Leto hi.
LJUBLJANA, 5. SEPTEMBRA 1925.
STEV. 38»
mMsaamssMmmu n
NINAZA)VCOlU-HOOiNIS- *THO WH -
NOžBMiTVO?BI>OPAT
IVnd-ČBfBTLfETNb 0!N »j fCBLOUSTNO-MN-6o/ZA?
POŠT. {EK. R»{. U.I88
/a\
/v- ■
J
ilE&NljTVO?N*VP^AV4 /•V«iTELl$Kf*TlSKARNi/l ROKOPISI NEVRA-CA10/AN0N5NNID0-P8$*-JE«NE-PR?0BČV-lElO/PoiiTNlNAPLA^ VCAN A* V* GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
Veleselemska razmiiilania.
Takozvana slovenska Industrija In obrt slavita te dni z velesejmom navzlic vsem težavam sedanje krize. svoje triumfe. S ponosom se oži ria danes slovenski privrednik na velesejem, ki predstavlja sedanjo moč in razširjenost industrije v nagem predelu države. Z ljubeznijo in ponosom se oziramo na to prireditev jugoslovenskega pri vrednega geniia tudi mi; vendar navzlic temu ne moremo molče preko nekaterih dejstev, ki nas izzivajo, da ob' tej slavnostni priliki izrečemo tudi par besedi, ki se ne bodo povsem skladale s točasnimi apoteozami na »našo industrijo«.
Danes se na splošno zelo radodarno razmetava z označbo jugo* slovenski, naš. nacionalni itd. Ta radodarnost pa je še posebno v modi pri gospodarskih akcijah, kjer kar dežuje raznih jugoslavenskih, sla-venskih in drugih tovrstnih označb* lcl nai bi ustvarjale videz jugoslo-venskega podjetja. Pri natančnejšem premotrivanju teh jugosloven-skih podjetij pa je mogoče v sedemdeset od sto slučajev ugotoviti, da so lastniki te psevdo jugoslo-venske firme, kaki krivonosci, Nemei. Kalabreži ali vitezi iz dežele sv. Štefanske krone.
Še več! Baš pri takih pregledih »ttašo industrije in trgovine« moremo z žalostjo konstatirati. da smo Jugosloveni v bančnem, industrijskem in trgovskem oziru zelo. zelo veliki reveži in naravnost gospodarski sužnji tujcev v naši lastni hiši. Kd*or še danes tega pri nas ne ve,
ta je v resnici obdarjen s svetopisemsko slepoto.
Nai sedanjem velesejmu smo imeli najlepšo priliko čuti vodilne kroge posameznih firm, posebno Še hrvatskih, ki so kar naravnost tekmovali. kdo bo bolj nemškutaril. V času prevrata, ko smo vsi odušev-Itfeni pili in slavili osvobojenje, nismo imeli časa za to, da bi postavili naše gospodarstvo na zdrave
temelje. Prepustili smo to pregrajeni© gospodarstva malim pigmejskim advokatskim dušicam, ki so Videle nacionalizacijo industrije v tem, da so jim tujci podarili šop delnic in prepustili v upravnem svetu par foteljev. Kot taki upravni svetniki nimajo itak druge naloge, kot da verno prikimavajo in krijejo odredbe raznih kvalificiranih tujerodnih ravnateljev, ki pa zopet delajo po navodilih Dunaja. Budimpešte, Berlina, Rima...
Tako smo danes v bistvu že zbog tega še vedno v gospodarski sužnosti, kakor pred vojno, iz katere nam s sedanjimi načini obrambe ne bo s pasa. Kajti kdorkoli vstane danes med nami. kot samostojen gospodarski činiteli ki hoče sam ustvarjati za svoj lastni račun, se mora že takoi ob pričetku delovanja zaplesti v nevidne mreže, ki se vedno bolj in bolj zadrgujejo, dokler ne onemore. Običajni konec temu je, da prevzame trud morda njego ,vega dolgoletnega dela, kiaka »domača banka«, katere pravi, financi-er.li in duševni voditelji sede daleč za našimi granicami.
Obisk kateregakoli naših večjih podjetij, izvzemši par častnih izjem. nam pokaže, da je od zadnjih saidakontistov, preko knjigovodij, prokuristov in direktorjev vse tujerodno in nam sovražno. Poizkusi naših dobro kvalificiranih ljudi priti v službe h takim podjetjem, se navadno vedno zjalovijo. ker so vsa ta boljša mesta rezervirana za one, ki uživajo posebno protekcijo kakega strica z Dunaja, Prage ali Berlina . A ko oa že navzlic temu doseže kak Jugosloven službo v takem »jugoslovenskem podjetju«, je ta služba tretjega reda, v kateri sme prestavljati ostalim gospodom even-tuelna slovenska ali srbohrvaška pisma v blaženo nemščino. In to se vrši celo ori strogo narodnih Dod-ietjih, kjer imajo razni prušaški in madžarski generalni in komercialni ravnatelji glavno besedo!
Se težje dobi nameščeni e v tovrstnih podjetjih ženska moč, ki mora biti po sedanjih zahtevah na trgu najemanja delavnih moči. mlada, lepa, bubikopf in brezpogojno pripravljena služiti gospodu direktorju ali pa vsaj njegovemu sinu za slamnjačo. ali kakor oni pravijo za »Genussobjekt«.
Zavedamo se, da bodo te naše besede zadele na živ odpor »pri-vrednih krogov«. Hiteli bodo protestirati m se zaklanjati za frazo, da napadamo »domačo privredo«. Ti napadi pa nas ne bodo Vznenu-. rili, ker besede, ki smo j’h zapisali, so mnogo premile za krvave žalitve, katere uganjajo nad našim narodom tuji in njemu na slepo udinjam domači priganjači. Ni ea v tej zemlji, ki bi zatnogel to zanikati, kakor tudi tega ne, da naša inteligenca od dne do dne bolj strada in da se ustvarja proletariat z belimi ovratniki, ki bo postal še čez Čas zelo nadležen onim. ki danes disponiraao in dirigirajo to ubonv' neorganizirano čredo intelektualnih kulijev.
Običajna in zastarela ie že fraza. da je naša zemlja bogata in z vsem oblagodarjena. Od tega bogastva pa nima ničesar niti seljak, ki se izseljujejo v masah preko morij v Kanado. Brazilijo, Avstralijo, Ciii” le; niti inteligenti. ki si končujejo življenje vsled obupa pod kolesi vlakov, v Savi ali pa z revolverjem v roki. Kajti z vsem silnim trudom Sn znojem eeiega našega naroda. z vsemi njegovimi proizvodi, denarjem se okoriščujeio samo in edino le tuici in peščica prodanih duš, ki so Igračke v zleh rokah tujerodnih gospodarjev.
In temu ie potreba napraviti že enkrat konec'. Proti temu polipu, ki izsesava naše najboljše moči in nas izigrava v medsebojne spore; ie potreba nastopiti s sknonimi močmi vseh. ki se čutijo dovoli jake za to silno borbo.
;v.	•,	A.	V.
spore, da ustvarja re vol učno razpoloženje. ki je potrebno, da izbruhne revolucija. Razven tega izrablja Kominterna V vsaki državi njene notranje in zunanje razmere za svoje namene: nezadovoljnost, politične spore, kulturne boje, narodno vprašanje — obrača v svojo korist. Zato se zavzema in zanima za na-rodne manjšine in hujslca in podpira domačine v kolonijah.
Kominterna se dobro zaveda, da bi nove voine bile le njei na korist. Zato podpira spore med državami, med stanovi in razredi. Sama pa ipripravlja veliko armado in odklanja udeležbo pri razorožitveni konferenci. Kominterna ne priznava osebne lastnine niti pogodb. Za njen namen so dovoljena vsa sredstva.
Da pomnoži svoje sile. zanaša razvrat v temelje človeške družbe v zakon In družino. Zato ima svojo »rdečo internacionalo žen« in »rdečo internacionalo mladine« (Komso-mol). ki naj propagira nazore proti ljubezni do domovine in naroda. To organizacijo ie Zinovjev nazval »zibelko bodočnosti« in se ie razširila že po vsem svetu pod imenom »Mladi pionirji«. Deluje pa tudi pod raznimi drugimi imeni in z različnimi sredstvi. Namen ji ie pridobi-
LJUBLJANA
1
"Ar
! MESTNI TRS 5
Ov,
c
vati mladino za razvratne načrte in jo odtujevati dosedanji šolski, domači in državni vzgoji.	<
Tako poroča memorandum o načrtih in namenih Kominterne. Iz te-, ga bi se dalo sklepati, da sovjetska vlada ne misli na kompromise in amnestije. Naravno ie, da so posebno mlade evropske države v nevarnosti pred temi načrti, kajti komaj so mali narodi prišli do svoje samostojnosti, da bi mogli okrepiti svoj« kulturno in gospodarsko življenje, že jim preti internacionalizem z novo poplavo, iz katere ni rešitve. Od vojne onemogla in utmjena Evropai potrebuje miru in dela, da se ozdravijo rane, ki segajo v njene nainižje plasti — in nad njo raste nova nevarnost.	i
Rusko vprašanje torej na pari* škem kongresu še ne bo rešeno — ne za emigrante.'ne za Evropo. *
Rusko vprašanfe.
V znamenju sporazuma.
Prvo mu je bilo. da zapita Ivana Bakrana. bilježnika ove opčine što ie on. Kad mu ie brat Bakran rekao, da ie on bilježnilc ove opčine, izdere se na njega, da ga on ne pita što je on po zanimanju, več po političkom uverenju. U to dobaci jedan od prisutnih, da je Bakran Orjunaš. Na upit gospodina Povje-: renika za Medjimurje. dali to od-govara istinl, odsrovorio mu je brat Bakran. da je Orjunaš dušom i te-lom. Kratko zatim saopčio mu je gospodin Šestič, da če biti rešen službe i neka gleda da se seli iz Medjimurja, jer da za njega u Me-
Meioda sa kojima provadjaju sporazumaši sporazum, te kakovu mržnju goje ti ljudi sprani nosioca ideje integralnog Jug oslov enstva, neka služi javnosti kao dokaz sadeči dogadjaj.
Dne 20. augusta t. g. došao je novo imenovani povjerenik za Medjimurje gospodin Šestič Sa radi-čevskim posiancima Žnidaričem i Pancerom, te opče poznatim Radičevim vikačem Jankovičem, koji je sada	postavljen za povjerenika
upravne Opčine Male Subotice; u uredovne prostorije opčine Male Subotice.	*
Ruska emigracija pripravlja z veliko naglico velik kongres v Parizu. Naravno je, da se je zaradi kongresa razvnel tudi politični boj med emigranti, ki so razdeljeni na več skupin. Kot skupno bazo na pariškem kongresu bi služilo geslo: »proti sedanjemu režimu v Rusiji« — torej vsi, ki se ne strinjajo z boljševizmom. nai izjavijo svoje mnenje. Ob istem čašu pa čitamo, da ie sovjetska vlada razglasila splošno amnestijo za vse emigrante... Seveda ne za vse enako. Kdo ima prav. Imamo dve Rusiji: eno v Rusiji, drugo v Evropi. Ravnokar so po raznih listih reševali vprašanje; kdo predstavlja pravo rusko kulturo: ali oni pisatelji, ki pišejo o Rusiji, ali oni ki žive za granico? Kajti vkljub vsem težkim razmeram je vršila ruska emigracija v Evropi svoje kulturno delo: nastala so razna založništva, izdajajo so dnevniki, knjige, deia. Mnogo ruskih učenjakov in pisateljev živi izven domovine. Amnestija vabi vse nazaj... Ali pojdejo domov, ali pojdejo protestirat na pariški kongres?
Ob Istem času pa je predložilo 21 evropskih držav vladam vsega
M"" -hmhhi—n i ' mm .u.   u i...—
sveta memorandum, ki govori o namenih Moskvp oziroma III. internacionale.
Na V. kongresu Kominterne je proglasil njen predsednik Zinovjev, da so »v boju proti buržoazUl socialističnim izdajalcem in pacifistom dopustni vsi strategični manevri oziroma vsa bojna sredstva«.
Memorandum podaja natančno, kako deluje ta organizacija. Komunistična stranka v vsaki državi je podrejena Moskovskemu izvršilnemu odboru, ki izdaja svoje ukaze no Sekciji za mednarodne stike. Stranka se mora tem ukazom brezpogojno pokoriti. _ V vseh državah vzdržuje Kominterna svoje agente, ki so delegati njene sekcije za propagando in akcijo. Pododdelki te sekcije imajo tri mednarodne sekre-tarijate in 42 narodnih sekretarija-tov Ta sekcija lahko ukaže komunistični stranki v vsaki državi katerokoli revolucionarno akcijo, tudi če stranka ne smatra čas za primeren. V vseh državah ima svoje lejgente »ZagranJčno ravnateljstvo G. P. U. — to je novo ime za Če-ko (boijseviški preki sod), ki se imenuje tudi »Oko Moskve«.* to je te-
roristična špionažna organizacija, ki deluje po vse-m svetu. Da se vrše priprave bolj skrito, se ustanavljajo »Športne internacionale« (Sportin-tern). ki pripravljajo tajne bojne organizacije in zbirajo bojni materi-jal. Obenem se skuša ustvariti kmetska internacionala, ki naj nahujskal malega kmeta proti bogatejšemu.
Rdeča internacionala ima povsod svoje zastopnike, ki dele podpore in skrbe za komuniste, ki se za stvar žrtvujejo. Po vseh državah skrbi internacionala za ustanavljanje celic v tovarnah in v delavskih organizacijah, te celice naj uničujejo industrijo in organizirajo revolucionarne skupine. Vsa družba mora biti prepletena s to drobno organizacijo, ves svet^ mora biti pre-prežen s temi skritimi krožki in bojnimi četami ki imajo namen uničevati vlado, organizirati krvavo revolucijo, pripraviti pravilen prevrat in preko ustav in zakonov uvesti na celem svetu diktaturo proletariata.
S to obširno, dobro založeno in podpirano organizacijo hoče Kominterna uničiti moderne države v vseli oblikah. Zato izrablja razne
Zahtevajte vedno
„GAZELA“ milo!
Poselite v soboto 5. sept. vsi družabni večer ORME Ljubljana v Areni Narodnega doma. Začetek ob 8. uri zv.
m
m-m
mam.
mfm
mrnm
rrn- -:- ':•■'
aiitV:
mm
famM!
.. U
Kdon3 fotografira f«i|	mora ime«
d Al® :	naše	tri	novosti:
NaJ ilusfro vani cenik
.Moderna fotografija" Brezplačno
„Kako se nauSim
fotografirati*
Samo Din 91-
NaSo seprehosljivo razvidnico
„Pravosvet‘ Samo Bin 4"—
jssc jHEeaaan, 3^^3H?»cjBaciHa£a^
djimurju nema mesta. U nedelju dne 23. o. jt. doneo mu ie gospodm Cividini, računarski savjetnik kod Povjereništva več obedani dekret. Da se javnost bolie informira dona-
šamo taj dekret u tačnem prepisu. »Gradjansko Povjereništvo za Me-djimurie u Čakovcu.
Broj. 149/Pr. 1925.
Gospodinu Ivanu Bakranu, opč. bi-iježniku I. u
Malej Subotici.
Pošto ste se Vi kao opčinski bi-lježnik kod opčinskos poglavarstva u Maloj Subotici učinili nemogučim jer ste kao aktivni član Orjune na nečuven način preganjali i zlostav-ljali mirne ljude samo zato. Sto nisu Vaši politički istomišljenici. pošto ste i sami prigodom moje jučera-Siije posjete u uredu pred sakuplje-nim mnoštvom naroda priznali, da ste se na javnorn mestu. t. j. u krčmi prijetili nabitim samokresom u ruci. te pošto je usljed toga nastif-pilo proti Vama opčenito tako silno ogorčenje i uzbudieiiie, da bi moglo doči do kobnih posljedica, to Vas rešavam daljne službe kod opčin-skog poglavarstva u Maloj Subotici i pozivam, da dužnost predate Ostojčič Simunu predjašnjem. stalno imenovanom opč. bilježniku kod istoga poglavarstva.
U Čakovcu, dne 21. aug. 1925. Gradjanski Povjerenik za Medji-murje kao okrožni načelnik u Čakovcu. Šestič v. r.«
Navodi tog dekreta nikako ne odgovaraju Istini jer niše našao lu-da, koji bi priznao stvari koje nije kriv.
Došli smo dakle vieč i do toga, da se u dekretima navadjaju bablje brbljarije. Čitav dekret ni.fe ništa drugo, več odraz najogavnije mrž-nje sprani Orjune. Prema njemu morali bi se svl članovi Orjune kao nepočudni i ožigosani ljudi izbaciti iz službe. Oni zapravo i spremaju još mnogo sličnih stvari.
Nakon predaje dekreta prošao ie gospodin Cividini na škontraciju blagajne.
I ako je bila nedelja, uredovao ie taj gospodin i poslije podne, prem je imao dekret za uredovanie samo za subotu. Kad je bio nato od brata Bakrana upozoren, otrčao ie u Prelog i zatražio. da se brata Bakrana i Ivana Kralja, tamošnjeg blagajni" ka Opčine smjesta uapsi, jer da su to Orjunaši. pa se boji da nemaju oružja 1 da ga ne napad nu. Naveo je u prijavi čttavi pregršt neistine.
Tako ie naveo. da sti ga pomo-ču policije izbacili iz ureda i time sprečili uredovanje. Istodobno san opčio je bratu Ivanu Kralju još pri-je svršene škontracijo blagajne, da
če biti i on odpušten iz službe. To se je nakon par dana i dogodilo, gospodin Cividini diktirao ie dekret sam. Na tome dekretu nema niti broja a niti službenega pečata pa se čudimo, da se itakova šta može dogoditi. pa makar bio to i prevre-meni dekret. Brata Bakrana i Kra» lja uapslli su oružnici još istu večer u Prelogu te ih odveli u uze sudbe-nog stola u Čakovcu, odakle su bili na nalog državnog tužica pušteni na s!obodu. Da se u Maloj Subotici uzdrži mir i obuzda Orjunaše — koji su medjutim mirno pjevuckajl Orjunašku koračnicu — izaslano je pet žandara.
Najkarakterističnije je na celoj stvari to. da ta gospoda ureduju bez ikakove pravne podlage._ Na^ ime Povjereništava za Medjimurje uredovalo je i ureduie kao okružno načelstvo. Medjutim Po postoječiin zakonima morala su se sva okruž-na načelstva več odavna likvidirati. pa nisu unešena niti u iur prim-ljene budžetske dvanajstine. Prema: tome, kako može još uv,ek po-stojati jedno okružno načelstvo i kako može netko kao šef ureda koji zapravo ne postoji, razmešta-vati, odpuštati i imenovati činovni-ke. a osobito opčinske koje bira opčinsko zastupstvo. Istina je, da su bili ioš za vreme bivše vlade po duzetl korači, da se Povjereništvo za Medjimurje još ne likvidira iz nepoznatih razloga. To ie za tada uspjelo. Ali čim nisu bila okružna načelstva unesena u budžetske dvanajstine. moralo je Povjereništvo za Medjimurje prestati sa uredo-vanjem, jer nema nikakovih pravnih podloga.
Dakle ovo su metode sporazuma. Oni ljudi, koji su kroz godine vikali proti kralju, protiv državi i proti svemu što je jugoslovensko preganjaju sada državi i kralju liaj-odanije sinove bedne naše otadžbi-ne. Dakle oni koji su godinama prelivali krv, patili glad i žrtvovali sve za ovu otadžbinu. i koji još i dan danas žrtvuju sve što imaju, pa ako bude potrebno i vlastite svoje živote, udarani su danas knutom bezsavesnih i bezznačajnih mameluka političkog avijatičara. Poru čujemo Vam samo ovo: Mi trpimo. Trpjet čemo još šta, Pcvdnašatl &e-mo i udarce Vaših knutova bezjau ka. bez svakog krika, ali znajte, da se Orjunaška pest zgrčava sve vi> še 1 više!	Ave.
POZIV!
Pozivamo vse člane in članice, da se polnoštevilno udeleže razvitja prapora Orjune Mirna, ki mora biti
dostojna manifestacija naše misli na Dolenjskem. Skupni odhod i/ Ljubljane ob 6.20 zjutraj, Glavni kolo dvor.	Oblastni	odbor.
telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju od 1Š. ure naprej.
Mestna čelnica.
VAŽEN ČLANSKI SESTANEK VSEH MESTNIH OR.JUNA V LJUBLJANI se vrši v petek 1J. septembra ob 20. uri v areni »Narodnega doma«.
Udeležba posebno za četnike strogo obvezna.
Ker se bodo na tem sestanku razpravljale zelo pomembne stvari, vabimo tudi vse nečetnike k polni Udeležbi. Legitimacije je v svrho kontrole prinesti s seboj. Članice nal se sestanka ne udeleže.
„JLZUtt družba z o. z., PTUJ
Izdelovalnica usnjatih In usnjato - galanterijskih izdelkov. Specijalna fzdelovainica potovalnih potrebščin in gamaž. Letos na novo osnovana domača narodna tvrdka po vzorcu dunajskih svetovnoznanlh usnjato-galanterijskih tvrdk.
Oglejte si vzorce na velesejmu v paviljonu J. 598.
OPIS HIŠICE firme Hontsch sledi vsJed pomanjkanja prostora v dram številki.
KA!«CšOEHSEJŠS
OBLEKE
V&M
jos. Rojim
LJUBLJANA.
Naš pokref.
Mariborska oblast.
Občni zbor »Tiskovne založbe, o. r. z. z o. z. v Mariboru. Na praznik 8. t. m. se vrši ob 10. uri dopoldne v tajniških prostorih v »Narodnem domu« občni zbor »Tiskov* ne založbe o. r. z. z o. z. v Mariboru«. Glavna točka dnevnega reda ie določitev rednega poslovanja
f
KAVČUKA
gostilna
LEON
v 8€«[Q<$vorsk3 u!. se priporoča cenj. posestnikom velesejma, Sijer se Soiijg pristna Štajerska, dolenjska vina (najboljša vina E<8. Bon*a, Krško In Veseliča, ®?nrao2 - kfuSonser).
Vedno sveie ptvol Gorka in mrzla Jedila!
mm fscii KONCERT
Odprto 2o ob 4. url sjuSraj. Poselite tudi na Ljubljanskem votasejjniu vinski In kavarniški paviljon, kjer Vam nudi vse kar
srce peZeil. Pristna turška kava.
Za obilen obisk se priporoča
Leon Pogačnik.
r iiir	i
INDUSTRIJA PERILA
POVH & MEDIC
NOVOMESTO, SLOVENIJA
T
zadruge. Ob tej priliki pozivamo vse one podpisnike, katerih deleži so že zapadli, da jih takoi vplačajo. Oni, ki so prevzeli nadalino nabiranje zadružnikov pa nai svoje delo pospešijo in čimprei završijo ter dopošdjejo pristopne izjave in zapadle vsote.
Ljubljanska oblast
Mestna Oijuna Št. Jakob-Kra-kovo-Trnovo vabi svoje člane na sestanek v soboto, dne 5. t. m. pri Kavčiču na Prulah — glede poraz-govora udeležbe razvitia prapora v Mirni. — Odbor.
Izredni občni zbor Oriune Št. Jakob-Ki'akovo-Trnovo se bo vršn dae 12. septembra t. 1. ob 8. uri
zvečer pri Mraku. Udeležba za vse člane in članice strogo obvezna. Vsak neopravičeno izostali se bo javno in brezpogojno izključil iz organizacije.
Vsem ženskim sekcijam Orjune okoliša Ljubljane! Pozivam ponovno vse članice na obvezno vežbo v ponedeljek, dne 7. t. m. na letnem
»NEMOGOČE« NI FRANCOSKA BESEDA!
Ta Napoleonova krilatica velja Še dandanašnji, ne samo v vojni-škem oziru, kakor jo je mislil veliki cesar, ampak vobče glede na vsako stroko napredka. Za nas, ki smo živeli toliko časa v prepričanju, da je n. pr. nemška industrija prva na svetu, so proizvedi Franclje na vsakoletnih ljubljanskih velesejmih prava razodetja. Letos je na vrsti francoska industrija fotografskih aparatov, objektivov in plošč. Ugledna celjska tvrdka »Sanltas« nam jo predstavlja v njenih najboljših izdelkih. Aparati tovarne »Galius« ter športne in reporterske kamere z zatvorom Slovenca K. I. Klopčiča v Sartrouvillu se odlikujejo po svoji krasni izdelavi, neprekosliivi trpež-nosti. izvrstni optiki in razmeroma zelo nizki ceni, dočim nam Nemci nudiio tudi na tem polju slabše blago za dražji denar. Živo zanimanje zbuja tudi električno razsvetljena vitrina z barvnimi fotografijami na avtohromnih ploščah svetovnozna-: ne tovarne Lumičre & Jougla. Po-setniki velesejma, ki iih zanima fotografija. naj se v paviljonu »E« ne pozabijo ustaviti pri koji drogerije »'S ANIT AS« v Celju!
ovcri7UKi7X(	\tji	u-zit/Krm
, Z ozirom na notico »Dajte nam v obmejne kraje narodno uradni-štvo«, ki ie izšla v predzadnii številki »Orjune«. izjavljamo, da smo g, okrajnega tajnika Babiča neosno-vano napadli in mu očitali nemčur-' stvo. ker. smo bili to pot grdo mi-
stificirani. S tem popravljamo tildi ojalno krivico, ki smo jo prizadejal temu gospodu z našo notico, ka-cor še vselei doslej, kadar smo ko-: ga po krivici napadli.
ima razstavljene svoje izdelke perila na Ljubljanskem velesejmu v pav. H, kofa št. 473 in 475. Irgovci ne zamudite prilike ogledati si te izdelke domače industrtje
— Cene konkurenčne ■ Postrežba točna »
AUGOLATOR
Aparat za vdihavanje, zdravniško pre-iskušeno zdravilno sredstvo, zdravi z največjimi uspehi vse bolezni sapnih organov: Prehljajenje, pljučne bolezni, influenca, astma, bronliijalni, sapni, goltanSni katar itd,, itd.
Ta neprecenljivi umotnl, vsakemu posamezniku neobhodno potrebni aparat dobavlja za Din 150'— proti vplačila v naprej ali po povzetju:
RAZPOSiLJALNtCA-AUfSOL
GENERALNO ZASTOPSTVO: JOŽE ČEBULJ, Jesenice, Gor. (Slov.)
Zahtevajte Be. danes
brezplaCnih prospektov I
 111,1111   """f''
PRIPOROČA SE DOMAČA KOVINSKA INDUSTRIJA
JUGOMETALIJA11 R. Z. Z O. Z.
V IZVRŠITEV VSEH KLEPARSKIH, KOVINOSTISKARSKIH, KOTLAR-SKI H IN KLJUČAVNIČARSKIH DEL
e. ŠTEVILKA 384. 356. 3B8 laiHirnuaiau«^^
1W—
ANTON ŠIMENC
IMPUSTRIJfl SŽETABSKIH iZPELKOV UUBUaMfl GOSPOSKA UL.IO TRGOVINA: RESUEVA CBSTA ST. 2
Kolodvorska restavracija
LJUBLJANA GL KOL.
Josip Majdič
se priporoča vsem posettiifioiu vele-sejma v Ljubljani.
Izborna kuhinja in prvovrstna vina — znižane cene.
Odprto vsak dan do polnoči.
mm
Edino mlin tia veter melja prftvd
MIRIM
ČOKOLADO
f/an /id s ter kaka o
Ta aparat stane 750 Din.
Sprejem vseh evropskih postaj zasiguran. Elektromaterijal, motorji, svetiljke.
is aro»m m
d. Z O. E.
Ljubljena, Sv. Petra cesta 25.
Vsakemu je na razpolago, da poskusi izborno kakovost
Okličite paviSjon H
za poznavalce!
Naročajte
,Pobedo“!
IVm ZAKOTNIK
Prva ltruševačka tvornica mil«
mestni Sasarsiei mojster Ljubljana, Dunajska cesta 46. Tel. 379.
Vsakovrstna lesarska dela, moderna lesene stavbe, ostreSja za palače, liiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. L d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga. Tovarna furnirja.
Osnovana 1839. KruSevac, Srbija.
Priporoča svoje izdelke pralnega in parfumiranega mfla, ki so po kakovosti in po ceni bre* konkurence.
Tvornica je ena naj večjih v naši državi in povsod dobro znana zaradi dobre kakovosti blaga in solidne cene.
Kruševačka tvornica mila proizvaja milo od najbolj Čislih slrovin, ter ga 6, občinstva najtopleje priporoča.
MERIMA je zastopana tudi na letošnjem velesejmu. Oglejte si paviljon E. Stev. 58-60.
Z odličnim spoštovanjem
Tvornica mila „ MERIMA*
samo prvovrstno blago v vsaki množini v sodih in juta vrečah nudi po najnižji tovarniški ceni
MARIBOR, Slovenska ul. 1
v Zidanem mostu
j§ Umetni mlin, trgovina zemaljskih 1	proizvoda	i brašna.
išj
| Menjalnica žita u mlinu
H4	Jezdarska	ulica štev. 1.
lir Kdor oalaluie, fia napreduiel "GB
najmodernejše urejena in oskrbovana. Izborna kuhinja. Najboljša domača in inozemska vina.
Pristni teran. Vsak dan morske ribe.
ANT. KRISPER
i LJUBLJANA I
Razstava v lastni hižl!
Trgovci, obrtniki in kmetovalci I
Preden kaj kupite, oglefte si veliko zalogo pri tvrdki
w Zaloga ~m galanterijskega blaga
Tovarna trevUev
Trgovina z železnino na debelo in drobno,
Na Ljubljanskem velesejmu
najboljše vino in pristno turško kavo v paviljonu
Vek. Dolničarja
IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE IN TRANSAKCIJE SPREJEMA VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN PROTI NAJUGODNEJŠEM OBRESTOVANJU TER DAJE VSAKOVRSTNE KREDITE IN PREDUJME NAKUP IN PRODAJA VALUT IN DEVIZ
ING. DUKIC IN DRUG
GRADBENO PODJETJE
Priporoča bo
gostilna pri „Kovaču”
Kolodvorska ulica štev. 27.
tfomača in »rfcska kuhinja. Vedno sveže pivo, smederevska in negotinska vina. NA VELESEJMU PAVILJON Osrednje vinarsko zadruge. Mrzla in topla jedila.
Andja Modie.
USTANOVLJENA LETA 1888
Lastnik FELIKS FRANZL LJUBLJANA, Privoz 10
Poštni predal 44 Telefon stev. 425
“ LJUBLJANA
H BOHOfttŽEVA ULICA 24
Varstvena mamka
Stran 4.
Stov. 38.
Je najmodernejše urejena ter livrSnJfl m ttskarnlšfcfi dete »d naJprlprO-
Oteoa oprem iMr. bfilogn, rt? Io i Selški zvezki za osnovne in sredn je šolg
| RinackCjdBCTnikilnbeležnice.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
USTANOVLJENA 1900
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši) se priporoča za vsa v bančno stroko spadajoča dela
PODRUŽNICE«
Bretlce. ColJe, Črnomelj, Gorica, Kren], Maribor, Metkovfd, Novi Sa«J, PSuj, Sarajevo, Split, Tret, Agencija Logjioc!
PoStnI čekov, račun Ljubljana 10.509.
Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA.
Telefon Stev. 261, 413, 502, 503, 504.
DELNIŠKA GLAVNICA Din 50,000.000 SKUPNE REZERVE nad Din 10,000.000
0MRBiRaaaBBBBaBBaaaBBBBaB*BBBaaBaBBBBviaBBaBaaBBaaaBBBBaaBBaaBBaaBaa»aaaaaBaBaBBBflBBBBaaaaaBBBNBaaBaaa ■■■■■■■■■■«■ BBaBUBBBaBBBBRaB8asaaaaHBaaaBBattBBaaaMaaBBMaBaaaBaBaBaaaaaaaaBBaBa»BBaBBBaaBaaBMacMBHaM«9aipitp0BBBC!:aBi»»aaB
VEfc-ETRGOVINA Z VINOM
LJUBLJANA spodnja šiška
TRŽNA ULICA ŠTEVILKA 256
niiniinir,iniiiiiiinniinmi
TELEFON
T E V I L K A 171
Jvi'.
■•kna minniiM imuimninni
P
O
z
0
R
1
SLAB CEVEU
pomeni za Vas bolečine, izdatke za sredstva proti kurjim očesom itd., popravila in Vam napravi Življenje mučno l
DOBER ČEVELJ !
napravi Vaše življenje prijetno, varuje zdravje in prihrani denar I — Zato zahtevajte povsod Čevlje od
CARL POLLAK «: LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA ŠTEV. 68
ki so po anatomičnih principih specialno za tukajšnje nošenje iz la materiala lastnega izdelka po nizkih cenah v prvovrstni izdelavi narejeni.
m ZAHUDiTi!
Naše reklamne prodale samo za časa sefiha
od 7. ure zjutraj do 8. ure zvečer brez presledka.
Ob nedeljah In praznikihI Po lastni cenil
CENE \ Bin 140-—, 160162*—, 164*—, 170— za 1 par / Din 178—, 175-—, 184—, 194-—.
Pozor na naše letake z natančnim cenikom I
Obiskovalci velesejma	E	It.	106-106
■■■—imiii miihim iiwi i i m ■imiii—■ ———poseliti paviljona —« ..
O. ŽUŽEK
generalno zastopstvo In zaloga za Jugoslavijo najboljših evetovnoznanib avtomobilov, motociklov, blciklov!
EBAKER.
Amifar BU(fATT1
PEUGEOT
V^rafic^ess;. Gjtmrier
s
ZA £ns LJUBLJANSKEGA VELESEJMA SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU
RESTAVRACIJA £
ŠESTICI 6
lllliiliiii>iiiiliiilliniiiiiiiiiiilll!iiiiiiiiil''ii<«iiiiMiiir||||||||||||||l|||||||||||||||!||||||||||||||||||||||t||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i||||||||||||||l|||||Jlinilllli<iii»i"n"a,l,,i'iiiHiiiiii||[>«
RVOVRSTNA KUHINJA S IZBORNE PIJAČE
ilZKE CENE ■■ailRIIHHPVBMIIPI NIZKE CENE
THE REX Co
I
Telefon 268
TVRDKA
Ljubljana, Gradišče it. 10
dobavi
nalbollže pisalne stroje In pitamiške
potrebščine.
Ustanovljeno 1906^
ilDnoaaaDDlDnaaaDaisiaDDDDDDDDDiiDciiinaiai
S POZORI
m
m
m
TOMARNA ČEVLJEV
POZOR!
PETER KOZINA & CS^Triii
a
Isasrarj
anngKBlannnnnnnnnnDiDDnoBDBDnnpanBBafln
prodala od danes naprej svoje izdelke
po matno znižanih cenah.
Interesenti slede samoprodale dobe pojasnila
na Vel^selmu v pavBonu „J“
DDBHDB
H
D A
ly§
LastniV inž. Marko K rani e c.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik• Jože Span.
Ilustrirana priloga
ifiii;
ob prilile! V. ljubljanskega velesejma.
Minister za trgovin« in industrijo dr. I. Krajač otvarja V. Ljubljanski velesejem.
Nj. Veličanstvo kralj na velesejmu.
\mm »	**	»	.	«
Slike z Ljubljanskega velesejma.	Slike	z	Ljubljanskega	velesejma.
Jugoslovensko Hontsch d. d., Brod n. S.
Specijal 110 podjetje za proizvajanje razložljivih in .prenosljivih lesenih hiš, steklenih cvetličnjakov in vrtnarskih potrebščin. (Glej opis v velesejtnski rubriki!)
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov ,/TRIBUNA" F. B. L. v Ljubljani.
Pogled na celokupne tovarniške obrate,
Strojarna.
Topilnica.
Pralnica sodov in smolama.
Delniška družba pivovarne »Union« in tvornica špirita in kvasa. Pivovarna »Union« se je ustanovila leta	Ja^^Leta^O™*se l^spremenn^plvovania^v delniško P'?'*-
Podjetje, ki je takoj od začetka bilo postavljeno na trdno ,podlago, je že v prvem letu svojega obstanka kvarilo 14-363 polovnjt^ov piva - Leta 1909. se je spremenila ,more	v	polni
jetje z imenom »Union« ter z osnovno glavnico K 1,000.000. Delniška družba je stremala za tem, da kolikor mogoče poveča P™ov	hudimi težkočanvi Nemoeoča dobava potrebnih sirov“
meri- stavljenim zahtevam s strani odjemalcev. To zamišljeno delo je prekinila svetovna vojna. V tem času se je imela ,^v©va^z JiMMm , :	;	,n	Uvovarno	hnliši časi. P0'?!
Vllil Vvjllo. V Idil OoJsU SC JtJ llllCla ipvvvmiiu	«	——-------------        «=>	.	,	.»•	v	•	WUyv/
za izdelavo piva, omejena varitev i. dr/je ovirala podjetje 'na nadaljnem razvoju ter na zamišljeni povečavi; in modenii^ciji. - B. končani svgo varno za špirit in kvas. Z delom se
prešel v domače roke. - L. 1920. je občni zbor pivovarne sklenil tovarno povečan ver jo preurem,.,> i>w«»>u JJV^TiTtuiine~dehde‘so velike preglavice varno za spirn »n avas. n oeiom se je takoj pričelo. Navzlic velikim finančnim ter drugim težkočam, kot n. pr. dobava .potrebnih m^ermh strojev m| tudi akoravno z ve-upravi pivovarne, vendar se je posrečilo, po neumornem delu v to v poštev prihajajočih faktorjev, realizirati zam ljeno	*lTnion<	se	računa danes na 150.000 hi piva na leto ter
likimi žrtvami, sklep ustanovitve nove tovarne za kvas in špirit. Delo tega novega podjetja je trajalo v celem 3 leta. Kapaciteta	kralievini	v	sodcih in steklenicah Izdeluje tudi v svoji
.........	—L.	~......—	Vdeluje prvovrstno belo in črno pivo ter ga razpošilja svojim odjemalcem po vse* kraljevim v »Mi m ima i^dik ekonomi pomen
načinu svetovno znanih dunajskih tvrdk Mautner in Špnnger. — To največje podjetje te vrste v . loveniji lma tudi ve načinu svei	Vo^yo	tov!anle	se	naha]a	v	Ubornih	izkušenih	rokah.	Tovarna	zaposluje	22	uradnikov in do 350 delavni
dnevno na 2500 kg kvasa in 15 hi špirita. — Pivovarna novozgrajeni tovarni najboljši prvovrstni kvas, strogo po za živinorejo, ki se krmi s tropinami (odpadki sladu pri izdelavi piva).
Prodajalni prostori dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, delov in pnevmatike na malo in veliko. Tribuna F. B. L.. Ljubljana, Karlovška cesta 4.
....................PoSled	na	stavbno-mizai	sko tovarno Antona Rojine	-	.	—	Pocled	na	tovarno	J.	Reicha.
Ljubljani, Slomškova ulica, ki je največje in najmodernejše tovrstno podjetje v Sloveniji ter tudi
eno prvih v Jugoslaviji.
Tovarniško poslopje z osebjem tovarne dvokoles in otroških vozičkov, Tribuna F. B. L., v Ljubljani,
Karlovška cesta 4.
Delniška družba pivovarne
Tovarna asa špirit
Union v Ljubljani.
in kvas.
JOS. REICH
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Največja tovarna za barvanje in kemično snaže-nje oblek, kakor tudi vse druge tekstilne robe. Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1845. in je znano
po svoji tocm in solidni postrežbi. Telefon št. 272.
Carl P o 1 1 a k, d. d.
Industrija usnja in usnjarskih Izdelkov, Ljubljana, Kranj in Vrhnika.
Tovarna tvrdke Carl Pollak, d. d. v Ljubljani.
Fronta glavnega poslopja v Ljubljani.
Iz notranjščine ljubljanske tovarne:
Šivalnica v čevljarski tovarni.
Iz notranjščine obrata v Ljubljani:
Strojna tovarna v čevljarski tovarni.
Iz notranjščine obrata v Ljubljani:
Izdelovalnica v usnjarski tovarni.
Pogled na tovarniške obrate v Kranju.
Pogled na tovarniške obrate na Vrhniki.
Tvrdka Carl Pollak d. d., industrija usnja in usnjatih izdelkov je bila ustanovljena po njenem sedanjem predsedniku g. Karlu Pollaku sen. 1. 1875. kot posamična tvrdka, 1. 1920. se je pa ista spremenila v družinsko d. d. Podjetje, ki zaposluje sedaj okroglo 700—800 ljudi, je eno največjih tovrstnih industrij v državi. Prva leta po vojni je podjetje vse 8 svoje tovarne in sicer v Ljubljani, Kranju in na Vrhniki odgovarjajoče novim razmeram popolno* ma prenovilo, moderniziralo in povečalo. V teh svojih tovarnah izdeluje sedaj vse vrste krom in vegetabilno strojenega usnja od najmočnejšega transm isijsko-jennenakega do najifnejšega barvanega svinjskega in lakusnja, in tudi iz doma produciranega usnja izdeluje izdelke kot čevlje, transmisijska jermena, gamaše, taške, itd. Posebni slove« si je tvrdka pridobila s svojo solidnostjo in dobro kvaliteto izdelkov, taiko da ni poenana samo doma, ampak tudi daleč v inozemstvu.
4>apiiy Kap.io IlojiaK j;, ji., BH,\vcTpnja Ko»ea a ko3khhx Bapat>eBHHa. ocnoBao je h>6h nPe^ce;l,n,K» rocn. Kap.io llo.ia« ct., 187B. ron., a 1920. ro;i. npeTBopana ce y ;;ho-hhmko HpywTHO. IIo,ny8ehe, y Koue je ctsjiho aauoc-ieHO no 800 JhynH, je y RpaeaBB je^no or HajBehnx hha> CTpBja obo npcTe ■ noaHaTO ;;a-Jieno bbh ipaHBiia Hame KpajLeBBHe. <t>npua ■na enoje (JiaOpaKe y Jby6jbaHB, y Kpa«.y ■ Ha Bpxhhii,h a y H>Bxa Bapaljyjy ce CBe Bpcre komco a ico5khbx Hupa/ia a npepai>eBBHa Kao Uiinejie, Kamnem. 8a TpaHCMBCBje, TopOe, hob-HaHHiiB h t. n. <l>npMa cByp;ia y;KHHa HajHeha yr:ieR a vitavKaHaH.e.
Iz notranjščine ljubljanske tovarne:
Lužna delavnica in strojni oddelek usnjarske tovarne.
Izdelki jermenarskega oddelka.
Trgovin a,
obrt
i n industrija
»Jugomctalija«, r. z. z o. z., splošna kovinska industrija v Ljubljani
razstavlja tudi letos na ljubljanskem velesejmu svoje lastne izdelke. Podjetje izdeluje raznovrstna pločevinaste predmete, bakrene kotle za destilacije, vozne svetilke, kovinostiskarske predmete, pli-nomere itd. V tehničnem in konkurenčnem oziru dosega popolnoma inozemske proizvode.
Kolinska tovarna kavnih primesi, trgovsko delniško podjetje v Ljubljani,
je rekonstruirana in opremljena z novimi stroji ter izdeluje pravo cikorijo v svetlo rumenih zabojčkih, redilno s srčkom ter figovo in žitno kavo. Priporočamo prvovrstne domače Kolinske kavne
primesi, ki jamčijo za pristnost in jakost.
Pogled na vrt najstarejše ljubljanske gostilne »Pri zeksarju«
1	v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6, ki je bil nedavno povečan in preurejen. To staroznano gostilno
—	so od nekdaj radi posečali ljubljanski meščani in visoki tujci. Omenja jo tudi dr. Tavčar v svoji
T*	povesti »Izza kongresa«. Svoj sloves uživa gostilna še sedaj radi priznano prvovrstne kuhinje. Seda-
nja lastnica in voditeljica je Rezi Zalaznik.
Razstavni prostori staroznane tvrdke THE REX KO.
na ljubljanskem velesejmu. Tvrdka je bila ustanovljena 1. 190C. i« jo kot prva te stroke pionir pisalnih strojev v Sloveniji. Podjetje se je po vojni povečalo in razširilo svoj delokrog na vso državo
Slike z Ljubljanskega velesejma.
Trboveljska premogokopna družba
se je ustanovila 1. 1873. in je danes lastnica 6 rudnikov v Sloveniji: v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Rajhenburgu, Laškem in v Kočevju. Rudniški teren se razteza od zapada proti vzhodu z nad 100 km razsežnosti. Celokupna produkcija v navedenih premogokopih je znašala lani 1,560.310 ton, kar znaša 82% vse premogovne produkcije v Sloveniji. Premog teh rudnikov je sposoben za pogon lokomotiv, strojev in za kurivo. Poleg omenjenih rudnikov poseduje družba tudi. tovarno cementa v Trbovljah, opekarni v Trbovljah in Rajhenburgu in tvomico stekla v Zagorju, ki pa je oddana v najem.
Na vseh rudnikih je zoposlenih 464 uradnikov in poduradnikov ter nad 10 tisoč rudarjev, profesijonistov in drugih delavcev.
Družba ima v Trbovljah 267 stanovanjskih poslopij in sicer 1523 družinskih stanovanj s 1 in 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami ter 1526 samskih stanovanj s potrebnimi pritiklinami in 3 ko-
pališči. Poleg tega je na tem rudniku Še 78 prometnih in 13 gospodarskih zgradb. Tudi se vzdržuje na rudniku bolnica z dvema zdravnikoma in 42 posteljami. Tekom letošnjega leta bo v Trbovljah zgrajena še druga popolnoma nova najmodernejše opremljena bolnica s 120 posteljami ter drugimi potrebnimi prostori. Bolniško postrežbo bo vršilo strokovno izobraženo uslužbenstvo.
V Zagorju, Hrastniku, Kočevju, Laškem in v Rajhenburgu ima družba 263 stanovanjskih hiš s 766 družinskimi stanovanji ter s 1646 samskimi stanovanji-Umevno je, da je na vseh teh rudniki tudi potrebno število obratnih in go»F°' darskih poslopij. .	...
Vsega skupaj pa je družba v zadnji*1 šterih letih zgradila 971 družinskih ’vn 1686 samskih stanovanj. Seveda pa <iruz' ba še vedno na novo gradi.
Iz predstojeeega izhaja, da predstavlja Trboveljska premogok°Pna ('ruzba v naši državi največje podjetje ter da je velike važnosti za naše narodno gospodarstvo.
Palača Trboveljske premogokopne družbe.