Štev. 66.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 261— za pol leta „ » 15'— za ietrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2-20
0 Ljubljani, o torek, M 21. marca 1905.
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20'— xa pol leta „ „ 10 za četrt leta >. » 5'—
za en mesec
» n
170
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
HredniŠtVO J« v Kopitarjevih ulicah 5t. 2 (vhod Itz oreanistvo 'dvor|Si!; nad tiskarno). _ Rokopisi se
"s vraJajo; nefranklrana pisma s« ne sprejemajo.
Uredniškega telefona Itev. 74.
Grozen roman.
Političen list za slovenski narod
Rusko-iaponska uojska.
Leto mm.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 15 h za dvakrat .... 11 ,, za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri veikratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
UP"""**™	.n^eVteTn
reklamacije.	y :
UpravnlSkega telefona J te v. 188.
Gl«b«ko je v srce zbodla liberalce cesarjeva zahvala, izražena »Slovanski zvezi". Zato je moral .Slov. Narod" hitr« najti novo ^klerikalno lumparijo", da ohrani svoje liberalce v potrebni jezi in ogorčenosti. Seveda jo je našel, a to pot tako originalno, da smo se vrlo zabavali ob naporih liberalne fantazije.
„Lumparija" klerikalcev je res grozna, a začela se je — kakor nam pripoveduje _Narod" — z ljubeznijo.
71
In sicer se je zaljubil naš notranji minister grof Bjrlandt-Rheid v poslanca Šu-kljeta. To je bil® že davno, a stara ljubezen ne zarjavi, kakor nam pričajo romani, in roman je tudi to, kar je „Narod" natvezel prošlo soboto — in sicer eden boljših romanov, kar jih je poteki* izpod dr. Tavčarjevega peresa.
Iz dejstva, da je grof Bylandt zaljubljen v Sukljeta, so se torej začeli razvijati vedno bolj vznemirljivi dogodki, zlasti odkar je še svoj« glavo pritaknil zraven grof Pace, dr. Tavčarju posebno neprijetna ostba, in zdaj .ta trojica stika glave skupaj in premišljuje, kako bi bilo mogoče kranjsko klerikalno stranko izvleči iz obstrukcijskega blata". Prišlo je tako daleč, da se .vlada prilizuje klerikalcem na vse mogoče načine". Kaj vse ljubezen — ne stri!
Zdaj so pa klerikalci z vlado naredili komplot in so poklicali na p«moč kugo, lakoto in vojsk«. S temi tremi zli bodo zdaj prevlekli našo domovine.
Največji zločinec pri tem je bil »Slovenec", kateri je igral vlogo krvoločnega hujskarja in je zarožljal s sabljo, tako da se je splašila sosedna Italija. Popolnoma resno pripoveduje nNarod", da je vlada porabila „bl«venca" za to, da popularizira misel na vojsko z Italijo. Pri tem je postopala jako tajno. Vladni organi so namreč — tako pripoveduje „Narod" — dali »Slovencu" na razpolago podatke o nameravanem bombnem atentatu v Trstu in o strateškem položaju Avstrije. To se je zgodilo direktno na migljaj centralne vlade dunajske. Saj podatki .Slovenčevi", ki popolnoma odgovarjajo istini in so zbudili splošno pozornost, niso mogli priti od drugod, kakor iz dobro poučenega vira.
Potem je stopil v zvezo z našim kom-plotom poslanec Biankini, kateri je govoril v državnem zboru prepričevalen govor z neovrgljivimi dokazi, da se mora Avstrija pripraviti za obrambo svoje moči na jugu in da mora ofcrepiti jugoslovanski živelj, kot najboljšo svojo oporo na jugu. Bianki-nija so napadli najprej hrvaški liberalci, zdaj pa meče tudi »Narod" vanj polena.
.Ali hočejo klerikalci s tem svojim postopanjem dobiti vladne in naivsšje kroge na svojo stran? Ali so morda celo podkupljeni?0 S temi vprašanji si beli „Narod" svojo glavo in konstatira : „TaHo je in nič drugače! Sij so Jugoslovani že v enakih okulnustih glasovali za rekrutno predlogo, ne da bi bili z,ito deležni cesarske p..hvale !" Sicer ni logiKe v teh raztnotnvanjih, a vidi se, kako pečejo liberalce.
Ker so se torej „klerikalciw izjavili za to, da naj Avstrija brani svojo pisest in naj ^sti no pusti, da bi Italija vzela Trst in katenkoli kos slovanske zemlje, morajo toiej liberalci seveda reči nasprotno.
Glasilo liberalne stranke izjavlja zato: „M i S 1 • v e n c i nimamo nobenega vzroka se navduševati za Avstrijo, ki je nam vsekdar vračala nemilo za drago, mi nima mg prav nobenega interesa, a a' bi pre 1 i v a 1 i s v o j o srčno kri za ono in isto Avstrijo, ki je nas za naše usluge vselej samo bila, teptala in potiskala ob tla, še manj pa imamo povoda se navduševati za vojno, ki bi jo vojevala naša ljuba Avstrija 1 oicer pravi stara prislovica, da je .dulce et decorum
pr« patria mori", a mi Slovenci s e n e moremo ogreti za to načelo. Kaj nam m a r i A 1 b a n i j a , ako j« zasedejo Italijani? Ali nam bode kaj hasnilo in koristilo, ako to Albanijo potisne v svoj jarem naša Avstrija?"
Tukaj se pa roman neha in začenja se krvava resnica. Liberalna stranka, katero tveripri nas večinoma c. kr. uradništvo, ista stranka, za katero so glasovali pri vseh volitvah večinoma c. k r. uradniki, tista stranka, ki ima na Dunaju in v Ljubljani med p o -s 1 a n c i c. kr. uradnike, tista stranka, ki se smatra pri nas kot edino za vladanje poklicano stranko, izjavlja zdaj odkrito in naravnost: Mi nimamo nobenega vzroka se navduševati za Avstrijo!
A to je stvar, katero naj gospodje sami med seboj obravnavajo z ustavo-vernim veloposestvom!Pati ljudje postajajo predrzni in groze.
Liberalna stranka izjavlja, da ne bo pripustila nobene volilne reforme za kranjski deželni zbor, katera ne bi liberalcem zagotavljala večine v deželnem zboru in j odboru. Na prsi se bije in deklamira ba- ; ronu Gautschu in grofu Bylandtu:
»Vlada si lahko prihrani vsak poizkus posredovanja, kajti naša stranka ne bo kapitulirala. Naša stranka ima dovolj notranje moči, da bo lahko vodila najbrezob-zirnejši boj in onemogočila vsako enostransko akcijo. Če se torej vladi zdi potrebno klerikalno obstrukcijo v deželnem zboru zamenjati znarodno-napredno obstrukcijo, če se ji zdi potrebno zanesti boj tudi v druge korporacije in zanetiti direktni boj tudi proti vladi, potem se lehko zastran nas vda klerikalnim zahtevam. Mi smo pripravljeni".
S tem smo pa zopet zašli — v roman. To vpitje je podobno grožnji fantiča, ki dviguje pesti, se baha, kako je močan, potem pa steče in se skrije. Pri prvih voli tvah naj ostane uradništvo doma — in liberalna stranka je bila, tudi brez volilne reforme. To je tista moč, s katero toliko grozi! Liberalna stranka je za obstrukcijo nesposobna in upije samo zato, ker ima po krivičnem volilnem redu oblast v rokah. To upitje je zadnji glas od strahu prevzetega mogočneža, ki samo z bahavostjo še upa vzdržati svoje stališče. Ko bo njih moč zlomljena, bodo najponiž-nejši in najpridnejši otročiči in bodo z vdano pohlevnostjo poizkušali dobiti vpliv, ki ga sedaj branijo s hripavo kričavo predrznostjo.
Prizanašajte nam z romani! Čas je za resno delo!
Japonci zasledujejo Ruse dalje.
/j L o n d o n , 20. marca. Reuterjev urad poroča 16. t. mes. iz Okuovega glavnega stana: Japonci so si hitro opomogli od izgub, ki so jih trpeli v bitki pri Mukdenu. medtem, ko so ruske čete na umikanju od dne do dne bolj demoralizovane. Kuroki je še vedno na čelu zasledujočih japonskih čet. Zasledovanje po desetdnevni bitki pri Mukdenu sedaj, deveti dan, še traja ter se razprostira v dolžini več ko 80 milj. Med zasledovanjem se vrše vtčkrat boji in vsak dan je vjetih več Rusov.
London, 20. marca. Rusi, ki so se umaknili preko gora iz Sienkjena, so v usmiljenja vrednem položaju; od Japoncev so popolnoma obkoljeni ter nimajo nobenih živil, vsled česar so prisiljeni, klati konje.
Kolin, 20. marca. „Ko1n. Zeitung" poroča: Po poročilu .Novega Vremena" je bilo 17. t. mes. v Čantafu sežganih mnogo zalog, mnogo pa so jih Rusi odpravili seboj. Japonci baje pričenjajo novo o b k o 1 j e n j e. Iz Harbina poročajo 18. t. mes, da Kitajci zagotavljajo, da bodo Japonci 10. aprila že v H a r -b i n u. — Med Mongoli se širi vest, da je vdrl močan japonski oddelek ob ozemlju, zahodno od Sinmintina. Glasovitega hunhu-škega voditelja Mocirja so vjeli krščanski Kitajci ter ga izročili Rusom Dne 16 t m. so ga prepeljali v B o d u n o , kjer sedaj pričakujejo dohoda Japoncev.
Tokio, 20. marca. (Uradno). Oddelek japonskih čet je zasedel Kajuan severno cd Tjelina. Sovražnik je poizkusil proti-n a p a d , a je bil odbit Zažgal je most na mandarinski cesti severno od Kaijuna ter razdrl del železniškega mostu. Mnogo ruskih topov se je našlo zakopanih v bližini Mukdena.
Mobilizacija.
Berolin, 20. marca. „Berl. Tage- i blatt" poroča iz Peterburga: Mobilizacija 6 armadnega zbora je gotova stvar. Poleg lega bo odšlo v Mandžurijo več kazaških divizij od Dona.
Srbski princ Arzen. B e 1 g r a d , 30 marca. Princ Arzen, brat kralja Petra, ki je bil v Mandžuriji, je obolel ter se zdravi v južni Rusiji ob Črnem morju. Prihodnji mesec zopet odide na bojišče.
Needinost ruskih poveljnikov.
London. 19. marca. Lord Brook, bivši poročevavec pri ruski armadi, zavrača napade na ruske častnike in jih hvali, da so izvrstno izpolnjevali svojo dolžnost. Pritožuje se pa nad poveljniki armad, ki so se vedno prepirali med seboj in niso kazali nobene odločnosti proti sovražniku. To je bil glavni vzrok vsem neuspehom. Zdaj je položaj Ojamov ves drugačen, kakor je bil po Ljaojanu, kajti zdaj je njegova moc dvakrat tolika, kakor ruska, in v njegovih rokah so velikanske zaloge, ki so jih Rusi pustili.
Zakaj je bil Kuropatkin odpoklican ?
Peterburg, 20. marca. Car je dne 16 t. m. dobil od Kuropatkina brzojavko, v kateri prosi, da bi smel en mesec prebiti
T naini piutji,	— — -	- . ,
v Peterburgu na počitku. Car je bil vsled tega silno nevoljen. Pokliče k sebi generala Hesseja, Kuropatkinovega prijatelja, in mu pokaže brzojavko. Jezni car je lastnoročno napisal dve brzojavki, eno za Kuropatkina, ki mu naznanja, da sprejme nje govo demisijo, drugo za Lineviča, ki ga imenuje za nadpoveljnika armade. Kuropat-kinova usoda je bila odločena v malo trenutkih.
Kuropatkin poveljnik prve armade ?
Peterburg 20. marca. General Kuropatkin je d, bil na svojo prošnjo od carja dovoljenje, da sme prevzeti poveljstvo
prve armade. Vrnil se je zopet na'*bdjišče ter je 19 t. m. prevzel poveljstvo nad prvo armado. Grippenberg, ki je isto prosil carja,
ni bil uslišan.
Peterburg, 20. marca. Vest, ki jo priobčujejo mnogi listi, da je bil imenovan Kuropatkin za poveljnika prve armade, je treba vzeti zelo previdno
Ruske priprave.
Berolin, 20. marca. »Beri. Tgbltt." poroča iz Peterburga: Med ruskim častniškim zborom je opaziti po porazu pri Mukdenu zelo bojaželino gibanje. Iz vseh vojaških okrajev Rusije prihajajo na vojno ministrstvi mnogobrojne peticije častnikov, ki prosijo za premeščenje na bojišče. Poleg častniškega vpiašanja se vlada resno bavi tudi z vprašanjem glede streliva. Vsled štrajka v državnih tovarnah je čutiti pomanjkanje patron in krogelj, tako da so morali za več milijonov naročil oddati v Nemčijo.
Ranjenci.
Peterburg, 2 0. marca. Za sprejemanje ranjencev iz bitke pri Mukdenu je jako pomanjkljivo preskrbljeno. Za 70 tisoč ranjencev je le 60 zdravnikov in 150 strežnic. Vsled tega se vrše v poljskih la-zaretih strašni prizori.
Linevič poroča.
Peterburg, 20 marca. Linevič poroča včeraj, ob 9. zvečer: P« poročilu poveljnika druge armade se boji niso vršili. Od prve in tretje armade niso došla poročila. Nadzoroval sem iz Rusije došle čete. Drže se izborno in njih zdravstveno stanje je ugodno.
Veliki knez Nikolaj.
„Echo de Pariš" poroča, da je veliki knez Nikolaj Nikolajevič odklonil mesto generalissima. Velikemu knezu se je naročilo, naj preišče položaj v armadi. Veliki knez se bo na neki postaji transibirske železnica sešel z vrača-jočim se Kuropatkinom, ki ga bo podpiral pri njegovem poslu. Šele na podlagi teh preiskav in poročila velikega kneza se bo končno ukrenilo glede vprašanja ojačenj ali pa morebitnih mirovnih pogajanj. Nekateri diplomatični krogi so mnenja da se mirovna pogajanja lahko prično po iniciativi Kitajske. Kitajska, na katere ozemlju se vrši vojska, bi lahko pozvala obe stranki, naj nehata z vojsko na nevtralnih tleh. Tak poziv bi imel uspeh. Toda doslej še ni nobenega dejstva, ki bi govoril za to, da se bodo pogajanja pričela na tak način
Kje je sedaj ruski glavni stan ?
Pariz, 20. marca. Vojni dopisnik »Matina" poroča v soboto iz Harbina, da je ruski glavni stan prestavljen v S c u z i n k i, 250 km. severno od Tjelina. V Harbinu se nahajajo vsi vojaški atašeji.
Rusko brodovje. V četrtek je rusko brodovje odplulo iz Nossi-Beja. Brodovje Rnždestvenskega je imelo skupno z eskadro Folkerzama sedem bojnih ladij, 8 križark in 12 do 15 rušilcev torpedovk, več pomožnih križark ter primerno število transportnih ladij. Roždestvenski pričakuje še eskadre N e b o g a -t o v a, ki je 13. t. m. došla v Sudo na Kreti. Odtod do Džibutija traja vožnja 10 do 12 dni Ker pa brodovje Nebogatova obstoji iz pet vojnih ladij in ene križarke, Roždestvenski ne bo odplul v Indijski ocean, predno se ni združil ?. Nebogatovom. Zato je verjetno, da mu je odplul naproti proti Džibutiju, kjer se bosta združila. Rusko brodovje bo potem jako močno in v kratkem bomo morda čuli o pomorski bitki. Ruska zmaga na morju bi takoj izpremenila ves položaj v Mandžuriji. Japonska šola za vohune. Iz Peterburga so sporočili slovansko-rom. uradu: Glasom nekega poročila ..Uradnega lista za mandžursko armado" so Japonci v Inkavu ustanovili specielno šolo za vohunstvo, v kateri se vzgajajo Kitajci za vojne vohune. V to šolo se sprejemajo le
taki gojenci, ki so posebno premeteni in lokavi. Velika važnost se polaga tudi na znanje ruskega jezika. Pouk se razteza pred vsem na predmete, ki si jih je treba ogledati, potem na način, kako se najuspešneje izvršuje ogledovanje, končno na obliko primernega izdelovanja vohunskih poročil. Vo jaški vohuni iz te šole se dele v dve stopinji; vohuni prve stopinje prejemajo na mesec 300 rubljev, drugi pa 100 rubljev.
Japonski rušilec potopljen.
London, 20. marca. -Daily Tele-graph" poroča iz Jokohame včeraj, da so Japonci med viharjem izgubili ob Indokini enega rušilca torpedovk
Tujci na Japonskem.
London, 20. marca. „Daily Tele-graph" poroča včeraj iz Tokia: Tujci na Japonskem so podpisali 50 milijonov jenov četrtega notranjega posojila
Japonci na — Filipinskih otokih ?
»Stands-rd" priobčuje senzacijonelen razgovor z Mr. Hullom, predsednikom vojne komisije ameriškega zaveznega senata, iz katerega je razvidno, da so si v Zjed. državah popolnomav v svesti rumene nevarnosti. Hull pravi: Že naprej vidim mednarodne homatije. Japonske zmage so prebudile in utrdile v njih prepričanje, da morejo zmagati i druge Japonci goje želje, da se po-laste Filipinov. Lahko Vam rečem, da ameriška vlada smatra položaj za nevaren. — Zjed državam je treba ravno tako velike mornarice, kakor jo ima Angleška, da se morejo uspešno upreti agresivni japonski politiki. Naše izdatke za mornarico moramo podvojiti. Po tej vojski bodo Japonci izku-šali kupiti Filipine z denarjem, ki ga bodo dobili od Rusije za vojno odškodnino. Ako bomo to odklonili, tedaj lahko pričakujemo neprijetnosti.
Hull tudi predlaga, naj Amerika Filipine proda Japonski, ker se tako izogne gotovim poznejšim razporom z Japonsko.
Japonski poslanik v Washingtonu je izjavil, da Japonska ne namerava anektirati Filipin in da hoče ostati dobra soseda Američanov. Rumena nevarnost za Ameriko ne obstoji.
Ameriško časopisje se bavi z vprašanjem, kako bi Amerika branila Filipine proti Japoncem. Da se širi po otokih japonska agitacija za vstane k proti Ameriki, je gotovo, Če Japonci zasedejo filipinska pristanišča, potem se Američani lahko kar odpovedo tem otokom, ker jih ne dobe več nazaj. Zato bo treba omejiti japonsko ob-lastnost.
Ruski buržoaziji.
Metropolit Antonij objavlja značilno pismo, katero ponatiskujejo razni časopisi. Najprej popisuje žalostno stanje Rusije, potem pa nadaljuje:
Poglejte, kako gorje je zavladalo nad Rusijo! Nič nam ni več svetega, nič nedotakljivega. Strah božji je ponehal, sirovi egoizem svobodnih nadljudi se je ljudem priljubil. Glejte: Prišel je prvi teden postnega časa! Z njim se je pa kar izgubila tudi naša začasna zdržnost in naša kratka zmernost. Po mestih že vse hiti zopet v gledišča in koncerte; vživanju, razkošju in nasladnosti se udaja družba. Cerkev moli za pokoro in naši bratje na bojišču zdihujejo, umirajo za nas. . . A kaj to nam mari f Vino, gledišče, ples in požrešnost. . . . Naše duševne rane so vedno večje, in nihče ne misli, da bi jih ozdravil. . .
Zbudi se vendar, Rusija sveta, Rusija pravoslavna! Zasramuj se, Boga se ustraši! Vrži s sebe umazanost pregrehe! Spokori se, posveti se, očisti se, in Gospod ti pomore!
Japonski Gibraltar.
»Ruskoje Slovo" piše: Tri leta pred. sedanjo vojno je Japonska s pomočjo nemških, angleških in ameriških inženerjev zgradila v sredi morske ožine Uraga, pri vhodu tokijskega zaliva na neznatni skali Yoko-zuka, ki neposredno čuva nad bogatim mestom Yokohama, trdnjavo po vzoru one v Gibraltarju, le še enkrat tako močno. Ako si predstavljamo Bosporus zaprt po taki mogočni trdnjavi, obsejani okrog in okrog z neštevilnimi minami, ali si moremo misliti, da bi kaka velesila mogla priti v Carigrad? In Tokio in Yokohama sta mesti, ki ju brani pred sovražnikom mogočna ne premagljiva trdnjava Yokozuka.
Vse ladje, ki vozijo skozi morsko ožino, jadrajo mimo Yokozuke silno počasi in z največjo previdnostjo. Pri tej vožnji se morajo poslužiti specialistov, ki poznajo razmere, ker podvodne mine menjavajo od časa do časa svojo lego. Pred ladjami vozi previdno mali parnik, da jim kaže pot, a od brega in od stražnih brodov se čujejo v eno-mer signali. Od prave trdnjave ni skoro ničesar videti; nič ko sivo skalovje, sploh pa krasna okolica. Drevje, grmovje — vse v najlepšem cvetju! Ladje vozijo nad peklom. a v krasotah bajke.
In ta Yokozuka je namenjena v sedanji vojni igrati velikansko vlogo. Enkrat bi jo bila že skoro igrala. Citatelji časopisov se morda še spominjajo na predrzen izlet ru-
skega vladivostoškega brodovja pod admiralom Jesenom, ki si je upal skoro v vodovje najvažnejših japonskih luk.
Vkljub silnemu ogorčenju, ki je zavladalo na Japonskem zaradi nesposobnosti admirala Kamimure, da bi ruske križarke vjel, ni vendar izgubil nikdo zaupanja do vlade. Tudi izmed tujcev, bivajočih v velikem šte vilu v Yokohami, ni nikdo občutil strahu, — vse je zaupalo japonski vladi. Le tega nikdo ni vedel, kaj pomeni ta »nesposobnost" admirala Kamimure in zakaj da ni odstavljen. Ali vlada je vedno odgovarjala: »Ruske križarke se sicer nahajajo v japonskih vodah, a nevarnosti ni nobene!"
In to je zadostovalo! Danes je stvar pojasnena. Kamimura je imel nalog, ruske križarke zvabiti v zasedo in jim dati priliko, da bi si upale daleč v japonsko vodovje, pred ono grozno Yokozuko. Kamimura se je hotel Jesena navidezno izogibati in mu puščati prosto pot, potem ga pritiskati ob straneh in ga poditi pred seboj. Ko pa bi bili ruski kolosi v podminiranem vodovju, takrat pa bi začeli delovati pod njimi peklenski stroji; —baterije japonskega Gibraltarja bi začele grmeti in ruske križarke bi bile v pravem pomenu besede raztrgane na kose. To zabavo so si hoteli pri voščiti smrtni sovragi Rusije v Tokiu! In res, rusko brodovje si je upalo dalje in dalje. Bilo je kratkih pet ur oddaljeno od Yo kohame. Le tri male topničarke so bile usidrane pred jokohamsko bogato luko. Vse je vedelo, da se bližajo mestu ruski pomorski kolosi. Na obrežjih je stalo vse črno ljudstva in v mestu je vladala velika napetost. Vtis je bil uprav grozen, ali nikdo se ni bal, nikdo se ni tresel, kajti vlada je v eno mer kričala: »Brez strahu! Nobene nevarnosti!" Vse j j čakalo nestrpno na izid in je slepo zaupalo vladi.
Za hrbtom ruskega brodovja so med tem križale tri do štiri japonske bojne ladje. Te ladje so prežale na trenutek, ko bi prijadralo rusko brodovje v morsko ožino in bi potem takoj prihitele in zaprle izhod, da bi nobena ruska križarka ne mogla oditi podmorskim minam in baterijam Yokozuke. Japonci so računali na vročekrvnost in bra-vuro ruskih pomorščakov — tako blizo japonskega obrežja! Pa bi ne jadrali pred Yo-kahamo in ne vrgli vsaj nekoliko bomb v mesto?! To bi odmevalo po celem svetu In še tako prosta pot, — brez ovire!
Ali ne! Japonci so delali račun brez ruskega krčmarja, — njih 'Veselje se je spremenilo v pusto — razočaranje! Rusko brodovje je hotelo za norca imeti tega sovražnika in — ni šlo v past! Jesen je tik pred pastjo obrnil in pokazal Kamimuri — hrbet. Zdaj pa jo je ubral Kamimura za njim, — ni bil več »nesposobni admiral", ki zasluži biti odstavljen, zdaj se je požuril, da bi Jesena vendar še dobil v pest, ko se mu ni posrečilo, zvabiti ga pred Yokozuko.
Yokozuka pa je vendarle imenitna trdnjava, da malo tacih, — pravi japonski Gibraltar, — o kateri je neki strokovnjak dejal, da brani »trebuh in vrat« J?ponske, — ako pa tudi »srce", to se ne ve. Ameriško - japonski dogovor.
Pariški dopisnik »Berliner Tageblatta" poroča od dobro poučene strani, da je japonska vlada sklenila z neko ameriško družbo dogovor. V dogovoru se glasi, da t>o družba preskrbela Japonski denar za nadaljevanje vojske. Družba obstoji iz oseb, ki se pečajo z ribarstvom, prodajo kožuhov i. t. d. Japonska bo izkušala doseči pri mirovnih pogajanjih za ameriško družbo dovoljenja, da sme ribariti in loviti v onih krajih vzhodne Azije, kjer so bili doslej gospodarji nad lovom izključno le Rusi. To je prvi korak, da Amerika raztegne svoje posesti tudi na azijsko celino.
Stvar sama na sebi ima trgovski značaj, ki pa se utegne izpremeniti v političnega.
Položaj na češkem.
»Narodni Listy" pišejo z ozirom na češki deželni zbor : Vlade dolžnost je, omogočiti delozmožnost češkega deželnega zbora. Kakor so klicali svoj čas Nemci: »Brez državnega zbora ni češkega deželnega zbora1", tako kličemo mi danes : »Ce ne bo delal češki deželni zbor, tudi državni ne bo". V nedeljo je imel češki radikalec dr. Baxa shod v Kolinu. Naznanil je, da bodo pričeli v državnem zboru Cehi zopet obstrukcijo, ker ne odnehajo Nemci in pa z ozirom na nezadovoljnost češkega ljudstva s tem, da so Cehi v državnem zboru prenehali ž njo. V Preravi je imel 19. t. m. moravski češki agrarec poslanec Prašek shod. Rekel je : Naše geslo je boj za carinsko ločitev od Ogrske.
Ustanovitev mednarodnega kmečkega zavoda.
V nedeljo so na Dunaju zborovali kmečki zastopniki iz Avstrije, Nemčije in Španije. Posvetovali so se o nameravani ustanovitvi mednarodnega kmečkega zavoda. Posvetovanje je vodil knez Karol Auersperg. Prvi je govoril David Lubin iz Kalifornije, ki je pojašnjeval, kako stališče zavzema v tem vprašanju rimska komisija, ki vodi vso
zadevo. Pri posvetovanju je bil tudi navzoč zastopnik rimske komisije princ Borghese. Odobrili so načelo, da bodo razprave mednarodne in se bodo ozirali le na skupne koristi vsih poljedelcev na svetu. V zavod bodo voljeni zastopniki kmečkih organizacij.
Novela k zakonu o kongrui.
Listi poročajo: Vlada namerava v najkrajšem času predložiti zbornici novelo k zakonu iz 1. 1898. o kongrui dušnih pastirjev. Tozadevne razprave med naučnim in finančnim ministrstvom so končane Trajale so nekaj nad en teden. Zakonski načrt je sedaj pri vladarju, da ga sankcionira, predno bo predložen zbornici. Novela se peča z zvišanjem pokojnin dušnih pastirjev, z zvišanjem aktivno delujočih dušnih pastirjev in z nekaterimi manjšimi izpremem-bami zakona z 1 1898. Zakon nameravajo uvesti stopnjevaje v štirih stopinjah. Zbornica ga namerava rešiti pri proračunski postavki: bogočastje.
Izjava ministra za deželno brambo Schonaicha.
Schčnaichova izjava o skupnosti armade je vzbudila občno pozornost. Zlasti so ž njo nezadovoljni Mažari. Tudi Tisza se je v nekem razgovoru jezil čez Schonaicha, češ, da Schonaichove izjave ne soglašajo osobito glede honvednega topništva in novega vojaškega kazenskega reda z dogovori obeh vlad. Čudil se je, da je sedaj po k o-rektnem Gautschevem govoru posegel SchOnaich v zadevo. Tisza je rekel, da bi bilo umestno, če bi v ogrskih polkih uvedli zastave z barvami nekdanje ogrske vladarske rodovine Arpadov. Barva te dinastije je bila belo-rdeča, ki sta tudi barvi habsburškega grba. Ogrski brzojavni urad je dementiral izjave Schonaichove, češ, da listi niso poročali natančno njegovih izvajanj.
Cesar na Ogrskem.
Včeraj popoldne je cesar zaslišal v Budimpešti grofa Andrassyja. Na Tiszov nasvet je cesar naročil Andrassyju, naj pod gotovimi pogoji sestavi novo ministrstvo. Andrassy se še ni izjavil, če sprejme sestavo novega ministrstva ali ne Po zaslišanju je Andrassy rekel, da vztraja vladar na stališču, ki ga je zavzel 21. februarja. Predno bo obvestil vladarja, če sesta«i ministrstvo, se hoče še posvetovati z voditelji opozicije, katerim bo pojasnil vladarjevo stališče. O izidu tega posvetovanja bo obvestil vladarja. Cesar je rekel Andrassyju, da bo moralo novo ministrstvo vladati po določilih nagodbe iz leta 1867., ker se večina novoizvoljenih poslancev strinja z določili nagodbe.
Opozicionalno časopisje naglaša, da morajo opozicionalni poslanci držati svojim volivcem dano obljubo. Brez novih koncesij v armadi se ne sme sestaviti novo ministrstvo iz srede opozicionalnih poslancev. Splošno mnenje je, da Andrassyju ne bo mogoče sestaviti novega ministrstva. V sedanjih razmerah je edino mogoče poslovno ministrstvo, kateremu bi morebiti dovolila zbornica državne potrebščine. »Budap. Hir lap" poroča, da namerava vladar poveriti sestavo novega ministrstva predsedniku ljudske stranke, grofu Zicbyju. Tudi o finančnem ministru Burianu so razširjena poročila, da bo imenovan za ministrskega predsednika.
»Magyar Hirlap" naznanja sledeče ministrstvo: predsednik grof Zicby jun., minister a latere grof Khuen-Hedervary, finančni minister Lang, trgovinski minister Daniel, hrvaški minister Tomašič Tisza je v liberalnem klubu govoril. Rekel je, da je položaj jako resen, a položaj se mora razjasniti v nekaj dnevih, ker namerava zapustiti svoje mesto, predno bo zborovala zbornica. Tisza je v sedanjih razmerah za brezstran-karsko ministrstvo.
V Šopronju je govoril liberalni kandidat grof Szechenyi liberalnim volivcem. V svojem govoru je izjavil, da je odločen privrženec nagodbe iz leta 1867. Govornik je naglašal, da je proti carinski ločitvi, ker bi posledic ločitve ne prebolel kmečki stan. Mažarščina kot poveljni jezik se bo razvila samaobsebi, ko bo v armadi dovolj mažar-skih častnikov.
Dogodki na Ruskem.
Borisov, 20. marca. Dva eskadrona dragoncev sta odrinili v Berezino in v Koj-danov. V Berezini so povzročili judje nemire, v katerih sta bila ubita policijski komisar in neki policist.
C i t a , 20. marca. Načelnik Transbaj-kalske železnice je dal na orožništvo navodila, kako stražiti brzojavno progo. V posebnem oklicu naznanja, da sprejme ravnateljstvo uradnike pri brzojavnih uradih. Poročajo, da telegrafisti še stavkajo. Železniški delavci so prenehali stavkati.
Varšava, 20. marca. Naučna uprava je zopet otvorila srednje šole in grozi, da bo relegirala vse dijake, ki ne bodo prišli k pouku.
Berolin, 20. marca. Policija straži 1 poslopje ruskega konzulata v Berolinu, ker
sumi, da ga nameravajo napasti berolinski Rusi.
Reserva zlata Rusije.
Peterburg, 19. marca. Dne 17. t m. je znašala reserva zlata v državnih bankah 897 in pol milijona rubljev, zlata v državnih blagajnah in pri raznih inozemskih bankirjih je bilo 453 milijonov rubljev, kar znaša skupno 1.349,500.000 rubljev.
Književnost In umetnost.
*	Slovensko gledališče. Deset let vztrajnega dela kot kapelnik pri operi ni karsibodi. Koliko truda, cel6 jeze ga to stane ! Končno pa ne žanje za vse niti »slave niti blaga". O tem bi znal mnogo povedati kapelnik slovenske opere g. H i 1 a r i j Benešek, kojemu v korist se je v soboto pela opera .Poljub". — S polnim prepričanjem priznamo, da ima pri uspehih, katere je dosegla naša opera (slovenska je sicer ne moremo imenovati) dobro tretjino zaslug g. B e n i š e k, ki že nad deset let z železno energijo vodi orkester in pevski ensemble. Čestitamo mu in obenem želimo, naj nam ostane ohranjen tudi v bodoče. Da vživa spoštovanje vseh pevcev, pevk in obeh zborov, prepričal se je na svojem častnem večeru. Zbor mu je poklonil krasno blazinico, na kateri je prišita lira, obstoječa iz svetlih kronic — vmes tudi nekaj zlatih; solisti pa so mu dali zelen lavorov šopek s palmovo vejo, na katerem je bilo tudi privezano darilo. Občinstvo in drugi, za katere se je trudil v prvi vrsti, so mu dali pa — nič! Pač : samo »dulce, non utile". Gromovit aplavz in pa trikratno zvanje na oder. Obisk, posebno v ložah, bi bil lahko boljši; Beni-šek bi bil to zaslužil. — »Poljub" ni, kakor se trdi, najboljše glasbeno delo Smetane ; — ima mestoma mnogo sličnosti s »Prodano nevesto", vendar pa nas je veselilo čuti to delo velikega mojstra zbog njegove melodijoznosti. Omenjamo lepi duet »Kaj sreča, oh, ni kriva" ; arijo ob zibeli; potem duet, ki se pričenja »Naprosi jo, be-daček ti, in videl bodeš, kaj stori" in končno jutranjo pesem (škrjančku). Te točke so pravi biseri. Bile so pa tudi tako pete, da je bilo veselje, zakar zaslužijo vso pohvalo gospa S k a 1 o v a, gdč. Klemensova ter g. O r ž e 1 s k i in posebno g. O u f e d-n i k , ki je bil tako izborno razpoložen kot nikdar popred. Njegov močni in velesim-patični bariton je prišel tu do posebne veljave. Prav dobra sta bila g. P e r š 1 ter gdč stolzova. — V nedeljo sta bili dve predstavi. Zvečer se je ponovila opera »Poljub" z istim uspehom, kot se je pela prejšnji dan. O popoldanski predstavi »Device Orleanske" moramo pa to-le pripomniti: Ce se hoče popoldne dati klasično delo, je to prav. Ampak potem naj se pa tudi predstavlja kot se spodobi — gladko. Saj ni res, da je za popoldansko občinstvo vse dobro. Drama je bila itak močno skrajšana, tako da lahko rečemo da so se predstavljali le fragmenti iz nje. Naravnost mučni so bili prizori, pri katerih je ostajal prazen oder pri odprti sceni. Toje neodpustno in nedopustno! Ce g. Boleška misli, da je estetično, če se na odru mogočno od-kašlja in prav po gorjansko pljune, mu povemo, da se jako moti. Prav dobra je bila gdč. S p u r n a , ki js vobče vedno vestna in marljiva igralka. — Izmed občinstva se nam je sporočilo željo, da bi intendanca slov. gledališča opero »C a r m e n" letos še enkrat uprizorila.
*	Venec slovanskih povestij. VIII. knjiga. Obsega 12 povesti]. Tiskala in založila »Goriška Tiskarna" A. Gabršček 1905. Cena 1 K 20 v., po pošti 1 K 30 v.
Dnevne noulce.
„Slovenski Narod" o cesarjevi zahvali. Glasilo liberalne stranke piše: »Vsekakor je glasovanje slovanske zveze' za rekrutni zakon v zvezi z Bianki-nijevim govorom in cesarjevo zahvalo nekaj zelo zagonetnega in nam se močno, močno zdi, da v okolici ,Slovanske zveze' že nekaj silno smrdi". Tako piše o cesarjevi zahvali glasilo našega uradništva! Lepe razmere so zavladale pod sedanjim režimom v kranjski deželi! Smrdi seveda liberalcem, ker postaja vedno jasnejša njihova nezmožnost, slabotnost in propalest.
Patriotizem liberalnih gra-ščakov. Bilo je 1. 1898. V državnem zboru se je razpravljalo o čeških jezikovnih naredbah. V viki in buki, ki jo je gnal nemški šovinizem proti mrvici ravnoprav-nosti češkega jezika, se je oglasil tudi zastopnik »ustavi zvestega" veleposestva. Majhen možic, čokat, krepkega glasu je večinoma mižč patetiško deklamiral sila neumne fraze in pozival vlado, naj razveljavi naredbe. Parkrat je zastokal: »Iz najgloblje
globine svojega patri otiškega čuvstvovanja
kličem«____Ministrski predsednik Thun
je poslušal in ob ponovljeni »najgloblji globini", je siknil: Ein falsoher Kerl! pod vsenemškim Wolf Schonererjevim terorizmom se je vodil boj proti ravnopravnosti. Ta terorizem je obvladal tudi liberalno ve-leposestvo. In nastopilo je sklicevaje se na sVoj patriotizem. Kaj nas briga Avstrija? vpije »Slovenski Narod". In s strank®, ki jo zastopa ta list, je proti večini našega ljudstva zvezano liberalno veleposestvo. „1 z najgloblje globine svojega patriotiškega čuvstvovanja" hujska že dolgo vse faktorje preti nam. „Eine falsche Clique ! . . .
Konkurenca kaznilnic malim obrtnikom postaja že neznosna. Ne-le deželne, tudi celo c. kr. državne kar-n i 1 n i c e, zadnje celo v večji meri, izvršujejo vsa mogoča dela, ki si jih je le možno misliti. Tako je v mesecu januariju t. 1. poslala c. k r. kaznilnica v Gradcu raznim uradom, med temi tudi vojaškim, c e n i 1 n i k , ki obsega nič manj kot 8, r e c i: osem p o 1! Tu se ti ponujajo vsi k r o j a š k i izdelki od nog do glave, tudi ženski izdelki, krila, celo kor-zeti itd., vse uniforme za vojaške in civilne uslužbence; vsi lesni izdelki sobne in pisarniške oprave, kakor tudi oprave za vojašnice, telovadna orodja in drugo Crevljarski, kartonažni, kovinski in še mnogi drugi izdelki: skratka vsa v obrtno stroko spadajoča dela se na ta način usi-Ijujejo. Prizadeti krogi: na noge!
V stalni pokoj je šel č. g. Simon I n c k o , župnik v Žabnicah.
Prvi natis nove knjižice prevzv. kneza in škofa „Ali Boga Stvarnika res ni treba? Olikanim Slovencem, posebno onim v Ljubljani" je pošel Drugi natis izide konec tedna in se bo dobil v Katoliški Bukvami. - Knjižica velja sama za se po pošti naročena 28 vin.
Občinski urad kočevski sije izmislil nekaj prav posebnega. »Siidmarka" vabi vse kočevske občine, da naj pristopijo k njej. Oklic je podpisan od predsednika dr Ericha Schreyerja v Kočevju. Ta vabila pa razpošilja kočevski občinski urad v uradnih kuvertah kot p o š t p. i n e p r o ste službene dopise. To je brez dvoma varanje pošte, kajti »Siidmarka" doslej vendar še ni uradni oddelek kočevskega »Stadtamta". Ali imajo pa Vsenemci posebne privilegije ?
Promoviran bo jutri, 22. marca, ob 1. uri v Gradcu doktorjem prava gosp. O ž b a 11 I h a v n i k , c. kr. avskultant v Celovcu.
—	Obrtna razstava v Gorici. V Gorici je bila v soboto otvorjena razstava oblek in obuval. — Dunajska zveza delavniških voditeljev ustanovi podružnico v Gorici. Glavni namen te zveze je preskr-bovanje za starost.
—	Ponesrečil se je Alojzij M e r s e 1 j , ogljarja sin, v gozdu Pešče-nik. Ko je minoli petek vozil po še sneženem potu navzdol drva za kopo, pritisnile so ga sanke k bukvi, da je revež čez pol ure izdihnil.
—	Vinski semenj v Krškem, ki se vrši jutri, v sredo, dne 22. t. m., na vrtu, oziroma v steklenem salonu gospoda Fr. Grego-iča v Krškem, obeta biti prav dobi o obiskan. Dolenjski in spodnjestajer-ski vinogradniki, ki svojih vin še niso prodali, prineso mnogo vinskih vzorcev. Večina ljubljanskih gostilničarjev pojde že danes v Krško. Danes bo najbrže ondi tudi koncert.
—	Zavlačevanje vprašanja o pokojninah zasebnih uslužbencev. Poslanec vitez pl. King je v zbornici vložil peticijo trgovskih zbornic, ki prosi, naj se vprašanje o pokojnini zasebnih uslužbencev za toliko časa odgodi, dokler ne bo pričela zbornica razpravo o delavskem invalidnem in starostnem zavarovanju.
—	Stavka pekovskih pomočnikov se je pričela na Reki. V sedmih pekarnah se dela, ker v njih delajo samo ženske.
_ V Opatijo je prišlo letos do dne
15 t. mes. 11763 tujcev. Toliko tujcev v Opatiji še v nobeni sezoni ni bilo.
—	Imenovan je za zdravnika v St. Vidu nad Ljubljano g. dr. L a p a j n e , zdravnik v Trstu. — C. kr. namestnik je imenoval namestniškega koncepista dra. Viljema B a 11 i č okrajnim komisarjem v Pazinu, deželnega živinozdravnika Petra P i r j e v e c pa zdravniškim asistentom na c. k. namestništvu.
Nov učni načrt za ljudske šole so izdelali pri hrvaški deželni vladi. Po načrtu se bodo baje posebno ozirali na narodne potrebščine. Učence bodo učili cirilico in latinico. Modroslovje bodo poučevali kolikor mogoče na prostem. Tudi pouk o gospodarstvu in gospodinjstvu bodo gojili. Ljudsko-šolski pouk bo trajal pet let ter bo razdeljen v pet stopinj.
—	Plače uradnikom na Hrvaškem se zvišajo dne 1. aprila
—	Nagrado za rešitev življenja Kristine Berger je dobil poštni ekspedijent g. Anton Krameršek v Tržiču.
—	Na Hrušioi pri Jesenicah
je toliko delavskih moči, da je 200 delavcev brez vsakega zaslužka
—	Umrl je v Trstu upokojeni c. kr. viši finančni svetovalec Andrej Stark v starosti 83 let.
—	„ltalianitž" Gorice. Mladeniči, ki so bili letos iz mesta potrjeni k vojakom ter se smatrajo za Lahe, imajo priimke : Rozman, Kumar, Mozetič, Bobič, Ma-kuc, Košar, Tomšič, Kolenc, jug. Sušmelj, Medvešček, Batič, Podberšič, Gerlevič, Pe-trevčič, Mušič, Bizjak, Mavrenčič. Ti priimki najbolje dokazujejo, kako je v resnici z »italianitk" mesta Gorice !
—	Zaplenjene ribe. Tržni komisar je zaplenil v Gorici na ribjem trgu v sredo 120 kilogramov rib. Pet prodajalcev rib je radi tega ovadenih pristojni oblasti.
—	Nov hrvaški list je pričela izdajati Prodanova stranka v Dubrovniku pod imenom .Prava Crvena Hrvatska".
—	Umrl je v Barkovljah črkostavec v Trstu g. Josip Sulčič.
—	Svarilo. Te dni je hodil okolu neki mlad človek, ki je pravil, da ima zvezo z raznimi koroškimi in spodnještajerskimi uredniki in tudi s »Slovencem". To ni res.
človekom
sami. Naslov dotičnegar gospoda se izve pri policiji.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo v Ameriko z južnega kolodvora 8 2 Slovencev, 133 Hrvatov in 254 Makedoncev; nazaj se je pa pripeljalo osem Hrvatov. — Na Prusko je šlo 23, v Pod-brdo 89 na Lesce 100, na Jesenice pa 79 Hrvatov.
lj Izgubljene in najdene reči.
Vratarjeva žena Karolina Vodenik je izgubila od Marije Terezije ceste do Dravelj zlato verižico, vredno 38 K in zlat medajlon z dvema slikama, vreden 14 K.— Knjigovez Karol Mozetič je našel dve srebrni kljuki za dežnika in dva srebrna pisala. — Zlatarski vajenec Matevž Lotrič je našel zlato brožo z briljanti, vredno 600 kron. — Policijski stražnik Gašperlin je našel zavitek blaga, vreden 28 K.
Štajerske novice.
naučnega [ministra Baccellija. Grof je imel 200000 Ur dolga, katerih ni mogel plačati.
Dedščina mačk. V Ameriki neki bogatin ni imel pred svojo smrtjo boljšega dela, ko zapustiti svojo hišo svojima dvema mačkama. Imena teh srečnih živali so -Blackie" in »Pinkie". Dokler bodeta živeli, jima bode stregel zvesti sluga, ki je stregel svojemu gospodu v zadnji bolezni. Za to bo dobival vse svoje življenje po 300 kron na mesec Ko bo pa umrl on in obe mački, se bo hiša prodala v dobrodelne namene.
Papirni žepni robci. V Bero-linu rabijo papirne žepne robce, ki jih je izumil dr. pl. Ollech Znani zdravniki priporočajo take robce, ako ima kdo nahod, influenco ali kako drugo bolezen v nosu, na vratu ali v plučih. Ko so se robci rabili naj se sežgo, da se tako prepreči razširjenje zdravju škodljivih bacilov. Sto takih robcev se dobi za eno marko, 400 za tri marke in 1000 za 6 mark.
Svarimo pred tem
Llubllanske novice.
lj Zanimivo predavanje. Da
nes v torek točno ob pol 8. uri zvečer bo predaval v prostorih »Slovenske krščansko-socialne zveze" (Selenburgove ulice št 6 II. nadstr.) č. gosp. kanonik S u š n i k o zvezdoslovju. Predavanje bo pojaš-njeval s slikami (skioptikon). Vstop vsakemu prost! — Odbor .Slov. kršč. soc. zveze".
lj O raznih važnih občinskih zadevah se je vršil v Mariboru shod občinskih volivcev. Kdaj se kaj takega v Ljubljani zgodi ? Volivce v Ljubljani sma trajo baje nekateri samo za to sposobne, da kimajo. Bomo videli, če doživimo vsaj za občinske volitve kak shod volivcev.
lj Skrlatica. Vsled škrlaticev družini gospoda ravnatelja preneha na tukajšnji pripravnici in na obt h vadnicah šolski pouk do 30. t. m. Gojenci in gojenke so se danes zjutraj morali vrniti domov
lj Izlet pevskega zbora ,,Glasbene Matice" v Trst. Ker je veliko popraševanje po Ljubljani zaradi izleta v Trst, smo od pevskega zbora „Glasb. Matice" pooblaščeni izjaviti: Za poseben vlak, ki je osiguran, se je do včeraj oglasilo 377 udeležuikov. Torej je za poseben vlak potrebno število že daleč prekoračeno. Od izrecno naročenega števila 400 voznih listkov jih je torej dobiti samo še 23 za tretji razred. Kdor se je oglasil, naj pride po listek h g. L o z a r j u , ker sicer se bo z njim razpolagalo. Pevci in pevke jih dobe v „Matici", pa samo zase, ne tudi za njih rodbinske člane.
lj Za mestne reveže je daroval trgovec g. Kenda povodom 251etnice svoje trgovine 1000 K
lj II. skupina slovenskih odvetniških uradnikov v Ljubljani vabi vse svoje p. n. člane k izvanrednemu občnemu zboru, ki se vrši v sredo, dn-22 marca t. 1, ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih „Pri Levu" na Marije Tere zije cesti s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Razmotriranje vprašanja glede popolnega nedeljskega počitka v svrho sestave dotične peticije na državni zbor in na c. kr. justično ministrstvo. 3. Nasveti. — Z czirom na važnost tega občnega zbora pričakuje se, da se vsi tovariši istega polnoštevilno udeleže. Zajedno se javlja, da je predsednik skupine, gosp Josip Christof, vstopil kot solicitator v pisarno odvetnika gospoda dr. M. Pirca v Ljubljani. — Odbor.
lj Surovost. V nedeljo zvečer je nastal v gostilni „pri Figevcu" med gosp. Srakarjem in železničnim uradnikom Lavrenčičem prepir, nakar je Lav-renčič Srakarja udaril z vrčkom, potem pa še s stolom in ga na glavi poškodoval. V gostilni je bilo polno gostov, ki so pa takoj odšli iz gostilne in je gostilničar zategadelj imel precejšno škodo. Gosp. Sra-kar je bil od udarcev ves omamljen. Na policiji je dobil prvo pomoč.
lj Zatekel se je k nekemu gospodu mlad foksterier. Pes je bel z rumenimi li-
f Profesor Ferdo Majcen.
Ptuj, 19. marca. Danes na praznik sv. Jožefa je umrl po dolgi mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu veleč gospod Ferdo Majcen, profesor vero nauka na deželni gimnaziji v Ptuju. Truplo občespoštovanega in priljubljenega rajnika se bode prepeljalo v Maribor, kjer že počiva njegov oče bivši nadučitelj pri Sv. Tomažu pri Veliki nedelji. — Pogreb bode v sredo ob 4. uri popoldne. Rajni je celih 20 let neumorno deloval kot profesor na ptujski gimnaziji v prid učeči se mladini; da je imel v resnici srce za svoje dijake, pokazal je najlepše s tem, da je bil vedno glavna podpora dijaški kuhinji od njenega začetka do danes. Bodi mu usmi ljeni Bog bogat plačnik za njegova dobra dela! Sveti mu večna luč! Njegov spomin ostane trajen
Ustrelil se je v ponedeljek zjutraj ob 3. uri neki ptuj natakar v kavarni .Se cession" v Mariboru.
Poizkušeni roparski umor Dne 18 t. mes okoli 7. ure se je zgodil v bližini Poljšan poizkušen roparski umor. Dva roparja sta streljala na Frana P 1 e -š i v č n i k a tehnika z Dunaja, ki je obiskal strice v Konjicah, a je v Poljšanah vlak zamudil. — Ko se je oddaljil par korakov od kolodvora sta streljala nanj. Dala sta mu dva strela. En strel je zadel tehnika v bok, drugi pa ga je opraskal na vrat. — Ko je tehnik padel sta mu oropala 14 K 20 v. ter druge vrednosti. Napadeni je še pri življenju in se nahaja v bolnišnici v Mariboru, o napadalcih ni sledu, a orožništvo zločince pridno zasleduje.
Ustrelil je v Gradcu agent Henrik Feddern soprogo mizarskega mojstra Jožefa Hoflsrja, pri katerem je stanoval. Nato je streljal tudi nase. Prizor se je vršil vpričo mladoletnih Hoflerjevih otrok. — Zena je v bolnišnici umrla napadalec bo pa tudi težko okreval.
dunajskimi ro-kakih dvanajst
»Standard" po-
Iz brzojavk.
R i m. Iz Somali poročajo, da je Italija se sporazumela z Mulahom.
Budimpešta. 3000 zidarjev se pripravlja za štrajk.
Berolin. Minister za notranje zadeve baron Hammerstein je umrl.
Dunaj. Generalni štab bo letos poleg Kranjske obiskal tudi južno Tirolsko. Potovanje se vrši meseca maja.	_
Razne stvari.
Najnovejše.
Nemški parnik ponesre č i 1 Nemški parnik „Sicate" se je pri rtu Finisterre pogreznil. Posadka se je rešila. _ 1 2 1 e t n i deček se je obesil v Celini v Ameriki. - Dva bosanska orožnika so snedli volkovi. Ljudje so na planini dobili na nekem prostoru sedem ubitih volkov, a nekoliko dalje škornje orožnikov z ostanki njihovih nog — Nemški izletniki. V Dubrovnik se je pripeljalo 260 nemških izletnikov. Ogledali si bodo tudi Opatijo, Trst in Benetke ter se vrnejo domov mimo Ljubljane in Dunaja. — Slavnostna otvori t e v vseučilišča v Belgradu bo dne 1. aprila. — Šest oseb ene rodbine je utonilo v Savi pri Strmcu, ne daleč od Samobora, ko so prevažali drva. — Grofica Montignozo je odklonila sprejem zanjo nabranega denarja. Svoto 40 000 mark oddajo zato raznim ženskim zdraviliščem. — Mlad morilec. Morilca, ki je na Dunaju umoril mizarjevo ženo Leopoldino Reiter so že prijeli. Morilec je 17 let stari vajenec njenega moža, Franc Heyney, rojen na Češkem Morilec je svoje dejanje že priznal Krojaški mojster Babisch je naznanil policiji, da je Hevnev poslal na neko praško knjigo-tržnico 37 kron za razne knjige. Babisch dobi razpisano nagrado 1000 kron. —
Usmrtil je sebe in svojo zaročenko v Rimu grof Bracct, svak bivšega
Telefonska In brzojavna poročila.
Koper, 21. marca. Tukajšnje italijansko glasilo protestira proti temu, da bi se italijansko vseučilišče ustanovilo v Kopru, Italijani so vsi za Trst.
Celovec, 21. marca. Cuje se, da bo poveljnik 6. huzarskega polka, Jovan Jova-novič, stopil v pokoj. V ta polk baje vstopi sin nadvojvode Otona, Franc Jožef.
Dunaj, 21. marca. V današnji seji državnega zbora je bil vložen od vseh strank podpisani predlog, v katerem se vlada poziva, naj telefonsko omrežje znatno razširi in izboljša. V ta namen naj najame posojilo. Justični minister je izjavil, da so preddela za novi kazenski zakonik že gotova in da bo dotično predlogo mogoče kmalu predložiti zbornici. Zbornica nadalje razpravlja Derschattov predlog
Dunaj, 21. marca. Danes je zbornica konšala debato o Derschattovem predlogu. Poljak Abrabamovicz je govoril proti temu, da bi se predlog izročil posebnemu odseku in zato, da se izroči nagodbnemu odseku. Glasovanje še ni končano in je izid dvomljiv.	, .
Dunaj, 21. marca. Ministrski predsednik Gautsch ima bolezen v ušesu in mora ostati v postelji.
Dunaj, 21. marca. Z marji v Rim gre jutri tudi Slovencev.
London, 21. marca, roča iz Tangerja : Uradno je objavljeno, da pride cesar Viljem dne 31. marca dopoldne v Tanger, kjer ga bodo v imenu sultana pozdravili maroški dostojanstveniki.
Berolin, 21. marca. „Voss. Zeitung" poroča iz Peterburga: Od 400 000 mož, ki se imajo mobilizovati, jih je 150.000 že pripravljenih ter se že od januarja vežbajo v orožju. Ostali bodo pozvani pod orožje meseca marca, maja in junija.
Peterburg, 21. marca. Iz mero-dajne strani javljajo, da je Kuropatkin na svojo izrecno željo imenovan za poveljnika prve armade v Mandžuriji ter da se je že povrnil v glavni stan.
Berolin, 21 marca. »Lokalanzeiger" poroča: Kuropatkin je bil že na poti domov, ko se je obrnil in po pogovoru z Linevičem brzojavil carju, da bojišča ne more zapustiti ker mu je sveto, raje služi kot navaden vojak. Prosil je carja naj mu poveri poveljstvo prve armade. Ker je Linevič tej prošnji pritrdil, je car Kuropatkinu ugodil
Peterburg, 21. marca. Peterburški brzojavni urad poroča iz Kučulina: Od jutra je čuti kakor gromenje topov v okolici 10 vrst južno od Tjelina.
Pariz, 21. marca. V Harbinu je 50 tisoč ranjenih in 12.000 bolnikov. Morali so poklicati na pomoč že kitajske zdravnike, ker manjka ruskih. Zadnji teden je umrlo 5000 ljudi. Ker so na vožnji in ra kolodvorih ranjenci umirali, ne da bi jih megli pokopati, je nastal velik smrad. Dva zdravnika sta znorela.
Peterburg, 21. marca. Linjevič poroča, da ne more nič izvedeti o prvi in tretji armadi. Včeraj ni bilo nobenega poročila z bojišča. To povzroča velike skrbi. Gotovo je, da ima Renenkampf hudo borbo pri umikanju.
London, 21. marca. Ha j en in Kirin bodo Japonci v kratkem zasedli. „Asaki" poroča, da so Rusi 100 km severno od Tjelina.
Brookton, 21. marca. Včeraj je v tovarni drevljev eksplodiral kotel in je nastal požar. Ranjeno je 50 oseb, izvlekli so že 60 trupelj. A sodi se, da je še več žrtev.
Brockton, 21. marca. Eksplozija v tovarni čevljev je uničila življenje mnogo ljudem. Nad 100 ljudi leži mrtvih pod razvalinami. Padajoče tramovje je ubilo tudi več ognjegascev. Inženirja Rockvela, o katerem trdijo, da je kriv, so aretirali, a je v bolnici vsled poškodb umrl.
San Remo, 21. marca. V tukajšnji okolici se je podsula gora na neki kraj Prebivalci beže.
Lucca, 21. marca. Požar je naredil v tovarni za juto 700.000 frankov škode.
Helsingfors, 21. marca. Na guvernerja W»borga je neki neznan zločinec ustrelil z revolverjem. Guverner je smrtnonevarno ranjen.
fl\eteorolo£lčno poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm
20
21
Čas opazovanja
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop.
Stanj« barometra v mm
736-5
736 8
734 8
Temperatura
po Celzija
Vetrovi
+6 0 sr. vzh
-0-8 + 11-0
brezvetr. sl. jzah.
Neb«
sk. jasno.
megla obl
a .
■sss'
•K *
* * * * *
00
Srednja včerajšnja temp. +71°, norm. +4 4».
Dnnajska borza
dne 20. marca.
Skupna 4°/0 konv renta, maj - nov. . .	100 30
Skupna 4»/o konv. renta, jan.-julij . .	100 25
Skupna 4 2°/0 pap. renta, feb—avg. . .	100-85
Skupna 4-2°/0 sreb. renta, april - okt. . .	100-75
Avstrijska zlata renta . ......119'98
Avstrijska kronska renta 4°/0 ....	100 50
Avstrijska invest. renta 3l/»°/o ....	93-10
Ogrska zlata renta 4%.......118 75
Ogrska kronska renta 4°/0.....98 -5
Ogrska invest. renta 3'/i°/e . . , . .	t-9'95
Delnice avstro - ogrske banke ....	1644
Kreditne delnice..................676 75
London vista..................23990
Nemški drž, bankovci za 100 mark . .	117-17','»
20 mark . . . . ........2345
20 frankov...........19"06
Italijanski bankovci........95-26
Cekini.............1130
Tržna poročila
od dne 20. marca 1905.
Budimpešta. Pšenica za april 18 84 do J8'86;ržza april 14-94 do 14 96; oves za aoril H-22 do 14-24; koruza za maj 16 32 do 15 34.
Pšenica; ponudbe srednje, povpraševanje pičlo, mrtvo. — Prodaja 8.000 met stotov, za 20 stot. nižje. Rž za lo st. nižje. Koruza nespremenjeno. — Druga žita nespremenjeno. — Vreme: oblačno
0> »JV	d.	,L»
»J*	^
Letovišče „Laverca".
Znano gostilno istotam je udano podpisana prevzela in jo 25. t. m. zopet odpre.
Točila se bodo fina naravna vina različnih vrst iz Lenčetove vinske trgovine in pristno pivo.
Za dobro mrzlo kuhinjo in pri pravočasni prednaročbi, tudi za gorko se bode skrbelo.
K obilnemu obisku se toplo priporoča z velespoštovanjem
gospa Antonija Hink.
558 4—1 gostilničarka. ^ ^	^	J.
Seme domače (črne) detelje
najvišje čistosti in kaljivosti oddaje
po 150 K 100 kg., 160 K manjše množine 559 5—1
Edmund Kavčič
trgovina semen v Ljubljani.
Lep prostor
555 ZQ 3—1
prodajalno
se da v najem pod ugodnimi pogoji v Št. Vidu pri Zatičini na Dolenjskem tik i župne cerkvi. Več se izve pri lastniku Ivanu 1 Končina v Gorenji vasi, p. Zatičina.
DGmeter vitez Bleloieis - Crstenfški
■ odpotuje od 25. do 31. tega meseca. ■
Velika

prodaja otročjih
oblek od navadne do najmodernejše fasone po najnižjih cenah.
Zadnje novosti berolinskih in pariških modelov, jopičev, paletotov, kril in bluz.
Največja izbera oblek za gospode, dečke in otroke ter površnikov in športnih sukenj po zelo nizkih cenah.
0. Bernatovič, Ljubljana, Glavni trg 5.
m p »m v.
O. tor.
tovarne za platneno, namizno in damastno blago
NORBERT LANGER & SINOVI
Šternberk, Oskau, D-Liebau in Hronov n.|M.
Zaloga pri
Antonu $ctrcu v LJubljani
—— Sv. petra cesta Stev. 8 — specialna trgovina z opremami za neveste.
Vsi izdelki se prodajajo po tistih cenah, kakor r tovarni sami. 809 52—43
Ji. 411/00
109/viir
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani so po prošnji solastnice Marije Anžič roj. Likovič iz Sneberja št. 16 na drobno po parcelah naprodaj po javni dražbi v kat. občinah Zadobrova, Šmartno ob Savi, Kašelj, Št. Petersko in Karlovsko predmestje v tukajšnjem sodnem okraju, Volavlje v sodnem okraju Litija in Dragomelj v sodnem okraju Kamnik, ležeče nepremičnine obstoječe iz hiše z gospodarskimi poslopji v Sne-berjih št. 16, njiv, gozdov, travnikov in pašnikov.
Dražba se bo vršila dnč 27., 28., 29. in eventuelno 30. marca 1905 začenši vsakokrat ob 8. url zjutraj v Sneberjlh št. 16 na posameznih parcelah.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je plačati pri sodišču.
Dražbene pogoje in osobito izklicne cene za vsako posamezno parcelo je mogoče vpogledati pri tukajšnjem sodišču soba 33.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani,
oddelek Vili, dne 18. marca 1905.
Ernest Hammerschmidtn nasledniki
Mudile, Uutscher & £
■j	» w
trgovina žeieznln in Kovin
Ljubljano
Ualvasorjev trg 6. Prešernove ulice 50.
ijipi
s
Iv,>5»
1980C 34-1
Velika zaloga
blagajnlc in denarnic ter vseh v želez-ninsko stroko spadajoč predmetov.
Cene nizke! ^t
Zahtevajte pm tiakupu
671 60-59
chicht-ovo stedi
z znamko „jelen"

Varstvena znamka
Ono je
zajamčeno čisto	Kdor hoče dobiti zares jam 6 en o pristno,
brez vsake škodljive primesi. EerUu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da
bo imel vsak komad ime ..SCHICHT" in var-Fere *svrstno.	stveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
rninnn«-	____________________________________
iva
i,
I »daj a to lj m odgovorni urednik Ur. t$naai| Žitnik
Tisk ,Katoliške tiskarna* v j^jubl )<iri!