St 548. ; Posamezna številka 6 vinarjev i :&ffRO* Ezhajc vsak daa — tudi ob nedeljah is pfKnfkai — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do-0*Jd«K, — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravniStvti KCMčnoK i 20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pofito aatoletao K 20-—, polletno K 10 —, četrtletno K 5‘—-, WM«2c<. K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30—, Telefon številka 303. : sreda dne 6. septembra 1911. Leto II. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. i Posamezna ftevitfe« ® vinarjev : Uredništvo in upravntltv* J« v PrančIMuuiaki tdtei a Doplai m pošiljajo uredništva, Naročnina upravnUHm Nefrankirana planu te m sprejemajo, rokopisi m m vračajo. Za oglase se plača: petit vnria 16 v, MSHt-■ice, poslana in aahvaie vreta M v. Pri večkratntM oglašanja popust. Z* odgovor j« priložiti snaaalM. : Telefon številka 303. i mKa^iam ■Bgfiaggagga hmtiasmmmmmmmmm Našim cenjenim izvenljubljanskim naročnikom. Naročnina znaša celoletno K 20.—, polletno K 10.—, četrtletno K 5.— is »esečno K 1*70. To je sicer napisano na čelu lista, ali mnogi pošiljajo po K 180 in hočejo, da se jim za to ceno pošilja list cel mesec. Plačuje se naročnina povsod vnaprej, kar je tudi edino pravilno. Na »ročila brez istočasno vposiane naročnine se v bodoče sploh ne bomo nogti več ozirati. Sploh prosimo naše cenjene naročnike, da bi se držali pri plačevanju na-ročiine reda, ker s tem olajšajo nam delo, njim se pa ni treba bati, da bi Sm bilo pošiljanje lista, ako ne bi bila plačana naročnina, ustavljeno. Naglasno to sedaj, ker je blizu 10. dan v mesecu, ko ustavimo pošiljanje iista vse« onim, ki do tega dneva ne podaljšajo naročnine. Upravništvo „Jutra“. i i m 1 Pred jesenskim zasedanjem poslanske zbornice. Kdor je motril delo poslanske akenriee v kratkem poletnem zase-moral je takoj opaziti, da se w polagala niti v poslanskih a tudi ,*e v vladnih krogih nikaka važnost *• razbistritev politične situacije; Delo, ^ 8* je dovršila avstrijska poslanska zboraica v tako čudovito kratkem času, kar ni v Avstriji navada, je bilo jako površno in je šlo samo zato ta-fcitro izpod rok, ker so poslanci sani želeli kar najhitrejši zaključek poletnega zasedanja. Poudarjalo se je pa povsod, kake važnosti bodo , parlamentarne po-titaice, ko se bodo v njih vršila pogajanja med vlado in raznimi strankami glede ustvaritve nekega modusa, na podlagi katerega naj bi se nadaljevalo redno delovanje parlamenta. Vprašanj, ki bi na njih temeljil modus parlamentarnega dela je pa mnogo in vsa so tako važna, da se je ob njih že parkrat razbil avstrijski parlamentarizem. Parlamentarne počitnice se približujejo svojemu koncu in že se slišijo posamezni glasovi o predsto-jfcČih pogajanjih. Glavno zagotovilo ^dnega parlamentarnega dela je brezdomno češko nemško vprašanje. Lanska spravna pogajanja niso prišla do mk*kega definitivnega končnega re-^•tata, politična situacija pa, ki je na-'stala po novih volitvah in po odhodu Bienertha, pa zahteva jasno in odločno *ešitev tega vprašanja. Zato je cesar poklical na mesto cesarskega češkega •esarsnega namestnika kneza Thuna, fei mu ja poveril nalog, da izvrši to, kar se ni posrečilo njegovemu predniku. Listi vedo poročati sedaj o ak-aijskem načrtu kneza Thuna, ki obstoji v tem, da Nemci dovolijo sklicanje m zasedanje češkega deželnega zbora, posvetovanje zakona o regulaciji učiteljskih plač, nadalje morajo Nemci pripustiti posvetovanja že izvoljenega davčnega odseka, ki naj reši vprašanje • novih dokladah ter davka na pivo. Kot protiplačilo pa obeta Thun Nem-•?*» zopetna posvetovanja narodnopolitične spravne komisije, ki naj ko-oečno reši vprašanja o novem deželna redu in sicer pomnožitev mest deielnih odbornikov, ustvaritev narod- nostnega ključa pri nameščanju deželnih uradnikov, narodnostno razdelitev deželnega odbora in ustanovitev volilnih kurij. Ker pa Nemci za slučaj, da privolijo v zasedanje češkega deželnega zbora in v opustitev obstrukcije, zahtevajo garancij, da se izvrše vse od vlade predlagane reforme v narodno-politični sekciji, jim obljubuje knez Thun, da bi bili novi davčni zakoni le provizorični za omejen čas in sicer toliko časa, dokler narodno-po-litična komisija ne konča svojega dela. To je načrt vlade, vpiašanje je seveda, ako ga bodo akceptirali Čehi, ki se toliko časa nočejo izjaviti o njem, dokler se jim vlada sama ne približa. Glasilo poslanca Masaryka »Čas* sodi jako skeptično o izvršitvi tega načrta in je mnenja, da je razpust češkega deželnega zbora neizogiben, kar bi imelo tudi dalekosežnih posledic glede politične situacije v parlamentu. Ako se vladi ne posreči urediti češko-nem-ško vprašanje, tedaj je redno parlamentarno delo precej negotovo. Vlada bo morala rešiti tudi vprašanje galiških vodnih cest; situacija v novem poljskem klubu je precej drugačna nego je bila v starem, raz ne frakcije v klubu vstrajajo odločno na stališču, da se mora rešiti to že gotovo in sklenjeno vprašanje. Tudi italijanska pravna fakulteta je za vlado še vedno velikega pomena. Italijani so že v zadnji konferenci klubovih. načelnikov po svojih govornikih odločno izjavili, da zahtevajo rešitev tega vprašanja. Od postopanja vlade je odvisno tudi stališče istih v državni zbornici. Pa tudi razne druge politične in narodnostne frakcije čakajo s Svojimi zahtevami, v prvi vrsti socijalni;demokratje, ki zahtevajo ne-obhodno rešitev starostnega zavarovanja. To in razna druga vprašanja so most, po katerem more vlada dospeti v parlamentu do gotove večine .in rednega dela. In o tem mora biti vlada popolnoma zagotovljena, ker na poslanskih pultih v zbornici leži že važna predloga o brambni reformi, ki jo hoče in mora vlada rešiti na vsak način. Zato je pa vlada pripravljena, da se popolnoma približa raznim strankam in da z njimi razpravlja o političnem položaju. Kakor se v dobro informiranih krogih zagotavlja, je vlada pripravljena privoliti tudi na rekonstrukcijo sedanjega kabineta, ako dobi popolno zagotovilo od strank glede sigurne večine. Zato se pri pred-stoječih pogajanjih ministrskega predsednika Gautscha ne bo obravnavala samo sestava delavnega programa v jesenskem zasedanju parlamenta, nego se bode temeljito razmotrivalo tudi vprašanje glede rekonstrukcije kabineta. Vlada je baje pripravljena na obširne koncesije v tem oziru, ker se nahaja v precej kočljivi situaciji. Brambna predloga je oni krvavi krst, ki se mu bo morala podvreči Gau-tscheva vlada; ako reši to vprašanje tedaj ji je tudi zasigurana bodočnost, ako ne, bodo nastopili časi in razmere, ki so povzročile razpust prvega ljudskega parlamenta. Težave ki čakajo vlado, da si zagotovi redno delo parlamenta so jako velike, ker vprašanja, ki smo jih navedli zgoraj, so jako težka in danes se še ne more trditi, da jih Gautsch reši v pozitivnem smislu. Most, ki vodi do rešitve teh vprašanj je tako trhel in kdo ve, ako se ne poruši pod njim, kakor se je že pod mnogimi predniki ? In kako stališče zavzame slovenska delegacija v teh pogajanjih vlade s strankami? Reprezentantje slovenskega naroda v dunajskem parlamentu so klerikalci in zato govorimo tukaj seveda le o njih. Kdor bi mislil, da bodo naši klerikalci v pogajanju z vlado začeli na temelju narodnostnega vprašanja, se pač jako moti. Klerikalna pogajanja z vlado se bodo kakor vselej vrtila okoli dveh polov in sicer okoli strankarskih in osebnih koristi. Zavožena akcija gospodarske zveze s kupčijo s senom je vzrok, da bodo klerikalci od vlade zahtevali sanacijo — rešitev te nerealne klerikalne gospodarske akcije, ker vedo pač dobro, da jim more pomagati le vlada, pa še dosti drugih strankarsko-političnih zahtev imajo klerikalci pri srcu in ako se bode vlada pokazala dosti kavalirsko proti klerikalcem in segla malo glob-blje v žep, bodo šli klerikalci pod Šušteršičevo komando čez drn in Strn za vlado, pa naj bo na čelu isti Peter ali Pavel. Pa tudi osebna vprašanja igrajo pri naših klerikalcih precejšnjo vlogo. Že večkrat opazoviano dejstvo je, da postane Šušteršič in klerikalno časopisje vselej, kadar se pojavi govorica o rekonstrukciji kabineta, nenavadno ponižen in prijazen, vzdrži se vsake kritike in resne besede, ter se samo tolaži s prihodnostjo. Šušteršič pač misli, kako lepo bi mu pristojal ministrski frak in kako dobro teknila lepa plača. To sta pola, ki se okoli njih vrti klerikalna politika, splošno slovenska in jugoslovanska vprašanja so jim Hekuba, gospodje Laginja, Spin-čič in Mandič so pa lahko zadovoljni, da so zašli v to lepo družbo. Da Slovenci od novega* parlamenta, kjer imamo take reprezentante, ne moremo pričakovati ničesar je gotovo, zato je pa tudi za nas skoro vseeno, ako zasedajo gori na Dunaju poslanci in vlečejo dijete ali pa ne! V svoji komediji »Medalija* pravi nemški satirik Themas: „Kar je prišlo iz Berlina, še ni bilo nikdar dobro za nas!" Mi Slovenci pa lahko rečemo: Kar je prišlo iz Dunaja, še nikdar ni bilo dobro za nas, pa naj so to ma-gari tudi izposlovali slovenski klerikalni poslanci! iz slovenskih krajev. Iz Viča. Veselica Ciril-Metodove podružnice je uspela veliko bolje kot smo pričakovali. Dasi je bilo v nedeljo v Ljubljani in okolici več veselic, vendar je bilo število posetnikov toliko, da je bil sicer prostoren vrt kmalu premajhen; treba pripomniti, da so bili posetniki skoro sami domačini, kar kaže, da ima podružnica v Vičanih močno zaslombo. K moral-nema uspehu je največ pripomoglo telovadno društvo »Sokol* na Viču in pevsko društvo »Zarja* iz Rožne doline. Odbor izreka imenovanim društvom najiskrenejšo zahvalo, nadalje se zahvaljujemo blagorodni gospej Gre-gorinovi, načelnici paviljona za pecivo in vsem gospodičnam, ki so pri veselici sodelovale. Hvala iskrena tudi vsem darovalcem. Glavno družbo je zastopal gosp. potovalni učitelj Ante Beg, ki je v krasnem govoru bodril navzoče k delu za obmejne brate, v i*nenu podružnice je spregovoril gosp. učitelj Josip Gregorin in v vznešenih besedah poživljal k skupnemu delu za narod. Toplice-Straža. Kopališka doba (sezona). Še pred enim tednom smo imeli toliko množino cenjenih, znanih in nepoznanih gostov, da so bile ne le vse za kopališke goste pripravljene sobe in stanovanja popolnoma oddana, ampak so se morali neznanjem gostje zadovoljiti tudi s privatnimi sobami. Koncem avgusta pa so odjadrale ljubke krilate lastovke — in ž njimi, več nego dve tretjini vseh dragih nam gostov; samo 31. avgusta nas je zapustilo Okroglo 30 ozdravljenih, in pa vsaj popravljenih bolnikov. Tudi vojaki so odšli dne 29. m. m. na svoja razna bivališča. V torek, dne 29. m. m. je mladi absol. eksportni akademik gosp. Danilo Devetak iz Tolmina pred izbranim kopališkim občinstvom predaval na korist nesrečnim pogorelcem v Mokronogu, kar je doneslo prostovoljnih prispevkov 100 K (recil sto kron) čistega dohodka. Vsota se je poslala v Ljubljano »Slov. Narodu" s prošnjo, da jo odpošlje na določeno mesto. Lep in posnemanja vreden vzgled, kako naj dela akademična mladina vzgojevalno za sicer nadarjeni, a še daleč v kulturi zaostali preprosti narod na deželi. Vivant se-quentes I Iz Semiča. V sredo, dne 30. avgusta smo imeli pri nas birmo. Marijine device in devičarji so se že dolgo veselili tega trenotka. Prevzvišeni se je pokazal v Semiču že 22. avgusta ter izdal natančen ukaz, kako še ga mora sprejeti pred birmo. Bal se je namreč blamaže, katero je doživel v Metliki. Zahteval je, da se mu priredi bakljada in mu pridejo Marijine device s svečami nasproti. V nedeljo pred birmo je župnik v resnici slavnostno razglasil raz prižnice, da pridejo dne 30. avgusta Prevzvišeni semkaj na birmo in pozival občane, naj sprejmejo škofa kolikor mogoče slovesno. To se je na pritisk od zgoraj tudi zgodilo. No pa preidemo takoj na dan birme. Škof je na prižnici bruhal prokletstvo na vse strani, kakor bi stresal orehe iz košare. Najprej je agitiral za »Domoljuba*, „Slo: venca*, „Našo moč* in »Bogoljuba* ter se pri vsakem imenu teh časopisov priklanjal, kakor bi izgovarjal ime Najsvetejšega, ter hvalil kakor kak poljski Žid svojo blago. Poviševal je Marijino družbo in Orle, sploh vse backe njegovega kalibra. Tudi na tebe, drago »Jutro* se je spomnil, pečal se dalje tudi z »Slov. Narodom*, »Slov. Domom* in »Zarjo* in proklel vsakega, kdor čita te časopise. Škof je tako silno razgrajal na prižnici, da bi bilo najbolje, ako bi ga vtaknili v prisilni jopič. Konečno je izjavil, da je našel v Semiču vse v redu, samo nekaj mu greni veselje in to je »Sokol*. V svojem navdušenem boju proti »Sokolu* pa se je Tone prokleto zmotil, za kar smo mu mi iz srca hvaležni. Posledica njegovega hujskanja je bila, da so se takoj na birmi priglasili trije ustanovni Člani. Tone je sedaj zopet odšel iz naših krajev, ni E a izruval iz naših src napredne ideje, akor je pričakoval, kajti dosegel je ravno nasprotno. Iz Radeč pri Zidanem mostu. Orla, navdušenega klerikalca in organista naše fare, Vozla Frana, vprašamo tem potom, ako se še spominja, kako je nekega petka meseca januarja letos poučeval neko cerkveno pevko v petju? Naj nam blagovoli pojasniti, kako spravlja v sklad svoje strogo katoliško prepričanje s takratnim poučevanjem v petju (?) in kako zagovarja svoje dosedanje vedenje napram dotični pevki? O stvari bomo govorili še obširneje, da bo javnost vedela, kaj se skriva pod radeškim klerikalnim petelinom Vozlom. —d— DNEVNE VESTI Slovenci In brambna reforma. V ogrskem državnem zboru divja že mesece sem najostrejša obstrukcija proti vladni predlogi o brambni reformi; ista predloga pride v razpravo tudi v jesenskem zasedanju državnega zbora. Nova brambna reforma vsebuje nekatera določila, ki so udarec v v obraz Slovanom. Kako mislijo slovenski klerikalci o ti brambni reformi, je poročalo že 8. avgusta 1.1. »Jutro*, ki je poročalo sledeče: V politiki na Dunaju imajo naši klerikalci vedno in edino pred očmi le strankarske koristi, kar je izjavil sam Gostinčar v nekem pogovoru, ko je rekel: O, bram-bne reforme pa ne dobi vlada kar tako poceni, to nam bo morala drago plačati! Gostinčar je povedal HMCrtBL 2EVACO: LISTEK. Ljubimca beneška. — Vidim, je dejal s svojim strupenim usmevom, da imate v roki še \edno tisto lično igračico, ki nosim njene sledove. Pokazal je svojo roko, obvezano z belim platnom. la ko je Bianka po svoji prejšnji taktiki trdovratno molčala ter samo nervozno stiskala zlati ročnik svojega bodalca, je povzel: — Vidi se vam, da ste hči svoje matere. Imperija, vaša mati, je z bodalom umorila velerodnega Ivana Davilo, in Svet Desetorice Se vedno ni našel njegovega morilca. Bianka se je stresla od groze, in Bembo je zapazil, da je na tem polju razgovora res močnejši odaje. Sedel je, v nekoliki razdalji od deklice. — Vidite, je dejal, da se vam ni treba bati, da bi rabil silo, kakor sem storil po neumnosti v goščavi. Dajte torej, poslušajte me enako mirno, kakor bom jaz goivoril z vami. , Toda ta mirnost je obstojala samo v besedah, ki jih je rabil ^diaal. Njegov glas je trepetal. V očeh so se mu kresale čudne iskre. Tuintam ga je stresel drhtljaj. Bianki se je zdel še strašnejši kakor sinoči, ko jo je hotel ^ast> s silo sredi goščave. j Poslušajte, je povzel Bembo nenadoma, prišlo je tako, ~.®0r*trt zapustiti Benetke še nocoj. Toda sklenil sem, da boste moja, preden odidem ... Moja boste ... _ je strastno odkimala z glavo in pokazala nabrušeno ost svo]egaJ bodalca. yi ne razumete, je nadaljeval kardinal zamolklo. Hočem, da se mi vdaste radovoljno. Ljubim vas; ljubim vas kakor naj-zadnji norec na svetu; vi pa me sovražite. Ker ne gre drugače, se objameva tako: eden s sovraštvom, drugi z ljubeznijo v srcu. In ko je padel nanj pogled, poln skrajne drznosti, pogled, navdahnjen in navdan z grozo in pogumom, se ga je lotil popadek pravcate besnosti. Njegova beseda je postala nerazločna, njegove geste brezzvezne. Zajecljal je: — Moja boš, prokleta punica, ali slišiš ? ... Ti sama se boš izročila mojim poljubom! Zadihal se je. Iz oči so mu švigali bliski. Vstal je bil, in njegova roka, obvezana z belim platnom Se je iztegnila proti nepomični Bianki, kakor da jo hoče zagrabiti. Zahropel je: — Poslušaj! Zdaj je dovolj hinavščin, dovolj bedaste in brezuspešne nasilnosti. Ljubim te, in ti boš ljubila mene. Izberi, kakor ti jjrago: airti v mojem naročju,, zdajle, na mestu, ali pa tvoja mati aretira ua kot morilka, preden mine ena ura. Bianka je presunljivo vzkriknila. Umaknila se je tja v najtemnejši kotiček sobice. Bembo je ostal tam, kjer je bil. Zarenčal je : — Pojdi sem l Ona se je stisnila še globlje v svoje zavetje. — Lepa hči, se je rogal Bembo, ki izroča svojo mater krvniku! , _. Nov krik, slabotnejši in še bolj obupan, se je začul z Bian- kinih ustnic. Bembo je videl, da je zmaga njegova. Stopil je dva koraka naprej. O, mati moja! je vzkliknila Bianka in pogledala kardinala z očmi, polnimi čudovite vedrosti. O, mati, umriva torej obedve, če je že tako, da je smrt edina najino poslednje pri-bcž&liščc • • Istočasno je dvignila roko in se z vso silo sunila v prsi. Kri je bruhnila v valu iz rane. Bembo je divje zarjul. Deklica se je zgrudila najpreje na kolena. Nato je padla znak. .... ' Pohotnež je planil k revici, vrgel se na kolena m ji z drhtečimi rokami privzdignil glavo, ki je že bledela. Bianka je za hip odprla oči, in isti, prejšnji pogled neizrekljive vedrosti se je dvignil do Bemba, pogled, čist in plah, toda polh daljnega miru in trdnosti, kakor da je s svojim korakom v tajin- stveno kraljevstvo smrti vendar že enkrat našla zavetje, kjer je ne doseže več nobena sila. — Ti ne boš umrla, je hropel Bembo, jaz nočem, da umreš... Dekličine ustnice so se onemoglo zganile. Bembo, prepadel, napol blazen, se je sklonil, da bi slišal poslednjo besedo umirajoče. In slišal je: — Z Bogom, mati... z Bogom, Roland... Bembo je zamolklo zaječal. Vrglo ga je nazaj in njegova glava je udarila z medlim zvokom po tlaku. Tako je ostal, čepeč sam v sebi, roko na očeh, in ko je zopet pogledal, je videl, da je Bianka mrtva. Žalosten in mil smehljaj je plaval še zmerom na njenih brezbarvnih ustnicah. Hči kurtizane, čista devica, ki je umrla, žrtvovavši sama sebe svoji deviški sramežljivosti, je ležala, kakor da spava v ljubki pozi.1) Kardinal je gledal ta prizor z očmi, razširjenimi od groze. — Mrtva! je zarenčal sam pri sebi. Ali mogoče, da je mrtva ? Ušla mi je 1 Ali je resnica ? Ne, saj ni mogoče.,. saj ni res ... ona spi...] '■ T Nova halucionacija se je polastila njegovih možganov. Posrečilo se mu je prepričati, da Bianka spi. V tem stanju duha ga je kmalu obvladala erotična blaznost. Mrmral je brezzvezne besede: a njihov pozitivni pomen je vendarle izražal strašno misel, ki ga je razburjala: — Moja! Zdaj je vendar že enkrat moja! Pst! Glavno je. da je ne zbudim ... le previdno ... Obenem se je splazil proti truplu; njegovo hripavo dihanje je oskrunjalo ledeni obraz mrtve žrtve s svojo vročino. . <) Nekateri pisci pravijo, da je bila Imperijina hči od lastne matere, ki jo je hotela izročiti kardinalu, odvedena v zloglasno hišo, in da se je devica zabodla v tisti hiši, hoteča se ogniti sramoti. Vse, kar vemo o značaju Imperije, govori proti verjetnosti te verzije. Dejstvo v svoji tragični resničnosti pa ostane, in s tem, da smo ga prestavili v Aretinovo palačo, se nam zdi, da smo zbližali zgodovinske verjetnosti in obenem ohranili povesti njen dramatski interes. Bodisi kakorkoli, povedali smo dovolj, da bralec lahko vidi, da smo tudi mi nekaj preštudirali in da ne pripovedujemo izmišljenih, neosnovanih istorij. ____________ (Dalje.) seveda le to, kar je slišal govoriti Šušteršiča, torej s strankarskimi koristmi za Kranjsko votirajo naši klerikalci vladi vse, narodnostni moment jim je seveda ničla! — Isto je potem ponovil tudi .Slovenski Narod*, a .Slovenec* seveda molči in si ne upa ziniti niti besede, ker ve, da je Gostinčar govoril samo resnico. Pred vrati je tudi rekonstrukcija kabineta in Šušteršič je .Slovenčevim* žurna-listom zamašil usta, da ne smejo ničesar pisati, ker bi se jim lahko zaletelo pero in bi s tem pokvarili gotove Šusteršičeve načrte, ki so klerikalcem vedno in veliko več nego vse, Kar diši po Slovenstvu. — Značilno ie pa vendar, da .Slovenec* tako ignorira Gostinčarjevo izjavo jo stališču klerikalcev napram brambni reformi, o kateri je svoječasno polnil svoje predale; na eni strani se noče zameriti vladi, na drugi pa noče blamirati Gostinčarja, ki se je enkrat po svoji stari navadi zopet malo zaletel s svojo gostobesednostjo. — Je bil pač svoje dni Žitnik drug možakar, ko se je v svojih dunajskih poročilih tako klasično norčeval na račun Go-štinčarjeve .obstrukcije* v proračunskem odseku ob priliki razprave o italijanski pravni fakulteti. — Sedaj jfe Gostinčar zopet enkrat nehote iz? dal Šusteršičevo taktiko, in Šušteršič ga je za njegovo nepremišljeno gobezdalost že prav pošteno potegnil za ušesa. Ubogi Gostinčar. Klerikalni ignorantje. Belgrajski pnevnik .Tribuna* je začel priobčevati memoare odvetnika Ace Novakoviča, enega duševnih voditeljev srbskega junijskega državnega prevrata iz leta 1903. Seveda, da se je .Slovenec* hotel ob ti priliki pokazati skrajno patrijotičnega ter lojalnega, ter je na-gromadil v notici, kjer registrira te jnemoare ogromno kopo laži, ki jih Ie povzel po raznih židovskih listih, ;i porabijo vsako priliko, da oneča-ščajo Srbijo s produkti svoje čifutske Šmokarije. A .Slovenčevi* šmoki sp hoteli biti tudi originalni in so hoteli podati svoji publiki tudi nekaj svojih opomb. A ravno te originalne opombe dokazujejo nevednost in zlobnost »Slovenčevih* šmokov, iz njih se tudi razvidi, da sploh niso čitali teh memo-arjev, ker bi jim pač cirilica delala prevelikih težav. Laž je, kar trdi .Slovenec*, da je list .Tribuna* lastništvo srbskega pisatelja Branislava (a ne Bronislava, kakor ga imenuje .Slove-nec* po nemških listih) Nušiča. Nušič ni bil nikdar lastnik lista, bil mu je samo glavni urednik do meseca aprila, lastnik mu je pa Naum Dimitrijevič. »Slovenčevi* šmoki teh memoarjev sploh čitali niso, to dokazuje tudi trditev .Slovenca*, da je bil minister notranjih zadev Genčič obsojen radi nekega članka v ječo, res je, da je bil Genčič od Aleksandrovih kreatur obsojen v sedemletno ječe zato, ker je bil odločen nasprotnik poroki Aleksandra z Drago, vsled česar je moral bežati v tujino, od koder je pisal kralju par pisem. Ko se je pa vrnil iz tujine, so ga prijeli in obsodili na sedemletno ječo, ker je v svojih pismih baje žalil kralja Aleksandra. Se več enakih laži je natvezil .Slovenec* Svojim čitateljem, seveda da je povzel •vse to iz nemških listov in vkljub temu ima .Slovenec* toli drzno čelo, da govori o svojih informacijah, ki pa najdejo vedno vir le v židovskih šmokarijah. Ko si bo vzel »Slovenec* zk svoje stalne sotrudnike ljudi a la Mandl, Steinhardt ali Nastič, bo slovensko javnost lahko še večkrat presenetil z enakimi »informacijami*. — Svetujemo pa .Slovenčevim* urednikom, da naj se priuče cirilice in da čitajo Novakovičeve memoare v »Tribuni*, da se ne bodo morali posluževati o ti zadevi nemških virov in pitati javnost s takimi .informacijami* ter pred vsem jugoslovanskim svetom tako dokumentirati svoje skrajne nevednosti. Kako se je »delalo* v Trstu ljudsko štetje ? Neki tržaški Slovenec je prišel zaradi revizije ljudskega štetja k revidujočemu uradniku in je tam z začudenjem opazil, da je njegova originalna pola izginila, namesto nje po so .neznani zlikovci, ki jih pa dobro poznamo* podtaknili p o n a-rejeno polo, v kateri je dotični tržuški Slovenec z rodbino in služkinjo vred — vpisan za Laha. V .tolažbo* je uradnik dotičnemu Slovencu dejal: »Niste sami, na tisoče vas jel* — Na ta način se je v Trstu .delalo* ljudsko Štetje, in zato ni čuda, da je toliko. Slovencev brez sledu »izginilo*. Čudno, da so jih vkljub takim sleparijam vendarle nekaj našteli. Z zadevo se bo seveda bavilo drž. pravdništvo. Srečno pot. Realčni profesor irj nadzornik Karol Schrautzer — nekdaj navdušeni Slovenec Dragotin sedaj zagrizen heilovec in kazinot — je imenovan ravnateljem učiteljišča v Celovcu. Tako bo njegovo .pragerman-sko* srce našlo srečo in zadovoljnost med celovškimi heilovci, ki bodo gotovo veseli svojega novega somišljenika. Značilno je pa za upravo avstrijskega šolstva dejstvo, kako favorizira ista v prvi vrsti narodne renegate, Belar je bil imenovan nadzornikom, Benda profesorjem, sedaj še Schrautzer. Mi želimo gospodu Dragotinu srečno pot in upamo, da bo v Celovcu popolnoma pozabil, da je rojen Slovenec in bil včasi odločen narodnjak. Nemcem v Celovcu pa čestitamo na pridobitvi takega »Urgermana*, ki bo napolnil vrste koroških Nemcev v boju proti Slovencem, kajti Schrautzerja v tem boju gotovo ne bo motil njegov nekdanji slovenski radikalizem, pa tudi ne bo zmanjšal njegove dosedanje .strammdeutsche Gesinnung*, Slovensko gledališče. Z ozirom na našo včerajšnjo notico pod tem naslovom smo dobili od kompetentne strani informativno pismo, iz katerega povzemamo: Na Vašo notico o izvirnem repertoarju je treba poudariti, da so na lepaku naznanjene samo novitete, ne pa tudi dramske reprize. Ker je gledališko ravnateljstvo doslej dobilo le Špicarjevo pravljico, je moglo na repertoaj postaviti samo »Kralja Matjaža*. Če dobi še kakšno izvirno-delo, ki bo seveda sposobno za oder, ga bo seveda vprizorilo, če ne bo drugih zadržkov. Izmed treh izvirnih del, ki so bila lani na repertoarju, je ravnateljstvo vprizorilo dve (»Ka-cijanar* in »Samosvoj*). Jelenčevo ljudsko igro »Na vasi* ima v rokah še vedno g. E. Kristan, ki je mnenja, da v sedanji obliki ni godna. Sicer pa je g. Jelenc v .Jutru* že sam pojasnil, da ravnateljstva ne zadene nobena krivda zaradi začasne nevprizo-ritve. — Kar se tiče vprizarjanja slovenskih iger, je pa to idejo ravnateljstvo že davno sprožilo samo in jo bo izkušalo udejstviti. Če bi šlo po volji ravnateljstva, bi se vprizorile vse najboljše izvirne igre. Od sprejema prvih izvirnih del bo seveda odvisno, ali se bo ideja dala uresničiti docela ali ne. — Od druge strani smo dobili še sledeče: Vaš včerajšnji predlog glede ciklusa slovenskih izvirnih del je popolnoma umesten. K temu predlogu bi pa imel opomniti le sledeče : Vsako leto se vrši pod vodstvom gg. igralcev dramatična šola, katere uspehe pa vidimo le v takoimenovani javni produkciji gojencev dramatične šole. Ako Se pa vprizori 'Ciklus slovenskih del, naj bi se izbrala lažja domača dela in vloge v njih poverile tem gojencem dramatične šole, da bi tudi na gledališkem odru in ne samo v areni — kot diletantskem odru — pokazali svoje zmožnosti. V starejši slovenski literaturi imamo par lahkih in dobrih komedij, naj omenim samo »V Ljubljano jo dajmo*, »Berite Novice*, .Nemški ne znajo", vloge v teh in enakih ljudskih igrah naj bi se porazdelile med naraščaj in dela naj se vprizore po Vašem predlogu v nedeljah in praznikih popoldne. Tako bi videli slovenski naraščaj na odru v večjih vlogah, kritika in občinstvo pa bi zamogli dobiti splošen vtis o zmožnosti posameznih, kar doslej ni bilo mogoče. — Naše uredništvo bo rado v predalih .Jutra" dalo prostora vsakemu pametnemu in resnemu nasvetu, tičočemu se našega gledališča — da le ne bo imel odloznega osebnega ozadja in nestvarnih postranskih namenov. Ne samo nam, ampak vsej slovenski javnosti je gotovo pri srcu procvit slovenskega gledališča. Resna In stvarna debata brez osebnih primesi našemu gledališču ne more škoditi temveč samo koristiti. C. Danilo: Predtržanl, Prešeren in drugi .svetniki" v gramofonu. Samozaložba; cena 60 v. dobiva se v vseh knjigarnah. — Večkrat sem že slišal po deželi v raznih gramofonih razne samogovore, ki jih je govoril gospod Danilo, ki je zdaj zbral te svoje proizvode in jih pomnožil s svojimi. Avtor pravi sam o tem svojem delu, da niso nikako literarno delo nego »Kranjski humor", porabljen v gramofonske točke, a obenem nudi tudi priliko v vporabo za solo nastope v čitalnicah po deželi. Kako bo brošura služila svojemu namenu pokaže bodočnost, da bi pa napolnila vrzeli v naši humoristični literaturi se nam pa zdi nemogoče, a gotovo tudi g. Danilo na to ne računa, kar se tiče vsebine moramo pa reči, da se je gorenjski dialekt g. Danilu ponesrečil, ker to kar piše v gorenjskem dialektu ni gorenjski dialekt pač pa nekaka mešanica ljubljanske govorice z neko spakedrano slovenščino. Gospod Danilo je vporabil oni »gorenjski dialekt*, ki se navadno govori na ljubljanskem odru, a nima niti najmanjše podobnosti z govorico gorenjskih možakarjev. No pa gospcd Danilo je delo založil sam in že ve kaj je hotel, mi mu želimo, da se njegovi nameni vresničijo. Prof. Dragutin Franlč: Plltvlčka jezera 1 njihova okolica. Te dni se je v našem uredništvu oglasil hrvatski učenjak, profesor na kr. gimnaziji v Gospiču gospod Dragutin Franič, ki potuje v znanstvene svrhe po slovenskem jugu, da prouči gospodarske razmere jugoslovanskih narodov, Ob ti priliki je poklonil našemu uredništvu svoje znamenito delo »Plitvička jezera in njihova okolica*, delo, ki je v ti Stroki gotovo edino v jugoslovanski znanstveni literaturi. Pisatelj je posvetil dolgo vrsto let raziskovanju Plitvičkih jezer ter naravnih čudes Hrvaške. Knjiga, ki se bomo že obširneje bavili z njo obsege 500 strani v leksikon formatu ter je okrašena z mnogimi slikami, med katerimi so zlasti zanimive reprodukcije saškega kralja Friderika Avgusta II, ki jih je napravil povodom svojega obiska na Plitvičkih jezerih v letu 1845. Vsebina knjige podaja na-lančen znanstven opis zgodovino floro, fauno in vse znamenitosti Plitvičkih jezer. Krišno delo je izšlo v samozaložbi pisatelja ter bilo ocenjeno naj-simpatičnejše v vseh hrvaških ter tudi inozemskih listih, zlasti laskavo je ocenil delo nemški znanstveni, list .Allgemeines Uteraturblatt* ki Frani-čevo monogiafijo imenuje eno najboljših del švOje stroke kar jih Je doslej izšlo v Svetovni literaturi. — Profesor Franič potuje iz Ljubljkne v Trst a odtod v Kvarner in ha kvarnersko otočje v znanstvene namene. Njegovo MALI LISTEK. VALO BRATINA:. .. . Notturno. (Poklonjeno gdč. Iv. B.) Kedaj je bilo ... sinoči? . . , lani? . . . morda pred tisoč leti? . . . Skrivnostno plahutaje je šlo skozi noč, kakor da se išče truma trpečih, utrujenih duš . . . Nevzdrženo je vstajalo iz teme in se vilo kot krvava koprena f>od belim stropom tesnih izb; potem e polagoma razprhnevalo in sedalo vedno nižje, ovijaje temne silhuete razbrzdano utrujenih postav — živalsko razvnetih človeških bitij . . . Napolnilo je vse prostorje z mrko, tajnostno razburjajočo atmosfero in napojilo vsa telesa s pohlepno strastjo . . . Pogledal sem naokoli in obšla me je čudežna, nepojmljiva bojazen, ki je stiskala srce In napolnjevala dušo z neutešljivim, bolestnim hrepenenjem. Planil bi ven v Črno noč in razmah-njenih rok frčal za svojim hrepenenjem, toda neka nevidna, mamljiva sila me je zgrabila in vabljivo* vlekla nazaj,, in me pogrezala v tisto sladkoneprijetno razpoloženje . . . Ob meni je sedelo dekle in bodilo bolno-koprnečo pesem v moji duši . . . Kedaj je bilo vse to . . . sinoči, ali pred tisoč leti? . . . Kot neskončen film nejasnih, s krvavo lučjo obžarjenih podob se vlečejo pred menoj momenti tistih ur, ki sem jih preživel v tvoji bližini, o dekle brez imena . . . Vstajajo . . . vstajajo zamolkle figure in se vspenjajo neprestano druga za drugo v višavo, kjer se sprijemljejo in kopičijo v neizmerne, napolzabri-sane gruče ter izginjajo kot apokalip-tiški junaki v brezmejno, motno dalj ... Kaj ie bilo vse to? Zakaj in kedaj je bilo ? Ali veš ti dekle brez imena, ki si sedelo ob meni in zrlo s Svojim zamrlim, grenkobe polnim pogledom, kot da iščeš svojo izgubljeno mladost? . . . A|i veš ti kedaj je bilo — in zakaj je bilo? , .. Čemu to divje — pijano, nerazumljivo vrvenje ? Čemu to gnjusno, grabežljivo hlastanje in sezanje, kot da ima ubežati življenje? ... , In midva, čemu sva bila prišla skupaj? Ali nisva vedela oba, da se križajo ceste najinega življenja? . . . Oba sva ve,dela, da je skopala uspda med nama ,globok prepad, — in vendar sva se iskala in si bežala nezavedno nasproti ter se zopet ;odbijala kot dvoje ekstremnih, nasprotujočih ,si elementov ... Kaj naju je vleklo skupaj? Kakšna nevidna in nepoj- delo najtoplejše priporočamo tudi slovenskemu občinstvu.— C naje K 12*— v elegantni vezavi. Kakor rečeno se pri tem delu pomudimo že obširneje. Č. Slepžnek: Ruske Polsko s hlediska nšrodohospod&rskeho. —- (Ruska Poljska v narodno-gospodar skem oziru.) Strokovnjak v narodnem gospodarstvu in dober poznava tel j poljedelskih gospodarskih razmer. Č. Slepšnek, je izdal češko pisano brošuro pod gorenjim naslovom, ki obdeluje sledeča vprašanja: Splošno v upravi poljedelstva — Razvoj obrti — Konec poljske banke in razvoj privatnega denarstva — Zavišnost od Nemčije — Napredek narodnogospodarskega pomena vasi — Kooperativno gibanje — Sedanje situacija. — Knjiga je spisana na podlagi statističnih podatkov, ki jih pisatelj pregledno podaja. Knjiga bo za Poljake velike važnosti pa tudi našim narodnim gospodarjem bo dobro služila. Cena 110 K. Dr. Hinko Hinkovlč. V zadnjem času so se pojavile po časopisju vesti, da namerava zagrebški odvetnik dr. Hinkovič, ki je bil radi svoje kritike o zagrebškem veleizdajniškem procesu obsojen na večmesečno ječo, zapustiti Hrvatsko; nekateri listi so poročali, da se namerava preseliti v Pariz, drugi, da namerava oditi v Srbijo. — Sedaj izjavlja dr. Hinkovič, da ni na to niti mislil, temveč, da hoče ostati v domovini in se popolnoma posvetiti politiki. Pri prihodnjih volitvah ga hoče koalicija kandidirati v popolno gotovem volilnem okraju. Tožba proti češkemu pesniku Macharju. Znani češki pesnik Machar je svoječasno v listu .Čas* objavil feljton, vsled katerega so se čutili uredniki mladočeškega glasila .Narodni Listy“ užaljeni. Urednik Žd’šr-sky je poslal pesniku Macharju, ki živi stalno na Dunaju svoje zastopnike in pozval pesnika na dvoboj, ker pa Machar ni hotel sprejeti dvoboja, je urednik Žd’4rsky vložil proti njemu tožbo radi razgaljenja časti. Vojaštvo v Ljubljani. Včeraj dopoldne so napolnile Ljubljano vojaške čete, ki so prišle od gorenjske strani. Cuje se, da je okoli Ljubljane do 40.000 vojakov in da se v okolici za-vrše jutri vojaške vaje. Glas Iz občinstva. Včeraj je bila vsa Ljubljana polna vojaštva, po vseh ulicah se je trlo moštva in raznih transportov. Obsojati pa moramo postopanje nekaterih oficirjev ki so postopali prav neobzirno proti občinstvu; dobili smo tekom včerajšnjega dneva več poročil, kako so oficirji na konjih in na motorkolesih drveli v največjem diru po ulicah in to ravno okoli opoldne^ ko so bile ulice polne pasantov. Okoli poldne so peljali vojaki večji transport po Kongresnem trgu ob samostanski fronti »Zvezde*; poveljujoči oficir je pa nagnal svojega konja v največjem diru skozi .Zvezdo*, da se je razbežalo občinstvo, ki se je sprehajalo po pešpoti, na vse strani, d? jih ne potepta brzi jezdec. Stražnika ni bilo seveda nobenega na licu mesta, a tudi ako bi bil, bi moral molčati ker sicer bi mu gospod Johann Lauter posvetil. Opozarjamo mestno policijo, da naj v teh dnevih, ko se nam obljublja po ljubljanskih cestah toliko vojaštva, da naj pokaže tudi častnikom, kako se vozi in jezdi po ljubljanskih ulicah. Iz Ijudskošolske službe. V šolskem okraju Kamnik so razpisana naslednja učna mesta: 1. Učna in voditeljska mesta na enorazrednicah v Špitaliču, Pečah in Krtinah (nadnje sam* za moške prosilce). — 2. Nadučiteljske službe na dvorazrednih ljudskih šolah na Brdu in v Vodicah in na štirirazredai ljudski šoli v Domžalah. — 3. Po en« učno mesto na dvorazredni ljudski šoli v Zg. Tuhinju in na štirirazredni ljudski šoli v Domžalah. — Pravilno opremljene prošnje za eno izmed teh učnih mest je za vsako posebej vlagati d« 15. septembra 1911 pri c. kr. okrajne* šolskem svetu v Kamniku. Prov. učitelj v Krškem Martin Šterk je imenovan za provizoričnega učitelja v Ratečah, absolvirana učiteljska kandidatinja Marija Podlogar pa za prov. učiteljico v Svibnjah. Provizorična učiteljica v Grahovem Gabrijela Ažman je imenovana za prov. učiteljico v Iški vasi in izprašani nadučiteljski kandidat Pavel Podobnikar za provizoričnega učitelja na Planini, 301etnico službovanja bodo obhajali v Ljubljani dne 11. t. m..* Er-ker Jurij, nadučitelj v Koprivniku: Erker Jurij, nadučitelj -v Srednji vasi; Funtek Anton, c. kr. profesor v Ljubljani; Furlan Jakob, Gale Franc ki Jelenc Luka, učitelji na 1. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani; Klemenčič Jožef, nadučitelj v Galiciji pri Žalcu; Patemost Hinko, nadučitelj v Senožečah: Schmoranzer Jožef, c kr. profesor v Mariboru in Wittrefch da-nes, nadučitelj v Črmošnjicah.. Ob priliki velike skupščine dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki bo dne 10. t m. v Tržiču, je zagotovljen za nazaj poseben vlak, ki bo odšel iz Tržiča okrog 9. ure zvečer in bo imel zvezo z vlakoma proti Ljubljani in proti Jesenicam. SkupSfi-narji naj kupijo v Kraniu liste za Tržič in nazaj. Ob pol 4. uri bo v soko skr telovadnici veselica. Pri tej sodeluje mešani zbor Narodne Čitalnice v Kranju in orkester Sloga. Na sporedu je dalje prosta zabava, šaljiva pošto itd. Vstopnina 20 vin. SkupšČinarjt naj se radi obeda prijavijo pri iržiški podružnici. Za zgradbo Sokolskega domu sokolskega društva Ljubljana 1. se pobirajo po Ljubljani prispevki. Prosimo vse prijatelje Sokolstva, da daruje nekaj vsak po svojih močeh za zgradbo lastnega doma enega najdelavuej-ših slovenskih sokolskih društev. Tsak prispevek je dobrodošel, ker — kamen do kamna palača. Veselica na Muljavi. Na Mali Šmaren 8. t m. se vrši na Mulja« velika veselica v spomin 301etnice smrti Josipa Jurčiča. Veselica se vrši na rodnem domu Josipa Jurčiča v velikem štilu. To bo letos edina večja prireditev v Jurčičev spomin in je želeti, da bi bila od vseh strani mnogoštevilno obiskana. Igrala se bo igra .Deseti brat*. Po igri veselica v gostilni g. Kočevarja poleg Jurčičevega doma. Začetek ob 4. pop. Železniške zveze zelo ugodne. Sodeluje pevski zbor in orkester. Veselica obeta biti zelo zanimiva. Natančnejši spored sledi. Posnemanja vredno. V tukajšnji gostilni pri »Kroni* v Gradišču se je spomnila domača hčerka gdč. Mimica Amanova, ko je videla, da je družba živahna, kot narodno zavedno dekle .narodnega sklada" in je nabrala 8 K. To narodno zavedno dekle naj bo v mljiva sila naju je zbliževala in združila? . . . Odkod ta nagon, to nepremagljivo stremljenje po združitvi? Morda je bil to moment dveh po lepoti in oboževanju hrepenečih duš .. • Morda, — kako bi bil sicer tudi vstrajal, kako vzdržal v tistem vrvečem trušču, ako ne bi bil slutil tvoje lepe duše. Čutil sem, kako se me opii-jemlje, objemlje in zliva v enoto . . . Čutil sem in hudo mi je bilo —■ kajti domislil sem se najinih kažipotov, ki naju razdvajajo in vodijo vsakega na svojo stran ... Z zaprtimi očmi sem zagledal pred seboj tvojo pot, ki se vije med poljanami preko osolepolnih brvi, s katerih zdrkneš nekoč v globok tolmun bridkih solza in trpljenja . . . ali pa te usoda dovede v tih, miren firistan . . . morda . , . kdove? . . . n jcdove, če se bo mogla tam na-srkati tvoja lepa duša zaželjenega pokoja? — Bojim se, da je pregloboka tišja rana,. ki ti jo je v tvoji neizkušenosti zadala brezvestnost in brezobzirnost grdih, življenski sreči kvarjjivih kreaturi Bojim se zate kot se bojim za tisto deklico, ki je zgubila v. svoji nežni, nezreli dobi svojo mladost . . . Glej in sedaj tava neutolažljiva in išče svojo srečo dasi-ravno ve, da jo ne bo našla nikoli . „r. , Strašno je tol Zdi se mi kot gabna, neozdravljiva bolezen ... Ali Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja pjača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : Tolstovršk« slattaa. polita GaRtanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim l »Kje je začetek in kje je komec moje sreče, mojega življenja ?“ Oropala jo je brutalnost mladost^ a izruvala ji ni tistega čuvstva, ki jo opravičuje da vzklika: . .Zakaj ste oskrunili moj« * zakaj ste mi otrovali dušo?* Pa pravijo, da ni greha ‘ . - In tisto pnn£e. ki je * naši mizi v tistem temnet|!if,jk očeh? ali ni bila skrita boles v njenih Ali ni bilo na njenih Hab. sledi prt-čudnih, v nepojmlj^eni ^ ^ ^ njanih noč.?J" "a. "Jvednega pože-m gorel plamen y neza ^ nili nierie 'deviške belote pohlepi*, grabežljivi prsti In vzdramili spečih strun uničujoče strasti ... Gledal sem jo, vrtečo se v tisti neprodirni gnječi, ki je naraščala iz kaosa in se vrtela v blazne* vrtincu: ... bel nedolžen cvet v »mazanem, okuženem blatu ... Ko je prišla nazaj in sva Mita sama, je potolažila s tiho, sramežljiv« si že videla človeka z neozdravljivo boleznijo? — Mlad je — morda komaj' dvajset — poln življenja — vse kipi, vse vre v njem, hoče se mu veselja, radosti hoče mu, ljubezni . . . In poln upanja in lepih, blestečih nad gre življenju nasproti ves drhteč nestrpnosti In koprnenja... kar se neko noč nenadoma prebudi in plane po-koncu in v tem hipu se dvigne v njem črna zavest, bolan sem, neozdravljivi Živ mrtvec! . . . Spreleti ga; mahoma začuti, da visi na tanki, tanki prepereli niti napeti nad globokim žrelom otrovanega brezdna ... Samo če se zgane, pa se pogrezne 11 In vendar bi se rad razmahnil na vse strani — kajti v njem je ogenj neusmiljeno žgoč ... v njem je neskončen plamen pekočega poželjenja I... O, to je hudo! Videl sem jo tisto deklico: kot vešča frfota bolnih peroti, in hlepeče, z neodoljivo silo se zaletava v blazni omotici hoteč doseči ono nedojtnljivo nekaj, ki je* človeku trpljenje in radost, nebesa in peklo, trenotek in večnost hkrati . . . O, revical Obsojena je: trpela bo neprestano še naprej, dokler ne omaga in pade strta v navidezni resignaciji — navidezni,, kajti v duši ji bo še vedno donel oni otožnoobupni refren: trpkostjo o nelepoti tega živi .Zdi se mi. kakor da po zana kri okoli nas in kakor da baška blato ob naša telesa enja. je a*a* Bog.. ta uiaiv ulj iiaba icicaa . . . jr •rim to naj bi bilo naše življenje ljenje nas ljudi, ki imamo čuvstva ? I Ota**) Spodbudo vsem narodno čutečim damam. Znesek hrani naše uredništvo. Od 3. do 18. septembra t 1. Vozi na progi Ljubljana - Dunaj brzo-♦lak št. l/a in št. 2/a, odhod iz Ljubljane 10 45 dopoldne, prihod v Ljubljano 521. pop. Ogenj v Spodnji Slškl. Včeraj ob 5. uri popoldan je začelo goreti v Sp. Šiški skladišče g. Batalina. Ker so Ogenj pravočasno zapazili domačini So ga sanii pogasili in spodnješišenska požarna bramba, ki je prišla kmalu na lice mesta, ni imela povoda stopiti v akcijo. Zižgali so baje otroci. O. BERNATOVIC Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba. Karambol. Včeraj opoldne sta zadela v Šelenburgovi ulici skupaj dva izvošča, ki sta se v diru hotela umakniti vojaškemu transportu. Na obeh vozovih so se razbile svetilke, izvoščka sta se malo pozmerjala in se odpeljala naprej, druga nesreča se ni zgodila. Junijska reVoliieija v Srbiji. Junijska revolucija v Srbiji. Danes začenjamo priobčevati izvleček iz memoarjev, ki jih priobčuje v belgrajski .Tribuni" A. Novakovič, aktivni udeleženec v junijski revolbdji v Srbiji, katere žrtev je bil kralj Aleksander in kraljica Draga, ki bi — jiko bi vladala še kakih deset let —* Srbijo popolnoma uničili, ker na rob propada sta jo že privedla. Oficirji, ki $o bili y zaroti iu tako |p$tno izVedli sVoj dobro premišljeni ; so velijto riskirali, ali rešili^sp državo od propbsti, V katero ki jo gotpVo dovedel kralj Aleksander I svojo trtno in z režimom, ki ga je j[peljal morda na 'Svojfr osebno korist-, tli na veliko škodo Uudstva. Da s~ ^no izvršite^ odobrtio vse ljudstvo in da se nikjer v ljudstvu ni Pojavil noben odpor proti njenim izvršiteljem. Nezadovoljni z revolucijo so bili samo oni, ki so skupno s kraljem Aleksandrom izžemali srbsko ljudstvo, polnili svoje žepe in — kopali Srbiji grob. Ti ljudje so danes osamljeni in na njihovo nezadovoljnost z novim režimom se nihče ne ozira. Začnimo s priobčevanjem Nova-kovičevih memoarjev: Predznaki. Ko se je dogodil atentat na kralja Milana, sem se nahajal — piše A. Novakovič — v svojem rudniku v Vratarnici. Malo za tem dobim obvestilo, da je postal moj zet Jurij Genčič niinister notranjih del. Ta vest me je zelo vznemirila, ker sem slutil kake nesreče nas čakajo. Vedel sem, da je glas ljudstva močnejši od vsega in da so prošli časi, ko je bil še mogoč osebni režim. Pustil sem takoj delo pri rudniku in se napotil proti Belgradu, da bi kolikortoliko pripomagal, da ne bi na»talo še večje zlo. . Položaj je bil kritičen, ljudstvo silno razburjeno, ker je bilo zaprto Ogromno število nedolžnih ljudi, katerih število se je vedno množilo. Kralj Aleksander Insceniral atentat na svojega očeta! Ko sem proučil vse posameznosti m ,se.tudl. Pogovarjal o lem z nekaterimi svojimi prijatelji, sem prišel do prepričanja, da je bil atentat na kralja Milana delo njegovega sina Aleksandra in Drage. V tem prepričanju me je, utrdilo posebno pripovedovanje nekega mojega dobrega prijatelja, zelo poštenega moža, katerega besedam verujem tako, kakor bi videl vse sam, z lastnimi očmi. v Tega dne — mi je pravil prijatelj je imel neki bataljon na Banjici (hrib, oddaljen od Belgrada par kilometrov) neko proslavo, ki sem se je 'udeležil službeno tudi jaz. Ko se vrnem V mesto, vidim, da je na ulicah vse polno orožnikov in velike množice ljudstva. Zvedel sem za atentat in odhitel takoj v dvor, kamor se je istočasno pripeljal tudi kralj Milan in vprašal sem ga, kaj se je zgodilo. On mi je na kratko povedal in skupno sva šla v njegovo sobo, kjer se je začel on takoj slačiti. Na bluzi smo našli dve luknji, ravnotako tudi na telovniku in na svilnati srajci, na te-Jesu smo pa zapazili samo prasko od kr°gle, katere moč je bila oslabljena svilnati srajci. Ko sva to gledala, sva zaslišala glas trompet .pred prša", znamenje, da prihaja kralj. Kralj Milan se hitro obleče in skupno sva izšla v predsobo. Kralj Aleksander je že šel ■Cisto mimo po stopnicah, pristopi bladno in brez besed k očetu, ki ga je, še vedno ves razburjen, objel in poljubil, medtem ko sin še vedno ni spregovoril besedice. Poslovil sem se odšel. Res. zelo čudno vedenje med sinom in očetom, na katerega je bil izvršen atentat! Meni se zdi — je rekel dalje moj Prijatelj — da je sin vsaj vedel, da se bo zgodil atentat in manjkalo je samo, bL vprašai: ti si ostal živ? Se ena zelo važna okolnost potr- Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka IWIKO ju)e, da je atentat na kralja Milana insceniral njegov sin, kralj' Aleksander: Aleksander, ki Je bil tako hladen napram očetu in tako ravnodušen radi atentata, je začel kmalu za tem tako energično preganjati dozdevne začetnike atentata! Nagla sodba. Prijatelj, ki mi je pripovedoval o svojib vtisih, ki jih je dobil v 'dvoru povodom atentata na kralja Milana — bil je to general Atanackovič — mi je privil tudi-, da }e hotel proglasiti kralj Aleksander takpj naslednji dan obsedno stanje in naglo sodbo. Moj prijatelj je šel — ko je za to zvedel — takoj k kralju in ga je prosil, naj nikar tega tie stori, ker hi atrsolnthb noberiega povoda za to: ljudje so mirni, nihče se ..ne upiraj,, policija lovi in zapira kogar in kadar hoče. Kralj si je dal vše tO dopovedati in kralj Milari mi je čestital na tem, da sem vspel pregor voriti kralja Aleksandra in ga odvrniti od nameravanega proglašenja obsednega stanja in nagle sodbp. Vse to s? je zgodilo dopoldan ob 11, uri. Moj prijatelj je odšel iz dvora popolnoma zadovoljen, ker je bil prepričan, da je storil dobro delo, da je prihranil tej nesrečni Srbiji novo blamažo in novo nesrečo. Ali, na žalost, Srbija je morala doživeti tudi to nesrečo. Kar se je zgodilo od 11. ure dopoldan do večera tega dneva, tega moj prijatelj ni vedel: ali tega večera je povabil kralj na večerjo vse ministre. Na večerji ni bilo kralja Milana in pti tej priliki je podpisal najprej kralj, potem pa še vsi ministri, ukaz za obsedno stanje in naglo sodbo. Kralj Aleksander je v tem času gotovo govoril z Drago in ona ga je najbrže nagovorila, da je storil vse td. Pravi vzrok. Zakaj je hotel imeti kralj Aleksander, ki je tako ravnodušno sprejel vest o atentatu, na vsak način obsedno stanje in naglo sodbo? Za mene je bilo vse to jasno: kralj je hotel skriti prave povzročitelje atentata in proglasiti nedolžne ljudi za povzročitelje, Kakor je to tudi bilo! Obžaloval sem te nedolžne ljudi in četudi nisem bil pristaš njihove stranke — kralj je preganjal radikalce — sem se vendar trudil, da bi jim kolikortoliko pomagal in jim olajšal muke; skrbel sem celo za njihove materialne interese, ako se mi je zdelo da jim preti kaka nevarnost. Opomba o Genčlču. Četudi je Genčič danes moj največji sovražnik*, četudi mi do danes ni nihče prizadejal toliko gorja kot on, moram vendar priznati, da je bil kot minister notranjih zadev, zelo vesten, namreč v tem smislu, da je storil vse, da bi olajšal usodo nedolžno preganjanih in da bi preprečil nove aretacije. Dokler je bil on minister, so se dogajale nesreče ena za drugo in končno je prišla še nesrečna zaroka kralja Aleksandra z Drago Mašin. Pri tem se je Genčič držal zelo moško. Kralj Aleksander mu je vse obljubljal, samo ako bi hotel sestaviti tako vlado, ki bi hotela privoliti v njegovo poroko z Drago Mašin, ali on tega ni hotel storiti, radi česar se je zelo zameril kralju Aleksandru, k; se je pozneje tudi maščeval nad njim. Ali pri vsem tem moram reči tudi to, da Genčič ni bil dovolj sposoben za ministra notranjih del. Kralj se ženi. Nekega dne pride Genčič zelo pozno v vinograd na kosilo. Pokliče me takoj na stran in mi pove, da mu je kralj Aleksander zaupal, da se namerava poročiti z Drago Mašin, ali mu je obenem zabičal, da o tem nikomur ničesar ne pove. Kaj sem mu jaz rekel, to ni važno, ali je važno ono, kar je on delal kot minisfer notranjih del. Genčič je sicer obljubil kralju Aleksandru, da ne pove nikomur ni- • Genčič se Je ločil od svoje žene, hčer- ■ ke A. Novakoviča, pisca teh memoarjev. Op. poročevalca. H. SUTTNER, Ljubljana Mestni trg. — FILIALKA: St. Petra cesta. — Telefon št. 273. česar o njegovem namenu, ali Genčič je vendar brzojavil kralju Milanu, da naj pride takoj, ali pomagalo ni to nič. Nekoliko dni za tem sem imel v svoji vili v vinogradu na topčider-skem hribu* goste pri kosilu. Okolu dveh popoldan sem dobil od Genčiča strog nalog, da naj pod kakršnosibodi pretvezo odpravim goste, ker se bodo v moji. hiši skrili orožniki, ker pride na topčiderski hrib v svoje stanovanje Draga Mašin. Prišlo je res 10 orožnikov ali drage Mašin ni bilo od nikoder. Ona je odšla k neki svoji teti, kjer se je sešla s kraljem Aleksandrom, kakor je to G?nčič zvedel pozneje. Kralj Aleksander je za tem vendar sestavil vlado, ki je privolila v njegovo poroko z Drago. (.Ženito-vanjsko ministrstvo*). Kralj preganja Genčiča. Genčič je moral bežati iz Srbije, ker se mu je v listih, ki so stali blizu kralja, očitno ižugalo, da ga bo dal kralj Aleksander obesiti na prvo drevo na Terazijah (glavna ulica belgrajska,) Ali dojgo ni ostal Genčič v inozemstvu. Mislil je, da se mu nič žalega n$ zgodi in se je vrnil v, Belgrad. Iz inozemstva je pa pisal kralju nekaj pisem, v katerih ga je svaril pred poroko s kraljico Drago. Radi. teh pisem je prišel v Gcn-čičevo stanovanje dva dni po njegovem povratku jjoliciJ^ki uradnik, ki ga Je odpeljal na prefekturo, kjer so ga takoj aretirali in ga ..izročili sodišču — r^di, razgaljenja. Veličanstva. Sodilo se je zelo hitro,. kar ha povelje, in Genčič je Bil obsojen na sedem let ječe; odvedli so jga takoj v ječo v Požarevcu. Kako žalostne so bile takrat razmera v Srbiji I Srbija je bila takrat brezpravna država. Oni absolutno ubogljivi policijski . uradniki, oni podli sodniki, nevredni tedanji svetovalci kralja Aleksandra, ki so ga navajali na taka in slična dejanja, so podpisali smrtno obsodbo kralju Aleksandru in njegovi Dragi! Policija, sodišče In kraljevi svetovalci, so pravi ubijalci njegovi In dinastije Obrenovičev! Genčičev zapor je veljal mene in moje zelo mnogo trpljenja in denarnih žrtev. Moja hči, Genčičeva žena, v strahu, da ga v ječi ne zastrupijo, se je takoj preselila v Požarevac; kuhala mu je kosilo in večerjo in mu vse to pošiljala v zaprtih posodah v zapor. Prosil sem prijatelje in sovražnike, tekel od enega do drugega in po preteku sedmih mesecev sem dosegel Genčičevo pomiloščenje. Pri tem mi niso čisto nič pomagali Genčičevi prijatelji, še manje pa njegovi soyražnikiv pač pa so mi pomagali moji prijatelji, posebno pok. Ljubomir Kaljevič, katerega največja zasluga je, da je bil Genčič pomi-loŠčen. * TopEldersko brdo Je nekoliko minut oddaljeno od mesta; tam imajo premožnejši Belgrajčani ,»voj«j vile in vinograde, kjer navadno stanujejo sfSOmladi, poleti 'in v jeseni. — Op. poročevalca. (Dalje.) Najnevejša telefonska ■ v Min.«* . . -.k m Brzojavna poročita, Kolera v Srbiji. Belgrad, 5. septembra. V Raški se je pojavilo več slučajev kolere. Mesno vprašanje. Budimpešta, 5. septembra. Na konferenci med baronom Gautschem in grofom Khuenom-Hedervaryjem je bilo sklenjeno, da se prično glede uvoza argentinskega mesa v Avstrijo popolnoma nova pogajanja, in sicer takoj, ko se vrneta ogrska ministra Lukacs in Serenyi. Avstrija in Srbija. Petrograd, 5. septembra. V pogovoru z nekim urednikom »Biržije Vjedomosti“ je srbski ministrski predsednik Milovanovič izjavil, da so od-nošaji med Srbijo in Avstrijo popolnoma korektni. Glede mesnega vprašanja v Avstriji je Milovanovič mnenja, da je Srbija edina država, ki bi bila v stanu odpomoČi avstrijski mesni draginji. Državni zbor. Dnnaj, 5. septembra. Kakor se poroča, bo državni zbor najbrže sklican dne 10. oktobra. Kolera na Češkem. Praga, 5. septembra. Poročilo »Narodnih Listov", da se je pojavil v Bevešovu na Češkem slučaj kolere, je neresnično. Ogrska zbornica. Budimpešta, 5. septembra. Današnja seja je bila zopet spopolnjena s samimi poimenskimi glasovanji. Koncem seje je bilo prišlo do zelo hrupnih scen, tako da je moral predsednik sejo zaključiti. Prihodnja seja se vrši jutri. Lastnik m glavni nrednik Mllun Plat. Odgovorni urednik V. K. Zalar. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljeni. Mali oglasi. Beseda 6 vi«. — Za one, ki tičejo' službe 4 rin. — NajmanjSi znesek 60 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasita ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji lnserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. ari zvečer. Šivilje sc sprejmejo pri A. Singer. Gosposka ulica št. 4. 533/3—1 Hlev In Inpa za vozove se takoj odda. Kje, pove .Prva anončna pisarna*. 525 4—1 ChristofoT trfOTukl težaj, Sodna ulica 2, vpisuje vsak dan od 12. do 3. ure popoldne. Zavod preskrbuje absolventinjam dobre službe. 359/4—1 Hiša z velikim vrtom se iz proste roke proda. Poizve se Mesarska cesta 1. 163/8—6 IliSft g tremi poslopji In vrtom Spodnja Šiška, Jernejeva česta 39 bllzo cerkve se proda pod najugodnejlmi pogoji. Pove Anton Wisjan, Spodnja Šiška, Celovška cesta 67. Dva manjša dijak« se sprejme na stanovanje In hrarto. Poizve sc pri hišniku Francovo nabrežje št. 1. 535 2—1 1I1S* naprodaj. Jako ugodni pogoji. Ulica na grad št 7. 534 6—1 Absolventlnjm trg. tečaja z dobrim izpri- čcvalom, vešča posebno dobro slovenske stenografije, želi siužbe. Ponudbe pod ,A. P.“ na upravo .Jutra*. 371 3—1 ključavničarski pomočnik išče službe pri dobrem mojstru na deželi. Naslov: .Ključavničar*, poštno ležeče, Vrhnika pri Ljubljani. 370 3-1 , , v za slabokrvne la prebolele 1 “I 4 iie zdravniško priporočeno črno JLa> tl VV dalmatinsko vino Kui najboijie sredstvo. 5 kg franko K 4 &* 3r. Novakovič, Ljubljana. Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd. Anton Kanc Ijub^jana, Židovska ulica št 1. Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago. V najem se odda prodajalna mešane stroke Nahaja se na najlepšem kraju v mestu na Gorenjskem, obstoj že čez 40 let in je izvrstno vpeljana. S prodajalno se odda tudi vsa zaloga ter po dogovoru cela hiša. Resni reilektanti naj pošljejo ponudbe pod .Letovišče" na upravo tega lista. Šivilje in vajenke sprejme. Kje, pove »Prva anončna pisarna* Frančiškanska alica štev. 8. Patent HL^TGCITEnj: Najboljše pokrivanje -treh General, zastop: V. Janach & Co.,Trst. Glavna zeilogra,: T. Kom, LJubijana. Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika I Ivan Jax in sin v Ljubljani, Dunajska c. 17 priporoča svojo bogato zalogo voznih koles. a a d Šivalni stroji za rodbino in obrt Brezplačni kurzi ža vezenje v hiši. Pisalni stroji »ADLER". ompif Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata! Lepo in belo lice kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma Dlagodišeča krema brez maščobe OLIMPIA ‘ ■ i ™ pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične sjjojitve se porablja OLIMPIA « suha krema tudi kot najboljše ntilo. — Cena malemu lončku K 120, velikeriiu K 2-—. — Glavna zaloga v lekarni Trnkoczy v Ljubljani. Važno za Inženirje, stavbne podjetnike, Hišne posestnike in hišne upravitelje. , ( i---------------------- Proti sajam in praliu popolnoma r _____________L-. r f J,;_ - JlZ varno zaprl dimnik, kjer je vsaka L :------------- J L Bel) * • LZ nevarnost po ognju izktfuče- * '/ i Pi na, omogočujejo samo patentna J n af i ! I i 3i tlvojna-ta Ravnokar došlo sveže Najmoderneje fino izvršene obleke, raglane, površnike in pelerine za gospode, dečke in otroke, kakor tudi :: konfekcija za dame in deklice. Prodajam najmoderneje klobuke od veleznanih tvrdk ' Hiickl, Pichler in Bossi po K 2*90. Brez konkurence. — Priznano nizke cene. :: Angleško skladišče oblek :: O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. iznnjc po patent, zakonu. Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka. Franc Čuden, urar Ljubljana, Prešernova ulica 1 samo nasproti Frančiškanske cerkve sb je delničar ===== največjih tovarn švicarskih ur »Union* v Genovi in Bielu, ou torej lahko po originalno tovarniških cenah garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnera regulatorju regulirane, svetovno znane ALPINA URE z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jekla Rezervni zaklad Stanje hranilnih Kmetska posojilnica = ljubljanske okolice = nad pol mijjona prodala. ffl Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo, Ceniki zastonj in poštnine prosti. milijonov kron reglstrovaaa zadruga z neomejeno zavezo ” v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI Dunajska cesta štev. Ih mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmma ■mm n----«cw obrestuje hranilne vloge po čistih 1 \ po O vinarjev 3n.eisl©d-njil3L tolo&JsceocjCLeJ^. Južni kolodvor, na peronu. WIslak, Gosposka ulica. Državni kolodvor. Kuštrin, Breg. Blaž, Dunajska cesta, Tenente, Gradaška ulica. Sever, Krakovski nasip. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. < Pichler, Kongresni trg. Sitar, Florjanska ulica, češark, Šelenburgova ulica Blaznik, Stark trg. Dolenec, Prešernova ulica. Nagodč Mestni trg. Fuchs, Marije Terezije cesta. Kanc, Sv. Petra cesta Hrzlikar, Sodna ulica Treo, Sv. Petra cesta. šuMc, Miklošičeva cesta. Kušar,^Sv. Petra cesta ' Zupančič, Kolodvorska ulica. Podboj, Sv. Petra *cesta. Pirnat, Kolodvorska ulica. Elsner, Kopitarjeva ulica. Eskomptu, Eskomptuje trgovske menice. trgovske menice, Ustanovljena = leta 1882. = Ustanovljena = leta 1882. = Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu Košir, Hišleijeva ulica, stiene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Ušeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Križaj, Sp. Šiška. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta Jezeršek, Zaloška cesto. Likar, Glince. Strkovič, Dunajska cesta Klančnik, Tržaška cesta. Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*— Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000 — Zavaruje poslopja In premičnine ptoH požarnim Škodam po najnižjih ceoail. Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal ln okenskih plošč. Škode cenjuje takoj ln najkulantneje. Uživa najboljši »lovca, kodu posluje. Dovoljuj« k čiategs dobička izdatno podporo v narodne in obinokoriatne namene. Fotografske aparate in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča fotomanufaktura in drogerija „Adrija“ ===== ▼ Ljubljani, Šelenburgova ulica 5. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. ■ivzajemno zavarovalna banka v Pragi. ...................................—= Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,856.860’58. Po velikosti drugi vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno npravo. i. ■ i—— Vsa pojasnila daje: ... ——..——.■■■■...— Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici St 12. .....- Pisarne so v lastni bančni hiši. ■ ........... Ves čisti dobiček m razdeljuj« zavarovancem; dosedaj a« ga Je Izplačalo K 2,495-719 —. ■■■■■■■■PhBBBBBBBHBBlIBBBhBBBhBaihBahBH Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. S. *———eaear=i ■ , ■ registrovana zadruga z omejenim jamstvom =====r-rrr-Mi" r ■ :■■■■1... priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za Sole, krajne Šolske svete, županstva ki druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko k Biografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje Šolskih knjig in časopisov I^sustrLO 1 XTeo23Q.cx5.em.©j^© 2vlXxsz43raJLlje- U-togrsifiJ©- Vateftudza štmnr. lia — —■ — Pota« feeaaaJtitaaloe hrr. 705.307. - Priznano močna, labko tekoča solidna in neprekosljiva so K1NTA kolesa. NajobSimejše jamstvo, llustrovanl ceniki brezplačno. K. C« mernik LJUBLJANA, Dunajska c. 9. Speci«), trgovina t kolesi in pešam. deli. " hpoMjcunje koles. r;5S: Ljubljanska kreditna banka v LjcbljanL Stritarjeva ulica. štev. ft. ===== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu ln Gorici. — Sprejema vSsge na knjižice in m tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4*1,10.