Jtsu. Z6Z il Lluoilant. v četrtek, dne 15 noutmtra 1906. leto XXXIU. Veija po poŠti: za celo leto naprej K 26-— ti pol leta „ „ 13' — ia fetrt leta „ „ za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: 73 celo leto naprej K 20' — ia pol leta „ „ 10' — ■ta četrt leta „ „ 5'— t a en mesec „ „ 1'70 la pošllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez ---dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: En-stop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — —I- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravnlSkega telefona Štev. 188. ~ini Deviški Polonij!. Hamlet: Ali vidite tam oblak, skoro ves podoben kameli? Polonij: Za Boga! resnično je podoben kameli! Hamlet: Zdi se mi, da je kakor podlasica. Polonij: Hrbet ima kakor podlasica. Hamlet: Ali kakor kit? Polonij: Cisto kakor kit. Shakespeare: Hamlet. II. dej. »Marsikteri romar gre v Rim ali v Kom-posteljc«, naši liberalci pa te dni, ko naprav-ljajo za svoje pristaše v »Narodnem domu« pogrebno svatovščino, hodijo širom sveta iskat političnega poštenja. Ali ne bi bilo lepo na zaupnem shodu vseh kranjskih desperadov pokazati na svoj varžet, kjer vsak »Narodovec« hrani svoje prepričanje in poštenje, lično vezano in zlato obrobljeno, ki ni v nevarnosti, da bi se kedaj zgubilo, kakor ga ic v Cankarjevi povesti zgubil neki Ticij ali Sempronij? In zato »Narod« včeraj 14. t. m., ko piše o Steinovih napadih na poslance Slovenske ljudske Stranke, slovesno opere dušo svojih poslancev vsakega madeža. Plantan, Tavčar in Ferjančič sploh nimajo talenta za škandale. Saj: »Razumni in pametni ljudje bodo sami uvideli, da narodnonapredni poslanci dasi se gre za njih nasprotnike, ne morejo biti veseli takih škandalov, zakaj ž njimi je osramočeno vse slovenstvo. Res, da ves narod ne more biti odgovoren za nečastna dela posamičnih poslancev, ali svet ne misli na to, svet sodi po tem, kar sliši, in sramoti ves narod zaradi nekaterih posamičnih poslancev.« Pomislite, toliko nežnosti in sramežljivosti na stare dni! Kaj takega je zmožna le stranka, ki je obenem mrtva in se obenem preraja na zaupnem shodu. Narodno napredna stranka ni vesela, če se Šušteršiču očita žlindra in napačna bilanca in v dn6 srca jo zaboli, če kedo zmerja Šukljeta, da po krivici vleče penzijon. Kajti s tem je vendar osramočeno vse Slovenstvo in take Slovenije bi ne bilo mogoče na podlagi pragmatične sankcije rajnega cesarja Korla združiti s Hrvaško, kakor to nameravajo liberalci danes na sestanku. Kdo pa je izdal pred leti brošuro, kjer leži žlindra na kupih in pod njo pokopan Šu- steršič? Kdo je vlačil žlindro po neštetih številkah »Narodovih«, kdo je našim poslancem zistematično kradel poštenje? Liberalci gotovo ne! Kajti oni »nc morejo biti veseli takih škandalov, zakaj ž njimi je osramočeno vse slovenstvo«. Da bi pa onečaščali slovensko domovino z izmišljenimi škandali o poslancih Slovenske Ljudske Stranke, tega niso liberalci v stanu. »Slov. Narod« nikdar ni bil vesel vsenemških napadov na Šusteršiča, ampak jih je vedno skrbno skrival in zatajil, zakaj bal se je sodbe sveta o celem slovenstvu, sveta, »ki sodi po tem, kar sliši in sramoti ves narod zaradi nekaterih nevrednih posamičnih poslancev.« Svet sodi po tem, kar sliši in bere. Toda še nikoli ni svet imel prilike, brati v »Narodu« napadov na naše poslance. »Narod« to namreč obsoja in sram ga je, da jc vsled Steinovih lumparij ves svet pokonci in blati Slovenijo. Torej — tako je vi črnogledi, ki ne verujete. da bo danes narodno napredna stranka oživljena! Zakaj neki ne bi stara baba delj živela? Ona stori vse, kar zahtevate od nje: lahko sramoti klerikalne poslance in je lahko poštena, ponuja lahko Nemcem celo Slovenijo, da jo opluvajo in lahko Nemce obsoja, je lahko po kajžarsko sirova in lahko čisto gentie-manlikc. Sploh je to ubogljiva živalica, ki stori kar hočete, lazi po tleh in skaka po drogu. To so igralci čisto po božji volji, kakor jih je slikal Hamlet. Polonij: »Igralci so prišli kraljevič«! Hamlet: »Liram, larum«. Polonij: »Kakor mi vere moje«. Hamlet: »Na oslih so prijahali«. — »Najboljši igralci na svetu, bodisi za tragedijo, komedijo, historijo, pastorale, pastoralno komedijo, historiko-pa-storale, tragiko-historijo, tragiko-komiko-hi-storiko-pastorale ... Ni jim jednakega ne ^v recitiranju, ne v improvizaciji«. (Hamlet. II. dejanje.) Drugo tilsnje volilne Dunaj, 14. novembra. Prva skupina rešena. Stvar gre hitrejše, nego se je mislilo iz-prva. Pri vsaki skupini je oglašenih povprek 60 do 70 govornikov, govori pa iih k večjemu osem ali deset. Danes je govoril šc o prvi skupini glavni proti govornik B e n d e 1. Zatrjeval je, da je odločen zagovornik splošne in enake volivne pravice. Ni pa zadovoljen, ker dobe Nemci premalo poslancev v primeri s Slovani. Vendar pa Nemci v Avstriji ne smejo obupati. Po I. 1866 so mnogi sanjali o slovansko-kato-ški Avstriji. Te sanje pa se prav gotovo nc bodo nikdar uresničile. (Prof. Bcndel je protestant. Op. ured.) Splošna volivna pravica je sicer za Nemce nevarna, toda ne pogubna. Ravno v parlamentu, ki je sestavljen iz kurij, so Nemci izgubili vodstvo. To pa morejo zopet dobiti, ako se združijo vsi sloji naroda, tudi narodni delavci. Istrski poslanec dr. B a r t o I i je danes še enkrat poizkusil srečo s svojim predlogom, da Dalmacija dobi še en, seveda italijanski mandat za Zader in nekaj po deželi raztresenih italijanskih naselbin iz dobe beneške Ijudo-vlade. Pri tej priliki se je zadri v posl. Bian-kinija, ki je včeraj odločno pobijal italijansko zahtevo. Biankini mu pa ni ostal dolžan. Zavrnil ga je z vso odločnostjo rekoč: »Si ta-cuisses, philosophus mansisscs!« Nato se je vršilo glasovanje. Ker je bilo treba glasovati o premembi državnega temeljnega zakona, moralo je biti navzočih najmanj polovica poslancev. Sklep pa je veljaven. ako ga sprejme dvetretjinska večina. Poslanci niso bili vsi navzoči, gotovo pa jih je bik) v zbornici nad 300. Najprvo je zbornica z ogromno večino odklonila predlog češkega radikalca C h o c a, naj se odpravi gosposka zbornica. Z enako veliko večino je zbornica odklonila predlog dr. B a r t o 1 i j a. ki ie za Dalmacijo zahteval poseben italijanski mandat. Za ta predlog je glasovalo nekaj ustavovernih veleposestnikov in vsenemških poslancev. Propadla sta tudi oba poljska predloga, da naj Galicija dobi mesto 106 poslancev 114 in Bukovina 15, torej še en poljski mandat. Za oba poljska predloga so glasovali vsi slovanski poslanci. Predloga pa nista obveljala, ker nista dobila dveh tretjin glasov. Ravnotako nista obveljala predloga, da bi Nižja Avstrija iu Šlezija dobili vsaka en mandat več, torej en nemški in en slovanski. Število mandatov za ostale dežele je zbornica skoraj soglasno odobrila. Pripomnim pa, da bode definitivno glasovanje o številu in razdelitvi mandatov v posameznih kronovinah pozneje, ko pride na vrsto drugi zakon, to je, volivni red. Druga skupina. nadrobne razprave obsega § 7 drž. tem. zakona. Ta paragraf določa splošno volivno pravico, torej pogoje, kdo sme voliti in kdo sme voliti in kdo more biti izvoljen. Voliti more vsak moški avstrijski državljan, ki je dopolnil 24. leto in biva vsaj eno leto v občini. Za poslanca pa more biti izvoljen avstrijski državljan, ki je dopolnil 30. leto svoje starosti in uživa vsaj tri leta avstrijsko državljanstvo. V odseku so zahtevali nekateri člani tudi za ženske volivno pravico. Ta zahteva ni prazna. Ako smejo ženske s pooblastili voliti v obč. zastope, svetnike trgovskih in obrtnih zbornic, torej posredno poslance trg. in obrtnih zbornic in veleposetva, bilo bi dosledno, ako dobč direktno volivno pravico ženske, ki same vodijo svoje gospodinjstvo ali si služijo svoj kruh. Ker pa doslej še v nobeni državi, koder velja splošna volivna pravica, ženske nimajo te pravice, je večina v odseku odklonila dotični predlog. Pač pa hočejo češki radikalci sedaj v zbornici predlagati resolucijo, naj vlada resno razmišlja o tem ženskem vprašanju. Živahnejša pa bode razprava o vprašanju »s t o j e č n o s t i« (Kdor vč boljšo besedo za nemško »Sesshaftigkeit«, naj jo povč! Dolenjci poznajo »stoječnost« v tem pomenu. Op. por.) Tisti, ki se boje soc. demokratov, zahtevajo dveletno »stoječnost« ali stalno bivališče v občini. Soc. demokratje zahtevajo lc tri mesece. Vlada predlaga enoletno stoječnost, in temu je pritrdila tudi večina v odseku. Drugi so zopet zahtevali, naj sc »stoječnost« ali stalno bivališče omeji le na volivni okraj, ne pa na občino. Temu pa vlada ni pritrdila, ker bi bilo pri sestavi volivnih imenikov v mnogih slučajih, osobito v razsežnih volivnih okrajih nemogoče z gotovostjo dognati identiteto vsakega posemeznega volivca. Pri tej skupini je oglašenih 64 govornikov. Govorili pa so danes le štirje, Roman-czuk, Schuhmeier, Pernerstorfer in dr. Sobotka. Ker zaradi praznika jutri ni seje, zbe-zljalo je mnogo poslancev domov. Zato je predsednik že ob pol 3. uri zaključil sejo. Prihodnja seja bode v petek popoldne ob pol 3. uri. » * • Kancelparagraf in »Slovanska zveza«. V pododseku za volilno preosnovo jc podal poslanec dr. Zaffron sledečo izjavo: Takozvanemu kancelparagrafu nasprotujem načeloma, ker bi se ustvaril po njem zakon proti posamnim stanovom. Odklanjam ga, ker nasprotuje resničnim načelom svobode in enakosti. Ne glede na to, da posegajo ti predlogi na skrajno kočljivo polje vesti in napadajo to polje v sedanjem trenotku, ko se hoče storiti veliko delo demokratičnega napredka v sporazumu različnih strank, je pa skrajno nevarno, da se uvede tako izjemno določilo. Nadalje moram ugovarjati proti vsakemu takemu določilu, ker pomenja implicitc afront proti duhovščini sploh in še posebno proti narodni hrvaški in slovenski duhovščini, ki si ima. Inženirjev palec. Angleški spisal Conan Doyle. Izmed vseh kazenskih zadev, ki jih je moral moj prijatelj Šerlock Holmes rešiti, je dobil samo dve z mojim posredovanjem. Prvi slučaj se je tikal Hathcrleycvega palca, drugi blaznosti polkovnika VVarburtona. Zadnji je nudil bistroumnemu opazovalcu gotovo hvaležno nalogo; a pri prvem je obetal že začetek zelo veliko in vse se je izvršilo tako dramatično, da se mi je zdelo bolj vredno, da to zapišem, čeprav se v tem ni mogla toliko pokazati velika prijateljeva bistroumnost, kteri se je moral zahvaliti, za tako čudovite uspehe. Dogodek sc je kot vsa senzacionelna poročila pogosto razglasil po časopisih; če sc pa natisne samo na pol strani, vpliva na bralca seveda mnogo manj, kakor če sc dejanje vrši polagoma pred njegovimi očmi. Pozorno opazuje, kako se polagoma razgrinja skrivnostna tema in vsako novo odkritje mu razlaga pravo zvezo. Vsekakor pa ni oslabel zdaj — po dveh letih — oni globoki vpliv, ki sem ga Čutil tedaj. • » * Bilo je poleti 1889. leta, kmalu potem, ko em se oženil in ko se je zgodilo, kar hočem povedati. Postal sem zasebnik, torej nisem več stanoval pri Holmesu; vendar sem ga pogosto obiskaval in ga tudi pregovoril, da bi me tudi on obiskaval in ne bi opustil svoje prejšnje navade. V praksi sem se polagoma izuril in ker sem stanoval slučajno v bližini postaje Paddington, vprašali so me tudi nekateri tamošnji uradniki za svet. Eden izmed njih, katerega sem ozdravil dolgotrajne in hude bolezni, hvalil me je na vse mogoče načine in mi poslal vsakega bolnika, ki ga je le mogel dobiti. Nekega jutra, malo pred sedmo uro, potrkala je služkinja na vrata in mi naznanila, da me čakata dva gospoda iz Paddingtona v čakalnici. Podvizal sem se in se hitro napravil, ker sem že iz skušnje vedel, da so železniške poškodbe redkokedaj lahke. Ko sem šel po stopnjicah, pride mi iz sobe naproti moj stari prijatelj in zapre trdno vrata za seboj. »Zopet sem jednega pripeljal«, šepetal je in pokazal s palcem čez ramo. »Ta je že naš.« »Kaj pa mu je«, vprašal sem, kajti prijateljevo obnašanje je kazalo, da je moral biti dobro znan z ono osebo, ki jo je tako skrbno zaprl v sobo. »Nov bolnik je«, govoril mi je tiho. »Mislil sem si, da je bolj premeteno, čc ga sam sem pripeljem, tako sc ti nc more nič več odtegniti. Sedaj ne more več iti kam drugam. Toda, gospod zdravnik, zdaj moram iti, dolžnost me veže.« In pošteni mož je odšel takoj, šc utegnil nisem, zahvaliti se mu. Pri mizi v čakalnici ie sedel gospod v lični, rjavkasti obleki. Svojo pri prosto čepico jc položil na knjige. Jedno roko je imel zavito v robec, ki je bil čezinčez krvav. Menim, da mu je bilo okoli dvajset let. Njegov obraz jc bil resen in moški, toda tako bled, da se mi je takoj zdelo, da je nekaj zelo pretreslo njegove živce, česar mi ni mogel prikriti, čeprav sc jc trudil. »Nc zamerite, gospod zdravnik, da vas tako zgodaj motim«, pravi, »to noč se mi jc pripetila velika nesreča. Zjutraj sem se pripeljal z vlakom v Paddington in vprašal na postaji, kje bi mogel dobiti kakega zdravnika. Prijazen mož me je dobre volje spremil semkaj. Dal sem služkinji svojo vizitko, ki pa še leži, kakor vidim, tamle na mizi.« Vzel sem jo in bral: Viktbr Matherley, inženir, Viktorijina cesta 16 a III. To je bilo torej ime, poklic in stanovanje mojega zgodnjega obiskovalca. »Zal mi jc, da ste morali čakati«, pravim in sedem na stol pri pisalni mizi. »Razumem, prišli ste s ponočnega potovanja, ki jc zelo dolgočasno.« »O, v tem slučaju že ne«, pravi smehljaje. Smejal se jc tako hudo, da se jc moral nasloniti na stol in se ga oprijeti. Spoznal sem takoj, da je bilo nekaj bolnega v tej pretirani veselosti. »Potrudite se in se nehajte smejati«, pravim mu. Vlil sent mu iz steklenice vode v usta, toda bilo je brezvspešno. Napadla ga je histerija, kar se pogosto zgodi pri ljudeh, krepke narave, ako so se prej hudo razburili. Polagoma se je umiril in postal vsled zadrege rdeč kakor rak. »Lepo sem se osmešil«, rekel je hripavo. »Prav nič. Pijte prosim!« Vlil sem v vodo malo konjaka in kmalu so sc njegova, iznova bleda lica pordečila. »To mi dobro de«, pravi. »In sedaj bodite tako dobri, gospod zdravnik, in poglejte moj palec ali pravzaprav kraj, kjer je bil prej.« Odvczal je robec in mi pokazal roko. Ta pogled je vznemiril celo moje vtrjene živce. Poleg štirih stegnjenih prstov sem videl veliko, krvavo liso. Palec je moral biti ves odsekan ali odtrgan. »Ljubi Bog!« začudil sem se, »to je vendar grozna rana, veliko krvi ste morali izgubiti.« »O, da. Takoj ko sem izgubil palec, sem omedlel in precej dolgo sem moral ležati brez zavesti. Ko sem sc zopet zavedel, sem šc vedno krvavel; obvezal sem si zato roko z žepnim robcem, ki sem ga kolikor mogoče trdno zavezal.« jc pridobila jxi svojem požrtvovalnem delovanju na narodnem in prosvetnem polju hvaležnost hrvaškega in slovenskega naroda. To izjavo podajam v imenu kluba »Slovanska zveza« in pristavim šc v svojem imenu in j>a kot poslanec najbolj oteženih dalmatinskih davkoplačevalcev, da pomenjajo nameravana določ.la tudi afront proti grško-katoliški duhovščini. ki si je pridobila istih zaslug za srbski narod. m * * Politika s kartečaml. Poslanec Schonerer je obljubil, da bode streljala njegova stranka v skrajnemu slučaju s kartečatni na prijatelje volivne preosnove. Radovedno so pričakovali, kakšne li bodo vsenemške karteče. In izvedelo se je! Ko je napadal Stein voditelje Jugoslovanov in nemško ljudsko stranko, je zaklical poslanec Iro: To so prve naše karteče! Vsenemci so torej že v skrajni sili. A te vsenemške karteče so bili vsakdanji vsenemški smrdeči piskri. Schonerer bi si bil lahko prihranil svojo slovesno grožnjo s kartečami, ker na smrdljive vsenemške lonce jc bilo že vse pripravljeno. Nikogar ne preseneti, da so Vsenemci vse svoje^ strelivo preložili zopet na seksuelno polje. Čudno to ni. ker so tu doma. Pri napadih na Ploja jc goreče sodeloval tudi »mož časti« Berger, dokler mu ni zamašil ust poslanec dr. buster-šič z lapidarnimi besedami »Zginite!«. Vsenemci so znani v škandalni kroniki polusveta sodniki morale! Maščevalci ranjene morale oni Schonerer, Berger, Malik in Stein, ki so po interpelacijah omogočili in ovekovečili v zborničnih zapiskih cele zvezke svinjarij! Volilna reforma res ni nemogoča, ako importira »nravno ogorčenje celo v Vsenemčijo!« A v vsenemškem kartečnem koncertu proti volivni preosnovi se ne ujemajo vsi glasovi, r.den najvažnejših »topničarjev« je ustavil streljanje. Kje je »kronprinc* dr. Schalk? Ni sc ganil žc eno leto, kar je izpustil svoj precej slabi govor proti volivni preosnovi. Jeli tudi plačan in podkupljen, da govorimo s Schonererjem? Kje je poslanec dr. Schalk? Tako piše o vsenemškem kartečnem koncertu, ki ga tako hvali »Narod« dunajska »Rcichspošta«. Da so se v kartečnem koncertu tako lepo obnašali naši liberalci in pa nravno ogorčeni »Vsenemci«. se nič ne čudimo. Zagovorniki Lovvijevcga bordela in pa prijatelji pornografije spadajo skup, ker gliha skup štriha! * » * Kaj pravi »Zelt« o napadih na naše poslance. Dunajska »Zeit« sc bavi s pobalinskimi napadi Vsenemca Steina na naše poslance na uvodnem mestu. »Zeit« povdarja, da se napadi Steinovi gotovo ne naslanjajo na resnična dejstva, toda, čc bi bilo tudi vse res, kar je Vsenemec očital »konzervativnim Slovencem«, dokazuje to le, kako »neizobraženi in borni ran i i so Vsenemci in kako »nizkotno je njihovo stališče«. Saj je Schonerer zalučal veliki večini zbornice, ki jc glasovala za nujni predlog Gessmanov, v obraz: »Podkupljena pakaža! Vse plačano in podkupljeno!«, kaj ne bi tega očitali se posebič slovenskim »konzervativnim poslancem«, ki so storili toliko za volivno reformo. »Zeit« piše doslovno: »Slovenci imajo od volivne reiorme velik nacionalni dobiček. Zakaj naj bi jih vlada potem še podkupovala, da sprejmejo ta dobiček i Najbrž računajo vsenemške gnojne golide na to da se bodo njihovih »odkritij« zbali bojazljivi in čisti ljudje. Toda ta stranka je že vse izigrala in nobeden sc jc več ne boji. Narodnostno pomirjen je, ki ga bo začela volivna reforma, bo izpodkopalo tla tistemu obupnemu radikalstvu, ki jc cvetelo lc toliko časa, dokler so ga neumne ali perfidne vlade redile . . . Volivna reforma gre svojo pot. Avstrija hoče ozdraveti in se pomladiti, to je preresen zgodovinski proces, da bi^ ga mogle ustaviti babic pripovedke o napačnih bilancah in onečaščenih devicah. Pes laja, karavana gre dalje.« Tako »Zeit«. * * * Pojasnilo državnega poslanca dr. Ploja. Dobili smo in priobčujemo: Velecenjeno uredništvo! Prosim uljudno, da blagohotno objavite name naslovljeno pismo gospoda dvornega in sodnega odvetnika dr Karola Ružičke. Zahvaljuje se uljudno že naprej beležim z odličnim spoštovanjem udani d r. P I o j s. r. C. kr. dvorni svetnik in državni poslanec. Dunaj, 14. novembra 1906. Veleblagorodnemu gospodu dr. Frideriku Ploju c. kr. dvornemu svetniku Dunaj. Vaše blagorodje: Dasi v seji poslaniškc zbornice dne 12. novembra 1906 od neopravičene strani napad na Vašo čast ni vreden, da sc ozira nanj, sodim le, ker sem imel čast. da sem bil Vaš zastopnik v Vaši sodnijski razpravi glede na ločitev zakona, da opozarjam na sledeče okolnosti: Očitana obdolžitev je po mojen prepričanju, kar ste že izjavili v poslaniški zbornici, v vsakem oziru neutemeljena in temelji na lažnjivih podatkih ter je zgolj sumničenje. Kar je opomnil na to napadalec, jc popolnoma neresnično, kar mi jc znano iz razprave o ločitvi zakona. Popolnoma neresnično je. da ste morali tekom dveh ur približno po kritičnem terminu dne 17. julija 190.3 zapustiti stanovanje Vaše gospe soproge ali da ste jc zapustili; nasprotno je dokazano, da ste od onega dne do 19. februarja 1906, ko jc zahtevala Vaša gospa soproga ločitev od mize in postelje, pretekli dve leti in 7 mesccev, tako da že ta dolga doba nemotenega zakona ovrže nasprotne obdolžitve. Ker sem vodil pogajanja o ločitvi, vem iz lastne izkušnje, da niste zahtevali nikakih neprimernih zahtev, odklonjene niso bile Vaše zahteve, marveč sem jaz z uspehom odklonil nasprotne predloge, kar dokazuje, da niste bili pod pritiskom kake grožnje. Nasprotna stranka jc zahtevala, da priznate primerno preskrbo in še izjavo, da ste le Vi sami krivi ločitve od mize in postelje; odklonil sem obe zahtevi in je nasprotna stranka opustila nato obe zahtevi. Glede od Vas plačanih 1000 kron ni bilo to nič druzega, kakor povračilo posoj.la, ki ste ga 1. februarja 1906 dali le za nekaj dni Vaši soprogi. Popolnoma napačna je trditev, da ste stavili neprimerne zahteve in da ste umaknili kako zahtevo zato. ker je nekdo izjavil, da Vas drugače izroči državnemu pravdniku. Svobodno je še danes vsakemu, da napravi ovadbo državnemu pravdništvu. Ne more se dovoli obžalovati, da sc take, zasebno in rodbinsko življenje zadevajoče trditve zlorabljajo v političnem boju, in to tim-bolj, ker se taka neutemeljena sumn.čenja, ki so samoobsebi neverjetna, ščitijo z novimi izmišljotinami. Kako se mora reči, da je ta trditev utemeljena v aktih, ker akti' o podtikanem hudodelstvu ne eks stirajo. Substrata za ovadbe na ni in dokazujejo akti o zakonski ločitvi ravno n;><;^"'^,t',^, k?r jp trHiio. Velespoštovanjem udani dr. Kari R u ž i č k a s. r. • * * »Narodni Listy« o dvornem svet. Šukljetu. (št. 310.) »Slovenski govornik dvorni svetnik Šuk-Ije se je skoraj izključno bavil s svojim protiv-nikom dr. Tavčarjem. Vodja slovenskih liberalcev nc more izpregovoriti nobenega govora v dunajski zbornici, da bi vanj ne vložil vsaj enega napada na dr. Šusteršiča in njegovo stranko. Prizor, ki se nam tujcem javlja, je za Slovence, je za Cehe, jc za vse Slovane sploh neizmerno žalosten. Kdor le po vrhu pogleda doli v zbornično dvorano, more videti, s kakšnim škodoželjnim smehom in nepri-tajeno radostjo zasledujejo Nemci take prizore. Dvorni svetnik Šukljc spada k najnadar-jenejšim slovenskim možem. Združuje inteligenco z zgovornostjo, in kar jc glavna reč, tudi z izkušenostjo. Za svojo narodno mišljenje jc trpel v 60tih in 70tih letih. Izgnali so ga iz domovine na nemško gimnazijo v dunajskem Novem mestu. Ravno zato, ker je sam prenašal mučeništvo za časa nemških vlad, se je naučil biti toleranten. Mislimo, da bo poklican še za velike namene in da mu bode dovoljeno, ko jih bo izvrševal, znatno koristiti narodu, za katerega je trpel in delal. « * * Ustavni odsek o poslaniški imuniteti. Ustavni odsek je sprejel nekaj določil, ki nekoliko izpreminjajo določila glede na posla-niško imuniteto. V odseku so se posvetovali tudi o zadnjih dogodkih v poslanski zbornici, kjer so poslanci izpostavljeni napadom drugih poslancev, ne da bi se mogli uspešno braniti. Tozadevni predlog poslanca Skeneta bo odsek proučeval, splošno pa sodijo odsekovi člani, da proti sirovostim nekaterih poslancev ne pomagajo toliko kazenske določbe, kot strogi zbornični opravilnik. * * v Delegacije. »Pester Lloyd« poroča, da bodo delegacije sklicane 24. t. m. in da jih bo otvoril cesar s prestolnim govorom, kjer bo omenjal tudi zunanje politične razmere. * ♦ * Nemci na Češkem se pripravljajo. Stranka »Freialldeutschov« je pozvala vse nemške poslance na Češkem, naj se skupno s svobodnimi Nemci posvetujejo o novih državnozborskih volitvah na Češkem. # * n Zakonski načrti po volivni reformi. Vlada je pozvala načelnike strank, naj po končani in rešeni volivni reformi vplivajo na to, da zbornica hitro reši pogodbo z Lloydom, načrt o novi dalmatinski parobrodni družbi, načrt glede na ustanovitev centralne zadružne blagajne, proračunski provizorij za devet mesecev in zakon o lokalnih železnicah. * * * Usoda kancelparagrafa. Pododsek, ki se posvetuje o varstvu volivne svobode, bo zboroval v petek. Ferjan-čičev kancelparagraf bo šel rakom žvižgat, ker so tudi Poljaki vsi proti njemu. * « Ministri bodo kandidirali. Ko volivna reforma postane zakon, bodo vsi ministri kandidirali. Ministrski predsednik Beck in notranji minister B i c n e r t h bode-ta kandidirala v notranjem mestu na Dunaju, finančni minister Korytovski bo kandidiral v Galiciji, grof Auersperg na Nižje Avstrijskem in baron Klein v alpskih deželah. * * * Pododsek o Lloydovi pogodbi. V pododseku, ki se posvetuje o pogodbi z Lloydom, jc poročevalec poslanec Vukovič opozoril na to, da je on predsednik neke pa-robrodne družbe, ki jc v zvezi z dalmatinsko in da zato ne more biti za poročevalca. Pododsek jc to obžaloval, sc poročevalcu zahva- lil za njegov veliki trud in obširno snov, ki jo je on v zadevi Lloyda zbral, ter nato izvolil za poročevalca za plenum proračunskega odseka poslanca dr. Sylvestra. Govorijo, da mislijo mesto pogodbe z Lloydom, skleniti le dveletni provizorij in da se bo šele prihodnji parlament temeljito bavil s pogodbo. • » » Justičnl odsek. Danes so razdelili med poslance poročila poodseka justičnega odseka o izpremembi zakonskega prava v Avstriji. Poročilu so dode-jani manjšinski predlogi poslancev Schopfer in Hrubana, ki predlagata, naj se preide preko tozadevnih predlogov na dnevni red in poslanca Ofncrja, ki predlaga kar reformo ce-Icga zakonskega prava. AVSTRIJSKO DRŽAVNO DRUŠTVO ZA AVTONOMIJO NARODOV. Tako je ime društvu, katerega snujejo gospodje okolu lista »Gross Osterreich«. Društvo bo delovalo na to, da dobi Avstrija državno ustavo, ki bi zagotavljala vsakemu narodu v okvirju skupne avstrijske zvezne države drž. teritorialno samostojnost in popolno narodno samostojnost na polju lokalne uprave, šolstva, kulture. Vsem narodom bodi zagotovljena samostojna uprava njihovih narodnih zadev na podlagi narodnega katastra. Posamezne narodnostne državice naj bi tvorile skupno zvezno državo, na katere čelu bi stal cesar. Bosna in Hercegovina naj bi se pridružili hrvaškim deželam. Prvi shodi v ta namen se bodo vršili tekom prihodnjega tedna v Gradcu, Aspangu, Hebu, Uncu, VVelsu in Inotnostu. III. SEJA HRVAŠKEGA SABORA. Starčevičancc Persič se pritožuje nad resolucionaškimi poslanci, ki so ob enem žur-nalisti in zlorabljajo svojo poslansko imuniteto za to, da v svojih listih napadajo nasprotne poslance. Persič interpelira predsednika sabora, zakaj dobivajo hrvaški poslanci mažarske železniške certifikate. Vsi starčevi-čanski poslanci na to položijo na predsednikovo mizo svoje mažarsko pisane certifikate. Elegovič se pritožuje nad podlo in lažnjivo pisavo »naprednjaškega« »Pokreta«, na kar ga Popovič zmerja za »strankarsko govedino«. Budisavljevič interpelira vlado glede na omejevanje svobodnega združevanja v vojaški krajini, nakar odgovori sekcijski predstojnik dr. Nikolič, da bo vlada odpravila vsako izjemno določbo za krajino. Medtem so sc Starčevičanci nekoliko sporekli s Srbi. Medtem, ko jc utemeljeval L o r k o v i č predlog o splošni volilni pravici, jc neka dama iz galerije poslancu Elegoviču ironično zaklicala »vitez«. Elegovič jc zakričal na galerijo, ker jc mislil, da ga jc žalila moška oseba, »lopov«. Dama sc je morala pri podpredsedniku oglasiti in cela zadeva se bo obravnavala na drugem mestu. Nato je član koalicije Lorkovič toplo in lepo utemeljeval svoj predlog o splošni in enaki volivni pravici. Lorkovič je priznal, da sedanji saborski zastopniki zastopajo komaj 1 *8 odstotek celega hrvaškega naroda! Ker se je Starčevičancc Elegovič nedostojno obnašal, ga je podpredsednik Star-čevič opominjal, ker tako vedenje je v sramoto celemu narodu. Res! Vzlic vsem simpatijam do Starčevičancev moramo pribiti, da jim Elegovičevo vedenje ni v čast! NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. — ODGOVOR KANCLERJEV. V nemškem državnem zboru jc kancler Biillovv takoj odgovoril na interpelacijo Bas-sermannovo, ki jc izraz velike nezadovoljnosti na Nemškem. Biillovv jc govoril dolgo. Glede na Francijo je dejal, da sc Nemčija z njo ne more združiti, ampak mora ostati proti nji »na straži«. Med Angleško in Nemčijo ni nobenega nasprotstva (!). V dvozvezo se Nemčija ne vtika. Trozveze pa sc bo Nemčija zvesto držala, kajti drugače bi nastali med Avstrijo in Italijo konflikti, ki bi jih bilo težko rešiti. Trozveza je tudi potrebna za mirni in bogati gospodarski razvoj srednjeevropskih držav. Avstrija je Nemčiji zvesta, kar je posebno pokazala na konferenci v Algesirasu, Nemčija pa se tudi čisto nič ne vtika v avstrijske razmere, še manj v ogrske! Nemčija nedaje svetov, ako je kdo ne prosi zanje! Nemčija mora skrbeti, da se ohrani Avstrija kot velevlast, in nasprotno jc Avstriji mnogo na tem, da sc ohrani Nemčija. Kar sc tiče Rusije, ni Nemčija nikdar mislila na to, da prepreči ustanovitev samostojne Poljske (!) (to vest jc prvi prinesel »Slovenec« iz avtentičnega vira, ki jc vzvišen nad vsak sum.) Konečno jc dejal Biillovv, da sc Nemci ne boje osamljenosti, zakaj Nemcev je 60 milijonov in ni se jim treba bati, če se kdo v inozemstvu namrdne. RUSIJA. Vojni minister jc zapovedal zapreti vojaško medicinsko akademijo. — Iz Kronstadta poročajo, da je pobegnilo 25 obsojenih mornarjev. — Na postaji Seltija Vodijn so roparji napadli bančnega slugo in mu oropali 53.000 rubljev. — Velika tovarna municije Barnov-ski v Pcterburgu je pogorela. JAPONCI O RUSKI POLITIKI NA DALJNEM VZHODU. Ruski list »S. P. V.« prinaša odlomek iz članka, ki ga je priobčil japonski list »Taiyo« o ruski politki v Mandžuriji. Odlomek sc glasi: General Rennenkampf je nedavno pravil, da za Rusijo jc neobhodno potrebno v kratki bodočnosti začeti novo vojsko z Japonsko radi tega, da se maščuje. Nekateri izmed ruskih častnikov — pravi »Taiyo« — so istega mnenja. Toda take misli in trditve ne morejo ustrašiti Japonske. V sodobnih mednarodnih razmerah ni mogoče napovedati vojske samo zavoljo tega, ker sovraži drug drugega. Razun tega moč in vpliv prijateljev vojske na Ruskem od dobe zadnje vojske se manjša. — Omeniti tudi treba, da slučaji nepokorščine in zelo slabe discipline so prav pogostni v ruski armadi. Pri takšnih okoliščinah se ne morejo upoštevati bojaželjne izjave nekaterih ruskih častnikov. Poleg tega politična reforma, ki jo sedaj Rusija pripravlja, ovira uresničiti š.e to, kar je za njo koristno, torej o kakšni novi vojski se ne more govoriti. — Politična moč v Rusiji bode vkrat-kem prešla v roke demokratične stranke in mi smo dobro prepričani, da le-ta stranka je največja sovražnica vsake vojske in osvo-jevalne politike. Iz poročil, ki smo jih izvedeli v severni Mandžuriji, Mongoliji in Sibiriji, moremo sklepati, da ruska armada se oborožuje žc zdaj, toda to se ne tiče Japonske. Rusi hočejo biti močni radi tega, da imajo v strahu in pokorščini mongolske in mandžurske prebivalce in na ta način si zavarujejo seriozne koristi. Navzlic temu Rusija nikoli ne bo dosegla tistih koristi, kakršne je imela do vojske. Posebne pazljivosti, kakor smo že omenili, vojaški načrti Rusije, niso vredni. Japonski se ni treba vznemirjati. Za to pa tembolj morajo Japonci upoštevati ruska trgovska in obrtnii-ska podjetja na Daljnem Vzhodu. Ni dvomiti, da jim bode Rusija posvetila vse svoje moči iu vso svojo energijo. Onsuns nouice. + Šentjanška železnica. Včeraj 14. t. m. vršila se je druga konferenca o pogojih za belokrajinsko železnico pod predsedstvom železniškega ministra. Poleg zastopnikov prizadetih odelkov žel. ministrstva bili so prisotni zastopniki finančnega in poljedelskega ministrstva, dalje kot zastopniki dežele grof Barbo in Povše, od dolenjskih železnic baron Schvvcgel in ckscelenca Lihartzik. Kot zastopnik šantjanških premogokopov ravnatelj Mayner. Navzoča sta bila drž. poslanec dr. Šusteršič in dvorni svetnik Šukljc, kateri sc jc udeležil teh konferenc na posebno vabilo železniškega ministrstva kot poznavalec gospodarskih razmer prizadetih okrajev. Posvetovanje sc včeraj še ni moglo skleniti, ker so morali drž. poslanci ob 11. uri v drž. zbor. Toliko sc pa lahko reče, da je ugoden uspeh teh obravnav danes že zagotovljen. Konferenca se nadaljuje v ponedeljek dne 19. t. m. ob 9. uri in je žel. minister v svojih sklepnih besedah izražal prepričanje, da se že v bodoči konferenci preimenitna stvar zgradbe te lokalne proge definitivno reši na korist dežele Kranjske in prizadetih ok rajev. + Slov. katol. akadem. društvo »Zarja« v Gradcu ima svoj II. redni občni zbor o zimskem semestru 1906/7 v petek, dne 16. t. m. ob pol 8. uri zvečer pri »Zeleni Štajerski«. Vspored: 1. Branje zapisnika zadnjega obč. zbora, 2. branje zapisnika bratskega društva »Danice«, 3. poročilo odbornikov, 4. sprejem novih članov, 5. slučajnosti. + Z občnega zbora« Danice« sc nam poroča, da sc ga je udeležilo nad 40 Daničarjcv. Veliko veselje jc zavladalo med zborovalci, ko so proti pol 10. uri prišli na zborovanje slovenski poslanci dr. Korošec, Pogačnik, Povše, Spinčič in Šuklje. Med drugimi točkami jc bila na dnevnem redu nabava znanstvenih knjig. Debate udeležili so se dvorni svetnik Šuklje, ki je naši akademični mladini dajal navodila, kake znanstvene knjige je kupiti, kje se naj jih naroči i. t. d. Po sklenjenem oficijelnem delu se je pričela prosta zabava, katero ic vodil državni poslanec Pogačnik. Poslanca Povše in dvorni svetnik Šuklje sta napijala društvu »Danici«. Slednji je naglašal, da kakor v mladih letih se on šc bojuje za narod in svobodo. Stremljenje j>o svobodi dobi svojo pravo podstavo stoprav v tem, ako se vrši na podlagi veko-vitih krščanskih načel. Izmed drugih napitnic omenjamo, da jc dr. Korošec napijal tovarišu Šukljeju in njegovemu rastočemu ugledu v drž. zbornici, poslanec Šukljc odsotnemu voditelju Slov. Ljudske Stranke in »Slovanske zveze«. Napitnica je bila sprejeta z odobravanjem. Ko se je zborovanje zaključilo, bil je med »Daničarji« le en glas, da tako krasnega večera še niso imeli. + O slovenskih profesorjih piše zadnja »Omladina«. kakor pravi, »iz profesorskih krogov«: »Naj se dotaknem točke: nacijonalnc vzgoje slovenskega dijaštva. Brez ovinkov bodi povedano, da v tem oziru slovenski profesor mnogo greši. Greši, ako zanemarja naci-jonalno vzgojo svojih rojakov in greši, ako narodne ideje ne goji prav. Narodna vzgoja se zanemarja najbolj na periferijah; zato pa jc marsikateri slovenski dijak, ki pride s teli zavodov, ali narodno indiferenten ali celo re-negat. Ako je v dobi narodnega probujenja mogoče, da svetuje slovenski proiesor sta-rišem, naj vpišejo sina za Nemca, da se mu bo v šoli boljše godilo; ako je mogoče, da sc slovenski profesor za narodno vzgojo svojih lastnih otrok tako malo zanima, da mu postanejo sami renegati, ali je potem kaj boljšega pričakovati od njegovih učencev?! Ako dalje slovenski profesor slovenskim osmošolccm kategorično prepove zahajati v pošteno narodno družbo samo zato, ker ne mara ž njimi pri eni mizi sedeti, ali je potem kaj čudnega, da zaide slovenski dijak v beznice ali celo v nemško-nacionalno družbo? Baš na periferijah imajo najlepše vzglede za nacijonalno vzgojo — seveda pri naših narodnih nasprotnikih. V svojih narodnih pesmih najde nemški profesor vedno dovolj krepkih značajev, požrtvovalnih mož-rodoljubov, ki so vodili svoj narod do slave. Vstopil sem nekoč v telovadnico: na eni strani Bismarck, na drugi oče nemških telovadcev Jahn v frankfutarskih barvah. Vedno in povsod najde nemški profesor priliko, da vzbudi v svojih učencih narodni ponos. Meni so v resnici imponirali ti narodno ponosni fantje — in v srce me je zabolelo, ko sem jih primerjal s svojimi narodno brezbrižnimi rojaki, katerih znak je bila suženjska ponižnost. Ako se vprašamo po vzroku te žalostne prikazni, bomo izvečinc uvideli, da je tega kriva največ bojazen naših profesorjev, da bi se jih na višjem mestu smatralo za odločne Slovence. Resnica je sicer, da se ima »zgoraj« vsakega profesorja za »nezanesljivega«, ako pokaže javno svoje narodno prepričanje. Toda mislim, da je žc čas, da slovenski profesorji enkrat javno povemo, da 1 j u b c z e n do slovenskega naroda ne nasprotuje dolžnostim, ki jih imamo kot »zapriseženi državljani«. S slovcnsko-narod-nega stališča vzgajajmo slovensko mladino!« — Laška pritožba proti župniku v Malem Lošinju odvrnjena. Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo lošinjskih Italijanov proti ume-ščenju hrvaškega župnika Bonifačiča v Malem Lošinju. — Vsled opeklin je umrl Franc Stare iz Barkovelj pri Trstu. — Nova avstrijska visokomorska torpe-dovka »Krokodili« je priplula v Pulj. Torpe-dovka ima hitrost 26 milj v uri. — Samoumor kadeta. V Gravozi se je ustrelil pehotni kadet Reimar. — Smrtna obsodba. V Zadru je porotni-ško sodišče obsodilo na smrt Krištofa Drača, ki je ustrelil orožnika Jukiča. — Eno leto Ječe zaradi pet krajcarjev. — Reško sodišče je obsodilo Antona Lebana iz Trsta na eno leto ječe, ker je 2. t. tn. iztrgal neki gospej na javni ulici iz rok denarnico, kjer je bilo 10 vinarjev. — Truplo 4 dni ležalo v sobi. Na Reki so našli v neki podstrešni sobi v starem mestu truplo 70-letne Frančiške Cernetič že gnijoče. Crnetič je bila skopa starka, ki se jc ogibala ljudi. — Ubil ga z dežnikom. V Spljetu je neki Ozretič v prepiru ubil z dežnikom nekega Di-miča. — Podraže se kovinski manšetni in ovrat-niški gumbi za 10 do 15%. — Sodnik aretiran radi ponarejanja denarja. V Velikem Varadinu so aretirali sodnika Kadarja, ki je ponarejal bankovce. Aretirani sodnik je svoje dejanje že priznal. — Umrla je v Gorici gospa Frančiška S u 1 i g o j, stara 26 let, soproga g. V. Šuli-goja, sluge Trgovske obrtne zadruge. + Afera poslanca Ploja. S Steinovimi obdolžitvami se je pečalo upravno sodišče, katerega član je dvorni svetnik Ploj, v posebni seji. Obtožbe so se preiskale, a sodišče ni našlo povoda storiti kake korake v tei zadevi. — Poštna vest. Poštna oficijala gg. And. Cerne in Andrej Falzari sta imenovana za poštna oskrbnika in sicer prvi v St. Petru in drugi v Lošinju. — Novo društvo. V Bučki, okraj Krško, se je ustanovilo izobraževalno društvo »Nada«. Brodar izginil. Na Koškovcm brodil v Gradovljah je zmanjkalo v pondeljek ponoči tamošnjega večletnega brodarja, samskega^ Lovrenca Loboda vlg. Koškovcga. Sumi sc zločin, ker jc ranjki navadno imel več denarja pri sebi in mu je i-z barake pobrana obleka. + Za nabavo slovenskih knjig in časopisov »Danici« nabrali so slovenski državni poslanci v »Slovanski zvezi« vsoto 100 kron, katera sc je po poslancu dr. Korošcu oddala »Daničarjem«. Ob tej priliki tudi uredništvo »Slovenca« prosi svoje somišljenike, da sc v ta namen spomnijo vrle »Danice«. Dalmatinske vojaške posadke se spomladi znatno pomnože. Šibenik dobi trdnjav-sko topništvo, južna Dalmacija dobi novo poveljstvo gorske brigade. V posameznih krajih se dosedanje vojaške posadke za polovico pomnože. — Očeta umoril. Iz Vodnjana javljajo, da jc 751etnega posestnika Bcrgamasco umoril njegov lastni sin. O vzroku temu groznemu činu ni še nič znanega. Čudno pa jc. da oblasti v Pulji niso dobile nikakega obvestila o tem dogodku. Svedrovci pred porotniki v Gorici. Lepa družba, nič manje nego 11 svedrovcev sedi tc dni na zatožni klopi pred porotniki v Gorici. Obtoženci so: Josip Scarbonzin, Ivan Malombra, Rud. Zegler, Teodor Pinter, Emil Sbisa, Henrik Sbisa, Josip Gallina, Peter Fili-ppini, Josip Slataper, Ivan Petič in Ivan Sche-roviz. Ti ptički so toženi, da so izvršili tri poizkuse tatvine in eno tatvino. Prvi poizkus tatvine je bil izvršen v noči od 25. na 26. septembra 1905 v uradih paroplovne družbe »Ungaro-Croata« na Reki, drugi v noči od 3. na 4. novembra 1905 v uradih tvrdke Peter Venuti v Gorici, a tretji v noči od 25. na 26. februarija t. 1. pri zlatarju Brunni v Trstu. Tatvina (247 K) jc bila izvršena v trgovini s papirjem Apollonio Balbi na Volovskem. Te poslednje tatvine je tožen sam Filippini. — O legarju v Postojni sc nam poroča, da sc vedno ponavljajo novi slučaji. Štajerske novice. š Pri občinskih volitvah v Gradcu so v III. razredu zopet zmagali socialni demo-kratje. Od 5286 glasov je bilo oddanih 3067 glasov. Socialni demokratje so dobili 1567 do 1649 glasov, kandidat.ic »združenega meščanskega odbora« pa 1397 do 1430. Socialni demokratje so dobili letos 100 novih glasov. Meščanski volilni odbor je upal na zmago. Ncmštvo v Gradcu sedaj nima dvetretjinske večine v občinskem odboru! Med Izvoljenci sta tudi Resel in grozno (!) — Vincenc Mu-hič. Zmagovalci so napravili sprevod po mestu. š Zopet nemške marke I Brez mark iz »rajha« in brez vladne podpore bi Nemci na Spodnjem Štajerskem ne mogli živeti. Iz »rajha« jih podpira najbolj splošni nemški »Schul-verein« v Berolinu, ki je tc dni nakazal nemški šoli v Ormožu 300 mark, sedaj pa še nemški šoli v Poberšu 400 mark. Judeževi groši! š Ribniški Mohorjani na Štajerskem so darovali 6 kron družbi sv. Cirila in Metoda. š Trije splavarjl utonili. Pretečeni teden so privozili na splavu po Dravi trije moški. Nekaj pod Zavrčem pa je zadel splav z vso močjo ob neki drog, ki je le malo iz vode molel, tako da ga krmar zapazil ni. Splav se je razbil in vsi trije možje so utonili. Drog je ostal v vodi najbrže od kake pijonirske stavbe v Dravi. š Ljudsko knjižnico imajo mariborski Slovenci v »Narodnem Domu«. Kako potrebna je bila, kaže dejstvo, da se je v četrt leta, odkar obstoji, izposodilo že okolu 1200 knjig. š Tovariša zabodel. Štorovski tovarniški delavec Franc H a č u n in Pretnarjev hlapec iz Celja Josip Vrabec, sta zadnjo soboto popivala v Greccovi gostilni v Kovaški ulici v Celju. Zaradi neke malenkosti sta se sprla, a kmalu ju je gostilniški najemnik pomiril. Ko pa je stopil Vrabec iz gostilne na prosto, ga je Hačun z nožem napadel.Nameril mu je na glavo, a je Vrabec udarec z roko prestregel in nož se mu je zabodel v roko ter ga težko poškodoval. Ko je napadeni zavpil: »Zaboden sem!« je Hačun zbežal, toda priletel je ravno v objem policista. Posrečilo se mu je sicer uiti, a ik) daljšem iskanju ga je oko pravice izsledilo na dvorišču mestne ubožnice, kjer je čepel za vodnjakom. Zaprli so ga in izročili sodišču. š K samoumoru majorja Pflegerja in njegove žene se poroča, da je bila Pflegerjeva žena hči odvetnika Cučka v Ptuju. Oba sta se ustrelila v srce. Major je bil zapleten v neko častno denarno zadevo. Tudi brat njegove žene se je pred leti ustrelil. š Dijaška stavka na graški unverzi. Včeraj je pri predavanju profesorja Andersa zahteval neki burš, naj se profesor prepriča ako so vsi »Karolinci« inskribirani. Ko se je profesor o tem prepričal, predlagal je dotični burš, naj profesor preneha s predavanjem, kar je profesor tudi storil ne oziraje sc na nasilstvo na minoriteti. Pri predavanju profesorja Hiidebranda so burši razbijali, ker jc profesor dalje predaval, šli so iz dvorane in pustili notri smrdljivo bombo, ki je razširjala tak smrad, da je profesor pri odprtih oknih končal predavanje. š Št. Jakob v Slovenskih goricah. Pri občinski volitvi pretekli četrtek je naš župan Škoff zopet pokazal svoio mogočnost. Ker je videl, da je njegovih volivcev premalo na volišču, je takoj v sredi prekinil volitve. Preloži! jih je za 14 dni. Vršile se bodo pri posestniku Sraju, dobro uro hoda od Št. Jakoba. Bržkone misli, da ne bomo mi volivci šli tako daleč na volišče. A se hudo moti. Prihodnjič nas bo še več prišlo, mi se nc damo od Škoffa za nos voditi. š Župnijo Vransko dobil je velečast. gosp. Franc I r g 1, župnik na Sladki gori. Inštalacija bo 1. decembra t. I. š V kratkem času — 14 požarov na Rečici. Element ognja prekoračil je zopet svoje meje, svoj koristni namen na Rečici ob Savinji v nedeljo ob 12. uri dne 11. novembra t. 1. Pogorelo jc gospodarsko poslopje pri Fr. Tesovniku, p. d. Slatinšek, do tal v škodi okrog 4000 kron, katera je ravno zdaj občut-neji, ko so vsi poljski pridelki spravljeni. Sumi se, da je zopet hudobna roka svojo pregrešno dejanje poizkusila, da iz vaje ne pride, ker je ravno tukaj v zadnjem času bilo že 14 požarov. Začulo sc jc čarobno zvonenje plat zvona ravno novoposvečenih krasnih zvonov, ki so torej tudi v nesrečni dobi prijatelji, čuvaji in klicatelji: »Na pomoč!« Nad vse hvalilo jc omeniti domačo spretno požarno hrambo, ki je bila takoj na licu nesreče in ogenj omejila samo na prvotni objekt. Posebno so se odlikovali izmed mnogih neimenovanih vztrajni četovodja Anton Struci in rodbina Visiak po svojih treh spretnih članih: oče in dva sina, ki naj dovolijo tukaj nepristransko pohvaljeno omenjeni biti. ker imajo ne samo v trgu, ampak tudi na daleč okrog prvenstvo, kadar se gre za javna dela, kakor tudi bližnjemu na pomoč v vsakem oziru. Pri tem naj pa ne bodo pozabljene tiste okorne dušice, ki pridejo k požaru iz radovednosti, iz zgolj zasebnega namena, da si svoje zastane ude nekoliko ogrejejo. Jako dobro došli so tudi vrli Pobrežani, katerih brizgalnico je vzlic raznim zaprekam z strelno naglico dovedel posestnik Janez Melavc št. 14, p. d. Tomažin, iz Spodnjih Pobreže na licu nesreče. Eden gasilcev. š Sleparstvo ciganov z nepravimi kotli. Iz Šmarja pri Jelšah se nam piše: V nedeljo 1. t. m. prišli so cigani v šmarsko okolico in tam prenočili. Drugi dan so pa začeli svojo trgovino po raznih hišah. Prodajali so namreč kotle iz navadnega pleha, ki so bili obliti z neko tvarino, podobni bakru. S pretirano vsiljivostjo so ponujali ljudem svoje sleparsko blago in ga hvalili kot pristno bakreno. Se precej sreče so imeli. Mnogi so jim šli na lim, ki so ali kotle kupili ali nove za stare zamenjali. Zraven tega so pa cigani nasveto-vali ljudem, da naj prej, ko jih bodo rabili, napravijo mešanico iz jajc in pepela, ž njo namažejo kotle in tako jih pustijo kakih 5 dni. To jih bo trdne storilo, da nc bodo tako hitro pregoreli. Nekdo je pa vendar bil bolj pameten, da je rajši svoj novi kotel s pilo poskusil in sc prepričal, da jc osleparjen. Naznanil jc to orožnikom, ki so žc dopoldne napravil konec tej sleparski trgovini. Cigane so polovili. Cigani so sc izgovarjali, da so sami poštenjakoviči, in da prodajajo blago, kakeršnega so dobili iz tovarne. Pa na njih zagovarjanje se nI oziralo. Zaprli so jih. Pri preiskavi našli so pri njih nad 800 K denarja, kar priča, da so dobro tržili, ne samo pri nas, ampak tudi drugod še z večjo srečo, katera jih je pa žalibog v Šmarju zapustila. Kaj se bo nadalje ž njimi zgodilo Vam poročam. Gospodarstvo- g Vinarski shod, ki bo v nedeljo, dnč 18. novembra t. I. na Starem strelišču v Ljubljani. Zborovanje, ki se ga lahko vsakdo in brezplačno udeleži, se prične ob 'M0. dopoldne in se bo vršilo po naslednjem sporedu: 1. Pozdrav zastopnikov raznih korporacij in drugih udeležencev po predsedniku. 2. Ktere žlahtne trte kaže na Kranjskem razmnoževati z ozirom na podnebje, zemljo in vinsko kupčijo? (Poročevalec: Rihard Dolenc, vodja deželne kmetijske šole na Grmu). 3. Kako pospešiti kupčijo z vinom in dvigniti izvoz kranjskega vina. (Poročevalec: Fr. Gombač, deželni vinarski komisar v Ljubljani). 4. V koliko morejo umetna gnojila nadomestiti hlevski gnoj v vinogradih? (Poročevalec: Buhoslav Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik v Rudolfovem.) 5. Ktere izkušnje imamo s streljanjem proti toči? (Poročevalec: Fr. Gombač, deželni vinarski komisar v Ljubljani). 6. Druga morebitna vprašanja, zadevajoča vinstvo. — Odbor za prireditev vinarskega shoda. g Srbske svinje. Srbija je doslej ekspor-tirala na leto 140.000 svinj. Predvčerajšnjim je tvrdka Pigcon v Bordeauxu sklenila s srbsko klavnico v Belgradti pogodbo za dobavo 160.000 svinj v skupni teži 15 miljonov kilogramov. S tem je izvoz srbskih svinj zopet zagotovljen. g Podraženje tnesa. Na Dunaju hočejo nastopiti proti podraženju mesa. Čakajo le še, kaj bodo storili v Nemčiji. Pred vsem sc zahteva, da znižajo vožnje cene in pa da bodo železnice hitrejše vozile živino. g Trgovci z vinom na Češkem so zvišali cene vinom, češ, »da jc letos slaba vinska letina«. Ljudilunske mm, li Petnajstletnica pevskega društva »Ljubljana«. Pevsko društvo »Ljubljana« slavi dne 6. januarija 1907 petnajstletnico svojega obstanka in desetletnico blagoslovljenja svojega društvenega prapora. Ob tej priliki vršilo se bode dopoldne v Narodnem domu slavnostno zborovanje, ob eni uri popoldne istega dne ravno tam banket, na večer pa v veliki dvorani hotela »Union« slavnostni koncert, spojen s plesnim venčkom. K tej slavnosti vabil bode odbor pevskega društva »Ljubljana« poleg vsili ljubljanskih društev, tudi nekatera vnanja bratska društva, med katerimi so kakor čuje-mo od kompetentne strani, svojo udeležbo že deloma zagotovila hrvatska narodna društva. lj Zabavni odsek pevskega društva »Ljubljana« priredi v nedeljo, dne 18. t. m., v areni »Narodnega doma« zabavni večer z raznovrstnim sporedom, kakor: petje, šaljivo tombolo, komičnimi prizori ljubljanskega Za-neta, šaljivo pošto, plesom itd. Vstopnina jc določena na 40 h. Arena bode dobro kurjena. li Za davkarja v Ljubljani je imenovan davkar Lovrenc V e r b i č v Škofji Loki. lj Umrla je včeraj zvečer gospa Klotilda L a c lin i k, soproga inženirjeva, stara 41 let. li Umrl je Ivan B a r b i č, bivši vojaški laborant, star 85 let. lj Našel je krojač Josip Iham zlato brožo, vredno 8 kron in jo oddal na magistratu. Posestnik Ivan Hribar je izgubil nekje v mestu črno žensko ogrinjačo, vredno 8 kron. Ij Sinočni brzovlak je imel dve uri zamude, ker se je bil med postajama Logatec-Bo-rovnica pokvaril stroj. lj Prijeta inlada tatica. Mestna policija je sinoči aretovala neko mlado dekle, ki je kradla kakor sraka po trgovinah, hotelih in šolah. Pri neki hišni raziskavi je policija zaplenila šestnajst dežnikov, ki jih je mlada tatica pokradla večinoma po šolah. Oškodovani naj sc oglasijo pri policijskem uradu ob uradnih urah, da si dežnike ogledajo, eventuclno jih dobijo nazaj. lj Repertoire slovenskega gledališča. Danes se poje p r v i č v sezoni Verdijeva opera »R i-g o I e 11 o«. - V s o b o t o p r v i č na slovenskem odru drama »Na svatbene m p o-to vanju«, ki jo je spisal moderni italijanski dramatik G. A. Traversi. Ta psihološka drama sc je igrala lani prvič na dvornem odru na Dunaju. Glavne uloge igrajo ga. Taborska, ga. Danilova, g. Dragutinovič in g. Nučič. Ij Mohorjeve knjige so že došle v Ljubljano. Dobivajo se pri gg. poverjenikih. Spomnite sc pri tej priliki naše Ciril - Metodove družbe s kakim darom. Vsak tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme. Podivjani prisiljenec. Ferdo Vcidl, monter iz Št. Janža na Koroškem, se nahaja že od 19. aprila t. 1. v tukajšnji prisilni delavnici. Ker ni zanesljiv in jc zaradi nasiljenosti nevaren drugim, ga niso pošiljali izven prisilne delavnice na delo. Posebno jezo je imel tia paznika Franca Putcrla, kateremu se jc izrazil, da čc ga ne pošlje vun na delo, bo nekaj naredil, in čc ga za. to prav na deset let zapro. Dne 10. avgusta nadzoroval jc dotični paznik prisiljenec v delavnici. Ko se jc nekaj pripognil, skočil je Veidl oborožen s kamnom in pričel udrihati po paznikovi glavi. Puterlu so priskočili na pomoč kontrolor Pavločič, nadzornik Mulaček in nadpaznik Kunavcr. Ker jim je pa Vcidl zagrozil, da vsakega ubije, kdor sc mu približa, možno ga jc bilo ukrotiti le potoni vojaške straže in ga odpeljati v zapor. Pri tem je pa šc hišno osobje nesramno psoval. Veidl sc zagovarja, da se vsega tega nič ne spominja, ker se mu je pri tem gotovo mešalo. Tega mnenja pa niso bili zdravniki izvedenci ter so konstatirali, da je njegovo duševno stanje normalno. Sodni dvor mu je za kazen priznal eno leto težke ječe. Iz slovanskega sveta. sl Hrvaški židje prično izdajati mesečnik »Židovska smotra«. sl Otvorjenje srbske poljedelske razstave. Ta ponedeljek je bila otvorjena v Belgradu v navzočnosti kralja Petra poljedelska razstava. Iz Bolgarske je prišlo ogledat razstavo nad 100 poljedelcev in ekonomov. Razstava je zelo lepa in kaže o velikem poljedelskem napredku Srbije. sl Vseslovanske razstave prihodnje leto v Pragi še ne bo. Razstava je odložena za toliko časa, da se razmere v Rusiji zboljšajo. Razne stvari. — Kopniški čevljar — oproščen. Ta vest je danes šla po Ljubljani. Ljudje kar niso mogli verjeti. Verjeli so še-le, ko se jim je pojasnilo, da je bil kopniški čevljar Vogt oproščen že pred 45 leti. Cc bi oproščen ne bil, bi bil še danes čevljarski vajenec. M lljonarka se hoče iznebiti premoženja. Vdova ameriškega milijonarja Russcl Sage se hoče iznebiti svojega ogromnega podedovanega premoženja. Zase obdrži le. kar neobhodno rabi, da sc preživi. Vdovino premoženje znaša 15,000.000 funtov šterlingov. Vdova Sage ne namerava ustanoviti nikakih ustanov, marveč hoče razdeliti denar potrebnim osebam. Zopet napačni častnik v Nemčiji. Ponoči od 12. na 13. t. .m jc prišel v bromberško kantino 14. pešpolka neki napačnj( častjiik, ki je pokradel nekaj jestvin in 80 mark denarja. Utonilo je 19 oseb francoske trojadranice »Duchesse de Berry« iz Nantesa. ki se je razbila ob čilenskem obrežju. Dunajski mesarski pomočniki sc pripravljajo na stavko. Umor in samoumor. Zasebni uradnik Baudinger v Budimpešti je usmrtil svojo 63-letno soproga in nato še samega sebe. Ločen grol. Po krivdi grofa Castcllana so ločili njegov zakon s hčerjo ameriškega milijarderja Goulda. Kljub grofovi krivdi so pa le sklenili, da dobi grof vsako leto 150.000 frankov in da poplačajo vse njegove dolgove. Peklenski stroj je razpočil v Rimu pred kavarno »Aragno«. Dve osebi sta bili lahko ranjeni, več šip je razpočilo. Telefonska In brzojavna nornrfiB AERENTHAL BO OTVORIL DELEGACIJE S PRESTOLNIM GOVOROM. Du u a j, 15. nov. Minister za zunanje zadeve baron Aerenthal odpotuje v Budimpešto, da otvori delegacije s prestolnim govorom. HOTZENDORF, ŠEF AVSTRIJSKEGA GENERALNEGA ŠTABA. Dunaj. 15. nov. Inomoškl divizlonar leldmaršallajtnant Konrad pl. Hotzendorf bo v kratkem imenovan za šefa avstrijskega generalnega štaba. SRBSKA DEMENTIRANJA. Belgrad, 15. nov. Srbska vlada de-mentira vesti, da se v Makedoniji zbirajo nove vstaške čete. V NEMČIJI NI PARLAMENTARNE VLADE. B e r o 1 i n, 15. nov. Nemški državni kancler ie izjavil, da v Nemčiji ni parlamentarne vlade, ker nobena stranka nima za to potrebne večine. Nemški ministri niso organi parlamenta, ampak zaupniki krone. SAMOUMOR POMORŠČAKA. Pulj, 15. nov. Tu se je obesil v nekem gozdu pomorščak bojne mornarice Knipič. SAMOUMOR. Trst, 15. nov. Tu se je zastrupila gospodična Anica Smerdu. OBRAVNAVA PROTI TRŽAŠKIM VLOMILCEM. Gorica, 15. nov. Tu se je začela porotna obravnava proti znanim tržaškim vlomilcem Šerovicu, Scarbonzinu, Malombra, Petje, Sbisa in Zlataper. STRANKA MIRNEGA PRENOVLJENJA V RUSIJI. Peterburg, 15. nov. Stranka »mirnega prenovljenja« v Rusiji je v svoji seji sklenila, da ne sme noben član stranke pripadati kaki drugi stranki. SLUČAJ KUGE V TRSTU. Trst, 15. nov. Oblast je dognala, da je bila kuga zanešena iz Kobe na Japonskem. Vsi pomorščaki, ki količkaj obolijo, pridejo v opazovalnico. Tudi v Car gradu so oblasti za-povedale opazovati vse ladje ln potnike iz Trsta. Nevarnost je baje docela odstranjena. MAZARSKI DIJAKI SRBSKEMU KONZULU. Budimpešta, 15. nov. Nekaj vseuči-liškh dijakov je napravilo srbskemu konzulu ovacijo, da mu d£ zaradi odklonitve srbske dcputacijc Rakoczyju zadoščenje. Ker je Košut svaril d iake, se je demonstracije udeležilo le malo dijakov. SMRTNA OBSODBA. Moskva, 15. nov. Vojno sodišče je obsodilo napadalca na mestnega glavarja Reinbarta na smrt. ATENTAT S PEKLENSKIM STROJEM. R i m, 15. nov. Neznanec je vrgel pred kavarno »Aragno« peklenski stroj, ki je ranil dve osebi. VELIK ŠKANDAL V AMFRIKI. S a n F r a n c 1 s c o, 15. nov. Tu jc zmanjkalo en milijon dolarjev, ki so bili zbrani za žrtve potresa. Nletsocologično poročilo. Vlsiioa n munerr 306 i m, srednji,tračni tlak 736'0 nt Cm •{.* 14 16 1. evti I 744 1 7. sjutr a. pop. -44 4 43 2 rattiri h N a 4-8 I sl jug obl. l l • »1. jzah. jasno 00 5 8 sl. svih. Siudntr vCam)'" i* iwr, 2 9 Inžener Konrad Lachnik naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Klotilde, Elze in Franca globoko po'rt žalostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene soproge, ozir. matere, gospe Klotilde Lachnik roj.Thierry pl.Reambeau ki je včeraj, v sredo, dne 14. t. m., ob 7 uri popoldne po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno zaspala v Gospodu. Zemski ostanki drage pokojnice se bodo v petek popoldne ob 3. uri blagoslovili v hiši žalosti Fran Josi-pova cesta št. 7 ter nato prepeljali na pokopališče pri sv. Križu. Sv. zadušile maše se bodo brale v sobotot 17. t. m„ ob 8. uri- rjutraj v župni cerkvi Marijinega oznanenja, Grunti hotel ..Union". 9 --—— 2566 3 Danes in naslednje dni I dvornega primasa Bandi Rozsa, Začetek ob 8. uri zveč. Vstop prost. I Vstop prost. Kupujte narodni !{©lel{! Zelo znižane cene! zaradi prenapolnjenja zaloge: Zimske jope 2428 12 za dame . obleka iz sukna . . pelerina . . havelok a . dolga zimska suknja sako iz ko-žuhovine . Največja in najlepša izbera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice. Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg št. 5. od gl. 2-50 višje u u 2 50 11 ii 11 2-50 11 j» 11 2 50 >1 ii 11 5 — 11 u 11 7-50 11 Ivan Podiesnik ml. Ljubljana — Stail trs Stev. 10 Priporoča svojo trgovino s klobuki in čevlji / ^ 1 $ M m :t/. __ VV < VV < VV ',r i >'H '"H v ■/->• v-.. s/v- -C'\'< T'.\ V--.\ '/".v «-/. ■•-/. .V/f/i!"1/^ UM -. // 7 - .v/> .V/ > V V .<> V < •/.'a' < V V '.v> v-i\i- v*> .v. ,\v>yi> NV/, v ' > ? > v. •/ i> v ^ 2565 Ft^z 3. Dne 2. januarja i907 ob 10. uri dopoldne se bo vršilo v deželnem dvorcu (Kongresni trg) XIX, žrebanje obveznic Stiriodstotnega deželnega posojila Cd deželnega edbera l^ranj^ega v Ljubljani, dne 9. novembra '906. Tesarji se takoj sprejmo za dolgotrajno delo proti dobri plači pri stavbeniku 2507 h Ferdo Trumlerju, Ljubljana, Cesta na Rožnik 31. Delavca marljivega, strojev vajenega ali pa pekovske obrti veščega sprejme pod ugodnimi pogoji v stalno slušbo 2567 3 tovarna testenin Spod. Ši$k& št. 181- Usodna prilika. Proda se čez 50 let obstoječa črevBjarska obrt z vso opravo in črevljarskimi potrebščinami na najživabnei-sem kraju mesta pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravništvo ,,Slovenca" pod „Črevljarska obrt". 2556 3-2 SODI. Več vrst starih in novih sodov je na prodaj pri |. Buggenlg-U, s o d a r s k i mojster. 25u 3- Cesta na Rudolfovo železnico št. 5., in Bleiweissova cesta št. 42. LJUBLJANA. na laški način pripravljene, se dobijo vsaki petek v restavraciji pri „Z i q 11 ribi", JpltJske ulice. Se uljudno priporočam 25 9 4_1 M. Rozman. P = Prnn ljubljanska oellkn žsalnlca knue = Karel Planinšek, Ljubljana, Dunajska cesta, Električni obrat, tedaj večkrat na dan sveže žgana kava; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa. Najnižje cene za posamezne vrste in za najpri-znanejše zmesi. 2574 52-1 Prodaja iz higijeniških posod za kavo. kakor: nove zgradbe, pre- in dozi-danj^, adaptacije, rekons rukcije, izdelavo načrtov, proračunov, revizij in cenitev; napravo umetno dovršenih načrtov za vsakovrstna poslopja in izvedba perspektivnih risb za i.tta itd. Icnedno kulantne cene in točna izvršite«. Najcenejša izvršitev rakev (grobnic) n* novem centralnem pokopališču. Speeijalist v gradbi cerk*'&. Primerile službe išče 191etna dekle, ki ima 7 razredov in čedno pisavo. Ponudbe na š«. 18 v Lečah, p. Tržič. 2 77 I Panorama Kosmorama v Ljubljani Dvorni trg štev. 3, pod „Narodao kavarno". -°- 2575 Od lino«.So fti! 17,nou.1906: Brazilija Babiji, Rio de Janeiro, Santos. Častiti duhovščini in tistim, kf žele dobiti pristnega: dolenjskega vina direktno od vinogradnikov, posreduje prezplačno glede cene, množine in posestnika vina itd., na željo preskrbi tudi vzorce, proti odškodnini potnih stroškov ANTON JAN, posestnik « Ravnem, pošta Krško, Dolenjsko. 2580 1 - 1 OC.L48. Okol'ca kalniška in podkalniška ima na prodaj jako 2n39 3—2 dobrega vina hektoliter od 28 do 32 kron postavljeno na železniško postajo Križevec. Kupci naj osehno pridejo v župni urad Sv. Petar-Orehovec po nadaljnja pojasnila. Od Zagreba do Križevca se vozi po železnici poldrugo uro za dve kroni, a od Križevca do Sv. Petra Orehovca je 12 kilometrov. Posestvo jc na prodaj na Gorenjskem, obst>)tče iz enonadstropne hiše s-pr. stranim hlevom, polja ?a nad 30 merniki v posetve, mrOK" travnikov in gozdov. Re .i se lahko 15 do 20 glav goveje živine. Za kmetovalce ugodna prilika, 2542 3—1 Našlo/ po^e upravništvo „!>love ca" I i Podružnice: Vrag. > menjalnicami: Oraben 35, Mala itr.n, Most ulic. 17, Žilkov. Brno, B.den, «>*k» Lipi. Crlki tU molu, Hor.rakl Zumb.rg, HSdllog, Nori Jl£la, Plzei, HrlUia In Llb«rc«. Menjalnice na Dunaju: I. W*IUcllt 10, II. T.borelr.sae 4, III Ung.rg.aac 09 (vogal Rennvega), III. LB-vengasse 27, IV Wicln«r H.aptstraajc 12, V SchAnbrunncratr.aat S« a, VII itUrl.hllerstraase 76. VIII L:rcbcnfelderatras>e 132. IX. Alairatr.aat 32, X Favnrltcnatraas« XVIII. Wlbrlngeratraaa< n, XIX. DSbllnger Hauptstr. 13, XXI. Hauptalraaa« 22. Menjalnična dalniska družba <>? M E R C U R 160—117 44 OunaJ, L. Wollzeile 10. A.ko kapital K 16.000 000. Beaer zaklad K 7.000.000 Najkulaninejši mr nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, akci), prioritet, za.stavnlu, aiečk, deviz, valut in denarja. Zamenjava jhi eskomptiranj^ U*rehanih ta^ravnic in ohligaci) sročk in kuponov. H^immbflJ&iiJtask^ I^retl i tna banka^ Podružnica v SPLJETU. V Ljubljani, Špitalske ulice Št. 2 Podružnica v CELOVCU. DelniSka glavnica SC 3,000.000-- sprejema od vložne knjižic na tekoči račun po novembra tekočega leta vloge na in 0| ter jih obrestuje od dne vloge do 2 iO dne vzdiga ; obenem ; 4V Rezervni zaklad TUL. SOO.OOO—. Evifiuje obrestno mero starih vlog na knjižice od'sedanjih 4% na začenši s I. novembrom t. I. 2291 25J O : Rentni davek plača banka sama. :