ne da bi bil prej napovedal z avtomobilom v baziliko sv Ivana v L -teranu, kjer je daroval ob priliki svojega 5 - ^tnega mašniškega jubileja sv. mašo.
Listi objavljajo obširne podrobnosti in prinašajo ilustracije o tem papeževem o'-isku. Svečanost se ie na izrečno papeževo željo vršila popolnoma tiho in so bile o njej celo osebe ki so spremljevale papeža, šele par minut pred odhodom obveščene.
Rim. 20- decembra AA. O nenavadnem potu papeža v Lateransko baziliko, s č-mer je papež dejansko prvič zapustil ozemlje Vatikana in kot prvi papež stopil na teritorij Rima po letu 1870.. doznav:-mo še naslednje podrobnosti:
V notranjem dvorišču Lateranske oa'a-če so se zbrali Pod vodstvom kardinal -vikarja vsi kanoniki cerkve ln čakali na prihod papeža Bazil ka je bila b'eščeče razsvetljena. Stebri so bili odeti v bogate preproge Lateranski seminaristi in eoje* -ci Jombardskega seminarja so bilj že ob 5. zjutraj na mestu.
Ko je paipež stopil v cerkev, se je naj-prvo priklonil v kapelici sv. zakramenta, nakar je sedel na prestol v kapelici At-scidl kjer takisto od leta 1870. ni sedel niti en papež. Tu ie opravil pripravljalne molitve za mašo. Zbor pod vodstvom msgr. Kazimir ja je zapel svečano cerkveno himno.
Papežu sta asistirala pn naši, s katero
te proslavil svoi 5 - ;tni mašniški lubilej, lardinal Pompirij in msgr. OiordinL Mašo je papež opravil pod papeževim ba!dah:» nom. Po korčanem sv. opravilu se je papež vrnil v Vat kan z avtomobilom. V nj -govem spremstvu je bil guverner vatikanskega mesta, poveljnik papeževega oro -ništva. tajni komorniki. paioežev vrhovni ceremonijar msgr. Cadija itd
Ko se ie papež pojavil pred cerkvijo, sta mu bila izsročena dva ključa: zlat in srebrn. Pred vstopom v Lateransko baziliko si je papež ogledal spom nsko ploščo, ki je bila pritrjena na baziliki v spomin današnjega dogodka in ki jo je dal vzidati kapitelj cerkve.
Mussolini o francoskem parlamentarizmu
Ostre izjave fašističnega vodje o sestavi zadnje francoske vlade - Ogorčenje v Parizu
Pariz, 20. decembra s. Socialistična »Liberte« objavlja danes popoldne pod naslovom »Naloga Tardieua v presoji g. Mussolinija« izjavo italijanskega ministrskega predsednika, ki se bavi z vprašanjem, ali je bila sprememba vk-de v Francji sploh potrebna, ker je bil zunanji minister Briand član že tudi zadnjih treh vlad in se ni nič spremi-nilo niti v zunanji, niti v notranji pt-litiki Francije. Mussolini pravi m. dr.: »Poskusi, ki so Se vršili po padcu Br -andove vlade za sestavo nove vlade, so privedli do nekaterih komičnih ir-cidentov. Tudi mi v Italiji smo poznali ta žalostni fenomen pričkanja za por> felje in ta fenomen je eden izmed
glavnih vzrokov, da so prišli fašisti do vlade. Nam ie Jilo dovolj tega, da bi sledila vlada vladi, vsaka slabša od prejšnje. Kadar hočejo francoske stranke sestaviti vlado, zadenejo na enake težave, kakor so iih morali vedno premostiti politiki naše države, preden je prevzel fašizem posle.€
Ta Mussolini jeva izjava je izzvala pri vseh parlamentarnih strankah na -večjo pozornost Splošno se izraža sodba, da pomenja izjava neupravičeno vmešavanfe v notranje - politične razmere tuje države. V kuloarjih zbornice se govori, da bo ta izjava bržčas še danes po interpelaciji prišla na razpravo pred zbornico.
Ostavka finančnega ministra Hilfertlinga?
Nemška ljudska
stranka odločno zahteva demisdjo HKiferdaiga in državnega tafniika Popitza
Berthi. 30. decembra s. »Allgemelne Deutsche Zeitung« zahteva ponovno v imenu nemške ljudske stranke z vso odločnostjo odstop finančnega ministra dr. Hilferdinga. Njegova demisija. kakor tudi demisi a državnega tajnika v finančnem ministrstvu Popitza je po mnen u merodalnih činitellev vladne koalicTe neobhodno potrebna. List je izvedel celo, da bo dr. Hilferding še pred božičem podal ostavko. Kot njegov naslednik se na prvem mestu imenuje dr-H5bker-Aschoff.
Glavni vzrok odpora proti Hilferdingu leži v njegovem načrtu za finančno reformo s katero so nezadovoljni tako desničarsko razpoloženi poslanci nemške Ludske stran-
ke, kakor tudi socialisti, Id so posebno nezadovoljni s povišan em indirektnih davkov. Značilno je v tem sporu to, da so sedaj prvič socialisti podprli zahteve predsednika državne banke dr. Schacnta. ki so bile naperjene naravnost proti načrtom Hilferdinga.
Nemški nacionald so vložili v državnem zboru predlog za nezaupnico proti državnemu finančnemu ministru Hilferdingu. Na ta predlog bodo pristali še komunisti Bavarska ljudska stranka in nemški narodni socialisti ter morda tudi pristaši drugih strank, tako da odklonitev nezaupnice, o kateri se bo glasovalo jutri, ni popolnoma gotova.
Jamstva za izpolnjevanje mirovnih pogodil
Briand o pomenu haaškega sporazuma in locarnske pogodbe kot dopolnila vcrsaMeske mirovne pogodbe
Pariz, 20. decembra o. Francoski senat je razpravljaj o interpelacijah glede haaškega sporazuma in o jamstvih za varnost, ki jo prožijo mirovne pogodbe.
Briand je priznal, da je versailleska pogodba v tem oziru pomanjkljiva, da pa je izpopolnjena z garancijskimi klavzulami, ki so bile vnešene v Ir-carnrko pogodbo. Ta pogodba je zdn-žila francosko, italijansko, belgijsko in angleško mejo v eno in je v veliki nr-ri ojačila in izpopolnila versaillesko pogodbo.
Glede spora o demilitarizirani coni je Briand izjavil, da je leta 1926. do-
segel, da so vsi člani Društva narodov sprejeli načelo, da se porenjsko ozen -Ije stavi pod nadzorstvo Društva narodov. V primeru, da izbruhnejo v Pc-renju nemiri, je Francija po locarnski pogodbi upravičena ukreniti vse varnostne odredbe, ki bi bile v primeru vojne potrebne Vrhu tega predvideva ženevski protokol iz meseca septembra 1928 ustanovitev ugotovitvene in spravne komisije, ki bi v primeru potrebe v porenjskem ozemlju uveljavila francoske earancijske klavzule. Francija. ie zaključil Briand, je tudi dosegla olajšanje kontrole, ki ga je sf>r> jela Nemčija in ki bo veljalo do L 1935.
Angleški mandat v Palestini
London. 20. decembra, o. Lord Balfour. Llovd George in general Smuts. ki so bili pred 12 leti člani vojnega kabineta, ki je bil odgovoren za izjavo lorda Balfouria glede židovske politike v Palestini, so obiavili v »Timesuc pismo, v katerem pozivajo angleško vlado naj imenuje vladno komisijo, da preišče vse funkcije palestinskega mandata Oni naglašaio, da se bavi sedanja preiskovalna koniisiia v Palpstini samo s posebnimi problemi in predlagajo, naj se poročilo te komisije lzporv>'ni s proučevaniem vseh palestinskih poetičnih upravni vnr^nnj.
KemaJ pa&a	za domačo
industrijo Angora, 20. decembra, g. Turški državni ^.pdsedriik Kemal paša je naročil ministrom turške vlade, naj si da« 'žalovati obleke sntno Iz turškega Vaga in iz'avil. da si bo tudi svoie rb'eke dal Wdpl^vati =amo ?z dom^ega blpga Kemal raša bo tudi Plane parlamenta zanrn«'1 na' uporabljajo in propagirajo samo turško blaga
Reševanje ooljske vladne krize
Varšava, 20. decembra, g. Državni predsednik Moscicki 'e danes nadaljeval konference za sestavo vlade. Med drugimi je sprejel odlična jurista. bivšega krščansko demokratskega senatorja Makareiewicza in predsednika apelaci skega sodišča Du'kie-wicza. s katerim se je posvetoval o ustavnih vprašanih.
Tudi bivši ministrski predsednik Bartel }e bil danes v avdijenci pri državnem predsed niku. V parlamentarnih krogih se mnogo razpravlja o včeraišnii konferenci maršala Pi'sudskega s p"Ikovn!kom Slavekom Naglasa se. da pride v primeru, če bi Barte! odklonil sestavo vlade Slavek v poštev kot nas'edn'5 mandatar Slavek trna baje že se-
Pivfr^^m5 frwr«VwVjf
Tnirfs, 20. decembra, o. Že dn<*e Saša »*>sreSfc» Jo tri francoske letalce, kd eo leteli m Tenisa r
Bojno glasovanje v angleškem parlamentu
Zbornica je odobrila s 7 glasovi večine vladni načrt premogovnega zakona - Odgovori Macdonalda na kritiko
opozicije
London. 20. decembra o. Na sinočnjl seji spodn e zbornice se 't vršilo eno najbolj kritičnih glasovanj, kar jia beleži sedanje parlamentarno zasedanje. Po hudi borbi in v veliki negotovosti je zbornica končno odobrila vladni premogovni zakonski načrt z večino 8 glasov. Za predlog je glasovalo 281 poslancev proti 273.
Do zadnjega trenutka ie bilo stališče liberalcev negotovo. Po včerašnjem ostrem govoru liberalnega voditelja Lloyd Georgesa Je izginilo skoraj vsako upanje, da bi liberalci glasovali za vlado- Lloyd Georgesu ie odgovaral sam ministrski predsednik Macdonald Pri glasovanju je oddalo samo pet liberalcev bele tistke. Dva liberalca sta glasovala z vlado. Ostalih 45 liberalnih poslancev ie glasovalo proti.
Ministrski predsednik Macdonald }e v rvojem govoru naglasil, da se fuzija rudnikov ne more izvesti v tako kratkem času. Premogovni industrii Je treba pustiti časa, da se vživi ▼ nove razmere, katere bo ustvaril premogovni zakon. Kakor hitro se bo to zgodilo, bo vlada takoj pristopila k izvedbi fuzij premogovnikov. Nadalje Je iz-
razil pomisleke zaradi zahteve liberalcev,
naj še določbe glede fuzij e rudniških podjetij vnese že v naprej v novi premogovni zakon. Končno Je predsednik Macdonald priznal nekatere poman kljivosti premogovnega zakona in obljubil, da bo vlada upoštevala nekatere spreminlevalne predloge opozicije, ki težio za tem, da se premogovni zakon izboljša-
London, 20. decembra o. Tekom debate v spodnji zbornici je bivši zakladni minister AVinston Churchill ostro napadel vlado zaradi premogovnega načrta in naglasil, da 'e nameren poizkus obremeniti angleško ljudstvo z novimi davki, ker bi povišanje cen premogu v največji -neri obremenilo angleško prebivalstvo.
V imenu vlade Je odgovoril Churchillu ministrski predsednik Macdonald, ki Je Izjavil. da so konservativci v prvi vrsti sam! zakrivili sedan.o krizo premogovne Industrije.
London, 20. <Jec. AA. Zaradi malenkostne večine, ka jo je dobila vlada pri glasovanju o rudarskem zakonu smatrajo, da bo vlada stopala v pogajanja glede izpre-membe rudarskega zakona.
==_ 2 ==_ Iz norega šolskega zakona
§ 156. Privatno taicijattvo kulturno-pro-svetnih ustanov v svrho narodne prosvete
u; zlasd Ludske univerze na vasi ln v industrijskih središčih bo ministrstvo prosvete podpiralo, pridržavajoč sš pravico, da potrju e ustanavljanje posameznih ustanov, kakor tudi pravico nadzorstva.
§ 157. V sporazumu z ministrom vojske in mornarice, ministrom trgovine in industrije ter ministrom socijalne politike in narodnega zdrav a in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta bo izdal minister prosvete uredbo, s katero se bo določil postopek in navodila za združitev celokupne državne ln privatne akcl.e za narodno prosveto-
Ta uredba bo obsegala vse državne in banovinske ustanove, kakor tudi vsa privatna udruženja. humana, prosvetna, patri-jotska, pevska, viteška, profesijonalna ta strokovna, katerih delo ;e v katerikoli obliki v zvez i z narodno prosveto.
Tudi s to uredbo tn drugimi primernimi ukrepi bo ministrstvo prosvete skrbelo, da bo akcija privatnih udruženj in bano-vlnskfn ustanov za narodno prosveto v skladu s prizadevanjem državnih oblasti ter ustanov, da se prepreči škodljiv para-lelizem detovana, da se odstranijo spon, kjer obstoje, in da se združi o ustanove z istimi nalogami, kjerkoli je to potrebno in koristno.
Izvedba zakonskih določb.
§ 158. Obvezni 8 letni pouk se prične izvajati s prihodnjim Šolskim letom 1930-31 postopnjema po čl. 8. tega zakona, nadal u> joč se na sedanjem številu let obveznega šolanja, predpisanega po dosedaj veljav« nih zakonih.
Sedanji razredi ponavlalnlh ta nadalje* valnih Sol se imajo, dokler se ne bodo mogli v posameznih krajih pretvoriti v razrede višjih narodnin Sol, prilagoditi temu zakonu kot višji razredi narodnih šol s skrajšanim poukom
§ 159. Do pričetka prihodnjega Šolskega leta Izvrše pristone oblasti vse priprave, ki so v smislu tega zakona potrebne, da se more pouk pravilno in neovirano pričeti, pravočasno ta tako, kakor ta zakon določa.
§ 160. Novi krajevni Šolski odbori se> osnujejo v smislu tega zakona naikasneje v dveh mesecih po njegovem uveljavle-oju.
Zasebne Sole-
§ 164. Izjemoma od čL 1. tega zakona morejo privatne narodne Sole, ki obstoje na dan uveljavljenja tega zakona, Se nadalje obstojati, ako se najkasneje v Štirih mesecih po uveljavljeni tega zakona v vsem prilagode njegovim predpisom.
Izbira učiteljev privatnih narodnia Sol je podrejena odobrenu ministra prosvete.
Nove zasedbe narodne šole se ne morejo otvarjati niti obstoječe premeščati iz kraja v kraj..
Razporeditev veroučlteljev. § 168. Minister prosvete bo dosedanje stalno imenovane verouStelje (katehete) razporedil v službo tja, kjer so v smislu § 43 najpotrebnejši, ta oni pridrže pravice, ki Hm po zakonu pripada'o.
Veroučiteli, ki niso pridobili pravice do pokojnine po zakonu o uradnikih in drugih državnih uslužbencih od 31. julija 1923, bo. do odpuščeni iz službe.
Učiteljska stanovanja-
§ 173. V vaseh, kjer šola tuma stanovanj, plača občina vsakemu učitelju po 150 Din na mesec.
§ 174. Stanarina po §§ 29. 84, 118, ta 173 tega zakona pripada učiteljem od 1. aprila 1. 1930. ter se ima takoj po objavi tega zakona vstaviti od občinskih uprav v odgo-variaioče občinske proračune.
§ 175. Stanarino za šolske nadzornike po § 84. in 118 tega zakona plačajo občine v katerih je sedež šolskega nadzornika.
Prehodne določbe o šolskih nadzornikih-
§ 178. Dokler ne bo zadostnega Števila kandidatov za' banske in sreske šolske nadzornike s kvalifikacijami po tem zakonu, se more'o na ta mesta imenovati tudi kandidati z nižjim tečaem viSJe pedagoške Sole, ki so se odlikovali v svoji službi ter službovali kot sreski nadzorniki na manj štiri leta. Prav tako se morejo imenovati učitelji narodnih šol z najmanj 15 let državne službe, ako so se odlikovali s svo im delom v šoli !n narodni prosveti. Prejemali bodo vse prejemke po § 118. tega zakona.
§ 179. Dokler se ne izpopolnijo mesta sreskih nadzornikov v smislu tega zakona, ie pooblaščen minister prosvete, da more v posameznih srezih poveriti izvrševane te službe šolskim upraviteljem. Za ta čas bodo ti upravitelji oproščeni pouka v razredu, vendar pa vrše dolžnosti upravitelja šole in obdrže vse pravice, združene * izvrševanjem te dolžnosti-
S 181. Minister prosvete ie pooblaščen, da v roku dveh mesecev po uveljavljenju tega zakona izda splošni pravilnik o njegovi uporabi-
Agrarna reforma v Dalmaciji
Zagreb, 20. decembra n. Nocoišnje »Novosti« poročajo Jz Beograda: Podžupan splitske občine dr. Bulič ki se le vedno mudi v Beogradu, je na vprašan V> novinarjev, kaj je z agrarno reformo v Dalmaciji. Jzlavil:
Po vsem, kar sem mogel zvedeti v času mojega bivanja v Beoerradu. se ima v najkrajšem času rešiti dalmatinsko agrarno vprašanje. To Je skralno potrebno. Dobro pa je bilo, da se Je definiflvna rešitev tega vprašani a zavlekla ker so prej noUtJJSne stranke snreiemale ureditev agrarnih odnošaiev v P^macMI za s vola f»sritari?Rk8 ge«la. Se- j dal se zadeva proučuje trezno Jn s pravno- ' gospodarskega stališča. Povodom moje av-d-JJenee pri NJ. Veličanstvu, me je kralj vprašal za agrarne razmere v Dalmaciji ter pokazal veliko zanimanje za to zadevo.
Sibirski mraz v Ameriki
Chicago, 20. dec. s. Po vsem srednjem napadu io aeverozapsdt* Amerike. divja snežni vihar, ki ga spremlja nenavadno hud mraz. V Chicagu je zmrznilo 20 oseb. 300 voz cestne železnice jfe zaradi poleči.ce skočilo iz tira. V Montreahi je baje padla temperatura na 40 stopinj pod ničlo. Tudi v južnih državah beležijo mraz, kakor ga že dolgo ne pomnijo.
Mraz v Nemčiji
Aazsbarg. 20. decembra, o. Hm frvateki piano«
je savtedala izredno ostra zima. Toplomer je p»-ded 18 stopm* pod račlo. V višja^krajili kaže «op-fanet celo 30 SSOThoI pod ničio.	,
Viharji in sneg v Tuiusu
Tniris, 30. decembra, o. 2« dva dol divja v Te-
tosji strahovit vihar. V okoičri KeJa je pcdSo na bfižndiSi vrhovih aa 5 centimetrov snega. Žara« razburkiaaeaa morja so šiteH parniki v&Ske za- ! mode.
Madžarska delegacija za haaško konferenco
BudimpeSta. 20. dec. g. Belgijski ministrski predsednik Jaspar je brzojavno povabil madžarsko vlada da se udeleži II. haaške konference. Grof Bethlen je sporočil Jasparju, da bodo razen njega zastopali Madžarsko v Haagu zunanji minister Valko, finančni minister Wekerle ter bivši finančni minister grof Koranny. Grof Bethlen je sporočil sestavo madžarske delegacije danes parlamentu in izjavil, da bo dclegacija po konfeTenci v Haagu odpotovala na zasedanje Sveta Društva narodov v Ženevo.
Častni večer Glasbene Matice
Velika dvorana Unkma se je sinoči do 20. napolnila. Sprednje vrste so zasedli najodiičnejii predstavn ki ljubljanske družbe. Razpoloženje v dvorani je bilo nad vse ugodno, pol svečano, pol domače. V močnih povdarkih je župan dr. Puc tolmačil pomen velikih uspehov Glasbene Matice v Franciji. Njegovi zahvali v imenu Ljubljane m domovine se je občinstvo pridružilo z dolgotrajnim ploskanjem. Ko je zbor dovršeno odpel ma-rseljezo, je gospod prof. Pretnar v daljšem govoru opisati turnejo Glasbene Matice v Franciji, nje no pot od uspeha do uspeha. Zbor Glasbene Matice je nato odpel del svojega krasnega francoskega programa. Za vsako pesem se je oddolžilo občinstvo z navdušenim odobravanjem.
Predsednik Glasbene Matice g. dr. Vladimir Ravnihar je v svojem govoru izrazil zahvalo vsem odličnim na čim prijateljem, ki so Matici utrli post v Francijo. In enako simpatično se je občinstva dojtnita budi zahvala prof. dr. Pretnarja, zborovodji Poliču, zboru in požrtvovalnemu potnemu maršalu Mahkoti. Seveda je bilo tudi mnogo odbravanja, ko je govornik izrekel hvalo mestnemu županu in vsej beli Ljubljani.
Mnogo pesmi te moral zbor ponoviti, a najbolj je vsekakor ugajala Sehwai>ova »Zdrava Marij-a« ter Hubanovta »Gor če* Hsano«. Navzočemu skladteiju dr. Schwabo so bile prirejene presrčne ovacije. Poklo-njenih je bilo več vencev in šopkov. Krat» ko: večer poln lepote, ponosa in navdušenja.
Obnova diplomatskih odnošajev med Anglijo
in Rusijo
Heoderson o sovjetski propagandi — Ruski poslanik sprejet
od waleskega princa
London, 20. dee. V spodnji zbornici so včeraj zopet razpravljali o vprašanju vzpostavitve diplomatskih odnošajev do sovjetske Rusije. Na razna vprašanja je sporočil zunanji minister Henderson, da bi se vprašanje propagande in vmešavanje v-notranje zadeve drugega pogodbenika sporazumno uredilo z izmenjavo not pri izročitvi akredi-tivuih Listin novih poslanikov. Na željo domini jonov bodo ti izročili sovjetski vladi enako noto kot Anglija Delavska stranka je prav tako proti vmešavanju v notranje zadeve kakor vsaka druga angleška stranka.
Angleška vlada bo na to gledala, da bo izostala vsaka propaganda ter bo po vzpostavitvi diplomatskih odnošajev porabila ves diplomatski vpliv, da bo taka eventualna propaganda takoj prenehala. Nikakor pa ne bomo pobrali svojih diplomatskih kovčegov že pri prvi provokaciji, je končal Hender-' son.
London, 20. dec. Danes bo sprejel v imenu angleškega kralja waleški princ novega sovjetskega poslanika Sokolnikova, ki bo ob tej priliki izročil svoja akreditivna pisma.
Sofijska konferenca
Sofija, 20. dec. AA Predsednik bolgarske vlade Ljapčev je danes sprejel predsednika jugoslovenske delegacije dr. Jankovima. Ljapčev je govoril optimistično o nadaljnjem delu in o uspeh,h konference, ki se danes nadaljuje.
Poklonitvena depntacija iz Južne Srbije
Beograd, 20. dec p. Predsednk skopi jan-ske mestne občine Josip Mihajlovič je došel v Beograd v svrho dogovora o sprejemu poklonitvenih deputacij iz vardarske banovine. Danes je posetii predsednika beograjske občine Miloša Savčida, s katerim se je dogovoril o programu bivanja deputacij iz vardarske banovine v Beogradu. Deputacije iz vardarske banovine bodo sprejete od Nj. Vel. kralja v avdijenci katoliški božič dne 25. t m Deputa-" cije bodo štele okoli 200 oseb iz vseh krajev Južne Srbije, vodil pa jih bo predsednik skopljanske mestne občine Josip Mihajlovič.
Sestanek fašističnih tajnikov iz Jnliiske Kraiine
Pulj, 20. dec. č. Danes se je vršil v Pulju sestanek provincijalnih tajnikov fašistične stranke iz Julijske Krajine. Zastopane so bile province Reka, Trst, Gorica. Zadar in Videm. Fašistični tajniki so razpravljali o potrebi čim tesnejšega medsebojnega sodelovanja, ki naj bi se razvijalo v cilju čim popolnejše asimilacije v navedenih provincah. Sklenjeno je bilo, da se bodo fašistični tajniki pogosteje sestaiali na razgovore za čian uspešnejšo izvedbo svojega programa.
Komisarijati v nogometnih podsavezih
Zagreb, 20. dec. n. Upravni odbor JNS je danes izdal službeno obj-avo, po kateri Se z današnjim dnem razpuščajo uprave beograjskega, sarajevskega in subotiškega nogometnega podsaveza ter imenujejo odbori treh oseb. ki bodo vod li posle raz-puščenih podsavezov do prihodnje skupščine JNS Za beograjski podsavez so imenovani v odbor Bugarski, Jokšič in Šu-ste, za sarajevski podsavez dr Periš c. Rup-čič in Kodžič. za subotiški pa dr. Maj^bur-6ki. Fabjan Horvatski in Martin Horvat-ski. Ti odbori imajo v osmih dneh prevzeti vse posle od bivših podsaveznih uprav ter o tem poročati JNS.
Iz zunanjega mnnrslrsiva
Beograd, 20. decembra. AA. Miinrster aisrKočl! Badev Je posIbjvč? za pornočnflka <f>refcfor'a kon-Bttfeimo- frfloivtoi sloe^a cnfctefltB v imfmstnefcvm «a-ea/nil:fc aa^ev. Dušana Pamtnča, Šefa oAJefSca v csteni imusikrtitvu.
Zopet samoGDoir z oetoro ksslmo v Zagrebu
Zagreb, 20. decembra, in. Po daHSem odtaiontt se je danes vovet propeitn^o 3»s*initi>llje«?« t octov« fcfeKno. 19-letra stazSc-nJa EVsabeta Ptomenit Je top&a steklen-©«) oc!we frisiFne, k sooči pa so to ta&oj opoz^ doma® in pnora® reše-vafoo dinn-Strvo, fei ie služkinjo odpneinTe v bolmi1«). Ceipraiv Je nfeino &dravst-vera> steni'« težko, opa-o adtav-triki da bo ostala pnf ŽJvBenflu.
S^monnof cerikv@ne$a tain
Praga. 20 decembra, h. Danes oomo« ®e je v pmfc».slt:}) zapoirti obertl vV>m?tec v ŽJipoSSe sv. tienntka. ki Je napadel ob tej jrrfffoi frTJH tatnoS-Olega žrcpnUoa fkvradka. St«r.?lec }e bil hre^poselm defcvec In )e tewiH <J««aet)e v največji stiski.
Sporazum med Bolgarijo
• /1	o
m Grajo/
Sofija, 20- decembra AA. »Zorar priobču-e podrobnosti o razgovoru med bolgarskim kraljem Borisem in grškim vojaškim atašejem Bakarzisom. Kralj Boris Je dejal, da veruje v skoraišni popoln sporazum med Grčijo in Bolgarsko, če bosta obe stranki razumni ter pripravljeni na gotove koncesije.
Drobiž iz Bolgarske
Sofija, 20. decembra AA Danes se Je pričel tretji kongres tako zvane zmerne zemljoradniške omladine Kongresa se ie udeležilo 300 odposlancev.
O razbojniški tolpi, ki je bila prijeta v ortaklijski okolici, se doznavajo tele podrobnosti: Policijska oblastva so ugoto1. -la, da so bili člani te tolpe večinoma bivši aktivni orožniki. Vodja razbojnikov je bil Donče Janikljev. bivši policijski narednik. Oblastvom je uspelo, da so prijela skoro vse člane te razboiniške tolpe. Le Janik'-jev je pobegnil najbrž v Grčijo.
Včeraj bi se moral vršiti nedavno obloženi proces proti Dobri Petkovu. Tudi včerajšnja razprava 'e bila odložena zaradi izostanka prič. Med drugimi so Izostali predsednik vlade LJapčev, Malinov in up<-koieni general Zekov.
Po vsei Bolgarski je zapadel visok sneg. Zlasti so bili snežni viharji na ba'kanskih planinah. Promet ie bil na več kralih prekinjen. Vsi vlaki prihajajo z večurnimi zamudami. Brzovlak. ki ie snoči krenil proti Jugoslaviji, oa je pr; Slivnici ce'o obtičal v snegu in so ga izkopali šele okrog ponoči po večurnem napornem delu.
Oproščeni rumunski zarotniki
Bnkarešfa. 20. decembra, s. Zaradi ničnostne pritožbe. Iri je bila vležena proti razsodbi v razpravi proti članom organizacije za fašistični prevrat meseca julija tega leta, se je Vojno sodišče v Brašovu sedaj ponovno bavilo z zadevo. Ker se je med razpravo pokazalo, da akcija v resnici ni bila posebno resna in so jo započeli Ie nekateri upokojeni častniki in nekaj delavcev v arzenalu, so bili vei obtoženci oproščeni.
Dijaški nemiri v Rumuniji
BukareSta, 20. decembra, s. Dijaški nemiri v Jassyju tra ajo kljub temu, da !e univerza zaprta, vedno dalje. Dijaki prire%a-jo hrupne sprevode po ulicah in pretepavaio Žide. Aretiranih je bilo že precej di akov. Prosvetni minister je izjavil, da bo v primeru, če demonstracije ne prestanejo, splo'a zaprl univerzo in ukinil predavan a.
Foroka itaJijanskega prestolonaslednika
Rim, 20. decembra. AA. Službeno se potrjuje vest, da bo princa Umberta poročil kardinal, ki ga bo odredil sam papež. V poučenih krogih pravijo, da bo odre en kardinal Maffi, primas otokov Korsike In Sardini e in nadškof v PizI- Kardinal Maffi je v ožjih prijateljskih stikih z Italijansko kral'evsko rodbino
Vla/k povozri avtobus
Barcelona, 20, decembra. Vlak je z^« del ob avtobus, poln potnikov. Ubitih Je bilo 16 oseb in več ranjenih.
Madžars&i zunanfi m&KSter v Pariza
Pari«, 20. decembra, g. Madžarski zunanji minister Valko je danes obiskal zunanjega ministra Brianda in ministrskega predseduika Tardieua. Kot namen Valko-vega bivanja v Parizu navajajo, da se hoče informirati o francoskem stališču v repara-cijskem vprašanju ter obenem poučiti francoske kroge o madžarskem stališču v Jem vprašanju.
Italijansko posojilo madžarski bank?
Rim, 20. decembra. AA. Službeno ee poučuje ve«t, da je »Belica Cotntnerciafe Itaiharo« dtm«S-H »1 Baf"jansko-Ma<lžaff&ka bankU v BndSmpeStd po-soS-'Jo v zsiesJcu 2 mriBšjona doierlerv. Posodic «e bo obrestovalo s 7 in po< obrestmi.
Rusko p«M&^ai|e v Mandžuriji
Nanklng, 20. decembra, o. Jz fcfiajskih v6rov do-znarv>ajo. da sovieteke čete. Icijirb r>ovoliiienw m.-preduiaflu preitnin. am. pogajao še aada^e najira-daijo ki zaseda!« kitajska me ste.
Moskva, 20. decembre. AA. »Tas« pocofia. K»-tstiskfttroi odpo^lancn. W se sedaj nahaja v Haba-ro>vskem. je Mo uradno spocočcaio, da ste Rwišn in Denisov in>esio<vanB tm lovmatelja vzictjno-kitajske želeen«*.
Ekspliozrja ira parti%u
Gronhisea, 20. decembra. AA. V takiaj&nčeoi pri-stenSču efkspkxKTaJ koitel vle^Jlca. Stfirie mca-nairii so W® nbii, več hudo ranVenih. Nekotaco h® v bfcždd! Je bšfa) poro&enih.
čreda volkov napadla avtobus
Rim. 20. decembra, s. >Popolo di Roma« poroča, da je v bližini Falerma napadla čreda volkov avtobus. Šofer je s streli iz revolverja ubil enega volka, več pa jih je ranil, nakar 6e je krdelo razbežalo. V Benetkah se je potopil ribiški eoln, pri čemer sta vtonila dva ribiča._
Enodnevni tečaj za požlahtnjevanje kostanja v Stari Loki
Stara Loka, 17. decembra
Poleg zastopnikov staroloSke Kmetijske zadruge ta lepe udeležbe kmečkih gospo dariev lz Stare Loke in malone vseh bliž njih vasi, pa tudi po 1 ln 2 uri oddaljenih gorcev iz Križne gore. Sv. Andreja, Sv. Ožbolta, Oabrovega ta priš'ecev Iz Selške ta Polianske doline se je vršil v nedeljo dopoldne v Vinklju pri Logondru lepo uspeli tečaj za cepljenje našega domačega kostanja z maronijem, za dosego p»eme nite sadne vrste. Predavanje in z njim združene praktične demonstracije je vodi! oblastni šolski referent v p. ta predsednik ljubljanskega Sadjarskega ta vrtnarskega društva g. Josip ŠtrekelJ. Za udeležence je bilo pripravljenih dokaj kostanjevih ce pičev ta zadostno število dvoletnih in večletnih do 20 cm dolgih mladik z lubom za pripravo podlage.
Vodia tečaja g. ŠtrekelJ je uvodoma podčrtaval,* da se je cepljenju kostanja, ki ga je v naših gozdovih povsod dovolj, po svečalo vse premalo važnosti. Ta panoga kmetijstva se je le preveč zanemarjala in se gojitev kostanja ni dvignila do višine, ki Jo sad po gospodarskih vidikih zasluži Ne samo. da se stroški cepljenja skoroda krijejo z enoletnim izkupičkom prodanega plodu, bi ekonomična Izraba kostanja nu dila lastnikom trajni materialni donos. Sadu se ne bi uvažalo iz tujih krajev in bi lahko naša dežela služila kot tržišče Pokrajinam, ki Jim podnebje ta zemlja ne dopuščata uvedbe znanstvene ta uspešne gojitve te kmetijske panoge Treba Je Ie resnega začetka, vztrajne volje ta tekom nekaj let bodo naši gozdovi kmečkim go . spodaTjem vir lepih dohodkov Naši kraji so kakor nalašč, da se napredka željni gospodarji uveljavijo s precepitvUo ko Stanjev in utrnejo pot ledini s svojim zgle dom. Poskusi na ljubljanskem Rožniku, Črnomlju. Metliki. Dragatušu in drugod so se izvrstno obnesli. Ugodno je, da cvete kostanj v pozni pomladi in mu zato po mladanke megle ne morejo škodovati. Tudi lupinasto sadje zasluži, da zavzame v narodnem gosp Varstvu ono me« to, ki mu po njegovi produktivnosti pripada.
G Štrekelj je nato prikazal na praktiS nih vzgledih način dvoje vrst cepljenja: zalubno ta pišča1no. k! so ga udeleženci tečaja zaradi enostavnosti kaj hitro do umelL Se posebno ko so s cepflnlml noži. cepiči in pod'ogami praktično preizkusili oba način požlahtnjevanja.
Po skoro triurnem vežbanju se Je tečaj v zadovoljstvo udeležencev — ta upamo tudi- g. predavatelja — uspešno zaključili
Carinsko premorfe
Beograd, 20. decembra. AA. Krafereac* cred-
siavoknv erfKs-trstov sa ronaoje ZtKteve, za no>-vfao « tndfjsaničo io gospodarskih oraarcizaai?, U bi se mocaaa vršna, da reapra-vSja o pred4o«a Dro-štva narodov sie>de cacmsicza promimja. je b&i orišot&esia na mesec jamer. Naša vteda bo zax doAa odgovor DmiRtrm netodor ieAe meseca flflaairja.	f
ŽeSezniSka nesreča v Forurju
Berlin, 20. decembra. AA. Iz Essna poročajo, da Je zaradi goste megle zavozila lokomotiva v skupino delavcev. Sest delavcev Je bilo ubitih, Sest težko ranjenih.
Napredovanje častnikov
S knajfetvim toom x dne 17. decesnfcra so V*-vašaini: r &n poaikavtiiSka ronerafetab« podi**-fccvvTvk Amoa Loka« ia pe&vdiisJu podpo»iownik Kan Rojjct, v čin geodetskega tJcrfko-vnfaa Josip Sorelekl. v Ha sanhemega ix/Ekov«žka dr. Matel Jost-iiL, v čim o«)ffia&k*«a poJkovnika Ja-kcb Sa«a-<!»- V mornarici: za kaipesaoa bojne»a bnoda Jt»-iijaji Luteroti, r pežadjji ra pod polkovnika Viiro-siarv Petefin, v satiitetni svrda p« dr. Mito Do-bePak. Za kapetane I stopnje r peSadFji: Cw* Podgoralk, Božidar Košar, BmaJ Keče, Zrvomimir Peric m Fra«jo Fi&mser V konjenioi: Mnroslar Nežmah, v inženieriji Draeo Oaber^eik, v fcetal-stv«: Zdenko Oorjup, Fran Rus, Ivaa Mrak (O Viadrnu- Lenin, v geodetski strofci pa ViHao Pre-
OKOV.
V	čin inteindiaiiskegB kaootaoa L »tofmSe )e t*»-vtŠan Jo-ia Žunan jn v drti samilteitneza ka petane L
I stopnje dr. Franjo Vratek, v čmi itfffle®a vojnega
I arad^oa L stopnje Dra®odii Se^^ek. sa zdraiv-nSkega pcuno&rka 111. stopnje pa Onegor Re-btr?a. V čin kapetana II. swxpnje so prešJ: v artš-Ijeriji: Božidar Kratiš, Ignac Furbn, bran Pi5, Danilo Traenpuž, Rudo« Stoegeir. Miba Bajd, Drago Orobej, Božo Po&efc. Franjo Sm^ac, Vtedmi* Tamizes, Pater K<u6ej in Franio Ooteb: v keoje-nkai: Stanko Torut, Rudolf KiJer, J-urij Kerbmi « Drago Gtoboiitpk. v feteJsrtvo pa P^vei Burkuž w Egon Žitnik. V fermaceivskega ka petam H. stop-oje je pov^ao Ludvik Mod>vešiek. v mornaricd ob so povišani v fin porodnika boOtresa brode IL stopnje Josfp Čemi, F^ran Kiozlak in Steivo PScL V čki Bižiega vojne®a unadutJca H. s*o?m!e ?e porvčSain FraTtjo Sntrečndk, v fiin vetertnarsk«®« pomočnika H. stopnje p* Franc P»čk». Asmm MaJrac. Jakob D'mec, Krasi Konde«1«. FraaJo Taar oer, A«drei Pinter im FerdinaraJ Oažarro.
V	črn podporoin-ika so povSai* nasieifferf aa-
f roAn-iki: Ant&n Rtrpx. Manila MoSvmfc. Peter
V.rn5ek, Jernei V.iser, Fraiijo Riupoik. Atofe Drame iei Josrp rkjrS:č, vsf v pelad®- Da^e v arfBo-riji: Josip škiratoar, Jitnij Korošec, Fran jo Lisžar. Franko AnHi. VSnar Jvan in Janez Rak. v k»-tilendci pa Rudcfff Ktjremt, hnam Koter. Rudolf D^ neT. Josip Recel), Jernej Mak. v kiženjerskš s&ro-kf RaSko Damko m Ceieston Krajšek ter v tetaJ-®t<vni Mltan Stapar.
Med rezervmimi oficirji so pov&ai w Sa to-petena 1. stopnje pri pe&sdiio: Fmamjo Lfcar. Leopold Štab*, Fardo Vigele m Josp Kcteirč, v as-t.5jerf3i: dr. Janko Lokar in Jta-ij Sluga, v s«r-nitatni sarokt dr. Jamko Rak in dr. Franjo Vote-nSS. V fin ne3«r\,«eaa kaipeitona H. v pefe Franc Aleš in Emest Peikan, v ajtčljeriji pa Karel PeteKn in Avgust Kolarič, v fin rea. PCOTSC-ntka Vojko Leskovec «n Marjan Ferfen, v fiio re«. •kapelama I. Slavko Dogan ki Ferdo Siačmer pr-peSadiji, Prane Baš v veteraaarsfcs stroki ter Mirko Sel jan in Gustav Ciždc v pešadijL Slav« Trošt je povišan v čan rez. kepetana (L scooa*. pni pešacRji, dr, Fran Marsok pa v sajvkeMu široki. Mada-lje so povišani v. čim kapetan a I. stopnje pri pegadr#: dr. Ivan Vndmar. Atntoa RoSC. Drago Berzhi. Ivam Piiami-č, Ivan AndoJjSek. Matija Stnekeg, Anton Tominc, Brnest Saacm. Rudof Jaflodfč. I\ian Bonfia in Karel Kavšek, v artS^erJI JoSko Kralj in Vladiirrrr KaJan. v kondemeš StrvJoo Besnedhk io Frasijo Snepf, . v sanatetni stroki dr. Luka Draž:«5 w dr. Janko Pihter. v č:n rez. poroč-mška sta povdSaoa v pešadiii Ernes< SaStaj&i ia Franc Hv-astra. V črn ie«. kapetana 1. stopnje pat v pešadaji: Fra/i-V) Petemel, nadalje v čin rez. ■kaipetena JI. stopnje v peSadSji Ivan Srapant Via-ko Stopar. Franc Jeflrar. Ivan P:mc, Anton LovSan, Anion Skstifa. Karel MktiS, Vtedf«te<v Arko. Mtr-bo R a.%. RaifaeJ HefeiTibar. Anton Mil Mer, dalle v »nrtliioriji S^vester Koigetolk. in tožemeirih' Josip S:berJ, v veterinar«*« široka Franc Prime. V <S»in ree. poročnika so .povišaini v pešadiji: Janko Kar-Jorviek. Ivan Ktejmeroltč. Ivan Vp6a. Janko Laivrifi, v artHietrii: Emil CeraT, v mžen'»einjf Ivan Ce«-fer rn dr. Atbert Btodgr, v Jetatetvn pa Dra®o Simoofič in Jos*p Pav<Se. V Sin rez. kapeiana L srtoiPrtJe so Do-vrfcam: v peiadiii Radrvoi JeVa-ee in Josep SuStergM, v ^mite^nr sirota' dr Zotoo >i4t, v farma cev ski stroki Fedrvr (rrad^.^k V črn rez kaipetena IT. m: v pe$3«Ff Fram^o f-edej, Iivan J^ftek. AWhs M.rvar. Janko Kav&i. F<W3-mmd Žtirfek. FranV> ?^«ar. Wt l^ab. Pozidat Sbr%al Franko lesrTif. Tomaž Ca^Var. hno Ptctv-ce, d"JV v kon^mVi Kuroi J^tir^f.if in v sam,'.tete? sfrolri <Jlr. V^kter Ma-nS«. pa Josip Cehok*i in Ma*^ Voft — rM!f Wwai* ste dr. iMdrvft PV/ko
z if<Wn PaVisa ortt fn dr. Joža Ravnik z redom Sy. Save V. 5 .
Naši Kraji in ljudje
Proslava 40 letake j socialnega zavarovanja
Letos poteka 40 let. odkar sta stopila v veljavo na ozemlju sedanje dravske bani-vine zakon o bolniškem in zakon o nezgodnem zavarovanju. Uveljavlienje obeh zakonov je bilo nedvomno važen socialno kulturen dogodek, ki je odločilno vplival na nadaljnji razvoj gospodarske in socialne politike. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo proslavil ta Jubilej štiridesetletnice soc. zavarovanja danes v uradovi dvorani. Miklošičeva cesta 20.
Dnevni red proslave Je naslednji: na slavnostnem zborovanju s pričetkom ob 9. dopo'dne bodo eovorili komisar urada g. M. Krek (ob 4r-?tnici). ravnatelj urada %-dr. J. Bohinjec (razvoi in sedanie stanje socialnega zavarovanja) ter še - dravnik g. dr. 1. Zajec (zdravniška služba v soc. zavarovanju). Ob priliki te proslave hoče urad postaviti tudi viden spomenik na ta jubilej s tem. da bo ustanovil poseben »Protituberkulozni fond«.
V zvezi s to proslavo se bo vršilo drevi ob 20. v uradovi dvorani zdravstveno predavanje rSntgenologa g. dr. Hebeina »Bolezni pljuč v filmu«. Predavanie bodo nazorno pojasnjevale številne skioptične slike, izgotovljene na podlagi rontgenoV-ških slik. Opozarjamo na to predavanje gg. zdravnike kakor tudi zavarovane člane urada, ki bodri imeli priliko osrledat' si razna tuberkulozna obolenja pfiuč. kakor jih pokaže rentgenov aiparat Predavanje Je namen i eno najširšemu krogu občinstva. Vstop prost
Lep pregled in naborno sliko o poslr-vaTiiu urada bo nudila razstava, ki Jo Priredi urad danes in hitri v dvorani urada. Razstavljene bodo slike uradovih ambu!?-toriiev ter ostalih zdravstvenih naprav, razni statistični pregledi, grafikoni o g'-baniu članstva, obolenjih. pres'ed raznih daiatev članom ter drugih izdatkov soc. zavarovanja. Razstava bo odprta danes od 14. do 18. in iutri od 8. do 12. Jutri od 10 do 12. bodo vsakomur na vnosrled tudi zdravstvene naprave urada. ambu'atoriji in fizikalno zdravilišče. Nameščenci bodo rr-teresentom na ra^polasro s poiasnili. Vsto™ na razstavo kakor tudi za oeled zdravstvenih nanrav urada bo vsakomur prost.
se najlažja pot. po kateri prihajajo klice botezni t naše tedo. Proti prenosu naJ-ezlfiviJi (»lesna Ajpipne v ustih in srhi uparaj>t>ajte okuse« ANACOT-PASTILE dr. NVandem.
Dobivajo se v vseh lekarnah Varujte se preparatov. ki v poslednjem času posnemaijo Anacot-pa stile I	__
Prizadevanja nadškofa ^ dr. Dobrečiča v Ameriki
Dr. Nikola Dobrečič. pravoslavni nadškof in srbski primas v Baru v Črni gori. je te dni po petmesečnem bivanju v Amr-riki prispel v Beograd. Na vprašanje, ka'-šni so bili smotri njegove ameriške tu -neje. ie nadškof dr. Dobrečič dal novinarjem naslednje zanimive izjave:
—	Odšel sem bil v Ameriko na povabilo mnogobrojnih prijateljev, da obiščem rojake, nadalje pa. da zainteresiram mrn-ge svoje premožne znance, da po možv -sti angažirajo svoje kapitale v osnavljanje industrijskih podjetij v svoji ožji domovini. da bi se na ta način odpomoglo siromašnemu prebivalstvu Nadalje sem se zavzel Pri humanih ustanovah, kakor je Gorgons Memoria' Institut in Rot-kefel'e-jeva fondacija. da bi se v malaričnih ku-jih Črne gore osnovali zavodi za proučevanje in pob:iarrje tropične malarije. Mn'-gi pridobitniki in bankirji, ki sem jih o' -iskal, bodo v kratkem stavili svoje predloge glede izkor ščania prirodnih bogastev Črne gore in glede gradnje železnic.
Na vprašanje, ali le res nagovarjal Fo'-da. nai zgradi na črnogorskem primorju tovarno avtomobilov, je nadškof dr. Dc-brečič odvrnil:
—	Ker poznam gospodarske razmere v Črni gori in veliko pomanjkanje prebiva stva. sera smatral za svojo dolžnost da storim vse. kar bi moglo koristiti našemu narodu. Nagovarjal sem zatorej ameriškr-ga magnata g. Forda, ki simpatizira z nr-šim narodom, nai osnuje tovarno avtom -bilov na črnogorskem primoriu. G. Henry Ford ie tekom da!i*e diskusije pokazal, da dobro pozna našo zgodovino in naše razmere ter je pritrdil, da ie črnogorsko prmorie ob vsej iadrancki obali zares najprikladnejše za tako podietje. Navedel je. da pomanikanie že'eznic in cest v Č--ni gori ne bi nikakor škodovalo podjetju, ker se ves promet lahko vrši po morju, a kar le v zvezi z razvojem tovarne, za to se bo on sam pobrigal. On lahko vloži ves potrebni kapital za gradnjo železnic in cest. izrecno ie poudaril, da denar zanj ne pomeni nič! Kot nogoj za osnovanie tovarn zahteva Ford. da se tekom treh let pr>š,sf»mo v niegove tovarne ro 12 zdravih mladeničev. ki se bodo izvežbali v B'. nar»i'u s stroii. Svoie Hudi bo v kratkem poslal v Jugoslavijo, da pregledajo teren in uvedeio pogajanja s pristojnimi činite-lii . . .
T »kom svoleca bivanja v Ameriki le nadškof dr. Dobrečič priredil ce'o vrsto predavani. taVn samo na imiverzal okr^" sto. S svojo turne'o le zadovoljen, a žr-Iet< le samo. da bi niegova izares vseg;1 priznania vredno prizadevanja rodila pc-pobi uspeh.
Dražestna, živahna
Dvomi svetnik dr. Josip Kotnik, ki ie bfl U let sodni predsednik v Celju ter je 12. t m. stopil v pokoj, kar smo že poročali.
Sokolu Viktorju Breskvarju
Ježfca. 19. decembra Na Sokolskem domu ie črna zastava.. Sokol na Ježici op!akuje Tvoj nenadomestljivi prerani odhod. Saj si mu bil do zadnjega diha. vseh 10 let vzoren član, ves čas si ga podpiral kot zanesljiv st<-ber. naimočneje baš tedaj, ko so drugi omahovali. Med prvimi si Ti uvidel potrebo sokolovania v mračnih razmerah Ježice in. dasi samo gost v tej. Ti ie bila bolj pri srcu kot mnogim domačinom Ko so drusri po prevratu šele razmišljali. Je H res dolžnost Ježice. da se i ona prerodi jugoslovensko. napredno, sokolsko, si Ti že držal v rokah rotov načrt in ea izpeljava!! Br. Viktor. Ti sj — in to naj zdai izve obojna stran Ježice — eden nalo^« ličneiših soustanoviteljev njenega Sokola. Dasi odlične sokolcke oo-riciie. si nam bil vsem. delavcem in kmetom. soko'sko enak. res brat med brati Zares, mi ni^mo imeli točnejšega primera, kako se PonaJai |r>t<~«. ligent v ostali masi naroda, da ne boš k--zal, da si višii od nie Vesten v vsakem sokolskem poslu si vzorno vršil revizo--sko službo, predsedoval si sokolskemu zdravniškemu odseku bil inštruktor m'"-dim funkrionariem itd A naiboli si se br4-<"a! za procvit križnice. Vebroi mlmemih kni?g si ii poklonil nešteto navodil si ii dal. Omotno si ve'ikod«šno pod^a! Sokolove srečolove 'n tombole, marsikdai si se spomnil naraščala hi mu omogočil i -lete. a pocla^itna in obilna ie podpora, ki si Io proži' Snkols^emu domu.
Bil si. skratka, ^rkol z dušo fn srcem z znaniem in sredstvi, vedno na mectu. vedno ves naš V imwiu ideie. ki si jj ve~-no služil hi Ježice kier si in eo|'l. snrp-mi priznanje in soko'<-ko zahvalo. Naj Ti J)0 po^oipn sen duh Tvoi na nai se veli v svefšče Tvrševe Misli na Ježici — kjer prisoten v svetVm snomfmi m krasnem vzgled« sokoluj dalje v korist našega drr-ge^o Soko'a. Zdravo. Viki?___—že.
CCena govorijo
da smo najcenejši v vseh oblačilnih potrebščinah. Obleke, suknje, double što-fe, perilo, pletenine, trikotaže, rokavi ce. nogavice, športne čepice itd. kupite pri nas po najnižjih cenah in v veliki izberi.
A. Presker
N*. Pftra cesta štev. 14
Jubilej rudniških poduradnikov in delavcev
Trbovlje, 20. decembra. Menda ga ni nevarnejšega in napornejše-ga pokiica kakor je rudarski. Rudar je izpostavljen dan za dnem nevarnostim, ki mu ogrožajo zdravje in življenje. Svoj poklic izvršuje v mrazu, v vroč ni, v vodi, v blaitu in prepihu; ogrožajo ga nevarni plini in zemeljske plasti. Iz vseh kotov, iz vsake razpoke preži nanj koščena žena — smrt. Ko odhaja na delo, je njegovo slovo od družine težko, ker ne ve, če se ne poslavlja poslednjikrat.
Rudar hitro izčrpa svoje moči, zgodaj obnemore Redki so oni, ki dočakajo starost in redki so jubilanti v rudarskem poklicu. Tem pomembnejše je tedaj slavlje, ako praznuje rudar 40 'etnico svojega dela. Letos praznuje ta redki jubilej pri trboveljskem rudniku 12 uslužbencev podurad-n:kov in delavcev, in sicer: Franc Kramar, poefuradnik, Ivan Kranjčič, poduradnik, Leopold Medvešek, poduradnik, Karo! Fab-jan, poduradnik, Ivan Leveč, poduradnik, Franc Mastnik, poduradnik. Ivan Češniga, podvadnik ter delavci Jakob Restar. Leopold Gornik, Anton Veligo-všek, Anton Pa-jer in Andrej Burja.
Rudn ška uprava je upoštevala njih dolgoletno zvesto in naporno službovanje in Jim v znak priznanja podelila posebne nagrade, m sicer pod^-ndnikom po 1000 Din, delavcem pa po 500 Din.
Jubilantom čestitamo k redkemu sLavlju tutfi mi m jim kličemo: »Na srečo!«
bele STton, ceftr m popefrn srajce z 2 ovKrtrifco-ma od navG<kT,h do na.jfoiejšr* kvalitet, najroo-^tennejšTh vizoroetv, s^a.hie srajce, spodnje eradJ m banhent hfaiče, vseh vrst 4r3tot penilo, lora-viaite, 5ale. notravioe kakor vse modn« potreb-■šCme po ialoo nrakjli cenah dcHitie edno le pri-F. la L GORIČAR, UnbHaaa, Sv. Petra cesta 29.
IJfa nrp^^ipn-a» ob H 6., ^ 8. in 9.
LcKon Harwey in Igo Sym
v filmu veselja, ljubezni in nrladosti
Če pokloniš svoje srce ...
Telefon 2124.	BKtni kino Matica
Nesreča v tovarni „Titan" v Kamniku
Kamnik. 20. decembra
VZeraj dopoldne ob 8.45 se je zgodila v tovarni »Titan« nesreča, ki bi lahko zahtevala večje človeške žrtve.
Vršil se je pregled in kolavdacija novo postavljenega Diese- notorja. Motor je že nekaj časa brezhibno deloval, ko Je naenkrat nastala silna detonacija. V prost -ru, kjer je stal motor, sta v kritičnem trenutku bila uradnika tovarne gg. Sruk in Pire ter ključavničar in strojnik.
Iz do sedaj še neznanega vzroka se Je razletela jermenica 400 mm širine in 1750 mm premera v več kosov. Del iermenice ja zadel g. Vladimirja Sruka z vso silo v levi bok. dočim so ostale tri osebe nepc-škodovane.
Strojnik je takoj nstavfl motor, ne da bi vedel, kaj se je zgodilo. Po nekaj korakih se ie g. Sruk zgrudil na tla. vendar Je bil še pri zavesti
Ponesrečenca so takoi z avtom, v katerem se je prroeljala komisija, odpeljali k zdravniku v Kamnik, k; je ugotovil nr-tranje krvavitve. G. Sruka so izročili v domačo oskrbo.
Nesreči, mogoče tndi smrti. Je za las ušel uradnik g. Pire. ki se le skloni! ravno v hipu. ko ie v smeri nani letel ca 50 kg težak odlomtjen del jermenice.
Zaradi katastrofe je nastala v zidu ze'o velika luknja, k; jo ie povzročil ali kak kos jermenice ali pa 20 cm širok jermen, ki ie bil tudi prerezan.
O vzroku nesreče in o stanju ponesrečenca so se po mestu razširile zelo ra -lične vesti, ugotoviti nam Je treba, da bo vzrok nezgode skušala na it; komi- iia tz Ljubliane. Stanie simpatičnega Snika pa ni tako obumio. kakor se le govnri'o.
G Sruku že!:mo skorajšnjega ok-evanja

fta$nanUo!
f
V podlMiirtrčjn hotela MIKLlC sla pripravljena dfva pirarv tar«a lokala, pnrtkladirra za dmuštvene m khubove seje. abcarovania in prireditve kafcoff tnidl za posamezne rafcljmčene družbe.
Gerotrakia kurmaiva. eMcrtrfika. Lokala srta vselej brezplačno na rae-potaiBO. Rez<awauje se prosi telefon.iTatf na štev. 2737.
Izvrstne pijače in znano dobra Scutenja z ndžjm cetiaima.	17067
Prvi sneg
Liubliana. 20. decembra
Dočim smo Miklavža praznovali še brez snega in se pogovarjali, da ga ne bomo imeli najbrž do Novega leta. se je tekom včerajšnje noči nenadoma preokrenilo in so med burjo priplesale izpod sivo zast -tega neba na zemljo snežinke. Že zvečer, komaj so se vžgale luči, je bilo opaziti nagajivo igro do takrat še redkih snežink, ki so se tekom noči pomnožile. da je bilo zjutraj na tleh že vse belo.
Kar nekam radostni so gledali zjutraj ljudje skozi okna in hiteli na cesto, kakor prerojeni, očividno veseli spremembe. Posebno mladina je bila vesela snega, kaiti z njim se odpira smučarjem, sankačem in pa seveda tudi drsalcem vse drugo ži -Ijenje. Skoro bo tu prava zimska radost ln bo veselega življenja vsepovsod več kakor ga ie bilo doslej. Sneg ie padel na suho zemljo, zato je upati, da nam ostane zaenkrat še prihranjena odurna brozga, ki Pa je letos bržkone tudi ne bomo pogrešali. Naše vrle gospodinje pa so dobile j skrb za kurjavo, ki so si jo seveda de!r- : ma že nabavile, a jo bo vendarle zmai > kalo, zlasti če pritisne tak mraz. kakor se ie uveljavil lani. Upajmo pa. da nam bo narava letos bolj naklonjena. Hudo je tudi onim. ki jim sili mraz in mokrota skozi luknje v čevlje. Slabi časi so. povsod pomanjkanje dela in zaslužka, zato revežev, ki si ne morejo oskrbeti dobrih, trdnih čevljev, nikjer ne manjka.
V barakah in slalx) zakurjenih stanovr-njih se bo šele sedaj v sneženi zimi prav občutila vsa mizerija. ki tare reveža.
Koledarski pričetek zime ie iutri na sv. Tomaža dan. dočim ie astronomski še'e v nedeljo ob 8.53. Mnogi ugibljejo. koliko časa bo trajal in kakšen bo mraz. Stolpna vremenska pratika je letos ugani'a. ko ie za danes 21. decembra napovedala sneg. Pristavlja pa tudi. da proti koncu leta nr-stopi precej hud mraz . . .
Jutranja vremenska poročila so naslednja:
Na Gorenjskem: Jesenice —2® C. sneži: Kranjska gora —6* C. sneži: na Planici in okrog Erjavčeve koče dobra smuka: Bo hinjska Bistrica —1° C. snega 3 cm, Kamnik —1® C. sneži.
Na Dolenjskem: Kočevje —2* C. snega 10 cm na nrostem: Novo mesto 0* C, sresra 4 cm; Št Jartž na Dolenjskem —1* C. sneži.
Na Štaierskem: Maribor —I* C. snega 3 cm: Celie 0* C. sneži: Dravograd —4* C. snega 3 cm: Ljutomer —2* C, oblačno.
Za praznike priporoča gostilna
,JFAJMOŠTER"
sledeča vina:
namizno belo črno »otelo«. bizeljec , . cviček . . portugalka . rizling . . burgundee . silvanec . .
Din 12.— » 12.— » 14.— » 16— > 16.— » 16.— 20— 22—
3» »
Poln želodec, m-eredna vrenja v debelem črevesu, odebelosti jeter, zasajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi tia.ravna »Franz Joseiova« grenčica m zmanjša tudi naval! krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezu-Jitate, ki so jih dosegi pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, s »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah.

>11
Nevaren tat in vlomilec
Liubliana, 20. decembra Po okolici LJubljane ln v kamniškem okraju se potepa že nekaj tednov izredno drzen in spreten vlomilec, ki ga orožniki zaman zasledujejo Je to baje okrog JOletn1 moški, ki se vozi najraje s kolesom in prihaja zdai v to. zdaj v drugo vas. Navadno se prikaže pred nočjo in se zglasi v tej ali oni gostilni, kjer poprosi za prenočišče. Povsod skoro ie gostoljubno sprejet. kar pa neznanec slabo poplača. Ponr-či izgine, z njim vred pa ta ali ona vrednost. Ponoči, ko vse spi, se neznanec spravi na tatinski posel. Drzni vlomilec, ki je imel v vseh primerih srečo, le izginil vedno brez sledu ter se je spet pojavil naslednji dan daleč proč od kraja, kjer je bil na posiu preteklo noč.
Pred nekaj dnev; se ie drzni svedrovec poiavil v gostilni Franceta VidaMJa v Dorr- ! Žalah. Zjutraj, ko so hiteli domači Po pr-slu. je ugotovila gostil niča rka, da je bilo ponoči vlomljeno v stanovanjske sobe. odkoder je tat odnesel zlato zapestno uro. par uhanov, dragocen prstan z briljanti. zlato ovratno verižico. nekai cekinov in več drugih dragocenih predmetov.
Isti tat ie obiska! že prihodnjega dne gostilno Marije Gregorinove v Trzinu. Vdrl je v stanovanjsko soJkj, vzel zlato uro in nekai drobiža, nato oa ie izginil brez sledu. Orožn:ki. ki so bili n vlomu takoj ir-formirani. so se podali v vse okoliške vaej na zasledovanje, vendar brez uspeha. K~-kor v prejšnjih primerih, jo je tat tudi tedaj odkurii še pravočasno in se Dodal na posel najbrž zopet v ljubljansko oko'ieo: Izključeno pa ni. da se je odnelial naprej in preži na ugodne tatinske prilike kje v okolici Kamnika.
dtl CjuGite dcCte Mivo ?
Potem pišite upravi revij »Dobri prijatelj« im »Naš obzor«, v Ljubljani 291, da Vam pošlje eno številko brezplačno na og1ed._
Primorske novice
Na letališču na Rojcah pri Gorici }e pred nekai dnevi izbruhnil požar, ki je napr,-vil na hangarjih precej škode. Ogenj je povzročila najbrž nerednost vojakov, ali Po stari navadi so aretirali vse ljudi, ki so šli za časa požar po cesti v okoiico.
Giuseppe Gogoli je bil v Bovcu rbčii> ski komisar. Poneverjal ie zaupani mu denar in deial občini tako škodo, da so ga morali postaviti pred sodnike. V Gorici je bila sedaj že druga razprava proti temu občinskemu predstojniku, pa je bila preložena tudi ia
Srednješolski dijaki v Gorici so vpr'-zori!i vefKo demonstracijo proti ravnatelju Trei-HijU. ker ie na nekem zborovanja izrekel dvom o pravem italijanskem čuv-stvovanju goriških Italijanov. Diiaki so kričali in razbili s kamenjem vse šipe na gimnazijskem poslopju. Ko so to opravili, jih je policija razgnala.
V tržaški luki je bilo meseca novembra skupnega prometa 4.677.298 kvinta'ov nr-pram lanskemu novembru s 4.976 837 kvintalov. Promet ie padel za 300.000 kvint'-lov. Pn met v Benetkah izkazuje mesec za mesecem in tako tudi za november znaten ni ras tek.
Češkoslovaški konizul J. Skarlandt v Trstu izda v kratkem zverek poezij pod n -slovom »Italijanski profili«. Pesirk opeva Trst Devin. Piran. Korer z N^ariiem Saurom. voiaško poko*>a'išče v Radipulji (Sredi polja). Benetke itd
Taksa na tuie naoise (med katere se šteieio tudi slovenski) se oooetori. Doslej je bila nad normalno početvorjena. Oblast zahteva od prizadetih, da odstranijo do konca leta tuje napise, da ne zapadejo povišani taksi
Rudarski upokojenci fn rudarske vdove v Idrill so prav; reveži. Več upokojencev Jn vdov Je dobivalo svoje skromne mesečne prejemke na podlagi dekreta brez pr-kojninskih knjižic. Sedaj rm dostavljajo i knjižice ali z znatno znižano pokojnino. I To je za upokojence in vdove strašen uda- 1
rec. Ko se le moda prefekt Domptert ▼
Idriji, je obljubil upokojencem svojo pomoč. da se pokojnine uredijo zakonito zadovoljivo za rudarje, dobivalo Pa sedaj do vrsti knjižice z znižano pokojnino.
Senožeče so se popolnoma izpreobrnfle. odkar ie propadla pivovarna. Promet ie izginil in Senožeče sličijo mirni gorski vasici Vse se seli v Ameriko.
Stara šolska peč ie zakrivila ogenj v župnišču v DutovIJah na Krasu, kjer sta bila nastanjena dva razreda ljudske iole. Poslopje je pogorelo do tal
Ozkotirna železnica Kobarid-^edad ie ▼ likvidaciji. Tir ie orerezal najlepše polje ▼ Sužidu. Oškodovani posestniki še dolgo časa zaman čakajo na odškodnina
Cerkljanska mladina se vedno bolj b-seliuie. Nedavno sta odšli dve skupini fantov v Belgijo, pripravljajo se na odhod še štiri skupine. Iz Zadloga pri Črnem vrhu je odšlo v tuiino zopet sedem mož in fantov. Sledili jim bodo še drugi Iz St Vida pri Vipavi Je odšlo v Argentino ie 30 domačinov. Sedaj se odpravlja tla ne» lesi deklet.
Pri posoliinicJ v RovinJn (Cassa rnra-le) so razkrili primanjkljaj tri sto tisoč lir. Pozvan ie bil dr Senjan. kot izvedenec pa ie tu A on ugotovil ta primanjkljaj. Proti upravitelju le uvedeno sodno postopanje.
Z vseh strani vinorodne Istre se fitde
enaka pritožba, da ni vinskih treovcev. letošnja kapljica le izborna ali kam Jo prodati? Cena vinu ie nizka od I lire do 1 lire 20 cent za liter. Trud Jn stroški za vinograde letos ne bodo plačanL
Pravoslavni Miklavž v Beogradu
Beograd. 19. decembra
Pravoslavni sveti Miklavž. — sveti otae Nikola. ki ga na današnji dan. 19. december. z neiprekosljivo vnemo proslavlja pol Beograda! Svetnik nebeški, ki mn beograjski otroci ne nastavljajo, kakor pri nas, peharjev, da vanje nasuJe lešnikov, orehov. sladkih suhih smokev in rozinovih potičk. nego svetnik veselja za vse. kakor za mladino, tako tudi za starino, svetnik, ki v njegovo čast in slavo patriarhalne beo grajske družine oblože domačo mizo z vsemi mogočimi kulinaričnimi dobrotami (za mile in drage goste brez raizlike starosti in spola) in k? ob njegovi proslavi prideio na svoi račun še prav posebno m» ši slavni ciganVnuzikantje s Čubure in Jaeatan Male . . .
Proslava Beograjčanom tako zelo priljubljenega svetnika je padla letos v okvir zimske idile z zasneženimi ulicami, s snegom obloženimi strehami in z vriščanjem po klancih sankaločih se otrok. Ko ie prejšnji večer pričel padati sneg. Je marsikateri Beograjčan. z nožem sklonjen nad pobrcavajočim krulečim pujskom na dvorišču (da bi drug; dan na mizi poleg potic, rakiie in vina bi'o tudi nekai »svinjskega obličja«!) veselo vzkliknil sam pri sebi: »Pa tako i treba — sveti Nikola bez snega ne valja!« In je potemtakem Ssto v redu. da se ie preko noči naletelo snega toliko, da se danes Beograd po pravici lahko imenuje beli grad . . .
Teraziie v belem zim-Vnm lesketanja... a ipo ulicah žurni koraki Veselo razpoloženih dam. damic in gospodov. Tradicionalno romanje od »slave« na »slavo« se je začelo. Čeveljčki in škorenjčki dam in damic se ugrezalo in šklopočejo v tope-čem se snegu, oči žarijo od veselja in nazdrvi se širijo, vzmigavajo . . . Vonj" po pečenem pujsku se Je odnekod pomešal s hladnim zimskim ozračjem ... O. Hubke Beograjčanke in zastavni fantie Beograjčani — kaj vse vas še danes čakat
. . »Srečna vam slava! Srečna vam slava!«
In sladk; kompoti. kolači torte. vino. raki j a, pečeno prase. črna kava. Ob zvoldh ciganskih gosli fn kontrabasa kale. veselo, "oskočno srbsko kolo * . . Ia spet kolači, rakila. vino . . .
A jutri, preljubi kristjani — maček! -
(OariVa za vsafccga* v begati imbM
cM. flleci^ £fub1jana
Opozarjamo na polnilna peresa in mvininiHo soefoetioznane znam/ce „Jkio*ttb1anc **
Domače vesti
Pomagajte!
V tesnih, mrzlih barakah se stiskajo eden k drugemu in čakajo prezebli in lačni na žarek solnca. na košček kruha. Na tisoče .ah je bednih, v dušah užaljenih otrop, ki sanjajo o topli 6obi, o razsvetljenem božičnem drevescu.
Pomagajte! Vsak po svoji močil Nihče naj ne gre mimo brez daru za revne otroke, vsaj za eno zemljo!
Meščani! Slovenci I Žrtvujte za revno deco, žrtvujte za zdrav naraščaj našega naroda! Naj posije vsaj za trenotek — žarek svetlobe v duše naših najmlajših v času, ko bo za bolj srečne otroke zažarelo po svetlih palačah. zakurjenih sobah božično drevo. Pomnimo! Kar damo njim. smo dali za bodočnost našega jiudstva! In ne pozabljajmo: naša sveta dolžnost je, da se srečnejši oddolžimo onim katere je težka usoda pahnila v mraz in lakoto.
Mladinski urad mestnega magistrata je postavil na Marijinem trgu božično drevo, da opomni someščane na ono bedno deco, ki nima tiste 6reče, da bi si razcrrelo svoje duše doma ob razsvetljenem božičnem drevesu. Ob drevesu je paviljon, v katerem se sprejemajo prostovoljni darovi v denarju, blagu Ln živilih. Darovi se sprejemajo tudi v mladinskem uradu mestnega magistrata 6oba št. 43 II. nadstr. vsak delavnik od 9. do 13. Nad kavarno Emona visi velik transparent, ki opozarja občinstvo na dobrodelno akcijo mladinskega urada mestnega magistrata.
Ljubljančani! Odprite svoja srca in pokažite, da vam je bodočnost naše dece velik saklad in skrb za to dcco sveta dolžnost
*	Krall za Relsov spomenik. Ceneč zasluge pokojnega dr. Reisa za jugoslovenskl narod, ie kralj odredil, da se odboru za postavitev spomenika izplača 5000 dinarjev kot njegov prispevek.
*	Diplomirala sta na Juridični fakulteti ljubi anske univerze gg. Erno Rodman iz Vipave in Fran j o Peterca iz Zadvora. Čestitamo!
*	Izpremembe v državni službi. Za defi-
nitivna sodna pripravnika sta imenovana Josip Kokalj in Leopold Šmalc. Premeščeni so cariniki: Nikola Albanez iz Zagreba h glavni carinarnici v Ljubljani, Vladimir Ar-ko istotako iz Zagreba v Ljubljano, Božidar Milivo evič pa iz Novega Sada k carinarnici v Gornji Radgoni.
*	Nov sodni tolmač. Za sodnega tolmača nemškega in itali anskega jezika je imenovan dr. Ivan Kimovec, odvetnik v Mariboru. Sodna ulica 14.
*	Bolgarski vojaški ataše v Beogradu. Bolgarska vlada je prvega kraljevega adju-tanta polkovnika Panova imenovala za vojaškega atašeja pri bolgarskem poslaništvu v Beogradu.
*	»Uradni 1?st kraljevske banske nprave Dravske banovine« objavlja v 11. številki med drugim: zakon o ustanovitvi Sokola kralevine Jugoslavije, pravilnik o banovt pravici do stanovanja, kurjave in razsvetljave in o pravici banovega pomočnika do stanovanja, nadalje pravilnik o praksi poh-tičnoupravnih pripravnikov in o opravljanju političnoupravnega strokovnega izpita.
*	Zveza upoko:enib častnikov, voaškib uradnikov in njih vdov se je po soglasnem sklepu članstva razšla, ker pristopijo člani 1. januarja 1930 k Društvu državnih upokojencev.
*	Upravno sodišče v Celhi razpisuje mesto za pisara v 9., odnosno v 8. skupini L kategorije državnih uradnikov. Prosilci morajo imeti poleg dovršene pravne fakultete še kakšen izpit, določen v členu 4. uredbe o državnih strokovnih izpitih v re-soru ministrstva pravde z dne 3. avgusta 1926. (»Uradni lista z dne 13. avgusta 1926. štev 325/74) Opremljene prošnje naj sp vlože do 15- januarja 1930 pri predsedništvu upravnega sodišča v Celju.
*	Planinske koče med božičnimi praznik). SPD naznanja, da bo Staničeva koča o božiču otvorjena, ključ se v Ljubljani ne dobi, pač pa pri Gregorju Lahu v Mojstrani, ki bo prvo skupino smučarjev spremil do Staničeve koče in ostal v koči tako dolgo, dokler ostanejo smučarji. Vsak, ki namerava na Staničevo kočo, naj se preje zglaei pri gorskem vodniku Gregorju Lahu v Mojstrani. — Erjavčeva koča na
Vršiču bo med božičnimi prazniki otvorjena in oskrbovana.
*	Smučarski tečaji v Bohinju. Pri hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru se bo vršil smučarski tečaj pod vodstvom gosp. Kvedra od 25. decembra do 1. 'anuarja 1930. Celodnevna oskrba s prenočnlno v kur eni sobi znaša 60 do 80 Din. Priiave sprejema pisarna Slovenskega planinskega društva v Ljubljani. Če ne bi bilo dovolj snega, se tečaj preloži, kar bo pravočasno objavljeno
*	Smuški tečaj na Travni gori 912 m (gostilna Pri Lenčku) priredi ob ugodnih snežnih razmerah g. Rudolf Badjura tz Ljublane za novince in izvežbane. Skupni odhod iz Liubljane v sredo 25. t m. do že-
lezniške postaje Žlebič - Sodražica, odtod peš skozi Sodražico na Travno goro 2 in pol ure (prtljaga z vozom). Oskrba s prenočiščem vred na dan 45 do 50 Din. pouk v teča u brezplačen. Povratek iz tečaja na smučeh čez Bloke in Slivnico v Cerknico. — Podrobnejše poročilo izide v listih še v ponedeljek ali torek.	.
*	Požar v PečL V !užnosrbskem mestecu Peč je v sredo zvečer nastal ogenj, ki je uničil sedem trgovskih barak z vsemi zalogami vred- Požar je baje nastal zaradi tega, ker je v neki baraki ostal živ ogenj Pogorelci so mali trgovci, ki so po požaru hudo oškodovani.
*	Tepen. ker le vošil dober dan. V Du-gem pol u je v sredo prišlo do krvavega pretepa med seljakoma Ivanom Radoševi-č'em in Luko Baličem. pri katerem sta se oba nasprotnika z noži obdelovala. Balič je bil aretiran, Radoševič pa prepelian v bolnico Izjavil je, da ga Je Balič napadel z nožem samo zato, ker mu je vošil dobei dan.
*	Zakonski par. ki bo tehtal 370 kg. Mo-
nakovska »debela Rozl«, ki jo dobro po znajo obiskovalci ljubi anskega velesejma se nahaja v Beogradu in se bo v kratkem poročila. Njen izvol enec Je mehanik Friderik Zielmar, po rodu Dunaičan, težak komai 120 kg. Skupno pa parček te*" kg ln bo torej debela Rozi v srečnem zakonu v pravem pomenu besede predstav-I ala »boljšo polovico«.
Dan&s senzacija dneva!
Junak, ki mu ga ni para:
TOM MIX
v v velenapef drami
Človek brez strahu
Premijera ob 4. %6. Vi8, ta 9. uri. fl_KINO IDEAL |
*	Osemletna deklica se zastrupila z al* koholom. V Vukovaru se je odigrala te dnt gani iva otroška tragedija. Neka osemletna deklica ie v sredo ponoči umrla za zastrup-ljenjem ? alkoholom. Ko je deklica bi!a sama doma. je našla v shrambi steklenico žgania in ga polagoma izpila. Ko se je mati proti večeru vrnila domov, je našla hčerko nezavestno. Zdravniška pomoč je prišla prepozno
*	Matere, ki hočete vcepit svojim IJub-Iiencem zanimanje za lepoto našega gozda, ki ;im hočete napeljati neizčrpen vir veselja ni zabave v mlada srca, segajte po knjigi M. Jezernik: Medvedov godrnjav-ček, vez. 46 Din, broš. 36 Din. — Matere, vzgojiteliil Ako hočete spoznavati nevarnosti. ki pretijo doraščaoči mladini, ako hočete videti, kako se boju ejo zoper skušnjave, jim podlegajo, se dvigajo, propadajo ali se z močno kretn:o otresejo težkih verig, tedaj sezite hitro po knigrf Ljuba Prenner: Trojica, vez. 34 Din. broš- 25 Din Tople čestitke, prijetne, zveneče verze za nežna usteca ob vseh prilikah za god! rojstni dan. novo leto, božič nudi knjiga M Grošljeva. Mladi rod za god. vez. 20 Din. broš. 12 Din. — 2ene in dekleta, ki iščete lepoto v mladosti, svežosti. čistosti svo'e-ga telesa, ki nočete telovaditi doma sistematično po dobro preizkušenih metodah, naročite si knjigo Mila Šlibar: Telesna vzgoja žene, vez. 24 Din. broš. 15 Din. Ako pristopite kot redni član Bek>-modre križnice, dobite vse štiri knjige za 20 Din v pisarni Belo-modra knMžnica, Ljubljana, Dunajska cesta 1 a/V- Za vsako posamezno, v platno vezano knjigo 12 Din doplačila
1637
Smučarske
drese In čevlje Ia po meri pri
»ALPINA« d. z o. z.
Ljubljana uši Gosoosvetska cesta št. 6
*	Obleke In klobuke kemično čisti, barva Plislra in lika tovarna Jos. Reich.
*	Zlasti za božič se spomin ajmo najbed-nejših in darujmo Podpornemu društvu slepih, Ljubljana. Ključavničarska 3-II.
*	Pod božično drevo kaseto finega srebrnega 'edilnega pribora Zaloga pri tvrd-k< F. ČUDEN, Prešernova ulica 1
*	NaUepše božično darilo je sesalnik za prah »Elektrolux< in boner za svetlo!lk»-nje tal- Na 15 mesečnih obrokov. Tehna.
Mestni trg 25-1. telefon 2580.	1571
rSa $ojIČ fltto suknjo
iz spe-edjatae trgovine z oblačili za gospode lin deco I, MAČEK. LJubljana, Aleksandrova cesta Stev. 12.
Do Božiča znatno znižane cene. PreizkuSemi kroji, fino
blago.
*	Volnene nogavice, pletenine In rokavice po nizkih cenah pri tvrdki Karel Pre-log, Ljubljana.
*	Nai večjo izbiro pletenin nudi tovarna »Lana« Šelenburgova ulica 7.
*	Gospodinje! Vaše perilo pere, posuši, monga ali lika tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
n— »Slmba« — kralj živali. Danes ob 14.30 bo predvajala ZKD v prostorih Elitnega kina Matice v premijeri največji naravoslovni film sedanjosti, »Simba«. Divni posnetki eksotičnega živalstva Vzhodne Afrike — levov, leopardov, slonov, nosorogov, ceber, žiraf bodo zanimali vsakogar. Po svo i izredno napeti vsebini prekaša ta film splošno znani film »Chang«. zlasti. ker ni bil še v nobenem filmskem delu tako predočen opasni lov na kralja živali, leva. Film se bo predvajal še jutri in na oba božična praznika vsakokrat ob 11- dopoldne.
u— Himen. Poročil se ie g. Drago Potočnik, urednik »Slovenca«, z gdč* Viko La-hajner evo Bilo srečnol
n— Iz gledališča. Jutri bo uprizorjena v ljubljanski operi Verdijeva lirična drama »Ernani«. Bila je komponirana leta 1844. prvič uprizorjena v Benetkah, ter ie žela velikanski uspea v Milanu, odkoder je prešla na vse druge operne odre. Libreto le napisal po Viktor Hugoju libretist Piave Dejanje se vrši leta 1519. Zasedba vlog Don Karlosa, španskega kralja, poje g. Primožič. Don Ruy Gomez de Silva g- Križai. n egova nečakinja in zaročenka Elvlra gdčna Majdičeva. bandita Ernanija poje g Marčec. Ostale vloge pojo ga štagljarjeva. Mohorič in Sekula Dirigira kapelnik Štritof, režira Krivecki. Premijera je Izven abonmaja. — V drami bo drevi I udska predstava »Utopljencev« Veljajo znižane cene. — V operi pa se bo drevi pel »Švanda dudak« za abonma C. — Jutri uprizori drama dve veseloigri kot nedeljski ljudski predstavi po znižanih cenah ln sioer popol-dne ob 15- »Življen e je lepo«, zvečer ob 20. pa »Naš gospod župnik«.
u— Kidan'e snega in snaženje hodnikov. Mestni magistrat ljubljanski opozarja vse hišne in zemljiške posestnike, oskrbnike.
Qospef
sopregi
med drofU riti Se mate stetoienšoo parfum« — to •rtom bito za Božič! DRO-GERUA OREOORlC, Uub-Hana. Prešernova S.
tf	v*
omuet
za deco so lepo bazično darilo
dCpina d. i o.
§o&po5vet&fta ce&ta 6
Vaš parfum.
milostljiva
krasen je, a še boljšega dobite v drogeriji »SANITAS«, Dunajska cesta 5, ki ima stalno na zalegi vse najfinejše znamke. 17095
danVa 17093	«a;ccf»e/c
SLAVKO R(JS
DUNAJSKA CESTA V nedelio dopoldne udprto .
\jqi dgrujem• | or lii.clorujof-/
\ « KJC -KUPujg>7q?./
V DR06CRH1-0R6G0R1C */
VUUBUAHA » PgESEEHOVA-5/
Haloooo!
Senzacčiaaaal
Upor v domu samcev!
Pozor dekleta in dame! Pojav® so se opasni
„ZLIKOVCI V FRAK F"
vodita jih dva opasma zavojevalca žensflrih src Siegfried Arao In
Kuirt Gerroo!
Preskrbite si pravočasno vstopnice! Ob 4~, 548. in 9. url »Kino Ljubljanski Dvor«	Telefon 2730
S
hišnike In najemnike hiš, stavbišč in drugih prostorov, na paragraf 82. cestno policijskega reda ljubljanskega, ki vsebuje določila glede snaženja hodnikov, kadar zapade sneg. Po predpisih je očistiti hodnike in pešpoti ob posestvih in parcelah nemudoma, čim zapade sneg, ln če zaradi te^a polzi ali se napravi poledica, je treba hodnike posuti tudi s peskom, pepelom ali kako drugo stvarjo. Snaženje in posipanje je treba izvrš.ti v širini hodnika ali pešpoti Poleg tega se morajo očistiti tudi odtočni Jarki (kadunie) ob hodniku, ker se sicer pri tajanju al- zmrzovanju snega vr« da ne bi mog'a odtekati. Kadar zapade sneg ponoči ali se napravi poledica, je treba opraviti čiščen'e ln posipanje vsaj do 7. zjutraj. Pri neprestanem sneženju je treba osnažlti hodnike itd. večkrat na dan in jih tako posipati, da ni nevarnosti za pešce Z dvorišč se sneg ali led ne sme od-kladatj na cesto, temveč ga Je izvoziti v Ljubljanico ali na odkazana skladišča. Sneg. ki sam zdrčl ali se pomeče s streh, morajo hišni posestniki nemudoma ob svo ih stroških zvoziti s ceste. Ob Južnem vremenu je hodnike in pešpota po potrebi večkrat na dan očistiti luž in blata. Prestopke bo magistrat kaznoval po cestno policijskem redu. poleg tega pa bo odredH. da se dotično opuščeno ali nemarno opravljeno delo izvrši na stroške zamudnega lastnika hiše
u— Tolstojevo Vstajen'e se uprizori danes poslednjič v palači Delavske zbornice ob 20. Zato opozarjamo vse tiste, ki še niso dvignili ali kupili vstopnic, da store to tekom popoldneva. Predprodaja pri Strokovni komisiji in v knjižnici Prosvetnega odseka.
u— Šentjakobski oder ponovi danes in jutri krasno slovensko ljudsko igro »Prisega ob polnoči«, delo priznane ljudske pisateljice Manice Komanove. Pri predstavi sodeluje celokupno članstvo Šentjakobskega odra in pevski kvartet — Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu.
u— Manice Komanove Igro »Prisega ob polnoči« bo ponovil danes in iutri Šent!a-kobski gbdališki oder. Dvakrat popolnoma razprodana dvorana je najbolj pričala, kako se je priljubila igra občinstvu. Predprodaja vstopnic v trgovini Miloša Karničnika-Stari trg 18.
u— Prve nesreče zaradi snega. Komaj Je zapadel prvi sneg, že so tu ulične nesreče. Včeraj dopoldne Je padla uradnica Franja Zaičeva. stanu oča v Tavčarjevi ulici v bližini domače hiše na spolzkem hodniku tako nesrečno da Je obležala z zlomljeno levo roko Ko so ji pomagali pasanfe na no-ge, je odšla domov sama. vendar Je poklicani zdravnik odredil, da so jo takoj pre-pel ali v splošno bolnico. Enako nesrečna ■e bila ga Ivana Kušlanova s Karlovske ceste štev. 15 Na cesti jI je spodrsnilo in si ie zlomila desno nogo v levem kolenu. — Prav tako nesrečo je doživela ga Helena B'eiweisova, soproga podpolkovnika. Na vogalu domače hiše v Dalmatinovi ulici štev. 1 ji je nenadoma spodrsnilo ln Je obležala na tleh z zlomljeno desno nogo. Noga je Hla zlomljena v kolku, zato so Jo morali nemudoma odpelatl z rešilnim vozom na zdravljenje v splošno bolnico.
u— Predavanje v društvu »Soča« v Llnb-IJanl. Danes v soboto 21. t m. Ima v salonu pri Levu ga- Jerica Zemljanova, vodi-tel ica gospodinjske šole na Mladiki v Ljub-•janl za vse družine zelo podučno predavanje in sicer: »O pravilni prehrani današ-n ega človeka.« Priporočamo vsem članom, nsnbito gospem in gospodičnam, da ne zamudijo tega aktualnega predavanja. Zače-fek ob 20-30. Vstop prost
u— Surov voznik Trgovec Ivan Zaletel iz Stanežič se je pripeljal predvčerajšn!im popoldne v mesto, kjer je Imel opravka, na enovprežnem vozu, s katerim 'e postal okrog 16. pred gostilno Leona Pogačnika v Kolodvorsk-' ulici. Zaletel je odšel v gostilno ter pustil zunaj konja brez nadzor-stva. Baš tedai pa Je privozil mimo neki voznik premoga, ki se je po Iz'avl očividcev namenoma zaletel s svojim vozom v zunaj sto eči voz. Obenem Je voznik ranil Zaletlovega konja tako. da ie pričel ves divji skakati in se spenati v zrak. Premo-gar Je nato s svojim vozom oddirjal in « izgubil v stranskih ulicah. Zaletel, čigar konj 'e zaradi poškodbe šepal, surovega voznika ni mogel zasledovati, pač pa Je prijavil dogodek stražniku.
u— Ta oa zna. Pri Josipini Podpacovi na Poljanski cesti št 54 stanu"e kot podnajemnica uradmea Ana Zupančičeva. K Podpacovi Je prišla predvčerajšnjim popoldne neka okrog 20-ietna ženska ter H izročila listek. na katerem Je bilo napisano. iaj |i Izroči par čevljev, ki :lh potrebuje Zupančičeva. nahajajoča se takrat v službi, češ. da odide pozneje v mesto po opravkih. Podpacova. ki 'e menila, di H polllja listek res Zupančičeva, Je neznanki ustregla, la Ji izročila zahtevane čevlje. Neznanka
je nato odšla, ne da bi povedala, kdo i*. Zvečer, ko se je Zupančičeva vrnila domov, se Je sleparija seveda takoj po aisnila. Na podlagi opisa neznanke, kakor ga j: e podala Podpacova, se je Zupančičeva takoj spomnila na delavko Tončko R. v veri, da bi si ta utegnila prisvojiti par čevljev na tak sleparski način- In res se ni zmotila. Pri-šedšl v n eno stanovanje, je takoj ugledala svoi par čevljev na nekem stolu, nakar jo je Tončka skesano prosila za odpuščanja, češ, da je zagrešila sleparijo samo Lz potrebe. Njen kes pa je bil prepozen, ka ti za Zupančičevo je stopil v sobo tudi stražnik, ki je Tončko prravil in bo morala tako rd-govarjatl za svoje nepremišljenosti pred sodiščem.
Ttnče in Tonče sta žejna postala, žabe za post sta drago prodala. Tinče pravi: »Jaz bom BUDILA čaj!« Tonče: »Tudi men' ga daJU Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva ulica.
a— Zasledovan goljuf. Po lubljanskl okolici obiskuje doslej še neznan slepar razne trgovce, pri katerih se javlja s ponarejenimi potrdili raznih imenitnejšito oseb in izvablja na ta način razno blago. Sleparju ie nasedlo It več trgovcev, ki so nepremišljenost uvideli šele prepozno. Na tak način je neznanec osleparil par trgovcev tudi v Ljubljani Pred nekaj dnevi se ie zgl* sil tudi pri Gospodarski zvezi v Ljubljani, kjer je izvabil na podlagi ponare enega potrdila na trne nekega trgovca tz Grosuplja blaga za okoli 5000 Din. To blago je spravil v neko gostilno, vendar ni prišel ponj, ker je prišla med tem njegova goljufija že na dan- Slepar a pridno zasledujejo in le upati, da ga kmalu spravijo za železne rešetke.
n— Črno bela reduta bo v vseh zabavnih prostorih hotela Uniona 1. marca, o— Za 20 dinarjev štiri knjige vsakemu,
ki pristopi kot redni član Belo-modre knjižnice: otrokom z 48 slikami razkošno opremljeno knjigo M. Jezernik: Medvedov Gordnjavček in toplo voščilno kn igo M. Grošelj: Mladi rod za god. dijaški roman vzgojiteljem Luba Prenner: Trojica, ženam in dekletom sistematično navodilo za domačo telovadbo M. Šlibar: Telesna vzgoja žene. Naroča se v pisarni Belo-modra knjižnica, Ljubljana. Duna ska cesta 1 a V. — Hitite, da ne poide zaloga.
163S
n— Kdal?! Danes in Jutri vsi pri atelji domačih krvavih in Jeternih klobas ter pristne dolenjske ln šta:erske kapljice v gostilno Svetič. Gerbičeva ulica, pri Ko-leziji.	1634
u— Zanimiva In originalna frizura iz I&. stolefa (1774) Je razstavljena v izložbi uglednega damskega salona M. Podkraišek. Apartno frizuro je napravil sam g. Metod Podkraišek mL in s tem dokazaL da je res moister v svoji stroki
a— ASK. Prlmorle. Plesne vaje v nedeljo 22. t m-, na dan Sv. Štefana 26. t m. ia v nedeljo 29. t at ob 15. v beli dvorani Uniona.	»627
u— Prijateljski večer Sokola IL se bo vršil danes 21- t m. ob 20. v restavraciji »Zvezda«. Vabimo vse članstvo in prijatelje Sokola n. da se istega polnoštevilna udeleže. — Odbor.	1641
n— Kupu»te Cirtl Metodove razglednice, s tem podpirate šolsko družbo.	1642
Iz Celia
e— Za božičnlco mestnih reveže- v Celju so darovali. na pobudo celjskega mestnega načelstva: po 250 Din: Mestna aranil-nica, Oblastna hranilnica. Ljud«i poso 11-nica. VVesten. Hranilno in posojilao društve tn Hotelska družba: po 200 "Hn Ljubljanska kreditna banka. Peter Maidič. Ster-mecki, Rakusch. Brauns. Mohoneva tiskarna, I. Hrvatska štedionica in Ccljbka posojilnica; 150 Din: Stiger; po 100 Din: dr. Božič, Kmetska posojilnica, Reaeuschegg, Strupi, Goričar & Leskovšek. Do'žan. I u-gosi. lesna industrija, Golognnc. Hladin, Zadružna gospodarska banka, Jefenz. dr. Goričan, Tončič. Hofbauer, Weren; po 73 Din: dr. J. Hrašovec. Zang?er. W<-.gg: 60 Din: Domenika Zamparutti; !>■> 50 Din: Loibner. Sanitas, Kirbisch Roza Zamparutti Lukas. Mislej, Ravnikar, Zvezna tiskarna, Chiba, Gradt Mastnak. Finž^ar Stčssl, Kališnlk. Putan. HOnigmann. Cel?;a. Lečtijk. Rode & Martinčič. Jagodič: 4«) Din Ach-leltner: 30 Din: Strehar: po 2"1 Din: Sa vodnik. Delakorda: 10 Din: šanc. skupaj znesek 6155 Din. Za ta znesek bo obdaovanlh 96 mestnih revežev z najpotrebne šim kurivom. obleko in Jestvinami zc praznik
e— Ako hočete za Božič in Novo leto razveseliti svoje drage z res lepim darilom. ihn kupite srečke drž. razredne loterije. ki jih dobite v podružnici »Jutra« v Celju. Kocenova ulica 2. Hitite, da ne boste prepoznil
e— K poročila pod naslovom »Nočni vlom v Celja«, ki smo ga objavili v torek 17. t m«, prlpominlamo. da okna delikatesne trgovine, ge. Marije Zany čez noč niso odkrita. temveč so trdno zaprta s polknicami. Zato vlomilec tudi ne bi mogel nikakor biti opažen s ceste.
e— Smrtna kosa. Na Polzeli Je umrla v četrtek v starosti 64 let splošno znana in priljubljena posestnica ta gostilničarka ga. Antonija Orešnikova. Pogreb blag« rajnice. ki Je bila znana narodnjakinja i«
rodoljubinja. bo danes popoldne ob 15. na domače pokopališče. Plemeniti pokoinici bomo ohranili trajen spomin, žalujočim ostalim pa izrekamo iskreno sožal e.
e— Mestni avtobus na progi Celje—Te-harie—Store bo vozil na željo Teharčanov in štor anov od jutri dalje vsako nedeljo in praznik izvzemši delavnike, iz Celja ob 13.40 do Štor, vračal pa se bo iz Štor ob 14. Potniki, ki pridejo z mestnim avtobusom ob 13-35 z Vranskega v Celje, bodo imeli direktno zvezo na Teharje in Štore. Celjani, ki ob nedel ah in praznikih zelo radi nodijo i.a Teharje in v Store, bodo pa takoj po obedu lahko sedli na avtobus in te popel ali na ti lepi izletiščL
e_ Nesreča pri delu. V Levcu pri Cel u Je padlo pri razkladanju drevja z voza na domačem dvorišču drevesno deblo 30-let-nemu posestniku Janezu Kavaler u na levo roko in mu popolnoma zmečkalo vse prste In dlan do zapestja. Zdravniško pomoč Je moral poiskati v bolnici.
e— Hudobna telesna poškodba. 32-letne-mu rudarju Jožefu Lanovšku v Zabukovci Je vrgel neki njegov tovariš v jezi kos železa v obraz s tako silo. da mu ie prebil spodnjo ustnico, zgornjo čeljust in mu izbi! par sprednjih zgornih zob. Lanovšek je moral v bolnico.
e— Zopet vlom v Celju. V noči med Četrtkom in petkom so neznani tatovi vlomili v gostilniške prostore gostilne »Pri mostu« na Bregu pri Celju. Popili so neka' rdečega vina. 8 litrov vina so Pa odnesli s seboj. Natakarici Angeli škofca so vzeli popolnoma nov plašč, vreden 1000 Din. dalie par sto različnih cigaret, dva in pol litra žganja, paket vžigalic ter za okrog 100 Din drobiža. Poskušali so vlomiti tudt r klet, pcsrečilo pa se iim je odpreti ie prva kletna vrata, dočim drugih niso zmogli. V kuhnji so vzeli zavo.i blaga, ki ga je tamka shranil prejšnji večer neki delavec- Tatvina ie morala biti izvršena med 1. uro in jutrom. Tudi kuharici niso prizanesli in so ji ukradli volneno zimsko Jopico. Za vlomilci doslej še ni sledu.
Iz Maribora
a— Zadnja letošnja seja mariborskega občinskega sveta ie sklicana za 30. t. m. zvečer. Na dnevnem redu bodo tekoče občinske zadeve
• a— Iz gledališča. Popularni komik gospod Josip Daneš bo kreiral glavno vlogo v novi Doboviškovi burki s petjem »Radikalna kura«, katere premijera bo danes, 21. t m. Sodeluje skoro ves operetni ansambl. režira g J. Kovič, dirigira g. Hercog. Predigro Je sestavil vo ni kapelnik Josip Svoboda, ki jo bo pri premi.ieri tudi dirigiral- Premi-jeri bo prisostvoval tudi g. avtor. — Jutri popoldne ob 15 se bo uprizorila velezabav-na komedija »Morala gospe Dulske« z gospo Dragutinovičevo v glavni vlogi, zvečer pa se bo ponovila kitajska igra »Krog s kredo«. Pri obeh predstavah veljajo kuponi.
a— Informativni sestanek Trg. bolniškega In podpornega društva je bil sklican za sinoči v Mariboru lz Ljubljane so prišli gg. dr. Vrtovec, predsednik Pok. zavoda, dr Sagadin. ravnatelj tega zavoda, Lovšin, podpredsednik in Podgoršek, ravnatelj Trg. In boln društva, pa tudi zastopnik zagrebškega Merkur a. Podali so razne informacije o Poko ninskcm zavodu in o nekaterih spremembah v bolniškem zavarovanju, zlasti o novi dajatvi mesečnih 20 Din. ter o novih ogodnostiii. Zastopnik Merkurja je zagovarjal svoje društvo, ki Je razširilo delokrog na Slovenijo. Vršila se ie na podlagi referatov kra ša debata-
a— Smrtna kosa. V Smolnikn pri Rušah Je umrla v četrtek 19. t. m. dopoldne vele-posestnica ga. Marija Jurko. Pogreb bo da-tes popoldne na pokopališče v Rušah. Blagi pohorski mamici blag spomini
a— Trgovski In obrtni lokali v Mariboru bodo jutrišnjo nedeljo odprti od 8- do 13.
a— Avtomobilska nezgoda. Ko se Je v četrtek zvečer vračal avtomehanik Slavko Komel s poslovnega potovanja iz Zg. Kun-gote po tako zvani Dolgi dolini proti Mariboru s svojim tovornim avtomobilom, mu Je prišel nasproti kmečki voznik. Id le vozil trdovratno po levi strani ceste. Ker ie bil tudi brez luči, ga je opazil avtomobilist šele v zadn em hipu in je z vso silo zavrl vozilo Posledica e bila. da je zadnji del Komelo-vega tovornega avtomobila zdrsnil v trt metre globok jarek in z avtomobilom tud-g- Komel sam. ki si je k sreči raztrgal le suknjo, dočim se ie pri avtomobilu zlomila os. Avtomobil se je zaril v zemljo tako globoko. da co re*evalra dela tra ala ves dan.
a— Znamen!ti voJnl roman| v Llud ki Jcniižnici Te dni so imeli češki »Narodni Listv« daljši članek odličnega publicista o najznamenitejših romanih svetovne liter-, ture Člankar prihaja do zakliučka. da sta vzbudila doslej največ zanimanja vojna romana: Remarque: »Na napadu nič nr-vega« in Remi: »Vojna«, Člankariu pa se kot Slovanu Se mnogo boli dooadeta rr-mrnna »Zweig Arn»ld«: »Spor za seržanta firišo. in Frnest Glaeser: »Letnik 1002«. Naibo!i*i 5e$ki voini roman na ie: »Dobri volaV Svelk«. Vsi ti romani se dobe v »Ljudski kriižnicj«. Narodni dom, deloma tudi v hrvaščini ln slovenščini
Iz Škofje Loke
SI— Šolska kuhinja, ki je že v preteklih gokskih letih vplivala zelo blagodejno na premraženo šoloobvezno mladino iz gorskih krajev je pričela zopet poslovati na deSki osnovni šoli v škofji Loki. Od srede dalje dobiva vsak dan preko 70 učencev in učenk v opoldanski uri topel lipov čaj in kruh.
81— Osebna vest. Zvaničnik fin- kontrole g. Ladislav Loridon je prideljen v službovanje sreski upravi fin. kontrole v Škofji Loki.
šl— Skrlatinka ponehava. Iz Sele nad 6kofjo Loko nam poročajo, da Skrlatinka polagoma ponehava, šolski pouk se še ni pričel in bo bržkone šola zopet otvorjena v novem letu.
il— Avtobus Žiri — Ljubljana. Avtomobilska d d. r. Poljanška je uvedla s ponedeljkom 16. t. m. na progi Ziri — Ljubljana nov, zelo udobno urejen avtobus Fordovega sistema. Avto odhaja iz Žirov ob 4.45 in prihaja v Ljublja no ob 7-30- Odhaia iz Ljubljane ob 15. in prihaja v 2iri ob 18. Enosmerna,
52 km dolga vožnja stane 32Dtn.
51— Motoeiklistiina nesreča. V nedeljo popoldne že proti večeru je pri vozil v normalnem tempu iz Poljanske doline neki mo-tociklisL Ko je na ovinku ob sodiSčnem poslopju hotel zaviti proti Spodnjemu trgu, mu je vozilo na splozkem terenu nenadoma spodrsnilo in vozač se je z motorjem vred prevrnil sredi ceste v blato. Po popravilu manjših defektov in luči je ponesrečenec nadaljeval vožnjo proti Ljubljani
Iz Kranja
r— Plesna vaja v Narodnem domu se bo vršila kot običajno, danes ob pol 9 zvečer.
r— Božično obdarovanje mestnih reve-iev. Včeraj ob 3. popoldne so dož veli mestni reveži in nekatere najbolj revne družine prijetno iznetiadenje. Tukajšnja podružnica Kolašic je obdarila za božič 23 mestnih revežev in 6 revnih rodbin z najpotrebnejšim! dobrotami Pri razdeljevanju daril je obdarjence nagovorila predsednica Koia ga. Inka dr. Sabothveva. Kakor smo že poročali, je Kolo obdarilo na rojstni dan kralja Aleksandra 63 revnih otrok z obeh osnovnih Sol. Da je božična obdarit-vena akcija letos tako dobro izpadla, gre hvala vsem plemenitim darovalcem, zlasti tvornicam Jugočeške, inteksa tn Vulkana ter raznim tukajšnjim trgovcem.
Z Jesenic
a— Sokolsko društvo na Jesenicah poziva svoje članstvo na svojo izredno glavno skupščino, ki bo v nedeljo 22. t. m ob 10. dopoldne v novem domu z dnevnim redom: pristop društva v Sokola kraljevine Jugoslavije. Poživljamo brate in sestre, da se skupščine udeleže polnoštevilno.
s— izlet naših rojakov iz Amerike. V nedeljo je dopotovalo 128 naših rojakov iz Amerike v Jesenice v svojo staro dumo vino Slovenijo in Hrvatsko. V ponedeljek pa je pripotovalo zopet 36 Američanov na svoje stare domove. Vsi naši rojaki, ki so potovali z največjimi prckomorskimi parni-ki »II de Franc«, »Majestic« in »Leviathan«. so bili oblečeni po najnovejši modi ter je vso njih zunan:>st pričala. da žive v Ameriki v velikem blagostanju. V svoji domovini ostanejo 2 do 3 mesece.
Iz Kamnika
ka— Sneg. V noči od četrtka na petek Je začel zopet naletavati s silnim vetrom sneg, ki bo najbrž ostal.
ka— Radijski koncert na Krvavcu. V soboto so imeli na Krvavcu prav svečano razpoloženje Dobili so nov, lep. 4cevni radijski aparat, ki je pozno v noč zabaval
navdušene planince in p lan take Slišali to
vse postaje izredno močno in čisto.
ka— Šahovski turnir bo vršil v januarju v Kamniku. Zanimanje za prireditev je tako med igralci kakor kibici vel ko. Igralo se bo menjaje v gostilnah: Čitalnica, Kenda, KrauL
Iz Litife
I— Službena vest. Gospod Karel Pleiwefs, dosedaj uslužben na litijskem sodišču, je premeščen po službeni potrebi nazaj v Ljub. Ijano.
i— Prvi sneg. V četrtek je pokrila Lttijo in okolico tanka snežna plast. Čez dan ie divjala burja. Okoliški vrhovi kakor Gradišče in drugi sosedi pa so obdani 8 par centimetrov debelim snežnim oklepom.
Iz Hrastnika
h— Gostovanje Trboveljčantfv. V nedeljo bo gostovalo v Narodnem domu trboveljsko Sokolsko gledališče s komedijo »Gospod senator«. Naslovno vlogo igra g. Odlasek Tudi ostala zasedba je odlična. Scer pa je znano, da so Tri>oveljčani iz-borni igralci in prepričani smo. da vsaj tistih. ki so videli »Nedeljski oddih«, ne bo manjkala
Iz Trbovelj
t— Snažen je in posipanje hodnikov tn potov. Začelo je snežiti iri sneg je padel na zmrzlo zemljo. Otroci, ki so se že dolgo veseliti snega, se drsajo vsepovsod, tudi po hodnikih, in delajo po njih gladke drsalice. ki so nevarne ostalim pešcem Da se izognemo večjim nesrečam, ie potrebno, da se taki hodniki in pota posujejo s peskom Šolska vodstva pa naj učencem strogo prepovedo vsako drsanje po javnih potih.
Iz Prekmnrja
pm— K umoru v Turnišcu 9. t. m. je bil ubit v bližini svoje hiše Štefan Barbarič. posestnik v Turnišču Barbarič se je vračal usodne noči ob 2. domov iz gostilne Tiva-dar. Na poti se je srečal s Štefanom Horvatom. Barbarič je kričal H>rvatu, naj obstoji, nato pa je med prepirom vrgel Horvata na tla Pot sta nadlajevala skupaj v stalnem prepiru Ko sta prišla do Barbari-čive hiše. je lastnik stopil na dvorišče in se vrnil s kolom, s katerim je udaril po Horvatovi levi rami. Horvat mu je iztrgal kol in ga med rem trikrat zabi del z žepnim nožem v vrat Barbarič je kmalu nato zaradi izkrvavitve izdihnil. Interesantno je. da oba nista imela nikoli med seboj kakega prepira. Nesrečo je povzročilo samo vino.
GOSPODARSTVO
Načrt zakona o elektrifikaciji in
zakona o ekspromrj aci ji
Na zadnji plenarni seji Zbornice za TOI v Ljubljani je zbornični tajnik gosp. dr. Josip Pretnar med drugim poročal o zakonskem uačrtu. ki se nanaša na elektrifikacijo d'žele in o načrtu zakona o ekspropnaciji privatnih nepremičnin za javne potrebe. Iz njegovega referata posnemamo naslednje:
Zakoniki načrt, ki se nanaša na elektrifikacijo debele, je zbornica prejela v izjavo posredno preko Centrale industrijskih korporacij. e prošnjo, da se izjava po&lje ne;«o-sredno ministrstvu za zgradbe. 0 tem načrtu zbornica ni izvedla posebne ankete ker je sodelovala pri razpravi, ki se je vršila pri Udružeuju inženjerjev in arhitektov in Zve. zi tndustnicev v Ljubljani. V svoji izjavi, ki jo je poslala ministrstvu, se je zboruica izjavila proti temu načrtu, ki bi privatuo 'n samoupravno podjetnost skoro izločil, dočim bi država dobila nekak monopol. Zakonski načrt tudi občutno tangira električne naprave industrijskih in obrtniških podjetij ka.or udi druge privatne elektrarne. Tako dnje n. pr. nioinofet odvzetja koncesije za potrebo splošnih interesov pred potekom roka. prav tako daje državi tudi pravico, prevzeli v svojo last proti odgovarjajoči odškodnini samoupravne kakor tudi privatne električne naprave. Vsi daljnjevodj bi prišli v popoluo last države.
Glede privatnih elektrarn vsebuje načrt med drugim naslednje določbe: Koncesijo-nar garantira državi s kavcijo za dovršitev vseh odobrenih projektiranih naprav in za vzdrževanje teh naprav. Ta kavcija znaša
2 odstotka proračunske vsote In ostane za
ves ča« trajanja koncesije. Dobiček konce-sijonarja ne sme presegati 10 % vloženega kapitala. Zelo ostre so kazni, ki jih predvideva načrt. Prekinitev ©lektrogradbenih predpisov se kaznuje z 2 % skupne vrednosti naprave. V primeru, da lastnik naprave ne dovrSi v določenem roku mora zahtevati podaljšanje roka in plačati za vsalk dan podaljšanja roka 1 % proraČunnne vsote naprave. V administrativnem pogledu se načrt ne ozira dovolj na upravno reformo, ki je bila uveljavljena s temeljnimi zakoni od 6. januarja in predvideva najsitrožjo central i žarijo.
O zakonskem načrtu, ki govori o ekapro-prijnciji privatnih nepremičnin za obče javne potrebe, se je razpravljalo na posebni zbornični anketa, ki se je vršila 18. L m. Na tej anketi se je ugotovilo, da bi moral biti ta zakon podlaga določbam o eksproprijaciji v drugih špecijalnih zakonih, kakor v zakonu o zgradbah, o elektrifikaciji itd. in bi moral biti z njimi popolnoma v skladu. Pogoji in primeri, kdaj se more razlastiti nepremično premoženje, so v zakonskem načr. tu preveč splošni in elastični. Zborni.a je ua podlagi ankete podala ministrstvu za zgradbe predvsem splošno načelno izjavo, naknadno pa bo predložila ie potrebne konkretne izpreminjevalne in dopolnilne predloge
V splošni izjavi poudarja predvsem, da mora biti zakon kratek, jasen in precizen. Razlastitev naj se ne nanaša samo na privatne nepremičnine, temveč tudi na one, ki 90 javna last. t j. državne ali samoupravne. Tudi naj vsebuje samo splošno, toda pre.
U' * v«' - —- ^
Darujte mene
?
Vzemite me za sebe in za svoje prijatelje« Imeli boste z menoj mnogo veselja.
Jaz sem božična doza kave Hag, umetno izdelana iz imitacije starega srebra. — Ne poudarjam iz napuha svoje posebne prednosti: Ne razbijem se niti pokvarim, po izgledu sem lepa ter se lahko priporočam kot zelo praktična in fina posoda za hranjenje kavef čaja, sladkorja, riža i. t. d. Razen tega vsebujem še kg najboljše in najdragocenejše kave Hag, — za vsakogar priporočljive kofeina proste zrnate kave. Stanem pa vendar samo Din 36.—.
Oskrbite se pravočasno, po božiču me bo težko dobiti.
Na razpolago sem Vam v vsaki dobri trgovini kolonijalnega blaga. Ako ne, prosim pišite na tvrdko
Kava Hag <L <L, Tomašrčeva 4, Zagreb.
BOŽIČNA DOZA KAVE HAG
eizno določilo, pod katerimi pogoj je dopustna eksproprijacija. poedine primere pa naj določajo špetijalni zakoni (železniški, vodni, šumski, rudarski, elektrifikacijski, gradbeni itd.). Načelo čuvanja privatne lastnine, ki je temelj današnjemu družabnemu redu in pravni državi, je treba kar mogoče rešpekti-rati Predalekosežno razlaščanje bi moglo povzročiti škodo kreditnemu gospodarstvu. V primeru konkurence interesentov je dati prednost pred privatnikom državi, ako je skupni lokalni in državni interes večji. Prvenstvo pa se mora dati dosedanjemu podjetniku da more sam povečati ali izboljšati svoje podjetje. Razlastitev je raztegniti tudi aa servitute. ako so upravičencu nepotrebnL Zakon naj urejuje razlastitveno postopanje, ki mora biti v skladu z načeli splošne uprave. osobito z zakonom o banski upravi. Odškodnina mora obsegati prometno vrednost nepremičnine ter vsebovati tudi ekvivalent za služnostna prava in druge pravice, ki jih prikrajša ali uniči eksproprijacija. Ako ee stranke ne pogode, naj odločijo razsodniki, ako jih stranke odklanjajo, p« sodnik na podlagi mnenja izvedencev. V tem primeru naj bi bila dopustna pritožba na apelaeijsko (višje deželno) sodišče.
= Stanje Narodne banke. Iz Izkaza Narodne banke od 15. t. m. je razvidno ia se je obtok bankovcev zaradi znatnih vlog na žirovue račune ter povečanje dobroimetja države zmanjšal za 173 milijonov Din na 5555 milijonov Zirovne vloge so se ponovno dvignile od 1190 na 1282 milijonov Din, s čemer je doseženo novo rekordno stanje (lani ao sredi decembra znašale žirovne vloge 494 milijonov Din). Stanje deviznih rezerv je ostalo povsem nespremenjeno, izkaz od 15. t. m. vsebuje naslednje glavne postavke (vse v milijonih Din, v olepajih taz-like napram stanju od 8. L m.): aktiva: kovinska podlaga 405.6 (0), saldo raznih računov 1410.1 (— 0.5), posojila na menice 1254.3 (- 20.4), lombard 233£ (+ 0.8); pariva: obtok bankovcev 5551-8 (— 173 0), obveznosti napram državi 224.4 ( + 915), žirovne obveznosti 1282.2 (+ 91.7), razne obveznosti 102.8 (— 30.6).
Borze
SO. decembra.
Na ljubljanski borzi je bil tudi danes devizni promet nekoliko večji zlasti v devizah na Prago. Trst Berlin in Dunaj. Narodna banka je intervenirala v vseh devizah, razen v Trstu. Tečaji so ostali napram včeraj v glavnem nespremenjeni, le deviza Ne\vv'>rk je za malenkost nazadovala od 56.23 — 56.22.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo zanimanje za Vojno škodo danes bolj slabo. Do prometa je prišlo le za december po 435. do. čim je Vojna škoda za aranžma in kaso noti-rala 435 — 436 brez prometa. Za investicijsko ae je nudil denar po 85, sa agrarne ob-
(mM%oi(jim
jezična - 6aula
vernice pa po 51.75. V bančnih vrednotah Ja opažati nekoliko čvrstejšo tendenco ter so tečaji nekoliko višji. Zaključena pa je bila samo Unionbanka po 201. Med industrijskimi vrednotami so bili zaključki v Šečerani po 395 in v Dravi ki je popustila na 250 odnosno 240 Trboveljska je pri tečaju 457.5 da 465 ostala brez prometa.
Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.725, Berlin 13.43 - 13.51 (13.495). Bruselj 7.8877; Budimpešta 9.8822; Curih 1094 4-1097.4 (1095 9); Dunaj 791.71-794-71 (793.21), London 275; New-York 56.22; Pariz 221 92; Praga 166.86-167.66 (167.26); Trst 293.80-295 80 (294.80).
Zagreb. London 274.00 — 275.40 Ne\vyork 56 12 - 56 32. Pariz 220 92 - 222 92. Milan 293.76 — 295.76 Curih 1094.4 — 1097.4. Berlin 13 48 - 13.51. Dunaj 7-91615 — 7-94615. Praga 166 86 — 167 66
Cnrih. Zagreb 9.127. London 25.095. Ver*-vork 514.00, Pariz 20 2525 Milan 28 9075, Madrid 70 80. Berlin 123.12, Dunaj 72.86, Praga 15.2675, Bukarešta &0725. ' Efekti.
Ljubljana. Celjska 170 den.. Ljubljanska
kreditna 124 den., Praštediona 905 dejin Kreditni zavod 170 den.. Vevče 130 den., Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda aranžma 435 - 436 kasa 435 — 436, za december 435 — 435 5. za februar 408 — 410.5, investicijsko 85 denar, agrarne 51 75 — 53; bančne vrednote: Praštediona 910 — 915, Jugo 83 — 84. Union 301 _ 203. Kreditna 99 do 103 Ljubljanska kreditna 125 denar. Srp. »ka 157 den.. Zemalfcka 125 — 132. Narodna 8160 denar. Polio 16.5 — 18 5; industrijske vrednote: Narodna Sumska 25—40. Gutmann 187 _ 190. Slaveks 90 — 94. Slavonija 190 .lo 200. Drava 230 _ 240. Sečerana 390 _ 410, Brod vagon 130 — 135. Vevče 132 denar, Du-brovafka 425 — 431. Jadranska 530 — 550» Trbovlje 457.5 — 465.
Pln«*«iunn ffvirno VlClfcJUflld U £.IOOd
l.e?
'+ Ljubljanska borzn (20. t m.). Tendenci mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona smrekovih de^k Povpraševanie je za antene (50 komadov 24—28 m dolgih, premer v sredini 27—35 rm. 20 komadov 10—13 m dolsrih, premer v sredini 23—27 cm In 30 komaiiov 14—17 m dolgih, premer v sredini 12—14 em). — Položaj na lesnem trgu je nespremenjeno mlačen Tudi kupčija z drvmi je postala bolj mirna, polsuha drva pa se že živahno ponnlaio. Seveda bo položaj v trgovini t drvmi prihodnje mesece v precejšnji meri odvisen od letošnje zime. 7a oglje ie dalje zelc živahno zanimanje. Razen navadnuga kosovnega oglia se išče tudi »canello«, ki se seveda plačuje boljše. V mehkem lesu vlada dalje mrtvilo. Povpraševanj ie sicer precej, toda le redko pride do zaključkov. Inozemskim interesentom so naše cene še vedno previsoke, čeprav »o zadnje mesece občutno nazadovale. V tramovih so zaenkrat naročila le za manjše količine v soeciialnih dimenzijah Nekaj kupčije je v hrastovim, do*im je bukovina dalie zanemarjena. Za *>krogel les je dalje precej povpraševania in 90 cene 5e vedno prilifno čvrste Veliko se v zadnjem času govori o povečanem izvozu iesa is Ril*ije. Seveda pa je vprašan ie. če bo Ttusija dejansko izvedla svoi produkcijski in Uvozni program za gospodarsko leto 1929./30.
r,to
+ Žitni trg. (20. t. m.) Na chicaškl borzi je včeraj pšenica zopet popustila, in sicer za december od 121 in tri osminke na 118,^! centa. Tudi v Budimpešti je danes pšenicsi za marc nazadovala za marc od 23.06 na 22.92. Pri nas vlada v kupčiji mrtvilo, vendar cene niso bistveno nazadovale. Oživljenje ee priča, kuje šele po praznikih.
4- Ljubljanska borza (20. L m.). Tendenca za pšenico mirna, za koruzo in oves )'o-maj stalna. Zaključkov ni bilo. — Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa. plač 30. dni): baška 79 kg 245 — 247.5; 78 kg 242.5 _ 245 ; 77 kg 238.5 - 240 5; sremska 77 kg 235 — 237 5. slavonska 77 kg 227 5 - 230: moka; .O« franco Ljubljana 370—375; koruza: baška umetno sušena 185 —187 50 po mlevski tarifi 180—182.50, času primerno suha 157-50 _ 160; ječmen: baški 63—64 kg 170 — 175:
-f Novosndska blagovna borza (20. decem* bra). Tendenca nespremenjena. Promet: 52 vagonov pšenice, 16 vagonov koruze. 4 vagone moke in 3 vagone ječmena. Pšenica: baška. 77 kg 192.5 _ 195 78 kg 195 _ 197 5; gorniebaSka. 78 kg 197.5-200: baška pdt. 1075 do 202.5 južnoban. in srem 77 kg 180-182.5 0»e-r 137 5 — 142.5 Ječmen: 122.5-12?5. Koruza: baskn. nova. 100 _ 102.5: «1 Kaka. vostno garancijo 102 5 - 107.5: za december . innuar 105 — 110; za marc. ladja Du-nav 125 - 130. umetno sušena 120 - 125. Mui.v b-iška ,0« 300 _ 310: »2« 275—'.>80; »5« '285 _ 240: .6« 185 — 190. Otrobi: baški in bnnaški 90 — 95
-I- Dnnaiska borza sa kmetijske proicoif« (19. t m.) V skladu z inozemskimi borzami ie bila tendenca na dunajskem tržišču nekoliko popuščajoča. Ponudniki so znižali cene povprečno za 1—2 ?e?kn vinarja. V koruzi je bilo razpoloženje mirnejše. Uradni tečaji so saenkrat ostali nespremenjenL
ssa*
'»Jutro« bl 299
6
Sobota, 21. Xn. 1929
Tomo Zupan
1 Tomo Zupan na čelu CMD
»©letnik
Slovensko samoobrambo je izzvalo tuje poseganje po naši mladini. Pogubo preteč oblak ae je prikazal na našem obzorju leta 1880.: nemški Schulverein. Nevarnost je ta-loj zaslutil Jurčič, ki je v uvodniku Slov. Naroda 18. julija 1880 opozoril rojake na to nemško bojno društvo in pogodil njegovo namero: ponemčevanje slovenske dece. Scbuhrerein je 6el nemudoma na delo x ustanavljanjem podružnic. Pridružile jo se mu kot dlani občine z nemškimi zastopa; prva je bila ptujska. Leta 1881. je začel ro-variti na Kranjskem. Kar je bilo tu nemškega, je nameraval ohranita hi meje nem-štva raztegniti s polagano germanizacijo. Dajal je podpore posameznim učiteljem, občinam pa izdatne doneske za zidanje šol j seveda z vknjiženim pridržkom, da bo učni jezik nemški. Tipal j« na Sorici, kjer mu je izpodletelo, navalil z vso silo na Drago. Gndotnim občanom je celo obetal, da jim
težji m oasprotovalcev strastnost na^tilnej-ša, takrat so me vodstveni udje — različni po svojih osebnih nazorih — v Družbi sv. Cirila in Metoda kot en mož držali po koncu. — Neustrašeno in nevpognjeno smo stopali od postojanke do postojanke v veselem <ielu aa ljubi rod srečno naprej. Slovensko ljudstvo iz vseh pokrajin naše zemlje pa nas je gledajoč ▼ to nago edinost nosilo na rokah kamenčke in kamene vdevaje tej narodni zgradbi. Hvaležen spomin na Vas, aotrud-niki izza tiste dobe, m hvaležen spomin na tak narod mi bode neugasnjen do konca dni
Z besedo in peresom je vabil Zupan rojake v Ciril-Metodovo trdnjavo. Njegova živahna beseda je vnemala na skupščinah, podružničnih zborovanjih ia veselicah. Izpod njegv . .ga peresa je 51o nešteto beležk, tičočih se narodnega dela, v časnike. Zasnoval je »Vestnik« in »Knjižnico Družbo sv. Cirila in Metoda«. Vedno mu je bal pri srcu razvoj družbe. Posebno se je veselil njenih ženskih podružnic. Njihove zastopnice je zbiral okrog sebe, zlasti kadar se je suša lotevala družbene blagajne. »Od slovenskega žen6lva je odvisen prihodnji družbeni napredek ali pojemanje,« je vgotovil prvo-mestnik Zupan leta 1901. Boleli so ga napadi na družbo: obzirno jih je zavračal in pojasnjeval družbeno stališče. Za družbo je skušal pridobiti najvišje cerkvene dosto-
janstvenike, kar pa se mu ni posrefilo.
»Mal položi dar domu na oltar 1< — geslo, ki ga je prvoaiestnik Zupan (po Milaveu) dal družbi, je obrodilo obilen sad in omogočilo otvoritev lepega števila zavodov za rešitev slovenske dece. Ob njegovem odhodu leta 1907. je štela Družba 11 vrtcev in 3 podpirane ter šole: petrazredno deško in petrazredno dekliško pri Sv. Jakobu v Trstu, Stirirazrednico v SL Rupertu pri Veli kovcu, enorazrednioo na Muti, in slovenske vzporednice na zavodu šolskih sester v Mariboru. Položeni so bili temelji nadaljnjega razvoja družbenega šolstva z!asti v Trstu. Prvomestnik Zupan, izkušen šolnik, je bud. no pazil na družbene zavode in jih večkrat obiskaL
Kakšno plačilo Je prejel Zupan? Zaradi svojega narodnega mišljenja in delovanja pri Družbi sv. Cirila in Metoda je bil izgnan iz AlojzijevišČa.
XXII. velika skupina Družbe sv. Cirila in Metoda v Bohinjski Bistrici ga je izvolila za svojega častnega člana; XL — letošnja v Kranju — je v njegovo počaščenje ln v spo min njegove devetdesetletnice otvorila niSgr. Toma Zupana sklad in se mu poklonila oa Okroglem po svojem vodstvu. Naj ae bo podružnice Ciril in Metodove, ki bi se ne spomnila o sedanjem izrednem jubileju Z darovi gorenjega sklada.
Slava prvemu prvamestnfku Družbe sv. Cirila in Metoda I	Staroslav.
Msgr. Tomo Zupan In slovenščina
Nai Jubilant
poSIJe It Nemčije kaplana, ki ga bo vwhfe-
val na svoje stroške, da jih bo nemško učil in jim nemško pridigoval. (Delovauje Schulvereina v Dragi in na Kočevskem je razvidno iz KCD 1930.) Na Maverleru je ustanovil Schulverein s privoljenjem kranjskega deželnega odbora nemško šolo. Proti drznostim tega napadalnega društva ni nič izdala interpelacija Karla Kluna v kranjskem deželnem zboru leta 1882. Oblast se ni ganila. Treba je bilo posnemati Cehe, ki so se že na koncu leta 1880. po robu postavili Schulvereinu osnovavši Osrednjo Matico šolsko. Uvodnik Slov. Naroda 28. nov. 1884. je objavil nujni predlog, naj se tudi pri nas naperi zoper Schulverein obrambna organizacija, noseča ime slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda; prav takrat je bila pred durmi tisočletnica smri sv. Metoda. Zrno je padlo na plodov i to zemljo.
Slov. Narod je 29. dec. 1884. prinesel med domačimi stvarmi naslednjo vest: DruStvo sv. Cirila in Metoda v podporo slovenskemu Šolstvu se bo ustanovilo v Ljubljani za vae slovenske pokrajine. Včeraj je bilo posvetovanje nekaterih rodoljubov, ki so vsi spoznati nujno potrebo, da se slovensko Šolstvo energičneje, ko doslej, zlasti tam podpira, kjer ee vzlic v zakonu izrečeni ravn op ravnosti slovenski deoi prvi pouk v tujščini sili. Posvetovalo se je potem o načelih ln načrtu, po katerem bo drušvo delovalo, Končno se je izvolil osnovalni odbor, kateri ima sestaviti pravila ter jih predložiti vladi v potrjenje. V odbor so bili izbrani gg. L. Svetec, dr. Vošnjak, J. Murnik, prof. Tomo Zupan in I. Hribar.
Predsednik osnovalnega odbora Svetec Je po schulvereinskih sestavil Družbi sv. C. in M. pravila, ki jih je ministrstvo potrdilo dne 9. apr. 1885. Osnorvalni odbor je stopil na dan z oklicem na narod; obrazložil je ime društva in njegovo potrebnost ter priporočal ustanovitev podružnic, ki naj bi izvolile zastopnike za veliko skupščino.
Redno delovanje Družbe sv. C. in M. se Je pričelo e prvo veliko skupščino, ki jo je sklical Svetec v Ljubljano na dan sv. Cirila in Metoda 5. julija 1886. Vojvoda naše obrambne armade, načenik novi družbi je i postal tedaj profesor Tomo Zupan, soglasno i 2 vzklikom izvoljen. Že v osnovalnem od- j boru je rušil glavno breme; bil je tajnik in hkrati blagajnik; sam med prvimi pokrovitelji Je radostno sprejemal prve darove, položene m oltar Družba sv. Cirila in Metoda.
Za 19. Julij 1886 Je sklical prvomestnik Zupan prvo vodstveno sejo z obilnim sporedom. Nato je sledil v časnikih topel po-ssiv rojakom, naj se udeleže narodno-obrambnega dela.
Skromen pričetek brez skazovanja in Sirumečih priprav. Večina dela Je slonela na prvomestnikovih ramah. Vrl pomočnik jnu je bil tajnik Zlogar. Pri ekspediciji so pomagali Alojzniki, glavni delež pri njej Je Imel knjigovezec BonaČ. Družbena pisarna Je bila deloma v Zupanovi stanovanjski pobi v Alojzevišču, deloma pri tajniku na Gradu. Na seje ee je shajalo vodstvo v Čitalničnih prostorih, izprva v Souvanovi, potem >v Pongracovi hiši, naposled ▼ Narodnem domu.
VeHko žrtev je prinesel Zupan svojemu narodu, ko je. sprejel prvomestništvo Družbe sv. C. in M., saj je bil, kakor malokdo, preobložen z delom kot profesor na gimnaziji, vodja v Alojzijev iš&u, član deželnega Šolskega sveta in ljubljanski občinski odbornik. Kako je vodil Družbo? 0 njeni 251et-pJd je sam povedal: Ko mi je bil čas naj.
Msgr. Tomo Zupan je prekosil glede na dobo pisateljevanja vse dosedanje slovenske književnike, ko praznuje letos aedeuitle. setleluieo svojega javnega slovstvenega delovanja. Leta 1869„ torej pred 70 led, je nastopil — tedaj bogoslovec — v Voduiko vem spomeniku s pesnitvijo »Trojno petje«. A v slovenskem pisanju se je vadil že na gimnaziji. O tej je poročal podpisanemu 21. aprila 1913: Alojzniki v mojem času od 1852. do 1858. niso imeli nobenega lista. Sošolci na gimnaziji smo pač imeli vsaj v sedmi (če ne že prej) dva li6ta, oba zvana »Concordia«. V slovensko »Concordijo« sem jaz prav veliko pisal o Postojnski jami. Vre-jeval jo je Blaž Sušnik. Sosebno v matematičnih tvarinah — celo v fiziki — velik revež; a brezdvomno naše prvo pero t narodovi slovenščini. Jaz sem pisal bolj pesniško; a ton je bil bolj tuj. Vplivala je name nemščina, koje sem toliko prebral — sosebno Schillerja. A tudi Shakespearščina, a zopet nemščina, ker sem ga — angleščini nevešč — bral ▼ Tieek - Schlegelovem prevodu. Moj slog je cikal malo na bom bas'ič-nost. Součencem je bil menda zelo všeč — meni danes ni.
V semenišču je bil Zupan sotrudnik »Lipi«, ki jo je tedaj urejeval dr. Jura j Strbe-uec. Semeniško pisateljevanje ni potekalo gladko, kar omenja moosignore v dopisu 15. junija 1913: Klun (poznejši kanonik in : državni poslanec) je le na|>adal n. pr. moj : »Lipin« sestavek o cerkveni umetnosti. Pač ' pa se je za moje nazore v »Lipi« zglasil pa-rapat. Težko če ne je Para pat priobčil nasprotnikovo ime proL Peruzaumu, ki ga je razodel napadeucu.
je« r majhnih zvezkih od časa do časa. V tem časopisu je hotel objaviti gori omenjene »[»mine.
Poglavitua točka Zupanovega književnega delovanja so sjnsi o njegovem slavnem sorodniku Prešernu, čigar prednost pred Ko-seski m je poudarjal na zrelostnem izpitu leta 1858. Nad pol stoletja je nabiral podatke o njem pri pesnikovih vrstnikih, najiz-datneje pri njegovi sestri Lenki in «lveh pesnikovih nečakinjah, kar je pojasnil v svojem najnovejšem spisu »Kako sem nabiral Prešerna« (KCD 1930, kjer se naj na strani 40 v. 7 popravi: osemšestdesetletni-co — namesto: osemdesetletnico). Za prvim Zupanovim člankom o Prešernu: »Črtice iz dr. Prešerinove sorodovine, objavljenim v »Slov. Narodu« I878, so se vrstile v LZ 1881. hi 1882. krasne slike »Iz Prešernovega življenja«, dalje v CMD koledarjih: »Posvetitev Krsta pri Savici««, »Ob grobu Prešernove matere«, »Dva Prešernova rokopisa«. Mnogoletna, trudapolna raziskovanja eo pred šestimi leti dozorela v Zupanovem ve-ledelu: Prešernovem rodovniku.
Iz poslednje dobe je svedok Zupanove neumorne delavnosti rokopis, obsegajoč živ-ljenjepuene spomine nekdanjih Alojznikov — 312 jih je opisanih, med njimi blesteča ime. aa: Svetec, Levstik, Jurčič, Mencinger, Oer*-nec, Detela in dr. — in enak komentar šeniatizmu ljubljanske Ikofije iz leta 1858. — neprecenljiva vira prihodnjemu prosvet-uemu zgodovinarju.
Slovenščina ima malo taMh zavetij, kakor ji je Zupanov gradič na Okroglem. 0 neugasni ljubezni do nje pričata Prešernov muzej in izbrana knjižnica. Največji biser prvega oo pesnikovi rokopisi, med njimi pi-
ki ga Je naredil za vso gimnazijo pri profesorju Miklošiču na Dunaju dne 28. junija 1869.
Levstik ga Je nekoč vprašal: Kako se vi
pišete? Ali se ne morete pisati Zupan? Tako bi se pisal jaz, ko bi imel toli lepo ime, kakor vi — Zupan še d fidanašnji visoko ceni Levstikovo slovnico.
S pridom je premozgal Dalmatinovo biblijo. Navzlic imenovanim trem Dolenjcem viri iz Zupanove proze Prešernova gorenjščina in deloma Trnovčeva notrauščina. Odločni pobijalec bomkanja Matej Tmovec je pre-korigiral Zupanu tri letnike »Danice«; njegovi popravki so našli ugoden odziv v Zupanovi pisavi.
Zupan je vnet zagovornik izgovarjanja čistega 1-a namesto nekdanjega trdega 1-a. Ko je imel podpisani nekajkrat ob zadržanosti urednika opravka s korekturo »Danice«, mu je pisal Zupan: Marsikak 1 Vam ai ljub in morda je tudi manj pravilen bodisi po staroslovenščdni, bodisi sicer, a midva s prol. Peruškoin (in gotovo so še) sva aa stalu elegance slovenske govorice — in četudi zoper slovnico — zato Vas prosim, da puščajte vsak 1 — tudi kimalee.
Zaradi pisave r aM n v začetku besed je šel Zupan, kakor sicer večkrat, sveta iskat v Miklošičev slovar in našel, da sta oba upravičena: u in v — odločil se za poslednjega.
Glede lastnih imen — je pisal moosignore 17. januarja 1903 — se opiram aa uke Metelkove izza leta 1826. Boris Miranove v »Zvonih« ter zasebne Levstikove — ae pa na uke sedanjih negrauiatikov, ko jim se čudim, da niso včinili iz Matevža že .Vlatev-žuha. — Tudi svojemu krstnemu imenu —
v	Vodnikovem spomeniku stoji še Tomaž — je dal elegantnejšo obliko: Toma (1881), Tomo (1882).
Kakor Zupanov jezik, Je tudi njegov slog izredno samonikel. Radi stališča breznagias-nic (enklitik) se ravna Zupan po pravilih Svetčevih, a Ladislava in Šolarja. O Doslat-
vi	spisa »Kako sem nabiral Prešerna« za KCD 1930 je v spremnem dopisu poudarjal blagoglasje, pišoč: Veliki Lovro Pintar itii je večkrat govoril o prozodiji v prozi. Navajal me je na lepe kadence. Proza -iaj se tak piše, da glasna branina (glasno čitauje) v ušesih lepo doni. Zato naj se tudi lL. izjemoma končuje stavek: — u; ampak, če
le možno--; ali vsaj o —.V tem sem
ga slušal . . . Prešeren je žal premalo pisal prozo; a meinogrede vendar le poučil, v zasmehu poučil: Naj proza tvoja bo lepote naga.
Izjemo iz jezikovnih veljakov dela Zupan, ko ne prisega na oezmotnost svoje pisave, rekoč: Bog ve, če eo moji nazori (o pisavi) pravi _ saj je celo veliki Levstik -koraj dan za dnevom menjal svojih slovni^kih oblik.	Staroslav.
Tehnični del rubrike urejuje artotehničai
Koliko se zasluzi
pri bencinu?
Soba s Prešernovo posteljo na Okroglem
V dolgi dobi od lete 1859. do današnjega
dne se je nakopičilo mnogo sadov Se zdaj vztrajno delujočega Zupanovega peresa v vezani in nevezani besedi.
Poleg pesmi (»Trojao petje«, »Zakrament ljubezni« t 13 spevih, »Mlademu prijatelju«) je objavil Zupan zgodovinski spis »Cerkve sv. Klemena in svetih Ingenuina in Al-buina«, življenjepise (»Črtice iz življeuja dveh kranjskih rojakov« — Luka Knaflja in dr. Ferdinanda Zupančiča — »Kanonik Frančišek SeraI Anžlovar«, »Josip Levičnik«, dva spisa o dr. Ja». Mencingerju), cerkvene govore (Pogačarje*« pridige je jezikovno popravljal in sodeloval pri njegovih pastir, skih listih; Zupanovi izvirni govori so izšli
▼	»Slov. Prijatelju«, »Zborniku cerkvenih govorov na slavo sv. Cirila in Metoda« in
▼	»Danici«; ponatisk poslednjih je izdal v 2 zvezkih pod naslovom »Propovedi«; tretji zveeek je v rokopisu). Zupan se je rad oglašal v »Danici«, ateri Je bil sotrudnik od leta 1861., urednik od leta 1899., od leta 1903 do 1905. tudi lastnfk. Znameniti so njegovi spomini (»Moja mati«, »Dekletova zgodovina iz podstolovega sela« — Agneza Zupanova), katerih večina tiči še v pisateljevih predalih, med drugimi spomini na deda Vrbana Frtina in babico Mino Prešeren. Frtmovo, na njegovega vzornika in pokrovitelja kn. 9k. Pogača rja, na Luka Svetca. Jurčiča (dopisi sošolcev o njem). Veliko se boveč v radovljiških župnijskih knjigah je prišel na sled staršem, vsem bratom in sestram imenitnega čebelarja Aniona Janše. Pobesedno je od tu povzel njihove krstne date ter jih z nekaterimi zgodovinskimi pridevki povil v rokopis. Leta 1914. je nameraval izdajati »Jesensko listov-
smo, Id ga je pisal Prešeren staršem 1 Dunaja — edin ohranjeni zgled njegove proze. Knjižnica obiluje na slovenskih redkostih iz starejše dobe.
a
Tomo Zupan piše markantoo, svojerodno
slovenščino in ima svoj slog — odkod?
O njegovih gimnazijskih učiteljih slovenščine povzamem iz dopisa 13 novembra 1916 naslednje: V letih 1854. (četrtošolca) in 1857. (sedmošolca) ga je učil Metelko, ki se Je izpostavljal neverjetnim burkam, ta. kini burkam, da Je 1855. določno odklonil petošotce in je prevzel to leto slovenščino silnodušni Konšek, o kojem so pripovedovali, da bi bil zasede) Miklošičevo stolico. ko bi bil taiko aH tako Miklošič odstopil. V šesti Soli 1856. je imel Zupan za slovenščino najboljšega svojega učitelja v slovenščini Karola Meteerja, slavnega spisatelia pro-gramnega sestavka o Matiji čopu. Razlagal
nam je — piše Zupan _ pod pogojem, da
moramo molčati, vse to leto Pre&erna in do mala vsega, kar ga je za Solo, na um pre-deklamiral. Po Metaerju sem spooial vso velo kost pesnikovo. Držal sem jo pokoncu, akopram je moj profesor v V1IL Jože Mara neizrečeno koseskoval. Naučiti se tu 1 is iti o več mogli. Bilo je prepozno . . •. Taik revež sem torej jaz bil v slovenskem pouku. V semenišču sem vzel v roko Potočnika in potem Metelka in sem temeljito oba predelal.
Za Prešerna in ž njim vred za materni jezik je vnel Zupana profesor Melzer. Podlago njegovi slovenščini je dala Metelkova slovnica. Pozneje je največ vplival nanj Levstik, njegov vešči učitelj, ko se je pripravljal oa profesorski izpit is slovenščine.
Pred kratkim Je Izšel v listu »Dfe Gara-
ge« v Berlinu članek, namenjen vsem ga rasistom in prodajalcem bencina. Stvar je gotovo poučna tudi za naše razmere. Da ga prinašamo šele sedaj in da ga nismo priobčili v začetku sezone, je razlog ta, da bi lahko garažisti, ki imajo sedaj gotovo več časa kakor poleti, dobro proučili ta problem in da bi rezultate svojega prevdarjanja izkoristiti v sledeči sezcmL
Neimbitno dejstvo Je, da Je danes veliko število avtomobilistov primoranih kupovati pri posameznih bencinskih postajah in da so ti avtomobilisK postali njihovi stalni odjemalci, ne da bi delali garažisti drago reklamo. Garažna obrt, ali bolje rečeno trgovina z bencinom, je brez dvoma tako gospodarsko udejstvovanje. ki uspeva pri dobrih konjunkturah, ki pa nikakor ne izkorišča dejstva, da se nima boriti s konkurenco. Pri vseh detajlnih trgovinah — kamor spadajo tudi garaže, v kolikor se tiče prodaje bencina itd. — gre edino le za to, kako hi privabili kupca v trgovino.
Bencinska črpalka garaže bi morala biti najboljša vaba za avtomobiliste. Samo bencinska črpalka deluje na avtomobil ista kakor tihi prodajalec, ki pozna svojo lastno privlačnost in se zaveda, da |e neizogibno potreben. Živ prodajalec ni tako premeten kakor avtomat in ne more niti razumeti nje-eove privlačnosti, niti ne posnemati. V teh besedah ne tiči nilkakšno pretiravanje, temveč pravilno ocenjevanje velike večine garaž.
Le malo Je lastnikov garaž, ki bl pravilno
razumeli velike prednosti bencinske črpalke ta b! jo znali prav izkoristiti. Velika večina ne ve, kaj bi počela s kupcem, ki zahteva samo bencin. Proda mu pač zahtevano količino goriva, mogoče še neka) olja — in s tem Je umetnost posluževanja za vebko večino garažistov rešena.
Tak avtomobilist bo popolnoma drugače postrežen » trgovini z nadomestnimi deli. ki iive prav za prav le od pomanjkanja zmisla za te stvari pri garažistih. Popolnoma vseeno je, ali zahteva avtomobilist le eno sveči«) ali pa kak majhen vijak; trgovec z nadomestnimi deli bo skušal dognati, kaj bi avtomobilist pozneje Se utegnil rabiti in bo na vsak način ritušal brez posebnega vsiljevanja prodati še ka) drusrega. Z drugtmi besedami bo ta trgovec vedel, čemu je prišel avtomobilist k njemu, medtem ko irara-iist ne bo izrabil sto prilik na dan. ki se mu nudijo, da bi zaslužil. Vsled tesa se bo človeku, ki se bavi z raznimi vprašanji avtomobilizma, zdelo čudno, zakaj ne bi lastnik garaže, ki se z vztrajnostjo bori za napredovanje pri svoji bencinski črpalki, spremenil bencinsko postajo v nekako splošno oskrbovalnieo za avtomobiliste. Ne moremo razumeti, zakaj ne bi bencinska 1 »ostaja nudila takega materijala, ki ga rabi avtomobilist vsak dan in bi s tem brez dvoma napravila mnogo kupčij in povečala rentabilnost garaže. Ni treba posebej poudarjati, kaj vse je s tem v zvezi. Po naši sodbi je s tem v tesni zvezi pocenitev garažnih boksov, kar končno vpliva na (manjšanje vzdrževalnih stroškov sa avtomobiL
Natančne analize neštetih amerISkih bencinskih podjetij govore za to. da ni pomislekov proti temu, da ne bi garaže prodajale tudi rezervnih delov. Seveda ne bo mogoč«!, da bi garaže od danes do jutri lahko razširile svoje delovanje v tem smislu, ker so prepuščale dosedaj te kropčije drugim. Brez dvoma je pa, da bi se ta panoga prodaje pri garažah in bencinskih postajah zelo in zanesljivo obnesla. Ce bodo lastnUd postaj hoteli uvesti te predmete, se bodo morali ozirati na nekatere navade občinstva. Upoštevati bo treba o. pr., da ostane velika večina avtomobilistov v svojem vozilu, kadar se nataka bencin. Problem, kako priteOTiti takega avtomobiliste za kaj drugega kot samo za bencin, se bo dal rešiti tako. da se postavi izložbena skrinja, ki bo tako visoka, da se bo videla skozi okno iz avtomobila. S te bo avtomobilist lahko natančno videl, kaj vse ima earaia in kakšne so cene predmetov, ki morajo na vsak način biti vidno na-značene.
Nepobitno Je ugotovljeno, da sta bencinska črpalka in taka izložbena skrinja taiki privlačni točki ki omogočata napraviti tako stik z odjemalci, kakor ea garažist sam ni bil v stanu napraviti. Naloga prodajalca pri '»ki bencinski ČrpaHti bo, da to privlačno učinkovanje primerno izkoristi. Pokazalo se je, da ie prav lahko mogoče prodajati tako razstavljene predmete pri bencinski črpalki m celo x lepim dobičkom. V Ameriki so n. pc
oddelek Varno ni 011 Company, «L Č.
s sodelovanjem veletrgovcev z nadom'»tršimi deli poskušali prodajati pri 36 velikih črpalkah nadomestne dele. V štirih tednih so napravili bilanco. Rezultati so bili nepričakovano ugodni. Prodaje so se povečale do 25% na dan in so dosegle pri nekaterih bencinskih postajah, ki eo bile že prej dobro obiskane, celih 50 Seveda so nekatere bencinske postaje ostale tudi z nespremenjenimi prodajami. Pri vsem tem je bilo vreme. ta' je vladalo za časa poskusa, zelp neugodno. toda rezultati po dovršeni poskusni dobi so bili kljub temu zelo ugodni Celo tisti garažisti. ki so s pesimizmom motrili te poskuse, niso ostali neverni Tomaži, ampak so začeli postavljati pri svojih bencinskih Črpalkah izložbene Skrinje % nadomestnimi deli.
Nekateri garažisti so pa postavili popolnoma razumljiv pomislek, da bi se posamezni avtomobili mudili predolgo (asa pred bencinsko postajo, če bi prodajali še uaiio* mestue dele, kar bi oviralo promeL če bo pa garašist auiolreno in pazljivo razstavil svoje stvari, se ne bo treba pritoževali uad tem. Seveda ae bo razstavil stvari, ki ae potrebujejo le redokdaj, ampak le take. ki se kupujejo vsak dan. Vrhu vsega tega ae pomenijo take izložbeue skrinje oikakib več. jih stroškov, ker je prostor že itak na razpolago in osobje ostane lahko isto. Tudi ue smemo pozabiti, da je dobiček pri urodaji nadomestnih	večji kakor pa pri ben-
cinu. Čeprav nekaterim garažam to ue bo prineslo posebno velikih dobičkov, bodo ti veudar taki, da bodo opravičili postavljanje takih skrin>
Nekaj o novih avtopnevmatikah
P. A. Seiberling je prav za prav oče dana* Snje avtopnevmatike. On je leta 1898. izdelal prvi gumijasti obroč, izumil je (elgo za snemanje, cord obroče, stroj za izdelovanje pnevmatik, izpopolnil in praktično izvedel vul-kanizacijo gume z vročo vodo in moderni profil današnje avtopnevmatike se ima njemu zahvaliti za svoj obstoj. Vse to je njegovo delo.
Do leta 1922. Je bil F. A. Seiberling ravnatelj Goodyear Rubber Company — mimogrede povedano je tudi še danes precej zainteresiran pri tem podjetju — leta 1922. je izstopil in pod imenom The Seiberling Rub-ter Company ustanovil novo tovarno v Akronu (država Ohio). Ta tovarna je letos prva izdelala gumijast obroč, o katerem trdijo strokovnjaki, da ga ni mogoče izrabiti in da vzdrži delj nego avto. na katerega je montiran. Pri teb novih gumah je F. A. Seiberling uporabil za zunanji obod 35% ve8 gume, med platna je vložil za 1<J0% več gume in tudi število platen je podvojil. Profil nove pnevmatike je za 35% globlji in 10% girji od profila stare pnevmatike. Tudi zračnice so mnogo močnejše, brez roba in spoja, z vulkaniziranim ventilom in izdelane v obliki prstana.
Materijal, ki ga uporablja F. A. Seiberling za svoje izdellke, je iz »Affinitš« mešanice, ki je med vsemi najbolj odporna proti veem vplivom vremena, ceste, teže in brzine današnjih, z vso moderno tehniko opremljenih vozov.
F. A Seiberling Je dosedaj prodal nad 50 milijonov komadov svojih avtopnevmatik, kar je znamenje, da se razvajeni ameriški konzumenti zadovoljni z njegovimi izdelki, kljub cca 15% višji ceni, ki je V6led večjih produkcijskih stroškov gotovo upravičena.
Na našem trgu imamo mnogo vrst pnevmatik. ki so deloma dobre pa tudi slabe, mogoče bi se pa našel kak podjeten trgovec. ki bi nam nudil nekaj zares prvovrstnega?
Ford Motor Companjr t Berlinu na mera vS spraviti na trg nov Up taksija s slekli, ki niso krhka.
Potujoče zdravstvene kolone. V Pensilva-niji so uvedli posebno zdravstveno službo za vasi in oddaljene, osamljene naselbine. Do teh mest se redno vozijo zdravniki v avto. mobilih. ki so preurejeni v ambulanco. Tanj piegledajc v prvi vrsti mladina ki obiskuje šolo in Jo zdravijo. Razen tega preiskuje druga kolona avtomobilov, ki so preurejeni kot kemični laboratoriji, vodo. ler določa. kateri izviri vode so pitni in kateri ne. Kakor hitro je kak studenec preiskan tn so našli, da je voda dobra, se postavi tam plošča z napisom: »Pitna voda — Pensilvanski zdravstveni urad«. Take potujoče ambulanee in kemični laboratoriji so se izkazali za zelo koristne. Temu zgledu bodo sledile tudi druge države.
/
Mfiiurao pcdgDadl
Nemška študija o Prešernu1
(Dr. Fraoz Xaverius Prešeren nnd die deir tsche Literatur. Eine Studie von Dr. Roman Leo Tominec O. F. M.)
Tomtačeva disertacija, ki je izšla Jeseni 1929. kot privaten tisk Pri Blazniku, nas preseneča 1.) zaradi znanstvene nezanesljivosti Mesto da bi T. uvodoma navedel razbor gradiva, ki se nanaša specialno na predmet disertacije in na koncu, oziroma pod črto citiral iz virov in literature vsak podatek posebej, navaja uvodoma nekai literature. na kateri pozneje sploh ne gradi. samo pod črto citira marsikaj bolj važnega. dočim najvažnejših stvari naivad-dno sploh ne citira- 2.) Celo vrsto gradiva. ki bi prišlo zanj v poštev, sploh ne pozna, za kar ga ne upravičile niti niegov studii v Monakovem (klavrno je hoditi polagati slovenistično lisertacijo fz SVivr-nije v Nemčijo, ko imamo edino v Ljubljani slovenistično stolico in vse gradivo na razpolago), niti ustni rzjpit. katerega le polagal že pred tremi leti. ko nekai literature še ni bilo izšlo, s katero bi bil mora! disertacijo izpopolniti 3.) Preseneča nas tudi zaradi ponesrečene izbire teme, ki ie preobširna, da bi se mogla v eni sami disertaciji temefiito zaerabitl v celoti. zato T. posamezne prob'eme le površno obide ali komndlira. dočim primerjanje motivov, centralna naloga, ki si io je M zastavil, sploh ne odgovarja načelom sodobnega literarno zgodovinskega pojmovanja.
Značilno le. da se avtor v I. poglavju (Prešem*s Bekaimtschaft mit der deutschen literatur) glede nazorov o slovenskem preporodu naslanja poleg Murkovih razprav o češki romantiki samo še na Api-hov in Vrhovčev članek o šolstvu. Ste-skov članek o Zoisu in Ušeničnikovo delo »Um die Jugoslavija«, ne pozna Pa niti Kidričevih pregledov starejše slovenske literature. niti Pri.iat'ove razprave v Vedi 1911. niti Tavzesove disertacije o slovenskem preporodu pod Francozi, niti Ileši-ievih člankov in celo Prijateljevih »Profilov«, ki jih pod črto sicer citira, se mu ne zsdi vredno upoštevati. Še značilneje ie, da mu ie Kopitarjeva gramatika edini neposredni vir te dobe. dočim ne pozna za razpravo mnogo važnejših manjših spisov, ki Jih Je Konitar objavljal po različnih te" danjih nemških časopisih niti te onih časopisov samih, niti iz Miklošičeve izdaje, kier so deloma objavljeni. O pismih in rokopisih Kociitaria in njegovih sodobnikov sploh ne govorim.
Po vsem tem ni čuda, da se mu vrinejo napake, kakor n. pr.: »Slovenski nacionalni in obenem kulturni preporod je naravna posledica prosvetljenih idej francoske revo'uciie« (kakor da ie naš prvi pre-poroditell Pohlin 1. 1768.. ko ie izdal svoio slovnico, že slutil francosko revolucijo iz L 1789!). ali: »Prosvetljemstvo ie moglo (pri danih razmerah nastopiti samn (?) dve smeri: t raziskavo neznane zgodovine lastnega naroda ln pa s tvorbo in nego močno zanemarjenega ln umetno zatiranega materinskega Jezika.« Res je. da ie stal Pohlinov krog suvereno rrad narodom in da se ie bavil s filologiriranlem zaradi ie-zika samega, toda za Zoisa. kot središče rovih smernic. Je najrnačilneje poudarjanle. da nai znanost in slovstvo sp'oh ne bo samo sebi namen, marveč naj »prispeva« k »prosvetlienstvu kmečkega ljudstva« (Zoisova pisma Vodniku): ta nazor tvori odslei najvažnejšo komponento ne samo druge polovice prosvetljene. marveč tudi naslednje, romantično usmerjene dobe do Prešerna. Sele Cop v oceni »Čbelice« izjavlja prvi iavno — od'očno na7ore nove generacije: dokler bo iezik izražal samo pojme preprostega ljudstva in ne bo služil kot sredstvo tudi inteligenci. ne more priti v poštev kot izobražen Jezik (III. B'att 1833 — Tominec ima dvakrat napačno letnico 1832. obenem se tudi moti v trditvi, da sta Prešeren in Čop glede jezika istega mnenja kot Kopitar).
Kar govori T o Prešernovem življenjepisu. je primitivna kornpilacija; one literature. k; b pr.šla zanj najbolj v poštev, ne pozna Naj omenim samo HeSičev članek »Gimnazijske študije v dobi našega preporoda« (Pedag let op. 1907). kjer avtor našteva tudi nemške pesnike, ki so bili predpisani za učnn štivo na gimnaizijah v onem času. Lz šo'skih knjig in učnih moči se da najzanesljiveje sklepati na podlago pesnikovega obzoria im duševnega razvoja v šolski dobi. Saj je moral biti icteea nazora tudi Tominec. ko Je podčrtal Ste:-nov vp'iv na Prešerna v dobi nlegovih visokošolskih študij, ko je bilo Prešernu menda danih že nekaj več motnosti za sprejemanje vplivov tudi izven univerze, zaradi česar postane možnost neposrednega vplivanja toliko manjša. Vkljub temu pa le to na.fvažneiša ln prav za prav edina večja odkritev Tomiračeve disertacije. čf_ (prav Je obžalovanja vredno, da pri tem ne navaja niti enega vira, odkod je svoio karakteristiko Steinove literarne usmerjenosti prejel. poleg te^a pa stvar samo konstatira in Jo Pusti odnrto za primerjanje s Prešernom in dokazovanje teme'<'i-teišemu nasledniku Odmakne se z izgr-vorom. da bi ga to pred^eč zaved'n in — da nima potrebnega gradiva pri roki!
Pravilno ie. da T. poudarja <*ooov vnllv na m'adega Prešerna, čeprav Čona v Prešernovi m' dobi «koro orezre. Dasi bi mi tudi brez Čor>a imeli Prešerna, bi bil tisti Prešeren formalno in miselno drugačen in mora oni. ki hoče nihati disertacijo o Prešernu. poznati tudi Čopa v vseh ootarko-stfh. predvsem tudi iz ogromne ostaline v flub'ianski študijski knjižnici in muzeju. Vedeti mora za seznam njegovih knjig, ki JJh ie Prešeren verižno vse noTnal. čigar nemškega dela Pa Zigon, žalibog, še nj obiavil. Vi pa ie ohranjen v nlegovj lasti.
Toda Tominec ne pozna niti Prešernove biblioteke. Naibrž sp res Prejemu večino kniig. zlasti nemških, raznesli, vendar Je ze'o notnem*"*'! uradni seznam Prešerm<-vih knll" i (?icon. »Za^f^čmski aH š»»mov« Poroč. »Hm v Vran^, 1. W.-«). lcJ navala med drtKrtm tudi TTh'a.nda.
TT no"'avle ^Vr Finance rter dcut 1 it atif PrešejVs Dlchftmgen) obravnava Prešerna nn snovi, jezf-u, obliki In svetovnem nazoru.
Cela po'ovica disertacije obravnava snovno sorodnost, odroma odvisnost Pre-
Iz našega znanstvenega sveta
Pred meseci so naši listi poročali, da je v berlinskem založništvu Springer izšla obsežna knjiga profesorja ljubljanske univerze doktorja M.lana Vidmarja: »Vorlesun-gen iiber die wissenschaftl<ichen Grundla-gen d'er Elektrotecbnik« (Predavanja o znanstvenih temeljih elektrotehnike). Knjiga je vzbudila v mednarodnem znanstvenem svetu veliko pozronost in je izzvala enodušno priznanje znanstvene kritike. Značilni za ton vseh objavljenih kritik sta mesti, ki ju posnemamo po poslednji, nedavno izišli oceni Njen avtor je znani strokovnjak dr. Sachs, ki poroča o knjigi v »Bulletin-u« (»skupnem publicijskem organu Švicarskega elektrotehničnega društva in Zveze švicarskih elektrarn«. N jegovo izvajanje se pričenja s stavkom: »To knjigo, ki jo je slavno znani avtor zgradil v obliki predavanj, kakor je to razvidno že iz naslova, je brez omejitve označiti kot mojstrsko delo«. Končuje pa se tako-le: »Vd-marjeva dikcija morda ne ustreza vselej vsa kemu okus«, toda polet ji daje plemenita vnema za našo stroko, katere temelji še niso bili nikdar obravnavani tako vseofosez-no in nazorno.«
V vrsto priznanj, ki jih je avtorju prinesla ta knjiga, je šteti tudi častno obvestilo nemškega »Elektrotehničnega društva« (Elektrotechnischer Verein), da ga je to svetovno znano društvo izvolilo za svojega dopisnega člana, in sicer zaradi »izrednih zaslug na polju elektrotehnike«. Koncem januarja prihodnjega leta obhaja to društvo petdesetletnico svojega obstoja. Profesor Vidmar je povabljen na proslavo, med katero bi mu imela biti izročena društvena diploma. Ker pa je verjetno, da se bo dr. Vidmar udeležil šahovskega turnirja v San Remo. ki se vrši iste dni kakor berlinska proslava, je napovedal za konec februarja ali začetek marca predavanje v Električnem društvu in mu bo diploma dopisnega člana izročena ob tej priLkt.
Deset minut z Brano t Nušicem
■Beograd, sredi decembra.
Najboljši tn najplodovitejši komediograf v celem našem, narodu. Sedi nekega popoldneva v »Moskvi«. Sam. In vsak hip gleda na uro.
—	Ali hitite kam, gospod Nušifi, ali čakate koga. ki je poabil biti točen? — vprašam potem, ko sem ga bil zaprosil dovoljenja, da prisedem.
—	Izvolite samo. Drago mi je. Že dolgo se nisva videla. Kje sva se že spoznala? V Pragi? V Zagrebu?
—	V Zagrebu. Prihajali ste tja z beograjskimi igralci. Kako je kaj, dragi gospod Nušic?
—	E. tako, po starčevsko — mi odvrne z nekako nasmehljeno resignacijo. A čeio se
mu je vseeno stemnilo. Žalovanje za mladostjo . . .
—	Ali kaj delate?
_ Seveda, saj nisem nikdar brez dela.
—	Vem: zdaj izdajate »Humorlstičko biblioteko«. Mislim pa kaj drugega, — dramo, komedijo . . .
—	Tudi to. Vsak dan delam na tej ali oni stvari tri do štiri ure.
—	Kaj pa imate v delu, Se nisem preveč radoveden?
—	Zakaj pa ne bi smeli vedeti? . . . Na, pa vam raaodenein: začel sem pisati komedijo (v štiri dejanjih). Imenovala se bo »DOLARJI«.
_ Neumorni ete. Kaj pa nameravate pokazati v tej komediji?
_ To bo prav za prav satira na našo
šernovih pesmi od nemške literature. Med članki, ki se dotikajo tega problema, pozablja pri navajanju na tem mestu omeniti Murkovega (Misli k Prešernovemu življenjepisu« Lz 1901), čeprav se ga pridno poslužuje. Večino pesmi, ki jih omenja, oziroma na široko citira, so primerjali že Rizzi. Kleinmayer. Levstik, Murko. Ors-fenauer, Pregelj. Neposredno vplivanje na Prešerna le težko dokazljivo, sorodnost motivov pa le zanimiva, v kolikor kaže sorodnost doživljanja: ne zdi se mi pa to predmet za disertacijo, ker je ta sorodnost lahko čisto slučajna in je človek primoran operirati s samimi domnevami vse dotlej, dokler se mu ne posreči dokazati (Cimper-man: Senan) .
Veliko važnejše, bolj znanstveno in bolj prepričevalno ie raziskavanje oblikovne odvisnosti, predvsem stilistične, manj me-trične, Id itak ni lastnina posameznika, dasi je tudi metrična sorodnost manj slučajna kot motivična.
Čeprav je Prešeren v marsičem sledil Burgerju. vendar nj verjetno, da bi bil od njega prejel ono preprostost ki se kaže v nekaterih njegovih pesmih ln ki lo označuje T. »volksthflmlih« Ljudskost ima v slovenskem slovstvu tradicijo že izza Zo5-sa in bi Prešernu ne bilo potrebno hoditi ponio k Nemcem na Posodo, sicer pa zrna P. 'skrbno ločit ljudskost od narodnega duha. ki pa ga od Nemcev itak ni mogel prejeti.
Podpoglavje o Prešernovem svetovnem nazoru absolvira T. na š*'rih straneh. Dejstvo. da se disertacija nanaša samo na Prešernove odnose do Nemcev, avtoria tudi t« n<* ooravi*tiie za njegovo površnost kajti 1) v omenjenem podpoglavju o Nemcih itak samo mimogrede	^
M se Pa ravno v tem ozJru dala določiti marsikaka zveza z Nemci, saj Je Priiatelj o tem obširno razpravljal v »Profilih« in njegova domneve (Feuerbach?) bi zaslu-
družfoo. Glejte — je nadaljeval — tu v bližini, v kavarni »Kasina« je bil neki natakar, ki je podedoval po stricu ali kom že iz Amerike 50 dolarjev. Toda v novinah je pri tej vesti nastala tiskovna napaka: 50000 dolarjev. Seveda se je položaj tega natakarja v naši družbi na mah iapremcniL Kandidatke za sveti zakon 60 ga jele dobesedno oblegati. In še marsikaj drugega. Tega natakarja 9em spravil v razne satau<iije: kako mu časti kar padajo v naročje, kako se posamezna okrožja pulijo zanj, da bi jim bil poslanec, dobrodelna društva ga hočejo za predsednika in v tem smislu dalje. Vsega vam, kaj pa da, ne bom razodel, zakaj bodoči
fledalci morajo ostati vsaj malo radovedni.
ele na koncu vseh zmešnjav 6e pokaže, da 1 so časniki po krivdi tiskarskega Škrata dostavili petdesetki tri ničle. Saj veste, kakšno moč imajo lahko take-le tri ničle... Nu, družba se slovesno umika. Tableaul
Kakor kaže ta izjava, bo nova komedija po predmetu gogoljevska, malo »revizorska«. Ali bo nje dojem tako svež in toliko silen in bo li našol pisec zadosten rezervoar novega humorja — to bomo videli potem, ko bo komedija prišla na oder beograjskega Narodnega gledališča. Vlogo natakarja bo igral, kakor mi je razodel avtor, gosp. Nikola Gošič. Tako vsaj želi gosp. Nu-šič.
—	Spisali ste že celo biblioteko. In veliko igrajo Vaše komade — na vseh odrih!
—	Samo ne na ljubljanskem in tudj ue v ostalih slovenskih gledališčih. Čudim se. Mislim, da bi bili moji komadi ondi sprejeti z unievanjem ln odobravanjem. Drame in komedije. Komedije pe še prav posebno.
—	Ali pišete še kaj razen te komedije? sem neizprosno nadaljeval s svojimi vprašanji.
—	Nu,- naj vam tudi to povem. Pišem, kakopak, pišem. Sem že končal, zdaj samo retuŠiram. To je drama, hauptmannovska. sudermannska, kakor vam je ljubo Imenuje se »Žena brez srca«. Tri dejanja. Teza je tale: ženo moremo z vzgojo in ljubeznijo vrniti na pot k njenim prvim ln pravim čuv-stvom in jo odvrniti od tega, čemur je danes po večini nagnjena. Na koncu koncev anaguje ženina dobra stran. Glavno vlogo naj bi igrala ali ga. Rizničeva aH ga. Desa-Dugnličeva.
_ Gosp Deeo sem videl pred nekaj leti v
par predstavah v Zagrebu. Dobra igralka.
—	E, Zagreb . . . Zelo rad ga imam. On pa tudi mene.
—	Vsi Vas imajo radi; pozna Vas občinstvo širom Jugoslavije.
—	Samo, ko bi se hotela pridružiti 8e Ljubljana, Slovenija! Tedaj bi bila stvar popolna, tako kot treba. Za sedaj pa je moja ponu'arnost še vedno nepopolna.
—	Tudi do lepa mora priti.
—	Veste, hotel bi. da: pride Se m življenja. Sa j razumete, kako je . . .
_ Ali vrhu tega še kaj delate?
—	Kako ne! Mučim se s predavanji ln za časnike pišem. Zdaj se pogajam z nekim uredništvom zaradi stalnega sodelovanja To je mučna reč, a »treba para«. Sem upokojenec po starem zakonu in mi je pokojnina pičla A tantieme . . . nu, o tem sploh ne maram izgubljati besed... Sicer pa: bo že boljše ... Pa predavanje moram pripravljati in veliko potovati. To mi jemlje mnogo časa Ln me moti pri rednih opravilih.
Še enkrat se vrnem k njegovim literarnim zasnovam in vprašam gosp. Nušiča:
—	Razen komadov ki ste mi jih omenili, imate sigurno v načrtu še katerega?
—	Da. imam ga: celo skiciral sem ga £e. Ta pa bo salonska komedija z nesalonskim naslovom »Vzvišena svinja«. Gre za »poštenega ničvredneža«, ki ruši tuj zakon, vendar ne zaradi svoje pokvarjenosti. No, in tako dalje. Boste videli na premijeri. Upam. da vas bom videl ondi?!
In zopet je, vsaj že desetič, pogledal oa uro.
—	Cez deset minut moram iti Imam neko predavanje.
Ker se je tudi meni mudilo, sem 98 poslovil od našega komediografa in ga ostavil samega. Gosp. Nušic je mirno sedel Ln kadil cigareto za cigareto. Nihče se n( nanj oziral, ker ga nihče od mladega rodu. ki je zasedel okoliške mize, ni osebno poznal Tudi mlade ljudi zabavajo njegove komedije, vendar nihče ne misli, da je njihov pisec majhen starček, ki sedi med njima v kavarni neopa-žen. gleda na Terazije in ugiba, kako naj nadomesti ono, česar mu je treba za življenje še preko nizko odmerjene pokojnine...
S. P.
žile. da lih z vso pozornostjo upošteva, dokaže. oziroma ovrže.
V poslednjem poglavju (Dnfluss Pre-schern's auf die deutsche Literatur) navaja T. poleg Luize Pesjakove dve njemu najpomembnejša Prešernova prevaialca v nemščino (Paceja in Penna) z večine po Vidičevi razpravi, ki se mu zdi. da daje »precej natančen ta popoln pregled prevodov ln prevajalcev«, ko pa je v resnici silno pomankljiv. saj manjkajo v nJem predvsem imena starejfih Prešernovih prevajalcev. kakor Sch'echter. HermansthaJ. Mos, Žointa L dr. (Zusmerja Je T. sam dr-dal.)
Končno obravnava T. v tem poglavju še Prešernov vpliv na nemško literaturo, to se pravi, na Griina ta Samhaberja. Da je njegovo poznanje literature o Grftnu pomanjkljivo. je mani čudno, kot je čudno to. da si ni natančno ogledal de', katere sam citira: v Istem zvezku BL kot Je Čop. si namreč ni ogledal članka o Griinu. kier navala Kidrič med literaturo tudi članek iz Camio'e 1908, v katerem Lokar med drutriml Oriinovimi pismi dobesedno objavlja tudi ono z dne 15. XII 1844, kate-no T brez navedbe nahajališča ponati-skuJe. kot da Je edino, ki se Je »slučajno« ohranilo.
Toliko na splošno, v posamezne nepravilnosti. kJ jih ie vse polno, se na tem mestu ne spuščam. Glede Samhaberja ta na simbolično, mesto sinteze nai navedem dra«tični zaključni stavek te G'onarieve ramave v LZ 1927. katero je T predrl:
»Kdor noma Prešerna samo lz Samb^-bra. se bo čudi' sp^štovanlu ln veljavi, ki lo Ima P<-e*eren ori nas. kdor roma pršema tudi od drugod. «e bo zamislfl ob dejstvu. k?ko Je Samhaber, obešen ob Prešernove ?krire. prijadral v svetovno slovstveno zgodovina«
MarJa Boršofk.
Nov spor za Jana Husa
Na Češkem, kjer je husitski problem kot izraz težnje po nacijonaLni in duhovni neodvisnosti še vedno v ospredju, je javno mnenje zopet zabučalo zaradi Husa. Novi rektor praškega nemškega vseučilišča Naegle je katoliški bogoslovec, ki je vrhu tega še precej goreč, ker je smatral, da je njegov nastopni govor najprimernejši trenutek za izraz mišljenja in čuvstev. ki ga ima o Janu Husu. Njegovo predavanje »Husitizem in katoličanstvo« se je vršilo pred najbolj izbranimi osebami iz češkega kulturnega sveta, zato je njegov odmev tem večji. Bogoslovni profesor Naegle je sicer priznal o Husu, da je bil velik, resnoben moralist Id je živel nravno brezhibno in 6ijajen govornik, dejal pa je, da je bil po svoji naravi izredno strasten, nečimuren in domišljav reformator Ln da si sploh ni pridobil doktorske časti. Tudi ni bil izviren talent ter soliden in globok mislec. Njegov vpliv je pripisati samo »češkemu naci/raalizmu in njegovi mržnji do Nemcev«. Po svoji doktrini je bil celo prav pohleven Wycleffov učenec. Naegle je, kaj pa, tudi zagovarjal kostiuški koncil.
Ta za Češko kulturno zavest drzni napad na Husa se je izvršil v navzočnosti prosvetnega ministra. V tisku je odmeval zelo burno. Rektorji ostalih visokih šol eo se Čutili prisiljene, da javno zavrnejo obliko in ton nastopnega govora svojega tovariša. Pokazalo se je, da je češka svobodomiselna kulturna zavest zelo živa in da takoj reagira na take sunke. Kajti — čemu si je novi rektor nemškega vseučilišča bil izbral toli kočljiv predmet? Ali more enostranska učenost zmanjšati zgodovinski pomen in ogromen vpliv, ki ga je imelo Husovo ime za se svobodno Ceštvo? Z govorom rektorja Naegle se je pač razkrilo skrito kopito nenehoma bedeče kulturne reakcije.
Josef Knap
Ludvik Kuba
V praških ».Nai. Listih« le minule dni Jos. P(dta) zabeležil tudi za Jugoslovene zanimivo dejstvo, da ie eden naših dobrih prijateljev, češki poljudni pisatelj, slikar in skladateli Ludvik Kuba zaključil svoie življensko delo. monumentalno zbirko Slo-vanstvo ve svych zpčvech (Slovanstvo v svojih spevih). Te dni je namreč izšel zadnji — petnajsti zvezek te zbirke, ki vsebuje najpomembnejše narodne in pona-rodele speve vseh slovanskih narodov. Take zbirke nima noben drug slovanski narod ta Je sploh edtaa na svetu. Ludvik Kuba lo je začel pripravljati že pred 50.
Ludvik Kuba: Kmet iz Južne Srbije.
leti ta jo Je srečno zaključil z zvezkom, ld obsega bolgarske napeve. Kuba le v ta namen prepotoval vse slovanske dežele ta zapisoval narodne napeve in njih besedilo po lastnem posluhu, ne oziraje se na obstoječe narodne zbirke Že sama izvedba tako ogromne in dolgotrajne naloge nam vzbuja spoštovanje: nabiratelj je — kakor dobro pravi Jos. P. — začel ta končal brez sredstev, brez kakršnihkoli štipendij delo. ki ga drugod izvršujejo cele korpo-racije Toda L Kuba ie jtnaško vztrajal. Njegova jezikovna nadarjenost mu ie odpirala vstop v vsak slovanski kraj in mu omogočala, da se je povsod hitro vživel; s smehljajem na ustih Je poslušal petjs svojih slovanskih bratov, ki jih je ume! tudi naslikati s svojim spretnim čopičem ta še s peresom kritično opisati. Kuba je pri tem zorel in se razvil v trojno umetniško osebnost: v pisatelja, slikarja in glasbenika Tako se je vračal s svojih slovanskih potov ara z zbirk« mi lastnih slik in risb. ki so vzbujale pozornost zlasti že zaradi narodopisne pestrosti, ob istem času pa je izdajal muzikalne zbirke *fK-varstvo v svojih spevih«. Najprej so izšli češkoslovaški napevi. nato Poljski in lužič-kL zatem ruske pesmi iz vseh delov Rusije ta za njimi štirje zvezki jugoslovenskih. L 1892 je prekinil svoio zbirko za ceJih 30 let dasi ie b lo gradivo v glavnem že pripravljeno. Šele v svobodni domovini ga je mogel stari moister nada je-vati in zaključiti. V teku šestih let je obelodanil pet zadnjih zvezkov slovanskih na-pevov, srbske pesmi iz nekdanje Srbije, bosanskr-iercegovske pesmi, pesmi iz Stare Srbije, makedonske pesmi in naposled bc'garske. Prevajalsko delo Ie izvršil zr-služni prevajalec iz jugoslovenskih jezikov Jan Hudec.
0 življenju ln delu L. Kube Je Izdala Hudebni Matice v Pragi L 1926 obsežno monografijo. Kuba je redni član Slovarskega instituta v Pragi Ko Je potoval po jugoslovenskih krajih, je v čeških listih mnogo pisal o naših krajih in ljudeh; ti člank; bodo nemara ponatisnjeni ter utegnejo biti poleg jugoslovenskih impresij pokojnega Holečka najzanimivejša knjiga o Jugoslovenih v češčini.
Rudolf DoboviSek. »Radikalna kura«. Burka s petjem v treh dejanjih. V Krškem j« izšla nova burka znanega ljudski ga dramatika <Jt Rudolfa Dobivška. »Radikalna kura« s« odigrava na Doleniskem in v Rogaški Slatini. V prihodnjih dneh se bo uprizorila v mariborskem gledališču. Ob tej priliki bo tudi najlažja sodba o novem komadu, ki bo skrajšan — primeren tudi za diletantske odre.	'
češka proza je dala v zadnjih desetih letih lepo vrsto izvirnih talentov, ki prejio puhle revolucijonarnosti, spuščajoče v zrak blesteče mehurčke iz mila, nadaljuje tam, kjer so veliki epiki ustavili pero. Med te spada tudi dr. Josef Knap, avtor knjige »Za-v&t6 šlepčje«, ki je izšla minule dni med edicijami »Severa a Vyhoda< v Turnovem. Da predstavljamo Josefa Knapa slovenski javnosti, je predvsem zasluga literarne vrednosti njegovih spisov, nekoliko pa na« je vzpodbudilo tudi to, da so si njegovi dopisi v »Jutru« o čeških kulturnih razmerah pridobili v vrstah naših izobražencev mnogo čitateljev. Vrhu tega je bil roman dr. Knapa »Muzi a hori« pred mednarodnim forumom v Parizu uvrščen med najboljše knjige v L 1928., potem ko ga je nagradila tudi Češka akademija; roman »Reva na zdi« (Trta oa zidu) pa je nedavno izšel v švedskem prevodu. Roman »Može Ln gore< je krasna pesnitev iz slovaškega ljudakega življenja, z impresivnimi pejsaši s Tater, dramatsko napeta in epično razgibana povest o gorcih. ki žive med gozdovi, od planinskih hudournikih, iščoč rešitve socijalnih in verskih konfliktov, ka vznikajo med njimi. Tudi po slogu pravo umetniško delo t V knjigi »Zavatč šlepčje« (»Zameteni sledovi«) je Josef Knap pokazal takisto vse vrline svojega peresa. Obsega tri novele: »Obljuba«, »Stavbe ob cesti« in »Najmlajši«, izmed katerih sega prva v šestdeseta leta minulega stoletja. Knaipu ne gre toliko za fabulo, kolikor za skrbno in efektno obdelavo, ki pričuje o njegovi sili vživetja o notranjem preživljanju, ki tolikanj odlikuje najboljše ruske in skandinavske pisatelje. Saj pa je dr. Knap na čelu tistega pokreta v povojnem češkem slovstvu, ki se upira francoski šoli, kakor se je razbohotila zlasti v Reziji, in ki obrača poglede k severnim in vzhodnim narodom. Organ tega stremljenja je mesečnik »Sever a Vychod«, ki ga urejujp dr. Knap. Ta časopis z resnimi umetniškimi pretenzijami Je združil krog sebe mnoga odlične češke pesnike in pisatelje. Tu kakor v knjigi esejev »Cestv a vudeove« (»Pota in voditelji«) se je dT. Knap pokazal tudi kot bister kritik. Naposled naj omenimo, da urejuje edicije »Severa a Vychoda«, v katerih je izšlo dosahmal 18 romanov (po večini izvirnih), 10 pesniških zbirk, 5 dramatekih in 4 esejistične knjige. Pri tem ne prezri-mo založnika Muller in tov. v Turnovem, ki deluje z dr. Knapom za napredek in selekcijo češke književnosti.
Ljubljanska dramska kronika. V četrtek je gostovala kot princesa Eboli v Schillerje-vem »Don Karlosu« mlada tržaška rojakinja, gdč-Mileva Milifič - Bolterieva. Svojo ulogo je odigrala z mnogo toplote in čustva, morda še pretoplo in prečustveno. tako da maščevalna in intrigantska stran tega karakterja, ki-ga je podajala, ni prišla do pranega izraza. Vsekakor pa se je razodel tu mlad in močan talent ki bi mu bilo treba dati priliko, da se pokaže še v drugih ulogah in razvije vse svoje 6ile. Gostovanje je privabilo mnogo občinstva, ki ni štedilo z aplavzi Veljali so v isti meri drugim nastopajočim igralcem in igralkam. Gdč. Milifič - Bolter-jeva je prejela veliko lepih rož. EL K-
Marija Je*ernik: Medvedov Godrnjavček.
—	Ljuba Prenner: Trojica. Prejeli smo prvi dve knjigi letošnjega knjižnega daru »Belo-modre knjižnice«. Obširnejše poročilo o obeh knjigah prihodnjič.
Kraigher, »Na fronti sestre Žive«. Za novo dramatsko delo dr. A. Kraigherja »Na fronti sestre Žive«, ki ga je izdala »Tiskovna zadruga« v lepi opremi, vlada živahno zanimanje. Kakor izvemo, bo dramo uprizorilo Narodno gledališče v Mariboru, skoraj gotovo pa pride tudi v repertoar d-ugih naših gledališč. O delu bomo še pr,občili obširnejšo oceno, zaenkrat ga samo priporočamo pozornosti zrelih čitateljev. Naroča se pri »Tiskovni zadruga« v Ljubljani Broširani izvod stane 44 Din, v platno vezan pa 56 Din.
Oskar Nedbal v Beogradu. Znani češki skladatelj Oskar Nedbal, ravnatelj bratislavske opere, je prispel v Beograd, da dirigira gvoj balet »Priča o Honzi«, ki ga je pripravila beograjska opera pod vodstvom ge, Fromanove.
Zbrane spise Vladimirja Naeorja, enega največjih sodobnih jusroslovenskih poetov, je začela izdajati zagrebška založba 2. in V. Va. sid. Doslej ie izšlo že več zvezkov proze.
Dva nemška romana o Jana Husu- V
zadnjem času sta se pojavila na nemškem književnem trgu dva romana, ki obdelujeta
—	oba precej tendenčno in slabo — osebo Jana Husa oziroma njegovo dobo: K- H. Strobla »Die Fackel des Hus« in Scholz »Der Weg nach Ilok.< V slednjem, ki se dogaja v pohusitski dobi, se po avlja Jan Hus, mučenec iz Kostnice, le kot privid, ki preganja Jana Kapistrana. Ta roman pa Je za nas Jugoslovene zanimiv zaradi tega, ker opisuje boje za Beograd, ko je pobožni Jan Kapistran dvignil celo sveto vojsko, da iztrga Turkom sedanje prestolnico naše države. Roman se odigrava deloma na sedanjih jugoslovenskih tleh.
Nova knjiga Emila Lodviea. Znani nemški publicist Emil Ludwig je pravkar objavil svojo novo biografijo »Michelangelo«, ki v njio pisuje enega najsilaejših mož renesančne dobe.
Nov spis F. Ossendofvskega. Znani poljski novelist in potopisec F. Ossendowski je pred meseci izdal roman iz Lenjinovega življenja Ta roman pa je najprej ugledal svet v Rimu v ital ianaskeam pTevodu, napovedan pa je tudi že nemški prevod, k! izide v Leipzigu. Z. Dembrcki sodi v »Kurj. Warszawskem«, da ima novi roman vePk umetn ški pomen.
Za latinico v Rusiji. Sovjetski prosvetni komisar je imenoval posebno komisijo jezikoslovcev, ki ima proučevati vprašanja; ali se ne bi v ruskem jeziku zamenjale cirilica z latinico. Ista komisija tr^jra odgovoriti na vprašanje, ali bi lahko Mongoli. Tatarji, Burati in Kalmiki tudi pisali v la-tnici Komisija bo morala nadalje še bolj poenostaviti sedanii ru=<ki pravopis. Pro-učevanie bo tra?aIo dalje časa. Vesti, da stoji Rusija pred splošno upeliavo latinice, so tedaj p-ew»odnie. Tudi brvliševiki so zdaj že prišli k spoznanju, da Jcirltvrna vprašanja ne prenašajo revolucionarnih metod.
Vse ▼ »Koftnrnem pregleda« navedene knjige ln časoPPf se naročalo prf »Tiskovni sadrugi« r Ljubljani.	- - '
IZ ŽIVLJENJA IN SVETA
I* ti
Moderna tekmtdba na Japonskem
Z *t«}ib1 lapmlnl«*"'"' aovotaml sta prodrla u Japonsko ttKfi tenskl šport hi telovadba. Kakor ^ kaže t*"", v« Japonska »ortktaja, kako nalzdniži moderno telovadbo s tratficionaino narodno nošo.
Luthrovi potomci
Protestantski duhovnik Qto Sartc-rius ie (Rjavil tekom dolgoletnega raziskovanja nabrano gradivo o Lu-throvih neposrednih potomcih. Veliko jih biva še sedaj na Turingijskem in Saškem. Med njimi je tudi Kari Zeiss, lastnik znane optične tovarne v Jeni. Luthrovi pravnuki so tudi Liebknechti. rodbina znanega socialističnega vod-telja. Ostali potomci bivajo v velikem številu tudi v Ameriki, Avstraliji in Afriki. Bivši kancelar dr. Luther je pravnuk reformatorjevega brata Ma>-tina. Lu-throvi prapravnuki se pišejo zdaij: Macdonaldi (v Ameriki!), Ave-nariusi, pL TippeBcirchi. Beckerji. Hoffmani, Bfirgerji in Schuberti.
{Darilo tcrdtce (Qra£o Schtvah
cecjim cd;«ma'eem
od 18 do 31. L m. 15"/0 popust
ra vse oblačilne predmete_
Pismo brez naslova
Neki ameriški izletnik je naročil pri fotografu v Egiptu svoje slike in pustil naslov, da mu jih pošljejo v domovino. A fotograf je Lzgubil listič in se spominjal samo imena mesta v državi Indijani, kjer je bival naročnik. Zato je romaio pismo iz Aieksandrije v ta kraj brez naslova, samo s sliko na zavitku. Pošta ie našla Američana, ki se je pisal Joe Matthews in mu izročila pismo!
Jambor sa zasidran jc zralko-pCovav na vrha nebotičnika
Ha najvišjem poslopja sveta, u 130 m visokem Empire - State - Buildtasa, U p zradijo sedaj v Newyorkn. bodo namestiti M m visok Jambor za sasidraaie zrakoplovov. Potniki se bodo voziH a dvtgatooi celih 7 mkmt, predira bodo pristal aa pravih oewyoršklb tleh.
Blazni svet
Britansko društvo za trmobotee je razposlalo presenetSjrvo spomenico. Obrača javno pažnjo na preteča porast StevSla noroev. Se leta 1859. je prišel en omobdni na 535 zdravih tiudi, leta 1891. na 312 in kta 1916. že na vsakih 150 bjudil Nofr:šn:oe so po vsem svet« prenatrpane. Ce bo napredovala trmo-bolnost z istim korakom, pomeni to, da bo znašalo leta 1977. §tev.ilo norcev točno en odstotek svetovnega prebivalstva. A leta 2139. bo moral v norišnico rfeherai odrasli Sovek. In kdo bo ljudi zaoiral m čuval po noriSnicah. če bomo vse nord?! Torel nai se človeštvo zgane. dokier je čas. Predugačiti moramo našo kulturo, naše živlenje in vzgojo, sicer se bo zavcšila svetovna zgodovina na Studencu...
Naskok na visins!:! rekord
Francoski letalec Lemoigne je po» skusil popraviti višinski rekord za po« let s 500 kg tovora. Dosedanji rekord v tej kategoriji, ki ga je dosegel fran» coski letalec Burtin, je znašal 9374 m. Lemoigne se je dvignil ob 12.40 in je pristal ob 14.15. Svoj namen je po vsej priliki dosegel, vendar morajo natančs no višno šele izračunati po navedbah instrumentov.
Operacija brez noža
Prof. ffohe«egz, zsiaai dunajski kirurg. Je izvršil te <M zanimivo operacijo brez noža. Uporabil Je namesto tega električni gorilnik, čigar Iskre režejo hitreje la varneje nego vsako kovinasto rezilo, pri čemer Je Izkjučeoa tudi nevarnost krvavi] enja in infekcije.
Pride!
RETA
Pride!
GA*60
Div?e orh de!e
Po vodi peš
Šaljivi komar
Poletja v Budimpešti nikakor ne more ujeti nepoznanega šaljiv ca, ki pripoveduje vsak dam o polnoči, čim konča svoje delovanje mestna radio-posiaja, vsem poslušalcem dokaj neslane smeš-nice. Ta naknadna zabava je postala zelo priljubljena in se veseli-jo vsi ra-dionaročnjki konca uiradnega de'a, češ »zdaj se bomo do sitega nasmejali«. Toda oblasti nikakor niso naklon en« nepoznanemu šaljjvcu, ker w:ikoli nn prijavil svojega aparaita in, kakor rečeno, večkrat pripoveduje tudi nespodobne reči.
Originalna reklama
V Parizu je pričel izhajati nov gledališki tednik »Bravo«, ki si pridobiva naročnike s svojevrstno reklamo. Pr-poroča namreč samo one gledališke predstave in filme, pri katerih se ne bo nihč dolgočasil. »Če nai boste z;-upali, ne boste izgubili nobenega zin -skega večera po nepotrebnem«, pravi ponavadi. Če bi se katerikoli čitatelj kljub priporočilu mi predstavi dolgočasil, se zglasi lahko še tisti večer v uredništvu. Pokazati mora vstopnico, in mu potem »Bravo« povrne plačano vstopnino. V Parizu ima list baje velik uspeh.
OTROŠKE
NOGAVICE 'llGOM
V Ameriki se bujuo razvija nov šport, ki bo prihodnje poletje seveda domač tudi v Evropi. Neki inžener je izrabil gumasite obroče (kakor jih poznamo pri kolesih) za hojo po vodi. Zunanji čevelj iz debelega gumija ima notranjo »dušo«, ki se napihne, in omogoči korakanje po reki, jezeru ali tudi morski gladini. Čevlji so prav lahki. V rokah lahko držiš palico, ki ima na konici dušo v obliki male žoge. Hoja je prav lahka in ne zahteva vi-liko vaje. Počasni pešec, ki naredi na kopnem samo 4 km na uro, razvija na vodi brzino 7—8 km.
Prvo ameriško pismo
Na dražbi v Parizu so prodali za 35.000 dolarjev prvo pismo iz Amer-ke v Evropo. Spisal ga je 12. januai-ja 1512 Kolumbov sin Diego, ki je bil v očetovem spremstvu in je po Kolumbu postal gubernator Novega sv.-ta. Naslovil je pismo toledskemu nadškofu katerega je prosil, naj bi ooslaJ v Ameriko zdravnike in duhovnike.
gramofonov
škoslovaAka in Poljska, Jz Londona pa javljajo, da se je tudi Japonska prijav .la za evropsko cono. Udeležba japonskih tenis igračev, ki so zelo močni, bo še povečalo zanimanje za tekmovanje v evropski coni.
Raranv je plaval v Parizu na proslavi Autokluba 10J m v 59.6 sek. Evropski prvak v hrbtnem ptavanjti &ved Lundahl je proi
hrbtno v 2:46.1.
in pCeie po nctjni$pfi cenah edino te pti
»ISetinG*
(fosin (Saniai
fijiehljana
Mitclešičeva ©. €>
nasproti sodišča v palači
čkiojnega mada
Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejšel
Wacfoer i£na z FOrffo
Gostovanje dunajskega Wackra je bilo včeraj v »Slovenskem Narodu« pomotoma odpovedano. Tekma se bo vršila s gurno ob vsakem vremenu v nedeljo ob 14. na igrišču Ilirije.
Wacker je tipičen zastopnik znamenite dunajske nogometne šole in ie posebno v inozemstvu nad vse sijajno zastopal avstrijski nogomet, kar je pokazal s svojimi izredno uspelimi turnejami po Švedskem. Italiji in Rumuniji. Da je moštvo tudi sedaj v formi- priča sijajna zmaga nad praško Slavijo s 3 : 0. O moštvu smo že včeraj pisali, omen:<mo le, da bo mesto obolelega vratarja Oarta nastopil Roller, ki je znan kot izredno hladnokrven in siguren vratar Moštvo Wackra obstoia po večini iz zelo mladih igralcev med 19 in 22 letom; edina starejša igralca sta znana interna H-jonatea Horvath m Daniš, ki štejeta 26, oziroma 29 let
Druge zanimivosti priobčimo v nedeljo.
Prvenstvo dravske banovine v Ping-nongn
Po odobritvi medklub^kega odbora table ten s saveza v Zagrebu priredi SK Mura v Murski Soboti dne 5. odnosno 6. januarja 1930 table tenis turnh- za prvenstvo dravske banovine. Tekmovanie se deli:
1. Medklubsko prvenstvo dravske banovine v table tenisu za leto 1930. Tekma tro-članskih moštev vseh klubov teritorija dravske banovine, ki gojijo table tenis, brez ozira na to. ali so včlanjeni v sedanjem savezu ali ne. Tekma se vrši po sistemu na točke Prijava obvezna, prijavnine za to kategorijo ni
2 Sir.gle ln double prvenstvo dravske banovine v table tenisu za leto 1930. a) sing-le za moške, b) single za dame. c) double za moške, d) mixte double Tekma se vrši po cirp sistemu tei se je smejo udeležiti verif-cirani in neverificirani igralci kate-gakoli kluba države. Prijavn na znaša- za single 10 Din za osebo, za double 20 Din za par.
Prijave je poslati na naslov; Nemec Ltu-devit. Murska Sobota. Aleksandrova cesta, najkasneje do 2 januarja 1930. ker se poznejše prijave ne bodo upoštevale Tekmovanie se prične dne 5 januarja 19^0 ob 10. drstv>1dTie v dvorani Sokolskega doma.
Ta turnir je tem večjega pomena, ker ima namen zbližinia in spoznanja vseh ljubiteljev tega lepega športa ter stremi za tem. da vzbi»d; tudi mi nas zanimnje za to športno panogo, dn io dvitme na ono viš:no kot ie v ostal;h kultunvh državah.
Obeta se nam zaradi velike konkurence zelo ostra lw-ba. kar nam jamčijo številne oriiave naš:h rrntJ-por«1 ior*lcev Med drugam je že pri iav'1 soudeležbo n-rvak Zagreba ter iYi-vrrt>' a šivani igralci table tenis turnirja SK Želiezn'čaia v Zaere-Ku. _ Po zakliučku International Tab'e Tennis Fe-d<—«>tion. se sme igrati na turnirju samo s »Tema« žogami
Nemški smuški savez namerava naprositi. da se mu noveri izvedba smi'«k;h tek-movon' m leto lO^I 'n bo n* smnškem kon-«-esu ki se bo vršil v Oslu stavil tozadeven p"-edi<-w» Kot kra) za ta evror*«t» w-v«r,stvw n-r^d" v rr-vi vrsti v poStev Ober-h^ na T"^!n5Vem
Za prhodnio tpl-rnovsni« za Davisov pokal so se do^ed^i prii-^vlte Nemč"a, Avstralija. Anglija, (iofondija, Italija, Čo-
pi
rošlo nedeljo plaval v Stockholmu 200 m
Športni drobiž
Češkoslovaški nogometni savez je sklenil, da bo sodeloval pri tekmovanju za svetovno nogometno prvenstvo leta 1930. v Montevideu Cehoslovaki so zahtevali za to od Uruguayev 4000 zlatih pesos ter popolno oskrbo za moštvo na potovanju in za čas bivanja v Montevideu.
JNS je prejel od švedskega saveza veliko častno diplomo kakršno je švedski savez ob pril ki svoje 251etnice poklonil vsem ! onim savezom, s katerimi je igral reprezentativne tekme.
Občni zbor TKD Atene bo v ponedeljek 30 t m. ob 20. v damski sobi kar varne Emone.
SK Krakovo. Redni občni zbor bo v soboto 21. t. m. ob 20. v restavraciji »Use-nik«, Borštnikov trg V primeru nesklep-nosti bo pol ure pozneie nov občni zbor ob vsaki udeležbi članov. Občnega zbora se imajo udelžiti brezpogojno vsa aktivni člani. — Predsednik.
Ljubljanski športni klub. Danes, v soboto ob 18. setanek članov zimskosportaie sekcije v damski sobi Emone.
Športno drsališče Ilirije. Dnsa*&£e Bin9e Je ie popolnoma urejeno. Otvorjerao bo vsai dao do 22., kar Je prfkJaidmo zlasti za vse one. ki so v poipoldacnsikiti urah zaposleni. V večtwih urah bo dirsadfiišde. ka nazipolaga z udobno io toplo z-air-derobo, močilo ' razsvetljeno Sezon-Ske vosrpnice se bodo i&dajaAe danes popoldne od 16-30 do IS. jatni dmpoMme od 10. do M. in popoBdne od 14. do 16. ure v drsališč™ garderobi. Dlakam se bodo izdajate sezonske vstopnice samo pmotii predložitvi d.ijašlrti fekasmiic. čl-anom pa pmo-tf prea-kužrtvii danskih tegn-trimacsi, če so članarino po-»aivTOiS do konca t. L
SK Ilirija (bazenska sekcija). Danes oopoMne od 16.30 bi juitirg dopoldne od 14. do 12. trening na igjnSča. Prosim točno in vse.
VREMENSKO POROČILO.
Kranjska cora, dne 19. decembra. Temperatura ob 7 uri: —6. poloblačno, severozahod. — V dolini 2 cm pršiča. v višjih o^itiih legah nekoliko več. — Smuka v okolišu Erjavčeve koče prav ugodna. Koča v Planici 1108 m, dne 20 t. m Sneži Snega nol metra na staro podlago. Smuka ugodna.
Repertoarji
LJUBIJANSRA DRAMA
Začotek ob 20 Sobota. 21.: Utopljenca. Ljudska predstava
po znižanih cenah Izven Nedelja. 22.: ob 15. Življenje je lepo. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
_ Ob 20.: Naš gospod župnik. Ljudska
predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek. 23.: Zaprta Torek, 24.: Zaprto.
LJ1'RI_IANSRA OPRRA.
Začetek ob ool 20. • Sobota. 21.: Svanda dudak. C. Nedelja, 22.: Ernani. Premiera. Izvem.
HASIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Sobota 21.: Radikalna kura. Premijera. Operetne cene.
Nedelja. 22. ob 15-: Morala gospe Dulske. KunonL — Ob 20.: Krog s kredo. Kuponi.
8ENTJAR0RSKI GLEDALIŠKI ODER.
Začetek ob 20 15 Sobota, 21.: Prisega ob polnoči. Nedelja, 22.: Prisega ob polneči.
Pristo-oafte k Vodnikovi dražbi!

Bolečine in trganje
odpravi z masiranjem takoj
ČLG9
V te/kamah in dbogerijah 1 steldenica Dm 16—.
Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani
Priobčuje knjižničar Matija Rode. (Nadaljevanje). Bnš V. _ Sonja Sever, Cipek in Capek. Sedem burkastih šal, sto pisanih slik. 4542. Albreht Ivan. Odsevi. (Pesmi.) 4546 p Kapus VI. Pesmice iz prirode. 4547 p. Savinšek SI., Grče Povest. 4540. Hamsun Knut — R KresaL Blagoslov zemlje. Roman. 4556. Koievnikov A — Iv. Vnk,_ Jeromkin krog.
Povest za mladino. 4557. Jesernik Mariia, Medvedov Godrnjavček. Pou
vest. 4564 Prenner Ljuba, Trojica. Roman. 45fi5. ŠnuderI Maks, Človek iz samote. Novele. 45<?7. Jeras Josip, Planina smrti. 4568 r. Bevk France Umirajoči bog Triglav. Zgodovinska povest 4569. Slavec SL, Čigava si? Povest 4572. Galsworthy John. S onu etranu sreče 1 ljtf-
bavi. Roman. 1340 h. 0ssendowski Ferd. An t, Život i doživljaji
majmunčeta. 1341 h. Ane t Cl, Ariane, jeune hlle na» Roman. 768 f.
—	L'amour en Russie. 769 L
—	La lin d un monde. Roman. 770 L
—	La rive d'Asie. Roman. 773 f. Dnhamel G^ Le cluib de® Lyonnais. 790 L Shaw B., Der Kaiser von Amerika. Eine po*
litisehe Kom5die. 10985 n Jeln^ich Mirko. Caesar. Roman. 10987 n. Petcrsen Albert, Charlotte Ackermann. R®.
man. 10990 n. Hanptmann Gerhart, Buch der Leidenschaft. 10991 92 n.
Koch - Griinberg Th, Zwei Jahr« bel den
Indianern Nordwest-Brasiliene. 10f>&7 s. Kutschbach A, Der Brandherd Europas 50 Jahre Balkan - Ennnerungen. 11003 t AJdanov M. A.. Die Teuf&ksbrucke. Hietor.
Roman 11035 n. Ari en Mieh., Lilv Christine. Roman, llf*^ n. Mukerd^rhi Dhan Gopal, Ghoud. R<«naii. 11039 n.
Undset Sigrid. Gymmadenia. Ela Roman aa
der Gegenwart 11042 n Bartsch R. H., Der gros6e alte Kater. Eine
Schopenhauergeechichte 11047 n. Hichen* Robert. Der Garten Allaha. Roman. 11048 n.
Michaelis Karin, Flammende Tage. Gestal-
ten und Fragen zur Gemeinschah der Geschlechter. 11064 z. Gorki Maxim, Das Leben des Klim Samgia.
Roman. 11065 n. Deeping Warwick, Kitty. Roman. 11068 n. Strachev Lytton. Queen Victoria. 11072 n, Greinz Rudolf, Golgatha der Ehe. Roman. 11074 n.
Cankar Ivan — G. Jirkn, Daa Haus TOT
barmherzigen Mutter Gottes. Mein Leben. 11076 n. Vclde Th. H. van de, Die Fruchtbarkeit in
der Ehe. 11096 z. Wool! Virginia. Orlando. Die Gaechiehte rf-
nes Lebens. 11100 n. Šentjakobska knjižnica v Ljubljani. Stari trg 11. posluje vsak delavnik od pol 4. popoldne do pol S zvečer ter za zimski čas tudi ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. dopoldne. Izposoja najlepše knjige v 10 jezikih vsakomu, kdor se zadostno legitimira. Kniige se pošiljajo tudi na deželo — izpo-eojilna pristojbina za po tri tedne, za znanstvene knjige po štiri. Tiskani imeniki knjig po 10 in 12 Din.
Opatija
( Abbazia)
Palača hotel Bellevue. Prijema zimska klima. Dnevna temperatura 15—20 stopirj. Otvoritev sredi decembra. SpeclJaL arr. za daljše bivanje. Lasten orkester. Tople morske kopeli! v hiši.
R KUN Z
Otrokom za Božič
naročite takoi
šest Sadovito leo» fcnjiSc. P«ln,b 8am,h nustrU
ranih pripovedk o dobrih 4kra*e4jčik h. svetlolasih vilah, okrutmb oopnucah. morskih pošastih, začaranih gradovih, čarobnih rožah, princih, princesah, nesrečmh ijvaiih M.
Čarobni studenec
(priredil Alojz Gradnik)
JVUhec in princ Lenuhar
(priredil Pavel Kar!5>t0
Koko in dr»'ee /ivalske zgodbe
(priredi! Aloiz Gradnik)
Božične pripovedke
(prčrediJ PaveJ Karlm)
Dolgonhl Jemeiček
(priredij Pavel KarKn)
Princesa v pomaranfl
CpriTedil Pavel Kariši)
se fcmetrajedo knjižice, odete v pestrobojne, m-lašč za obroke slikane ovitke in opremljen« s večbarvnimi, otroško domišljijo oživLjajočaai sHcatni.
Knjižice m zelo poceoL
Vsaka velja s poštnino vred broširana le Din 13.50. vezana pa Din 17.50. Vseh šest vetja vezanih s po&toioo vred le 100 Dio.
Naročile JSb po dopisnici denar p« poStfte po
poJožnioL ki io doh:te n« pošti, in na katero napišite: Tiskovna zadruga v LhtMJam. knjigarna. poštoo-čefcovni račun št. 11.926.
Knjigarna Tiskovne zadruge
v Liubtfa« i. Prešernova ul;ca stev. 54
VREMFNSKO POROČILO
Meteorologi tavod v LinhHam 30. decembra 1929
Višina barometra DOPR ni
Krat
Cai
Opazovanja Llnbtlaaa Maribor Zagreb Beourad Sarajevo Dubrovnik Skopih
Sol"
8.
Barom.
768 S
i /fl '68 H5i 3
765-9 59 4
Temp^
—1-—1-0--2-
—1-

» Si
80
7') 70
v0
>-0
Smer vetra in brzina
v m in sek
E 6
NE 6 NE 12 ESE 6
S 2
NNE 2
is	Padavine	
	vrsta	v mn de 7. «•
10	sneg	•
10	sneg	02
<0		
9	sneg	T •
10	snet	3
10		•
—1.8.		
Soince vzhaja ob 7.33. zanaja oo 10.^1. ima vznaja od	zanaja od ii.to.
Dunajska vr nska napoved za soboto: Najprej še hud mraz zjutraj Na zapadu Avstrije podnevi bolj wo, na vzhodu mak) spremembe. Morda bo Se po malem snežilo; zapadni
vetrovi bodo fie oetali.
Tvoj« iiiilo i« kozmetika m s«™®
qiij<Q)
Izvleček iz programov
Sobota 21. decembra LJUBLJANA 12JO: Reprochjcfiiraiia ^sasbe. — 18: ffctpuved časa, borza, reproducirana gtesba. — 1&30: Poco&fa iz dmevwkov---17.30: Koncert radio-orkestra. — 18J0: EsperamSo. • - 19: Predavanje o euiraejd Glasben« Matice po Fra-icl-St — 19-30: NemSSna- — 20: Skuvenske trarod-oe t ven3t3i (natfjo-antoestieir). — 22: Napoved časa in poreč&Ila. — Labfaa glasba.
Nedelja, 22. decembra IJUiBLJiANA 9-30: Prenos cerkvene gjashe. — 10: Rt t"£:tmno predaivanje. — 10JO: 0 jrc^zaodo-vars denarja. — lil: Koncert caKio-orkesrttra. — 16: Predavanje o ptfjedetetfvu. —16JO: Repro-dneirana aAasba. — 16: Huraonfetaisio 6tSvo (Mfl!-čfciski). — 16-30: Koncert rodijo-ocikesSra. — 20: Koncor* pervs/kesa trbona »Lijiub5a«a*. — 21: Kon-oert .Tedno-crkeisrara. — 22: Napoved Saša m PO-EO&3a- — Lahka godba.
BKOCaRlAD 9. Prem* iz sabome eriove. —12.30: OpoMinski koncert. — 16: Koncert aszamske gorf-be. — 17JC: ČeSre jx«arrf- — 20: Koncert De-,bussy3eive gtei&e. — 21.40: PotoSfe. — 2150:
Božična razstava
radijskih aparatov pod geslom
^tadio omogočen
IISa^CIMUf 17000 v dvorani Akademskega doma na 31 i ki ©ši če vi cesti it. 5 od 15. do 22. decembra
Pevski looooerti. — 22.50: Godba za ptes. — ZAGREB lil JO: DopoJctanski koncema. — 12.05: Kcsicert or!oesaxiw — 17: Godba za pies. — 30 J5: Optjnezni več ar. — PRAGA' 14.45: IVance še gfetfeJrSča: Verdijeve opera »Tratratar«. — 18: Pesem s spresirSeivaiijein Jcstare. — 19: Koncert ®L<&e oa p3i3*ža. — 20: Meeburovo faamtata »Sveta ivečar«. — 21: Norodtne pesmi. — 31 JO: K4aw4r-sici koncert. — 32JS: Lateks efesba. — BRNO 14.46: Prenos opere iz Prage. — 19: Pretit« JroeioertB 'n Bnat's.ioive- — 20: Prenos programa ra Praze. — VARŠAVA 17.40: Koncert godbe ne jrjhafe.. — 20J 5: V<sčerni koncert critesSra. — 28: Godba za pfes. — DUNAJ lOJO: Koncert trt rrste. — M: Koncert draiejstesa sranrf. orkestra. — 15: Porx>MfcTiski koncert. — 17: Petje kvarteta. — 18.05: Itaijcmshe artte in pesmi. — 16J0: Koncert komorne stoslbe. — 20: Prosto zet pre-B5C6. — BERLIN 16.30: Otm&oc pesmi — 17.10: LaMca godba o-rJrestma- — 20: Be^Snska boiSčna lana 1S41. — 21 .35: Prenos Športne priredribve. —
Godba m ples. — FRANKFURT 16: Koncert na
opgie. _ 17.15: Prenos fa SrtiuMgartB. — 30: Pro-
eram'« Stutagart«. — LANGENBERG 16JO: Po-pcCdanskn Jooooert. —20.15: PnaviJSčna agna »Steklena flora«. — Nttčaa koncert in ples. — STUT-
| Krasne božične praznike pri radio z TUNGSRAM - BARIJEVIMI CEVKAMI
"M i
TGART 16-46: Božična gfeisba. — 17.15: LiszS: »Krastnisovo Ta»str/o- (1. def). — 20.45: Evnoip-Ska glasba po Mozartu. — 22.45: Lahka godba offikes.3ra- — BUDIMPEŠTA 13: Ortkestiraten kon-oert. — 16: MadSarske baž;<5ne pesmi. — 17.15: Konoer vojaške zod-be. — 10: Dramski večer. — 22.15: Gisanska godba. — LONDON 31: Prem« rečeruMC. — 22.06: AtefKfefesetonov veSeir. — RIM 17: PopoAfeosfci faoncert. — 21: Koncert tefijan-ske glbsbe.
IBopisi
KOROŠKA BELA-JAVORNIK. Sokol priredi v nedeljo 22. t. m. ob 20. v lastnem domu na Koroški Beli otvoritveno predstavo »Domen« po romanu pisatelja Josipa Jurčiča. Prijatelji lepih narodnih iger in Sokola so na to prvo društveno gledališko prireditev v novem domu najvljudneje vabljeni.
GRIŽE PRI CELJU. »Prisega ob polnoči«. izvirno slovensko štiridejansko dramo Manice Komanove bo uprizorilo naše gasilno društvo na Štefanovo ob pol 4- popoldne v dvorani ge. Amalije PIklove v Grižah-Dejanje je zajeto iz kmečkega življenja, dra ma je jako zanimiva in je doživela že toliko predstav, kakor še nobena slovenska igra v tako kratkem času. Zato vabimo občinstvo, da v obilnem številu posetl prireditev.
ŠT. JURIJ OB JUZ. ZEL. Preteklo soboto in nedeljo je nndila Sentjnrčanom šolska mladina redek užitek. Zvabila na« je s »Pogumnim Tončkom« v čarovni svet vil, palčkov. povodnega moža, vešč in drugih bajnih bitij. Bilo je res lepo. Čudili smo se sigurnemu nastopu malih igralcev, zlasti Pogumnemu Tončka in beraču Jernaču, ki 6ta se tako vživela v svoji vlogi, da bi ju dorasel igralec ne mogel bolje pogoditi. Kdor le količkaj pojmuje tako delo. mora priznati, da je v dosego takega uspeha treba ogromnega truda in požrtvovalnosti. Zato pa častitamo g. režiserju Gorišeku in njegovima sotrud-nikoma pri sceneriji gg. Hajnšeku in Sen-čarju iz vsega srca k prav sijajnemu uspehu. Najboljši dokaz hvaležnosti jim bodo vesela otroška srca pri boži?nlci. Id jo je omogočilo njih vztrajno in požrtvovalno delo. Iskrena bvala.
K0R0SKA BELA _ JAV0RNIK. Agilno Sokolsko društvo na Koroški Beli — .Tovorniku priredi v nedeljo 22. L m. ob 20. v lastnem domu na Koroški Beli otvoritveno predstavo »Domen«, Jurčičevo narodno igro s petjem v petih dejanjih. Pri te) prireditvi, bo otvarja društvo svoj novi oder, sodeluje močan pevski zbor delavskega pevskega društva »Sava« z Jesenic ter društveni orkester. Prebivalstvo bližnje in daljnje okolice, ki se zanima za telesno vzgojo in pro-svetDO delo našega agilnega Sokola, se najvljudneje vabi, da se tega našega društvenega slavia v največjem številu udeleži
^MraraMfBrararafai-aHfB
Pred nakupom
moških in zimskih oblačil oglejte
sd velikansko zalogo v konfekcijski industriji
Josip Ivančič
LJUBLJANA, Dunajska c. št. 7.
Lastna ročni rzdetUki! — Cene brez kanfcuiremce!
HHHSKSHHHHHBHHE)
božično drevo

Neprekoslj ve precizijske
ScliaffttauAeH-
urtF CODEll
LJUBLJANA I« VUUL1I
Prešernova ulica Štev. 1
Za božič
in novo leto t
vedškansiri prtbraoak na fedaitka n obteke, ker <Jc4wte naježene obtoke znamke »Tlvar« po ort>-.^oefeSi toverjvšknh cenab: asa feaMe od 110 Dta. za dečke od 100 Din. za odraste vsefte veifcosu 290 Din, romske sukne od 450 Din. siukraeoe hte-£e od 89 Daa naprej. — Itzmrsitna ffzdefaiva, cene brez konkurence.
Samoprojlafa »Tivar« oblek Iran Kos, družba z o. z. Ljubljana, Sv. Petna cesta št 23.
mnogo naših srečk
dri. razr. loterije, ki so najboljši kažipot do sreče in blagostanja.
Prvo Žrebanje se bo vršilo že 16. januarja 1930.
NaSe srečke se dobe:
▼ oglasnem oddelka »Jntra« v Prešernovi ulici, v Ekspozituri »Jntra« v Šiški na Celovški cesti ter v podružnicah »Jutra« v Mariboru in Celju.
V	gtobofci žafosfr naznanjamo tužm> v«st da je na-ša pnedefara soproga, mati, srtara mati in tašča, gospa
Antonija Oresnik
posestnica ki gostBnKarfca
dne 19. t. m. po kratkem itrpijenjo previdena s tolaMI sv. vere v 64. letu svoje starosti umrla.
Pogreb nenadomestljive Hage ipwko}nloe se bo vr§3 v soboto 21. t m. ob 3. url pop. iz hiše žalost! na domače .pokopališče.
V	Polzeli, dne 19. decembra 1929.
17243	ŽALUJOČI NEUTOLAŽLJIVI OSTALL
Za bcnži&no oa novoletno prodajo »uda aame Speckažna radio trgovina
RADIOVAL, Dalmatinova ul. 13, poleg hotela Štrukelj
ZASTONJ praktične koseae »Sava« sa sestavo drtetaorefcih ajpairauov, Mor top« material N»pT«-■vite dčjafeom veselje! Sestava teb aiparatov mudS mnogo vese^ šn iiou&ie rabave.
RADIO aparate vseh vrst oddajamo za božič la novo leto m teleiunlh. zelo m&aaiti cenah. ZASTONJ stašai&e uri nakupih aipaiatov.
Obrrftte se aa garajo «vrdSDO, ate hočete biti dobro šn zares sofidrao posifrežefli. N« bo Vam žal
BSBnnnHEnnBBBHnBHnBi
UHotetne tlačne $agc I vo$otn in &ro$ne$age
za rezanje drv vedno na skladišču ▼ obratu in po skrajno nizkih cenah. Dragutin Erben, Osijek, Desatičina ul. 10, telefon 190 lo267
mhvula.
Povodom trojnega jubileja, t. j. 25-letnice samostojnega obrtniškega delovanja, srebrne poroke in 50-letnice rojstva, sem prejel od vseh strani, znancev in prijateljev toliko čestitk ter izrazov simpatij, da mi je nemogoče se zahvaliti vsakomur posebej, Zahvaljujem se torej tem potom prav iskreno.
Ljubljana, 20. decembra 1929.
SFUip (PvSstou
solastnik tvrdhe Pristou in Bricelf
Razpis tajniških služb.
Z nastopom 1. februarja 1930 razpisuje se imesto tajnika za Okrajni oestni odbor vjanski na Vranskem, kateremu se poveri tekom leta tudi še mesto tajnika za Občinski urad trga Vransko in Posojilnice na Vranskem.
Plača po dogovoru. — Prošnje z običajnimi priJogami in spričevaili o poprejšnjem službovanju in o usposohljenju za troje mest je vlagati patom pošte v zapečatenih ovitkih na županstvo trga Vransko do 31. decembra 1929.
OBJAVA.
Upravni Ocfbor Samostalne Mono-polske Uprave pod AL Br. 29080, od 5. decembra o. g. doneo je odluku, koju je odoforio gospodin Ministar Financija pod Br. 302, od 9. decembra o. g. sledeče sadržine:
»Uprava državnog monopola dozvo-Ijavače svfana industrijskim preduzečS-ma za suhu mesna tu rndustriju, koja za svoje proizvode ne mogu upotrebiti so koju ima Uprava Državnih Monopola, a prema prethodno pribavljenom mišljenju Kemijske Laboratorije Uprave Državnih Monopola, da mogu uvoziti za-željenu so iz inostranstva u nedenataki-sanom stanju, s tim da se na tu so pri uvozu naplačuje monopolska taksa po Din 150.— za 1000 kg.
Kontrola utroška ove soK vršila bi se po članu 19., 20. 1 21. Pravtfnika za prodaju, denaturizacije i kontroKizacije darštva, zanata i radinosti u opšte...« darštva, zanata i radionosti u opšte...«
Prednje se dostavlja radi znanja i upravljanja.
Iz kancelarQe Uprave Državnih Monopola, Pr. Br. 40.948, od 10. decembra 1929. godme.
< ujuli)HBjaiHHKBB»nHHHBBaluuurm
TRETORN
^Cietotn
vi&nje cevCje ! in &ne$ne čevtje
danes vsatedo kupuje, ker je postaja ta znamka radi svoje odlične kvaiitete in elegantne f&zorve UuMjenček vsega sveta.
Zahtevajte samo »TRETORN« vrhnje ta snežne čevlje!
Božična darila
Lasje so Vaš kras in zdravie
Doterc ste skrbeti! ta »e®o » » pospeSotev rasti Ines vsebuje moči, W <tejftio (*x>n*>&m lasnim koreninicatn novih. livt>e®sktti si Lon-6ek stane Din 38,— Dobi se v vseh diroKeriJah. parfane-rijab m brrvskSh satonito. Po povze^u raspoSiSja: »Ines«, Uubljana, Merosodna nL H
ure, verižice in druge zlatnine dobite najceneje pri
ALBERT ECCARIUS, nrar. Maribor, Slomškov trg 5.
Popravila se izvršujejo po zdo solitiinih cenab. ioiDomonomoiionaoDanoonoaannoo^
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodarkom, iprirateljem in znancem pirežaJos^io vest, da je naša ljubljena mamica, gospa
Marija Jurko
veleposestnica na Smolnfku
v četrtek ob 10. uri dopoldne, prevadena s tolažili sv. vere, mimo v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojni ce bo v soboto, dne 21. t m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče v Rušah.
Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto v kapelici domačega pokopališča. Na Smolniku, dne 20. decembra 1929.
17039	ŽALUJOČI OSTALL
Svetovno trgovsko portjetle odda samoprodajo
svoje specialne, na Dunaju z nenavadnim uspeTiom kupovane novosfi, Profi fiksnemu računu. — Interesente z zadostnim kapitalom izvejo natančneje v soboto, dne 21., v nedeljo 22. in v ponedeljek 23. t m. pri ravnatelju Heltier,
hotel »Union« v Ljubljani.
Pismene ponudbe v nemškem jeziku pod >Ungew5hnlich« na ogl. oddelek Jutra
Banyai-preproge, čista volna,
ralcenetše
vezlane preproge, domaS izdelek, se dobiva v veh boljših trgovinah.
(proizvodi SatoUi
60 ptUpoCl in be do&vafo v
MiM deti&ate&nift ttgopinah	}463c
Artar Bcninks
BELFEGOB
Pustolovski roma« TRETJI DEL
»MisRm, da morem že danes izreči domnevo, da se gospod fco-roendator mciti,« je rekel1 Menardier.
V zelo italijansko pobarvani francoščini je Bellegande - Canta-ireSd odv,mH:
»Zelo me bo veselilo, če me preverite!«
Ferval in Menardier sta se nagilo spogledala. Chan<tecoq, ki je nganil, za kai gre, je takoj odvrni:
»Vpričo gospoda CantareEja lahko tninno govorita med seboj. Za njegovo molčečnost sem ponok kakor sam za svojo!«
Ferval je nadaljeval:
»Spretnosti nadzornika Menardferja se je vendar že posrečiio ea-sledtfi louvrstko prikazen in njena aretacija je samo še vprašanje netoaj nr.«
»M smem vedeti, za koga gre?« je vprašal Chanteooq.
»Da,« je rekel ravnatelj... »A zanesem se, da bosta z gospodom CantareSijem kar najstrožje molčala.«
Veffiika detektiv in njegov prijatelj sta to tako neprisiljeno obfliju-Ma, da nati največji mevenuk ©e bi bil mogel dvomiti o njuni dobri •volji.
Nato je dejal Ferva$:
»Lauvrski strah je Jacques Befegarde!«
»Urednik ,Petit Parisiena'!« je vzJdflknU veliM detektiv, dedaje se sHrašito presenečenega.
Tisti, ki mu je š'o za kožo, se ni ganil. Človek bi M prisegel, da fe .prvikrat slišal svoje pravo ime.
»Kaj menite?« je malce ošabtno vprašal Menardier,
Ferval je nadaljeval:
»Pri Bettegardeu so našli neke Estfme, sptričo katerih mfl več moči dvomita o njegovi krivdi.«
Chainbecoq je vztrajal v svojem stnnenju. Lažni CairtareHH je s pritvorjenim zanimanjem poslušal ravnatelja sodne policije. Ta je pobral več predmetov, ki so bili raztreseni po njegovi pisalni mizi, rekoč:
»Pred vsem so našli te zlatnike, ki so bifi, kakor vidite, skovani za časa kralja Henrika III.«
Chanteooq je vzel enega izmed zlatnikov, ga ogledal in ga dal nato svojem usosedu:
»Morda si je hotel Beilegarde napraviti zbirko?«
»Ne verjamem,« je odvrnil Ferval.
»Prav lepi so,« je rekel lažmi numizmatik, obračaje z3atnik med prsti.
»To pa še ni vse,« je nadaljeval ravnate1}... »Tu. dragi Chan-teooq, imam okov starinskega kovčega. Priznal boš, da je za las podoben onemu, ki si ga sam našel v Louvru.«
Podal je okov velikemu detektivu, ki si ga je pazljivo ogledal io zamrmral:
»Resnica je!«
' Ferval je vzel rokopis, katerega je bfl novmar našel zadaj v novinarjevi knjižnici, ter ga podal slavnemu detektivu.
»Im tu je čaraJna knjiga, ki nam sijajno pojasnjuje vso to grdo istorijo.«
Chanteooq je mirno odvrnil:
»Gospod CantarelM, ki je strokovnjak v umetnosti tolmačema starih rokopisov, bi bil gotovo srečen, če bi se smel seznaniti z ■njeno vsebino.«
Jacques je naglo pritrdil:
»Res, zelo bi me mikalo, da si to fengažioo bfčže ogledam.«
Ravnatelj je vstal in vljudno povabil komendatorja, naj sede na njegovo mesto... Med tem, ko je ta listal po čaralmi knjigi, je Menardier, ki je med pravkar opisanim prizorom ves čas posmeho-vaino gledal Chantecoqa, pristopil k svojemu starejšimi, rekoč:
»Gospod ravnatelj, prosim vas <krvoWerrja, da se umaknem, bor se moram brez odlašanja lotiti zasledovanja gospoda Beliugardea.«
»Seveda prijatelj, le podvizajte se.«
Menardier je pokimal Cantareffiju, a ta je bH taiko zaverovan ▼ svoje branje, da menda ni opazil njegovega pozdrava... Nato )e podal Chantecoqu rotoo.
»Obilo sreče, dragi kolega!« je z lahnim posmeškom rekel veliki detektiv.
Ferval je spremil nadzornika do vrat in mu šepnil tam nekaj na uho. Chanteooq in Belegaide sta se v tistem trenutku spogledala.
Policijski ravnatelj se je vrnil k njima.
»Kai ne, to je vendar prepričevalno, kako merite?« je dejal.
A v tem je pozvonil ie'efon.
Ferval je vzel skušalo in prisluhnJL
»Vrhovmi zapovednik me kliče.«
»Takoj pojdeva,« je rekel Chantecoq.
»Nikakor ne,« se je ljubeznivo ujprl visoki uradnik. »Bod? tn ikadeor doma, dragi prijatelj... Sicer se pa čez nekaj treomfcov spet vrnem.«
Prijazno je mignEI gostoma z roko m odšel
Veliki detektiv je počakal, da je policijski ravnate^ zaptisffl soba Nato je sedel na stol zraven BeJiegardea.
»Vse gre po sreoi,« je dejal... »In zdaj na delo!«
Jacques mu je podal čaraLno knjigo; na njenih platnicah so triE naslikani zmaki astrologov dn magov. Nad njimi je bilo z gotico zar' pisano:
»Tajna zapčsiki Kozma Ruggienrja astnefoga Nj. Veličanstva ioraljice Katarine de Medicis.«
Chaniteooq je jel listati po knjiga, ki je bila spisana v Sftari francoščini. Ustavil se je pri temle odstavku:
»Ko ije Nj. Veličanstvo Henrik III. nekaj časa pred boji oa barikadah prisostvovai veTikemu plesu v Louvru, me je dala kraljica Katarina poklicati k sebL
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsuka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
{3€&ot hoče
da se mu posije po posti naslov aK GaGo drugo informacijo ticoco srn ma tih oglasov na j sicer ne
aj priloži 9 *namGah srn /^jJ bo prejel odgovora t * Z-JsEm
CENE MAUM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842,

Konturistinjo
■ pr»Bjeo, iunoiuo ii.rojepie-js, »tenogralije in srbohrvaščina, ipre.mem t Ljubljani. Ponudbe n» oglasni •ddelek »Jutra« pod šilro ►Kontomunja«.	46120
Manufakturista
prvovrstnega, zmožnega samostojnega vodstva ter zanesljivega. izvežbanega in-kasanta ibčtuno. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod iifro »Dcbro stalno mesto«.
46110
e
Prodajalko
starejfto, sami* tojno, k*v-eije zmotno, gprejmam za podružnico e Bpecerij. blagom v Ljubljani. Ponudbe sa oglafni oddelek »Jutra« ;sod »Samostojna moč 666«.
46406
Gospode in dame
•gilne. za poset privatnih strank sprejme inozem ka tovarna električnih aparatov. proti fil;sumu in proviziji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p»d šifro »PoseU.	46314
Čevljar, vajenca
1» imel kosilo pri mojstra. zajtrk rn večerjo pa doma. sprejmem. Narlo-v v oglasnem oddelku »Jntra«.
46301
Mesar, pomočnika
ca izdelavo raznih mesnih esdelkov. samo dobro izurjenega sprejmem takoj. — Ponudbe na oela*. oditelek »Jutra« pod »Mesarija«.
45195
Pletiljo
epre>tao, sjire.iuoui. Naslov v oglaciisai oddelku Jutra..
46361
L hotelsko sobarico
■periektiio, z letnima spričevali, veščo »lov. in nemškega jezllza, eprejme tai.oj hotel »Poeta« v Celju.
45185
Natakarico
cedite zunanjosti, pridne Jn pošteno, ki nima pristriženih las, staro 35—30 let, sprejmem v gotibio na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46366
Vajenca
za pletilmo industrij«, Id ima razam in veselje do strojev, sprejmem takoj. — Naslov v ogia^nem odde^u »Jutra«.	46397
Mizar, vajenca
s stanovanjem in hrano_ ▼ hiši sprejme Ivan Š u b i e, Poliane nad Sbofjo Loko.
46332

Zastopnike
agilne n dobre, proti vell-emu zaslužku iš£em Ogla siti se je v ne>leljo in ponedeljek dopoldne ln popoldne na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra« 46075
Dobra šivilja
fTorejtrne v del-o na dom perilo aK o,b!eke, najraje za ''ako tonfetcijsko trgovino. — Ponudbe na ogla.snS oddelek »Jrat-ra «pod š.ifro »Dobra givi'ja«	46334
1. obl k on.
šoterska šola
Camernik. Ljubljana. Dunajska cesta % (Jugoavto). -Tel. 2236 PonJt io urakt l ne vožnie	251
^ILLLiSii
Lesni strokovnjak
▼ neodpovedani službi. xa-poslen kot disponent pri lesni veleindustrijl. zmožen kavcije, samostojen vodja, izboren kalkulant. internist in ekMernist s dolgoletno lesno, industrijsko in banj no prakso Knjigovodja korespondent slovenskega. ita'ijanskega. nemSkega in srbo hrvatskega jezika želi premen:ti službo. — Dopise pod »Strokovnjak« M ogl. odd. »Jutra«.	44060
Penzijonist
gozdar, želi zapo-lenjt proti 9kromn:m zahtevam. Ponudbe n» oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gozdar«.
43819
Abiturijent
strokovno naobražen, HJe začasno primerne službe v mestu ali na deželi. Sel bi v pisarno, trgovin«, ali h kakemu podjetju. Naslov v oglasnem oddelku »Jut-a«.
46293
6. Th Rotman:
Bratec Branko in sestrica Mica
(Pravljica s slika m f)
(Ponatis prepovedan)
Strojnik
star 30 let, neoženjeo, popoten abstinent, vesten in natančen, strohni ključavničar — zmožen ia ve§č parnih strojev, die^elmo-torjev, bencinskih ter motorjev na sesalni plin. vešč vseh po«praviil elektrike rn splošno vseh del r večjih o<bratiti. želi	na kaki
večji žagi. o^-oma sVčmem podjet!u. Gre tadi izven Slonreniie. 0 razumevanju in natančno-ti p^po^očl :5vo sriričevalo na raeipolago. — Ponudbe na o?'a«, oddelek »Jutra« pod značko »Vesten in z dolgo pra".?o 3"«.
46367
p nor!	Pozor!
Volno In bombaž
t'nite najceneje wi tvrdki I ir? P t e 1 o g. Linhljana. f ari trg St 18 ln ZidovrV« Blira žt 4	«49
Tremo«: In drva
r a i b o 1 i i • vrste
dobavlja
L Pogačnik
Bohoričeva nliea
Telefon St. 2059
S.
846
Mladina! Veselih uric za Sveti večer vam bo prineslo božično »Jutro« t veliko nagradno zagonetko. Da ne boste zaspali, ko boste čakali na Polnofnieo, boste prej pridno iskali pot k Polnočnici ... Kdor jo bo našel, in če mu bo sreča mila, bo prejel eno na. slednjih nagrad: Fin A. Basberjcerjev gramofon 8 4 ploščami, izborno normalno kompletno dvokolo za dekliee od tvrdke Tribuna F. B- L. Ljubljana, fino Lubasovo harmoniko, kompletne smučke od tvrdke Jos. Uo. ree nasl., dosedaj izišle vse knjige revije >2ivljenje in Svet< v luksuzni vezavi, krasen album »Slovenija« in pa »birko is »Jn-trove« mladinske knjiiniee.
V torek tedai kar hitro »Jutro« v roke ln hajd na pot k Polnočnici!
Premog in drva
prodaji JererSek. Vodmal 200
Več starin, skrinj
lepih, po zelo ugodni ceni prodam. Primerno za božična darila! Emil Kopriv-niiar. Litija.	46182
Naravno vino
bel« in rdeče, čajno maslo, rozine, med i« druge d-eli-katese nradi trgovina teKefc, DunajBka cesta 99 46360
V?tra Lesln
za podiranje mesto trsk iM. »s dobi t vsei trgovinah. Glavma zaloga- Josip Ltndlč. Ljubljana, Kom«n skega 17.	--
Antikvltete
novodoge!
Agentoma in komicajka tr. govina. Studentorvska ul. 7, Ljubljana.	46386
Lepe sanke
in dvappreino kočijo prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 464,12
Ia orehe
trnke, nudi pooelli Ehren-frerund, Steak.	46411
UadU
Radio-aparat
Stiricflvni, i dobrim zvočni! om, dvema akumulatorjema in 90 V baterijo prodam za 2500 Din. Ponudbe pod šifro »Dober aparat št. 46290« na ogla&ni oddelek »Jutra«.	46290
Hrastov mah
če&minovo lubje io r e i zdravilna zelišča
kupujemo pt najvišji ceni Pišite pc cenik G Hotf mann & Co., Zagreb. Ber. slavičeva ulica 3. 43902
Mah
hrastov ali sliv. češminjevo lubje in druga zelišča ku-pavam vedno v vsaki mno-i ni po najvišjih cenah — Ed. Pižler. Vrhnika 43671
200 m tračnic
za poljsko železnico ia 50 pragov ta tir 0.5 m kupim. Ponudbe na Opekarno J. Oražem, Srednje Gameljne nad Ljubljano.	46275
SmučI
dobra ohranjene kupim. — Pismene ponudbe pod šifro »Dobre smuči« na og'a«ni oddelek »Jutra«. 46384
Žagovino
fruji vsako množ:no franko poeta:a t Sloveniji Josip Lin^č Ljubljana, Kcmvn-siega 17.	46387
Zemljišče
ca. 6000 m', za glavnim kolodvorom v Ljiubljani prodam. Uesni kupci naj ee javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Parcela«.
46319
Hišo
z opeko krito, s 5 sobami, delavnico in pritiklinami, z elektr raa>"vetravo. vrtom, njivo in go®dom, v lepem kra:n S'oveni i e iz pro-iste rtf'-e poceni prodam — Pninnivno za obrtnika ali ■upokojenca. Direktni kupci naj se obrnejo za nas ov sa oglasni oddelek »Jutra«.
46351
Kot družabnik
pristopim k ie.ni inuu^triji — trgovini Poleg kapi;ala prinašam strro ovno znanje Ponudbe pod »Resnost« na ogl. odd. »Jutra« 44079
10.000 Din posojila
proti mesečnim odplačilom ali žiranta za isto iščem za takoj. Zavarujem se za Din 20.00 življensko io dam polico kot protigarancijo. — Za uslugo plačam poleg obresti 1000 Din v obrokih. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zavarovan«.
462212
20% ne kron. bone
pačujs naboijšs »Pučka štediona« Osijek	885
Srebrne krone
vsakovrstno »lato in zlatnike k u p » j s F. Čuden. Prešerncvs ulica 1- 243
Orijentalno opremo
origina'no, brezhjbno prodam. Na ogled pri Franu Skalarju, Rimska cesta.
46350
Frak - obleko
in elegantno žaket-oblefto. za srednjo velikost poceni prodam. Na> lor v ogla nem oddeifcu »Jutra«. 46354
S2EE2P
Slaščičarji, peki!
V Kranju, velikem industr. mestu, središče Gorenjske oddam v najem lepe
prostore in lokal
za prodajo, ali grem tot družabnik k veščemu pefcn, slaščičarju za specialna peciva. Naslov in ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pekarija 1930«. 463:8
Lokal aH 3 sobe
v prifiču tateoj oddam na Bregu St. 8. Vpraša'; v U. nadstropju.	46359
Trgovski lokal
s eklaiiščem. na Stroos-maverjevi ulici oddam takoj. — Po;as®ila daje ing. Tornago, Poljanska c. 12.
46401
Namizna jabolka
sortiran« v zabojih od 20 kg dalje od'aiam v Šiški. Vodnf ova cesta 25 — (nasproti gornje mitnice) — vsak dan ta teden med 2. in 4 uro popoldne Po naročilu tudi razpošiliam na vse strani — Spoštovan iem Karlov® ck	46173
Vložim takoj
1,000.000 Din
tudi več al manj v zdravo. solidno in dobič'anos-oo podjetje ali tovarno — kot »ih ali sode'ujoč dri.-fabnik. ali proti garantira ni obcestni meri Le- resne, stvarne iu točne oonudbe s referen.-ami pod »Zajamčena tainost na ogla-n, oddelek »Jutia« 43631
Gostilno
dcbro Idočo. ob okra:ni ee-eti. 15 minut oddaljeno od železniške postaje, pripravno za kakšnega obrtni' a — oddam z novim letom v natem. Na!emnik mora biti kavcije zmož« In brez otrok Na"'ov pove og'a«nl oddelek »Jutra«. 4S171
Gostilno ali kuhinjo
na promeme<m kraju vziune ▼ najem samostojna oseba z osebnimi pravicami. Ponudbe oa na lov: A. Pantar Sp. Otok 24, Radovljica.
46284
Za dijaka
petoSolca rea ne gimnicije iščem stanovanje s brano e 1. jan. 1930 pri boljSš rodbina v LjuMjani. — Ponudbe sprejema gospa Ha-nuš, Ljubljana, Gregorčičeva 7.	<6852
Stanovanje v Celju
trUobuo. išče za-kon^ki par brez otrok u marec. Ceno in možnost v.elitve pod zna&ka .Stanovanje« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	43969
Stanovanje
v nori hiši poceni odda Ignacij Presetnik. Suia,rtno, p. Moste pri Ljubljani.
46349
Hišnika
iščem za takoj. Stanovanje na razpolago. Ponu lbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod šitro »Hišnik«.	46371
Opremljeno
stanovanje
2 sob, kuhinje in priti lin, v centru mesta takoj oddam. — Na-iov v oglasnem oddeliko »Jutra«. 46379
Stanovanje
8 velikih in 2 malih soto, tohinje. shrambe, prostora za ko-pa^ico. elektrika, vodovod in pritšk'ine, v H. n»d> tr., pri tranuvaju in 1 o-io''-ro-ra, ekoro vila. barva® pod, oddam takoi Naslov v og'asnem oddelku Jutra.
46392
Suho stanovanje
3 sob. kuhinje in pritiklin od*am s 1. ran. ali 1. fe-brna-;"m. Naslov t <yr'a^. oddelku »Jutra«. 46419

Sostanovalko
z veo oskrbo sprejmem takoj v centru mesta Naslov v oglasnem oddelka Jutra.
46346
Sobo
s posebnim vhodom n	ulico, oddam solidnemu	go. spodu ali gospodični	Poizve m v Rožni ulici	S/I.
46300
Dve sobi
v sredini mesta oddam za pisarno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46219
Opremljeno sobo
t eentm mesta oddam dvema Nar='ov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Žensko z otrokom
ki je če» dan v službi — sprejmem v opremljeno sobico s Stediln^om v Vod-matu, Društvena ulica 33.
46383
Sostanovalko
sna£no rn sol ino sprejmem na Ceknffia cesti štev 41.
Gospoda
(^rrejmsm z vso oskrbe t
čisto, svetlo hi -or-Ko sobo v bliiSni kavarne Prešeren. Nviov v oglasnem odde'ku »Jutra«.	46:358
Večjo sobo
s Štedilnikom ali stanovanje eobe in kuhinj« išče mrirna stranka. Pomudbe na oglas. 0'delek »Jutra« pod značl" o »D«, X nav od bo na.
jemmne.
46357
Opremljeno sobo
.i posebnim vh<*lom in električno razsvetljavo oddam solidnemu go?podu. Nac-lov » o£r'asuem oddelkn Jutra. ^	46382
Opremljeno sobo
s snpariranim vhodom, po mogočnosti s kopalnico, v centru mesta išče za takoj ali pozneje Inteligenten in soliden gospod. Ponudbe z navedbo cene in velikosti na oglasni odde'ek »Jutra« ,pod »Ena 6epa,rirajMi soba«. ^	46380
Sostanovalca
sprejmnm na B!enweisovi e. št. 15/Ul, vrata 17. 46396
Majhno sobico
oddam. Naslov pove ogla' oddelek »Jutra«. 46399
Sobo
s posebnim vhodom orfdam. Na- lov v oglasnem odde fcu »Jutra«.	46414
SSE3
Ribje olje
iveie najlinejše. norveško, ii lekarne dr Piccolija v Ljubljaji', s<> priporoča ble dim. slabim osebam 229
Neo-Derma
hišno sredstvo
Brzo in o.gurno odstran.uj« enkrat za vselej zapaljenie kože. kronični ekcem. ki se pojavlja ^ hra tami in izgleda neizlečljiv. V mnogih slučajih 6—7 let stari in za ta čas brez uspeha zdravljeni ekcem v nekoiko dneh odstrani Cena steklenici 100 Din, t pošto po povzetju 120 Din 7,e po eni steklenici uppeh! Razpošilja laboratorij »Nada« Subotlca 43402
Izčrpanhn
brezplačno pošljemo »Nov način pomla evan;a in le-čenja organizma«, povratek m oŠ. zdravja, delovne sposobnosti in podajanje aktivnega živVenia. OVn'te se na naslov: Mfo? Markovič. Beograd. Kralja Mi'ars
15820
Vino Opolo
zajamčen* pristno, do konca decembra čez ulico po 10 Din v hotelu »Bel'e-vue«. Ne zamudite ugodnosti.	43551
£Z5
Avto rezervno kolo
izgubljeno 16. decembra na ce ti Kranj-L'<ubljana. prosim na'ditel!a. da ga proti nagradi vrne na naslov: »Universal«, Ljubljana — Krekov trg 10/L 46381

Katera
(Impatlčna gospodična
iz ugledne robine, do 27 let stara, primerno naobražena, zdrava in skromna, bi želela znanja i dobro situšra-nim trgovcem? Cenjene dopise pod šifro »Moj lom« na A loma Company. Ljubljana. Aleksandrova 2.	46336
čemu pisati
ako je naka beseda, poji'ed in rvo' g'asu — viju^iro t. Po takih Izjavah — nimam besedi Srečno!
46369
Ivo
Prav vesele božične praznike io sre&no noro leto "H želi i vroč,;mi poljubi, v duhu vedmo pri Tebi — M.	46362
Samostojen gospod
36 le* »tar. v dobri poziciji. želi strogo diskretnega znanja s simpatično damo. Le re«ne doniš* pod šifro »Polnoč na Silvestrovo« na oglasni oddelek »Jutra«.
46402


Več gramofonov
prvovretnin. po zelo nUki ceni prodam Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 46139
Harmonike
mg!a*uje
ta strokovno
popravlja Prva jugosl ov. izdelovalnica harmonik in gramofonov
V. Simonič v Ptuju.
46109
Pianino
amerlkaik ki sistem, I r B,
skoraj nov ugodno naprodaj. Nasov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4631S
Kratek črn klavir
dobro ohranjen poceni naprodaj Naslov v ogUsn-m oddelka »Jutra«.
Gramofon -kovčeg
s 4 ploččam ugodne naprodaj v brtvnici na Celovški cesti 10 — vjs a vie mitnice.	46412
Kovčeg-gramofon
nov io 18 ploSč. nekaj nonuS ih, radi edpotovanj® takoj prodam sa 1000 Din. Naslov t oglasne« oddelku »Jutra«.	46416
Pozor!
Po nizki eeni prodam samo dobre, rabljene pisalne stroje, dobre znamke. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cena maka«
Pisalni stroj
snamke »Ideal«. S' o raj nor
prodam za 5000 Din. Vpra-šanja pod »Ideal« na ogla«, oddelek »Jutra«.	S-k
Denar ia čas ti p rib raniš s
šiamoreznico
H jo kupiš v največ;i »legi poliedel-kih strojev Fr. Stopica v Ljubljani Go-sposveteba eesta 1. 44068
Šivalni stroj
žeosfdobro ohranjen B«-orodaj Naslov r oglasnem cldelkn »Jutra«. 46376
Foto D. Rovšek
Vljudno naznanjam slavnemu občinstva v mestu in na deželi, da sem
preselil in otvorO
svojb fotografsko obrt v la t.ni hiši. Kolodvorska ■lica to št. 34 na it S5 I na-preti »Ljublj. dvora«. — Svoj novo. moderno opremljen foto-atelje na:topleje priporočam, ter jamč:m za prvovrstno delo. po zmernih cenah. Obenem m? je čast opozoriti p. a. gospode fotografe in foto-amaterje na svojo
ioto-trgovino
na tstem kraju. V zaligi Imam vedno uajboljii razen fov-materi:al. p'ošče in pspirjs Z velespošto-vanjem foto D. R o v I e k in trgovina s foto-potreb-ščinami	275
Če nujno potrebuješ slike za legitimacije
jih dobiš v 10 minutah pri foto Brata Smuč. Ljubljana Wolfova ulica 13. 242
Hišna zvonila
na baterijo ali elektr. tofc gradi in popravlja Havličeft Fran. konc-ps. elektrotehn. podjetje. Ljubljana — Sv. Petra cesta 5 (hotel Soča. dvorišče). Telofoa št. 3431.
Novo«! Norosti železna služhtska Brozovie« patent postelja z!o2*
Siva, s tapeciranim ma« racom, zelo praktična za vsako hiSo. hotele, paeno6iča, nočne službe in za potujoče osebo stane Din. 450.— Ras pošiljam po poštnem povzetja
Lesen« patent posteRa tložlitva. s tapeciranim madracom, zelo praktična stane Din. 880.—
Stalna razstava umetniških slik
Velika izbira okvirjev A. Kos, Ljub jaaa. Mestni trg št. 25 (nasproti magistrata).
44170
Svarilo
Proti vsakomur U M g«-
voril neresnične vesti, d» hod™ v mestno leviiče le.
vit, bom sodni js« a port-rt-paL — L. Steinar. 46S74
h Božič
Pristna namizna vina, desertno vino, malaga, vermut iu prošek. — Točilnica
]osip Vitek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 13.
TrodeHtl t volno pol-meni madracl stanejo Dia 750.-
Potem mani veliko zalego puhastega perja kg po D 38. - cisto belo gosje kg po D 130.— in čisto beli puh fcgpo D 300.— in celo tapetniško In posteljsko blago. ,
L. BROZOVIC
Zagreb, (lica 82.
Francoski pasovi za dame se dobijo samo pn tvrdki Adela Beisedntk
UUBUAtt« Sel^nbufcOvi 6.
Otomane
ua 550 te 850 * različnih vzorcih prvovrsten la^tea izdelek vzorkovana oei-U--U iregriBjala as oto-mase • 6«0 U 750 ttion. ik, ram nore divane mo. troce. »an<-»ijivo najboljše niago kupite ar«
Rudoii Sever
UpeiBiitve g ■artlte tre M I <74
Pozor!
Obtetv« in ljubitelje ftfe vabimo M
RAZSTAVO harških kanarčkov
' i as vrti dne 25.. 86. ia 7. decembra v telovadnic« TCCJA. Ocenjevalni sodil: pride iz Regemsbrcrga. Društvo za varstvo plie.
(faopčtta
ta$piedaja
kclufio-
vina&tih pCa&čev
£e Olet
jEiubljana •Mestni trg 1C
Znižane
oene!
Plr čila na obroke!
7la$nani£ol
Od danes dalje skozi vse praznike do preklica se toči čez ulico 1 Din cenejše po litru. GOSTILNA PRI TRATNIKU, Lb«M'ana. Sv. Petra cesta 25. 17030