X gietik SO. inaliga Seriiana
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, .n sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in V,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/2 gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
Slovenskim licencam po dokončanim šolskim letu.
Zopet je minulo leto, in koliko smo boljši od lani glede narodstva? Grozno malo. Tiste blažene misli, nadepolni upi lanskiga sušca, kje ste? ali ste se mar dopolnili? Nič manj kot to. Še zmiram kraljuje Slovencu ptuj ži-velj po naših domačih planjavah , še zmiram ga tare ponemčevanja mora tlačivna. Poglejmo pa v prihodnost, kaj tamkej vidimo. Čer-nosive, grom in blisk noseče oblake, ki nam z grozno nevihto prote. To nas čaka, tega se imamo nadjati, in če ne bomo na preži, gotovo bo nas tudi manj ali več vnesrečilo. Temu v okom priti, tega se po moči obraniti, to je zdaj naše opravilo, to naša zastavica, pri kteri iskreni domorodec ne sme roke križem nositi, temuč sejati, okopavati, pleti se mora, če hočemo obilo pridelati.
Vse drugo opustivši sim samo namenil tukej nekej besedi vam preljubi učenci k slovesu pregovoriti, ne nadjaje se vaše zamere, ker one so izliv za domovino plamečiga serca, ki pa vendar druge narode ostale v svoji meji nikakor ne čerti.
I.	Razšli se boste kmalo iz za narodov-nost tako mlačne, če ne celo merzle Ljubljane, in kam? k svojim slovenskim staršem, k slovenskim bratam in sestram, ki se pa še po dolgim spanji zadosti ne zavejo pomenljive sedajnosti. Ljubi mladenči, tukej se pokažite Slovenije verle sinove, tukej zaspano budite, zbujeno pa podpirajte. Povejte jim , kaj je narodovnost, kako žalosten je nje stan pri nas, in kako krepkih rok, nevstrašljivih sere de potrebuje naša mila Slovenija. Odpadše z mehko besedo posvarite, in jim z ljubeznijo pokažite stezo, ktera pelje v slovenske gaje. Nikakor se ne vstrašite nasprotnikov, kaj mar nima sleherna dobra, pravična stvar zmiram svojih napotij ? mar niso tudi pri nas zaslepljeni malikovavci ptujke? Te samo pomilovaje si prizadevajte neškodljive storiti. Tako boste zadostili svojiniu poklicu, tako se poslu-žili pravice od cesarja 4. Sušca 1.1. dane. (§. 4.)
II.	Sosede obiskovaje gorko priporočujte slovenske časopise, ker za herbtam je čas, v kterim so mislili, de je za kmeta samo mati-ka, rovnica, sekira itd. Uopovejte, razložite jim, de se bodo oni zanaprej vlade vdeležili; in de se bodo z dobrim speham tega popri-jeli, so jim k temu neogibljivo časopisi, v slovenskim duhu vredovani, potrebni, ki jih napeljevaje k njihovi lastni sreči, z vsim so-znanijo, česar jim je vediti.
III.	To dvoje opravljaje pa tudi lahko še na drug način pripomorete k povzdvigi slovenske narodovnosli, in scer ko boste v dotiki in pogovorih s prostim kmelam, kteriga jezik še ni tako pokvarjen, kakor meščanov, kako bolj neznano pa čisto slovensko besedo slišali, zapišite jo, in nazaj prihodnjiga šolskiga leta pridši jih nabrane zročite slovenskiniu družtvu, de jih bode slovarju ali besednjaku vver-stilo. Če naravoslovci trave, kebre, muhe in druge nierčese nabirajo, se li mar ne spodobi tudi nam ravno tako pridnim biti v naberi slovenskih besedi?
To sim mislil, to sini sklenil vam pred odhodam iz bele Ljubljane še povedati. Ljubi bratje, spoznajte vendar enkrat imenitni čas,
v kterim zdej bivamo, nikar se ne vstrašite sleherne sapice. Pravice se deržimo, in kdo zamore potim kej proti nam? Stopimo v kolo, zedinimo se, in podpirajmo slehern po svoji moči našo ljubo Slovenijo, de nam vrag v belim dnevu ne bo Jjulike v njo sejal. To pomislite, ljubi mladenči, in nikar me ne zapustite upijočiga v puščavi. Z Rogam !
D. o. F.
Koroška kronovina.
Po ukazu ministerstva znotrajnih oprav je Koroška dežela samostojna, neodvisna kronovina; nj. veJičastvo je to napravo podobrilo, in Koroškej kronovini začasno ustavo podelilo.
Novine so že prinesle zahvalno pismo Korošcov za samostalnost. Koroška je toraj od Ilirije odceplena, samostojna kronovina; mi jo za tako spoznati moramo, in jo tudi spoznamo; pa vender vse to nas ne moti, in ne plaši, svoje mnenje od te reči odkritoserčno pred celim svetam izreči.
4. Marca 1849 je visoko ministerstvo reklo : „Austrijansko cesarstvo obstoji iz na-
slednih kronnih dežel:----iz kraljestva ilir—
skiga, obstoječiga iz vojvodstva koroškiga, vojvodstva krajnskiga, poknežene grofnije goriške in gradiškanske, mejne grofnije islri-anske in mestne teržaške okrajne", — §. 1. dane ustave.
6. tiste ustave veli: „Meje deržave in posameznih kronnih dežel se smejo samo po dani postavi premeniti."
§. 37. se glasi: „Postavodajna oblast se zastran deržavnih zadev od cesarja v družbi z deržavnim zboram izveduje." 123.: „Pre-naredbe deržavne ustave se zamorejo v per-yim deržavnim zboru po navadnim posta-vodajstvu nasvetovati;" in po §. 120. „se bodo, dokler vse skladne postave, ktere so s to deržavno uslavo sklenjene, po ustavni poti ne bojo dane, primerne postave po ukazih na znanje dajale." Le samo deržavni zbor zamore prenaredbe deržavne ustave nasvetovati, po danej deržavni ustavi pa Koroška ni kronovina, ampak Ilirija; — le samo deržavni zbor sme meje posamesnih kronnib dežel premeniti, po danej deržavni ustavi pa ilirska kronovina obseže: Koroško, Goriško in Gradiškansko , Istrijo in Teržaško. Ni toraj prenapeto ali clo puntarsko vprašati: od koga je naše ministerstvo oblast sprejelo, od svitlega cesarja dano ustavo tako zanemariti in ilirsko kronovino na take male kose tergati? „Kje je ilirska kronovina ?" se bo gotovo in ojstro na pervim deržavnim zboru baralo; kako se bode odgovorilo? Dana ustava bo takoj ravnanje obsodila. —
Nektere srenje na Češkim so svitlemu ce-; sarju prošnjo vložile, da bi se naj deržavna ustava od 4. Marca preklicala. Na to je pri-! šel od cesarja češkemu mestopoglavarju lastni ročni listič od 5. Junija, v kateremu se med drugim bere: „Jaz vam naložim po Českej kronovini oznaniti, da je Moja terdna volja , se deržavne ustave zvesto in nepremakljivo deržati." Tudi po teh besedah našega svitlega cesarja se bo na pervim deržavnim zboru vprašalo po ilirske j kronovini; kako se bo odgovorilo? —
Ako bode ilirska kronovina, kakor se kaže, raztergana: bomo dobili namesti eniga cesar-
- - -------------------T—T-----rr---------i
skiga name.stnika s svojimi uradniki 5 ali 6, namesto enega deželnega zbora tudi 5 ali 6; tako bo tudi z uradnimi novinami, šolskim svetovavstein itd., vse bo po petero ali še-stero! Tudi zavolj teh nepotrebnih velikih stroškov se bo na derž. zboru baralo; kako se bode odgovorilo? —
Drugi narodi bojo reči in potrebe svoje po treh stopnjah pretresovali: namreč v okrajnih , okrožnih in deželnih zborih. Ako bi Ilirija razpadla, bi Slovenci okrogov ne imeli, in ne okrožnih zborov, in bi svoje srenjske reči le v dveh stopnjah — v okrajnih in deželnih zborih — presojevati morali. Alj se sme kaka pravica tudi enakopravnim Slovencem kratiti, in najzvestejši narod žaliti. Tudi zavolj tega bode vprašanje, kakšen bo odgovor? —
Na Tirolskim je prebivavcov 859,250; med njimi je Lahov 329,419 to je »/»j na Češkim je prebivavcov 4,347,962; med njimi Nemcov 1,727,950 to je na Moravskim je prebivavcov 2,250.594; med njimi Nemcov 751,325 to je l/3; v Dalmaciji je prebivavcov 404,640; med njimi Lahov 28,500 to je '/t*j v štajerjuje prebivavcov 950,200; med njimi Slovencov 352,874 to je i>/,; v Kranju je prebivavcov 500,000; med njimi Nemcov 25,000 to je y20; na Primorskim je prebivavcov 507,126; med njimi Lahov 161,635 to je na Goriškim je prebivavcov 185,782; med njimi Lahov 66,571 to je y3; na Koroškim je prebivavcov 333,487; med njimi Slovencov 121,745 to je več kot y3.
V časopisih smo že brali, da sta po ustavi Tirolske kronovine na deželnim zboru oba jezika enakopravna ; ravno to smemo gotovo pričakovati od vsih tistih kronovin, v kterih se ie nekterih Nemcov, Lahov itd. znajde. Da se bo pa ravno tak tenko gledalo na Slavjane , posebno na pozablene Slovence, tega pričakovati se ne upamo. Ustavo Koroške kronovine smo že malo spregledali; §.2. pravi: „Obadva naroda sta enakopravna;" §. 5. pa pove: „da je opravilni jezik v deželnim zboru lc samo nemški." Oba naroda sta pa enakopravna ; radi bi zvedeli, kako se bo na deržavnim zboru laka enakopravnost zagovar-jala? -
Ako se Ilirija razterga, proti Slovenskemu narodu velika nevarnost zastran narodnosti, se stavijo zavere omiki in izobraženju slovenskega naroda, se mu vmnožavajo deželni stroški, se mu zabrani ravna pot k sreči ino slavi. „Alj je zvesti slov. narod to zaslužil?" se bo baralo v deržavnim zboru; kako v
se bo odgovarjalo ? —
Ilirija mora obstati; te ^perstan Evropini" ne sme zibniti iz krone austrijanskega cesarja: lo tirja dana ustava, zagotovlena enakopravnost in zveslost naroda slovenskega!
A. E.
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
* Iz mnogih krajev zvemo, de je bila po kresijskih uradih nova občinska ali srenjska postava gg. okrajnim (kantonskim) koniisar-jam samo v nemškim jeziku s to nalogo
poslana, de naj taisto kmečkimu ljudstvu razglasijo in razlože. To delo bi se jim bilo lahko olajšalo z priloženjem slovenske postave! —
* Kakor se iz Milana zve, so si sardinski pooblastenci v pogojenju zastran miru nove zaderžke zmislili, ki zopet upanje na bližnji sklep miru kale. Maršal ltadecki de je mende zopet sklenil za orožje prijeli in je že potrebne vojaške priprave storil. Tode ni verjetno, de bi Sardinia zdaj še enkrat boj skušala in to žuganje maršala vtegne Sardince zopet spametvati. —	(Presse.)
Ljubljana 18. mal. serp. 2849. V 51. listu smo dali na znanje, de je ministerstvo pravice sklenilo , kolikor je mogoče, enolično pravniško terminologijo, to je postavne in opravilske besede za Austrijanske Slavjane zostaviti; de ho ministerstvo v ta namen zbor vsih slavj. prestavljavcov napravilo, in k taistim tudi iz vsake slavj. dežele eniga v rečeh, ki so pri tem potrebne, znajdeniga in zastopniga uradnika poklicalo. Ravno zvemo, de se bo ta zbor perve dni prihodniga mesca na Dunaju perčel, in de je za našo deželo gosp. Mažgon, učenik pravdoslovja in c. k. kriminalni aktuar v Ljubljani od ministerstva poklican. *) Z to naredbo se je ministerstvo eno stopnjo k enakopravnosti narodov perbli-žalo. Odkritoserčno moremo reči, de nas že zdavnej ministerstvo z nobeno novico tako razveselilo ni, kakor z današno, in hvalo mu vemo zavolj tega. To naj Lloydov dopisnik p. ja dobro opazi, de mi tudi hvalo dajemo, kadar po naših mislih gre, kakor on. Prepričani smo pa, de tudi on zmerej ne bo vse dela ministerstva hvalil, posebno mu da-našna novica ne bo prav ušcč. Razloček je le ta, de si on ne upa odkritoserčno povedali, kej in kdaj ga je zbodlo, zato ker si per vsaki besedci misli, znabit de se bom s taisto ministerstvu zameril. V ustavni deržavi še niso bli nikoli vsi deržavljani ene misli, in tudi ne smejo biti. Ozrite se gosp. p. na slavniga Peela, na Thiera in več takih, al so bli zmeraj takih misel, kaker ministerstvo? al tem tudi porečete „Wiihler", pa de imajo „Hin-tergedanken?" Zastran drugih misel,— ulis-nite si Vi gospod p. dobro v glavo — je človek lohka boljši deržavljan, kaker Vi, zakaj vsaki, kteri ve, kaj pomeni beseda: Opposi-tion, tudi ve, de ima postavi pokoren biti, in ji je tudi. Gospod p., kako pa bi se Vi potlej obračali, ko bi, postavimo, to ministerstvo odstopilo, in drugo nasledilo, ktero bi po vaših današnih mislih pričijočimu ravno nasproti bilo. Al hi nemara plajš obernili? —
To smo Vam Je memogrede *#) povedati hotli, namen naš je bil le volitev gosp. Maž-gona posebno še pohvaliti, zakaj on je delu, k kterimu je poklican, kos. Z žalostnim ser-cam pa perstavimo, de je ta gospod zdaj hudo hudo bolan, tode terdno upanje imamo, de bode Rog leto Slovencam drago življenje ohranil, in de se bo vredni rodoljub še, če tudi pozneje, mogel vdeležiti važniga dela, k kterimu je poklican. — Pisma iz Dunaja prinesejo tudi novico, de bo ministerstvo pravice v Ljubljani komisijo za prestavljanje postav ustanovilo. Za to smo že dolgo prosili, kakor se kaze, bomo vender vslišani. •—
— h —
Iz Celja. V nedelo večer (8. dan tega mesca) smo imeli svojega slavnega domored-nega kneza in škofa, Antona Martina, v našemu mestu, pa samo pol ure; prišli so okolj sedmih v Celje, in so se kmalo potem peljali proli
<*) Iz Zagreba je poklicalo ministerstvo v ta namen slavniga pisatelja in rodoljuba g. Joana Mažuraniča.	Vred.
**) Odkar je ministerstvo Lloydu svojo moralno podporo odtegnilo in odkar je znano : de se taisti zunej nekoliko plemenitašev na nobeno življenja polno in življenja vredno stranko v cesarstvu ne naslanja, je mende boljši se z njim in njegovimi pomagavci, ki le svojo golost svetu odkrivajo, ne meniti.	Vred.
Šent-Martinu v rožni dolini. Hvaležno Jim mora naše mesto biti, ker si toljko prizadevajo, da bi se Celjske latinske šole za nadgimna-zium (vikše latinske šole) povzdignile.
Ker je po novemu ukazu visokega ministerstva Celje za okrožno mesto slovenske Štajerske dežele postalo, torej tud upali smemo, da bodemo v Celje nadgimnazium dobili ; kar bo že zavolj tega dobro, da bodo zamogli naši mladenči blizo svojih staršev šole obiskovali. Tudi upamo, da bode naš domorodni jezik v latinskih šolah večo pravico dobil , kakor jo je dosihmal imel. Tistim nasprot-nikam našega naroda (hvala Rogu, da jih je le malo), kterim še zdaj ne gre v glavo, da bi se zamoglo v našemu jeziku kaj pametnega in koristnega spisati, smo že davnej odpustili; samo to jih lepo prosimo, da naj bi se v reči ne vtikali, kterih ne razumijo.
Dobili smo v sabolo, 7. dan tega mesca vkaz od visokega ministerstva javnega uče-ništva; podpisan je 4. dan t. m., po ktermu se morajo šole v slavjanskih deželah že pri-hodno leto v slavjanskemu jeziku začeti Ta vkaz se tako glasi: „In den slovenischen Be-zirken muss wohl der Unterricht in derLan-dcssprache beginnen. Dieses soli aber die rechtzeitig vorzunehmende Untenveisung in der deutschen Sprache nicht hiudern, \venn die iibenviegende Mehrzahl der hiebei Bethei-ligten solches verlangt".
2. Dem Mangel an slovenischen untl slo-venisch-deutschen Schulbuchern muss abge-hoifen werden. Das F. B. Ordinariat wolle in dieser Beziehung die geeigneten Antriige an-her stellen".
Živilo visoko ministerstvo ! Da nam le skoz enoluknico sonce zastran domorodnega terjanja zašije, in mi že od veselja poskakujemo, ker vidimo, da se od dne do dne oblube našega ministerstva bolj spolnujejo.
V petek (i. t. m. se je šolsko leto v latinskih šolah sklenilo, eden mesec pred kakor po navadi; vzrok tega je bila kolera, ktera se je bila v našemu mestu prikazala. Veči del naših mladenčov prebiva v majhnih, včasi z ljudmi natlačenih slanicah, in bilo se je bati, če bi se ta bolezen bolj razsnula, da bi tud po naših mladenčih segla, kteri so tud že bolehati začeli bili. Ta okoljstava je bila krožno zdravništvo primorala opomniti učitelsko pred-stojstvo, da naj se hitro šole sklenejo; kar se je tud brez odloga storilo. Nemškim šolam ni bilo treba tega storiti, ker so si to reč en malo pomislile, in vmed tem je kolera henjala.
Kolera v Celji. Mnogo se povsodi govori, kako da v Celji kolera ljude davi, in gerdo laži so se že skovale, ktere iz ust v tiste po deželi gredo. Bila se je v resnici ta huda bolezen tud v našemu kraju prikazala, pa hvala Bogu je zdaj zopet henjala, tud ni imela take moči, ktero ima v drugih krajih, tako da se je vsak, kterga je bila popadla, lahko otel, ako se ni bil preveč v svojemu živlcnju pregrešil; in razun tistih, kteri so v zadnih Novinah vmed merličami na koleri stali, poznej še nihče ni na koleri v Celji vmerl.
Da se bodo pa ljudi vedli te bolezni varovati, je naša mestna politiška vrada (Magistrat) sledeče oznanilo razglasila: Oznanilo.
„Ker se v sadašnjemu času kolera tu in tam prikazuje, torej je sklenila mestna vrada razznaniti sledeči poduk, kako da se zamore človek te bolezni obvarovati, da biseprevelki strah te bolezni odvernil.
1. Ker je bolezen kolera le griži domači podobna, ktera ob svojih časih v naših krajih vlada, torej naj se v temu času vsak varuje take jedi vživati, ktera mu kakor že po svoji skušnji ve, drisko pripravi. Sploh naj se vsak varujenezmernosti v jedi in pijači, vžitja nezrelega in slabega sadja, so č i ve posebno salate in kumar (murk), potem žcr-kih, lerdih jedil, ktere želodec težijo, sla-
be in spri dene vode; varuje naj se vsak prehlajenja pri razgretemu životu, in kadar na gorki dan hladna noč sledi; — kopanja v merzli vodi, hudega dušnega pregiba, kakor jeze itd., nezmernega životnega dela in ponočnega rojenja; vsak naj se tedaj pravnega, zmirnega in pokojnega življenja derži.
2.	Skerbno se priporoči vsakemu prebi-vavcu snažiti hiše in prebivališa, koljkor je mogoče, kakor tud život, obleko in poli i š n o orodje, prezrakovanje (pueluftanje) hiše skoz to da se okna odprejo, po hiši z jeziham in brinjani pokadi, in tla večkrat z jesiham pokropijo; vse smerdlive reči se morajo iz hiše in tud okolj prebivališ odpraviti.
Posebno je vsakemu hišnemu gospodarju in njega namestniku ojstro zapovedano po mogočnosti za snažnost pohištev skerbeti in skerbno odverniti neosnaženje očitnih prostorov in ulic pred svojimi hišami, kar je že brez lega prepovedano bilo; tud jim je prepovedano, majhne slabo presračene prebivališa v temu času preveč z ljudmi napolniti.
3.	Tud se v temu času vsakemu priporoči, berž po zdravnika poslati, če ^e ga tud kaka bolj majhna slabost ali driska loti, ker zamore samo zdravnik v začetku te bolezni nar lajše in nar bolj gotovo tej nevarnosti v okom priti. Ako bi pa zdravnik dalječ stanoval , tedaj naj se bolnik v postelo vleže in naj pod navadno odejo leži; glava mora le lahko alj po navadi clo nič pokrita biti, v prebivališe se mora hladni zrak spustiti; bolnik naj pije mlačni ajbišov ali kamilčni te, kake dve alj tri šalce — in okolj trebuha se mu naj dene gorko zenofovo testo, in tako naj zdravnika pričaka.
4.	Vsim sosesknim predstojnikam je zapovedano prodajavce po hišah (Hausierer), berače in ljudi, kteri se brez službe okolj potepajo, po mogčnosti odvračati in zastran potrebne snažnosti večkrat hiše pregledati.
5.	Navadno obiskovanje merličev je za sadaj prebivavcam prepovedano." (SI. N.j
Kapi a 13. Julija t. 1. Vonder je tudi na Koroškim ljuč slovenščine zablisknila! 18. mali serpana so imeli učitelji in kateheti tu-kajšne dehanske okolice svoj pervi zbor v Doberli vesi (Eberndorf). Važniši pomenki tega zbora za te, draga Slovenija, so bili: de so učitelji, spoznavši prid in korist materinskega jezika, enoglasno sklenili, vpeljati mili materinski jezik prihodno leto v učivnice, vender tako, de v tergih in krajih, kjer tudi nemški otroci take obiskujejo, ostane še zmi-raj nemški jezik poglavitni naučilni jezik, in de se bo slovenski jezik le kakor posamezni predmet po štiri ure v tednu učil in izobrazo-val. Posebno krepko in možko sta se za slovenšino potegovala gosp. Hofbauer, zgledni učitelj v Doberli vesi, in učitelj pri sv. Mi-helu, kar kaže, de sta se že zavedla narodnosti svoje, in zapopadla postavo ministerstva. Slava in hvala njima! — Drugi pa posnemajte nju. — Tudi gospodi kateheti so sklenili, pri-hodnič, kolikor bo mogoče, sveto vero v milim materinskim jeziku učiti, in jo vcepiti v žlahne serca otrok. Prav tako, zakaj zares se sme v greh šteti, učiti sv. vero ljudi v njim nerazumljivim jeziku, ker današnji dan sv. Duh ne dela take čudeže, kakor ob šasu apostelnov, de bi slednji poslušavee slišal učenika govoriti v svojim maternim jeziku.
Za pervi začetik ta sklep ni zavrečti, ker z enim mahljejem ne pade dob; v pol leta bo slovenšina otročičam, kateri vsi za njo gorijo in plamtijo, tako gladko tekla, kakor medica. Ja zares čuditi se moremo, kdo je našo mladino s takim slovenskim duham navdal. Alj mar stariši njeni? jaz bi rekel, de ne, ker so nekteri njih še zmiraj nemškutarji, ino mlačni za uk svojih otrok, in jih namest k temu spodbadati, marveč od tega odvračujejo, kakor se mali sami pritožijo. ;\lj so serkali mar duh slovenski iz časopisov slovenskih, kakor
odrašeni mnogi? tudi ne, ker tacih brati ne znajo, in njim jih tudi noben ne prebira. Od kod toraj tako veselje do slovenščine? Dru-
gačje razumiti ni, kakor da vodi božja previdnost sama mladino našo; kar sc jc skoz več sto let trudilo, zatreti mili slovenski jezik, je bilo zapstonj, llog sam varuje enakopravnost narodov, in če Bog za nas, kdo na nas? Če bo toraj po zgor spomnjenim sklepu ljubljena mladina naša v učivnici Ie kolikaj podpore najšla, bode napredovala v reči svoji, da bo veselje, in ne bo ji treba, poiskavati posamezne domoljube, in jih naprositi, de bi ji hotel kateri njih nove slovenske čerke pokazati, jo brati in malo pisati učiti. — Želeti bi bilo zares, da bi učitelji enkrat zdramili se po celi Slovenji, da bi željem svojih učen-cov vstregli, oni bi si sami polajšali stan svoj, otroci bi jih rajši vbogali, in se z večjim veseljem učili. Tudi naučeno bolje in dalje v glavi obderžali, ne bi več prazno slamo mlatili, klopi glodali, ino hlače tergali zastonj, kakor do sada; ko Mihac, kateri, ki je po tri štir leta hodil v šolo, potem pa mervico nemšine, katera se mu je šiloma vbijala v glavo, pozabil, sedaj ne razumi ne nemšino, ne slovenšino, tako, da mora otac še zmiraj drugiga čitatelja iskavati, da mu prebere spise iz pisarnice dobljene; in s tem je overžen tudi tisti vzrok, kateriga je neki učitelj pri temu zboru izustil: „Stariši mojih učeneov me zmiraj opominjajo le po nemško jih učiti, da jim bodo zamogli potem kako šrifto iz kance-lije prebrati in razložiti." Le počaj , dragi polj ra ti 111 e, časi so se spreobernili, kmalo te bodo slariši vsi opominjali narobe.
Želeli bi bilo tudi, de bi v taistih krajih, kjer nobeniga praviga učitelja ni, mladi duhovni pastirji botli to delo prevzeti iz ljubezni do svojih mladih ovčic, in jezika materniga Lepo hvalo bi jim vedile ovčice njihove, in veliko plačilo bi jih čakalo v nebesih pri Očetu Bogu; posebno, da bi po farah vstanovili slovenske nedeljske šole, katere tudi otroci od cerkve zlo oddaljeni in kateri druge dni v šolo priti časanemajo, obiskati zamorejo; veliko koristniga se naučiti, in mladini, in po njej tudi starišem na serce položiti, ta šola priložnost daje. Otrokam se včas kake zale kipice ali podobe svetnikov, kaki molitebnik, ali kake druge bukviee podarijo; bolj vbožnim se podelijo tudi šolske bukve, in druge potrebne reči zastonj; otroci potem neizrečeno radi hodijo v šolo, še prav skušajo se, kateri z med njih se bo bolje učil, da bi kmalo zopet druge bukviee dobil. In potem bi se nc godilo tako, kakor mi je unidan neki zvesti bravec Novic pravil: „Jaz nikdar nisem v šolo hodil, tudi nisem imel kam iti, ker tacih ni bilo , ampak le nekdo mi je na papir čerke zapisal, in mi njih imena povedal, kater papir sim dve let nosil s seboj in ga gledal; potem so mi oče abecednico kupili! katero sim zopet dve let prebiral, in hvala Bogu sim se vender toliko naučil, da zdaj Novice berem!" — Zakaj veselje do kake reči dellehko prijetno stori. Toraj rečem še enkrat s slavnim Ivo-seski-am:
„Gani se, komur je mar zahvala prihodniga
vnuka;
Gani se, kogar je sram zasmehovanja
rodu." — A. Skerjanc.
Iz Gorice. Ostrašen je sicer zatiravec Slavjanstva z besedo: Enakopravnost, katera gaje, berž ko je iz Dunaja prigromela, v serce hudo zbodla ino ranila; al se še mede, se zvija ino svoje hudonosne sklepe premišljava izpeljati. Ako ni še resnica dobrota tista, zaupajmo v Boga v naše moči, če se miliga Cara zlatih besed deržimo. „S skupnimi močmi." Tega načina se naš zatiravec nar bolj boji ino resno prestraši; zatorej se zjedinjenju nasprot stavi, podkupuje zdaj kmeta, zdaj gospode, pošilja prosivne pisma po vsih dvorih, dokaže od Adama, iše, spregleduje, brusi svoj jezik,
jezo, prepir, razdelenje med nami vosi ino podpera, se tolaži de svoj zlati čas zatiranja spet pride, zato pravi, zad mizo naslonjen:
Zdaj se mora človek en malo potuhniti, dopustiti, naj se te li neumni narod izlogoti, iz-divja, potim takim pride rad, ko ptica o zimi pod streho. O tem času svojiga počitka pa se posmehva našim napredkani, našimu tru-denju, kar v svoji glavi pajčevno misli, početje, naprave naše hudobno obsoduje, ino še spodtike, overe stavi, ako mu je le mogoče. Eden izmed enačili neslužnih gostov ino šun-tarjev ljudstva naleti un dan na prebrisaniga kmeta, kteriga jc mislil za svojo stran z podpisani dobiti: al kmet mu odgovori, kdo si, kaj se bom za lalie podpisal? Jaz lahov tukaj ne znam, al mora en lah iz mesta dvajset korakov se sprehajati, deb se našiga polja ne dotaknil? ino to je slovensko polje, vi lahi saj nimate nikjer kaj, kako se morem podpisati, da je vse sploh laško. En drugi se je pa z menoj terdo besedval, al je Gorica laška, nemška al slavjanska. Po dolgim praznini dokazanji, de je taljansko mesto reče ser-dit: Postavim, ako ni laško je stokrat poprej nemško, kakor slavjansko; ena ulica se imenuje Kočevija, ergo je nemško mesto, ker so pervi Kočevarji tukaj se vsedili, ino oni
so nemškiga rodu."--- Čas je tedaj, de se
resnično ino prav živo za našo reč potegnemo!
J. Obalo.
Hcrvaska in slavonska dežela.
Iz Varaždina se nam piše 14. t. m. Samogiska deželna vzdiga in nekaj bataljonov honvedskih pod vodstvam Aulicha so skušali 11. t. ni. armadi g. Nugenta v lierbet priti. Nugent jih je pa hrabro prijel in za dve uri že ni bilo vidili ne vzdige ne honvedeov. Umaknili so se v svoje terdnjave pri Blatnim jezeru. Tu se je balaljon Kinskoviga regimenta posebno dobro obnesel, v kterim je tudi več vjetih Piemontezov uverstjenih. Vse novice iz doljnih krajev enako glase, de mislijo Madjari na vso moč čez Tiso priti, in skozi Slavonsko in Hervaško do jaderskiga morja predreti. Upamo, de dobi Ban v kratkim znamenito pripomoč, de jim to vbrani. Njegova armada se je zlo stanjšala nekej v bitvah, še bolj pa od bolezni. —	(1'resse.)
Popotni iz okrajne Blatniga jezera povedo: de je tam slaro in mlado vse razdraženo in na nogah, šance delajo, novince na-berajo in v orožji vadijo, orožje se iše, in černa vojska vzdiguje.
Od tega, kar se na drugih straneh Oger skiga godi, ti ljudje nič ne vedo. Madjari se~zbirajo v Bakoniskim gojzdu. Košut, ki je zdaj pri Bemovi armadi, pusti po deželi rudeč križ okoli nosili in križansko vojsko pridigvati.	C1'1')
Prešporek 15. t. m. Nitra je enkrat vendar od cesarskih posedena. Pridigar Hur ban je v gornjih (severnih) županijah in na bira za cesarsko bandero ; pridga v vsaki vasi in skuša s svojo ognjeno besedo ljudstvo pregovoriti, da bi za orožje prijelo.
Pešla je prazna in pusta, karkoli zamore orožje nositi, je šlo z Madjari, v Pesti ga ni študenta, ne zdravnika. Pred odhodam se je Košut po navadi v obširnim govorjenju poslovil; opominjal je ljudstvo v Pesti, se mirno deržati, on je njim clo zapovedal, Austrija-nam cesarsko bandero nasproti nesti, de se mesto ne pokončava. Za dva mesca bode zopet prišel. Končaje je še omenil, de je Gorgej zopet ozdravil.	(Presse.)
Slavenski Jug opominja zastran cesarskiga razglasa od naprejšniga odškodvanja grajša-kov svitliga bana in deželne oblasti, naj gledajo, de se autonomia Hervaške in Slavonske dežele malo po malo ne vniči.
V Zagrebu se je družlvo domorodeov sbralo, ki hoče za igre v narodnim gledišu skerbeti.
IVIoravia in Silezia.
Svitli cesar Frančišek Jožef je 15. t. m. b 7 zvečer v Berno prišel, spremljen od ministrov: Sehwarzenberga, Bacha in Gyu-laia. Mesto in predmestja so bile razsvetljene. 17. zajutra se je zopet na Dunaj povernil. —
Ogerska dežela.
Razglas iz glavniga stana armade na jugu: 20. Junija je bila med brigado Kničanina in Magjari pri Perlezu znamenita za nas srečna bitva.
Sovražnik, ki je bil že Begov vodotok (kanal) prestopil, je bil v daljšim napredovanju proti Titelu od prednjih straž šajkašev dolgo zaderžan in na zadnje od nastopivnih trum z bajonetam čez vodotok nazaj sunjen.
Nar veči zasluga gre nadlajtnantu Stuh-liku, ki je s polovico kompanije nar važniši vstop zoper močnejšiga sovražnika dolgo branil, in tudi pri napadu svojo hrabrost pokazal.
Do 11. t. m. je bil ban Jelačič še v starim postavljenju; on čaka, de bodo druge armade delati in močno napredovati jeie.
Madjarska armada pri Komarnu stoji mirno, Dembinski jo vodi; Gorgej, kteriga so Peštanski časopisi tožili, de brez dela pri miru stoji, je odstavljen.
16. t. m. Iz glavniga stana generala Hay-nau v Nagi Igmand je prišla novica, de je Moltkov oddelik v Budim stopil. Armada Pas-keviča stopa čez Waitzen na levim bregu Donave naprej. Madjari so skušali tam predreti, ali Rusi so jih z veliko zgubo nazaj proti Komarnu zapodili, tako de so na levim in desnim-bregu Donave obdani in zapleteni. Število begunov in prestopnikov se množi. (\V. Z.)
V Kronstadtu na Erdeljskim je 8 bataljonov Rusov, drugi se še iz Moldavie pričakujejo; General Luders se je z glavno armado po pomirenju Seklerske dežele proti Herman-stadtu podal.
* Glavni stan vikšiga generala Haynau je bil 16. t. m. še v Nagi Igmandu. 17. se je imel v Dotis prestaviti. Glavna moč Rusov je med Waitzen in Gran (Ostrogonam). Košut se je mende naglo iz Czegleda proti Ket-skemetu in Segedinu obernil, ker so se Rusi iz Debrecina proti Solnoku vzdignili. Stolni beligrad (Stuhhveissenburg) so posedli naši že 14. t. ni. Nugent je posedel Kormend, Ka-nižo in Kerstel na Rlatnim jezeru brez boja.
(W. Z.)
Pluje dežele.
Nemška. Odkar so bili Nemci od Dan-cov pri Fridericii jako potolčeni, se po nemških časopisih že pogostoma bere, de se bodo Nemci z Holstejnain zadovoljiti mogli, šlesvig pa ostane odločen od nemške zveze ali deržave.
Na Badenskim imajo vstajniki še samo terdnjavo Baslalt; veči del badenskih boje-vavcov se je v švajco vmaknilo, kjer se jih bodo tudi koj naveličali; nekteri clo govore, de mislijo Prusi tudi švajcarsko mejo prestopiti, kjer bi jim šlo za Novigradski kanton (Neuenburg), čigar knez je po zgodovinski pravici Pruski kralj.
Laška. Francozki vikši general Udino je poslal po obristu Nielu svetimu očetu v Gaelo ključe rimskiga mesta.
Biniska narodna straža je razpušena in bode v kratkim vnovič sostavljena.
Ker se v Rimu vmori nad Francozi in tudi nad meščani množe, je francozki general zaukazal, vse orožje mesčanam odvzeti.
Veliko rimskih vojakov se je berž francozki ohlasli podverglo.
Od Garibaldita in njegove trume se nič trotovima ne ve.
I e i> o I i t i § k i det.
Jagode.	Jahody.
(Iz českiga kraljodvorskiga rokopisa.)
Gre po jagode mja mila, Grede v zelen gojzdek.
In zadere ostro ternje Si v nožico belo.
Ah, ni mogla na nožico Milena stopiti?
Oj, ti ternje, ostro ternje Kaj si jo ranilo?
Toraj bodeš, ostro ternje, Verženo iz gojzda.
Čakaj mila v hladku tukaj,
V	gojzdičku zelenem.
Jaz po belega konjiča
Tečem na ločico.
Na ločici se konjiček
V	gostej travi pase;
Moja mila pako v hladku
Milega čakava.
Jame mila žalovati Tihoma v gojzdiču:
Kaj poreče moja mati, Jaz nesrečno dete!
Vedno mi je djala mati: Varuj se mladenčev!
Čemu se jih varovati, Ki ljudje so dobri?
In prijezdil sim na konjču, Kakor znežek belem,
Skočil s konja, veji pripel Za sreberno uzdo.
Objel devo, k sercu stisnul In poljubljal usta,
In pozabi krasna deva Bolni tern v nožici.
Sladko sva se milovala Do zahoda solnca.
Hiti proti domu, mili, Solnce nama zajde.
Skočil berž sim na konjiča Belega ko snežek;
Vzemši mileno v naročje Sim domu odjezdil.
Slovenci na Ogerskim.
Spisal P. Kozler.
(Konec.)
Jezik ogerskih Slovencev je jeziku bližnjih štajerskih Slovencev nar bolj enak. Tode se tudi v več narečij razdeli; in vsaki kraj jo drugači zavija, kakor bolj se Madžarom, Nemcem ali Hervatom približuje. *) Nar bolj se loči od drugih narečje prebivavcev v doljnim Sineku in v Štefanovcih, kjer besede zlo potegujejo, in mnogokrat m ko m izgovarjajo.
V duhovnim omikanju in jeziku tega Slovenskiga naroda se je malo, skoraj clo nič storilo. Duhovne so iz pomankanja izobraženih Slovencev zdaj iz Hervatov, zdaj iz Slovakov volili, v nar novji dobi še clo iz naj iskrenejših Madžarov, ki niso znali čisto slovensko pridigovati. Stoletja je moglo ljudstvo brez tiskanih bukev biti; duhoven je bil pri-moran, evangeli, preden je na prižnico stopil, iz latinskiga ali hervaškiga si prestaviti; kako se je tu na čistost jezika gledalo, si lahko mislimo. Zavolj pomankanja sredstev in pripomočnikov je moglo mnogo spisov netis-kanih ostati. Med katoliki je posebno fajmoš-ter pri sv. Benediktu, Nikolaj Kuzmič, veliko pripomogel. On je nedeljske evangelje prestavil, kateri so na stroške škofa Szily—ta 1780 v natis prišle. Kuzniič je tudi pesmarico in molitvine bukvice na svetlo izdal, bukve za bolnike, veliko in majhno abecedo, kale kizem in majhno sveto pismo.
Protestanti so v letu 1771 novi zakon pustili natisniti, pozneje tudi pesmarico pod naslovom: Gradual, in manje molitvine in šol
*) Katolški Slovenci na Ogerskim na sledeči način „Oče naš" molijo: Otec (tudi Oča) naš: ki si vu nebesaj, sveti se ime tvoje; pridi kra-lestvo tvoje, bojdi vola tvaja kak na nebi, tak i na zemli. Kruha našeg vsak deneznjega daj nam ga dnes i odpusti nam duge naše, kak i mi odpuščamo dužnikom vašim, i nevpelaj nas vu skii-žavanje, nego odsloubodi nas od hiidoga. Amen
Ide ma mila na jahody,
Na zelena borka. Zadreše si ostre trnie
V	belitku nožicu. Nemože moje zmilitka
Na nožicu vstupiti.
Ach ty trnie, ostre trnie,
Cemu si bol zdelo? Zato budeš , ostre trnie Z borek vymyteno.
Poždi mila v pochladečce,
V	zelene borečce; Jaz dobichu na paluček
Po konieček biely.
Konieček se na paluce
V	hustej trave pase. Moje mila v pochladečce
Na mileho ždaje.
Je se mila žalovati
Po tihunko v borce; Ach če rekne moje mati, Jaz neščastna roba!
Vezdy mi riekaše mati:
Chovaj se junoši! Čemu se junoši chovati Kdaž su dobri ludie?
I prijedech na koničce Jako snežek bielem; Skočich s kone, vežech na suk Za etriebernu uzdu.
Objech devče, prižech k erdcu
I celovach usta; I zabude krasna deva
V	nožici bolny trn.
Laskachom se, milovachom,
Slunce na zahode. Pojed, mily, ruče domov, Slunečko nam zajde!
Vskočih ruče na konieček,
Jako snežek biely; I vzech zmilitku v naručie Otjedech s niu domov.
ske bukvice. Te knjige so večidel v madžarskim pravopisu pisane; le redko se še kakšin iztis od njih dobi, ker so kmalo vse pobrali, in drugih nikoli tiskali niso.
O času reformacije se je tudi med oger-skimi Slovenci protestantizem razširjal; posebno pa so bili posestniki Lendavskiga grada, imenoma Juri Szechy (1605), ki so luteran-stvo vpeljali in mu pripomogli; več iz Kranjske in Štajerske izgnanih slovenskih protestantov se je tukaj naselilo; torej tudi še dandanašnje nar več protestantov okoli Doljne Lendave živi.
Veselje luteranov je pa komaj stoletje ter-pelo; ker so jih marljivo jeli preganjati in spre-obračati. V farni okolici sv. Gotharda so bili po povelji cesarja Ferdinanda II. pregnani; torej tudi še dandanašnje v st. Gotliard—ski dehantii nar manj protestantov najdemo.
Akoravno se doba pregnanja pastorov na tanjko določiti ne da, je vunder gotovo, de je škof grof Nadazdy v letu 1729 oltarje Dolj-no-Lendavske cerkve posvečil.
Zdaj ni bilo nobene protestantiške cerkve v slovenski deželi več; protestanti so ob nedeljah in praznicili svojo pobožnost (andoht) v katolških cerkvah opravljali, in le enkrat ali k večim dvakrat v letu so šli v Cugo v Zaladski županii k spovedi. Zatorej so bili tudi tukaj, kakor tudi v nekterih drugih krajih slovenskiga jezika vajeni pastori postavljeni. Ter-pivni (Toleranz-) patent ljudomiliga in neumer-liga cesarja Jožefa II. jim je sopet njih po-prejšno božjo službo pripustil; in od te dobe sem so se tudi protestantiške cerkve sozidale
Oglas
Jugoslavjanske Krestomatije.
Po pravilu ravnopravnosti bodo se sla vjanski učenci na višjih učilnicah t. j. u latinskih šolah in na vseučiliščah tudi učili materniga jezika in narodne književnosti ali literature." To pak je kako za učitelja tako tudi za učence močno težko, ako nije knjige, u
kateroj bi se najšlo iz večega števila pisateljev mar nekaj maliga, t. j. ako nije krestomatije.
Leta misel me je napeljala že pretekliga Novembra, da se lotim jaz letiga dela. Bazni zaderžki so me motili, tudi neimamo dozdaj ni ene same knjige, katera bi mi le trohico pot kazala; po takim mi je komaj zdaj mogoče, en glaven del dokončati.
Ime lete krestomatije bo „Cvetje jugo-slavjansko s dodanimi cveti drugih vertov slavjanskih". Ime samo že kaže, kar bo zaderžek lete knjige. Zapopasti ima celo jugoslavjansko literaturo, tedaj bo imela spise jugoslavjanskih pisateljev iz vsih krajev; letini je dodjano ko primeri ali zgledi jezika nekaj spisov iz ostalih slavjanskih narečij. Pri tem sem gledal, koliko mi je bilo mogoče na najimenitnejše dela, in na spise, od katerih bi se najšel morebiti jugoslavjanski prevod slovenski'ali pak ilirski. — Se ve, de bodo spisi vsakiga narečja skup vredjeni tako, da bodo vsi ilirski ene verste skup, vsi slovenski itd. Vsaka književnost se razdeli v pesnič-tvo in prozo. Najprije namenil sem spise pes-ničke in prozajčke u eno knjigo zjediniti; alj mi je po takem preveč narasla; tedaj sem se lotil najprije pesničkiga dela. Prozaički del je tudi že malo da ni clo gotov, in bo razglašen kmalo za pesničkim, in na zadnje mislim, ako bo mi mogoče čez obadva dela besednik ali rečnik bolj neznanih besed zložiti.
Pesnički del bo imel spise iz dva in šestdesetih jugoslavjanskih podpisanih, in posebno slovenskih nepodpisanih pisateljev; razun tiga nekaj maliga iz Deržavina, Puškina, Kozlova, Kollara, Čelakovskiga, in Jablonskiga; iz Ši-munoviča, Mickieviča itd.; iz „Bukopisa Kraljodvorskiga" in iz „Igora". Poleg tiga sem vzel razun mnogih jugoslavjanskih tudi nekatere narodne pesme iz koliko mogoče vsih ostalih slavjanskih narečij; in vse lete večidel u domačem njihovem pravopisu.
Leti del razredil sem u četiri dele: I. u pevateljni ali lirički; H. u pripovedajoči ili epički; III. u dramatički del: IV. u smes. Vsakimu delu bo od kraja pridjana kratka teo-ria o njemu. Koliko pol (Bogen) bo imela cela krestomatija pesnička, ne premorem pre-glednuti; ko ho tiskan pervi zvezik (Heft), bom bolj lahko to presodil; ko se mi zdi, bo imela okol 35 do 40 pol, in trudil se bom, de ne bo širja.
Pervi zvezik, ki bo najprije razposlan, in ki mu je pridjano slovenski in ilirski kratko krasoslovje ali estetika, bo zapopadel celi lirički razdel.
Plačevalo se bo za vsak zvezik, ko bo razposlan; cena za vsakih pet pol je 15 krajcarjev srebra.
Žalostno stanje našega knjižestva me prisili, to delo na pred/troj ali podpise na svetlo dali; po namenu in osnovi letiga dela bi močno rad bil, da bi si ga u vsakim malo imenitnej-šim mestu vsak lahko priskerbel; alj u mnogih mestah nevem nikakiga gospoda za to. Podpise bodo tedaj jemali: U Gradcu: g. Muršec, in slovensko družtvo, u Marburgu: g. prof. Matjašič, na Ptuju ': g. Tcrstenjak Davorin, u Celovcu: g. prof. .Javornik, in slovensko
družtvo, u Celji: g. prof. Konšeg, u Ljubljani: g. Cigale, in slovensko družtvo, u Gorici: g. prof. Premru, in slovensko družtvo,
u Terstu: zložitelj sam in slavjansko družtvo, u Beču: g. Vuk Stefanovič Kar., i knjigot.
Wenedikt. u Varaidinu: Narodna čitaonica , u Zagrebu: g. prof. Babukič in ilir. nar.
čitaonica, u Karlovcu: nar. čitaonica , u Vinkovcih: g. prof. Vanjiček, u Diakovaru: g. Topalovič, u Reki: g. Kurelac,
u '/jadru: g. prof. Kuzmanič, in slavjanska
u Kotaru: g. Cucak, u Dubrovniku: g. grof Orsal Počič, u Pazinu (Pisino): g. prof. Bikoli.
Zdaj pa še prosim vse tukaj in posebno lično mi nepoznane gospode, naj mi ne zamerijo, de nje tako nadlegujem; in zadnjič prosim, da mi naj podpise kak naj liitrej pošlejo, da se po tim zavoljo števila natisov ravnati premorem; in ker bi močno rad pervi zvezik mesca Listopada razposlal.
U Terstu 10. Julija. 1849.
Ivan Macun,
začasni učitelj lat. šol. in slovenskima jezika.